Leto V., štev. 49. V Celiu» iore& dne 1. maja 1923* \&$ötfiss pi&č&na v ptooini. .^—^ - _____ ._—__ - ________ -_______w_ Aliw^ ' ''^^^_t________. ___-___. k ah veri/.niko\r za o dir a nje. V resnici pa je stvar vcndarlc prc- cej drugačna in če opaztijcmo med že- lezničarji in državnimi nameščenci ne- ko ffloboko g-ibanjc kakor ^.ladovna stav- ka, .protestni shodi. dclo akcijskcga (xi- bora,j)otem se je treba resuo vprašatl: Kje tiči vzrok temn in kai je storiti? Kakor vsi javni namesčenci, žclezničarji. in upokojenci s svojimi prejeniki ne nur rejo več izhajati in kriti svojih najnuj- nejših i»datkov, ipomcni pač \s'> so. cTa u,otovi krogi žele potresov. Strokovne orsranizacijc in zas'.op- niki se še vedno trndijo rnerodajnim Cl- niicljem obrazložiti opasnost položaja. Mcil tern, ko prihajajo vodstvu akcijskc- '/a odbora n.eprestano in od vseh kra- R. MICMENS: Puščavni zrak, Poslovenil P. H. (Konec.) ., .*^aPreti morani, ^ospod«, je deja'. >>l1llza se huda peščena nevihta.« , , ,ic še ffovx>ril, je zaliriimel vihar; pofflodal seni še enkrat r,a tržiščc in vi- uel da se w utegla nan] ffosta me^la, dež peska z bliznjih peSeenih grj^cv Vr^el sum smotko proc in stopil na liodnik -o- stilničar pa jc zaprl vrata in zarinil tc- žek zap ah. Nato sem se podal pred Marnierovo sobo in potrkal na duri. Bil sem uverjen da je notri. in hotel sem se samo še en- krat prepričali, preden odidem v svojo spalnico. Ali odgovora ni bilo. Potrkal sem močneje; spct se ni nihče o.^IasiT. ''edaj pritisnem za kljuko in vstopim. ^oba je bila prazna. Oidcdal sem se y na.ürljci, kolikor sc je dalo, in našel, da Jc okno odprto. Vsa okna v gostilni so bil.;; močn-o zamrežena, toda, kakor sem nozneje zvedel, je bil mrežo Marnierove iev rcsoiucije in izjave. v katerih izraZa železuičarstvu in nradnistvo svojo veli- ko ncv-oljo in zahtcva odlodiih korakov, si)](> imicnja, da bi imeli državni krmi- larji vzrokov dovolj. ,da posvetijo tuüi tern, za nje morda brezpomembnim po- javom nekoliko pozornosti, ka.iti sanm zanašanje na zakou o zaščiti države v danasnjih časih ne zadostuje več. Železničarstvo, uradništvo in tlržav- ni nameščenci. sploli so daslej vedno ka- zali svojo lojalnost, ki se v vsakein oziru zaveda svoje težke nalo.^e in velike oci- ^ovornosti naprani najširširn plastein na- roda, toda nidi njih požrtvovainost imu svoje nieje, Oe se jim bo zdelo poirebno. Ce torej pride do boja in do boja pride, potem smo jcloboko prepricani, ^ da bo vsa postena javnost s svojimi simpati- jami. na strani zeleznicar.k'v in drzavriih nameščencev, kateri se bodo podali v težki in nevarni boi z.n'olj za to, da šč!- tijo svoje pravice in svoje življenje. Enotitfi fronta v a'keiji železničarjev, državnih uradnikov in nameščenccv, u- pokojeiicev, ydov in sirot v celi uržavi n.'i plan. Zalitevamo, da se resolncija na javnih protesuiili shodi'n z dne 16. mar- ca t. I. do pieice nveljavi na.imanj je to, da naj irna zadnji diiavec v službi dv- žave 50 Din dnevuo dra^injskih doklact in jamstvo. da se bodo tudi v bodočc avtornaticno povisali prejeniki vseh u- slnžbcncev v isti uieri, kakm- ho narn- ščala draginja. S tein stopajo žeicznicarji in držav- ni nameščei1 -f c 'p J'i'jroslflvije pret' yj.v ¦ nost prosee jo, da trezno presodi njih po- ložaj, ker se nam rado očita, da smo pre- rnalo.obvestili javnost in premalo obraz- ložili naš položaj. Naj postcna javnosi saina sodi, njc- ne sodbe se ne bo.jimo, kajti si.^urjji sjno. da nam bo v korist. Ce nc pride do boja in do boja bo prišlo. ako vlada pravoeasno ne krenc na pravo pot — potem naj si bo vsa jav- uost v svesti, da nam je ta boj nsiljen. Da pa bo boj in zmatfa sigarnejsa jc pa ntijno potrehno, da siedite in spolnite vsako navodi'lo, ki sa bo izdal akcijski odbor po navodihi strokovnih orsani- zacij S sV'OJim nastopoiii dokažite, da ste sodanjih razmer v vsäkem oziru siti, da si ne pustite vzcti živlienje z gladom. •zahtcvajte -energiciw, več.icga kosčka •kruha, ki nam; gre po vseh človeškin pravicah. Zatorej brez boiazni strnitc Va?e vrstj do zadn.ie.ifa moža in ko dobite po- ziv ne sine biti jrnbenega strahopetca, ki bi krsil sknpno disclplino v težki na?i b'irbi za sknpno stvar vseh trpeeili. Akcijski odbor. sobc nekdo odtrga! nekaj dni pred našim Rrihodom v Beni - Kiiclar, gostilničar Je pa se ni dal popraviti. Zato je bilo kaj lahko zlesti skozi okno v zimanjo arkado. lako je storii Marnier. Moj resni, zmer- ni in učenjaški žentlmen je stvar prav dobro pretuhtal, se splazil kot kakscn šolarček skozi okno in se ukradel okoli gostilniskega ogla v dolmo, ki je ležala v senci peščenih gričev...Ko ^em vse to prcudanil. sem takoj spoznal veliko nc- varnost. ki se je vanjo podal. Hitel sem v svojo sobo. zagrabil sa- in ok res, ga vtaknil v žep. nato pa sc najjlo vrnil k hišnim vratom. »üospod, jiikakoT ne morcte na pr-os'to v tern viharjn«. »Mo ram«. »Toda gotovo ne vestc, kakšen Je Beni - Kudar, kadar divja vihar in meCe pesek. To je pravi pekcl. Vrhntega ie §e tudi v drugem oziru opasno. V terni prav lahko dobite sunek ocl zadaj.« »Dajte bitro. prosim. in odprite vra- ta! Poiskati moram prijatelja in ga prl- vesti domov,« Prcklinjaje in godrnjaje je odrini St. S___ček: KAJ JE SKAUTSTVO? (Konec.) Drugi cilj skautizma je odgo.i ču- stva, resnega rednega in dobrega zna- čaja; odgoja onega kar ie filozof Kant n-azval: »Outer Wille«. Skautski zako- ni iseejo in delujejo na to, da bodo el- sti v inislih, dejan.iih in delu. koristni svojim bliziijim, posiusni narodbam svo- jih nacelnikov in predpostavljenih tor bodo prijatelji vsern in bratje drugim skaulo.ni. Vzgoja teh znacajey se dosežc z m-ejevanjem skautske organizaeije. Tretja naloga s'kantstva ie pridobl- vanje dobrc diiševue hrane za eustva, C-egar osobito sedaj v soli primanjkuje. S čim in kje čusfveno zadovoljujejo di- iake? Oni pohajajo v kino, glcdališcc. zabave, plesc in koncerte, ne loeijo do- brega od slabega. Citajo Sherlokholme- sa. Pinkertona in druge take knjige, ka- terc niso za našo mladino. Skantska or- ganizaeija vodi mladino v u'ozdove, na planine, na obalo morja in rck, uci jo spoznavati: lepoto prirode, da ji je mn- gočno življenje v naročjii prirode, ka- kor je rekel Jean Jaque.Rousseau. Skaut je Ijubitclj velikcga boga solnca, zna C- ;at! tajno in čarobno knjigo zvezdnatc- ga neba. General leaden - Powcl trdl, da je v Angliji 90% dečkov imel'o nek. dečji greh, katerega izvir k'zi v rano lirebujenem spominu in obait'ku. UvoCl skautskega sistema ie bil najboljše zdra- vilo proti temu zhi. l^azen tega rnomio skauti vedeti vse kar jc potrebno za njih vsakdanje življenje. Pcmiagati sam sebi v življenju, je velika stvar. Tega nc uei sola in inislim. da bi tega tircli ne mogla lieiti. 2ivl'jenje v taboni sredi svežeff.t gorskega zra;ka in poueevanje razniTi sfvari daje skautu veliko in ciosti vrecT- ne isknšnje in razvedrila. Pravi skaut ne bo nikoli »nekoristen stv.or zeinlje — narave«. Cetrta naloga je najbolje izražena v j enein izmed skautskih zakonov: »Skaut je vesel in ne kioni duhti«. Človestva se ne razumc povscm pomen tega za- kona. Nitzsche pravi »Od tedaj, ko je po- stalo človeštvo, — maln časa sc je clo- vek radoval; — to ie iu«š največji !n naslednji greh!« Skaut ni protiv onega zakoua. on ne greši v tern poglcdu. Zaveda se, da je vesclo dnševno stanje najboljše za zdravje. Ve, da je vesei clovck jstodobno ¦dober človck. Clovek kateri se raduje ;:!i kateri ne kloni duhu in se ne prepira ra-di malenkosti ta je pravi skaut. Dn bode skautom vedno dosti veselja in ra- dosti si pomagaio z igro. Da imajo i.^re \ eselie in radost takšno vlogo v skaut- težki zapah, odprl vrata in stopil sem iz hišc. Oovoril je rcsnico; Peščeni vihar v Beni - Kudaru ob uočnein času je prav- catii pekel. _ K sreči se je nacnknit pojavil moj Safii, vrag vedi, odkod ga je prineslo, m se mi pridružil: opotekala sva se po poti proti plcsalnici, videla nisva niti ko- raka predse, voter naju jc bičal v obraz in obleka je postajnla- težka od' peska. že- pi in šlvornji so naju z vso silo vlekli k flom. Tom - torn.; so razgrajali, pisčal, k! k vanio pihal zbesneli vrag s kapuco, ¦polno kljuoev. je ječala. negibni bradati obrpzi so mo^rili olepotičene žene. ki so se v svojih rdeoih haljah in zlatih kro- nah izprchajale i>o ilovnatih tleh med gledalci. se groteskno nasmihale kakor maükinje in sklaniale svo.ia, z oljeni na- Tpasana ce!a, da bi sprejemale tribut od oboževnlcev. Preglec'al sem v naglici vso nestro dnižbo. a Marniera ni1 bilo, med niim!. . K';enii sem naglo proti širokim vratom nc. 1-v.se o- xtale kategorije ueiteljstva«. Maksiiuiranje se ima y tc:- ruadžar5?ka politika ic danes ponclnoma sred'sijeveSka. Francija zabteva kapitüiacijo Nera- č5jle. Nemški. prediog. kakor trd; »Vor- wärts«, nudi 20 milijard zlatih mark z gotovimi garancijami. Pariski »rtblairf mein. da ie bila nota v Rimu že i./roce- na. med tern ko jo prejmc Prauwija oti- ciclr.o šele v torek. Francosk! političui krogi so mueiija. da bodo novi nemški prediCgi zopet nesprejcmljivi. Poiucare je izjavi! na ,scjj -ministrskeg.'i sveta. Ja iie bo upostevai noben ncmški predloi;. dokler Nemčija ne konča svojc pasivnc rezistence in ne uredi svoje industriai- ne orgauizacije v Poruhrju kakor PJ'ed II. jaiiuarjeni. Rcparacijsko vprasaiijc bo mogocc resiii le s pupol.io kapiiula- cijo Nemcijc. JOS. Seja nacelstva JDS za mariborsko oblast se je vršila 27. tin.. Razpra\ijalo se je o koncentracijL naprednih strank in narocilo predsedstvu, naj v sporaz- utnu /. ljubliausko oblastno or^anizacijo JDS nadaljuje s\oje delo za čitn ožjo zdruzitev \seh naprednih demokratov v Sloveniji. Cilcde predpogoja za vstop demokratske stranke v \dado je nači.1!- stvo ponovilo zahtcvo po koncni ure- ditvi uradiiiskega vprašanja. Opomnili so tudi vlado. naj v interesu državc in njenega ugleda začne efektivno nadzi- rati mariborsko klerikalno časopisje in so povdar.iali. da 'poslanec vsled svoje odsotnosti ne more biti izvršujoči od- govorni uredink lista. Celiskc novice. Celjska krajevna organizacija JDS j prireia redne poüticne scstauke vsako j sredo ob 'A9. uri zvečcr v restavraciji Narodnega doma. Pristop iraajo vsi or- ganizirani člani JDS iz Celja iu okolice. Za clanc ožjega in širšega odbora pa Je posečanje teh političnih sestank-ov ob- vez-no. Občni zbor (iremija trgovcey Celje. Due 20. aprila se je vršil v inali dvo- rani Naroduega doma .pri precej pičli u- deležbi obOni zbor (jrcmija trgovcev Ce- lje. Iz letnega rX)ročila načelstva povza- memo sledeče: Pjeteklo leto je izšla ce- !a vrsta uaredb, ki so trgovino v živo zadele. Na prvem mestu bi bilo omemti zakon o p^bijanju dra^inje, ker je "nne? ^; te-ni odbor največ dela. Videti je, ka- kor da bi gospodje, ki so skovali ta za- kon imeli liamen najti nekak strclovotf, ki bi odvračal ljudstvo od pravih pov- zročiteljcv dragin je ter dajati niasi- na- slado, ako se kaznujejo dotičniki, k\ so zakrivili malenkostne prestopke proti temu zakonu. Tudi najvestnejši trgovec nc more vedno do pičice sPolnjevati1 ieh predpisov in visi nad vsakim vedno strašilo v obliki sodnijskc preiskave. Ker se na zakonu samem ni dalo brez skup- ščine nič spretnemiti, i.ioscbno ko se Je ta razpustila, je bila skrb odbora. da sc vsaj pravilnik k temu zakonu oinili. CelJ- ski gremij in Trg'ovsko društvo v CelJu sta izdclala skupno ta načrt ter zaintere- sirala za njega vse prizadete kroge v Sloveniji, kakor tudi v Hrvatski in S!a- voniji. Ako ne drugega se je dosegio vsaj toliko, da so se vzdramili tudi prl- dobirni krogi na Hrvatskem in smemo npati, da bode jnicl naš skupen nastop uspeh. V zadevi je na naso inieijativd intervenirala tudi deputacija trgovstva iz cele Slovenije pri rninisterstvih v Beogradu. Naša glavna zahteva je bila, da se pri kalkulaciji čistega dobička je- mlje v obzir zopetna nabavna cena bla- ga, ker pri konštantnem |)adanju dinarja pride lahko trgovec skoro ob vso zalo- go, cetudi bi imel v številkah zaznamo- vati dobiček. Zakon sam je v praksi tudi neizvedljiv, kar se najbolje vidi v Av- ' striji, kjer so bile svoi čas ravno tako stroge naredbe. Ako bi se vsi avstrijski trgovci držali te kalkulacije, ne bi e-k- sistiral tarn noben trgovec več. Konku- renca je danes hujša kakor kedaj preje1 in je ta naravni in najboljsi regulator cen. Splošno pomanjkanje denarja in s tern v zvezi slabi "posli so privecHi trgo- vino v opasen položaj, pri čemur igra tu- di veliko vlogo nestaleu tečaj dinar ja. PlavšiCcva akcija nJ prinesla nobenemu stanu dobicka. trgovcem pa je povzro- čila velikanske izgube. Prom-et. posebno na Hrvatskem se nikakor ne more ure- diti. Na drugi strani ie davčni vüak ved- no hujSi. V tern oziru je gremij inteTve- niraj proti previsokim odmeram vojnega davka proti stkamam pri prometnemu davku ter za izednacenje davkoy in so bili zaznainovani vsaj detni uspehi. Lansko leio je stoprl v moč ru>v za- kon o zavarovanju d-clavcev. Vslcd te- ga sc jc Jiiorala razpustiti grcnujalna bol- niska blagajna in je prevzelo vse njene ager.de Trgovsko bolniško in podporuo društvo v Ljubljani. Da se članoin olajša pos!o\'an.j.e in jim ni trcba samhn plače- ¦vati zdravnike in zdravila, je grernlj prevzel poslovalnico tega društva /a Celje. Kakor je žc iz cas-opisov znano, je bilo Trgovsko bolnisko in podporno društvt) razpušOcno in bi moral« že s 31. marcem likvidirati. Ker smo 5c vedno upali, da lx>de niogoce ohrauiti društvo sarnostojno, so tr^ovske organizacije in- tervenirale na vse strani in sc je doseglo ie toliko. da se je termin Jikvidacije ikj- daljsai do 15. maja. Vsakemu jc znano, kaj nudi to društvo in kaj državni za- varovalni uradi, kjer gre vecina prl- spev^kiov na upravne stroške. Tudi ne more foiti nasiin trgovcem vseeno, kje so naložeiie rezerve tega drustva, .ki ni- so majhne. V preteklem letu ie izšcl tudi zakon <> zaščittdelavcev, ki je izpadcl precej ko- muriistično. K temu zakonu se ni izšcl pravilniik. (iospodarski krogi iz ecle dr- zave. tako tudi zastopnik Slov«encev so inicli pri ininisterstvu za socijalno skrt) anketo, kjer so lonnulirali nacrt za ta pravilnik, ki naj bi bil nekak konipromis med delojemalci in dclodajäci. Scdaj se cuie, da nanicrava m^nisterstvo za soc!- jaino skrb izdati pravilnik, ki bi odgo- varjal zahtcvam radikalnih socijalistov. : ' '¦¦']¦¦< va gotovo ni- so tako rožnaiL, da bi mogli prenesti ta- ke eksperimcTite, zato se j.e protestu proti tej nameri pridružil ludi Celjski gremij. Odbor je imel v preteklem letu 28 Stli Pri čem-u-r niso vsteti kr^ik; .s.-s .¦.. ¦ki, ki so se vrsili pri različnih prilikah, nadalje sta na dveh sestankih poročaia davčiii in linancui referent Zvezc tr- govskih gremijev. Razven tega so bili 3 izredni občni zbori, pri katerih sc je raz- pravljalo o raz-pustu grcmijalne bolniš- ke blagajne, o kolektivni pogodbi z na- mcsčenci in o sprcmembi pravil. Clawov je irnel gremij začetkoin leta 2,48, pristopilo jih je na novo 42, izsto- piio, umrlo ali' odložilo obrt 30, tako da je bilo stanje koncem leta 260, od ten 257 rednih tcr 3 prostovoljni člani. Po- močnikov in clru^ih nastavljoncev ie pr1 gremiju 331, uceueev 1!5. Od tch jih Je bilo na oiovo vpisanih 56, oprosccnih 19. Radi učcncev trgovsko - nadaljevalne sole bi bilo pripomniti, da ie izšel lan- sko leto nov zaikon, glasom katcrega nc more biti noben licence imenovan po- močnikom, ki uima spriccvala o uspesni dovršitvi trgovsko - nadaljevailnc sole, ako taka obstoji v kraju. Vseh dohodkov je imel gremij v preteklem letu Din 37.410.30, izdatkov Din 19.207.30. Današnje stainje premože- nja je Din 30.383.50. Proracim za leto 1923 izkazuje Din 67.000 stroskov in Din 58.925.— kritja, torcj primanikljaj Dm S475.— Da sc krije deficit in da si gre- mij napravi več rezerve je bil sprejet pr.edlog, da sc zvišajo gremijalnc pri- stojbine in sicer plačajo: elani brez na- meščencev kakor dosedaj Din 75.— let- no, clani z enim ali \ec nameSCcncev Din 120.—. od vsakega pomočnika a.i drugega nastavljenca Din 80.— in od u- čt-nca Din 60.—. Inkorporacijska prl- stojbina se poviša: za trgovec brsz 1c- kala na Din 200.—, z lokalom Din 40-.1.— za protokoliranc tvrdkc Din 800.—, za irgovce brez stalnega bivališča in ioka'a iW-nderlagcr) Din 400.—. Vpisnina u- cenccv znaša Din 60.—, oprostniiia Din 1 Of)— Na ta način bi se dosege] prebitek Din ! 5.130.—brez upoštevanja kvote o- koüskega gremija in Trg. drustva. Za Mgajanja, ki bi se imela vrsiti z Avstriio v svrho sklcnitve trgovinske Dogjdbe so s^c zbirali za trgovsko zbor- nico tiwli v Celju Podatki, vendar sc fa- ke sivari s strani našega trgovstva v.s-- pieveč omalovažujejo. Kcr je nabiranie .crradiva po deželi radi raztre»L-nosti itak skoro onemogočeno, se korporacije 0- bračajo le na večja mesta. Industrijaici v Sloveniji in na Hrvatskem so v tern 0- 7-in: ninogo bn-H delavni. vendar se nji- Hovi interesi in interesi trgmxev dost!- krat križajo in je tukaj naloga našlh organizacij, da nastopijo, kar pa rnorejo le storiti. ce inorejo svoie zahteve pod- preti s podatki. V kratkem se prično l>o- gajanja za sklenitev trgovSke pogodbe z Italijo ter se že tudi sedaj nabira gra- diva za Jadransko tarifo. Naj bi trgovci ki trgujejo z Italijo stavili sami svoje predloge ali želje. ker se s tern delb zelo olaisa. ?A\mvo- v dobi.-ko se naša država še na Sr.ev. 4Q » iV O V A DOLU Stran .1 ¦/sch Doljib preureja in preosnavlja, ko se sjckpajo zakoni in nared.be, ki se t:- eejo vsakega posameznika. Zato mora biti trgovstvo oprezno, da si n-e bodejo drugi stanovi ustvarjali zakonov prcko njega. Naj bi se vsi člani zavedaJi tega in r.xii /. lastno inicijativo poinagali pri tlelu. Ofocinstvo opozarjamo 11a razstavo vajemških del obrtnc nadaljevalne sole v Ce'):;:, ki sc vrši v nedeljo 6. maja od 10. — 12. lire v meščanski šoli v Vocl- nikovi ulici. Koncert srbskega pevskega druätva Staakü'vic iz Bcosracla v Ceiju. Kot smo že poroeaK, vrši sc v pondeliek due 14. tra. v Celju velik Koncert pevskesa dru- štva Stankovič iz Beoßrada. Hruštvo, kojesa protcktor Jc kral.i Aleksander I., pride s celim svo.um niesanim zboroni, ki sieve 70 pevk in pevcev. Zbor vocii beosrajsbi operni kapelnik S. Binički. Stankovič bo proizvajal v Celju izbranc srhske narodne pesmi, ki so znane po nepfekosljivo krasnem blagogfasiu. Opo- zarjamo občnistvo, posebno ono iz bliž- iije in. da'jne okolice. da ite zamudi red- ke^a užitka. ki g:i bo nudil koncert naj- bol.ts.es;;» srbskega pevskesfu dništva. Na- tančneiši spored priobctmo. Društvo javniii nanieščencev vabi iuii)>-o vse odbornike in ujihove nainesi- uike, pa tudi drugc javne jiamešeencc ua važen sestanek. ki se vrši skupno z /.elezničarji due 1. maja ob pol osnii url ¦ zvecer v klubovi stfbi hotcla Balkan. Zastopairi naj bodo sigunio vsi uradi in zavcKli po nainian.i ciicm delegatu. Po- kažite. javni nameščenci. da sc v teh u- sodiv.n časili zavedate svoje dolžnosti. V solWartiem nastopu ie naša rešitev» Odborova seia Sokolskega drustva v Celju so vrsi v iorek, i. inaja ob S. url zveier v dništveni zborovalnici. LJubljanska kreditna banka podruž- nica Celje, Prva hrvatska štedionica po- druž.i;tica Celjje, Jadratiska banka. podruž- nicri Ce|ve, Sfavenska bauka podružnica CeF.te. Celjska posojilnica, javljajo, da bo- do imele 1. maja uradne prostore zaprte. Prijatelj, kam pa v nedeljo? Kam druga.ni kakor na javno tomJbolo! Ali "- maš že tablicc? Ne, ker ne vein kdo jin razprodaja! Ako tega prijatelj ne veš, ti born povedal. da }ih dobiš pri vseh pl- smonošali, nadalje v tobakarni gospe •Kovat Alcksandrova ulica in y trgovini ji'osp^ Josek na Cjlavnem trKii, tain vl- diš tudi slavne -dobitkc v izložbi. A po- žirri sc za tablice da nc boš prepozun. kcr Jill žc prinianjkuje. Morani ti Pa za- iipnc povedati, da po končani tombo'i grenio vsi prijatelji pošte v gorrije pro- store Narodnega doma na veliko vese- lico, kjer bo koncert, v maj» prvi .pies In tudi mnogo smcha vmes. Torej zdravo prijatelj. iikmh se mudi, na svidenje v nc- deljo. Citalnlci v Celju je daroval gosp. Janko Tevžič večje šievilo lepili pri.po- vedTiih knjig, g. župan dr. Juro Hrasovcc pa več letnikov stro'ko\inih listov. Od- bor sc imenovanima najiskreneje za- livaljiije. Osebna vest. Dr. Fran Oerlovič Je imenovan za višjega okrajnega z-drav- nika pri tukajsnjem okrajnem glavar- stvu, evidenčni geometer Maks Liček pa je podal ostavko na državno slnžbo. Vozniki in kolesarji pozor! V zad- Tijcrn času se opaža, da vozniki odnosno lastniki vozov prav nič ne vpostevajo cestno - policijskega reda tako, da nc trpi s-kodo le cestna uprava. bodisi dr- žavna ali občinska. tumveč da je vslca tega občutno oviran cestni promct tcr celo ogroženo življenje potnikoy. Opo- xarjamo na stroge doloebe cestno - po- 1'teijskega rQda, ki se bodejo odslej iz- vaja-le z največjo strogostjo, zlasti da Je nrepDvedana in kaznjivo: 1. puščati ne- 'iprežene vozove na cesti. 2. voziti po noe? brez luoi, 3. zapustiti kot voznik med vožnjo \svoj voz, 4. spati voznik« med vožnjo na vozu, 5. hitro voziti ccz TTTOstove. 6. napaeno izogfoanje Tzogibati se je na levo. prehitevati na desno. 7. ko- lesariti po hodniku državne ceste ki ie dol-ocen za n-ešce. 8. ovirati promet z od- laganiem lesa in drugih stvari na cesti^- cii. 9. nporabi.iati yr\ tovornih vozovin preozka platišča. PlatiSCa rnorajn bis! ako sta voz in tovor do 1500 kg težka, naiTTianj 6 cm pri težah do 2000 fcg naj- mrmj 8 cm. do 3500 kg najmanj 11 cm In čez 3500 kg najmanj 16 cm. Vsi javni or- gani, katerim je poverjeno nadzorstvo cest., imaio strog nalog, da naznani.ro "vsa-k.iTirestopck tako? pristojni sodni od- nosno upravni oblasti. D opisL Sokolsko društvo v Voiuiku .sc vziic vsem ovirani, ki mn jili stavijo stevilm nasprotniki, prav pridno razvija. Zazna- movatj iina že precejšnjc število kul- tiirno - prosvetnih prireditev in tudi ne- kaj telovadnili luvstopov. Prod kratkim je upri'/orilo zopet — tokrat s svojirn nadebndnini naraseajem — igro »Sivilja Klara«, katero so strumni naraščajniki podali prav dobro, kar je ,pač v glavnein zasluga požrtvovalne gdč. Spesove, Ra- te ri je y. vso vnemo stata ob strani ga. .lankovičeva, soproga nadučitelja v Voj- iiiRii. Tudi telovadni nastop moške dece (brat Šinigoj) in ženske dece (sestra Spesova) z zastavicami je prav dobro uspel. Sploh je nčiteljstvo v Vojniku zo- l>ct .pokazalo. da pojmuje docela najva2- nejo nalogo: vzgojevanje dece v narod- nem duliu. Husa vsega delovanja pa Je brezdvoinno ondotni nadueitelj g. Peter .lankovie, ki se nc ustraši niti največjili zaprek, katerih je — žal — tu prevett- ko. Da bi Ie našlo društvo vsaj pri na- uarodnili inteligentili —- Vojničanih __ dovolj razuinevrania za sodelovanjc in oporo, pa bi bili uspehi lahko se veliko večji. A '/al — vidimo pri vseh društve- nih prireditvah vedno iste delavce, ineu katerimi naj bode omenjena zlasti ga. Pušnikova, k\ .nJkdar ne odrece svoje poinoči. V tako zagrizenem nemškutar- skem kraju, kot je Vo.tnik (glej 18. ma- rec!) morajo Pasti vse- oscbnosti in so- vraštva. Vsak bi moral pripomoei po svoji rnoci. ne da bi se ga moralo še-Tc na to opozoriti ali pa cclo prositi. Po- žrtvovaluim sokolskim delavcem v Voj- niku vse priznanje in: naprej po tej po- ti, plaeilo gotovo rie izostane! Zdravo! Uboj v Šraartiieia ob Paki. V sobo- to 28. aprija ob 9. uri zvečer so pili fantje iz občine Šmartno ob Paki v restavraciif Stcblovnik pri postaji Rečica ob Paki, konCno je prišlo do malega prcpira in so takoj obracunali med seboj. Polomili so nekaj stolov. se poSteno pretepli. Ferd!- iKinda Zcleznrka, kateri jim je hotel uteel, so dohiteli ravno pred kapelo Matcrc Hožje nasproti gostilne pri posti in ga r voznitni ročicami, kuhinjskimi noži in nilami pobili in zaklali. Mladina s komaj par dlačicami nod nosoni. ali te ni sram tega posnrovclega dejanja. Prcte- pači, kie ste črpali tako vzgojo. Pokll- e.-mi faktorji. v/gajajte mladino druga- če. tako ne grc vee! Skoraj vsaka so- bota in nedelia ne mine brez veeic ali nianjše rabuke. Mirni Ijudje po 9. nrl Äveier se ne upajo vee iz hišc! Zadnji eas jc, da dohiino tn orožniško postajo. Dncvna kronika. »Naprej«, glasilo socijalistične stran- \ ke Jugoslavije izhaja počenši-s 1. majem 1923 v Celju. Tiska sc v Zvezni tlskarni v Celju. Moskiti napadli parnik. Kakor po- roča »Daily Mail« je napadla parnik »Oath Castle«, ki je plul iz portugiškc Afrike na Angleško, velikanska množica moskitov (komarjev). Scdem potnikov in en pomorščak so v kratkem času na malariji umrli. Vozni list! z iialepljenimi koteki. Za- grebška žclezniška direkeija jc poslala podrejenim postajerjačelnikom sledeee navodilo: Ker je država izdala tudi voz- ne liste, ki nimajo tiskanih kolekov, tem- vee samo prilepljenc, se smejo tudi takl pravilno uporabljati. Ureditev vprašanja vojnih posojiT- Kakor javljajo vesti iz Beograda. bo vpra^šanic vojnih posojil konečno rešeno. IJpoštevala se bodo Ie žigosana vo.lna posojila. priglašcna do 15. aprila tl. Voj- m posojila šte.iejo v Sloveniji nad 250 tisoč, na Hrvatskem in y Slavoniji 300 tisoč in v Vojvodini 500.000 kosov. Njih nominalna vrednos-t je tako velika. da Je morala vlada zabtevati odločitve repa- racijskc komisije. ki bo v eni prihodnjITi sei to zadevo obravnavala. Kedai bo iz- dana navedba o vojnih posojilih, še nl doloceno, vsckakor pa se vlada zanima :o odkrili iiedavno. našli poleg dra- g-occnega pohiStva. kipov. vaz, voznv, oblck. pahljač i. dr. tudi otrosTWiko, poslilcano s simboli' iji skrbno sfrizirano giavo. a bile so brez nog, na- , meÄto• iwg so imele. držaj. NaieierMi so j bile iz ilovice ali iz kake mctse. Öbrar' f so imele iz platna, !as- i/. vlaken. 'I'ikU oblečene so bile. Imeli so pa tudi puneke iz blaga napolnjene z raznim papirusoui. Poleg reh punek so imeli otroci za igra- nje tudi raznovrstne krogljice, dalje ne- kake žoge ter celo mehanidio gibliive igrace. N. pr. možička. ki giblje y. ro kama, ako sc ga .potegne za nit, leva, ki inehanično odpira žrelo \. dr. Bistvo i- grae je torej že nad 3 tusoč let staro. O- troci so imeli vedno enake igrač.-. En milijon let stara človeška lo- baiija. Angleš-ki razlskovalci, ki so naSli v Patagoni neko človeško lobanjo iz tercijarne peri'ode. je vzbudila veliko senzaeijo v auglcškem znan.stveuem sve- tii. Po naziranju najuglcdneišcga an- ^¦leškega antropologa F.lliot Smitha, profesoria .na lomdonski univerzi, je tn lobania stara uad eumilijon let. Padec iz visočinc 300 cevlü^v. Sli- kar Arthur Shrjeider v New Haven je barval visoki dimnik v tovarni New Englands War Companj-. kar se mn u- trga vrv. s katero je bil privezan tn ^e pa-del iz vrsoeine blizn 300 čevljev. iPri- letel jc na streho tpvarne in od tarn pa- del naprej na zeiriljo še kakih 30 čevljev. Slmeider se je opraskal, a drugace se n: poškodoval mnogo, ker je sam vstal in šei k telefonn, da si je »poklical ambulau- co, ki ga je odvedla v bolnišnico. Stara grska ladja najdena. V tuniS- kem zalivu so ribiči. ki so v niorju nabi- vali gobe, zadeli v pes'ku na ostanke sta- re grške ladje, ki se je morala tamkaj potopiti pred vee nego 2000 leti. Vozila je 60 mramumatih stebrov. dalje bro- naste kipc z napisi, case in drugo do-ma- ce orodje. vse bogato okrašeno. Vse to je bil0 očividno namenjciio za ncko jav- no poslopje. Slana morska voda je vse predmetc zelo razje.dla. Med tovorotn so bile tud» svinčene kiade, katerih ena tehta 1400 funtov. Ljudsko štetie v lndiji. Ameriški dr- žavni departemem je prejel uradno po- rocilo ix Indije od ang'leskesa eenzur- nega komisarja J. Marten-a, da sc Jc nahajalo dne 31. decembra 1922. v ItwJt- ii 31° milijonov ljudi. Martin poroča, da je pomagalo okoli 2 milijona l.indi pri ljudskem štetju v lndiji. Utopljenka. v Lt. Janžu v ptujskein okraiu je priplavila Drava mrtvo tru- plo ženske. Kakor je preiskava dognala. je bila to od 2. marca pogrešana Kata- rina Kocjan i/. ^t. Janža na Dravskem l>olju. Univerziteini profesor dr. Pr. llešič v Varšavi. Due 21. tm. je imel profesor dr. Ile.šič svoje nastopno predavanjc na varsavski univerzi. Istega dnc je pre- davai v varšavskem »Slovanskem dru- šlvii iimetnosti in kulturc« o »današnjl Jugoslaviji«. Tiliotapka smrtno ponesrečila. Ana Bežek, 22 letna tihotapka s kokainom, sc je peljala v spremstvu finančnega straž- nika iz Avstrije v Barkovlje pri Trstu. Rlizu Barkoveli je vprašala Bežek svo- jcga^spremljevalca, če sme na stranišče, ta nič hudega sluteč ji je dovoUl. Ana 13ežek pa jc pnrabila to priliko in skočihi pri oknu iz vlaka. padla pa je tako nc- srečno. da je prišla pod vlak, ki jo je razmesaril in zdrobil lobanjo. Pri sebl jc imela 5 kg kokaina. Samomor v Trstu. V ljudskem vrtu so mimoidoCi- pred nekaj dnevi zvečer slišali strcl, vznemirjeni so stopili v vrt ter dognali, kai se je pripetilo. V grmov- jn so nasli mladega človeka, ki je ležeC v travi, bolestno ječal. Eden navzočih Jc prižgal vžigalico in videli so, da ima nc- znancc rano na glavi. v desnici je tiSCal snmokres. Kmalu so prihiteli tudi orož- niki in zdravnik, ki je ugotovil. da je samomorilčevo stanic smrtno, Hal ga jc prepcljati v bolnico, kjer je kmalu po pri'hodu umrl. Poizvedbe so dognale, da je nesrečnež" 22 letni Oustav Ohersich. Zakni si je vzel živlienje ni znano. Zastrupiti se je hotel. V Trstu so nasli na ncki klopi 17 letnega mladeniča Oualtiera, ki se ie zvijal v bolecinafi. Pokiicani zdravnika je konstatirnl, da Je v scnnomorilen namen izpil nekai jodove tinkture. V bolnici so mu izprali želo- dec. nakar je izjavil. da si je hotel yze- ti '/ivlienje. \er boleha na neozdravljivi bolezni. Iz strahu pre<3 porodoni se obesüa. Trgovčeva žena Stiepanovič v Oračanl- ci, ki ie lansko leto povila že desetega otrrvka, jc bila zopet v Magosiovlienern stanju. Par dni nrcd r>orodom le r>oslala otroke na dvorišče.in sfi svečano oble- kla. Nato je nanisala soprogu pismo. v katerem ga prosit. na| skrbi za otroiqe, ker jc svet j>o!ivarjcn, a^o bi se šc drr- :.;"!C' ožeijil, naj my druga zeua ne rodi o trok ker so to grozno bolečiiic. Ko }e f)isirio dokončala. si je ovila vrv okru^ vratu in se obesila. Opoldne se je vrnil mož domov in jo nasel obešeno. Nagli padec rublja. Kljub prizadeva- nju sovjetske vlade. da uredi emisiio novčanic, je padei iiaglo kurz rublja. Za en zlati rubelj je trcba plačati nad öS milijonov papiniatih rubljev. Med pre- bivalstvoni krozijo bankovci po 500 nii- üjonov in eno milijardo niblj.ev. F.lektrična centrala »Faia pretvorje- na v delnisko družbo. Kakor poroča »Jii- goslovenski Lloyd« od 27. tin., je dobila .Jadranska batika s Prv.o hrvatsko štc- dionico in drugimi dcuarniuii zavodi !z Zagreba in Ljubliane ter Baz/olskim c- lektričnim društvom od niinistrstva za trgovino in industrijo dov-oljenje za o- ,snovanje »Filektricne centrale Fala d.d.« s sedežem v Beogradu. Nova družba je osnovana s kaipitalom 5 milijonov di- narjev. od katerc svolc pripade 2.5 milj. na Jadransko banko z domaco skupino, ostanck ]>a švicarskemu drustvu. Fala 3e dolžna za razne investicije 18 milijo- nov svicarskih frankov al' 350 milijtonov dinarjev švicarski skupini. ki sedai sa- ma pristopi 1< družbi. Dolg se začne o(J- plačevati pricotkom 1. 1926. Družba je dala wjavo. da ie pripravljena dati po- irebno električno silo za elektrifikacijo uekaterih naših železni-c. kadar bo inini- strstvo saobračaja to zahtcvalo. Pokiisitc in prepričali se bodete, da so »Pckatete« najboljse in ker se zelo nakuhajo tudi najcenjše testemmc. -Uotični, kateri ie našel izgubljeno ročno torbico dne 27. 4. t. I. v Marovšc- kovem gozdit se opozarja v izogib na- daljnega sodnijskega postopanja, da isto lakoj odda v gornjem. upravništvu. ker je bil opažen in spoztian od prebivalcev stanujočih v bližini omenjenega gozda. Kupi se d'^bB*o oh^anjenželejEni štedilnik. Naslov v upravništvu lista. CELJE btfPŠaje ysa v stroko $pa- 6(tfoča dela nqpiUrsJe tt P* dntmih cmoA. izddujt we ttstcwtou kakor. časo- ptaft, trgorskt, iolske In twodntikt tiskwlne, knßge, eenike ltd. do najwnet- wfiega barvnega tiska. frfqjbolje nrcjena KNJIOOVEZNICA izvrsqje hitro in soltdno knjigoveška dela od noj- priprosteße Jo naJfineJSe (zpct/ave -------- Stran 4.__________________________________________________________»NOVA 0 O B A «__________________________________________________¦ Šlev. 49. Slanichranllnihvlog uSrOUlil (JÖHI (113 OCiiU U PFliliClll) Stanje frraureBinlll* vlofip Less K 70,000.000'- J r J Čea K 70,000.000*- obrestuje odl.jan.1923 naprej po L>% l>rez odpovedi, 5Va% do 6% so ocäpo- vedjo, vcčje stairte rtaložtoe^ In naložbe denaumili zavodov po dogovoru. Obavlja vse denarne, Icrecllto« lira posofllne frcMisaJtedje najlculsinttraej«?. jPALMA I t n po tpi ate Prednostify ft trajnije M ¦ r.^o öd kok' . AH ¦ Varstvo^wE §?***¦? II $*W* mraza! ^^|B Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. z o sedeži, izvrsten motor in dober gumi, se v Mariboru takoj po ceni pro- da. Nasiov v anončni pisarni Ivo Suš- nik, Maribor. Slovenska ul. 15. 2—2 Hiša na Bregu pri Celju s tremi sobami in.ku- hinjo se p|roda. Cena dinarjev 60.000"— Ena velika soba je takoj na razpolago. Po- izve se pri K- Breznik, Do'gopolje St. 1, Celjc. 2-2 Proda se motorček z 1 HP. Vpraša se v pisarni Zvez.ne tiskarne v Celju. I Obi. konc. posredoualnica ] za promel z realifetami: Mm F. ilrzsnšeli CEL3E Hrelja Petrs c ZZ CEL3E Posreduje pri proofiaji ozir. R«aEtupu zemljišč, liiS, vil, grzdov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in tocno. 45—45 SANDALE Slev. 20-33 Dtn SO-— „ 2«-2V .. 65'- ,. 28-S1 .. 8*' .. 32-35 .. 100«- .. 3ft-4O „ 120'- ,. 41-46 „ 140-- prodaja» dokSej* tr>»|a zaiogo vefietrgovina R. STERZWECKS, CELJE. Trgovcl engros-ceno. Ppisfni ijosansfti čilim (preproga) se ceno proda. Osleda se v ?;pediciji Pelie. 1 ll i| v 99 am j \$U pmvn Mm mesto v tovarniškem a!i sličnem podjetju. Vešč je v vsakem v njegovo stroko ] spadajočem de!u, kakor tudi v vseh strojti - ključavničarskih pos- lih. Ponudbe na upravo. 3—1 Cenjenemu obČinstvu v Celju in oköüci naznanjam, da sem svoie cbratovališče B ¦ ¦ *v v* i«s © iz Ozke ulice St. 6 js«r»esel2S v Gos- posko utico St. 16 v Celju. 2—1 Spoštovanjem Iwan Taeek ml. v ročkah po 5 litrov se doifoi pri tvrdki Gustav Stipp, Celje 3-3 pienioo flii Mavis1 (Stutzflügel). Nasiov v upravi. 2—2 BCrojači, BcrojačSceS 3 : Razposiljam krojne vzorce (muštre) za darne in gospode. Kroje izdelnjem po doposlani meriin poserijah normalnih mer- Knafelj ctiojxij^ strokovni ucitelj za krojastvo, LJUBLJANA, Krii&vnmhi» caBicra stev, 2., t. nads^ropie. CELJE, Kralja Pefra c. 8 CentrsiSa v LjubBjani — fliovic%a iktnv. 48 se cenj. obcinstvu priporoča in naznanja, da izvršuje vsakovrstna nova krovska dela s l.oranitom, eternitom, skalco, opeko, lepenko in lesnim cementom itd. Sprejema popravila vsakovrstnih starih streh. Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj navedenim b)agom. Delo preizku?eno, solidno in po najnižjih cenah. Vsa .naročila prevzame Franjo Dolžan, stavbeno in galantarijsko kleparstvo, Celje. 3 2 UR&PWO PREDPISAWE za raztte vesellce, gledal. predstave, Koncerte tu cBruge priredlfve se dobe v vsaki rnnožini bloR <1OO list.) pa gin Iran P^ p© 3 Din ^W v Zvezni tisfcarnt v Celju Pnpravljalni odbop Sooeza bančnih mMUi podr. Celje vabi vse tovariše in tovarišice k ki se wpsi v sredo, dne 2. ma|;a 33$3 v hotelu nB,Jka^'v ob' pol 9. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Čitanje in sprejem pravil. 3. Volitev predsednika, podpredsednika, tainika, blagajnika in, zaupnikov. 4. S'ucajnosti. ' ...,-.. Za organizirane člane SBČ je navzočnost pri tem sestanku obvezna. UpadniES\IUzapopoldanshem Uradnik tÄi',äe "prvl pisarniško deio sobo. Ponudbe na upravo »Nove Dobe«. 1 Poci >:vAkademik« na upravo iista. 1 „LASTNI DOM" V CELJU regtsirovana Icreditna In sfavbena zadruga z omejeno zavezo, Prešernova ul. 1$. Sprefema bran, vloge in. fih obrestuje po 6°/0 to }e 6 Din od sto, proli odpovedi 6'.:7n Dtn od slo. Pri večjih aaloztoait podogovorn