PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SEJ
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, ČETRTEK, 18. NOVEMBRA 1965 . LETO VI., ŠTEVILKA 314 . CENA 50 DIN
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA I9S9 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
Prva izdaja
Komisija za idejno vzgojno deio IO 20 SZDLJ o osnutku splošnega zakona o financiranju šolstva
BEOGRAD 17. nov (Tanjug) — Komisija za idejno vzgojno delo izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Jugoslavije je obravnavala danes osnutek splošnega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje V debati po uvodni besedi namestnice zveznega sekretarja za prosveto in kulturo Mirjane Kr-stinic so sodelovali tudi predstavniki sindikata, kul-turnoprosvetnega sveta Jugoslavije. zveze mladine in drugih družbenopolitičnih organizacij.
Predsedujoči Leo Mates je ugotovil, da so na sestanku podprli predlog novega sistema za financiranje izobraževanja in vzgoje. Položaj na tem področju namreč zahteva takojšen sprejem splošne ga zakona, da bi republike imele dovolj časa. da sprejmejo zakone in druge ustrezne predpise.
Za vsako državo na svetu so problemi v zvezi z izobraževanjem in vzgojo državljanov prvorazredna naloga družbenega značaja. Udeleženci sestanka so poudarili, da mora Socialistična zveza zaradi zaple.enosti in obsežnosti naloge intenzivneje in trajneje preučevati in spremljati razvoj izobraževanja. Zato so sklenili, da bodo izvršnemu odboru zveznega odbora SZDLJ poslali poročilo o današnjem sestanku hkrati z nasvetom, naj bi družbenoekonomske in idejne procese na področju izobraževanja :n vzgoje spremljali ne le najvišji forumi, temveč tudi osnovne organizacije Socialistične zveze, ki bodo združevale vse. ki imajo neposredne koristi od razvoja te družbene dejavnosti.
Za večji vpliv in za natančnejšo določitev vloge Socialistične zveze na tem področju so se zavzeli Dušan Popovič. Nikcla Pešič. Gojko Sekulovski, Antun Kraji-novič in drugi govorniki. Hkrati so se potegovali za širok politični boj proti ovin-kai	• jm »vanju in ra-
ncij v »spodarske reforme :n za realistično obravnavanje stanja in razvojnih perspektiv izobraževanja v luči novih ekonomskih odnosov.
Djuro Kladarin je opozo- j ril. da je sistem za financiranje izobraževanja prehod i nega značaja, in poudaril, da i je tudi v tem razdobju, ko- | likor dopušča kompromisna rešitev. treba realizirati osnovna načela samoupravljanja. delitev dohodka in ustvarjati normalne družbenoekonomske odnose med izobraževalnimi institucijami in uporabniki njihovih dejavnosti.
Poljska partijsko-vladna delegacija
Častna meščana Skopja
Gostje so obiskali tudi kemijski kombinat »Ohis«
SKOPJE. 17. nov. (Tanjug). — Partijsko-vladna delegacija LR Poljske na čelu s prvim sekretarjem CK PZDP Wladyslawom Gomulko in predsednikom ministrskega sveta Jožefom Cyrankiewiczem je v družbi s predsednikom SFRJ in generalnim sekretarjem ZKJ Josipom Brozom Titom prispela danes dopoldne s posebnim vlakom na enodnevni obisk v Skopje. Meščani so priredili gostom izredno topel sprejem. Gomulka in Cyrankiewicz sta se s predsednikom Titom odpeljala v mestno skupščino, kjer so jima na slovesni seji izročili diplomi častnih meščanov Skopja. Po slovesnosti v mestni skupščini so se tovariši Tito, Gomulka, Oyrankiewicz in drugi gostje odpeljali na ogled kemijskega kombinata »Ohis«.
Na skopski železniški postaji. slovesno okrašeni s poljskimi in jugoslovanskimi zastavami, je najvišjima zastopnikoma poljskega ljudstva in predsedniku Titu zaželel dobrodošlico politični sekretar CK ZK Makedonije Krste Crvenkovski. Nato je predstavil uglednim gostom makedonske voditelje, ki so prišli na sprejem: predsednika sobranja Makedonije Vi-doja Smilevskega, predsednika republiškega IS Nikolo Mineeva. predsednika glavnega odbora SZDL Makedonije Ljupča Arsova, komandanta skopske vojne oblasti generalpolkovnika Radojico Nene-ziča. predsednika mestne skupščine Skopja Blagoja Popova in druge.
Pionirji so izročili uglednim gostom šopke cvetja, godba je zaigrala državni himni, tovariša Gomulka in Tito sta pregledala častno četo. Nato so voditeljema poljske delegacije predstavili vidne osebnosti družbeno-poli-tičnega in kulturnega življenja Makedonije, kakor tudi šefe konzularnega zbora v Skopju, ki so prišli na spre jem. Prav tako je bila na sprejemu skupina poljskih arhitektov na čelu z Adol fom Ciborowskim. ki vodi dela v zvezi s sestavljanjem
splošnega urbanističnega načrta Skopja.
Predsednik Tito, Wlady-slaw Gomulka in Krste Crvenkovski v odprtem avtomobilu, za njimi pa visoki gostje iz Poljske in jugoslovanske osebnosti v koloni avtomobilov so se potem od-
odnosov. ki so se bili ustvarili v preteklosti. Po julijski katastrofi je Skopje postalo skrb ne samo jugoslovanske skupnosti, ampak tudi mnogih držav na svetu, je poudaril Blagoje Popov, rekoč da je bratska in prijateljska Poljska hitro, učinkovito in
peljali z železniške postaje j nesebično pomagala njego-skozi mesto. Na ulicah, po i vim prebivalcem, katerih se je pomikala ko- j Predsednik poljskega mini-lona — ulici Maršala Tita. ! strskega sveta Jožef Cyranki-Partizanski in drugih — vse i ewicz se je potem v imenu
Antier se je odpo-da! kandidaturi
do naselja »Taftalidže« se je zbralo več tisoč ljudi, ki so s cvetjem v rokah mahali ter burno pozdravljali predsednika Tita in voditelje iz Poljske.
Predsednik Tito. Wlady-slaw Gomulka in Jožef Cy-rankievvicz so se odpeljali k poslopju mestne skupščine.
Pred poslopjem jih je sprejel in pozdravil predsednik j skih odnosov, skupščine Blagoje Popov. Ob | prijateljstva, 9.45 se je začela slovesna seja skopske skupščine. Navzoči so bili Josip Broz Tito, člani poljske drža-vno-partij-ske delegacije ter člani častnega spremstva na čelu z Lazarjem Koliševskim. politični sekretar CK ZKM Krste Crvenkovski in drugi vid j ni makedonski voditelji.
Ko je predsednik skupšči- j ne Blagoje Popov izročal to- j varišema Gomulki in Cyran-kiewiczu diplomi častnih me- j ščanov. je poudaril, da je j prebivalcem Skopja v poseb- j no zadovoljstvo, ker imajo j možnost, da razglasijo
Wladyslawa Gomulke in v svojem imenu zahvalil za po častitev. Poudaril je. da se v njej izpričuje iskreno pri jateljstvo do vsega poljskega ljudstva. »Ljubo nam je bilo. dragi prijatelji, slišati tople besede, ki so bile tu izrečene o poljski pomoči Skopju. Ta prispevek Poljske pomeni še en izraz brat-iskrenosti in ki povezuje poljsko ljudstvo z jugoslovanskimi narodi. Takšni bratski odnosi se manifestirajo tudi v delu brigad jugoslovanske mladine, ki je odstranjevala razvaline v Varšavi takoj po vojni«.
Potem, ko so Gomulki in Cyrankiewiczu čestitali predsednik Tito, Blagoje Popov in druge ugledne osebnosti, ki so bile na tej slovesnosti, so se tovariši Tito. Gomulka in Cyrankiewicz v veži mestne skupščine vpisali v spominsko knjigo mesta Skopja.
Gostje so se potem odpe-za I Ijali proti kemijskemu kom-i binatu »Ohis«. kjer so si do-
OBISK V SKOPJU — Poljska partijsko-vladna delegacija je včeraj obiskala Skopje. Wladyslaw Gomulka in Jožef Cyrankiewicz sta postala prva častna meščana makedonskega glavnega mesta. Na sliki: Predsednik
tnestne skupščine Blagoje Popov izroča listino o razglasitvi Wladyslawu Gomulki.
Telefoto: Tanjug
i častna meščana svojega me-_. _ _ _	„	.	Ista najuglednejša voditelja , bro uro ogledovali obrate in
PARIZ. 17. nov. (Tanjug» poljskega ljudstva - Wlady- D0o-Ovariali s predstavniki — Eden od treh kandidatov 1 slawa Gomulko in Jožefa Cy- J '	^
desnice za predsedniške voli- : rankiewicza. »Sprejemamo tve Paul Antier se je danes | vas kot predstavnike brat-
odpovedal svoji kandidaturi v korist kandidatu stranke centra Jeana Lecanueta. Tudi po odstopu Antiera bo na predsedniških volitvah šest kandidatov, ker se je sinoči v zadnjem momentu prijavil kot kandidat Marcel Barbu. ki je bil poslanec 1946. leta.
Sinoči opolnoči je bila končana procedura za prijavlja nje novih kandidatov.
skega in prijateljskega ljudstva LR Poljske, do katerega | čutijo vsi naši ljudje nedeljeno naklonjenost in ljubezen. To iskreno čustvo je našlo svo-jo potrditev tudi v nesebični pomoči, ki jo je izkazala Poljska v najhujših trenutkih našega ljubljenega Skopja.« Popov je dodal, da prijateljstvo med narodi obeh dežel sloni na trdnih temeljih bratskih čustev in
kombinata. Ob vhodu v kom binat. kjer se je zbralo več ‘ sto delavcev in uslužbencev.
so
© Nadaljevanje j
na zadnji strani \
Marijan Brecelj v Prištini
PRIŠTINA. 17. rov. (Tanjug.) — Predsednik upravnega odbora Marijan Brecelj in direktor sklada federacije za nerazvita območja Uroš Vidovič sta obiskala danes pokrajinski izvršni svet. S predsednikom Alijem šukri-jem in drugimi pokrajinskimi voditelji sta se pogovar jala o razvoju gospodarstva in o drugih dejavnostih na Kosovem in v Metohiji ter o vlogi -klada federacije za nerazvita območja. Poleg te ga so proučili zlasti možnosti za hitrejše aktiviranje gosp } dar.skega potenciala teh krajev.
Zakon o razpustitvi KP Sudana še ne ho k maki
sr»refet
KARTUM 17. nov (MEN» — Sudanska ustavodajna skupščina je na današnji seji odložila za nedoločen čas drugo čitanje osnutka zakona o razpustitvi KP Sudana. Včeraj so prvič prebrali ta predlog.
Skupščina je že prej odobrila predlog, ki pooblašča vla do, da predloži zakon o razpustitvi KP
Kakor poroča TASS, je generalni sekretar CK KP Sudana Abdel Halek Mahdžub izjavil na tiskovni konferenci, da je odločitev sudanske vlade o prepovedi delovanja KP protiustavna. Dodal je, da daje ustava vsem državljanom pravico izražati svoje mnenje in v okviru zakona ustanavljati kakršnekoli organizacije. »Nadaljevali bomo boj«, je poudaril. »Prepričani smo, da bo zmagala stvar demokracije in pravice.«
Zgodnji mraz presenetil Evropo in velik del ZDA
Temperatura ponekod do 18 stopinj pod ničlo
BEOGRAD, 17. nov. — Letošnji zgodnji hladni val je zajel Evropo od severa do Sredozemlja in veliko držav v ZDA. V mnogih delih britanskega otočja so vremenske neprilike povzročile pomanjkanje električne energije in plina, tako da imajo težave z normalno proizvodnjo, razsvetljavo in ogrevanjem. Mnoge britanske tovarne so začasno ustavile proizvodnjo, tako da je trenutno brez dela v industrijskih središčih okrog 250.000 ljudi.
Vietnam
Glavnina ameriških čet se je umaknila z bojišča
Partizani so se utrdili na obronkih masiva Ču Pong - Hude izgube Američanov v prejšnjem tednu
SAIGON, 17. nov. — Po vesteh AFP se je glavnina ameriških čet, ki se bojujejo s partizani v dolini Ja Dranga, med Plei Mejem in kamboško mejo, umaknila z bojišča, ker bi sicer prišla v kočljiv položaj, če bi se partizanske enote pregrupirale in znova napadle. Partizanske enote so se zdaj utrdile na obronkih gorskega masiva ču Ponga, ki se dviga nad dolino.
Na Norveškem še vedno pritiska arktičen mraz s hudimi snežnimi meteži v mnogih krajih dežele. V Oslu so imeli danes 8 stopinj pod ničlo, v nekaterih krajih na vzhodu Norveške pa celo 18 stopinj pod ničlo.
V Alpah močno naletava sneg. V Avstriji prav tako pritiska mraz, temperatura je
zdrknila na 6 in še več stopinj pod ničlo.
Nič boljšega vremena nimajo v Zahodni Nemčiji. V Bonnu je živo srebro padlo pod ničlo. V mnogih pokrajinah močno dežuje in piha mrzel veter.
visoke goste sprejeli predsednik občinske skupščine »Kisela voda«, na področju katere stoji kombinat »Ohis«. Mile Todorovski. sekretar občinskega komiteja ZK Stojčevski. generalni direktor Avramčev in drugi voditelji kombinata. Gostje so si najprej ogledali najvažnejši obrat »Pan«, kjer izdelujejo sintetična vlakna. Voditelji kombinata so Gomulki in Titu pojasnjevali proces proizvodnje. Predsednik Tito je po ogledu dejal, da je prijetno presenečen nad vsem. kar je videl v ! tem novem kombinatu. Ge-j neralni direktor Avramčev je j potem v društvenih prosto-| rih kombinata seznanil go-! ste z zgodovino in problemi proizvodnje tega kombinata. Med drugim je poudaril, da ima njihov kombinat zelo tesne stike s poljsko industrijo. V pogovoru je tovariš Tito opozoril na velike možnosti sodelovanja med skopskim kombinatom in drugimi sorodnimi tovarnami, kot je zagrebška organskokemij-ska industrija »Oki«.	|
Wladyslaw Gomulka se je na koncu v imenu delegacije zahvalil za lep sprejem, ki so jim ga pripravili delovni ljudje kombinata, ter je izrazil zadovoljstvo. da je imel priložnost videti ta sodobni kemijski kombinat.
Kolektiv je poklonil tovarišem Titu, Gomulki in Cy-
Nadaljevanje
na zadnji strani
Nadaljevanje
na zadnji strani
Partizani v teh bojih niso uporabljali taktike naglih napadov in umikov, ampak so se spuščali v odprt« bitke s sovražnikofh Napldhli so z dcbro utrjenih, vzvišenih položajev, tako da so imeli dober pregled nad sovražnikovimi premiki in da so se mu po potrebi lahko izmaknili. Kakor poroča Reuter, utegne to pomeniti preokret v načinu vojskovanja oziroma začetek »statične konfrontacije« v boj zapletenih strani.
Potem ko sta se dva ameriška bataljona umaknila z boj šča. so strateški bombniki »B-32« začeli bombardirati partizanske položaje na pobočjih gorskega masiva, partizani pa so z minometi začel obstreljevati položaje preostalih ameriških čet.
Ameriški vojaški predstavnik v Saigonu je povedal, da so imeli Američani od 6. do 13. novembra 86 mrtvih in 230 ranjenih. Kakor poroča AP, so to naj večje izgube, ki so jih v dosedanji vojni v Vietnamu pretrpeli Američani v enem samem tednu. Tu pa niso vštete izgube, k so jih imeli Američani v tridnevnih
Heath bo obiskal de Gaulla
LONDON, 17. nov. (AP) — Vodja britanske opozicijske konservativne stranke Edward Heath bo v ponedeljek obiskal francoskega predsednika de Gaulla in še nekatere člane francoske vlade. O čem se bo Heath pogovarjal z de Gaullom, Pompidoujem in Couve de Murvillom, niso objavili.
boj h v dolini Ja Dranga na centralni visoki planoti. V istem obdobju so imele sai-gonsike čete 165 mrtvih in 28S ranjenih. 53 vojakov pa pogrešajo oziroma jih štejejo med ujetnike. Ameriški podatki o izgubah partizanskih sil so negotovi. Te izgube cenijo na 400 do 900 mrtvih.
UPI poroča, da so danes nad DR Vietnamom v 35 minutah sestrelili štiri ameriška letala, ko so Američani bombardirali avtomobilsko cesto in železniški most na glavni progi nad Hanoiem.
Južna Rodezija
S solzilnim plinom nad demonstrante v Bulavaju
Oblasti vsevprek zapirajo afriške nacionaliste -Tudi Somalija in Tunizija za sestanek članic OAE
SALISBURY, 17. nov. — Več tisoč Afričanov je danes demonstriralo v industrijskem mestu Bulavaju proti enostranski razglasitvi neodvisnosti Južne Rodezije. Policija je s solzilnim plinom razgnala demonstrante, ki so mirno korakali iz bližnjega kraja Mpona proti Bulavaju. Ta demonstrativni pohod so priredili na nedavni poziv afriških nacionalistov, naj prebivalci organizirajo splošno stavko v Južni Rodeziji, v protest proti Smithu, ki je samovoljno oklical neodvisnost.
AFP poroča, da rodezijske oblasti zapirajo ljudi vsevprek, češ da so proti neodvisnosti. Tako so zaprli mnoge afriške nacionaliste, med njimi tud:	Joshuo Nkoma,
uglednega rodezijskega voditelja, ki je zdaj v hišnem priporu. Reuter poroča, da so uvedli preiskavo proti uredniku salisbu-ryjskega tednika »Rhodesia Herald«, Mal-colmu Smithu. To je edini list, ki je vseskozi nasprotoval enostranski razglasitvi
VIKTOR GRIŠIN V LJUBLJANI — Danes se je mudila v Ljubljani na enodnevnem obisku 8-članska delegacija centralnega sveta zveze sindikatov Sovjetske zveze, ki jo vodi predsednik Viktor Vasiljevič Grišin. Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Franc Popit je s svojimi sodelavci sprejel V. v. Gri-šina in člane sovjetske delegacije in se z njimi dalj časa pogovarjal o vlogi in delu sindikatov v našem družbenem sistemu ter jih po pogovoru, ki je potekal v prijateljskem vzdušju, zadržal na kosilu. Člani sovjetske delegacije so si ogledali nekatere obrate Agrokombinata Emona, mednarodni sejem pohištva in opreme na gospodarskem razstavišču, veleblagovnico Nama in supermarket Prehrane. — Sovjetska delegacija, ki jo spremljata generalni sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije ing. Vajo Skendžič in sovjetski veleposlanik v Beogradu Aleksander Puzanov, je z večernim brzovlakom odpotovala v Beograd.
Foto: šelhaus
»Pravda« je prekinila enoletni molk
Časnik je nenavadno hitro obvestil javnost o kitajskem napadu
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 17. nov. (Po telefonu.) 2e nekaj dni radio Peking večer za večerom oddaja ruski prevod članka v Žen Min 2i Bao in Hunk či. Razen stopnjevanja ostrine bi težko našli med številnimi obtožbami kakšno novo, zato ta najnovejši kitajski napad niti ni tako zanimiv. Bolj zanimiva je sovjetska reakcija nanj. Nele, da je »Pr-vda« tokrat informirala sovjetsko javnost o kitajskem napadu in tako dokončno prekinila enoletno molčanje, ampak je povrh to storila še nenavadno hitro in zelo odločno. To je prva praktična potrditev napovedi, da bo SZ odslej odgovarjala na konkretne protisovjetske poteze Pekinga, čeprav za zdaj le informativno.
V zvezi s tem je zanimivo še nekaj drugega. Sovjetske zunanjepolitične revije z običajno revialno zamudo komentirajo odložitev druge azijsko afriške konference in očitajo Kitajski, da je s tem, da je odbila sodelovanje na ministrski in vrhunski konferenci, škodovala stvari azijsko afriškega sveta jn prispevala svoj obolus k nesoglasjem med temi državami. Hkrati z očitki na račun Pekinga in obžalovanja, da je bila konferenca odložena, pa je čutiti zadovoljstvo, ker je na sestanku zunanjih ministrov prevladalo mnenje, da je treba povabiti tudi SZ. Kaže, da v SZ znova narašča zaupanje v lastno vlogo v Aziji in Afriki, ki so ga. vsaj začasno, kitajska propaganda in njeni delni uspehi, nekoliko omajali. Potrditev tega utegnejo biti tudi jasnejša stališča, ki jih SZ zadnie čase zavzema do nekaterih
Nodalievanje
na zadnji strani
U Tant ob Sevareidovem članku
»Če bi pred letom dni napravili ustrezne korake, bi bilo manj žrtev«
NEW YORK. 17. nov. (Tanjug) — Generalni sekretar OZN U Tant. doslej ni hotel ničesar izdati o »tihi diplomaciji«, s katero je skušal posredovati v vietnamskem sporu. Včeraj pa je pretrgal ta molk. Pri kosilu, ki so se ga udeležili številni diplomati in novinarji, je dal izjavo, s katero je opozoril generalno skupščino in svetovno javnost na vietnamski problem kot na osrednje vprašanje v vsem mednarodnem dogajanju.
Splošen vtis je, da je U Tant namenoma izkoristil priložnost, ki se mu je zdaj ponudila, in s tem osvetlil ozadje položaja, ki je nastal te dni. ko je znani ameriški komentator Eric Sevareid pred dvema dnevoma objavil, o čem se je pogovarjal z Adlaiem Stevensonom malo pred njegovo smrtjo.
Generalni sekretar OZN je včeraj dejal, da bi se bili lahko izognili mnogim žrtvam. če bi pred letom dni napravili ustrezne korake. S tem je U Tant naravnost namigoval na svojo iniciativo. Rekel pa je, da je mogoče kaj ukreniti tudi v tem, poslednjem trenutku, da pa je neizogibno, da vse zainteresirane strani popustijo in si kar najbolj prizadevajo doseči rešitev. Samo tako bi bilo mogoče ustvariti ozračje, potrebno za politična pogajanja o vietnamski krizi.
U Tant je včeraj ponovno poudaril svoje trdno prepričanje, da je nujno treba sklicati novo ženevsko konferenco, saj je sporazum o vietnamski krizi možen samo na podlagi ženevskih sporazumov. Tudi v tem poznem trenutku, morda z zamudo 10 let, je po U Tantovem mnenju mogoče uveljaviti ženevske sporazume. Druga alternativa je samo. da se razširi in nadaljuje vojna, ki terja mnoge človeške žrtve in zapušča hudo opustošenje.
neodvisnosti. Odkar pa so razglasili neodvisnost, izhaja ta tednik zaradi cenzure z velikimi prazninami na straneh. V redakciji ves čas sedita dva cenzorja.
Somalsika in tunizijska vlada sta danes — po informacijah AFP — podprli predlog etiopskega cesarja Haila Se-lassia, naj bi sklicali izredni esstanek ministrov afriških držav, članic OAE, ki naj bi obravnavale položaj v Južni Rodeziji in sprejele potrebne ukrepe.
Adencija UPI je objavila, da si predsednik Zambije Kenneth Kaunda. kakor je danes izjavil, pridružuje pravico prositi za vojaško pomoč katerokoli državo, če Velika Britanija ne bi intervenirala v primeru, da bi rasistične južnorodezijske oblasti odtegnile Zambiji preskrbo z električno energijo iz skupnega hidroenergetskega sestema v Karibu, na meji med Zambijo in Južno Rodezijo. Reuter poroča, da se na drugi strani jezu na Karibu zbirajo južnorodezijske čete.
MEN poroča, da so predstavniki osvobodilnih gibanj danes izrazili solidarnost z južnorodezijskim prebivalstvom.
Po vesteh TASS so bile v Brazzavillu včeraj demonstracije pred britanskim veleposlaništvom. Stranka nacionalnega revolucionarnega giba-
# Nadaljevanje
na zadnji strani
Danes
„De!u
2. stran:
Ali so predpisi o komunalnih storitvah v skladu z ustavo
3. stran:
V prilagajanju novim razmeram je treba premagati vrsto ovir
4. stran:
V znamenju silne inflacije
5. stran;
Turneja ljubljanske Drame
6. stran:
»Bil sem podeželski zdravnik«
7. stran:
Nad 12 milijonov dolga
8. stran
Vlomilec je bral kriminalke ...
9. stran:
Senca lakote nad kontinentom
Naše
devizne
rezerve
Nekateri naši gospodarstveniki še z določeno skepso gledajo na razvoj našega plačilnega prometa s tujino. češ. še vedno imamo nemale težave z devizami za uvoz reprodukcijskega materiala, čeprav se je naša trgovinska bilanca letos znatno zboljšala. Pri tem pozabljajo, da je šele dobre tri mesece poteklo od uveljavljenja reforme in bi bilo nerealno pričakovati. da bi lahko v tako kratkem času zamašili vse stare vrzeli. Kljub temu se položaj hitro zboljšuje. saj se je v tretjem letošnjem četrtletju uvoz reprodukcijskega materiala že povečal na raven lanskega tretjega četrtletja. ko je bil ta uvoz največji.
Prav v zunanji trgovini smo letos, posebno zadnje mesece zabeležili uspehe, ki nas vse presenečajo. Tako smo v oktobru dosegli že skoraj izravnano trgovinsko bilanco, saj se je izvoz v vrednosti 131 milijard dinarjev že močno približal uvozu v tem mesecu v vrednosti 138 milijard- S hitro povečanim izvozom — v oktobru je bil za 34 odstotkov večji kakor lani — pa se nam odpirajo nove možnosti za čedalje boljšo preskrbo z uvoznim materialom.
Ta pričakovanja so zlasti utemeljena spričo bistvenega zboljšanja naše plačilne bilance s tujino. Deficit naše trgovinske bilan-se se je letos v desetmesečnem obdobju zmanjšal za blizu 200 milijonov dolarjev, če še upoštevamo čisti devizni dotok od neblagovnega prometa — od transportnih storitev. turizma itd. — tedaj ni pretirana trditev. da se že bližamo izravnavi naše plačilne bilance.
V svojem nedavnem govoru v Varaždinu je tovariš Tito med drugim opozoril na povečanje naših deviznih rezerv- Znano je. da smo za izvedbo valutne reforme dobili posojilo mednarodnega monetarnega sklada in da sta tudi Francija in Italija v ta namen odobrili kredite. Z dotokom teh deviznih sredstev so se precej povečale naše devizne rezerve. Po najnovejšem izkazu so rezerve deviz in zlata pri Narodni banki narasle od 84 milijonov dolarjev v juliju na 165 milijonov dolarjev v septembru. K temu je prišteti še devize, s katerimi gospodarijo naše poslovne banke in se gibljejo med 13 do 16 milijonov dolarjev. Deviznih rezerv Narodne banke pa ne načenjamo za tekoča plačila, ker jih moramo varovati kot jamstvo za stabilnost gospodarstva in dinarja, zlasti za primer nepričakovanih večjih motenj v mednarodni blagovni menjavi. Tovariš Petar Stambolič je pred kratkim izrečno poudaril, da so devizna sredstva, ki smo jih v obliki posojil dobili za izvedbo gospodarske reforme. namenjena izključno povečanju deviznih rezerv Narodne banke-
F. SEUNIG
notranja politika in gospodarstvo
Četrtek, 18. novembra 1965
Delo odborov zvezne skupščine
razvoja črne
Mnenja poslancev dveh odborov zveznega zbora
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug). — Na današnji skupni seji odbora za družbeni plan in finance in odbora za industrijo zveznega zbora zvezne skupščine so danes obravnavali projekt razvoja črne metalurgije od ieta 1966 do 1970. Predlagatelj projekcije je seznanil poslance z gradivom o možnostih in problemih črne metalurgije v naslednjih štirih letih, da bi zvedel njihova mnenja in dobil
Izvajanje novega zakona o delovnih razmerjih
Mnenja odbora za vprašanje dela zveznega zbora
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug). — Novega zakona o delovnih razmerjih — zakon je bil sprejet pred sedmimi meseci — še nismo preverili v praksi, in vendar je že slišati o njem resne očitke. O tem, koliko so upravičena sumničenja o vrednosti njegovih norm, so obravnavali na današnjem sestanku odbora za vprašanja dela zveznega zbora.
Poslanci niso imeli namena zagovarjati zakon, ki so ga v času, ko so ga izglasovali, ocenili kot enega naših naj nap redne j šh zakonodajnih aktov.
Na podlagi obiska v kakih tristo delovnih organizacijah v vseh republikah — obisk
nouii , je organiziral zvezni sekreta-razne nasvete, na podlagi J r\ai za delo skupaj s cen-
l ralnim svetom zveze sindi-
,katerih bodo organi za planiranje izdelali čimbolj realen predlog za razvoj. Poslanci odborov zvez
j katov Jugoslavije — je bilo I mogoče slišati očitke, da je akon preveč ambiciozen, ker
nega zbora so po.K.iavm j družbena koncepcija o delov-te intenci j e m skoraj v ( nih razmerJihj na kateri za.
peturni razpravi izrazili •mnenje, da je zlasti I reba sedanje kapacitete čine metalurgije povečati do meja optimalne proizvodnje, ki je bila planirana. Prav tako je bilo rečeno, da mora skupnost najprej posvetiti pozornost modernizaciji sedanjih železarn in njihovemu rentabilnemu vključevanju v mednarodno delitev dela. šele nato naj bi preučili, kakšne so možnosti za gradi-
kon sloni, prehiteva resnični razvoj samoupravljanja pri
nas.
Zakon daje pravzaprav samo osnovne okvire, vse drugo pa prepušča delovnim s’—'nostim, da p^eme sami uredijo s svojimi statuti in drugimi normativnimi akti. Ti očitki pasivizirajo delovne organizacije, zavlačujejo priprave za izvajanje zakona in dopuščajo nekakšno pričakovanje, da se »v zako-
tev novih kapacitet črne j nu nekaj spremeni« oziroma, ■metalurgije. Poslanci so se j da se. bo zgodilo nekaj, za-
zanimali za popolnejše in dekse cen za proizvode črne metalurgije, za to, kakšne so možnosti racionalnega financiranja razširjene reprodukcije na .tem področju, in za politiko na področju uvoza in izvoza železne rude kot poglavitne surovine v črni metalurgiji. Kakor med razpravo o nadaljnji graditvi energetskih objektov so se mnogi udeleženci tudi pri današnji obravnavi zavzeli za takšno politiko investiranja v razvoj črne metalurgije, ki bo skupnosti kot celoti omogočila najracionalnejše in najhitrejše rešitve.
Seja odbora za družbeno ekonomske odnose
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug! — Odbor za družbenoekonomske odnose zveznega zbora je proučeval danes postopek družbene kontrole v prehodnem obdobju po sprejemu novih gospodarskih ukrepov.
Na sestanku so povedali, da je bilo v tem obdobju neogibno uvesti administrativno kontrolo cen, da bi ne bili spodkopali novih razmerij med cenami, ki so bistvenega pomena za gospodarsko reformo. Menili pa šo, da bi bilo potrebno takšno kontrolo ohraniti vnaprej le za tiste proizvode, pri katerih ni možnosti, da bi kako drugače vplivali na formiranje njihovih cen. V tej zvezi so poudarili, da s samo administrativno kontrolo ni mogoče zagotoviti zaželenih rezultatov.
Obisk č!ana ameriškega kongresa
BEOGRAD. 17. nov. (Tanjug) — Poslanec zveznega zbora zvezne skupščine in vršilec dolžnosti predsednika zvezne gospodarske zbornice Anton Bole je priredil danes v klubu gospodarstvenikov kosilo na čast člana ameriškega kongresa Henryja Hel-stoskega, njegove žene in članov njegovega spremstva. Helstoski se kot član operativnega odbora ameriške vla- [ de te dni mudi v Jugoslaviji in se zanima za trgovinske j odnose z našo državo in za ! to, kakšne so možnosti za razširitev teh odnosov.
radi česar delovne skupnosti ne bodo več zavezane, da same urejajo svoje medsebojne odnose.
Poslanci odbora so se od-
naj bi odpravila sedanje umetno nastalo ozračje pričakovanja nekaterih sprememb v zakonu in omogočila delovnim organizacijam, da mimo in trezno v roku, ki bo potekel aprila prihodnje leto, .opravijo zapletene in nič kaj lahke naloge, ki jih prinaša zakon.
Odbor je tudi ugotovil, da delovni kolektivi niso zadosti seznanjeni z intencijami zakona in da še ni nihče obrazložil njihovih določb. Prav tako ni slučajno, da novemu zakonu najbolj nasprotujejo v tistih delovnih organizacijah, kjer niso razviti delitev po delu in notranji družbeni odnosi. Precejšnje objektivne težave izvirajo tudi iz pomanjkanja strokovnih služb v podjetjih, ki bi bile zmožne v duhu zakona pravno oblikovati statute in druge interne akte. na katerih tudi sloni izvajanje tega zakona.
Poslanci so menili, da bi morale občinske skupščine veliko bolj aktivno kot doslej pomagati podjetjem, da uredijo in utrdijo notranje odnose, temprej, ker je zakon o delovnih razmerjih eden izmed neogibnih faktorjev za uspešno uresničevanje
Kako velika stanovanjska podjetja?
Poslanci obravnavali osnutek zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami
ločno zavzeli za akcijo, ki i ciljev gospodarske reforme.
aw8 v našem pomorskem in
letalskem potniškem promeiu
Šele začetek obravnave položaja teh panog
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug). — Odbora za promet zveznega in gospodarskega zbora sta danes začela obravnavo na podlagi obsežnega dnevnega reda. Poslanci so končali le debato o pogojih poslovanja v zračnem in pomorskem potniškem prometu. Ugotovili so, da je treba položaj teh panog šele začeti obravnavati.’ Doku-| mentacija, na podlagi katere bi bili morali zavzeti stališča, ne vsebuje osnov za zanesljivo sklepanje.
Kot navaja gradivo zveznega sekretariata za promet in zveze, naj bi podjetje Jugoslovanski aerotransport (JAT) končalp prihodnje poslovno leto s ,1.476 milijo.ni dinarjev izgube. Sekretariat je predlagal, naj bi spremenili nekatere ekonomske instrumente za ta podjetja (odpravili naj bi obresti na poslovni sklad, nadomestili razliko v ceni goriva na notranjem in zunanjem trgu, zmanjšali naj bi obresti na kredite in konvertirali investicijska posojila).
Člani odborov so se strinjali. da v načelu ni treba sprejeti nobenega predloga, ki ni v skladu z našim gospodarskim sistemom, in to vse dotlej, dokler se podrobno ne preuči, kakšne notranje rezerve so v tej panogi prometa. in dokler se ne preceni, koliko lahko podjetje za zrač-
ni promet samo izboljša svoj materialni položaj. Na podlagi preračunavanj naj bi zvezni sekretariat pripravil nove predloge in jih dostavil skupščinskim organom.
Tudi dokumentacijo o pomorskem potniškem prometu (natačneje, o pogojih poslovanja Jadrolinije) so ocenili kot nepopolno. Zvezni sekretariat naj to gradivo dopolni, šele nato pa bodo v skupščinskih odborih zavzeli stališča. Resnosti teh problemov pa niso zanikali. Veliko poslancev je zlasti poudarilo, da je nujno treba zagotoviti sredstva za vzdrževanje redne zveze z otoki. Na podlagi sedanjih instrumentov je za Jadrolinijo rentabilen edino mednarodni turistični promet. če bi bilo podjetje prepuščeno samemu sebi, bi bilo treba ukiniti skoraj vse proge na jadranski obali.
LJUBLJANA, 17. nov. Odbor za proučevanje zakonskih in drugih	predlogov gospodarskega	zbora skupščine
SRS je skupaj z začasnim odborom	za gradbeništvo
istega zbora obravnaval zlasti osnutka zakonov o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in o ugotovitvi	vrednosti stano-
vanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov.
Pretežni	del razprave so
poslanci posvetili problemom bodočih stanovanjskih podjetij in tudi vprašanjem stanarine. Osnutek zakona je dokaj širok in dopušča številne možnosti. Tako se po nekaterih občinah (na primer v Mariboru. Celju, Piranu, Kopru in Izoli itd.) že dogovarjajo o enotnem občinskem 'stanovanjskem podjetju, medtem ko so v nekaterih občinah močne težnje, da bi večje gospodarske organizacije u-stanovile tudi lastna stanovanjska podjetja. Te težnje je zlasti opaziti v tistih občinah. kjer imajo tovarne, rudniki in druge gospodarske organizacije večji del stanovanjskega fonda (na primer v Velenju, Zagorju, Trbovljah, na Jesenicah, v Kidričevem itd.). Slišati je bilo večkrat mnenje, da je težko določiti, kako veliko naj bi bilo stanovanjsko podjetje, čeprav strokovnjaki priporočajo, naj bi imela ta podjetja čimveč hiš, tako da bi lahko poslovala kar najbolj rentabilno.
Poslanci so opozorili, da je treba z zakonom onemogočiti stanovanjskim podjetjem, da bi se razvila v gradbena podjetja, saj imamo le-teh že več kot dovolj. Nekateri govorniki so menili, da bi kazalo spodbuditi stanovalce k nakupu stanovanj v družbeni lastnini, tako da bi se država postopoma otresala skrbi za stanovanjski fond. Izražena je bila tudi bojazen, da bi spričo bližnje reelekcije vodilnih kadrov v gospodarstvu postala stanovanjska podjetja nekakšno pribežališče vseh tistih, ki bi morali zapustiti dosedanja vodilna mesta v gospodarstvu. Po mnenju nekaterih bi kazalo v stanarini ločiti tisti odstotek, ki gre za režijo stanovanjskih podjetij, tako da bi že sami stanovalci skrbeli za čim nižjo režijo v stanovanjskih podjetjih. Med drugim pa so poslanci opozorili tudi na vprašanja varčevalne službe za stanovanja, na odnose med anuitetami in amortizacijo in še na vrsto nerazčiščenih vprašanj.
IGOR PREŠERN
Ali so predpisi o komunalnih storitvah v skladu z ustavo
Poziv zveznega ustavnega sodišča občinam
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug). — Po javnih razpravah
o nekaterih sklepih in predpisih občinskih skupščin Reke, Splita, Trstenika in Trebinja o izkoriščanju in plačevanju nekaterih komunalnih storitev je ustavno sodišče Jugoslavije sprejelo odlok, po katerem se tem občinskim skupščinam daje možnost, da do konca tega leta uskladijo svoje sklepe in predpise s temeljnimi zakonskimi določbami in ustavnimi načeli.
Sodišče ni izrecno sklepalo o tem, ali so predpisi teh skupšč n zakoniti ali ne. Vendar pa s tem v zvezi opozarja tudi vse druge občinske skupščine in njihove komunalne organizacije, naj razmislijo o tem, ali so določbe o opravljanju in izkoriščanju komunalnih storitev v skladu z zakonskimi in ustavnimi načeli. Po dosedanjih javnih razpravah in spričo čedalje pogostnejših vlog zastran podobnih sporov je ustavno sodišče mnenja. da je po pravici mogoče postaviti vprašanje, ali občine in komunalne organizacije ravnajo v me.jah pooblastil.
Po čl. 96. ustave določajo občinske skupščine pogoje za opravljanje komunalnih dejavnosti in samostojno sprejemajo predpise o urejanju komunalnih odnosov. Vendar pa lahko svoje pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz tega, uveljavljajo izključno v skladu s splošnimi zakoni s tega področja. V nekaterih primerih namreč posamezne skupščine pozabljajo, da lahko komunalne organizacije pobirajo doplačla samo za storitve, ki jih opravljajo, in da ni zakonito, da v obliki teh doplačil v bistvu predpisujejo obveznosti, ki imajo značaj prispevka, takse in podobnih dajatev. Kar se tiče Reke. Splita, Trstenika in Trebinja, so v razpravi ugotovili, da gre prav za neutemeljeno uvajanje dajatev za izkoriščanje in vzdrževanje kanalizacije, mestnih ulic in za dozdevno opravljanje drugih komunalnih storitev.
Stališče ustavnega sodišča je, da imajo občinske skup-
v m
Poslanci o predlogu finančnega plana službe družbenega knjigovodstva za prihodnje leto
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug). — Odbora za proračun zveznega in organizacij sko-političnega zbora sta na današnji seji pretresala finančne plane posameznih zveznih organov in ustanov za prihodnje leto. Prvi je bil na vrsti predlog finančnega plana službe družbenega knjigovodstva, ki je letos dobila iz zveznega proračuna 21 milijard dinarjev. Za leto 1P76 je ta služba zahtevala za skoraj 501» večjo dotacijo, ker se njeni dohodki od storitev gospodarstvu nenehno zmanjšujejo.
Posvet s predstavniki tekstilnih tovarn
Poslanci so imeli več kritičnih pripomb k posameznim postavkam finančnega plana. Rečeno je bilo. da se mora ta služba ogibati plani-j	ra.nja investicij, razen naj-
j	nujnejših. Sklenili so, naj
j	služba družbenega knjigovod-
stva še enkrat preuči, ali so BEOGRAD,	17.	nov	(Tan-	!	planirani izdatki upravičeni,
jug)	—	Predvidevanja	zvez-	i	;.n na> odbt,ru Predloži revi-
nega zavoda za družbeno nla- I?11,' pl!ln
niranje o razvoju tekstilne industrije v petletnem planu so bila povod za današnjo razpravo v zvezni gospodarski zbornici s predstavniki tekstilnih tovarn. Zvezni za vod za družbeno planiranje je predvidel, naj bi se v pe.-letnem planu proizvodnja povečala za 8 odstotkov, izvoz za 12,6 odstotka, uvoz naj bi se zmanjševal, skupna vlaganja v to industrijsko panogo pa naj bi znašala kakih 120 milijard dinarjev. Proizvajalci pa niso bili zadovoljni s tem, da sloni plan na željah. Poudarili so, da je pri izdelavi razvojnega programa treba upoštevati možnosti.
Proizvajalci so povedali, da je bila prva naloga jugoslovanske tekstilne industrije, da bolje izkoristi to, kar že ima. To pa so ravno sedanje kapacitete, ki niso dovolj izkoriščene. Tega. da bi morale tekstilna industrija izvažate proizvajalci niso docela pod prli, ker smo celotno povojno tekstilno industrijo razvijali na podlagi uvoženih surovin.
Nato so poslanci preučevali, kako financirati turistično propagando v tujini. Izrazili so prepričanje, da se lahko zvezni proračun že prihodnje leto skoraj v celoti znebi teh izdatkov. Turistično gospodarstvo se je dovolj okrepilo in se uveljavilo, tako da lahko tudi samo dela propagando zase. Zdi pa se, da bo treba spremeniti tudi način propagande in težiti za čim-
Andrija Klarič operiran
ZAGREB, 17 nov. (Tanjug) — V Zagrebu so danes uspešno operirali nekdanjega jugoslovanskega konzula v Miinchnu Andrijo Klariča, ki je bil hudo ranjen pri zločinskem atentatu nanj v za-hodnonemškem mestu Meers-burgu. Odstranili so mu kroglo, izstreljeno iz revolverja, ki je ostala v predelu srca in pljuč.
Zdravniki so sporočili, da je zdravstveno stanje Andrije Klariča po operaciji dobro.
bolj komercialnimi, ne pa splošnimi učinki.
Dokončni sklep o tem, koliko proračunskih sredstev bo šlo za turistično propagando, bosta odbora sprejela takrat, ko bodo znani nosilci te aktivnosti. O tem se namreč še pogovarjajo predstavniki zveznega odbora za turizem in turistične zveze Jugoslavije.
Zasedanje vrhovnega sabora islamske verske skupnosti
TITOGRAD, 17. nov. (Tanjug). — Danes je bilo v Titogradu zasedanje vrhovnega sabora islamske verske skupnosti v SFRJ. Zasedanju je predsedoval Reis Ul Ulema Hadži Sulejman Efendija Ke-mura, v imenu zvezne komisije za verska vprašanja pa je bil navzoč tudi predsednik republiške komisije za verska vprašanja in podpredsednik izvršnega sveta Crne gore Mijuško Sibalič.
Prebrali so poročilo o delu vrhovnega islamskega starešinstva in v njem obravnavali položaj pripadnikov islamske verske skupnosti v socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov. Ugotovili, so, da se je gospodarski, kul turni in politični položaj muslimanov pri nas bistveno spremenil in da člani islam-ske verske skupnosti aktivno sodelujejo na vseh področjih družbenega življenja.
Soreiemi in obiski
BEOGRAD — Predsednik ZIS Pet ar Stambolič je sprejel na protokolarni obisk alžirskega veleposlanika Tajeba Bularufa.
— V Beograd je prispela delegacija ukrajinskega združenja za prijateljstvo in kulturne zveze s tujino, ki jo vodi predsednik komisije za prosveto vrhovnega sovjeta Ukrajine Jurij Kondufor. Med obiskom v Jugoslaviji bodo gostje obiskali več kulturnih in prosvetnih ustanov v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji.
— Na povabilo CO sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije je prispela na obisk delegacija sindikata gradbenih delavcev CSSR, ki jo vodi član predsedstva centralnega sveta sindikatov CSSR A. Pokorni. Pri nas bo imela pogovore s predstavniki naših sindikatov in si ogledala več gradbenih podjetij.
Novosti v delu počitniške zveze
BEOGRAD. 17. nov. (Tanjug) — Izvršni odbor počitniške zveze Jugoslavije je predlagal več novosti za uspešnejše delo organizacije, njenih letovišč in domov ter za večjo vzgojno in izobraževalno naravo njenih aktivno sti. O predlogih razpravljajo zdaj v odborih in v družinah počitniške zveze.
Sklenili so, naj bo osnovni nosilec aktivnosti družina, namesto občinskega odbora. Družina bo odločala tudi o tem, kdo more biti član organizacije, hkrati pa bo daja la rezervacije za obisk letovišč in domov.
Nasipi ob Donavi popravljeni
NOVI SAD. 17. nov. (Tanjug) — V direkciji za prekop Donava — Tisa — Donava so sporočili, da so zaprli vse štiri vrzeli na nasipih, ki jih je to poletje napravila Donava, ko se je izlila iz struge. V te vrzeli so v slabih dveh mesecih vgradili okoli 1,2 milijona kubičnih metrov zemlje. Ka-kor poudarjajo, je to žitorodno območje zdaj zavarovano pred morebitnimi naraslimi jesenskimi in pomladanskimi vodami. Nasipi so odporni dovolj, da bi zdržali celo tako močan pritisk kot ob povodnjih v Vojvodini.
Hkrati so utrdih breg in popravili objekte vodnega gospodarstva ob vsem toku Donave od jugoslovansko-mad-žarske meje do vasj Kovina.
Včeraj v koprski luki
V luki sta italijanska ladja »Euro« in domača »Jelša«. Pričakujejo domači ladji »Matija Gubec« in »Mlava«, grški »Nikodromos« in »Agios Ioanis« ter norveško »Rana da«.
Jugoslovansko-bra-zilski pogovori
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug.) — Jugoslovansko-brazil-ska komisija, ki razpravlja o možnost: za razširitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja, je danes v Beogradu nadaljevala delo. Pogajanja potekajo v ožjih komisijah za trgovinska, kreditna in finančna vprašanja.
Vodja brazilske delegacije, pomočnik generalnega sekretarja zunsaijega ministrstva Nogu: ra Porto, je bil danes na protokolarnem obisku pri veleposlaniku v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Srd ji Priči. Navzoča sta bila tudi odpravnik poslov brazilskega veleposlaništva v Beogradu Paulo de OvTiera Ver-siani Cunha ter načelnik oddelka v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Radomir Radovič.
Posvetovanje v Mariboru
Maribor, 17. nov. — do poldne je bilo posvetovanje političnih sekretarjev občinskih komitejev ZK severovzhodne Slovenije. Udeležila sta se ga -tudi sekretar CK ZKS Viktor Avbelj in član izvršnega komiteja CK ZKS Tone Kropušek. Razpravljali so o uresničevanju sklepov zadnjega plenuma CK ZKS.
ščine načeloma pravico predpisovati obveznosti občanom in delovnim organizacijam, če gre za skupne komunalne storitve in za korist vse komune. Toda to lahko store samo, če zares tudi opravijo take storitve. Z določbami in tarifami reške skupščine je na primer predpisano doplačilo za izkoriščanje in vzdrževanje kanalizacije tudi za tiste državljane, ki nimajo nobenega priključka k mestnemu kanalizacijskemu o-mrežju.
Obisk delegacije občinskega sveta iz Gorice
NOVA GORICA, 17. nov. — Dopoldne se je mudila na uradnem obisku v Novi Gorici delegacija občinskega sveta iz Gorice. Člani delegacije so se s predstavniki novogoriške skupščine pogovarjali o raznih vidikih in možnostih sodelovanja.
Vodji obeh delegacij, gori-ški župan Michele Martina in predsednik novogoriške občinske skupščine Joško štrukelj sta ugodno ocenila dosedanje sodelovanje med obmejnima območjema. Rezultati tega sodelovanja se med drugim izražajo v številnih kulturnih manifestacijah, v telefonski povezavi med obema mestoma, v nekaterih urbanističnih rešitvah ter predlogih, ki so bili predmet pogovorov med obiskom Alda Mora v Jugoslaviji-	K.
Naša delegacija na zasedanju FAO
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug) — Iz Beograda je danes odpotovala v Rim jugoslovanska delegacija, ki se bo udeležila 13. zasedanja FAO. Jugoslovansko delegacijo na tem zasedanju vodi zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Jože Ingolič.
Pogovor o zaposlovanju Jugoslovanov na Švedskem
STOCKHOLM, 17. nov. (Tanjug )	— šef jugoslovanske
vladne delegacije Dragutin Kosovac je obiskal danes v Bredangu pri Stockholmu center za planiranje stanovanjske graditve. V daljšem pogovoru s strokovnjaki te ustanove se je Kosovac seznanil z metodo in z značilnostmi švedskega načina planiranja stanovanjske graditve.
Pomočnik zveznega sekretarja za delo Djuro Vekič se je danes popoldne pogovarjal z generalnim direktorjem švedske direkcije za trg delovne sile Bertilom Olsonom.
V pogovoru, ki so ga Švedi ocenili kot zelo koristnega in ki se bo nadaljeval v Beogradu, sta Vekič in Olson obravnavala vrsto problemov v zvezi z zaposlovanjem jugoslovanskih državljanov na švedskem. Pri pogovoru je bila navzoča tudi švedska veleposlanica v Beogradu Agda Roessel.
Pisma	b
mnenju ne bi smeli pojaviti v slovenski izdaji uradnega lista, ali pa vsaj ne v .	.	taki obliki.
Knjiga in bralec de reklame za knjigo zgle- L v 9 členu pramimka 0 .....	... dujmo na zahodu, kjer zna- enotnem kontnem planu go-
V izložbi knjigarne Mia- jo tuai dobro knjigo in ne sp0darSkih organizacij (Ur. dinske knjige v konzorciju samo šund prodajati kul- jlst flrj št 20161) beremo-so postavili na ogled knji- turno in iznajdljivo. Kaj ne >>Na nstinah tako v bese ge ki jih je izdala neka hr- morejo slovenske založbe dilu< kakor t'udi v številkah vaška zalozba; med njimi narediti reklame za eno. se ne sme nič popravljat je tudi knjiga Mate Gama posamezno knjigo, posamez- prepravljati in ne črtati « »Trg dobre smrti« ki je nega avtorja? Kaj ni - s Izraz »prepravljati« je pre-opremljena z reklamnim knjigotrškega stališča - pisan IZ srbohrvaščine Pre-trakom: »Ova je knjiga na- perspektiven kupec tudi ti- vajalec o6itno ni našel u gradjena nagradam Usta sti kupec, ki se bo danes mernega izraza v slovenšči-.Mladost za 1965. godinu.« odločil po zaslugi dveh ni> pa je rabil kar t Na. Prav čeprav bi morda slo- stavkov reklame za posa- ši jezikoslovci naj povedo venskega bralca na knjigo mično knjigo, posamičnega naš izraz. Nekaj podobnega lahko opozarjala reklama v avtorja, jutri pa že za ob- je zgrešil v letošnji 3 Ste-Slovenščini. Ni pa prav. da seznejšo in dražjo zbirko? vilki tudi Gospodarski'vest-se slovenski knjigotrzec, ko Bi bilo mogoče predrago, nik.ki je prevedel »troškove postavlja to knjigo v izloz- ce bi zalozba plačala štu- opravaka i vrenravaka« kar bo ne spomni da bi lahko dentu nekaj trolejbusnih kot stroške popravil in pre-obenem populariziral tudi vozovnic in bi ta med vok- pravil svojo knjigo, kajti isto na- njo razdelil potnikom nekaj grado lista Mladost za 1965 prospektov za knjigo? Ali je dobila tudi slovenska pe- če bi v kinu lahko videli tu-snica Svetlana Makarovič di reklamo za kakšno dru-za svojo zbirko »Somrak«, go literaturo razen za »Paki je izšla 1964. leta pri vliho«?
Cankarjevi založbi v Ljub- Ce so minili časi, ko so
slovenski bralci hodili v knjigarno Nemca in založnika slovenskih knjig Schiventnerja po nova dela
Ijani
Nihče me ne bo prepri čal. da imajo slovenske založbe kakšne omembe vred-
zakonu o zračni plovbi in v uredbi o redu na javnem letališču (Uradna lista SFRJ št. 12 in 38/65) beremo izključno le izraz »zrakoplov«, niti enkrat pa ne »letalo«. Pod pojmom zrakoplov razumemo bolj nekdanje Zeppeli-nove zrakoplove (balone, napolnjene s helijem) ali baražne balone itd. Redaktor slovenske izdaje uradnega lista se je torej odločil za dobesedni prevod
ne stroške z reklamo za Ivana Cankarja, ki jih je svoje knjige. To je namreč, izdal v najkrajšem času. na kar želim opozoriti ob potem ko je dobil od pisa-tem drobnem, pa očitnem tel ja rokopis (Cankar ni ča-primeru, in se ne mislim kal na milost tudi po več	T
spuščati v vprašanja, ki se let- kot jv zdaj običajna rnhd , ,Z r » jih naj bi bolj poklicani in Praksa), in jih tiskal poce- mnnp,	°.	.1
poučeni lotili čimprej, te- ni- P° Se avtorja pošteno	P	i	,	UI)urabUt
plačal, da je ta nekako ži-	kdr izraz »zrakoplovska po-
vel od pisanja — bi morali	staja“- Menim, da je v po-
zdaj slovenski založniki po-	po izključitvi »letala« le
meljito in javno:
Zakaj je slovenska knjiga tako draga?
Ali je resnično neizogibno, da se knjiga že potem, ko je napisana in natisnjena — samo na poti iz tiskarne skozi knjigarno do j bralca — podraži za 100 %
I (ko mirno leži na policah I skladišča in gre le v »ab-I straktni obliki« skozi mno-j go rok, ki se ukvarjajo s i komercialo slovenske knji-I ge in založništva)?
Zakaj dražijo knjigo »mali nipulacije«. ki z njo — kot i lastnino slovenske kulture
nujati knjigo bralcu na njegovem delovnem mestu, ga prestreči z njo na njegovi poti domov, v lokalu, kjer se zabava, pred televizorjem, v katerega vztrajno buli, ob avtomobilski cesti, po kateri hiti na iveekend!
J. ŠKRINJAR.
Ljubljana
Slovenščina za Slovence
V tej rubriki in pod tem
nekoliko preveč samovolje, pa najsi bo že prevajalčeva ali tiste posebne komisije. Po vsem tem ne bo nihče grešil, če bo letalonosilko prekrstil kar v zrakoplova-nosilko. Dobimo pa lahko nekega dne še kak »morje-plov« na mesto ladje ali parnika.
3. Besedo »luka« namesto pristanišča označuje Slovenski pravopis na str. 412 kot nelepo besedo, ki je v nasprotju z duhom slovenskega jezika. Uradni list
nimajo takšne prave naslovom sta dne 23. in 27. SFRJ št. 38/65 uporabila v
? n n /1-» hi 1 n rim nt-noli « Lj .. L  t.i	  '	‘	•
zveze, da bi bila preprosti pameti razumljiva, pameti
oktobra letos. tovariša E. carinskem obrazcu št. 4 Gabrovšek in M. šnuderl (manifest za ladje in zra-
kateri račun pove, da znaša razpravljala tudi o sloven- koplove) luko in pristaniva primer plačilo piscu ozi-	"—>------- ■	-----
..	ščini v Uradnem	listu SFRJ.	šče v dvojnem pomenu
roma	prevajalcu	knjige ko-	Prvi se je zavzel	za čistejšo	Kdo bo pojasnil, kdaj naj
m n ,	’	slovenščino v uradnem gla- pišemo luka in kdaj prista-
silu, drugi pa je branil re-	nišče: V 10. členu pravilni-
daktorja slovenskega bese-	ka o kontroli prehajanja
dila. le-ta je zanj odgovo-	čez državno mejo. . . (Ur.
ren posebni komisiji. Nje-	list SFRJ št. 49/65) bere-
gami	na	cesto,	na	trg,	v	mu, pravi tov. šnuderl. ne	mo:	»Delovne organizacije
trgovine,	nekatere zalozbe	smemo zameriti,	če v tež-	za izkoriščanje luk oziroma
in	mzna	i-r o m-n.	kj/i okoliščinah	spregleda	za izkoriščanje jezerskih in
kako jezikovno napako,	rečnih pristanišč . . .« Ali so
Mnenje tov. Gabrovška pa	torej po te) »avtentični« ter-
, .	4	.	ie treba podpreti bolj za-	minologiji luke ob morju,
postaja	do	nje	vse	radi spoštovanja pravilne	pristanišča pa ob jezerih in
brc,slovenščine kot pa zaradi rekah?
pravnega izrazoslovja.	LOJZE	S	AVI	N	ŠE	K
Ustavim naj se ob nekaj	Jesenice	na	Gor.’,
izrazih, ki se po mojem	Titova	20
maj ali pa še ne celih 10 % njene cene v knjigarni?
Mladinska knjiga je nekaj nedvomno že storila, ko je postavila stojnice s knji-
oglašujejo razne zbirke, am-I pak knjiga sama je nema, i treba ji je dati priložnost, da opozori nase bralca, ki
bolj brezbrižen. Ce se je že ; naša družba odločila, da \ bodi knjiga tržno blago kot i vse drugo, potem se še gle-
Treba bo sesti za isto mizo!
Predelovalna kemična industrija pogreša realni razvojni program
LJUBLJANA, 17. nov. — Ce se bodo podjetja slovenske kemične industrije sporazumela za razvojni program, Ki naj bi podjetjem te panoge nakazal perspektivne možnosti, hkrati pa ustvaril pogoje za širšo koopera-eijo med tovarnami, potem bo mogoče v prihodnje laže reševati vse probleme, ki so z neugodnimi ekonomskimi posledicami doslej ostajali nerešeni. To je bila gotovo najpomembnejša ugotovitev na današnjem posvetu predstavnikov predelovalne kemične industrije, ki se je končal s sklepom, da bo treba sesti za skupno mizo in sporazumno urejati tekoče in perspektivne razvojne probleme.
Osnovne značilnosti kemične industrije v naši republiki so te: da je proizvodnja razbita na večje število majhnih
Cenjeni potrošniki VE-ALEDA pozor!
Prva količina 50.000 kg VEALEDA je razprodana.
Sporočamo vam, da bomo naslednje količine dali v prodajo okoli 23. XI. 1.1. Neljubo prekinitev prodaje je povzročila zakasnitev prejema surovin iz uvoza.
Upamo, da bo vreme lastnikom motornih vozil naklonjeno
»VEDROG« LJUBLJANA
podjetij, ki so doslej zelo težko odkrivala skupne osnove za sodelovanje; zmogljivosti predelovalne kemične industrije izrazito presegajo zmogljivosti bazne kemične industrije; predelovalna kemična industrija je zato močno navezana na uvozne surovine, kar posebno v sedanjih deviznih razmerah po-vzročahuae težave; že orne njene majnne razdrobljene zmogljivosti pa so tudi dokaj zastarele, kot posledica premajhnih investicijsk.h vlaganj. Iz vsega lega sledi, da se izdelki le težko pojavljajo na svetovnem trgu po konkurenčnih cenah.
Ob reainj oceni finančnih razmer je povsem jasno, da ni mogoče misliti na uresničitev 290 do 300-mUi.,a ranega i investicijskega programa slovenske kemične industrije •— kot vsoto programa v posameznih podjetj;h. 7. usk!a-ie no akcijo vseh prizadetih bi bilo treba zato programirat le najbolj realne perspekt ve.
Na posvetu so predlagali, da bo trt-ba ustan koordinacijski organ, ki bi se morda v okviru gospodarske zbornice ukvarjal z reše vanjem najbolj aktualnih vprašanj sodelovanja med
podjetji in še posebej s strokovno avtoritativnim oblikovanjem razvojnih obrisov stroke. Na posvetu so ob vprašanju oskrbe z uvoznimi surovinami naglasili, da kemična industrija ne dosega deviznega učinka le z neposrednim in posrednim izvozom, pač pa indirektno tudi s tem, ker s svojo proizvodnjo zmanjšuje uvozne potrebe. že omenjeno nesorazmerje med zmogljivostmi bazične in predelovalne kemična industrije obstaja zaradi tega, ker tako v jugoslovanskem kot v svetovnem merilu težijo proizvajalci baznih surovin k finalizaciji, saj je predelovalna industrija ob višji stopnji obdelave tudi rentabilnejša od bazne. Jugoslovanski proizvajalci baznih kemičnih surovin so se tako, čeprav za ceno stagnacije ali prepočasnega povečevanja zmogKivosti, odločali za investiranje v donolnilne predelovalne zmogljivosti. Prav zaradi tega pa so zdaj podjetja predelovalne kemične industrije ob tako težavni dilemi, kj jih sili bodisi k uvozu surovin, bodisi k razvijanju 'nstne bazične industrije.
F JERAS
Dr. Zejnilagič odoovedal pogodbo
SARAJEVO, 17. nov. (Tanjug ) — Dr. Fahrudin Zejnilagič je danes zaradi stališča nekaterih medicinskih krogov iz Sarajeva sporočil, da bo prek svojih pravnih zastopnikov odpovedal pogodbo, na podlagi katere je odstopil izdelovanje preparata HTS tovarni zdravil »Bosnalijek« ia Sarajeva
PETER MOZOLEC
DOKAZ
RiSe: MARJAN BREGAR
TčzA/T
7(fr
T>a£<=JS. r
I I
r_
V prilagajanju novim razmeram je treba premagati številne ovire
Povzetek iz pogovora predsednika skupščine SR Slovenije Ivana Mačka z novinarji
Predsednik republiške skupščine Ivan Maček je pred dnevi obiskal naše uredništvo in se z našimi novinarji in tudi predstavniki nekaterih drugih uredništev pogovarjal o nekaterih aktualnih družbenih vprašanjih, kot so reelekcija direktorjev, organizacija bančništva, obratna sredstva, investicije, intenziviranje proizvodnje in nekateri drugi problemi. Povzemamo izvajanja tovariša Ivana Mačka.
Ocene direktorjev ob reelekciji morajo biti objektivne
V načelu ni sporno, kdo naj odloča o reelekciji direktorjev. Pojavljajo pa se vprašanja o tem, kako zagotoviti, da bo reelekcija res potekala v skladu z zastavljenimi cilji.
Stvar le delovnega kolektiva samega je, ali bo ob reelekciji ponovno izvolil dosedanjega direktorja ali pa novega. če kolektiv meni, da je dosedanji direktor ne glede na to, koliko let je na tem mestu, sposoben zagotoviti povečanje proizvodne storilnosti, proizvodnje, dohodka itd., potem se bo gotovo odločil zanj. Kolektiv pa mora seveda tudi odgovarjati za posledice svoje lastne odločitve; če bi zaradi nepravilne opredelitve kolektiv zašel v težave, potem ne more pričakovati, da mu bo pomagal kdo »od zunaj«. Pri tem bodimo načelni in dosledni. V zadnjem času se je pokazalo v večini primerov, da so bili doseženi dobri rezultati glede proizvodnje in odnosov, kjer je kolektiv dejansko sam odločal o tem vprašanju.
Pri sedanji stopnji samoupravljanja je vsekakor treba računati s težnjami, da bi o reelekciji ponekod odločale ožje skupine vodilnih kadrov. To ne more in ne sme biti argument, da bi o izbiri direktorja odločal kdo izven kolektiva. Nasprotno temu so dolžne družbeno-politične organizacije nuditi samoupravljanju večjo politično podporo. Vsiljevanje direktorja, pa četudi je lahko res sposoben, se je še zmeraj pokazalo za slabo, ker je to imelo za posledico slabe odnose, nezaupanje in druge težave, ker ga ljudje niso sprejeli za »svojega«.
Ocena direktorja ob reelekciji bi morala biti objektivna, ne pa osebna. Pogosto se poenostavljeno in enostransko pojmuje vodilna vloga direktorja. Dober direktor mora mnogo in težko delati, če hoče zagotoviti pro-speriteto podjetja; večina njih se prav gotovo odgovorno prizadeva za to, sicer naša proizvodnja ne bi napredovala. Naš tisk mnogo piše o direktorjih z negativne plati, včasih celo neobjektivno, le redko pa s pozitivne plati. Ni koristno, da se je ustvarilo mnenje, kot da gre za splošno gonjo proti direktorjem, ki da so vsi nesposobni, paraziti itd.
Marsikje se bodo seveda odločili za zamenjavo dosedanjega direktorja. Z ene strani bo potrebno upoštevati, da so mnogi od teh kadrov požrtvovalno nosili vso težo dosedanjega razvoja in da ob tem niso mogli najti možnosti za lastno formalno strokovno izpopolnjevanje. Vsi med temi tudi še ne izpolnjujejo pogojev, da bi se lahko upokojili. Do vseh takih poštenih delavcev je potrebno imeti človeški odnos in jim pomagati, čeprav v našem sistemu to ne bo vselej lahko, da bodo na drugih primernih delovnih mestih v prihodnje koristno delovali. Z druge strani, ko gre za izbiro novega direktorja, pa bo potrebno dobro premisliti, kakšne kvalitete se od njega pričakujejo; le formalni pogoji, kot je delovna doba, izobrazba in podobno, po sebi pogosto še ne dajejo zadostnih zagotovil za pravilno izbiro.
Kakšen naj bi bil po vašem mnenju prihodnji razvoj »Iskre«? Kako naj prebrodi krizo, v katero je zašla tudi zaradi administrativnega združevanja?
Prihodnja usoda »Iskre« je stvar njenega kolektiva. Prepričan sem, da bo »Iskra« prebredla težave, ki so se nakopičile v preteklih letih, če bo kolektiv sam odločal in storil vse, kar zmore. Kot kaže, je kolektiv že krenil to pot.
Nekateri se vprašujejo, ali se ne bo podjetje sedaj razbilo. Za združitev podjetij in tudi druge oblike sodelovanja je odločilno, da se kolektivi zavedajo koristnosti tega. Združitve po navodilih, pa čeprav so morda ekonomsko, tehnološko in drugače utemeljene, ne morejo uspeti, če kolektivi sami niso prepričani v njihovo smotrnost! Drugačen kriterij ni sprejemljiv. če hočemo resnično uveljaviti samoupravljanje. Z doslednim uveljavljanjem ciljev reforme bomo ustvarjali vse boljše pogoje, da se bodo kolektivi odločali za razne ob-
like sodelovanja zaradi ekonomske nujnosti.
Zaradi dražjih gradbenih storitev, dražje strojne in druge opreme ter občutnih tečajnih razlik pri uvoženi opremi so se investicije precej podražile. To velja tudi za investicije, ki že gredo h koncu. Kaj bi bilo treba ukreniti?
IVAN MAČEK
Investitorji bodo seveda morali poravnati obveznosti do izvajalcev del, ki so nastala iz objektivnih nujnih podražitev gradbenih storitev. To pomeni za investitorje določene težave, ki pa so seveda posledice pretiranih investicijskih ambicij v preteklosti; v prihodnje bo pač potrebno želje po novogradnjah usklajati z možnostmi, kar je med drugim tudi smisel reforme, če nočemo nadaljevati politike emisij denarja in nadaljnje inflacije.
Kaj je po vašem mnenju bistvo sedanjih sprememb v bančništvu?
Razpravlja se o tem, koliko in kakšne banke naj bi imeli. Pri tem gre sicer za važno vprašanje in odločitev gospodarstva, kakšne banke bo formiralo, da bi zagotovilo racionalno in smotrno gospodarjenje in razvoj. Sodim pa, da je ob odločanju o prihodnji organizaciji bančništva važnejše in bistveno vprašanje, kakšne bodo naše banke, t. j. ali bodo dejansko delovale po načelu poslovnosti.
Normalno mora postati, da podjetja dajejo svoja prosta sredstva na razpolaganje bankam. Razumljivo pa je, da se pri podjetjih pojavlja nezaupanje do tega. V preteklih letih so namreč mnogi momenti vplivali na podjetja, da so sproti in za karkoli uporabljala svoja prosta sredstva, zato pa so bile njihove naložbe marsikdaj tudi neracionalne. Med drugim so takšno situacijo ustvarjali inflacijski pojavi, velike potrebe podjetij po modernizaciji, ki so še toliko večje zaradi dolgoletne negospodarsko odmerjene amortizacije v preteklosti, in pa pomanjkanje trdnih poslovnih odnosov, ki so -.bili pogosto ovirani od faktorjev izven bank.
O bančništvu bo znova razpravljala republiška skupščina.
Podjetja naj oredvsem sama skrbijo za obratna sredstva
V podjetjih močno opozarjajo na pomanjkanje obratnih sredstev. Pričakujejo pomoč od zunaj. Kako bo to urejeno za daljše obdobje?
To je eno ključnih vprašanj, od katerega je odvisen uspeh reforme. Naša podjetja se ne zavedajo dovolj tega. Pritiskajo na banke za kredite za stalna obratna sredstva. hkrati pa svoja finančna sredstva pogosto namenjajo za investicije v nova osnovna sredstva. Težave glede obratnih sredstev so se pojavile tudi zaradi prevelikih zalog reprodukcijskega materiala v nekaterih podjetjih, kar pa so pogojevale dosedanje razmere v gospodarstvu i negotovost glede zagotovitve tujih plačilnih sredstev za uvoz, glede možnosti za nabavo reprodukcijskega
materiala, prepočasno prilagajanje potrebam tržišča in drugo). Financiranje obratnih sredstev mora torej biti stvar podjetij, čeprav bodo še vnaprej deloma in v okviru možnosti potrebna tudi bančna sredstva. Pri tem je treba upoštevati, da se prepušča podjetjem v lastno razpolaganje vse več sredstev. Ce bi pristali na tako kreditno politiko, da bi iz emisije pokrivali povečane potrebe po kreditiranju stalnih obratnih sredstev, bi to nujno pomenilo, da pristajamo na nadaljnjo inflacijo in da odpiramo vrata za nadaljevanje preširoke investicijske fronte. S tem bi tudi popustili onim, ki so le na z-unaf, ne pa tudi dejansko za reformo.
Tudi vi ste omenili, da so podjetja dobila ob reformi precej sredstev več, kot so jih imela poprej. In vendar nenadoma ni denarja ne za štipendije ne za prosveto ne za zdravstvo, kot da gremo v revščino.
Nekateri v občinah, podjetjih in drugod mislijo, da pomeni reforma splošno siromašenje, in tako tudi ravnajo. Tako na primer v nekaterih podjetjih vztrajajo na nizkih osebnih dohodkih, čeprav je bila opreznost pri valorizaciji osebnih dohodkov spočetka smotrna, namesto da bi se orientirali na racionalnejšo in intenzivnejšo proizvodnjo in s tem večji dohodek. Možnost za štednjo pogosto vidijo v kratkovidnem omejevanju sredstev za šolanje novih kadrov, raziskovalno delo in druge potrebe, ki so pogoj za napredek gospodarstva. Zlasti pa je negativen pojav, da nameravajo mnoga podjetja v prihodnjem letu obdržati obseg proizvodnje na dosedanjem nivoju ali ga celo znižati. Delavci ne smejo dopustiti tega, ker bi to za njih pomenilo zadrževanje nizkih ali celo zmanjšanje osebnih dohodkov. Od tega, kako bomo uspeli reševati te probleme v sferi materialne proizvodnje, je seveda odvisno, koliko bomo lahko dajali za prosveto, kulturo itd., t. j. v področja, ki po drugi strani pogojujejo pospeševanje proizvodnje.
Tudi v šolskih, znanstvenih, kulturnih, zdravstvenih in drugih ustanovah je potrebna štednja, vendar ne na- račun siromašenja, ampak v smislu večje racionalnosti in učinkovitosti; doslej je namreč razvoj tudi teh področij bil ekstenziven in ne tako učinkovit, kolikor smo vlagali.
Po reformi smo povsem ukinili samo eno tovarno. Ali menite, da bo v bližnji prihodnosti še kaj takšnih primerov? Ali bomo ukinili vsako proizvodnjo, za katero bo nesporno, da ni rentabilna? Ali pa bomo pri tem upoštevali socialne in morebitne politične probleme?
Ze po predhodnih izračunih smo ugotovili, da podjetja v v Sloveniji s prvimi reformnimi ukrepi v glavnem ne bodo doživela večjih pretreslja-jev zaradi relativno višje storilnosti. To so bili seveda šele prvi koraki v reformo, ki jim morajo slediti nadaljnji ukrepi za sproščanje pozitivnega vpliva tržnih zakonitosti. Kolikor bolj se bodo med drugim morala naša podjetja začeti meriti z mednarodnim nivojem storilnosti, toliko bolj bodo postavljena pred dejstvo, da bodo morala izboljševati organizacijo, tehnologijo, izkoriščenost kapacitet, rentabilnost in marsikdaj tudi preorientirati svojo proizvodnjo itd. Zaradi tega bi bilo nevarno samozadovoljstvo delovnih kolektivov, češ da so v novih pogojih »splavala«. Podjetja, ki te preizkušnje ne bi prestala, bodo prej ali slej lahko postavljena pred dejstvo, da prenehajo z delom.
Prilagajanje novim zahtevnejšim razmeram ima vrsto ovir, ki jih bo treba premostiti. Naša industrija v glavnem še ni modema serijska proizvodnja. V zvezi s tem imamo opraviti tudi s strokovnimi kadri, kakršni so ustrezali obrtniški organizaciji proizvodnje in ki prej zadržujejo podedovani karakter proizvodnje, kot, pa so ga sposobni modernizirati. Marsikatero, zlasti manjše industrijsko podjetje nima primemo izobraženih strokovnih kadrov, ki bi znali proizvodno tehnologijo dvigniti na višji nivo. Se danes so pogosto mojstri na strokovnih mestih, ki bi jih morali zasedati visoko kvalificirani kadri glede na potrebe proizvodnje; v takih primerih je pogost pojav, da se branijo sprejemati visokokvalificirane kadre. Zato često prevladuje tudi v kolektivu mentaliteta, da je bolje vztrajati pri dosedanji- proizvodnji in s tem pri nizkih osebnih dohodkih, kot pa se preusmeriti na druge rentabilnejše proizvode.
Za prihodnje leto niso predvidene nobene večje investicije v turistično gospodarstvo. Gostinci pa že zdaj nimajo dovolj sredstev za enostavno, kaj potem šele za razširjeno reprodukcijo. Zato je danes bržkone upravičeno vprašanje, kako bomo dosegli za leto 1970 planirani devizni priliv iz turizma, če ne bomo mogli povečati zmogljivosti. Gostinci namreč pravijo, da ne bodo mogli kaj prida povečati turističnega prometa. če ne bodo imeli večjih zmogljivosti.
V preteklih letih smo zgradili precej turističnih objektov. Tudi v prihodnje bo treba v to panogo investirati, pa tudi tu seveda v skladu s finančnimi možnostmi. Ob tem dejstvu stopa toliko bolj v ospredje vprašanje, koliko so dane kapacitete izkoriščene. Poznano je. da je tuji turist pustil pri nas lani poprečno S,S dolarja na dan, v nekaterih drugih deželah pa dvakrat, toliko in še več. Turistične in druge dejavnosti, ki posredno ali neposredno vplivajo na standard turizma. bodo morale tudi pri sebi iskati možnosti, da turistu nudijo več in kvalitet.-neje, za kar pa vselej niso nujne velike investicije. Med drugim je zlasti pomembno udi podaljšanje turistične sezone. Želim posebej poudariti velike rezerve, ki so v tem, čeprav to ne izključuje tudi novih gradenj — seveda v določenih okvirih.
V uvajanju v izmenskena dela so velike rezerve
Zmeraj več ljudi odhaja na delo v tujino. Med njimi so tudi strokovnjaki. Eni pravijo, naj bi jih zadržali doma z administrativnimi ukrepi, drugi pa se zavzemajo	predvsem za
ustreznejšo	politiko	oseb-
nih dohodkov.
Sami ugotavljate dve edini možnosti za rešitev tega vprašanja. Cim smo se politično in gospodarsko odprli navzven, bi bilo nevzdržno in neučinkovito	držati	zaprte
meje za naše državljane in zadrževati to	gibanje	z ad-
ministrativnimi omejitvami. Kot veste, smo morali in moramo pri tem premagovati mnoge predsodke, ki so nastali v pogojih administrativnega socializma. Za Slovenijo ni mogoče reči. da bi morali ljudje odhajati na delo v tujino, ker doma ne bi bilo dela V mnogih dejavnostih, ki rabijo delovno silo, se naši ljudje neradi zaposliujejo. Z boljšim gospodarjenjem bomo morali zagotoviti višje osebne dohodke in zmanjšati razlike med nami in nekaterimi drugimi deželami. To je edini izhod. To je zlast važno za visoko kvalificirane strokovnjake, ki jih v mnogih podjetjih ne znajo dovolj vrednotiti in ustrezno nagraditi. Glede na to je seveda nesmiselno in škodljivo napadanje in očitki zoper osebne dohodke strokovnjakov. ki si pri delu prizadevajo in so temu primemo tudi nagrajeni.
Zmeraj več je primerov, ko v podjetjih nočejo vzeti mladih ljudi. Pravijo: nimamo dela!
Nekatera podjetja reformo napačno razumejo in so začela z drobnim varčevanjem, odpuščanjem delavcev, omejevanjem proizvodnje in osebnih dohodkov, namesto da bi se usmerila na večjo proizvodnjo in izkoriščanje danih kapacitet. Vzemimo to, da trenutno dela le ena četrtina zaposlenih v industriji v dveh izmenah, komaj ena desetina pa v treh izmenah. V tem je mnogo rezerv; če bi uvedli dve, tri izmene, kar si že več let brez pravega uspeha prizadevamo, bi rabili ogromno novih delavcev in visokih strokovnjakov. Dejstvo, da premalo izkoriščamo dane kapacitete, nas postavlja v podrejen položaj preti razvitejšim deželam.
Neupravičeno se vali krivda za to na delavce. Delavec ne nasprotuje več izimenam. Kolikor gre za subjektivno krivdo, je ta predvsem na vodstvih in strokovnih kadrih v nodjetjih, ki bi jih več izmen seveda mnogo bolj okupiralo in vezalo na delo v podjetju.
Izgovarjajo se tudi. da nimajo reprodukcijskega materiala.
Da, tudi na reprodukcijski material se izgovarjajo. Toda eno se povezuje z drugim — potrebno je več proizvajati in tudi izvažati, da bi lahko zagotovili več reprodukcijskega materiala.
Zaradi manjše kupne moči prebivalstva se zlasti v elektroindustriji, v pohištveni in avtomobilski industriji začenjajo kopičiti zaloge. Ali bomo vztrajali pri sedanji politiki in zaostrili konkurenco na trgu, ali pa bomo vsaj z ugodnejšimi kreditnimi pogoji potrošnikom poživili tržišče s trajnimi potrošnimi dobrinami?
Zaloge se še niso toliko povečale. da bi morali na sploh iti na širše kreditiranje osebne potrošnje in druge ukrepe. Zaloge blaga so pozitiven znak učinka reforme. Seveda pa se bo morala naša proizvodnja orientirati na izvoz še bolj kot do sedaj, če za določene artikle postane domači trg preozek — potreben je tudi ekonomski pritisk v tej smeri. Sicer pa naj podjetje izvaža svoje proizvode, če jih lahko plasira na zunanjem trgu pod ugodnejšimi pogoji kot doma, ne glede na to, ali so ti proizvodi domačemu trgu potrebni ali ne. Podjetje naj se ravna po ren-tabilnostnem računu — seveda pa ne na račun regresov, ki jih je doslej zelo radodarno delila družba.
2e doslej smo videli, da se kljub slabostim naših proizvodnih in zunanjetrgovinskih podjetij da z določenim prizadevanjem povečati izvoz. Ko bodo začeli močneje delovati tudi ekonomski vplivi notranjega in zunanjega trga, bomo lahko dosegli še neprimerno večje uspehe.
MARSIKATERA NOVOST — Na letošnjem mednarodnem sejmu pohištva in opreme na Gospodarskem razstavišču lahko obiskovalci občudujejo marsikatero novost in tudi marsikateri izdelek, ki ga sicer težko ali pa sploh ne dobiš v trgovinah. Med takšne izdelke sodijo tudi praktične knjižne police (na sliki). Precej zanimanja pa je tudi za nove izdelke, ki jih je zasnoval Inštitut za lesno industrijo v Ljubljani, razstavljeni pa so med eksponati »Bresta« in podjetja »Slovenija-les«.	Foto: E. Šelhaus
Za bojazen ni nobene osnove
Nervoza zaradi govoric o pomanjkanju blaga in podražitvah pojenjuje
Nedvomno je največji del neosnovanih govoric o pomanjkanju in podražitvi nekaterih vrst blaga nastal v samih trgovinah, kjer predvsem iščejo potrošniki informacije o zalogah in cenah blaga. Zaradi težav, ki jih čuti trgovina ob pomanjkanju obratnih sredstev, zaradi zmanjšanega povpraševanja po blagu v zadnjih mesecih in še zaradi zamrznjenih marž so pač nekateri trgovinski delavci neodgovorno prigovarjali potrošnikom k večjim ali pospešenim nakupom.
Takšno mnenje o izvoru neosnovanih trditev so izrazili predsednik republiške gospodarske zbornice Drago Dolinšek, podpredsednik Janez Nedog in vodja službe za notranjo trgovino Matija Šega, ko smo hoteli skupno ugotoviti, kakšne so razmere v naši republiki. .
Na prvem mestu velja vsekakor poudariti, da je trg na splošno izredno dobro založen z blagom za široko potrošnjo, še posebej pa to velja za živila. Ce pogledamo samo zaloge, ki jih ima organizacija za materialne rezerve, ugotovimo, da je zadnje mesece v zalogi veliko več blaga kot v prejšnjih obdobjih. Zaloge živil, ki jih ima organizacija za materialne rezerve v naši republiki, se namreč letos gibljejo od 40.000 do 45.000 ton, medtem ko so v prejšnjih letih znaAale 30.000 do 05.000 ton.
Po izjavi zveznega sekretarja za trgovino in industrijo Hakije Pozderca. ki .je dejal, da so govorice o podražitvah neosnovane, je začela nervoza potrošnikov popuščati. Pred omenjeno izjavo pa so večje
Pojasnilo
V sestavku z naslovom »Bo nagla odločitev pametna?« — objavljen je bil na tretji strani včerajšnje številke, se tretji stavek drugega odstavka pravilno glasi:	»Pravzaprav
je stopnja dejanske demokratičnosti, racionalnosti in utemeljenosti določenega referenduma odvisna od tega, kako temeljito in studiozno so proučeni vsi motivi, ki bi govorili za »za« ali pa za »proti«, . . .«
nakupe vseh vrst živil zabeležili zlasti na Gorenjskem, delno pa tudi v Ljubljani in njeni okolici. V Prekmurju in na Dolenjskem pa se je zlasti povečalo povpraševanje po sladkorju.
Ob garanciji, da cene ne bodo spremenjene, lahko v pomiritev povemo še to, da bi zaloge sladkorja, ki jih imajo materialne rezerve v naši republiki, tudi ob povečanem povpraševanju in brez dopolnjevanja zadoščale za tričetrt leta — znašajo namreč 23.000 ton. Zaloga riža bi ob 6500 tonah zadoščala za najmanj pol leta. Nadnormal-no velike so tudi zaloge masti, medtem ko je povsem zadostna tudi oskrba z oljem. Odveč bi bilo seveda dokazovati, da so velike zalege blaga najučinkovitejši stabilizacijski faktor, ki nikakor ne sili k povečevanju cen.
Kot že omenjeno, posluje trgovina zdaj ob zamrznjenih maržah, ki seveda omejevalno vplivajo tudi na dohodek. Ob tem so seveda trgovinske organizacije zainteresirane zlasti za sprostitev tistih marž, ki ne zagotavljajo zadostnega dohodka. Ob sedanjih razmerah. ko občutno primanjkuje obratnih sredstev tudi trgovini. so trgovinske organizacije povečini prisiljene živeti tako rekoč iz rok v usta, prisiljene so hitreje obračati obratna sredstva, to pa se seveda večkrat pozna tudi v založenosti trgovin. Naročajo in prodajalo seveda raje tisto blago, pri katerem je zagotovljen kar največ ii koeficient obračanja sredstev, še tako majhna de-sortiranost zalog pa lahko razumljivo že sama po sebi vznemirjevalno vpliva na potrošnike: te vplive pa ponava-
Gibanja na svetovnem trgu
Čedalje več uvažamo krmil
Za 23 milijonov dolarjev uvoza oljnih tropin, mleka v prahu in ribje moke
Naša živinorejska proizvodnja je zadnja leta čedalje bolj odvisna od uvoza močnih krmil. S tem so tudi stroški reje precej odvisni od gibanja cen za ta krmila na svetovnem trgu. Lani smo morali uvoziti že za dobrih 23 milijonov dolarjev oljnih tropin, ribje moke in posnetega mleka v prahu. Uvažamo predvsem belja-kovinasta krmila. Potrebna so nam predvsem krmila živalskega izvora za rejo mesnatih prašičev.
V primerjavi z uvozom je naša domača proizvodnja živalskih beljakovin zelo skromna. Proizvodnja mleka v prahu se zadnja leta sicer po malem zvišuje, vendar je dosegla lani komaj 3.000 ton, medtem ko smo morali uvoziti iz tujine blizu 20.000 ton mleka v prahu, in to predvsem iz ZDA. V zahodnoevropskih deželah se proizvodnja posnetega mleka v prahu stalno povečuje in je po cenitvah letos v prvem polletju dosegla 270 tisoč ton nasproti 190.000 tonam v lanskem prvem polletju (pri tem je proizvodnja polnomastnega meka v prahu dosegla le
58.000	ton). To zvišanje proizvodnje pa ni vplivalo na cene, ker so potrebe živinoreje čedalje večje.
Tudi naša domača proizvodnja ribje moke je zelo skromna. Klavmške odpadke le v majhni meri izkoriščamo za proizvod- j nio mesne moke. v klavni- ! cah pa se skoraj ne iako- I
rišča kri za proizvodnjo krvne moke. Z boljšim izkoriščanjem možnosti za proizvodnjo mesne in krvne moke bi lahko precej zmanjšali potrebo po u-vozu beljakovinastih krmil živalskega izvora. Ribje moke smo lani uvozili 33.800 ton. Letos se je ta uvoz precej podražil. Ribjo moko uvažamo skoraj izključno iz Peruja, ki se je zadnja leta v ribolovu povzpel na prvo mesto na svetu in je celo nadkrilil Japonsko. Lani je proizvodnja ribje moke v Peruju dosegla 1,5 milijona ton (proizvodnja v Čileju dosega le desetino peruan-ske proizvodnje, prav tako proizvodnja Norveške in Islanda). Letos pa so docela nepričakovano izostale običajne velikanske jate rib vzdolž zahodne obale Južne Amerike, zato so se letos cene ribje moke zelo povečale.
Po količini je naj večji uvoz oljnih tropin, ki se je lani povzpel na 148.000 ton
v vrednosti 15 milijonov dolarjev. Hkrati se je ta uvoz podražil za okrog 10 odstotkov. Tudi letos so cene na svetovnem trgu razmeroma visoke. V perspektivi pa je pričakovati, da bodo cene oljnih tropin nižje. Po cenitvah ministrstva trgovine ZDA bo letos svetovna proizvodnja soje rekordna in bo za 16 odstotkov večja, kakor je bila lani in za 33 odstotkov večja, kakor je bila v povprečju 1955 do 1959. Samo v ZDA bodo pridelali 853 milijonov bušljev soje, kar je za 22 odstotkov več kakor lani.
Nepričakovana gibanja na trgu kovin
Na svetovnem trgu barvastih kovin je prišlo zadnje tedne do nepričakova-| nih gibanj. Cene bakra kažejo tendenco naraščanja, kar je opažati zlasti zadnje dni v zvezi z dogodki v Južni Rodeziji. Rodezija sama je važen izvoznik bakra. še bolj pa vpliva na trg okolnost, da je proiz-i vodnja bakra v sosedni Zambiji in Kongu odvisna od preskrbe s premogom iz južnorodezijskih premogovnikov. Predstavnik ka-tanške družbe »Union Mi-niere« je te dni izjavil, da bodo morali v Katangi
ustaviti proizvodnjo bakra, če bi bila prekinjena železniška zveza z Južno Rodezijo. Katanga pa je s svojo letno proizvodnjo
275.000	ton bakra pomemben činitelj na svetovnem trgu te kovine.
Na trgu živega srebra je opažati zadnje tedne popuščanje cene. Znano je, da je cena živega srebra letos dosegla izredno višino. V Londonu se je v oktobru gibala na ravni okrog 245 do 250 funtov za steklenico, od tedaj pa popušča in je zdrknila v zadnjem času na 205 do 210 funtov.
Nepričakovano je tudi popuščanje cene kositra. Po sklenitvi mednarodnega sporazuma o kositru je bilo pričakovati, da se bo cena stabilizirala na visoki ravni 1500 funtov za dolgo tono. Zadnje tedne pa cena polagoma popušča in je prejšnji teden zdrknila na
1.340 do 1.360 funtov.
Na trgu aluminija ni uspel poskus ameriških proizvajalcev, da bi zvišali ceno. Odločno je vmes posegel predsednik Johnson, ki se je postavil na stališče, da zvišanje cene ni ekonomsko upravičeno. Največji ameriški proizvajalci aluminija so nato preklicali že objavljeno podražitev.
F. SEUNIG
di v lastnem interesu nekateri trgovinski delavci še povečajo z razlagami, ki gredo pač v prid kar največji prodaji.
Treba je seveda upoštevati, da so zdaj ob koncu leta tudi nekateri povsem normalni vzroki za povečano povpraševanje. Zlasti se v prvih zimskih mesecih razumljivo poveča povpraševanje po tekstilu in obutvi — še prav posebej zaradi tega, ker tedaj, po prodaji pridelka, pride do veljave tudi povečana kupna moč kmečkega prebivalstva.
Eden izmed vzrokov, zaradi katerega so se preslabo informirani potrošniki tudi odločali za povečane nakupe, pa je tudi ta, da še zdaj v javnosti ni povsem jasno, kako bo z novim dinarjem. Ljudje se boje predvsem, da bi prišlo tedaj, ko bi se v obtoku pojavil novi denar, do enostavnega zaokrožanja cen navzgor. Čeprav je bilo že večkrat poudarjeno, da ne gre za zamenjavo, pač pa zgolj za denominacijo, vendarle nekateri potrošniki menijo, da se bolj izplača denar porabiti kot pa čakati na »zamenjavo«. Treba je ponovno pojasniti, da bosta še dlje časa v obtoku obe vrsti dinarja — to se pravi stari in novi — in da bo zato mogoče tudi kombinirano plačevanje.
Posebej pa velja omeniti še to, da ima letos trgovina večje finančne možnosti za tako imenovana sezonska zniževanja cen blaga. Nedavno uveljavljeni predpis namreč trgovini omogoča namensko zbiranje sredstev, ki jih morajo uporabljati za zniževanje cen ob razprodajah zalog blaga. To pa pomeni, da ima zdaj trgovina še eno dodatno možnost za sprostitev vezanih obratnih sredstev oziroma za zmanjševanje prevelikih zalog.
2e zdaj pa proučujejo tudi možnosti, da bodo bančne organizacije z obratnimi sredstvi omogočile ob novoletnih nakupih še večjo založenost potrošniških središč; v naši
Delovna skupnost podjetja
»Slikoplesk-Termo-plast« - Ljubljana
Gornji trg 4
razpisuje prosto delovno mesto
SKLADIŠČNIKA
za OE Estrihi.
Pogoj; srednješolska izobrazba s 3-letno prakso na tem delovnem mestu oz. nižja šol. izobrazba s 7-letno prakso na tem delovnem mestu. Ponudbe predložite osebno upravi podjetja.	9761
Podjetje
PLESKARSTVO
Ljubljana, Kebetova 6 proda rabljen TRICIKEL in dve rabljeni PISALNI MIZI.
Prednost do nakupa imajo nteresenti družbenega sek torja, po 14 dnevih tudi drugi interesenti. 9779
Gradbeno podjetje »UNIVERSAL« Ljubljana, Glonarjeva 8
razglaša prosto delovno mesto
gradbenega tehnika
za visoke gradnje
Pogoj; praksa in pooblastilo.
Poskusno delo en mesec. Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja.
9769
republiki pa se bomo seveda morali temeljito pripraviti tudi na povečano povpraševanje ob svetovnem hokejskem prvenstvu.
F. JERAS
Elektroenergetski položaj je nadalje slab
Po podatkih skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva so javne elektrarne dale v oktobru le 965,8 milijona kWh, to je za 164.7 milijona kWh ali za 14.5 odst. manj, kakor je bilo planirano. Zlasti se je zaradi suše zmanjšala proizvodnja hidroelektrarn, kar je bilo deloma predvideno. Manj pa so proizvedle predvsem termoelektrarne, namreč le 477.2 milijona kWh in so s to proizvodnjo zaostale za planom za 20 odst. V oktobru predpisane ostre omejitve porabe električne energije bodo potrebne kljub delnemu zboljšanju hidroloških pogojev na območju Cme gore in Hercegovine še dalj časa, vse dotlej, dokler se položaj hidroelektrarn ne bo bistveno zboljšal, to se pravi šele po daljšem obilnem deževju. Omejitve narekuje tudi izredno neugodno stanje pri akumulacijskih elektrarnah. Rezerve akumulacijskih elektrarn so bile konec oktobra skoraj izčrpane, nekatere akumulacije pa so bile povsem prazne. Zbrana voda v akumulacijskih jezerih je konec oktobra predstavljala le še rezervo za 234 milijonov kWh nasproti 420 milijonom v začetku meseca in 940 milijonom 1. julija t. 1. Lani so bile ob koncu oktobra skoraj še enkrat večje. Skupaj je v desetih mesecih proizvodnja hidroelektrarn in termoelektrarn dosegla le
11.043 milijonov kWh, kar je za 300 milijonov kWh manj, kakor je bilo planirano. Hidroelektrarne so v tem desetmesečnem razdobju sicer presegle plan za 8 odst., zato pa so termoelektrarne proizvedle za 18 odst. manj električne energije, kakor je bilo predvideno.
Cene gradbenega materiala popuščajo
Izvršni svet sabora Hrvat-ske je te dni razpravljal o cenah. Ugotovil je, da so v veliki večini občin oblikovali cene v višini, kakor je bila predvidena z reformo, ali celo nižje. Na trgu je pri nekaterih živilih opažati, da cene nazadujejo. Občutno se je zmanjšala cena surovega masla, ki je zdrknila na raven, ki je nižja od proizvodnih stroškov, predvidenih z reformo. Zlasti očitna pa ja tendenca znižanja cen na trgu gradbenega materiala. Proizvajalci gradbenega materiala iščejo možnosti prodaje tudi zunaj običajnega okoliša, lokalni proizvajalci pa se take »nelojalne« konkurence branijo, s tem da sami znižujejo cene. Glede višine marže v trgovini so ugotovili, da ima najnižjo maržo na Hrvatskem zagrebška Nama, kar ji omogoča sodobna organizacija nabave in poslovanja.
AMD - KOČEVJE
razpisuje JAVNO LICITACIJO za osebni avtomobil ZASTAVA 750
dne 20. novembra 1965 ob 9. uri v društvenih garažah — Tomšičeva 5, Kočevje. Avtomobil je vozen. Frednost do nakupa ima družbeni sektor, če teh ne bo, bomo prodali vozilo drugim interesentom.
UO — AMD Kočevje 9782
Skrivnostni
Mansfield
Hkrati s senzacijo, ki jo je vzbudil v svetovni javnosti članek v reviji »Look«, da je . Hanoi lani dvakrat ponudil mirovna pogajanja o Vietnamu, ki pa niso naletela na ustrezen odziv v ZDA, je prišla kratka vest, da namerava vodja demokratske večine v senatu in ožji Johnsonov sodelavec Mike Mansfield skupaj s štirimi drugimi senatorji obiskati Moskvo, potem pa še Bukarešto in Saigon.
Vest je vzbudila razumljivo zanimanje. Kaj bo Mansfield počel v Moskvi, ki ne sprejema posebno rada s skrivnostnostjo obdanih gostov? Ameriško veleposlaništvo v sovjetski prestolnici »nič ne ve o Mansfieldovih načrtih v Moskvi«, ameriški senator pa je v Varšavi dejal, da je cilj njegove poti »videti, opazovati in poročati, ko se vrne domov.«
Ugibanja, da je Mansfieldo-va misija v zvezi z iskanjem poti za pogajanja o Vietnamu, najbrž niso brez podlage. Ko je bil objavljen omenjeni članek v »Looku«, so Američani uradno priznali, da Hanoi ne zavrača načelno vsake misli na pogajanja, kot bi se dalo sklepati po izjavah, ki so jih doslej dajali v Washingtonu, Hanoiu in Pekingu.
Oktobra se je mudil v Pekingu in Moskvi predsednik severnovietnamske vlade Pham Van Dong, v vsaki prestolnici menda deset dni. O njegovem bivanju sicer niso izdali nobenega uradnega sporočila, toda nobenega razloga ni, da bi zavračali dokaj utemeljeno domnevo, da je bil govor o vojni v Vietnamu. Stališča o tem so znana: Moskva želi. da bi pod častnimi in za DR Vietnam sprejemljivimi pogoji prišlo do pogovorov za mirno rešitev, Peking zahteva nadaljevanje vojne oziroma popolno Canosso Združenih držav, po nekem komentarju praškega radia sodeč, pa je tudi Hanoi pripravljen začeti pogovore pod sprejemljivimi pogoji, v katere pa bojda ni vključena zahteva, da se morajo Američani pred tam umakniti iz Južnega Vietnama. če upoštevamo, da sta se DR Vietnam in DLR Koreja na kongresu svetovne sindikalne federacije v Varšavi, ki je po pisanju kitajskega tiska potekal v znamenju »sovjetske dominacije«, vzdržala glasovanja, medtem ko sta lani glasovala proti resoluciji, bi smeli domnevati, da tako Hanoi kot Pjongjang ne podpirata več brez pridržkov ki-taiske linije.
Domneva o »vietnamskem značaju« Mansfieldove misije bi bila posredno podprta tudi z vestjo, da je prvi sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceaucescu te dni sprejel v Bukarešti, naslednji etapi Mansfieldove poti, delegacijo južnoviet-namske osvobodilne fronte, ki jo vodi Chan Haoi Nam.
Ni torej izključeno, da je Washington vzporedno z naraščajočim angažiranjem v Vietnamu začel tudi konkretno akcijo sondiranja za drugo, to je politično rešitoo v Vietnamu.
M. ŠUŠTAR
KORESPONDENCA
»Vorwarts«, Bonn
\	v
\
V znamenju silne inflacije
Vrtoglavi vzpon cen spodbija možnosti za gospodarski razvoj Indonezije
— Poglejte, kaj je notri, in odgovorite: »Ne!«
Zakaj se je Francija dvakrat vzdržala glasovanja o Rodeziji?
Pariz sicer obsoja Smitha, vendar meni, da OZN ni pristojna za reševanje rodezijskega vprašanja
POSEBEN DOPIS ZA »DELO«
PARIZ, novembra. — V zadnjih dveh dneh se Francija dvakrat ni pridružila večini v Združenih narodih.
Potem ko je »bela« manjšina v Salisburyju razglasila tako imenovano neodvisnost, je svetovna organizacija dvakrat obravnavala rodezijski problem in francoski delegat se je obakrat vzdržal glasovanja.
Vzroki in posledice
V zadnjem času smo vse pogosteje priča preganjanju komunističnih partij in levih gibanj, posebno v tako imenovanem nerazvitem delu sveta. V to protikomunistično ofenzivo, ki jo nedvomno pogojuje tudi kitajska psev dorevolucionama akcija, in nesoglasja, ki jih je ta akcija vnesla v mednarodno delavsko gibanje, se je te dni vključil tudi Sudan. V ponedeljek je namreč parlament na izredni seji pooblastil vlado, da izda zakon o prepovedi KP in vseh »ateističnih strank«.
Vzroki za prepoved komunistične partije Sudana, ki je imela v parlamentu 13 poslancev in močno zaslombo med delavskimi sindikati in študenti, so sila malenkostni. Neki študent, ki so ga proglasili za komunista (KP pravi, da je pripadal izključeni pro-kitajski frakciji) je na nekem zborovanju napadel islam. In to je bil baje povod za množične protikomu-stične demonstracije pod vodstvom organizacije muslimanskih bratov in konservativne stranke Umma. In temu je sledil že omenjeni sklep parlamenta.
Upoštevajoč ves zadnji politični razvoj v Sudanu je skoraj na dlani, da je akcija proti komunistični partiji samo del veliko širše akcije konservativnih sil, da bi iz političnega življenja izločile vse pozitivne sile, ki so sodelovale pri zrušenju Abudove-ga režima, ter se povsem polastile oblasti. To potrjujejo tudi protesti proti prepovedi KP, ki prihajajo tudi iz povsem nelevičarskih krogov, in obtožujejo vlado, da hoče v deželi uvesti novo diktaturo. Njihovo sklepanje je popolnoma logično: danes KP, jutri pa druge stranke, ki bodo vladi na poti. Vzroke se vedno lahko najde, če je treba, se jih lahko tudi inscenira.
A. 5:
Prvič se je to zgodilo, ko so rodezijski problem obravnavali v komisiji za nesamo-upravna ozemlja ZN. Čeprav so poprej že izglasovali resoluciji, s katerima so opozorili bele rasiste v Južni Rodeziji, da bo svetovna organizacija ukrepala proti njim, če bodo razglasili »neodvisnost«, pa so afriško - azijske države, potem ko so v Južni Rodeziji res razglasili neodvisnost, predložile svojo resolucijo. V njej so opozorile britansko vlado, naj zaduši upor ilegalnih oblasti v Salis-buryju, ter varnostni svet, naj takoj preuči položgj. Proti resoluciji sta glasovali samo Južnoafriška republika in Portugalska, Francija pa se je glasovanja vzdržala.
Na sejah varnostnega sveta pa je francoski predstavnik Seydoux naznanil, da se bo njegova država vzdržala glasovanja v zvezi z Južno Rodezijo.
Ali naj to pomeni, da je de Gaullova vlada solidarna s Smithovo »vlado«? Ker je francoski delegat v OZN pričakoval takšno vprašanje, je odločno izjavil:	»Francoska
vlada povsem obsoja enostranski sklep, ki so ga sprejeli v Salisburyju. V skladu s tem moja vlada ne bo priznala veljavnosti deklaracije o neodvisnosti Južne Rodezije, s člani salisburyjske vlade ali z njihovimi predstavniki ne bo imela nikakršnih zvez, niti jim ne bo kakorkoli pomagala.«
Izjava je sicer kategorična, vendar pa vzbuja velika vprašanj. če se Francija zares ne strinja s to vlado, zakaj se ni pridružila večini drugih držav, ki so šle še korak naprej v iskanju načina, kako ustrezno odgovoriti na enostransko akcijo sa]isburyjske vlade?
Francija ravna tako na podlagi svoje logike, ki izvira še iz časov, ko je bil kolonializem njena največja skrb. Če se je s priznanjem alžirske neodvisnosti teh skrbi otresla, pa se hkrati ni —
kot se dozdeva — znehila nekaterih pojmovanj, s katerimi je svojčas opravičevala svoje početje kot kolonialna sila.
Pariz ni nikoli priznal, da je kolonialni spor nekaj, kar zadeva svetovno organizacijo. Zategadelj je francoski predstavnik ob takih priložnostih zapuščal seje v OZN in poudarjal, da so odnosi med metropolami in kolonijami notranja zadeva sleherne kolonialne sile posebej.
Ta pojmovanja praktično seveda niso veliko spremenila dekolonizacijskega procesa, ki se je neogibno vsiljeval in kateremu se noben razumen človek ni mogel upirati. Francija je priznala alžirsko neodvisnost, nato pa je njen zunanji minister odletel v New York, da kot prvi podpre sprejem nove države v OZN. Pariz torej meni, naj se OZN ukvarja z novo državo šele potem, ko dobi samostojnost, do takrat pa je to notranja zadeva metropole.
Jasno je, da bi afriško-azij-ske države, ki jim je najbolj neposredno do tega, da bi kolonializem povsem izginil s sveta, bile bolj zadovoljne, ko bj Pariz »kolonialno filozofijo« bolj uskladil s svojimi resničnimi dejanji kot pa s formalno obrambo stališč, ki so očitno zastarela. Toda zdi se, da se Francija boji priznati, da v njeni politiki o kolonializmu ni kontinuitete.
De Gaulle je vse to razložil kot normalen pojav: civilizirana država je razsvetljevala necivilizirane, učila jih je in jim pomagala, potem pa je napočil čas, ko se je v kolonijah prebudil narodni duh. Zato je logično, da je civilizirana država pomagala svojim kolonijam, da so dosegle neodvisnost, ko je položaj dozorel, če je bilo tu in tam čutiti pritisk, je šlo le za sporadične incidente, ki niso niti najmanj spremenili pozitivne vloge kolonialnih sil.
Pariz tudi zdaj tako pojmuje rodezijsko krizo: samo Velika Britanija je poklicana, da uredi to svojo zadevo, v katero se drugi ne, smejo vmešavati. Pariz meni, da gre v rodezijskem primeru za upor. Odtod tudi francosko stališče, da v nobenem primeru ne bodo pomagali Smithovi vladi. Ker pa — kot je izjavil francoski predstavnik v OZN — ne gre za spopad »med državama«, mora biti vloga OZN omejena.
Ni prvič, da je Francija v svetovni	organizaciji	ravnala
drugače	kot večina.	Lansko
poletje je na primer Pariz v desetih dneh dvakrat odklonil, da bi se bil pridružil resoluciji, ki je zahtevala konec diskriminacije v Južnoafriški republiki. Vendar ne zato, ker ne bi bil	obsojal
politike	apartheida,	temveč
zategadelj, ker je Francija menila, da OZN ne more spremeniti politike Pretorije, in drugič, ker se svetovna organizacija nima kaj vmešavati v notranje zadeve neke suverene države.
če bi kdorkoli imel pravico vmešavati se v notranje zadeve, bi to — kot meni Pariz — mogel storiti edino varnostni svet, vendar le pod natančno določenim pogojem: če tisti problem oziroma incident neposredno ogroža svetovni mdr.
Takšnemu francoskemu stališču ni težko oporekati, vendar pa afriško-azijske države — kakor je opaziti — čeprav jim je še tako žal, da nimajo v teh trenutkih tudi francoskega glasu, poskušajo razumeti : ta »moralni kompromis« Pariza, kompromis z lastno preteklostjo, ki jo Pariz de faeto — negira.
J. PALAVRŠIČ
Politično vrenje, ki je zajelo Indonezijo po neuspelem puču 30. septembra, se, kot kaže, vsaj delno pomirja v nekakšno negotovo ravnovesje. Pregled minulih in sedanjih dogodkov bo nemara za spoznanje jasnejši, če skušamo orisati vsaj glavne značilnosti gospodarskega ozadja, v katerem so se razvijali.
Ena poglavitnih težav, na katere naletimo pri takem orisu, je dejstvo, da v statističnih publikacijah — bodisi indonezijskih bodisi tistih iz OZN — najdemo malo podatkov, ki bi se nanašali na zadnji dve leti. Pri vrsti statističnih količin najdemo samo oznako »n. a.« (kot avai-lable — podatek ni dosegljiv). Zlasti velja to za osvetlitev nekaterih bistvenih notranjih razmerij v indonezijskem gospodarstvu, na primer za podatke o deležih kmetijstva in industrije pri tvorbi družbenega produkta; za podatke o strukturi zaposlenosti prebivalstva; za številke, ki bi posredno povedale, kolikšen delež prebivalstva je vključen pretežno v blagovno gospodarstvo in kolikšen del ga živi pretežno v naturalnem; za številčne izraze o delitvi narodnega dohodka po posameznih razredih in slojih. Zaradi teh težav bo tudi naša podoba v tem smislu nepopolna. Preden preidemo k številčnim ilustracijam, je treba omeniti vsaj nekaj geografskih in demografskih dejstev, ki pojasnjujejo silovite težave, s katerimi bi se v teh okoliščinah srečala gospodarska politika sleherne vlade, pa naj bi bilo njeno politično in družbeno ozadje tako ali drugačno.
Nekaj čez 100 milijonov Indonezijcev živi na 3000 otokih, raztresenih po zemljepisnem prostoru, ki oklepa v smeri vzhod-zahod razdaj jo 5000 kilometrov. Težišče te demografske gmote je na Javi, kjer živi sedem desetin prebivalstva, medtem ko so gospodarski viri, zlasti rud-
niška ležišča, raztreseni po večjih otokih, od katerih jih je mnogo še povsem neraziskanih. Prebivalstvo je sestavljeno iz približno 140 narodnosti in etničnih skupin, govori pa okrog 240 jezikov in narečij. Devet desetin prebivalstva pripada 13 največjim, približno polovica pa največji narodnosti in jeziku — javanskemu, ki tvori osnovo uradnemu jeziku Ba-hamsa Indonesia.
Letni narodni dohodek na prebivalca je znašal 1962. leta 62 dolarjev (za primerjavo: Indija 72, Brazilija 129, ZAR 149, Gana 207). Zaradi visokega prirastka prebivalstva se je ta količina v desetih letih zelo malo spremenila. Industrijsko opremljenost najbolje izraža energetska potrošnja na prebivalca; pri tej količini so vse oblike potrošene energije preračunane v hipotetične kilograme črnega premoga. Leta 1962 je torej povprečni Indonezijec porabil 117 kg črnega premoga (Indija 161, ZAR 284, Gana 98, Jugoslavija 933, ZSSR 3000 in ZDA 82001.
Podatki o gospodarskem razvoju so razmeroma zelo nezanesljivi; delno zaradi slaJ-bo razvite statistične službe, delno pa zato, ker njihovo veljavo hromi stalna inflacija, spričo katere odpovedo tudi najzanesljivejše statistične metode za ocenjevanje. Po nekaterih podatkih odhaja v razširjeno reprodukcijo v tistem delu gospodarstva, ki ni last tujih družb, komaj en odstotek narodnega dohodka. Tempa rasti pri industrijski proizvodnji zaradi inflacije in nezanesljivih cenovnih meril ni mogoče natanko oce-
niti; pač pa nekateri strokovnjaki OZN menijo, da industrijska proizvodnja na prebivalca raste zelo počasi. V letošnjem septembru (pred pučem) je indonezijska industrija po nekaterih tujih ocenah, ki pa jih je treba jemati z ustreznimi pridržki, izrabljala samo 30 odstotkov svojih zmogljivosti. Za rast družbenega produkta segajo zadnji zanesljivi podatki do leta 1958. V obdobju 1953/58 je delež družbenega produkta na prebivalca naraščal za 1,7 odstotka letno. Kmetijska proizvodnja je od povprečnega nivoja 1952/57 do nivoja 1962/63 zrasla samo za 13 odstotkov, kar pomeni, da se je njen delež na prebivalca zvečal zelo malo.
"Ilustrirajmo zdaj to glavno oviro, ki onemogoča zanesljivo statistično ocenjevanje, a tudi trdnejši gospodarski razvoj — inflacijo. Indeks življenjskih stroškov, izračunan po tekočih cenah, je v obdobju 1958-63 zrasel od 100 na 1254, indeks cen na drobno v istem obdobju od 100 na 1143. Denarni obtok se je povečal od 19,9 na 177,4 milijarde rupij. Skakajoča inflacija drvi zelo strmo navzgor zlasti v zadnjih dveh letih, za katere nimamo trdnih ocen. Posredno nam to osvetljujejo ocenitve, po katerih so maloprodajne cene od letošnjega junija do septembra skočile za približno 50 Odstotkov. Iz Džakarte poročajo, da je leta 1961 stalo kurje jajce na tamkajšnjem trgu dve rupiji; sredi oktobra je stalo 175 rupij. Posledica teh razmerij so trije devizni tečaji. Uradno se ameriški dolar menja za 515 rupij; v hotelu Indonesia v Džakarti menjajo dolar po turističnem tečaju za 4600 rupij, medtem ko je znašala cena dolarja na džakarski črni borzi sredi oktobra 11.000 rupij.
Naposled še nekaj- podatkov o gospodarskih odnosih s tujino. Od ZDA je Indonezija prejela po razglasitvi neodvisnosti 350 milijonov dolarjev pomoči, kar je v primerjavi z njeno velikostjo in potrebami silno malo. Vrednost kitajske pomoči znaša približno 108 milijonov dolarjev. Zahodni tisk trdi, da je Indonezija od ZSSR prejela vojaško in gospodarsko pomoč v skupnem znesku milijarde dolarjev; a ta številka je verjetno previsoka. Njene veljave žal ni mogoče preveriti s sovjetskimi navedbami, ker njihovi viri vojaške pomoči navadno ne omenjajo.
ir W!;,
-, «
: j m »s?.-
:'U v '	•	'	I	•„	V
ŽETEV RIŽA NA JAVI
Foto: Arhiv »Dela«
Zanesljivejši so podatki o zunanji trgovini. V zunanjetrgovinski bilanci je imela Indonezija leta 1960 presežek 266 milijonov dolarjev, leta 1961 primanjkljaj 10 milijonov, leta 1962 presežek 31 milijonov in leta 1963 presežek 187 milijonov. To stanje, ki za razvijajoče se države ni običajno, je treba po vsem videzu pripisati trem poglavitnim dejstvom. Prvič, razvojni programi v tej državi do leta 1963 niso bili tako obsežni kot v večini držav na tej razvojni stopnji, in zato potrebe po uvozu opreme niso bile tolikšne. Drugič, plačila za opremo, kolikor je Indonezija kupuje, črpa predvsem iz tujih kreditov; podatkov o gibanju plačilne bilance, s katerimi bi to lahko preverili, pa žal nimamo. In tretjič, Indonezija ima nekaj izvoznega blaga z razmeroma stabilnim tržiščem; zlasti velja to za nafto, kavčuk in kositer.
To nas je privedlo k problemu, ki tare večino razvijajočih se držav — k surovinski usmeritvi. Težišče indonezijskega izvoza tvori osem vrst blaga: kavčuk, petrolej, kositer, kopra, čaj, palmovo olje, tobak in sladkor. Zanimivo je, da je teh osem izvoznih postavk v letu 1938, ko je bila Indonezija še pod nizozemsko kolonialno oblastjo, tvorilo 78,6 odstotka izvoza. V letu 1963 pa je teh osem vrst blaga tvorilo skoraj 90 odstotkov izvoza. Ta enostranska usmeritev se je torej še okrepila, kar bi utegnilo v prihodnje neugodno vplivati na harmoničen hitrejši razvoj domače ekonomike.
Razumljivo je, da take gospodarske razmere znotraj države po svoje odsevajo v političnih procesih in jim dajejo svoj odtenek.	-m
McMamara ostro reagiral Protest japonske opozicije na članek Eriča Sevareida proti pogodbi z J. Korejo
Moskva o vodah Jordana
Čianek o arabsko-izraeiskem sporu glede-reke Jordana v sovjetskem tedniku »Novoje vremja«
Ugledni sovjetski tednik »Novoje vremja« je v zadnji številki objavil članek o izraelsko-arabskem sporu glede reke Jordana, iz katerega izhaja, da ima Izrael prav 'iz Jordana kot Sirija, Li-
toliko pravice do vode banon in Jordanija.
Tednik je objavil članek Mordekaija Kaspija, moskovskega dopisnika izraelskega lista »Kool haam« (glasilo KP Izraela), ki je v članku poudaril predvsem dva momenta:
• Izrael ima prav toliko pravice do vode iz Jordana kot arabske države; prezreti to dejstvo bi pomenilo zavzemati enostransko stališče v sporu, do katerega je prišlo.
• Zgrešeno je zavračati pobudo tunizijskega predsednika, naj bi arabske države znova proučile svo-
Komisija za delovna razmerja pri
TŠS MIRNA v Mirni
razpisuje prosto delovno mesto
FAKTURISTKE -KORESPONDENTKE
Pogoj: dokončana srednja šola, znanje nemškega jezika, strojepisja in stenografije. Samsko stanovanje zagotovljeno.
Osebni dohodek po pravilniku osebnih dohodkov po delu.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 9776
je stališče do Izraela in se začele pogajati z Izraelom.
»Noben marksist, inter-nacionalist ali človek, ki mu je do miru, ne sme zavračati predloga, ki ima za cilj mir in preprečenje spopada, to pa je cilj tunizijskega predsednika,« piše Mordekai Kaspi in nadaljuje:	»Kot	v vsaki
kapitalistični deželi so tudi v Izraelu buržuji in reakcionarji, toda tam je tudi delavski razred, komunistična partija in demokratične organizacije.«
Avtor članka pravi, da se ne strinja z vlado v Tel Avivu, hkrati pa opozarja bralce, »da Arabci odkrito grozijo, da bodo uporabili silo«. »Načelo, da je treba sporna vprašanja reševati na miren način, je treba uveljaviti tudi v izraelsko-arabskem sporu«, zaključuje Mordekai Kaspi članek v sovjetskem tedniku »Novoje vremja«.
Redakcija tednika je objavila članek s kratko pripombo: »Ta razmišljanja smo objavili, da bi bralcem omogočili, da si ustvarijo popolnejšo in bolj objektivno sodbo o izraelsko-arabskem sporu.«
Obrambni minister je izjavil, da je tisto, kar je v članku napisano o njem, »popolna laž«
POSEBEN DOPIS ZA »DELO«
članek ameriškega komentatorja Eriča Sevareida o njegovem pogovoru s pokojnim ameriškim stalnim zastopnikom v OZN Adlaijem Stevensonom, v katerem je ta povedal, da so ZDA lani dvakrat odbile ponudbo DR Vietnama za pogovore o vietnamski vojni, je sprožil ostre odmeve v ameriških političnih krogih. V včerajšnji številki smo objavili o tem daljšo informacijo, danes pa dodajamo še nekaj zanimivih podrobnosti.
Japonsko vlado je napadel tudi kitajski tisk
Japonska vlada je sklenila, da bodo 20. 12. v Seulu iz* menjali ratifikacijske instrumente sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih stikov med Japonsko in J. Korejo. V Seul bo odpotovala japopska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Siine, potem pa bo japonska vlada poslala v Južno Korejo tudi misijo dobre volje. Japonska opozicija ostro protestira proti ratifikaciji pogodbe z Južno Korejo. Ta korak japonske vlade je najostreje napadel tudi kitajski tisk.
ŠPORTHOTEL -Pokljuka
razpisuje delovna mesta za:
VEČ KVALIFICIRANIH NATAKARJEV-IC z znanjem nemškega jezika ŠEFA RECEPCIJE, pred nost imajo kandidati, ki obvladajo vsaj dva jezika, predvsem nemški.
VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVK za pomoč v kuhinji in pralnici.
Iščemo TRIČLANSKI ORKESTER
Pismene ponudbe pošljite na naš naslov.	9763
Pri vietnamski vojni je očitno bilo in je še osnovno vprašanje: kako vojno končati? čemu konec koncev ta vojna služi? če »pogajanja brez pogojev« pomenijo uresničenje tistega, zaradi česar se ameriški vojaki bojujejo na vietnamskem bojišču, potem so pogajanja sprejemljiva, če pa ne pomenijo tega, potem pogajanja nimajo »pomena« in tudi niso sprejemljiva. Glede tega se najverjetneje ni prav nič spremenilo na ameriški strani od jeseni leta 1964, ko je bilo v Vietnamu samo nekaj desettisoč Američanov, pa do zime leta 1965, ko jih bo kmalu 200.000.
Sevareid je v svojem opisu najbolj očrnil McNamaro, zato je le-ta divje reagiral. Dejal je, da je tisto, kar je napisano o njem, »popolna laž« in da ni niti besedica resnična. Odločni McNama-rov demanti je vso zadevo napravil še bolj sporno, hkrati pa tudi pomembnejšo. MoNa-mara namreč ni demantiral ničesar izmed tega, kar je Sevareid zapisal kot Stevenso-nove trditve, temveč je samo demantiral, da bi bilo njegovo ime povezano s temi dogodki.
Razni opazovalca pogostokrat mislijo, da je vietnamska vojna eskalacija pravzaprav »McNamarovo maslo«. Zdaj se Je vse to stopnjevalo. McNamarov demanti bi bilo mogoče razumeti kot njegovo trditev: če vietnamsko vojno Američani »stopnjujejo«, to ni in ni bila samo McNamaro va stvar.
Vsekakor je Sevareid aktiviral majhen vulkan, ki ne bo tako hitro prenehal bru-
hati. Aktiviral ga je prav v trenutku, ko se je ameriško vojaško vmešavanje spremenilo v pravo vojno sodelovanje, ko se še širi in ko se v Vietnamu bijejo ostri boji ob nadmočni vojaški ameriški sili in odločni borbeni pobudi narodnoosvobodilne fronte.
Sevareid ni novinar, čigar pisanje bi ljudje puščali vnemar. Sevareid sodi v vrhunsko skupino ameriških komentatorjev, katerih besedo ljudje poslušajo in si jo zapomnijo. Stevenson mu je tisto noč govoril tudi o mnogih drugih rečeh. Povedal mu a bi se rad znebil dolžnosti ameriškega veleposlanika v OZN in da »nasploh ni zadovoljen s svojimi uradnimi odnosi z Washingtonom«.
Vendar pa je najspomejši del Sevareidovega članka McNamara in njegova vloga v vietnamski vojni. Očitno je, da obrambni minister ni zadovoljen s tistim, kar mu pripisujejo in v kar se je zdaj na eksemplaričen način vpletlo ime umrlega Steven-sona.
KaJ Je Stevenson pravzaprav hotel, ko je potenciral McNamarovo ime? Ali ga je zares tako potenciral? Zakaj gn je tudi Sevareid tako demonstrativno poudarjal? Kaj to pomeni za McNamaro in njegovo »lojalnost« do predsednika Johnsona? Ali se bo McNamara zadovoljil le z demantijem ali pa je to začetek doslej še neznanega razpleta? Vsa ta vprašanja so zdaj nainomembne.iša na a meriško-vi etn am=kem in domačem političnem prizorišču. Na odgovore bo treba še počakati.	j VRHOVEC
Opozicijske stranke v japonskem parlamentu so sklenile bojkotirati delo parlamenta. Ta bojkot socialistične stranke in KP ter stranke Komeito hromi delo parlamenta, ki ga čaka naloga, da sprejme vrsto novih zakonov, med drugim tudi zakon o dodatnem japonskem proračunu.
Japonski izvoz v Afriko
se zmanjšuje
Japonska je v zadnjih letih postala eden najmočnejših trgovinskih partnerjev afriških dežel. Na afriški trg izvaža predvsem za širšo potrošnjo; na prvem mestu so tekstilni izdelki. Največ trguje z Nigerijo, Gano, Kenijo in Južnoafriško republiko. Izvoz v te štiri države je znašal lani 60 odstotkov vsega izvoza v Afriko.
Po podatkih, ki jih je objavil nigerijski vladni list »Morning Post«, pa se letos japonska zunanjetrgovinska menjava z afriškimi deželami zmanjšuje. Do tega je prišlo zato, ker so Nigerija, Togo, Uganda, Kenija, Tanzanija ter še nekatere druge države v zadnjih mesecih prepovedale ' uvoz blaga iz Japonske. To so storile zato, da bi uravnovesile negativno plačilno bilanco v trgovini z Japonsko, ki na afriškem trgu nastopa skoraj izključno kot izvoznik.
Kitajski tisk je najostreje obsodil navezavo odnosov med Japonsko in Južno Korejo. »žen Min ži Bao« piše v uvodniku, da je ta korak sestavni del uresničevanja znanega ameriškega načrta o ustanovitvi tako imenovanega vojaškega pakta severovzhodnih azijskih držav. V njem bi bile Japonska, Južna Koreja in Tajvan. Ta pakt bi bil predvsem naperjen proti LDR Koreji, DR Vietnamu in Kitajski. Kakor nadalje piše list, spada ta korak v sklop načrtov, ki naj pripeljejo do ustanovitve azijskega »pakta NATO«. Glavna udarna moč tega pakta bi bila japonski militarizem in ameriški imperializem, njegov glavni strateški smoter pa — vreči sedanji režim v LR Kitajski. List piše, da so že odkrili tajne načrte o sodelovanju japonskih militaristov in ameriških imperialistov.
»žen Min ži Bao« pri tem opozarja na skupno akcijo tako imenovanih osmih združenih sil proti Kitajski pred 65 leti, v dobi tako imenovane boksarske vstaje dinastije Čing, ki je prav tedaj razpadala. Med drugimi sta takrat nastopili proti ' Kitajski Amerika in Japonska, ki pa sta tedaj imeli zoper sebe gnilo dinastijo Cing, medtem ko bo zdaj veliko kitajsko ljudstvo uničujoče porazilo vse morebitne »združene sile«.
(TANJUG)
CESTNO PODJETJE V CELJU
razpisuje delovno mesto
VODJE
CESTNO-
VZDR2EVALNEGA
OBRATA
POGOJI: dipl. inženir ali višji gradbeni tehnik s 15-letno prakso na nizkih gradnjah, s pooblastilom za gradnje in dobrim poznavanjem vzdrževanja cest.
Osebni dohodek po pravil-qjku o OD.
Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh od te objave kadrovskemu oddelku podjetja.	9749
DR Vietnam: kljub bombardiranju živahna trgovina
DR Vietnam ima živahne trgovinske stike z državami jugovzhodne Azije, in to navzlic ameriškemu bombardiranju, kateremu niso za cilj le vojaški objekti, temveč tudi gospodarski potencial države. Severni Vietnam je letos največ trgoval z Japonsko, Hongkongom, Francijo, Kambodžo in Malezijo.
V prvih šestih mesecih letos je Japonska uvozila iz Severnega Vietnama 235 tisoč ton antracita in 30 tisoč ton surovega železa ter drugega blaga za 6.5 milijona dolarjev, Hongkong pa je v sedmih mesecih uvozil iz te države za 1,47 milijona dolarjev blaga. Francija kupuje v Severnem Vietnamu v glavnem premog. V prvem trimesečju je med drugim uvozila na pr. 42.000 ton sevemovietnamskega premoga v skupni vrednosti 1.2 milijona dolarjev, Malezija pa je v istem razdobju uvozila za več kot
600.000 dolarjev blaga.
Lani je Severni Vietnam kupil v Kambodži 6.400 ton riža, čeprav do takrat skoraj ni trgoval s to državo, v prvih štirih mesecih letos pa je kupil še 4.200 ton riža. V istem razdobju letošnjega leta je izvozil v Kambodžo za
950.000 dolarjev blaga, uvozil pa ga je iz te države za 460.000 dolarjev. Od Japonske je Severni Vietnam kupil za nekaj več kot 2 milijona dolarjev blaga, od Malezije za 56 tisoč dolarjev, od Francije za 621.000 dolarjev in od Hongkonga za 140.000 dolarjev blaga.
Mimo tega trguje DR Vietnam z Veliko Britanijo in več socialističnimi državami, kateri ladje obiskujejo sevemovietnam-ska pristanišča, čeprav grozi nevarnost ameriškega bombardiranja.
Uradni pričetek volilne kampanje v Franciji
Konec tedna se prične v Franciji uradna volilna kampanja. Od 19. novembra dalje bodo vsi kandidati lahko preko radia in televizije pojasnjevali svoj program. Le predsednik de Gaulle je sporočil, da ne bo uporabil vsega časa, ki mu bo na voljo za propagando preko radia in televizije. De Gaulle tudi pred volitvami ne bo imel nobenega govora.
Ustavni svet je sporočil, da so vsi kandidati izpolnili potrebne pogoje in da je njihova kandidatura uradno potrjena. Razen de Gaulla so to še kandidat levice Mitter-rand, kandidat centra Leca-nuet ter kandidata desnice Marcilhasy in Tixier - Vignan-cour. Tretji kandidat desnice Antier pa še ni sporočil ustavnemu svetu, ali bo sprejel kandidaturo.
»MELODIJA«
TOVARNA GLASBIL IN UČIL MENGEŠ
proda
na javni dražbi odvisna osnovna sredstva:
IERMOGEN T 50 STISKALNICO ZA PLASTIČNE MASE — 25 gr
TRAČNO ŽAGO 400 mm
(potrebno je manjše popravilo)
ZRAČNI REZERVOAR — 3 m3 (brez atesta)
3 VODNE REZERVOARJE 800 lit
Licitacija bo dne 23. novembra 1965 ob 9. uri za družbeni sektor, za zasebni sektor pa ob 10. uri.
Navedena osnovna sredstva si lahko ogledate vsak dan od 8. do 14. ure.
9778
ZA DOSTAVO ČASOPISA »DELO«
NAROČNIKOM NA DOM
za teren Stražišče in Planino
sprejmemo
2 RAZNAŠALKI
Dober zaslužek! Stanovanje ni zagotovljeno. Ponudbe pošljite na
c P »DEL O« -
podružnica JCRANJ.
  IIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIII  ......................................
»L E K«
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov - LJUBLJANA, Celovška 135
sprejme
2 SKLADIŠČNA DELAVCA
Poskusni -rok je 30 dni.
ffendidati naj vložijo ponudbe osebno ali pismeno Pri kadrovski službi tovarne.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.	9768
kultura
DELO ★ stran 5
Novice
LJUBLJANA: pogovor o »reformi in kulturi« — V torek
zvečer je klub kulturnih in znanstvenih delavcev povabil na pogovor o položaju kulture spričo gospodarske reforme predsednico Glavnega odbora Socialistične zveze Vido Tomšič. Vida Tomšič je uvodoma razložila genezo in smotre naše gospodarske reforme ter njene načelne vidike, ki zadevajo kulturne dejavnosti. Kulturni delavci z različnih področij so v pogovoru nato nakazali vrsto vprašanj iz na še kulturno politične prakse. O pogovoru, ki je opozoril na nekatere pereče praktične, pa tudi principialne momen te, bomo še pisali.
I-JUBLJANA:	literarni večer ob proslavi ŽOletnice
DZS — Državna založba Slovenije prireja ob proslavi dvajsetletnice ustanovitve te založbe literarni večer, ki bo drevi ob 20. uri v Viteški dvorani Križank v Ljubljani.
MARIBOR: obisk slovaških književnikov — Včeraj je skuoina slovaških književnikov obiskala založbo »Obzorja« in se z direktorjem prof. Jožetom Kosarjem pogovarjala o sodelovanju med osrednjo slovaško založbo »Slovensky spisovatel« iz Bratislave in založbo »Obzorja« iz Maribora Govorili so tudi o prevajanju literatur, o izmenjavi urednikov in o vključevanju slovaških oziroma slovenskih del v knjižne programe založb. Ugotovili so, da bi v Mariboru lahko kmalu prevedli roman L. T azbvja »Amennaria«. Med obiskom v Mariboru so se slovaški književniki v klubu prosvetnih delavcev pogovarjali z mariborskimi kulturnimi delavci. Ogledali so si tudi razstavo »Tristo let mode na Slovenskem« Iz Maribora so odDOtovali v Gornjo Radgono. kjer so si ogledali muzej NOV, potem pa na Kapeli še vinsko klet.
JESENICE: ustanovil so simfonični orkester — Po predlogu reorganizacije jeseniške glasbene šole, ki ga postopoma izvajajo, so pred dnevi ustanovili v okviru šole simfonični orkester, ki je že začel redno delati. V njem je 45 godbenikov, vodi ga dirigent Rado Kleč, upravlja pa poseben organ, ki mu predseduje inž. Avgust Karba. Orkester namerava že v letošnji sezoni prirediti tri samostojne koncerte.
LJUBLJANA:	koncert	bolgar-
skega pianista Antona Dikova —
Bolgarski pianist Anton Dikov bo jutri prvikrat nastopil v Ljubljani. Mladi umetnik, rojen leta 1938 v Sofiji, je diplomiral na sofijskem konservatoriju. V zadnjih štirih letih je zbral kar šest mednarodnih priznanj: nagrado Lisztovega tekmovanja v Budimpešti, diplomo na tekmovanju Čajkovskega v Moskvi, Cu-velierovo nagrado na tekmovanju Harriet Cohen v Londonu, bil je med zmagovalci tekmovanja v Riu de Janeiru in nagrajenec z 2. nagrado na tekmovanju Marguerite Long v Parizu. Na jutrišnjem recitalu bo igral dve Beethovnovi sonati (op. 27/1 in op. 101), Vla-digerova preludij in Prokofjeva 7. sonato.
JESENICE: Cankarjevi »Hlapci« v Čufarjevem gledališču — Jeseniško gledališče, ki je pred začetkom domače sezone gostovalo v Belgiji, je v nedeljo zvečer s Cankarjevimi »Hlapci« začelo letošnjo sezono. V programu imajo osem premier: vsak teden pa naj bi bili vsaj dve pred stavi. Gledališče bo gostovalo tudi v drugih krajih.
MOTOVUN: urejajo galerijo — V Motovunu v Istri obnavljajo nekdanjo občinsko zgradbo, ki jo bodo za prihodnjo turistično sezono preuredili v galerijo sodobne jugoslovanske umetnosti. Gotovo bo zbudila še večje zanimanje domačih in tujih turistov za to staro in slikovito istrsko mestece.
TRST: druga premiera v Slovenskem narodnem gledališču — Drevi bo v Slovenskem gledališču v Trstu druga letošnja premiera. Uprizorili bodo otroško spevoigro v treh dejanjih »Janko in Metka«. Premiera bo v kulturnem domu.
TRST: jubilej prosvetnega društva — Prosvetno društvo Slavko Škamperle od Sv Ivana pri Trstu pripravlja za soboto, 20. novembra, slovesno proslavo ob 20-letnici svojega delovanja. Na proslavi bodo nastopili domači pevski zbor, dramska in folklorna skupina.
TRST: Lojze Spacal povabljen na rimsko razstavo —
Slovenski tržaški slikar Lojze Spacal je povabljen na quadrienna!e v Rim — največjo razstavo italijanske umetnosti, ki jo prirejajo vsake štiri leta. Razstavo bodo odprli ta mesec. Lojze Spacal je stalni gost te razstave že od leta 1948. Leta 1956 je razstavil 12 del in takrat je tudi dob:; nagrado mesta Rima. Povabljen je tudi na »Bienale Sredozemlja«, ki ga bodo odprli decembra v Kairu.
Pogled na platno
ANGEL UNIČENJA: obtožujoča Bunuelova vizija —
Izbrano družbico bogatih umetnikov in intelektualcev začara skrivnostna moč tako, da ne morejo zapustiti sobe, v kateri so se zbrali. V dolgih dnevih, ki jih lačni, žejni, obupani in umirajoči preživijo v ujetništvu, odpadajo z njih maske civilizacije, kultiviranosti, lažne humanosti in dobre volje, v njih prevlada primitivni, histerični egoizem.
In ko se jih neznana moč usmili in jih odčara, spozna gledalec, da je poldrugo uro gledal pravzaprav le parabo-lični uvod v film, ki si ga mora zamisliti sam v mnogo širših, grozljivejših in brezupnejših pogojih. V oporo, če lahko tako rečemo tesnobnim, zastrašujočim namigom Bunuelove filmske simbolike, so mu pri tem opomini in asociacije uvodne zgodbe. Morda Bunuel še v nobenem svojem filmu ni bil tako dosledno zvest svoji izjavi: »Prepričan sem, da bodo ljudje potegnili iz mojih filmov mnogo simbolov, in pomenov.« In prav tako tudi v nobenem dosedanjem filmu, vsaj kar smo jih gledali pri nas, ni tako sugestivno izpovedal družbene obsodbe meščanske in cerkvene hierarhije, ki se v svoji hermetični nekomunikativnosti sama razkraja. Kaj bi še povedali o »Angelu uničenja«? Da je prava mojstrska študija kompozicije filmske slike v izredno zahtevnih pogojih (večina filma je locirana v tesno sobo) ni čudno, saj je stal za kamero Gabriel Figueroa. Da ima izvrstno, prefinjeno občutje? To je vendar odlika vseh Bunuelovih režij. Da je svojski, izjemen film, pravi praznik za ljubitelje filmske umetnosti? Seveda, toda res samo za tiste, ki imajo film radi tudi takrat, kadar jim ne daje samih rožnatih barv razvedrila.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiii Razpisna komisija
Republiškega sekretariata za gospodarstvo
r a z p i s uj e ta-le delovna mesta v REPUBLIŠKEM PROMETNEM INŠPEKTORATU:
A) za inšpekcijo železniškega prometa:
— INŠPEKTORJA GRADBENE STROKE ZA PROGOVNO SLUŽBO
— INŠPEKTORJA STROJNE STROKE ZA VOZOVNO SLUŽBO
— INŠPEKTORJA ELEKTROSTROKE (ŠIBKI TOK)
ZA SIGNALNO-VARNOSTNE IN TELEKOMUNIKACIJSKE NAPRAVE
— INŠPEKTORJA PROMETNE STROKE ZA PROMETNO SLUŽBO
B) za inšpekcijo PTT prometa in PTT storitev
— INŠPEKTORJA ELEKTROSTROKE (ŠIBKI TOK)
ZA TEHNIČNE PTT NAPRAVE
— INŠPEKTORJA ZA PTT PROMET IN PTT STORITVE
Kandidati za delovna mesta pod A) morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o organih za opravljanje določenih zadev s področja železnic v SR Sloveniji, kandidati za delovna mesta pod B) aa pogoje, predpisane z zakonom o upravnem organu za opravljanje inšpekcije FTT prometa in PTT stori tev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 31-65).
Razpis za kandidate pod A) velja do 15. 12. 1965, za kandidate pod B) pa do 30. 11. 1965. Ponudbe s krat kim življenjepisom pošljite razpisni komisijL Repu bliškega sekretariata za gospodarstvo. Potrebna po jasnila dobijo kandidati v Republiškem prometnem inšpektoratu v Župančičevi 6.
Stanovanja niso zagotovljena.
Osebni dohodki bodo določeni po pravilniku o de litvi sredstev in osebnih dohodkov sekretariata.
9766
Med knjigami
Stane Kavčič: Samoupravljanje
V založbi Delavske enotnosti je izšla tretja knjiga Staneta Kavčiča »Samoupravljanje«. Vse tri knjige obsegajo razprave, referate in članke, ki jih je avtor napisal v časovnem razponu petnajstih let. Prva knjiga se začne s sestavkom Prvi koraki, ki komaj pol leta po uvedbi delavskega samoupravljanja že spregovori o njegovih prvih rezultatih. Tretja knjiga se konča z analizo Spremembe so nujne ki napoveduje gospodarsko reformo in tudi prepričljivo utemeljuje njeno nujnost.
Pri prebiranju vseh treh knjig ima človek vtis, da se odvija pred njim življenje samoupravljanja od njegovih prvih začetkov do današnjega časa. Ta retrospektiva je zelo poučna. Marsikaj, kar je bilo pred leti akutno, je zdaj že preseženo in premagano, medtem pa so se porajali zmeraj novi problemi, ki jih Kavč čev kritični duh nikoli ni prezrl. Mnogi problemi,-ki jih osvetljuje avtorjeva analiza, so aktualni tudi še sedaj, in tudi nekaterih rešitev čas še ni prerasel. To na svoj način potrjuje vrednost in uspešnost analize, a ta je lahko taka samo, če gledamo v življenje, kot je nekje zapisal avtor vsak dan trnova pripravljeni, če se zamislimo, poglob:mo, opredelimo in tudi nekaj naučimo ob rojstvu novega ali ob smrti starega.
O samoupravljanju ni mogoče napisati učbenika. Učbenik piše življenje samo in takega, kakršno živl.jen-e je, preliva avtor, povezujoč teorijo in prakso, na papir. Pri tem kaže izreden smisel za aktualno, o pravem času reagira na družbene pojave, njegova analiza skuša odkriti tež šče problema in poiskati možne reš tve. Avtor posežena številna področja družbenega življenja sa.i kot pravi sam. revolucij- lahko opazuje, ocenjuje in v njej ustvarjalno sodeluje samo tisti, k- se sproti osvobaja vseh predsodkov, rut.inerstva. kalupov . . Edina pr nomba velja izboru; pri prvih dveh
knjigah bi lahko izpustili nekatere, teoretično manj dognane sestavke.
Članki, razprave in govori v prvi knjigi predstavljajo dragoceno analizo prvih korakov v samoupravljanje ter odločnih spopadov z birokratizmom in malomeščansko miselnostjo, po kateri je vsaka organiziranost že birokratizem. Te analize spremljajo razvoj samoupravljanja do kongresa del. svetov. V zadnjem sestavku pravi avtor, da Je samoupravljanje prešlo v zavest delovnih ljudi. V prvi knjigi so še zanimive razprave o socialistični vzgoji mladine, o slovenski inteligenci in o humanizmu revolucije, torej o temah, ki so še zmerom aktualne.
Druga knjiga se začne z razpravo, posvečeno desetletnici delavskih svetov, nato pa obravnava vprašanja, ki jih je porajalo samoupravljanje že na višji ravni; delitev dela. produktivnost, deljen delcvn čas, pravice in dolžnosti samoupravljavcev itd. Nato pride čas, ko smo sprejemali novo ustavo in ki mu Stane Kavčič posveti precej pozornosti s takimi sestavki, kot so Delovni človek v novi ustavi, Osnovne značilnosti nove ustavne ureditve. Statuti delovnih organizacij itd.
V tretji knjigi je na začetku razprava Pol tično delo. ki glede deprofesionaliza-cije političnega dela ugotavlja. da je organizirano druž-beno-politično delo čedalje mani poklic in s la nad družbo pač pa postaja sestavni del družbeno potrebnega in združenega dela. V tei knfgi --ta tudi sestavka, ki poglobljeno obravnavata vlogo množičnih komunikacijski sredstev. Zadnii v kn::gi je sestavek Smemembp so nujne, ki napovs-hiie gosnodarsko reformo gte-ie kn * r- -o pravi.
da ne more b:t'  »šaoip o
bit ali ne bit’, ampak ie svobodno spozname n”tn-'Sf: v n~’ogi: biti in uspeti!
Vse tri Kavčičeve kniiee s -kupnim naslovom »Samoupravljanje« so nedvomno dravocm orfmevek v našo skupno zakiedn co sp-rnani. napotkov in misP o samoupravljanju. F. ŠETINC
PREMIERA ŠTUDENTSKEGA AKTUALNEGA GLEDALIŠČA — Jutri zvečer bo v Mestnem gledališču ljubljanskem premiera tragedije Seana 0’Caseya »Plug in zvezde«. Delo bo uprizorilo Študentovsko aktualno gledališče. Režiser je bil Dušan Jovanovič, dramaturg je bil Andrej Inkret, scenograf pa Jaka Judnič. Nastopajo slušatelji in absolventi AGRFTV. Na sliki Jadranka Tomažič, Radko Polič in Janez Erjavec.	Foto:	K.	Ačimovič
Turneja ljubljanske Drame
Druga postaja — Krakow
OD NAŠEGA POROČEVALCA
Zanimanje za gostovanje beograjskega gledališča
Jugoslovansko dramsko gledališče bo predstavilo tri dela v Moskvi in Leningradu
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
Danes prihaja na gostovanje v Moskvo Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda. To bo že drugo gostovanje tega vidnega jugoslovanskega umetniškega kolektiva v Sovjetski zvezi. Prvo je bilo leta 1956, ko so Beograjčani v štirih mestih — Moskvi, Leningradu, Kijevu in Gorkem — predstavili »Dunda Maroja« in »Jegorja Buličeva«.
Tokrat prihajajo s precej bolj sproščenim in pogumnim repertoarjem, ki ga sestavljajo dva domača in irski avtor. Gostovanje bodo začeli jutri v Moskvi z »Odkritji«, delom, ki je v interpretaciji Beograjčanov dobilo leta 1962 prvo nagrado na Sterijinem pozorju, pozneje pa doživelo velik uspeh na gostovanjih v Sofiji, Varšavi in Parizu. Ta odrska priredba prvega poglavja čosičeve-ga romana »Diobe« bo za sovjetsko občinstvo dokaj nenavadno in zanimivo srečanje. »Odkritja«, ki so nekakšen dramski oratorij, v katerem ves čas nastopa okoli 60 ljudi, utegnejo sovjetsko kritiko spomniti na to, da so v Moskvi in Leningradu prva leta po revoluciji poskušali ustvariti množično gledališče. Beograjska uprizoritev izvira sicer iz drugačnih, okoliščin in časa. Tudi zamisli in smotri so drugačni, vendar je vsaj zunanja podobnost dovolj velik razlog
za pričakovanje, da bo sovjetska kritika delo sprejela z zanimanjem in da utegne sprožiti tudi širšo razpravo o današnjem gledališču.
Drugo domače delo, s katerim prihaja beograjski ansambel, je dramatizacija Kr-leževega romana »Na robu pameti«. Tudi to delo bo z nevsakdanjim psihološkim in moralnim poglabljanjem ter razglabljanjem nedvomno nudilo sovjetskemu občinstvu in kritiki dovolj priložnosti za razmišljanje in razprave.
Tretja predstava sedanjega gostovanja bo drama irskega pisatelja Brendana Beha-na »Talec«, ki zajema snov iz odporniškega gibanja irskih nacionalistov. Beograjčani pravijo, da jih je pri izbiri tega dela vodila želja pokazati sovjetskemu občinstvu dramo, ki je še ne pozna. razen tega pa pravijo, da je igralska ekipa izredno dobro ujela irski temperament in da delo lahko služi kot vzorec zmogljivosti vživ-ljanja beograjskega ansambla v tuja dela.
Vse tri drame bodo po dvakrat pokazali v Moskvi in nato v Leningradu, kjer bodo 29. novembra z »Odkritji« končali gostovanje.
Morda velja še omeniti, da bodo vse predstave sinhrono prevajali v ruščino.
J. STANIČ
V ponedeljek zvečer je ansambel ljubljanske Drame na svoji poljsko - češkoslovaški turneji prišel v Krakovsr, torej v mesto, ki se upravičeno ponaša s slavno, večstoletno politično in kulturno zgodovino, v mesto, ki je nekoč bilo duhovno in državno središče Poljske in ki je tudi danes eno izmed njenih najeminentnejših kulturnih središč. Prvo srečanje ljubljanskih gledališčnikov s Krako-wom je pomenilo resnično lepo doživetje: seveda so prvi vtisi vezani s sprehodom po starem mestu, kjer skozi okno domala vsakega poslopja gleda zgodovina, veličastna in spoštovanje zbujajoča patina stoletij.
Navkljub tem presenetljivim vtisom pa se ansambel še zmerom radovedno ozira v prvo postajo svoje turneje,
v Varšavo, od koder si je po- i leg pričakovanja odmevov na :
.zadnji dve svoji predstavi | kot ljubeznivo popotnico vzel j še besede, ki jih je ob slovesu — po predstavi Kopito-ve groteske — in kasneje na sprejemu v čudovitem starem dvorcu, kakih 15 km od Varšave, povedal direktor Teatra dramatičnega, Jan šwi-derski. Njegove misli so bile posvečene nedvoumnemu u-metnlškemu dogodku, ki je ljubljanska Drama z njim skozi štiri večere, napolnjevala gledališko življenje poljske prestolnice in hkrati prijateljstvu ter prisrčnim vezem. ki so se ob tej priložnosti znova in močno utrdile. Znano je, da vsebujejo slovesne besede vselej tudi nekaj kurtoaznosti. Vendar se zdi, da so tokrat te vrste formulacije bile v ozadju in sta prisrčnost pa občudovanje veljali delovnemu rezultatu ljubljanskih umetnikov.
Sicer pa si oglejmo, kaj sodi o Cankarjevi in Kopito-
vi groteski kritika. Kot pri ocenah prvih predstav so kritiki tudi tokrat mnenja, da je ansambel ljubljanske Drame močan umetniški zbor; tako je svoje poročilo naslovil kritik »Kuriera Polskega«. Po zadnjih dveh predstavah je doslej izšla najbolj obširna ocena izpod peresa Romana Szydlowskega v »Trybuna ludu«. Ko začenja svoje poročilo, se najprej spomni prvega srečanja s Cankarjevimi »Hlapci« ob gostovanju ljubljanske Drame v Varšavi leta 1957. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« primerja z literaturo Mlade Poljske in hkrati spoznava dvoje nosilnih prvin v Cankarjevem delu: realizem družbene kritike svojega časa in simbolistično poezijo. Ko ocenjuje uprizoritev »Pohujšanja«, ugotavlja naprej, da so nekoč »Hlapci« bili zgled doslednega odrskega realizma, medtem ko je Mile Korun ubral drugačno, metaforično, abstraktno in v inscenaciji super mo-
derno pot ter ustvaril izvirno vizijo Cankarjevega dela. Vendar se kritiku zdi, da je s tem konkretna in današnja družbena kritika otopela in da sj igralci niso bili skoz in skoz na jasnem, kako naj v sodobnem stilu igrajo besedilo, ki je nastalo pred več kot pol stoletja. Nič manj zanimiva ocena Kopitove groteske, v kateri vidi kritik enega izmed členov črnega in grotesknega humorja v sodobni ameriški dramatiki, primerjajoč Kopita z Dtirren-mattom. O predstavi ter zlasti o režiji žarka Petana piše skoz in skoz superlativno. o kreaciji Duše Počkajeve pa je isti kritik napisa! pravcati ! panegirik. O Cankarju in Ko- 1 pitu je izšla ocena tudi v »Zycie Wa.rszawy«, ki piše s polno mero priznanja o obeh predstavah in ugotavlja zlasti zavidanja vredno sposobnost našega ansambla za različne, a vendar enako sugestivne stilne interpretacije, četudi ni dvoma, da te interpretacije vselej odsevajo iskanje in duha živega in modernega teatra. Ne da bi še nadalje podrobneje navajal mnenja kritikov ali poročal o resnično spontanih priznanjih občinstva, naj povem, da je uspeh ljubljanske Drame z vsemi kritičnimi pripombami vred v tako razvajanem in visoko kvalitetnem gledališkem središču, kot je v sodobni evropski konstelaciji Varšava, presegel naša pričakovanja.
In zdaj k uprizoritvi »Kralja Leara« v Krakowu. Ko smo si drugi dan po prihodu popoldne ogledovali gledališče Juliusza Slovvackega, kjer nastopa ljubljanski ansambel — mimogrede naj povem, da je zlasti notranjost tega gledališča prava mojstrovina klasičnega arhitekturnega in gledališkega inte-riera — smo se zbali, ali bo krakovsko občinstvo pokazalo dovolj zanimanja in zasedlo skoraj tisoč sedežev v dvorani. Zvečer smo bili kar se da presenečeni: avditorij je bil skorajda popolnoma zaseden. Publika je predstavo sprejemala z očitno prizadetostjo in radovednostjo, saj v Krakovvu že vrsto let niso videl: te Shakespearove tragedije. Izvajalci so dobili več aplavzov med predstavo pri odprtem odru, ob koncu pa gledalci kar niso hoteli ponehati s priznanji. Lahko rečem, da je krakovsko občinstvo živahnejše od varšavskega, saj smo v Varšavi imeli priložnost tudi pri poljskih predstavah ugotoviti dokajšnjo hladnost publike. Naj bo tako ali tako: prvi krakovski večer je za ljubljansko Dramo minil nadvse zadovoljivo, kaj pa bodo povedali ocenjevalci, to bomo zvedeli prihodnje dni.
Slednjič naj zapišem, da je ves ansambel dobro razpoložen, četudi je turneja zelo utrudljiva. Upati je, da se bo čez dobrih 14 dni vse srečno končalo.
V. PREDAN
Ne več polovičnih rešitev
Ljubljansko lutkovno gledališče na razvojni prelomnici
V rdeče usnje vezana knjiga vtasov ljubljanskega lutkovnega gledališča hrani dolgo vrsto navdušenih izrazov občudovanja laičnih in strokovnih gledalcev; v njej so zapisana laskava priznanja takšnih avtoritet na področju lutkovne umetnosti, kot sta sovjetski mojster Sergej Ob-razeov in češkoslovaški starosta lutkarstva dr. Jan Malik. Poti gledališča so vodile iz drveh pretesnih ljubljanskih dvoranic tudi v najbolj odročne kraje nerazvitih območij Sloven je, obenem pa na velika prizorišča mednarodnih Lutkovnih festivalov. Ena izmed realizacij marionetnega odra ljubljanskega lutkovnega gledališča je povezana s podelitvijo na.jviš-jega slovenskega kulturnega priznanja. Prešernove nagrade.
Te dni je lutkovno gledališče naslovilo na vrsto občinskih, mestnih in republiških organov poslanico, v kateri utemeljuje svoje želje po osamosvojitvi (od leta 1963 deluje namreč v okviru ljubljanskega Pionirskega doma) in po reorganizaciji iz polpoklicnega v poklicno gledališče. Gledališče zatrjuje, da mu sedanji organizacijski, delovni in finančni pogoji onemogočajo umetniško rast in razširitev dejavnosti. Zato predlaga, naj z novim letom znova prevzame ustanoviteljsko in finančno odgovornost občinska skupščina Ljubljana - Center s finančnim sodelovanjem republiških proračunskih sredstev, kajti v profesionalnih pogojih bo gledališče lahko znova razširilo gostovanja po vsej Sloveniji.
Priključitev Mestnega lutkovnega gledališča Pionirskemu domu je bila prav gotovo dobronamerna v želji, da se združijo vse oblike e stet-skovzgojnega dela. vsekakor pa je obenem tudi premalo upoštevala specifičnost lutkovnega gledališča, ki k uprizortveni ne more privzeti še vzgojne dejav-noisfi. Pionirski dom res do danes še nima lutkarskega oddelka za neposredno delo z mladimi lutkarji.
Del tev skromno odmerjenih finančnih sredstev posameznim oddelkom ni mogla v Pionirskem domu zadovoljiti vseh želja in potreb. Nasprotno, povzročila je nesporazume. občutke prikrajšanosti, nezadovoljnost. Mimo teh subjektivnih zaviralnih elementov pa tudi statistični podatki nakazujejo rahlo stagnacijo v delu lutkovnega gledališča v okviru
Glasbeni dogodki
Večer mladih poustvarjalcev
Začetek festivala študentov glasbe Jugoslavije
V torek se je s komornim večerom v Viteški dvorani Križank začel festival študentov glasbe Jugoslavije. Na večeru je nastopilo 9 solistov in komorni ansambel. To je seveda dajalo koncertu precejšnjo raznolikost. Vendar je tudi ta raznolikost po svoje zanimiva, ker ne kaže samo različne stopnje poustvar-‘alne zrelosti nastopajočih, remveč tudi različen pristop do izpovednega bistva glasbe. Še najmanj je bilo značilnost tega pristopa možno presoditi pri pevcih, ki so nastopili z najkrajšimi skladbami. Najzahtevnejši spored med njimi je imela sopranistka Elizabeta Hristova, dva Brahmsova samospeva in Dvofako-vo »Cigansko pesem«. Vse tri pesmi je izvedla tehnično zadovoljivo, vendar brez posebne osebne prizadetosti. Lep in obsežen glas ima sopranistka Olga Miloševič in tudi njeno poustvarjanje je dovolj intenzivno, le da za njen že
skorajda dramski karakter Rossinijeva koloratuma arija »Una voce poco fa« ni pomenila prave izbire dela. Za sopranistki Erszebet Csiffa-ry in Ljiljano Radicin pa je treba predvsem poudariti, da imata kvaliteten glasovni material, medtem ko iz obeh izvajanih samospevov ni bilo moč sklepati na njuno večjo poustvarjalno prepričljivost.
Med mladimi izvajalci je našla najbolj svojstven in oseben odnos do izvajanega dela harfistka Ruda Ravni-kova. Salzedove »Variacije na staro temo« je zaigrala tehnično brezhibno, pri tem pa živo in intenzivno ter s posebno dobro karakterizacijo posameznih variacij. Tudi pri violončelistu Marijanu Milakoviču je bilo opaziti del tistega, čemur bi lahko rekli samosvoj in iskateljski odnos do dela, čeprav se mu v tehnično in izrazno zahtevni Re-gerjevi Sonati za čelo solo ni posrečilo vsega tega dovolj
uresničiti. Za trio bratov Demšar — igrali so Škerjančev Trio za violino, violo in čelo — pa se mi zdi značilna predvsem velika uigranost, medtem ko sem pogrešal nekoliko večjo odtehta-nost v oblikovanju dela.
Za ostale tri instrumentaliste velja poudariti, da je njihove značilnosti treba iskati predvsem v tehničnem obvladovanju inštrumenta. Največ ekspresivnosti je pri tem pokazal trobentar Ante Milako-vič, in mislim, da je za rezkost njegovega tona vzrok predvsem v inštrumentu. Klarinetist Rajmund Likič je Poza,jičevo »Zgodbo za klarinet in klavir« igral nekoliko preveč nervozno, tako da so prišle do učinka bolj tehnično zahtevne pasaže kot pa izraz dela. Violinist Slobodan Mirkovič pa je dva stavka iz Blochove suite »Baal Schem« izvedel z lepim in polnim tonom, vendar brez odnosa do vsebine dela.
KRISTIJAN UKMAR
Pionirskega doma: padlo ja število predpisov, zelo občutno se je zmanjšalo število gostovanj, lastni dohodki so se znižali. Nemara je najbolj značilen podatek za utesnjeno delo ta, da lutkovno gledališče v okviru Pionirskega doma ni moglo razpisati natečajev za nove domače lutkovne tekste, kot je delalo poprej, ko je bilo še samostojno. Pomen domačega repertoarja pa je za vsako, tudi za lutkovno gledališče, seveda zelo velik.
Marsikaj torej govori za osamosvojitev lutkovnega gledališča. še z več utemeljitvami je podprta njegova želja po popolni profesionalizaciji. Vsa leta je gledališče odvisno od požtrvovalnosti in ljubiteljske vneme honorarnih sodelavcev. Število stalnih članov je resda iz leta v leto raslo, toda potreba po honorarnih sodelavcih se zato ni zmanjšala. Sedaj ima gledališče 21 'stalnih članov (administrativni kader je minimalen) in prav toliko honorarni sodelavcev. Tak način dela niti ekonomičen ni, predvsem pa sili gledališče k nenehnim personalnim improvizacijam. Čas študija posamezne predstave je predolg. kajti vaje so lahko zaradi honorarnih članov samo zvečer. Vrhunska oblika lutkovnega gledališča, marionetni oder, je vezan na igranje v Ljubljani, čeprav ima gledališče dobro opremljen montažni oder za gostovanja. Samo ročno gledališče in gledališče lutk tipa vajang, v katerem zaradi manjše zasedbe nastopajo le poklicni člani gledališča, sta lahko razvila gostovaln. dejavnost. Predlogi, da bi gledališče opustilo marionetno dejavnost in s tem znižalo proračun. so nevzdržni. Pomenili bi osiromašitev lutkovne umetnosti prav na področju, na katerem je pri nas dosegla največ kvalitete in ima že umetniško tradicijo.
Seveda pa gledališče z dosedanjim proračunom ne more misliti niti na osamosvojitev niti na profesionalizacijo. Sistematizacjska shema poklicnega lutkovnega gledališča predvideva za svoje tri odre namesto doseda-njh dvaindvajsetih petinštirideset stalnih članov in še enkrat višja proračunska sredstva. V perspektivi bi bilo treba nujno razmisliti tudi o novih gledaliških prostorih, kajti dosedanji so zastareli in pretesni. Nova lokacija v preurejenih pritličnih prostorih mestnega doma je vabljiva in finančno ni prezahtevna.
Težko je v času, ko moramo še s posebno premišljenostjo in načrtnostjo usmerjati družbena sredstva, pozivati k posluhu za potrebe tako drobne, maniatur-ne kulturne in umetniške dejavnosti, kot je lutkovno gledališče. Toda ta umetnost je miniaturna le po vizualnih merah. Poklicno ljubljansko lutkovno gledališče bi bilo pravzaprav slovensko lutkovno gledališče. Razvijalo bi nove oblike lutkovne gledališke umetnosti in jih posredovalo publiki po vsej Sloveniji. Spet bi malo prevesili tehtnico kulturnih dobrin in oblik estetske vzgoje, ki sedaj občutno prikrajšuje otroke v drugih krajih, v prid mladini republiškega središča. Poklicno - lutkovno gledališče bi postalo majhen gledališki inštitut in njegova mentorska vloga drugim slovenskim lutkovnim odrom bi bila lahko večja, vplivnejša.
Ljubljansko lutkovno gledališče predlaga izčrpno razpravo v širokem krogu družbenih in kulturnih delavcev, preden bo s takšnim ali drugačnim sklepom sprejeta ali ovržana njegova želja po osamosvojitvi. In takšna vrazpra-va je, kot kažejo posledice dosedanjih prehitrih sklepov in polovičnih rešitev, zares na mestu.
STANKA GODNIČ
John Updike
TECI, ZAJČEK
HKimHMHIIIUIIIHIIIMmilllllllHHHIItHIIMIHIIHIHIIIIIttHMmiHIIIIIIIIUHII
42. nadaljevanje
Zdaj je noge spustila 'i njene temne oči se svetijo od solz, ki ji ne spolzijo po licih. Njen glas se je povišal in reže Ecclesov obraz kot pila; čuti, da je ves pokrit z urezi. Njene besede o muzanju in čenčah, ki spremljajo ta primer, so se ga prijele s strašno resničnostjo, kakršna je resničnost tistih sto obrazov, ko ob nedeljah ob pol dvanajstih stopi na prižnico in mu besedilo uide iz glave, njegovi zapiski pa se razlezejo v vrsto nesmislov. Pobrska po možganih in posreči se mu stavek: »Čutim, da je Harry v nekaterih stvareh poseben primer.«
»Edino, kar je na njem posebnega, je to, da ga nič ne briga, koga rani in kako močno ga rani. Nočem vas žaliti, častiti Eccles, prepričana sem. da ste storili vse, kar ste mogli poleg vsega drugega dela, ampak, odkrito povedano, žal mi je, da tisto prvo noč nisem poklicala policije, kot sem že hotela storiti.«
Zdi se mu, kot bi slišal da bo poklicala po licija, da bi aretirala njega! Zakaj pa ne? S svojim belim ovratnikom vtisne božje ime v vsa ko besedo, ki jo spregovori. Krade vero otrokom, katere naj bi učil. Vero zamori v mislih vseh, ki res poslušajo njegovo blebetanje Z vsako priučeno kadenco pri maši poneverja, z usti izgovarja očenaš, medtem ko v srcu po-
zna res tistega očeta, ki ga skuša zadovoljiti, ki ga je skušal zadovoljevati vse svoje življenje. Njegov Bog kadi cigare. Vpraša jo; »Kaj pa lahko stori policija?«
»No, ne vem, ampak po mojem vsekakor več, kot pa da igra golf.«
»Povsem sem prepričan, da se bo vrnil.«
»To pravite že dva meseca.«
»Pa sem še vedno prepričan.« Vendar pa to ne drži, o ničemer več ni prepričan. Oba molčita, medtem ko se zdi, da mu gospa Springer bere to dejstvo z obraza.
»Bi mi lahko —« njen glas je spremenjen, ker prosi »— prinesli sem tistile stol v kotu? Noge moram imeti dvignjene.«
Ko trene z vekami, ga zapečejo. Zdrzne se iz zbeganosti, dvigne stol in ji ga prinese. Njene široke goleni v zelenih nogavicah, podobnih otroškim, se ohlapno dvignejo, in ko ji pod pete podstavi stol, začuti njegovo telo nov val moči, ko se nagne in mu pride v spomin podoba Kristusa, kako umiva noge beračem. Vzravna se in -se dvigne nad njo. Ona se prime za rob krila nad koleni in ga potegne niže.
»Hvala,« mu reče. »To mi je res v olajšanje.«
»Bojim se, da je to edino olajšanje, ki sem vam ga dal,« prizna Eccles s preprostostjo, ki se mu zdi občudovanja vredna, obenem pa se zaradi nje tudi roga sam sebi.
»Ah,« vzdihne ona. »Po mojem ne more nihče storiti kaj veliko.«
»Ne, pa se da. Mogoče imate prav glede po-'icije. Obstaja zakon za zaščito poročenih žensk; zakaj ga ne bi uporabili?«
»Fred je proti.«
»Gospod Springer ima za to dobre vzroke Zakon lahko doseže pri Harryju samo finančno podporo; v tem primeru pa se mi zdi,
da sploh ne gre za denar. Dejansko nisem prepričan, da bi sploh kje šlo res za denar.«
»To je lahko reči, če ste ga imeli vedno dovolj.« On ji ne zameri. Videti je bilo, da ji je samohotno ušlo z jezika, manj zlobno kot nepazljivo; prepričan je, da ga hoče poslušati.
»Mogoče. Ne vem. Vsekakor pa po mojem mnenju — in kar se tega tiče, so gotovo vsi tega mnenja — gre za zdrav odnos do problema v celoti In če naj se rana res zaceli, potem si morata za to prizadevati Janiče in Harry. Res, naj si še tako prizadevamo, naj še tako skušamo mazati tečaje, vedno delamo to od zunaj.« Posnema svojega očeta, roke ima sklenjene na križu in je s hrbtom obrnjen proti ženski, ki ga posluša. Eccles gleda Nelsona, kako pelje Fosnachtovega dečka čez travo in gresta za sosedovim psom. Nelsonov smeh se raztresa iz njegove glave, ko mu nerodne, sunkovite stopinje stresajo telo. Pes je star, rdečkast, majhen in počasen: Fosnachtov deček je presenečen nad prijateljevimi klici: »Lev! Lev!«, hkrati pa mu ugajajo. Za Ecclesa' je zelo zanimivo, da zdaj, ko gre za miroljubno reč, Angstromov otrok vodi drugega. Ko se mu dečka bližata, stari pes mahi j a z repom. Ko ga obkrožita kot lovca, vsak z ene strani, pa se rep neha premikati in se spusti v nekakšen bojevit lok. Nelson stegne obe roki in udari psa po hrbtu. Eccles hoče zavpiti; pes bi lahko ugriznil; ne prenese pogleda na to.
»Ja, ampak on se vedno bolj izmika,« stoka gospa Springer. »Zelo daleč je že. Nobenega razloga nima, da bi se vrnil, razen če mu ga ne vsilimo.«
Eccles spet sede na aluminijasti stol. »Ne. Vrnil se ho iz istega razloga, zaradi katerega je odšel. Izbirčen je. Mora zategniti zanko. Svet, v katerem je zdaj svet tistega dekleta v
Brevverju, ne bo kar naprej zadovoljeval njegove fantazije. Srečam ga samo enkrat na teden, vendar sem opazil spremembo na njem.«
»No, Peggy Fosnacht pravi drugače. Pravi, da je slišala, da živi kot ka(lt don Juan. Ne vem, koliko žensk ima.«
»Samo eno, o tem sem prepričan, čudna reč z Angstromom je ta, da je po naravi človek, ki ima rad dom. Ojoj.«
V oddaljeni skupini je živahno; dečka ste-četa na eno sGan, pes pa na drugo. Mladi Fosnacht se ustavi, Nelson pa prihaja bliže z obrazom, razširjenim od -tre.1'
Gospa Springer ga sliši jokati ' jezno reče: »Sta že spet razdražila Elsie, da je šavsni-la? Ta pes mora biti nr- da še vedno prihaja in jih vedno znova dobi.«
Eccles plane pokonci, da se za njim podre stol, in pohiti Nelsonu nasproti. Deček se ga ustraši, on pa ga prime. »Te je pes ugriznil?«
Deček se neha jokati, ker je ves iz sebe od novega strahu, ko ga je pograbil mož v črnem.
»Te je Elsie ugriznila?«
Fosnachtov deček je obstal bolj zadaj v varni razdalji.
Nelson, ki je v Ecclesovem naročju nepričakovano našel dovolj trdnosti in prijaznosti, neha ihteti z globokimi vzdihi in spet najde svoj glas.
Eccles ga strese, ker želi preprečiti, da bi se otrok spet začel dreti, in ker želi, da bi ga otrok razumel, šavsne z zobmi tik ob njegovem licu. »Takole? Je pes naredil takole?«
Otrokov obraz je ves prevzet od pantomime. »Toko,« reče, in njegova ustnička se dvi-gne, tako da pokaže zobke, nos se mu zgrban-či, glavo pa sunkovito premakne za palec vstran.
Zakaj tako?
Za širše koristi gre
V zadnjem času smo slišali v Mariboru ob raznih priložnostih nekatere razprave o tem, da ni denarja za mednarodno zimsko smučarsko prireditev FIS, ki naj bi bila prihodnje leto januarja na Pohorju. Res je, da trenutno manjka denarja, ki ga bodo organizatorji poskušali dobiti z razumevanjem mestnega sveta, občin, delovnih organizacij in drugih. Prav tako pa velja omeniti, da si je ta zimskošportna turistična prireditev pridobila ugled in sloves doma in po svetu. Poleg športnega ima poseben turistični in propagandni pomen, saj se številni tekmovalci iz raznih držav seznanjajo z možnostmi našega zimskega turizma. Rezultate prireditve objavljamo v številnih domačih in tujih časopisih. Prav tako najde svoje mesto v televizijskem programu doma in po svetu. Dokazano je dejstvo, da se tekmovalci večkrat vračajo na mariborsko turistično področje ter z mikavnostmi Pohorja, Maribora in njegove okolice seznanjajo širši krog ljudi.
Od take prireditve imajo neposredno korist tudi nekatere delovne organizacije s področja gostinstva, turizma in trgovine. Tudi pohorska vzpenjača prepelje ob takšni prireditvi več potnikov kot sicer. Zaradi tega je tudi razumljivo, da bodo zainteresirane delovne organizacije prispevale svoj delež za to mednarodno prireditev. Kljub temu pa bo zmanjkalo sredstev, za katera se bodo organizatorji obrnili na oblastne organe. Razumljivo je, da takšna mednarodna prireditev ni poceni. Očitno pa je, da gre pri tem za širše koristi in da je treba podpreti FIS tekmovanje, ki bo z leti omogočilo večji dotok tujih turistov. Mislim, da ni nobena skrivnost, da bi nekatere sosednje države z največjim veseljem prevzele organizacijo takšne prireditve, če bi jo mi prihodnje leto črtali z mednarodnega smučarskega koledarja.	m.	K.
Žalec: ugoden razvoj gospodarstva v občini
V žalski občini so letos dosegli lepe uspehe tudi v živinoreji
Kljub pomembnim gospodarskim spremembam v razdobju januar—september, ki so z različno ostrino zadele tudi gospodarske organizacije v žalski občini, ugotavljajo ob koncu tričetrtletja razmeroma ugodne rezultate v gospodarstvu.
MLADINA V ODRANCIH PROTESTIRA — Podoba kulturne dvorane v zadružnem domu v Odrancih je vse prej -kot kulturna, saj jo je spremenila domača kmetijska zadruga v pravcato skladišče kmetijskih pridelkov, umetnih gnojil in celo lažjih kmetijskih strojev. Razsuta kalijeva sol je razžrla že dobršen del poda v tej lepi dvorani z velikim odrom, ki ga mladi podeželani najbolj pogrešajo. Prostorna dvorana bi bila tudi idealen prostor za srečavanja mladine Odranec in okoliških vasi, saj nima mladi rod razen gostiln nobenega drugega prostora za shajanje. Na sliki: razsuta kalijeva sol, lopata in razno kmetijsko orodje vsekakor ne sodijo v kulturno dvorano, kot je to primer v Odrancih. Foto: Boro Borovič
v	,
Sola in čistilne naprave pri topilnici
Želje in zahteve na javni tribuni v Črni na Koroškem
Javna tribuna, ki jo je pred dnevi sklicala krajevna organizacija SZDL v Crni, je bila zelo živahna. 2e večkrat obravnavanim problemom so se tokrat pridružili še novi in občani so dobili odgovore na vrsto vprašanj, ki živo zadevajo v njihovo vsakdanje življenje.
PTUJ
Prenizke štipendije
Na seji občinske skupščine Ptuj so ugotovili, da nekatere delovne organizacije dajejo prenizke štipendije in da bi jih morali v prihodnjem letu povečati za 30 odstotkov. Poudarili so tudi, da bi morala podjetja žrtvovati več sredstev za izobraževanje, saj letos v devetih mesecih niso izkoristila niti 30 odstotkov razpoložljivih sredstev v ta namen. Značilna je tudi ugotovitev, da se v nekaterih podjetjih branijo strokovnjakov.	K.
Po sprejemu rebalansa družbenega plana krajevne skupnosti so Črnjani želeli najprej vedeti, kdaj bodo naposled začeli graditi novo šolo, ki jo tako težko čakajo. Ravnatelj osemletke je povedal, da so priprave kljub težavam že tako daleč, da bodo prihodnje leto lahko gradili. Sredstva za začetna dela so že na voljo, od nadalj-nega dotoka denarja pa bo odvisno, kdaj bo šola dograjena.
Na razprave in ugibanja o usodi bolnišnice v Crni je odgovoril predsednik
DRAVOGRAD
Več propagande
Občinski odborniki so Dravogradu med drugim razpravljali tudi o turistični postojanki »grajski bajti«, ki so jo letos dogradili in izročili naipenu. Za to postojanko bo treba razviti večjo propagando in tako nanjo opozarjati domače in tuje turiste. V nasprotnem primeru pa je res škoda za vsa prizadevanja in za vložen denar.
N.
upravnega odbora dr. Ple-šivčnik, ki je ljudem zagotovil, da je preplah odveč: ustanova, ki dela že od leta 1904 rentabilno, bo tudi v prihodnje opravljala svoje poslanstvo v zadovoljstvo vseh, ki iščejo zdravja pod njeno streho.
Precej pripomb je bilo na račun slabe založenosti trgovin v Mežiški dolini. Pojasnilo direktorja podjetja »Trgovski dom« je bilo vredno posluha. Nedvomno	bo	res, da je
strah za stolčke največja ovira za združitev obeh trgovskih podjetij v dolini, ki bi lahko združeni znižali režijske stroške v korist potrošnikov.
Občani	so	tudi tokrat
zahtevali,	da	bi čimprej
nabavili potrebne čistilne naprave	pri	topilnici v
Žerjavu in tako preprečili uničevalno delo plinov, ki pustošijo kraj in okolico.
Živahno razpravo je izzvala tudi napoved, da grozi družbenemu in kulturnemu življenju v Crni nazadovanje. Dramska sekcija, ki je v minuli sezoni naštudirala in uprizorila več del, namreč ni-
ma prostorov za vaje. Glede na to so občani sklenili, da bodo pomagali mladinski organizaciji pri zbiranju sredstev za popravilo mladinskega doma, ki lahko služi tudi dramski sekciji. MI
S tem pa ni rečeno, da se tu proizvodne organizacije ne srečujejo s težavami ozir. posledicami starega načina gospodarjenja. Nav gospodarski sistem že kaže pozitivne posledice. Zaposlovanje delavcev je v predvidenih mejah, s tem da se je število zaposlenih povečalo v večjem odstotku v obrti in kmetijstvu, neznatno pa v drugih panogah gospodarstva. V obrti na primer beležijo za 7,4 odstotka več zaposlenih kot v devetmesečnem obdobju lanskega leta. Med pozitivne pojave sodi tudi povečanje izvoza, ki znaša 19,3 odstotka. Skupni izvoz iz občine je planiran v letu 1965. v vrednosti 8,3 milijona dolarjev, (kmetijstvo 6,069.939 dol., industrija 2,238.986 dol.). Največ izvoza realizirajo v zadnjem četrtletju (hmelj).
V devetih mesecih letos se je narodni dohodek v občini povečal v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 26,4 odstotka, osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu pa so se povečali za 31,6 odstotka. V tretjem tromesečju so se povečali za 11,5 odstotka. Povprečni osebni dohodek v gospodar-
••	'	<š	y	;■
|
,.	.	v	•	.■
DOM? — Ne, pač pa velik zadružni dom v 6 km oddaljeni Grajeni, ki so ga že pred več kot 10 leti zgradili tamkajšnji zadružniki. V domu pa še zdaj ni ničesar, razen enega stanovanja. V njem bi lahko bila dvorana za družabne prireditve. Treba bi bilo urediti le notranjost zgradbe ki je sicer dobro sezidana.	Foto;	p	Hovnik
„Bil sem podeželski zdravnik”
Dr. Branko Lukman se je po 34 letih poslovil od Grada
MARIBOR
Na obisku v mestnem akvariju
V mariborskem mestnem akvariju so pripravili letos že vrsto presenečenj obiskovalcem iz naše države in tujine. Letos so strokovnjaki zavoda uredili več kot sto šolskih akvarijev v šolah po državi. Nekaj akvarijev so uredili tudi v nekaterih inštitutih in drugih znan stvenih zavodih. Največ uspehov so dosegli pri prodaji akvarijev zasebnikom. V lastni ribogojnici so letos vzredili od 42 ribjih vrst okrog 14.000 mladic. Stalno razstavo vodnih živali in rastlin v akvariju si je samo letos v devetih mesecih ogledalo blizu 67.000 ljudi.
V akvariju imajo mnogo težav zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Predvidevajo izgradnjo gojilnice za živo hrano za vodne živali v Pekrah, ven-vdar nimajo finančnih sredstev. Več obiskovalcev je predlagalo, da bi morali popraviti stavbo v mestnem parku, v kateri imajo stalno razstavo. N.
Težave pri zaposlovanju slepih
Zveza slepih Jugoslavije
— osnovna enota Maribor
— si prizadeva, da bi pomagala svojim članom pri usposabljanju in zaposlovanju. V občinah nekdanjega okraja Maribora imajo evidentiranih 338 slepih ljudi, od katerih jih je 327 včlanjenih v organizacijo. Iz zavoda v Škofji Loki se je vrnilo devet za delo usposobljenih slepih, ki jim sedaj ne morejo zagotoviti delovnega mesta. Med njimi je pet telefonistov in 4 ročni delavci. Problem bo še hujši prihodnje leto, ko se bo iz centra za rehabilitacijo vrnilo še nekaj članov. Organizacija upravlja prehodni dom za slepe v Gospejni ulici, v katerem bi morali razširiti zmogljivosti oz. zagotoviti nova stanovanja za slepe. K.
Omizje molčečih ljudi v soboški »Zvezdi« ni prav nič spominjalo na vesel dogodek. Za razsvetljenimi okni, pred katerimi so poplesavale prve snežinke, je za praznično pogrnjeno mizo morda poslednjič sedel med svojimi stanovskimi tovariši dr. Branko Lukman, zdravnik iz Grada na Goričkem. Slednjič je prišel po štiriintridesetih letih napornega dela dan slovesa.
Bil je to sloves človeka, ki je prebil med podeželani tega nekdaj najbolj zaostalega in odmaknjenega sveta štiriintrideset let, ne da bi ga z njegovo življenjsko družico kdaj koli preganjala misel, da bi se izneveril Gradu z dvajsetimi okoliškimi vasmi z več kot dvajset tisoč dušami.
— Pač, med vojno me je okupator suspendiral, ker sem aktivno sodeloval z naprednim gibanjem — poslušam in berem spomine z obraza trdih potez, ki odkrivajo lastnosti klenega značaja. Pred sodiščem sem se zagovarjal, ko je prišla fašistična svojat na sled organiziranemu delovanju naše skupine, ki je zbirala sanitetne pripomočke za partizane.
okupacijo pustila v zavesti tega ljudskega zdravnika tako globokih sledov kot njegova vsakdanja srečanja z domačim, ki v svoji revščini pogostokrat. niso mogli vračati njegovih uslug drugače kot s hvaležnostjo.
Slavljenec obuja spomine na prva srečanja s prebivalci Goričkega, ko je kot neizkušen stažist prišel po končanem študiju iz Zagreba v ta zapuščen svet.
Tu se je prvikrat srečal s kompliciranim porodom, ki ga je veljal več napora kot kateri koli kasnejši zdravniški poseg v njegovi dolgi zdravniški praksi. Porodnici, ki ji je po običaju prednikov pomagala v hudih trenutkih nevešča domačinka, je ponovno vdahnil življenje in rešil otroka.
Potlej so se vrstile poti
podeželskega zdravnika po blatnih poteh in kolovozih v domačije Goričanov kot na filmskem traku. Največkrat je v soju sveče in petrolejke po napornem pešačenju ali trdi vožnji na kmečkem vozu prebedel vse noči med bolniki, ki so hitro dojeli vlogo in delo svojega zdravnika.
Iztrgane in kronološko nepovezane epizode podeželskega zdravnika povezujejo govorniki na poslovilnem večeru v celovitejšo podobo.
— Ni plačila za tvoj trud,-za zvestobo tvojemu poklicu in predvsem tudi tvojim ljudem, ki so te iz generacije v generacijo spoznavali za svojega v dobrem in slabem. Kljub najtežjemu delu, ob katerem bi obupal marsikak še tako klen človek, si vztrajal in ko zdaj zapuščaš Pomurje, vemo. da te bodo na Goričkem hudo pogrešali! izzvene-vajo kot refren iskrene besede kolegov podeželskega zdravnika.
Dri- Lukman v svoji skrom- [ nosti ni nikoli zahteval kakr- i šnega koli zadoščenja za svo- I je delo in stalnost, zato mu je tokrat neprijetno. Preserie- |
čen zaradi take pozornosti je tiho, kot da bi bile njegove besede namenjene ženi, dejal: — Bil» sem podeželski zdravnik in šele danes zares čutim, kako odločilno pogojuje osebno srečo in poklicno zadoščenje prav v naših vrstah ljubezen do človeka. Ne razumem, zakaj vidijo nekateri mlajši kolegi svojo prihodnost samo v mestnem vrvežu, še manij dojemam posameznike, ki tehtajo svoj poklic in svoje znanje z neizčrpnim seznamom zahtev. Verjemite mi, jaz sem bil srečen tudi tako in če bi še enkrat lahko odločal o svoji življenjski poti. bi se spet odpravil na blatne kolnike med Goričane . . .
BORO BOROVI C
Dve polovici radgonskega mostu
Hudomušneži pravijo, da bi človek na prehodu državne meje po radgonskem mostu lahko z zavezanimi očmi zvedel, če je že pri sosedih. Padel je namreč prvi sneg in z njim so se začele stare nevšečnosti na tem mejnem prehodu za pešce in osebna vozila.
Podobno kot vsa leta nazaj je namreč naša polovica mostu, ki naj bi ga po nenapisanem pravilu čistili Radgončani (kdo neki, če ne komunalno podjetje!), zasuta s snegom kot pred leti, ko je še ta most povsem brez koristi povezoval oba bregova Mure. Zdaj je zadeva seveda drugačna in številni prehod-niki mostu se ne jezijo zaman zaradi take zanikrnosti. saj si morajo sami krčiti gaz čezenj.
~ Povsem drugačno podobo kaže most na svoji drugi polovici, torej na avstrijski strani. Neznane roke ga očistijo že ponoči, zvečine pa je most. tudi pometen, tako da na njem ni najti sledu o snegu.
Bilo bi prav, če bi o tej j nesrečni polovici mostu na na naši strani govorili tudi v Radgoni in naposled nekoga zadolžili, da bi se vsaj na pragu naše domovine n? spotikali v to zanikrnost številni domači in tuji potniki. B.
stvu zaposlenih znaša v tretjem tromesečju 55.600 dinar-jeiv mesečno.
Industrija, kot najpomembnejša veja gospodarstva žalske občine, je dosegla v razdobju januar—september za 12,3 odstotka večji fizični obseg proizvodnje. Ustrezno temu bi pričakovali tudi boljše finančne rezultate, toda zaradi večjega izvoza se dohodek podjetij ni toliko povečal. S svojimi proizvodi marsikatero podjetje zaradi konkurence na zunanjih tržiščih ne doseže takšnih finančnih rezultatov, kot bi jih s prodajo na domačem tržišču. Ne glede na to jih potrebe po uvozu surovin silijo k takemu trgovanju.
V kmetijstvu, izvzemši pri-
V
delovanje krmskih rastlin in živinorejo, niso zadovoljni1 z rezultati. Pridelek pšenice je na primer za 290 ton manjši, prav tako je letos nižji pridelek vrtnin, medtem ko je bila sadna letina v žalski občini izredno slaba. Tudi hmelja je bilo letos nekoliko manj kot lani, toda z boljšo ceno na svetovnih trgih bo dosežen večji dohodek. Zelo lepe uspehe dosegajo v živinoreji, saj je bilo v devetih mesecih odkupljenih iz družbenega in zasebnega sektorja lastništva skupno 990 ton goved (1. 1964 vse leto 1.255 ton), povečala pa se je tudi proizvodnja mleka. Višje cene mleka so tudi vplivale na povečanje staleža plemenske živine, kar bo nedvomno imelo ugodne posledice na nadaljnji razvoj živinoreje v tej občini. V pospeševanju živinoreje ima izredno pomembno vlogo kmetijski kombinat Žalec. F. KRIVEC
Ustanova, ki daje sluh
Zapis o centru za korekcijo sluha in govora
Mariborski center za korekcijo sluha in govora, ki so ga ustanovili 1962. leta, je v pičlih treh letih dosegel take delovne uspehe, da si je pridobil zares širok sloves. Na podlagi najsodobnejših postopkov in naprav, katerih dvojni oče je znani zagrebški profesor doktor Guberina, se ljudje v centru ukvarjajo z rehabilitacijo predšolskih in šolskih otrok, ki so prizadeti na sluhu in v govoru. Obiskovalci centra pa niso samo otroci, marveč tudi odrasli ljudje.
Trinajst strokovnjakov ima dela čez glavo. V nekdanjem Ipavčevem sanatoriju ni namreč skoraj nikoli mimo. Center se že dalj časa trudi, da bi zaposlil nove ljudi, ki bi delali v tej ustanovi. Vendar to iskanje do zdaj ni rodilo kaj prida uspeha. Mladih ljudi ni v center, ker v ustanovah in občinah ni mogoče dobiti štipendij za audiopedagoški, logo-pedski in drugačen ustrezen študij. Zlasti se to pomanjkanje pozna pri šolskem pouku. V centru so namreč prvi, drugi, peti in šesti razred šole za naglušne. Ker ' primanjkuje učnega osebja, si v centru pomagajo tako: v razredih učijo pedagogi, ki so prej deset let delali na osnovni šoli. Ti požrtvovalni ljudje hospitirajo v ambulanti in v šolskem razredu za naglušne pod vodstvom audiopedagoga. Hkrati pa še izredno študirajo na ustreznem oddelku visoke pedagoške šole v Zagrebu.
Kako pomembno je delo mariborskega centra za korekcijo sluha in govora, zlahka povedo tile podatki: v centru imajo vpogled nad 3 tisoč 416 otroki. Slušno prizadetih je 1108 otrok: 1915 otrok ima take govorne motnje, za katerih odpravo je potrebna daljša vadba; 322 mla-
*- danes -jutri v Mariboru
TRŽNICA — V ponedeljek je bila tržnica na Vodnikovem trgu zelo slabo založena. Prodajalci niso prišli zaradi slabega vremena. Nasploh pa je treba poudariti, da trg v ponedeljek nikoli ni dobre založen.
NOVO — Restavracijo Branik na Ljudskem vrtu bo s 15. decembrom prevzelo zdravilišče Radenci. Delavski svet zdravilišča Radenci je že sprejel tak sklep. Sedaj so še zadnji dogovori zdravilišča z zavodom za športne objekte. Zdravilišče Radenci bo v svojem novem obratu v Mariboru pripravilo silvestrovanje.
KONČAN OBISK — Prorektor visoke šole za ekonomijo iz Berlina dr. Heinrich Bader je po sedemdnevnem obisku zapustil Maribor in preko Madžarske odpotoval v Nemško demokratično republiko. Med svojim obiskom se je pogovarjal z direktorjem višje ekonomsko-komer-cialne šole prof. Rudijem Crnkovičem, s predstavniki ekonomske fakultete v Ljubljani in z nekaterimi drugimi ljudmi. Ogledal si je tudi turistične in zgodovinske znamenitosti v Sloveniji.
SLABO ZASEDEN — Na poštarskem domu na Pohorju v nedeljo niso imeli dosti gostov. Zaradi snežnih razmer cesta ni bila prevozna in so avtomobili obtičali. Tudi redni avtobus ni pripeljal.
RODITELJSKI SESTANEK — Na srednji medicinski šoli se je približno 300 ljudi udeležilo roditeljskega sestanka. Ravnateljica šole Majda Japelj je starše seznanila z učnimi uspehi in problemi po prvi redovalni konferenci. O povezavi med šolo in starši je govorila prof. Andolka Perše.
VZPENJAČA — V nedeljo se je peljalo s pohorsko vzpenjačo 412 potnikov, v soboto pa 268. Smučarji so že izkoristili prvi sneg in se peljali po smučarski progi od zgornje postaje v dolino.
JABOLKA — Trgovsko podjetje Povrtnina je dobilo kakih 20 ton jabolk »budimk« iz Srbije. Prodajajo jih po 220 din za kilogram. Pričakujejo, da bodo dobili še najmanj 130 ton teh jabolk.
ZVEZNO POSVETOVANJE — V Mariboru bo od 23. do 25. novembra posvetovanje o orodnem jeklu in o njegovi termični obdelavi. Posvetovanje bo organiziralo društvo orodjarjev v Mariboru. Za posvetovanje so se že priglasili prvi udeleženci iz raznih krajev države. Na posvetovanju bodo razen domačih sodelovali tudi tuji stro kovnjaki.
' VICEKONZUL V Mariboru se je mudil vicenkonzul Velike Britanije v Zagrebu g. Bertram Nelson.
TOBAČNI IZDELKI — v prodajalni »Dela« na železniški postaji v Mariboru nasproti potniškim blagajnam so zaceli razen »Dela« in drugih slovenskih in srbohrvatskih časopisov prodajati tudi tobačne izdelke.
SLAVIJA — V hotelu Slavija prevladujejo te dni domači gostje, ki so v glavnem prišli uradno na VI sejem gostinske opreme. Med tujimi gosti je tudi večja skupina italijanskih lovcev.
ZVEZNO POSVETOVANJE - Na seji upravnega odbora delovne skupine jugoslovanskih plinarn pri svetu za energetiko zvezne gospodarske zbornice so govorili o položaju jugoslovanskih plinarn. Poudarili so, da bo treba posvetiti v prihodnjih letih večjo pozornost gazifikaciji in izgradnji dodatnih plinarniških zmogljivosti. Sklenili so da bo plenarni sestanek vseh jugoslovanskih plinarn 17. in 18. decembra v Pančevu.
VODOVOD — Mestni vodovod polaga sedaj vodovodno omrežje od Melja proti Malečniku ob novi trasi ceste Ob povodnjih je Drava odnesla s cesto tudi vodovod Za zagotovitev preskrbe prebivalstva s pitno vodo so takoj provizorično uredili vodovodne cevi.
UDELEŽBA MARIBORČANOV — Predstavniki mari borske plinarne se bodo v petek, 19. novembra, udeležili v Celju posvetovanja slovenskih plinarn. Na tem posveto vanju bodo" govorili o vključevanju plinarn v gospodarsko reformo. Poslušali bodo tudi nekaj strokovnih referatov o nadaljnjem razvoju slovenskih plinarn.
dih ljudi pa ima lažje slušne in govorne motnje. Odpraviti jih je moči v kratkem času. V šolo centra hodi 54 otrok. Kakih 500 otrok pa nenehno obravnavajo v ambulanti.
Največja težava, ki tare zdaj sicer od sile delavni center, je pomanjkanje naprav za slušno rehabilitacijo. Zavod sicer ima dve lastni napravi. To sta Su-vag I. (skupinska slušna naprava) in Suvag iingua. Zagrebški profesor Guberina pa je dal centru na posodo še dve napravi vrste Suvag (za skupinsko in posamično delo). Vse te naprave pa so premalo. Center bi potreboval vsaj 4 Suvag naprave in ver-bološki audiometer. Te stvari, ki jih izdelujejo v fonetičnem inštitutu zagrebške filozofske fakultete, stanejo 10 milijonov dinarjev.
Mariborski zdravstveni dom (center je njegova organizacijska enota), kakorkoli že pobrska po žepih, za te učinkovite rehabilitacijske naprave nima denarja. Ker ni dvomov, da opravlja center sila pomembno in občutljivo nalogo, potem ne sme biti dvomov, ali bodo dragocene naprave sploh kdaj prišle za zidove nekdanjega Ipavčevega sanatorija. Center dela za širšo družbeno skupnost. Zato naj skupnost odšteje iz družbene denarnice denar, da bodo z njim lahko kupili naprave za rehabilitacijo. Delo samega centra ni znano samo pri nas. Razen tega, da dobivajo požrtvovalni delavci obiske iz vse države, so na njihova vrata potrkali tudi Avstrijci.	2.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v tragični smrti preminil dragi mož in skrbni oče
Franc Mešiček
Pogreb pokojnega bo v četrtek, 18. novembra 1965, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju
Žalujoči: žena Angela, sinek Srečko in drugi sorodniki
Celje, Hrastnik, Sežana, Ljubljana, Blanca,
18. novembra 1965
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi sin, očka, brat, stric, svak in nečak
Peter Ocepek
kovač — ključavničar
V poslednji dom ga bomo pospremili v četrtek 18. novembra 1965, ob 15. uri iz Suhadol št. 13 na pokopališče v Komendo
žalujoči:
oče Janez, mama Marija, bratje Ivan z družino, Martin z družino. Tone z ženo, sestre Milka, Julka z družino, Marija z možem, strici in tete
Nasovče, Frankfurt, Križ, Švica, Vodice,
17. novembra 1965
Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš dobri sodelavec tovariš
Peter Ocepek
Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, 18. novembra 1965, ob 15. uri izpred hiše žalosti v Suhadolah št. 13 na pokopališče v Komendo.
Marljivega sodelavca bomo ohranili spominu.
v trajnem
Kolektiv »Induplati« — Jarše
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest. da nam je umrla mama
Jožefa Bric
rojena POZNIČ
Drago mamo bomo pospremili na zadnjo pot dne 19. novembra 1965, ob 10.30 na pokopališče Šmartno ob Dreti
žalujoči:
hčerki Marija in Jožefa z družinama ter sin Jože Šmartno ob Dreti, 17. novembra 1965
Razpisna komisija
GRADBENEGA ŠOLSKEGA CENTRA -DOM VAJENSKE MLADINE
LJUBLJANA, TITOVA 98-a razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
VZGOJITELJA — predmetni učitelj ali učitelj SKLADIŠČNIKA — kvalificiran ali polkvalificiran delavec živilske stroke z najmanj 5-letno prakso KURJAČA — izprašan kurjač za nizkotlačne kotle VRATARJA — TELEFONISTA — dokončana osemletka, prednost imajo kandidati z znanjem vsaj enega tujega jezika.
Stanovanj nimamo.
Interesenti naj vložijo pismene s 50 din do 25. novembra 1.1.
Nastop službe s 1. decembrom ali po dogovoru.
vloge, kolkovane
9751
Komisija za razpis in imenovanje generalnega direktorja podjetja
ISKRA
KRANJ
v skladu z določili temeljnega zakona o volitvah DS in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, temeljnega zakona o delovnih razmerjih, Statuta podjetja Iskra, začasnega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih
PODALJŠUJE RAZPISNI ROK ZA DELOVNO MESTO
GENERALNEGA
DIREKTORJA
podjetja Iskra Kranj
Oseba, ki kandidira za delovno mesto generalnega direktorja, mora imeti fakultetno izobrazbo s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ata srednjestrokovno izobrazbo z najmanj 10 leti take prakse. Podaljšani razpisni rok velja do 25. novembra 1965.
Kandidati naj k vlogam priložijo dokazila o svojem dosednjem dedu v dru-giih organizacijah in kratek življenjepis.
S:Sa:.naS,OV: ISKRA	Oišanizacijsko-kadrovski sektor
RAZPISNA KOMISIJA
Poraz, ki pomeni zmago
Nogometaši Partizana izgubili v Bremnu samo 0:1
BREMEN, 17. nov. Nogometni prvak Jugoslavije Partizan iz Beograda se je plasiral v tretje kolo letošnjega tekmovanja za pokal evropskih šampionov. Povratno tekmo z zahodnonemškim prvakom Werderjem je sicer izgubil 0:1 (0:1), ker pa je v Beogradu zmagal 3:0, se je zaradi boljše razlike golov uvrstil med najboljših osem evropskih ekip.
Tekmo je na stadionu »We-ser« gledalo 30.000 ljudi. Zadnji del so odigrali pod reflektorsko lučjo. Teren je bil zmrznjen, pihal je hud veter.
Edini zadetek je v 33. min. zabil Schtitz. Zaradi surove igre in nešportnega vedenja je sodnik Warton (škotska) v 84. min. izključil Schiitza (W> in Bečejca (P), v 86. minuti pa še Bordela (W).
SESTAVI EKIP:
Partizan:	šoškič,	Jusufi,
Damjanovič, Bečejac, Rašo-vič, Vasovič, Bajič, Kovačevič, Hasanagič, Vislavski, Pir-majer.
IVerder: Bernard, Piontek, Hottges, Steinmann, Bordel, Lorenz, Zebrowski, Schiitz, Matischak, Femer, Hanel.
Vorvvarts (VB) : Manchester United 0:2 (0:0) Panatenaikos : Ferencsvaros 1:3 (0:2) Stiinca : Atletico 0:2 (0:0)
VELESEJEMSKI N (K.OMET
Zagreb : Steagul Rosu 2:2 (0:0)
ZAGREB, 17. nov. — Pred kakimi 1000 gledalci sta se v prvi tekmi II. kola tekmovanja za pokal velesejemskih mest enajsterici Zagreba in romunske ekipe Steagul Rosu iz Brašova razšli neodločeno 2:2 (0:0). Gostje so dvakrat vodili, vendar je Zagrebu obakrat uspelo izenačiti. Strele:: Goran v 58. in Jenei v 84. min. za goste ter Bubanj v 68. in 85. min. za Zagreb. Sodil je Madžar-Sandor.
Zagreb je z današnjim nastopom znova dokazal, da je zašel v resno krizo. Igralcem ni nič uspevalo, počasi so se gibali po terenu, netočno so dodajali. Samo tako slabi igri gre pripisati, da je Zagreb ostal brez zmage proti povprečnemu nasprotniku.
Željezničar: SFRJ (mladi) 1:2 (1:0)
SARAJEVO, 17. nov. V tekmi za trening je mlada nogometna reprezentanca Jugoslavije, ki bo 24. t. m. nastopila proti ustrezni angleški ekipi v Londonu, premagala sarajevskega Željezničar j a 2:1 (0:1). Reprezentanti niso zadovoljili. Strelci: šliškovič v 52. min. (z 11 m) ter Nadoveza v 75. min. za SFRJ, Bukal v 40 min. za 2e-ljezničar.
ZVEZNI NOGOMET
II. liga — vzhod
SLOBODA (TU) : BORAC(C)
0:0
ŽELEZNIČAR (N) :
SLOGA (K) 1:1 (0:1)
POKAL SFRJ
Titograd : Lovčen 1:0 ((1:0)
Nad 12 milijonov dolga
Nogometni klub Maribor v hudi materialni stiski
Pri mariborskem nogometnem drugoligašu pošiljajo dan za dnem v javnost čedalje obupnejše klice na pomoč. Obiskali so že številne forume, vendar povsod več al-i manj naleteli na gluha ušesa. »Najhuje je,« je dejal te dni podpredsednik kluba Milan Miščevič, »da gre sedaj že čisto zares za obstoj kluba. Ker stroški neprestano rastejo, dotacije za letos so nam znižali za 8 milijonov, hkrati pa so znatno nižji zavoljo skromnega obiska tekem tudi dohodki, smo se znašli v nerešljivem matu.
Klubska blagajna namreč izkazuje kar 12 milijonov in 600 tisoč dinarjev dolgov, za katere bo treba najti kritje ali pa razglasiti konkurz. Zato se obračamo tudi na mariborsko javnost, da nas vsaj moralno podpre, saj odborniki kluba menijo, da je za
sedanjo zagato treba najti stvar^ funkcionarjev nujno rešitev. Maribor nam-reč nikakor ne bi smel izgubiti drugoligaša in se vrniti nazaj na staro, ko so se posamezni klubi posebej potegovali za vzpon v zvezno tekmovanje.«
Razmere, v katerih se je znašlo vijoličasto moštvo, so torej skrajno resne. Nadaljnji obstoj pa ni odvisen samo od mecena ali mecenov, ki bi bili pripravljeni poravnati dolgove, ampak tudi od zavesti Mariborčanov, če si želijo nadaljnji obstoj te enajsterice ali ne. čeprav bi imeli marsikatere kritične pripombe o delu tega nogometnega kolektiva, menimo, da se je treba zavzeti za njegov nadaljnji obstoj. To pa le s pogojem, da se bo v prihod-
I nje bolj vključil v splošno | problematiko mariborskega I športnega življenja in ne bo več nastopal kot nekaka avantgarda, ki ji gre vsa podpora brez pridržkov. V poslovanje tega društva namreč doslej ni bilo ravno lahko prodreti, prav tako pa tudi ne v razna vprašanja, ki bi sicer povsem logično sodila v javnost. Zaprtost je klubu močno škodila, ker se je s tem oddaljeval celo od najzvestejših navijačev. Sicer pa je dovolj, če v zvezi s tem omenimo na videz povsem nepomembno, vendar značilno prakso: igralci kluba niso smeli dajati pred tekmami ali po njih za javnost nikakih izjav, kakor da je bilo kaj takega pridržano samo funkcionarjem. Isto je veljalo tudi za uslužbence. Posle anje naj bi bilo torej katerih delo se ne bi smel vtikati in ga kritizirati nihče. To je bil eden izmed bistvenih vzrokov, da je klub, ki je v začetku užival skoraj nedeljeno podporo vsega Maribora, sčasoma izgubil precej privržencev. Ce je nogometni klub Maribor zastopnik vsega mesta. potem bi bilo prav, da so vsi, ki se za delo zanimajo, z njim tudi bolje seznanjeni. Zelo skromno, da ne rečemo celo nikakršno, je bilo tudi sodelovanje nogometnega kluba z mariborskimi telesnovzgojnimi forumi. Nogometni klub je imel pač v največji meri zagotovljeno svoje finančno poslovanje in je menil, da ga vsi drugi problemi kaj malo skrbijo. Seveda je to povzro-
čalo pri zastopnikih drugih športnih panog hudo kri in pri telesnovzgojnih forumih ostro kritiko, na katero pa se niso ozirali.
In ikaj se v Mar, boru kljub vsem tem napakam zavzemamo za enoten kiub? Zato, ker je bilo že prej, po gospodarski reformi pa še posebno, očitno, da lahko v tem mestu goji kvaliteto le en športni klub in da bi vsako drobljenje zanesljivo prineslo le padec. Razpad vijol.častega moštva bi namreč neogibno pomenil vrnitev na staro kiubaštvo, s tem pa tudi nazadovanje kakovosti.
-sid
Rezultati SCNL
ZAHODNA SKUPINA (X. kolo)
— Svoboda : Kamnik 6:0, Izola : Tržič 3:1, Jesenice : Tabor 6:1, Siavija : Primorje prek. v 72 min. pri rezultatu 2:0 za Slavijo. Sodnik More je ustavil tekmo zaradi tega, ker izključena igralca Primorja nista hotela zapustiti igrišča. Tekme ni bilo, prav tako pa tudi ni bilo srečanja Usnjar — Ilirija, ker vrhniško igrišče ni bilo sposobno za igro. Po predzadnjem kolu vodi Siavija s 17. točkami pred Svobodo 15, Jesenicami 14, Ilirijo 13, Taborom 12 točkami itd.
VZHODNA SKUPINA (X. kolo)
— Kovinar : Mejnik 2:3. Papirni-čar : Partizan (K) 5:0, Ojstrica : Grafičar 3:2, Olimp : Drava 2:2, Fužinar : Nafta 4:2. Partizan (S) je bil prost. V vodstvu sta Olimp in Mejnik z 12 točkami pred Dravo 11, Nafto, Grafičar jem in Pa-pirničarjem po 10 točk itd.
MLADINSKA LIGA (X. kolo)
— Železničar : Koper 6:0, Olimp : Gorica 7:2, Kladivar Maribor 2:4, Rudar (T) : Siavija 6:1, Olimpija : Celje 6:1; Mura — Triglav bo po vsej verjetnosti 3:0 pf, ker Triglavani zaradi finančne krize niso prispeli v M. Soboto. V vodstvu sta Rudar (T) in Maribor s 16 točkami pred železničarjem 14, Olimpija 13. Mura in Celje po 11, Koper 10 točk itd.
IGRA ZA RUDARJA. Rokometaš Kmetič v akciji.
Privlačna prireditev
Državno prvenstvo v akademijskih sestavah na GR
LJUBLJANA, 17. nov. Na dan republike bo na Gospodarskem razstavišču telesnoku ltuma prireditev, ki bo nedvomno privlačna za vse. V mislih imamo državno prvenstvo v akademijskih sestavah, pri katerih ne ocenjujejo samo kompozicije in težavnosti sestave, marveč tudi glasbo in režijo. Prvenstvo bo na sporedu dopoldne (9), popoldne (16.30) pa bo telovadna akademija v počastitev državnega praznika. Na tej akademija bodo na sporedu najboljše tri sestave z državnega prvenstva ter sestavi Poljšaka in Driniča, s katerima so Jugoslovanke nastopile na letošnji gimnaestradd.
Državno prvenstvo v akademijskih sestavah prirejata Partizan Jugoslavije in zvezni odbor jugoslovanskih športnih iger, organizacija pa je v rokah Partizana Slovenije. V 13 skupinah bo vsega skupaj nastopilo približno 200 pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink, samo Partizana Beograd VI bodo zastopale starejše članice. V dvorani A GR pa bomo videli še tele skupine društev: Partizana iz Noveega Sada, La-
zarevac, Bitoij, 2elezničar Maribor (tri skupine), Maribor I(dve skupini). Narodni dom iz Ljubljane ter osnovno šolo »Drinka Pavlovič« {iz Beograda in šolsko športno društvo Mladost iz Novega Travnika.
Najboljše tn skupine bo nagradil Partizan Jugoslavije.
Vstopnina za vsako prireditev posebej bo 300 din.
Nova vest: Fužinar ostane v ZOL!
BEOGRAD, 17. nov. — Po najnovejših vesteh iz Odbojkarske zveze Jugoslavije ostaja zvezni li-gaš ravenski Fužinar, i-spada pa mariborski Branik — Hoče. Po teh informacijah imata Branik in Fužinar ob 10^ osvojenih točkah enako razliko v nizih (24:45), o izpadu pa je odločal količnik točk v nizih, ki je ugodnejši pri Fuža-narju (763:934 = 0,8169) kot pri Braniku (719 : 914 = 0,7886).
Kakorkoli že, po letošnjih izkušnjah sodeč bi bilo pravičneje, če bi v takem primeru prizadeti igrali še odločilne medsebojne tekme.
V. Ilič
Slabo začeli, boljše nehali
Rokometaši Rudarja so ob polčasu zadovoljni s plasmajem v zvezni ligi
S prvim snegom se je končala tudi rokometna sezona na odprtih igriščih. To velja predvsem za zvezno moško ligo, saj so dekleta na tej ravni zaradi svetovnega prvenstva in republiški ligaši v obeh konkurencah ligaške boje opravili že poprej. Prvi del tekmovanja v 14-članski zvezni ligi se je končal brez večjih pretres-ljajev, saj sta v ospredju ekipi (Medveščak -in Zagreb), ki sta tudi v sedanjih prvenstvih osvajali naslov državnih prvakov, tik za njima pa je bjelovarski Partizan, ki se je še pred kratkim ponašal s takim naslovom. Edini slovenski zastopnik v najvišjem razredu Rudar iz Trbovelj je obtičal na zadovoljivem 9. mestu.
— Rudarji smo izpolnili plan: osvojili smo 11 točk, ki nam bodo dale brez skrbi prezimovati od spomladi, nam je dejal trener in v drugem delu tudi igralec moštva Bašič.
Trboveljačni so slabo začeli, tako da so nekateri tudi naj vnete jši navijači te ekipe že začeli obupavati. Lani si je namreč Rudar na tej poti prav v prvih spopadih zagotovil prvoligaški obstoj. Letos pa je bilo drugače. Trener ligaškega moštva je zbral ekipo pravzaprav šele do tretjega kola, ker
dotlej še niso bile urejene vse registracijske formalnosti za mladega Celjana Markoviča, ki se je pozneje odlično uigral v novo sredino. Omeniti pa je treba še eno olajševalno okoliščino za Rudarja. 2reb tokrat Trboveljčanom ni bil najbolj naklonjen, saj so se prav v prvih kolih morali postaviti na plan proti najboljšim ekipam v ligi, vse tekme pa so izgubili z neznatnimi razlikami v golih. Moš- ■ tvo je prišlo v formo šele v zad-njh šestih partijah in pospravilo celo točko več (po neodločeni igri s Partizanom v Beogradu), kolikor so jih planirali.
— Zdaj je vse v redu. Obstali smo v zlati sredini in do spomladi bomo pripravljeni še boljše kakor jeseni, je bila sodba vratarja Marguča, ki v začetku sezone ni bil prav razpoložen med vrati.
Po reprizi bo Rudar igral doma z Medveščakom, Mlado Bosno, Železničarjem, obema Partizanoma, Rabotničkim in Dinamom iz Pančeva. Od osmih nasprotnikov sta močnejša od Trboveljčanov samo MedveJčak in bjelovarski Partizan, vsi drugi pa so enakovredni ali pa slabši. Zategadelj lahko Rudar računa z izkupičkom najmanj 10 točk na domačem ig-
Jesenice: Olimpija 9:4
Zanimiva in fair hokejska tekma pod Mežakljo
JESENICE, 16. nov. — Na drsališču pod Mežakljo so hokejisti Jesenic v prijateljski tekmi premagali ljubljansko Olimpijo 9:4 (2:0, 3:0, 4:4). Strelci za Jesenice: Eržen 3. Klinar 3, Hiti II 1, Vidmar 1, Petač, za Olimpijo pa: Modic 2, Prosenc in Čretnik po 1. Pred nekaj sto gledalci sta sodila Kozjek in Benedičič z Jesenic.
Državni prvak je zaradi priprav svojih reprezentantov v Ljubljani nastopil s precej pomlajeno ekipo, razen dveh veteranov — Klinarja in Valentarja. Pri Olimpiji sta manjkala samo vratar Gale in Zupančič.
Podzvezni nogomet
POMURSKA LIGA (XII. kolo) — Tehnostroj — Turnišče 3:2, Beltinci :	Brazda 3:2, Veržej :
Dokležovje 8:4, Bakovci : Puconci 4:0, Bogojina : Vrelec 3:0 pf. V vodstvu je Radgona z 18 točkami, nato pa so Tehnostroj 17, Beltinci 15 točk itd.
Mladinsko in pionirsko prvenstvo je zaradi zasneženih igrišč prekinjeno in ga bodo po vsej priliki nadaljevali šele spomladi.
Prva tretjina je bila ležerna in zato nezanimiva. Malo več življenja so pokazali domačini tik pred odmorom, potem ko so prvič zadeli vrata gostov. Igralci Olimpije so se zatekali v glavnem k obrambnim akcijam, da bi prejeli čim manj zadetkov. Najlepši dogodki pa so bili v zadnji tretjini tekme, ko so se vsi. prav vsi pošteno zavzeli in prikazali prav lep hokej. Jeseničani so vodili že 6:0, v 4. min. zadnje tretjine pa je Čretnik po lepem prodoru dosegel prvi gol za Olimpijo. Rezultat se je nato spreminjal takole: 6:2, 7:2, 8:2, 8:3, 8:4. 9:4. 2e to kaže, da sta bili ekipi v tem delu tekme precej enakovredni.
Najboljši na drsališču je bil mladi Aljančič (O), ki pa pri streljanju ni imel sreče. Med domačini pa je še najbolj ugajal Klinar. Pri obeh ekipah se pokazalo, da v letošnji sezoni nimata za seboj dovolj srečanj. Tekma je bila izredno fair in sodnika ves čas spopada nista poslala na kazensko klop nobenega igralca.
P. K.
£
ZAGREB	ZIDNE	PLOŠČICE SLONOKOŠČENE BARVE
delujejo toplo in ugodno za oči, so sodobne, praktične in estetske, primerne za oblaganje kopalnic, kuhinj itd.
3,300.000 izvodov tedensko ie
zanesljiv komercialen uspeh vaših
propagandnih sporočil
EOPEA
Ekonomska
politika
H0B0CTM
(3IW) *—'>■» •r»r— *">
H0B0CTH
BORBA
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
OBRAT OBALNA PLOVBA PIRAN, Matteotijeva ul. 2
razpisuje za sredo, dne 1. decembra 1965
javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
2 TOVORNA AVTOMOBILA znamke »mercedes« — tip 6600
letnik 1955, nosilnost po 8 ton, dobro ohranjena in vozna
2 PRIKOLICI znamke »blumhard«
letnik 1955, nosilnost po 12 ton, dobro ohranjeni
TOVORNI AVTOMOBIL - prekucnik znamke »deutz 4500«
letnik 1963, dobro ohranjen in vozen
2 ELEKTROAGREGATA po 18 KV, z diesel motorjem, znamke »Deutz«
malo rabljena
JAHTO, TIP KUTTER
lesene konstrukcije, grajena leta 1958, dolžina trupa 16,26 m, širina 3,60 m, gaz 2,20 m, jambor 19,15 m. Jadra so nova. Motor znamke BUHK 30 HP. Jahta • ima 2 salona po 4 Pulman ležišča in 4 ležišča za posadko. Kuhinja je kompletno opremljena in ima 2001 hladilnik. Jahta ima tuš, ločen WC ter radio-fonijo. Jahta je zelo dobro ohranjena.
Licitacija bo navedenega dne od 8. do 10. ure za družbeni sektor, po tem času imajo pristop k licitaciji tudi zasebniki.
Ponudniki družbenega sektorja morajo predložiti pooblastilo in bianco barirani ček kot garancijo. Zasebniki pa morajo pred začetkom licitacije polo žiti varščino v višini 10 % začetne cene. Kolikor licitacija ponudniku ne uspe, mu bomo položeno varščino vrnili.
Ogled navedenih osnovnih sredstev je mogoč vsak dan od 7. do 14. ure od 20. 11. 1965 dalje.
Vse informacije in višino cene dobite v bivši upravi obrata Obalne plovbe pri Splošni plovbi Piran — Matteotijeva ulica št. 2.	9770
rišču, z dobro igro pa si vsaj štiri lahko prinese od drugod.
Trboveljski Rudar je v prvem delu igral takole: Medveščak — Rudar 16:8, Rudar — C. avezda 10:12, Mlada Bosna — Rudar 16:11, Rudar — Bosna (V) 18:15, 2elez-ničar — Rudar 17:15, Rudar — Crvenka 21:7 Partizan (Bj). — Rudar 29:9, ' Rudar — Zagreb 13:14, Partizan (Bgd) — Rudar 14:14, Rudar — Bosna (S) 18:16, Rabotnički — Rudar 12:13, Dinamo — Rudar 23:19, Rudar — Bo-rac 21:18.
Gole za Rudarja so v prvem delu lige zabili: Dogan 10, Jelen 5, Zgomba 2, Škrinjar 5, Kmetič 20, Ačkun 54, Berdnik 12, Juvan 9, Bašič 4, Markovič 19,
Dornik 4.
M. D.
IVER DNEVA
Predsednikov bo zmanjkalo ...
V Franciji ne sme po novem v nobenem športnem združenju noben predsednik ostati na »položaju« več ko tri leta. Takšna je bila uradna odločitev državnega sveta kot vrhovne prizivne instance na pritožbo dveh strokovnhi športnih zvez, ki sta se pritožili proti taki odločbi državnega visokega komisarja za mladino in šport Herzoga. Zahtevali sta, naj se ta ukrep prekliče, češ da bo imel kvarne posledice za bolj razgibano in predvsem bolj pobudno delo v raznih športnih zvrsteh.
Zdaj bo veljalo novo . . .! Poznavalci razmer pravijo, da bo to »rotiranje« prinašalo več slabega in povzročilo nekako trajno krizo v vrstah vodstvenih ljudi' v športu. 2e prihodnje leto bodo morali Francozi iskati nič manj ko 21 predsednikov za razne osrednje športne zveze, med njimi celo za take (nogometno, kolesarsko, teniško itd.), na katerih sloni največ športnega slovesa države.
Francija se hoče po Rimu in Tokiu po vsej sili in za seno naj večjih žrtev spet vrniti med športne velesile na svetu, toda ta novost ji bržčas ne bo pomagala zgladiti poti do tega cilja že do leta 1968 . . .	Gst)
Šolski športni dan - skrb vseh
Izkušnje ljubljanskega zavoda za prosvetno pedagoško službo
V sobotni številki našega lista smo pisali o Šolskih športnih dnevih, kakor so bili govorili o njih na zadnji seji pedagoškega sveta. V zvezi s to razpravo in člankom nam je Jože Beslič, svetovalec v Zavodu za prosvetno pedagoško Službo Ljubljana I, povedal svoje dosedanje ugotovitve ter predloge.
dan kot pohod v kraje NOB. V ostalih primerih pa so šli peš v naravo (23), organizirali igre (19), tekmovanja v športnih igrah (19), tekmovalca v atletiki (16), orientacijske pohode (12), smučanje in sankanje (15), plavanje (6) itd. Srednje Sole pa so si predvsem ogledovale v teh dneh športne (10) in kulturne prireditve (7) ali pa organizirale izlete v naravo (15). Orientacijskih pohodov so imele 6 — tekmovanj v športnih igrah 6, — v atletiki 7, — smučanje 6-krat, orientacijski pohod tudi 6-krat itd.; izlete so združili s poučno ekskurzijo štirikrat, pohod v kraje NOV pa so organizirali dvakrat.
Ugotovil je, da so na področju njegovega zavoda — večji del Ljubljane in njena severna ter vzhodna okolica — v lanskem šolskem letu namenile osnovne šole povprečno 6,5 dneva za športne dneve, srednje šole pa 4. »To ni v skladu,« pravi »z navodili republiških organov za šolstvo, ki vztrajajo, naj se vsak mesec razen septembra in januarja nameni po en dan za rekreacijo otrok v naravi, na igriščih in na izletih.«
Nadaljnja njegova ugotovitev je, da so na osnovnih šolah izmed 211 športnih dne-vov izrabili tudi 7 za maškarado, 13 za obisk kino predstav, 4 za obisk kulturnih prireditev, 11 za delovne akcije in 29 za obisk športnih prireditev, številke kažejo, da so desetkrat združili izlet s poučno ekskurzijo in so 12-krat organizirali športni
Marsikje športni dnevi niso pripravljeni in zato se slišijo tudi pripombe o slabo izrabljanem času, in celo to, da je športni dan za šolo izgubljen
čas. Beslič meni, da so športni dnevi sicer vključeni v redni program šole, ni pa zanje natančneje opredeljena vsebina. Navadno je vse odvisno od organizacijske sposobnosti in iznajdljivosti učiteljev za telesno vzgojo. In prav to, da ni natančnejšega programa za te dneve, je vzrok, da je vsebina športnih dni tako pisana in večkrat popolnoma narobe.
Novi oziroma popravljeni učni načrt za osnovne šole bo sicer prinesel spremembe tudi na to področje šolske telesne kulture. Vendar pa tega načrta letos še ne bo. Zato je skušal tovariš Be-slič pomagati organizatorjem športnih dnevov na območju svojega zavoda tako, da je pripravil okviren program za letno šolsko obdobje, in sicer posebej za nižje razrede ter posebej za višje razrede osnovnih šol, ki pa je hkrati primeren tudi za srednje šole. Njegov predlog oziroma nasvet bo v kratkem izšel v biltenu Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Ljubljani ter v »Prosvetnem delavcu«.
J. S.
Veliko zanimanje za Planico 66
Nameravana ukinitev proge Jesenice—Rateče povzroča skrbi
LJUBLJANA, 16. nov. Priprave za tako imenovani »Teden smučarskih poletov v Planici« potekajo v redu, vendar je Planiški komite v velikih skrbeh, ker namerava 2TP s 1. januarjem ukiniti železniški promet od Jesenic do Rateč. »Razumljivo je, da Planiški komite ne bo mogel finansirati železniškega prometa na tej relaciji,« nam je dejal predsedenik propagandnega odbora Voje Šerbec.
Po njegovih besedah bv bilo najbolje, če bi se sindikalne podružnice in druge skupnosti v primeru, da bo promet ustavljen, že sedaj začele pripravljati na avtobusni prevoz. Velika mednarodna prireditev bo, kakor je bilo rečeno, od 25.-27. marca. »FIS je ta datum potrdila, velika mednarodna tekma FIS, ki bi tudi morala biti 27. marca v Oberwiesenthalu (NDR), pa je preložena na 3. april«, je pripovedoval v nadaljnjem.
Na vprašanje, ali je prišlo do kakšnih sprememb glede udeležbe, je povedal: »Ostalo je pri prvotnih vabilih: 13 evropskih držav ter ZDA in Japonska v primeru, če bodo njihovi skakalci ta čas v Evropi. Vendar pričakujemo številno udeležbo najboljših skakalcev na svetu, še zlasti, ker se bo 20. marca končala skandinavska turneja. Zanimanje za »Planico 66« je že zdaj zelo veliko v svetu. V Celovcu in Miinchnu so za-
Dober rod mladih skakalcev
Planiška šola je uspešno končala letni del vadbe
Planiška skakalna šola je minulo nedeljo na Mostecu končala drugo fazo poletnega treninga. Prvi del je bil med šolskimi počitnicami, v drugem pa so se zbrali v jesenskih mesecih mladi skakalci vsakih 14 dni v Ljubljani na skakalnici iz umetne snovi. Zadnji trening je bi nekako že na prehodu iz letnega v zimski del vadbe. Skakalnica je bila v nedeljo na Mostecu pravzaprav že povsem odeta v snežno belo odejo. Upravitelj planiške skakalne šole prof. Ivo Cernilec je bil ob koncu letne šole očitno zadovoljen, zlasti še, ker vse kaže, da bodo sedaj njegovi učenci takoj lahko nadaljevali z vadbo na snegu.
»Letni trening smo sedaj dokončali . V jesenskih mesecih smo se zbrali v Ljubljani petkrat po dva dni in za to porabili prav malo finančnih sredstev, hkrati pa so vsi udeleženci pridobili veliko znanja. V jesenskih mesecih je vadila samo najboljša skupina, drugi pa so delno vadili prek rednih klubskih treningih,« je dejal tov. Cmilec.
»Kakšne načrte imate za zimsko sezono?«
»Z najboljšo skupino bomo že v prihodnjih dneh odšli na sneg.
Novo no tujem
Sicer pa je naš načrt naslednji: od 27. nov. do 1. dec. trening na Pokljuki, naslednji trening je planiran za novo leto (od 30. dec. do 4. jan), tretji pa je v napo-' vedi za drugo polovico januarja.«
»Kdo je po vašem letos od mladih skakalcev kandidat za tradicionalno tekmovanje Kongsberg v Italiji?«
»Glede na to, da bodo odslej skakali v mladinski konkurenci samo mladinci do 18 let starosti, sodim, da so najresnejši kandidati za sestavo 4-članske reprezentance tile mladi skakalci: Dolhar, Setina (oba Enotnosti. Bogataj, Primc, in Jakopin (vsi Triglav), D. Pudgar (črna) in Krznarič (Mojstrana). Med te pa se bodo lahko medtem seveda vrinili še nekateri drugi, saj je sedaj mladih skakalcev dovolj in bo konkurenca za izbiro najboljših zelo ogorčena. Vse to pa daje upati, da se za sedanjo skupino članov pripravlja dobra generacija novih naslednikov za dosedanje najboljše v članskih vrstah.«	J	—k
prosili še za 100 lepakov. Janko Potočnik, turistični zastop-nik Jugoslavije za ZRN v Frankfurtu, želi, da mu pošljemo 1.000 prospektov. Medtem ko nekaterim doma lepak za Planico 66 ni pogodu, so ga pa v dopisih, ki smo jih prejeli, pohvalili na Japonskem, v ZRN, Švici in Italiji. Zlasti v Trstu je, kakor je že v navadi, veliko zanimanje za prireditev.
V planiških dnevih bo PTT izdalo posebno serijo znamk. Minilo bo namreč 30 let, odkar je Bradi kot prvi človek presegel 100-metrsko znamko na smučeh. Podjetje »Slove-nijašport« je opremilo izložbe z lepaki in slikami Planice, pričakovati je, da ga bodo v tem posnemala še nekatera podjetja.
Na vprašanje, koliko je resnice v članku, ki ga je 3. novembra objavil beograjski »Šport« z naslovom »Planici okrnili krila«, v katerem je rečeno, da so na sestanku kluba KOP prepovedali gradnjo novih 150-metrskih skakalnic, je Šerbec pojasnil:
»V tem članku gre za napačno obravnavanje. Na seji KOP, ki je bila pred dvema mescema v Gradcu, so nas seznanili s sklepom FIS, da je načrt bratov inženirjev Milana in Lada Goriška za gradnjo 150-metrske skakalnice oziroma skakalnice s kritično točko 120 m v Planici odobrila z majhnimi korekturami, ki jih je opravil inž. Heini Klopfer. FIS je odobrila gradnjo mamutske skakalnice tudi Norveški, zavrnila pa je načrt za skakalnico v ZDA. Smučarski poleti v Planici 1966 bodo torej že na novi velikanki.«
D. K.
Talj : Spaski
(7. partija)
pred izgledi na remi
V
Po domačih krajih
RUŠE — Mladinski aktiv »Smolnik« je priredil nogometni turnir, na katerem je nastopila enajsterica iz Maribora in tri domače ekipe. Najboljši nogometaši so bili Mariborčani, ki so v finalu premagali TKŠ Ruše 2:1. Vrstni red: »Joco Zagernik«, TKŠ Ruše, Smolnik in ŠD Ruše.
BEOGRAD — Disciplinsko sodišče Plavalne zveze Jugoslavije je kaznovalo zagrebški vaterpolski klub Mladost z globo 100.000 dinarjev, ker je brez dovoljenja nastopil v Italiji in se trije njegovi igralci niso udeležili priprav državne reprezentance za turnir v Budimpešti.
Drobiž iz Maribora
Čeprav je atletska sezona komaj dobro minila, so si atleti Branika že znova zavihali rokave. Trenirajo namreč redno štirikrat tedensko v telovadnici, vrh tega pa tudi na prostem. Udeležujejo se slednjič tudi treningov splošne telesne vzgoje, ki so za vse športnike Branika ob sobotah.
XXX
Namizni tenis v Mariboru sicer za zdaj ni na posebni kvalitetni višini, zato pa je zelo razvejano tekmovanje v sindikalni ligi, občinski ligi občine Tezno, pa tudi v Šolski konkurenci, v kateri so pred vrati množična tekmovanja v občini Center. V sindikalni ligi vodi v prvi skupini
ekipa TAM I, v drugi skupini pa B. Kidrič in Livarna s po 4 točkami. V občinski ligi na Teznu vodita pri članih ekipi društev Partizan Rače in Pobrežje s po 4 točkami, pri mladincih pa imajo enako število točk ekipe TAM, DUT in Partizan Pobrežje.
Počastitev Rudolfa Cvetka
LJUBLJANA, 16. nov. V prostorih Zveze za telesno kulturo Slovenije je bila nocoj slovesnost v počastitev 85 letnice enega izmed pionirjev telesne kulture pri nas — Rudolfa Cvetka. Jubilantu je prvi čestital predsednik Sablja-ške zveze Slovenije Peter Škrinjar In pri tem poudaril njegove velike zasluge, ki jih je prispeval bodisi kot tekmovalec bodisi kot trener in funkcionar.
Predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije Janez Zemljarič je prav tako prisrčno čestital slavljencu.
V imenu mestnega sveta je to-vaiHšu Rudolfu Cvetku častiffa Janez Lužnik, nakar so mu čestital! še tovariš Leopold Krese, zastopniki sabljaških klubov Partizana Tabor in Olimpije ter drugi. Tovariš Cvetko se je ganjen spričo tolikšne pozornosti zahvalil za lepe »besede, cvetje in dejanja«, kot je sam dejal.
RIO DE JANEIRO — Sovjetska košarkarska reprezentanca je tudi v drugem dvoboju premagala vrsto svetovnega prvaka Brazilije, in sicer 72:66 (32:29).
STUTTGART — Nogometna reprezentanca Poljske je premagala enajsterico Stuttgarta 6:0.
KC5LN — V tekmi II. kola tekmovanja za nogometni jpokal sejemskih mest je Koln premagal enajsterico Aris iz Soluna 2:0 (0:0). V prvi tekmi so zmagali Grki 2:1.
LIVERPOOL — Nogometaši Uj-pesta so se uvrstili v III. kolo tekmovanja za pokal sejemskih mest, čeprav so izgubili povratni dvoboj z domačim Evertonom 1:2
Utrinki
TUDI ALBANIJA KANDIDAT. Nikakšnega dvoma ni bilo več o tem, da .je Jugoslavija prireditelj prihodnjih balkanskih atletHkih iger, ki so »oddane« v Sarajevu. Zato je toliko bolj presenetljivo obvestilo iz Sofije, kjer je trenutno sedež komiteja BAI, da za domačina iger 1966 kandidira tudi Albanija. Odločitev o prizorišču tekmovanja bodo sprejeli te dni na koledarskem kongresu mednarodne atletske organizacije v Stockholmu.
KTCEVSKI REKORD. Prekinitve nogometnih tekem zaradi pretepov pri nas niso nobena redkost. V Kičevu. k.ier je bila v nedeljo tekma makedonske lige med Napredkom in Tikvešem, so vendarle dosegli svoj rekord. Prenaoeti navijači domačih =o se namreč že ob polčasu tako temeljito lotili sodnika (rezultat je bil tedaj 1:1). da do nadaljevanja srečanja sploh ni prišlo več.
HAILWOOD ODSLEJ NA »HONDI«. Svetovni motociklistični prvak v kntegoriji 500 ccm Anglež M{ke Hai!wood je menial delodajalca. Namesto na MV Agusti bo v prihodnji sezoni dirkal na japonski hondi. Računajo, da je petkratnemu svetovnemu šampionu ta menjava vrgla okrog 100 milijonov dinarjev
V eskadrilji najboljših
— Odkar pomnim, so me navduševala letala . . . Ne samo tako kakor ponavadi otroke, ki zvedavo strme v nebo, ko zaslišijo glas motorja. Nekaj globljega me je vleklo, da bi sedel v letalo in se dvignil pod oblake.
Tak je bil Ciril Križnar, najboljši letošnji športnik Letalske zveze Jugoslavije, ki se je	že tako rekoč otrok odločil	za	letalski šport.
Ko je	bil star 14 let, ga	je	premagalo. V
aeroklubu se je zlagal, da je star že 16 let in sprejeli so ga.
Tako se je začela letalska pot današnjega, asa, ki si je z vrsto uspehov, zlasti pa s petim mestom na letošnjem svetovnem prvenstvu v jadralnem letalstvu v Angliji in z zmago v posamični disciplini — prostem preletu na tem prvenstvu, priboril mesto v »eskadrilji najbolj šib na svetu«.
Malo je manjkalo, da Cirilova pot navzgor ni bila že v začetku prekinjena. Ko je 1950. leta prišel tako težko pričakovan trenutek, da je	poletel	z jadralnim letalom	—	bil je to »vrabec« —	se njegov prvi let	ni	končal s pri-
stankom. Mladi letalec je strmoglavil. Zavedel se je šele v bolnišnici z močnim pretresom.
Iz bolnišnice ga je vodila pot naravnost na letališče. Na novo zrastla krila so ga potem ponesla uspehom naproti.
Sedaj je Ciril Križnar star 31. let. Težke presku^nje v zraku, v katerih je šlo večkrat tudi za življenje, so ga naredile resnega, a ne brez iskrivega humorja, ki spremlja zmeraj prijeten pogovor z njim.
— Kateri uspehi so vam najbolj pri srcu V
— Seveda ta v Angliji na svetovnem prvenstvu. Toda rad se spominjam tudi drugih. Bilo je na državnem mladinskem prvenstvu leta 195<< v Vršcu. Z nami je tekmovala izvrstna jadralk;) lelena Popaeič. Pred zadnjo disciplino je bilo •ned nama «amo nekaj točk razlike. Sel sem slavit, da bom prenehal tekmovati, če me b« oremagalo to dekle. Z največjo težavo sem bil naposled pred njo. Zasedel sem 2., Jeleha pa 3 mesto.
Državni prvak je postal Križnar I. 1962. Preo nadnjo disciplino tega prvenstva je bilo kar ;edem letalcev, ki so se potegovali za našlo* orvaka: Mrak, Dolinar, Mirnik, Pukl, Stenano vic. Berkovič in Križnar. Zadnja disciplina — oolet na cilj s povratkom — se je zaradi izredno dabega vremena končala brez povratka. Za vse? Ne! V zraku je ostalo eno samo jadralno letalo: v njem .je sedel novi prvak — Ciril Križnar.
CIRIL KRI2NAR — prvi na letošnji lestvici Letalske zveze Jugoslavije.
Križnar je inšpektor pri ZLO Slovenije in je zanj letalstvo dolv.nost in šport. SZcupno ima 1300 ur letenja na jadralnih letalih in 1301) ur la motornih. Brani dva državna rekorda, in sicer v hitrostnem preletu v trikotniku na 100 ‘im z rezultatom 112,22 km in v hitrostnem loletu na 300 km z rezultatom 89 km na uro
— Vas razen letalstva privlači še kak drug šport?
— Komaj čakam, da zapade sneg. Takoj /.a letalstvom pride smučanje. Ves prosti čas izrabim za smučanje. Včasih sem celo premišljeval, če se ne bi resno oprijel obeli športov, toda letalstvo mi je le vzelo preveč časa. Rad <em tekmoval na smučeh.
Med pogovorom je zunaj naletaval .sneg. Kaže. da bo Križnarjevo letalo ncka.i časa počivalo.	J.	DEKLEVA
KRONIKA
Getriek, M. novembra 1066
Tovornjak trčil v avtobus
V torek je bilo 13 prometnih nesreč — škode je za 5,800.000 clin%
ŠKOFJA LOKA — V naselju Bukovica sta v torek ob 10. uri trčila tovornjak in avtobus. Voznik tovornjaka 40-letni Dragomir Trajkovič je peljal iz Škofje Loke proti Železnikom. V nepreglednem ovinku mu je nasproti pripeljal avtobus, ki ga je vozil Gabrijel Eržen. Ko je Trajkovič opazil avtobus, je močno zavrl, vendar ga je na mokri cesti zaneslo in je trčil v avtobus. Eržen in neka potnica sta se pri nesreči huje ranila in so ju odpeljali v bolnišnico. Škode na vozilih je za milijon 200 tisoč dinarjev.
MARIBOR — V torek zjutraj se je na cesti I. reda Celje—Maribor hudo ponesrečil 41-Ietni Anton Perme. S tovornjakom je peljal proti Mariboru. Na klancu v Prelogah ga je na poledeneli cesti začelo zanašati in je zavozil čez robnik. Avtomobil se je prevrnil. Pri nesreči se je voznik močno ranil. Zdravi se v celjski bolnišnici.
ŽALEC — Hujša prometna nesreča se je pripetila v to-
Voznik zaspal za krmilom
MARIBOR. 17. nov. — Zjutraj ob treh se je na cesti drugega reda v Zavrču zgodila dokaj nenavadna prometna nesreča. Voznik tovornjaka Adolf Kralj iz Vuhreda, ki je vozil iz Varaždina preti Ptuju, je med vožnjo zaspal. Medtem je podivjano vozilo zapeljalo s ceste in drvelo sto metrov po cestnem jarku, se najprej zadelo v prvi betonski prepust in po 35 metrih nadaljnje vožnje trčilo še v drugo betonsko oviro. Takrat se je voznk Adolf Kralj zbudil. Na srečo se mu ni nič zgodilo, na vozilu pa je za 200.000 din škode.
rek ob 8.15 na. cesti I. reda v Žalcu. Voznik osebnega avtomobila »fiat 1300« Drago-slav Popovič je peljal iz Ljubljane proti Celju. V križišču je zavrl, ker je avtobus, ki je vozil pred njim, zavijal na postajališče. Za »fiatom 1300« je peljal tovornjak s priklopnikom, ki ga je upravljal Silvester Kastelic. Tudi Kastelic je zavrl, pri tem pa ga je zaneslo v Popovičev avto. Le-ta je trčil v osebni avto »campagnolla«, ki je stal na cesti. Na srečo se ni ranil nihče, škode pa je za 800 tisoč dinarjev.
METLIKA — V vasi Grm je v torek ob 15. uri mopedist, 22-letni Ivan Muc trčil v osebni avtomobil, ki ga je upravljal Drago Jakopec. Mopedist je peljal proti Gradcu po levi strani ceste, v Grmu pa mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil. Pri trčenju sta se mopedist in sopotnik hudo ranila. Zdravita se v novomeški bolnišnici. škode na vozilih je za 300 tisoč dinarjev.
LJUBLJANA — Osebni avtomobil »zastava 750«, ki ga je vozil Jože Košir, je v torek ob 17.30 v vasi Prevoje podrl Marijo Sever, staro 81 let. Košir je vozil s Trojan
proti Ljubljani. Pri hiši št. 14 v Prevojah je nenadoma stopila na cesto Severjeva, ne da bi se prepričala, če je Gesta prosta. Košir jo je prepozno opazil in jo je zadel. Ponesrečenko so odpeljali v zdravstveni dom v Domžalah.
V Sloveniji je bilo v torek 13 prometnih nesreč. Med ponesrečenci so se 4 osebe huje ranile in štiri laže. Gmotne škode je za približno 5 milijonov 800 tisoč dinarjev.
Avtobus, poln delavcev, je gorel
LJUBLJANA. 17. nov. Na avtobusu, ki ga je vozil 53-letni Franc Držanič, je včeraj ob 5.15 nenadoma začelo goreti. Voznik je peljal iz Dobrave v Ljubljano. Avtobus je bil poln delavcev, ki so se peljali v podjetje »Izoli rk a« na deLo. Med vožnjo se je nenadoma vnel stroj in zgorel. Potniki in voznik niso b li poškodovani. Gmotno škodo so ocenili na približno 2 milijona in pol. Zakaj je gorelo, še ni znano.
Ukradel je 125 tisočakov
MARIBOR, 17. nov. Včeraj med 9. in 11. uro je neznanec vlomil v stanovanje Franca Okrožnika v Ulici štrau-hovih. Gospodinja je bila trd ure zdoma. Ta čas je zaenkrat še neznani tat zlezel skozi straniščno okno v stanovanje. V sobi je povzročil pravo razdejanje, ko je mrz. lično iskal denar. Naposled je našel 125 tisočakov in jih odnesel.	-ž
Vlomilec je bral kriminalke...
^Dolenjski muzej v Novem mestu brez dveh pištol
V tiolenjskem muzeju v Novem mestu nameravajo preseliti oddelek NOB v sosednjo stavbo. Preteku ponedeljek so pregledali predmete in se pogovorili, kako jih bodo prenesli, čez nekaj dni pa so presenečeno ugotovili, * da dveh pištol v eni izmed vitrin ni več! Češka »zbrojevka« iz druge svetovne vojne in španska »Star« iz revolucionarnega boija, prva kalibra 7,65 mm, druga pa 7 mm, obe na srečo le trofeji in torej nedokumentirani, sta izginili!
Kako se je to moglo zgoditi? Vlomilec se ni mogel skriti snažilki, zatrjuje hišnik. Ostala je torej le še ena možnost: vlomlec je dopoldne odprl okno v prostoru, kjer je zbirka, medtem ko se je delal, kot da ogleduje razstavljeno orožje, ponoči pa je splezal skozi tri metre visoko okno, vzel ti dve pištoli in se spustil nazaj. Vzela ga je noč, le na steni so ostali sledovi gumijastih čevljev.
Res, čudna so pota usode. Bilo je pred več leti, ko se je to zgodilo prvič, le oblika je bila bolj preprosta, šolarji na ekskurziji, ogled vitrin, zanimive pištole, dolgi prsti in vitrina s češko »zbrojev-ko« in španskim »starom« je ostala prazna: pištoli sta odpotovali v Dolenjske Toplice. Zgodovina pa se ponavlja, pištoli sta spet menjali lastnika, ki ga zaenkrat še niso našli. V muzeju pa so po prvi kraji obema pištolama odvzeli udarni igli. Za vsak primer pač!
Vitrina v zbirki NOV dolenjskega muzeja v Novem mestu je ostala prazna. Urad za notranje zadeve preiskuje. Pravijo, da je vlomilec gotovo mladoletnik, ni pa iz-
Oglašujte'Tirni
ključeno, da jih je več. Po načinu, kako je bil vlom izveden, lahko trdimo, da je vlomilec bral kriminalke. Pištoli sta na srečo brez udarnih igel .. .
Pa vendar — ali ne bi le kazalo končno vgraditi v okna križe in tako preprečiti tatovom take dn podobne akcije.	J. SPLIHAL
Hladni val v Bosni
SARAJEVO, 17. nov. (Tanjug! — Vso Bosno je zajel hladni val, davi pa so zabeležili doslej najnižje temperature. V Sarajevu je bilo ob sedmih zjutraj minus 8 stopinj, v Banjaluki minus 7, v Bogojni, Tuzli in Livnu pa minus 8 stopinj.
Sneg na Čavnu
VIPAVA, 17. nov. — Danes je po Čavnu in drugih hribih v Vipavski dolini začelo .spet snežiti, po vsej dolini pa je megleno in deževno vreme. Zaradi tega poteka promet na cesti Nova Gorica —Radrto počasneje, nekateri avtobusi, predvsem tisti, ki [ivozijo iz Predmeja v Ajdovščino in iz Idrije, so imeli manjše zamude.
D. V.
Kazen za gnusen zločin
Dvajset let strogega zapora za Antona Grčmana
NOVO MESTO, 17. nov. — Danes je petčlanski senat novomeškega okrožnega sodišča po glavni obravnavi, s katere so izključili javnost, obsodil 22-letnega Antona Grčmana na 20 let strogega zapora, ker je 28. julija letos blizu vasi Male Dole pri Velikem Gabru na Dolenjskem poskušal na grozovit način ubiti 21-letno dekle.
Bo tokrat tožila »Ilirija«?
Tovarna je dobila spor s študentko M. Perišič
Spor, ki so ga imenovali »zlepljeni ženski lasje«, je končno končan; študentka Mirjana Perišič je izgubila tožbo s tovarno kemičnih izdelkov Ilirijo iz Ljubljane pred tričlanskim senatom okrajnega sodišča v Beogradu, ki mu je predsedoval Hristivoje Simič, študentka je hotela najprej celo tri milijone dinarjev odškodnine, nato pa je svojo zahtevo zmanjšala na 500 tisoč dinarjev. Tovarno »Ilirija« je tožila zato, ker so se ji zlepili lasje, potem ko si jih je oprala z Narta šamponom.
Kot smo že poročali, sta se 28. julija zvečer Grčman in dekle pripeljala iz Ljubljane s potniškim vlakom na postajo Veliki Gaber. Ko je Grčman videl, da je dekle izstopilo iz drugega vagona, jo je začel zasledovati, že pri odhodu s postaje je potegnil iz aktovke nož in ga vtaknil v žep. Med potjo proti vasi Male Dole jo je v gozdu dohitel in jo začel nadlegovati. Ker ga je odločno zavrnila, je Grčman pobesnel. Strgal ji je oblačilo in jo z nožem
zelo hudo poškodoval, zlasti po zgornjem delu telesa. Hudo ranjeno dekle se mu je z zadnjimi močmi iztrgalo in bežalo skoraj kilometer do vasi, kjer jo je hotel Grčman ponovno napasti. To pa mu ni uspelo, ker so dekletu pritekli na pomoč vaščani in je pobegnil v gozd. Miličniki pa so ga kmalu izsledili in prijeli. Tedaj so tudi ugotovili, da je Grčman že pred tremi tedni nadlegoval dekle, ki ga je odločno zavračala.
RA-
Potem ko so se ji zmršali lasje, ko si jih je oprala z Namo krem šamponom, je obšla mnoge frizerje, farmacevte, pregledali so jo strokovnjaki toksikološkega oddelka medicinske fakultete: vsi preparati niso nič pomagali, lasje so ostali sprijeti. Ker je morala študentka lase, dolge 1 meter in 10 centimetrov, ostriči, je najprej zahtevala 2,700.000 din odškodnine, 200.000 din za 14-dnevno negovanje las in 100.000 za material, ki ga je porabila za lase. Zastopnik »Ilirije«, advokat dr. Radmilo Belič, se ni strinjal s previsoko zahtevo.
Frizerska šola za dijake v gospodarstvu, ki je pregledala njene lase, je ugotovila, da na njenih laseh ni bilo sledu lepljivega preparata, ampak da si je Perišičeva zmršila lase z nestrokovnim pranjem. Strokovnjaki iz Zavoda za zdravstveno zaščito SR Srbije in Inštituta za sodno medicino so prav tako izključili možnost, da bi se lasje sprijeli zaradi šampona. Študentka Mirjana Perišič je zato dolžna povrniti sodne stroške v višini 59.750 dinarjev, zastopnik »Ilirije« pa si je pridržal pravico do tožbe.
Voidja analitsko - planskega oddelka v Iliriji, Marjan Poženel, ki te dni nadomešča
direktorja, je izjavil, da morajo najprej počakati na pravnomočnost sodbe, pogovorit-i pa se morajo tudi še s pravnim zastopnikom. »Ce bomo tožili študentko Perišičevo, je ne bomo zaradi finančnih koristi, ampak zato, da si zavarujemo ugled!«
Možnost za pritožbo ima tudi Mirjana Perišič, ki je izgubila prvo tožbo.
(PO »POLITIKI«)
Poledica na Primorskem
KOPER, 17. nov. — Na primorskih cestah je bila danes prva poledica v letošnjem letu, ki je za nekaj časa zavr-la promet na glavni cesti med Postojno in Kozino. Delavci cestnega podjetja Koper so jo v razmeroma kratkem času posuli tako, da je potekal promet skoraj normalno.	x.
Poizvedba
Dne 16. novembra je odšel od doma 11-letni Rudi Sakel-šek iz Radvanja, Lesjakova 12, Maribor.
Oblečen je v rjavo bundo, čme hlače in črno kapo. Nosi očala. Kdor bi ga srečal ali kaj zvedel o njem, naj sporoči materi Mariji Sakel-šek ali najbližji postaji LM.
ODl^LEKSzr LJUBLJANSKEJ	ZA^ZU NANJE NAROMMKE1"oi^POSTNl'1PREDAL^2QSN1 BRZOJM^II	rEEEFON	21896 ~ PODRUŽNICA LJUBLJANA
LJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 1400 DINARJEV - ROKOPISOV NE VRAČAMO	PREDAL	29	—	BRZOJAVNI	NASLOV:	»DELO«	LJUBLJANA	2IRO	RAČUN	PRI	NARODNI	BANKI	LJUB
Afera
»Željezničar«: besedo imajo zagovorniki
SARAJEVO, 17. nov. (Tanjug) — Na obravnavi proti bivšim funkcionarjem NK »željezničar« so imeli danes zaključne govore zagovorniki obtožencev. Prvi branilec obtoženega Mahiča, Momir Vidovič, je dejal, da si njegov klient ni izmislil ne »črnega sklada« ne ostalih negativnih pojavov v jugoslovanskem nogometu, temveč da je bilo vse skupaj posledica splošnega stanja v naši nogometni organizaciji. Rekel je, da so za nedovoljeni sklad zvedeli tudi vsi ostali člani klubske uprave in da so številni med njimi vedeli tudi za poslovanje Nusreta Mahiča.
Drugi zagovornik bivšega predsednika NK »željezni-čar«, žarko Bulič, je znova vztrajal, da je bilo mnenje izvedencev nestrokovno, češ da po njegovem številne priče sodišču niso upale priznati, koliko denarja so v resnici dobile od Mahiča in šlji-varja. Zavračal je tudi tisti del obtožnice, po katerem naj bi bil Mahič neposredno udeležen pri tiskanju nezakonitih vstopnic.
šljivarjev zagovornik Veso Jovanovič je poudarjal, dani trdnih dokazov za kazensko odgovornost njegovega klienta, češ da bi moral tožilec dokazati sleherni dinar v nedovoljenem skladu, kar pa se ni posrečilo, ker je izvedenec zasnoval svoje mnenje na podlagi rekonstrukcije poslovanja sklada, ne pa na podlagi dokumentov. Jovanovič se je tudi čudil, kako da še do zdaj niso bili sprejeti ustrezni predpisi za ureditev odnosov med igralci in klubi v našem nogometu.
Telefon dežurnega urednika:	20-646
Gledališče
je na gostovanju na Poljskem in v CSSR.
Bohota, 20 nov., ob 19.30:	M.
Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE. < Komedija) Izven. Predstava MGL v Drami SNG.
V soboto zvečer bo Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo v Drami SNG znamenito komedijo Mava Frischa »Don Juan ali ljubezen do geometrije«. Predstava bo izven abonmaja. Vstopnice so v P_ro.daji pri dramski blagajni ob običajnih urah. rezervacije »>o tel. 21-402.
OPERA
Sobota, 20. novembra gostuje Opera v Trevisu v Italiji: Bo-rodin: KNEZ IGOR.
Nedelja, 21. novembra gostuje Opera v Trevisu v Italiji: Bo-rodin: KNEZ IGOR.
MESTNO GLEDALIŠČE Lil BUTANSKO Gledališka pasaža Četrtek, 18. nov., ob 19.30: M. Mikeln:	INVENTURA 65.	(Li-
terarno satirični kabaret). Zaključena predpremiera.
Petek. 19. nov., ob 19.30: S. O Casey: PLUG IN ZVEZDE. Premiera študentskega aktualnega gledališča. Izven.
Opozarjamo na izvenabonmajski predstavi satirične komedije Jeana Anouilha »Ardele ali Marjetica« v soboto in nedeljo zvečer. Vstopnice so v prodaji od danes dalje, rezervacije po te!. 21-660.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom
Četrtek, 18. nov., ob 17. uri: Ma-gnier:	OSCAR.	komedija. Red
E in izven.
Sobota, 20. nov., ob 20. uri: Zupančič:	VERONIKA DESENI-
ŠKA. Izven.
Rezrvacije po tel. 312-860.
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Četrtek. 18. nov., ob 19. uri- D Garrick —- A. Smole: VARH. — A. Medved: RENDEZ — VOUS. Komedij:. III. šolski večerni abonma in izven.
Petek. 19. nov., ob 15.30: D. Garrick — A. Smole:	VARH. —
A. Medved: RENDEZ — VOUS. Komediji. I. šolski abonma in
®2a2®
©@0	,rg	VIJ	»on-
gresa ZKJ 1
LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke, Resljeva 36
ob 9. uri: N. Simončič: ZMEŠNJAVA, za abonma »S«. Vstopnice so tudi v prodaji.
MLADINSKO GLEDALIŠČE
ob 16. uri: lutkovna predstava M. C. Machado: MALI STRAH BAVBAV — za gledališki abonma »E« razširjeni.
Ob 17.30:	lutkovna predstava
M. C. Machado: MALI STRAH BAVBAV — za gledališki abonma »I« razširjeni.
Predstava v dvorani Mladinskega gledališča!
Koncerti
PIANIST ANTON Dl KOV iz Sofije bo koncertiral jutri, v petek. v Filharmoniji za MODRI ABONMA. Igral bo Beethovnovi sonati op. 27/1 in op. 101. Vla-digerova preludij in Prokofjeva 7. sonato. Preostale vstopnice dobite v Filharmoniji *	K
FESTIVAL ŠTUDENTOV GLASBE JUGOSLAVIJE. Nocoj ob 20.15 bo v veliki dvorani SF sklepni koncert festivala. Na sporedu so dela Saint-Saenisa, Griega, Beethovna. Liszta in Smetane. Solisti so:	Boštjan
Fiirst, klarinet, Boris Surbek in Blanca Bodalia. klavir ter dirigent Milivoj šurbek. Miroslav Homen, Vlasta Faet. Stanko šepič in Lovrenc Arnič. Vstop prost!	k
\ SOBOTO. 20. t. m. bo v Veliki ^ filharmonični dvorani ob 20.30 II. javna radijska oddaja POKAŽI, KAJ ZNAS. v kateri se bodo predstavili ’ vokalni in instrumentalni solisti in ansambli s področja resne, zabavne in narodne glasbe. — Vstopnice so v prodaji pr: dnevni blagajni Slovenske filharmonije.	k
RTV Ljubljana
SPORED ZA ČETRTEK
4.30—8.00 Dobro jutro! (začetek oddaje in vremenska napoved);
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Skladatelj Emil Adamič; 9.25 »Sanje male Vere«;
9.40 Stari *in novi znanci; 10.15 Priljubljeni ansambelski prizori iz oper; 11.00 Turistični napotki za fuJe goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.Od Iz zakladnice ruskega glasbenega realizma; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Banič: Poškodbe v hlevu; 12.40 Cez hrib in dol; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam
14.05 Vaclav Talich za dirigentskim pultom češke filharmonije VIteslav Novak:	Slovaška suita; 14.35 Lirika za otroke — Mehurčki; 15.20 Zabavni intermezzo; — la.30 V ritmu koračnice s pihalno godbo Yve$ Bouvard; 15.40 Literarni sprehod — John 0’Hara: — Torkovo kosilo; 16.00 Vsak dan ?onnVa«; 17-05 Trstična oddaja;
18.00 Poročila - aktualnosti doma m po svetu; 18.20 Odskočna deska,
32E vr*a - 5- oddaja - Sopranistka Vera Lacič, pri klavirju Ljubo Rančigaj; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.00 Obvestila:	19.05
nasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik: 20.00 četrt-dToma«h pesmi in nape-vov, 21.00 Izročila X. stoletja — Mihail šolohov letošnji Nobelov nagrajenec; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Komorna ura del M ?«,a;. 2l,05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.30—23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
televizija
10.00 TELEVIZIJA V SOLI; Ribištvo — Prebavila — Potopis < Zagreb)
11.00 TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA — (Beograd)
11.30	RECITAL NA GROBU USTRELJENIH DIJAKOV V KRAGUJEVCU — (Beograd)
16.10 TELEVIZIJA V ŠOLI:	Odboj in lom svetlobe — (Ljubljana)
17.40 TISOČKRAT »ZAKAJ?« — oddaja za otroke (Beograd)
18.25	TV OBZORNIK (Ljubljana) 18.45 REPORTAŽA (Beograd)
19.10 IZ ARHIVA PLESNEGA ORKESTRA RTV LJUBLJANA (Ljubljana)
19.40 KALEIDOSKOP (Ljubljana)
20.GO TV DNEVNIK (Beograd)
20.20 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.30	NA KONCIH PRSTOV —
oddaja o razvoju baleta — (Ljubljana)
20.40 KULTURNA PANORAMA — (Ljubljana)
21.40 IZ ARHIVA JUGOSLOVANSKE KINOTEKE — (Ljubljana)
22.25 ZADNJA POROČILA — (Ljubljana)
Na kanalu 9 — Sljeme
18.25 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)
19.40 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.54 LAHKO NOČ, OTROCI — (Beograd)
20.20 TV DNEVNIK — nadaljevanje — (Beograd)
20.40 FILMSKI OMNIBUS — (Beograd)
21.40 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)
Tovarna »TOTRA« -
LJUBLJANA, Zg. Hrušica 14
sprejme v delovno razmerje
ADMINISTRATIVNO MOC
z dokončano ekonomsko srednjo šolo in 3 SKLADIŠČNE DELAVCE
Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja. 9773
SPORED za četrtek
KINOTEKA — Miklošičeva c. 28:
franc. film MANON. Režija: Henri-Georges Clouzot. Glav. vi.: Cecile Aubry, Michel Auc-lair, Serge Reggiani, ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od
13.30	dalje.
KINO UNION: amer. film UBITI PTICO OPO-NASALKO. Brez predfilma. — Predstave ob 15,	17.30 in 20.
uri. Cene vstopnic zvišane. Ob 10. uri matineja amer. barv. filma DOBER DAN, 2ALOST. Zadnjič!
KINO KOMUNA: slov. barvni lutkovni film ZVEZDICA ZASPANKA. Predstava ob 15.30. Ob 10.30 matineja istega filma. Ob 17, 19 in 21. uri mehiški film ANGEL UNIČENJA. Tednik F. N. 46.
KINO SLOGA: domači film ČLOVEK NI PTICA. Predstave ob 15, 17, 19 in
21.	uri.
KINO VIC: amer barvni CS film UPORNIK BREZ RAZLOGA. Tednik F. N. 46. Predstave ob 15.30. 17.45 in 20. uri. Cene vstopnic zvišane.
KINO SISKA: ital.-franc, barvni CS spektakl Z OGNJEM IN MEČEM. Tednik F. N. 45. Predstave ob 15, 17 in 19. uri. Ob 21. uri amer. barvni film DOBER DAN, ŽALOST. Zadnjič!
PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.30 dalje.
KINO PIONIR
sovj. avan. barvni film RDEČA JADRA, ob 10. 15, 17 in 19.30.
KINO TRIGLAV: nem. V V film MRZNJA BREZ MILOSTI, ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure da- I Ije.
KINO VEVČE: franc. V V film MAČKA STEZA KREMPLJE, ob 20. uri. Proda ja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO SVOBODA, CRNUCE: angl. film TIGROV ZALIV, ob 19.30.
KINO SVOBODA, DOLGI MOST, LJUBLJANA:
nemški film SKRIVNOST ORIENTA (II. del), ob 19. uri. KINO SVOBODA, ŠENTVID: jugosl. film NOČNI IZLET, ob
17 in 19. uri.
KINO DRAVLJE:
ruski barvni CS film POT V ARENO, ob 20. uri.
KINO CANKARJEV DOM VRHNIKA: ital. V V film DEKLE IZ PARME, ob 17. uri.
Jugosl. VV film LITO VILO VITO, ob 20. uri.
KINO DOMŽALE: nem. film TOLPA GROZE, ob
18 in 20. uri.
KINO RADOMLJE:
ital. film LJUBEZEN V STOCKHOLMU. ob 19. uri.
KINO MENGEŠ: amer. barvna komediija DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ, ob 19. uri.
POTUJOČI DOMŽALE:
Špan. barvni film PRIŠEL JE ANGEL, gostovanje v Ihanu, ob
19. uri.
KINO DOM, KAMNIK: franc, črno-beli film ROBERTO LA ROCCA, ob 20. uri.
KINO BLED:
amer. film ČLOVEK. KI JE UBIL LIBERTYJA VALANCEA, ob 17 in 20. uri.
KINO SORA, ŠKOFJA LOKA: zahodnonem. krim. repriza film MAŠČEVALEC, ob 20 uri.
KINO CENTER KRANJ: amer. barvni CS film ZAJTRK PRI TIFFANYJU. ob 17.30 in
20. uri. Vstopnina zvišana.
KINO STORŽIČ, KRANJ:
amer. barvni CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI ob 16, 18 in 20. uri.
KINO RADIO, JESENICE: amer. barvni film VOHUN NA POVELJE ob 17 in 19.30.
KINO PLAVŽ, JESENICE: danski film SPOPAD, ob 18 in 20. uri.
KINO DOVJE: jug.-angl. barvni CS film DOLGE LADJE.
KINO KRANJSKA GORA: angl. barvni CS film DŽUNGLA LEPOTE.
KINO KRKA NOVO MESTO: Danes ni predstav!
KINO SVOBODA, KRŠKO: franc. V V film UMRETI V' MADRIDU. ob 19.30.
KINO SVOBODA, TRBOVLJE II: amer. film OBRAZ Z BRAZGOTINO, ob 17 in 19. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barvni CS film ALAMO (II. del), ob 16 in 19.30.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI: franc, film VOJNA GUMBOV, ob 19.30.
KINO SOČA, NOVA GORICA: SKRIVNOSTI KABARETA, ob 18 in 20.15.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER PRI GORICI: amer. film ŽIVLJENJE ZA RUTH. ob 20.15 .
KINO RADOVLJICA: amer. film OD TOD DO VEČNOSTI, ob 20. uri.
Predavanje
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO, oddelek za kemijo, in Slovensko kemijsko društvo vljudno vabita na predavanje dr. Dine Keglevič z instituta Rudjer Boškovič v Zagrebu. Predavanje »Sinteze s področja metabolitov in anti-metabolitov serotonina (5-hidro-ksitriptamina)« bo v petek, 19. novembra ob 16.30 v predavalnici 2 na Oddelku za tekstil v Snežniški ulici 2.	P	I
^KOMPAS
° a v e s c ^
4-dnevni izlet v OPATIJO in 3-dne-vni izlet v SELCE za praznike 29. novembra; znižane cene.
OLIMPIJA — ZAGREB. za ogled nogometne tekme posebni avtobusi v nedeljo; prijave sprejema poslovalnica na Titovi c. 12.
VSAK ČETRTEK popoldne z avtobusom na ZELENICO.
ZAHTEVAJTE PROGRAME za novoletna potovanja v ATENE in BUDIMPEŠTO.
SILVESTROVANJE v POREČU in PREDDVORU.	O
Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij gostinskega podjetja
»Daj-Dam« - Ljubljana
Cankarjeva ul. 4
razpisuje prosto delovno mesto
POSLOVODJE
poslovne enote restavracije »LIVADA«, Ljubljana, Ižanska c. G4-b
Pogoji: visoko kvalificiran gostinski delavec s 5-letno prakso — kvalificiran gostinski delavec z 8-letno prakso — znanje nemškega ali italijanskega jezika. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja do 25. 11. 1965. Stanovanje ni zagotovljeno.	9788
Obvestila
TAJNIŠTVO FAKULTETE za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani obvešča, da bo slovesna podelitev diplom vsem slušateljem I. in II. stopnje, ki so diplomirali na fakulteti od marca do oktobra 1965, ob 13. uri v Oddelku za tekstilno tehnologijo, Snežniška ulica 5 v veliki predavalnici. O
ZA NATEČAJ za izdelavo emblema Radio-televizije Sarajevo smo prejeli 600 osnutkov. V žiriji so bili: Vojo Savič. Ina Krstanovič,v Željko Marjanovič, ing. Evgenije Sorokin in Mirko Kamenjaševič. Žirija je določi-
la. da prejme prvo nagrado akademski slikar Aleksandar Ptaš-nik iz Novega Sada za osnutek pod oznako oziroma šifro »Forma«, drugo	nagrado	prejme
ing. arh. Esad Salihovič iz Sarajeva za osnutek pod šifro »141«, in dve tretji nagradi: Milan Petrovič slikar — grafik iz Kragujevca za osnutek pod šifro »MDN 3« in Tihomir Štraus iz Sarajeva za osnutek pod šifro »2208 C«.
Nenagrajenih	osnutkov	avtorjem ne bomo vrnili.	O
Mali oglasi
GARAŽO v šiški za »fička« nujno potrebujem, najraje v bližini Tugomer j e ve,	šišenske	ali M.
Krpana ulice.	Ponudbe	pošljite
v ogl. odd. pod »Zima prihaja« ali kličite po tel. št. 22-457.
24154-3
MOTOR NSU — MAXI, zaradi selitve zelo ugodno prodam, Mrak, Tržaška 29.	24071-3 j
V VARSTVO sprejmem 2 do 3 otroke dopoldne. Ana Grozdnik, Vič. Cesta na Brdo kolonija 6, Ljubljana.	24116-8
DVE zimski gumi za VW kupim. Ponudbe pošljite na naslov: Anton Pogačar Zg. Gorje.
9789-3
SOBO in hrano dobi dekle za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Poizvedbe: Mladinska knjiga. Lj., Miklošičeva 40. 24103-6 GOSPODINJSKA pomočnica išče službo. Kamenšek, Dobrovci 11, p. Orehova vas pri Mariboru.
2011-2
SAMSKO sobno pohištvo kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno«.	24107-5
INŠTRUIRAM angleščino in francoščino. Milena Podgoršek — škrabčeva 6 (pri študentskem naselju).	24110-8
KINOKAMF.RO 8 mm, crown— zoom—reflex (F je 1,8/10 30, 4 brzine), s priborom, zelo ugodno prodam. Mencej, Beethovnova 9/IV.	24 j 13-4
SOBO iščeta zakonca brez otrok, ki plačata dobro. Ponudbe pod »Nujno«.	240-54-6
VARUJEM otroka na vašem domu dopoldne. Ponudbe pod »Takoj«.	24102-8
VW COMBI prodam. Ponudbe pod »Nov motor«.	24120-3
HAT 600, italijanski, generalno popravljen, proda Svetina, Ruska 13 (popoldne).	24118-3
SKROMNO sobo iščem. Ponudbe ^ pod »10.000 do 15.000«.	24127-6
SOBO nujno potrebujeta zakonca z otrokom za dve leti in pol. Plačata za eno leto vnaprej po
25.000	din na mesec. Ponudbe pod »Prvi december«. 24129-6 KREDENCO in kmečki kot prodam. Ogled od 15. ure dalje. — Jerala, Gosposvetska 13/11 — zahodno stopnišče.	24155-4
NOV PRALNI STROJ »castor« — prodam. Uršič, Gorazdova 7 — Ljubi jana-šiška.	24150-4
TAUNUS 12 M — M 53/54, brezhiben, prodam. Bačenik, Tabor 6.	24138-3
SOBO iščem, lahko grem tudi za sostanovalca. Plačam vnaprej za pet mesecev. Ponudbe pod — »Študent«.	24100-6
NAŠLI smo zlato verižico pri Zoisovi piramidi. Informacije pri vratarju tiskarne »Delo«.
24135-8
PRALNI STROJ riiber, polavtomatski, s centrifugo, brezhiben, ugodno prodam. Vavpotič, Titova 25 b/V.	24141-4
OPREMLJENO, toplo sobo za štiri mesece v središču mesta ali v bližini, išče študent. Ponudbe pod »12.000«.	24149-6
SOBO oddam za majhno pomoč v gospodinjstvu. Cesta dveh cesarjev 34.	23964-6
NUJNO potrebujem milijon posojila. Vrnem v devizah. Ponudbe pod »Dva meseca«. 24151-8 OPREMLJENO sobo oddam zakoncema brez otrok, za posojilo ali plačilo vnaprej. Posebni vhod. Ponudbe pod »2 do 3 leta«.	24094-6
TAUNUS KOMBI. 1961, dobro ohranjen, prodam najboljšemu ponudniku, žužek, Korotanska
2 pri Litostroju.	24093-3
STANOVANJE v Kopru zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod »Stanovanje takoi«.
-	24088-6
HARMONIKO, 32-basno, s kovčkom, Melodija, deški zimski plašč za 13 let in dekliški zimski plašč za 11 let prodam. — Rojčeva 1, Moste.	24082-!
POCINKANO pločevino prodam. Ponudbe pod »Plošče 7.0CO«
24081-4
PROJEKTANTI POZOR! Rišem vse vrste projektov in konstrukcij na domu. Cenjene ponudbe pošljite pod oznako »Hitro, solidno in poceni«.	24078-8
OTROŠKEGA najlon pajaca velikost 3 al 4 leta, novega ali rabljenega kupim. Ulica Pohorskega bataljona 19.
*•	,	24077-5
A MILIJONA posojila potrebujem in vrnem v dveh letih z 20 °b obrestmi, drugo po dogovoru. Ponudbe pod »Obresti«.
,	24153-8
LEPO KREDENCO z marmornato ploščo, vitrino in drugo prodam. Ogled v soboto od 13. do 16. ure. Kidričeva 5/III., desno.
23956-4
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmemo takoj. Dobrovoljc. Gerbičeva 33.	*	24033-1
MOTORNO ŽAGO za razrez hlodovine kupim. Prodam večjo količino namiznih jabolk za ozimnico, štemberger. Bezena, p. Ruše pri Mariboru'. 2005-5
Sporočamo vsem znancem in sorodnikom, da je nenadoma preminil naš dragi mož in atek
Peter Ocepek
ključavničar
Fogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 18. novembra 1965, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Komendo
Globoko žalujoči: žena Rinca, hčerkici Mirica in Silviea ter drugo sorodstvo
Suhadole, 17. novembra 1965
Mnogo prerano nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
Ivan Zupan
rudarski upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 19. novembra 1965, ob 16. uri v Zagorju ob Savi iz mrliške vežice.
Žalujoči;
žena Valentina, hči Polda Pečar, sin Ivan z ženo, vnuki Marija, Roman, Malej; pravnukinje Jasna. Maja, Mojca; Sestra Angela, brat Lojze ter drugo sorodstvo.
Zagorje ob Savi, Zalog, Ljubljana, 17. novembra 1965
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je dotrpela naša draga sestra, teta in svakinja
I
vana Zaic
roj. ZUPAN mlinarica v Krnici
Pogreb bo v petek, 19. novembra 1965, dopoldne iz Sp. Gorij št. 11 na farno pokopališče v Zg. Gorje.
Žalujoči; brat Vinko ter družine Cop, Zajc, Zupan
Sp. Gorje pri Bledu, Krnica, Ljubljana, 17. XI. 1965
Prerano je zatisnila trudne oči naša ljuba, zlata žena in mama, hčerka, sestra, teta in svakinja
ELA Z LIPAN
rojena VEROVŠEK
Od nje se bomo poslovili v petek, 19. novembra 1965, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Prosimo tihega sožalja!
Žalujoči: mož Miro, otroci Marjanca, Metka, Alenka in Marko, mama Mihaela, sestre in brata z družinami. Ljubljana, Bolzano, Spokane, 17. novembra 1965.
V 81. letu starosti je umrl moj ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, stric in bratranec
dr. VILKO PFEIFER
banski načelnik v pok.
Pogreb bo iz Antonove mrliške vežice na Zalah v četrtek, dne 18. novembra 1965, ob 15.15.
Prosimo tihega sožalja.
Soproga Vida Pfeifer roj. Lah in sorodstvo.
Ljubljana, Celje, Krško, 17. novembra 1965.
Za vedno nas je zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja
Marija Sešek
roj. GERŠAK
Pogreb drage pokojnice bo v petek 19 novembra 1965, ob 15.30 izpred pokop, na Viču.
Do pogreba leži na Zalah v Jožefovi mrl. vežici
Žalujoči; mož Ivan. sinovi Lado z družino. Roris in Dušan, sestra Justi z družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, 17. novembra 1965
V 91. letu starosti je za vedno zaspala naša ljuba tetka, sestra, svakinja in sestrična
ALBINA TAVČAR
poštna uradnica v pokoju
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 19: novembra 1965, ob 15. uri na pokopališče v Šentjerneju.
Žalujoči:
nečakinja Vlasta, brat Fran, družine Tavčar. Zagorc, Serajnik in drugo sorodstvo.
Šentjernej, Novo mesto, Izola, Ljubljana, 17. novembra 1965.
Umrla je naša mama
Ivana
Udovič
Pogreb bo v četrtek,
18. novembra 1965 ob 16 uri iz Slivic na pokopališče Drnec pri Rakeku
žalujoči sinovi Dane, «ado,_ Matija in Ivan ter drugo sorodstvo
*
PIERRE NORD
TAJNA VOJNA ■ V MARSEILLU !
(8. nadaljevanje)
»Bi hoteli pregledati moje dokumente, gospod?« je rekel Falcken. »Pomirili vas bodo.«
Molčečemu Marchalu je ponudil Du-chesnovo listnico. Marchal jo je odprl ter pregledal vsebino z narejeno brezbrižnostjo in z vljudnim presenečenjem na obrazu. Falcken je malomarno pojasnjeval:
». . . nevihta . . . signalne luči Okužitve so ugasnile . . . Priletel sem na rob ceste, o kateri nisem vedel, kam vodi. Nisem se sicer preveč poškodoval, vendar sem se le toliko potolkel, da sem bil omotičen, pa še gleženj sem si zvil. Zjutraj so me našli in me odpeljali na neko kmetijo. Iz sosednje vasi so poklicali mazača, ki me je kar spretno zakrpal. Bil je zares spreten, saj vidite, da sem prišel le oseminštirideset ur prepozno. Čeprav so bili moji gostitelji zelo prijazni ljudje, jih vendarle nisem hotel prositi, naj vas obveste. Dovolj dobro vas poznam, gospod, zato vem, da se boste strinjali s tem.«
Govoril je v prapno. Claire Marchal ni dvignila pogleda, Renucci pa je z velikim zanimanjem opazoval konice svojih čevljev. Marchal je jezno pregledoval Du-chesnove dokumente. Vsi trije so pazili na svoja dejanja. Toda Falckna to ni prav nič prizadelo; mirno je nadaljeval svojo pripoved.
». . . davi sem v Carnoulesu sedel na vlak in niti na misel mi ni prišlo, da bom tu pri vas, gospod, doživel zadnjo in najstrašnejšo preizkušnjo. Vendar vam tega seveda ne morem očitati.«
Potem je prav tako mirno, brezbrižno in malomarno prešel na drugo temo:
»Ko bi bil nemški agent, kot se bojite, se ne bi oglasil pri vas. Gospod, ko bi vi ne bili vodja castilske celice, bi se zgodilo dvoje: ali bi že zdavnaj odrinili dokumente, ki jih tako skrbno opazujete, ali pa bi mi rekli: ,Ne vem, za kaj gre, ničesar nočem vedeti, toda konec koncev ste Francoz in . . .’«
Marchal je dvignil pogled. Njegov obraz je bil neprodiren in nenadoma je prekinil zgovornega Nemca:
»Molčite že! Zdaj vem dovolj. Vi ste eden tistih nezavednih, recimo izgubljenih Francozov, ki poslušajo tujčeve ukaze. No, dragi gospod, niste prišli k pravemu. Moja dolžnost je, da vas naznanim policiji. Dal vas bom aretirati.«
»To bi me zelo presenetilo,« je rekel Falcken. »No, poglejmo, kako je s tem. Dovolite?«
Sedel je. Marchal je dvignil telefonsko slušalko in začel vrteti številčnico. Falcken je zaslišal Renuccijeve korake za svojim hrbtom. Obrnil se je. Mehanik se je postavil pred vrata, še vedno je gledal v tla. Praskal se je po levem boku pod haljo in izboklina, ki se je videla skozi blago, je bila večja, kot bi bila lahko samo od roke.
»Glej, glej!« je rekel Falcken. »Kaj nosite revolver v toku kot kakšen gangster?
Nikar ne merite vame, stari, saj veste, kako je s temi igračkami! človek se ne more zanesti nanje. Kar pomirite se, prav nič me ne mika, da bi odšel. Drago bi plačal.«
Zares se je zelo zabaval.
»Gospodična,« je rekel Claire Marchal. »Morda ne veste, da še vedno prebirate prvo stran zanimivega poročila. Obrnite jo! Takšno vedenje je primerno samo na odrskih deskah.«
Marchal je spregovoril v slušalko.
»Dober dan, gospod komisar.' Tu Marchal. V moji pisarni imam nekoga, ki bi sodil k vam . . .«
Falcken ga je prekinil:
»Nikar se ne trudite, gospod direktor,« zelo dobro slišim. Vaš poziv ni sprožil zvonca. Zavrteli ste številko, ki je sploh ni, in govorite v prazno . . .«
Marchal pa se ni dal zmotiti:
»V redu, gospod komisar, zadržal ga bom.«
Odložil je slušalko na vilice in zamišljeno pogledal Falckna. Nemec ni mogel uganiti, zakaj ga tako gleda. Poznal pa je trmasti in žalostni izraz, izraz ljudi, ki so sužnji svojega poklica in ki morajo storiti nekaj neprijetnega. Toda kaj? Nenadoma se mu je zazdelo, da ve, kaj, in zbal se je.
Razgovor, ki mu je bil prisluškoval pri vratih, je dokazoval, da je Marchal zares iskani partizanski vodja, če je prejle resnično telefoniral, potem je gotovo nameraval predati obiskovalca svojim prijateljem, pravim ali lažnim policajem. Posledica tega bi bila za Falckna noč v zaporu, ko bi ga zasliševali manj spretni ljudje od Marchala. Skratka, obetala bi se mu zabavna dogodivščina.
Toda Marchal ni telefoniral. Nikogar ne bo. Zadevo je nameraval tako ali drugače urediti v svoji pisarni. Falcken je to čutil. Vedel je, da se Renucci ne bo obotavljal, če bi moral streljati. Marchal je vohal izzivalca. Falcknu je bilo jasno, da ga bo Francoz izpustil šele takrat, ko si bo povsem na jasnem.
Nemec pa konec koncev ni bil popolnoma prepričan, da se ni izdal. Stroh je bil prehitro in preveč površno zaslišal kapetana Duchesna. Kaj ve Marchal o napovedanem padalcu? »Niti mojega priimka ne pozna,« je bil dejal Duchesne. Stroh mu je verjel. Toda Marchal bi bil lahko po naključju zvedel, kdo pride k njemu. Po neuspelem sestanku na Okužitvi je bržkone izmenjal nešteto brzojavk z Alži-rom. To je bilo le nekaj nepredvidenih podrobnosti, ki bi Falckna utegnile pogubiti.
Zato je bil prepričan, da bo šel iz pisarne ali v Marchalovi družbi ali pa z nogami naprej.
Vse te misli so šinile skozi Nemčevo glavo v nekaj sekundah. Ko je dobro precenil nevarnost, je bil spet hladnokrven. Pogledal je nasprotniku v obraz in se skušal nasmehniti.
SMUČINE NA PLAZU
18. Drugo jutro jih je prebudilo sonce.
Planine so mirno in spokojno ležale pod snežno odejo, za meter debelejšo po viharni noči.
Za ostri rob Bogatina se je zataknil oblak, bolj bel kot sneg, ki se je lesketal na mogočno lepih planinah. Kakor da se snežni beli kosmiči sprenevedajo: kaj, mi da smo sinoči med tuljenjem vetra bičali in zbadali obraze, mi, ki nas je sam mir in sama opojna lepota!
»Kdor je utrujen od sinoči, lahko ostane danes v koči,« je oznanil vodja po zajtrku.
Ampak kdo bi ostal doma v takem dnevu!
»če je tako,« je rekel vodja, »torej, če je tako, se bo pa začela šola. Razdeljeni ste po vrstah, tovariši bodo še enkrat pregledali opremo, če je komu na sinočnji težki turi kaj popustilo — potem pa na smučišče! In nihče po svoje, saj se spominjate one zlomljene noge! če fant ne bi šel po svoje in sam,
bi bil še zdaj tu! Tako pa lepo pestuje nogo v mavcu! No, gremo!«
Kako hitro mlad človek pozabi! Ne le da so pozabili na tovariša, ki je bil še pred dvema dnevoma z njimi in si je na strmini, kamor je pobegnil, zlomil nogo — še na včerajšnji metež in bivakiranje v snegu so pozabili, ko so v toplem soncu odhajali v vrstah na smučišča.
blatni in mokri podzemeljski ječi.
Sredi petega dne je prodrl do njiju poklicni potapljač, kmalu potem se je začelo zadnje dejanje reševalne akcije, ki so jo spremljali milijoni švedskih radijskih poslušalcev in televizijskih gledalcev- Po 107 urah in sedmih minutah je prišel iz blatne vlage in teme 26-letni inženir Nilsson, takoj za njim pa 30-letni Jansson.
Reševalci so ju s posebnim kanujem spravili na površje po petsto metrov dolgem kanalizacijskem predoru. Zunaj sta se pozdravila s svojci, takoj nato pa so ju odpeljali na zdravniški pregled v mestno bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta razmeroma dobro prestala podzemeljsko ječo.	.	P„
Križanka
VODORAVNO: 1. odplačilni znesrk posojila, 6. nrmški skla-•latH.j in pianist iz prejšnjega stoletja (.lohanncs). 8. turistično zrlo razvit italijanski otok. 9 naša znamka bojlerjcv in električnih štedilnikov. 11. ljubkovalno žensko ime 12. trenje. 13. ime hrvatskega lirika Ujeviča, 14. vzdevek ameriškega generala in bivšega predsednika ZDA Eisenliovverja. 15. soteska, tesen, 17. livada, travnik.
NAVPIČNO: 1. ekrrt. 2. kraj na Primorskem, prej imenovan Rihemherk. 3. urad židovskega verskega učitelja. 4. medmet, 5. grunt. 7. galop. 10. hrvatska ilustrirana revija. IR. kratica slovenskega štirinajstdnevnika za kulturna vprašanja.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Afrika, 7. Vitrane. 9. el. 10. Ante, 11. sit, 13. til. 14. Tara, 16 mi. 17. Alarcon. 19. Amarna.
za
EMBALAŽO IZ VALOVITEGA KARTONA
EMBALAŽO IZ LEPENKE ZA VSE VRSTE INDUSTRIJSKEGA PAKIRANJA
KARTONSKA EMBALAŽA
HIMALAJSKI DNEVNIK
Fabrika talasastog kartona, papirne i kartonske ambalaže Beograd, Viline vode 43 Tel. 331-432, 334-821 Telegram: Kartonka Beograd
70. nadaljevanje
Sele ob osmih nova vest. Le Šerpe so se vrnile v tabor 3. Tonača in Pavleta so zapustili pred taborom štiri in bosta onadva najbrž prenočila tam. Le kdo ve, zakaj-so šli po poti mimo tabora štiri, ko je po bližnjici naravnost navzdol v trojko pri sestopu precej laže in manj naporno. Se to so povedali, da so pustili tam dve slonovi nogi in odnesli težko kamero, ki je Tonač in Pavle ne bi zmogla. Najslabše je, da imata Karma in Pavle rahlo zmrznjene prste na rokah.
Da bi Tonač in Pavle vsaj prišla do četverke! Zdaj grozi razen neuspeha še tragedija. In na sedlu ni trenutno nikogar, ki bi jima lahko pomagal. šerpe so tudi že na koncu svojih moči!
15. oktobra
Odurno, brezbarvno zimsko nebo. Čering spet napoveduje sneg. četverka ob sedmih še molči, Ang Tenzing, Pemba in Pablo pa odhajata tedaj
CELO V BAZNEM TABORIŠČU je sonce tako močno, očal niti takrat, kadar ga zakrivajo meglice.
da ne smeš sneti sončnih
že v trojko. Prva dva po tovore, zadnji po Andreja. Joz-va sporoča trojki po radiu: »Pot bo zaguljena, ker je ve-
LEK
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov - LJUBLJANA, Celovška 135
proda
po sklepu delavskega sveta podjetja
več rabljenih elektromotorjev
Javna dražba bo v proizvodni enoti v Mengšu (ob cesti Jarše—Mengeš) v četrtek, 25. novembra 19H5, ob 9. uri za družbeni sektor, ob 11. uri pa za zasebni sektor. Prav tam si interesenti elektromotorje lahko ogledajo.
Illlllllllllll!ll!lllll!l!llllllllllllllllllllll|illlill|j||||||||lllllll!l|l|l||||||ll!||l|||||l||||||||||||l!||||||||!|||||||||||||||||!!|||||j|||||||j|!||||||||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|j
Tovarna kovinske galanterije -
LJUBLJANA, Tolstojeva 44
POPRAVLJA
RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO
DIREKTORJA KOMERCIALE
objavljen v »Delu« line 14. 10. 1905.
Spreminjajo se v razpisu zahtevani pogoji, in sicer tako, da se zahteva od kandidata visoka ali višja strokovna izobrazba in obvladanje vsaj enega svetovnega jezika
Prednost imajo tisti kandidati, ki že imajo delovno prakso v komercialni stroki.
Priglasitveni rok je 15 dni.	9780
ter najbrž povsem zametel gaz. Zato sestopita čimprej!«
Ob osmih se oglasi Tonač iz četverke. Odleže nam, ko slišimo, da sta vendarle prebila noč v sicer dvomljivi zaščiti šotorčkov. Komaj ga slišimo: »Tukaj Tonač. Sestopila bova čez kakšno uro v trojko. Prsti na rokah so malo pomrznjeni Ker so nama šerpe odnesli nahrbtnike v trojko, sva bila brez trafo-rila, da bi se zmasirala . . « S seboj bosta vzela le slonovi nogi, šotor bosta prepustila usodi. Ko bosta prispela v trojko, jih bo vzel Jože v obdelavo.
Esbi se je nenadoma odločil. da bo danes odšel z Dordžijem v Ghunzo. Preden odide, sestaviva brzojav za nepalsko vlado. Govori o uspehu in neuspehu in pove, da jurišna naveza zaradi izčrpanosti ni dosegla vrha.
Ob desetih se četverka ne oglaša, vendar meni Jozva, da sta Tonač in Pavle še nekje pri šotorih. Le kaj še odlašata?
Tone se loti razstreljevanja eksploziva, kar je zahteval Esbi pred odhodom, da ne bi prišla nevarna reč v nepoklicane roke. Nekaj velikih skal zgrmi z ledenih podstavkov in led in sneg frčita po zraku. Amg Čering ni najbolj navdušen, ker ne more spati Ob dvanajstih se stvari vendarle premaknejo Trojka po roča, da so Pablo, Amg Ten zing in Pemba že na sedlu in da Tonač in Pavle sestopata proti taborišču tri. Andrej bo v Pablovem spremstvu sestopil takoj in pomagal si bo s
kisikom, ker je sicer dvomljivo, če bi lahko sploh hodil.
Jože bi na vsak način rad zadržal Tonača in Pavleta na sedlu, da bi se odpočila in sestopila šele jutri: »Počitek jima je najbolj potreben, ker sta očitno čisto na koncu moči. Danes ne bi prišla do enojke! Bomo pač jutri dokončno evakuirali trojko!« Jozva zaradi nepredvidenega zastoja v evakuaciji ni videti navdušen, saj je vendar že deseti dan na sedlu 6290 metrov visoko Opravlja vse posle od zdravnika do kuharja. Njegove ribje juhe so navdušile tudi šerpe, ki so se najprej zmrdovali. To je edini način, da postanejo ledeno mrzle konzerve užitne in brez posledic za zrahljano prebavo.
Baza je zdaj skoraj prazna. Po zadnji eksploziji na ledeniku se s Tonetom znajdeva v kuhinji, kjer nama za kosilo postreže Ang čering s krompirjem v oblicah.
Kljub dogovoru se trojka ne oglaša niti ob enih niti ob dveh. Jože ima očitno preveč dela s Tonačem in Pavletom. šerpe, Pablo in bolni Andrej pa medtem že sestopajo.
Ob pol treh se pojavi v bazi tekač s kupom pošte. Novice so seveda mesec dni stare, najnovej.šega datuma je pismo, ki mi ga pošilja meteorolog iz Tapledžunga. Pritožuje se, da mu nihče izmed nas nič ne piše. Takoj sedem in mu napišem pismo o dogodkih na gori, da vsaj malo popravim slab vtis.
AVALA
»Moj mož govori v spanju Kam naj grem. k zdravniku ali k advokatu?«
»Saj pravim, ni pravice na svetu! Sosedovo Micko pretepa že drugi mož, moja hči pa je še zmeraj samska . .«
SKLEPA POGODBE
do 15. dec. 1965
Nad sto ur v podzemlju
Sredi petega dne so švedska tehnika rešili iz kanalizacijskega rova pod Stockholmom
STOCKHOLM — Vsa švedska je po radiu in televiziji spremljala reševanje inženirja Kjella Nilssona in tehnika Sorena Janssona, ki sta bila 107 ur ujetnika vode in blata v kanalizacijskem rovu 42 m pod tlakom stockholmskih ulic. Ko sta popravljala in pregledovala naprave, je v rov vdrla voda. Zatekla sta se v tako imenovani zračni mehur pod oboki. Pri reševalnih delih je sodelovalo nad sto delavcev, tehnikov, gasilcev in tudi potapljačev.
Nilsson in Jansson sta delala ponoči, pogrešili so ju proti jutru. Drugi dan so reševalci z ozko vrtino prodrli do njiju. Po cevi so jima poslali hrano in pijačo, takoj zatem pa tudi toplo obleko in grelce. Tehniki in gasilci so si ves čas mrzlično utirali pot do ujetnikov v hladni.
Francoska satelita
»FR-1« za ionosfero
PARIZ — V bližnji prihodnosti bo Francija izstrelila dva umetna satelita. Prvi je tehnološki saitelif »A-l«, ki ga bodo po vsej verjetnosti že prihodnji teden poslali iz francoske raketne baze Ha-maguir v Sahari na pot okoli Zemlje.
Mnogo pomembnejši bo »FR-1«. prvi francoski satelit za raziskovanje ionosfere, ki ga bodo prve dni decembra izstrelili iz ameriške baze Vandenberg. Ta . satelit, ki tehta 60 kg in je visok 180 cm, so z letalom »Air France« v torek prepeljali čez Atlantik v Kalifornijo.
Francoski strokovnjaki so ga sestavljali in izpopolnjevali tri leta. »FR-1« sicer ni prvi satelit za proučevanje Ionosfere, vendar mu pripisujejo velik pomen, ker so v njem instrumenti, ki bodo zbirali podatke bolj sistematično kot vsi dosedanji pripomočki te vrste.
Med gibanjem skozi ionosfero bo satelit prestrezal radijske signale dveh postaj in jih vračal na zemeljsko površino. Po deformacijah signalov bodo mogli znanstveniki sklepati o značilnostih ionosferskih plasti, skozi katere bo letel satelit »FR-1«.
KARTONSKA EMBALAŽA
Vrtimo Senca lakote nad kontinentom
BRAZZAVILLE — Zaradi tropskih nalivov se je močno zvišala gladina reke Kongo. Kakor poroča radio Leopoldville, ogroža narasla reka zlasti Stanley-ville, glavno mesto vzhodne province Konga. Nekaj stavb s skladišči na obali je že pod vodo.
KAMPALA — V Ugandi so začeli graditi 11 bolnišnic, katerih vsaka bo imela okoli sto postelj. Gradbeni stroški bodo znašali tri milijone funtov; 40 odstotkov bo dala ugandska vlada iz svojih sredstev, drugo pa bo krila s krediti, ki jih bo dalo zdru ženje londonskih bank. Vlada bo skušala dobiti posojila še za 11 takih bolnišnic, ki jih namerava zgraditi na zaostalih kmetijskih področjih.
Kmetijstvo Južne Amerike zaostaja za prirastkom prebivalstva
RIO DE JANEIRO — Latinski Ameriki grozi lakota, se glasi ugotovitev FAO, svetovne organizacije za kmetijstvo in prehrano, če ne bo južnoameriški kontinent začel ukrepati odločno in takoj — povzemamo po izjavi FAO — ga utegne že čez nekaj let hudo prizadeti splošna lakota.
HAMBURG — Na ladjah, ki bodo od maja 1966 prevažale turiste in njihove avtomobile iz Harv/i-cha (Anglija) v Bretner-haven in obratno, bodo prihodnjo pomlad odprli igralnico z ruleto.
PARIZ — Po sklepu, sprejetem v Parizu, bo enajst držav, med njimi ZDA in Sovjetska zveza, organiziralo mednarodno mrežo ustanov, ki bodo opozarjale na nevarnost potresov na morju.
MOSKVA — Sovjetska | medplanetna postaja »Ve- > nera 2«, ki so jo izstrelili | prejšnji petek, je bila v I ponedeljek popoldne 1.15 milijona kilometrov daleč od Zemlje. Instrumenti I delujejo normalno če bo j šlo vse po načrtu, bo »Ve- j nera 2« dosegla istoimen- j ski planet čez tri mesece ! in pol.
_ _ |
KULMBACH — V ba- j varskem mestu Kulmbach so preklicali zaradi nevar- j nosti črnih koz objavljeno I prepoved vseh prireditev I in javnih zborovanj. Samo I šole in otroški vrtci bodo j do nadaljnjega zaprti.
Uradne statistike vsebujejo podatek, da nad sto milijonov prebivalcev latinskoameriških dežel nima zadostne prehrane in da zato umre na tej ce-
lini skoraj vsak drugi otrok, preden doživi sesti rojstni dan.
To vznemirljivo stanje glede prehrane je v Latinski Ameriki posledica ne-
LONDON — Zaradi hudega I mraza, ki je zajel vso deželo, je bilo več britanskih mest I v industrijskih središčih j brez električnega toka. Prekinitve so trajale povprečno eno uro.
ŠEST OTROK V 27 MESECIH — »Pri nas dobivamo družinski naraščaj po parih,« je z nasmehom povedala 22-letna mama. Zakoncema Jeannine in Rodol-phu Bombled iz Avesnesa v severni Franciji so se trikrat zapovrstjo rodili dvojčki: sredi avgusta 1963 Pascal in Bruno, 10. septembra 1964 Philippe In Sylvie, pred dnevi pa Cecile in Marc. Posnetek kaže vso družino v avesneški porodnišnici.
nehnega zaostajanja kmetijske proizvodnje za prirastkom prebivalstva. Vse dežele kot celota pridelajo zdaj za 11 odstotkov manj hrane na prebivalca kot pred drugo svetovno vojno. Poglavitni razlog ugotavlja FAO v trmastem odporu veleposestnikov proti vsakršni modernizaciji kmetijske proizvodnje. La-tifundisti imajo povprečno nad 60 odstotkov vseh obdelovalnih površin.
FAO opozarja na nujnost zemljiške reforme. Njeni strokovnjaki so mnenja, da brez reforme ni mogoče pospešiti kmetijskega razvoja.
Vlade latinskoameriških dežel uvažajo čedaje več hrane, v glavnem iz ZDA. Za uvoz živil in drugih delov sveta troši zdaj Latinska Amerika okoli šeststo milijonov dolarjev na leto.
Po najnovejših podatkih ima Latinska Amerika 230 milijonov prebivalcev. V 20 deželah te celine znaša letni prirastek še nadalje 2,9 odstotka. (Za primerjavo: v zahodnoevropskih deželah 8 promil, v ZDA 1.67 odstotka, v LR Kitajski pa 2.1 odstotka.) Latinska Amerika ima zdaj 7,1 odstotka svetovnega prebivalstva (pred 11 leti 6,5 odstotka.
Ce se bo tak prirastek nadaljeval, bo prebivalstvo Latinske Amerike leta 1975 preseglo 310 milijonov, ob koncu stoletja pa bo živelo na tej celini 630 milijonov ljudi.
Po uradnih podatkih oi morale latinskoameriške dežele zagotoviti vsako leto zaposlitev nad trem milijonom mladih delavcev. To pa ni mogoče, ker se je gospodarstvo v minulih petih letih širilo z enoodstotnim prirastkom. Tako ima Latinska Amerika zdaj okoli šest milijonov nezaposlenih delavcev.
Polovica prebivalstvi na fej celini živi v vasi. Pred 20 leti je bilo razmerje 60:40 v korist vasi. Zaradi težavnih življenjskih razmer se je več milijonov ljudi preselilo v mesta, kjer primanjkuje (na vsej latinskoameriški celini) okoli 14 milijonov stanovanj.
Za dobro voljo
NOVA TAKTIKA — Minule dni so bili v Južnem Vietnamu srditi boji, v katerih so partizani, zlasti okrog Plei Meja, uporabili taktiko frontalnega spopada s sovražnikom. 2e iz časov bojev s Francozi je znano, da se partizani temeljito pripravljajo na večje napade: teren s-trbno proučijo po natanko izdelanih modelih, ki prikazujejo cilj napada. Na sliki:
enota partizanov z maketo sovražnega položaja.	Foto:	AP
STRAŽA NA MEJI — Iz Južne Rodezije poročajo, da je Smithova armada zasedla vse strateške točke na meji s sosednjimi afriškimi državami, zlasti z Zambijo, kjer so močno zastražili prehode čez reko Zambezi. Na sliki: Smithovi vojaki s težko strojnico na železniškem mostu čez mejno reko.	Foto:	AP
ujamnje s prve strani
©
Položaj
Večina udeležencev debate se je izrekla proti predlogu za uvedbo tako imenovanega financiranja izobraževanja po panogah. Milka Planinc je poudarila. da ima izobraževanje svojo logiko organizacije, ki se ne more docela prilagoditi specifičnim zahtevam posameznih gospodarskih grupacij ali strok. Dejala je. da predlogi o financiraju po panogah pogostokrat izražajo obrtniško mentaliteto in pojmovanja. da more delovna organizacija samo v »svoji« šoli dobiti kader, ki ga potrebuje.
Milka Planinc je menila, da mora novi sistem financiranja mladim ljudem odpreti vrata najboljših šol, da je treba zanemariti komunalne !n tovarniške meje in ustvariti enake pogoje za vpis v katerokoli izobraževalno ustanovo.
Stevan Bezdanov je obrazložil stališče sindikata in dejal. da je treba z novim zakonom omogočiti, da bi delovne organizacije, ki jim je v skupno korist, da vzgajajo specializirane kadre za svoje potrebe, združevale sredstva in jih naj racionalneje vlagale. Predlagal je tudi, da je treba natančnejše določbe o financiranju izobraževanja odraslih, od katerih dandanes čedalje pogosteje zahtevajo. da plačajo dopolnilno šolanje, pa čeprav gre za osnovno izobraževanje.
Predstavnik zveze mladine Jugoslavije Janez Kocjančič je predlagal, naj bi z enotnim sistemom financiranja izobraževanja uredili tudi marerialni položaj študentov in šolske mladine.
Častna meščana
rankiewiczu albume fotogra-fij o izgradnji in delu kombinata. Jožef Cyrankiewicz pa je v imenu poljske delegacije poklonil kolektivu filmski projektor.
Politični sekretar CK ZK Makedonije Krste Crvenkov-ski je danes v poslopju sobranja priredil slovesno kosilo v čast poljski partij-sko-državni delegaciji in predsedniku Titu. Med kosilom sta Krste Crvenkovski in W!adyslaw Gomulka izmenjala zdravici.
Popoldne so si tovariši Tito.	Gomulka, C.vrankiewicz
in drugi gostje ogledali razstavo »Skopje v prihodnosti«. Skupno z njimi so bili tudi člani častnega spremstva pod vodstvom Lazarja Koliševskega.
Pri vhodu v razstavne prostore je visoke goste pozdravil predsednik mednarodnega	konsultativnega	odbora
OZN za obnovo Skopja Ernest	Weissmann, ki	je izrazil	zadovoljstvo v	imenu
OZN, ker ta organizacija nudi pomoč pri izdelavi generalnega urbanističnega načrta.
Predstavnik posebnega sklada OZN in vodja del pri izdelavi načrta poljski arhitekt Adolf Cyborowski, direktor mestnega zavoda za urbani, zem in arhitekturo inž. Galič in vodja strokovne ekipe »poljservis« iz Varšave inž. Stanislav Jankowsky so podrobno razložili, kako poteka izdelava generalnega urbanističnega načrta glavnega mesta Makedonije.
Tovariši Tito, Gomulka, Cy-rankiewicz in drugi gostje so pokazali še posebno zanimanje za urbanistično rešitev centralnega področja mesta, ki je predstavljeno na osmih projektih nedavnega mednarodnega natečaja.
Koncert ansambla
»Taneč«
SKOPJE, 17. nov. (Tanjug) — V čast poljski partijsko-vladni delegaciji in predsed niku Titu je ansambel »Taneč« priredil nocoj v dvorani sobranja Makedonije koncert
________
| narodnih pesmi in plesov iz raznih krajev Jugoslavije.
®
Zgodnji mraz
Hladno vreme je zajelo tudi Dansko.
V številnih krajih Bolgarije so danes presenetili prebi valstvo sneg. mraz in poledica. Po razmeroma toplih dneh v začetku tedna je danes skoraj polovico dežele prekrila snežna odeja, ki je ponekod debelejša od 10 cm. Na črnem morju piha leden veter, obenem pa močno dežuje. Komaj pred tednom dni pa je tam znašala tempera-tudi še 20 stopinj nad ničlo.
V ameriški državi Ohio divja snežni vihar. Neurje je terjalo že človeške žrtve v bližini Catona, ki ga je sinoči zajel snežni metež. Več ljudi je bilo poškodovanih, eden pa je umrl.
Hud veter je prevračal dre vje in električne drogove.
, Mrzel val s snegom in ve-| trom je danes prodrl tudi na j širna področja okrog velikih j jezer v severovzhodnem delu j ZDA. Veter je pihal s hi-I trostjo 100 km na uro. Sneg . je zapadel v precejšnjem de-lu zahodne Pennsyivanije. j Vremenoslovci napovedujejo ; za drevi snežne padavine t.u-! di v državi New York.
V Moskvi pa je danes sija-! lo sonce, čeprav je znašala | temperatura 18 stopinj pod j ničlo.
® ©
»Pravda«
dogodkov v azijsko-afrških državah. Tako na primer je po začetnem kolebanju ob nedavnih dogodkih v Indoneziji zavzela zdaj jasno stališče ki obsoja gonjo proti KP Indonezije. Prav tako je zanimivo, da je ostro obsodila aretacijo Hosina Zahu-ana. Basira Hadž Alija, Mohameda Larbija in drugih v Alžiriji.
Med zanimivejšimi dogodki kaže omeniti še prihod amp-riškega senatorja Mansfielda, ki je danes prispel v Moskvo. Sovjetska stran tega obiska ne komentira, v zahodnih d-iplomatskih krogih pa trdijo, da je cilj Mansfie'--dovega obiska prepričati se v koliko je SZ pripravljena podpreti ameriško željo za razgovore o rešitv: vietnamske krize.	J.	STANIČ
Tanjug poroča iz Washing-tona, da so tam ocenili potovanje voditelja demokratov v senatu Mansfielda in skupine senatorjev v Sovjetsko zvezo. Poljsko in Romunijo ter pozneje v Vietnam kot senatorjevo »zaupno poslanstvo«. čeprav Mansfield ne nosi s seboj nobene pismene poslanice predsednika Johnsona, kakor poudarjajo v Washingtonu, pa je vendar imel, preden se je odpravil na to potovanje, več pogovorov s predsednikom ZDA.
Washingtonski krogi poudarjajo, da se je »potujoči veleposlanik« Averell Harri-man julija prav tako »privatno« mudil v Sovjetski zvezi in se je ob tej priložnosti pogovarjal s sovjetskimi voditelji med drugim tudi o Vietnamu O potovanju Mansfielda in skupine vplivnih senatorjev so uradno povedali, da ga je narekovala želja, da bi se »seznanili z dejstvi«. Nekateri ameriški listi, med njim; »Evening Star«, opozarjajo na to, da se je Mansfield že prej zavzemal za prenehanje sovražnosti in za nevtralnost Vietnama, vendar je zadnje mesece podprl predsednika Johnsona v njegovi politiki do Vietnama.
☆
S sofzilnim
nja je pred tem organizirala zborovanje, na katerem so sprejeli resolucijo z zahtevo, naj vlada v Brazzavillu podpre predlog o sklicanju izrednega
sestanka afriških ministrov. Vlada naj ponudi organizaciji afriške enotnosti odred vojaških prostovoljcev, če bodo sprejete vojaške sankcije proti južnorodezljskim rasistom.
Kakor javlja Reuter, je rasistični premier lan Smith danes povedal, da je pretrgal guvernerju Gibbsu telefonsko zvezo iz njegove rezidence.
Po vesteh iz Londona je premier Wilson danes sklical vladni odbor za obrambo, da bi proučil položaj v Južni Rodeziji.
Po informacijah AP m Reuterja iz New Yorka je Britanija nujno zahtevala, naj se danes sestane varnostni svet in nadaljuje debato o rodezijski krizi. Britanski zunanji minister Michael Stewart bo na drevišnji seji odgovarjal na ostre kritike in obtožbe, ki letijo na račun Velike Britanije, ker ni z učinkovitimi ukrepi preprečila Smithove samovoljne akcije.
Tanjug poroča iz Kaira, da današnji kitajski listi zelo ostro obsojajo stališče, ki ga je zavzela Britanija glede rodezijske krize.
Ben Bela je pisal materi
Odvetnica Ahmeda Ben Be-ie je izjavila, da je Ben Ba-lova mati nedavno tega dobila pismo od svojega sina.
To je prvi materialni dokaz, da je nekdanji predsednik Ben Bela še živ. Ben Belova mati živi zdaj v Alžiru. Pismo je izročil neki kurir, napisal pa ga je nedvomno Ahmed Ben Bela. Družina nekdanjega alžirskega predsednika je o tem obvestila Ben Belovo odvetnico.
Iz istega vira se je zvedelo, da so Ben Belovi materi dovolili, da sinu napiše odgovor. Tudi njeno pismo je odnesel kuril.
Ben Belovo pismo materi se glasi takole:
»Oglašam se vam, da ne bi bili v dvomu glede moje usode. Počutim se dobro in ničesar nimam pripomniti k stališču, ki so ga zavzeli do mene, niti glede materialnih razmer, v katerih živim. Moja mati se bo o tem lahko kmalu prepričala, ko me bo obiskala. To so mi namreč obljubili. Pomirite se. Objemam vas. Ahmed Ben Bela.«
Izredno stanje ob laoško-tajski meji
BANGKOK, 17. nov. (AFP) — Tajska vlada je ukazala silam, ki so razporejene na meji z Laosom, naj bodo pripravljene. Uradno sporočilo pravi, da je vlada sprejela ta ukrep zato, da prepreči »vtihota.pljan.je nezaželenih elementov.«
Opazovalci pa ugotavljajo, da je tajska vlada uvedla izredno stanje v obmejnem pasu kmalu potem, ko je prišlo do spopada med protiv-nimi laoškimi silami v območju Takek. Poročajo o tem, da so prejšnji teden tajski gverilci napadali v južnih pokrajinah. Kakor trdijo, so na obmejnem področju ob Maleziji ujeli 36 gverilcev.
Vohunski proces v Jordaniji
AMAN, 17. nov. (AFP). — Jordanski javni tožilec je zahteval smrtno kazen za 73 ljudi. obtoženih izdajstva. Pred sodiščem za varstvo države. ki zaseda v mestecu Žarka, blizu Amana. se zagovarja 63 obtožencev, medlem ko desetim sodijo v odsotnosti. V obtožnici piše, da so se vsi ti ljudje deset let pe čali z vohunstvom v prid Izraelu, da so v tem času posamično ali v skupinah skrivaj hodili čez jordansko-izraelsko mejo, da so se v Izraelu urili za vohunsko službo in da so prenašali v Izrael zaupne podatke.
Kot poroča AFP, je to naj-večji vohunski proces v Jordaniji od ustanovitve te države.
0 skladu 0M
za kapitalni
C3si hmelja na
Predstavnik SFRJ je v imenu 29 držav predložil osnutek resolucije
NEW YORK, 17. nov. (Tanjug). — V imenu 29 držav v razvoju je včeraj v odboru za gospodarska in finančna vprašanja generalne skupščine OZN predložil jugoslovanski predstavnik osnutek resolucije o ustanovitvi sklada OZN za kapitalni razvoj. Pravkar so uspešno spojili posebni sklad za neivesti-cijska financiranja ter program tehnične pomoči, zdaj pa so države v razvoju napravile nov korak <z namenom, da bi OZN razširila svojo pomoč državam v razvoju tudi pri financiranju investicijske izgradnje.
Član jugoslovanske delegacije Mirčela Cvorovič je v obrazložitvi osnutka resolucije poudaril, da nova politika gospodarskega razvoja, katerega temelje je položila mednarodna konferenca v Ženevi, ne more biti uspešna, če tudi mednarodnega financiranja ne spravijo v sklad z načeli in zahtevami te politike. OZN ne bo mogla izpolniti sovjega poslanstva na torišču gospodarskega razvoja. če bo mednarodno financiranje ostalo zunaj j njenega delovnega ob-j močja.
Države v razvoju st.oje 1 na stališču, da je ustano-i vitev sklada OZN za kapitalni razvoj zgodovinska nujnost. Jugoslovanski predstavnik je govoril tudi o odporu, ki ga kažejo nekatere industrijske države proti temu programu, kar je še zdaj poglavitna ovira, ki preprečuje, da bi ga uresničili.
Osnutek resolucije o razorožitveni konferenci
NEW YORK, 17. nov. — Po vesteh tujih agencij je skupina 36 nevezanih držav predložila sinoči v političnem odboru generalne skupščine j OZN osnutek resolucije o I sklicanju svetovne razorožit-vene konference. Na današnji seji bo odbor začel razpravljati o njem. Osnutek resolucije odloča, naj se takoj začno posvetovanja med vsemi državami z namenom, da bi osnovali reprezentativni odbor. ki bi pripravil svetovno konferenco o razorožitvi, tako da bi bila ta sklicana najpozneje leta 1967.
Tiralica
za Bouchesešchom
RABAT, 17. nov. — Maroški notranji minister Mohamed Ufkir je izdal tiralico za Georgesom Boucheseichom. ki ga išče francoska policija zaradi ugrabitve maroškega opozicijskega voditelja Meh-dija Ben Barke. Kakor poroča UPI, je Ufkir izjavil, da bodo »natanko vse preiskali in da Boueheseiche ne bo ušel, če je le v Maroku«. Odločno je zanikal, da bi imel sam kaj pri ugrabitvi Ben Barke. Nekateri pariški listi so namreč pisali, da je Ufkir dobro vedel za vso to zadevo saj je bil v Parizu prav ta krat, ko so ugrabili Ben Barko.
V Maroku so prepovedali prodajati vse tuje liste, domači listi pa so pod strogim nadzorstvom. Opozicijska unija ljudskih sil (UNPFi. ki jo je vodil Ben Barka, je včeraj prenehala izdajati dva lista v Casablanci, ker ju je policija po 6. novembru »sistematično zaplenjala«.
ssva
sistem
Zaščitna sredstva in reprodukcijski material pa i so znatno dražji
BEOGRAD. 17. nov. (Tanjug). — Jugoslovanski proizvajalci hmelja so izrazili zaskrbljenost zaradi povečanja cen reprodukcijskega materiala in investicijske opreme, ker to povečuje proizvodne stroške te doslej zelo rentabilne kulture, ki prinaša skupnosti vsako leto po-i membna devizna sredstva.
| Na današnjem sestanku od-j bora za hmeljarstvo zvezne j gospodarske zbornice so predstavniki proizvajalcev in izvoznikov ugoiovili, da cene hmelja na svetovnem trgu že več let v glavnem stagnirajo, da pa so se zaščitna kemii na sredstva in reprodukcij ski material v celoti v zad njem času podražili za 18 do 20 odstotkov.
Proizvajalci iz Slovenije so analizirali, da je iastna cena pri proizvodnji enega kilograma hmeija bila pred gospodarsko reformo 1.610 "dinarjev. sedanji računi pa ka žejo, da bo zdajšnja cena znašala okrog 1.900 dinarjev. Veliki proizvajalci iz Slovenije in Bačke dosegajo pri sedanjih cenah kakih 300 tisoč dinarjev akumulacije na hektar, vendar to ni dovolj spričo precejšnjega rizika pri proizvodnji.
Proizvajalci hmelja poudarjajo. da je realizacija proizvodnje docela odvisna od cen. ki se formirajo na sve tovnem trgu. Odbor za hmeljarstvo je ustanovil posebno delovno skupino, ki bo pristojnim zveznim organom predložila informacijo o aktualnih jiroblemih v zvezi s proizvodnjo in prodajo hmelja in jim hkrati predlagala, kaj bi bilo treba ukrenili, da bi zagotovili napredek te gospodarske panoge. Tako na primer predlagajo, naj bi s predpisi omogočili formira nje sklada rizika. in sicer iz sredstev delovnih organizacij, naj bi preučili možnosti za povečanje retencijske devizne kvote itd.
Kakih 90 odstotkov letne proizvodnje, ki je približno 5000 ton suhega hmelja, izvozimo, in sicer večino na konver.ibilno področje, kar nam prinese vsako leto 10 do 12 milijon v d-larjev.
Ptenum centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug) — Na današnjem razširjenem plenumu centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije so zahtevali od sindikalnih forumov in organizacij, da se odločneje zavzamejo za takšno gospodarjenje, ki bo zagotovilo boljši standard delavcev. Na plenumu je sodeloval tudj predsednik centralnega sveta ZSJ Svetozar Vuk-manovič.
Na plenumu so poudarili, da se mora sindikat v celoti prizadevati, da bi na podlagi proizvodnih rezultatov čim-prej nastale takšne razmere, da osebni dohodek v industriji in rudarstvu ne bi bil manjši kot 50.000 dinarjev.
V delovnih organizacijah je potrebno ustvariti takšne pogoje gospodarjenja, s katerimi bo mogoče — izhajajoč iz dohodka — zagotoviti razlike na podlagi produktivnosti. ekonomičnosti in rentabilnosti proizvodnje, ne pa da razlike določajo neekonomski činitelji.
Predsednik centralnega sveta ZSJ Svetozar Vrkmanovič je dejal, da je sistem dohodka treba pogumno in odločno uvajati v delovne enote. Največ se je zadržal pri internih in eksternih cenah, pri pojavih uravnilovke in pri odnosu med proizvodnimi in neproizvodnimi službami. Poudaril je, da je treba izhajati iz tega, da ima sleherni proizvod in storitev svojo ceno. izračunano v primerjavi z našim in tujim trgom. Delovne organizacije se morajo prizadevati za to, da bi se sredstva produktivnih enot čimmanj prelivala v prid neproduktivnostim .
Iz UL izdaje
U Tant o Vietnamu
NEW YORK, 16. nov. — Generalni sekretar OZN U Tant je predložil danes, naj bi obnovili ženevsko konferenco kot edini instrument za vrnitev miru in stabilnost v Vietnamu. Dejal je, da bo rešitev vedno bolj zapletena in težja, kolikor dlje se bo konflikt nadaljeval. Kakor poroča Reuter, generalni sekretar U Tant ni komentiral priznanja State Departmenta, da so ZDA odklonile predloženi sestanek s funkcionarji DR Vietnama v Rangunu leta 1964.
Šastri o odnosih s Pakistanom
NEW DELHI, 16. nov. (Tanjug) — Indijski premier ša-stri je nocoj izjavil v zvezi s proučevanjem indijsko-paki-stanskega spopada v varnostnem svetu, da se je pripravljen pogovarjati. Dodal pa je,
I da mora biti pri tem jasno, da če bi se pojavili »ilegalci«, bi jih Indija ne mogla tolerirati brez protiudarca in da nobene odločitve o položaju čet, ki bi lahko omogočile infiltracijo, ne morejo upoštevati.
O S V X C ££ ^ j-' d .«~
skih problemih
MARIBOR, 17. nov. — Popoldne so občinski odbori SZDL Center, Tabor in Tezno sklicali posvetovanje o nekaterih gospodarskih problemih, katerega so se poleg predstavnikov občinskih skupščin. družbeno političnih organizacij in večjih delovnih kolektivov udeležili tudi predsednik izvršnega sveta SRS Janko Smole, član izvršnega sveta Mirko Jamar in sekretar GO SZDL Slovenije Vitja Rode. Po uvodnih besedah predsednika občinskega odbora SZDL Maribor Tabor Lojzeta Frangeža so predstavniki večjih delovnih organizacij opozorili na najbolj pereče probleme, s katerimi se srečujejo pri izvajanju gospodarske reforme.
M. K.
Voditelji čilskih
rudarjev za zapahi
SANTIAGO, 17. novembra (AP). — V Čilu so za prli voditelje 17.000 rudar jev iz treh največjih rudnikov bakra, ki že tri teci ne stavkajo. Vlada je bila ukazala rudarjem, naj se takoj vrnejo na delo, sicer da jih bodo pozaprli Po uradnih cenitvah je zaradi stavke že 32 milijonov dolarjev izgube. Lastnici treh velikih čilskih rudni kov bakra, v katerih stavkajo. sta znani ameriški družbi »Anaconda« in »Kennecott«.
Edvard Kardelj govori! na seminarju v Beogradu
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug). — Sekretar CK ZK Jugoslavije Edvard Kardelj je govoril danes udeležencem I seminarja, ki ga je organizi-\ ral republiški center za politične študije in družbeno jzo-j 'oražsvanje.
Edvard Kardelj je odgovoril na veliko vprašanj, ki so ! mu jih udeirženci seminarja
stavili o aktualnih problemu v zvezi z gospodarsko eformo in nalogami ZK.
Seminar, ki so se ga udeleževali sekretarji občinskih m okrajnih komitejev ZK Srbije in drugi družbenopolitični delavci iz pokrajinskih in republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij, je danes končal tridnevno delo.
Barvni TV program Pariz—Beograd
BEOGRAD, 17. nov. (Ta-ujug). — Francoska radiotelevizija je danes zelo uspešno za jugoslovanske gledalce prenašala svoj eksperimentalni barvni televizijski program. Prenašali so ga neposredno iz Pariza na oddaljenosti 2.500 km do Beograd:). To je bil prvi prikaz franco-barvnega sistema (SECAM) v naši državi.
Za predstavnike jugoslovanske televizije, znanstvene in kulturne delavce .»eograda so pripravili v dvorani Doma sindikatov sest televizijskih sprejemnikov za spremljanje, ki so ga lahko gledali tudi vsi naši televizijski naročniki le da v črno-beli tehniki!
Javno prikazovanje programa v Domu sindikatov je organiziralo francosko veleposlaništvo v Parizu, in sicer na čas* generalnemu direktorju francoske radiotelevizije Jacquesu Bernardu Dupontu, ki se mudi v naši državi.
To stališče šastrija v diskusiji v parlamentu menijo, da j pomeni premik v smeri spre-j jetja priporočil OZN. šastri | je prav tako dejal, da njegova | odločitev, da sprejme sovjet-| ske dobre usluge, kar zadeva | sestanek z Ajubom Kanom,
| še vedno velja, kolikor bi na [ tem sestanku razpravljali o ‘ vprašanjih, ki ne zadevajo ka-šmirskega problema. Po njegovih besedah bi se lahko razgovarjala o obmejnih spopadih, vprašanjih voda, be guncev ali kakršnem koli drugem nerešenem vprašanju.
šastri je poudaril, da je pri-( pravljen narediti vse, kar je I potrebno, da bi bila Indija v dobrih odnosih s Pakistanom.
Glavna tema današnjega ša-strijevega govora, v katerem je govoril o zboljšanju odnosov s Cejlonom, Burmo in Nepalom, je bila dobrososedska politika s temi državami. Toda poudaril je, da je bil zaman ves napor, da bi vzpostavili take odnose s Pakistanom. V tem smislu je šastri zameril varnostnemu svetu, ker v prejšnji fazi spopadov ni hotel opomniti agresorje, kar bi po njegovem mnenju avtomatično odstranilo mnoge poznejše zaplete. Stališče varnostnega sveta je ohrabrilo agresijo, je dejal šastri.
Indijski premier je nocoj ponovno potrdil indijsko privrženost politiki nerazvršče-nosti in miroljubne koeksi stence.
Manjše praske na indijsko-pakistan-j ski meji
NEW DELHI, 16. nov. In-I dijsko obrambno ministrstvo j je sporočilo nocoj, kakor po-I roča UPI, da je 14. novembra bilo Ubitih 6 pakistan-| skih diverzantov na področ-i ju Karen v Kašmiru. Indijske in pakistanske čete pa so se spopadle blizu neke ceste v Radžastanu.
V sporočilu indijskega ; obrambnega m.nistrstva je ■ rečeno, da sd Pakistanci prekršili sporazem o ustavitvi ognja v mnogih drugih mestih.
AFP pa poroča, da so v Ravalpindiju danes sporočil da so indijske čete odprle i ogenj v nedeljo in pone deljek na raznih področjih v ! Kašmiru. Na področju Fa-j zilke sta bila ubita dva In-| d jca.
Direktor francoske RTV v Beogradu
BEOGRAD, 16. nov. (Tan ! jug) Generalni direktor fran-j coske RTV Jacques B. Dupont je dopotoval nocoj v Beograd , kjer se bo pogovarjal o sodelovanju z jugoslovansko radiotelevizijo.
Telegrami
INDIJSKI PARLAMENT PODPIRA VLADNO POLITIKO — NEW DELHI. V zunanjepolitični debati je indijski parlament potrdil temeljna stališča indijske zunanje politike in je v glavnem podprl vlado v njenih prizadeva^ njih, da uveljavi to politiko v poglavitnih mednarodnih vprašanjih. S tem je parlament zavrnil zahtevo po reviziji zunanje politike.
ZASEDANJE ALŽIRSKEGA REVOLUCIONARNEGA SVETA — AL-ZIR. Pod Bumedienovim predsedstvom je alžirski revolucionarni svet nadaljeval zasedanje, ki se je začelo v ponedeljek, z razpravo o agrarni reformi in o preosnovi partije FLN.
DIPLOMATSKI STIKI MED NIGROM IN LIBIJO — NIAMEY. Niger in Libija bosta navezala diplomatske odnose na ravni veleposlaništev.
BUMEDIEN SPREJEL VOJAŠKO DELEGACIJO ZAR — AL2IR. Predsednik revolucionarnega sveta Bumedien je sprejel vojaško odposlanstvo ZAR, ki se je udeležilo proslave ob 11-letnici alžirske revolucije.
IBER MAG A IZPUŠČEN — COTONU. Predsednik dahomejske vlade Tometiin je podpisal odlok o izpustitvi bivšega predsednika dahomejske republike Ibera Mage, ki je bil od leta 1963 zaprt v taborišču.
SIRSKO-IRAŠKI SPORAZUM — BEJRUT. Sirija in Irak sta se sporazumela o ukinitvi vizumov za državljane teh dveh držav.
MALGAŠKO-JAPONSKI POGOVORI -- TOKIO. Predsednik malgaške republike Ciranana, ki je prispel na devetdnevni uradni obisk na Japonsko, je imel včeraj pogovore z japonskim premierom Satom.
RAUL LEONI BO OBISKAL ZDA — RIO DE JANEI-RO. Venezuelski predsednik Raul Leoni je sprejei povabilo, naj pride na uradni obisk v ZDA. Datum obiska še ni določen.
POGAJANJA O AMERIŠKEM POSOJILU — BEJRUT. Libanonska vlada se nadalje pogaja s predstavniki ZDA o posojilu sto milijonov lir, ki bi ga porabili za nabavo žita v ZDA.
KREDIT TURČIJI — ANKARA. ZDA so dodelile Turčiji nov kredit v znesku 5,8 milijona dolarjev. To je dopolnilni kredit vsoti 74,2 milijona dolarjev, ki so ga dale ZDA Turčiji za financiranje turškega programa uvoza v letu 1965.
TURŠKO LETALO SE JE ZRUŠILO — ISTANBUL. V bližini Ankare se je včeraj zrušilo turško vojaško letalo »C-47«. Vzrokov nesreče še niso ugotovili
PATOLICEV O ODNOSIH S FINSKO - MOSKVA. Sovjetski minister za zunanjo trgovino Nikolaj Patoličev je izjavil, da bo tudi letos Finska največji trgovinski partner Sovjetske zveze med zahodnimi državami Izrazil je zadovoljstvo s splošnimi rezultati petletnega finsko-so-vjetskega trgovinskega sporazuma, ki bo prenehal veljati konec letošnjega leta. Pričakujejo, da bo trgovinska izmenjava med obema državama letos dosegla 400 milijonov rubljev.
Pa še to:
»RAZREDNE« RAZLIKE — Beograjski študentje so dobili honorarno zaposlitev na avtomobilskem in na knjižnem sejmu. Na prvem so jih plačevali po 5000 do 8000 din na dan, na drugem pa le po 3000 dinarjev . . .
Vreme 17. novembra 1955
MARIBOR
« * *
'UBUA,*a •
ZAGREB
* *
m/'*;* v A<reka PULA^J.g,,
//////	*	<ž\
* v
^ SONČNO
DČLN0 OBLAČNO
I OBLAČNO V
nevihte Kmecla
SARAJEVO
SKOPLJE
— MEJE VREMENSKIH rUOROCU
Temperature			Prognoza
	Ob 07	13	VREMENSKA SLIKA:
Ljubljana		2	_ 2	
Planica	—7		Frontalne motnje so dosegle
Brnik	—3	—2	Alpe in se umikajo dalje pro-
Maribor	—2	—1	ti vzhodu. Hladen zrak se po-
Slovenj Gradec —3			mika iznad naših krajev na
Novo mesto	—2	— 1	vzhod, pričel pa je dotekati
Koper	S	5	toplejši zrak
Kredarica	-2	-3	
Reka	4	r §	NAPOVED:
Pulj	7	if	SLOVENIJA:
Split	5	7	
Dubrovn k	5	a	Oblačno bo s padavinami.
Zagreb	—2	—l	v vzhodni Sloveniji ponoči
Beograd	—6	2	deloma dež. deloma sneg, dru-
Sarajevo	—8	—3	god dež. Temperature bodo
Titograd	1	4	od —2 do 4, v Primorju od 3
Skopje	—4	4	do 6 in nevarnost poledice.
Celovec	—2	0	
Gradec	—2	—2	JUGOSLAVIJA:
Dunaj	—5	—2	
Milano	2	4	V zahodnih krajih bo oblač
Genova	6	7	no s padavinami in topleje.
Miinchen				v vzhodnih krajih oblačno in
Ziirich	—3	—1	še hladno
Benetke		—	
-r|ni||  ..............
- '■'rrrrrr"' 1 '."J!«
V/ILSONOV GOVOR — Medtem ko sta oba domova britanskega parlamenta sklepala o posebnih pooblastilih zoper Smithovo vlado, .je bil premier Wilson častni gost na tradiconalni večerji pri londonskem lordu mavorju (županu). Ob tej priložnosti je dejal, da bo vlada uresničila svoje napovedi o sankcijah. Na sliki: Wilson z županom sirom Lionelom Dennyjem.	Foto: AP
Zakaj tako P
Za širše koristi gre
V zadnjem času smo slišali v Mariboru ob raznih priložnostih nekatere razprave o tem, da ni denarja za mednarodno zimsko smučarsko prireditev FIS, ki naj bi bila prihodnje leto januarja na Pohorju. Res je, da trenutno manjka denarja, ki ga bodo organizatorji poskušali dobiti z razumevanjem mestnega sveta, občin, delovnih organizacij in drugih. Prav tako pa velja omeniti, da si je ta zimskošportna turistična prireditev pridobila ugled in sloves doma in po svetu. Poleg športnega ima poseben turistični in propagandni pomen, saj se številni tekmovalci iz raznih držav seznanjajo z možnostmi našega zimskega turizma. Rezultate ■prireditve objavljamo v številnih domačih in tujih časopisih. Prav tako najde svoje mesto v televizijskem programu doma in po svetu. Dokazano je dejstvo, da se tekmovalci večkrat vračajo na mariborsko turistično področje ter z mikavnostmi Pohorja. Maribora in njegove okolice seznanjajo širši krog ljudi.
Od take prireditve imajo neposredno korist tudi nekatere delovne organizacije s področja gostinstva, turizma in trgovine. Tudi pohorska vzpenjača prepelje ob takšni prireditvi več potnikov kot sicer. Zaradi tega je tudi razumljivo, da bodo zainteresirane delovne organizacije prispevale svoj delež za to mednarodno prireditev. Kljub temu pa bo zmanjkalo sredstev. za katera se bodo organizatorji obrnili na oblastne organe. Razumljivo je. da takšna mednarodna prireditev ni poceni. Očitno pa je, da gre pri tem za širše koristi in da je treba podpreti FIS tekmovanje, ki bo z leti omogočilo večji dotok tujih turistov. Mislim, da ni nobena skrivnost, da bi nekatere sosednje države z največjim veseljem prevzele organizacijo takšne prireditve, če bi jo mi prihodnje leto črtali z mednarodnega smučarskega koledarja.	M.	K.
mmmmt  ............
■MaeičSKmčiiiiiito
s >
■■■■■•■•St V s
»Argo«
nasprotnem Foto:
koncu
IZOLA: v obratu pa je rezerviran
»Iris«, pred vstopom za proizvodnjo juh,
v mesto, je osredotočena mezg, kave itd.
V enem mraku 25.000 zabojev sardin
Oktobra ujeli toliko rib kakor prej skoraj v vseh letošnjih mesecih
Poročali smo že o izredno uspešnem ribolovu, ki ga je bilo deležno ribiško ladjevje izolskega »Delamarisa« v oktobru. Ujeli so 80 vagonov plavih rib (v glavnem sardel), t. j. skoraj toliko, kot vse letošnje mesece do oktobra in se tako približali planu (210 vagonov), da ga bodo bržkone izpolnili.
Finančni uspeh, ki ga ima od tega obilnega ribolova ribolovna enota sama in vse podjetje, je toliko večji, ker so sardele v tem letnem času po kako-
DOL. TOPLICE
Miaciirta ureja športni prostor
Topliška mladina zdaj ureja športni prostor v velikem zdraviliškem parku. Prav bi bilo, da bi mladini posvetili več pozornosti in da bi dobila prostor za smotrno telesno vzgojo.	D. G.
Načrti za ureditev Markovca, Žusterne in Bertokov
Svet za urban.zem koprske občine je obravnaval ureditvene načrte za območje Markovca, Zusteme in Bertokov. Glede načrta za Markovec je sklenil, naj bi projekt, ki ga je izdelal Investbiro Koper, predložili skupščini s priporočilom, da ga predloži javnosti v trimesečno predpisano razgrnitev. Tako bodo organizacije, ustanove in posamezni občani lahko kaj pripomnili. Glede ureditvenega načrta Zusteme je svet sprejel programske osnove in elemente, ker za izdelavo glavnih načrtov ni denarja. Vendar bodo kljub temu lahko izdali nekaj dovoljenj za lokacijo. Za zdaj pa je ostal neurejen še zazidalni načrt za Bertoke pri Kopru.
J. V.
vosti odlične in omogočajo zato tudi ustrezno kakovost končnega izdelka (sardin itd.).
»Delamarisov« obrat »I-ris«, ki se je zaradi obilnega plena znašel pred težavno nalogo, jo je po ob pomoči drugih oddelkov uspešno rešil. V 14 dneh je prišlo v proizvodnjo kar 106 vagonov rib. O izrednih naporih v tem času priča naslednji podatek: lani so vse leto izdelali 4000 zabojev sardin (po 100 škatel v zaboju), samo v letošnjem srečno kritičnem oktobrskem mraku pa so jih izdelali 25.000. Cesar se jim ni posrečilo spraviti v pločevinaste konservne škatle, so nasolili in drugače konservi-rali in si tako zagotovili dobršen del osnovne surovine za proizvodnjo v prvem trimesečju prihodnjega leta.
Dobršen del obilnega u-lova so prodali tudi v svežem stanju po raznih rrie-stih Slovenije pa v Zagrebu, Beogradu itd.; bodisi v lastnih bodisi v drugih ribarnicah. Po porabi rib
smo v naši državi kljub dokajšnji obilici, žal, menda kar na zadnjem mestu v Evropi. Svežih rib pride pri nas na prebivalca komaj 0,90 kg, z ribjimi kon-servami vred pa 1,2 kg na leto. (V sosednji Avstriji, ki ima sicer precej rek in jezer, a nima morja, pride na prebivalca skoraj 4-krat toliko; da ne govorimo o Italiji ali celo o skandinavskih državah). Zato je razveseljivo, da se poraba svežih rib, vsaj
-• .
H
'v
NA JESENICAH ŠE 700 2ELEZARJEV PROSI ZA STANOVANJA — Čeprav so na Jesenicah po vojni sezidali več kot 1500 samskih oziroma družinskih stanovanj, železarji še zmeraj nimajo ustreznih domov. Težave so zlasti z delavci, ki se vozijo iz Rateč, skozi bohinjski predor, iz Kranja itd., saj izgube z vožnjo vsak dan po 5 do 6 ur. Mnogi prosilci za stanovanja prispevajo svoje prihranke za gradnjo, razgibano pa je tudi delo stanovanjskih zadrug. Zdaj veliko zidajo na Koroški Beli, kjer gradi železarna 10 stolpičev z 20 stanovanji (na sliki).	Foto: Zuro
Novomeške
novice
# Novomeščani radi zahajajo v šolsko restavracijo »Breg«, ki so jo odprli ob občinskem prazniku. V pokritih prostorih je 110 sedežev, 70 gostov pa bo ob lepem vremenu lahko sedelo tudi na vrtu. Ta zanimiva restavracija ima Trdinovo, Kettejevo, Hladnikovo in Jakčevo sobo. Na stenah vise reprodukcije del teh slovenskih umetnikov, Božidar Jakac, ki se je v tej hiši rodil, pa je prispeval izvirne grafike.
0 Novomeška mladina, ki tarna nad kulturnim mrtvilom, meni, da bo Oder mladih prinesel več živahnosti v novomeške kulturne vrste. Oder bo vodila Alenka Bele-Vrabčeva, ki se je novomeškemu kulturnemu občinstvu predstavila že lani z režijo Linhartovega »Matička« v izvedbi gimnazijcev.
0 Po osnutku arhitekta Marijana Lapajneta so pred dnevi obesili na steni kavarne Metropol turistični načrt Novega mesta. Zaradi svoje preglednosti bo močno dobrodošel predvsem tujim turistom, ki so doslej morali spraševati mimoidoče, kadar so si hoteli ogledati novomeške zanimivosti in znamenitosti.
0 Da je letošnja bera kostanja slaba, v Novem mestu najbolj potrjujejo to, da so imeli le enega kostanjarja, pa še ta je prodajal kostanj le nekaj časa. Merica je veljala 100 dinarjev. Minula leta so začeli prodajati kostanj prej, pa tudi kostanjarjev je bilo več.
0 S tradicionalnimi jezikovnima tečaji novomeške delavske univerze letos, kot vse kaže, ne bo nič. Zanimanje zanje je namreč izredno majhno, tako da še zdaj zbirajo prijave.
0 študijska knjižnica Mirana Jarca je razstavila zbir ko rokopisov pomembnih Slovencev. Zbirka je obsegala čez 30 imen različnih generacij. Razumljivo je, da so bili najmočneje zastopani prav Novomeščani: Trdina, Kette, Vaštetova, Jarc in drugi.
J. S.
T1
Bil sem podeželski zdravnik”
Dr. Branko Lukman se je po 34 letih poslovil od Grada
Omizje molčečih ljudi v soboški »Zvezdi« ni prav nič spominjalo na vesel dogodek. Za razsvetljenimi okni, pred katerimi so poplesavale prve snežinke, je za praznično pogrnjeno mizo morda poslednjič sedel med svojimi stanovskimi tovariši dr. Branko Lukman, zdravnik iz Grada na Goričkem. Slednjič je prišel po štiriintridesetih letih napornega dela dan slovesa.
Bil je to • sloves človeka, ki je prebil med podeželani tega nekdaj najbolj zaostalega in odmaknjenega sveta štiriintrideset let, ne da bi ga z njegovo življenjsko družico kdaj koli preganjala misel, da bi se izneveril Gradu z dvajsetimi okoliškimi vasmi z več kot dvajset tisoč dušami.
— Pač, med vojno me je okupator suspendiral, ker sem aktivno sodeloval z naprednim gibanjem — poslušam in berem spomine z obraza trdih potez, ki odkrivajo lastnosti klenega značaja. Pred sodiščem sem se zagovarjal, ko je prišla fašistična svojat na sled organiziranemu delovanju naše skupine, ki je zbirala sanitetne pripomočke za partizane.
okupaoijo pustila v zavesti tega ljudskega zdravnika tako globokih sledov kot njegova vsakdžinja srečanja z domačim, ki v svoji revščini pogostokrat niso mogli vračati njegovih uslug drugače kot s hvaležnostjo.
Slavljenec obuja. spomine na prva srečanja s prebivalci Goričkega, ko je kot neizkušen stažist prišel po končanem študiju iz Zagreba v ta zapuščen svet.
Tu se je prvikrat srečal s kompliciranim porodom, ki ga je veljal več napora kot kateri koli kasnejši: zdravniški poseg v njegovi dolgi zdravniški praksi. Porodnfti, ki ji je po običaju prednikov pomagala v hudih trenutkih nevešča domačinka, je ponovno vdahnil življenje in rešil otroka.
Potlej so se vrstile poti
podeželskega zdravnika po blatnih poteh in kolovozih v domačije Goričanov kot na filmskem traku. Največkrat je v soju sveče in petrolejke po napornem pešačenju ali trdi vožnji na kmečkem vozu prebedel vse noči med bolniki, ki so hitro dojeli vlogo in delo svojega zdravnika.
Iztrgane in kronološko nepovezane epizode podeželskega zdravnika povezujejo govorniki na poslovilnem večeru v celovitejšo podobo.
— Ni plačila za tvoj trud, za zvestobo tvojemu poklicu in predvsem tudi tvojim ljudem, ki so te iz generacije v generacijo spoznavali za svojega v dobrem in slabem. Kljub najtežjemu delu, ob katerem bi obupal marsikak še tako kl(5h človek, si vztrajal in ko zdaj zapuščaš Pomurje vemo, da te bodo na Goričkem hudo pogrešali! izzvene-vaijo kot refren iskrene besede kolegov podeželskega zdravnika.
Dr. Lukman v svoji skromnosti ni nikoli zahteval kakršnega koli zadoščenja za svoje delo in stalnost, zato mu je tokrat neprijetno. Presene-
čen zaradi take pozornosti je tiho, kot da bi bile njegove besede namenjene ženi, dejal: — Bil sem podeželski zdravnik in šele danes zares čutim, kako odločilno pogojuje osebno srečo in poklicno zadoščenje prav v naših vrstah ljubezen do človeka. Ne razumem, zakaj vidijo nekateri mlajši kolegi svojo prihodnost samo v mestnem vrvežu, še manj dojemam posameznike, ki tehtajo svoj poklic in svoje znanje z neizčrpnim seznamom zahtev. Verjemite mi, jaz sem bil srečen tudi tako in če bi še enkrat lahko odločal o svoji življenjski poti, bi se spet od-n ra vil na blatne kolnike med Goričane . . .
BORO BOROVIC
po podatkih »Delamarisa«, zadnja leta vendarle veča. To pripisujejo boljšim cestam, prevozu (hladilni kamioni), temu da so ribarnice po mestih prav zaradi prvih dveh razlogov lahko statho ustrezno založene z ribami, in v zadnjem času tudi cenam drugih vrst mesa.
V 1962. letu je »Delamaris« za sprotno rabo prodal 1.200 ton svežih rib, v 1963. letu 1.400 ton, lani 2000 ton in letos doslej 2000 ton. Samo v prid bi nam bilo, če bi to gibanje še pospešili. Ribe na jedilnikih družin niso samo dobrodošla sprememba, ampak so koristne tudi zaradi nekaterih substanc, ki jih ni v nobenem drugem mesu.	p.	M.
Srečanje mladine v Podnartu
V Podnartu na Gorenjskem je družbeno in kulturno življenje dokaj razgibano. Vaščani so zgradili lep kulturni dom, v katerem so pogosto prireditve in družabna srečanja, sestanki in občni zbori. Nedavno je bil kulturni večer, na katerem sta se predstavila moški pevski zbor iz Krope in mladinski pevski zbor iz Podnarta.
Mladini v Podnartu veliko pomaga .Svoboda, zlasti pa njen predsednik Jože šolar. Tudi likovno življenje je v tem kraju dokaj razgibano. Letos spomladi so imeli v kulturnem domu več večerov, na katerih so se seznanjali s s1!karstv.om v mmulosti. V Podnartu 'je več slikarjev amaterjev, ki bodo v kratkem priredili razstavo.
DPD Svoboda je pripravila program za prihodnje delovno obdobje. Zajema kulturne -•■n -lasbene večere, družabna srečanja mladine in odraslih, koncerte in dramske nastope. Prihodnjo pomlad bo podnar-ški mladinski pevski zbor šel v Šentjanž na Koroško. S tem krajem v Rožu bodo navezali tesnejše stike in poskrbeli za izmenjavo 'Sultumih skupin.
J. B
NOVA GORICA
Pogovori občinskih odbornikov z volivci
Da bi javnost dela novogoriške občinske skupščine prišla čimbolj do izraza, bodo v kratkem pripravili pogovore odbornikov z občani. Pogovori bodo tudi v manjših krajih in ne samo v središčih krajevnih skupnosti. V teh pogovorih bodo bržkone učinkoviteje urejali zadeve, ki so mnogokrat vzrok nepotrebnega kritiziranja občanov. Na pogovorih bodo obravnavali tudi obča vprašanja krajevnih skupnosti kot celotah, pa tudi probleme posameznih krajev. Kdaj bodo ti pogovori, bodo pravočasno sporočili. Do konca leta naj bi bila v več kot 20 »vaseh Spodnje Vipavske in Soške doline, v Brdih in na Trnov-sko-banjški planoti.
JP
Kritično v obmejni trgovini
Tuji kupci potrošijo v trgovinah v območju ■ Nove Gorice po 100 milijonov lir na mesec
NOVA GORICA, 17. nov. — Ko so predstavniki trgovskih podjetij severne Primorske na pobudo gospodarske zbornice SRS in republiškega odbora sindikata storitvenih dejavnosti analizirali probleme trgovine po uveljavitvi gospodarske reforme, so se zadržali predvsem pri obratnih sredstvih. Trgovina je namreč nesposobna, da bi si jih sama zagotavljala v potrebnem obsegu, banke pa so zaostrile pogoje za njihovo kreditiranje. To ima za posledico nezadostno izbiro blaga, ki bd ga sicer trgovska mreža lahko zagotavljala.
S tem je povezan problem razširjene reprodukcije. Trgovina je v sedanjem položaju, ko ima določene marže in ne more bistveno vplivati na cene artiklov, nesposobna slediti potrebam po širjenju in modernizaciji lokalov. Zato je v tem čutiti precejšnjo stagnacijo. Iz teh aspektov so obravnavali tudi osnutek novega zakona o blagovnem prometu.
Precejšen del razprave so na posvetovanju posvetili posebnemu poldžaju trgovine ob meji, ki ne more zadovoljevati velikega naraščanja zahtev potrošnikov, zlasti z one strani meje. Nov menjalni kurz je zelo spodbudil interes italijanskih potrošnikov za naše blago. Obseg menjave se je na primer povečal v zadnjih mesecih skoraj trikrat, tako da sedaj potrošijo na primer v trgovinah novogoriške občine italijanski kupci mesečno po blizu 100 milijonov lir. Iz vseh teh razlogov pa je tudi trgovina nesposobna, da bi jim nudila zadostno izbiro blaga. Zlasti je čutiti pomanjkanje usnjenih in krznenih izdelkov ter izdelkov domače obrti.
čeprav si ne kaže delati iluzij, bi bilo bržkone le pametno, da bi podjetja z vso resnostjo proučila sedanjo organizacijsko sestavo in jo prilagodila novim razmeram. Trgovska mreža na Goriškem je zelo razdrobljena. Zato ne more sredstev, ki jih 'ustvarja, najbolj smotrno investirati v modernizacijo in razširjenje lokalov. T0 pa je nujno spričo dejstva, da zaostajajo obmejni predeli, ki čutijo precejšen pritisk potrošnikov tudi z one strani meje, po površini prodajnega prostora na prebivalca znatno za slovenskim povprečjem. F
Sestanek političnih sekretarjev ZK
NOVA GORICA, 17. nov. — Na današnjem sestanku so politični sekretarji cfcčmskih komitejev ZK iz vise Primorske ocenili probleme, ki so se pojavili v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme. Posebno so poudarili vilogo in naloge komunistov v konkretnem izvajanju stališč in sklepov, ki so bili sprejeti na III. plenumu CK ZKJ.
K.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v tragični smrti preminil dragi mož in skrbni oče
Franc Mešiček
Pogreb pokojnega bo v četrtek, 18. novembra 1965, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju
Žalujoči: žena Angela, sinek Srečko in drugi sorodniki
Celje, Hrastnik, Sežana, Ljubljana, Blanca,
18. novembra 1965
Ustanova, ki daje sluh
Zapis o centru za korekcijo sluha in govora
Mariborski center za korekcijo sluha in govora, ki so ga ustanovili 1962. leta, je v pičlih treh letih dosegel take delovne uspehe, da si je pridobil zares širok sloves. Na podlagi najsodobnejših postopkov in naprav, katerih dvojni oče je znani zagrebški profesor doktor Guberina, se ljudje v centru ukvarjajo z rehabilitacijo predšolskih in šolskih otrok, ki so prizadeti na sluhu in v govoru. Obiskovalci centra pa niso samo otroci, marveč tudi odrasli ljudje.
Trinajst strokovnjakov ima dela čez glavo. V nekdanjem Ipavčevem sanatoriju ni namreč skoraj nikoli mimo. Center se že dalj časa trudi, da bi zaposlil nove ljudi, ki bi delali v tej ustanovi. Vendar to iskanje do zdaj ni rodilo kaj prida uspeha. Mladih ljudi ni v center, ker v ustanovah in občinah ni mogoče dobiti štipendij za audiopedagoški, logo-pedski in drugačen ustrezen študij. Zlasti se to pomanjkanje pozna pri šolskem pouku. V centru so namreč prvi, drugi, peti in šesti razred šole za naglušne. Ker primanjkuje učnega osebja, si v centru pomagajo tako: v razredih učijo pedagogi, ki so prej deset let delali na osnovni šoli. Ti požrtvovalni ljudje hospitirajo v ambulanti in v šolskem razredu za naglušne pod vodstvom audiopedagoga. Hkrati pa še izredno študirajo na ustreznem oddelku visoke pedagoške šole v Zagrebu.
Kako pomembno je delo mariborskega centra za korekcijo sluha in govora, zlahka povedo tile podatki: v centru imajo vpogled nad 3 tisoč 416 otroki. Slušno prizadetih je 1108 otrok; 1915 otrok ima take govorne motnje, za katerih odpravo je potrebna daljša vadba; 322 mla- ' dih ljudi pa ima lažje sluš ne in govorne motnje. Odpraviti jih je moči v Krat kem času. V šolo centra hodi 54 otrok. Kakih 500 otrok pa nenehno obrav- , navajo v ambulanti.
Največja težava, ki tare zdaj sicer od sile delav- ! ni center, je pomanjkanje naprav za slušno rehabili tacijo. Zavod sicer ima dve lastni napravi. To sta Su vag I. (skupinska slušna naprava) in Suvag iingua Zagrebški profesor Gube rina pa je dal centru na posodo še dve napravi vr ste Suvag (za skupinsko ; in posamično delo). Vse ! te naprave pa so premalo ; Center bi potreboval vsaj
4 Suvag naprave in ver-bološki audiometer. Te stvari, ki jih izdelujejo v fonetičnem inštitutu zagrebške filozofske fakultete, stanejo 10 milijonov dinarjev.
Mariborski zdravstveni dom (center je njegova organizacijska enota), ka korkoli že pobrska po žepih, za te učinkovite rehabilitacijske naprave nima denarja. Ker ni dvomov, da opravlja center sila pomembno in občutljivo nalogo, potem ne sme biti dvomov, ali bodo dragocene naprave sploh kdaj prišle za zidove nekdanjega Ipavčevega sanatorija. Center dela za širšo družbeno skupnost. Zato naj skupnost odšteje iz družbene denarnice denar, da bodo z njim lahko kupili naprave za rehabilitacijo. Delo samega centra ni znano samo pri nas. Razen tega, da dobivajo požrtvovalni delavci obiske iz vse države, so na njihova vrata potrkali tudi Avstrijci.	2.
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi sin, očka, brat, stric, svak in nečak
Peter Ocepek
kovač — ključavničar
V poslednji dom ga bomo pospremili v četrtek, 18. novembra 1965, ob 15. uri iz Suhadol št. 13 na pokopališče v Komendo
žalujoči:
oče Janez, mama Marija, bratje Ivan z družino. Martin z druž.ino. Tone z ženo, sestre Milka, Julka z družino, Marija z možem, strici in tete
Nasovče, Fraakfurt, Križ, Švica, Vodice,
17.' novembra 1965
Sooročamo žalostno vest, da je tragično preminil naš dobri sodelavec tovariš
Peter Ocepek
Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, 18. novembra 1965, ob 15. uri izpred hiše žalosti v Suhadolah št. 13 na pokopališče v Komendo.
Marljivega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Kolektiv »Induplati« — Jarše
Vsem sorodnikom žalostno vest. da
m znancem sporočamo nam je umrla mama
Drago dne 19.
Jožefa Bric
rojena POZNIČ
mamo bomo pospremili na novembra 1965, ob 10.30 na Šmartno ob Dreti
zadnjo pot pokopališče
Žalujoči:
Jožefa z družinama ter sin Jože
hčerki Marija i
Šmartno ob Dreti, 17. novembra 1965
!!llllllllllllll!lllli:|l!llj|||||llllli[lllll!llllllllllllll!!l!l|l!!!|l!|j|:[||||||||||||j|||||[||;!|[l!||[f1||||j|!||[i|{j|||||jj||||||||j||[|jj|;[[[|j|||||||j||||||||j|||(|||![|||j;i||jj||HI||i
Razpisna komisija
GRADBENEGA ŠOLSKEGA CENTRA -DOM VAJENSKE MLADINE
LJUBLJANA, TITOVA 98-a razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
VZGOJITELJA — predmetni učitelj ali učitelj SKLADIŠČNIKA — kvalificiran ali polkvalificiran delavec živilske stroke z najmanj 5-!etno prakso KURJAČA — izprašan kurjač za nizkotlačne kotle VRATARJA — TELEFONISTA — dokončana osem letka, prednost imajo kandidati z znanjem vsaj enega -'tu jega jezika.
Stanovanj nimamo.
Interesenti naj vložijo pismene s 50 din do 25. novembra 1.1.
Nastop službe s 1. decembrom ali po dogovoru.
vloge, kolkovane
9751
Komisija
podjetja
za razpis in imenovanje generalnega direktorja
Litijčani skrbijo za svoj kraj
Z zadnje konference krajevnega odbora SZDL
Te dni je bila v Valvasorjevi sobi v litijski restavraciji Pošta dobro obiskana konferenca krajevnega odbora SZDL. V Litiji je 2561 volivcev, organiziranih članov SZDL pa je 1861. Še zmeraj ni včlanjenih 700 ljudi.
Na pobudo volivcev so v zadnjem času potegnili javno cestno razsvetljavo iz Litije preko Dobrave do šmartna.
Na pobudo turističnega dru-
štva tekmujejo Ldtljani pri olepševanju hiš, ulic in cest. Najbolj prizadevni bodo dobili nagrade.
Pred kratkim so govorili o gospodarski dejavnosti Litije in okolice. O programu stanovanjske in urbanistične izgradnje je govoril Avgust Spat, ki je navedel nekaj zanimivih podatkov. Letos so popravili in izboljšali stanovanja v treh poslopjih na Stavbah, kii so last litijske predilnice. Stanovanja bodo popravili tudi v drugih poslopjih, ki ne ustrezajo več
sodobnim razmeram. V tako imenovana predilniški vili stanuje zdaj 16 družin. Za njeno popravilo bo potrebnih 10 milijonov dinarjev. Nekaj stanovanjskih zgradb je zastarelih in jih bodo morali porušiti. Tako bodo porušili delavske hiše na štalah, kjer so bili nekdaj predilniški, hlevi. Doslej so zgradili v Litiji vsako leto kakih 60 stanovanj, zaradi podražitve p jih bodo prihodnje leto le 40.
O vsem tem, pa tudi o potrebi, da bi nadaljevali dela na novi zasavski cesti, o čemer je govoril predsednik občine Slavko^ Pungerčar, je bil govor tudi na konferenci litijskega odbora SZDL.
J. 2.
ISKR \
KRANJ
v
v skladu z določ.ili temeljnega zakona o volitvah DR in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, lerneijnega za ko-na o delovnih razmerjih, Statuta podjetja Iskra, začasnega pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih
PODALJŠUJE RAZPISNI ROK ZA DELOVNO MESTO
GENERALNEGA
DIREKTORJA
podjetja Iskra Kranj
Oseba, ki fakultetno dar*tvu -ali
kandidira za delovno izobrazbo srednjestrokovno
mesto generalnega direktorja, mora imel s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih izobrazbo z najmanj 10 leti take Podaljšani razpisni rok velja do 25. novembra 1965
Kandidati naj k vlogam \priložijo dokazila gih organizacijah in kratek življenjepis.
Prijave pošljite na naslov: ISKRA Kranj, Kidričeva 40.
v gospo prakse.
o svojem dosednjem delu v dru
KRANJ, Organizacijsko-kadrovski sektor
RAZPISNA KOMISIJA
Poraz, ki pomeni zmago
Nogometaši Partizana izgubili v Bremnu samo 0:1
BREMEN, 17. nov. Nogometni prvak Jugoslavije Partizan iz Beograda se je plasiral v tretje kolo letošnjega tekmovanja za pokal evropskih šampionov. Povratno tekmo z zahodnonemškim prvakom Werderjem je sicer izgubil 0:1 (0:1), ker pa je v Beogradu zmagal 3:0, se je zaradi boljše razlike golov uvrstil med najboljših osem evropskih ekip.
Tekmo je na stadionu »We-ser« gledalo 30.000 ljudi. Zadnji del so odigrali' pod reflektorsko lučjo. Teren je bil zmrznjen, pihal je hud veter.
Edini zadetek je v 33, min. zabil Schtitz. Zaradi surove igre in nešportnega vedenja je sodnik Warton (Škotska) v 84. min. izključil Sehiitza (W) in Bečejca (P), v 86. minuti pa še Bordela (W).
SESTAVI EKIP:
Partizan:	šoškič,	Jusufi,
Damjanovič, Beoejac, Rašo-vič, Vasovič, Bajič, Kovačevič. Hasanagič, Vislavski, Pir-majer.
\Verder: Bernard, Piontek, Hottges, Steinmann, Bordel, Lorenz, Zebrowski, Schiitz, Matischak, Femer, Hanel.
Tekma je bila ostra in na tre-
nutke tudi surova, zlasti s strani domačinov. Werder je bil v premoči (razmerje kotov 9:2), vendar je Partizan, zlasti po zaslugi Soškiča, vzdržal siloviti pritisk.
Ostali izidi v tej konkurenci: Berlin — Vorvrarts Manchester United 0 : 2 (0:0), Atene — Panatenaikos : Ferencvaro; 1 : 3 (0:2).
Pokal pokalnih prvakov:	Cluj
— Stiinea Atletico (Madrid) 0	2 (0:0), Magdeburg — Auf-
bau : Sion (Švica) 8 : 1 (3:1).
VELESE JEMSKI NOGOMET
Zagreb : Steagul Rosu 2:2 (0:0)
ZAGREB. 17. nov. — Pred kakimi 1000 gledalci sta se v prvi tekmi II. kola tekmovanja za pokal velesejemskih mest enajsterici Zagreba in romunske ekipe Steagul Rosu iz Brašova razšli neodločeno 2:2 (0:0). Gostje so dvakrat vodili, vendar je Zagrebu obakrat uspelo izenačiti. Strelci: Goran v 58. in Jenei v 84. min.
za goste ter Bubanj v 68. in 85. min za Zagreb. Sodil je Madžar-Sanaor.
Zagreb je z današnjim nastopom znova dokazal, da je zašel v resno krizo. Igralcem ni nič uspevalo, počasi so se gibali po terenu, netočno so dodajali. Samo tako slabi igri gre pripisati, da Je Zagreb ostal brez zmage proti povprečnemu nasprotniku.
Željezničar: SFRJ (mladij 1:2 (1:0)
SARAJEVO, 17. nov. V tekmi za trening je mlada nogometna reprezentanca Jugoslavije, ki bo 24. t. m. nastopila proti ustrezni angleški ekipi v Londonu, premagala sarajevskega Željezničar ja 2:1 (0:1). Reprezentanti niso zadovoljili. Strelci: Sliškovič v 52. min (z 11 m) ter Nadoveza v 75. min. za SFRJ, Bukal v 40 min. za Želj ezni čar.
ZVEZNI NOGOMET
II. liga — vzhod
SLOBODA (TU) : BORAC(C)
8:0
ŽELEZNIČAR (N) :
SLOGA (K) 1:1 (0:1)
POKAL SFRJ
Titograd : Lovčen 1:0 ((1:0)
iad 12 milijonov dolga
Nogometni klub Maribor v hudi materialni stiski
Pr; mariborskem nogomet- , nem drugoligašu pošiljajo ! dan za dnem v javnost če- I dalje obupnejše kl-.ce na po- : moč. Obiskali so že številne i forume, vendar povsod več ali manj naletel: na gluha ušesa. »Najhuje je.« je dejal te dni podpredsednik kluba ■ Milan Miščevič, »da gre sedaj že čisto zares za obstoj kluba. Ker stroški neprestano rastejo, dotacije za letos so nam znižali za 8 milijonov, j hkrati pa so znatno nižji ] zavoljo skromnega obiska te- > kem tudi dohodki, smo se znašli v nerešljivem matu. | Klubska blagajna namreč izkazuje kar 12 milijonov in 600 tisoč dinarjev dolgov, za katere bo treba najti kritje ali pa razglasiti konkurz. Zato se obračamo tudi na mariborsko javnost, da nas vsaj moralno podpre, saj odborniki kluba menijo, da je za sedanjo zagato treba najti nujno rešitev. Maribor namreč nikakor ne bi smel izgubiti drugoligaša in se vrniti nazaj na staro, ko so se posamezni klubi posebej potegovali za vzpon v zvezno tekmovanje.«
Razmere, v katerih se je
znašlo vijoličasto moštvo, so torej skrajno resne. Nadaljnji obstoj pa ni odvisen samo od mecena ali mecenov, ki bi bili pripravljeni poravnati dolgove, ampak tudi od zavesti Mariborčanov, če si želijo nadaljnji obstoj te enajsterice ali ne. Čeprav bi imeli marsikatere kritične pripombe o delu tega nogometnega kolektiva, menimo, da se je treba zavzeti za njegov nadaljnji obstoj. To pa le s pogojem, da se bo v prihod-
- ■■■ -* -r -
nje bolj vključil v splošno problematiko mariborskega športnega življenja in ne bo več nastopal kot nekaka avantgarda, ki ji gre vsa podpora brez pridržkov. V poslovanje tega društva namreč doslej ni bilo ravno lahko prodreti, prav tako pa tudi ne v razna vprašanja, ki bi sicer povsem logično sodila v javnost. Zaprtost je klubu močno škod la. ker se je s tem oddaljeval celo od najzvestejših navijačev. Sicer pa je dovolj, če v zvezi s tem omenimo na videz povsem nepomembno, vendar značilno prakso: igralci kluba niso smeli dajat pred tekmami ali po njih za jav-1 nost ndkakih izjav, kakor da je bilo kaj takega pridržano , samo funkcionarjem. Isto je I veljalo tudi za uslužbence.
Posle anje naj bi bilo torej j stvar funkcionarjev, v katerih delo se ne bi smel vtikati in ga kritizirati nihče. To je bil eden izmed bistvenih vzrokov, da je klub. ki je v začetku užival skoraj nedeljeno podporo vsega Maribora, sčasoma izgubil precej privržencev. Ce je nogometni klub Maribor zastopnik vsega mesta, potem bi bilo prav, da so vsi, ki se za delo zanimajo, z njim tudi bolje se—lanjeni. Zelo skromno, da ne rečemo celo nikakršno, je bilo tudi sodelovanje nogometnega kluba z mariborskimi telesnovzgojnimi forumi. Nogometni klub je imel pač v največji meri zagotovljeno svoje finančno poslovanje in je menil, da ga vsi drugi problemi kaj malo skrbijo. Seveda je to povzro-
čalo pri zastopnikih drugih športnih panog hudo kri in pri telesnovzgojnih forumih ostro kritiko, na katero pa se niso ozirali.
In -kaj se v Mar boru kljub vsem teni napakam zavzemamo za enoten kiub? Zato, ker je bilo že prej, po gospodarski reformi pa še posebno, očitno, da lahko v tem mestu goji kvaliteto le en športni klub in da bi vsako drobljenje zanesljivo prineslo le padec. Razpad vijol častega moštva bi namreč neogibno pomenil vrnitev na staro klubaštvo, s tem pa tudi nazadovanje kakovosti -sid
Rezultati SCNL
ZAHODNA SKUPINA (X. kolo)
— Svoboda : Kamnik 6:0, Izola : Tržič 3:1, Jesenice Tabor 6:1, Slavi ja : Primorje prek. v 72 min pri rezultatu 2:0 za Slavijo. Sodnik More je ustavil tekmo zaradi tega, ker izključena igralca Primorja nista hotela zapustiti igri šča. Tekme ni bilo, prav tako pa tudi ni bilo srečanja Usnjar — Ilirija, ker vrhniško igrišče ni bi lo sposobno za igro. Po predzad njem kolu vodi Slavij a s 17 „toč kami pred Svobodo 15, Jesenicami 14, Ilirijo 13, Taborom 12 točkami itd.
VZHODNA SKUPINA (X. kolo)
— Kovinar : Mejnik 2:3, Papirni-čar : Partizan (K) 5:0, Ojstrica : Grafičar 3:2, Olimp : Drava 2:2, Fužinar : Nafta 4:2. Partizan (S) je bil prost, V vodstvu sta Olimp in Mejnik z 12 točkami pred Dravo 11, Nafto, Grafičarjem in Pa-pimičarjem po 10 točk itd.
MLADINSKA LIGA (X. kolo)
— 2elezničar : Koper 6:0, Olimp : Gorica 7:2, Kladi var Maribor 2:4, Rudar (T) : Slavija 6:1, Olimpija : Celje 6:1; Mura — Triglav bo po vsej verjetnosti 3:0 pf, ker Triglavani zaradi 'finančne krize niso prispeli v M. Soboto. V vodstvu sta Rudar (T) in Maribor s 16 točkami pred Železničarjem 14, Olimpija 13, Mura in Celje po 11, Koper 10 točk itd.
IGRA ZA RUDARJA. Rokometaš Kmetič v akciji.
Jugoslavija: K AC 4:4
Razburljiv hokej za alpski pokal v dvorani Tivoli
LJUBLJANA, 17. nov. — V dvorani Tivoli je bila nocoj mednarodna hokejska tekma za alpski pokal med reprezentanco Jugoslavije in celovškim KAC. Srečanje se je končalo neodločeno 4:4 (o:l, 2:2, 2:1). Strelci : La France 3 ter Puschnigg 1 za KAC, Felc, Smolej H, Smolej I in Hiti za Jugoslavijo. Pred približno 3000 gledalci sta sodila Costazza in Stenico iz Italije.
Tekma je bila zelo razgibana, saj se ta dva tekmeca poznata med seboj že dolgo let. Jugoslovani so bili v 1. tretjini zelo podje<tni pri snovanju napadalnih akcij, vendar premalo iznajdljivi pred vrati, niso pa znali izrabiti tudi številčne premoči (izključeni Felc, Del John in Phschnigg). Avstrijci so nazadnje povedli 1:0, za nameček pa je bil izključen Kristan.
Začetek druge tretjine je bil zelo podoben prvi, saj so gostje po začetni premoči domačih povišali na 2:0. Nato pa so Jugoslovani po hitrih nasprotnih napadih dvakrat zadeli celovška vrata. Izenstfenje rezultata je nagnalo igralce še k večji prizadevnosti,
pa tudi k vročekrvnosti. Veselje domačih je bilo kratkotrtjno, kajti Kanadčan La France je na* posled našel vrzel in povede! KAC znova v vodstvo — 3:2.
V zadnji tretjini je bila igra še bolj razburljiva, še zlasti, ko je Smoleju I le uspelo ukaniti celovškega vratarja. Toda za domače usodni La France je medtem, ko so drugi na hitro roko obračunavali medseboj, že tretjič v zatresel jugoslovansko mrežo in spet spravil KAC v vodstvo — 4:3. Ko je že vse kazalo, da bo ostalo pri tem rezultatu — ne glede na premoč izbrane ekipe SFRJ in mnoge strele na avstrijska vrata — je Hiti na podajo Pelca vendarle izničil.
LONDON, 17. nov. Selektorji mlade nogometne reprezentance Anglije so določili kandidate za^. državno reprezentanco, ki se bo 24. t. m. pomerila z moštvom Jugoslavije. V moštvu so: Stepney, Lawrer, Thompson I., Hollins, Mob ley, Smith, Armstrong, Hunt, Jones, Chivers in Thompson II.
Slabo začeli, boljše nehali
Rokometaši Rudarja so ob polčasu zadovoljni s plasmajem v zvezni ligi
S prvim snegom se Je končala tudi rokometna sezona na odprtih igriščih. To velja predvsem za zvezno moško ligo, saj so dekleta na tej ravni zaradi svetovnega prvenstva in republiški ligaši v obeh konkurencah ligaške boje opravili že poprej. Prvi del tekmovanja v 14-članski zvezni ligi se je končal brez večjih pretres-ljajev, saj sta v ospredju ekipi (Medveščak in Zagreb), ki sta tudi v sedanjih prvenstvih osvajali naslov državnih prvakov, tik za njima pa je bjelovarski Partizan, ki se je še pred kratkim ponašal s takim naslovom. Edini slovenski zastopnik v najvišjem razredu Rudar iz Trbovelj je obtičal na zadovoljivem 9. mestu.
— Rudarji smo izpolnili plan: osvojili smo 11 točk, ki nam bodo dale brez skrbi prezimovati od spomladi, nam je dejal trener in v drugem delu tudi igralec moštva Bašič.
Trboveljačni so slabo začeli, tako da so nekateri tudi najvnetejši. navijači te ekipe že začeli obupavati. Lani si je namreč Rudar na tej poti prav v prvih spopadih zagotovil prvoligaški obstoj. Letos pa je bilo drugače. Trener ligaškega moštva je zbral ekipo pravzaprav šele do tretjega kola, ker
dotlej še niso bile urejene vse registracijske formalnosti za mladega Celjana Markoviča, ki se je pozneje odlično uigral v novo sredino. Omeniti pa je treba še eno olajševalno okoliščino za Rudarja. 2reb tokrat Trboveljčanom ni bil najbolj naklonjen, saj so se prav v prvih kolih morali postaviti na plan proti najboljšim ekipam v ligi, vse tekme pa so izgubili z neznatnimi razlikami v golih. Moštvo je prišlo v formo šele v zad-njh šestih partijah in pospravilo celo točko več (po neodločeni igri s Partižanom v Beogradu), kolikor so jih planirali.
— Zdaj je vse v redu. Obstali smo v zlati sredini in do spomladi bomo pripravljeni še boljše kakor jeseni, je bila sodba vratarja Marguča, ki v začetku sezone ni bil prav razpoložen med vrati.
Po reprizi bo Rudar igral doma z Medvešč3kom, Mlado Bosno, Železničarjem, obema Partizanoma, Rabotničkim in Dinamom iz Pančeva. Od osmih nasprotnikov sta močnejša od Trboveljčanov samo Medveščak in bjelovarski Partizan, vsi drugi pa so enakovredni ali pa slabši. Zategadelj lahko Rudar računa z izkupičkom najmanj 10 točk na domačem ig-
Privlačna prireditev
Državno prvenstvo v akademijskih sestavah na GR
LJUBLJANA, 17. nov. Na dan republike bo na Gospodarskem razstavišču telesnokulturna prireditev. ki bo nedvomno privlačna za vse. V mislih imamo državno prvenstvo v akademijskih sestavah, pri katerih ne ocenjujejo samo kompozicije in težavnosti sestave, marveč tudi glasbo in režijo. Prvenstvo bo na sporedu dopoldne (9), popoldne (16.30) pa bo telovadna akademija v počastitev državnega praznika. Na tej akademiji bodo na sporedu najboljše tri sestave z državnega prvenstva ter sestavi Poljšaka in Driniča, s katerima so Jugoslovanke nastopile na letošnji gimnaestradi.
Državno prvenstvo v akademijskih sestavah prirejata Partizan Jugoslavije in zvezni odbor jugoslovanskih športnih iger, organizacija pa je v rokah Partizana Slovenije. V 13 skupinah bo vsega skupaj nastopilo približno 200 pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink, samo Partizana Beograd VI bodo zastopale starejše članice. V dvorani A GR pa bomo videli še tele skupine društev: Partizana iz Noveega Sada, La-
zarevac, Bitolj, Železničar Maribor (tri skupine), Maribor I(dve skupini), Narodni dom iz Ljubljane ter osnovno šolo »Drinka Pavlovič« dz Beograda in šolsko športno društvo Mladost iz Novega Travnika.
Najboljše tri skupine bo nagradil Partizan Jugoslavije.
Vstopnina za vsako prireditev posebej bo 300 din.
Nova vest: Fužinar ostane v ZOLJ r;
BEOGRAD, 17. nov. - Po najnovejših vesteh iz Odbojkarske zveze Jugoslavije ostaja zvezni li-gaš ravenski Fužinar, * i :pada pa mariborski Branik — Hoče. Po teh informacijah imata Branik in Fužinar ob 10 osvojenih točkah ena ko razliko v nizih (24:45), o .zpa au pa je odločal količnik točk v nizih, ki je ugodnejši pri Fuži-narju (763:934 = 0,8169) kot pri Braniku (719 : 914 = 0,7886).
Kakorkoli že, po letošnjih izkušnjah sodeč bi bilo pravičneje, če bi v takem primeru prizadeti igrali še odločilne medsebojne tekme.
V. Ilič
rišču, z dobro igro pa si vsaj štiri lahko prinese od drugod.
Trboveljski Rudar je v prvem delu igral takole:	Medveščak —
Rudar 16:8, Rudar — C. zvezda 10:12, Mlada Bosna — Rudar 16:11, Rudar — Bosna (V) 18:15, železničar — Rudar 17:15, Rudar -*■ Crvenka 21:7 Partizan (Bj). — Rudar 29:9, Rudar — Zagreb 13:14, Partizan (Bgd) — Rudar 14:14, Rudar — Bosna (S) 18:16, Rabotnički — Rudar 12:13, Dinamo — Rudar 23:19, Rudar — Bo-rac 21:18.
Gole za Rudarja so v prvem delu lige zabili i Dogan 10, Jelen 5, Zgomba 2, Škrinjar 5, Kmetič 20, Ačkun 54, Berdnik 12, Juvan 9, Bašič 4, Markovič 19, Dornik 4.	M.	D
IVER DNEVA
Predsednikov bo zmanjkalo ...
V Franciji ne sme po novem v nobenem športnem združenju noben predsednik ostati na »položaju« več ko tri leta. Takšna je bila urad na odločitev državnega sveta Kot vrhovne prizivne instance na pritožbo dveh strokovnhi športnih zvez, ki sta se pritožili proti taki odločbi .državnega visokega komisarja za mladino in šport Herzoga Zahtevali sta, naj se ta ukrep prekliče, češ da bo imel kvar ne posledice za bolj razgibano in predvsem bolj pobudne delo v raznih športnih zvrsten.
Zdaj bo 'veljalo novo .! Poznavalci razmer pravijo, da bo to »rotiranje« prinašalo več slabega in povzročilo nekako trajno krizo v vrstah vodstvenih ljudi v športu. 2e prihodnje leto bodo morali Francozi iskati nič manj ko 21 predsednikov za razne os rednje športne zveze, med njimi celo za take (nogometno, kolesarsko, teniško itd.), na katerih sloni največ Športnega slovesa države.
Francija se hoče po Rimu in Tokiu po vsej sili in za :eno naj večjih žrtev »pet vrniti med športne velesile na svetu, toda ta novost ji orž-čas ne bo pomagala zgladiti poti do tega cilja že do leta 1968 . . .	(lst->
Šolski športni dan - skrb vseh
Izkušnje ljubljanskega zavoda za prosvetno pedagoško službo
V sobotni številki našega lista smo pisali o šolskih športnih dnevih, kakor so bili govorili o njih na zadnji seji pedagoškega sveta. V zvezi s to razpravo in člankom nam je Jože Beslič, svetovalec v Zavodu za prosvetno pedagoško službo Ljubljana'I, povedal svoje dosedanje ugotovitve ter predloge.
Ugotovil je, da so na področju njegovega zavoda — večji del Ljubljane in njena severna ter vzhodna okolica — v lanskem šolskem letu namenile osnovne šole povprečno 6,5 dneva za športne dneve, srednje šole pa 4. »To ni v skladu,« pravi »z navodili republiških organov za šolstvo, iti vztrajajo, naj se vsak mesec razen septembra in januarja narrjpni po en dan za rekreacijo otrok v naravi, na igriščih in na izletih.«
Nadaljnja njegova ugotovitev je, da so na osnovnih šolah izmed 211 športnih dne-vov izrabili tudi 7 za maškarado, 13 za obisk kino predstav, 4 za obisk kulturnih prireditev, 11 za delovne akcije in 29 za obisk športnih prireditev, številke kažejo, da so desetkrat združili izlet s poučno ekskurzijo in so 12-krat organizirali športni
dan kot pohod v kraje NOB. V ostalih primerih pa so šli peš v ,naravo (23), organizirali igrg (19), tekmovanja v športnih igrah (19), tekmovanja v atletiki (16), orientacijske pohode (12), smučanje in sankanje (15), plavanje (6) itd. Srednje šole pa so si predvsem ogledovale v teh dneh športne (10) in kulturne prireditve (7) ali pa organizirale izlete v naravo (15). Orientacijskih pohodov so imele 6 — tekmovanj v športnih igrah 6, — v atletiki 7, — smučanje 6-krat, orientacijski pohod tudi 6-krat itd..; izlete so združili s poučno ekskurzijo štirikrat, pohod v kraje NOV pa so organizirali dvakrat.
Marsikje športni dnevi niso pripravljeni in zato se slišijo tudi pripombe o slabo izrabljenem času, in celo to, da je športni dan za šolo izgubljen
čas. Beslič meni, da so športni dnevi sicer vključeni v redni program šole, ni pa zanje natančneje opredeljena vsebina. Navadno je vse odvisno od organizacijske sposobnosti in iznajdljivosti učiteljev za telesno vzgojo. In prav to, da ni natančnejšega programa za te dneve, je vzrok, da je vsebina športnih dni tako pisana in večkrat popolnoma narobe.
Novi oziroma popravljeni učni načrt za osnovne šole bo sicer prinesel spremembe tudi na to področje šolske telesne kulture. Vendar pa tega načrta letos še ne bo. Zato je skušal tovariš Beslič pomagati organizatorjem športnih dnevov na območju svojega zavoda tako, da je pripravil okviren program za letno šolsko obdobje, in sicer posebej za nižje razrede ter posebej za višje razrede osnovnih šol, ki pa je hkrati primeren tudi za srednje šole. Njegov predlog oziroma nasvet bo v kratkem izšel v biltenu Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Ljubljani ter v »Prosvetnem delavcu«.
J. S.
Veliko zanimanje za Planico 66
Nameravana ukinitev proge Jesenice—Rateče povzroča skrbi
LJUBLJANA, 16. nov. Priprave za tako imenovani »Teden smučarskih poletov v Planici« potekajo v redu, vendar je Planiški komite v velikih skrbeh, ker namerava 2TP s 1. januarjem ukiniti železniški promet od Jesenic do Rateč. »Razumljivo je, da Planiški komite ne bo mogel finansirati železniškega prometa na tej relaciji,« nam je dejal predsedenik propagandnega odbora Voje Šerbec.
Po njegovih besedah bi bilo najbolje, če bi se sindikalne podružnice in druge skupnosti v primeru, da bo promet ustavljen, že sedaj začele pripravljati na avtobusni prevoz. Velika mednarodna prireditev bo, kakor je bilo rečeno, od 25.-27. marca. »FIS je ta datum potrdila, velika mednarodna tekma FIS. ki bi tudi morala biti 27 marca v Oberwiesenthalu (NDR), pa je preložena na 3. april«, je pripovedoval v nadaljnjem.
Na vprašanje, ali je prišlo do kakšnih sprememb glede udeležbe, je povedal; »Ostalo je pri prvotnih vabilih: 13 evropskih držav ter ZDA in Japonska v primeru, če bodo njihovi skakalci ta čas v Evropi. Vendar pričakujemo številno udeležbo najboljših skakalcev na svetu, še zlasti, ker se bo 20. marca končala skandinavska turneja. Zanimanje za »Planico 66« je že zdaj zelo veliko v svetu. V Celovcu in Miinchnu so za-
prosili še za 100 lepakov. Janko Potočnik, turistični zastopnik Jugoslavije za ZRN v Frankfurtu, želi, da mu pošljemo 1.000 prospektov. Medtem ko nekaterim doma lepak za Planico 66 ni pogodu, so ga pa v dopisih, ki smo jih prejeli, pohvalili na Japonskem, v ZRN. Švici in Italiji. Zlasti v Trstu je, kakor je že v navadi, veliko zanimanje za prireditev.
V planiških dnevih bo PTT izdalo posebno serijo znamk. Minilo bo namreč 30 let, odkar je Bradi kot prvi človek presegel 100-metrsko znamko na smučeh. Podjetje »Slove-nijašport« je opremilo izložbe z lepaki in slikami Planice, pričakovati je, da ga bo do v tem posnemala še nekatera podjetja.
Oober rod mhdih skakalcev
Planiška šola je uspešno končala letni del vadbe
v v *
■rj«
ZAGREB	ZIDNE	PLOŠČICE SLONOKOŠČENE fjARVE
delujejo toplo in ugodno za oči, so sodobne, praktične in estetske, primerne za oblaganje kopalnic, kuhinj itd.
.	t-<	-v	•>	7;	-	-
3,300. 000 izvodov tedensko ie
zanesljiv komercialer uspeh vaših propagandnih sporočil
BOPBA
Ekonomska
politika
m
H0B0CTM
BORBA
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
OBRAT OBALNA PLOVBA PIRAN, Matteotijeva ul. 2
razpisuje za sredo, dne 1. decembra 1965
javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
2 TOVORNA AVTOMOBILA znamke »mercedes« - tip 6600
letnik 1955, nosilnost po 8 ton. dobro ohranjena in vozna
2 PRIKOLICI znamke »blumhard«
letnik 1955, nosilnost po 12 ton, dobro ohranjeni
TOVORNI AVTOMOBIL - prekucnik znamke »deutz 4500«
letnik 1963. dobro ohranjen in vozen
2 ELEKTROAGREGATA po 18 KV, z diesel motorjem, znamke »Deute«
malo rabljena	‘
JAHTO, TIP KUTTER
lesene konstrukcije, grajena leta 1958, dolžina trupa 16,36 m, širina 3,60 m, gaz 2,20 m, jambor 19,15 m Jadra so nova Motor znamke BUHK 30 HP. Jahta ima 2 salona po 4 Pulman ležišča in 4 ležišča za posadko. Kuhinja je kompletno opremljena in ima 200 1 hladilnik Jahta ima tuš, ločen WC ter radio fonijo Jahta je zelo dobro ohranjena.
Licitacija bo navedenega dne od 8. do 10. ure za družt^ni sektor, po tem času imajo pristop k lici taciji tudi zasebniki.
Ponudniki družbenega sektorja morajo predložiti pooblastilo in bianco barirani ček kot garancijo. Zasebniki pa morajo pred začetkom licitacije polo žiti varščino v višini 10 °/o začetne cene. Kolikor licitacija ponudniku ne uspe, mu bomo položeno varščino vrnili.
Ogled navedenih osnovnih sredstev je mogoč vsak dan od 7. do 14. ure od 20. 11. 1965 dalje.
Vse informacije in višino cene dobite v bivši upravi obrata Obalne plovbe pri Splošni plovbi Piran — Matteotijeva ulica št. 2.	9770
že
Planiška skakalna šola je minulo nedeljo na Mostecu končala drugo fazo poletnega treninga. Prvi del je bil med šolskimi počitnicami, v drugem pa so se zbrali v jesenskih mesecih mladi skakalci vsakih 14 dni v Ljubljani na skakalnici iz umetne snovi Zadnji trening je bi nekako že na prehodu iz letnega v zimski del vadbe. Skakalnica je bila v ti' del j o na Mostecu pravzaprav povsem odeta v snežno belo odejo. Upravitelj planiške skakalne šole prof. Ivo Cernilec je bil ob koncu letne šole očitno zadovoljen, zlasti še. ker vse kaže, da bodo sedaj njegovi učenci takoj lahko nadaljevali z vadbo na snegu.
»Letni trening smo sedaj dokončali . V jesenskih mesecih smo se zbrali v Ljubljani petkrat ^po dva dni in za to porabili prav malo finančnih sredstev, hkrati pa so vsi udeleženci pridobili veliko znanja. V jesenskih mesecih je vadila samo najboljša skupina, drugi pa so delno vadili prek rednih klubskih treningih,« je dejal tov. čmilec.
»Kakšne načrte imate za zimsko sezono?«
»Z najboljšo skupino bomo že v prihodnjih dneh odšli na sneg.
Novo n.o tujem
RIO DE JANEIRO — Sovjetska košarkarska reprezentanca je tudi v drugem dvoboju premagala vrsto svetovnega prvaka Brazilije, in sicer 72:66 (32:29).
STUTTGART -— Nogometna reprezentanca Poljske je premagala enajsterico Stuttgarta 6:0.
KC5LN - V tekmi II kola tekmovanja za nogometni pokal sejemskih mest je Koln premagal enajsterico Aris iz Soluna 2:0 (0:0) V prvi tekmi so zmagali' Grki 2:1
LIVERPOOL - Nogometaši Uj-pesta so se uvrstili v III kolo tekmovanja za pokal sejemskih mest, čeprav so izgubili 'povratni dvoboj z domačim Evertonom 1:2
Utrinki
TUDI ALBANIJA KANDIDAT Nikakšnega dvoma ni bilo več o tem, da je Jugoslavija- prireditelj prihodnjih balkanskih atletskih iger, ki so »oddane« v Sarajevu Zato je toliko bolj presenetljivo obvestilo iz Sofije, kjer je - tre nutno sedež komiteja BAI, da za domačina iger 1966 kandidira tudi Albanija. Odločitev o prizorišču tekmovanja bodo sprejeli te dni na koledarskem kongresu mednarodne atletske organizacije v Stockholmu.
KIČEVSKI REKORD Prekinitvi nogometnih tekem zaradi nretepov Dri nas niso nobena redkost V Kičevu, kjer je bila v nedeljo tekma makedonske lige med Napred kom in Tikvešem, so vendarle dosegli svoj rekord Prenaoeti, navijači domačih ?o se namreč že ob polčasu tako temeljito lotili sodnika (rezultat je bil tedaj 1:1), da do nadnlievanja srečanja sploh ni orišlo več
HATT WOOD ODSLE1 NA »HON Dl« Svetovni motociklistični Pr-vak v kategoriji 500 ccm Anglež M!ke Hai!wood je menjal delodn jalca. Namesto na MV Agusti bo v prihodnji sezoni dirkal na japonski hondi. Računajo, da je petkratnemu svetovnemu šampionu ta menjava vrgla okrog 100 milijonov dinarjev.
Sicer pa je naš načrt naslednji: od 27. nov. do 1. dec trening na Pokljuki, naslednji trening je planiran za novo leto (od 30 dec. do 4. jan), tretji pa je v napovedi za drugo polovico januarja.«
»Kdo je po vašem letos od mladih skakalcev kandidat za tradicionalno tekmovanje Kongsberg v Italiji?«
»Glede na to, da oodo odslej skakali v mladinski konkurenci samo mladinci do 18 let starosti, sodim, da so najresnejši kandidati za sestavo 4-članske reprezentance tile mladi skakalci: Dolhar. Setina (oba Enotnost). Bogataj, Primc, in Jakopin (vsi Triglav), D. Pudgar (črna) in Krznarič (Mojstrana) Med te pa se bodo lahko medtem seveda vrinili še nekateri drugi, saj je sedaj mladih skakalcev dovolj in bo konkurenca za izbiro najboljših zelo ogorčena. Vse to pa daje upati, da se za sedanjo skupino članov pripravlja dobra generacija novih naslednikov za dosedanje najboljše v članskih vrstah.«	J	—k
Na vprašanje, koliko je resnice v članku, ki ga je 3. novembra objavil beograjski »Šport« z naslovom »Planici okrnili krila«, v katerem je rečeno, da so na sestanku kluba KOP prepovedali gradnjo novih 150-metrskih . skakalnic, je Šerbec poiasnil:
»V tem članku gre za napačno obravnavanje. Na seji KOP, ki je bila pred dvema mescema v Gradcu, so nas seznanili s sklepom FIS, da je načrt bratov inženirjev Milana in Lada Goriška za gradnjo 150-metrske skakalnice oziroma skakalnice s kritično točko 120 m v Planici odobrila z majhnimi korekturami, ki jih je opravil inž. Heini Klopfer FIS je odobrila gradnjo mamutske skakalnice tudi Norveški, zavr- -nila pa je načrt za skakalnico v ZDA Smučarski poleti v Planici. 1966 bodo torej že na novi velikanki.«
D. K.
Talj : Spaski
(7. partija)
prek. z izgledi na remi
Po domačih
BEOGRAD — Disciplinsko sodišče Plavalne zveze Jugoslavije je kaznovalo zagrebški vaterpolski klub Mladost z globo 4,00.000 dinarjev, ker je brez dovoljenja nastopil v Italiji in se trije njegovi igralci niso udeležili priprav državne reprezentance za turnir v Budimpešti.
Podzvezni nogomet
PRIMORSKA LIGA (VII kolo) — Jesensko prvenstvo je konča no. Na sporedu so bile še tele tekme: Jadran : Adrija 3:0 pf , Piran Anhovo 4:1, Postojna Tolmin 4:3. Prvak je Jadran z 12 točkami (z boljšim količnikom)' pred Tolminom 12, Adrijo 10, Piranom, Postojno, Vipavo po 7. Anhovom 3 in Pivko 0 točk.
A. F
Počastitev Rudolfa Cvetica
LJUBLJANA 16. nov V prostorih Zveze .a telesno kulturo Slovenije je bila nocoj slovesnost v počastitev 8-c .etnice enega izmed pionirjev telesne kulture pri nas — Rudolfa Cvetka Jubilantu ie prvi čestital predsednik Sablja ške zveze Slovenije Peter Škrinjar in pri tem poudartl njegove ve like zasluge, ki jih je prispeva) bodisi kot tekmovalec bodisi kot trener in funkcionar.
Tržiške vesti
V Križah prF Tržiču je bila prvenstvena tekma LCRL med domačim Partizanom in Ribnico. Srečanje se je končalo neodločeno 12:12 (8:8).
V počastitev 29. novembra bo kegljaški klub organiziral tradicionalno kegljaško tekmovanje v borbenih igrah, za ekipe sindikalnih podružnic. Najboljša ekipa bo prejela pokal kluba Ljubelja.
Pod vodstvom trenerja Janka Krmelja so te dni smučarji tržiš-kega Partizana trenirali na terenih na Zelenici.
Strelci SD (štefe Anton Kostja) iz Tržiča se že dalj časa pripravljajo za nastoi na strelskem tekmovanju za Pčrov pokal. Prav tako pa bodo organizirali tudi množično strelsko tekmovanje sindikalnih podružnic z zračno puško.
Prihodnjo nedeljo bo v Tržiču sejem smučarske opreme, ki ga organizira občinska zveza za telesno kulturo. Na njem bo vsakdo lahko zamenjal ali prodal rabljeno opremo. Na sejmu bo tudi nekaj starejših smučarjev za nasvete
Invalidi tržiškega Partizana, letošnji Slovenski prvaki v sedeči odbojki, so se začeli pripravljati za nastop na velikem mednarodnem turnirju v sedeči odbojki ki bo 4 decembra v Beljaku. Poleg Tržičanov se bodo turnirja udeležili tudi odbojkarji iz Kamnika.	N.	A.
V eskadrilji
naši
— Odkar pomnim, so me navduševala letala . . Ne namo tako kakor ponavadi otroka, ki zvedavo strme v nebo. ko zaslišijo glas motorja. Nekaj globljega me je vleklo, da bi se del v letalo in se dvignil pod oblake.
Tak je bil Ciril Križnar, najboljši letošnji športnik Letalske zveze Jugoslavije, ki se je že tako rekoč otrok odločil za letalski šport
Ko je bil star 14 let, ga je premagalo. \ aeroklubu se je zlagal, da je star že 16 let in sprejeli so ga.
Tako se je začela letalska pot današnjega, asa. ki si je z vrsto uspehov, zlasti pa s petim mestom na letošnjem svetovnem prvenstvu v jadralnem letalstvu v Angliji in z zmago v posamični disciplini — prostem preletu na tem prvenstvu, priboril mesto v »eskadrilji najbolj šib na svetu«.
IVIalo je manjkalo, da Clrtkava pot navzgoi ni bila že v začetku prekinjena. Ko je 1950 leta prišel tako težko pričakovan trenutek da ie poletel z jadralnim letalom — bil je to »vra h ec« — se njegov prvi let ni končal s pri stanknm. Mladi letalec je strmoglavi! Zavedel se je šele v bolnišnici z močnim pretresom.
Iz bolnišnice ga je vodila pot naravnost na letališče Na novo zrastla krila so ga potem ponesla uspehom naproti.
Sedaj je Ciril Križnar star 31. let. Težke preskušnje \ zraku, v katerih je šlo večkrat tudi za življenje, so ga naredile resnega, a ne brez iskrivega humorja ki spremlja zmeraj prijeten pegovor z njim.
— Kateri uspehi so vam najbolj pri srcu.
— Seveda ta v Angliji na svetovnem prven stvu. Toda rad se spominjam tudi drugih. BI je na državnem mladinskem prvenstvu leta 19
v Vrscu. Z nami je tekmovala izvrstna jadralk lelena Popačič Pred zadnjo disciplino je bilo med nama samo nekaj točk razlike. Sel sem stavit, -da bom prenehal tekmovati, če me bo premagalo to dekle. Z največjo težavo sem bil naposled pred njo. Zasedel sem 2.. Jelena pa 3 mesto. ^
Državni prvak je postal Križnar I. 196? Prve fudnjo disciplino tega prvenstva je bilo kat ;edem letalcev ki so se po^govali za nasl«" »rvaka: Mrak Dolinar Mirnik Pukl Stenanc vič. Berkovič in Križnar Zadnja dfsclpPna polet na cilj s povratkom — «e je zaradi izredn«-slabega vremena končala brez povratka. Za vse? Ne! »V zraku je ostalo eno samo jadralno letalo; v njem .je sedel novi prvak — Ciril Križnar.
CIRIL KRIŽNAR — prvi na letošnji lestvici Letalske zveze Jugoslavije.
Križnar je inšpektor pri ZLO Slovenije in je zanj letalstvo dolvnost in šport. Skupno ima 300 ur letenja na jadralnih letalih in 1300 ur m motornih. Brani dva državna rekorda, in sicer v hitrostnem preletu v trikotniku na 100 km z rezultatom 112,22 km in v hitrostnem (»oletu na 300 km z rezultatom 89 km na uro.
— Vas razen letalstva privlači še kak drug šport?
— Komaj čakam da zapade sneg. TAkoj
letalstvom pride smučanje Ves prosti čas
zrabim za smučanje Včasih sem celo premis-je val, če se ne bi resno oprijel obeh športov, oda' letalstvo mi je le vzelo preveč časa. Kad tem tekmoval na smučeh
Med pogovorom je zunaj naletaval sneg. Kaže, da bo Križnarjcvo letalo nekaj časa počivalo.	J.	DEKLEVA
t
Zakaj tako?
Za širše koristi gre
V zadnjem času smo slišali v Mariboru ob raznih priložnostih nekatere razprave o tem, da ni denarja za mednarodno zimsko smučarsko prireditev FIS, ki naj bi bila prihodnje leto januarja na Pohorju. Res je, da trenutno manjka denarja, ki ga bodo organizatorji poskušali dobiti z razumevanjem mestnega sveta, občin, delovnih organizacij in drugih. Prav tako pa velja omeniti, da si je ta zimskošportna turistična prireditev pridobila ugled in sloves doma in po svetu. Poleg športnega ima poseben turistični in propagandni pomen, saj se številni tekmovalci iz raznih držav seznanjajo z možnostmi našega zimskega turizma. Rezultate prireditve objavljamo v številnih domačih in tujih časopisih. Prav tako najde svoje mesto v televizijskem programu doma in po svetu. Dokazano je dejstvo, da se tekmovalci večkrat vračajo na mariborsko turistično področje ter z mikavnostmi Pohorja, Maribora in njegove okolice seznanjajo širši krog ljudi.
Od take prireditve imajo neposredno korist tudi nekatere delovne organizacije s področja gostinstva, turizma in ttgovine. Tudi pohorska vzpenjača prepelje ob takšni prireditvi več potnikov kot sicer. Zaradi tega je tudi razumljivo, da bodo zainteresirane delovne organizacije prispevale svoj delež za to mednarodno prireditev. Kljub temu pa bo zmanjkalo sredstev. za katera se bodo organizatorji obrnili na oblastne organe. Razumljivo je, da takšna mednarodna prireditev ni poceni. Očitno pa je, da gre pri tem za širše koristi in da je treba podpreti FIS tekmovanje, ki bo z leti omogočilo večji dotok tujih turistov. Mislim, da ni nobena skrivnost, da bi nekatere sosednje države z največjim veseljem prevzele organizacijo takšne prireditve, če bi jo mi prihodnje leto črtali z mednarodnega smučarskega koledarja.	M.	K.
j
- » *
*.	<y
:• ................ ^ *
.... .
^ ' 4 '	' '	* ' ' ”
IZOLA, v obratu »Iris«, pred vstopom v mesto, je osredotočena predelava rib, »Argo« na nasprotnem koncu pa je rezerviran za proizvodnjo juh, mezg, kave itd.	Foto:	Frenk
V enem mraku 25.000 zabojev sardin
Oktobra ujeli toliko rib kakor prej skoraj v vseh letošnjih mesecih
Poročali smo že o izredno uspešnem ribolovu, ki ga je bilo deležno ribiško ladjevje izolskega »Delamarisa« v oktobru. Ujeli so 80 vagonov plavih rib (v glavnem sardel), t. j. skoraj toliko, kot vse letošnje mesece do oktobra in se tako približali planu (210 vagonov), da ga bodo bržkone izpolnili.
Finančni uspeh, ki ga ima od tega obilnega ribolova ribolovna enota sama in vse podjetje, je toliko večji, ker so sardele v tem letnem času po kakovosti odlične in omogočajo zato tudi ustrezno kakovost končnega izdelka (sardin itd.).
»Delamarisov« obrat Miriš«, ki se je zaradi obilnega plena znašel pred težavno nalogo, jo je po ob pomoči drugih oddelkov uspešno rešil. V 14 dneh je prišlo v proizvodnjo kar 106 vagonov rib. O izrednih naporih v tem času priča naslednji podatek: lani so vse leto izdelali 4000 zabojev sardin (po 100 škatel v zaboju), samo v letošnjem srečno kritičnem oktobrskem mraku pa so jih izdelali 25.000. Česar se jim ni posrečilo spraviti v pločevinaste konservne škatle, so nasolili in drugače konservi-rali in si tako zagotovili dobršen del osnovne surovine za proizvodnjo v prvem trimesečju prihodnjega leta.
Dobršen del obilnega u-lova so prodali tudi v svežem stanju po raznih mestih Slovenije pa v Zagrebu, Beogradu itd.; bodisi v lastnih bodisi v drugih ribarnicah. Po porabi rib smo v naši državi kljub dokajšnji obilici, žal, menda kar na zadnjem mestu v Evropi. Svežih rib pride pri nas na prebivalca komaj 0,90 kg, z ribjimi kon-servami vred pa 1,2 kg na leto. (V sosednji Avstriji, ki ima sicer precej rek in jezer, a nima morja, pride
na prebivalca skoraj 4-krat toliko; da ne govorimo o Italiji ali celo o skandinavskih državah). Zato je razveseljivo, da se poraba svežih rib, vsaj po podatkih »Delamarisa«, zadnja leta vendarle veča. To pripisujejo boljšim cestam, prevozu (hladilni kamioni), temu da so ribarnice po mestih prav zaradi prvih dveh razlogov lahko stalno ustrezno založene' z ribami, in v zadnjem času tudi cenam drugih vrst mesa.
V 1962. letu je »Delamaris« za sprotno rabo prodal 1.200 ton svežih rib, v 1963. letu 1.400 ton, lani 2000 ton in letos doslej 2000 ton. Samo v prid bi nam bilo, če bi to gibanje
Ustanova, ki daje sluti
Zapis o centru za korekcijo sluha in govora
Mariborski center za korekcijo sluha in govora, ki so ga ustanovili 1962. leta, je v pičlih treh letih dosegel take delovne uspehe, da si je pridobil zares širok sloves. Na podlagi najsodobnejših postopkov in naprav, katerih dvojni oče je znani zagrebški profesor doktor Guberina, se ljudje v centru ukvarjajo z reha bilitacijo predšolskih in šolskih otrok, ki so prizadeti na sluhu in v govoru. Obiskovalci centra pa niso samo otroci, marveč tudi odrasli ljudje.
od sile
Trinajst strokovnjakov ima dela čez glavo. V nekdanjem Ipavčevem sanatoriju ni namreč skoraj nikoli mimo. Center se že dalj časa trudi, da bi zaposlil nove ljudi, ki bi delali v tej ustanovi. Vendar to iskanje do zdaj ni rodilo kaj prida uspeha. Mladih ljudi ni v center, ker v ustanovah in občinah ni mogoče dobiti štipendij za audicpedagoški, logo-pedski in drugačen ustrezen študij. Zlasti se to pomanjkanje pozna pri šolskem pouku.
Kako pomembno je i delo mariborskega centra i za korekcijo sluha in govora, zlahka povedo tile podatki: v centru imajo vpogled nad 3 tisoč 4X6 otroki. Slušno prizadetih je 1108 otrok; 1915 otrok ima take govorne motnje, za katerih odpravo je potrebna daljša vadba; 322 mladih ljudi pa ima lažje slušne in govorne motnje. Odpraviti jih je moči v kratkem času. V šolo centra hodi 54 otrok. Kakih 500 otrok pa nenehno obravnavajo v ambulanti.
Največja težava, ki tare
zdaj sicer od sile delavni center, je pomanjkanje naprav za slušno mhabili-tacijo. Zavod sicer ima dve lastni napravi. To sta Su-vag I. (skupinska slušna naprava) in Suvag lingua Zagrebški profesor Guberina pa je dal centru na posodo še dve napravi vrste Suvag (za skupinsko in posamično delo). Vse te naprave pa so premalo. Center bi potreboval vsaj 4 Suvag naprave in ver-bološki audiometer. Te stvari, ki jih izdelujejo v fonetičnem inštitutu zagrebške filozofske fakultete, stanejo 10 milijonov dinarjev.
Mariborski zdravstveni dom (center je njegova organizacijska enota), kakorkoli že pobrska po žepih, za te učinkovite rehabilitacijske naprave nima denarja. Ker ni dvomov, da opravlja center sila pomembno in občutljivo nalogo, potem ne sme biti dvomov, ali bodo dragocene naprave sploh kdaj prišle za zidove nekdanjega Ipavčevega sanatorija.
2.
Sklep: konec odlašanja
S seje Mestnega sveta Ljubljane o izvajanju stanovanjske reforme na območju mesta Ljubljana
LJUBLJANA, 17. nov. — »Čeprav smo danes slišali precej različna in nasprotujoča si mnenja«, je dejal predsednik mestnega sveta Ljubljane ing. Marjan Tepina na popoldanski seji mestnega sveta, ki je razpravljal zlasti o izvajanju stanovanjske reforme na območju mesta Ljubljane, »se mi vendarle zdi, da moramo takoj ustanoviti stanovanjska podjetja. Čas hiti in nas priganja, ne smemo več odlašati! Večji del občin se vendarle nagiba k temu, da pridemo do več stanovanjskih podjetij, ne pa samo do enega. Lahko pa se dve ali več občin tudi med seboj dogovore, če menijo, da bi lahko ustanovile enotno podjetje.«
Na popoldanski seji je mestni svet Ljubljane največ razpravljal o tem, koliko naj bi bilo v Ljubljani stanovanjskih podjetij, v glaviem po varianti — eno ali pet podjetij. V razpravi je prešlo do zelo različnih in nasprotujočih si mnenj. Nekateri so se vnemali bolj za eno samo podjetje v celi Ljubljani, češ da bi tako prišlo do velike koncentracije sredstev in s tem do racionalnejšega gospodarjenja. PrS tem so se sklicevali tudi na druga jugoslovanska mesta (Zagreb, Reka, Beograd, Sarajevo), ki so šla na eno podjetje, češ, verjetno v drugih mestih tudi niso sami laiki in so že vedeli zakaj takšna odločitev. Poudarjali so tudi, da gre v reformi predvsem za ekonomske kriterije, medtem ko je skrivanje za besedo samoupravljanje včasih navadna demagogija. Drugi govorniki pa so zagovarjali več podjetij in menili, da je to treba prepustiti odločitvam občin oziroma gospodarskih organizacij. Skratka, proces naj bi se razvijal normalno in prirodno.
V razpravi je bilo tudi omenjeno, da je treba ločiti dvoje: eno je vzdrževanje fonda, drugo pa so investicije, če je prvenstvena naloga stanovanjskih podjetij skrb za dobro vzdrževanje stanovanjskega fonda, potem naj bo teh podjetij v Ljubljani več; če pa gre za nbve gradnje, za investicije, potem bi verjetno te smotre bolj uresničevalo eno samo veliko podjetje. Sicer pa so odborniki tudi menili, da ni važna
sem podeželski zdravnik”
Dr. Branko Lukman se je po 34 letih poslovil od Grada
Omizje molčečih ljudi v soboški »Zvezdi« ni prav nič spominjalo na vesel dogodek. Za razsvetljenimi okni, pred katerimi so poplesavale prve snežinke, je za praznično pogrnjeno mizo morda poslednjič sedel med svojimi stanovskimi tovariši dr. Branko Lukman, zdravnik iz Grada na Goričkem. Slednjič je prišel po štiriintridesetih letih napornega dela dan slovesa.
Bil je to sloves človeka, ki je prebil med podeželani tega nekdaj najbolj zaostalega in odmaknjenega sveta štiriintrideset let, ne da bi ga z njegovo življenjsko družico kdaj koli preganjala misel, da bi se izneveril Gradu z dvajsetimi okoliškimi vasmi z več kot dvajset tisoč dušami.
— Pač, med vojno me je okupator suspendiral, ker sem aktivno sodeloval z naprednim gibanjem — poslušam in berem spomine z obraza trdih potez, ki odkrivajo lastnosti klenega značaja. Pred sodiščem sem se zagovarjal, ko je prišla fašistična svojat na sled organiziranemu delovanju naše skupine, ki je zbirala sanitetne pripomočke za partizane.
okupacijo pustila v zavesti tega ljudskega zdravnika tako globokih sledov kot njegova vsakdanja srečanja z domačim, ki v svoji revščini pogostokrat niso mogli vračati njegovih uslug drugače kot s hvaležnostjo.
Slavljenec obuja spomine na prva srečanja s prebivalci Goričkega, ko je kot neizkušen stažist prišel po končanem študiju iz Zagreba v ta zapuščen svet.
Tu se je prvikrat srečal s kompliciranim porodom, ki ga je veljal več napora kot kateri koli kasnejši zdravniški poseg v njegovi dolgi zdravniški praksi. Porodnici, ki ji je po običaju prednikov pomagala v hudih trenutkih nevešča domačinka, je ponovno vdahnil življenje in rešil otroka.
Potlej so se vrstile poti
podeželskega zdravnika po blatnih poteh in kolovozih v domačije Goričanov kot na filmskem traku. Največkrat je v soju sveče in petrolejke po napornem pešačenju ali trdi vožnji na kmečkem vozu prebedel vse noči med bolniki, ki so hitro dojeli vlogo in delo svojega zdravnika.
Iztrgane in kronološko nepovezane epizode podeželskega zdravnika povezujejo govorniki na poslovilnem večeru v celovitejšo podobo.
— Ni plačila za tvoj trud, za zvestobo tvojemu poklicu in predvsem tudi tvojim ljudem, ki so te iz generacije v generacijo spoznavali za svojega v dobrem in slabem. Kljub najtežjemu delu, ob katerem bi obupal marsikak še tako klen človek, si vztrajal in ko zdai zanuščaš Pomurie vemo. da te bodo na Goričkem hudo pogrešali! izzvene-va.jo kot refren iskrene besede kolegov podeželskega zdravnika.
Dr. Lukman v svoji skrom nosti ni nikoli zahteval kakr šnega koli zadoščenja za svoje delo in stalnost, zato mu je tokrat neprijetno. Presene-
čen zaradi take pozornosti je tiho, kot da bi bile njegove besede, namenjene ženi, dejal: — Bil sem podeželski zdravnik in šele danes zares čutim, kako odločilno pogo juje osebno srečo in poklicno zadoščenje prav v naših vrstah ljubezen do človeka Ne razumem, zakaj vidijo nekateri mlajši kolegi svojo pri hodnost samo v mestnem vrvežu. še manj do jemam posameznike. ki tehtajo svoj po klic in svoje znanje z neiz črpnim seznamom zahtev Verjemite mi, jaz sem bil srečen tudi tako in če bi še enkrat lahko odločal o svoii življenjski poti. bi se spet od--upvil nn blatne kolnike med Goričane .
BORO BOROVIC
samo forma, marveč tudi majhno podjetje ali pa obratno. Predvsem pa lahko tudi več podjetij s poslovnim sodelovanjem in drugimi oblikami sodeluje in združuje sredstva. Prevladalo je tudi mnenje, naj bi kljub več stanovanjskih podjetjem v Ljubljani veljali enotni kriteriji, torej, da bi bila za isto kvaliteto stanovanja v vseh občinah enaka stanarina.
Ob razpravah ali eno ali več podjetij smo slišali tudi razne »intermezze«, ki so delovali skoraj kot mrzla prha. Tako je predstavnik biroja za gradbeništvo povedal, da smo v letošnjem prvem polletju v Sloveniji zgradili 13 odstotkov manj stanovanj kot lani, še slabše pa kaže za drugo leto. Predstavnik komunalne v>-’nk° »e omenil ukrepe, ki jih pripravlja banka s prevzemom nalog nekdanjih stanovanjskih skladov. Pri tem smo slišali, da imajo za letošnje leto stanovanjski skladi za 8 milijard nepokritih obveznosti, za leto 1966 pa celo 12 milijard. In za konec omenimo bežigrajskega župana, ki je dejal, da bi morali v tej občini v kratkem pričeti z gradnjo 200 novih stanovanj. vendar iz te moke ne bo kruha, ker ni sredstev. Varčevalci za stanovanja so samo v tej občini doslei dvignili nad 80 milijonov prihrankov, stanje na je iz dneva v dan slabše Zatp ni odveč pobuda. naj občine skušajo poiskati vse možne noti. da bi kakorkoli zavrle občutno nazadovanje obsega stanovanjske izgradnje.
IGOR PREŠERN
še pospešili. Ribe na jedilnikih družin niso samo dobrodošla sprememba, ampak so koristne tudi zaradi nekaterih substanc, ki jih ni v nobenem drugem mesu.	F.	M.
Za milijon dinarjev škode
LJUBLJANA, 18. nov. — Včeraj ob 14.05 uri se je na Tržaški cesti zaletel tovornjak RI 39-91 v osebni avto znamke renault, ki ga je vozil 22-letni Adolf Berglez brez vozniškega izpita. V tovorni avtomobil pa se je zaletel še osebni avto zastava-750 LJ 388-22. Berglez se je peljal iz mesta in se ustavil na sredi ceste, ko je hotel zaviti na levo. Voznik tovornjaka Franjo Perušič se je iz neprevidnosti zaletel v osebni avtomobil, zastava pa se je Jlaradi prekratke varnostne razdalje zaletala v tovornjak. Voznik zastave Boris Zitterschlager je bil laže poškodovan in je sam odšel v Zdravstveni dom na Viču. Na vseh vozilih je bilo za 1 milijon materialne škode.
Po nesreči je pobegnil
LJUBLJANA, 18. nov. — Na Tržaški cesti se je včeraj ob IO.C'0 uri zaletel tovornjak BG 269-36, ki ga je vozil Mladen Domanovič, v zastavo 750 z registracijo LJ 430-76. Voznik tovornega avtomobila je pripeljal izpred bencinske črpalke na Tržaško cesto in se zaletel v osebni avto, ki je peljal proti Brezovici. Pri trčenju je bilo za 120.000 dinarjev škode. Voznik tovornega avtomobila je po nesreči pobegnil, a so ga že na Vrhniki prijeli uslužbenci Ljudske milice.
Oglašujte v DELU
Včeraj-danes-jutri v Ljubljani
ROJSTVA — V obeh porodnišnicah je bilo včeraj rojenih 13 deklic in 9 dečkov.
POROKE — Na magistratu je včeraj le pet parov sklenilo zakonsko zvezo.
VREME — Včeraj je bilo v Ljubljani —3" C, kar je precej manj od povprečne novembrske temperature. V zadnjih sto letih je november razmeroma topel: 4.5" C. Meteorologi pričakujejo zdaj dež, sneg in poledico.
RAZSTAVA — V etnografskem muzeju bo do konca leta odprta razstava »Kamnita plastika Krasa«,.za katero je precejšnje zanimanie Japonske poštne postaje so zdaj razstavliene v Goričanah.
POLEDICA — Komunalno podjetje »Snaga« je pripra vilo za letošnje poledice 300 kubičnih metrov peska in 80 ton. soli.
ŠOLSTVO — Danes dopoldne se bo aktiv direktorjev , strokovnih šol - posvetoval o financiranju strokovnih šol ' druge stopnje.
LETALSKE	VOZOVNICE — Pri JAT	so	včeraj	prodali
60	vozovnic, od	teh 30 za v Beograd, le	tri	pa za	Skopje.
Najmanjše zartimanje je za potovanja v Ivangrad.
MESO — Jutri in pojutrišnjem bo Ljubljančanom na voljo 6i.500 kg govedine, tona teletine, 4.500 kg svinine in več kot dve toni drobovine. Kupci bodo lahko dobili tudi 10 ton svežih mesnih izdelkov.
ASFALT — Včeraj so položili asfalt na Kurilniški ulici za	Bežigradom,	od podjetja »Dinos« do	Parmove	ulice.
HOTELI —	Bellevue, Ilirija, Turist	in	Union	so bili
včeraj popolnoma zasedeni, Slon je imel nekaj prostora, Lev pa je bil zaseden 60-odstotno. Posebnih gostov ni bilo, le v Iliriji so še vedno hokejisti jugoslovanske reprezentance.
PADAVINE — Do 20. ure je v Ljubljani padlo 3 mm dežja, snega, zrneca in sodre. Več padavih je bilo le na Primorskem, saj so v Ajdovščini do te ure zabeležili že 13 mm, v Kopru pa 5.
GASILCI — Včeraj je gasilska brigada pogasila ostrešje obrtnih delavnic »Golovec« v Povšetovi ulici, škode je bilo za okrog 60.000 dinarjev.
REŠEVALCI — Včeraj so na reševalni postaji posredovali 169-krat.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v tragični smrti preminil dragi mož in skrbni oče
Franc Mešiček
Pogreb pokojnega bo v četrtek, 18. novembra 1965, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju
r
Žalujoči: žena Angela, sinek Srečko in drugi sorodniki
Celje, Hrastnik, Sežana, Ljubljana, Blanca,
18. novembra 1965
|
m
z* ‘
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi sin, očka? brat, stric, svak in nečak
Peter Ocepek
kovač — ključavničar
V poslednji dom ga bomo pospremili v četrtek,
18. novembra 1965, ob 15. uri iz Suhadol št. 13 na pokopališče v Komendo
žalujoči:
oče Janez, mama Marija, bratje Ivan z družino. Martin z družino. Tone z ženo, sestre Milka, Julka z družino, Marija z možem, strici in tete
Nasovče, Frankfurt, Križ, Švica, Vodice,
17. novembra 1965
Že nekaj dni vrte v kinu Komuna slovenski barvni lutkovni film Zvezdica Zaspanka. Do sedaj si ga je ogledalo nekaj manj kot petsto gledalcev. Lutkovna predstava je doživela velikanski uspeh, bila je deležna mnogih pohval in laskavih priznanj. Zato je toliko teže razumeti, zakaj tako skromen obisk filmske predstave. Film vrte le dvakrat dnevno, vendar bi si ga učenci osnovnih šol ter malčki iz vrtcev gotovo radi ogledali.
Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš dobri sodelavec tovariš
Peter Ocepek
Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, 18. novembra 1965, ob 15. uri izpred hiše žalosti v Suhadolah št. 13 na pokopališče v Komendo.
Marljivega sodelavca bomo ohranili spominu.
v trajnem
Kolektiv »Induplati« — Jarše
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest. da nam je umrla mama
Jožefa Bric
rojena POZNIČ
Dj-ago mamo bomo pospremili na zadnjo pot dne 19. novembra 1965, ob 10.30 na pokopališče Šmartno ob Dreti
Žalujoči:
hčerki Marija in Jožefa z družinama ter sin Jože Šmartno ob Dreti, 17. novembra 1965
Mladini možnosti za delo
Občinska skupščina Mc-ste o mladinskem prestopništvu
Na nedavni seji občinskega zbora skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje je bila edina točka dnevnega reda vprašanje mladinskega prestopništva na področju občine. Ker se mladinsko prestopništvo pojavlja najpogosteje v industrijskih soseskah, je v Ljubljani ta problem najbolj pereč prav na območju občine Moste-Polje. Občinska skupščina mu je posvetila vso pozornost. Na sejo so povabili tako tudi predstavnike sodišča za mladoletnike, predstavnike zavoda za socialno delo, zastopnike šol, zveze mladine ter drugih množičnih organizacij. Intenzivna, zavzeta diskusija navzočih je osvetlila problem iz številnih pomembnih vidikov. 1
biti. Morda bi kazalo preusmeriti milijone, ki se stekajo v vzdrževanje tako imenovanega vrhunskega športa raje v izgradnjo človeškega lika naše socialistične mladine.
B. RAKOVEC
|[!l!lllll!ftllllilllllllili!llll!'"'<!l"<lll|[||||lilillll!llll||l|!l!![|[I]||||f|||||||||||||;|||||||||||![|j]|||[||||||jj[||||i|||||||j||!!;||jj;||||;!:||]|!;    ;ii;:'vh,,::; ■ KI!-
Raz, ‘-~>a komisija
GRADBENEGA ŠOLSKEGA CENTRA'-LOM VAJENSKE MLADiNE
-LJt T JANA, TITOVA 98-a
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
VZGOJITELJA — predmetni učitelj ali učitelj SKLADIŠČNIKA — kvalificiran ali polkvaiificiran delavec živilske stroke z najmanj 5-letno prakso KURJAČA — izprašan kurjač za nizkotlačne kotle VRATARJA — TELEFONISTA — dokončana osem letka, prednost imajo kandidati z znanjem vsai enega tujega jezika.
Stanovanj nimamo.
Interesenti naj vložijo pismene s 50 din do 25. novembra t 1
Nastop službe s 1. decembrom ali po dogovoru.
vloge, kolkovane
9751
V zadnjem letu, posebno še po uvedbi gospodarske reforme opažamo stalno naraščanje števila mladoletnih prestopnikov, predvsem naj mlajših, otrok do 14 leta starosti. Število samo po sebi sicer ni veliko, zaskrbljuje predvsem njegov nenehni porast, ki ga bo potrebno čimprej zmanjšati ali vsaj zajeziti. Poleg tega moramo upoštevati, da je sodišče za mladoletnike le gasilec, ki prične z delom, ko je segel požar že do strehe, število ogroženih otrok je prav gotovo še neprimerno večje.
Prekrški in kazniva dejanja, ki jih zagrešijo mladi prestopniki, so v večini primerov tatvine in pobegi od doma oziroma iz zavoda. Med tatvinami prednjačijo male tatvine, pred vsem po trgovinah, pobegi pa so najštevilnejši ob koncu šolskega leta, ko dobi mladina spričevala. Dosti bolj žalostno je stanje pri dekletih. Skoraj vse mladoletnice se namreč znajdejo pred sodniki zaradi vdajanja prostituciji. V njihovem primeru je sodišče, žal, še vedno brez moči, da bi kaznovalo prave krivce: tiste, ki jih k prostituciji nagovarjajo
Vzroke za to, da zaide mladina na stranpoti, moramo iskati predvsem v njenem ožjem, pa tudi širšem okolju. Otrokovo ožje okolje je družina. Dejstvo je, da izhaja večina mladinskih prestopnikov iz navidezno urejenih družin V sodobnem domu, kjer zaposlena .oče in mati hlastata za denarjem in stan dardom, ima otrok sicer mnoge materialne dobrine ob tem pa nobene topline Ce se pridruži temu še neprimerna družba na 'cesti, — pretežno število kaznivih dejanj zagrešijo mla-
doletniki' v »klapah«, — so dani vsi pogoji, da bo zašel mladi človek na stranpoti.
Podatek, da je po uved bi gospodarske reforme ostalo precej mladih brez zaposlitve, in statistika, ki kaže, da je med prestopniki največ nezaposlene in vajenske mladine, opozarjata družbo, da bo potrebno tej mladini čimprej -priskrbeti možnosti za delo Prav pomanjkanje dela, zdolgočasenost in brezciljnost so med poglavitnimi vzroki, ki vlečejo mla de v kriminal.
Pri preprečevanju mla dinskega prestopništva bi morala ob družini odigrati pomembnejšo vlogo pred vsem šola z dodatno za poslitvijo otroka v različnih krožkih in izvenšol-skih dejavnostih. Vanje bi morali pogumneje vklju čevati tudi ogroženo mla dino, ne pa, da se jih ogibljemo z geslom, češ pokvarili nam bodo ostale. Mnogo govorimo o skrbi za človeka. Brž pa, ko predstavlja ta človek za družbo	le malenkosten
problem,	ga odklonimo in
izločimo.
Na šole bi morali vkju-čevati socialne delavce in organizirati mladini zapo slitev med počitnicami, ko odpade	tudi celodnevno
varstvo	mladine v šoli.
Več pozornosti bi morali posvetiti glasbeni vzgoji otrok, saj kažejo podatki, da med mladostnimi pre stopniki sploh ni gojencev glasbenih zavodov.
Pri vzgoji in iismer'a nju mladine bodo morale krepkeje zaorati poleg zve ze mladine tudi vse druge družbenopolitične organi zacije.
Za vse to bodo potrebna sredstva, ki jih, žal, vse j prepogosto ni mogoče do- |
Komisija za podjetja
razpis in imenovanje generalnega direktorja
ISKRA
KRANJ
v skladu z določ.ili temeljnega zakona o volitvah DS in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, temeljnega za
kona o delovnih razmerjih. Statuta podjetja Iskra, pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih
PODALJŠUJE RAZPISNI ROK ZA DELOVNO MESTO
f-
začasnega
GENERALNs: DIREKTORJA
podjetja Iskra Kranj
Oseba, ki kandidira za delovno mesto generalnega direktorja, mora imet fakultetno izobrazbo s 5-letno prakso na vodilnih de-lovnih darstvu ali srednjestrokovno izobrazbo z najmam 10
najmanj
Podaljšani razpisni rok velja do 25 novembra 1965
Kandidati naj k vlogam priložijo dokazila gih organizacijah in kratek življenjepis
Prijave pošljite na naslo-v: ISKRA KRANJ Kranj, Kidričeva 40
leti
mestih v gospo take prakse.
o svojem dosednjem delu v dru-
Organizacijsko-kadrovski sektor
RAZPISNA KOMISIJA
Poraz, ki pomeni zmago
Nogometaši Partizana izgubili v Bremnu samo 0:1
BREMEN, 17. nov. Nogometni prvak Jugoslavije Partizan iz Beograda se je plasiral v tretje kolo letošnjega tekmovanja za pokal evropskih šampionov. Povratno tekmo z zahodnonemškim prvakom Werderjem je sicer izgubil 0:1 (0:1), ker pa je v Beogradu zmagal 3:0, se je zaradi boljše razlike golov uvrstil med najboljših osem evropskih ekip.
Tekmo je na stadionu »We-ser« gledalo 30.000 ljudi. Zadnji del so odigrali pod reflektorsko lučjo. Teren je bil zmrznjen, pihal je hud veter.
Edini zadetek je v 33. min. zabil Schiitz. Zaradi surove igre in nešportnega vedenja je sodnik Warton (škotska) v 84. min. izključil Sehiitza (W) in Bečejca (P), v 86. minuti pa še Bordela (W).
SESTAVI EKIP:
Partizan:	šoškič,	Jusufi,
Damjanovič, Bečejac. Rašo-■vič, Vasovič, Bajič, Kovačevič. Hasanagič, Vislavski, Pir-majer.
\Verder: Bernard, Piontek,
Hottges, Steinmann. Bordel,
Lorenz, Zebrowski. Schiitz,
Matischak, Femer, Hanel.
Tekma je bila ostra in na tre-
nutke tudi surova, zlasti s strani domačinov. Werder je bil v premoči (razmerje kotov 9:2), vendar je Partizan, zlasti po zaslugi Soškiča, vzdržal siloviti pritisk.
Ostali izidi v tej konkurenci: Berlin — Vorwfirts Manchester United 0 : 2 (0:0), Atene — Panatenaikos : Ferencvaros 1 : 3 (0:2).
Pokal pokalnih prvakov:	Cluj
— Stiinca Atletico (Madrid) 0	2 (0:0), Magdeburg — Auf-
bau : Sion (Švica) 8 : 1 (3:1).
VELESE JEMSKI NOGOMET
Zagreb : Steagul Rosu 2:2 (0:0)
ZAGREB, 17. nov. — Pred kakimi 1000 gledalci sta se v prvi tekmi II kola tekmovanja za pokal velesejemskih mest enajsterici Zagreba in romunske ekipe Steagul Rosu iz Brašova razšli neodločeno 2:2 (0:0). Gostje so dvakrat vodili, vendar je Zagrebu obakrat uspelo izenačiti. Strelci: Goran v 58. in Jenei v 84. min
za gost® ter Bubanj v 68. in 85. min. za Zagreb. Sodil je Madžar-
Sandor.
Zagreb je z današnjim nastopom znova dokazal, da je zašel v resno krizo. Igralcem ni nič uspevalo, počasi so se gibali po terenu, netočno so dodajali. Samo tako slabi igri gre pripisati, da je Zagreb ostal brez zmage proti povprečnemu nasprotniku.
Željezničar: SFRJ (mladi) 1:2 (1:0)
SARAJEVO, 17. nov. V tekmi za trening je mlada nogometna reprezentanca- Jugoslavije, ki bo 24. t. m. nastopila proti ustrezni angleški ekipi v Londonu, premagala sarajevskega Željezničar ja 2:1 (0:1). Reprezentanti niso zadovoljili. Strelci: šliškovič v 52. min (z 11 m) ter Nadoveza v 75. min. za SFRJ, Bukal v 40 min. za 2e-ljezničar.
ZVEZNI NOGOMET
II. liga — vzhod
SLOBODA (TU) : BORAC(C)
0:0
ŽELEZNIČAR (N) :
SLOGA (K) 1:1 (0:1)
POKAL SFR.I Titograd : Lovčen 1:0 ((1:0)
Nogometni klub Maribor v hudi materialni stiski
Pri mariborskem nogomet- , nje bolj vključil v splošno
dan za dnem v jawnost če- I dalje obupnejše klice na pomoč. Obiskali so že številne forume, vendar povsod več ali manj naletel; na gluha ušesa. »Najhuje je.« je dejal : te dni podpredsednik kluba j Milan Miščevič, »da gre sedaj že čisto zares za obstoj klu- j ba. Ker stroški neprestano I rastejo, dotacije za letos so j nam znižali za 8 milijonov, | hkrati pa so znatno nižji j zavoljo skromnega obiska te- : kem tudi dohodki, smo se , znašli v nerešljivem mat-u. Klubska blagajna namreč izkazuje kar 12 milijonov in 600 tisoč dinarjev dolgov, za katere bo treba najti kritje ali pa razglasiti konkurz. Zato se obračamo tudi na ma-
športnega življenja in ne bo več nastopal kot nekaka avantgarda, ki ji gre vsa podpora brez pridržkov. V poslovanje tega društva namreč doslej ni bilo ravno lahko prodreti, prav tako pa tudi ne v razna vprašanja, ki bi sicer povsem logično sodila v javnost. Zaprtost je klubu močno škod la. ker se je s tem oddaljeval celo od najzvestejših navijačev. Sicer pa je dovolj, če v zvezi s tem omenimo na videz povsem nepomembno, vendar značilno prakso: igralci kluba niso smeli dajat:	pred
tekmami ali po njih za javnost nikakih izjav, kakor da je bilo kaj takega pridržano
riborsko .javnost, da nas vsaj
I samo funkcionarjem. Isto je
,	.	j..,,..	veljalo tud' za uslužbence
moralno podpre, saj odborniki kluba menijo da je za : Posle anje naj bi bilo torej sedanjo zagato treba najti stvar funkcionarjev, v kate nujno rešitev Maribor nam- . eh delo se ne bi smel vti-reč nikakor ne bi smel izgu- kati in ga kritizirat: nihče biti drugoligaša in se vrniti To je bil eden izmed bistve-nazaj na staro, ko so se po- \ nih vzrokov, da je klub, ki samezni klubi posebej' pote j je v začetku užival skoraj negovali za vzpon v zvezno ! deljeno podporo vsega Mari-tekmovanje.«	|	bora, sčasoma* izgubil precej
privržencev. Ce je nogometni klub Maribor zastopnik vsega mesta. potem bi bilo prav, da so vsi, ki se za delo zanimajo- z njim tudi bolje se —.anjeni. Zelo skromno, da ne rečemo celo nikakršno, je bilo tudi sodelovanje nogometnega kluba z mariborskimi telesnovzgojnimi forumi. Nogometni klub je imel pač- v največji meri zagotovljeno svoje finančno poslovanje in je menil, da ga vsi drugi problemi kaj malo skrbijo. Seveda je to povzro-
Razmere, v,. katerih se je j znašlo vijoličasto moštvo, so torej skrajno resne. Nadaljnji obstoj pa ni odvisen samo od mecena ali mecenov, ki bi brli pripravljeni poravnati dolgove, ampak tudi od zavesti Mariborčanov, če si že lijo nadaljnji obstoj te enajsterice ali ne. Čeprav bi ime-1: marsikatere kritične pripombe o delu tega nogometnega kolektiva, menimo, da se je treba zavzeti za njegov nadaljnji obstoj. To pa le s pogojem, da se bo v prihod-
čalo pr, zastopnikih drugih športnih panog hudo kri in pri telesnovzgojnih forumih ostro kritiko, na katero pa se niso ozirali.
Ir kaj se v Mar boru kljub vsem tem napakam zavzemamo za enoten kiub? Zato, ker je bilo že prej, po gospodarski reformi pa še posebno, očitno, da lahko v tem mestu goji kvaliteto le en športni klub in da bi vsako drobljenje zanesljivo prineslo le padec. Razpad vi jul eastega moštva bi namreč neogibno pomenil vrnitev ha staro kluba.štvo. s tem pa tudi nazadovanje kakovosti -sid
Rezultati SCNL
ZAHODNA SKUPINA (X. kolo)
— Svoboda : Kamnik 6:0, Izola : Tržič 3:1, Jesenice	Tabor 6:1, Slavi ja : Primorje prek. v 72 min. pri rezultatu 2:0 za Slavijo. Sodnik More je ustavil tekmo zaradi tega, ker izključena igralca Primorja nista hotela zapustiti igrišča. Tekme ni bilo, prav tako pa tudi ni bilo srečanja Usnjar — Ilirija, ker vrhniško igrišče ni bi lo sposobno za igro. Po predzadnjem kolu vodi Šlavija s 17 točkami pred Svobodo 15, Jesenicami 14, Ilirijo 13, Taborom 12 točkami itd.
VZHODNA SKUPINA (X. kolo)
— Kovinar : Mejnik 2:3. Papirni-čar : Partizan (K) 5:0, Ojstrica : Grafičar 3:2, Olimp : Drava 2:2, Fužinar : Nafta 4:2. Partizan (S) je bil prost. V vodstvu sta Olimp in Mejnik z 12 točkami pred Dravo 11, Nafto, Grafičarjem in Pa-pirničarjem po 10 točk itd.
MLADINSKA LIGA (X. kolo)
— Železničar : Koper 6:0, Olimp : Gorica 7:2, Kladi var :	Maribor 2:4, Rudar (T) : Slavija 6:1, Olimpija : Celje 6:1; Mura — Triglav bo po vsej verjetnosti 3:0 pf, ker Triglavani zaradi finančne krize niso prispeli v M. Soboto. V vodstvu sta Rudar (T) in Maribor s 16 točkami pred Železničarjem 14, Olimpija 13, Mura in Celje po 11, Koper 10 točk itd.
V. '*•:
IGRA ZA RUDARJA. Rokometaš Kmetič v akciji.
Jugoslavija: KAC 4:4
Razburljiv hokej za alpski pokal v dvorani Tivoli
LJUBLJANA, 17- nov. — V dvorani Tivoli je bila nocoj mednarodna hokejska tekma za alpski pokal med reprezentanco Jugoslavije in Celovškim KAC. Srečanje se je končalo neodločeno 4:4 (o:l, 2:2, 2:1). Strelci : La France 3 ter Puschnigg ' 1 za KAC, Felc, Smolej II, Smolej I in Hiti za Jugoslavijo. Pred približno 3000 gledalci sta sodila Costazza in Stenico iz Italije.
Tekma je bila zelo razgibana, saj se ta dva tekmeca poznata med seboj že dolgo let. Jugoslovani so bili v 1. tretjini zelo podjetni pri snovanju napadalnih akcij, vendar premalo iznajdljivi pred vrati, niso pa znali izrabiti tudi številčne premoči (izključeni Felc, Del John in Puschnigg). Avstrijci so nazadnje povedli 1:0, za nameček pa je bil izključen Kristan.
Začetek druge tretjine je bil zelo podoben prvi, saj so gostje po začetni premoči domačih povišali na 2:0. Nato pa so Jugoslovani po hitrih nasprotnih napadih dvakrat zadeli celovška vrata. Izenačenje rezultata* je nagnalo igralce še k večji prizadevnosti.
domačih je bilo kratkotrtjno, kajti Kanadčan La France je naposled našel vrzel in povedel KAC znova v vodstvo — 3:2.
V zadnji tretjini je bila igra Se bolj razburljiva, še zlasti, ko je Smoleju I le uspelo ukaniti celovškega vratarja. Toda za domače usodni La France je medtem, ko so drugi na hitro roko obračunavali medseboj, že tretjič zatresel jugoslovansko mrežo in spet spravil KAC v vodstvo — 4:3. Ko je že vse kazalo, da bo ostalo pri tem rezultatu — ne glede na premoč izbrane ekipe SFRJ in mnoge strele na avstrijska vrata — je Hjti na podajo Felca vendarle iznačil.
Finska ^NDR 2:1
HELSINKI*" 17. nov. V meddržavni tekmi v hokeju na ledu je Finska premagala NDR 2:1 (0:0, 0:1, 2:0). Strelci: Keinonen in Vehmanen za Finsko,, Ziesche za NDR.	^
Tudi Erčulj med izbranci
BEOGRAD, 17. nov. — Med mladimi boksarji, ki bodo potovali na dvoboj z Grčijo 6. decem-
pa -•♦udi k vročekrvnosti. Veselje bra, je tudi Ljubljančan Erčulj.
Slabo začeli, boljše nehali
Rokometaši Rudarja so ob polčasu zadovoljni s plasmajem v zvezni ligi
S prvim snegom se je končala tudi rokometna sezona na odprtih igriščih. To velja predvsem za zvezno moško ligo, saj so dekleta na tej ravni zaradi svetovnega prvenstva in republiški ligaši v obeh konkurencah ligaške boje opravili že poprej. Prvi del tekmovanja v 14-članski zvezni ligi se je končal brez večjih pretres-ljajev, saj sta v ospredju ekipi (Medveščak in Zagreb), ki sta tudi v sedanjih prvenstvih osvajali naslov državnih prvakov, tik za njima pa je bjelovarski Partizan. ki se je še pred kratkim ponašal s takim naslovom. Edini slovenski zastopnik v na j višjem razredu Rudar iz Trbovelj je obtičal na zadovoljivem 9. mestu.
— Rudarji smo izpolnili plan. osvojili smo 11 točk, ki nam bodo dale brez skrbi prezimovati od spomladi, nam je dejal trener in v drugem delu tudi igralec moštva Bašič.
Trboveljačni so slabo začeli, tako da so nekateri tudi najvnetejši navijači te ekipe že začeli obupavati. Lani si je namreč Rudar na tej poti prav v prvih spopadih zagotovil prvoligaški obstoj. Letos !#pa je bilo drugače. Trener ligaš-i kega moštva je zbral ekipo pravzaprav šele do tretjega kola, ker
dotlej še niso bile urejene vse registracijske formalnosti za mladega Celjana Markoviča, ki se je pozneje odlično uigral v novo sredino. Omeniti pa je treba še eno olajševalno okoliščino za Rudarja. Zreb tokrat Trboveljčanom ni bil najbolj naklonjen, saj so se prav v prvih kolih morali postaviti na plan proti najboljšim ekipam v ligi, vse tekme pa so izgubili z neznatnimi razlikami v golih. Moštvo je prišlo v formo šele v zad-njh šestih partijah in pospravilo celo točko več (po neodločeni igri s Partizanom v Beogradu), kolikor so jih planirali.
— Zdaj je vse v redu. Obstali smo v zlati sredini in do spomladi bomo pripravljeni še boljše kakor jeseni, je bila sodba vratarja Marguča, ki v začetku sezone ni bil prav razpoložen med vrati.
Po reprizi bo Rudar igral doma z Medveščakom, Mlado Bosno, železničarjem, obema Partizanoma, Rabotničkim in Dinamom iz Pančeva. Od osmih nasprotnikov sta močnejša od Trboveljčanov samo MedveSčak in bjelovarski Partizan, vsi drugi pa so enakovredni ali pa slabši. Zategadelj lahko Rudar računa z izkupičkom najmanj 10 točk na domačem ig-
'rivhčRa pri
tev
Državno prvenstvo v akademijskih sestavah na GR
LJUBLJANA, 17. nov. Na dan republike bo na Gospodarskem razstavišču telesnokulturna prireditev. ki bo nedvomno privlačna za vse. V mislih imamo državno prvenstvo v akademijskih sestavah, pri katerih ne ocenjujejo samo kompozicije in težavnosti sestave, marveč tudi glasbo in režijo. Prvenstvo bo na sporedu dopoldne (9), popoldne (16.30) pa bo telovadna akademija v počastitev državnega praznika. Na tej akademiji bodo na sporedu najboljše tri sestave z državnega prvenstva ter sestavi Poljšaka in Driniča, s katerima so Jugoslovanke nastopile na letošnji gimnaestradi.
Državno prvenstvo v akademijskih sestavah prirejata Partizan Jugoslavije in zvezni odbor jugoslovanskih športnih iger, organizacija pa je v rokah Partizana Slovenije. V 13 skupinah bo vsega skupaj nastopilo približno 200 pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink, samo Partizana Beograd VI bodo zastopale starejše članice. V dvorani A GR pa bomo videli še tele skupine društev: Partizana iz Noveega Sada, La-
zarevac, Bitolj, železničar Maribor (tri skupine), Maribor I(dve skupini), Narodni dom iz Ljubljane ter osnovno šolo »Drinka Pavlovič« iz. Beograda in šolsko športno društvo Mladost iz Novega Travnika.
Najboljše tri skupine bo nagradil Partizan Jugoslavije.
Vstopnina za vsako prireditev posebej bo 300 din.
Nova vest: Fužinar ostane v ZOL!
BEOGRAD, 17. nov.---4: Po najnovejših vesteh iz Odbojkarske zveze Jugoslavije ostaja zvezni li gaš ravenski Fužinar, izpada pa mariborski Branik — Hoče. Po teh informacijah imata Branik in Fužinar ob 10 osvojenih točkah ena ko razliko v nizih (24:45), o .zpa au pa je odločal količnik točk v nizih, ki je ugodnejši pri Fuži-narju (763:934 = 0,8169) kot pri Braniku (719 : 914	0.7886).
Kakorkoli že, po letošnjih izkušnjah sodeč bi bilo pravičneje, če bi v takem primeru prizadeti igrali še odločilne medsebojne tekme.
V. Ilič
mr.
W »JU
“Ih?-'-
’ ‘■...L"', v -■nLT
wm
'i !*.- ■'	S.'’,"
y -ii
ZAGREB	ZIDNE	PLOŠČICE SLONOKOŠČENE BARVE
delujejo toplo in ugodno za oči, so sodobne, praktične in estetske, primerne za oblaganje kopalnic, kuhinj itd.
  lili«« Illlllilllllllllllllllllll
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
OBRAT OBALNA PLOVBA PIRAN, Matteotijeva ul. 2
razpisuje za sredo, dne 1. decembra 1965 javno licitacijo
za prodajo naslednjih osnovni sredstev:
2 TOVORNA AVTOMOBILA znamke »mercedes« - tip 6600
letnik 1955, nosilnost po 8 ton, dobro ohranjena in vozna
2 PRIKOLICI znamke »blumhard«
letnik 1955, nosilnost po 12 ton, dobro ohranjeni
TOVORNI AVTOMOBIL - prekucnik znamke »deutz 4500«
letnik 1963, dobro ohranjen in vozen 2 ELEKTRO AGREGAT A po 18 KV, z diesel motorjem, znamke »Deutz«
malo rabljena
JAHTO, TIP KUTTER
lesene konstrukcije, grajena leta 1958, dolžina trupa 16,26 m širina 3,60 m, gaz 2,20 m, jambor 19,15 m Jadra so nova Motor znamke BUHK 30 HP Jahta ima 2 salona po 4 Pulman ležišča in 4 ležišča za posadko Kuhinja je kompletno opremljena in ima 2001 hladilnik Jahta ima tuš, ločen WC ter radio fonijo. Jahta je zelo dobro ohranjena.
Licitacija bo navedenega dne od 8. do 10. ure za družbeni sektor, po tem času imajo pristop k lici taciji tudi zasebniki.
Ponudniki družbenega sektorja ,morajo predložiti pooblastilo in bianco barirani ček kot garancijo Zasebniki pa morajo pred začetkom licitacije polo žiti varščino v višini 10 % začetne cene Kolikor licitacija ponudniku ne uspe, mu bomo položeno varščino vrnili.
Ogled navedenih osnovnih sredstev je mogoč vsak dan od 7 do 14. ure od 20 11	1965	dalje.
Vse informacije in višino cene dobite v bivši upravi obrata Obalne plovbe pri Splošni plovbi Piran — Matteotijeva ulica št. 2.	9770
. j S JkjiV- ; .
3,300.000 izvodov tedensko
-r« - K.>V*£
M-
s
zon komercial
? --	.	-g,
vaših propagan sporoč
BOPBA
Tw
Ekonomska
politika
m
BORBA
rišču, z dobro igro pa si vsaj štiri lahko prinese od drugod
Trboveljski Rudar je v prvem delu igral takole: Medveščak — Rudar 16:8, Rudar — C. zvezda 10:12, Mlada Bosna — Rudar 16:11, Rudar — Bosna (V) 18:15, Železničar — Rudar 17:15, Rudar — Crvenka 21:7 Partizan (Bj).	—
Rudar 29:9. Rudar — Zagreb 13:14, Partizan (Bgd) — Rudar 14:14, Rudar — Bosna (S) 18:16, Rabotnički — Rudar 12:13, Dinamo — Rudar 23:19, Rudar — Bo-rac 21:18.
Gole za Rudarja so v prvem delu lige zabili:	Dogan 10, Je-
len 5, Zgomb^ 2, Škrinjar 5, Kmetič 20, Ačkun 54, Berdnik 12, Juvan 9, Bašič 4, Markovič 19,
Dornik 4.
M. D
IVER DNEVA
Predsednikov bo zmanjkalo ...
V Franciji ne sme po novem v nobenem športnem združenju noben predsednik ostati na »položaju« več ko tri leta. Takšna je bila urad na odločitev državnega sveta kot vrhovne prizivne instance na pritožbo dveh strokovnih športnih zvez, ki sta se pritožili proti taki odločbi držav nega visokega komisarja za mladino in šport Herzoga Zahtevali sta, naj se ta ukrep prekliče, češ da bo imel kvarne posledice za bolj razgibano in predvsem bolj pobudno delo v raznih športnih zvrsteh
Zdaj bo veljalo novo .! Poznavalci razmer pravijo, da bo to »rotiranje« prinašalo več slabega in povzročilo nekako trajno krizo v vrstah /odstvenih ljudi v športu. 2e prihodnje leto bodo morah Francozi iskati nič manj ko 21 predsednikov za razne os rednje športne zveze, med nji mi celo za take (nogometno, kolesarsko, teniško itd.), na katerih slom največ športnega slovesa države.
Francija se hoče po Rimu in Tokiu po vsej sili in za ?eno največjih žrtev spet vrniti med športne velesile na švetu. toda ta novost ji orž-čas ne bo pomagala zgladiti pot: do tega cilja že do leta 1968	.	.	(Ist•
Šolski športni dan - skrb vseh
Izkušnje ljubljanskega zavoda za prosvetno pedagoško službo
V sobotni številki našega lista smo pisali o šolskih športnih dnevih, kakor so bili govorili o njih na zadnji seji pedagoškega sveta. V zvezi s to razpravo in ^člankom nam je Jože Beslič, svetovalec v Zavodu za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I, povedal svoje dosedanje ugotovitve ter predloge.
Ugotovil je, da so na področju njegovega zavoda — večji del Ljubljane in njena severna ter vzhodna okolica — v lanskem šolskem letu namenile osnovne šole povprečno 6,5 dneva za športne dneve, srednje šole pa 4. »To ni v skladu,« pravi »z navodili republiških organov za šolstvo, ki vztrajajo, naj se vsak mesec razen septembra in januarja nameni po en dan za rekreacijo otrok v naravi, na igriščih in na izletih.«
Nadaljnja njegova ugotovitev je, da so na osnovnih šolah izmed 211 športnih dne-vov izrabili tudi 7 za maškarado, 13 za obisk kino predstav, 4 za obisk kulturnih prireditev, 11 za delovne akcije in 29 za obisk športnih prireditev številke kažejo, da so desetkrat združili izlet s poučno ekskurzijo in so 12-krat organizirali športni
dan kot pohod v kraje NOB. V ostalih primerih pa so šli peš v naravo (23), organizirali igre (19), tekmovanja v športnih igrah (19), tekmovanja v atletiki (16), orientacijske pohode (12), smučanje in sankanje (15), plavanje (6) itd. Srednje šole pa so si predvsem ogledovale v teh dneh športne (10) in kulturne prireditve (7) ali pa organizirale izlete v naravo (15). Orientacijskih pohodov so imele 6 — tekmovanj v športnih igrah 6, — v atletiki 7, — smučanje 6-krat, orientacijski pohod tudi 6-krat itd.; izlete so združili s poučno ekskurzijo štirikrat, pohod v kraje NOV pa so organizirali dvakrat.
Marsikje športni dnevi niso pripravljeni in zato se slišijo tudi pripombe o slabo izrab ljenem času, in celo to, da je športni dan za šolo izgubljen
čas. Beslič meni, da so športni dnevi sicer vključeni v redni program šole, ni pa zanje natančneje opredeljena vsebina. Navadno je vse odvisno od organizacijske sposobnosti in iznajdljivosti učiteljev za telesno vzgojo. In prav to, da ni natančnejšega programa za te dneve, je vzrok, da je vsebina športnih dni tako pisana in večkrat popolnoma narobe.
Novi oziroma popravljeni učni načrt za osnovne šole bo sicer prinesel spremembe tudi na to področje šolske telesne kulture. Vendar pa tega načrta letos še ne bo. Zato je skušal tovariš Beslič pomagati organizatorjem športnih dnevev na območju svojega zavoda tako, da je pripravil okviren program za letno šolsko obdobje, in sicer posebej za nižje razrede ter posebej za višje razrede osnovnih šol, ki pa je hkrati primeren tudi za srednje šole. Njegov predlog oziroma nasvet bo v kratkem izšel v biltenu Zavoda za prosvetno pedagoško službo v Ljubljani ter v »Prosvetnem delavcu«.
J. S.
Veliko zanimanje za nam«
Nameravana ukinitev proge Jesenice—Rateče povzroča skrbi
LJUBLJANA, 16. nov. Priprave za tako imenovani »Teden smučarskih poletov v Planici« potekajo v redu, vendar je Planiški komite v velikih skrbeh, ker namerava 2TP s 1. januarjem ukiniti železniški promet od Jesenic do Rateč. »Razumljivo je, da Planiški komite ne bo mogel finansirati železniškega prometa na tej relaciji,« nam je dejal predsedenik propagandnega odbora Voje Šerbec.
Po njegovih besedah bi bilo najbolje, če bi se sindikalne podružnice in druge skupnosti v primeru, da bo promet ustavljen, že sedaj začele pripravljati na avtobusni prevoz. Velika mednarodna prireditev bo, kakor je bilo rečeno, od 25.—27. marca. »FIS je ta datum potrdila, velika mednarodna tekma FIS, ki bi tudi morala biti 27 marca v Obervviesenthalu (NDR i, pa je preložena na 3 april«, je pripovedoval v nadaljnjem.
Na vprašanje, ali je prišlo do kakšnih sprememb glede udeležbe, je povedal: »Ostalo je pri prvotnih vabilih: 13 evropskih držav ter ZDA in Japonska v primeru, če bo do njihovi skakalci ta čas v Evropi. Vendar pričakujemo številno udeležbo najboljših skakalcev na svetu, še zlasti, ker se bo 20 marca končala skandinavska turneja. Zanimanje za »Planico 66« je že zdaj zelo veliko v svetu. V Celovcu in MUnchnu so za-
Deber red »Mih sbaka^eev
Planiška šola je uspešno končala letni del vadbe
Plaftiška skakalna šola je minulo nedeljo na Mostecu končala drugo fazo poletnega treninga Prvi del je bil med šolskimi počitnicami, v drugem pa so se zbrali v jesenskih mesecih mladi skakalci vsakih 14 dni v Ljubljani na skakalnici iz umetne snovi Zadnji trening je bi nekako že na prehodu iz letnega v zimski del vadbe. Skakalnica je bila v ne deljo na Mostecu pravzaprav že povsem odeta v snežno belo odejo Upravitelj planiške skakalne šole prof. Ivo Cernilec je bil ob koncu letne šole očitno zadovoljen, zlasti Še. ker vse kaže. da bodo sedaj njegovi učenci takoj lahko nadaljevali z vadbo na snegu.
»Letni trening smo sedaj dokončali . V jesenskih mesecih smo se zbrali v Ljubljani petkrat po dva dni in za to porabili prav malo finančnih sredstev, hkrati pa so vsi udeleženci pridobili veliko znanja. V jesenskih mesecih je vadila kamo najboljša skupina, dru gi pa so delno vadili prek rednih klubskih treningih,« je dejal tov. Crnilec.
»Kakšne načrte imate za zimsko sezono?«
»Z najboljšo skupino bomo že v prihodnjih dneh odšli na sneg
Novo na tuiem
RIO DE JANEIRO - Sovjet ska košarkarska reprezentanca je tudi v drugem dvoboju premagala vrsto svetovnega prvaka Brazilije, in sicer 72:66 (32*29)
STUTTGART — Nogometna reprezentanca Poljske je premagala enajsterico Stuttgarta 6:0.
KOLN - V tekmi II kola tekmovanja za nogometni pokal sejemskih mest je Koln premagal enajsterico Aris iz Soluna 2:0 (0:0) V prvi tekmi so zmagali Grki-2:1 LIVERPOOL — Nogometaši Uj-pesta so se uvrstili v III kolo tekmovanja za pokal sejemskih mest. čeprav so izgubili povratni dvoboj z domečjrn Evertonom 1:2
Sicer pa je naš načrt naslednji, od 27 nov do 1 dec trening na Pokljuki. naslednji trening je planiran za novo leto (od 30 dec do 4. jan), tretji pa je v napovedi za drugo polovico januaria «
»Kdo je po vašem letos od mladih skakalcev kandidat za tradi cionalno tekmovanje Kongsberg v Italiji?«
»Glede na to, da bodo odslej skakali v mladinski konkurenci samo mladinci do 18 let starost: sodim, da so najresnejši kandida ti za sestavo 4-članske reprezen tance tile mladi skakalci* Dolhar Setina (oba Enotnost). Bogataj. Primc, in Jakopin (vsi Triglav), D Pudgar (Črna) in Krznarič (Mojstrana) Med te pa se bodo lahko medtem seveda vrinili še nekateri drugi, saj je sedaj mladih skakalcev dovolj in bo konkurenca za izbiro najboljših zelo ogorčena. Vse to pa daje upati da se za sedanjo skupino članov pripravlja dobra generacija novih naslednikov za dosedanje najboljše v članskih vrstah.«	J	—k
prosili še za 100 lepakov. Janko Potočnik, turistični zastopnik Jugoslavije za ZRN v Frankfurtu, želi, da mu pošljemo 1.000 prospektov. Medtem ko nekaterim doma lepak za Planico 66 ni pogodu, so ga pa v dopisih, ki smo jih prejeli, pohvalili na Ja ponskem, v ZRN, Švici in Itali-
Po domačih krajih
BEOGRAD — Disciplinsko sodišče Plavalne zveze Jugoslavije je kaznovalo zagrebški vaterpolski klub Mladost z globo 100.000 dinarjev, ker je brez dovoljenja nastopil v Italiji in se trije njegovi igralci niso udeležili priprav državne reprezentance za turnir v Budimpešti.
BEOGRAD, 17. nov. Organizacijski odbor XXII. kolesarske dirke po Jugoslaviji je povabil k sodelovanju reprezentance 18 držav. Med povabljenimi so tudi reprezentance Mehike, Urugvaja in Japonske, iz Evrope pa SZ. Poljska, Bolgarija, Madžarska, Romunija, DR Nemčija, CSSR, Italija, Francija, Belgija, Danska, Nizozemska, Avstrija, Luksemburg in ZR Nemčija.
Pester drsalni program za to sezono
Komisija za drsanje in kotalka-nje pri SKKSJ je sprejela nekaj važnih sklepov za kvalitetnejši napredek 'teh dveh športnih panog pri nas in določila termine za prvenstva v zimski sezoni. Zvezno mladinsko tekmovanje za Bloudkov memorial bo 29. in 30. januarja v Beogradu, državno prvenstvo pa bo po dveh ietih spet v centru drsalnega športa — Ljubljani 12. in 13. februarja. Komisija je obravnavala tudi vprašanje udeležbe naših tekmovalcev na letošnjih mednarodnih drsalnih prireditvah. Glede na slabe doseda-danje rezultate in prekratek čas za priprave je komisija sklenila, da .e naši tekmovalci ne bodo udeležili mednarodnega mladinske-,ga prvenstva na Dunaju, pač pa sta za udeležbo na univerziadi, ki bo v začetku februaria v Tormti. oredlagani naši študentki Savnikova <O> in Kristanova (M). Zaradi boljših pogojev treninga, kot so bili doslej, in pa zato. ker na ši drsalci še niso tekmovali na evropskih svetovnih prvenstvih, jc bilo sklenjeno, da nas bosta od 1—6. februarja na evromkem prvenstvu v Bratislavi zastopala mlada Anči Dolenc in Mitja Šketa ki imata kot par vsekakor boljšo možnost uvrstitve kakor posamez niki. Za spremljevalca je določena trenerka in predsednica zbora s-d nikov Nevenka Gala.	T.	A
ji. Zlasti v Trstu je, kakor je že v navadi, veliko zanimanje za prireditev.
V planiških dnevih bo PTT izdalo posebno serijo znamk. Minilo bo namreč 30 let, odkar je Bradi kot prvi človek presegel 100-metrsko znamko na smučeh. Podjetje »Slove-nijašport« je opremilo izložbe z lepaki in slikami Planice, pričakovati je, da ga bodo v tem posnemala še nekatera podjetja.
Na vprašanje, koliko je resnice v članku, ki ga je 3. novembra objavil beograjski »Šport« z naslovom »Planici okrnili krila«, v katerem je rečeno, da so na sestanku kluba KOP prepovedali gradnjo novih 150 metrskih skakalnic, je Šerbec pojasnil:
»V tem članku gre za napačno obravnavanje. Na seji KOP. ki je bila pred dvema mescema v Gradcu, so nas seznanili s sklepom FIS, da je načrt bratov inženirjev Milana in Lada Goriška za gradnjo 150-metrske skakalnice oziroma skakalnice s kritično točko 120 m v Planici odobrila z majhnimi korekturami, ki jih je opravil inž. Heini Klopfer FIS je odobrila gradnjo mamutske skakalnice tudi Norveški, zavrnila pa je načrt za skakalnico v ZDA Smučarski poleti
v Planici 1966 bodo torej že na novi velikanki.« D. K.
Tali : Snaski 3:3 f 11
TBILISI, 17. nov. — Po Talje-
vi bolezni sta sovjetski velemojstra z dvema dnevoma zamude sedla k sedmi partiji, v kateri je Talj vodil bele figure. Dvoboju sedaj prisostvuje tudi svetovni prvak Petrosjan. Partija je bila prekinjena v 42. potezi, strokovnjaki pa sodijo, da se bo končala remi.
španska (Marshallov napad)
1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lbo, a6 4. La4, Sf6 5. 0—0, Le7 6. Tel, b5 7. Lb3, 0—0 8. c3, d5 9. ed, S:d5 10. S:e5. S:e5 11. T:e5, c6 12. L:d5, cd 13. d4. Ld6 14. Te3, Dh4 15.	h3, Df4 16. Te5,
Df6 17. Tel, Dd6 18. Df3, Le6 19. L£4, L:f4 20. D:f4, L:h3 21. Dg3, L):g3 22. fg, Lf5 23. Sd2. Tfe8 24. Sb3, K1'8 25. Sc5, a5 26. T:e8 , T:e8 27. a4, ba 28. T:a4, Te2 29. b4, ab 30. cb, Tb2 31. Ta3 . Ke7 32. Tb8, Td2 33. Tb7 , Kd6 34. T:f7, Lg6 35. Ta7, KcG 36. Se6, Le4 37. T:g7, T:g2 I 38. Kfl. Tb2 39. Sd8 l-, Kb5 40. Tc7, Td2 41. Kel, Tg2 prekinjeno.
Prekinjena pozicija je torej takale:
Beli (Talj): Kel, Tc7, Sd3, b4, d4, g3 (6)
Črni (Spaski): Kb5, Tg2, Le4, d5, h7 (5). Na potezi je beli.
Utrinki
TUDI ALBANIJA KANDIDAT Nikakšnega dvoma ni bilo več o tem. da je Jugoslavija prireditelj prihodnjih balkanskih atletskih iger. ki so »oddane« v Sarajevu Zato je toliko bolj presenetljivo obvestilo iz Sofije, kjer je tre nutno sedež komiteja BAI, da za domačina iger 1966 kandidira tudi Albanija Odločitev o prizorišču tekmovanja bodo sprejeli te dn: na koledarskem kongresu mednarodne atletske organizacije v Stockholmu.
KTČFVSKI REKORD Prekinitve nogometnih tekem zaradi pretepov pri nas niso nobena redkost V Kičevu. kier je bila v nedeljo tek ma makedonske lige med Napred kom in Tikvešem. so vendarle do segli svoj rekord Prenapeti na vi jaoi domačih so se namreč že ob polčasu tako temeljito lotili sod nika (rezultat je bil tedaj 1:1). da do nadaljevanja srečanja sploh ni prišlo več
HATLWOOD ODSLEJ NA »HON Dl« Svetovni motociklistični pr vak v kategoriji 500 ccm Anelež M’ke Hailwood je menjal deloda (alea Namesto na MV Agusti bo v prihodnji sezoni dirkal na .japonski hondi Računajo, da je oetkratnemu svetovnemu šampionu ta menjava vrgla okrog 100 milijonov dinarjev.
V eskadrilji
— Odkar pomnim, so me navduševala leta la . Ne samo tako kakor ponavadi otrok?* ki zvedavo strme v nebo. ko zaslišijo glas mo tor ja Nekaj globljega me je vleklo, da bi se rtel v letalo in se dvignil pod oblake
Tak je bil Ciril Križnar, najboljši letošnji športnik letalske zveze Jugoslavije, ki se je že tako rekoč otrok odločil za letalski šport
Ko je bil star 14 let. ga je premagalo. \ aeroklubu se je zlagal, da je star že 16 le« in sprejeli so ga.
Tako se je začela letalska pot današnjega asa, ki si je z vrsto uspehov, zlasti pa s petim mestom na letošnjem svetovnem prvenstvu % jadralnem letalstvu v Angliji in z zmago v posamični disciplini — prostem preletu na tem prvenstvu, priboril mesto v »eskadrilji najbolj šib na svetu«
Malo je manjkalo da Cirilova pot navzgo ni bila že v začetku prekinjena Ko je 1950 leta prišel tako težko pričakovan trenutek, da je poletel z jadralnim letalom — bil je to »vra hec« — se njegov prvi let ni končal s pri stankom Mladi letalec je strmoglavil Zavede' se je šele v bolnišnici z močnim pretresom
Iz bolnišnice ga je vodila pot naravnost n? letališče Na novo zrastla krila so ga poten ponesla uspehom naproti.
Sedaj je Ciril Križnar stai 31 let 1’ežki preskušnje v zraku, v katerih je šlo večkrat tudi za življenje, so ga naredile resnega, a ne brez iskrivega humorja ki spremlja zmeraj prijeten pogovor z njim.
— Kateri uspehi so vam najbolj pri srcu*:
— Seveda ta v Angliji na svetovnem prven stvu Toda rad se spominjam tudi drugih Bile je na državnem mladinskem prvenstvu leta 195 v Vršeu Z nami je tekmovalo izvrstna jadralk*-lelena Popaeie Pred zadnjo disciplino je bile mrd nama «amo nekaj točk razlike Sel srir •davit: da bom prenehal tekmovati, če me b« premagalo to dekle Z največjo težavo sem bil naposled pred njo Zasedel sem 2.. Jelena pa 3 mesto.
Državni prvak je postal Križnar I. 1962. Preo *adnjo disciplino tega prvenstva je bilo kar sedem letalcev ki so se potegovali za našlo* or vak a- Mrak Dolinar. Mirnik. Pukl Stenano vic. Berkovie in Križnar Zadnja disciplina -nolet na cilj s povratkom — se je zaradi izredno slabega vremena končala brez povratka Za vse? Nel V zraku ie ostalo eno samo 'jadralno letalo: v njem .je sedel novi prvak — Ciril Križnar.
mm
JIRIL KRIŽNAR — prvi na letošnji lestvici Letalske zveze Jugoslavije.
Križnar je Inšpektor pri ZLO Slovenije in je zanj letalstvo dolžnost in šport. Skupno ima 300 ur letenja na jadralnih letalih in T300 ur ia motornih. Brani dva državna rekorda, in icer v hitrostnem preletu v trikotniku na 160 m z rezultatom 112,22 km in v hitrostnem •oletu na 3IU) km z rezultatom 89 km na uro
— Vas razen letalstva privlači še kak drug šport?
— Komaj čakam da zapade sneg. Takoj ca letalstvom pride smučanje Ves prosti čas izrabim za smučanje Včasih sem celo premis-
jeval. če se ne bi resno oprijel obeh športov, 'oda letalstvo mi je le vzelo preveč časa. Kad ;om tekmoval na smučeh
Med nwt*i-\ nrom je zunaj naletaval sneg. Kaže. da bo Križnarje v o letalo nekaj časa po čivalo.	J.	DEKLEVA
NOVA TAKTIKA - - Minule dni so bili v Južnem Vietnamu srditi boji, v katerih so partizani, zlasti okicg Plei Meja, uporabili taktiko frontalnega spopada s sovražnikom. Ze iz časov bojev s Francozi je znano, da se partizani temeljito pripravljajo na večje napade: teren skrbno proučijo po natanko izdelanih modelih, ki prikazujejo cilj napada. Na sliki: enota partizanov z maketo sovražnega položaja.	Foto:	AP
  ^
STRAŽA NA MEJI — Iz Južne Rodezije poročajo, da je Smithova armada zasedla vse strateške točke na meji s sosednjimi afriškimi državami, zlasti z Zambijo, kjer so močno zastražili prehode čez reko Zambezi! Na sliki. Smithovi vojaki s težko strojnico na železniškem mostu čez mejno reko.	Foto:	Ap
WILSONOV GOVOR — Medtem ko sta oba domova britanskega parlamenta sklepala o posebnih pooblastilih zoper Smithovo vlado, je bil premier Wilson častni gost na tradiconalni večerji pri londonskem lordu mayorju (županu). Ob tej priložnosti je dejal, da bo vlada uresničila svoje napovedi o sankcijah. Na sliki: Wilson z županom sirom Lionelom Dennyjem.	Foto: AP
a/jevane s prve strani
*
Položaj
Večina udeležencev debate se je izrekla preti predlogu za uvedbo tako imenovanega financiranja izobraževanja po panogah, Milka Planinc je poudarila. da ima izobraževanje svojo logiko organizacije, ki se ne more docela prilagoditi specifičnim zahtevam posameznih gospodarskih grupacij ali strok. Dejala je. da predlogi o finaneiraju po panogah pogostokrat izražajo obrtniško mentaliteto in pojmovanja. da more delovna organizacija samo v »svoji« šoli dobiti kader, ki ga potrebuje.
Milka Planinc je menila, da mora novi sistem financiranja mladim ljudem odpreti vrata najboljših šol, da je treba zanemariti komunalne in tovarniške meje in ustvariti enake pogoje za vpis v katerokoli izobraževalno ustanovo.
Stevan Bezdsnov je obrazložil stališče sindikata in dejal. da je treba z novim zakonom omogočiti, da bi de lovne organizacije, ki jim je v skupno korist, da vzgajajo specializirane kadre za svoje potrebe, združevale sredstva in jih najracionalneje vlagale. Predlagal je tudi, da je treba natančnejše določbe o financiranju izobraževanja odraslih, od katerih dandanes čedalje pogosteje zahtevajo, da plačajo dopolnilno šolanje, pa čeprav gre za os- : novno izobraževanje.
Predstavnik zveze mladine j Jugoslavije Janez Kocjančič \ je predlagal, naj bi z enot- j n:m sistemom financiranja ■ izobraževanja uredili tudi j materialni položaj študentov in šolske mladine.
Častna meščana
rankiewiczu albume fotografij o izgradnji in delu kom- |
s posebnim vlakom iz Skopja v Beograd.
o®&
Zgodnji mraz
Hiadno vreme je zajelo tudi Dansko.
V številnih krajih Bolgarije so danes presenetili prebivalstvo sneg, mraz in poledica. Po razmeroma toplih dneh v začetku tedna je danes skoraj polovico dežele prekrila snežna odeja, ki je ponekod debelejša od 10 cm. Na črnem morju piha leden veter, obenem pa močno dežuje. Komaj pred tednom dni pa je tam znašala tempera-tudi še 20 stopinj nad ničlo.
V ameriški državi Ohio divja snežni vihar. Neurje je terjalo že človeške žrtve v bližini Caiona. ki ga je sinoči zajel snežni metež. Več ljudi je bilo poškodovanih, eden pa je umrl.
Hud veter je prevračal dre vje in električne drogove. Mrzel val s snegom in vetrom je danes prodrl tudi na I širna področja okrog velikih j jezer v severovzhodnem delu I ZDA. Veter je pihal s hitrostjo 100 km na uro. Sneg je zapadel v precejšnjem de- I lu zahodne Pennsylvani.je. | Vremenoslovci napovedujejo za drevi snežne padavine tudi v državi Nevv York.
V Moskvi pa je danes sijalo sonce, čeprav je znašala temperatura 18 stopinj pod ničlo.
binata. Jožef Cyrankiewicz pa je v imenu poljske dele- i gacije poklonil kolektivu filmski projektor.
Politični sekretar CK ZK Makedonije Krste Crvenkov ski je danes v poslopju so branja priredil slovesno ko silo v čast poljski partij sko-državni delegaciji in J predsedniku Titu. " Med ko j siiom sta Krste Crvenkovski ! in W!adyslaw Gomulka izme | njala zdravici.
Popoldne so si tovariši Tito,	Gomulka, Cyrankiewicz
ln drugi gostje ogledali raz stavo »Skopje v prihodnosti«. Skupno z njimi so bili tudi člani častnega spremstva pod vodstvom Lazarja Koliševskega.
Pri vhodu v razstavne prostore je visoke goste pozdra vil predsednik mednarodnega	konsultativnega	odbora
OZN za obnovo Skopja Ernest	Weissmann, ki	je izrazil	zadovoljstvo v	imenu
OZN, ker ta organizacija nudi pomoč pri izdelavi generalnega urbanističnega načrta.
Predstavnik posebnega skla da OZN in vodja del pri izdelavi načrta poljski arhitekt Adolf Cyborowski, direktor mestnega zavoda za urbanizem in arhitekturo inž. Galič in vodja strokovne ekipe »poljservis« iz Varšave inz Stanislav Jankowsky so podrobno razložili, kako poteka izdelava generalnega urbanističnega načrta glavnega mesta Makedonije.
Tovariši Tito, Gomulka, Cy-rankievvicz in drugi gostje so pokazali še posebno zanimanje za urbanistično rešitev centralnega področja mesta, ki je predstavljeno na osmih projektih nedavnega mednarodnega natečaja.
V čast poljski partijsko vladni delegaciji in predsed niku Titu je ansambel »Taneč« priredil nocoj v dvorani sobranja Makedonije koncert narodnih pesmi in plesov iz raznih krajev Jugoslavije.
Poljska partijsko-državna delegacija, in predsednik republike Josip Broz Tito so se nocoj ob 19,30 odpeljali
©®e ©
»Pravda«
dogodkov v azisko-afriških državah. Tako na primer je po začetnem kolebanju ob nedavnih dogodkih v Indoneziji zavzela- zdaj jasno stališče. ki obsoja gonjo proti KP Indonezije. Prav tako je zanimivo, da ie ostro obsodila aretacijo Hosina Zahu-ana. Basira Hadž Alija. Mohameda Larbija in drugih v Alžiriji.
Med zanimivejšimi dogodki kaže omeniti še prihod ameriškega sena-orja Mansfielda. k; je danes prispel v Moskvo. Sovjetska stran tega obiska ne komentira, v zahodnih d:plomatskih krogih pa trdijo, da je cilj MansfieJ-dovega olrska prepričati se. v koliko je SZ pripravljena podpreti ameriško željo za razgovore o rešitv vietnamske krize.	J.	STANIČ
Tanjug poroča iz Washing-tona, da so tam ocenili potovanje voditelja demokratov v senatu Mansfielda in skupine senatorjev v Sovjetsko zvezo, Poljsko in Romunijo ter pozneje v Vietnam kot senatorjevo »zaupno poslanstvo«. čeprav Mansfield ne nosi s seboj nobene pismene poslanice predsednika Johnsona, kakor poudarjajo v tVashingtonu, pa je vendar imel, preden se je odpravil na to potovanje, več pogovorov s predsednikom ZDA.
Washingtonski krogi poudarjajo, da se je »potujoči veleposlanik« Averell Harri-man julija prav tako »privatno« mudil v Sovjetski zvezi in se je ob tej priložnosti pogovarjal s sovjetskimi voditelji med drugim tudi o Vietnamu O potovanju Mansfielda in skupine vplivnih senatorjev so uradno povedali, da ga je narekovala želja, da bi se »seznanili z dejstvi«. Nekateri ameriški listi, med n j :m: »Evening Star«, opozarjajo na to. da se je Mansfield že prej zavzemal za preneha nje sovražnosti in za nevtral nost Vietnama, vendar je zadnje mesece podprl predsednika Johnsona v njegovi politiki do Vietnama.
☆
S soIzMnim
nja je pred tem organizirala zborovanje, na katerem so sprejeli resolucijo z zahtevo, naj vlada v Brazzavillu podpre predlog o sklicanju izrednega
1 sestanka afriških ministrov. Vlada naj ponudi organizaciji afriške enotnosti odred vojaških prostovoljcev, če bodo sprejete vojaške sankcije proti južnorodezijskim rasistom.
Kakor javlja Reuter, je rasistični premier lan Smith danes povedal, da je pretrgal guvernerju Gibbsu telefonsko zvezo iz njegove rezidence.
Po vesteh iz Londona je premier Wilson danes sklical vladni odbor za obrambo, da bi proučil položaj v Južni Rodeziji.
Po informacijah AP in Reuterja iz New Yorka je Britanija nujno zahtevala, naj se danes sestane varnostni svet in nadaljuje debato o rodezijski krizi. Britanski zunanji minister Michael Stewart bo na drevišnji seji odgovarjal na ostre kritike in obtožbe, ki letijo na račun Velike Britanije, ker ni z učinkovitimi ukrepi preprečila Smithove samovoljne akcije.
Tanjug poroča iz Kaira, da današnji kitajski listi zelo ostro obsojajo stališče, ki ga je zavzela Britanija glede rodezijske krize.
Ben Beia je pisal materi
Odvetnica Ahmeda Ben Bele je izjavila, da je Ben Be-lova mati nedavno tega dobila pismo od svojega sina.
To je prvi materialni dokaz, da je nekdanji predsednik E en Bela še živ. Ben Belova mati živi zdaj v Alžiru. Pis mo je izročil neki kurir, na pisal pa ga je nedvomno Ahmed Ben Bela. Družina nek danjega alžirskega predsed mka je o tem obvestila Ben Belovo odvetnico.
Iz istega vira se je zvedelo, da so Ben Belovi materi dovolili, da sinu napiše odgovor. Tudi njeno pismo je od nesel kurir.
Ben Belovo pismo materi se glasi takole:
»Oglašam se vam. da ne bi bili v dvomu glede moje usode. Počutim se dobro in ničesar nimam pripomniti k stališču, ki so ga zavzeli do mene, niti glede materialnih razmer, v katerih živim. I Moja mati se bo o tem lahko [ kmalu prepričala, ko me bo obiskala. To so mi namreč obljubili. Pomirite se. Objemam vas. Ahmed Ben Bela.«
za
Izredno stanje ob laoško-taiski meji
BANGKOK. 17. nov. (AFP) — Tajska vlada je ukazala silam, ki so razporejene na meji z Laosom, naj bodo pripravljene. Uradno sporočilo pravi, da je vlada sprejela ta ukrep zato, da prepreči »vtihotapi janje nezaželenih elementov.«
Opazovalci pa ugotavljajo, da je tajska vlada uvedla izredno stanje v obmejnem pasu kmalu potem, ko je prišlo do spopada med protiv nimi laoškimi silami v območju Takek. Poročajo o tem. da so prejšnji teden tajski gverilci napadali v južnih pokrajinah. Kakor trdijo, so na obmejnem področju ob Maleziji ujeli 36 gverilcev.
Vohunski proces v Jordaniji
AMAN, 17. nov. (AFP). — Jordanski javni tožilec je za-hteval smrtno kazen za 73 ljudi, obtoženih izdajstva. Pred sodiščem za varstvo dr žave. ki zaseda v mestecu Žarka, blizu Amana, se zagovarja 63 obtožencev, medtem ko desetim sodijo v odsotno sti. V obtožnici piše, da so se vsi ti ljudje deset let pe čali z vohunstvom v prid Izraelu, da so v tem času posa mično ali v skupinah skrivaj hodili čez jordansko-izraelsko mejo, da so se v Izraelu uri li za vohunsko službo in da so prenašali v Izrael zaupne podatke.
Kot poroča APP, je to naj večji vohunski proces v Jor daniji od ustanovitve te dr žave.
Predstavnik SFRJ je v imenu 29 držav predloži! osnutek resolucije
NEW YORK, 17. nov. (Tanjug). — V imenu 29 držav v razvoju je včeraj v odboru za gospodarska in finančna vprašanja generalne skupščine OZN predložil jugoslovanski predstavnik osnutek resolucije o ustanovitvi sklada OZN za kapitalni razvoj. Pravkar so uspešno spojili posebni sklad za neinve-sticijska financiranja ter program tehnične pomoči, zdaj pa so države v razvoju napravile nov korak z namenom. da bi OZN razširila svojo pomoč državam v razvoju tudi pri financiranju investicijske izgradnje.
Clan jugoslovanske delegacije Mirčeta Cvorovič je v obrazložitvi osnutka resolucije poudaril, da nova politika gospodarskega razvoja. katerega temelje je položila mednarodna konferenca v Ženevi, ne more biti uspešna, če tudi mednarodnega financiranja ne spravijo v sklad z načeli in zahtevami te politike. OZN ne bo mogla izpolniti sovjega poslanstva na torišču gospodarskega razvoja, če bo mednarodno financiranje ostalo zunaj njenega delovnega območja.
Države v razvoju stoje na stališču, da je ustanovitev sklada OZN za kapitalni razvoj zgodovinska nujnost. Jugoslovanski predstavnik je govoril tudi o odporu, ki ga kažejo nekatere industrijske države proti temu programu, kar je še zdaj poglavitna ovira, ki preprečuje, da bi ga uresničili.
Osnutek resolucije o razorožitveni konferenci
NEW YORK, 17. nov. — Po vesteh tujih agencij je skupina 36 nevezanih držav pred ložila sinoči v političnem odboru generalne skupščine OZN osnutek resolucije o sklicanju svetovne razorožit-vene konference. Na današnji seji bo odbor začel razpravljati o njem. Osnutek resolucije odloča, naj se takoj začno posvetovanja med vsemi državami z namenom, da bi osnovali reprezentativni odbor, ki bi pripravil svetovno konferenco o razorožitvi, tako da bi bila ta sklicana najpozneje leta 1967.
Tiralica
za Boucheseichom
RABAT. 17. nov. - Maro ški notranji minister Moha med Ufkir je izdal tiralico za Georgesom Boucheseichom, ki ga išče francoska policija zaradi ugrabitve maroškega opozicijskega voditelja Meh-dija Ben Barke. Kakor poroča UFI, je Ufkir izjavil, da bodo »natanko vse preiskali in da Boucheseiche ne bo ušel, če je le v Maroku«. Od ločno je zanikal, da bi imel sam kaj pri ugrabitvi Ben Barke Nekateri pariški listi so namreč pisali, da je Ufkir dobro vedel za vso to zadevo saj je bil v Parizu prav takrat. ko so ugrabili Ben Barko.
V Maroku so prepovedali prodajati vse tuje liste, do mači listi pa so pod stro gim nadzorstvom Opozicij ska unija ljudskih sil (TJNPFi ki jo je vodil Ben Barka, je včeraj prenehala izdajati dva lista v Casablanci, ker ju je policija po 6. novembru »sistematično zaplenjala«.
Stagnacija cen hmelja na trgu
Zaščitna sredstva in reprodukcijski material pa so znatno dražji
BEOGRAD. 17. nov. (Tanjug). — Jugoslovanski proizvajalci hmelja so izrazili zaskrbljenost zaradi povečanja cen reprodukcijskega materiala in investicijske opreme, ker to povečuje proizvodne stroške te doslej zelo rentabilne kulture, ki prinaša skupnosti vsako leto pomembna devizna sredstva. Na današnjem sestanku odbora za hmeljarstvo zvezne gospodarske zbornice so predstavniki proizvajalcev in izvoznikov ugotovili, da cene hmelja na svetovnem trgu že več let v glavnem stagnirajo, da pa so se zaščitna kemična sredstva in reprodukcijski material v celoti v zad njem času podražili za 18 do 20 odstotkov.
Proizvajalci iz Slovenije so analizirali, da je lastna cena pri proizvodnji enega kilograma hmelja bila pred gospodarsko reformo 1.610 "dinarjev, sedanji računi pa kažejo. da bo zdajšnja cena znašala okrog 1.900 dinarjev. Veliki proizvajalci iz Sloveni je in Bačke dosegajo pri sedanjih cenah kakih 300 tisoč dinarjev akumulacije na hektar, vendar to ni dovolj spričo precejšnjega rizika pri proizvodnji.
Proizvajalci hmelja poudarjajo. da je realizacija proizvodnje docela odvisna od cen. ki se formirajo na sve tovnem trgu. Odbor za hmeljarstvo je ustanovil poseb no delovno skupino, ki bo pristojnim zveznim organom predložila informacijo o aktualnih problemih v zvezi s proizvodnjo in prodajo hme Ija m jim hkrati predlagala, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi zagotovili napredek te gospodarske panoge. Tako na primer predlagajo, naj bi s predpisi omogočili formira nje sklada Jrizika, in sicer iz sredstev delovnih organizacij, naj bi preučili možnosti za povečanje retencijske devizne kvote itd.
Kakih 90 odstotkov letne proizvodnje, ki je približno 3000 ton suhega hmelja, iz vozimo, in sicer večino na konveriibilno področje. Kar nam prinese vsako leto 10 do 12 milijonov dolarjev.
Zadnje vesti
OZN odklonila sprejem LR Kitajske
NEW YORK, 17. nov. Generalna skupščina OZN je danes ponovno odklonila predlog za sprejem LR Kitajske v svetovno organizacijo. Tuje agencije poročajo, da je za predlog glasovalo 47 držav. Prav toliko jih je bilo proti, medtem ko se je glasovanja vzdržalo 20 držav.
Resolucijo za sprejem Kitajske je predložilo 12 držav Azije in Afrike. Pred glasovanjem o teij resoluciji je generalna skupščina sprejela predlog resolucije ZDA in 10 drugih držav, da je sprejem LR Kitajske »važno vprašanje« in da je zato potrebna dvetretjinska večina.
Za ameriški predlog je glasovalo 56 držav, proti 49, vzdržalo pa se je 11 držav. Glasovanje je pokazalo, da se zmanjšuje opozicija proti sprejemu LR Kitajske v svetovno organizacijo.
Italijanska vlada soglasno odobrila poročilo Alda Mora
RIM, 17. nov. (Tanjug) — Pod predsedstvom Alda Mora je bilo danes zasedanje italijanske vlade, na katerem je italijanski premier obširno poročal o svojem obisku v Jugoslaviji in razvoju italijan-sko-jugoslovanskih odnosov. O rezutatih razgovorov v Beogradu je Aido Moro že prej obvestil šefa italijanske drža ve predsednika Saragata.
»Poročilo Alda Mora na današnjem vladnem zasedanju,« je poudarjeno v uradnem spo ročilu predsed italijanske vlade, »je svet ministrov so glasno odobril in izrazil zado voljstvo z rezultati beograj skih pogovorov in razvojem prijateljskih odnosov med obema državama.«
Na istem zasedanju je ita lijansk ' rlada odobrila tudi predlog dekreta predsednika republike o realizaciji jugo slovansko-italijanskega finančnega sporazuma, ki sta ga sklenili delegaciji obeh držav na razgovorih v Rimu 3. julija letos.
Edvard Kardelj govoril na seminarju v Beogradu
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug). — Sekretar CK ZI< Jugoslavije Edvard Kardelj je govoril danes udeležencem seminarja, ki ga je organiziral republiški center za politične študije in družbeno izobraževanje.
Edvard Kardelj je odgovoril na veliko vprašanj, ki so mu jih udeleženci seminarja zastavili o aktualnih problemih v zvezi z gospodarsko reformo in nalogami ZK.
Seminar, ki so se ga udeleževali sekretarji občinskih in okrajnih komitejev ZK Srbije in drugi družbenopolitični delavci iz pokrajinskih in republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij, je danes končal tridnevno delo.
Voditelji čilskih '■vidarjev za zapahi
SANTIAGO, 17. novem bra (AP). — V Cilu so za prli voditelje 17.000 rudar jev iz treh največjih rudnikov bakra, ki že tri ted ne stavkajo. Vlada je bila ukazala rudarjem, naj se takoj vrnejo na delo, sicer da jih bodo pozaprli. Po uradnih cenitvah ie zaradi stavke že 32 milijonov do larjev izgube. Lastnici treh velikih čilskih rudni kov bakra, v katerih stav kajo. sta ’znani ameriški družbi »Anaconda« in
»Kennecott«.
Demonstracije v Kartumu
KARTUM, 17. nov. Skupina demonstrantov je protestirala sinoči v Kartumu in Om-clurmanu proti vladni odločitvi o razpustitvi KP Sudana. Kakor poroča AFP, je policija razgnala demonstrante, približno 15 oseb pa je bilo aretiranih.
Smith imenoval novega guvernerja
SALISBURY, 17. nov. Manjšinska vlada lana Smitha je imenovala danes novega guvernerja. Južne Rodezije, ki naj bi prevzel dolžnost britanskega guvernerja Gibbsa. Za guvernerja je bil imenovan Clifford Dupont.
Pogovori s predstavniki italijanske socialistične partije
RIM, 17. nov. (Tanjug) — člana delegacije SZDLJ Rodoljub čolakovič in Bojan Lubej, ki sta se udeležila 36. kongresa italijanskih socialistov, sta obiskala direkcijo socialistične partije. Pogovarjali so se o političnih odnosih med obema organizacijama. V sporočilu socialistične direkcije je rečeno, da je izražena obojestranska želja, da se uskladijo stališča socialistične zveze in italijanske socialistične partije v interesu miru m stalnega zboljševanja odnosov med vlado in narodi obeh držav.
Sprejeta sovjetska pobuda
MOSKVA, 17. nov. (Reuter) Pakistanski predsednik Ajub Kan je izjavil, da se je pripravljen sestati z indijskim premieram šastrijem na sovjetskem ozemlju. To je sporočil danes v Moskvi indijski finančni minister Krišnama-čari na tiskovni konferenci. Gre za sestanek premiera Šastrija s predsednikom Aju-bom Kanom, za kar je dala puouao sovjetska vlada mesece septembra med indijsko-pakistanskim spopadom. Obe diržavi ista takrat odkloi ji i pobudo za posredovanje »kot preuranjeno«.
Sporazum s francosko RTV
Telegrami
sc
iva
iti sistem
Plenum centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva
BEOGRAD. 17. nov. (Tan-jug) — Na današnjem razširjenem plenumu centralnega odbora sindikata delavcev in dustrije in rudarstva Jugosla vije so zahtevali od sindikat nih forumov in organizacij, da se odločneje zavzamejo za takšno gospodarjenje, ki bo zagotovilo boljši standard de lavcev. Na plenumu je sodeloval tudj predsednik central nega sveta ZSJ Svetozar Vuk-manovič.
Na plenumu so poudarili, da se mora sindikat v celoti prizadevali, da bi na podlagi proizvodnih rezultatov čim prej nastale takšne razmere, da osebni dohodek v indu strijj in rudarstvu ne bi bil manjši kot 50.000 dinarjev
Predsednik centralnega sve ta ZSJ Svetozar Vrkmanovii je dejal, da je sistem dohod ka treba pogumno in odločno uvajati v delovne enote.
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug). Sporazum, ki so ga nocoj podpisali v Beogradu med francosko in jugoslovansko radiotelevizijo, predvideva nadaljnjo razširitev sodelovanja. Sporazum predvideva izmenjavo umetniških in aktualnih programov. Obe organizaciji bosta izmenjavali tudi televizijske reportaže in filmske vesti o pomemb-nnih kulturnih, umetniških in športnih dogajanjih.
Francoska radiotelevizija je danes zelo uspešno za jugoslovanske gledalce prenašala svoj eksperimentalni barvni televizijski program. To je bil prvi prikaz francoskega barvnega sistema (SECAM) v naši državi. Pri kazovanje programa je organiziralo francosko veleposlaništvo v Beogradu na čast generalnemu direktorju francoske radiotelevizije Ja-cquesu Bernarda Dupontu, ki je danes tudi podpisal sporazum z jugoslovansko RTV.
Poziv indonezijskega parlamenta
DŽAKARTA, 17. nov. Pred sednik predstavniškega doma Arudji Kartavinata je dejal, da bo »parlament nadaljeval z delom v interesu države in naroda brez predstavnikov komunistične partije in njenih bližnjih organizacijah« Dodal je, kakor poroča agen cija Antara, da je »gibanje 30 september« pripeljalo in donezijski narod in revolucijo v najbolj kritičen trenutek v zgodovini. Predstavniški dom je objavil poziv, s ka terirn zahteva od predsednika Sukarna, naj takoj sprejme politične odločitve proti »gibanju 30. september«. Ta poziv so podpisali vsi člani larlamenta ki predstavljajo nacionalistične, verske in Iruge grupacije. V pozivu oravtako zahtevajo, naj pred sednik razpusti indonezijsko komunistično partijo.
INDIJSKI PARI \MENT PODPIRA VLADNO POLITIKO — NEW DELHI. V zuna.. spolitični debati je indijski parlament potrdil temeljna stališča indijske zunanje politike in je v glavnem podprl vlado v njenih prizadevanjih, da uveljavi to politiko v poglavitnih mednarodnih vprašanjih. S tem je parlament zavrnil zahtevo po reviziji zunanje politike.
ZASEDANJE ALŽIRSKEGA REVOLUCIONARNEGA SVETA — AL2IR. Pod Bumedienovim predsedstvom je alžirski revolucionarni svet nadaljeval zasedanje, ki se je začelo v ponedeljek, z razpravo o agrarni reformi in o preosnovi partije FLN.
DIPLOMATSKI STIKI MED NIGROM IN LIBIJO — NIAMEY. Niger in Libija bosta navezala diplomatske odnose na ravni veleposlaništev.
BUMEDIEN SPREJEL VOJAŠKO DELEGACIJO ZAR — AL2IR. Predsednik revolucionarnega sveta Bumedien je sprejel vojaško odposlanstvo ZAR, ki se je udeležilo proslave ob H-letnici alžirske revolucije.
IBER MAGA IZPUŠČEN — COTONU. Predsednik dahomejske vlade Tometin je podpisal odlok o izpustitvi bivšega predsednika dahomejske republike Ibera Mage, ki je bil od leta 1963 zaprt v taborišču.
SIRSKO-IRAŠKI SPORAZUM — BEJRUT. Sirija in Irak sta se sporazumela o ukinitvi vizumov za državljane teh dveh držav.
MALGAŠKO-JAPONSKI POGOVORI - TOKIO. Predsednik malgaške republike Ciranana. ki je prispel na devetdnevni uradni obisk na Japonsko, je imel včeraj pogovore z japonskim premierom Satom.
RAUL LEONI BO OBISKAL ZDA — RIO DE JANEI-RO. Venezuelski predsednik Raul Leom je sprejel povabilo, naj pride na uradni obisk v ZDA. Datum obiska še ni določen.
POGAJANJA O AMERIŠKEM POSOJILU — BEJRUT. Libanonska vlada se nadalje pogaja s predstavniki ZDA o posojilu sto milijonov lir, ki bi ga porabili za nabavo žita v ZDA.
KREDIT TURČIJI — ANKARA. ZDA so dodelile Tur-čiji nov kredit v znesku 5.8 milijona dolarjev. To je dopolnilni kredit vsoti 74.2 milijona dolarjev, ki so ga dale ZDA Turčiji za financiranje turškega programa uvoza v letu 1965.
TURŠKO LETALO SE JE ZRUŠILO — ISTANBUL. V bližini Ankare se je včeraj zrušilo turško vojaško letalo »C-47«. Vzrokov nesreče še niso ugotovili.
PATOLIČEV O ODNOSIH S FINSKO — MOSKVA. Sovjetski minister za zunanjo trgovino Nikolaj Patoličev je izjavil, da bo tudi letos Finska največji trgovinski partner Sovjetske zveze med zahodnimi državami Izrazil je zadovoljstvo s splošnimi rezultati petletnega finsko-so-vjetskega trgovinskega sporazuma, ki bo preneha! veljati konec letošnjega leta. Pričakujejo, da bo trgovinska izmenjava med obema državama letos dosegla" 400 milijonov rubljev.
Pa še to:
. »RAZREDNE« RAZLIKE — Beograjski študentje so dobili honorarno zaposlitev na avtomobilskem in na knjižnem sejmu. Na prvem so jih plačevali po 5000 do 8000 din na dan, na drugem pa le po 3000 dinarjev
Vreme 17. novembra 1965
•MARIBOR
• * *
U8LJAi*a
ZAGREB . ** <£>
m;//;
BEOGRAD SARAJEVO /
I
/// ^
SKOPLJE
SONČNO ^D^LNO OBLAČNO OBLAČNO
^nevihte ^megla
*** DUBROVNir *** SNEG
dez '////.		meje vremenskih področij \		
Temperature			Prognoza
	Ob 07	13	VREMENSKA SLIKA:
Ljubljana	—2	—2	
Planica	—7		Frontalne motnje so dosegle
Brnik	—3	—2	Alpe in se umikajo dalje pro
Maribor	—2	—1	ti vzhodu. Hladen zrak se po-
Slovenj Gradec -3		—2	mika iznad naših krajev na
Novo mesto		2	—1	vzhod, pričel pa je dotekati
Koper	5	f,	toplejši zrak.
Kredarica	—2	-3	
Reka	4		NAPO V KO:
Pulj	7	y	
			SLOVENIJA:
Split	5	7	
•Dubrovnik	5	a	Oblačno bo s padavinami.
Magreb	—2	—1	v vzhodni Sloveniji ponoči
Beograd	—6	2	deloma dež. deloma sneg, dru-
Sarajevo	—8	—3	god dež Temperature bodo
Titograd	1	4	od —2 do 4, v Primorju od 3
Skopje	—4	4	do 6 in nevarnost poledice.
Jelovec	—2	0	
Gradec	—2	—2	IUGOSLA VI JA:
■Dunaj	—5	—2	
viilano	2	4.	V zahodnih krajih bo oblač
»enova	6	7	no s padav:nami m topleie
Munchen	_	—4	v vzhodnih krajih oblačno in
Zlirich	—3	—1	še hladno.
Benetke	—