www.demokracija.si Št. 10, leto XIII. 6. marec 2008, 2,50 EUR POLITIKA BODO DEPEŠE ODNESLE UREDNIKA DNEVNIKA? SLOVENIJA PRIMORSKO UNIVERZO MOČNO ZADOLŽILA Demokracija Objavljamo seznam 778 oseb, ¡¡ki jih je Ivan Maček kot predsednik skupščine SRS v šestdestih letih prejšnjega stoletja povabil na sffrejem Gre za osred(fj| A ljudi sloven^eljl komunističnega režima. EKSKLUZIVNO V PRILOGI INTERVJU Dr JanezJuhant Zaradi vladavine kapitala so celo vlade nemočne Politični profil Janeza Drnovška doma, v svetu zabave RADIO TELEVIZIJA SLOVENIJA Na zdravje! vsak petek ob 20.30 Zvezde pojejo vsako nedeljo ob 19.55 Nova oddaja od 1. marca dalje Za zadnjim vogalom ... vsako soboto ob 19.55 Vsak vikend trije močni odmerki zabave na 1. programu TV Slovenija! TRETJA STRAN V Kremlju nič novega Metod Berlec Za nami so ruske predsedniške volitve, na katerih je prepričljivo zmagal Dmitrij Medved-jev, izbranec dosedanjega predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina, čeprav še pred letom ni spadal med bolj znane ruske politike. Poznavalci pravijo, da ga je Putin izbral za to mesto zato, ker naj bi bil vodljiv ter vseskozi njegov zvesti privrženec in sodelavec. Z njim naj bi si zagotovil oblast tudi potem, ko se mu bo maja iztekel predsedniški mandat in naj bi postal predsednik vlade. Predsedniška kampanja v Rusiji je bila bolj kot ne farsa, saj je volilna komisija še pravočasno poskrbela, da so kot predsedniški kandidati odpadli nekateri pravi opozicijski kandidati. Med drugim glavni kandidat opozicijske koalicije Druge Rusije Mihail Kasjanov. Priče smo bili spopadu med izrazitim favoritom ter protežirancem režima in medijev Medvedjevom in komunistom Genadijem Zjuganovom, tragikomičnim populistom Vladimir-jem Žirinovskim ter avtsajderjem Andrejem Bogda-novom. Predsedniške volitve v Rusiji so pokazale, da je država še daleč od normalne demokracije, kar je nedvomno tudi posledica Putinove vladavine. Vladimirja Putina sicer Rusi ocenjujejo zelo različno. Pokojna ruska novinarka in bojevnica za človekove pravice Ana Politkovska, ki je postala mednarodno znana predvsem po poročanju s čečenskih kriznih žarišč, je v svoji knjigi Putinova Rusija o njem med drugim napisala: "Zakaj tako mrzim Putina? ... Mr-zim ga, ker ne mara ljudi. Prezira nas. Zanj smo samo sredstvo za doseganje njegovih ciljev, sredstvo za povečevanje in ohranjanje osebnega vpliva in nič drugega. Zato je prepričan, da lahko z nami počne, kar želi, da se z nami lahko po mili volji igra, nas uničuje, kot mu ustreza. Nič nismo, on, ki mu je po naključju uspelo zlesti na vrh, pa je danes car in bog." No, morda so tudi te njene besede pripomogle k temu, da so Politkovsko 7. oktobra 2006 našli ustreljeno v dvigalu pred njenim stanovanjem v Moskvi. Po drugi strani pa je velika večina Rusov s Putinom zadovoljna. Pred časom sem v Ljubljani na sprejemu za novinarje, ki ga je priredil naš zunanji minister, govoril z mladim ruskim novinarjem, ki je Putina ocenil popolnoma drugače kot Politkovska. Po njegovem mnenju naj bi bil Putin uspešen in odločen državnik, ki je Rusijo vrnil na pota stare slave. Pod njim naj bi se bila država konsolidirala, še posebej po kaotični vladavini Borisa Jelcina v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki naj bi bil preveč popuščal Zahodu. "Rusija je pod Putinom spet postala velesila, še posebej energetska, kar se odraža v hitrem razvoju države." Rusi si po njegovo želijo voditelja, ki vlada odločno in se ne pusti nikomur izsiljevati, Rusom pa vrača njihov ranjeni ponos. Novinarjevo navdušenje nad Putinom me je nekoliko začudilo, vendar mi je bilo hitro vse jasno. Dejal je namreč, da dela za revijo, mislim, da je rekel Energetika, katere lastnik je ruski energetski gigant Gazprom. To je seveda ruska državna družba, ki jo ima Putin povsem pod nadzorom. Kakor koli že, zdi se, da Rusija za zdaj še potrebuje vladavino trde roke, vsaj tako meni večina njenih državljanov. Verjetno se bojijo, da bi s preveč "zahodne demokracije" Ruska federacija doživela usodo nekdanje Sovjetske zveze. Putin je namreč z vojno v Cečeniji ustavil težnje nekaterih ruskih republik, ki so želele iti svojo pot. Z nastopom Medvedjeva na predsedniškem mestu na kratki rok ni pričakovati večjih sprememb v ruski politiki. Večje spremembe se obetajo v ZDA. Tam predsedniška kampanja ni farsa, ampak resnična tekma, ki je nepredvidljiva in do konca neodločena. Če sta pred meseci med republikanci veljala za favorita nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani in mormon Mitt Romney, je sedaj njihov glavni kandidat vietnamski veteran John McCain, politik, ki ga zaradi svojeglavosti številni konservativni republikanci ne marajo. Ima pa zato večje možnosti med neopredeljenimi volivci. Pri demokratih je slika podobna. Glavni demokratski kandidat postaja Afroameričan Barack Husein Obama, ki spravlja v obup do nedavnega glavno demokratsko kandidatko Hillary Clinton. Če že na Vzhodu ni praktično nič novega, se zdi, da bo v Washingtonu drugače, ßä Demokracija ■ 10/xiii ■ 6. marec 2008 Z nastopom Dmitrij a Medvedjeva na predsedniškem mestu na kratki rok v Rusiji ni pričakovati večjih sprememb. Nasprotno se večje spremembe obetajo v Washingtonu. KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Eni nad tajkune, eni nad ministra 7O Pogledi: Kremeljski duh zakonov 7 7 Kolumna: Evropa v pasti? POLITIKA_ 72 Politični profil prvaka tranzicije 75 Neprofesionalnost »najboljših« 18 Univerza na robu bankrota 20 Z dialogom do sprave SLOVENIJA_ 22 Orion, SIB in LDS povezani 24 Stvari v Meltalu niso nedolžne 26 Reševanje vojaškega kadra 28 Peticija v podporo pokrajinam 30 Slovenija raj za Rome 32 Krožek zavednih Slovencev TUJINA_ 34 Južnoameriška sosedska drama 36 Globus: Razkrita tajnost 37 Tuji tisk: Zakaj verjamemo INTERVJU_ 38 Dr. Janez Juhant POMOZNANSTVO_ 42 Povojna zgodovina Evrope 44 Slovenska zborovska glasba 46 Osebnosti: Edvard Rusjan 50 Naši kraji: Črna vas 54 Ljubljanski Slovanski most OGLEDALO______ 56 Film: Juno 58 Avtomobilizem: Peugeot 308 1,6 16V 60 Zdravje: Presejalni pregledi rešujejo 62 Šport: Potres v srbskem nogometu 64 Črna kronika: Manj vlomov v stanovanja 66 Rumeno: Plavata v voditeljskih vodah 68 TVKuloar: Sajenje rožic na TV 74 Bo Lipa pod Pečetom zelenela? DEMOKRACIJA, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, Si Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), uredmk@demokracija.si; 01/ 230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčlč, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Maruša Mihelčič, Ana Mullner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Koiumnisti: Esad Babačlč, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek 4 Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Demokracija ■ io/xm • 6. marec 2008 »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: arhiv Demokracije 38 Intervju: dr. Janez Juhant Dialog je temelj našega življenja. Ko otrok pride na svet, se vzpostavi kot človek s pomočjo drugih ljudi. Tako postaja človek. Kot je zapisal Alasdair Madntyre, smo ljudje odvisne racionalne živali. Za svoje bivanje smo vezani drug na drugega. 72 Drnovškov politični profil Potem ko je prejšnji mesec umrl nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek, so na nekaterih mestih (tudi na spletu) odprli žalno knjigo, v katero seje vpisala velika množica ljudi. is Univerza na robu bankrota Univerzi na Primorskem zaradi dolgov do izvajalca del na Armeriji - Foresteriji grozi javna dražbe njenih nepremičnin. Za sedaj ji je uspelo doseči začasni odlog plačila dolga. Največjo odgovornost za dolg nosi nekdanja rektorica Lucija Čok, ki si je omislila razkošno rektorsko pisarno in lestence. Neprofesionalnost »najboljših« Afera z objavo depeš ministrstva za zunanje zadeve se nadaljuje. Ob tem je verjeti izjavi Igorja Mekine, ki zanika vse obtožbe, naj bi bil omogočil Politiki, da je sočasno z Dnevnikom objavila dokument o vvashingtonskih pogovorih diplomata Mitje Drobnica o priznanju neodvisnosti Kosova. 75 Cet/14 Jun Slika je simbolična NAGRADNA IGRA Samsung SGH-M300: teža:63 g velikost: 80x40x16,7 mm čas pripravljenosti: do 230 ur čas pogovora: do 250 ur barvni grafični zaslon (65.536 barv) GPRS vgrajen digitalni fotoaparat prostoročno telefoniranje preko vgrajenega zvočnika MMS zvočna beležka (diktafon) vgrajen radio • • Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Samsung SGH-M300. Vsi dosedani naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 4 dodatne aparate GSM. Nagradna igra traja do 31. marca 2008. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www. demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). 1. Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006 2. Naročniki do 1.9.2006 Naročam tednik Demokracija število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* LJ 4 x letno 2 x letno □ 1 x letno (9% popusta) (10% popusta) (20% popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ brezposeln □ invalid □ študent ali dijak Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): ID za DDV: Davčni zavezanec: ' rt»«» Fr-iJ !i: TO'8 » 3 it-, S. g« ■ ^BmIIHI m Bili— n Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2300661. I Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11. Ljubljana GLOSA/HUMOR Krogla 1 Aleksander Škorc Če se vam bo zdelo, da je današnja vsebina nekoliko majava, je to zato, ker se maje koalicija. Ker pa se vam to ne bo zdelo, je treba ugotoviti, da se maje vrh SLS. Dokaj stabilen je bil skozi ves mandat (če odštejemo nekaj kokošjih zdrah), a sedaj so na vrhu pivovarji in ni čudno, da se vse skupaj maje. Majanje bo verjetno doseglo vrhunec nekje v času praznika piva in cvetja, potem pa se bo vse skupaj predvidoma razsulo. Katastrofi se bo izognil edino Brat minister, ki ga bo lastna stranka na vsak način že prej nekam odmajala ... Kdo bi si mislil, da bo Brat minister kdaj Igral pozitivno vlogo, a ob sedanjem vrhu stranke je tudi to mogoče. Zato je prav, da se člani SLS čim prej odmajejo v svobodo, tja, kamor jih je vedno vleklo ljudsko srce. Med tovariše, kjer se tuje dobrine delijo po bratskih uslugah in kjer je gledanje tovarišiji pod prste najhujši greh. Tudi Albanci s Kosova so se odločili za svobodo in lepo je gledati Srbe, ki se obnašajo kot ljubosumen soprog, ki je ženo ves čas pretepal, ob ločitvi pa na smrt užaljen podtakne bombo na sodišče. Poleg Rusov - ti se bodo v zvezi s Kosovom spopadom izogibali, bi pa utegnili uporabili silo (to zmorejo samo Rusi) - so postali Turki skrajno zanimiv in preučevanja vreden narod. Po zelo natančnem scenariju, kjer so že vnaprej določili veliko število mrtvih Kur-dov in zanemarljivo število negibnih Turkov, so vdrli v Irak, od koder se bodo umaknili, takoj ko bodo zadevo uredili. Zadeve seveda ne bodo uredili in Iraka ne bodo nikoli zapustili. Bodo pa v doglednem času prisiljeni zapustiti novonastalo državo Kurdistan in potem bodo tudi oni podtikali bombe. Naj gre za narod ali posameznika, tisti, ki se bojujejo za svobodo, si jo prej ali slej tudi izbojujejo, kajti božja pravičnost je na njihovi strani. A vsaka svoboda se sčasoma spreobrne v novo ječo. Mož, ki se je osvobodil žene, se mora nato osvoboditi strahotne osamljenosti. To stori tako, da začne zahajati v gostilne. Ne mine dolgo, ko se mora osvoboditi alkohola, in ko ves bolan leži na kliniki, si strašansko želi ven, v svobodo, a komaj se tam znajde; v strahu pred alkoholom postane deloholik ... Sledi logično vprašanje, kje se stvar sploh konča oz. katere stvari se mora človek osvoboditi čisto na koncu. O tem nekaj prihodnjič, za tiste, ki v prispevku pogrešate v naslovu omenjeno "kroglo", brez panike, ta bo nastopila prihodnjič, v že težko pričakovani glosi Krogla 2. H-umor »Po moji oceni je prišlo do velike izdaje. Izdali so en druzga ...In zdaj so vsi pohapsani.« (Nekdanja barovka in navdušenka nad gospodarskim pravom Alma Brdžanovič pojasnjuje, zakaj je policija stopila na prste tajkunom.) »Kar se pa tiče postopka zoper mene, pa moram reči, da je bil izveden po najboljši maniri inkvizicijskega postopka, saj je bila edina oseba, ki me je tožila in sodila, gospod Lesjak.« (Sedaj že nekdanji urednik zunanjepolitične redakcije Dnevnika Igor Mekina je razkril, da na Dnevniku velja pravilo »kadija tuži, kadija sudi«.) »V tej zmedi in neredu, ki se ga nekateri lotevajo urediti kar s čistimi lopatami, pa je naša skupna naloga, da svoje mesto močneje utrdimo.« (Predsednik SLS Bojan Šrot se upira spodkopavanju lastne stranke s čistimi lopatami. Morda mu bodo pri utrjevanju pomagali gradbeni lobiji.) »Pa hudirja, a majo vaši novinarji Popov-ci sploh kako izobrazbo?? Da nimajo ponarejenih diplom, ni 2x za rečt!!« (Komentator na 24ur.com RiKEC je zaprepaden nad zapisano trditvijo, da je v Indiji 18 tisoč nezavarovanih železniških prehodov.) »Ravno sem razmišljal o upokojitvi, poleg tega imam dvoletnega otroka, zato bi bilo nezakonito delovanje v tem hipu res nesmiselno.« (Nesojeni upokojenec in lastnik Meltala Rado Snežič nima nobenega motiva za to, da bi bil baraba in tajkun.) »Ljudje spet verjamejo v pravosodni sistem, imajo občutek, da policija vendarle lahko zapre tudi kriminalce v belih ovratnikih in ne le kurje tatove, in še več, ljudje verjamejo, da lahko tudi vplivne nekoč doleti kazen.« (Novinar Financ Uroš Urbas ne dvomi o pozitivnih učinkih policijskih preiskav proti gradbenim tajkunom.) »Vidim, da se je napačno mnenje o meni zakoreninilo globoko v ljudeh.« (Pevka Mirna Reynolds hoče pokazati, da ni samo neumna blondinka, za kar jo imajo nekateri.) »Gregor Golobic ni bil krščen in nima botra. Stranka Zares ima 430 botrov, namreč vse tiste, ki so notarsko overili 'krstni' list ob ustanovitvi stranke 6. oktobra lani in tako postali njeni ustanovitelji.« (Predsednik Zares Gregor Golobic zanika, da je njegov boter Milan iz Murgel ali Boško iz Laškega.) i »Tretji razlog pa je bil, da smo krščanski socialisti in komunisti vedeli, da bodo takoj po osvoboditvi vsi krščanski ljudje prestopili h krščanskim socialistom, ki bi naenkrat postali najmočnejša skupina.« (Predsednik zveze borcev Janez Stanovnik je končno priznal, zakaj je bila sploh potrebna razvpita Dolomitska izjava.) 6 Df.mokraci ja • 10/XIII • 6. marec 2008 ZGODBE Drago Kos proti Lovšinu? Potem ko je Drago Kos, predsednik komisije za preprečevanje korupcije, pred časom pomenljivo napovedoval, da komisija pripravlja »veliko zgodbo«, se zdi, da je pri tem mislil Intereuropo. Komisija je namreč na tožilstvo posredovala dve poročili, ki naj bi se nanašali na poslovanje Intereurope oziroma njene naložbe. Eno naj bi se nanašalo na nakup tovornjakov, drugo pa na graditev terminala v Moskvi (gradi ga ribniški Riko). Nekateri so tudi poročali, da kriminalisti obe zadevi že preiskujejo, v Intereuropi pa zavračajo vsakršne namige o morebitnih kaznivih dejanjih. Boštjan Rigler, predsednik nadzornega sveta Intereurope, je dejal, da nadzorniki niso seznanjeni z informacijo, da bi tožilstvo kar koli pripravljalo oziroma da poteka kakršna koli preiskava. Seznanjeni pa so z informacijo, daje protikorupcijska komisija posredovala tožilstvu dve poročili, pri čemer je Rigler dejal, naj vsak pristojni organ v državi opravi svoje delo. Dejal je še, da so nadzorniki obravnavali tudi lanske poslovne izide družbe, ki so zelo dobri. Nadzorniki so od uprave družbe, ki jo vodi Andrej Lovšin, želeli še dodatna pojasnila glede terminala v Moskvi. Dodajmo, da je bila vrednost te naložbe na 45 hektarjih ob idejni zasnovi ocenjena na 61,5 milijona evrov. Po dokončnem načrtu in upoštevanju zahtev vseh, ki so morali dati soglasje, poslovnih partnerjev in pridobitvi dejanskih ponudb izvajalcev pa vrednost končne investicije znaša 123 milijonov evrov. Nadzorni svet soglasja k novi vrednosti še ni podal, saj želi od uprave dodatna in natančnejša pojasnila o povečani investiciji. Prav tako naj se nadzorniki ne bi bili odločili za ustavitev projekta, saj menijo, da je navzočnost na ruskem trgu strateškega pomena za nadaljnji razvoj družbe, ustavitev investicije pa bi povzročila poslovno škodo. Nadzorni svet bo o soglasju k investiciji v predvidenem znesku odločal, ko bo od uprave pridobil zahtevano gradivo. Potem bomo videli, kaj pomenita Kosovi poročili. V K. Je bila Intereuropa, ki jo vodi Andrej Lovšin, domnevna velika Kosova zgodba? Modrost tedna »Pivovarna Laško in Kučanov Forum 21 utelešata ideologijo ekstremnega ekonomskega nacionalizma, ki je skozi pivovarsko vojno in privatizacijo bank najbolj porazila Drnovškov razvojni koncept o večji odprtosti Slovenije do tujega kapitala.« (Ekonomist Stanislav Kovač) »Vdemokraciji nihče ne more uiti odgovornosti za podobo politike.« (Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar) Jelinčič je Bojana Šrota spravil ob živce Pretekli teden je Zmago pl. Jelinčič, predsednik SNS, v času seje državnega zbora Ivanu Žagarju, ministru za lokalno samoupravo in regionalno politiko, očital, da z denarjem iz evropskih strukturnih skladov financira svoje oziroma župane ljudske stranke in da s tem plačuje politično propagando svoji oziroma Šrotovi stranki. Žagarje namreč minister SLS. Med drugim je omenjal financiranje toplarne v Celju, s katero naj bi se ponašal Bojan Šrot, predsednik SLS in župan mestne občine Celje. Slednji je očitno gledal prenos parlamentarne seje na televiziji ali pa mu je to sporočil kateri od sodelavcev SLS v državnem zboru. Jelinčiču je nemudoma poslal sporočilo SMS z naslednjo vsebino: »Si pa nisem mislil, da si takšen cepec ...« Jelinčič pa je sporočilo pokazal novinarjem. Šrota je to razjezilo, zato je s pošiljanjem sporočil SMS nadaljeval. Zapisal je: »Vidim, da si poleg ostalega še tožibaba. Res bedno, da osebne sms kažeš novinarjem.« S tem je Šrot vnovič pokazal, da ni dorasel vlogi predsednika stranke, čas pa bo pokazal, koliko je bil uspešen pri razvoju mestne občine Celje. Morda ima Jelinčič v tem primeru celo prav, zato bi bila temeljita analiza razdeljevanja denarja iz evropskih skladov dobrodošla. V soboto smo na tekmi v Celju med Pivovarno Laško in Barcelono videli Bojana Šrota v družbi njegovega brata Boška in Toneta Turnška. Presenetljivo blizu pa sta sedela tudi Joc Pečečnik in ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki naj Boška ne bi preveč maral, saj se pravda z njim zaradi Mercatorja. Na tribuni smo opazili še Žigo Debeljaka, Stojana Zdolška in Franca Kanglerja. Pa niso bili najboljše volje, saj je domača ekipa gladko izgubila. V. K. Boško Srot, Tone Turnšek, Bojan Šrot, Joc Pečečnik in Zoran Jankovič na častni tribuni v soboto na tekmi Pivovarne Laško in Barcelone. Demokracija • 10/XIII • 6. marec 2008 7 DOGODKI Telekom po poti NKBM? Komisija za prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije, ki jo vodi Matjaž Janša, je sklenila vladi predlagati, naj ne sprejme niti ponudbe britansko-nemškega konzorcija Bain Capital & Axos Capital & BT niti islandskega Skiptija. Že nekaj časa je bilo znano, da nobena od ponudb ni takšna, kakršne so pričakovali. Komisija je v ponedeljek sporočila, da je za prodajo 49,13-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije preučila zadnje veljavne zavezujoče ponudbe in ugotovila, da nobeden od ponudnikov do roka, ki se je iztekel minuli petek, ni bil pripravljen ponudbe popraviti tako, kot bi ustrezalo komisiji. Zato so se odločili vladi predlagati, da se prodaja po mednarodnem razpisu konča tako, da deleža ne prodajo nobenemu od ponudnikov. Matjaž Janša je še dejal, da bo komisija o morebitnih alternativah razpravljala na seji predvidoma prihodnji teden. Pri tem je omenil, da sta oba ponudnika ponudila 400 evrov za delnico, Matjaž Janša in Andrej Vizjak: nov razmislek o prodaji hkrati pa je konzorcij hotel odkupiti delnice tako, da bi se Telekom zadolžil v višini milijarde evrov, Islandci pa so želeli Skipti Telekomu prodati za 784 milijonov evrov, kar je več, kot je po mnenju svetovalcev Telekoma primerna cena za nakup tega podjetja. Sicer pa glavna težava ni bila cena, temveč prodajni pogoji Skiptija in finančni pogoji konzorcija. Skipti je izrazil obžalovanje, da s komisijo niso dosegli soglasja, in prepričanje, da je vlada privatizacijski proces izvedla tran-sparentno in v skladu z razpisnimi pogoji. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, je ob tem dejal, da končanje postopka javnega razpisa odpira »razmislek o nadaljevanju po nekoliko modificirani poti«. Napovedal je, da se bodo začeli intenzivno ukvarjati z nekoliko drugačnim konceptom, kar bo morebiti spremenilo smernice za delo komisije. Minister o možnostih ni želel špekulirati; po njegovih besedah so vse odprte, tudi nov razpis še v času te vlade ali prva javna ponudba (IPO). To pomeni podobno, kot je država pred kratkim prodajala delnice Nove Kreditne banke Maribor. Vizjak namreč meni, da je Telekom zelo dobro in malo zadolženo podjetje, zato verjame, da je mogoče pričakovati boljše ponudbe. Z odločitvijo komisije se strinja tudi večina ekonomistov. Med političnimi strankami je večina koalicijskih strank presodila, da je vlada ravnala kot dober gospodar, z odločitvijo pa soglaša tudi opozicija. V. K. Milko Mikola, vodja sektorja Upravičil svoj obstoj Strokovni svet sektorja za popravo krivic in narodno spravo na pravosodnem ministrstvu je presodil, da je sektor v dveh letih delovanja opravil pomembno strokovno in raziskovalno delo tistih tematik s področja novejše slovenske zgodovine, ki jih druge raziskovalne ustanove doslej še niso raziskale in zato še niso bile predstavljene. S svojim delom sektor pomaga k bolj realnim predstavam o slovenski novejši zgodovini. Njegovi raziskovalci so izdelali krajšo študijo o premoženju Judov v Sloveniji, nadaljuje pa se še delo pri študiji o revolucionarnem nasilju v Sloveniji v letih 1941-1945 in študiji o povojnem preganjanju neka-toliških verskih skupnosti v Sloveniji. Izdali so že tri obsežne publikacije dokumentov in pričevanj: Dokumente in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji, Dokumente in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji in Dokumente o rudarski stavki v Zasavju leta 1958. Letos bo sektor izdal še drugi zbornik dokumentov in pričevanj o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji ter zbornik dokumentov o privilegijih, ki so jih v Sloveniji po vojni uživali politični in državni funkcionarji. Pripravlja tudi računalniške baze podatkov o povojnih političnih obsojencih, o leta 1945 zajetih domobrancih in bazo člankov o revolucionarnem in političnem nasilju po drugi svetovni vojni, ki so bih doslej objavljeni v slovenskih pisanih medijih. Doslej je strokovna služba sektorja, ki dela za komisijo za izvajanje zakona o popravi krivic, prejela 19.244 vlog upravičencev, rešila pa jih je 17.510. L. H. ASK izključena Že nekaj časa se v javnosti širijo ugibanja, ali so nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za gospodarstvo in sedanja predsednico nadzornega sveta Dela Andrijano Starina Kosem zaradi njenih dejanj izključili iz SDS. Na vprašanje ene od članic SDS iz Domžal je SDS odgovor posredovala v svojem glasilu Nova pot, in sicer s kopijo sklepa nadzorne komisije občinskega odbora SDS Domžale z dne 7. decembra 2007. Nadzorna komisija je tedaj sklenila, da zaradi ravnanja v nasprotju s statutom SDS in strankinim programom Andrijano Starina Kosem izključijo iz stranke. V skladu s pristojnostmi in internimi akti SDS se je nadzorna komisija tudi odločila, da Andrijani Starina Kosem zaradi utemeljenega suma, da bo s svojim ravnanjem nadaljevala in še naprej povzročala politično in moralno škodo SDS, miruje članstvo in vse funkcije v SDS do pravnomočnosti sklepa o izključitvi. Po informacijah, ki smo jih dobili v SDS, se Starina Kosmova na sklep o izključitvi ni pritožila, zato je po petnajstih dneh postal pravnomočen. Ugibanj o tem, kakšen je strankarski status razvpite prve Delove nadzornice, ki še vedno posredno izvaja pritiske na novinarje Maga, je torej konec, mnogi pa se čudijo, da SDS ni ukrepala že prej. G. B. Nič več članica SDS Demokracija ■ 10/xin ■ 6. marec 2008 V SREDIŠČU Eni nad tajkune, eni nad ministra Peter Avsenik, foto: Gregor Pohleven Ustvarjene SO razmere Poziv računskega sodišča predsedniku vlade, naj sproži postopek za odstavitev okoljskega ministra, in pregon gospodarskega kriminala sta bili osrednji temi začetka februarske seje državnega zbora pred tednom dni. Na aktualno dogajanje so bila vezana tudi vprašanja poslank in poslancev premierju Janezu Janši. Marjetko Uhan iz NSi je zanimalo mnenje predsednika vlade o zadnjih preiskavah gospodarskega kriminala, v zvezi z gradbenim lobijem pa velika odstopanja predvidenih cen od končnih pri graditvi avtocest in bolnišnic. Janša je v odgovoru poudaril, da se vlada trudi razčistiti zadeve, a da »ni vse v rokah izvršilne oblasti«, pač pa bi moralo biti aktivnejše tudi računsko sodišče. Obstaja namreč sum, da so stvari širše prepletene, saj se pri graditvi tovrstnih objektov večinoma pojavljajo isti izvajalci. Sicer pa je po premierje-vih besedah prav ta vlada poskrbela za zagotovitev ustreznih razmer za delo ustanov, pristojnih za boj proti organiziranemu kriminalu. Na vprašanje poslanca LDS Aleša Guliča, katere ukrepe bo vlada sprejela, da bo pri pregonu gospodarskega kriminala zagotovljena enakost pred zakonom, je Janša zatrdil, da pri tem ni nobenih dilem. »Vlada se je že na začetku mandata lotila priprave zakonskih okvirov, da bi bil spopad s temi pojavi uspešen,« je dejal in med temi ukrepi omenil kadrovske okrepitve pristojnih služb in njihovo usposabljanje. Po njegovih besedah bi se morale te službe že prej ukvarjati s preganjanjem kriminala, a se to ni dogajalo. »Očitno se ni smelo,« je dodal premier in opozoril, da je vlada prvo polovico mandata poslušala kritike, češ da ni nobenih rezultatov, ko pa rezultati začnejo prihajati, pa posluša kritike, »da tega ne bi smelo biti, da je to rezultat vmešavanja politike v delo pristojnih organov«. Formalnopravna zadrega Druga aktualna tema je naraščajoča napetost med predsednikom računskega sodišča Igorjem Šoltesom in predsednikom vlade Janšo. O Šolte-sovem pozivu je premierja vprašal poslanec SD Milan M. Cvikl. Janša je zavrnil njegovo tezo, da tolerira ministra, ki je kršil obveznost dobrega gospodarjenja, in dejal, da poleg zakona o računskem sodišču obstaja tudi načelo ločenosti oblasti. »Pred kratkim se je prvič v zgodovini te države in tudi v zgodovini EU, Evrope in verjetno tudi sveta zgodilo, da je računsko sodišče zahtevalo od predsednika vlade, naj zamenja ministra. Se pravi, daje poseglo v ustavna in politična razmerja, za kar računsko sodišče ni ustanovljeno,« je prepričan Janša. Sicer pa je bil po njegovih besedah ukrep, ki ga je predlagalo računsko sodišče, »nesorazmeren, če primerjamo to zadevo s številnimi drugimi«. Kot dodaja premier, je treba kredibilnost računskega sodišča zavarovati, zato je v odgovoru Šoltesu pozval sodišče, naj najprej pripravi odgovor, ki bi razčistil nastalo formalnopravno zadrego. »Ko bomo od računskega sodišča dobili odgovor formalne narave, se bom odločil o svojem ravnanju,« je v odgovoru poslancu SD pojasnil Janša. Prvaku SNS Zmagu pl. Jelinčiču pa je premier odgovoril na vprašanje o domnevnem sporu med ministrstvom za Premier Janša zagotavlja enakost pred zakonom. Po besedah premierja Janše je računsko sodišče poseglo v ustavna in politična razmerja, za kar pa ni ustanovljeno. gospodarstvo in vladno službo za regionalni razvoj. Ministrstvo naj bi po Jelinčičevih besedah zaviralo projekte vladne službe in naj tudi sicer ne bi dobro opravljalo svojega dela. Premier je Jelinčičeve očitke zavrnil, saj dobro delovanje omenjenih institucij dokazuje vzorno črpanje sredstev iz evropskih skladov. Še ena interpelacija? Dogodki v zvezi s pregonom organiziranega kriminala bodo dobili epilog šele čez čas, zato bodo komentarji v zvezi s tem verjetno kmalu potihnili. Kaže pa, da se bo več prahu dvignilo v zvezi s pozivom predsednika računskega sodišča premierju. Opozicijske stranke namreč v primeru, če Janša Šoltesa ne bo ubogal, napovedujejo interpelacijo zoper okoljskega ministra Janeza Podobnika. Ker se je vodstvo SLS pred meseci zamenjalo in se usmerilo nekoliko bolj levosredinsko, lahko sklepamo, da niti vsi poslanci SLS v primeru interpelacije ne bi bili na Podobnikovi strani. Še posebej ne tisti, ki trdno stojijo za novim prvakom stranke. Razmeroma hitra napoved LDS o interpelaciji pa daje slutiti, da ima diskvalifikacija ministra za okolje politično ozadje, saj je Šoltes nekdanji član te stranke. Na drugi strani pa Podobnik še vedno vztrajno zagovarja pravilnost svojega ravnanja. (3 Demokracija • io/xiii ■ 6. marec 2008 POGLEDI Življenje zra «>tfjI" »Plovni f ko«nenWrj' „o V» »KOO* ' Petra Janša, foto:™0/ Babo Plecnîkwaj * župnijska cerkev sv. Mihaela V Črna vas (288 m) je razpotegnjeno naselje šest kilometrov južno od glavnega mesta Ljubljane. Ime je menda dobila zaradi črne barve nekdanjih lesenih hiš. O njih seveda že davno ni več sledu, zato pa vam bo gotovo ostala v spominu cerkev sv. Mihaela z nenavadnim odprtim kraškim zvonikom. Domiselna Plečnikova cerkev Na močvirni barjanski ravnici ob zahodnem robu Črne vasi stoji nekdanja podružnica, sedaj župnijska cerkev sv. Mihaela. Stavbo z dvokapno streho označuje kot sakralno nenavaden zvonik, ki spominja na kraško preslico. Cerkev s stopniščem s tlorisno obliko črke T je nastala leta 1937 na pobudo trnovskega župnika Frana Šaleškega Finžgarja in Plečnikovega nečaka kateheta Karla Matkoviča. Po Plečnikovih načrtih so jo postavili leta 1939. Najprej je bila mišljena kot začasna cerkev, kar izdaja tudi način zidave, saj je razen vznožja cerkve, ki je kamnito, vse ostalo izdelano v lesu, tako da bi ob načrtovani kasnejši dozidavi oziroma nadzidavi cerkve ostal kamnit spodnji del, zgornji pa bi se pozidal na novo. Zaradi močvirnih tal stoji cerkev na pilotih, do cerkvene ladje v 1. nadstropju vodi dostop v obliki mostu. Zunanji zidovi so (kot pri Narodni in univerzitetni knjižnici) poživljeni z vložki iz opeke. To pa ni edina podobnost s stavbo NUK, tudi prej omenjena zasnova, se pravi stopniščni dostop, postavljen pravokotno na cerkveno ladjo, izhaja iz iste ideje kot stopnišče, oblečeno v črn podpeški apnenec, ki vodi do velike čitalnice NUK. Značilen je odprt zvonikj-Pred zvonikom in cerkvijo je široko betonsko stopnišče, ki pelje skozi slavoločno odprtino do svetišča v nadstropju. V pritličju pod cerkvijo so stanovanjski prostori duhovnika. Cerkvena ladja ima vzdolžno os krajšo od prečne in oltar v sredini prostora. Pri zasnovi notranjosti je arhitekt uporabil materiale in oblike okrasja, ki izhajajo iz ljudskega stavbarstva. Predvsem pa je ureditev notranjščine posledica skromnih sredstev, namenjenih zidavi. Tako je recimo za nekatere podporne stebre uporabil kar navadne kanalizacijske cevi, večina opreme v cerkvi pa je lesena. Posamezni detajli, npr. svetilke, gong, oltarni dodatki, so izjemno domiselno oblikovani iz različnih predmetov (kravji rog, kavni mlinček) in materialov. Oprema v notranjosti je nastajala postopoma, oltar leta 1940, ozek lesen pevski kor ob strani in spovednice v petdesetih letih. Cerkev je ena najbolj domiselnih Plečnikovih arhitektur. Preplet zasnove spominja na severnjaške lesene stavbe in vplive Daljnega vzhoda ter na izhodiščni tlorisni koncept univerzitetne knjižnice, kjer se obiskovalec po stebrišču dviga k luči znanja, pri sv. Mihaelu pa k božji luči. Rojstni kraj znanega geografa Anton Melik (1890-1966) je znan slovenski geograf, saj se po njem od leta 1976 imenuje Geografski inštitut ZRC SAZU, ki ga je prav na njegovo pobudo leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Melik se je iz revne delavske družine v Črni vasi odpravil študirat na Dunaj in tam leta 1916 diplomiral iz geografije in zgodovine. Sprva se je zaposlil kot gimnazijski profesor, v študijskem letu 1926/27 pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1927 doktoriral na temo Kolonizacija Ljubljanskega barja in leta 1938 postal redni profesor. Med letoma 1938 in 1966 je bil profesor geomorfologije na Oddelku za geografijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1938 nasledil Arturja Gavazzija. S svojim de- Cerkev je nastala na pobudo trnovskega župnika Frana S. Finžgarja. Geograf Anton Melik (1890-1966) Demokracija • 10/xiii • <>. maro. 200s « Materiali in oblike okrasja izhajajo iz ljudskega stavbarstva. Demokracija • io/xm • 6. marec 200s Vir: www.slovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.ljubljanskobarje.si Reka Ljubljanica Natura 2000, mrežo območij največje biot-ske raznolikosti v Evropski uniji. Posebej moramo poudariti izginjanje najznačilnejše barjanske ptice kosca oz. latinsko Crex Crex, ki mu domovanje krčimo z nepravilno košnjo travnikov in iz-suševanjem. Kosec je selivka. Konec aprila, začetek maja se ptice vrnejo iz prezimovališč v Afriki. Samec takoj po prihodu začne privabljati samice, ki prilete nekaj dni za samci. Noč za nočjo se iz zavetja visokih trav oglaša s svojim značilnim »krrek-kr-rek«, dokler mu ne uspe pridobiti samice. Samec in samica sta skupaj le nekaj dni. Samica zgradi gnezdo, in ko začne konec maja nesti jajca, jo samec zapusti in začne klicati novo samico. Izvalijo se puhasti, črni mladiči, ki kmalu zapustijo gnezdo. Samica jih hrani še nekaj dni, potem pa se hranijo sami. Po dveh tednih mladiči gredo po svoje, čeprav še ne znajo letati. Če je še dovolj visoke vegetacije, samice julija gnezdijo še v drugo. Konec poletja se odrasle ptice golijo. Skoraj hkrati odvržejo vsa repna in letalna peresa, zato ne morejo leteti. V tem času so še posebej ranljivi. V septembru se v novem perju začnejo seliti na jug. A ne le narava, tudi dediščina človekove dejavnosti je bogata. Na tem razmeroma majhnem koščku ozemlja so svoj pečat pustile številne kulture, od prazgodovinskih koliščarjev in antičnih Rimljanov do zagnanih osuševalcev »morosta«, ki naj bi postal žitnica habsburške monarhije. Zadnja leta na Ljubljanskem barju tudi naša sodobna družba pušča čedalje več sledi, le da zaraščene kmetijske površine, črne gradnje in kupe odpadkov težko opredelimo kot posebno naravno ali kulturno vrednoto. Temeljni namen ustanovitve Krajinskega parka Ljubljansko barje je prav vzpostavitev modernega zavarovanega območja narave, v katerem bodo prebivalci dobili nove razvojne priložnosti predvsem v naravnem prijaznem kmetovanju in oblikovanju ponudbe za obiskovalce (povezava kmetijstva in turizma), obiskovalci pa se bodo v njem dobro počutili in ga radi obiskovali. H Na jugu barja se vzpenja Krim. lom na tem področju je ustanovil znano geo-morfološko šolo. Leta 1940 je postal dopisni, leta 1946 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je pobudnik ustanovitve Zemljepisnega muzeja Slovenije (1946), ki je danes del Geografskega inštituta Antona Me-lika, ter urednik znanstvenih revij Geografski zbornik in Geografski vestnik. Napisal je več kot 400 del, od tega 31 knjig. Ukvarjal se je z alpskimi in s kraškimi pokrajinami ter regio-nalizacijo Slovenije. Njegovi najpomembnejši deli sta prva splošna monografija Slovenije v dveh knjigah (1935, 1936) in prva regionalna monografija Slovenije, ki je izšla v štirih knjigah v letih 1954,1957,1959, 1960. Leta 1947,1949 in 1951 je za svoje delo na področju geografije Slovenije in Jugoslavije prejel Prešernovo nagrado. V Krajinskem parku Ljubljansko barje Med Ljubljano, Vrhniko, Igom in Škofljico, kamor spada tudi Črna vas, se razprostira okoli 150 kvadratnih kilometrov ravnice, imenovane Ljubljansko barje. Kot območje izjemne naravne in kulturne dediščine smo ga začeli prepoznavati šele v zadnjih nekaj desetletjih, sicer pa je preteklost tega močvirnega območja zadnjih tristo let vezana predvsem na poskuse ukrotitve narave z bolj ali manj posrečenimi projekti izsuševanja, pridobivanja kmetijskih zemljišč in gospodarskega izkoriščanja. Kljub temu je krajina na Ljubljanskem barju ohranila svoj tradicionalni značaj, saj visoka talna voda in redne poplave onemogočajo intenzivno kmetijsko obdelavo oziroma zmanjšujejo njegovo ekonomsko uspešnost. Ljubljansko barje je danes neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, jarkov in mejic, preplet vseh teh različnih življenjskih okolij pa zagotavlja bivališče mnogim rastlinam in živalim, ki jih drugje po Sloveniji in Evropi le še redko srečamo. Več kot sto vrst ptic, devetinosemdeset vrst metuljev, oseminštirideset vrst kačjih pastirjev označuje le delček barjanskega naravnega bogastva. In so med drugim tudi razlog, da je Ljubljansko barje uvrščeno med območja RECENZIJE Etnolog Slovenski etnografski muzej V zborniku Etnolog (št. 17,2007) so objavljeni vsebinsko precej različni prispevki s področja etnologije: O otroštvu v srednjem veku (Trst, Koper, Izola, Piran) (Darja Mihelič), Etnološko preučevanje otrok v slovenski etnologiji in folkloristiki (Mojca Ramšak), Otrok in plesno izročilo (Bojan in Metka Knific), Otroci v ljudskem izročilu Slovencev na Madžarskem (Marija Kožar - Mukič), Baronica Maria Wambolt in zdravljenje ljudi na Dolenjskem s pomočjo ho-meopatije (Nena Židov), Razumevanje in odnos do telesa pri uršulinkah (Katarina Župevc), Življenje obsojenk v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig (Neža Mrevlje), Porabski Slovenci v mestnih okoljih (Katalin Munda Hirnök), O virih in načinih preživljanja metliških obrtnikov in trgovcev med svetovnima vojnama (Andrej Dular), O skrbi za zdravje delovnih volov na Slovenskem od 18. do konca 20. stoletja (Inja Smerdel), Kdaj so nastali kozolci? (Gorazd Ma-karovič), Žalec sredi 19. stoletja (Angelos Baš), Biografije in zgodovine predmetov (Jernej Mle-kuž), Lončarska vas Filovci in stalna razstava ofilovskih lončarjih (Jelka Pšajd). Historični seminar Založba ZRC Historični seminar 5, zbornik izbranih predavanj 2004-2006, prinaša 12 prispevkov. Med njimi so: Tko je pravi muz? Slučaj biandrije u Dubrovniku 1480 (Zdenka Janekovič Römer), Tri »dobre zgodbe« o kralju Matjažu (Istvän Lukäcs), »Rimantni in pace«: temna stran Arkadije v glasbi Marenzia in Monteverdija (Giusepe Gerbino), Renesančni plesi za lutnjo Giacoma Gorzanisa (Alenka Bagarič), Zgodovina kot izkušnja ali biografija kot sodobna historiografska metoda (Cirila Toplak), Kam z življenjskimi zgodbami? Mali praktikum o kritiki ustnih virov (Mojca Ramšak). Južni veter Društvo 2000 2. Novele našega uglednega pisatelja Marjana Tomšiča z naslovom Južni veter je že drugo njegovo prozno delo na temo »slovenskih Egipčank« oziroma aleksandrink, deklet in žena, ki so zaradi revščine doma zaslužek iskale v Egiptu, največ v Aleksandriji. Njihove zgodbe so zgodbe preživetja, ljubezni, hrepenenja in tudi hudih razočaranj. V tej knjigi dopolnjuje tematiko romana Grenko morje, z njo pa je dogradil in poglobil zgodbe, ki so v romanu zunaj glavnega toka pripovedi. Tako se tu tematika slovenskih Egipčank zaokroža. Novele na neki način predstavljajo tudi senč- 52 2. no stran epopeje primorskih žena in mož. V njih se prepletajo konkretni zgodovinski dogodki z domišljijo in umetniško imaginacijo. Z obema knjigama je Marjan Tomšič povedal veliko, toda nikakor ne »vsega«. Sanje v vzhodni sobi Cankarjeva založba S popotnim dnevnikom Sanje v vzhodni sobi Andrej Detela nadaljuje žlahtno tradicijo slovenskih avtorjev, objavljenih v zbirki S poti. Njegovo besedilo vnovič potrjuje, da pravo potovanje po svetu ubeseduje tudi razmislek o svetu. Potovanja po Japonski, Indiji in Avstraliji se Deteli ubesedujejo v dnevniški obliki, kar tak razmislek še poudarja. Detela je čuječen opazovalec drugačnega sveta in sebe samega v tem svetu, stalno premišlja o razliki med vzhodnim in zahodnim dojemanjem in zna izjemno tenkočutno prisluhniti kulturi v drugačnih pojavnih oblikah. Knjiga, ki ji ne primanjkuje ne dramatičnih dogodkov ne lirične razsežnosti ne etičnih odločitev. Andrej Detela je uveljavljeni fizik in izumitelj. Objavil je več strokovnih monografij. Italijani, dobri ljudje? 3. Založba Mladinska knjiga Knjiga Italijani, dobri ljudje? (zbirka Premiki) jedrnato in nazorno predstavi nasilje in zločine, ki so jih italijanske oblasti storile najprej na italijanskem jugu, nato na Daljnem vzhodu in v Afriki, med drugo svetovno vojno pa tudi v Sloveniji, Dalmaciji in Grčiji. Angelo del Boca (1925), pripovednik, esejist in zgodovinar italijanskega kolonializma, s svojim jasnim, dokumentarnim pisanjem pokaže, da so se za kuliso lažnega dobrotništva, ki so ga Italijani razkazovali svetu, v zadnjih sto letih v Italiji, Evropi in čezmorskih kolonijah zgodili najhujši zločini, najbolj barbarski pokoli. Knjiga opozarja na lažnost krilatic, s katerimi italijanski mediji, politiki in ne nazadnje medijsko izpostavljeni intelektualci ohranjajo la- žno predstavo o italijanski preteklosti in pripovedujejo zgodbo o dobrohotnem narodu. Živalske pravljice Študentska založba Knjigo najlepših živalskih pravljic z vsega sveta sestavljajo zabavne in kratkočasne ljudske pravljice o hišnih in gozdnih živalih, tistih z domačega dvorišča in takšnih, ki jih srečujemo le v živalskem vrtu. Živali v pravljicah živijo v lastnem čudežnem svetu, v katerem pa se zrcali naš vsakdanji svet. Znajo govoriti, se spopadajo z različnimi nalogami in doživljajo pisane dogodivščine, med seboj prijateljujejo, si nagajajo in se sovražijo - in se sploh obnašajo kot čisto pravi ljudje. Med njimi bomo srečali priljubljene pravljične junake, kot so zvita lisica, hudi volk in strašni medved, tukaj so otroški ljubljenčki muca, ježek in zajček, ne manjkajo niti afriške zveri, kakršne so okrutni lev, prefri-gana opica in nabriti šakal. V pravljicah se sliši glas vsake živali, od mogočnega slona do male kresničke, in prav vsako lahko človeška domišljija obdari z zgodbo - tudi drobnega pajka, ki je še sam postal pripovedovalec zgodb. Pravljice prihajajo z vseh celin, od Evrope, Azije, Afrike in obeh Amerik pa do Avstralije. Jedilniki 4. Založba Obzorja, Maribor Uspešnost vsakega posameznika je precej odvisna tudi od zdrave prehrane, zato je zelo pomembno, da je ta raznolika in sveže pripravljena. V knjigi Jedilniki je Janez Štrukelj predstavil dve vrsti jedilnikov: zahtevnejše jedilnike in jedilnike za tiste, ki uživajo veliko živalskih beljakovin (Jedilniki za zdravje in vitalnost). Zahtevnejši jedilniki so sestavljeni tako, da jih poleg domačih gospodinjstev lahko uporabljajo tudi vrtci, osnovne šole in drugi. Med zahtevnejšimi jedilniki je tako npr. prvi v knjigi naslednji: brokolijeva juha s sirom, školjke v belem vinu, sesekljana pečenka in dušena jabolka v srajčki. Demokracija IO/XTII ■ 6. marec 2008 Marjan Tomšič phivuife Zgodbe sltHtnskjh ligiplank 3. radijski misijon na valovih Radia Ognjišče od 9. do 15. marca 2008 Voditelji misijona: lazaristi »Živeti Kristusa, da bomo mogli Kristusa prinašati drugim, nič več in nič manj.« (Sv. Vtncencij) VSAK DAN: Duhovna misijonska misel Naši vzorniki Misijonski pogovor Misijonski pogovor Misijonski pogovor Prenos molitve iz radijske kapele Misijonska (kontaktna) oddaja Ponovitve misijonskih pogovorov Začetek radijskega misijona v nedeljo, 9. marca, ob lOh s sveto mašo v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani; maševal bo vizitator lazaristov Lojze Gajšek. Slovesni zaključek v soboto, 15. marca, ob 16h pri sv. Jožefu v Celju z molitveno uro in sveto mašo, ki jo bo daroval celjski škof Anton Stres. Dan „velikega" spovedovanja v petek, 14. marca Možnost telefonskega pogovora z misijonarjem: dopoldan med 10.30 in 13.00, popoldan od 18.00 do 20.00 tel: 01 512 77 80 Koordinator Slovanskega mostu Iztok Osojnik Ljubljanski Slovanski most Lucija Horvat, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Prejšnji četrtek se je v Ljubljani začel festival slovanskih kultur - Slovanski most, ki bo še ves marec povezoval slovanske pisatelje. Organizatorji, Forum slovanskih kultur, revija Apokalipsa in Cankarjev dom, poudarjajo, da je to osrednji literarni dogodek evropskega leta medkulturnega dialoga v Sloveniji, ki ima kot predsedujoča EU povezovalno vlogo med slovanskimi kulturami v EU in tistimi zunaj nje. Osrednje prizorišče Slovanskega mosta je Klub Cankarjevega doma, kjer bodo potekala srečanja in pogovori s pisatelji z branji iz izvirni- kov in iz slovenskih prevodov. Na desetih literarno-pogovor-nih večerih se bosta predstavila po en avtor in ena avtorica, na dveh večerih pa se bosta pisatelja predstavila posamično. Goste je izbral koordinator projekta Iztok Osojnik. »Slovanske literatu- b i Ruski enfant terrible Vladimir Sorokin 54 re so bogastvo, ki je pomembno vplivalo na razvoj zgodbe sveta,« je dejal Osojnik pri predstavitvi Slovanskega mostu. Organizatorji so vabili avtorje različnih starosti, ki pa so že priznani v svojih okoljih. Začetek Slovanski most se prejšnji četrtek začel z večerom srbske literature, odprla sta ga književnika Mihajlo Pantič in Gordana Čirjanič, danes pa se bo festival v Klubu CD nadaljeval s srečanjem z Ognjenom Spahičem iz Črne gore, mladim dobitnikom nagrade Meše Selimoviča za najboljši roman leta 2005 na območju Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Črne gore, in Fadilo Nuro Haver iz Bosne in Hercegovine, prav tako dobitnico več nagrad, sicer novinarko in kolumnistko v časopisu Oslobodenje, ki je objavljala v številnih mednarodnih revijah ter sodelovala na literarnih festivalih v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Belgiji, Holandiji, Avstriji in na Hrvaškem. Vladimir Sorokin V drugem tednu marca bo Cankarjev dom gostil ruskega pisatelja Vladimir-ja Sorokina, ki je do sedaj objavil devet romanov, leta 2006 pa je pri založbi Modrijan izšel slovenski prevod njegovega roman Led, ki je preveden že v petnajst jezikov. Sorokin je enfant terrible sodobne ruske kulture, ki se je zaradi romana Modro salo znašel celo na sodišču. Diplomiral iz petro-kemije, vendar se je preusmeril v likovno umetnost in oblikovanje ter je pisatelj, dramatik, knjižni ilustrator, umetniški performer in grafik. Leta 2001 je bil nagrajen z Bookerjevo nagrado in z nagrado Andrej Beli. Jurij Koch Makedonska književ-nica Kica Kolbe, ki je za svoj drugi roman Snegot vo Kazablanka dobila prestižno makedonsko nagrado roman leta 2006, in Vlada Uroševič, redni profesor primerjalne književnosti na Filološki fakulteti v Skopju ter oče makedonske literarne fantastike, bosta na vrsti 20. marca, 27. marca pa Vladimir Zarev iz Bolgarije, avtor pesniške zbirke in petnajstih proznih del, ter Volha Ipatava iz Be-lorusije, avtorica treh pesniških zbirk, štirih zbirk zgodb, dveh knjig za otroke in televizijske drame. V začetku aprila, 3. 4., bo v Klubu CD gostovala poljska pisateljica Ewa Klimek s psevdonimom Ewa Schilling. Njena kratka zgodba Marjetice je bila uvrščena v izbor kratke proze najvidnejših poljskih avtorjev, rojenih po letu 1970, ki je bil objavljen v Literaturi št. 193-194. S Slovaškega bosta 10. aprila prišla Etela Farkašova in Dušan Dušek, Čeha Pavel Brycz in Radka Dene-markova pa 17. aprila. Hrvaška književnika Daša Drndič in Mi-lorad Stojevič se bosta predstavila 24. aprila, 8. maja pa bo Cankarjev dom gostil lužiškosrbskega pisatelja, urednika in novinarja Jurija Kocha ter ukrajinsko pisateljico in pesnico Oksano Zabuž-ko, ki je hkrati podpredsednica Ukrajinskega centra PEN in profesorica na Ševčenkovi univerzi v Kijevu. Gosti festivala Slovanski most se bodo dan kasneje, torej ob petkih, predstavili še na posameznih oddelkih ljubljanske filozofske fakultete. (S Demokracija • 10/xiii ■ 6. marec 2008 Oksana Zabužka KULTURA Napovednik dogodkov Faraonska renesansa Festival Egipt v ljubljanskem Cankarjevem domu poteka že mesec dni, vendar bo večina dogodkov marca in aprila. Že v torek je bila odprta velika razstava Faraonska renesansa, ki je sploh prva egipčanska razstava v Sloveniji. Zasnoval jo je italijanski egiptolog Francesco Tiradritti, ki si je izbral obravnavo arhaizmov in pomena zgodovine v starem Egiptu. Poleg faraonske renesanse so predstavljena tudi klasična obdobja egipčanske zgodovine. Ob razstavi sta izšla kataloga v slovenščini in angleščini. Na razstavi je na ogled 140 eksponatov iz najpomembnejših evropskih muzejev: londonskega Britanskega muzeja, pariškega Louvra, dunajskega Umetno-stnozgodovinskega muzeja, egipčanskih muzejev v Berlinu, Miinchnu in Firencah ter muzejev iz Kamen iz Palerma sosednjih držav: tržaškega Mestnega muzeja za zgodovino in umetnost, budimpeštanskega Muzeja lepih umetnosti in zagrebškega Arheološkega muzeja. Nekaj del je tudi iz zasebne zbirke zbiratelja Giuseppa Sinopolija in iz zbirke avstrijskega konzula v Egiptu Antona Lavrina. Za najpomembnejši razstavni predmet pa velja kamen iz Palerma, eden ključnih virov za zgodovinsko rekonstrukcijo najstarejših obdobij egipčanske zgodovine, ki od svojega prihoda v tamkajšnji muzej sredi 19. stoletja doslej še nikoli ni zapustil Palerma. Razstava bo odprta do 20. julija. Danes bo pakistanska egipto-loginja Salima Ikram predavala o mumifi-kaciji in opremljanju mrtvih za večnost, gradbena inženirka iz Egipta Din Ishak Bakhoum pa bo 20. marca poročala o stanju grobnic v Dolini kraljev. L. H. Kvartet Čajkovski Na velikem odru Kulturnega doma Nova Gorica je konec februarja nastopil sloviti ruski godalni kvartet Čajkovski, ki ga sestavljajo: violinista Lev Maslovski in Zahar Malahov, violist Sergej Baturin in violončelist Kiril Ro-din. Kvartet deluje že 30 let, kon-certira po vsem svetu v skorajda nespremenjeni sestavi in se je v Sloveniji ustavil v sklopu turneje po Hrvaški in Italiji. Pred nastopom v Novi Gorici je občinstvo očaral na Reki, potem je odrinil v Trst in turnejo sklenil v Zagrebu. Goriškemu občinstvu je nfmßmm fW^ft mw h _ '/tj _r._ Kvartet Čajkovski ruski kvartet, ki deluje v okviru Moskovskega koncertnega združenja, predstavil rusko komorno glasbo: na sporedu sta bila godalna kvarteta Aleksandra Borodina in Petra Iljiča Čajkovskega. Goriški poslušalci so imeli priložnost prisluhniti in med seboj primerjati dve glasbeni govorici pomembnih ruskih umetnikov 19. stoletja, ki sta prežeti z individualnim glasbenim jezikom vsakega skladatelja posebej in njunima različnima pogledoma na svet. Borodin je svoj 2. kvartet napisal leta 1881, kvartet Čajkovskega pa je nastal leta 1876. Čeprav sta skladbi nastali v istem časovnem in slogovnem obdobju, izražata veliko različnega in sta pravzaprav kontrastni. Borodin je bil zaprisežen ruski glasbeni nacionalist, Čajkovski pa se je zgledoval po glasbeni tradiciji zahodne Evrope, predvsem po Schuman-nu in Beethovnu. L. H. ČETRTEK, 6.3.2008_ 19.30 Križanke: Komorni orkester Savitra - klasična glasba 19.30. MGL: E. Jelinek: Mala trilogija smrti. Gostuje Beogradsko dramsko pozorište (Srbija). 20.00 Plesni teater Ljubljana: I. Tomažin: Oancelab: Gib in ples - plesna predstava PETEK, 7.3- 2008_ 18.00. SNG Drama: Matjaž Zupančič: Vladimir 19.30 Cankarjev dom: Orkester Slovenske filharmonije - klasična glasba 20.00 SNG Drama: Brian Friel: Jaltska igra. Poigra. SOBOTA, 8.3.2008_ 7 9.00 Cankarjev dom: Klapa Subrenum (Hrvaška), Slovenski oktet & Alenka Gotar - ljudske in umetne pesmi 19.30 Slovensko mladinsko gledališče: Martin Crimp: Podeženje. Gostovanje Prešernovega gledališča Kranj. 20.00 Festivalna dvorana: Kvintet Astorpla (Slovenija) - tango 20.00 SNG Drama: Brian Friel: Jaltska igra. Poigra. NEDELJA, 9.3.2008_ 19.30. MGL: J. Masteroff, F. Ebb, J. Kander: Kabaret-muzikal 20.00 Kongresna dvorana Mercurius BTC, Šmartinska 152: N. PopTasič: Bodi Marylin Monroe - monodrama. Gostuje Zavod Zofka. PONEDELJEK, io. 3.2008_ 19.30 MGL: Vladimir Nabokov: Lolita 20.00 MGL: José Sanchis Sinisterra: Carmela in Paulino, varíete na fino 20.00 SNG Drama: Brian Friel: Jaltska igra. Poigra. TOREK, 11.3.2008_ 79.30 Cankarjev dom: SNG Opera in balet Ljubljana: Yin & Yang - baletni večer 20.00 SNG Drama: Yukio Mishima: Markiza de Sade 20.00 MGL: Sergi Belbel: Mobtlec SREDA, 12.3.2008_ 15.30& 79.30 MGL: Drago Jančar: Lahka konjenica 19.00 Ljubljanski grad, Stanovska dvorana: Gregorjevo 2008 - ljubezenska poezija in glasbena spremljava. Prebiranje izbora pesmi sodobne slovenske ljubezenske poezije avtorjev knjige Vsaka ljubezen je pesem. 19.30 Šentjakobsko gledališče: Woody Allen: Bog 20.00 MGL:Tom Stoppard: Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje RADIO ZELEIMI VAL 93.1 & S7.0 Mhz Demokracija ■ 10/xiii • 6. marec 2008 55 FILM Monika Maljevič Juno je povsem običajna najstnica, ki po nepremišljeni noči s čudaškim sošolcem Bleekerjem ugotovi, da je noseča. Sprva se odloči za splav, a si v zadnjem trenutku premisli in s podporo najboljše prijateljice ter staršev najde prijazna Vanesso in Marka, ki si želita njenega otroka posvojiti. Poleg nerazčiščenih čustev do Bleekerja se Juno zaplete v nenavadno razmerje z Markom, čedalje večje preglavice pa ji povzroča tudi vsak dan bolj moteča nosečnost. V filmu Juno bomo spoznali Juno MacGuff, igra jo Ellen Page, samozavestno in odkrito najstnico, ki se v devetih, čustveno napornih mesecih iz dekleta prelevi v žensko. Je zelo odrezava in posebna punca, ki si ne pusti ukazovati. Toda pod to odločno držo se skriva najstnica, ki poskuša razumeti življenje. Medtem ko se večina deklet z njene srednje šole ukvarja s svojimi MySpace stranmi in se druži v nakupovalnih centrih, se Juno drži svojih pravil. Obi- čajno dolgočasen popoldan se obrne na glavo, ko se Juno odloči, da bo seksala z očarljivo sramežljivim Bleekerjem (Mi-chael Cera). Ko nepričakovano zanosi, se z najboljšo prijateljico Leah (Olivia Thirlby) odločita, Režija: Jason Reitman Žanr: komična drama Scenarij: Diablo Cody Produkcija: John Malkovich, Russell Smith, Lianne Halfon, Mason Novick Igrajo: Ellen Page, Michael Cera, Jennifer Garner, Jason Bateman, Allison Janney, J. K. Simmons, Olivia Thirlby Premiera: 6.3.2008 Distribucija: Fivia da bosta Juninemu še nerojenemu otroku med časopisnimi oglasi našli idealne starše. Kmalu naletita na Marka in Vanesso Loring, premožni par iz predmestja, ki si zelo želi posvojiti prvega otroka. Na vso srečo Juno ob strani stojita oče in mačeha. Po začetnem šoku, da je njuna hči že spolno aktivna, družina stopi skupaj in pomaga Juno. Očka Mac gre z k prihodnjima posvojiteljema, da bi se prepričal, ali nista »usekanca«. Toda bolj ko se bliža Junin rok, bolj se kažejo razpoke v Markovem in Vanessinem življenju. Jesen se prevesi v zimo, zima v pomlad, Junine fizične spremembe pa se začnejo kazati tudi v njeni osebni rasti, saj se s svojimi težavami odkrito spopade. Vloga Juno Vlogo Juno je režiser Reitman zaupal Ellen Page, ki si jo je dobro zapomnil po njeni izjemni vlogi v kontro-verznem trilerju Hard Candy. Bila je idealna izbira za tako zahtevno vlogo. »Veliko igralcev je odličnih oponašalcev ali pa za vlogo veliko raziskujejo,« je rekel Reitman, ko je primerjal Ellen Page in Meryl Streep. »S to razliko, da Ellen točno ve, kaj bi v določenem trenutku Juno storila, rekla ali pa čutila. Res jo je neverjetno opazovati, kako zlahka se vživi v vlogo.« Tudi njeni soigralci se strinjajo. »Je čudovita in izjemna igralka,« jo je pohvalila Jennifer Garner. »Takoj ko sva začeli vaditi, sem pomislila, od kod se je sploh vzela, kje jo je Jason našel. Ljudi bo tako rekoč vrglo na rit, ko jo bodo videli na platnu. Postala bo odlična igralka.« Tudi Jason Bateman se strinja, da je bila Ellen prava izbira za vlogo. »Celoten uspeh filma je odvisen od tega, kako zanimiva je Juno,« pravi. »Na srečo so za vlogo izbrali Ellen Page, ki ji gre igranje res odlično od rok.« Brez dvoma bomo Ellen videli še v veliko filmih, saj jo čaka bleščeča kariera. 19 Demokracija • io/xm ■ 6. marec 2008 AVTOMOBILIZEM v dolžino, širino, postal je malce nižji, obenem prostornejši, vozno stabilnejši in hkrati cenejši od 307. Oblikovno pa se ni kaj veliko oddaljil od pri ljudeh pozitivno sprejetih potez in detajlov predhodnika. Pravzaprav je še najbolj in skoraj kot brat dvojček podoben manjši dvestosedmici, saj se ju da tudi od blizu zlahka zamenjati. Torej dinamično oblikovan nos z zajetnim odbijačem in dirkaško speljanimi zavihki ter slavno ogromno odprtino, ki jo v tem primeru polni srebrni odtenek mreže pravokotnikov. Le da je v tem primeru konica nosu še bolj poudarjena. Bok avtomobila Korak naprej Tekst in foto: Pavel Furlan, SAGA Institute Peugeot 3081,616V Vti premium Naloga za snovalce tri-stoosmice nikakor ni bila lahka, kajti napraviti ustrezno zamenjavo za model 307, priljubljeni in z več kot tremi milijoni vozil odlično prodajan avtomobilček, ni mačji kašelj. In zdaj ko je na cestah, lahko rečemo, da je tem ljudem zopet uspelo. Sicer ne revolucionarno, kot je bil prihod tristo-sedmice, pač pa v pravi meri, da ostane še vedno tako priljubljen, kot je bil njegov predhodnik. Evolucija 308 je v Peugeoto-vem evolucijskem koraku pridobil na vseh nivojih; zrasel je TEHNIČNI PODATKI PEUGEOT 308 1,6 16V vrsta motorja bencinski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj prostornina v ccm 1598 moč v kW (KM) pri vrt/min 88 (120) pri 6000 največji navor v Nm pri vrt./min 160 pri 4250 menjalnik ročni, petstopenjski pogon na sprednji kolesi mere (dolžina x širina x višina) v mm 4276 x 1815 x 1498 medosna razdalja v mm 2608 prtljažnik v litrih 348 masa praznega vozila v kg 1262 največja hitrost v km/h 195 pospešek 0-100 km/h v s 10,8 poraba (po normah EU) v l/l 00 km 9,3/5,2/6,7 poraba na testu v 1/100 km 8,9 cena vozila v EUR 18.280 58 Demokracija ■ io/xm ■ 6. marec 2008 AVTOMOBILIZEM ostaja takšen, kot je bil, na žalost pa ostaja takšen tudi zadek Prepoznaven, a s svojo zadržanostjo kar malce neskladen z drugimi linijami. Druga pesem je njegova notranjost. Ta je izdelana v povsem novem slogu. Je hkrati preprosta in imenitna. Moderna. V prid prostornosti pa še podaljšana globoko proti prednjemu kolesnemu paru. Zato v avtomobilu ni več zajetne armaturne plošče, pač pa všečna, športno elegantna in kupejevsko položna urejena okolica, potisnjena naprej, precej stran od potnikov na prednjih sedežih. Velike steklene površine so koristne za zelo dobro preglednost iz avtomobila ter dajejo prijeten občutek zračnosti. Sedeži so z eno besedo odlični. V nasprotju s predhodnikom so se tu ognili fotelj a- stemu oblazinjenju in pod moderno trpežno tkanino namestili trdo gosto peno, ki drži telo na mestu in ga podpira tam, kjer je treba. Edini slabosti, ki ju lahko tristoosmici pripišemo na račun dobro odmerjenega prostora za potnike, je volumen prtljažnika, ki v osnovi premore zgolj 348 litrov, kar je krepko manj glede na enakopravno konkurenco. In zaradi precej položnega in dolgega prednjega stekla, ki se zliva z linijo motornega pokrova, utegne biti precej nerodna stvar dvigajoči se strešni rob; v tega bo zaradi njegove nizkosti glava ob vstopanju kaj rada trčila obenj. Bogato opremljen p0 drugi strani pa peugeot opravičuje ti slabosti z zelo dobro založeno-stjo opreme v paketu 'premium', ki ponuja potnikom veliko mero všite aktivne in pasivne varnosti (ABS, EBD, ESP, 8 zračnih blazin), za udobje pa ponuja dvo-področni prezračevalni sistem, sodobno avdioenoto z izmenje-valnikom cedejev, ki podpira branje datotek MP3 ter priklop za eksterni predvajalnik zvokov (vodeno s pomočjo nerodnega daljinskega upravljalnika za volanom), potovalni računalnik, paket za osvetljevanje okolice avtomobila v temi in zelo uporabno elastično mrežo v prtljažniku. Da bi se potniki med vožnjo počutili še bolje, so kabino pred pišem vetra in drugim hrupom zelo dobro zatesnili. No, glasnejše je le podvozje, ki se s pridušenim bobnenjem kar stalno oglaša pod nami. Morda zaradi precej trših nastavitev. A nič ne de, za hrup se odkupi z dobro odzivnostjo, učinkovitim blaženjem ter odlično smerno stabilnostjo. Za pogon testnega peugeota 308 je služil bencinski štirivaljnik z 1,6 litra gibne prostornine, katerega je Peugeot razvil skupaj z BMW. Obljubljene zmogljivosti, zapisane na papirju, se zdijo spodbudne, a se v realnosti izkaže, da je stroj, ki diha s pomočjo 16 ventilov, premore 88 kW (120 KM) pri 6000 vrt./min in 160 Nm navora pri 4250 vrt/ min, podhranjen. Sicer je to za normalno vožnjo dovolj, za kaj več pa se je treba obrniti za bencinskimi ali dizelskimi agregati, ki dihajo s pomočjo turbopuhal. Morda k neugodnemu občutku doda nekaj tudi včasih zatikajoč se (predvsem pri visokih motornih vrtljajih) petstopenjski menjalnik, zagotovo pa doda motorna žeja, ki se vrti pri normalni vožnji okrog 9, pri živahnejši pa krepko čez 10 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Tako je Peugeot z modelom 308 suvereno nastavil nadaljevanje uspešne poti v nižjem srednjem razredu, za kar mu lahko čestitamo. Korak naprej je očiten. Ali je bila evolucija dovolj velika, pa bo povedal čas. B Novice VOLVO XC60 Ena bolj vročih novosti prihaja iz hladne Skandinavije, natančneje iz Volva. XC60 nima veliko skupnega z limuzino iste številske oznake. Pogon novega tekmeca mercedesu GLK in BMW X3 je speljan k vsem kolesom, sprva pa bo dobavljiv le z enim agregatom T6 in dvema D5. AVTOPRALNICA CORVETTE C6 Če je McDonald's sinonim za hitro prehrano, je corvette sinonim za športni roadster. V 55-letni zgodovini je sedaj na vrsti že šesta generacija. Da je še močnejša in hitrejša od predhodnice, verjetno ni treba posebej poudarjati. Pod dolgim motornim pokrovom se sedaj vrti 6,2-litrski V8. Pollitrski volumenski prirastek je s seboj prinesel tudi zajetno čredico 'konj'. Moč v kilovatih je poskočila iz 260 na 325, največja hitrost pa preseže 300 km na uro. Še bolj kot pospešek od ničle do prve stotice na hitrostni skali v 4,4 sekunde so vznemirljivi vmesni pospeški zaradi velike zaloge moči. MINI JOHN COOPER WORKS Za tiste, ki vam že tako strupeni mini cooper S ni dovolj, bo ta angleški izdelovalec vozil pod okriljem nemškega BMW na ženevski avtosalon pripeljal še dodatno nabrito verzijo minija, ki nosi ime hišnega tunerja - john cooper works. 1,6-litrski prisilno polnjen 4-valjnik je dodatno okrepljen na 211 konjskih sil, kar mu omogoča pospešek do stotice v 6 in pol sekunde. Agregat se vrti tudi v dirkalnih minijih iz serije mini challenge. Ta strupeni mini je že v osnovi oborožen s celo kopico pomagal in varoval, ki vozniku zmanjšujejo zavarovalno premijo za nezgodno zavarovanje. Kljub izklopljeni elektroniki za nadzor vozila pa mini ne postane nekontrolirani kamikaza, saj je opremljen tudi z aktivno zaporo diferenciala, ki moč motorja prenaša na kolo z boljšim oprijemom. Demokracija • 10/XIII • 6. marec 2008 59 ZDRAVJE Presejalni pregledi rešujejo Lucija Horvat, foto: arhiv Demokracije, Gregor Pohleven Med 3. in 7. marcem poteka teden boja proti raku. Bolezen postaja po svetu in v Evropi vse večji javnozdravstveni problem. Presejalni programi bodo omogočili odkritje raka v zgodnji fazi in učinkovitejše zdravljenje tudi pri nas. Rak je velika skupina bolezni, ki so med seboj različne, pri vseh pa gre za nenadzorovano rast in razmnoževanje spremenjenih, rakastih cehc. Človeške celice se ponavadi delijo in rastejo samo takrat, ko telo to potrebuje. Celice imajo omejeno življenjsko dobo in celična delitev je nujno potrebna za obnavljanje tkiv. Včasih pa se začno nenadzorovano in čezmerno deliti ter kopičiti, zaradi česar pride do nastanka tumorja. Tumor se lahko razvije v katerem koli delu telesa in pri kateri koli starosti, velja pa, da najpogosteje pri ljudeh, ki imajo več kot 50 let. Toda ni vsak tumor rakast; ločimo benigne in maligne tumorje. Prvi so narejeni iz celic, podobnih normalnim, ki ne rastejo tako agresivno, se ne širijo v druge dele telesa in ne ogrožajo življenja. Ko benigni tumor operativno odstranijo, se ponavadi ne ponovi. Bolj zapleteno je z malignimi tumorji, saj se celice v njih hitro delijo in razraščajo. Celice tumorja niso podobne normalnim, vraščajo so v zdrava tkiva in jih poškodujejo. Ko maligni tumor en- krat nastane, zelo pogosto nastajajo tudi novi tumorji, tako imenovani zasevki ali metastaze, ki nastajajo tako, da maligne celice agresivno prodrejo v mezgovnice in žile, limfni in krvni obtok pa jih razneseta v oddaljene organe. Rakov je veliko, v osnovi jih poimenujemo po organu njegovega nastanka: rak pljuč, kostni rak, rak dojke ... Pri mikroskopskem pregledu tkiva določijo natančnejšo vrsto raka. Strokovno ločimo štiri glavne kategorije: kar-cinomi, sarkomi, levkemije in lim-fomi. V kategorijo karcinomov, ki zrastejo iz celic vrhnjice, sodi kar 80 odstotkov vseh rakov, sarkomi nastanejo na kosteh, hrustancu, maščevju in vezivu, levkemije so rak krvi in krvotvornih organov, limfomi pa so rakaste bolezni limfatičnega sistema, to je me-zgovnic in bezgavk. Proti raku Ker je rak čedalje večji evropski pa tudi slovenski javnozdravstveni problem, se je z iskanjem odgovorov na vprašanje, kako zmanjšati pojavnost in breme raka, ukvarjalo tudi Ministrstvo RS za zdravje, ki je prav na to temo organiziralo konferenco na Brdu pri Kranju. Ena najpomembnejših ugotovitev konference je bila, da je treba organizirati prese- Knjiga Družbeno-kulturne podobe raka dojk v Sloveniji je nastala na podlagi zgodb in izkušenj 66 žensk, ki so zbolele za rakom dojke. Njihove izpovedi, je zbrala, analizirala in interpretirala avtorica, etnologinja Mojca Ramšak. Nastala je knjiga o tem, kako bolnice doživljajo svojo bolezen, saj rak dojk poleg fizičnih simptomov spremljajo mnoge stresne situacije tudi zaradi sti-gmatiziranosti in strahov pred napredovanjem bolezni. Avtorica predstavlja vlogo kulturno pogojenih čustev med okrevanjem in poziva ustrezne Mojca Ramšak, avtorica ustanove, naj sprejmejo boljši načrt boja proti raku dojk. Knjiga s subjektivne perspektive bolnic - nekatere je zdravstveno osebje celo izjemno neresno obravnavalo - dobro opozarja, kako pomembno je izboljšati dostop do zdravja, dobre oskrbe in izboljšati njihovo kvaliteto življenja. Posvečena je vsem, ki so zboleli za rakom dojk, in je odlična spodbuda k ukrepanju v svoje dobro tistim, ki se bojijo kontrolnih pregledov ali celo odlašajo z obiskom pri zdravniku, čeprav čutijo, da bi to morali storiti. L. H. jalne programe, to je preventivne preglede raka debelega črevesa in danke, dojk in materničnega vratu. S takšnimi preventivnimi pregledi je mogoče odkriti raka na začetni stopnji razvoja ah na predstopnji, kar vodi k zmanjšanju umrljivosti zaradi teh tipov raka. Svet Evrope na podlagi trdnih znanstvenih dokazov, da sodijo ti trije tipi raka med najpogostejše, že od leta 2003 priporoča, naj države uvedejo organizirane presejalne programe za prebivalstvo določenih starostnih skupin za te tri tipe raka. V Sloveniji je od leta 2003 organiziran presejalni program za rak materničnega vratu zora, letos pa bi morala steči še dva, dora za rak dojk in SVIT za rak debelega črevesa in danke. Kaj je presejanje Zveza slovenskih društev za boj proti raku in Onkološki inštitut Ljubljana kot vsako leto organizirata teden boja proti raku z geslom presejanje rešuje Življenja, v katerem sta predstavila svoje delo in omenjene presejalne programe. Presejanje je iskanje predstopenj ali začetne bolezni med navidezno zdravimi ljudmi s preprostimi preiskavami, ki med njimi kot skozi sito izločijo tiste, ki morda imajo bolezen, in jih pošljejo na nadaljnje diagnostične preiskave. Za učinkovitost presejalnih pregledov je pomembna čim večja udeležba, ki jo je najpogosteje mogoče doseči s pisnimi osebnimi vabili. Za presejalne preglede veljajo zelo stroga pravila, ker ima vsak napačno pozitiven ali negativen izvid lahko resne posledice. Tudi pri nas so vsi trije tipi raka, za katere je priporočeno presejanje, med najpogostejšimi: rak debelega črevesa in danke je na prvem mestu pri obeh spolih skupaj, rak dojk pri ženskah, rak maternične- 60 Demokracija • io/xiii ■ 6. marec 2008 ZDRAVJE Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. Vsako leto v Sloveniji zboli že več kot 1.000 žensk. Na samo pojavnost raka dojk skoraj nimamo vpliva, z zgodnjim odkrivanjem pa bi se lahko znižala umrljivost, saj je rak dojk vedno bolj ozdravljiva bolezen, če je odkrit zgodaj. Tega bi se morale zavedati vse ženske in si redno mesečno samopregledovati dojke od poznih najstniških let do konca življenja. Po 50. letu pa bi Prim- Moica^nčar,dr-med-morale redno opravljati še pre- sejalno mamografijo na dve leti, čeprav v dojkah nič ne tipajo. O raku dojk teče veliko raziskav in kliničnih študij, spoznanja o njem se množijo. Pomembno pa je vedeti, da rak dojk ni ena bolezen, zato je treba vsaki bolnici posebej prikrojiti zdravljenje. ga vratu pa je najpogostejša rakava bolezen med mladimi ženskami, starimi od 20 do 35 let. Presejanje nujno udeležba pre- sejanj je zelo priporočljiva tudi zato, ker je pri nas preživetje bolnikov za rakom debelega črevesa in danke manjše, umrljivost pa večja kot v zahodnoevropskih državah. To pa zato, ker je manj kot četrtina bolezni odkrita v začetnem stadiju ali predstopnji. Pri bolnicah z rakom dojk so možnosti ozdravitve večje, vendar je le nekaj več kot polovica bolezni odkrita v začetnem stadiju. Program ZORA kaže že prve rezulta- Rak postaja velik javnozdravstveni problem tudi v Sloveniji. Zbolevanje narašča, s težavo pripravljamo državni program nadzorovanja raka in presejal-ne programe, zatakne se pri zgodnjem odkrivanju bolezni in dostopnosti do optimalnega zdravljenja in rehabilitacije. Pa vendar - naj nam zastrašujoče številke ne vzamejo poguma. Odločitev za zdravje je tudi moja odločitev. Prav je, da se vsakdo vpraša, kaj je pripravljen storiti zase - opustiti škodljive razvade, sprejeti zdrav življenjski slog in slediti naravnemu bioritmu v uravnoteženi prehrani, potrebi po delu in počitku kot tudi gibanju v naravi in se v ustvarjalnem duhu veseliti življenja s prijazno naklonjenostjo do sebe in drugih. Res je raktudi zahrbtna bolezen. Lahko se nam zgodi, četudi smo zdravo živeli. Takrat nas zagotovo lahko opogumlja dejstvo, da postaja rak, zahvaljujoč napredku znanosti, vse bolj obvladljiva bolezen, ki jo je mogoče uspešno zdraviti. O tem pričajo mnogi bolniki, ki povedo, da jim je bolezen življenje spremenila celo na bolje. -, M Kk. J kaL a« Prim. Marija Vegelj Pire, dr. med. te: v dobrih treh letih po začetku organiziranega presejanja za raka materničnega vratu je imelo več kot 70 odstotkov žensk v starosti od 20 do 64 let pregledan vsaj en bris materničnega vratu, po preliminarnih podatkih Registra raka za Slovenijo je leta 2006 zbolelo 153 žensk, kar je za 30 odstotkov manj kot leta 2003. [9 tudi vaše gospodinjstvo lahko prispeva K lepši prihodnosti! Odločite se za nakup okolju prijazne električne energije iz obnovljivih virov slovenskih rek. Modro energijo pridobivamo v hidroelektrarnah, ki ne obremenjujejo okolja in tako prispevajo k ohranitvi narave in živalskih vrst. Pridružite se skupnosti, ki aktivno skrbi za zdravo okolje! Mesečni strošek nakupa Modre energije je nizek - predstavlja približno ceno ene skodelice kave. K* Modra energija fe 0^0 Obnovljivi viri sedanjosti in prihodnosti VE C INFORMACIJ PRI VASEM DOBAVITELJU ELEKTRIČNE ENERGIJE: HSE 01 470 41 00 • ELEKTRO LJUBLJANA 01 430 42 70 ELEKTRO MARIBOR 02 220 01 15 " ELEKTRO CELJE 03 420 14 10 ELEKTRO PRIMORSKA 05 333 33 50 Elektro Ljubljana %/ Elektro Celje ELEKTRO PRIMORSKA Demokracija - io/xin • 6. marec 2008 61 ŠPORT Potres v srbskem nogometu Kristijan Stranščak, foto: arhiv Demokracije Srbski nogomet seje, potem ko je postalo jasno, da ga že vrsto let nadzoruje srbsko podzemlje, znašel na najnižji mogoči točki. Mafija namreč pri doseganju svojih ciljev ne izbira sredstev. Oddaja o srbskem nogometu z naslovom Insaj-der - pravila igre, ki jo je v šestih delih predvajala beograjska televizija B 92, je na noge dvignila vse ljubitelje nogometa v tej balkanski državi. Skoraj sočasno so srbski policisti aretirali nekatere ugledne nogometne funkcionarje, med katerimi se je znašel tudi legendarni srbski nogometaš Dragan Džajič. Džajiča in še dva nekdanja tesna sodelavca v največjem srbskem nogometnem klubu Crvena zvezda je srbska policija aretirala v spektakularnem slogu. Sumijo jih poneverbe pri prestopu igralca Crvene zvezde v tujino. Aretacije pa se s tem niso končale, saj so aretirali tudi funkcionarje drugih klubov, med drugim nogometnega kluba iz Vojvodine in Novega Sada, ki so bili osumljeni prirejanja izidov tekem, tako da so podkupovali nogometne sodnike. Po pisanju srbskih časnikov je to začetek »pospravljanja« srbske nogometne mafije, v kateri je imel veliko vlogo tudi pokojni Željko Ražnatovič-Arkan. Usoden podpis Džajiča so aretirali zaradi prodaje nogometaša Druliča. Slednjega je Crvena zvezda po nekaj izvrstnih igrah v beograjskem klubu leta 2001 za 27 milijonov nemških mark prodala Realu iz Zaragoze. Trije funkcionarji Crvene zvezde - Džajič, Marinkovič in Cvetko-vič - so po dogovoru z vodstvom Reala v dokumentih nogometnega kluba Crvena zvezda zapisali, da pripada klubu devet, Druliču pa 18 milijonov mark, v resnici pa so nogometašu izplačali le šest milijonov mark. Prenos denarja so opravili prek beograjske Komercialne banke in pri tem del zneska, ki ga je vplačal španski klub (6,127.104,24 evra), nakazali na posebni račun Crvene zvezde, ne da bi bili o tem obvestili Druliča. Ta denar naj bi bil nato končal v žepih funkcionarjev kluba. Ko je Drulič, zdaj član grškega nogometnega kluba OFI na Kreti, za to izvedel, se s tem ni strinjal, zato je najprej tožil Crve- no zvezdo, decembra pa vse skupaj prijavil na policijo. Policija zdaj v Crveni zvezdi preverja vse pogodbe od leta 1990 do trenutka, ko je »najboljši srbski nogometaš 20. stoletja« Džajič odšel s položaja predsednika. V tem obdobju je namreč klub s prodajo nogometašev zaslužil okoli 50 milijonov evrov, za katere nihče ne ve, kam so izginili. Najbolj ironično pri vsem tem je, da je bil kljub popolnosti pri prirejanju dokumentov usoden podpis nogometaša. Ob odprtju bančnega računa je namreč eden od prevarantov namesto v latinici ime zapisal v cirilici, pri čemer se je izkazalo, da Drulič tega nikoli ne dela. Nogomet pot do Evrope Pravzaprav ima vse skupaj globlje korenine. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je na Balkanu divjala vojna, se je v Srbiji in Črni gori vzpostavil nov sloj ljudi, imenovan vojni dobičkarji. To so večinoma nekdanji visoki predstavniki politike, gospodarstva, pripadniki takratnih oboroženih sil, ki so na račun vojne, trpljenja nedolžnih ljudi, ropanja, goljufanja in prevar v kratkem času prišli do enormne-ga premoženja. Ker pa je bila Srbija zaradi vojne pod embargom, je bilo omenjenim ljudem, ki so se uspešno infiltrirali v vse pore visoke družbe, razmeroma težko priti do deviz, zato so iskali druge poti, kako najlaže priti do tujega denarja. Kmalu so spoznali, da srbski klubi v tujino vsako leto prodajo kar nekaj nogometašev, zato so vstopili v nogometni posel bodisi kot predsedniki klubov, različni funkcionarji ali kot menedžerji z licenco ali brez nje. Ozadje teh zgodb razkriva beograjska televizija B 92 v svoji oddaji Insajder - pravila igre. Bo Dragan Džajič izgubil status legende? 62 Demokracija • 10/xiii ■ 6. marec 2008 Jezik orožja Vse skupaj bi se marsikomu zdelo nerealno, če ne bi bilo podkrepljeno z izjavami prič. Lastnik kluba Mladi radni Aleksander Olarevič je pojasnil, zakaj je zamenjal ime kluba v Mladi Obilic. Ko je odhajal iz kluba, je pred sabo nenadoma zagledal Arkana in ta mu je potisnil pištolo v usta ter zahteval, da takoj zamenja ime kluba. Seveda se je zavedal, da bo v trenutku mrtev, če tega ne stori, zato je takoj sprožil postopek. Kasneje je Arkan ustanovil svoj klub (Obilic), po smrti pa je predsedovanje prevzela njegova žena Ceca, znana srbska pevka narodno-zabavne glasbe, ki je prav tako osumljena, daje med transferjem treh igralcev v žep pospravila 11 milijonov evrov. Kako visoko so segale lovke srbske nogometne mafije, je v omenjeni oddaji odkril tudi Lenart Johanson (nekdanji predsednik UEFA), ki je Arkanu kot vojne- mu zločincu prepovedal, da vodi mednarodne tekme FK Obilic. To je Arkana tako razjezilo, da je naročil njegov umor. Na srečo so njegovi ljudje na Dunaju v zadnjem trenutku odpovedali, ker ni bilo prave priložnosti. »Ja, vedel sem za to. Ni bilo prvič. Bil sem vznemirjen in tudi v strahu,« je za B 92 priznal Johanson. Ni pa bil edini, ki si ga je srbsko nogometno podzemlje izbralo za tarčo. Neposlušnost kaznovana od leta 1999 do 2006 je bilo ubitih kar nekaj predsednikov srbskih klubov. V beograjskem klubu Be-žanija, ki se je od lokalnega igranja sosedov na asfaltu povzpel celo do prve lige (le zakaj?), kar trije. Zaradi neupoštevanja mafijskih pravil sta leta 1995 in 2000 z glavo plačala dva predsednika kluba FK Zvezdara, leta 1998 so neznanci ubili predsednika FK Železnik, leta 2000 pa je padel sam zloglasni vodja FK Obilic Željko Ražnatovič-Arkan. A to še ni vse. V istem obdobju so bili na različne načine ubiti tudi no-vosadski podjetnik in predsednik FK Slavija, predsednik srbske nogometne zveze, ki je nakazal, da bi se rad uprl tem ljudem, pa predsednik FK Proleter, OFK Beograd ... V prvi srbski nogometni ligi ni kluba, ki ne bi izgubil katerega od svojih funkcionarjev, še razkriva B 92. Mogoče pa bo tokrat drugače, saj so se že po predvajanju prve oddaje začele hišne preiskave, aretacije, pregledovanje poslovanja klubov, in kot pravijo, bodo težko odkrili klub, ki nima kakšne črne pike. E Rusinja JELENA DEMENTJEVA je Francoz SEBASTIEN LOEB (Citroen) zmagovalka teniškega turnirja je zmagovalec relija po Mehiki, WTA v Dubaju z nagradnim skla- tretje letošnje preizkušnje sve- dom 1,5 milijona dolarjev. V fina- tovnega prvenstva. Svetovni pr- lu je s 4:6, 6:3 in 6:2 premagala vak je Avstralca Chrisa Atkinsona drugo nosilko, rojakinjo Svetla- (Subaru) prehitel za 1:06 minute, no Kuznjecovo in tako prišla do tretji pa je bil Finec Jari-Matti La- prve turnirske zmage v sezoni. tvala (Ford; +1:39). ŠPORT Vojna navijačev Esad Babačič Priznati moram, da z veseljem poškilim na nekatere forume, kjer se lahko izve marsikaj uporabnega in dobi približna slika o tem, kaj si slovenska športna javnost misli o tej ali oni temi. Zelo pogosto se sicer dogaja, da čustva zameglijo objektivno mišljenje dela forumovcev, ki težko brzdajo navijaške strasti. Kljub povišanemu pritisku in pretiranemu izkazovanju sovraštva do drugače mislečih pa lahko v navzkrižnih polemikah najdemo tudi veliko uporabnega. Tako smo lahko zadnje tedne spremljali obračunavanje navijačev Olimpije in Jesenic, ki se le stežka združijo proti skupnemu avstrijskemu sovražniku. Namesto da bi vsi skupaj navijali za slovenski hokej, ki dokazuje, da je kolektivni šport številka ena pri nas, se raje žalijo in udrihajo drug čez drugega. Seveda je težava v kulturi dialoga, ld je pri nekaterih komentatorjih izjemno nizka. Žal se pogosto dogaja, da s svojimi izpadi razdelijo udeležence v debati, tako da tisti zares poučeni težko izplavajo na površje. Je pa dejstvo, da je med vsemi veliko takšnih, ki se zelo dobro spoznajo na šport, tako da so njihove opazke pogosto tehtnejše od novinarskih prispevkov. Konfrontacija mnenj je gotovo dobrodošla, saj so novinarska peresa vse prevečkrat premalo ostra, zaradi česar ne dobimo pravega vpogleda v to ali ono dogajanje. Šele tisti, ki so v šport vpleteni s srcem in z dušo, lahko podajo pravo sodbo o tem ali onem športnem vprašanju, kajti objektivnost ni vedno zadostna. Nekateri novinarji so sprejeli obstoj te paralelne javnosti kot izziv, zato so njihovi prispevki vse bolj strokovni, a tudi dovolj pikantni za tiste najbolj vroče. Zadnje čase me je najbolj presenetil novinar MMC Aleš Golob, ki je v svoja poročila vnesel poudarjeno osebno noto, tako da so njegovi prispevki dobili dodatno težo. Čeprav jasno pokaže, kdo mu je pri srcu, pa ne izgubi potrebne distance. Njegov opis ozračja v Linzu, kjer so spet blesteli navijači Olimpije, je bil zares kakovosten. Najbolj me je navdušil cinizem, s katerim je okaral avstrijske navijače, ki so skandirali »Jesenice Jesenice« in tako še bolj izzvali naše navijače. Slovenski navijači so zares poživili dogajanje v avstrijski ligi in zdaj je že jasno, da je bila širitev lige zadetek v polno. Samo upamo lahko, da ne bomo obžalovali ekscesov najbolj militantnega dela ljubljanske publike, ki je že dokazala, da je najglasnejša in najbolj razgrajaška v tem delu Evrope. Demokracija ■ 10/XIII • 6. marec 2008 63 V zadnjem času je manj vlomov v stanovanjske objekte, pa tudi plen je bolj pičel. Vlomi v stanovanja Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Statistika kaže, da seje v zadnjem času število vlomov v stanovanja zmanjšalo. Gre morda za prestrukturiranje med kriminalci, ali samo za trenutni trend? piček za ukradeno vlomilcem, ki imajo vlamljanje za svoj »glavni vir dohodka«, komajda splača. Čedalje bolj se dozdeva, da se stanovanjskih enot lotevajo v zadnjem času le še izgubljene duše, obupani odvisniki in brezdelna mularija, ki je zadovoljna z nekaj na nepošten način pridobljenimi fičniki. Menda na trgu odkupovalcev ukradenega blaga dobijo kvečjemu desetino vrednosti plena, v večini primerov torej res samo drobiž. Več nasilnih dejanj veliko bolj kot stanovanjske enote so na udaru trgovine, skladišča in gradbeni zabojniki. Tudi kriminalci so se v poplavi konkurence začeli vedno bolj specializirati, kot se za tržno gospodarstvo spodobi, pa čeprav gre za nezakonite posle. Eni se specializirajo za vlome v trgovine z oblačili, drugi za vlome v skladišča električnih aparatov, tretji za gradbeno orodje. Morda se bodo začeli specializirati tudi vlomilci v stanovanja. Pred dnevi so tako na štajerskem koncu vlomili v hišo, iz katere niso odnesli nič drugega kot zbirko dragocenih ur. So morda našli »tržno nišo«? Žal pa je verjetno nekaj tudi na tem, da nekateri »kriminalni poklici« začenjajo izginjati, zlasti bolj »prefinjeni«. Pravih žepar-jev namreč že dolgo praktično ni več, nadomestili so jih pocestni lopovi, ki so spretnost zamenjali s surovo silo. Morda se to dogaja tudi z vlomilci. Narašča namreč število primerov, ko trgovine ali bencinski servisi doživljajo roparske napade, čedalje večkrat tudi oborožene. Očitno se novi generaciji zločincev ne ljubi več vlamljati, prenašati blaga iz vlomljenih prostorov v avto in potem še iskati kupca. Prezamudno in očitno tudi premalo frajersko, kazni pa so komaj kaj večje od kazni za vlome, če sploh. Veliko bolj praktično je zanje očitno na hitro, na silo in gotovina na roko. To je sicer morda rahlo olajšanje za lastnike stanovanj, nikakor pa ne za družbo v celoti. E V zadnjih tednih je nekoliko upadlo število vlomov v stanovanjske hiše in stanovanja. Vsekakor pri teh vlomih vlomilci niso dobili nobenega spektakularnega plena. Pri tem seveda ne mislimo na politike, ki jim občasno izginjajo računalniki z menda »pomembnimi podatki«, pri čemer nato javnost govori o zaroti. Mislimo namreč na popolnoma običajen plen, ki ga ukradejo običajnim državljanom brez političnih povezav. Zdi se namreč, da so se ljudje končno navadili, da večjih količin gotovine pač ni dobro hraniti doma. Še posebno ne na tako imenovanih skritih mestih, kot so to delali naši dedki in babice. Se pravi v predalih s perilom, pod žimnicami ali v kuhinjskih omaricah. Podobno je z nakitom. 64 Poročila kažejo, da kakšnih pomembnejših kosov nakita ni bilo odtujenih med vlomi v zadnjih tednih. Običajno je šlo za vlome, pri katerih je nastalo za nekaj tisoč evrov škode. Nekaj drobiža, kakšen kos nakita, tu in tam tudi kak kos računalniške opreme. Pri vlomu pa je treba šteti v škodo seveda tudi škodo na vratih, ključavnicah ali oknih, odvisna pa je od spretnosti vlomilca. Očitno so se občani navadili, da je treba večje količine denarnih rezerv shranjevati v bančnih predalih oziroma jih je še bolje kam investirati. Dragoceni nakit sodi v bančne šefe in ne na nočne omarice, vsakemu morebitnemu vlomilcu na ogled. Že res, da se tudi bančnim šefom lahko zgodi kakšen vlom, kot je bilo to recimo v razvpitem primeru v Ljubljani (storilcev Demokracija ■ i še vedno niso našli), vendar je odstotkovno takšna možnost veliko veliko manjša od možnosti vloma v občanovo stanovanje. Računalniške opreme pa je zdaj tudi toliko v uporabi, da se izku- • 6. marec 2008 Se bodo v prihodnosti vlomilci v stanovanja specializirali na krajo starin in umetnin? Se vidimo i « © asistenca doma PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO OPA! Edino premoženjsko zavarovanje z dodano pravno in osebno asistenco v Sloveniji! Sedaj še z asistenco doma! Premoženjsko zavarovanje OPA! je eno in edino zavarovanje, ki zagotavlja zavarovanje premoženja, osebno asistenco, pravno zaščito in po novem, še asistenco doma, ki je na voljo 24 ur na dan in jo lahko uveljavite v primeru večje škode na hiši, stanovanju ali opremi. Osnovni varnosti vašega doma smo dodali poravnavo stroškov odvetnikov, pravnih svetovanj, osebnih nezgod, medicinske oskrbe in prevoza v bolnišnico ter pomoč strokovnjakov pri nujnih hišnih oz. stanovanjskih popravilih, varovanje premoženja v hiši ali stanovanju in asistenco še v mnogih drugih škodnih primerih, j Doma, na poti ali v tujini. www.ZavarovalnicaMaribor.si • 080 19 20 ZAVAROVALNICA MARIBOR RUMENO Dvojna sreča Sklad Tošeja Proeskega V Kruševu, rojstnem mestu oktobra lani umrlega makedonskega pevca Tošeja Proeskega, so nedavno ustanovili in predstavili po njem imenovan mednarodni sklad. Po poročanju makedonskih medijev ga je ustanovila njegova družina, predseduje mu Nikola Proeski, oče pokojnega pevca. Sklad namerava nadaljevati humanitarno dejavnost in ohranjati spomin na pevca. Deloval bo v duhu sporočil, ki jih je širil Toše: vere v boga in ljubezni do sočloveka. V upravnem odboru sklada jen članov, od sorodnikov do visokih državnih uradnikov. Sedež sklada je v Kruševu, pisarna bo tudi v Skopju. Sklad ima med drugim v načrtu štipendiranje mladih glasbenih talentov. Za ohranjanje stikov s Tošejevimi oboževalci pa nameravajo ustanoviti klube po več mestih v več državah. Med širokopoteznimi načrti je organizacija mednarodnih karavan za promocijo pevčevega opusa, dobrodelnih koncertov, seminarjev, delavnic in drugih srečanj. Radi bi tudi spodbujali zdrav način življenja med mladimi, pripomogli k uveljavitvi makedonske glasbe in kulture v svetu. Sklad že deluje na humanitarnem področju, saj pomaga ogroženim družinam na tem območju. Oboževalci še vedno žalujejo za prezgodaj preminulim Tošejem. Februarja je dvojna sreča prijokala za latino divo Jennifer Lopez. Lepotica je namreč povila punčko in fantka ter tako dodala krono svojemu že tako kraljevskemu življenju. Njena malčka je med drugimi obdaril Sean Combs, njen nekdanji fant. Pevec, bolj znan kot Diddy, naj bi bil presrečen, da je Jennifer končno postala mama, saj ve, da si je to že dalj časa želela. Diddy je še dejal, da je za otročička poslal nekaj oblačil svoje blagovne znamke. »Jennifer sem poslal nekaj oblačil iz svoje kolekcije. Tako bosta dojenčka že od malih nog lahko modno oblečena,« je dejal. Tudi Did-dy je lani postal ponosen oče dvojčkov. Svojemu nekdanjemu dekletu zdaj ponuja modre nasvete in pravi, da je rojstvo dvojčkov dvakrat napornejše za starše, a da dobiš tudi ljubezni dvakrat več. Jennifer, ki se po porodu dobro počuti, se je odločila, da bo za nekaj časa potisnila svojo kariero na stranski tir. Naslednji film bo začela snemati konec tega leta. Uresničila se ji je največja želja - postala je mamica. Plavata v voditeljskih vodah Lepotica v celibatu Marsikatera slovenska estradnica se poleg petja ukvarja tudi z voditeljstvom. Med takšnimi sta priljubljeni Saša Lendero in Natalija Verboten. Služenje evrov je torej vse bolj nepredvidljivo in zahtevno. In kako to, da se pevke prelevijo v voditeljice? Naročniki, v tem primeru predvsem večja slovenska podjetja, pevke tako po novem najemajo kar v nekakšnem svežnju, kar pomeni, da poleg tega, da pojejo, prireditev tudi vodijo ali povezujejo. Verbotnova se je pred leti z vodenjem prireditev ukvarjala zelo resno. Za vodenje in povezovanje je menda zelo nadarjena tudi Saša, naročnikom pa je pri izpeljavi dogodka seveda precej laže, da se pevka in voditeljica pojavlja v eni osebi. In cena? Ponavadi toliko, kot nastopajoči zahteva (in dobi) za pevski nastop, v tem primeru pa sta Saša in Natalija med dražjimi slovenskimi izvajalkami. Takšen način nastopanja naj bi postajal čedalje pogostejši, saj lokalni naročniki to ponujajo tudi nekaterim mlajšim, nadarjenim slovenskim pevkam in izvajalkam. Menda je pri tem še vedno najpomembnejši privlačen videz in prepotrebna energija, ki ustvari pravo ozračje. Natalija se je pred časom resno ukvarjala z voditeljstvom. Ne zanimajo je moški za eno noč. Prikupna hollywoodska zvezdnica Jennifer Aniston je priznala, da že pol leta živi v celibatu. Igralka se bo vzdržala seksa, dokler ne najde prave ljubezni. Neki vir je za britansko revijo Closer dejal: »Jen je moškim, ki jo osvajajo, jasno povedala, daje ne zanimajo avanture za eno noč. Išče pravo ljubezen, zato seje odločila za celibat. Pravi, da hoče osebo, ki jo bo sprejela tako, kot je, in ne kot hollywood-sko zvezdnico. Zato noče seksati kar z vsemi.« Jen nikakor ne najde moškega svojih sanj. Temu se je najbolj približal igralec Brad Pitt, ki je bil pet let njej soprog. Po ločitvi je hodila z igralcem Vinceom Vaughnom, britanskim modelom Paulom Sculforjem in igralcem Jasonom Lewisom. Morda pa bo Aaron Eckharton, s katerim jo povezujejo v zadnjem času, tisti, ki mu bo uspelo osvojiti igralkino srce in ji izpolniti največjo željo, da postane mama. Demokracija • io/xm • 6. marec 2008 Saška se dobro znajde tudi kot voditeljica. Najboljši glasbeni miks za vso Slovenijo POLONA TV-KULOAR Sajenje rožic na TV Magični gledalec Prejšnjikrat sem ugibal, koga bo Vladimir Vodušek gostil na prvem Vročem stolu po smrti nekdanjega predsednika Janeza Drnovška. Pravzaprav sem šele zdaj zares (ups, Zares?) začel verjeti, da je Vodušek, ki ga mnogi ne marajo zaradi njegove domnevne privrženosti sedanji oblasti, v resnici sodelavec opozicije glede na to, da je v studio povabil tri opozicijske strankarske voditelje. Manjkala sta samo nekdanja zaveznika, sedaj pa ostra tekmeca Zmago pl. Jelinčič in Saš(k)o Peče, verjetno zato, ker ne sodita med dediče pokojnega nekdanjega predsednika - tema pogovora je bila namreč Drnovškova dediščina in politični kapital, ki ga je zapustil. Po eni strani je razumljivo, da so v studiu sedeli tisti, ki so bili Drnovšku tako ali drugače blizu: Katarina Kresal je predsednica stranke, ki jo je nekdaj vodil Drnovšek, Gregor Golobic pa je bil nekdanji Drnovškov tesni sodelavec. Vse lepo in prav, če ne bi Golobic znova sadil rožic o nasprotovanju blokovski politiki - tisti, ki nimamo kratkega spomina, še nismo pozabili, kakšne »dolomitske« koalicije je kreirala LDS v času, ko je liberalnim demokratom predsedoval Drnovšek. Toda to še ni vse: ko so leta 1994 iz vlade nagnali Janeza Janšo, seje nenadoma pojavila »prenovljena« LDS, ki naj bi nasprotovala blokovski politiki. Pa kaj še. Tudi Katarina Kresal, ki je v svojem nastopu vsaj v začetku poudarjala »odprtost do drugačnosti« kot temeljno prvino Drnovškovega političnega nastopanja, bi ga lahko posnemala tudi v praksi, namesto da strelja s slepimi naboji. Toda resnici na ljubo je bila tokrat kar umirjena, morda se ji je poznala utrujenost od velikega televizijskega intervjuja en večer prej, ko sta z Ladom Ambrožičem kar tekmovala, kateri bo osladnejši. Pravzaprav je Drnovšku po obnašanju še najbolj podoben Borut Pahor, ki je bil tokrat nenavadno glasen. Jasno pa je, da nobeden od treh Voduškovih gostov ni pokazal nič konkretnega, čeprav so se na vso moč trudili prikazati, kako so »alternativni« glede na sedanjo oblast. Morda se zanašajo na to, da se slovenski volivci še najraje obesijo na zunanjo podobo strankarskih liderjev - Pahor na primer očitno resno računa na delavsko populacijo glede na to, da dostikrat sploh ne nosi kravate. Morda bi bilo še bolje, da bi si okrog vratu zavezal rutico (pa ne pionirske) in nekoliko opustil redno britje - s tem bi bil malo podoben italijanskim salonskim proletarcem, če že tako prisega na italijanska oblačila. A kaj ko je lahko prevelika povezanost z Italijani za nekoga, ki je prepričan antifašist, velik problem, tudi če gre samo za Armanijeve obleke. A da ne bom Vladimirju Vodušku, ki sem ga v uvodu malo »za hec« označil za sodelavca opozicije, naredil krivice: je tako rekoč edini, ki si upa tudi pred televizijskimi kamerami prebrati kakšen citat iz Demokracije. Skratka, drzne si storiti tisto, česar si niti mnogi desni politiki ne upajo (pa ne da se nas sramujejo?). Morda pa prav v tem grmu tiči zajec - levičarji ne marajo Voduška, ker si drzne pred kamerami delati reklamo za »strankarsko trobilo«. Je že tako, da je Demokracija »bruno v očesu« tistih, ki obvladujejo velik del slovenskega medijskega prostora. 19 Oven 21.3.-20.4. Bik 21.4.-21.5. Dvojčka 22.5-21.6 HOROSKOP V tem tednu se boste nekoliko dolgočasili in ne boste mogli več vzdržati - morali se boste posvetovati še z nekom glede določenega vprašanja, ki vas tare že dlje časa. Konec tedna si odpočijte. Veliko dela boste opravili do petka, nekaj pa vam ga bo ostalo za naslednji teden. V nedeljo vas bo nekoliko skrbelo vedenje določenih ljudi, ki ste jih srečali v petek. V pomoč vam bodo prijatelji. Potruditi se boste morali, da se boste znova privadili na delovni ritem. Kmalu vam bo to tudi uspelo in se boste lahko pohvalili svojim doma, da vam odsotnost ni delala težav. Počasi boste morali nehati spati na lovorikah, ker se je vaš šef spomnil, da bi lahko že začeli z ustvarjanjem novega projekta. V pomoč vam bo, če se pri tem ne boste preveč obremenjevali s svojimi težavami. Rak 22.6.-21.7 Začelo se je obdobje, ko boste zelo dobro spali in boste tudi zelo spočiti. V večini primerov se bo izkazalo, da imate prav in je najbolje, če se ljudje ravnajo po vaših navodilih. Ne bodo vsi navdušeni. Dejanja pomenijo več kot besede, to bi že lahko vedeli. Imejte to v mislih, ko boste poslušali obljube nekoga, ki mu ne zaupate več. Konec tedna si boste morali poživiti sami, brez prijateljev. Ne poslušajte tokrat nasvetov drugih in se posvetite v celoti temu, kar ste se namenili početi. Kmalu se bodo pokazali vidni rezultati in jeziki bodo morali utihniti. Kmalu boste imeli veliko oboževalcev. Za škorpijone bo ta teden nekoliko naporen, nekateri boste celo zboleli in se boste morali zdraviti doma. Vozite previdno, saj vas lahko ustavi policija. Delo se vam bo zdelo ta teden na smrt dolgočasno. Dobro je, da imate ob sebi tako čudovite ljudi, saj bi se sicer utopili v solzah in žalosti. Imeli boste veliko posla s starimi dolgovi, ki vas bodo nadvse jezili, saj vas močno zavirajo. Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Škorpijon 23.10.-21.11. Strelec 22.11.-20.12 Spremembe, ki so prišle v vaše življenje, so bile že nekaj časa pričakovane, vendar si niste mislili, da se boste na vse to tako težko privadili. Spomnite se na dogodek iz preteklosti. Kozorog 21.12-19.1. Vodnar 20.1.-18.2 Končno ste uredili vse z davki in vam ne bo več treba skakati po uradih. Dela imate čez glavo, pomočnikov pa malo. Prijetno vas bodo presenetili vaši domači, ki se bodo na lep način potrudili. Življenje je lepo - to imejte v mislih, če se vam bo v tem tednu kaj zalomilo. Veliko boste slišali na račun svojega značaja in šele na koncu bl ugotovili, da gre za vas. Zadrega bo 19.2.-20.3 vsesplošna. 68 Demokraci ja • 10/XIII • 6. marec 2008 ÄApioDv^ KRIŽANKA ŽENSKA, KI LETUJE IGRALKA THURMANOVA NASELJE V POLJANSKI DOLINI ANTON KOLAK OTAKAR OSTRČIL Doma nad oblaki. Nagradna igra Adrie Airways: 2 x povratna vozovnica!* Vse Adriine ugodne ponudbe si lahko ogledate na www.adria.si ali pokličete na 080 13 00. •pristojbine niso vključene SESTAVIL: MIRAN ERCEG RASTLINA Z NEOLESE- STEBLOM NEKD.SL. KOSTUMO-GRAEKA (VALČI) GRŠKO MESTO V ARGOLIDI PORTUGALSKI POLITIK (MARIO) LUŽA, MLAKA SPALNI KAREL TOMAN GL. MESTO NORVEŠKE GESLO ANGLEŠKI PESNIK (THOMAS STEARNS) SMUČARKA MAZEJEVA GESLO MOČVIRNAT TRAVNIK OB VODI POVRŠINA PO KATERI HODIMO TRSKA GOSTA BOMBAŽNA TKANINA STARO MESTO V OBLIKA IMENA NIKOLA GRŠKI BOG VOJNE AERIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA KDOR IMA ANEMIJO LOKALNA PROGA KIP KOT STEBER ORAC, RATAJ SL SKLAD. (MATIJA) NOGOMETAŠ KOKOT VEK, DOBA, VEČNOST ATLET BOLDON GLASBENIK TURNER LITIJ NEM. SAHIST (RAINER) PAPEŽEVA TEGA LETA OBROČEK ZA PRITRDITEV KOSE SLOVENSKA SLIKARKA (MELITA) GOROVJE V NOTRANJOSTI AZIJE POLET, ZANOS MUSLIMANSKO ŽENSKO IME ELVIRA KRALJ PLOSKOVNA MERA ATA PUNČKA IZ CUNJ SOMALSKA MANEKENKA (IZ ČRK MINA) OPIS, PRIKAZ VALENTIN VODNIK MESTO V BAKONJSKEM GOZDU PREBIVALEC KRAJA MORAVČE NIZOZEMSKA ŠPORTNA JADRNICA GARAMI, ONATAS, RADIKA, NTOKO, JO, ALT, ELK, EV, AKA, EDI, BEAR, KOLIMATOR, SAPA, ALIDA, AMERICAN, DOGA, ALIZARIN, ERA, AI, OK, NO, MATA, RJAVICANI, IDOLI, ABOTA, IN, JARENINA, NITJE, AR, NARIS, ARRAS MEHKO- ■ÍMPIM 1. nagrada: 2. nagrada: BOGOMIR OSET Razgor 2/c, 3212 Vojnik ANDREJ UHAN Tovarniška 7,1000 Ljubljana Dobitnikoma čestitamo in ju hkrati prosimo, da nam pošljejta fotokopijo svoje davčne številko. Nagradi bb i 1. nagrada: povratna letalska vozovnica na Adriini redni liniji Ljubljana-Amsterdam 2. nagrada: povratna letalska vozovnica na Adriini redni liniji Ljubljana-Sarajevo Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani www.demokraciia.si. 1 Nagradno križanko izrežite 1 in najpozneje do 13. 3.1008 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". I Demokracija • 10/XIII • 6. marec 2008 69 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... > 3.3.1847 seje rodil škotski Izumitelj telefona Alexander Graham Bell. > 3.3.1914 je prišlo na višji trgovski šoli Re-voltella v Trstu do nacionalnih spopadov med italijanskimi in slovenskimi ter hrvaškimi dijaki, ker so med seboj govorili »sciavo«. > 3.3.1918 so na sestanku v Zagrebu predstavniki hrvaških in slovenskih političnih strank sprejeli dogovor, da se združijo v neodvisno Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. >4.3.1875 seje rodil madžarski politik Mi-haly Karolyi. Rekel je: »V politiki lahko izbiramo samo svoje sovražnike, ne pa tudi prijateljev.« > 4.3.2001 so v Makedoniji izbruhnili hudi spopadi med vojsko in albanskimi uporniki. > 4.3.1844 se je na Muljavi rodil slovenski pisatelj Josip Jurčič. > 5.3.1946 je britanski ministrski predse-dnikWinston Churchill prvič uporabil oznako »železna zavesa« z besedami: »Hudo zaskrbljen opažam, da seje železna zavesa spustila od Ščečina na Baltiku do Trsta na Jadranskem morju.« >5.3.1900 se je v Logu pod Mangartom rodil slovenski narodni delavec Zorko Jelinčič. Bil je med ustanovitelji in voditelji ilegalne narodnorevolucionarne organizacije TIGR. > 6.3.1475 se je rodil veliki umetnik visoke renesanse kipar, slikar, arhitekt in pesnik Michelangelo Buonarroti. > 6.3.1853 so prvič izvedli opero Giuseppa Verdija Traviata. > 6.3.1936 je poslanec Jugoslovanske nacionalne stranke Arnautovič v Narodni skupščini streljal na ministrskega predsednika Stojadinoviča, a ga ni zadel. > 7.3.1875 se je rodil francoski skladatelj Maurice Ravel. Najbolj znan je njegov priljubljeni Bolero. > 7,3.1935 sije Nemčija priključila Posarje, kar pomeni začetek nemške ekspanzije. > 7.3.1937 so po vseslovenski akciji, v kateri je večino denarja zbrala šolska mladina, od takratne lastnice marije Vovk odkupili Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. > 7.3.1990 je slovenska skupščina sprejela dopolnila k slovenski ustavi. V nazivu države so med drugim odpravili besedo »socialistična«. > 8.3.1991 so v televizijski oddaji Žarišče v času, ko so sprejemali republiški proračun, delegati SDP in LDS zahtevali znižanje sredstev za obrambo. >9.3.1451 seje rodil pomorščak Amerigo Vespucci, po katerem je dobila ime Amerika. > 9.3.1932 se je v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici rodil dr. Jože Pučnik, ki je bil v času osamosvajanja Slovenije predsednik vladajočega Demosa. POGLED NAZAJ (OD 3.3. DO 10.3.) Izseljevanje Slovencev Deželno predsedstvo za Kranjsko je 5. marca 1893 poslalo vsem okrajnim glavarstvom okrožnico z naročilom, da zbirajo podatke o izseljevanju. Naraščajoče izseljevanje v Južno (Brazilijo) in Severno Ameriko je na začetku devetdesetih let spodbudilo tudi državo, da se je začela bolj zanimati za vzroke in obseg tega pojava. Z območja Kranjske se je v letih 1892-1900 izselilo skupaj 17.295 oseb, od tega 9.206 samskih obeh spolov, 5.992 poročenih, 430 žen, ki so potovale z možmi, 1.545 otrok, ki so potovali s starši, in 122 drugih sorodnikov. Po posameznih okrajnih gla- varstvih je slika naslednja: Črnomelj (2.269), Kamnik (193), Kočevje (4.710), Kranj (439), Krško (1.103),Litija (827), Ljubljana (81), Ljubljana okolica (1.704), Logatec (1.827), Novo mesto (2.930), Postojna (1.187) in Radovljica (25). Glede na ohranjenost gradiva so zbrani le podatki za leta 1892-93 in 1896-1900. Kot vzrok odhoda v Ameriko v letih, za katera so ohranjeni popolni podatki, je ogromna večina (več kot 85 odstotkov) navedla upanje na boljši zaslužek, sledijo zadolženost posesti, strah zaradi služenja vojaškega roka in drugi neimenovani vzroki. Nastanek pakta Nato Francija in Velika Britanija sta 4. marca 1947 v Dunkerqueu podpisali zvezo proti mogoči oživitvi nemške agresivne politike. Kmalu so se sporazumu pridružile tudi druge evropske države. Praktično je s tem začel nastajati obrambni pakt Nato. Ko je bil 22. februarja 1948 v Pragi komunistični državni udar, so se komunistične nevarnosti ustrašili tudi drugod po Evropi. Zato so marca 1948 sklenili bruseljski pakt, ki pa ni bil več naperjen proti Nemčiji, ampak proti širjenju sovjetskega vpliva. V petdesetih letih je bilo politično in vojaško ravnotežje v Evropi zelo neenako. Sovjetska zveza je bila po konvencionalni oborožitvi, to je po vojakih, tankih in topništvu, pet- do šestkrat močnejša od zahodnoevropskih držav. Evropske države so zato privolile v vojaško zvezo z ZDA. Na pobudo Velike Britanije so aprila 1949 sklenili Severnoatlantski pakt, ki se mu je kmalu pridružila še organizacija Nato (North Atlantic Treaty Organisation). Članice Nata so bile poleg držav bruseljskega pakta še ZDA, Kanada, Italija, Islandija, Danska, Norveška in Portugalska. Moratorij za nabornike V dneh 6. in 7. marca 1991 so na skupni seji zborov slovenske skupščine delegati obravnavali predlog ustavnega zakona s področja ljudske obrambe, in sicer tako, da se uveljavi moratorij za napotitve nabornikov v JLA iz Slovenije. Po besedah tedanjega republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Janeza Janše bi moralo v letu 1991 okrog 12.000 nabornikov oditi na služenje vojaškega roka v JLA. Uveljavitev moratorija za napotitev v JLA »bi omogočila lažje uveljavljanje skrajšanega vojaškega roka in hitrejše osamosvajanje Republike Slovenije. Presežek nabornikov v letu 1991, ki bi jih napotili na služenje voja- škega roka, bi se lahko napotil v naslednjih letih. Deloma bi ta problem razrešili tudi z uvedbo civilne službe.« Janša je torej predlagal, da sprejmejo le moratorij na pošiljanje nabornikov v JLA, to je, da se marčevski generaciji pozivi prekličejo. 70 Demokracija ■ 10/xiii ■ 6. marec 2008 ODZIVI IN MNENJA Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. 93. s FM G • RENC Vsega naj bi bil kriv Janša Na zadnjih volitvah leta 2004 se je slovenski narod menda zmotil in si izbral desno vlado. Levica zato hoče, da bi to napako popravili na letošnjih volitvah. Njihova predvolilna kampanja je v teku že od zadnjih volitev, čeprav je jasno, da na okope še zdaleč niso privlekli vseh svojih topov in polen za metanje pod noge desnici, še posebej nam, katoličanom, ld smo jim boleč trn v peti. Po njihovih drznih načrtih, ki so jih z likvidacijami začeli uresničevati leta 1942, nas namreč sploh ne bi smelo biti na slovenski zemlji. Če jim ne bi s svojo navzočnostjo tako zelo grenili življenja, bi nas nedvomno pustili pri miru, tako kot je to drugje po Evropi ter povsod v civiliziranem in demokratičnem svetu. Le kako to, da jih kot »avantgarde« ni sram, da se ukvarjajo z ljudmi srednjeveškega mišljenja, saj še celo na začetku tretjega tisočletja verujemo v Boga ... Vsi, ki nastavljajo ušesa opoziciji, hkrati pa »šparajo« svoje glave, menijo, da vedo, da je Janševa vlada slaba. Če svojega razuma ne bi »šparali«, bi se lahko prepričali, da je resnica obratna. Toda očitno je nekaterim laže nič misliti in samo poslušati kritike, ki so se jih zaradi stalnega pona- vljanja naučile ne le papige, temveč tudi ptički, ki doslej niso peli. Le poslušajte jih: čič-čiv, Janša je kriv. Ker torej že ptički čivkajo, se ne smemo čuditi, da čivkajo tudi nerazgledani ljudje. Le čemu takšna gonja proti vladi? Če bi bila res tako slaba, kot trdi opozicija, bi je Evropa ne hvalila, edino če menimo, da so tam kreteni, ki se dajo zavajati. Opozicija je z »novinarsko akcijo« v tujini poskušala očrniti vlado in (svojo?) državo, toda Evropa vendarle ni od včeraj, da bi lahko trajno nasedla komunističnim spletkam. Zakaj torej ta gonja? Janševo vlado kritizirajo najprej zato, ker to pač ni njihova vlada. Ne morejo prenesti, da bi vladal še kdo drug. Njihove stranke imajo namreč za sabo tradicijo dolgoletnega, za Slovenijo nadvse »koristnega« vladanja in s tem bi radi, jasno, da v svojo korist, nadaljevali. Ker poneverjanje volitev ni več mogoče, jim je ostalo le še zavajanje volivcev. Ko jih poslušaš, dobiš vtis, da so samo oni sposobni vladanja, o vseh drugih pa moraš dvomiti, ah se sploh znajo podpisati drugače kot s križcem. Samo spomnimo se, kako hitro so, predvsem zaradi njene naivnosti, pospravili z Demosovo vlado in kako jim je bila leta 2000 trn v peti Baju-kova vlada. Že takrat so komaj preživeli brez stolčkov, zdaj pa je zanje pavza očitno res že predolga. Komunistično načelo je, da je treba vsakogar, ki ni njihov, do konca očrniti. Če bi Slovencem zgodovina ne bila bav-bav, bi morah vedeti, da je jemanje ugleda najmanj, s čimer so hoteli škodovati svojim neprivržencem, ki so jih vselej, tako kot je to pri nas še sedaj, imeli za nasprotnike. Sicer pa je svetovni komunizem spravil v nebesa kar sto milijo- nov duš. Tudi slovenskim in jugoslovanskim komunistom ne bo treba pred vragom zardevati. Za Hitlerja in predvsem Mussolinija pa je že jasno, da sta bila laika. In kaj je drugi razlog za tako vztrajne kritike? Sedanja vlada je namreč precejšnja ovira pri pretakanju kapitala v zasebne žepe. Prejšnje kot tudi oba predsednika so namreč »našim« omogočale, da na račun garanja več generacij, ne nazadnje tudi takih, ki moramo varčevati celo pri hrani, nagrabijo ogromno bogastvo. Medtem ko so oni odlično preskrbljeni za naslednjih tisoč let, četudi bi jedli kotgosenice, mnogi ne vemo, ah bomo s svojim drobižem zdržali do konca meseca. O, sveta preproščina, ali je za to res kriva sedanja, ne pa prejšnje vlade? Pa vendar vselej dobiš vtis, da sta za vse kriva Janša in Bajuk, čeprav sta v resnici politika svetovnega formata. Niti norec se ne bi čudil, da si prav vsi pokvarjenci želijo pošteno vlado čim prej zamenjati. Od nje si namreč ne morejo obetati nikakršnih koristi, kajti ne bo jim držala lestve pri ropanju države. Nasprotno, na vse kriplje si prizadeva zapreti čim več pip, prek katerih bi radi kapitalkomunisti speljali vodo na svoje mline. Da jih pri tem spet najbolj podpira prav uboga raja, ki jo vse bolj izkoriščajo, je res pravi absurd. Slovenci smo v tem svetovna posebnost glede obnašanja do lastnih izkoriščevalcev. Če to ne bi bilo tragično, bi bilo nadvse smešno. Da smo nerazgledani in naivni, ne trdim sam, pač pa opažam, da so to ugotovili tudi tisti, ki toliko truda vlagajo v naše poneumljanje. Saj menda vendar vedo, da pametni ljudje ne nasedajo. Če se torej res še nismo spametovali in jih bomo jeseni znova izvolili, naj nam poberejo še to, kar so nam v prejšnjih mandatih milostno pustili za životarjenje. Ni logike, po kateri si tega ne bi krepko zaslužili. Janez Mavric, Gornji Grad Razrešitev ministra Podobnika Opozicija in nasprotniki sedanje vlade so strnili vrste in nabili vse topove, da bi to vlado odstrelili in se spet sami zavihteli na oblast. Že od vsega začetka ji mečejo polena pod noge ter ji zadajajo nesramno nizke udarce. Prek vseh razumnih meja so napihnili inflacijo in nato zanjo obtožili vlado. Vendar pa jim potrošniki nismo nasedli. V podporo opoziciji se je podpisala razvpita novinarska peticija, zgrajena na neresnici, kar podpisniki v sebi dobro vedo. Vendar so za pest Judeževih grošev pripravljeni upogibati hrbte. Zato so novinarji nekdanjega Maga, še posebej gospod Šurla, vredni posnemanja, priznanja ter vse naše podpore in pohvale. Plačilo sledi! Vsake toliko časa z izstopom vlade zagrozi nezanesljivi DeSUS, ki se menda zavzema za dobro upokojencev, v prejšnji vladi pa je brez sramu podpisal oziroma podprl znižanje pokojnin. No, sedaj se je oglasil še Šol-tes, ki predlaga ali celo zahteva od predsednika vlade zamenjavo ministra Podobnika. Da je opozoril na napako iz preteklosti, je potreboval več kot tri leta. Pri dejanskem krivcu in drugih grdobi-jah, ki so se takrat dogajale, pa ni nikoli niti pisnil. Če bi mu predsednik vlade nasedel in ustregel, bi se takoj oglasil novi predsednik SLS Šrot in razrešitev njihovega ministra navedel kot razlog za odhod iz koalicije, kar je že majčkeno nakazal. Neverjetno! Koliko energije gre za pohlep. Gospod Janša ni predsednik vlade iz prestiža ah egoizma, ampak ker ve, da ga Slovenke in Slovenci potrebujemo, saj le pod ► 71 ODZIVI IN MNENJA ► njegovim pametnim vodstvom naša država neverjetno hitro napreduje, kar mu s stisnjenimi zobmi priznavajo tudi njegovi nasprotniki. Po moje bi se veliko raje ukvarjal s svojimi stvarmi, kot pa da v korist vseh državljanov bije bitko z ljudmi, ki so na račun vseh Slovencev in njihovega dela nepošteno obogateli. Tudi v korist malih ribic, ki mu ne dajejo podpore! Ne bi mu bilo treba potrpežljivo prenašati nesramnosti in žalitev ter mirno in s tehtnimi argumenti odgovarjati na debilna poslanska vprašanja opozicije. Mihaela Afner, Celje Nespodobno pisanje Nespodobno pisanje »Marjan Ce-rar skočil med ovaditelje«. Delo, 11. 2. 2008. V tedenskem ogledalu je naslov: »Ovadenih 571 novinarjev«. 571 novinarjev je na več kot 300 naslovov po Evropi poslalo peticijo, v kateri obtožujejo predsednika vlade Janeza Janšo, da izvaja cenzuro in razne pritiske na novinarje. Ta kratka peticija žal ni bila objavljena v nobenem dnevnem mediju. Številni posamezniki, ki se na delovanje demokracije v Sloveniji spoznajo, so jo ocenili za neresnično. Skupina državljanov z Marjanom Cerarjem je vložila kazensko ovadbo zoper avtorja in podpisnike. O tem je »Delo« korektno poročalo. Videti pa je, daje novico presodilo za pomembno, zato jo je v Tedenskem ogledalu ponovilo, vendar ne na način, kot to novinarsko poročanje in etika novinarstva zahtevata, temveč tako, da so avtorja najprej diskreditirali, potem pa šele poročali. To pa je tista zvrst poročanja, ki ni dopustna. Temeljno pravilo novinarskega poročanja je, da mora biti informacija ločena od komentarja. V tem poročanju pa niti ni šlo samo za komentar, temveč za moralno diskreditacijo osebnosti. To je star boljševistični prijem, da najprej osebnost dis-kreditiraš, potem pa o njej skopo in izkrivljeno poročaš. Naj to ponazorimo s citata-mi: »Marjan Cerar skočil med ovaditelje. Nekdanji neuspešni predsedniški kandidat Marjan Cerar (leta 1997 je bil četrti s 7,07 odstotka glasov, imel je 25 milijonov tolarjev stroškov) tokrat ni 72 RADIČ 96,4 MHz Slovenste gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, k: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.rodio-rsg.si RAD ¡¿D IVI EV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS skočil v Ljubljanico kot 24. aprila leta 1998, ko so mu življenje rešili gasilci, ampak med ovaditelje, saj je s skupino somišljenikov vložil kazenski ovadbi zoper avtorja in podpisnike (571) dveh novinarskih peticij (ena zoper cenzuro in pritiske na novinarje septembra 2007, druga je odprto pismo), ki naj bi 'blatili Slovenijo v tujini', kot je standardna oznaka za peticijo v besednjaku vodilne stranke.« In tako naprej novinar Vlado Šlamberger meša informacijo z diskreditacijo in s komentarjem. Peticija ni tako nedolžna stvar, saj je bila Slovenija z njo uvrščena med nedemokratične in totalitarne države. V njej je bilo rečeno naslednje: »Kakšno bo sporočilo državljanom Evropske unije, če ji predseduje država, v kateri so pritiski na novinarje vse bolj samoumevni in v kateri se krepi avtoritarni način vladanja na račun demokracije in medijske svobode? Predsedovanje take države utegne biti skrb vzbujajoč znak za sedanjost, še bolj pa za prihodnost Evropske unije.« S tem sporočilom so podpisniki slovenski državi, slovenski vladi in tudi ljudstvu, ki je to vlado izvolilo, hoteli vzeti legitimnost, kompetentnost in sposobnost voditi Evropsko unijo, ki jo je le-ta Sloveniji zaupala. Podpisniki so to svojo mednarodno intervencijo izvedli, ne da bi doma, v svoji domovini preizkusili legitimnost svojega početja z anketo javnega mnenja, z nastopom na televiziji ali kako drugače. Upravičeno je nanjo reagiral predsednik vlade Janez Janša, z njo se še marsikdo ne strinja. Končno jo je podpisala le dobra četrtina novinarjev. Vsebina, resničnost in upravičenost te peticije bo še dolgo predmet obravnavanja ne samo na sodišču, temveč tudi v strokovnih krogih. Novinar ima vsekakor možnost, da peticijo, ki niti ni bila objavljena, z njo seznani širšo javnost, pove, kolikšna je njena dokazna moč, kolikšen odstotek novinarjev jo je podpisalo, ali so med njimi tudi znana in uveljavljena imena in podobno. Nikakor pa ni spodobno in novinarsko etično, da novinar posreduje informacijo na način, da jo kontaminira z osebno in politično diskvalifikacijo. Končno Marjan Cerar ni samo to, kar o njem zapiše novinar, temveč je bil dolgo let izredno uspešen direktor Belinke. Bil je predavatelj na seminarjih za vodilne kadre, je magister, široko izobražen, ki tekoče govori kar štiri svetovne jezike, je pisec številnih člankov in podobno Škoda, da je zahteva po uravnoteženem poročanju pri naših ekstremnih levičarjih osovražena in vredna posmeha. Dr. Janez Jerovšek, Medvode Naši in vaši V raziskavi o medijski svobodi in avtonomiji v Sloveniji v letu 2007 je dr. Matej Makarovič, Fakulteta za uporabne družbene vede (FUDŠ), Delo, 26. januarja, v povzetku ugotovil, da sedanja vlada nima vpliva na medije. To je meni popolnoma jasno, saj so mediji napadali samo nekdanjo Peterletovo in Bajukovo, prav tako napadajo sedanjo Janševo vlado, medtem ko so bili naklonjeni vsem vladam v svobodni Sloveniji in prejšnji socialistični Jugoslaviji. Nasprotniki objavljenih ugotovitev so očitali ne-znanstvenost raziskave in način pridobivanja sredstev. Na oceno 'znanstvenosti' raziskave dr. Slavka Splichala in Darijana Koširja Demokracija • 10/XIII • 6. marec 2008 se je avtor branil v zame še vedno sprejemljivem tonu. Svojo moč in užaljenost je pokazal šele Darijan Košir, Delo, 2. februarja, ko je navedel: »Njegov odziv na moj komentarje bil trikrat predolg; objavo bi mirno zavrnili in ni sodišča v razvitem svetu, ki bi nam naložilo dolžnost objave.« Ampak Makaro-vičev prispevek je samo za 23 odstotkov daljši od Koširjevega, ne pa za 300 odstotkov. In »Mateja Makaroviča (in Draga Jančarja) sem povabil k sodelovanju jaz kot odgovorni urednik Dela.« S tem je povedal, kdo je odločal o piscih in do katere mere jim je še dopuščal svobodo. Imel je torej veliko in odločilno moč. V nadaljevanju pa je Košir vzvišen in žaljiv do znanstvenega raziskovalca Makaroviča, da je škoda vsake besede. Franc Mlinaric, Delo, 9. februarja, se je po prihodu Danila Slivnika in Petra Jančiča časopisu odpovedal, zaradi, po njegovo, neuravnoteženosti vsebine. Spravil se je še na dr. Dimitrija Rupla, ker naj bi bil pisal o zunanji politiki, ki jo bolj pozna od vsakega novinarja, oziroma se Rupel izpostavlja kritiki vsebine, ne pa prepovedi objav, na Alenko Puhar, Draga Jančarja in seveda v tem času glavnega krivca Mateja Makaroviča, same meni simpatične pisce. S tem mi je onemogočil spremljanje pogledov ljudi, ki so cepljeni malo drugače od večine novinarjev in drugih raziskovalcev, ki nam določajo 'širino misli' od leta 1991, da ne grem še bolj nazaj. Enotnost pogledov je pokrita še teritorialno s prispevkom dr. Borisa Vezjaka, Delo, 13. februarja, s Filozofske fakultete v Mariboru. Vezjak razširi enotnost strokovnih pogledov še na dr. Slavka ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM Splichala, dr. Marka Milosavlje-viča, dr. Sandro Bašič Hrovatin in Brankico Petkovič ter navaja, da »pozitivnih strokovnih mnenj sploh ni bilo«. Mnenje strokovnjakov enega političnega pola je torej enotno, vendar obstaja še drugi pol, ki ga Vezjakovi somišljeniki seveda ne priznajo. Naj končam z osebno ugotovitvijo in vprašanjem. V samostojni Sloveniji so nastali novi pisani mediji predvsem na področju rumenega tiska in v zadnjem času dva brezplačnika ter številne priloge k dnevnim izdajam časopisov Delo in Dnevnik. Vse te edicije pomenijo padec v kakovosti obveščanja slovenskega prebivalstva, medtem ko nam ni uspelo z izdajo kakovostnega dnevnega časopisa za bralce z drugačnimi pogledi. Kdaj bomo torej lahko v Sloveniji brali prispevke avtoritet, kot so Drago Jančar, Danilo Sliv-nik, Peter Jančič, Alenka Puhar, Matej Makarovič, Silvester Šurla, in kdaj boste novinarji samostojni in avtonomni, profesionalni, ločeni od uprav in lastnikov, neodvisni od politike in boste delovali v interesu tudi sedaj zapostavljene slovenske javnosti. Ciril Mrak, Ljubljana »... Pocrkajonaj, saj niso naši...!« »... Nekega dne smo dobili obvestilo, da bo v taborišču Treviso v kratkem rodilo okoli trideset žensk, a nimajo nobenega perila za dojenčke. Drago je šel k Sou-vanu, ki mu je dal dve bali flanele za plenice. Tukaj smo jih razrezali in poslali nesrečnim ženskam. Ko je pošiljka že odšla, je pridrvela aktivistka Stana Škurlavaj: »Vi ste vzeli pri Souvanu blago, namenjeno OF, kje ga imate?« Povedali smo, kako in kaj, pa se je zadrla: »Pocrkajo naj, saj niso naši!« »... Razkačeni Italijani so zaradi kakšne izzivalne provokacije partizanov pobrali ljudi po domovih in poljih, za te ni skrbel nihče. Komunisti niso imeli nikakršnega odnosa do trpečega ljudstva. Skrbeli so le zase in svoje ožje sodelavce. O tem sem se prepričala, ko sem te nesrečnike omenila neki aktivistki. Brezbrižno mi je odgovorila: »To so samo kmetje, za OF niso ničesar prispevali. Kmetje so reakcija!« To sta citata iz knjige Skriti spomin Angele Vode, ki je bila sama navdušena komunistka, dokler Stalin in Hitler nista uničila Poljske in baltskih držav. Po tem se je s Partijo razšla, ker se ni pustila prepričati, da se komunisti lahko povežejo tudi s hudičem, če je to v korist Partiji. Stalin, oče narodov, že ve, kaj je prav. Svoje odpadni-štvo je drago plačala, saj je komunist iz Partije lahko le izključen in edina kazen za to je smrt. Da komunisti niti danes nočejo razmišljati drugače, potrjuje znana Kučanova izjava izpred štirinajstih let, dober mesec prej, preden je bil Janša odstavljen z mesta obrambnega ministra:»... Za dosego ciljev so dovoljena vsa sredstva, najprej diskvalifikacija, nato likvidacija, tudi fizična!« Preroške besede velikega botra. Zato zelo dvomim o iskrenosti vseh levih politikov, nekdanjih ministrov, sedanjih poslancev in sindikalnih predstavnikov za njihovo skrb za narodov blagor. Predvsem je to gonja proti sedanji vladi. »Vlada naj odpravi davek na plače!« Zakaj pa ste ta davek uvedli, spoštovani tovariši in tovarišice? Sedanja vlada je ta davek že krepko znižala in ga bo prihodnje leto odpravila. »Pokojnine naj se uskladijo z inflacijo!« Kako populistično, predvolilno obarvana zahteva! Kakšno apokalipso in zlom javnih financ ste napovedovali, ko je sedanja vlada spremenila način obračunavanja pokojnin, ki bi veljal, če bi na volitvah leta 2004 zmagali »Rdeči Kmeri«. Brezplačni vrtci, malice za srednješolce, povečane subvencije za študente. Le kdo se s takimi zahtevami ne bi strinjal, toda zakaj nič od tega niste uresničili sami, saj ste imeli absolutno oblast do leta 1990 in nato še nadaljnjih dvanajst let, od leta 1992 do 2004? Vsa ta leta tranzicije, ko se je nekdanjo splošno ljudsko premoženje pretakalo na račune inovativnih, spretnih in predvsem moralno-politično neoporečnih poslovnežev, ste bili pridni in tihi. Socialna diferenciacija, razslo-jevanje na »naše« in »ne naše« se je začelo. V temnem gozdu ob tabornem ognju - pri partizanskih kotlih. Jože Likar, Ajdovščina »Od višine se zvrti«! Marija Vodišek Odgovorni urednik Dela Janez Markeš je v tedniku Demokracija št. 8 v svojem pamfletu kot odgovoru na moje članke v rubriki tako mislim napisal pa tudi izpustil nekaj stvari, ki vendarle zaslužijo omembo. Ni napisal, da je v času, ko je bil novinar pri Slovencu, njegova poročevalka organizirala sestanek z njim v mojem stanovanju, ne da bi me prej o tem obvestila, čemur pa nisem nasprotovala. Ni napisal, da meje 15. februarja poklical na moj telefon in mi s povišanim glasom očital, zakaj pišem o njem »tako grdo«. Moj odgovor je bil, da ga pač tako presojam, da pa o tem ne bi razpravljala po telefonu, in pretrgala zvezo. Gospod J. Markeš me je vsaj štirikrat klical nazaj in na koncu vpil: »Poslušali me boste!« Odgovorila sem, da mi pač ne more ukazovati. V odgovoru omenja tri razloge, zaradi katerih me ne bi tožil: prvič zaradi mojih let, drugič, ker pozna mojo mladostno zgodbo, ki da me je pripeljala do roba ideološkega fanatizma. V naši družini smo bili vzgojeni v normalnem ozračju brez kančka fanatizma. Kdor se je srečal s fanatizmom, naj to razčisti pri sebi. Zaupati nekomu pa ni fanatizem. Tretjič zato, ker me je videl na pogrebu svojega očeta. Če prvi drži, je drugi samo podmena, tretji pa odpade, ker nisem bila na pogrebu njegovega očeta. Bila pa sem na pogrebu njegovega starega očeta. Tako, kot je novinar Markeš ocenil in obsodil mene in še številne, so nas ocenjevali in izsiljevali zasliševalci v Begunjah in Škofovih zavodih. V Begunjah je oznovec Franc Konobelj-Slovenko tipkarici oznovki Radojki narekoval svoje in ne mojih odgovorov. Ko je bilo napisano, mi je rekel: »Podpiši in greš jutri domov! « Če bi podpisala, bi zaprli in verjetno tudi likvidirali vse tam navedene. Brez oklevanja sem takrat, ko so naša življenja visela na nitki, podpis zavrnila. Zato sem kljub preganjanju živela z mirno vestjo. Urednik Dela Janez Markeš se v mojem primeru kot pred tem v primeru Vide Kocjan spušča na zelo nizko človeško in novinarsko raven. Med drugim grozi in navaja, da mi ZANESLJIVO ne bo udobno v najini nadaljnji javni polemiki. Meni že sedaj ob branju njegovih uvodnikov ni udobno. Pred seboj imam dve številki tednika Mag, 15. in 16. (11. in 18. april 2007), v katerih se spopada z nekdanjim premierjem Antonom Ropom. Njegov uvodnik 15. aprila z naslovom »Rop« in 18. aprila »Uvodnik na zatožni klopi«, v katerem očita A. Ropu politično intervencijo v uredniško politiko nekega časopisa, je povsem enak kot očitki sedanjemu premieiju Janezu Janši, samo priimek je zamenjal. Na podlagi takih člankov je pravica mene kot bralke javnih medijev, da članke, še bolj pa avtorje ocenjujem tako, kot jih vidim. Ali je »Vodiška Johanca«, s katero me primerja, kaj pisala? Pravijo da ne. Kaj ve o moji »preteklosti«, ne vem, morda tudi kaj »pikantnega«. A nekatere novinarske korifeje se ukvarjajo samo še s tem. Ampak vsak naj začne pri sebi in moral bo umolkniti. S prisrčnimi pozdravi. Marija Vodišek, dobitnica odlikovanja Republike Francije Ordre National du Merite No. 598 E 85, vitez za narodne zasluge (predsednik François Mitterrand) P. S. Za odg. urednika Dela Janeza Markeša pa rade volje še kar »Vodiška Johanca« Demokracija • 10/xni • 6. marec 2008 73 O spoštovanju zakonov Pred sednik vlade Janez Janša očitno meni, da se bo vlada sama odločala o tem, katere zakone bo spoštovala in katerih ne, je v odzivu na, kot je dejal, neravnanje predsednika vlade glede poziva računskega sodišča za razrešitev okoljskega ministra Janeza Podobnika dejal poslanec SD Milan Cvikl. No, Cvikl je v zadnjem času znan po tem, da ne spoštuje tistega zakona, kateremu se je zavezal pred matičarjem. 0 t. i . izbrisanih Matjaž Han- žek, nekdanji varuh človekovih pravic, je na predstavitvi tematske številke Časopisa za kritiko znanosti z naslovom Zgodba nekega izbrisa poudaril, da se o "množičnem izbrisu iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije pred 16 leti govori zadnjih pet let, prej sta pogovore na to temo blokirali tako leva kot desna opcija". Pri tem naj bi izhajal iz lastnih izkušenj, ko je poskušal pri politikih odpirati to vprašanje. 0 novinarjih Po mnenju nekdanjega novinarja in poslanca SDS Mira Petka mnogo novinarjev vidi svoje poslanstvo v tem, da hočejo politiko ustvarjati, ne pa o njej poročati. Če hočejo delati politiko, naj gredo na volitve. Kolikor prej se bo novinar znebil relikta družbenopolitičnega delavca, tem bolje bo. Petek meni, da ta vlada ni bolj pritiskala na novinarje kot prejšnja. Peticija, ki jo je podpisalo 570 novinarjev, pa je po njegovo tipičen primer politizacije. LJUDJE Politični semafor Bo Pečetova Lipa zelenela? V soboto je Slovenija dobila novo politično stranko - Lipa. Njen predsednik je postal poslanec Sašo Peče, ki je bil edini evidentirani kandidat za to funkcijo. Zanj je glasovalo 144 navzočih ustanovnih članov z volilno pravico. Stranka je nastala kot posledica razkola v Slovenski nacionalni stranki, ko so trije člani poslanske skupine Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš in Boštjan Zagorac sredi januarja zapustili Jelinčičevo SNS in ustanovili samostojno poslansko skupino. Peče, Žgajner Tavševa in Zagorac so 14. januarja formalno ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev, isti dan pa so v Mariboru skupaj s somišljeniki ustanovili društvo Slovenska lipa. V svojem prvem govoru kot predsednik je Peče izrazil prepričanje, da bo energija, ki se je pokazala pri ustanavljanju stranke, oplemenitena v prihodnjem obdobju. V nasprotju z drugimi strankami naj bi Lipa gradila na širini in vse- Demokraci j a ■ 10/3CIII • 6. marec 2008 bini. »Naše osnovno vprašanje ni, kaj lahko mi dobimo, ampak kaj damo naprej,« je še dejal Peče. Po njegovo je sedanja politika ustvarila distanco med posameznikom in institucijo politične stranke. V programu Lipe so zapisali, da gre za stranko, »ki verjame v človeka«. Zavzemali naj bi se za ohranitev in vzpostavitev načel pravne in socialne države, socialno pravičnost in solidarnost. Program predvideva tudi zavzemanje za »ohranitev zgodovinske resnice, na kateri temelji današnja samostojna Slovenija«. Do sedanje vlade naj bi bili kot doslej "konstruktivno kritični", pa čeprav so navadno dajali vtis, da jih vodi predvsem velika nestrpnost do predsednika vlade Janeza Janše. Postavlja se vprašanje, ali bo stranki uspelo priti v parlament. Jelinčičevi SNS bo to skoraj gotovo uspelo, Pečetovi Lipi pa le malo verjetno, saj je stranka nastala predvsem kot posledica velikega Pečetovega ega. M. B. knj igarna Demokracija NAROČILNICA NAROČILO (označite z x): i Tone Kuntner: Mati Slovenija 9,18 EUR □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR Milan Zver: 100 let socialdemokracije 9,18 EUR □ Janez Janša: Okopi 9,18 EUR □ Janez Janša: Premiki 9,18 EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR i Viktor Miklavčič: Pričevanja 20,44 EUR Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR □ Silvin Eiletz: Skrivnost komiterne 23,96 EUR □ Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti 16,29 EUR Vasja Klavora: Predel 1809 28,07 EUR □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske 22,95 EUR □ Jože Dežman: Moč preživetja 27,16 EUR □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja 45,27 EUR □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo 20,82 EUR □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi 22,11 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 27,94 EUR Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941 -1946) 16,02 EUR Vasja Klavora: Koraki skozi meglo 26,95 EUR □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor 12,51 EUR □ Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev 10,43 EUR □ Jože Zemljič: Življenje je večna borba 8,34 EUR □ NOVO Jože Dežman: Rojstvo Slovenije 20,00 EUR □ NOVO j0že Dežman, Hanzi Filipič: Hitlerjeva dolga senca 26,99 EUR □ NOVO je|ka Žmuc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta 14,99 EUR □ NOVO vasja Klavora: Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916 29,90 EUR □ NOVO Rajko Topolovec: Kraj prišlekov: Strnišče - Kidričevo 10,00 EUR oS- Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 230 06 61. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček "Demokracija" 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" + knjiga (po našem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV: www.demokracija.si knj igarna Demokracija Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana Privoščite si dolg klepet 4.000 minut pogovora v slovenska mobilna iu in stacionarna omrežja za 11,99 €* Vsak dan od 19.00 do 7.00 ter vse vikende in praznike * Mobitelovi GSM/UMTS naročniki, za 11,99 € doplačila na mesec, kličejo do 3.000 minut v Mobitelovo omrežje in do 1.000 minut v druga slovenska mobilna omrežja in slovenska fiksna javna telefonska omrežja operaterjev, ki imajo z Mobitelom ustrezno pogodbo o medomrežnem povezovanju. Ugodnost Večerni in vikend pogovori in Večerni in vikend pogovori v Mobitelovo in druga omrežja se med seboj izključujeta. Ugodnost Večerni in vikend pogovori v Mobitelovo in druga omrežja se ne všteva v 200 minut telefonije in videotelefonije pri paketu 15.000. Vklop storitve. Večerni in vikend pogovori v Mobitelovo in druga omrežja, naročnik potrdi s podpisom obrazca Naročilo dodatnih storitev, uporabniki storitve Monitor pa lahko izpolnijo e-obrazec. Dodatne informacije in Pogoji uporabe so na voljo v Mobltelovih centrih in na brezplačni telefonski številki za Mobitelove uporabnike 041 700 700 ter na spletnih straneh www.mobitel.si. Vse navedene cene so v EUR in z vključenim DDV. Več informacij na 041700700 www.mobitel.si ®