Velenje, 18. novembra 1977
Leto XIII Številka 4f/404/ Cena 3 din
Hite; Velenje v prvem snegu
MEDOBČINSKO ŠTUDIJSKO SREDIŠČE
Na svoji zadnji seji je Medobčinski svet ZKS Celje sklenil, da se za potrebe izobraževanja in idejnopo-Utičnega usposabljanja komunistov za območje medobčinskega sveta ZKS Celje ustanovi medobčinsko študijsko središče Politične šole CK ZKS s sedežem v Celju. Sklep je bil sprejet v soglasju s Politično šolo pri CK ZKS in skupaj s komiteji občinskih konferenc ZKS celjskega območja. Za predstojnika tega medobčinskega studijskega središča je bila imenovana Irena Mrvič.
USTANOVITEV KRAJEVNEGA SVETA ZSMS
Izteka se kongresno obdobje in na OK ZSMS Velenje želijo uresničiti vse naloge organiziranosti ZSMS. Tako so si med naloge za november zadali ustanovitev krajevnega sveta, v krajevni skupnosti Desni breg, kot obliko dela osnovnih organizacij ZSMS. Namen ustanovitve krajevnega sveta je boljša koordinacija in realizacija večjih nalog in akcij.
1
Velenje ponovno najlepši turistični kraj
Na plienarni seji Celjske turistične zveze podelili pokale in priznanja najlepšim turističnim krajem in vzornim
gostinskim objektom. Veliko priznanje za Rudarski hram.
Priznanje tovarišu Francu Leskošku-Luki
Na ponedeljkovi seji bodo delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje sklepali o predlogu, da se tovariša Franca Leskoška-Luka ob njegovem 80. rojstnem dnevu proglasi za častnega člana občine Velenje in podeli zlati grb občine Velenje
Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad občine Velenje predlaga, skladno s pobudami vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij in predsedstva občinske skupščine, Skupščini občine Velenje, da podeli priznanje občine Velenje tovarišu Francu Leskošku-Luki ob njegovem 80. rojstnem dnevu.
Komisija predlaga, da se tovarišu Leskošku podelijo najvišja priznanja občine Velenje - proglasitev za častnega občana občine Velenje in podelitev zlatega grba občine Velenje - za izjemne zasluge in ustvarjalni prispevek v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji, v razvoju socialistične samoupravne družbe, v poglabljanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, posebno pa za izredne zasluge pri razvoju občine in mesta Velenje.
O predlogu komisije za podeljevanje priznanj in nagrad občine Velenje bodo sklepali delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje na skupni seji 21. novembra, priznanja pa naj bi tovarišu Francu Leskošku-Luki podelili na svečanosti 9. decembra v domu kulture v Velenju.
Kot že nekaj let nazaj, je tudi letos Celjska turistična zveza izvedla tekmovanje za najlepši turistični kraj na območju regije. Komec poletja si je komisija ogledalla posamezne kraje v regiji in jfln ocenila.
Na ppetkovi plenarni seji Celjske tuuiistične zveze je glavni tajnik ;Zoran Vudler dmgič zapored {podelil Velenju prehodni pokal 2 za najlepši kraj v širšem regijskeem prostoru.
V obbrazložitvi, ki jo je podala kormisija, ki je kraje v regiji ocenjevvala, je rečeno, da je Ve-
O! STANOVANJSKI GRADNJI
Izvršnni odbor samoupravne interesne ststanovanjske skupnosti je na ponedeljkovi seji obravnaval načrt stanovaanjske izgradnje v letu 1978. Pri tenm so pudarili, da je v letih 1976 inn 1977 nastal primanjkljaj v višini 4120 stanovanj, saj smo namesto naačrtovanih 1297 stanovanj, zgradili i le 877 stanovanj. V letošnjem leletu pa je v gradnji se 246 stanovanj i na območju Šalek-Gorica II in 72 oob Koroški cesti. Ta stanovanja boodo končana predvidoma do aprila p^rihodnjega leta.
Kot i smo slišali na seji, je po podatkih ( delovnih in drugih organizacij za pjmhodnje leto na voljo za stanovanjsko in delno komunalno izgradnjo o sredstev za izgradnjo 720 stanovaianj. 305 stanovanj naj bi zgradili preedvidoma na območju soseske Salek-GGorica III, 20 v Šoštanju, 17 v Šmartrtnem ob Paki, 368 stanovanj v zazidala vi Salek II in 10 v Topolšici. Predvidcdoma 600 stanovanj bi bilo vseljenihih že v prihodnjem letu, ostala pa t bi bila zgrajena do končne faze.
SEMINAR 2 M ŠTUDENTE
Zadnlnjo soboto je pripravil šaleški študentntski klub skupaj s klubom samoupipiavaljalcev Velenje enodnevni semininar za študente, na katerem $o sododelovali tudi tovariši Tone Šeliga, "j, Tone Hladin in Drago Ribič.
Najpijprej so predstavniki šaleškega študentntskega Kluba poročali o svojem delielu in razgrnili načrte za prihodnje »e delo (o čemer bomo podrobneje pcporočali v prihodnji številki Našega ji časa). V nadaljevanju seminarja papa je sekretar občinske konference S SZDL, Tone Šeliga govoril o vključe^evanju mladine v delovanju delegatsitskega sistema in o smereh razvoja ja političnega sistema sociali-stičnegasga samoupravljanja. Študentje so izraziazili željo za boljše sodelovanje z združ-uženim delom ter družbeno-političnčnimi organizacijami in potrebo jj po večjem izobraževanju na podrocpcju samoupravnega sistema.
Osnouovna misel, značilna za seminar pa ja je: mladi, tudi študentje, so delovni, ni, vendar bodo morali aktivnost še še povečati in iskati več sodelovanja ja in podpore z združenim delom in in družbenopolitičnimi orga-nizacijarijami, saj so jim le ti pripravljeni poipomagati.	T. H.
lenje dobilo znova lepšo podobo. Lepo urejen Titov trg z impozantnim likom predsednika Tita, zanimiva Prežihova ploščad, bogate zelenice in nasadi cvetja, vse to je mestu pripomoglo, ddo ponovne osvojitve tega priznanja in kljub nekaterim napakam ponovno doka-
zalo, da je naša želja ohraniti, kljub razvejani asfaltni in betonski džungli, čimvečji del naravnih lepot.
Velenje je po oceni komisije zasedlo prvo mesto z osvojenimi 96 točkami (lani 94), drugo je bilo Celje s 94 točkami (lani 92), tretje pa Mozitje z 90
točkami. Zadnje mesto je komisija tokrat prisodila Jurkloštru.
Posebna komisija Celjske turistične zveze pa je ocenjevala tudi gostinske objekte na območju regije in imenovala Rudarski hram v Velenju in restavracijo Koper v Celju za vzorna gostinska objekta.
Storilnost večja za skoraj 18%
V TGO Gorenje pripravljajo načrte za nove naložbe
V petek nakopali 19.100 ton premoga
Spet nov rekordni dosežek velenjskih rudarjev - Tokrat v enem dnevu 19.100 ton
nakopanega premoga
Velenjski rudarji so v petek v proizvodnji premoga dosegli nov rekordni dosežek. Tega dne so namreč nakopali kar 19.100 ton premoga, kar je za 100 ton več kot je znašal zadnji rekordni dosežek. V soboto zjutraj smo v zvezi s tem rekordnim dosežkom zaprosili za kratek pogovor direktorja za rudarstvo na REK, dipl. inženirja Slavka Janežiča.
„Velenjski rudaiji", je dejal, „si že vse leto prizadevamo, še zlasti pa v drugem polletju, da bi nadoknadili izpad proizvodnje, kije posledica nesreč v lanskem oziroma v začetku letošnjega leta. Te posledice so bile zlasti občutne v poletnih mesecih in smo bih že v skrbeh, da ne bomo v letošnjem letu nakopali niti 4 milijone ton lignita. Zato smo vložili vse sile, da to nadoknadimo v jesenskem času in ni nič posebnega, da smo priča rekordnemu dnevnemu izkopu 19.100 ton premoga. Kolikšna količina je to najbolje pove podatek, da je ta rekord na primer leta 1970 znašal 13. tisoč ton, leto kasneje 13.340, leta 1974 16.200, lani pa 18.800. K temu pa moramo dodati tudi to, da nismo zabeležili le rekordno dnevno proizvodnjo, ampak je bil rekorden ves teden, saj so rudaiji v petih dneh nakopali 91. tisoč ton lignita; to je 18.200 ton povprečno na dan. Ta proizvodnja najbolj zgovorno kaže, kako velika so prizadevanja rudaijev, da nadomestijo kar največ izgubljenih ton premoga."
Nestalno vreme z občasnimi padavinami se bo nadalje- ? valo tudi v drugi polovici tedna. Hladneje bo, zato lah-i ko sneži tudi v nižinah.
Vključno s petkom so velenjski rudaiji v letošnjem letu nakopali 3.717.400 ton premoga. Konec leta pa računajo, da bo proizvodnja znašala nekaj več kot 4,4 milijone ton, kar bi bilo precej več od predvidevanj v mesecu marcu oziroma aprilu, toda še vedno približno sto ton manj kot so načrtovali v letnem delovnem načrtu.
Sedaj imajo na deponiji za termoelektrarno na zalogi nekaj več kot 600. tisoč ton premoga. Zavedajo pa se, da če bo suhi jeseni sledila ostra zima, bo deponija zelo hitro skopnela. Da bi se čimbolj približali letnemu načrtu in zadovoljili čimveč potreb slovenske družbe po premogu, so se naši rudaiji odločili, da bodo v mesecu novembru in decembru delali vse delavnike. „Ob upoštevanju rezultatov zadnjih dni lahko računa-
mo, da bomo s tem dosegli maksimum," je dejal dipl. inž. Slavko Janežič in poudaril, da morajo biti glede na težave, ki so jih doletele in predvidevanja v mesecu marcu letos več kot zadovoljni s to proizvodnjo.
Seveda pa v velenjskem premogovniku že razmišljajo tudi o prihodnjem letu. ,,Po prvih podatkih predvidevamo, da bomo v letu 1978 nakopali 4,5 milijone ton lignita v 265. delovnih dneh ob upoštevanju 42 urnega delovnega tedna. Enak izračun bomo pripravili za več delovnih dni ob upoštevanju 42 urnega delovnega tedna zaposlenih, računajoč, da bo ta proizvodnja v višini srednjeročnega načrta, ki predvideva 4,7 milijonov ton nakopanega premoga," je dejal ob koncu direktor za rudarstvo REK Velenje, dipl. inž. Slavko Janežič.
V temeljnih organizacijah združenega dela tovarne gospodinjske opreme Gorenje so v prvih devetih mesecih letos dosegli promet gotovih izdelkoov v skupni vrednosti skoraj 2,8 milijarde dinaijev, skupnega prihodka so dosegli 4,2 milijardi din, dohodka pa nekaj nad 700 milijonov dinaijev. V primeijavi z obdobjem januar - september 1976 je bila prodaja na domačem tržišču večja za 45 %, izvoz za 13 %, skupni prihodki za 34 %, dohodek pa kar za 107 %. Pomembno je, da se je v
letu dni zvišala storilnost za skoraj 18 %, v prvih devetih mesecih letos pa je znašal povprečni osebni dohodek 4.0OO.— dinaijev.
Ugotavljati je mogoče, da gospodarsko gibanje, zlasti povečanje akumulativnosti, zagotavljajo ponovno oživitev investicijske dejavnosti. Tako že pripravljajo načrte za nove naložbe, in sicer za povečanje proizvodnje kuhinjskih elementov in keramičnih ploščic ter v promet.
Komite občinske konference ZK Velenje je pripravil prejšnji teden seminar za novoizvoljene sekretaije osnovnih organizacij Zveze komunistov. Uvodoma so na seminaiju ocenili pravkar končane volilne konference osnovnih organizacij ZK, govorili pa so tudi o trenutnih nalogah osnovnih organizacij in o pripravah na skupni sprejem novih članov v ZK za letošnji praznik Republike.
Večja proizvodnja, boljši delovni pogoji, nova delovna mesta
Prihodnji teden bo tovarna gospodinjske opreme Gorenje v okviru slavja ob dnevu Republike sklenila prvo fazo investicij v tozdu Zamrzovalniki v Velenju in 2. fazo izgradnje tozda mali gospodinjski aparati v Nazarjih_
Poročali smo že, da bodo delavci tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje ob letošnjem prazniku Republike slavili dve pomembni delovni zmagi. Danes teden, 25. novembra, bodo končali s 1. fazo investicij v tozdu Zamrzovalniki, v soboto, 26. novembra, pa bodo v Nazaijih slavili zaključek 1. faze izgradnje tozda Mah gospodinjski aparati.
Končana 1. faza izgradnje tozda Zamrzovalniki omogoča TGO Gorenju proizvodnjo vertikalnih zamrzovalnikov ter kombiniranih hladilnikov in zamrzovalnikov, to je izdelkov, ki so do nedavnega manjkali v programu Gorenja; program 600 pa se vključuje v celovito ponudbo kuninje. Odslej se
torej Gorenje ponaša s programom hladilne tehnike v celoti, saj proizvaja klasične hladilnike, kombinirane hladilnike in zamrzovalnike, zamrzovalnike ter zamrzovalne skrinje vseh litraž in oblik. Zmogljivost nove tovarne je 30.000 zamrzovalnikov oziroma kombiniranih
SODELOVANJE Z BiH
O povabilu občinske konference ZSMS Velenje mladinskim organizacijam Banja Luke, Tuzle in Doboja, da naj predstavniki teh organizacij obiščejo Velenje, kjer se bodo dogovorili o sodelovanju na področju kulture, saj je iz teh krajev v naši občini zaposleno in na šolanju veliko število mladih, so razpravljali republiški organi ZSM BiH. Dogovorjeno je, da bodo predstavniki mladine in kulturnih skupnosti iz teh občin obiskali Velenje 23. novembra.
hladilnikov in zamrzovalnikov letno; letos pa jih bodo izdelali predvidoma 20.000.
Novi prostori bodo omogočili tudi prehod iz melaminske na kovinsko izvedbo zamrzovalnih skrinj, s čimer se bo še nadalje izboljšala kvaliteta in povečale možnosti za prodajo izdelkov.
V tozdu Mali gospodinjski aparati v Nazaijih pa s pravkar končano 2. fazo izgradnje povečujejo zmogljivosti tako, da bo mogoče v tovarni izdelati letno 1 milijon malih gospodinjskih aparatov, še pomembneje pa je, da «) v Nazaijih odprli okrog 100 novih delovnih mest. Proizvodnje zmogljivosti tozd Mali gospodinjski aparati se povečujejo za polovico, tako za potrebe domačega in inozemskega
tržišča. Ob tem ni mogoče tudi mimo dejstva, da v Nazaijih s končano 2. fazo izgradnje tovarne uresničujejo zamisel o poceni mlinu za kavo, ki je rezultat skupnega vlaganja znanju oziroma skupnega razvoja tovarn Gorenje in Bosch.
OBISK MLADINSKIH FUNKCIONARJEV
Na povabilo občinske konference ZSMS Velenje so danes na obisku v našem mestu predsednik kadrovske komisije za organiziranost in razvoj ZSMS Metod Zalar, predsednik konference mladih delavcev Ciril Sitar in predsednik centra za mladinske delovne akcije.
Gostje bodo dopoldan obiskali delovni organizaciji Vegrad in Gorenje, ogledali pa si bodo tudi delo rudarjev v jami.
Popoldan ob 16. uri pa bo skupna seja s konferenco mladih delavcev.

RESOLUCIJA
o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978
I. Politika izvajanja družbenega načrta
1. Osnovne naloge pri uresničevanju družbenega načrta občine Velenje v letu 1978.
Osnovne naloge pri uresničevanju družbenega načrta občine Velenje v letu 1978 izjajajo iz ciljev in nalog družbenega načrta občine Velenje za obdobje 1976 do 1980, dogovora o temeljih družbenega načrta občine Velenje, predvidevanj o razvoju TOZD v letu 1978 ter analiz in ocen dosedanjega izvajanja družbe-i plana občine Velenje, to resolucijo so se delovni ljudje in občani v občini Velenje dogovorili, da bodo zastavili vse sile za realizacijo v planu sprejetih nalog in ciljev. Posebej še zaradi tega, ker so z novimi sistemskimi rešitvami podani pogoji, da postane odločanje o pridobivanju in razporejanju dohodka vse bolj oblika neposredne aktivnosti delavcev v združenem delu.
Politika izvajanja nalog v letu 1978 mora biti naravnana tako, da
v ijah
združenega dela in občane v KS v racionalnejše gospodarjenje z minulim in tekočim delom, v varčevanje in čimbolj učinkovito uporabo materialnih in finančnih sreastev v proizvodnji in neproizvodnih deja -vnostih. Le tako bo možno ustvarjati večji dohodek in podani pogoji za učinkovitejše razporejanje in delitev dohodka ter čistega dohodka.
Združevanje dela in sredstev, ki je posebej poudarjeno v družbenem planu občine, mora potekati tako, da bo spodbujalo kvaliteto dela na vseh področjih družbene reprodukcije in zagotavljalo stabilnejše pogoje za delo in življenje.
V letu 1978 bodo zato v ospredju naslednje naloge za uresničevanje družbenega nama:
-	pospeševanje procesa preobrazbe —:---— J-'—-'*-
v
združenega stih in samoupravnih intere*snih skupnostih in urejanje samoupravnih odnosov na ustavnih osnovah,
-	konstituiranje temeljne banke in začetek procesa ustanavljanja internih bank, s čimer se zagotavlja vse bolj prevladujoča vloga združenega dela pri organiziranju in usmerjanju denarnih tokov, pri čemer se morajo sedanji kreditni odnosi začeti preoblikovati v dohodkovne odnose na podlagi združevanja dela in sredstev,
-	povezovanje proizvodnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela za promet blaga in storitev na novih družbenoekonomskih osnovah v okviru skupnega prihodka,
-	hitrejše povezovanje OZD družbenih dejavnosti z OZD v materialni proizvodnji zaradi usklajenega načrtovanja pri svobodni menjavi dela,
-	skladnejši razvoj gospodarske in družbene strukture v skladu z usmeritvami družbenega plana, zlasti še zaradi tega, ker je Ugotovljeno, da na nekaterih področjih zaostajamo za predvidevanji (družbene dejavnosti, stanovanjsko-komunalna izgradnja, nekatere terciarne dejavnosti),
-	ponovno preverjanje investicijskih programov vseh investitorjev, tako na področju gospodarstva kot ostalih dejavnosti, z namenom, da se investicije vskladijo z obsegom dejansko razpoložljivih sredstev. Zato je treba izdelati listoo prioritet ter sredstva združiti za izvajanje najbolj nujnih nalog, dogovorjenih z družbenim planom in resolucijo SR Slovenije,
-	nadaljnje vključevanje gospodarstva v mednarodno menjavo z namenom, da omogočimo predvideno dinamično, gospodarsko rast,
-	usmeritev v krepitev akumulativne in reproduktirne sposobnosti OZD na osnovi povečane produktivnosti dela,
-	več pozornosti posvetiti reprodukcijski potrošnji in skrbeti za počasnejše naraščanje proizvodnih stroškov in zalog od rasti celotnega prihodka,
-	hitrejše povečanje čistega dohodka organizacij združenega dela v materialni proizvodnji na osnovi počasnejše rasti sredstev skupnih potreb ter drugih obveznosti od rasti dohodka,
-	večjo udeležbo sredstev za razširitev materialne osnove dela ter počasnejše naraščanje osebnih dahodkov in sredstev za skupno porabo na ravni TOZD, še posebej tam, kjer rast osebnih dohodkov ni bila usklajena s sprejetimi kriteriji glede gibanja osebnih dohodkov in rasti produktivnosti dela,
-	povečanje družbeno-ekonom-,ke pobude za višjo produktivnost dela in izboljšanje upravljanja in gospodarjenja z minulim delom,
-	nadaljnje izboljšanje in skladnejši razvoj delovnih in življenjskih razmer delavcev in občanov na temelju dogovorjenih meril za uresničevanje programov SIS družbenih dejavnosU,
-	izvajanje sprejete politike ekonomske stabilizacije tako, da bodo realizirane naloge iz sprejetih programov,
-	smotrna uporaba prostora in upoštevanje potreb po zavarovanju in urejanju človekovega okolja,
-	pomoč pri ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj manj razvitih območij v SR Sloveniji,
-	uveljavljanje delegatskih odnosov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in političnih organizacij in izpopolnjevanje družbenega sistema informiranja.
2. Materialne možnosti razvoja občine v letu 1978
Ko ocenjujemo materialne možnosti razvoja občine v letu 1978 je treba upoštevati dosedanji razvoj, predvsem pa gospodarska gibanja v letih 1976 in 1977.
Dinamična gospodarska rast v prvem polletju leta 1977 je rezultat razmeroma zelo nizke rasti v enakem obdobju leta 1976 in nadaljevanje visoke rasti v drugem polletju leta 1976. Vendar pa je treba upoštevati, da gospodarska aktivnost proti koncu leta 1977 postopno upada. To pomeni, da moramo računati v letu 1978 z umirjeno gospodarsko rastjo, še posebej v prvem polletju.
Ob uveljavljanju kakovostnih dejavnikov razvoja in ob pravočasno sprejetih ukrepih tekoče ekonomske politike ter ob upoštevanju tekočih gospodarskih gibanj in predvidevanj TOZD, bi v letu 1978 lahko dosegli:
-	rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva po realni stopnji 10 odstotkov,
-	rast zaposlenosti v združenem delu največ do 5 odstotkov. Na izpraznjenih in novih delovnih mestih se bo zaposlilo približno 1055 delavcev, od tega približno 100 v negospodarstva Produktivnost dela bo porasla za približno 5 odstotkov,
-	realni osebni dohodki na zaposlenega bodo porasli za približno 2,5 odstotka, pri čemer mora biti hiUej-ša rast osebnih dohodkov vezana na večjo produktivnost individualnega dela,
-	rast investicij nominalno po stopnji 65 odstotkov, pri čemer odpade na vlaganja v osnovna sredstva kar 90 odstotkov vseh investicij. Povečati bo treba vlaganja v terciarne dejavnosti, predvsem v gostinstvo in obrt,
-	povečanje izvoza blaga za 34 odstotkov in v vrednosti približno 65 milijonov dolarjev, pri čemer se močno poveča izvoz v dežele v razvoju.
-	rast cen, ki so v pristojnosti občine in ki vplivajo na rast življenjskih stroškov, nekoliko nižja kot v letu 1977.
3. Naloge na področju ustvarjanja celotnega prihodka, razporejanja dohodka in čistega dohodka ter oblikovanje sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo. Cuj vsake gospodarske aktivnosti mora biti uspešno gospodarjenje iii s tem ustvarjanje večjega celotnega prihodka. Zaradi tega lahko štejemo med osnovne pogoje za hitrejšo gospodarsko rast m naraščanje produktivnosti dela uveljavljanje kakovostnih dejavnikov razvoja. Zlasti bo potrebno:
-	posvečati mnogo več pozornosti boljši izrabi materialnih in drugih proizvodnih pogojev, pri čemer mora biti skrb za znižanje materialnih stroškov prvenstvena naloga,
-	ustvariti večje dosežke na področju novatorstva in iznajditeljstva, za kar so na voljo v občini tako materialni kot kadrovski pogoji,
<- doseči večjo uporabo in uveljavljanje znanja v gospodarstvu in družbenih dejavnostih,
-	uveljaviti tako prisvajanje osebnih dohodkov, ki bo rezultat živega in minulega dela ter rezultat količine in kakovosti opravljenega dela,
-	racionalnejše zaposlovanje v skladu z možnostmi za zagotavljanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev in uveljavljanje sprejetih načel kadrovske politike, razvijanje usmerjenega izobraževanja in izpopolnjevanja ob delu ter ustvar-"Tje temeljnih pogojev za kulturno
janje temeljn življenje delovnih ljudi
Sprejeti sistemski predpisi na področju pridobivanja celotnega prihodka, ustvarjanja, razporejanja in porabe dohodka ter čistega dohodka prinašajo v naše gospodarsko in družbeno življenje bistveno nove usmeritve. Da bi uspešno obvladovali nove tokove celotne družbene aktivnosti je nujno, da vsi delavci v združenem delu spremljajo uveljavljanje in uresničevanje določil zakona o združenem delu in sodelujejo pri vseh odločitvah o razporejanju dohodka in čistega dohodka.
Temeljna usmeritev, ki izhaja iz občinskega družbenega načrta in je konkretneje opredeljena v dogovoru o temeljih družbenega načrta je, da bodo vsi nosilci gospodarskega in družbenega razvoja v občini zagotavljali hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne osnove dela od dohodka ter pri delitvi dohodka in razporejanju čistega dohodka dosegali počasnejšo rast sredstev za vse vrste porab.
Gibanja na področju razporejanje čistega dohodka v letih 1976 in 197 in predvidevanja za leto 1978 kažejo tako usmeritev, saj se udeležba poslovnih in ostalih sredstev nenehno
veča, osebnih dohodkov pa znižuje pri delitvi čistega dohodka.
Skladno z razpoložljivimi sredstvi za širjenje materialne osnove dela in razporejanjem dohodka za osebne, skupne in splošne potrebe bodo podpisniki dogovora o temeljih plana in samoupravnih sporazumov v letu 1978 realno ocenili možnosti glede višine sredstev za realizacijo sprejetih nalog. V primeru pomanjkanja investicijskih sredstev, tako na področju gospodarstva kot negospodarstva, bo potrebno izdelati selekcijo razvojnih programov. Odločiti se bo potrebno za izvajanje tastih nalog, ki so v teku in onih, ki so bile opredeljene v razvojnih dokumentih kot prednostne.
Delavci v TOZD materialne proizvodnje ter drugih OZD in skupnostih bodo v letu 1978:
-	sredstva za osebne dohodke prisvajali v skladu s prispevkom posameznega delavca k ustvarjanju dohodka tako, da bodo naraščala za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka,
-	skrbeti, da bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb rastla počasneje od rasti dohodka, pri čemer je potrebno posvetiti posebno pozornost financiranju prednostnih razvojnih nalog iz dogovora o temeljih družbenega načrta na področju gospodarslah kot negospodarskih dejavnosti. SIS, ki so v letih 1976 in 1977 prekoračile obseg dogovorjenih sredstev, ali ga niso do--segle, bodo izvedle poračun v obdobju 1978-1980,
-	ob polletju in v devetih mesecih preverjati pri obravnavanju poslovnega uspeha ali se v okviru začasne delitve dohodka ta razporeja v skladu s sprejetimi smernicami in delitvenimi razmeiji ter v primeru odstopanja ugotovili vzroke m ukre-
V letu 1978 bo v SIS družbenih dejavnosti uveljavljen tak sistem svobodne manjave dela, da bodo delavci že na začetku leta poznali celoletne obveznosti za uresničevanje sprejetih programov.
Delavci v združenem delu bodo ob pomoči poslovodnih organov, strokovnih institucij in družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela čimprej izdelali ustrezne instrumente za razporejanje skupnega prihodka, skupnega dohodka, dohodka in svobodne menjave dela, za razporejanje čistega dohodka po namenu porabe in delitvi sredstev za osebne dohodke, kriterije in merila za ugotavljanje delovnega prispevka delavcev, normative in standarde stroškov, normative za presojo družbene produktivnosti živega dela in za presojo gospodarske učinkovitosti gospodarjenja z minulim delom in instrumente za izvajanje razmerij, dogovorjenih s plani.
Ustrezni strokovni organi in sindikat bodo ugotavljali na osnovi periodičnih obračunov vzroke nesorazmerne delitve in pozvali udeležence, da nesorazmerja vskladijo, posebno pozornost pa posvetiti OZD, ki bodo poslovale z izgubo. Skupščina občine bo sprejemala začasne ukrepe, če bo ugotovila, da je OZD zaradi bistvenega odstopanja od osnov in meril oškodovala družbene interese.
Oblikovanje sredstev za splošno porabo se bo tudi v letu 1978 gibalo v odvisnosti od doseženega dohodka.
t,
4. Naloge na področju cen in oskrbe
Napori na področju politike cen v letu 1978 bodo predvsem usmerjeni v omejevanje stopnje inflacije.
Uresničevanje sprejete politike cen bo slonelo preavsem na novem zakonu o sistemu in družbeni kontroli cen, na osnovi katerega bo občina sprejela ustrezne predpise s področja cen. Osnovna usmeritev na področju politike cen v letu 1978 je v tem, da bo splošna rast cen nekoliko nižja kot v letu 1977. Cene bo treba oblikovati tako, da bo povečan dohodek rezultat večje produktivnosti dela, boljše organizacije dela in boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti.
Pomembne naloge na področju jbanja cen ima tudi občina, saj je /3 artiklov in storitev, ld vplivajo na povečane življenjske stroške, v pristojnosti občine. Občina bo v skladu s svojo pristojnostjo sprejemala take ukrepe, da bo preprečevala razne monopole, zapiranje trga, špekulacije in neupravičeno povečanje cen.
Organizacije združenega dela, ki so nosilci preskrbe, se bodo za boljšo preskrbo občanov z osnovnimi živili povezovale na dolgoročnih in trajnejših osnovah v okviru poslovnih ali podobnih skupnosti za preskrbo, Pri tem bodo imele podporo občine in ustrezne poslovne banke. Občina bo v februarju mesecu leta 1978 izdelala program stalnih blagovnih rezerv in rezerve za leto 1978 že oblikovala.
Pri cenah storitev bo občina vodila selektivno politiko, tako da stopnja rasti cen storitev ne bo višja kot v letu 1977. Tudi v letu 1978 se bo izvajal postopni prehod na ekonomske stanarine, pri čemer bo potrebno hitreje uveljavljati sistem solidarnosti in subvencij.
Naloge s področja komunalne dejavnosti se bodo izvajale s pomočjo združevanja sredstev v okviru komunalne in zemljiške skupnosti.
5.	Urejanje prostora in varstvo okolja
V	prvem četrtletju leta 1978 mora občina Velenje sprejeti urbanistični program. Izvršni svet bo zadolžil nosilca naloge za pripravo predloga dogovora o temeljih prostorskega plana in predloga prostorskega plana občine, ki bosta predložena občinski skupščini.
V	letu 1978 bo sprejetih več republiških predpisov s področja urejanja prostora in varstva okolja, kajti urediti je potrebno še mnogo nerešenih vprašanj s področja zemljiške politike, planiranje prostora, uveljavljanja urbanistične discipline, varstva kmetijskih zemljišč in varstva okolja.
Zaradi znanih problemov, ki jih povzroča izkopavanje premoga, so pred celotno občinsko skupnostjo odgovorne povsem konkretne naloge, ki jih bo potrebno izvesti in so sestavni del te resolucije.
6.	Naloge na področju pravosodja in upravnih organov
Tudi v letu 1978 bo občina zagotovila materialne in kadrovske pogoje za delo sodišča in javnega tožilstva ter poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih. Poleg tega bo v OZD, SIS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih potekala aktivnost zaradi ustanavljanja samoupravnih sodišč, posebna pozornost bo posvečena ustanavljanju posebnih sodišč združenega dela pri SIS.
Novi zvezni in republiški zakoni bodo v skladu s preobrazbo državne uprave dograjevali njeno vlogo, nalo-
ge in odgovornost do delegatske skupščine in družbe, urejevali pa bodo tudi družbenoekonomski m samoupravni položaj delavca v državni upravi. Delavcem upravnega organa bo zagotovljen tudi dohodek, ki jim bo omogočal, da se bodo osebni dohodki gibali v skladu z osebnimi dohodki delavcev v združenem delu, vendar na osnovi doseženih rezultatov pri delu.
7.	Naloge pri krepitvi varnosti in ljudske obrambe
Za zaščito socialistične samoupravne družbenopolitične ureditve bodo imeli tako organi za notranje zadeve kot organi ljudske obrambe pomembne naloge v letu 1978.
Organi za notranje zadeve v občini bodo v skladu s sistemom samozaščite okrepili preventivno delovanje pri zaščiti javnega reda in miru, prometni varnosti in varovanju družbenega premoženja ter osebnega imetja občanov.
Na področju ljudske obrambe se bodo nadaljevale aktivnosti pri vključevanju še večjega števila občanov in delovnih ljudi v obrambne priprave, še posebej v TOZD, KS in SIS. Posebna skrb bo posvečena obrambni vzgoji med prebivalstvom in urjenju teritorialne obrambe in civilne zaščite, organiziranju službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje.
8.	Naloge na področju sistema samoupravnega planiranja
Družbeno planiranje še v občini Velenje ni doseglo tiste ravni, ki jo zakon o družbenem planiranju zahteva. Skoraj 30 odstotkov TOZD nima sprejetih srednjeročnih programov razvoja, četudi je izvršni svet opozarjal na to, da je poslovanje OZD brez samoupravno sprejetega plana ena temeljnih kršitev zakona, ki med drugim ogroža samoupravni ' ižaj delavca v združenem delu. idi tega je treba zaostriti odgovornost poslovodnih, izvršilnih, strokovnih in političnih organov in organizacij v TOZD, kjer se ne izpolnjujejo določila zakona o planiranju. Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo uvedel postopek zoper tiste osebe in organizacije, ki niso poskrbele za pripravo in sprejem svojega srednjeročnega plana. Hkrati bodo tudi poslovne banke zahtevale predložitev plana, tistih OZD, ki bodo želele koristiti sredstva združenega dela. Podobne težave so tudi pri sestavi občinske resolucije za leto 1978, ko več temeljnih nosilcev planiranja (OZD, KS in SIS) ni posredovalo svojih razvojnih programov za leto 1978.
D. Posebne naloge na področju gospodarstva in negospodarskih dejavnosti
V	poglavju I. „ Politika izvajanja družbenega načrta" so zajete splošne in konkretne naloge, ki zadevajo slehernega nosilca planiranja v naši občini. Zato morajo vsi nosilci planiranja pri svojem načrtovanju in delu upoštevati tako občinsko kot republiško resolucijo.
V	tem poglavju pa so navedene konkretne naloge, ki zadevajo enega ali več temeljnih nosilcev planiranja. Večina teh nalog je zajetih v občinskem srednjeročnem planu, od katerih se nekatere izvajajo že dalj časa, druge začenjamo izvajati v letu 1978, nekaj pa je takih, ki jih v letu 1977 nismo rešili.
1. Pri reševanju problemov in iskanju novih rešitev razvoja pri energetskem kompleksu (REK), ki presegajo okvire občine, je potreben skupni nastop REK-a in SO Velenje, zlasti pa vprašanja cen električne energije in premoga, ugrezanja zemljišča, dolgoročno reševanje vode itd.

Socialistična republika Slovenije SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Številka: 06-3/1977-1 Datum: 9/11-1977
Na podlagi 184. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/19741 in 19. člena poslovnika občinske skupščine (Uradni vestnik občine Velenje, St. 7/1974)
SKLICUJEM
29.	sejo družbenopolitičnega zbora
30.	sejo zbora združenega dela in
31.	sejo zbora krajevnih skupnosti
Skupščine občine Velenje, ki bodo v ponedeljek, dne 21. novembra 1977, ob 7. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje
Predlagam, da zbori zasedajo skupaj in obravnavajo naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in mandatno-imunitetna vprašanja za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti;
2.	Poročilo o izvršitvi sklepov skupnega zasedanja zborov z dne 30/9-1977 in skrajšani zapisniki skupnega zasedanja zborov z dne 30/9—1977 in svečane razširjene seje občinske skupščine z dne 8/10—1977 (vsi zbori);
3.	Osnutek programa dela zborov Skupščine občine Velenje'za obdobje september 1977 - julij 1978 (vsi zbori);
4.	Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 v letu 1978 (vsi zbori);
5.	Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1976 do 1980 v letu 1978 (vsi zbori);
6.	Osnutek izhodišč za pripravo proračuna občine Velenje v letu 1978 (vsi zbori);
7.	Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (vsi zbori);
8.	Predlog odločbe o ustanovitvi študentskega servisa Velenje (ZZO in ZKS);
9.	Predlog komisije za podeljevanje priznanj in nagrad občine Velenje, da se tovariš Franc Leskošek — Luka proglasi za častnega občana občine Velenje in da se mu podeli zlati grb občine Velenje (vsi zbori);
10.	Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občinske skupščine;
—	predlog sklepa o soglasju k imenovanju namestnika občinskega javnega pravobranilca v Celju.
—	predlog sklepa o soglasju k imenovanju direktorja podružnice SDK Velenje (vsi zbori);
11.	Vprašanja delagatov in odgovori nanje;
12.	Razno.	PREDSEDNIK
Skupščine občine Velenje NESTL ŽGANK. s. r.
2.vPri	reševanju problemov in iskanju n.ovih rešitev razvoja kovin-sko-predelovalne industrije je potreben skupni nastop TGO Gorenje in družbenopolitične skupnosti pri uvozno-izvozni dejavnosti, na področju cen, pri združevanju dela in sredstev itd.
3.	Skupni nastop z družbenopolitično skupnostjo je potreben tudi pri ostalih OZD, kadar se odločajo o povezovanju deja in sredstev, večjih investicijah ipd.
4.	Delo pri odpravljanju posledic
ju posl i izkop
Velenje pripravlja lovito študijo in program, ki ga bo predložil občinski skupščini, ISE in republiški skupščini Pri tej študiji mora sodelovati tudi občinska raziskovalna skupnost.
5.	Potrošnja pitne in tehnološke vode je dosegla kritično mejo. Zato je potrebna dopolnitev ofatoječih programov, ki bo upoštevala pitno in tehnološko vodo, triadno vodo, razpoložljive in nove vodne vire, odločitev glede vodnih virov, akumulacija vodnih virov (Ponikva, jezera, rezervoarji), biološki minimum reke Pake in pritokov itd. Pri reševanju teh nalog morajo sodelovati zlasti REK, TGO, SISS, SIKS, TVS itd., nosilec naloge je KOC.
6.	V letu 1978 se mora pričeti izgradnja čistilnih naprav. Nosilec naloge je TVS, ki bo tudi določila izstopne vrednosti . odpadnih voda iz posameznih obratov m angažirala posamezne OZD za izgradnjo skupne čistilne naprave (TE S, TUŠ, Vegrad idr.).
7.	Organizacije združenega dela >sebnega družbenega pomena
. oplovod, KOC in DOM) so dosegle takšno stopnjo razvoja, da morajo začeti iskati nove organizacijske oblike, ki bodo zajemale dejavnosti posebnega družbenega pomena in omogočile razvoj novih gospodarskih dejavnosti, id imajo sicer že svojo osnovo v omenjenih obstoječih organizacijah. Nosilci nalog so Toplovod, KOC in DOM.
8.	V občinskem planu za leto 1977 je bil KOC nosilec naloge za izgradnjo avtoservisa. Ker se je pri novi organizaciji SOZD REK oblikovala podobna dejavnost v DO Transport in gradbena dejavnost, je potrebna vskladitev razvojnih programov, kar velja tudi za gradbeno dejavnost v obeh OZD.
9.	Pri SOZD REK se oblikuje DO Tisk, ki mora izdelati srednjeročni program razvoja, ki naj zagotovi razvoj grafične dejavnosti, Kot je to zapisano v občinskem srednjeročnem programu razvoja. Upoštevati pa je, da je ta dejavnost posebnega družbenega pomena. DO Tisk je v bistvu nosilec naloge nadaljnjega razvoja grafične dejavnosti, zaradi česar je njena naloga in ostalih OZD s tako dejavnostjo, da uskladijo programe. Zlasti pa je potrebno usklajevanje in povezovanje OD Tisk in Centra za informiranje, propagando in založništvo.
10.	Ena od nalog pri združevanju dela in sredstev v srednjeročnem programu občine je tudi na področju kemije (plastike). V letu 1977 so se pričele aktivnosti pri povezovanju teh dejavnosti V prvi fazi sta to DO Integral in DO Galip. TOZD plastika pri REK se je organizirala v DO, s čimer so dane realne možnosti tudi za njeno nadaljnje povezovanje v okviru srednjeročnega programa.
11.	V občini obstaja več OZD, ki imajo možnost nuditi celovite inženiring usluge, zlasti če bi se povezale oziroma združile delo in sredstva za take nastope. OZD, ki imajo tako dejavnost kot osnovno ali vzpored-
hol
no so: Projektivni biro, ZUV, TO; investicije pri TEŠ, Vegrad, TC REK, KOC in Toplovod. V sredi ročnem programu občine je sprej usmeritev, da se te dejavnosti poi žejo zaradi celovitega nudenja in niring uslug.
12.	Naloga SISS je, da v 1 1978 zgradi 720 družbenih stai vanj, od tega 269 v Šalek-Goi III, v Šalek II 414 stanovanj, Šoštanju 20 stanovanj in v Snu nem ob Paki 17 stanovanj. Cel sprejet zazidalni načrt za Topoli se predvideva izgradnja 30 stal vanj. Finančna sredstva za izgradi navedenih stanovanj milijonov.
13.	Ker v letu 1977 nismo j uresničevati nekatere pomei naloge, zaradi česar jih v reso, za leto 1978 ponovno vključup Te naloge so: rekonstrukcija i nega omrežja, modernizacija ptt>( slovna skupnost za trgovino, i stvo in turizem, katere primat naloga je združevanje dela in sn stev oziroma povezovanje s cilje nadaljnjega zdraviliškoturistični razvoja Topolšice, skih zmogljivosti trgovskih, gostinskih in turistih uslug ne ustreza doseženemu ni« družbenega standarda v občini i je treba ukrepiti prizadevanja | boljši kakovosti in izbiri teh usli Naloga te poslovne skupnosti je t celovita oskrba tržišča in za tovitev blagovnih rezerv.
Da se zagotovi učinkovitejše slovanje SIS družbenih dejavnost njihovih strokovnih služb, sodot organizacija dela in delitev delt skladu z zahtevnostjo nalog in op vil ter racionalna uporaba tehnia sredstev za delo, se strokovne s ustanovijo kot skupne službe SIS.'
Na področju družbenih dejal sti je v letu 1978 treba predvsem:
1.	Nadalje povečati varstvi zmogljivosti v urbanih nasd zlasti na Gorici in Topolši
2.	Pričeti z izgradnjo 5. osno« šole na Gorici; 4. osnovna prične s celodnevnim pouto funkcionalno preurediti osni šolo Miha Pintar-Toledo za i dnevni pouk.
3.	Intenzivirati strokovno materialno osnovo za priči usmerjenega izobraževanja v skem letu 1978/79.
Vloga združenega dela pri ] su usmerjenega izobraževanja i biti permanentno prisotna. Izoli ževanje mora postati impulz raz« gospodarstva vsega zdruz nega ( mora postati faktor osvobojenja (b veka. Združeno delo mora okrej prizadevanje za lastno kadrov« reprodukcijo.
4.	Pričeti z gradnjo zdravili! zmogljivosti skladno s program razvoja bolnice in zdravilišča T» polšica in razširitvijo zdravsti doma v Velenju.
5.	Kulturna skupnost mora v k 1978 pričeti s pripravljalnimi ( (finančna sredstva, dokumen in program) za gradnjo umetna galerije, srednje glasbene šole kinodvorane.
6.	Telesno-kulturna skupnost v letu 1978 pričela z gradnjo reki acijsko-športnega
7.	SIS s področja izobraževal raziskovanja, telesnokulture in k ture morajo v svoje programe zali 1978 vključiti tudi prvine tehnia kulture.
Programi vseh SIS s družbenih dejavnosti za leto so sestavni del te resolucije.
Velenje, 8. 11. 1977
IZVRŠNI SU SKUPŠČINE OBC VEL
"TBBdI
radničko stvar alaštvo 77 rijeka
OCJliNJI VAČKI ODBOR
V JUG OSLAVENSKE IZLOŽBE
izuma. u l.nu kih unapriilenj* i noviicta
dodjel j u je
SOUR GORENJE,VELENJE
ZLA I MU PL/\
/a izrazilo razvijens inventivnu djelatnost a, ■ prikazane eksponate
S
«ik«», » * tm.	»
P« OS« ONI«
C&NJIV*£KOG OOtOtA; it!"-^!
fAtf+žu? \

7
Nova zdravstvena skupnost
Na področju zdravstvene dejavnosti v naši občini kmalu dve pomembni pridobitvi: nova zdravstvena postaja v Šmartnem ob Pakt in ustanovitev zdravstvene skupnosti na območju Velenja in Mozirja — O tem in o vprašljivem milijonu za bolnico Slovenj Gradec odgovarja primarij savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma, dr. Alojz Fijavž
ZLATA PLAKETA GORENJU
Na Reki je bila od 21. do 30. oktobra letos razstava izumov, tehničnih izboljšav in novitet. Razstava pod naslovom „RAST YU 77" je bila letos že petič zapored, predstavlja pa največjo manifestacijo inovatorske dejavnosti v Jugoslaviji. Pokrovitelj razstave je bil tovariš Tito, ki vseskozi poudarja pomen, nujnost razvijanja in stimuliranja inventivne dejavnosti, kar je pogoj za boljše življenje in hittejši napredek naše samoupravne socialistične skupnosti.
Pomen razstave je temvečji, ker je namenjena prikazu celotne ustvarjalnosti jugoslovanskih delavcev na tem
dročj u. Na razstavi je Bilo razstavljenih nad dva tisoč lelkov, od izumov do tehničnih izboljšav. Zastopanih je bilo 1196 jugoslovanskih delovnih organizacij, predstavilo pa sie je tudi 130 individualnih inovatorjev. Razstavo si je oglledalo okrog 95.000 obiskovalcev, med katerimi so bili tudi številni udeleženci iz Italije, Avstrije, Franci-
je, ZR Nemčiie, Švice, Velike Britanije in drugod.
Od leta 1975 se na razstavi pojavljajo zelo uspešno tudi novitete SOZD-a Gorenje. Tako tudi letos, ko so razstavili novosti iz programa bele tehnike, elektronike, male kmetijske mehanizacije in gradbeništva. Posebna komisija je ocenila sodelovanje Gorenja in podelila zlato plaketo za celovit pristop k inventivni dejavnosti od ideje do realizacije proizvoda.
Sobota, 29. oktobra, je bila na razstavi posvečena Gorenju. Ob tej priložnosti so predstavniki Gorenja priredili tiskovno konferenco. Poleg številnih novinaijev so se je udeležili še predstavniki reške gospodarske zbornice, družbenopolitičnih oiganizacij Reke m predstavniki prireditelja razstave. Prisotne so na konferenci seznanili s pomenom inovacijske dejavnosti in funkcionalne inovacije, ki je vgrajena v celoten proces osvajanja proizvodnje od marketinga do prodaje proizvodov.
Tovariš primarij, v teku so priprave za ustanovitev samostojne zdravstvene skupnosti na območju Velenja in Mozirja. Kakšne novosti lahko ob tem pričakujemo?
Predlog je 15. novembra obravnaval izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti, v tem mesecu pa bosta o njem sklepali še skupščini občinskih zdravstvenih skupnosti v Velenju in Mozirju.
Od nove zdravstvene skupnosti pričakujemo večje uveljavljanje samoupravnih odnosov v zdravstvu, večje povezovanje in sodelovanje med uporabniki in izvajalci zdravstvene zaščite. Oblikovanje nove zdravstvene skupnosti v nobenem primeru ne pomeni več izdatkov za administrativna dela. Z njeno ustanovitvijo pa bo olajšan ustrezen in skupno z združenim delom dogovorjen razvoj zdravstvene službe na območju obeh občin."
Veliko je bilo slišati o sporu med našo zdravstveno skupnostjo in bolnico Slovenj Gradec. Kako vi vidite ta problem?
„V letu 1976 je na prošnjo bolnice Slovenj Gradec izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti Velenje sprejel sklep, da bo dal iz sredstev regijske solidarnosti milijon dinaijev za njihove investicije. Vendar pa se v letu 1976 v območju regije nismo uspeli dogovoriti o formiranju lastnega sklada regijske solidarnosti. Na območju regije pa je prišlo, prav tako v lanskem letu, do velikega primanjkljaja. Zato je občinska zdravstvena skupnost Velenje dala šest milijonov za pokrivanje izgube v regiji. Tako ni bilo na razpolago sredstev, da, bi lahko izpolnila svojo obljubo.
Mnogokrat je slišati, da imamo v Velenju bolj malo razumevanja za solidarnost To ni res. To ni res. Samo v obdobju od leta 1974 do konca leta 1977 je So iz občine Velenje preko 30 milijonov din za solidarnost v zdravstvu. Od tega smo dali
Odgovorno in kritično o vseh vprašanjih
V Celjiu je bila pretekli teden seja sekretariata medobčinskega sveta ZKS CCelje. Ocenili so potek volilnih konferenc organizacij Zveze komunistov in spregovorili o pripravah na občinske volilne konference.
Iz occen, ki so jih na seji podali jekretarjji Komitejev posameznih "bčinskiih konferenc ZK je razvidno, da so bile volilne konference ibinskko zelo dobro pripravljene -veliko bbolje kot v preteklosti - komunisti pa so z največjo odgovornostjo sspregovorili o vseh najbistvenejših vvprašanjih sedanjih. Konference ppa so potrdile še nekaj: da avtoritetta in ugled Zveze komunistov rastteta, da se vse bolj povečuje tudi štewilo članov in to predvsem iz neposreodne proizvodnje.
Skoraajda na vseh volilnih konferencah sso izredno kritično obravnavali vprašanje učinkovitega gospo-—=~ijai v delovnih organizacijah in ■takli, da morajo povsod tam, še i; nimajo jasno izaelanih proizvodnih i načrtov, le-te kar najhitreje narediti.i. Ob tem je zlasti spodbudno .dejstvo,, da na konferencah niso ugotavljali ; zgolj slabega gospodarjenja, ampak s so spregovorili tudi o vzrokih, ki ! so povzročili takšno stanje.
Razprave o vsebini zakona o združenem delu so pokazale, da se delovni ljudje vse bolj zavedajo pomena zakona, ob tem pa so opozorili, da se ponekod še vedno kažejo ostanki tehnokratizma oziroma da so še primeri, ko se zanemaijata vloga in pomen delavcev v združenem delu. Nadalje, da ponekod razprave tečejo le o tem, kolikor bo na primer v neki delovni organizaciji tozdov brez iskanja vzročne povezave z dohodkom.
V zvezi z delovanjem komunistov v krajevnih skupnostih so volilne konference ponekod opozorile, da komunisti sicer organizirani v delovnih organizacijah še ne čutijo zadostne odgovornosti za delo v krajevnih skupnostih oziroma sredinah, kjer živijo.
Pomembne spremembe so opazne tudi na kadrovskem področju tako glede pomlajevanja, kot vključevanja Žensk. Kar zadeva kadrovsko politiko so - kot so poudarili na seji
- stvari dobro zastavili, enako odgovorno pa so se komunisti dolžni ponašati tudi do vseh odprtih kadrovskih vprašanj, kajti zavedati se moramo, da so pred nami tudi volitve v družbenopolitične in samoupravne skupnosti, da tudi v teh vodstvih dobimo sposobne ljudi. Enako odgovorno kot o omenjenih vprašanjih pa so komunisti na volilnih konferencah spregovorili še o delegatskem sistemu, vprašanjih splošnega ljudskega odpora in družbeni samozaščiti.
Tudi za razprave na volilnih konferencah v naši občini je značilna skrbna pripravljenost tako v oigani-zacijskem kot vsebinskem pogledu. Kljub temu, da je zaradi nove samoupravne organiziranosti v rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje in Tovarni gospodinjske opreme Gorenje potekala reorganizacija Zveze komunistov, je večina konferenc oiganizacij Zveze komunistov uspešno končala delo. Namesto sedanjih 87 osnovnih oiganizacij Zveze komunistov so ustanovili 105 osnovnih organizacij, število tovarniških komitejev pa se bo od štirih po-
večalo predvidoma na devet. Tudi v velenjsla občini so bile ocene poglobljene in kritične. Na njih so obravnavali zlasti poglabljanje samoupravnih odnosov, v zvezi s tem pa Se posebej uveljavitev dohodkovnih odnosov in prehod na nagrajevanje po delu. Veliko pozornost so posvetili stabilizacijskim programom, ocenili njihovo realnost m uspešnost, nekoliko manj pozornosti pa so namenili načrtovanju. Povsod so izpostavili vprašanja in ocene odgovornosti vodilnih ter vodstvenih, odgovornosti članov Zveze komunistov ter njihove osebne angažiranosti Niso pa dovolj spregovorili o dejavnosti članov Zveze komunistov v okolju, v katerem živijo: v krajevni skupnosti, drugih družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih, društvih itd. Ob razpravah o samoupravnih odnosih so premalo konkretno osvetlili vprašanje dejanske vloge delavcev v procesu samopravljanja. Bolj konkretno pa bi morali spregovoriti tudi o delovanju delegatskega sistema, o vzrokih njegovega slabega delovanja ter o delovanju in odgovornosti članov Zveze komunistov pri tem.
Ocena delovanja delegatskega sistema-seistavina predvolilne aktivnosti 5
-	za i področje SIS je potrebno v vseh saramoupravnih sredinah formirati več č manjših, posebnih, delegacij za ožje t področje in odpraviti konference d delegacij v KS, v OZD pa konfereience delegacij foimirati po podobniiih kriterijih za občinsko skupščinino;
-	v ' fazi predkandidacijskih in kandidacacijskih postopkov je potrebno pazititi na to, da med kandidati za delegate te iz KS in TOZD v zborih porabnikikov skupščin SIS ne bodo v pretežni ii meri zastopani ljudje, ki sodijo v v zbore izvajalcev. Ce želimo, da bodalo zbori porabnikov v skupščinah S SIS bolj zaživefi in odigravali vlogo, li kot jo opredeljuje ustava, potem j« je nujno, da so v zborih po-rabnikovov delegati, ki bodo resnično zastopafia! pristne interese svojih volilcev v in se v skupščinah dogo-vaijaB zi za naloge in akcije, ki so v interesu u celotne družbene skupnosti, nene pa v in teiesu ožjega kroga izvajalcem;
-	s pcpomočjo internih glasil delovnih oigaiganizacij, tednika „Naš čas", Ridia VVelenje ter drugih informativnih snsredstev je potrebno vzpostavit takiecšen sistem delegatskega obve-Ranja, k ti bo zagotavljal, da bodo
vse informacije s področja družbenega dogovaijanja in samoupravnega sporazumevanja dostopne ne le vodjem delegacij, ampak celotni delegatski bazi;
Poleg tega je potrebno resneje zastaviti delo delegatske pisarne in omogočiti, da se bodo delegati z interesom posluževali pomoči in nasvetov, ki jih lahko dobijo v tej pisarni;
-	družbenopolitične organizacije bi morale v svojih akcijskih programih natančno opredeliti naloge, kako bodo spodbujale in sproti spremljale delo delegacij in pomagale oblikovali stališča do vseh pomembnih vprašanj, ki se obravnavajo v občinski skupščini in skupščinah SIS. Samo na takšen način lahko delegatski sistem v temeljnih samoupravnih sredinah zaživi tako, kot ga opredeljuje ustava;
—	v poslovnikih za delo delegacij in statutih TOZD in enovitih delovnih oigar ,cij je potrebno natančno oprt .eliti, katera strokovna služba v TOZD oz. delovni organizaciji je odgovcma za strokovno pomoč pri delu delegacije. Prav tako je potrebno v statutih TOZD in KS opredeliti, v katerih
primerih mora delegacija za posamezni zbor skupščine oblikovat stališča do predloženega gradiva skupno z delavskim svetom oz. zborom delegatov, v KS;
-	prav bi bilo, da se v DO, kjer imajo interna glasila, pred vsako sejo skupščine ali zbora združenega dela z dnevnim redom in osnovno problematiko, ki jo gradivo za sejo prinaša, seznani vse člane kolektiva. Vzporedno s tem pa je potrebno preko internih glasil sproti seznaniti kolektiv, kako delegacija dela, s katerimi problemi se srečuje in kakšna je aktivnost delegatov. Nujno je, da se po en izvod gradiva za seje skupščin pošilja uredništvu internih glasil;
-	prizadevati a je potrebno, da se seminarji za delegate opravijo takoj po njihovi izvolitvi, ne pa šele ob polovici mandatne dobe. Odgovornost za redno usposabljanje delegatov mora biti opredeljena v statutu TOZD in KS. Izobraževanje mora postali kontinuirano, skrb za to ^ morajo prevzeti DPO v OZD
3. Ocena delovanja občinske skupščine in njenih organov
Dosedanje izkušnje izvajanja novega skupščinskega sistema kažejo, da delovni ljudje in občani ne le čutijo potrebo po tem, da v zborih občinske skupščine razgrinjajo svoja stališča in interese, temveč da v delu občinske skupščine sodelujejo vedno bolj aktivno in se tudi vedno bolj odgovorno opredeljujejo do predlaganih rešitev oz. obravnavanih gradiv. Vedno bolj se uveljavlja načelo usklajevanja in zagovarjanja stališč, sprejetih na sejah delegacij, čeprav se ob tem že kažejo določene slabosti.
20 milijonov za republiško solidarnost v zdravstvu in preko 10 milijonov za regijsko solidarnost. To pa še ni vse. Bilo je še več drugih oblik, kjer smo sodelovali pri uresničevanju razvijanja solidarnosti, tako v ravenski zdravstveni regiji, kakor v republiki. Sredstva za solidarnost smo izdvajali tudi v času, ko smo imeli popolnoma neustrezne in zelo pomanjkljive objekte v osnovni zdravstveni službi, da o neustreznosti prostorov in pomanjkanju aparatur v bolnici Topolšica sploh ne govorimo.
Bili smo vedno za solidarnost in smo za solidarnost tudi v bodoče. Iz območja vseh občin sedanje zdravstvene regije samo občina Velenje izdvaja preko 6 milijonov za financiranje enotnega programa zdravstvene zaščite v SRS. Ostalih pet občin v sedanji zdravstveni regiji pri tem ne sodeluje.
Dodal bi tudi, da se bolnica Slovenj Gradec vse leto ni direktno obrnila na občinsko zdravstveno skupnost zaradi tega spornega mili-
jona, ki jim je bil obljubljen, zagrozila je le z opominom pred tožbo.
Izvršilni odbor občinske zdravstvene skupnosti Velenje je že, skupščina občinske zdravstvene skupnosti pa bo v kratkem ponovno razpravljala o tem vprašanju. Naša solidarnost pa je možna le v razumnih mejah in v mejah naših možnosti."
Se zadnje vprašanje. Kako napreduje gradnja zdravstvenega doma v Šmartnem ob Paki?
„Dela v zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki bodo kmalu končana, saj predvidevamo, da bomo objekt predali v uporabo že pred dnevom republike ali nekaj dni kasneje. Menim, da bo to velika pridobitev za Šmartno ob Paki, ker je sedaj delala zdravstvena postaja v zelo neustreznih in pomanjkljivih prostorih. S tem, ko predajamo nov objekt v uporabo, so podani pogoji za boljšo zdravstveno službo na območju Šmartnega ob Paki in njegova okolice."
Posvet o informiranju

Klub samoupravljalcev iz Velenja je pripravil posvet o informiranju v delegatskem sistemu in delovanju tajništev samoupravnih organov
Ugotovitve „Ocene delegatskega sistema v občini Velenje, ki je ob izteku mandatnega obdobja delegatov ta čas v razpravi, kažejo ugodne rezultate. Še vedno pa se ponekod javljajo do-
ločene pomanjkljivosti, ld jih bo treba čimprej odpra\ " " ~ >Ij pere cih
ravitl Eno takih najbolj pere čih področij je informiranje, ki spada med najbolj bistvene pogoje za uspešno uveljavljanje delegatskih razmerij. Zaradi teh ugotovitev je Klub samoupravljalcev iz Velenja pretekli teden v Šoštanju pripravil delovno posvetovanje o problemih in pomanjkljivostih v sistemu obveščanja in delovanja tajništev organov upravljanja ter družbenopolitičnih organizacij. Štirim udeležencem tega posveta smo zastavili tole vprašanje: kakšne so vaše izkušnje o funkcioniranju posameznih kanalov informiranja, oziroma, kako bi se izboljšala njihova učinkovitost?
OTO PERSOLJO (Tovarna usnja Šoštanj): „Doslej so bile informacije, ki smo jih dobivali prenatrpane. Vse preveč je mate-
točka ,.razno", ki se pojavlja v dnevnih rednih zasedanj. Za njo se včasih skrivajo izredno pomembne stvari, vendar pa o njih nismo obveščeni in ne poznamo mnenja baze o njih. Posebno je pereče informiranje s področja delovanja samoupravnih interesnih skupnosti Vsi, ki kakorkoli sodelujemo v informiranju bomo morali dosledno izvajati svoje dolžnosti in s tem narediti to dejavnost učinkovitejšo."
ROZKA HRIBAR
lignita Velenje):
(Rudnik Delam na raz-
Oto Persoljo
riala, ki ga poleg tega dobivamo tudi prepozno, tako, da se na zasedanje ne moreš pripraviti kot bi bilo treba. Zato delegat do zadnjega ne ve, kdaj bolel na se- . stanek in o čem točno bodo razpravljali. Vse te pomanjkljivosti terjajo bolj zgoščeno gradivo, s celovitejšimi predlogi, ki morajo biti opremljeni z najbolj bistvenimi sestavinami ter primeijalni-mi informacijami. Predvsem pa je treba pravočasno dobavljati
Rozika Hribar
glasni postaji rudnika, zato mi je ta problematika kar dobro poznana. Pri nas skušamo delavcem postreči predvsem z vprašanji, ki zadevajo našo delovno organizacijo. To pa zato, ker so informacije z drugih področij, na primer samoupravnih interesnih skupnosti, preobširne, ali jih ne dobimo. Po mojem mnenju bi bilo dobro vzpostaviti boljše sodelovanje posameznih delovnih oiganizacij v izmenjavi medsebojnih informacij. Učinkovita oblika pa bo delegatski Naš čas, ki bo na primeren način obveščal ne le delegate, ampak tudi vse ostale občane."
ANTON ŠTAJNER (REK-Ruamk lignita): „Mislim, da je do takega posvetovanja kot je bil današnji, prišlo v zadnjem času. Zelo koristno je bilo izmenjati izkušnje in predloge. Moram reči, da smo konkretno v naši de-
Anton Štajner
Igor Lemp
nja novih TOZD-ov sistem informiranja še vedno dograjuje in zahteva seveda dobro organizacijo. Lahko pa rečem, da pri nas dobro funkcionira, kljub temu, da se še pojavljajo nekatere pomanjkljivosti. Ena takih je na primer
lovni organizaciji kar dobro obveščeni, predvsem o stvareh, ki se navezujejo na nas, prav tako pa tudi o delu občinske skupščine. O delovanju samoupravnih interesnih skupnosti pa vemo premalo. Zelo dobrodoSa novost, ki bo to pomanjkljivost bržkone odpravila je delegatski Naš čas. V njem bo gradivo obravnavano v primerni obliki in na primeren način, zlasti pa je pomembno, da bo dostopno vsakemu posamezniku, ki si bo tako lahko ustvaril svoje stališče."
J. KRAJNC

t.
V novi trgovini I Nič večs popravljenimi čevlji...?
\/ noči rtK/*ini to floll r(nrn	I/"nn _: X1„ „„x----------L : 1:__-____i__. ■ 1___1 -. ""V ' 1	J i C A t	1
s ——————i^——-—__
| Ustavili smo se v samopostrežni trgovini ljubljanske | Name Velenje na Koroški cesti - Potrošniki zado-_ voljni - Trgovina je dobro založena
Pred dobrim mesecem so odprli v krajevni skupnosti Stara vas sodobno trgovino, enoto ljubljanske Name, tozda veleblagovnica Velenje. Nove trgovine, kije bila v tej krajevni skupnosti resnično zelo potrebna so se razveselile gospodinje te in sosednjih krajevnih skupnosti. Povprašali smo jih, kako so po enem mesecu delovanja zadovoljni z njo.
ŠTEFKA KOVAČ: Doma | sem iz Konovega, delam pa v f čevljarski delavnici v neposredni bližni nove trgovine. Moram povedati, da smo se te trgovine razveselile vse zaposlene Komunalno obrtnega centra Velenje. Večina
Štefka Kovač
nas sedaj nakupuje tukaj, saj porabimo tako najmanj ča-, sa. Ob 14. uri zaključimo ; službo in se nato ustavimo I še v trgovini ter je nakup na ta način opravljen v nekaj minutah. Z založenostjo nove trgovine pa smo tudi zelo zadovoljne.
MARIJA ZAGORC: Stanujem v krajevni skupnosti Velenje - Desni breg in ta trgovina torej ni najbolj blizu mojega doma, vendar od kar so jo odprli nakupujem v njej. V tržnici so se mi zamerili, trgovke so zelo neprijazne. Vseskozi sem najraje nakupovala v ljubljanski Na-
Marija Zagorc
mi in ker je v center precej daleč, sem bila zelo vesela, ko so odprli svojo enoto tudi na tem koncu Velenja. Ljubljanska Nama ima svoje trgovine mnogo bolje založe-le pa tudi prodajalke so veli-co bolj prijazne.
Miha Dežman
MIHA DEŽMAN: Od kar so postavili to trgovino ku-
pujem v njej. Izbira je dobra, prodajalke so prijazne, kadar pa opravim kakšen večji nakup, mi hitro dostavijo na dom. Doma sem v Plešivcu. Več mojih sosedov kupuje v tej trgovini in vsi so zelo zadovoljni, pa kaj ne bi bih, saj je poleg vsega tudi zelo lepa.
IRENA VOVK - Blagaj-ničarka: Vsak začetek je pač bolj težak. Potrebno je, da mine nekaj časa, da se ljudje navadijo, da spremene mesto nakupa. Mnogi so takšni, da se navadijo ene trgovine in hodijo tja, kljub temu, da imajo drugo čisto blizu. No, sicer pa v našem primeru ni bilo čisto tako. Že prve dni smo namreč lahko videli, da je bila trgovina v tem koncu Velenja res potrebna. Prometa je precej, še posebno okoli druge ure, ko odhajajo ljudje iz službe, 1 tudi popoldne ne manjka § kupcev, dopoldne pa jih je 1 nekaj manj. Menim, da so | stranke z nami zadovoljne, | sicer pa se trudimo, da bi § jim v največji meri ustregli, s Ob koncu prvega meseca | lahko zagotovo trdim, da je § bila gradnja trgovine v Stari | vasi upravičena in da bomo I z njo mnogim krajanom pri- I hranili tako dragocen čas, 1 saj je pri roki tako krajanom = Stare vasi, tu se ustavljajo § kupci iz Skal, Hrastovca, | Plešivca, pa tudi drugih kra- § jevnih skupnosti, precej pa i našo trgovino izkoriščajo tu- | di delavci Komunalno obrt- 1 nega centra.
Kupci in zaposleni v novi .§ enoti ljubljanske Name so 1 torej zadovoljni. Trgovina je | dobro založena, v prvem me- I secu obratovanja pa je imela S toliko prometa, da ni več § dvoma, ali je bila ekonom- I sko upravičena.
MIRA TAMŠE i
Ida Zorko
IDA ZORKO: Sem kra-	f
janka Stare vasi. Vsi smo po-	I zdravili gradnjo trgovine v |
naši krajevni skupnosti. Še	®
posebej smo bili veseli, ko	i
smo izvedeli, da jo bo gradi-	|
la Nama. Zdaj redno naku-	|
pjem v tej trgovini in moram	|
reči, da sem zelo zadovoljna.	%
Izbira je dobra, pa tudi	1
trgovke so za izjemo od dru-	f
gih trgovin, tukaj zelo prijaz-	1
ne, saj stranki prav rade	I ustrežejo.
V naši občini že dalj časa po udarjamo, da je treba razvijati storitveno dejavnost. Tudi na seji občinske skupščine smo med drugim sprejeh program razvoja malega gospodarstva, vendar za zdaj še ni videti nekih konkretnih rezultatov. In zato je vprašanje, kje popraviti posamezno stvar, še vedno zelo aktualno. To velja tudi za čevlje. No, in ker je ta reč (novi čevlji) zalo draga, jih ne želimo takoj zavreči, ampak se najprej vprašamo ah jih ne bi bilo dobro popraviti in tako prihraniti kakšen dinar. Toda kje? V Velenju je ekspres popravljalnica le v Nami, kjer pa lahko popravijo le manjše napake. Čevljarstvo ob Kersnikovi cesti pa je pred žalostno usodo: likvidacijo ah opustitvijo.
„Gre za prilagajanje zakonu o združenem delu," je odgovoril Ivan Čuden, direktor tozda storitve pri KOC oziroma vršilec dolžnosti nove delovne organizacije Brivnice in česalnice Velenje.
„Naš tozd sedaj opravlja tri izredno heterogene dejavnosti: frizersko, gostinsko in čevljarsko. V skladu prilagajanja zakonom, smo v petek, 11. novembra na referendumu odločili o izločitvi tozda Storitve iz delovne organizacije Komunalno obrtni center Velenje. Več kot leto dni smo razmišljali, kaj narediti s temi tremi dejavnostmi. Vsaka zase je namreč silno majhna, zato smo seveda veliko razpravljali o tem, ah bo lahko zaradi tega vsaka zase delovala. Nismo našli drugega izhoda kot da delovno enoto frizerstvo oblikujemo kot enovito delovno organizacijo Brivnice in česalnice Velenje, delovno enoto gostinstvo pa priključimo k rekreacijskemu centru. Na najtrši oreh pa smo naleteli pri reševanju našega čevljarstva. Za to delovno enoto je prišel zakon o združenem delu dve leti prepozno ah dve leti prehitro. Če bi ga bili prej sprejeh, čevljarstva sploh ne bi bili priključili tozdu storitve, sedanja določila zakona o združenem delu pa so jih doletela v obdobju, ko sami še niso sposobni živeti, ne morejo pa biti več v tozdu storitve."
Ta delovna enota je namreč v zadnjem obdobju dosegala zelo slabe poslovne rezultate, kopičila se je izguba - le ta znaša že okrog 550 tisoč dinarjev. In prav ti slabi rezultati jih ovirajo, da ne morejo poslovati kot samostojna delovna organizacija.
„Ko so prišli v naš sestav, so bih tudi brez strokovnega kadra, ' stroji so bili iztrošeni do kraja, denarja za nakup novih ni bilo, pa tudi njihova režijska ura je bila v primerjavi z drugimi, zelo nizka," je dejal Ivan Čuden.
Torej za 22 zaposlenih po tem datumu ne bo več kruha v čevljarstvu na Kersnikovi.
In kje se bodo zaposlili?
„Poskrbeli bomo za vsakega delavca. Nihče ne bo ostal brez dela," je odgovoril Ivan Čuden.
„Seveda smo iskali možnosti in rešitve, na vseh koncih in krajih, da bi ta enota še naprej
možnost najetja kredita. Zal, za to ne kažejo zanimanja. Bojijo se prevelikih obremenitev. Čevljarstvo je pač takšna stroka, ki vztrajno nazaduje. Učencem se ta poklic ne zdi privlačen. Že kakšnih dvajset let se menda pri nas ni nihče odločil zanj. Na drugi strani pa je dela več kot dovolj.
Ob vsem tem pa nas že danes skrbi, kako bo poslovala nova delovna organizacija Brivnice in česalnice Velenje, v kateri bo zaposlenih okrog 45 delavcev. Gre za nekakšen paradoks. Za tovrstne usluge se trdi, da so luksuzne, zato se zanje plačuje 60 odstotni prometni davek, po
.,Od 1954. leta sem tukaj a poslen," je dejal Pečečnik. Tj kega kot sem jaz (povedal je, je invalid druge stopnje op .p.) ne bodo hoteli nikj sprejeti. In v kateri drug poki se naj sedaj na stara leta preta lificiram! Pri zasebniku pa ni čem delati. Imam preslabe i kušnje."
Tudi Avgust Zagoričnik,
velenjskem čevljarstvu je dvajset let, ni vedel, kam bo konec novembra. Upam, da popravljalnica ostala, saj je vpraševanje izredno vel ljudje pa so sedaj, ko čevljevi jemljemo več v popravilo, pij
"lik
živela," je nadaljeval Ivan Čuden. „Najboljše bi bilo, da bi se povezala s kakšno sorodno dejavnostjo — z Dravinskim domom iz Slovenjskih Konjic, s katerim smo imeli pogodbeno poslovno tehnično sodelovanje, Planiko iz Kranja, Tovarno usnja Šoštanj, REK Velenje -tozd plastika in zaščitna sredstva, pa tudi v Gorenju smo se o tem pogovarjali. Žal, nihče ni kazal zanimanja. Tako ni bilo drugega izhoda kot da je delavski svet tozda storitve na seji 27. oktobra sprejel sklep o opustitvi te dejavnosti s 25. novembrom.
Kvalificiranim čevljarjem, teh je okrog 30 odstotkov, nudimo možnost, da odprejo zasebno delavnico — popravljalnico. Na voljo jim nudimo prostor, sredstva za delo, stroje, imajo tudi
Zadnji dnevi čevljarjenja?
drugi strani pa so administrativno določene cene z obrazložitvijo, da z drugimi uslugami vplivamo na standard občanov v slabem pomenu besede. Bojimo se, da z današnjimi cenami, ki pa so med najnižjimi daleč naokoh, ne bomo mogli pokrivati vseh stroškov. Zavedati se moramo, da se bodo glede na ustanovitev enovite delovne organizacije nedvomno povečali režijski stroški."
Po pogovoru z Ivanom Čud-nom smo obiskali še čevljarsko delavnico ob Kersnikovi. Najprej nam niso hoteli odpreti, ko pa smo povedali, da nismo stranka z raztrganimi čevlji, smo lahko vstopili. Ker bodo že ta mesec delavnico zaprli, ne sprejemajo več novih naročil.
Na čevljarskem stolu sta sedela Alojz Pečečnik (57) in Avgust Zagoričnik (41).
se-
cej nezadovoljni. Mislim ti4 da nismo tako bogati, da (i lahko samo nove čevlje kupovali. Če ne bo izhoda, bom veda prisiljen iti v kakšen soro den poklic, saj se samo z ženini plačo, ki pa ni velika, ne mogli preživljati."
Tudi ena izmed žensk, ki bila ob našem prihodu v delat niči, še ni vedela kje si bo po iskala novi kos kruha. Pa še » mohranilka je.
25. november, dan, ko bodi zaprli Čevljarstvo ob Kersiii kovi cesti, se hitro bliža. Upa je, da se bodo uresničile besed našega prvega sogovornika, <1 nihče izmed zaposlenih te eno te ne bo ostal na cesti, in da bo le našel kdo, ki bo ponovi razvil to dejavnost.
S. VI
OCENJEVANJE SOBNIH PTIC
ijinillUUIIIUilUUHIlHiUlUtUUlilllUlUlillllllllimiMHIIlIMHHII
V nedeljo je bilo v Velenju regijsko ocenjevanje barvnih kanarčkov, papig in križancev. To vsakoletno ocenjevanje sobnih ptic je obenem tudi izbirno tekmovanje za republiški finale. Žirija pod vodstvom Marka Prašnikarja, državnega sodnika iz Trbovelj je ocenila 97 kanarčkov in križancev, 16 papig in sedem eksotov. Tekmovalci so bili razdeljeni v osem skupin.
Z lipokrom kolekcijo (to so kanarčki s svetlo podlago), v kolekciji so štirje kanarčki, je zasedel prvo, drugo in tretje mesto Robert Knez iz Velenja, med lipokrom posamezno je bil prvi Knez, drugi Mirko Vidmar iz Velenja in tretji Knez, za kanarčka s temno podlago — posamezno je dobO najvišjo oceno Anton Sopolšek iz Velenja, za kolekcijo križancev pa Ivan Iva-
nuša iz Velenja, med križanci posamezno je zmagal Ivan Kardoš iz Velenja, drugi je bil Ivanuša, tretji pa Knez. Med čo-
pastimi kanarčki je bil najbolje ocenjen čopasti kanarček Bojana Sopolška iz Velenja, drugi je bil Kardoš in tretji Anton So-
polšek. Najlepše eksote je tem regijskem tekmovanju kazal Rudi Imperl iz Topolšia najlepše papige pa Štefan majer iz Velenja.
Lastnikom so za prva mesi podelili diplome, pokale in j hodne pokale, najbolje uvršče-™ ne ptice pa bodo poslali na »t* publiško tekmovanje.
Komisija je ocenjevala postavo, izgled, držo, barvo, glas in druge značilnosti pernatih prijateljev.
VELENJSKEGA GRADU
z muzejem naj bi bil vabljiv za obiskovalce — Za nemoteno delo potrebno odpraviti nekaj pomanjkljivosti — Ustrezna kadrovska zasedba
: V začetku februarja letošnjega leta je prevzel Kulturni center Velenje v celoti upravljanje velenjskega gradu in muzejske zbirke. Dotlej je del iterialnih stroškov kril Rudarsko oenergetski kombinat Velenje, ji bo ostal še naprej pokrovitelj muka je mea zbirkami tudi naj-ijša in osrednja zbirka slovenskih premogovnikov. ^ Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje je letošnje leto izplačal kulturnemu centru 250 tisoč di-iev z ;a kritje dela rednih leto iz-:čal kulturnemu centru 250 tisoč rjev :za kritje dela rednih za netočen čas, zato zaposleni v Kul-lem centru upajo, da bo Rudar-Bd elektroenergetski kombinat ta [sredstva redno dotiral. [ Za vodjo muzejske zbirke je bil septembra sprejet Božo Mohorko, ki se je z dosedanjim delom izkazal kot [likovni pedagog na osnovni šoli »nton Aiskerc. Prevzel je precej neurejeno dlediščino, saj so vsakodnevne potrelbe zbirk in grajskega kompleksa iz idneva v dan večje.
Kulturni center si prizadeva, da bi bil ta objjekt vabljiv na obiskovalce, saj so muizejske zbirke zanimive in neprecenlijive vrednosti za obiskovalce, saj so) muzejske zbirke zanimive in nepreccenljive vrednosti borbe ter najdba mastodonta). Pri vsem tem pa je pottrebno omeniti, da muzej sami vzdrižujejo, brez pomoči republiške kultturne skupnosti, kljub temu, da je rudarska zbirka osrednjega pomena zza republiko, afriška pa se za širše otbmočje.
vzgoja izo
RAZSSTAVA SLIKARJA \ JOSIIPA TURKOVIČA
V okvviru petkovega kulturnega večerra že tretja medrepubliška razsfctava - Martin Sagner se bo preedstavil z monologom ..Dudekaa"
■ Kultunmi center Velenje je pripra-ril že tretjtjo medrepubliško razstavo, d jo boddo odprli drevi v okviru rednega petktkovega kulturnega večera. Predstavil il se nam bo slikar Josip rurkovič i iz Hrvatske Podravine.
Josip ITurkovič se je rodil leta 1936 v DDžurdževcu. Končal je učiteljišče in n kasneje pedagoško akade-nijo, oddeielek za likovno umetnost v Eagrebu. ] Prvo samostojno razstavo e imel lete ta 1954, leta 1971 pa seje ničel s sliilikarstvom poklicno ukvar-ati.
Razstavava v Velenju je njegova Berrtinštiriirideseta samostojna razsta-'a, nemalalokrat pa je sodeloval na kupinskihih razstavah doma in v tuji-IL
Pokrovilvitelj razstave v Velenju, ki o odprta ta do 6. decembra je delov-m oiganiziizadja Era Velenje, ki je imogočilala tudi izdajo priložnostne-a katalogaga.
V kultuturnem programu ob otvo-itvi razstatave slikarskih del Josipa 'urkoviča ia bo sodeloval Martin agner z mmonologom „Dudeka".
M. T.
Na seji skupščine kulturne skupnosti, ki je obravnavala letošnji program, je delegat Kulturnega centra pojasnil delegatom nekatera najnujnejša vzdrževalna oziroma investicijska dela. Velika težava je v tem, ker na gradu ni vodovoda. Sedanje črpanje vode v studencu pod skakalnico ne zadošča niti desetini potreb, saj je v tem studencu le malokdaj voda Trenutno ta problem rešujejo s tem, da vodo dovažajo s cisterno. Prav tako bi bilo potrebno čim prej urediti kanalizacijo in pa sanitarije. Tudi z ogrevanjem prostorov so težave. Trenutno kurijo s premogom, ki pa ga morajo znositi v kleti s koši, saj s prevoznim sredstvom do sem ni možen dostop. Dotrajani pa so tudi dimniki, tako da bi jih bilo potrebno, če bi poslopje še naprej ogrevali na ta način, obnoviti. To pa bi terjalo precejšnja sredstva. Menijo, da bi bila najboljša rešitev s tem, da bi prostore na gradu ogrevali s termo-akumulacijskimi pečmi. Vendar znaša predračunska vrednost samo za ojačitev električnega omrežja in priključitev peči 140 tisoč dinarjev, DES pa še tudi ni dal soglasja in bo verjetno zahteval plačilo prispevka za priključek.
Prostor kjer je mastodont bi bilo itrebno čim prej prekriti, saj stre-a pušča. Delavci Vegrada so si to že ogledali, vendar zaradi dotrajanosti objekta ne morejo dati predračuna za popravilo strehe in bi bilo to popravilo torej na riziko, ki bi ga moral nositi investitor. Za vse to je skupščina kulturne skupnosti na seji

odobrila 670 tisoč dinarjev. Ta sredstva se bodo zbrala do konca leta in na podlagi teh sredstev bo Kulturni center zaprosil za pomoč tudi republiško kulturno skupnost.
K velenjskemu gradu spada-tudi bife, ki pa ga ima v najemu zasebnik. Z ozirom na to, da ta bife ni posloval tako, da bi zadovoljeval obiskovalce, temveč je lastnik uveljavljal le lastne interese, saj je bil bife odprt pozno v noč, v dopoldanskem času, ko naj bi bil na voljo obiskovalcem muzeja pa ne, je Kulturni center najemno pogodbo preklical. Prejeli so že nove ponudbe, ki zagotavljajo, da bo odslej ta bife služil namenu. Kot okrepčevalnica bo delovni čas prilagodil odpiralnemu času muzeja, v njem pa se bodo lahko ustvarjali tudi otrod, ki bodo obiskovali muzej.
Velik poudarek so v zadnjem času namenili tudi ustrezni kadrovski zasedbi. Zavedajo se, da je pomembno da sprejme obiskovalca strokovno dobro usposobljen vodič in v ta namen bodo zaposlili vodiča, ki bo poleg tega govoril tudi več jezikov.
Nanizali smo le nekaj problemov, s katerimi se srečujejo zaposleni Kulturnega centra, in ki bi jih morali za nemoteno delo na velenjskem gradu čim prej odpraviti. Ko bodo svoje želje uresničili, bodo prav gotovo pritegnili v muzej tudi več obiskovalcev iz različnih krajev, prav gotovo pa se bomo tudi Velenjčani bolj pogosto ustavljali v njem.
MIRA TAMŠE
Vzgajanje bodočih članov
Na osnovni šoli Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki že nekaj časa deluje kulturno društvo Oskar Hudales, ki je pripravilo že mnogo uspelih prireditev
Spomladi lanskega leta je na osnovni šoli Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki pričelo z delom kulturno društvo, ki so ga poimenovali po nekdanjem šmarškem učitelju Oskarju Hudales u. Danes je vanj vključenih že več kot polovica vseh učencev, ki se pridno udejstvujejo pri delu raznih sekcij in so pripravili že marsikaj zanimivega. O delu in načrtih kulturnega društva Oskar Hudales je pripovedovala Mija Žerjav, ki je „organizacicijski" mentor mladih kulturnikov.
..Ustanovitev tega društva, ki deluje v okviru pionirske organizacije na naši šoli, je narekovala potreba po organiziranem delovanju pionirjev na tistih področjih kulturnega življenja, ki jih najbolj zanimajo. Zato je znotraj društva organiziranih več sekcij oziroma krožkov, ki jih vodijo posamezni mentorji. Tako imamo dramatski, likovni, pravljični, folklorni, lutkovni in novinarski krožek ter pevski zbor, ki je najštevilnejši, saj šteje okrog stodvajset članov. Že sama imena posameznih sekdj povedo, kaj v njih delajo: plešejo, rišejo, pišejo, poslušajo in ob navijajo pravljice, pripr;
..........ijo ignce,
pojejo in podobno. Ze od samega začetka dalje redno pripravljamo vse prireditve oziroma proslave v okviru soie, sodelujemo pa tudi tam, kjer nismo mi prireditelji. Moram reči, da zelo dobro in stalno sodelujemo z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami iii društvi v naši krajevni skupnosti, posebno z osnovno orga-nizadjo 2. 'S in Prosvetnim društvom. V obdelovanju z njimi smo prvo leto našega obstoja pripravili klubski ve i r „Koder plavih las", ki ga je režirai Bogomir Veras in s katerim smo v "šno nastopali na prireditvi Naši eseda. Naši mladi likovniki pa neprestano skrbijo za urejenost avle in se udeležujejo raznih natečajev kolonij, ter razstav. Tako na
primer redno sodelujejo na Napotni-kovi kiparski koloniji v Zavodnjah."
Njihova najuspešnejša in največja lanska prireditev pa je bil nedvomno Teden lculture mladih, ki so ga pripravili ob koncu šolskega leta. Prireditev sta spremljali slikarska in kiparska razstava, ki so jo popestrili člani likovne sekcije pri Prosvetnem društvu. V tem tednu so pionirji s svojo kulturno prireditvijo obiskali tudi tovarno keramičnih ploščic v Gorenju in podjetju Vino v Šmartnem ob Paki. Ta obisk je bil izredno zanimiv in koristen, saj so drug drugega seznanili s svojim delom in se dodobra spoznali. Posebno za mlade učence je bilo vsaj bežno srečanje z ljudmi v neposredni proizvodnji velika in pomembna izkušnja. Teden kulture mladih se je končal z zaključno prireditvijo v Šmartnem, kjer so podelili tudi Kajuhove bralne značke.
Člani literarnega krožka so v lanskem letu izdali dve številki svojega
glasila „Utrinki". V prvi so pisali na temo človeške solidarnosti, drugo pa so v celoti posvetili Titovim in partijskim jubilejem. Dve pionirki iz njihovih vrst sta se pred nedavnim udeležili tudi srečanja mladih litera-tov v Postojni.
O načrtih, ki so jih sprejeli v letošnji program dela pa je Mija Žerjav nadaljevala: „Predvsem bomo spet sodelovali na vseh proslavah, ki jm bomo pripravili sami in v sodelovanju z drugimi. Radi bi pripravili tudi literarni večer, s katerim bi sodelovali na natečaju Naša beseda. Upamo, da bomo nastopali vsaj tako uspešno kot prejšnja leta. Poleg skupnih prireditev bodo mnogo zanimivega pripravile tudi posamezne sekcije. S tem bomo skusali kar najbolje vzgojiti in usmeriti naše pionirje v bodoče člane posamezmh kulturnih skupin, ki delujejo znotraj naše krajevne skupnosti."
J. KRAJNC
Mozirje: vse več stanovanj
Razreševanje stanovanjske problematike v mozirski občini vse bolj uspešno — izdatna vloga stanovanjske skupnosti — Poslej osemodstotna prispevna stopnja — Prenizke
stanarine
Samoupravna stanovanjska skupnost je bila v občini Mozirje ustanovljena leta 1974. V vsem tem času je ob premagovanju raznovrstnih težav in ob razreševanju številnih problemov dosegla nekaj vidnih uspehov, tako na področju reševanja stanovanjske problematike, kot na področju uvajanja in zagotavljanja delegatskih načel. Pri možnostih dejanskega neposrednega odločanja delavcev in občanov o stanovanjskih zadevah so pri svojem delu naleteli na dvoje šibKih točk. V dosedanjem delu so namreč ugotovili, da so splošne delegacije preobremenjene, zato bodo ob prihodnjih volitvah predlagali posebne delegacije za posamezna interesna področja. Takšno posebno delegacijo bi lahko oblikovali skupno za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter zemljiško politiko. Opozarjajo tudi na to, da bi se morala skupščina skupnosti oblikovati neposredno iz delegadj delovnih ljudi m občanov in ne z volitvami delegatov na zborih delegatov posameznih samoupravnih enot. Sodelovanje v temelj-
Iz
sosednjih obern
ni samoupravi bi se znatno izboljšalo tudi s plodnejšim delom hišnih svetov in zborov stanovalcev, ki so doslej organizirani le v polovici družbenih stanovanj. Sicer pa so v strokovnih službah, ki jih pogodbeno opravljajo v okviru komunalnega podjetja prepričani, da so kljub te-
Stanovanjski bloki
žavam in pomanjkljivostim v primerjavi z obdobjem pred ustanovitvijo skupnosti storili odločen korak naprej.
V mozirski občini so doslej za stanovanjske potrebe združevali šest odstotkov od osnove brutto osebnega dohodka. Četrtino teh sredstev so namenili z solidarnost, 30 odstotkov je šlo za kreditiranje družbeno usmerjene gradnje, 45 odstotkov pa
V PRIHODNJE VEČ IZ PRAKSE
Po programu za družbenopolitično in ekonomsko usposabljanje v občini Mozirje je bil 11. in 12. novembra v Gornjem gradu dvodnevni seminar za vodstvene in vodilne delavce v OZD in TOZD. Kot predavatelji so se na seminarju zvrstili Dih šap Šinigoj, Tone Šeliga in Rudi Pe-perko, ki so svoja predavanja povezali z dosedanjimi izkušnjami in bodočimi nalogami. Poseben poudarek so dali spremembam v delegatskem sistemu, združenemu delu, krajevni skupnosti in vsebinski usmeritvi samoupravnih interesnih skupnosti. Drugega dne seminarja so pregledali in ocenili delo kluba samoupravljalcev in obravnavali poročilo o delu in nalogah delavske univerze Mozirje.
Udeležba in na koncu izpolnjena anketa sta pokazali, da sta zanimanje in interes za takšne in podobne seminarje dovolj velika. Udeleženci so izrazili tudi željo po enodnevnih seminarjih in po takšnih predavanjih, ki bi teorijo čim bolj povezali s prakso. Izoblikovalo se je tudi mnenje, da bi podobne seminarje veljalo pripraviti tudi v okviru organizacij zaruzenega dela.
je ostalo delovnim organizacijam. Z novim samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske izgradnje je predvidena 8 odstotna stopnja. Takšno povečanje narekujejo pereči stanovanjski problemi, ki so delno tudi dediščina preteklosti, hkrati pa je višja stopnja tudi pogoj, da bi do konca srednjeročnega obdobja odpravili dve tretjini evidentiranega primanjkljaja. To je določeno tudi s srednjeročnim načrtom občine Mozirje. V javni razpravi o predlogu tega samoupravnega sporazuma pa se porajajo določene težave.
Prvi vzrok zanje je slab položaj nekaterih temeljnih organizadj združenega dela, drugi pa premajhna seznanjenosst in nepoučenost glede načina delitve zbranih sredstev. V bistvu ostane delitev enaka, spornih je le deset odstotkov, namenjenih za komunalno opremljanje zemljišč. Spornih zato, Ker mnogim pravzaprav ni jasno, za kaj so ta sredstva namenjena. Dejstvo pa je, da bi z njimi pričeli odločno reševati resnično težko rešljiv problem urejanja zemljišč in usmerjene gradnje v celoti. Zaradi pomanjkljive urbanistične dokumentacije, zanjo ni denarja, občutno primanjkuje zemljišč, zlasti komunalno urejenih. Večino problemov v zvezi s tem bi rešili s temi desetimi odstotki, hkrati pa bi s tem denarjem kreditirali plačevanje komunalnega prispevka zasebnim graditeljem, saj je ta za marsikoga občutno previsok. Ker tega prispevka mnogi ne zmorejo, bežijo s področja usmerjene gradnje na komunalno neurejena zemljišča, kjer tega izdatka vsaj na začetku ni. Problemi, tarnanje in stroški nastanejo kasneje ob napeljevanju kanalizacije, telefona in drugih prepotrebnih stvari. Sprejetje samoupravnega sporazuma bi torej odpravilo marsikatero težavo.
Sicer pa so v mozirski občini pred ustanovitvijo skupnosti v vseh petih letih zgradili vsega nekaj več kot trideset stanovanj in bili na tem področju najslabši v republiki. Stanje je danes veliko boljše in nemalo zaslug zato ima skupnost. Od leta 1974 je bilo zgrajenih 96 stanovanj, od tega 40 solidarnostnih in 21 upokojenskih. Družbena stanovanja gradijo po krajih in po vrstnem redu, vendar
je stanovanj povsod premalo in stanovanjski problem zato nikjer ni rešen. Ze danes imajo na skupnsoti 70
prošenj za solidarnostna stanovanja in 23 za upokojenska, mnoge prošnje pa še ležijo po podjetjih.
Tudi s stanarinami in z vzdrževanjem so problemi. Stanarine so nizke in niti zdaleč ekonomske. Zaradi tega trpi vzdrževanje že obostoječega stanovanjskega fonda, saj lahko opravljajo le manjša in najnujnejša dela. Problem je v tem, da je družbenih stanovanj v občini še vedno malo in da so raztresena po vsej dolini, zato je izvajalca za manjša popravila sploh "težko dobiti, takoj pa še toliko teže. Ena od možnih rešitev je v tem, da bi na komunalnem podjetju poleg zidarjev in vodoinstalaterjev zaposlili tudi druge, za redno delo nujno potebne delavce. Z reorganizadjo gradbeništva na Ljubnem se za to ponujajo otipljive možnosti.
Vsakovrstnih problemov in težav je torej veliko in veliko truda bo potrebnega, da se bodo rešili v zadovoljstvo večine. Kljub temu pa ostaja nesporno dejstvo, da je bil, v primerjavi z obdobjem pred ustanovitvijo samoupravne stanovnjske skupnosti, storjen občuten korak naprej na področju reševanja stanovanjske problematike v Gornji Savinjski dolini.
J. PLESNIK
!
t 4
j;
ZLATI JUBILEJI
torek, 8. novembra sta slavila zlato poroko zakonca Terezija in Franc Cigale iz Nazarij, v sobo-to pa sta se jima pridružila še Marija in Franc Ver-
tačnik z Dobrovelj.
!
S i
S
4
4 ■■
\
stoletja je minilo od nji-joroke; 50 let, ki so pove-
Pol
hove poroke; zala pomlad z jesenjo njihovega življenja; pet desetletij naporov, skrbi in težav, veselja, radosti in žalosti, vznemirjenj, omahovanj in poguma, kar vse je s seboj prinašalo in odnašalo življenje. Z obojestranskim razumevanjem, spoštovanjem in prijateljstvom so zakond drug drugemu lajšali gorje, prebrodili vse težave in si ustvarili trajno sožitje. Posamezni pomembni dogodki so njihovo vez že zlasti utrdili. Iskrenega tovarištva in sodelovanja je namreč zahtevala predvsem vzgoja otrok in boj za življenski obstoj.
CIGALETOVA
Franc CIGALE se je rodil 16. 12. 1898 v Potoku in se pri očetu izučil čevljarske obrti. Rano mladost je preživel v raznih službah izven domačega kraja, že kot sedemnajstletni fant pa je moral odkorakati na bojna polja prve svetovne vojne in bil pozneje tudi borec za severno mejo. Iz vojne se je vrnil po petih letih.
Terezija CIGALE, rojena RE-PENŠEK se je kot hči gostilničarja in posestnika rodila 20. 8. 1898 v Nizki vasi. V družini je bilo dvanajst otrok in ko so star-5 leta 1913 odšli v Ameriko je skrb za mlajše obležala na ramenih starejših Terezije in Marije. Starši so se leta 1920 vrnili in razmere so se izboljšale.
Na skupno pot sta stopila 8. novembra 1927 na Rečici ob Savinji in takoj nato odšla v Bosno, kjer je mož dobil službo. Tam sta živela 14 let v skrbi za otroka in v varčevanju za boljši jutri. Vsi njuni načrti in ves trud z njimi so se razblinili leta 1941. Vojna jima ni prizanesla. Preživela sta jo v taboriščih. V boju za svoje in za življenje otrok sta
si nakopala bolezen, ki se je nikoli nista otresla. V letih po vojni sta si s trdim odrekanjem zgradila dom, vztrajno kljubovala bolezni in dočakala zlati jubilej.
Iskrene čestitke in zdravja, koliko se da!
VERTAČNIKOVA
Franc VERTAČNIK je bil rojen 28. 2. 1894 v kmečki družini. Kot kmečki sin je moral doma trdno delati vse do prve svetovne vojne ter bil dvakrat ranjen. Po končani vojni se je kot zaveden Slovenec udeležil bojev • za severno mejo. Poročil se je leta 1927 in se zaposlil na žagi v Nazarjah kjer je delal vse do druge vojne. Takrat je bil poklican na orožne vaje. Tam so ga zajeli okupatorji in poslali v ujetništvo. Kasneje se je zopet zaposlil na žagi v Nazarjah in tam tudi dočakal zasluženo upokojitev.
Marija VERTAČNIK, rojena PUNČOH, se je rodila 23. 1. 1900 in tudi ona v kmečki družini. Ze v rani mladosti je izgubila mamo in se je morala zato sama preživljati s služenjem po raznih kmetijah. Kasneje je prevzela kmetijo in na njej vseskozi delala. Po poroki sta gospodarila oba z možem. Občutila je vso grenkobo takratnih razmer, vendar pred težkim življenjem ni nikoli ldonila.
Na skupno življensko pot sta VERTAČNIKOVA stopila na Brezju nad Mozirjem 8. 11. 1927. V zakonu se jima je rodilo šest hčera. Skrb za hčerke in nji-
t
hova vzgoja sta njun zakon posebej utrdila in danes sta lahko ponosna na prehojeno življenjsko pot, na svoje delo in življenje.
Tudi njima iskrene čestitke in obilo zdravja!
I
I


tekmovalcev in to ui
• NOGOMET
Srečanje v nenormalnih razmerah
Nogometaši Rudaija so v
prizadevanjih, da bi v preostalih štirih kohh jesenskega dela tekmovanja v drugi zvezni nogometni ligi zahod osvojili pet točk, dosegli v nedeljo pomembno zmago proti igralcem Jedinstva iz Bihača z rezultatom 2 : 1 (1 : 1). K temu je precej pripomogel tudi Edin Sprečo, ki se je v soboto zvečer po približno desetih dnevih znova pojavil v Velenju. Sprečo je namreč po tekmi z Leotar-jem v dvanajstem kolu odpotoval v Sarajevo. Odsoten je bil zaradi bolezni — tako smo zvedeli - zato je lahko zaigral šele proti Jedinstvu.
Tekma je bila odigrana na zelo težkem terenu, saj je vseh devetdeset minut dež neusmiljeno padal, tako da so se igralci zelo težko gibali in kontrolirali žogo. Kljub temu zaslužijo nogometaši Rudaija kot Jedinstva vso pohvalo za izredno borbeno in športno igro glede na pogoje na igrišču. Sodnik Francuski iz Zrenjanina je sicer pokazal tri rumene kartone gostojočim igralcem, katere pa so si zaslužili v glavnem zaradi prigovarjanja.
Kakor se ie pričakovalo, so se gostje predstavili kot zelo trd nasprotnik, v 34. minuti pa so celo povedli z 1 : 0, po veliki napaki domačega branilca Bra-canoviča. V tej minuti je Bra-canovič prejel žogo, vendar mu jo je nasprosnikov igralec zaradi nepazljivosti odvzel in levemu krilu gostov Klariču nato ni bilo težko zatresti mreže vratarja Rudaija Vugdaliča. Na veselje blizu 300 gledalcev, ki so se kljub dežju in televizijskemu prenosu medržavne tekme, d>raH do igrišču Rudaija, je dosegel Vujkovič z udarcem iz enajstmetrovke v zadnjih sekundah prvega polčasa izenačujoči zadetek, potem ko sta dva igralca Jedinstva napravila v kazenskem prostoru prekršek nad Kustudičem.
V drugem polčasu so domačini imeli več od igre in v 68 minuti je Sprečo z lepim udarcem z glavo dosegel zmagoviti zadetek. Nogometaši Rudaija imajo sedaj enajst točk in so na šestnajstem mestu. V nedeljo ;ostujejo Bijeljini prodi Radni-0 tej tekmi je trener Živko Stakič dejal: poskušali bomo storiti vse, da se vrnemo domov neporaženi. Vendar bo to zelo težko. Toda če nam uspe, bi bil to maksimum, kar lahko v sedanjem položaju dosežemo."
S. V.
Železničar: Šmartno 0 : 1 (0 : 0)
Nagometna selekcija se je z gostovanja v Mariboru vrnila z dvema pomembnima točkama, lioijenima v zadnjih sekun-srečanja. Srečanje je bilo v celoti dokaj nezanimivo, saj se je igralo v glavnem med obema šestnajstine terskima prostoroma. Zato je bilo lepih akcij in priložnosti za zadetek bolj malo, tako da oba vratarja nista imela težkega dela. Ko je že vse kazalo, da se bo srečanje končalo brez zadetkov in so gledalci že začeli odhajati, je ponovno prišlo do veljave staro pravilo, da se tekma konča šele z zadnjim sodnikovim žvižgom. Napadalec Šmartnega Kodre, ki je zamenjal Goloba, je pazljivo spremljal zadnjo akcijo, izkoristil nepazljivost domače obrambe in zagotovil svoji ekipi
dragoceno zmago. Domačini pa so imeli le še toliko časa, da so žogo postavili na sredino igrišča.
V	naslednjem kolu se bosta na igrišču v Šmartnem ob Paki pomerili selekciji Šmartnega in Ilirije-Ljubljana.
J. K.
Rudar A vodi med pioniiji
V	pionirski ligi nogometnega centra Velenje se je končal jesenski del prvenstva. Prvo mesto je osvojila ekipa Rudar A, ki je izgubila samo eno srečanje. Prvenstvena tablica izgleda takole:
RUDAR A 6 5 0 1 15:4 10 USNJAR 6 3 2 1 12:6 8 ŠMARTNO6 2 2 2 8:7 6 RUDAR B 6 0 0 6 0:18 0
• ROKOMET
Šmartno : Radgona 35 : 10 (21 : 5)
Letošnja rokometna sezona se je uradno zaključila že pred štirinajstimi dnevi, v Šmartnem ob Paki pa je bilo zadnje srečanje preteklo nedeljo. Na "šču osnovne šole sta se v ibem, deževnem vremenu pomerili ženski rokometni selekciji Šmartnega in Radgone. To je bilo zaostalo srečanje drugega kola jesenskega dela prvenstva. Gostje, ki so jih Šmarčanke visoko premagale že teden dni prej v Radgoni, so tudi tokrat prikazale zelo malo rokometnega znanja, zato je prednost domačih neprestano naraščala. Prav gotovo pa bi videli še več zadetkov, če v drugem delu ne bi začelo močno deževati, tako, da so bili pogoji za igro zares slabi.
V	prvem srečanju spomladanskega dela pa bo v Šmartnem ob Paki Šaleški derbi, ko se bosta pomerili ekipi Šmartnega in Velenja.
ŠMARTNO: Verbič, Tajnik, Kolenc 9, Meh 1. Omladič, Krevzel 2, Ostojič, Šmerc 5, Urankar 15, Gril 3, Jeraj, Podja-
voršek.
KOŠARKA
Spet zmaga Elektre
Košarkaiji šoštanjske Elektre so v tretjem kolu tekmovanja v prvi slovenski košarkarski ligi premagali v Škofji Loki ekipo Lokainvest z rezultatom 95 : 94 (57 : 37)
Tekma je bila tipično prvenstvena, borbena na koncu pa tudi zelo nervozna. Elektra je povedla v drugem polčasu že za 24 točk pa vendar bi bila v zadnjih sekundah skoraj ob zmago, če nebi prisebni Hliš realiziral prosti met. Prepričani v zmago, so igralci Elektre v drugem polčasu popustili in domačini so jih pričeli loviti. Samo v zadnji minuti se je rezultat petkrat menjaval zdaj v eno zdaj v drugo korist. Elektra je zmagala zasluženo, saj je na tekmi pokazala več znanja in rutine. Boljši od ostalih so bili Hliš, Janko Jošt in Keblič. Po tretjem kolu ima Elektra vseh
možnih 6 točk. Jutri pa bo v Šoštanju derbi kola med domačo Elektro in mariborskim Branikom. Srečanje se bo začelo ob 18. uri.
Elektra: Jerič 20, Medved, Kokolj,. S. Jošt 4, P. Breznik, Štaher, Hliš 13, Polovšak, S Breznik 10, J. Jošt 25, Kafed-žič 7 in Keblič 15.
M. N.
• KARATE
Jeromel peti
V Rdeči dvorani v Velenju je bilo v soboto republiško tekmovanje v karateju za mladince, ki se ga je udeležilo 41 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom občinskega štaba teritorialne obrambe občine Velenje, uspešno organiziral Karate klub Velenje. V imenu pokrovitelja je vse tekmovalce pozdravil Joško Bojadjijevski, kar največ tekmovalnih uspehov pa je mladim športnikom zaželel tudi predsednik velenjskega kluba dr. Peter Dovšak.
Absolutni republiški mladinski prvak je postal Roman Ahac iz Trbovelj, ki je v finalni borbi šele po treh podaljških po minuto premagal Boruta Manhlerja, člana karate kluba Tempo iz Ljubljane. Tretje do četrto mesto si delita Rajko Banjac in Bojan Marinček (oba Tempo), odličen peti pa je bil Vladimir Jeromelj iz Velenja.
Ob koncu naj dodamo, da so bile borbe zelo lepe in čiste, saj ni bilo nobenih poškodb, kar med drugim kaže tudi na to, da kvaliteta karateja narašča.
jetnih občutkov smo se vračali po gozdni stezici. Ta izlet je bil res čudovit!
Tudi na drugem izletu smo imeli z vremenom srečo, saj je sonce sijalo z vso svojo močjo tega letnega časa. Pot ni bila naporna, le nekoliko daljša. Na vrhu, pri sv. Antonu, smo prižgali svečke padlim partizanom in opravili list najmlajših planincev. Velja zapisati, da je bila med nami najmlajša planinka -stara še ne štiri leta. Nazaj grede smo se ustavili tudi pri Županu, kjer smo od Županove mame — partizanske mame in njenega sina, gospodaija Župana, izvedeli marsikaj, kar se je godilo med vojno v Skornem.
Izlet na Okrešelj, ki smo opravili zadnjo oktobrsko soboto, ni bil ravno v bleščečem sondu. Takrat so nas spremljale megle, ki so nam kmalu poslale dež. Čakali smo v zavetišču pod slapom Rinka, da se bo vreme le izboljšalo. Pa se ni dosti! A planinci, kakršni smo, smo hoteli na vrh. Bili smo disciplinirani, saj smo se zavedali nevarnosti spolzke poti. Bredli smo po megli do spominskih plošč ponesrečenih planincev ih prižgali sveče. Potem smo se začeli vračati. Nazaj grede smo pobirali smeti in izkazalo se je, da planine obiščejo tudi turisti, ki jim je malo mar da bi za sabo pustili čistočo. Nabrali smo dve vreči smeti.
Planinski svet smo vzljubili, to pa je tista sila, ki nas vedno znova vleče v višine.
NIKATEVŽ
Vzgoja ljubiteljev planin
Vladimir Jeromel (na desni) med bojem
• PLANINSTVO
Delo krožka osnovne šole Bratov Letonje
Planinci šmarske šole smo v tem letu pripravili obsežen program. Da nam ne bi zmanjkalo časa, smo z izleti kar pričeli. Na prvi izlet smo se odpravili 3. oktobra in sicer v Veliki vrh. Mimogrede smo opazovali pisane barve jesenske narave. Hodih smo po šumeči preprogi, ki nam jo je podarilo osipajoče drevje. Lep jesenski dan, ves obžaijen od sonca, je bil kot nalašč za izlet. Ustali smo se pri kmetu Francu Dobniku, ki nam je gostoljubno ponudil kruh, mošt in grozdje. Pripovedoval nam je o svojem življenju med NOB, ko je bil deček od 10 do 12 let. Hitro je minil čas in morah smo nazaj. Polni pri-
• STRELJANJE
Občinsko prvenstvo z zračno puško
Pred dnevi se fe v Velenju končalo občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 139 tekmovalcev oziroma 21 moških in 12 ženskih ekip. EKIPNO: - moški - 1. Tovarna usnja Šoštanj 647 krogov, 2. R§C -RPP 646 krogov, 3. Gorenje TGO -DSSS 645 krogov, REK klasirnica 597, 5. GIP Vegrad 595,6. Gorenje TGO - chrommetal 592 POSAMEZNO 1. Zager Rudi TUŠ Šoštanj 175 krogov, 2. Jože Satler RSC RPP 174, 3. France Trebše GIP Vegrad 171, 4. Jurovič Valentin 171, ŽENSKE - ekipo: 1. TGO - DSSS 390 krogov, 2. Skupnost za zaposlovanje 354, 3. ERA Velenje 320, 4. Osnovna šola Anton Aškerc 310, 5. Posebna osnovna šola 306, DPO 222, 6. Družbenopolitične organizacije. POSAMEZNO: 1. Zinka Zager Šoštanj 157 krogov, Marijana Hojan 147, 3. Zinka Glasenčnik DSSS TGO 146.
Alpinizem je eden redkih športov, ki ni vezan predvsem na pridobivanje fizičnih moči pa na športna pravila, ampak v veliki meri tudi na privzgajanje občutka za skupnost in tovarištvo ter spoznavanje estetsko etičnih vrednot. To daje alpinizmu kot športu posebno mesto; seveda, ne samo po sebi. Za to je potrebnih veliko prizadevanj in naporov. Prav v ta namen posvečajo v alpinističnih odsekih veliko pozornosti vzgoji ljubiteljev planin. Vsako jesen prirejajo alpinistične šole, ki trajajo vse do poletja.
Tudi Šaleški alpinistični odsek je tako kot vsako leto pripravil alpinistično šolo za začetnike, ki bi želeli potrjevati svoje sposobnosti tudi v steni, oziroma vse planince, ki težijo za izpopolnitvijo svojih veščin in čim varnejšo hojo v gore. Dva četrtka zapored so se tečajniki že zbrali na prvih predavanjih. Da pa bi jih v prihodnje bilo še več, organizatoiji predstavljajo program alpinistične šole širšemu krogu naših občanov.
Najprej so na vrsti številna zanimiva predavanja, ki jih bodo predavatelji največkrat popestrili s prikazom slik in diapozitivov. Tečajniki se bodo lahko seznanili z zgodovino in pomenom alpinizma ter spoznali plezalno opremo, osnove plezalne tehnike in varovanja pa načine bivakiranje na prostem. Veliko bodo zvedeli o nevarnostih v gorah in plazovih ter organizaciji Gorske reševalne službe.
Znanje iz prve pomoči — predvsem o omrzlinah in ohladitvi telesa, šoku, ranah in zlomih, visenju na vrvi pa umetnem dihanju in masaži — ter tehnika reševanja ponesrečenca s pomočjo improviziranih nosil,
škripčevja in zavore jim bo 4 morebitni nezgodi lahko kc stila ne le v steni, ampak 1 vsakdanjem življenju.
Vsekakor bodo za vse sli telje alpinistične šole za tudi bolj splošne teme. Iz davanj o nastanku gorstev, j ninski flori in favni, va okolja, vremenoslovju in taciji bodo brez dvoma zved marsikaj novega.
Širši krog ljubiteljev naravi lepot pa bodo najverjetneje p vabila slikovno bogata pred vanja znanih slovenskih stov, na katerih bodo prikaal veliko barvnih diapozitivov. Ti ko bo Velenjčan Ivč Kota obudil spomine na uspehe juti slovanske alpinistične himaij ske odprave na MAKALU, Ri| man Robas iz Ljubljane „KANG£
no predstavil „KANGBAČEN mladi Kranjčan Nejc Zaplotnl prikazal plezalni eldoraao Jii ne Amerike EL CAPITAN, raj riborski alpinist Kavnik p sal njihovo odpravo v TI JO.
Toliko o programu alpinisti! ne šole ŠALEŠKEGA ALPDi STIČNEGA ODSEKA. Razi slite, ali tudi vam nudi nek kar bi bilo vredno spoznati! fl je čas, da se pridružite vrstJ tečajnikov in že izkušenih alpi nistov. Njihovi sestanki so val četrtek ob 19. uri v P nem biroju Velenje (nad EI TROTEHNO).
Predavanja bodo d tudi praktične vaje v pleza vrtcu v šentfloijanskem grab kjer alpinisti urijo vsak to popoldan, sledile pa jim bo še skupne ture v gore. Čel vreme primerno, se bodo nisti že za praznik repubfi najveijetneje podali na GR HAT pod Raduho, kjer bodoij vedli zimski alpinistični STOJAN!
Kar se Janezek nauči...
Bodo dobili tudi derbi z Branikom? (Foto: S. Vovk)
• INVALIDSKI ŠPORT
Velenje : Krakow
3:1
Kot smo že poročali so bili pri Društvu invalidov Velenje na obisku invalidi iz Regionalne zveze invalidskih zadrug iz Krakovva. V poljski delegaciji je bilo 31 vojnih invalidov in mirnobskih invalidov. To tovari-ško srečanje so izkoristili tudi za športna srečanja. Tako so se pomerili v streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in plavanju ter v šahu. V tem prvem tekoreicoč mednarodnem srečanju so naši invalidi zmagali v plavanju (18:15), v streljanju z zračno puško (786:696) ter v namiznem tenisu (5:4), a izgubili so v šahu (4,5:1,5). Velja omeniti, da so v šahu igrali slepi, za naše pa so igrali tudi člani zveze slepih iz Celja.
Gostje s Poljske so bili zelo zadovoljni s sprejemom, ki so ga bili deležni v Velenju. Posebej so se raz-
veselili, ko so jih tako prisi
jeli in pozdravili delavci_____
Gorenje, predstavniki SŠZD Velol in predstavnik Občinske teles] kulturne skupnosti Velenje.
Kegljaški turnir DU Velenje '
Društvo upokojencev je letoill drugič bilo pokrovitelj in skup*] Društvom invalidov sooigaiuala sedaj že tradicionalnega tunnrjil prehodni pokal v spomin in v d Oktobrske revolucije. Tako se d
in Velenja. Prvo leto je os1 kal ekipa Društva invalidov1 do prihodnjega leta pa bo j lasti tekmovalcev Društva upoti cev Velenje*
Rezultati: DU Velenje 513 d drtih kegljev, DI Velenje 481, to binirana ekipa 452, Ruie 4! Tkanina Celje 327 in Ljutomei.
NAS ČAS
Št. 45 (404) - 18. novembra
vas
obveščevalec
koledar
[ Petek, 18. novembra .oman
f Sobota, 19. novembra : Liza Nedelja, 20. novembra : ečko
Ponedeljek, 21. novembra : Albert
Torek, 22. novembra : Ceci-
Sreda, 23. novembra : Klein
Četrtek, 24. novembra Cvetka
dežurstva
VELENJE:
18. 11. 1977 od 7. do 20. ure dr. Ivan Kralj
18.	11. 1977 od 20. dr. 'rane IKotnik
19.	11. 1977 do 7. ure dr. Franc IKotnik
19. 11. 1977 od 7. dr. Marijan Letban
21. 11. 1977 do 20. ure lr. Marrijan Leban
21. 11. 1977 od 7. do 20. Fure dr. Jadviga Kosi
21.	111. 1977 od 20. dr. Pavel ošeljj
22.	11. 1977 do 7. ure dr. wlj (Grošelj
IŠFMNJ:
18. .11. do 21. 11. 1977 dr. Jovan S Stupar 21. 11. do 28. 11. 1977 dr. (ter LLazar
preklic
r
Ramnšak Zvonka iz Črnove se iviččuje tovarišici Dugi Petro nereesnične in žaljive besede.
iprireditve
PETTKOV KULTURNI VEČER
Drevvi bo v galerijskem koti-Ktulturnega centra Velenje ] petkov kulturni večer na irenm bodo odprli razstavo JCOSIPA TURJCOVIČA iz ja (!(SR Hrvatska). V kultur-: sporedu bo sodeloval i Sagner z monologom defek". Pokrovitelj prireditve deklovna organizacija ERA felenjeje.
Razsistava bo odprta do 6. decemhbra 1977, vsak dan od 9. do 18.!. ure, v soboto pa od 9,. do 13. i.ure.
RAZSTAVA V ŠOŠTANJU
V prpredveiju doma kulture v Soštanjnju je odprta razstava barvne e grafike slovenskih mojstrov. I Razstava je odprta vsalk delovnim dan od 10. do 12. ure, razen o ob sredah in sobotah, ter ob prirereditvah.
kino
REDNIMI KINO VELENJE
18. 1 11. - petek ob 17.30 in 19.30 I - KARATE JEKLENI MLADIDENIČ - hongkonški karate, e.
19.	11. - sobota ob 17.30 in 19.30 - VRNITEV ODPISANIH - JUGOSLOVANSKI vojni film. F.ežija: Aleksander Djordjevič. Igrajo: Pavle Vuji-sič, Dragan Nikolič.
20.	11. - nedelja ob 17. 30 in 19.30 - VRNITEV ODPISANIH — jugoslovanski vojni film.
21.	11. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 - AFRIKA EXPRESS - italijanski avanturistični. Režija: Michele Lupo. Igrajo: Giuliano Gemma, Uršula Andress
22.	11. - torek ob 17.30 in 19.30 - HOLANDSKA ZVEZA - angleški vohunski. Režija: Jefrie Rivs. Igrajo: Svenn Bartil, Barbara Parkins
23.	11. - sreda ob 17.30 in 19.30 - HOLANDSKA ZVEZA - angleški vohunski.
24.	11. - četrtek ob 17.30 in 19.30 - CELO MESTO JE KRIVO - ameriški vestem. Režija: R G Springsteen. Igrajo: Dana Andrews, Jane Russell
KINO DOM KULTURE VELENJE
20.	11. - nedelja ob 9 in 11 uri - OTROŠKA MATINEJA ŠALJIV PROGRAM PERE DETUIČA
21.	11. - ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE MUMIJA - egipčanski. Režija: Shadi Abdelsalam. Igrajo: Nadia Loutfy, Shafik Noureddin
KINO ŠOŠTANJ
19. 11. - sobota ob 15.30-OTROŠKA MATINEJA -ŠALJIVI PROGRAM PERE DETUIČA.
19.	11. - sobota ob 19.30-ROPARJI VLAKA - ameriški vestem. Režija: Burt Kennedy. Igrajo: John Wayne, Ann Margaret, Rod Taylor.
20.	U. - nedelja ob 17.30 in 19.30 - AFRIKA EXPRES -italijanski avanturistični. Režija: Michele Lupo. Igrajo: Giuliano Gemma, Uršula Andress.
21.	11. - ponedeljek ob 19.30 - VRNITEV ODPISANIH - jugoslovanski vojni. Režija: Aleksander Djordjevič. Igrajo: Pavle Vuji-sič, Dragan Nikolič.
23. 11. - sreda ob 19.30 -CELO MESTO JE KRIVO -ameriški vestem. Režija: R G Springsteen. Igrajo: Dana Andrews, Jane Russell.
24.11. - četrtek ob 19.30 -HOLANDSKA ZVEZA -angleški vohunski. Režija: Jefrie Rivs. Igrajo: Svenn Bertil, Barbara Parkins.
prebi§a!i&t9a.
KUPIM rabljeno peč za centralno ogrevanje, na trdo gorivo ah na olje. Naslov v uredništvu.
V VARSTVO vzamem dva otroka - Informacije na telefon 850-984.
FILATELISTI - prodam komplet serijo nežigosanih znamk Jugoslavije 1944 — 1977. Stane Vengust, Prežihova 44, Celje.
PRODAM Fiat 750, letnik 1971. Rejc, Cesta XIV. divizije 8.
PRODAM Simco 1501, Hojnik Partizanska c. 70 Pesje - Velenje.
IZSILJEVALA PREDNOST
Na križišču Kidričeve in Šaleške ceste seje pripetila 13. tega meseca prometna nesreča v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila Milan Hrovat in Dragica Zupane. Pri nesreči sta se lažje telesno poškodovala sopotnika v vozni-činem avtomobilu Ana in Ivan Zupane. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznika Hrovata.
NEPRIMERNA HITROST
V Skornem je prišlo 13. novembra do trčenja med avtobusom, ki ga je vozil Alojz Hihteneker in osebnim avtomobilom CE 956-27, ki ga je vozil Osman Hasič. Do nesreče je prišlo zaradi neprimerne hitrosti avtobusa. Telesno sta se poškodovala voznik Hasič in njegov sopotnik Osman Nasič.
POŠKODOVALI STA SE
Voznica osebnega avtomobila CE 106-716 Ljudmila Irman je peljala 12. tega meseca po Šaleški cesti iz smeri avtobusne postaje. Pri odcepu proti poslopju Skupščine občine Velenje je nameravala zaviti levo, pri tem pa je zaprla pot voznici osebnega avtomobila CE 955-32 Sonji Strigelj (na sliki). Prišlo je do trčenja pri čemer sta se obe voznici telesno poškodovali.
VELENJE:
Smrti: Frančiška Bezovšek, prevžitkarica iz Laz 7, stara 68 let; Marija Koradej, upokojenka iz Raven, stara 82 let in Frančiška Grabner, upokojenka iz Podkraja, stara 65 let.
GIBANJE PREBIVALSTVA: ŠOŠTANJ:
Poroke: Ivan Rebevšek, rojen 1953, pismonoša iz Šoštanja in Marija Steničnik, rojena 1948, oblik, gumbov iz Šoštanja.
Smrti: Franc Malgaj, prev-žitkar iz Črnove, star 82 let; Antonija Ograjenšek, upokojenka iz Podkraja, stara 76 let; Martin Mohorko, upokojenec iz Žehanberca, star 77 let in Ludvik Višnjar, upokojenec iz Celja, star 63 let.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAS ČAS"
INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE
• i
! !
•	I
I ZNAMKA■
L......i
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od, naprej
Pošiljajte ga na naslov:
(priimek in ime), ...................
(ulica). .............___________ . .
(poštna številka in poŠta)................
Datum. .........................
(lastnoročni podpis)
ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero išče mlada družina v Velenju ah bližnji okohei. Telefon 851 - 057. Plačilo tudi vnaprej.
PRODAM sedežno garnituro - rdeče barve. Ogled vsak popoldan. Naslov v upravi lista.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in nenadni izgubi žene, hčerke in sestre
JOŽICE LJ UBOJ EV It
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom Košanu in Rosensteinu ter vsem znancem, la so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Iskrena hvala REK Velenje za pomoč in organizacijo pogreba, pevcem, velenjski godbi in govornikom za tople besede.
Žalujoči: mož Miloš, starši, sestra Romana in ostali sorodniki
| Elektronska industrija Niš i Tehnični servis Velenje
| Velenje, Roitova 2, telefon 851-130
uiiiiiiiit iimirainiiuiiiiii=
1 —
I
SPOROČA
da bo imel v prazničnih dneh, to je 29. in 30. 11. 1977, organizirano dežurno službo za popravilo črno-belih in barvnih televizorjev, izdelkov Elektronske industrije Niš, in sicer v času od 7. do 12. ure.
Se priporočamo!
eiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiihiiiiiiillllll
ms
OZD Industrija usnja Vrhnika TOZD Tovarna usnja Šoštanj
razpisuje
javni natečaj za prodajo:
kombibusa Zastava 1300 T, leto izdelave 1974, štev. reg. mest 7 + 1, prostornina v ccm 1295 in moči v KM 48 s 67.000 prevoženimi kilometri.
Izklicna cena je 20.000,00 din. Prometni davek plača kupec. Kombibus je vsak dan na ogled v dopoldanskem času v avto-parku prodajalca.
Licitacija bo v petek, dne 25. 11. 1977, v sejni sobi prodajalca, in sicer ob 10. uri za družbeno pravne osebe ali ob 11. uri za zasebnike, ki morajo vplačati pri blagajni pred licitacijo kavcijo v višini 10% vrednosti izklicne cene vozila, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino s prometnim davkom v celoti.
■ r**********************-***************** ■
S ----------------- S
GIP »VEGRAD' VELENJE
podlagi sklepa odbora za j* skupne službe
\ objavljamo
J prosta delovna mesta \
medsebojna razmerja SDS
!
'a
1.	REFERENT KADROVSKE OPERATIVE
2.	STATISTIK
Pogoj:
1.	Končana srednja šola administrativne ali ekonomske smeri, najmanj dve leti prakse
2.	Končana srednja šola ekonomske smeri, najmanj dve leti prakse.
Obe delovni mesti sta za določen čas (porodniški dopust). Prošnje z dokazili sprejema kadrovska služba podjetja, Prešernova 9/a, 15 dni po izidu razpisa.
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV
OBMOČNA SKUPNOST CELJE Ul. XIV. divizije 4,
objavlja
prosto delovno mesto
ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA za področje Velenja.
1 )
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	srednja ali nepopolna srednja šola,
—	sposobnost za terensko delo,
—	da stanuje v Velenju.
Nastop dela takej ali po dogovoru!
Kandidati naj pošljejo pismene vloge v 8 dneh po objavi!

	Kam f	)o	krul	i in rr	ilel	ko?
Movhove slaščici
V soboto ob 12. uri smo se skupaj z inšpektorji Skupščine občine Velenje napotili po trgovinah v Velenju in Šoštanju. Preverjali smo zaloge mleka in kruha. V trgovinah jim je kruha zmanjkalo že ob 14. uri, pekarni pa ga je ostalo približno 300 kg
Nemalokrat se ob sobotah ali ob dnevih pred prazniki dogaja, da srečujemo po ulicah razburjene gospodinje, ki za nedeljo ali prazničen dan niso uspele nakupiti niti osnovnih živil kot so kruh, mleko in mlečni izdelki. To soboto smo se skuapj z inšpektorji Skupščine občine Velenje odpravili po velenjskih in šo-štanjskih trgovinah in si sami ogledali, kako so založene s temi živili.
Branka Rajšter
V ljubljansko Namo smo stopili pet minut po dvanajsti uri. Na zalogi so imeli dovolj različnih vrst kruha, ko pa smo se ustavili ob posodah za mleko, se je kaj hitro približala po-slovodkinja:„Ja, veste zelo je težko. Včasih prodamo več, drugič pa manj. Ce nam ostane, plačamo sami, saj starega kruha ne moremo prodajati. Na zalogi pa je alpsko mleko." Ko smo se tako pogovarjali s poslovodkinjo, sta izginila še tista dva litra pasteriziranega mleka. Kupci, ki so nameravali kupiti mleko v tej trgovini po 12. uri - in po številu kupcev v trgovini sodeč jih ni bilo malo — so torej ostali brez mleka. Pa naj omenim še to, da so to soboto v Tovarni gospodinjske opreme v Gorenju delali in se je ----------*:i
zalogi niti enega jogurta, skute, sladke in kisle smetane, med-tem ko je bila zaloga sirov kar dobra. Inšpektorica je pripomnila, naj vendar že označijo vrste in cene kruha, nato pa smo se napotili proti prodajalni Ere - Velmi, kamor smo vstopili petnajst minut čez dvanajsto. Slika precej podobna. Mleka ni bilo več na zalogi, spet so nam hitro ponudili alpsko in čokoladno mleko (ki pa je seveda za toliko in toliko dinarjev
POPRAVEK
V zadnji številki Našega časa smo v sestavku Ne bi prosila, če .. . narobe zapisali priimek. Prav je Zakršnik m ne Završnik.
dražje od pasteriziranega) Na zalogi so imeli še nekaj kisle smetane, tri skute, dva navadna jogurta in eno sladko smetano. Kot vsako soboto so tudi to naročili v tej trgovini 450 litrov pasteriziranega mleka. Na zalogi so imeli še 90 Itilogramov domačega in 50 kilogramov belega kruha. Zaloga sirov je bila bolj skopa. Ponudili so samo etamer, gaudo, zden-ka topljeni sir in pa mini desertni sir.
Ob 12. uri in 30 minut smo vstopili v prodajalno Standard živila. Tu so imeli na zalogi še 33 litrov mleka, kar naj bi po njihovem mnenju zadoščalo do 15. ure, ko trgovino ob sobotah zapirajo, deset navadnih jogurtov, nekaj kislih smetan, medtem ko jim je sladke smetane, sadnih jogurtov in skute že zmanjkalo. Prav tako pa je bilo na zalogi nekaj belega, črnega, koruznega m francoskega kruha. Ko smo poslovodkinjo vprašali, če ob sobotah naročajo večjo zalogo kot sicer, pri tem smo omenili tudi delavke, Iti so bile konkretno to soboto dopoldan na delu, je dejala, da si te delavke tako in tako nakupijo v petek popoldan. Kaj pa človeku tudi preostane!? Ko se vrne ob 14. uri iz službe in ne dobi- nič in če se to stalno ponavlja, mora pač nakupiti že v petek popoldan.
Naša naslednja trgovina je bil Trg, kamor smo prispeli ob 12.50. Zaloga mleka je pravkar pohajala, imeli pa so dovolj jogurtov, smetane in skute, od sirov pa smo gaudo in topljeni sir. Kruha ni bilo ravno veliko, in ko smo povprašali kaj bo če ga bo zmanjkalo, je prodajalka dejala, da jim ga iz pekarne takoj dobavijo, če ga dodatno naročijo. Tudi sami smo poklicali v pekarno Merx in zvedeli, da je to res. Odhiteli smo proti trgovini Hrana, kjer na založe-nost nismo imeli pripomb, ugotovili pa smo, da so v tej trgovini naročili to soboto nekoliko več kot sicer. V Tržnico Ere smo prispeli ob 13. uri 45 minut. Na zalogi so imeli še 21 kilogramov črnega in 65 kilogramov
polbelega kruha, r—-1—•--------
mleka jim je zmanjkal 12. uri. Od sirov so tega dne proi jali edamer, gaudo, ementaler, topljeni in desertni sir. Če človek pomisli koliko sirov je na voljo na tržišču in koliko jih ponujajo naše trgovine.
Ko smo to vprašali prodajalko, je odgovorila pač najbolj enostavno kakor se da: „Saj ljudje ne kupujejo". Le kako naj kupujemo, če v trgovini niipajo!
Napotili smo se proti Šoštanju in se nameravali pred tem ustaviti še v Pesju, kjer pa smo bili nemalo presenečeni. Toliko besedi je o potrebnosti nove trgovine v tej krajevni
Takole so izgledale v soboto police za mleko, jogurt, smetano in skuto
skupnosti, ker je ta premajhna, saj je število prebivalcev v zadnjem času močno narastlo. To trgovino pa ob sobotah zapirajo že ob 12. uri. Le zakaj? In to ravno v krajevni skupnosti, kjer bi potrebovali dodatne zmogljivosti ugotoviš pa, da še te niso izkoriščene!
V samopostrežni trgovini Merx v Šoštanju posode za mleko niso bile prazne, kljub temu, da jim je mleka zmanjkalo že nekaj po 13. uri. Seveda so jih počistili šele ob naši pripombi. Na voljo so imeli še 60 kilogramov črnega kruha, kislo smetano in navadni jogurt, od sirov pa le ementalec in dimljeni sir. Nato smo ' odšli samopostrežno Špecerija. Ura je bila 14. 12. Na zalogi niso imeli več mleka in kruha (povsod so se
V šoštanjskem Merxu so imeli le črn kruh, mleka pa jim je že zmanjkalo
seveda zgovariali, da imajo alpsko mleko). Naj Se enkrat napišem, da so imeli v pekarni v tem času še kruh in bi ga bili pripravljeni dostaviti, vendar je za trgovce mnogo bolj enostavno, če jim zaloge zmanjka že celo uro ali več prej predno trgovino zapro, kot pa če bi jim ostal kakšen kilogram kruha. No, ja, pa saj imajo prednost. Njim se najbrž še ni zgodilo, da bi ostali brez kruha in mleka in zato tudi ne vedo, kako je to. V tej trgovini smo poklepetali tudi z Branko Rajšter, ki je zaposlena v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. To soboto je delala. Dejala je, da se v Šoštanju redno dogaja, da takšen čas ob sobotah nimajo več kruha in mleka. Običajno prosi sestro ali sosedo, da ji kupita, če pa jima pozabi naročiti, je pač brez. Dejala pa je tudi: „Kadar delam ob sobotan, imam že tako veliko dela, potem pa v trgovini ne dobiš niti najnujnešega. Mleko in kruh pa res morata biti pri hiši. Res ne vem, kdo je kriv. Ali pekarna ne more dovolj speči, ali je kakšen drug vzrok. Tudi mleko potrebujemo; zlasti, če so otroci pri hiši."
Pol ure predno zapro ob sobotah trgovine smo se ustavili v Košakih. Tudi tu so se lahko pohvalile trgovke le s tem, da so prodale že ves kruh in pasterizirano mleko. Poklicali smo v pekarno, kjer so nam povedali, da imajo na zalogi še 300 kilogramov belega kruha in da so ga pripravljeni tako dostaviti. Seveda je trgovka v tej trgovini ponudbo zavrnila, češ, da je že prepozno. Malo smo premislili v kakšen riziko gre pekarna s tem, ko speče toliko večje količine kruha, trgovine pa niso pripravljene niti malo tvegati (naj omenim še to, da pekarna odkupi star kruh od trgovin, seveda po nekoliko nižji ceni in ga predela), kljub temu da to tveganje ne bi bilo tako zelo veliko. Če bi prodali tudi kruh, ki je ostal pekarni, bi preko nedelje prav gotovo marsikatera družina ne bila ostala brez kruha.
Nato smo odšli še v Market Ere. Mleka jim je že zmanjkalo. Na zalogi
i'e bilo samo pol litrsko alpsko mleto in šele na našo pripombo so prinesli iz skladišča tudi litersko, prav tako pa je zmanjkalo tudi že smetane, skute in jogurtov. Kruha so imeli še dovolj, ker so ga ob 10. uri dodatno naročili. Ob koncu smo se še enkrat ustavili v Ljubljanski Nami, kjer so še imeli nekaj kruha, med tem ko so jogurt, skuto in smetano v tem času že prodali.
In kakšen ie bil naš zaključek? Veliko je že bilo izrečenega na račun preskrbe v naših trgovinah, vendar še vedno se stanje ni bistveno izboljšalo. Pripovedovanje oziroma opravičevanje trgovk pred praznimi policami je bilo prav neumestno. Prav gotovo se res lahko zgodi, da en dan pokupimo več kot drugi dan, vendar smo tudi mi kupci in tudi mi že dlje časa opažamo, da je stanje kar vsako soboto približno enako: zaboji z mlekom so prazni, pa tudi kruha mnogokrat ne moremo kupiti. Za to pa je najbrž že nekdo kriv, sploh če dodam, da je v pekarni kruh ostal in da mlekarne dobavijo toliko mleka, kolikor ga trgovine noroče.
M. TAMŠE
Vsakdo izmed nas, ki se slaščicam težko odreče prav gotovo dobro pozna slaščičarno Movh v Šoštanju in še toliko
Slaščičar Movh
bolj njihove slaščičarske izdelke.
Slaščičarna Movh je stara že preko petdeset let, sedanji lastnik Ivan Movh pa jo je od očeta prevzel leta 1963. Za slaščičarja se je izučil med vojno. Takrat ni imel možnosti izbire, sicer pa se je za ta poklic navduševal vse od rane mladosti v očetovi kuhinji. Nikoli kasneje mu ni bilo žal, da si je izbral ta poklic in prav vesel bi bil, če bi kdo od njegovih sinov prevzel ta posel. Vendar pa je dejal, da je sinovoma prepustil izbiro poklica in oba sta izbrala tehniko.
Pa pustimo to in povprašamo, kako da se naši občani tako navdušujejo prav nad slaščicami iz slaščičarne Movh, kljub temu da slaščičarn v Velenju in Šoštanju ne manjka. Lastnik meni: „Še vedno delamo po starih receptih. Pri izdelavi tort in drugega peciva uporabljamo samo naravne surovine. Nikoli ne primešamo kakšnih umetnih izdelkov, da bi na ta način pecivo hitreje ali ceneje izdelali. To pa je tisto kar se nam dobro obrestuje. Občani se vedno bolj zavedajo, da je tisto kar je izdelano iz naravnih surovin mnogo
boljše in tisti, ki se enkrat usl vi pri nas še pride."
Ce pokukamo na cenik vsi ščičarni Movh lahko kaj hit ugotovimo, da njihovi izdel niso samo dobri ampak tudi j lo poceni. Na vprašanje kal jim to uspe pa je slaščičar Moi odgovoril: „Količina slaščic,] jih dnevno spečemo ni majhi saj se giblje nekje do 600 i 1000 kosov različnega peciJ na dan. In ravno tako velika ki ličina nam omogoča, da lahii prodajamo slaščice res po zdi nizkih cenah."
Kadar se ustavljamo v slail čarnah, nas je pogosto strah, i bo pecivo, ki ga nameravan kupiti, staro. Ob vstopu v A ščičarno Movh pa smo hto brez skrbi. Prej se bo namti zgodilo, da bo peciva zmanjkal kot pa da bi jim ostalo za ni slednji dan. Pritožb na računi slaščičarne skoraj ni. No, marsikatera gospodinja se vi sih res pritožuje, ker se je pi pozno spomnila do dobi gos v slaščičarni pa je že zmanjka peciva. Ja, to se dogaja poseba ob sobotah in nedeljah. Prav t ko pa tudi ne morejo zadovo ti vseh, ki naročujejo cele toi
In zakaj ne povečajo prc vodnje, če gredo njihovi izde tako dobro v promet?
„Trenutno imam zaposlei pet slaščičark, ki sem jih sa izučil. V lokalu, ki ga imam najemu proizvodnje ne moie povečati, niti ga ne morem n širiti ker ni moj. To se pravi, za razširjeno proizvodnjo i mam nobenih možnosti."
Uspehi, ki jih je dosegel i ščičar Movh so lepi, vendar je bilo potrebno mnogo trdi dela. Njegovi zaposleni delaj« dveh izmenah, on pa je v kul nji kar ves dan. Prav tako deli z ženo, ki slaščice prodaja, In vsako nedeljo.
M. TAM
Kljub temu, da spečejo na dan od 600 do tisoč kosov različ peciva, vsem ne morejo ustreči
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov tig 2, p.o.
„NAŠ ČAS" je bil ustanoven 1. maja 1965; do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR"-
kot tednik pa izhaja „NAŠ ČAS" od 1. januaija 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plešnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Veleije, Titov trg 2/II, poštni predal 89, tele-
fon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Ve-lerje.
Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna naročnina 120
dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, .podružnici Velenj e 52800 - 601 -21420.
Grafična priprava ČZP „Do-lenjski list „Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov fotografij ne vračamo.
Za „NAŠ ČAS" se po mneijl Sekretariata za informacje iz-1| vršnega sveta Skupščine SR Slo- f venije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje te-1 meljnega davka od prometa pro-1 Svodov.

Avto moto društvo Šaleška dolina je v soboto pripravilo posvet z vsemi predstavniki moto kros tekmovanj v naši državi. Posveta se je udeležil tudi predsednik komisije za moto šport Jugoslavije Franci Novak. Na posvetu so pregledali in ocenili uspešnost letošnje tekmovalne sezone, pripravili in sprejeli pa so tudi pravilnik in urnik tekmovanj za leto 1978.
Škalski mladinci so letos zelo aktivni. Delo, ki ga razdelijo po posameznih komisijah, so dos uspešno realizirali. Prav v teh dneh končujejo pomembno delovno akcijo. Na željo škalskega km Ivana Arliča, ki jim je za opravljeno delo obljubil tudi primerno nagrado, skušajo izsušiti zamočviiji travnik, ki je last tega naprednega kmeta. Težave jim povzroča le slabo vreme.