Ocena uresničevanja srednjeročnega programa
Šport zavse
»Z razvojem in možnostmi telesne kul-ture in športne rekreacije v naši občini ne nioremo biti povsem zadovoljni, saj so de-lavci in občani premalo vključeni v redno rekreativno športno udejstvovanje in so še vse preveč prepuščeni svoji iznajdljivosti,« so ugotovili naši telesnokulturni delavci ob trceni preteklega srednjeročnega načrta. Hkrati pa so z mislimt že pri novcm sred-njeročnem telesnokulturnem načrtu, ki bo predvsem moral vključiti krajevne skupnosti v aktivnejše delo na področju športne re-kreacije krajanov ter zagotoviti obnovo in izgradnjo novih športnih ob.jektov in rekrea-cijskih površin, kar je namreč pereč problem naše občine.
Še leta 1975 je bil položaj telesne kulture v občini slab, saj je bilo v športne aktivnosti zajetih le nekaj več" kot 10 odstotkov obča-nov. Zato so bili vsi napori in akcije posve-čene cilju, da bi. se organizirani vadbi posve-čalo. vsaj 30 odstotkov delavcev in občanov. Danes ugotavljamo, da nam to prav zaradi i'inančnih težav ni povsem uspelo. .
Prav tako so telesnokulturni delavci po-svetili veliko pozornost izgradnji rekreacij-skih površin jn objektov. Ugotavljajo, da so v preteklem obdobju vsaj deloma zgradili nekatere rekreacijske objekte in to predvsem tam, kjer so pomagali pri gradnji krajani (KS Stanežiče-Medno, KS Medvode, KS Viž-marje-Brod, KS Birniče in KS Vodice). Če-prav so vsi šišenski telesnokulturni objekti in površine dobro izkoriščeni, ne zadošča.io potrebam, saj pride na 70.000 aktivnih pre-bivalcev le 128.000 kvadratnih metrov re-kreacijskih površin, ali drugače povedano, 1,85 m2 na občana.
Športno rekreativna dejavnost se je v pre-teklem obdobju razvijala v krajevni skupno-sti, kjer so bili nosilci rekreacijskega progra-ma športno rekreacijska in delavska športna društva. Največjo težavo je društvom povzro-čalo pomanjkanje prostorov za delo, rešitev pa je predvsem v večjem izkoriščanju na-rave za vadbo, saj se prostorske težave niso zmanjšale. Ugotavljamo tudi, da so društva in osnovne organizacije, ki izvajajo program vrhunskega športa, premalo sodelovale z ZTKO in KS..
Že v letu 1976 je Zelela ZTKO premakniti športno rekreacijo v krajevnih skupnostih z mrtve točke. Zato so v KS organizirali komi-sije za šport in rekreacijo, ki so (oziroma naj bi bili) povezovalci potreb in želja vseh krajanov. Danes ugotavljamo, da se z redno športno vabo ukvarja 12.800 občanov, ne-organizirano  pa še približno 30.000  občanov.
Tudi najmlajši so bili aktivni. Lani je opravilo naloge za športno značko 1.300 malč-kov in kar 5.026 osnovnošolcev, ki se mimo tega udeležujejo še tečajev smučanja in pla-vanja, krosov ter drugih občinskih športnih akeij. Telesnokulturni delavci ugotavljajo, da delujejo športne komisije v vseh krajev-nih skupnostih, vendar so še premalo ak-tivne. Zato je pozornost v nadaljnjem delu posvečena izboljšanju dela komisij, izobraže-vanju kadrov, uvajanju sistemov tekmovanj za KS in rešitvi problema športnih objek-,tov.
Naši telesnokulturni delavci zagotavljajo, da bodo v novem srednjeročnem obdobju upoštevali vse slabe in dobre izkušnje ter tako zadovoljili potrebe Sportne rekreacije slehernega delavca in občana.
Igor Matičič