Leto XXIV.. St. 69
Upnvnistvu Teletoo ti
mudi lana fucciouev» il-22 iI-23 »1-24
alia 5.
Ilbeiiuv MlOclek uubliina fuicinneva ali-
CI i - Ieletoo t» »1-25. 31-26 Podružnica \ovc nestor Liubliaosks cesa 42 I2K' lučoi «astopstvt a iglast a balii* te towww l'HI * A MII ANl_
Računi o Liuhiianskc poteranno on poitno čekovnem zavodu fe 17 749. za sstale kraje tra!i»e Servizio Cono. Con Pos« No 11-il 18
(hfcM f IMmM
Postgebüht bai bezahlt
Ljubljana, petek tj. marca 1444
preis — Cena 1.— K
libala fitk das cuce pootflcnki Niiotoioa fluii ai e * e i o c La 18-—% a inoietnstve rkliufoc > »fooedeltskuB lo» crom« Ut 36.90
UtedDiitf e t
Ljubljana. Puccini»cva ulica it 5. — Telefon «te* 31-22. 31-23 31-24._
Rokopisi •« o« » r a f a i o.
74 Terror-Flugzeuge abgeschossen
Schwere wechselvolle Kämpfe im Süden der Ostfront — 40 Sowjet-VBvzer vernichtet — Neue Feindangriffe auf Cassino zusammengebrochen — Terrorangriffe auf Berlin und Frankfurt am Main
Ans dem Führer hauptqsiarti er, 23. März.
DNB Das Oberkommando der Wehrmacht g bt bekannt:
Auf der Krim wurden Angriffe der So-v.-" ts bei Kertsch und am Ssiwasch-Brü-e' nkopf von deutschen nnd rumäxüschen Trappen abgewiesen.
Schwächere feindliche Angriffe gegen unsere Brückenköpfe am unteren ukrainischen Bug sowie einige Übersetzversuche blieben erfolglos.
Zwischen dem mittleren ukrainischen Bug und dem Dnjestr, am Dnjestr selbst und im Raum Proskurow-Brody toben weiter schwere wechselvolle Kämpfe mit überlegenen feindlichen Kräften. 81 feindliche Panzer wurden dabei abgeschossen. Unteroffizier KodewaJd im Nachrichtenzug eines Grenad'erregiments vernichtete in diesen Kämpfen innerhalb von 45 Minuten: 5 sowjetische Panzer im Nahkampf.
Die Besatzung von Kowel schlug erneute Angriffe der Bolschewisten zurück und schoss von zehn in die Stadt eingedrungenen fe'ndlichen Panzern sechs ab.
Nordwestlich Kowel brachten unsere Truppen den vordringenden Feind nach hartem Kampf zum Stehen. Südöstlich Witebsk scheiterten erneute von Panzern unterstützte Durchbruchsversuche der So-wjets.
An der Narwafront griff der Feind mehrfach vergeblich an.
In den schweren Abwehrkämpfen im Süden der Ostfront hat s'ch das Grenadierregiment 850 unter Führung von Oberstleutnant Schmid besonders hervor-getrin.
Bei Cassino brachen mehrere von Pan-
zern unterstützte Angriffe gegen den Nordteil des Ortes in unserem zusammen-gefassten Abwehrfeuer zusammen.
An der Adriaküste wurden feindliche Verstösse abgewiesen und bei erfolgreichen eigenen Stosstruppunternehmen mehrere Stützpunkte des Gegners in die Luft gesprengt.
Nordamerikanische Bomber - Verbände griffen am 22. März unter Ausnützung einer geschlossenen Wolkendecke die Re chshauptstadt an und warfen ohne Erdsicht wahllos Spreng- und Brandbomben auf mehrere Wohngebiete. Trotz ungünstiger Abwehrbedingungen wurden durch Flakartillerie 19 feindliche Flugzeuge, darunter 13 viermotorige Bomber, abgeschossen.
Nach Störaiigr'ffen einiger feindlicher Flugzeuge auf Orte lu Mitteldeutschland unternahmen britische Bomberverbände in der letzten Nacht Terronuvriffe auf Orte des Rhein-Main-Gebietes, besonders Frankfurt/Main. Im Stadtgebet entstanden beträchtliche Schäden. D p Bevölkerung hatte Verluste. Nachtjäger und Flakartillerie vernichteten hierbei 55 viermotorige Terrorbomber.
Oberleutnant Becker, Flugzeugführer in einem Nachtjagdgeschwader, schoss in einem Einsatz allein 5 feindliche Bomber ab.
Deutsche Kampfflugzeuge «rriffen Ein-zelz'ele in London mit guter Wirkung an.
S cherungsfahrzeuge der Kriegsmarine brachten vor der holländischen Küste von drei erfolglos angreifenden feindlichen Flugzeugen zwei zum Absturz und schössen das dritte in Brand.
Preosnova vlade
na Madžarskem
Dosedanji madžarski poslanik v Berlinu Sztojay Imenovan za ministrskega predsednika In zunanjega ministra
Težki izttrzmemb polni bap ira jugu vzhodstega bspšča 4Q sovjetskih ckloprtikov uni&snih — Novi sovražnikovi napadi na Cassina ©o ss zrušili — TeroristSiČBi	na
Ber£n In Frankfurt «to Meni
Fü hrer-Jev glavni stan, 23. marca. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objav-
Nemške in rumunske čete so na Krimu
xavrnlie sovjetske napade pri Kerču in ob predmostju pri Sivašu.
Slabši sovražnikovi napadi na naša predmostja ob spodnjem ukrajinskem Bu-gu in nekateri poizkusi, da bi prekoračil reko, so ostali brez uspeha.
Med srednjim ukraj nskim Bugom in Dnjestrom, na Dnjestru samem in na področju Prcskurov, Brodi divjajo dalje težki izprememb polni boji z nadmočnimi sovražnikovim s lami. V njih smo sestre-Hlj 84 sovražnikovih oklopnikov. Podčastnik Rcdewald iz poročevalskega voda nekega grenadirskega po ka je v teh bojih v 4.5 minutah un čil v boju iz bližine pet .sovjetskih oklopnikov.
Posadka Kovlja je odbila ponovne boljševiške napade in je izmed desetih oklop-likov, ki so vdrli v mesto, uničila šest Siojnih voz.
Sevemozapadno od Kovlja so naše čete po hudih bojih zaustavi'e napredujočega .sovražnika. Južnovzhodno od Vitebska so se izjalovili t oklopn.ki podprti sovjetski poizkusi proboja.
Na bojišču pri Narvi je sovražnik večkrat zaman napadel.
V težkih obrambnih bojih na jugu vzhodnega bo.) šča je zaslužil posebno pokornost 850. grenadirski polk pod vodstvom podpolkovnika Schmida.
Pri Cassi nu se je v našem strnjenem obrambnem oguju zlomilo več z oklopniki podprtih napadov na severni del mesta.
Ob jadranski obali smo zavrnili sovraž-
nikove sunke in smo z lastnimi uspešnimi akcijami udarnih čet pognali v zrak več sovražnikovih opor šč.
Severnoameriški bombniški oddelki, ki so izkoristili strnjene oblake, so 22. marca napadli državno prestolnico ter vrgli, ne da bi videli cilje na zemlji, tja v en dan rušilne in zažigalne bombe na več stanovanjskih predelov. Kljub neugodnim obrambnim pogojem je protiletalsko top-n štvo sestrelilo 19 sovražnikovih letal, med njimi 13 štirimotornih bombnikov.
Po motilnih napadih nekaterih sovražnikovih letal na kraie v srednji Nemčiji so br tanski bombniški oddelki v pretekli noči izvršili terorist čne napade na kraje rensko-meirskega področja, zlasti na Frankfurt ob Meni. V mestu je nastala pomembna škoda. Prebivalstvo ie imelo izgube. Ncčni lovci in protiletalsko tonn j-štvo so ob tej priliki sestrelili 55 štirimotornih bombnikov.
Nadporočnik Becker, p'lot jate nočnih lovcev, je med bojnim poletem sam se-stre'il pet sovražnikovih bombnikov.
Nemška bojna letala so napadla z dobrim uspehom posamezne cilje v Londo-
nu'	...	v
Zaščitna vozila vojne mornarice so zbila dve rzmed treh brezuspešno napa«!ajo-čih sovražnikovih letal, tretje pa zažgala.
Finsko vofito poro&lo
Helsinki, 23. marca. Finsko vojno poročilo javlja: S kopnih bojišč ne mo emo javiti nič posebnega. Nsèi bombniki so z dobrim uspehom napadli sovražnikova opo
rišča.
Najtežje ktmhz m Lmüm
Posledice nemških letalskih napadov
Berlin. 22, marca. Močne sile nemških bojnih letal so izvedle, kakor javlja današnje vojno poroč lo, v prvih jutranjih urah 22. marca ponovno strnjen napad na London. V slabe pol ure so vrgli nad področje angleške prestolnice številne zažigalne in rušilne bombe težkega in naH^e*^ kalibra. Na ciljnem ozemlju so opazovali silovite detonacije, ki so jih povzročile težke rušilne bombe. Zadnji nemški valovi so že utegnili opazovati številne manjše in večje požare, ki so se nekateri po
sem videzu razvili v površinske požare. Načrtne izvedbe nemškega napada ni mogla preprečiti močna sovražnikova obramba.
Stockholm. 22. marca. Novi velenapad oddelkov težkih nemških bojnih letal na London prizadeva angleškemu tisku velike skrbi. Celo Reuter ie moral v svojem prvem poročilu v sredo zjutraj priznati, da je bilo odvrženih na London veliko število zažigalnb in rušilnih bomb.
N» glede na skope uradne objave je list »Sunday Chronicle« priobčil zanimive podrobnosti. ki dopuščajo sklep, kako slabo in potrto razpoloženie vlada med londonskim preb valstvom Škoda in človeške žrtve, pravi neki komentar o nemškem letalskem napadu, že popolnoma zadostujejo da so prepričali slehernega, da je treba pričakovati še več od N?mcev in je edino pametno, če se pravočasno privadimo na to. Sicer oa Ust zelo toži. da londonski starši, ki so pred kratkim pripeljali domov svoje evakuirane otroke, zelo obžalujejo to lahkomiselnost, ker sedaj ni več mogoče podvzeti novih ukrepov za evakuiranje Notranii angleški promet je namreč mnogo preobremenjen.
Po vesteh švicarskih dopisnikov priob-čuje list »Cassandre« v Bruslju značilne podrobnost; o posledicah nemških letal skih napadov na London Tako ie poročal neki švicarski' novinar da so morali zapreti velik del pri«tan'Sča. k<r le bilG tam se^detih več poslopij. Tudi kraljeva mor-
nariška akademija je popolnoma zgorela. Deloma so popolnoma razrušeni električni transformatorji in kanalizacijske naprave, toda ne samo London, temveč tudi predmestja, so bila močno poškodovana Doč m je londonsko prebivalstvo, zaključuje švicarski dopisnik, še nekako bilo prenašalo prve nemške letalske napade. je tokrat ob prvem alarmu panično zbežalo v zaklonišča in .postaje podzemskih železnic.
Amsterdam, 22. marca. Kakor javlja angleška poročevalska služba, so v sredo objavili v Londonu da je b >lo nekje " Angliji pri šolanju zaradi eksplozije razstreliva ubitih 29 ameriških vojakov, 8 pa ranjenih.
Ameriški letalski napad na Berlin
Berlin, 22. marca, v opo'danskih urah 22. marca so ameriški bombniški o'dlki pod močno lovsko zaščito napadli, izkoriščajoč slabo vreme nad severno Nemčijo, •stanovanjske okraje mesta Berlina. Bomb-1 so bile vržene brez vsakega razjeda na zemljo. Povzročale ?o Škrdo in izg- bo med prebivalstvom. Nemška le'a's^a ob amba js bila zelo ovirana zaradi močne oblačnosti in gostega snežnega meteža.
Siloviti letalski troji
nad severu Nemčijo
Berlin, 23. marca. O današnjih dopoldanskih urah so priletela nai severaczapa/lno in severno nemško ozemlje oJdeik'. severni* ameriških bombnikov, U jih je spremi/a o izredno mnogo enemotornih in dvcim to nih lovcev. Z nemškimi lovskimi in rušilnimi oddelki so se razvili s i'o v iti le'a'ski boji. Nemci so ameriške bombnike napadli že ob njihovem prihodu. Doslei so javili že o mnogih ameriških letal-h, ki so v letalskih bojih strmoglavili na tla.
Budimpešta, 23. marca. Madžarska poročevalska agencija MTI je v sredo popoldne objavila naslednje uradno poročilo: Da bi v okviru splošnega vodstva vojne v trojni zvezi združenih evropskih narodov proti skupnemu sovražniku stale Madžarski ob strani in da bi zlasti z mobilizacijo vseh sil ter ustvaritvijo obsežnejše zaščite ojačile učinkovito pobijanje boljševizma, so na podlagi medsebojnega sporazuma prišle na Madžarsko nemške čete.
Na mesto dosedanje vlade, ki je odstopila, ie njegova Visokost gospod kraljevski namestnik poveril sestavo nove vlade dosedanjemu poslaniku v Berlinu Sztojayu. Vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik: Döme Sztojay;
minister brez listnice in zastopnik ministrskega predsednika: J^no Racz, notranji minister: Andar JarosS; fin. minister: Lajos Remenyi-Schneller; minister za industrijo: Lajcs SzaSz; minister za trgovino in promet: Antal Kunder;
minister za poljec&elstvo in prehrano: Bela Jurczek;
pravosodni minister in začasni zastopnik ministra za prosveto in vere: lstvan Antal; vojni minister: Lajos Csaiay. Obe zavezniški vladi sta sporazumni, da bodo podvzeti ukrepi omogočili, da se bo v smislu starega prijateljstva in bratstva v orožju med nemškim in madžarskim narodom izvršila čim popolnejša mobilizacija vseh madžarskih pomožnih sredstev za dosego končne zmage skupne stvari.
Veesermayer imenovan za poslanika in prcfelaščenca Reichs na Madžarskem
Berlin, 23. marca. DNB. Na predlog ministra za zunanje zadeve v. Ribbentropa je imenoval Führer za poslanika in pooblaščenca velikonemškega Reicha na Madžarskem dr. Edmunda Veesenmayerja. — Dosedanji nemški poslanik na Madžarskem von Jagow je bil pozvan na službo v zunanje ministrstvo.
Kaj pravijo na Wühsümstras-
se o dogodkih na Madžarskem
Berlin, 23. marca. O prilik objave madžarskega poročila o izvršenih izpremem-bah na Madžarskem .n objave o imenovanju novega nemškega poslanika in pooblaščenca za Madžarsko Veesenmayerja so na Wilhelmstiasse tako komentirali dogodke, da imajo nemške čete, ki so prispele na Madžarsko, predvsem vojaške cilje, da. bodo namreč stale Madžarski ob strani v boju proti boljševizmu, mobilizirale vse madžarske sile in ustvarile na tem strateško važnem ozemlju vs> potrebno zaščito. Zastopnik zunanjega ministrstva je zlasti poudaril, da se je razmestitev nemških čet izvršila v popolnem sporazumu s pooblaščenimi madžarsk mi či-niteljl.
Sestava nove madžarske vlade dokazuje, da So se končnoveljavno izjalovili znani poizkusi sovražnih sil, da bi razkrojile madžarsko politično življenje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so žldovsk; in ostali znani vplivi na Madžarskem cesto onemogočili pravemu razpoloženju ljudstva, da bi prišlo do izraza, doč m so znali zagotoviti svojemu defetističnemu stališču močan poudarek. Angloameričani so stavili na razkro jeva ino delo teh elementov na Madžarskem vel ke nade. Zato so jih iz inozemstva podpirali in podžigali z izredno veliko pronasr?ndo. Tudi v nekaterih nevtralnih državah kier so gotov: krogi prav z zadovoljstvom opazovali omenjene tendence, ki so se kazale na Madžarskem, opažamo zaradi razvoia v Budimpešti ;n na Madžarskem veliko potrtost. V teh nevtralmh državah pač nimajo dovolj razumevanja za boj proti boljšev zmu, ki danes bolj k°kor kda^koll prej d^'ga &voio glavo. V zvezi s tem so na Wilhelmstrasse navedli več motilnih vesti iz zavezniških virov, ki j h je de'oma objavil tud; tisk nekaterih nevtralnih držav in ki so zaradi razvoja na Madžarskem ki ie no«tal sed-i oorfčnernu opazovalcu popolnoma iasen, razkrile kot brezpredmetne propagandne spletke.
V zvezi s tem je zanimivo, da priznava notrebo nemških korakov celo -nn stran, k' je nikakor ne moremo označiti kot Nemcem prijazno. Tako je n. pr. danes izjavil Karolvi, da so bili nemški ukrepi na Madžarskem strateška nujnost. Ma-džprska armada nI dovolj močna, d^ bi v primeru potrebe ščit la Karpate, Enako p'še tudi britanski tisk d* ie šlo tu za nuino strateško potezo Nemčije.
Ob robu so na Wilhelmstrasse opozorili še na to, da prav oni krogi, ki so zagovarjali na Madžarskem anglofilsko politiko in so negat'vno gleda'i na skupni boj proti boljšev «mu. ne uživajo v Londonu kakor dokazuie današnje pisanje angleškega tiska, nikakih simpatij. »Times« jih imenuje oportuniste. ki so se več let navduševal' za drugo pclitično smer; drugI komentarji pa pravijo, da je razvoj na Madžarskem pač pravično plačilo za te kroge.
Glasovi madžarskega tiska opozarjajo, d-, se ie razvoj odigral prav ob 25 letn:ci boljševiške i-.voluc je na Madžarskem in du nudi jamstvo, da se dogcdkl. ki so se odlsrraii marca 1. 1919. ne bodo nikdar več ponovili.
Ob koncu poudarjajo na Wl'helmstras-se. da so sedai prišle na Madžarskem do vodstva one sle. ki vadijo tradicijonalno nalogo Madžarske v obr3mbi vseh nevarnosti z	sta^šče nemgkera poslanika v BudimtrPtl. ki ^bll n-"»lov po-obl&Sčenca. nemškega Reichs, označujejo
posebna pooblastila, ki jih je dobil v okviru skupnih naporov za ojačenje skupnega vejevamja,
R pr ©osnovi vlade
na Madžarskem
Budimpešta, 23. marca. O dogodkih na Madžarskem piše diplomatski dopisnik TP-ja:
Imenovanje nove madžarske vlade, ki ji načeluje dolgoletni madžarski poslanik v Beri nu pi. Sziojay in ki se odlikuje z udeležbo pomembnih mož narodnega gibanja. nam dokazuje pričetek novega obdobja madžarskega razvoja. Vladna preosnova ni nastala iz strankarskih razlogov, temveč bolj zaradi problemov, ki jih je silam trojnega pakta povzročilo dejstvo te petletne vojne in ki naravno veljajo tudi za tako važno državo, kakor ie Madžarska. Zahteva, ki se zaradi sedanjega stanja vojne tako rekoč javlja sama od sebe, je o Učenje sodelovanja med zavezniki, v.1 vojnih naporov in naravno tudi do-priii^iov vsake posamezne države trojnega pakta. Prisotnost nemških čet na Madžarskem služi prav temu namenu in v tem smislu so potekli tudi nedavni razgovori med Führer jem in kraljevskim namestnikom Horthyjem. katerih posledica je bilo imenovanje Veesenmayerja kot diplomatskega zastopnika na Madžarskem, ki je istočasno pooblaščenec Reicha. docim je kraljevski namestnik ;anenoval novo vlado, sestavljeno iz zanesljivih in narodno usmerjenih mož, ki uživaio njegovo zaupanje in ki so v sredo popoldne prisagli in prevzeli svoje oosle. Očitno je. da .~e ta vlada bistveno, da. celo načelno razlikuje od prejšnje. V njej je predvsem z ministri Raczem, Jarossom in Kunderiem zastopana na odloč lnih mestih narodna Imredv-jeva skupina. Ti ministri, namreč namestnik min. predsednika, notranii minister m mnister za trgovino, pripadajo skupini, ki je bila doslej v naiostrejši opoziciji in ki je že več let močno zastooala stališče ojačenega sodelovanja 7. Nemčijo in povečane madžarske udeležbe v vojni. Poleg tega kaže 'menovanje dolgoletnega poslanika v Berlinu Sztoìaya. v čigar pnflo^o dobo spada vse ojačenje nemško-madžar-skega prijateljstva 1er sodelovanja, skupno s pristopom Madžarske k protikomuni-stičnemu in k trojnemu paktu da namerava nova madžarska vlada v oiaceni meri izgrad ti odnose z Nemčijo.
Iz tega pa je tudi razvidno, da vladna izprememba v Budimpešti, čeprav bo ime-
la pomembne notranjepolitične po-ledice, ki se bodo očitovale na vseh notranj:h področjih madžarskega naroda, ne predstavlja v zunanjepolitičnem pogledu ničesar senzacionalnega. Med Nemčijo in Madžarsko obstoja globoko prijateljstvo obeh narodov, ki ga malenkostno število nekaterih elementov ni nikdar moglo resno nrmtiti, in ki bo tudi v bodoče osnova nemško-madžarskih odnosov. Edino, kar je novega, je sigurnost, da se bo nemško-madžar-sko sodelovanje in vojaško tovarištvo zaradi izpremenjenih notranjih predpogojev hitreje in močneje razvijalo ter doseglo vidne dejanske učinke, kar je očividno cilj sporazuma med Führerjem in kraljevskim namestnikom, s katerim sta oba državna poglavarja skupno določila to ureditev. Za to obstojajo tako za ojačeno sodelovanje kakor za notranji madžarski razvoj najboljši izgledi, sporazum pa služi skupnemu cilju, namreč zmagi nad sovražnki trojnega pakta na vzhodu in na zapadu.
Ministri nave madžarske vlade
Bud-mpešta, 23. marca. Novi namestnik min strskega predsednika Jenö Racz je b vši šef madžarskega generalnega . štaba in bivši vojni minister. Pripada Imreoy-jevi straniti madžarske obnove in splošno velja za borca za narodno obnovo svoje domovme.
Andor Jar«!>s? novi notranji m'nister je
bil v bivši Češkoslovaški vodja madžarske manjšine in nato v buifcnpeštanski vladi m.Tiister za prključene pokrajine. Tudi on pripada Imredyjevi stranki. Znan jc kst velik naspretnik l beralizma in židov-stva tei se je zavzemal za narodno obnevo Madžarske proti razruševalnim kap tali -s* čaim in židovskim silam v madžarskem duhovnem in gospodarskem ž vljenju.
Vojni minister Lajos C^tay je b.l že v Kalaye\1 vladi, v kateri je zavzemal svoj sedanji položaj tudi že finančni min ster Lajoš Remenyi-Schneller, k; je e len izmed najuglednejših madžarskih gospodarskih in finanč h strokovnjakov.
Novi pravosodni minister Antal je bil v stari vladi pravosooni minister. B I jo najožji sodelavec Gombösa in član antiso-mitsfcega pokreta za zaščito rase. Poleg tega sc je proslavil kot narodni vetdja di]a-štva po svetovni vojni.
La.os Szasz, sedanji min'ster za industrijo, je bil v stari vlaài min star za oski-bo. Je strokovnjak za proračun in javno preskrbo.
Bela Jurczek, minister za poljedelstvo ;n preskrbo, ima 'zredue zasluge pri z«/ -šanju madžarske poljedelske proizvodnje. Kot ugleden strokovnjak uživa na Madžarskem p:sebno spoštovanje.
Minister za trgovino in promet Antal Kunder je nov član madžarske vlade. Udeležil sc je že boja proti boljševizmu Bele Khuna kot pripadnik madžarske miai ne. V prejšnjih vladah je b 1 minister za trgovino in promet ter vodja urada za zunanjo trgovino.
Bsf! na vzfazünem frsfIšm
Berlin, 23. marca. Na jugu vzhodnega bojišča so se izjalovili slabši, ob spodnjem ukrajinskem Bugu z vzhoda in severovzhoda proti nemškemu predmostju ob Nikolajevu izvršeni sovjetski napadi, nemške čete pa uspešno nadaljujejo protinapade za oč ščenje zapadnega brega in so boljševike, ki so jih obkolile pri Novi Odesi, vrgle še dalje nazaj.
Na vdornem področju med ' srednjim Bugom in Dnjestrom je sovražnik po razmestitvi svoj h sil pričel z novimi napadi. Njegovi klini, ki so prodrli do Dnjestra. sc skušali utrditi in razširiti mesta, na katerih bi ga mogli prekoračiti Istočasno s0 nadaljnji boljševiški oddelki napadli južnovzhodne in severnozapadne zaporne pasove. V obeh smereh so se gibali glavni sunki v območje železnice, ki poteka med Bugom in Dnjestrom. Sovražnikove napade so Nemci zajezili ali pa odbili Močnejše sunke je usmeril sovražnik na Zmerinko. Začasno obkoljena posadka porušenega mesta se ie prebila p^oti severo-zapadu in vzpostavila zvezo z glavno bojno črto.
Med Proskurovom in Tarnopolom je sovražnik prav tako napadel z močnimi pehotnim, 'n oklopnižkimi oddelki Na Proskurov je pritiskal s severa in zapada. V istih smereh ie napadal tudi Tarnopol. Dočim so Nemci ponekod sovražnikove napade krvavo odbili, so drugod njihovi protisunki proti napredujočim boljševikom še v teku.
Severno od B rodov vrše Nemci protinapade proti prodiraiočemu sovražniku. Tu so bolišev:ki izvedli obsežen manever, da bi se izognili težkim izgubam v Kre-
menških gorah. Zato so s svojimi klini prišli z ju.£^"zhoda do ceste Dubno—Brodi. Tudi tu so zavili proti jugozapadu in so po dovozu novih ojačenj napadli v smeri proti Brodom. Severno od mesta so naleteli na ž'lav odpor nemških grenadirjev. kj so prešli v več protinapadov in ki so v izprememb polnih boi ih zadali sovražniku težke izgube in ga zadržali. Enako hude borbe kakor pri Brodih se bijejo pri Kov-Iju, čigar posadka je znova odbila vse sovražnikove napade.
Letalstvo je na jugu vzhodnega bojišča, razen pri Kerču, kjer so bojni in strmo-glavni letalci uničili nekaj polno natovor-jenih prevoznih čolnov <er oklepnike in protiletalsko topništvo, s posebno močnimi oddelki poseglo v boje med Bugom in Dnjeprom ter na področju Zmerinka-— Tarnopol. Uničilo ie vozila, številne okiop-nike in topove, in porušilo pri napadih na boljševiške oskrbovalne zveze neki prehod preko reke ter berdičevski kolodvor.
Na južnem robu Pripjetskih močvirij se je sovražnik po svoj'h težkih krvavih izgubah. ki jih je debil prejšnje dni omejil na krajevne sunke, ki mu zopet niso prinesli nikakih uspehov.
V severnem odseku vzhodnega bojšča je, razen manjših spopadov zapadno od Nevlja in ob Narvi. vladal mir. pač pa so oživeli boji na visokem severu. Pri napadu dveh sovražnikovih polkov v kanda-laškem odseku so izgub li boljševiki okrog 400 padlih in ranjenih ter mnoso strojnic in ročnega orožja Podonavski gorski lovci so med napadom na neko sovražnikovo oporišče na murmanskem bojišču un čil< okrog 100 boljševikov ter privedli ujetnike.
Boji v Italifi
Berlin, 23. marca. V sredo je prišlo na predmostju pri Nettunu do obojestranskega živahnega izvidniškega in udarnega delovanja v istem okviru kakor prejšnjega dne. Na južnem boiišču so Angležmerič.~ni pri treh napadih uporabili tudi nekaj okloj-ni-kov, katerih pceadke so tvorili vsaj del>-loma Američani ali Britanci, dočim imajo še vedno Novoze'andci. In 'i-c-' ter Maro-čani n"'o<ro. da se meter za metron b~re za caestnake razvaline. Tudi z vzhoda proti Cassi nu izvršeni razbremenil-1' ^"n^di niso
megli preprečiti naravnost grozotnih k. vnih izgub te napadalnih divizij, ki niso m gJe premagati nobenega nemškega odpornega gnezda.
Iz ostalih olsekov bojišča javljajo o slabših sunkih britanskih čet ob jadr nski obali. Na področju severnovzhodno od ArieJ-lija so bili važni le zaradi velikih izgub, ki so jih imeli napadalci Nemške udarne četi1 so s protisunki uničile ali zavzele več britanskih oporišč.
Rtammsks narod za obrambo Besarabije
Bukarešta, 22. marca. »V trenutku, ko Je Dnjestr znova ogrožen, se vsi Rumuni združujejo v sveti prisegi, da ne bodo borbe nikoli opustil' in ne bodo štedili svoje krvi, da zagotovij -semu rumunstvu svobodo Besarabnec. v .'te »Porunca Vremii«, ki dostavlja, da mora biti rumunsko pre-bvalstvo med Dnjestrom in Karpati hranjeno z vsemi silami, ki jih premore narod Ce kdo v svoj! »neozdravljivi naivnosti« meni, d» bo mogoče rediti rumini-
štvo s politiko podložnosti, potlej se lahko sedaj ponovno prepriča o absurdnosti takšnega političnega gledanja. Komunizem predstavlja zgolj ojačeno obliko raznarodovanja, katere višek se vedno zrcali v odfronu v Sibirijo.
Kmetje, vaščani ! Poiščite staro zelezs in ga izročite skupnosti za blagor vas samih in sa blagor vašega bližnjega!
Petak, 24. DL IMi
Seje&sza spreobrnitev
Is včerajšnje objave Prevoda o prodajanju mesnih Jedi v gostinskih obratih Izhaja, da ae postopno uvaja vedno strožji režim pri pobijanju črne bora« in sploh vseh kriltev prehrambenih predpisov. Ob tej priliki smo preje« s metodajnega mesta naslednji apel, ki bo gotovo naletel na hvaležen odmev pri ogromni večini prebivalstva ln tudi ne bo zgrešil vtisa pri onih, katerih se neposredno tiče.
»JUTRO« št. 69
Beseda o naprednosti
Izmed najbolj priljubljenih in seveda tudi najbolj oguljenih fraz komunističnih agitatorjev in sploh simpatizerjev OF je fraza o »naprednosti« ali — kakor se sami izražajo po tuje — o »progresivnosti« početja OF. S to splošno frazo skušajo že kar v naprej pritisniti pečat »pazadnja-itva' ali — kakor spet sami pravijo po tuje — »reakcionarstva« vsem. ki se z njimi ne strinjajo. V svoji podrobni agitaciji. zlasti ko se še bore za posameznika, .'ci ga skušajo speljati v svoje vode, gredo še dalje in pripovedujejo svojim žrtvam da hočejo enkrat za vselej odpraviti iz slovenske politike nekdanio delitev med »klerikalce« in »naprednjake«, iz slovenskega slovarja pa stari pojem »napred-njaka«, češ da se za njim skriva samo stari liberalec. Zato oni niso več »napredni«, temveč »progresivni«, češ da je to tisti novi politični pojem, ki danes navdušuje množice vsega sveta, ker da je v enaki meri sprejemljiv za vse, ki so zares za obči napredek človeštva Kjer pa s tem razlaganjem ne uspejo, tam se kaj radi — zlasti nasproti lahkovernim »naprednja-kom« — poslužijo druge agitecijske zvijače, češ da se borijo predvsem proti »klerikalizmu« in da bi že zato moral biti vsak »naprednjak« z njimi. Kje je pač tu doslednost?
Zlaganost ofarske fraze o naprednosti pa se nikakor ne kaže samo v tej, recimo, agitacijskih nerodnosti. Bistvo je drugje. Predvsem je treba ugotoviti, da nam Slovencem beseda »napredek« vendarle več ali vsaj bolj po domače pove kakor beseda »progres«, ki so jo komunisti izvlekli iz slovarčka tujk samo zato. da bi slepili nepoučene, ki naj bi v tej komunistični »progresivnosti« videli nekai več kakor v »naprednosti« drugih, ki se zavzemajo za resnični napredek človeštva na vseh področjih. Da bi prikrili svoje resnične cilje, so se za svojo agitacijo oprijeli fraze o »ljudski demokraciji«, prav tako kakor so se v iste namene oprijeli fraze o »progresivnosti« namesto »naprednosti« Oboje je terej samo slepilo, za katerim ni nobene prave vsebine — razen tiste, ki jo krije v sebi program vsake komunistične stranke, pa naj bo organizirana kjer koii na svetu: duhovno in telano zasužnjenje narodnih množic.
Izraz ^naprednost* je obči pojem, ki nam obeležuje sleherno težnjo po stvarnem (in ne samo agitacijskem) napredku človeške družbe, od najnižjih do najvišjih družbenih celic. Iz zgodovinskega razvoja vemo, da se moramo samo v tej težnji po napredku zahvaliti za čedalje popolnejše (»naprednejše«) oblike človeškega življenja n da je bilo naprednih pokretov v vseh dobah vedno dovolj, da so kljub vsem oviram korak za korakom izsilile splošno resnično napredovanje človeštva. Prav tako pa vemo. da gonilni motor teh naprednih pokretov nikdar ni bil komunizem. Tudi po Marxovem manifestu iz leta 1848 se napredna gibanja niso osredotočevala okrog marksizma, saj se je ta omejeval samo na rušilno (destruktivno), ne pa na ustvarjajoče konstruktivno delo, ki naj bi človeštvu pokazalo sadove marksističnega »napredka«. Tudi boljševiška revolucija je prinesla samo sovjetski eksperiment. ki pa kljub 25 letom svojega tra ja -ja n ja ni pokazal nič drugega kakor to, da je komunizem kot družabni red ne-ustvarljiv.
Ne ?lede na to si mora vsak narod zase, \r kolikor teži res po napredku v sodobnem smislu, zastaviti najprej načelno vprašanje ali je za njegov napredek krvava revolucija zares tako nujno potrebna, kakor to načelno trdi marksizem. Na to vprašanje je že večina narodov odgovorila negativno, ne da bi zaradi tega smel kdo reči, da ti narodi ne marajo napredka. Prav tako je znano, da poznajo vsi civilizirani narodi celo vrsto prav sodobno naprednih pokretov. ki niso komunistični. Oče marksizma Karl Marx je deloval pred sto leti in nihče ni tako nepoučen in nespameten, da bi trdil, da se po Marxu ni rodil več noben napreden duh. Nasprotno, resnične pobornike občega človeškega napredka najdemo samo v nekomunističnih vrstah, to pa iz enostav-
nega razloga, ker se komunizem mimo aa* čela o nujnosti revolucije kot pogoju za obči napredek družbe Se ni povzpel do nobene droge zamisli, metode ali taktike za uresničenje pravega napredka. Marksistična dogmatičnost in znana oekosrč-nost. združeni s popolno nestrpnostjo, sta razen tega že od nekdaj ovirali sleherno pobudo in kratili vse oblike svobode, ki so najbolj zdrav temelj slehernega resničnega napredka. Komunizmu manjkajo torej temeljni, elementi za »progresivno delovanje.
Postavljati na splošno napredek v odvisnost od revolucije, ki je sama po sebi izrazito uničujoča, pa se pravi palmiti narode v stanje, ki ima vse pogoje za revolucijo. Pri večini evropskih narodov bi pomenilo to nazadovanje ne pa napredek.
V	tem smislu je komunizem pokazal svojo »naprednost« tudi pri nas. ko je po-žgal in izropal slovensko zemljo, pahnil slovensko ljudstvo, ker ni bilo »zrelo« za revolucijo, na rob propada in zdeoimiral našo življenjsko silo, da bi potem na razvalinah vsega tvarnega in duhovnega bogastva, ki si ga je naš narod ustvaril skozi stoletja stalnega prizadevanja za svoj obči napredek, gradil svoj novi red pod videzom neke »naprednosti«. Kakšne naprednosti vendar? Naprednosti nasproti čemu? Nasproti tistemu, kar je naš narod že imel, ali samo nasproti tistemn, kar je naš narod zaradi »nujnosti« revolucije izgubil?
Komunistični revolucionarni eksperiment v naših krajih nam najbolj drastično kaže vso zlaganost komunističnega »napredka«. In ker so konkretni dokazi zgovor-nejši od vseh teoretičnih, je fraza o »naprednosti« OF zavita v tuje slepilo o »progresivnosti«, za slovenski narod res samo fraza brez življenjskega pomena. Po svojih mislih in dejanjih so bolj napredni od komunističnih »progresivcev« celo vsi tisti, ki so nasedali komunistični frazi o »naprednosti« le zato ker so se pač čutili »naprednjake«. Še bolj seveda drži to za vse tiste, katerih napredni nazori so tako izklesani in zgrajeni, da nikdar niso podlegali komunističnim frazam o »pro-gresu«, ker si svoj »progres« zares konkretno in pozitivno zamišljajo in ne šarijo z njim samo kot s frazo.
Nadaljnji razvoj nam bo še bolje pokazal, da pravih napred-ijakov Slcvenri ne bomo našli med komunisti, temveč samo tam, kjer so se pozitivne in konstruktivne sile postavile v resnično službo naroda, da bi mu s svojim nstvarja.iočim, ne pa rušilnim, delom pripomogle k resničnemu napredku v povezanosti z našim bogatim dubovn'm izročilom. Samo na teh zdravih temeljih bo jutri mogoča tudi naša obča tvarna in duhovna obnova, pri kateri se bomo lahko zanašali samo na svoje zares napredne sile. Med temi pa ne bo komunistov. Kdor po izkušnjah zadnjih dveh, treh let še vedno veruje v »naprednost« ali »progresivnost« OF in komunizma, samo potrjuje, da se je za vselej izbrisal iz vrst pravih naprednih ljudi, verjetno samo zato ker v njem sploh ni volje za delo na občem slovenskem napredku. Kar je zdravo in nepokvarjeno, pa bo prav pri naši obnovi pokazalo svojo naprednost — v mislili in dejanjih. In to bo ogromna večina slovenskega naroda!
V	kolikor pa se OF za slepljenje naiv-nežev še vedno sklicuje na potrebo »borbe proti klerikalizmu«. ponavljamo, da je ta njena fraza ne le v nasprotju s frazo o pobijanju nekdanje delitve na »klerikalce* in »naprednjake«, temveč tudi v nasprotju z gonilnimi silami v ozadju tega pokreta. Ali so namreč komunisti sprožili svoj »osvobodilni« pokret na primer tudi v Črni gori ali Srbiji ali drugod na Balkanu zaradi »borbe proti klerikalizmu«? Tako naivno menda res nihče več ne misli zlasti odkar je titovščina tako jasno pokazala svoje prave namene. »Naprednost« ofarstva in vse titovščine, pa tudi komunističnih podvigov drugod je bila, je in bo samo v surovi borbi za oblast.
Naprednost je lepa reč, toda le za tistega, ki je ne nosi samo na jeziku Samo takšna naprednost bo tudi narodu koristila. Vse drugo je le puhla fraza. A. S.
Nova goljufija nemških sovražnikov
Kundmachungen
der Ernährungsanstalt
Fleischabgabe an! den Abschnitt »14-Mr«
Verbraucher bekommen am Samstag, den 25. d. M. bei Ihren Metzgern zu 15 dkg Bindfleisch gegen Abgabe vom Abschnitt »14-Mr« der von dem SVA ausegegebenen Lebensmittelkarten. Die Kunden bei den Metzgern von der Anfangsbuchstabe L—2 bekommen auf denselben Abschnitt auch 5 dkg Fleischerzeugnisse.
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesa na odrezek »14-Mr«
Potrošniki bodo prejeli v soboto 25. t m. prt svojih mesarjih 15 dkg govejega mesa proti odvzemu odrezka »14-Mr« marčeve živilske nakaznice, izdane od mestnega pre-skrbovalnega urada v Ljubljani.
Potrošniki, prijavljeni pri mesarjih od črke L—2, dobijo na Isti odrezek tudi 5 dkg mesnih izdelkov.
Sejte oljne rastline
Vsem kmetovalcem in vrtnarjem priporoča in naroča kmetijski oddelek pokrajinske uprave, naj zaradi pridobivanja jedilnega olja sejejo letos čim več sončnic in buč ali kake druge oljne rastline. Vsi znaki namreč kažejo, da bo preskrba prebivalstva z maščobami čedalje težja in da bomo v kratkem skoro popolnoma navezani na lastno proizvodnjo. Zato moramo napeti vse sile, da bomo pridelali doma čim več tega dragocenega hraniva.
Pripravlja se posebna naredba, s katero bodo vsi lastniki kmetijskih zemljišč obvezani posejati določeni del (približno 1/10) površine njiv z oljnimi rastlinami. Za naše razmere je najbolj priporočati sončnice in buče.
Mislite že sedaj, kje boste prihranili to površino in kako boste uredili sv mladno setev, da boste imeli potreben prostor za sončnice. Kmetovalci na Barju, ki so minulo leto sejali sončnico, so bili z uspehom zelo zadovoljni
Pridelovalci bodo prejeli pole« določene odkupne cene, ki bo v primeri s cenami za žito znatno višja, za vsakih 25 kg °dda-nega semena 1 liter olja po določeni maksimalni ceni, razen tega pa še polovico vseh na oddano množino semena odpadajočih oljnih tropin. Vestni pridelovalci pa bodo deležni še nekaterih drugih ugodnosti
Pridelovanje oljnih rastlin je združeno za kmetovalca z znatnimi gospodarskimi koristmi. Predvsem je olje izmed vseh vrst maščob človeku najprikladnejša, najlaže prebavljiva in za marsikoga, ki nima zdravega želodca, za one, ki bolehajo na vnetju žolčnega mehurja, pa ed,na maščoba, ki jo smejo uživati. Pridelovanja rastlinske maščobe je tudi cenejše kakor pa pridelovanje svinjske masti, ker moramo krmiti prašiča z drag;mi krmili, ki jih je treba najprej pridelati na njivi. Danes, ko kmetovalcu tako zelo manjka tečnih krmil, je posebno ugodno tudi to. da dobi ob oddaji semena oljne tropine, ki so najboljše in najizdatnejše tečno krmilo za molzno živino. Ce dodamo osnovni krmi dnevno 1 kg oljnih tropin, se poveča molznost krav za okrog 4 litre mleka
Setev oljaric je torej važna in nujno potrebna za vse. tudi najmanjše posestnike in tudi za one, ki obdelujejo samo majhno površino vrtne zemlje. Vsaka tudi najmanjša množina olja, ki jo bomo pridelali, bo prav prišla v sedanjih težkih časih.
Sporočite takoj, najkasneje pa do 10, maja, svojemu občinskemu uradu površino, ki jo nameravate zasejati s sončnico oz. bučami in pa skupno površino svoje obdelovalne zemlje (njive. vrt. vinograd, travniki). Pravočasno bomo še objavili, kje boste dobili potrebno seme in vse ostale podrobnosti
Od dne do dne se večajo potrebe. Darujte zato čimprej za Zimsko pomoč!
Bern, 22. marca. Potem, ko je atlantska listina doživela popoln polom in je s pomočjo sovjetske diktature postala naravnost prava burka, se je ameriški zunanji minister Hull spustil v novo varanje narodov, ki bi naj bolje ustrezalo izpremenjenemu položaju. Hull si krčevito prizadeva najti način, da bi se Zedinjene ameriške države in Sovjetska zveza mogle zediniti in bi tako sleherni prišel na svoj račun.
Hull utemeljuje svojo novo politično svetovno goljufijo s tem. da je potrebno »končati zmešnjavo in napačno tolmačenje ameriškega stališča v javnosti ter cjačiti izpolnjevanje določb atlantske listine.« V podrobnostih zatrjuje da temelji zunanja politika Zedinjenih držav na politiki »dobrih sosednih odnosov med narodi na podlagi svobode, enakosti, pravičnosti ;n nravnosti«. Z veliko kretnjo prehaja ame-rški zunanji minister preko dejstev, ki naravnost bije jo v obraz niegovi hinavski izjavi. Ali pa je morda hotel Hull imenovati izsilje-valno politiko. k; jo Washington vodi in uganja nasproti ibero-ameriškim državam, »politiko dobrih sosednih odnosov«? V tem pogledu podaia ameriški imperijalizem šolski primeT zlaganosti njegovih političnih načel in dokazuje svetu, kaj razumevajo v Washingtonu pod besedami »svoboda, enakost, pravičnost in nravnost«. Tudi poizkusi pritiska proti Finski in Irski razkrinka vajo Hulla kot prav nesramnega goljufa ki poizkuša preslepiti svet z visoko donečimi frazami in s tem zakriti brutalno resničnost in brezobzirni vankejevsk; imperi-ja'lzem.
Kar pa Hull nacfolje priporoča za ohranitev svetovnega miru. se lahko imenuje le stara, že davno zaprašena politična šara. ki se je že po prejšnji svetovni vojni izkazala kot popolnoma nazadnjaška in brezmiselna. Tako ponovno predlaga Hull »mednarodno zbornico«, kateri naj bi bile nredlcžene »mednarodna nesoglasja med posameznimi narodi, ki ogražajo mir« in ki naj bi poizkušala s pogajanji doseči poravnavo. Vse-takšne spore, ki ogražajo svetovni mir. naj bi razsojalo »mednarodno sodišče«. Vse to niso nikake nove ideje, temveč vse prej svoje stare že zavržene politične teorije, katerih edini cilj k nasuti narodom peska v oči ài jim pridigati mirovne ideologije ki jih «ploh ni/Vse to je zgolj pročelje, za katerim se skri-
va brezvestna zatiralna in izkoriščevalna politika imperijalizma. ki je skupna yankejem »n boljševikom, ter seveda tudi Angležem.
Samo po sebi razumljivo n- pozabil Hull v svojem programu niti običajnih fraz o «mednarodnem sodelovanju« in kar še drugega spada k govoričenju goljufov iz Bele hiše Hull poizkuša pc stari metodi zvabit? svet na lima-nice in zato zopet enkrat zahteva »poooino ravnopravnost med narodi. najsÀ so veliki ali majhni« in označuje načelo enakopravnosti kot »edino možno podlago sistema bodoče varnosti sveta«. Kajpak naj bo vsak narod svoboden in »naj tudi sam odloča o obliki in podrobnostih svoje vladavine«. Zelo značilno pa je. da nato takoj sledi omejitev, da je ta odločitev možna le v toliko v kolikor »ne spravlja ogra-žanja varnosti drugih narodov«. To naj bi bil verjetno most za boljševike Očividno ni prišlo Hullu na misel, da se to govoričenje nikakor ne strinja z boljševiško »svojevaino politiko ki se ne meni niti za enakopravnost kaj šele za obliko vladavine drugih narodov, temveč krat kornalo po svojih načrtih boljševiziran.ia Evro pe napada brezobzirno države ki si jih hoče priključiti, jim jemlje sleherno lastno življenje sleherno samostojnost in jih po boljševi-ških metodah zasužnjuje. Prav ti zadnji Hullo-ri predlogi jasno dokazujejo, kaj tiči za njegovimi predlogi, ki s0 pač zgoli preračunani za lovljenje norcev.
Vse za svsbodo
in neodvisnost Hrvatske
Zagreb, 22. marca. Na zborovanju hrvatske vseučiliške mladine je med drugimi govoril tudi vojni minister VokiC. V svojem govoru, ki je žel viharno odobravanje, je pc (udaril brezpogojno potrebo, da se doprinesejo za svobodo in neodvisnost države Se večje žrtve kakor doslej.
Dobesedno je dejal: »Ni važno, kaj je bil ta ali oni pred 10. aprilom 1. 1941., torej pred proglasitvijo hrvatske države. Tudi ni važno, komu in kje je ta ali oni prej oddal svoj glas. važno pa je, kako in koliko danes hrvatski mož in hrvatska žena doprinašata za skupnost. Brez širojjogrud-nega puščanja v nernar vseh teh malenkosti ne moremo doseči srečne ln zdrave bodočnosti hrvatskega naroda.«
Ogromen izbruh Vezuva
Madrid, 22. marca. Prof. Giuseppe Imbo, vodja observatorija na pobočju Vezuva je izjav'1, da izbruha po njegovih cenitvah vulkan vsako uro do milijona kubičnih metrov lave, vendar pa ni verjetno, da bo tolikšno bruhanje lave trajalo več dni. Boji se, da bo mesto Carcola do srede zvečer obdano od lave. Kot naslednji kraji so ogrožen« San Giorgio, Cremano ln Port-ci. Na nasvet profesorja so takoj pričeli lz-praznjevati Carcolo.
Imbo je nadalje izjavil, da bruha Vezuv sicer še z nezmanjšano silovitostjo, da pa doslej mi bilo nikakih znakov, da zavzema eksploz ven značaj. Verjetno je bil dosežen višek sedanjega izbruha v ponedeljek in torek zvečer- ko je okoli 17.30 in zopet okoli 20.30 bruhal vulkan ogromne množine lave, prahu in dima. Imbo je izračunal, da je lavo metalo 1.200 čevljev visoko, dm pa eoo miljo.
Izšel je
cnart&v roman Dobre knjige
V dovršenem prevodu Vladimirja Levstika prinaša Dobra knjiga ta mesec zanimivi roman znanega francoskega pisca O c ta va Aubryja.
NAPOLEONOVA VELIKA LJUBEZEN
(MARIJA WALEWSKA)
Naročniki DK lahko dvignejo novi roman ob običajnih poslovnih urah v naši upravi v Narodni tiskarni, oni pa, ki se jim romani dostavljajo na dom, bodo tudi marčevega prejeli te dni, ako ga še niso.
Kdor na Dobro knjigo ni naročen, lahko dobi Aubryjev roman v naši upravi ali v kateri koli knjigarni po ceni 13.— Hr za broširano in 28.— lir za vezano knjigo.
Četrt leta je že preteklo, odkar ste brali naš dobronamerni opomin pod naslovom »Tudi črni borzi bije dvanajsta ura*. Zares nismo pričakovali da bodo naie očetovske besede ne le ost si e brez odmeva, celo posmehovati so se nam, kakor bi pripovedovali pri stalnem oniz-ju plehke dovtipe in bi ne stali sredi zagrizene borbe za bol fio bodočnost človeštva
Da ostanemo pri nasi prispodobi, moramo žal priznati. da žtvi mnogo Ljubljančanov ie vedno po zgledu nesrečnih tovariiev potopljenega mesta Vrbe. Mar zares nočete uvideti, da nismo zapisali naših dobro mišljenih besed za ljudsko zabavo. V zadnjih dneh pe doživljajo že nekateri prav na svoji lastni koii bridko resničnost le-teh. mnogi drugi jim pa bodo še sledili. Od pipe sodčka že kapljal Zrr«ota\'ljamo pa vas. da bomo to pipo. če bo treba ne le povsem odprli, da, tudi izdrli jc homo Volenti non fit rniuria! (Kar ste iskali, to imate!)
Sedaj fe konec naše nad polletne potrpežljivosti! Nikar ne mislite, da je bila ta le jamo znamenie naie slabosti odnosno naše nemoči: potrpežljivost ie bila le znamenje našega dobrega srca. Tudi dober oče ne seže tpkoj za ogledalo po brezoiko, tern\^eč opazuje svojega ljubljenca in mu zlepa prigovarja. Tako tudi mi vam. naši ljubi Ljubljančani črnoborzijan-
Gospodarstvo
Položaj prehrane na Danskem in Švedskem
Beograjska »Donauzeitung« prinaša serijo člankov o položaju prehrane v posameznih državah. V naslednjem prenašamo iz tega lista vsebino člankov, ki se nanašata na Dansko Jn na švedsko:
Mrzlo racioniranje na Danskem
Neki pregovor pravi: »Nemec živi, da lahko dela. Šved jé. da lahko pije, Danec živi, da lahko jé«. To je v vseh treh točkah pretirano, vendar nI oporekati, da so Danci od nekdaj nagnjeni, posvečati pozornost materialni strani življenja. Pri tem je seveda upoštevati tamošnje klimatske razmere. Ce se ItaVjan zadovolji s testeninami in sadjem, s tem še ni dokazano, da 1<ahko Danec izhaja brez svinjake pečenke. Toda s severa piha na Danskem vedno oster veter in pozimi vlada hud mraz. Danec potrebuje močnejšo hrano. Tako se je na Danskem razvila dobra meščanska kuhinja, kjer je sočivje redko kakor kuhan krompr v Franci;!.
Kdor pride iz strogo racionirane srednje Evrope v Kodanj in sedi v kakšni luksuzni restavraciji, dobi vtis, da je prišel v oazo. Prf tem pozablja, kako malo je takih Dancev, ki si lahko privoščijo hrano v luksuzni restavraciji. Povprečni-' Danec je navezan na obroke, ki mu pripadajo. Tako dobi na primer 1 in pol Wozramn masla in 1 in pol kilograma sladkorja na mesec. Več s: normalni potrošnik ne more kupiti, kajti cene na črn"! borzi so za 200 cds*otkov višie in tudi blaga je na črni borZl malo. Oskrba z mesom je bila v zimf 1942-43 nezadostna in mesa v Koda-nju skoraj n* bilo dobiti. Medtem se je pcložaj zfec'jSal. V pokrajini je bilo le redko kdaj opaziti ponrankanje. Seveda pa tudi tam nI mogoč nakup mesa %i mesnih izdelkov v neomejenih količinah, četudi je potrošnja me«« na Danskem večja kakor kjer koli v Evropi. Racioniranje mesa je ; le deloma uvedeno. To nudi goteve pred-nosfc\ k^dar je rra trgu dovolj mesa. gre pa na ško^o not robnikov ob dnevih, ko je trg slobo založen. Potrošnik tfma pravice za nakup »vročenih količin in nikoli ne ve. al' bo l«hko nabavil m»so aH ne. Pač pa obstojajo omejitve v potrošnfi mesa, ki se izvala na ta način. da se vsak nakup mesa vpiše v kontrolno knUžico.
četudi ie oskrba na Danskem razmeroma uerodna, vendar imajo tudi Dancf svoje skrbi. Vse, kar 1e v zvezi s premogom, je težko dobiti. Tako je omejena tudi potrošnik plina. Premog mora Danska uvažati in ra dobi v komnenzaciio za tevoz svinj. Soričo pomanjkanja premoga se je precej povečala proizvxlnia šote. ki priha-ia na trg v obi'vi hriketov. Težkoče "maio Df^cl tudi pri oskrbi s tobačnimi izdelki. Nakup na črni borz? ni nrinoročij^v. Mar-rkdo se ie pri tem že opekel. Napravil je kisel obraz ko si je nrižeal figaro kuolje-no na črni borzi in je ugotovil, da je le zuu»ni* v«* iz tobaka.
Danska ni uvedla oblačilne karte, kar se sedal hudn maščuie. še pred devetimi meseci so Imeli trgovci znatne zaloge tkanin, oblek in dam«=kih noeavc. Danci so b'li mnenja, da je boli učinkovito »mrzlo« raConlranie. ki obstoja v tem, da se dopusti zviš^nie cen V resn*"ci vel1'a danes kon-fekc^-nirana moška obleka toliko, kolikor ?r služi povprečn' nameščenec v enem mesecu že s'aba stanrtercftia obleka velja 100 danskih kron. Obleko podraži še državni davek v vi S'ti i 10 prodajne cene.
Gosp-darski položaj kmetov je bolj zadovoljiv kakor pred vojno, ka^ti Nemčija p'ača dobre in stabilne cene. če pa je go-pooda rrki položai kmeta u «roden, tedaj tudi splošni gospodarsM položaj ne more biti v državi, kjer Sivi 50 % prebivalstva cd kmetijstva
Draginja na švedskem
Marsikateri površni potrvk iz Evrope lahko dobi na švedskem vtis. da je življenje fte prav Idealno. Toda marsikateri Šved se spominja udobja iz dobe pred vojno. Omelitve. Id jih je prinesla vojna tudi v nevtralni švedski, so navzlic temu občutne. švedske gospodinje imajo svoje skrbi, četudi lahko vsak dan pripravijo dobro obloženo mizo. V primeri s kritičnimi meseci zadnje zime se je položaj precej zbolj-šal in se danes lahko označuje kot skoraj brezskrben. Seveda ne smemo pozabiti, da je imela švedska pred vojno izredno visok življenjski standard in da zahtevajo klimatske razmere v mrzlem severu drugačna Svila kakor v toplih deželah. Tedenski obrok maščob znaša 250 g, kar je za švedske razmere malo. Neprijetno občutijo Švedi pomanjkanje sira. Obrok zna-Sa na teden le 50 g. V normalnih časih so m švedskem potrošili ttfrikrat toliko sira. Sploh «o se hranili Švedi pred volno predvsem % mesom, s kruhom ta «trom, ki «o danae raeioniranL Obrok mesa aiafa na
ci. opustite vaše umazane posle, dovolj je že hudih pregreh, prepolni so že vaši žepi smrdljivih zaslužkov! Zaključite čimprej vaše temno knjigovodstvo in nikar ne dopustite, da gß bomo morali zaključevati mi! Resnično vam povemo, hudo slabo boste odrezali
Na deželi grabite po nedovoljenih cenah «kopaj mleko in zavajale kmeta pri obvezni oddaji mleka na kriva pota. v mestu pa nimajo dojenčki njihove edine hrane dovolj, postajajo rahitični in mrjo zato da si prilasti zanje namenjeno mleko presiti požeruh s pritihotapijenim denarjem, če že kje. drži v tem primeru v polni meri svetopisemsko opozorilo: ».Ve peči kozlička v mleku nie<*ove lastne matere!«; Kdor ne spoštuje božjih zapovedi, ga kmalu zgrabi tudi mašče\ a'na roka oblastva.
Nihče na i ne poreče svoji kosmati vesti: Tako pnč morzmo deiati, da vsi n? pomriemo od lakote. Zdaj smo pa zamenjali naše vloge: Mi smo poslušalci, vi nam pa pripovedujete hudo ponesrečene dovtire Eno si pa za vselej zapomnite: nismo ne čluhi ne slem! Se je čas 7.a spreobrnitev, jutri bo nemp.re že prepozno. Pa še eno vam poi-emo na uho: vaših kaznovanih someščanov še ni dosegla vsa teža raz-sr jene pesti, kakor bi utegnil kdo misliti, temveč je bila to še vedno očetovska božajoča dlan.
teden 400 g. obrok kruha pa 245 g na dan. Na krušne karte se od časa do časa dobe tudi testenine. Obrok sladkorja je določen na 400 g tedensko. Zelo majhni so obroki riža. Nakup mleka je sicer neomejen, vendar je to mleko deloma posneto in vsebuje le 3% maščobe. So pa še marsikatere mntge stv?rl, ki za življenje niso neobhodno potrebne,, ki pa naprav jo življenje prijetno. Dodelitev kave in čaja je mikroskopsko majhna, toda od časa do časa dobe potrošniki vendar eno ali drugo. Težko se d"be tudi začimbe. Omejena je oskrba z milom, tobakom, tekstilnim blagom in čevlji. Med tkaninami je prosta le prodaja svile in umetne svile, vse ostalo je strogo racionlrano Kdor si kup' obleko, si v dobi veljavnosti oblačilne izkaznice fto je v poldrugem letu) ne more več mnogo nabaviti. Pri tem je treba upoštevat*. da so bili Švedi pred uvedbo racioni-ranja še dobro založeni. Usnjeni čevlji z usnjenimi podplati se lahko kupijo brez točk. črna borza, ki je preteklo zimo zavzela večji obseg v glavnih mestih, je b"la medtem potisnjena precej v ozadje in za oskrbo širokih slojev prebivalstva ne igra posebne vloge. V sn'.ošnem ie življenje na švedskem precej dražje, vendar je več kot znosno.
GOSPODARSKE VESTI
= Denarni zavodi na praznik Oznanjenja Device Marije v soboto dne 25. t. m. ne poslujejo.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hrvatska vlada je izdala zakonski predlog. po katerem delavci in nameščenci j industrijskih podjetjih ne smejo zapustiti dela ali zamenjati službo brez oblastvenega dovoljenja. Kršitelji tega predraga bodo kaznovani z denarnimi globami in zaporom — Te dni je bila v obliki trgovske tvrdke ustanovljena državna poslovna centrala za oskrbo prebivalstva, ki bo imela monopolsko pravico za nakup, vskladiščenje. predelavo in prodajo kmetijskih proizvodov. Bavila se bo tudi z uvozom in izvozom živil. — Na Kc-čuio. ki je sedaj osvobojena je prispela komisija Hrvatske državne banke, ki bo izvedla zamenjavo v prometu nahajaiočih se lir v kune — Da se olajša trgovinski promet z Nemčijo, so hrvatska oblastva dovolila. da smejo izvozniki v Nemčiio ob-težiti vagone za 1 do 2 toni preko dopustne tovorne teže Ta olajšava velja za določene tipe vagonov.
— Južnovzhodno države znižujejo svoj dolg v Nemčiji. Južnovzhodne države imajo nasproti Nemčiji precejšnje klirinške terjatve, ki so jih v zadnjem l^tu pričele uporabljati za nakup lastnih obveznic in delnic na nemškem trgu. Ker je Nemčija sama interesirana, da se saldo v kliringu čim bolj zmanjša, je odkup teh obveznic in delnic po možnosti olajšala. Tako je n. pr. odredila, da morajo vsi imetn.ki madžarskih obveznic te obveznice prisilno prodati. K^kor ie razvidno iz letnega poročila Madžarske narodne banke, znašajo te repatriacije že 230 milijonov pengov (od tega odpade 200 mirjonov na razne obligacije. 30 milijonov pa na delnice). V Slovaški so renatriacije dosegle že znaten znesek 350 miliionov slovask'h kron. Slovaška je odkuoila predsvsem delnice velikih delniških ^ružb. ki so bile v nemških rokah. Med drugim je bilo repatriiranih 40.000 delnic slovaške Narodne banke, ki so bile ob ustanovitvi slovaške Narodne banke vpisane v Nemčiji. Kakšen obseg so dosegle renatriacije obveznic delnic v Rumuniji ni mano, pač so dosegle v tem pogledu poučno sporočilo rumunske Narodne banke, da se je celotni rumunski dolg v inozemstvu z odkupom rumunskih državnh obveznic na inozemskih trsdh v zadnjem času zmanjšal od 63 5 na 45 milijard lejev, torej za 18.5 milüarde lejev. Od tega zneska odpade precejšnji del na obveznice, ki so bile v nemških rokah. Bolgarska Narodna banka pa poroča v svojem letnem poročilu, da je za zmaniša.-nje salda klirinških terjatev v Nemčiji odkupila od nemških veleindustrijskih podjetij v večjem obsegu bolgarske zakiadne menice, ki jih je bolgarsko finančno m ni-strstvo izdalo za plačilo nemških dobav tehničnega materijala na odplačilo v večletnih obrok'h. O odkupu delnic bolgarskih delniških družb, ki krožijo po Nemčiji in Protektoratu. pa so v teku pogajanja med Bolgarijo in Nemčijo.
= Nazadovanje proizvodnje zlata. Po cenitvah iz angleškega vira je svetovna proizvodnja zlata v lanskem letu padla na 30 milijonov unč. med tem ko je znašala v letu 1942. še 36 milijonov unč. v letu 1940. pa 40 milijonov unč. V treh letih se je torej noizvodnja skrčila za 25%. Najbolj je v preteklem letu natradova^a proizvodnja zlata v Zediri^nih državah, namreč od 3.62 na 1.36 milijonov unč. Kanarčka predzvodn+a se je sfcrWta. od 4.34 na 3.65 milijonov unč, južnoafriška pa ol 14.1 na 12-8 milijonov unč.
Kgowifeq
*	Radijske oddaje za italijanske miličnike. Iz Milana poročajo, da bo oddajala družba »EIAR« posebna poročila za pripadnike republikanske fašistične milice. Miličniki so ostali po 8. septembru brez posebnih poročil.
*	Nemški šahovski program v letu 1944. Kakor prejšnja leta, bo tudi letos veliko-nemška šahovska zveza priredila prvenstveni turnir, ki bo na Dunaju v drugi polovici avgusta. Naslov nemškega prvaka bo branil Lokvenc (Dunaj), ki je lani zmagal nad 16 sotekmovalci ter odnesel 83 % dosegljivih točk.
*	Po trojčkih petorčki. Žena v argentinskem kraju Belgrano živečega Italijana Diligentia je rodila zdrave petorčke, tn deklice in dva dečka. Mati petorčkov je zadnjič rodila trojčke.
Iz Ljubljane
u— Nova grobova. Po težki bolezni je preminul bančni uradnik v p. g. Milan Kenda. K večnemu počitku ga bodo spremili v petek ob 14 iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po petmesečnem mučnem trpljenju je v 55. letu starosti za vedno zapustila svojce ga. Mar'ja Hvala roj. Košir, soproga vodje strojne postaje v Kočevju. Za njo žalujejo scprog Josip, hčerka Mimi, sin Ludko in številno drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajnko spremili v petek ob 14.30 iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Poštni paketi za inozemstvo. Pokrajinska direkcija pcšte, telegrafa- in telefona v Ljubljani objavlja: Uveden je zopet promet s poštnimi paketi za Albanijo, Belo Rusijo, Bolgarijo, Češko-Morav_ sko. Dansko, Estonsko, Finsko, Grško, Hrvaško, Letcmsko, Litvo, Luksemburško, Ma Ižansko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Rumunijo, S. Marino, Slovaško, Španijo, švedsko, Švico, Turčijo in Vatikan. Palce ti so dovoljeni samo clo teže 5 kg. Vsakemu paketu je trebi priložiti izvozno dovoljenje, ki ga izda pokrajinska uprava. Pristojben'k je na vpogled pri vseh poštah. — Poštni pal oü za Italijo. Poštni paketni premet z osta1 imi pokrajinami Italije je še vedno ukinjen. Sprejemajo se samo paketi, ki vsebuje io zdravila al; ortopedične predmete in ki jih
Za hvala
Po trimesečnem bivanju v Ljubljani sem zdaj prejel potno dovoljenje za Beograd. V tem času sem se prepričal, da so Sloveči, o čemer nisem niti podvomil, dobri ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Slovenska duša je zmožna globokih čustev in je polna usmiljenja za vsakogar. Ne morem izraz ti vsega, har čutim spričo tega, ker je moja hvaležnost prevelika. Ne zastopam interesov drugih ali kake skupine, ampak samo svoje. čutim se dolžnega, da se posebej zahvalim bratom Slovencem na njihovem gostoljubju, ki so ga nudili meni kakor vsem povratnkom iz Italije. V Ljubljani ni osebe, ki bi jo zaprosil kakririe koli pomoči, ker vidim, v kako težkih prilikah žive dandanes tisoči Slovencev.
Bratje Slovenci — hvala vam za vaše gostoljubje! Posebna moja zahvala gre upravnemu odboiu in uradnikom Slovenskega Rdečega križa. Nj:hovo človekoljubno in požrtvovalno delo v vsakem času bo za mlade redove zgodovinskega pomena. Iskreno se zahvaljujem sestram SRK pod vodstvom vod:Ine sestre Vorinove; dne 19. t. m. so kljub hlacLneróu vremenu pospremile našega tovariša Ivana žarica na njegovi zadnji poti in zastopale tako njegovo mter in štiri sestre, ki željno pričakujejo, da b: se vrnil na svoj dom. Isto dolžnost je prevzela tudi ga. Marija Mainar jeva, ki ga je stalno obiskovala v bolnišnici in poskrbela na svoj račun za njegov večni poč;tek. Iskrena zahvala tudi njej! Enako se zahvaljujem odboru srbske pravoslavne cerkve in g. proti Mat-koViču.
Bratje Slovenci — še enkrat najlepša vam hvala za vse! Odhajajoč v Beograd nosim v srcu najlepše spomine na vas.
Zbogom! Vdani	^ M Brnovič.
Hišno zaklonišče naj bo prvenstveno v kletnih prostorih in v onem delu poslopja, kjer je nad njim največ nadstropij. Kjer ni kleti, uredite kak prostor v pritličju, lahko tudi veže in prebede, kjer pa ni voznega prehoda
Vse ukrepe protiletalske zaščite vodi oblastveno imenovani hišni sterešina. Ravnajte se po njegovih navodilih!
pošiljajo proizvajalne tvrdke, lekarnarji ali pooblaščene združbe, ter paketi, ki vsebujejo semena. Za pokrajine Lazio, Marche in Abruzzi in pokrajine, ki leže južno ol navedenih, se tudi taki paketi ne sprejemajo. Največja teža je dovcdjena do 10 kg. Vsakemu paketu je treba priložiti izvozno dovoljenje.
u— Petrolej za zaklonišča! Vsi oni, ki so vložili prošnje za petrolej za nadomestno razsvetljavo v zakloniščih in dobili od mestnega poglavarstva, odd. za protiletalsko zaščito, nakazilo za nabavo petroleja, naj pridejo po nakazani petrolej najkasneje v sredo 29. in v četrtek 30. t. m. v Nabavijalno zadrugo mestnih uslužbencev, Prečna ul. 2. Po tem roku zgube nakazila svojo veljavnost. Nadaljnje nakazovanje petroleja bo objavljeno v ilstih, čim občina dobi petrolej za te namene.
u— Delovni jubilej. Danes bo minilo 25 let, odkar je gdč. Pavla Janeževa nepretrgoma zaposlena pri tvrdki Goreč. V delavnici te staroznane trgovine s kolesi in drugimi športnimi potrebščinami na Go-siposvetski cesti že polnega četrt stoletja opravlja svoje posle v zadovoljstvo svojih delodajalcev pa tudi vseh kolesarjev, ki jim je v stiski potrebna strokovna pomoč. Čeprav postavno ni izučena za mehanično obrt. se vendar dobro razume na to stroko. Zato »frajlo« spoštujejo tudi njeni sodelavci, povezani v pravo prijateljsko družino. Vrsti gratulantov k delovnemu prazniku gdč. Pavle Janeževe se pridružujemo tudi mi.
u— Ponoči še zmrzuie. Včeraj zjutraj smo zabeležili precej občuten mraz. Živo srebro je namreč ponoči padlo na 5.4 pod ničlo. Tudi dnevna temperatura zadnje dni ni visoka, komaj da doseže 59C, čeprav imamo spet sončno vreme. Barometer se je dvignil. Hlad zadržuje prenagli razvoj rasti in brstenja. Star pregovor pravi: Če na dan sv. Gabrijela zmrzuje, potlej slana nič več ne škoduje.
u— Pogreb Gradiška Mirka bo v soboto ob pol 4. url popoldne iz Zalega na pokopališče v Dev. Marija v Polju.
Etto Dsbenjak
je naglo stopil na najvišji vrh v slovenski grafiki. V teh dneh je dovršil s suho iglo ilustracije za Dularjev roman »Krka umira«. Našo Dolenjsko je zajel v njenih lepotah tako močno in dovršeno, da. so te ilustracije nedvomno med najmočnejšimi njegovimi umetninami. Sicer pa se bedo o tesni prepričali vsi, ki bodo pri ljudski knj žni tomboli Zimske pomoči prejeli Dularjev roman. Pri bibliofilski tomboli P« bo šest srečnikcv poleg desetih knjig prejela v dodatnem dobitku originalne odtise Debenja-kovih bakrorezov, že samo ti o Itisi bi veljali najmanj dva tisoč lir. čez čas bodo predstavljali največjo redkost in največje bogastvo vsem, katerim jih bo podarila sreča.
u— Dijakinje n. c razre.'a Drž. trgovske
akademije z gesp. profesorjem raz.ednikom darujejo v počastitev spomina pok. ge. Pavle Udovičeve, matere njihove sošolke, 150 lir Društvu slepih.
u— Bcgato se v^m izplača malenkosten izdatek, ako si nabavite takoj »Del-vni koledar za vrt in sadovnjak«, ki vam zagotovi popoln uspeh pri proizvajanju zelenjave in sadja. Dobite ga v knjiga: ni Tiskovne zadruge.
u— Nesreče. 19letna hči posestnika Antonija Jarčeva iz Lukovice je kopala pesek, pri čemer se je odtrgala vrhnja plast zemlje m jo podsula: dobila je notranje poškodbe. Buh Matej. 74letni upokojenec iz Ljubljane, se je vsekal v levo nogo. Ana Tršanova iz Ljubljane se je vsekala v desnico. Glaven Stane 121etni dijak iz Ljubljane, se je vsekal v desno nogo. 36-letnega delavca Ivana Tovornika iz Ljubljane je povozil avto, pri čemer je dobil notranje poškodbe. Jurija Ušana, 76letne-ga upok. sprevodnika drž. žel. iz Ljubljane je na Celovški cesti Dodrl neki voznik; ima poškodbe na glavi Ponesrečence so prepeljali na zdravljenje v ljubljansko splošno bolnišnico.
Z Gorenjskega
Zbor°vanje v Kranju. Pred dnevi so se zbrali v okrožnem domu v Kranju politični vodje okrožnega vodstva, vodje organizacij in krajevni skupinski vodje iz vsega kranjskega okraja. Okrajni vod;a d-Pflegerl je izpregovoril pozdravne besede Nato so poročali krajevni skupinski vodje iz Dvora, Kranja, Škofje Loke, Predosilja in iz Sore. Sledila je splošna debata Nadalje so poročali politični in organizacijski vodje o svojih področjih. Zvečer je okrajni vodja povabil sodelavce k tovari-škemu večeru. Drugi dan je višji inženir Brähmeier predaval o nalogah oboroževal ne industrije. Vodja delovnega urada v Kranju pa je razmotrival zaposlenost ob
upoštevanju razmer na Gorenjskem. Na k#ncu je okrajni vodja Pfleger orisal politično in vojaško stanje ter je dal sodelavcem smernice in pobude za prihodnje
mesece.
V Gozdu-Martuljku so se štiri dni šolale mladinske voditeljice beljaškega okrožja. Po predavanjih so se zabavale s pesmijo in igro. V bližnjem času pridejo v podoben tečaj mladinske voditeljice špi-talskega in nato celovškega okrožja.
Umrl je na Koroškem dvorni svetnik dr. Edvin Kornau er ki je bil lani 10. oktobra odlikovan z glasbeno nagrado koroške dežele Ko je praznoval 75letnico, je bil dostojno počaščen. Po rodu je bil Celovčan, sin glasbenega učitelja in organista. Na graški univerzi je študiral pravo. je pa kmalu izstopil iz državne službe in se docela posvetil umetnosti Skladal je pesmi, zbore, pravljično igro, komorne skladbe in simfonično pesnitev »Totila« ter več simfonij. Predlanskim je opešal na srcu in ni mogel več kamponirati.
Oddelek za gospodinjstvo v Beljaka Je zadnji čas pregledal razna gospodinjstva ter se prepričal, ali so sposobna, da prevzamejo dekleta, ki morajo odslužiti predpisani rok. ter kmetijske vajence Pregled je bil zadovoljiv.
O dednih boleznih je v okviru ljudskega vseučilišča v Celovcu predaval višji medicinski svetnik dr. Kurt Meusburger. Opozarjal je zlasti na dalekosežne nove naloge, po katerih naj bi se preprečil dedno bolni naraščaj.
Nesreča s patrono se je primerila v Zgornji Beli. Patrono so našli otroci, ki so se začeli z njo igrati. Ko jo je razneslo, je bil šolar Gerhart Kmet nevarno ranjen in so ga prepeljali v beljaško bolnišnico. V Celovcu pa se je primerila nesreča pri razstreljevanju. Smrtno zadet je bil neki delavec, štirje drugi ranjeni delavci pa so bili prepeljani v bolnišnico.
S štajerskega
Turneja trboveljskega rudarskega simfoničnega orkestra, ki šteje 43 godbenikov iz vrst rudarjev, se je dobro obnesla. Nastopili so v Voitsbergu, Mürzzuschlagu, Donawitzu, Kapfenbergu, Fohnsdorfu in Esenerzu. Obisk je bil povsod številen. Orkester je igral Beethovnovo uverturo k »Prometeju« in Haydnovo vojaško simfonijo. Orkestru se obeta po teh uspehih lep razvoj.
Na prosvetnem zborovanju v Trbovljah
so člani trooveljskega kulturnega krožka in po krajevnih skupinah delujoči prosve-tarji razpravljali o bodočem delu. Vodja kulturnega urada Steininger je orisal prosvetno delo v vsem trboveljskem okraju. Vodja prosvetnega urada zveznega vodstva v Mariboru Taufar je pa orisal pomen proslave življenjskih praznikov in je dal potrebne pobude.
Roditeljski večer v Zagorju je bil prirejen v polni dvorani Heimatbunda. Dekliška voditeljica Franci Fritz je izpregovo-rila otvoritvene besede, nato so dekleta prepevala štajerske pesmi in uprizorila pravljično igro. Pvhalna godba in godalni orkester sta izvajala koračnice in valčke.
Potresni sunek so zabeležili seizmogra-fi un'verze v Gradcu v noči na 15. t. m. ob 2.31 zjutraj. Tresljaj je trajal eno minuto. Potres, ki je b"l lahek, so čutili v raznih krajih na Gornjem štajerskem.
Iz Trsta
Kontrolne odredbe prott zviševanj« najemno. V Tržiču je nastalo zarodi močnega dotoka preb'valstva pomanjkanje stanovanj. Pesled'ca je bila neverjetno zvišanje naiemn'n. Da se preprečijo te nezdrave razmere, je izdal tr?aški prefekt odlok, po katerem morajo deb'ti vsi najemodajalci praznih ali opreml,:en'h stanovanj ali hiš pred sklenitvijo najemninske pogodbe županovo dovoljenje.
Telefonski promet z Nemčijo. Telefonski in brzojavni promet med Nemčjo in Italijo je za ob1 as t va v Jadransvem Pn-morju zopet dovoljen. Druga služb-na mesta, privatniki in^tvrdke potrebujejo za to posebno dovoljenje.
Smrtna kosa. Dne 21. marca so umrli med drufrim v Trstu 48 letna Amalija Bubnič, 48 letna Antonija Hrovatin-Fatur, 41 letna Marija švagelj, 67 letni Simon Stare, 72 letna Ema Balog vdova Graber, 76 letni Andrej Zibic, 23 letni Ivan Sorič, 80 letna Anton'ja šinela. 89 letna Ida Vital vd. Bassa, 7 mesecev stari Bruno Lo-zej. 37 letna Frančiška Sirctlč. 78 letna Marija Eilender vd. Nolda. 82 letna J"si-pina čebula vd. Košuta. 46 letni Ivan Gruden, 62 letna Marija Vatovec in 92 letna Antonija Iliaš.
Himen. Porofi'li so se te cfni v Tretu uradnik Andrej Natoli i-n ur dnica Marjeta Fabr s, g^ometer G. Manz ni 'n gespo dinja Derna .Trebic. uradnik Karel DVg^ in gospodinja Irma Delie, mizar Remigij Gabriel; in gospod nja Ana Udov!čič. po-
ge Pavli Lovšetovi (2 leti), nato pri njeni hčerki Majdi Lovšetovi (1 leto) Zatem ie od^la na Dunaj, kjer se je šo!a'a pri znani dunajski pevski pedagoginji ge Rado-Daniehjev (pol leta) vrnivši &e v Liub jano je nada^evala svoj študij pri se Loh (3 leta) Gdčna Zakraj.škcva je koloratumi sopran in ima v svojem reperto-ariu med drugimi sledeče nart'je: M'cae'a (Carmen), Matilda (Viliem Teli) Gilda (Rigoletto) in Trav'ato G'ede igre ii oder ni popolnoma tuj. kajti nastopala je že po raznih düetantsk h odrih.
G. Anton Uršič je dramatičen tenor ki bo pel glavno moško partijo Franja Znan je po rožnih nastopih v pevskih zborih kjer je pel solistične partije in na raznih dMetnntskih odrih oderete Sola! se je pri prof Župevcu (1 leto), pel v Akademskem pevskem zboru in se šolal še privatno Pri v-odji pevskega zbora g Francetu M aro! tu (4 leta) in pn g Adu Da-rianu (2 leti) Naštudirane ima slerleče partije: Trubadur "a. Pinkertona Cavarado^s ja in Janka Pevec je po rodu Ljubljančan in je diplomiran jurist v upravni službi
Partijo Štruklja, izrazito buffo vlogo, bo pel naš stari znanec g Drago Zupan, ki je pel to vi oso v vseh dosedanjih vprizontvah »Gorenjskega slavčka« — razen letošnjih, kar jih je bilo doslej.
Pomladanska nmetnostna razstava
Nedvomno ugotavlja naša javnost z zadovoljstvom da dobiva podobno kakor v glasbeni in koncertni panogi tud' nrirejanje umetniških razstav bolj in bolj oblike ustaljen h do določenih presledkih se redne vrstečih prireditev. Tako 9o postale večje umetniške taista ve tudi v Ljubljani napeto pričakovan do-
morski kuhar Heribert Mayer m gospodinja Silvana Piter, pomorski natakar Alojz Garza in nameščenka Nerina Pipan, kmetovalec Jos'p M Blej in gospodinja Ana Prodan. Slikar Peter Purinani in gospodinja Nela VerSič, mehanik Rudolf Trampl in gospodinja Ermila Flego. nameščenec Marij Besinjak in gospod'nja Elda Kulav-čič, kemik Peter Sturman in gospodinja Emilija Kraljič.
S i čilski slikar razstavlja. Slikar Josip Sorano lz Sirakuze je razstavil svoje slike v prostorih umetnostne galerije na Korzu. Slikar Angel Brom bo iz Chioggie pa je otvoril svojo razstavo slik v prostorih tržaške umetnostne galerije.
Tržaški poštenjak. Ivan Giovanelli iz Trsta je našel v tramvajskem vozu proge št. 6 ročno torb:co, v kateri je bilo več denarja, razen tega tudi oblačilne nakaznice, razni dragoceni predmeti in dokumenti. G. Giovanelli je izročil najdene predmete pol'cijl. ki je ugotovila, da je v tramvaju pozabljena ročna torbica last ge. G. Vasari lz Milj.
Ponesrečenci. 61 letna gospodinja Antonija Lugnani iz Firana si je pri padcu zlomila desno nogo. 37 letnega krojača Karmina Esposita iz Julijske ulice 40 je povoz'1 na Goldonijevem trgu tramvaj proge 6. Povoženec ima poškodbe na obeh ramah. Ponesrečil se je med delom v obratu »Hvac 42 letni delavec Enej Parisini iz Longerske ulice 26. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
Iz Gorice
Potrditev osebnih Izkaznic. Mestna občina objavlja: Imejltelj' osebne izkaznice goriške občine, ki niso prejeli povabila za predložitev izkaznice v svrho potrditve, se pozivajo, da se zglas'jo s svojo osebno izkaznico v uradu za osebne izkaznice v ulici Diaz 13 do 25. marca od 8. do 18. Po poteku tega roka ne bodo več nepotrjene osebne izkaznice, izdane od goriške občine, veljaven dokument osebne identitete. Njihovi imejitelji bodo zaustavljeni po policijskih organ'h
Proslava 15 letnice nadSkofovskega posvečen ja bo na praznik dne 25. marca v goriški metropolitanskl cerkvi. Gcrišk. nadškof Margotti bo imel slovesno mašo, ob sklepu bo pedetil vernikom evharistič-
ni blagoslov.
Vsak dan nezgode. 48 letni upokojenec Franc Marki iz Podgore je padel s kolesa in obležal z nevarnimi poškodbami. Njegovo stanje je precej resno. Triletni Stanislav Legiša iz štandreža se je polil z vrelo kavo. Ima opekline po obeh rokah. Levico si je ranil med delom pekovski pomočnik Katfm'T Doržak. Poškodbe po levici je dobil pri iztovarjenju težkega soda delavec F. Kraševec. Levico si je ranil pr'' sekanju drv 18 letni Ernest Kupin iz Solkana. 39 letni kmetovalec Alojzij Na-nut iz šentpetra je šel na drevo lomit suho vejevje. Padel je na tla in si zlomil desno podlahtnico. Pri razkladanju vel k h kosov kamenja se je ponesrečil 53 letni delavec Josip Bürger iz Podbrda. Ima rane na desni nogi. Levo nogo si je zlom 1, ko je šel po vode k vodnjaku, 73 letni delavec Henrik Vidmar iz Ulice sv. Gabrijela 27. Slične nezgode kakor Burgaria je doletela tud: 53 letnega delavca Josipa Busarja iz Grahovega Lna poškodbe na levi nogi. Onesvestil se je v Ulici sv. Antona 64 letni Luka šuligoj. Levo podlahtnico si je ran 1 med kmetskim delom 26-letnl kmetovalec Silvi Romar iz Kanala. Vsi ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici.
V Gorici okradeni ljubljanski trgovec.
34'etni trgovec Ladislav Krlnšček iz Ljubljane se je mudil te dni v Gorici po opravkih. Med drugim Je bil v živil kem urodu v Crispijevi ulici. Svoje kelo je pustil p ed vholom. V uradu je ostal armo tri minute, vendar je to zadoščalo, da se je med tem neki neori'liprav polastil njegovega kolesa in ga odpeljal.
Izrjpano stanovanje. V stanovanje 58-letne Petre Moravec so se splaz li drzni tatinski zlikcvci. Odnesli so več žensk'h volnen h oblek, čevlje, nekaj ž vil in druge potrebščine.
Iz Hrvatske
Medicinska fakulteta tudi v Splitu. Po
otvortvi zdravniške fakultete v Sarajevu obljublja hrvatska vlada tudi otvoritev medicinske fakultete v Splitu, ki naj omogoči čim večje število izšolanega zdravniškega naraščaja.
l>ktorat Nemške akademije v Dubrov-n'ku je prevzel d'sedanj nemški lektor v Os^eku. prof. Engesser.
N°v župan v Tuzli. Hrvatski notranji minister je imenoval za župana mesta Tuzle L. Sijerča za podžupana pa M Fra njiča.
Prva izvedba sinfoniete za mandolinski orkester. Hrvaški radio je predvajal sin-fonieto v štirih Havkih z naslovom »Iz hr-
godek. ki daje celotnemu razstavnemu življenju našega mesta pomen kulturne tradicije in iz te izvirajočih družabnih običajev. Če je osredotočeno delovanje oficielnih ustanov in društev prvenstveno na zredne prireditve, na nrimer na jubi'ejne m posmrtne razstave, tedaj velja na drugi strani prizadevanje zasebnih galerij in salonov bolj uveljavljanju zasebne niciative. v katere okviru nastopajo najlaže in najrajši umetniki poedinci. začetniki pa tudi večje ali manjše skupine že priznanih slikarjev in kiparjev.
Kakor čujemo, prioravlja Galerija Obersnel tudi za letošnjo Veliko noč obsežno in izbrano razstavo na jnove š'h del neknterih naših starejših in mlajših umetnikov. 2e uspela božična raz tava je pokazala, da so rodila stremljenja mladega rodu glede napredka in kvalitete upravičeno pozornost občinstva, ki s potrebno uvidevnostjo in naraščajočim zanimanjem zasleduje razvoj in borbo tako starejših kakor tudi najmlajših generacij slovenske umetnosti Kljub nvirajočim težavam, kj jih prinaša doba, in morda prav zaradi teh je pridobilo pospe-ževanje in razumevanje kulturnih in umetnostnih potreb v na'em narodu na pomenu. Del njegovih marljivih, čeprav skromnih in nepopolnih sil na torišču upodabljajoče umetnosti bo na bližnji razstavi razodel svojo vrednost in svojo ceno.
Spomladanska razstava, ki jo prireja in organizira v svojih prostorih Galerija Obersnel. bo združila okrog 17 umetnikov 'n bo obsegala izbrano kolekcijo okrog 60 del izvršenih v zadnjih Šestih mesecih. V spodnjih prostorh Galerije bodo »stavljena dela pok R Jakopiča pek. I. Vavpotiča M Stern ena- F Tratnika m drugih. Razstava se bo odpria na praznik
vaške Bačke« ki jo je za orkester mandolin skomponiral Josip Andrič. To je prvi, nekoliko smeli poizkus, da bi se pdi ▼ kompcricijah za mandolinski orkester uveljavili zakona simfoničnega ustvarjanja.
Predsednik Hrvatskega Rdečega kni» dr Kurt Hühn je odpotoval v Švico, da vrne lanski obisk odposlanstva mednarodnega Rdečega križa na Hrvatskem. Hrvatska Rdeči križ je po zadnji seji vodstva razdelil blizu 6 milijonov kun potrebnemu prebivalstvu na Krku, v Mostarju, Sarajevu. Sinju in Crikvenici.
Beieinica
KOLEDAR
Petek, 24. marca: Gabrijel.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: SestricL
Kino Sloga: Noč brez slovesa. Kino Union : črno na belem.
DE2URNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
ZATEMNITEV
je strogo obvezna od 19. ure do 5. ure!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek, 24. marca: Zaprto.
Sobota, 25. marca, ob 18: Lepa Vida. Izven.
Cene oi 24 lir navzdol.
•
Debut Lada Korošca v Drami. Novcanga*-
žirani član Drame Lado Kcirošeč, rodom iz Zagorja, bo nastopil drevi prv-č v večji vlogi. Igral bo Dioniza v Cankarjevi »Lepi Vidi«. Mladi igralec je gojenec konservatoeija, kjer je bil v Dramatični šoli učenec C. De-bevca in prof. O. šesta. Pcäeg tega je eden izmed mnogo obetajočih mladih basistov in študira petje pri J. Betettu. Trenotno nastopa v Drami v majhni epizoli kot hlapec v Kleistove m.»Razbii.em vrču«. Dioniz v »Lepi Vidi« je za mladega začetnika odgovorna naloga, v njej bo novi igralec lahko pokazal plodove svojega dosedanjega igralskega študija. — Ostala zasedba je sledeča: Lepa. Vida — šaričeva, njena mati — Kraljeva, Polianec — Jan, Mrva — Debevec, Damjan
—	M. Skrbinšek, Dolinar — Gregorin, Milena — Ukmar-Boltarjeva, zdravnik — Cesar, štulent —Starič. Rčž ser: C. Debevec. Scena: A. Gerlovičeva. Kostumi: Dagmar Kačarjeva.
OPERA
Petek, 24. marca: Zaprto. Sobota., 25. mami, ob 14.30: Princeska m zmaj. Mladinska opereta. Cene od 28 lir navzdol.
Ob 18: Gorenjski slavček. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Debut sopranistke Majde
Zakrajščkove in tenorista Antona Uršiča. *
Mladinska opereta J. Gregorca »Princeska
in zmaj« ima za vsebino zgodbo o dečku čistega srca, ki so mu prei oko vale sej onice, da bo postal kralj. Dejanje pokaže njegov boj s treglavim zmajem in rešitev p.in-ceske, pri kaiteri pomagajo razna tajna bitja; palčki in gozdne živali. Glavne vloge bodo igrali: o če— Marenk, nviti — Koširjeva, Jcško — Barbičeva, Anica — Siardova, cigan — Piajiecki, kralj — Humer, kraljična
—	J. Boltarjeva, norček — M. Sancin. Dirigent: J. Gregore. Režija: M. S^včeva. Ko-reograf : P. Golovin. — Za m predstavo veljajo vstopnice, datirane z 12. marcem t. I-, ko je bila »Princeska« napovedana in se ni mogla vršiti.
Oddajnlška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 24. MARCA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, nrperved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert Malega orkestra, vodi Albert Dermelj. 14.00—14.10: Poro" il a v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Komorni zbor. 18.45 do 19.00; Iz pesniškega sveta; A. Adamič, šola v predmestju. 19.00—19.30: Koncert Kmečkega tria, 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napovel sporeda. 19.45—20.00: Glasbena, medigra. 20.00—20.15: Poročila y nemščini. 20.15—21.00: Iz opernega sveta; pojejo: Krže Erna, sporan; Pap1 er Albert, tenor; Gregorin Miro, bariton. 21.00—22.00: Od napeva do nape va. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00; Pod zvezdami juga»
dne 25. t. m. in bo trajala predvidoma do Velike noči, t j. do vključno 8. aprila.
Zapiski
TlnunermannSova drama o Breuglu. V
naši kulturni kroniki smo že zabeležili, da je znani flamski pisatelj, tudi v naš jezik prevajani Felix Timmermanns spisal skupaj s Crau Jacobsom dramo o znamenitem flamskem sli kai-ju Breughlu, čigar življenje je Timmermanns obdelal tuli v znanem romanu. Ta drama je imela nedavno krstno predstavo v nemškem državnem gledališču v Krakovu. Drama za razliko od prejšnjili poizkusov, ki so prikazovali boje zoper špansko gospodstvo nad Flamci, bolj poudarja kontrast med kmeti in meščanL Kmete kaže z vsemi njihovimi vrlinoimi in slabcstml, meščane pa slika kot oportu-niste, ki v okviru velemestnega življenja sklepajo kompromise s španskimi osvoje-valci. Krstna pre 1 stava te zanimive igre je imela velik uspeh.
Poljsko ljudsko gledališče v Krakow. »Deutsche Adria Zeitung« je minule dni zabeležila, da je bilo v Krakovu slovesno otverjeno poljsko ljudsko gledališče. Pri otvoritvi je mestni glavar dr. Krämer poudarjal, da je hotel generalni guverner s tem nuditi poljskemu prebivalstvu stalno gledališče, ki ne bo služilo priviligiranim slojem, marveč zlasti delovnemu ljudstvu. Le - to bo dobivalo za vsako predstavo določeno število prostih vstopnic, ki jih bo delila nemška oblast. Poljsko vodstvo gledališča je sestavilo repertoar z cperaml, operetami, dramskimi predstavami. Za ustanovitev novega gledrrä'a sta ae ob otvoritvi zahvalila prof. Petrowicz v {menu prebivalstva, 851etni Igralec Senowski pa v imenu igralcev.
Četrta javna produkcija šole Glasbene Matice
Na četrti javni produkciji gojencev šole Glasbene Matice mladinskega oddelka gdč. Silve Hrašovčeve v sredo zvečer v mali fil-harmonični dvorani smo spet lahko ugotovili troje: da imamo mnogo domačih mladinskih glasbenih avtorjev, da razpolagamo s sposobnimi glasbenimi pedagogi in da se naša mladina z vsem veseljem oklepa clasbe. Izvajani spored je obsegal izključno slovenske mladinske skladbe, zato pa ni bil nič manj pester in zanimiv. Po nastopajočih gojenkah in gojencih bi ga lahko razdelili v dva dela. vendar so vsi učenci izvajali svoj program zadovoljivo in v skladu z dobo pouka.
Prvi je zaigral štiri Osteičeve bagatele učenec II. razreda nižje šole Janez Korenini Potem je gojenka istega razredia Vidojka Serši-čeva prepričevalno absolvirala svoje točke, in sicer Skerjančevo Na vasi. Šantlovo Dimnikar gire, spet Škerjančev Rej in Šantlovo Veverico. Kot tretja je prišla na oder Polonca Matičiče-va. tudi učenka II. razreda nižje šole. Zaigrala je iz Škerjančeve zbirke diatoničnih preludi iev Lfepavanko, Otožnost. Podoknico in Valček.
Med naprednejšimi gojenkami je nato učenka 4. razreda nižje šole Tuša Hribarjeva sigurno odrigrala Tomčevo Predico. Sancinov Eie-glèni valček in Mihelčičeve: Uspavanko, Zvonove ter Vrabce in strašilo Prvi razred srednje šole je zastopala Milena Zorčeva Njen sipered je obsegel Šivicov Mikijev god in Mirce Sancinove Valček in Rej Najobšimejši program je izvajala gojenka IT. razreda srednje šole Vanda Mahničeva. Zastopani so bili Šan-
tel z Invencijo, Premrl s skladbo Pr otrocih. Pavčič s Spomini na prvi ples in Hrovatin z Južnjaškim kolom. Zaključni točk' javne produkcije sta bili štiriročna nastopa Tuše Hribarjeve in Milene Zorčev-e ter Leje Pavlinove in Tatjane Korunove. Prvi dve sta zaigrali Tomčev Šopek božičnih pesmi, ki je zaradi svoje domačnosti žel pri poslušalcih največ odobravanja. Poslednji dve pa sta odigrali Tomčevo skladbo Male varijacije na pesem »od kneza Marka«.
Mala Filharmonična dvorana je bila dobro zasedena in 60 bili navzočni z izvajanim sporedom zadovoljni.
Novi pevci v »Gorenjskem slavčku «
Kakor je že znano iz raznih predhodnih primerov. preizkuša vodstvo gledališča mlade pevce, ki bi morebiti prišli v poštev za angažman. tako, da jih pusti nastopati v odgovornih par-; tijah, kjer lahko pokažejo svojo vzpo6obljenost j in pevsko znanje.
! Jutri bomo imeli priložnost slišati Foerster-| jevo opero »Gorenjski slavček». v kateri bodo j nastopili v treh glavnih partijah mladi začetniki To so:
Gdčna Ema Kržetova. učenka g. Ada j Dariana. ki je znana opernemu občinstvu po svojem nastopu kot Marinka v »Prodani nevesti« m kot Ninon v »Gorenjskem slavčku«. Tokrat bo pela glavno žensko paitiio Minke. ki je dovolj obsežna, da more v njej mlada pevka pokazati svojo pevsko tehniko in igralsko darovitost.
Popolnoma nov pojav na našem odru bo gdčna Majda Zakrajškova rodom Vih-ničanka, ki bo nastopila v partiji Ninon. Petje je študirala že z osemnajstimi leti najprej pri
Spedatitele poštnih znamk — sežgane
Pri pretiskavanju italijanskih znamk za znamke Ljubljanske pokrajine je veljalo na čelo. da morajo biti vses ranéko solidne ter tako tudi na zunaj pokazati vso resnobo prizadevanj pok raj nske uprave za red v pokrajini. S špekulativnimi nameni marsikatera država sama kuitivira najrazličnejše specia itete. kakor filatelisti imenujejo znamke z raznimi pogrežkami. Pn nas je bilo čistr narobe zaradi prepričanja, da tako umetno kultiv'ranje spe-cialitet same škoduje kreditu n vrednosti znamk. Vse pretiskane znamke so bile natančno pregledane in izločene so bile vse specialltete Se prej pa moramo povedati da je Ljud ska t skarna stori'a prav vse, da je biio zares izredno malo makulatur. kakor tiskarne z omalovaževanjem imenujejo za zbiralca dragocene fcpecialitete.
Naj navedemo samo en primer skrbnosti in natančnosti Ljudske tiskarne, da bi bile znamke pretiskane čim popolneje ter s čim najmanjšo izgubo znamk. Kei posamezne pole niso bile enakomerno obrezane ter bi bili zato pritiski na znamkah premaknjeni, je za odlični pretisk znamk najbolj zaslužni mojster g. Edvard Ažnoh vodja strojnega oddelka, izumil poseben postopek, ki je pa dal tiskarni ogromno dela Pripravil je namreč skrajno precizno mero ter na poli določil dve točki, nato pa rf<ozi te dve točki dal zatakniti dve igli. da so bile tako vse pole enakomerno' razvrščene. Tako zložene pole so büe še enkrat obi ezane. To skrajno natančno in zamudno delo je vse pretipkavanje precej zavleklo, vendar pa z najlepšim učinkom, kar nam dokazujejo znamke same Seveda se je tudi primerilo, da. je kak preti k ušel čez sliko znamke na beli rob. toda pri preg'edu vseh znamk so b;lc take znamke, kjer pretisk sega na beli robček izločene Pri mlijonskem številu vseh znamk se je naravno tudi pripetilo.^ da se je kaka taca znamka izmuznila preutrujenim očem. Tako je prišlo v promet vendar nekai malenko&tn:h specialitet, ki jih zbiralci zelo iščejo in seveda dobro plačujejo.
Ker je poštna uprava dobila nepretiskane znamke z vseh strani, je bilo tudi dosti pol tako ali tako poškodovanih, zlasti je bilo po več po! zaradi vlage zlcn'jen;h Sicer je večina trkih znamk še perabnih za frankiranje. vendar pa za obiralca kakor koli ledirane znamke nimajo nobene cene Pri zlepljenih polah so ostali na znamkah koščki belega papirja nad nj m; ležeče po'e Zato bomo morda našli tudi kako znamko, kjer je kaka črka ali de! pretisk a natisnjen kar na taki beli krpic» znamke. Teda zelo redko, ker so vse take znamke morale v makulaturo
Sicer pa pri tisk?nju skoraj ni bilo specialitet, prav vse pole so b:le pravilno vložene, da ni bilo niti ene z obrnjenim, na glavi stoječim pretiskom. Tudi dvojnega pretiska ni b lo nobenega saj je bila samo ena pola pn poskušanju barve dvakrat pretiskana. druga pa dvakrat, toda vselej z druao barvo Dvotiskov torej filatelisti ne bedo našli, keT jih ni.
Prav tako pa zbiralci ne bodo 'meli sreče pri iskanju pogrošnih pretiskov, čeprav so bile popolnoma po naključju štiri pole frankovne znamke po 0.75 L napačno pretiskane z nem-ško-slovenskim pravokotnikom, ki spada na znamko za 020 L Obe znamki sta namreč
KINO CTNION
Telefon 22-21
Najboljša veseloigra sezone s priljubljenim komikom H. Moserjem
ČRNO NA BELEM
Dunajski slaščičar je hotel po vsej sili, da postane njegova hči doktorica, končno pa je moral popustiti, da je dala šoli slovo in se poročila s simpatičnim dimnikarjem V ostalih vlogah: Elfriede Datzig, Paul Horb iger in Hans Holt Predstave ob: 16. in 1915 uri
KINO SLOGA	Telefon 27-30
Nov UFA-film bogate ln globoke vsebine. po noveli VV. Kimmich-a. z naj-markantnejšimi filmskimi umetniki
NOČ BREZ SLOVESA
Tragična zgodba o usodepolnem srečanju, usodni ljubezni in zanemarjenem zakonu
Anna Dammann, Karl Ludvik Diehl, Hans Söhnker Predstave ob 15., 17. in 19. uri
KINO MATICA	Telefon 22-41
Zanimiva zgodba dveh mladenk, ki prideta vsaka na svoj način do življenjskega cilja. Glasba, balet!
SESTRICI
V glavnih vlogah: Gisela Uhlen, Marina v. Dittmar O. VV. Fischer Predstave ob delavn'kih ob: 15., 17. in 19. uri
rdeči in obe imata pretisk temnomodre barve. Popolnoma po kaj razumljivi in lahki pomoti so prišle namesto pravilne znamke za 0.20 L v stroj po barvi skoraj popolnoma enake znamke po 0.75 L ter tako dobile nemško-sloven6ki pretisk namesto pravilnega slovensko-nemškega pretiska Ze pri četrti poli je bila pa napaka opažena, takoj nato pa tudi vse znamke prečrtane z modrim svinčnikom ter tako uničene Sam pn dveh ali treh vrednostih, razen že prej omenjenih dveh polah, je bilo pr; poskušanju učinka barve nekaj po! namenoma pretiskanih z drugo barvo, kakor so bile znamke končno pretiskane. Te znamke veljajo seveda samo za eseje ali poskusne tiske ter niso prišle v promet.
Kakor je 21. februarja posebna komisija po naročilu gospoda prezidenta razžagala vse kli-šeje in jih s tem popolnoma uničila, tako se je po nalogu gospoda prezidenta, div. generala Leena Rupnika, tudi v sredo 22. t m spet sestala komisija k sežiganju makulatur V Ljud sko tiskamo so prišli spet zastopniki oblasti n interesentov ter javnosti: tajnik gospoda pre zidenta, fregatili kapitan Rene Podhorsky kot zaupnik gospoda prezidenta. tajnk gospoda prezidenta Ante G^ber kot strokovni svetovalec v kemisfiji za pretiskavanje znamk pokrajinski direktor pošte, telegrafa in telefona dr. Janžekovič Franc s svetnikom Vladimirjem Bajukcm m sekretarjem Francem Gregončem kot član: komisije za pretiskavanje zmak. orož-niiki stctn:k dr Vitko Modic ket član komisije za pretiskavanje za policiisko upravo, ravnatelj Ljudske tiskarne Jože Krsm^rič z višjim faktorjem Vilkom Čečem pa kot č'ana komisije za pretiskavanje za Ljudsko tiskarno Ka-koT k uničenju khšejev so bili pa lud sedaj v komisijo povabljeni predstavniki dobrodelnih ustanov, namreč predsedivk Zimske jjomoči, svetnik Narte Velikonìa. za Dobrodelno pisarno škofijskega ordinaria ta dekan Matija Skrbeč, za Urad za delovno službo m obnovo major inž. Dušan Rozman ter za Slovenski Rdeči križ prcdsedn:k dr Oton Fe(t;ch a široko javnost je zastopal oredsednik Slovenskega novinarskega društva, glavni urednik Ruda Jurčec.
Pod predsedstvom pokrajinskega direktorja pošte, telegrafa in telefona g. dr Franceta Janžekoviča je iz vestno preltetih, pregledan h in razporejenih makulaturnih znamk komisija izločila nekaj najzanimivejšh primerov za muzejske namene. Komisija se jc pri zopetnem štetju prepričala, da so bile prav vse znamke pravilno preštete, obenem je pa ugotovi'a da ne manjka niti ene znamke ter so vsi računi popolnoma pravilni Po dolgotrajnem pregledovanju štetju in izločitvi za muzejske namene primernih znamk so bile vse makulature pred očmi vseh članov komisije vržene v peč centralne kurjave ter je bilo ugotovljeno, da so popolnoma zgorele. Za muze:ske namene odbrane specialitete in poskusni odtiski so bili pa po posameznih vrstah popisani na posebnem prejemnem in oddajnem lista ter je bil e~t iz vod primopredajnega lista izročen freg. kapitanu Podhorskemu za gosnoda prezidenta Seveda je bil o vsem sestavljen tudi natančen zap:snik. ki so ga pcdnisali vsi ude'ezenci. nato je bil pa en izvod tega zaoisnika pr'ključen ohranjenim znamkam, zavitek pa zapečaten in tudi podpisan od vseh članov konvsije, nato pa prav tako izročen freg. kapitanu Podhorskemu za gospoda prezidenta
Prav vse torej, kar je važnega za zgodovino znamk Ljubl'anske pokraiine ter za potek oiin pretipkavanja, je varno shranjeno za muzejske namene prav vSe drugo je pa uničeno. Ob zakliučku snet poudarjamo, da je kakrna koli zloraba ohranjenih specialitet popolnoma izključena ter je naša znamka zares vsestransko solidna in zato tudi vsak dan več vredna.
Spovine novice
Prva avtomobilska dirka
Letos bo minilo 50 let od prve avtomobilske dirke na svetu. Ta prva hitrostna preskušnja z avtomobili je bila izvedena 1. 1894 na 126 km dclg-' progi med Parizom in Rouenom. Razpisana je b;,a takrat kot »tekmovanje za vozila brez konj': Udeležencev za to dirko ie bilo prav za prav ogromno, saj sta se" priglasila nič manj kakor 102 vozača s svojimi najraz-ličneišim: voZ'li. Čudovito pestra je bila revija takratnih avtomobilov; nekateri so že obratovali z motorjem na izpuh, mnogo pa jih je bilo vmes s pogonom na paro. stisnjeni zrak, elektriko ali vedni pritlsK. o enem pa je ohranjeno celo, da ga je gnala »združena sila živega in mehaničnega motorja«. Dirkači so se za to svečanost odeli malone v svatovska obl?č la; v črnih sukniah in s c'b'ndri na g'avah so sedeli visoko zravnani na svojih sedežih in nekateri med njimi so si za dol^o pot vzeli s seboj tudi precejšnje obroke prigrizka.
No, in potem so se spustili v dir. Samo 15 teh vozil je srečno prevozilo vso 126 km dolgo pot ln prispelo v Rouen. Zammivo je, da je bil prvi med nj mi neki Daim-lerjev voz, torej nemški izdelek ki je do-
segel najboljšo povprečno hitrost, in sicer 20.7 km na uro. Ta brzina je bila za te' danje čase prava senzacija.
že leto dni pozneje so prireditev pono-v li, toda progo so podaljšali na neverjetno daljavo — 1175 km. Tudi to pot je zmagal eden Daimlerjev, ki je vozil povprečno s hitrostjo 24.5 km na uro. Ta uspeh je bil tako prepričevalen, da ni b'lo nikogar več, ki bi dvomil, da bo motorno voz lo csvojilo svet, predvsem pa cesto. Avto so začeli izdelovati vsi in razvila se je velika konkurenca med izdelovalci, ki je še danes ni konec.
Drobiž po svetu
Belgija. Vodilni FC Antwerpen je premagal svojega najhujšega tekmeca moštvo Berrschota Ac s 3:2; Antwerpen ima 6edaj 42:8 točkam in mu manjkata do prvenstva le še dve točki. Na drugem mestu je sedaj Anderlecht (35:15), nato pa Beerschot in Licrsche SK s po 33:17 VCkam i.
Španija FC Valencia je izgubil prvenstveno tekmo v Oviedu. toda kljub porazu je se zmerom na prvem mestu tabele s 35:11 točkam Na drugem mestu je Aviacion Madrid s 30:16, potem Sevilla z 29:17 in dalje Oviedo in FC Barcelona s po 26:20* točkam
Portugal. Novi nogometni prvak je Sporting Club Lissabon, ki ga noben udeleženec ne more več dohiteti niti teoretično.
Osramočena zapeljivka
Prizivni kazenski senat okrožnega sodišča je v torek razpravljal o prizivu ki ga je zoner sodbo prvostopnega sodišča vloži a gospa Co-fova. Njen mož ji ni posebno zvesi jo pretepa in ji daje premalo denaria za gospodinjstvo. Kljub temu je njen mož! Gospa Cofova ga m voljna prepustiti drugi ne samo zaradi sebe. temveč tudi zarad: otrok
Kljub prizadevanju gospe Ccfcve pa kaže njen zakon vedno večje razpoke in je zelo verjetno, da bo imelo prej ali slej besedo ločitveno sodišče. Gospa Cofova si le naibrže izbrala napačen način, da bi si znova pridobila naklonjenost svojega moža. Niena ljubosumnost ga bolj rdb ja. kakor veže Da pa ie upravičeno ljubosumna, je dokazala zgodba, ki jo je nr'peljn'a pred sodnike
Njen mcž ima nekje v severnem delu ljub-ljsnskega predmestia obrtno de'avnico. V njej dela več m'adih. prav mladih delavk. Ker je nostaven in markantnega obraza so mu delavke naklonjene, morda bolj. kakor je prav. Žena je zvedela, da je njen mož nekoč vse svoje uslužbenke poljubil Res je šlo za '"alo. v nj?j pa se je porodilo nezaupanje. Iz šale se prav rado razvije kai resnega.
Da se nekaj takega kuha za njenim hrbtom, je zvede'a. ko je njen mož ednustil eno izmed de'avk. Užaljena nad njegovim krivičnim postopanjem. je delavka obisk°la gesno Cofovo in ji po*.-dala da se njen mož dobro razume z fospedičnn Perovo Pripovedovali ji je. k?ko sta se zadnji mesec, ko je bila še v službi, po'jubovala v de'avn'ci. včas:h za njemm hrbtom. vč?s'"h ra kar vpričo rje Ko je gosjx>dič-na Perova zbob'a, je morala med de'om večkrat n3 zrak Njen mož ji je dnigovil in sta dolge ure prebila za hišo na soncu. Drugi so ženi zopet povedal5 da so vide!' ničnega rn^ža pred kinom v družbi gospod čne Perovc Domnevali so. da sta skupno ob:ska'a pred-tavo. ker jc ;mcl njen mož v r^kih dve vstopnici. Gospa Cofova je bila prepričana, da ji je mož nezvest in da mora poseči pravočasne vmes, sicer pa bo izgub:la.
Nekega dne je poiskala zaoeljivko in zahtevala od nje. naj pusti ničnega moža ori miru Sla je tudi na njen dom Gospod:čnfl Perova pa se ni hote'a vdati brez boja Napra. vila je nedo'zen obraz in ogorčeno zavrnila oh do'ž i tv e gosne Cofove. Se več! Poiskala s' ie dobregi edvetn ka in vležila zoner gospo Cofovo tožbo, češ da jo je zili'a. Odločno je zan:ka!a. da bi imela z njenim možem intim-neiše odnose.
Na prvi stopnji je go-podčrta Perova usnela Sodnik je bi! mnenja da gre za prestopek po § 299 kaz zakona m zato ni dopust i vseh do kazov v škedo — obtoženke. čeprav bi bil moral ta paraTaf uporabiti v njeno korist Saj je ona branila svoj zdkon in svojo družino. mir svojcev pred motnjam' ki jih ie povzročala zapeljiva gosped čna Perova Že prva sodba pa je v razlogih ugotavljala, da gospa Cofova m imc'a namen-' tož tePice ebrekovati ali žaliti, temveč jo jc hotela samo odvrnit- od svojega moža
Gospa Cofova 9c je pritožila, čeprav je bì'a kazen dtnarna in pogojna Zahtevala je. naj prizivni senat sodbe razveljavi in jo oprosti. Ugotavljala je da ni imela namena obtoženke žaliti če pa jc bila v zmot', je bila v opravičljivi, ker so jo vs? priče infoTmira'e o stikih med tožite!:ico 'n njenim mežem. da je mcg'a sklepat na ožje odnose Senat je zaslišal dve prči. ki sta izpovedali kakor pred prvim sod-n'ikom. Pa kratkem posvetovanju je da' gospe Cofovi prav Razvc javi! je sodht m jo popolnoma oprostil. Bi! je mnenja da ie toženka svoje očitke tažiteljici iznesla o^novsno n da 'e branila čast m mir svoje družine 'n svojih otrok Kazrnva b b:!a le. če bi njeni očitki nc imeli jxxfaL'e Tudi za ža"''n namen ni dokaza :n ni prekorač Ia svoje pravice
Mat! oglasi
»JIM'IIJJJ
DELAVCA
za gospodarski in vrtna dela sprejmem za bolišo pia čo. Našlo» » ogl. odd. Jutra.	6773-la
ZASLUŽEK dober s prodajo toaletnega predmeta, potrebnega vsaki ženski. V poštev pridejo moški in ženske. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potiebna kavcija 70 lir«.
6768-la
SNAŽILKO
iščemo za takojšen nastop. Zglasiti se pri : Organisation Todt. Poljanska 8.
6666-la čevlj. POMOČNIKA za stalno takoj sprejme Je-rovšek Jože. Dunajska cesta 12.	6673-la HX1VSKO POMOČNICO ali praktikantko sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto«.
6665-la
POSTREŽNICO
spreimem. Zalokarieva 14.
6696-la Frizersko VAJENKO
pridno, mlaišo moč. iščem za takoj. Frizerski' salon Bafinic. Vrhnika. 6747-la
DEKLE vešče vseh hišnih poslov in kuhe, sprejmem takoi. Plača in hrana prav dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra.
6742-la
Prodam
f. 'ROMOTOR (dinamo) za luč, zaprt, istosmerm tok, A. E. G.. 150 V, } Ks. 700 obratov, "oceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6606-6
PRODAM: platnene ruhe, kompletno čisto posteljo. omaro, moške galošc št. 4?, damske 5t. 41, damske semiš sa lonarje št. 56, pisalni stroi, stari. Naslov v ogl. odd Jutra.	6594-6
KINO KAMERO, 16 mm. prvovrstno, prodam. Na ogled ir priiaz nosti v drogeriii »He"*ies« 6556-6
»fST, PODGANE
in fčurke zanes'. iivi p->. Von* te s -tr,"-o-r. k r doivl* v droge-iii KANO. Zidovi- 1	6532 9
PJ'.ODAM : tcmnomod'o blago in volnen svet'omoder karo z* damski spomladanski plašč ter nekai štren bele pavole. Naslov v ogl. odd. T"tra.
6782-6
JEDHNI PPTBOR
rie prost. Za 6 Q'cb. 24 komadov, in kuh:n;sko tehtnico, nrod.'m. N-s'o" v o"I. o<H. futra. 66«9-6
RADIOAPARAT štiricevni, skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	66806
Kl.'HINJSKO OPPAVO modtrno, novo, ugodno prodam. O",'cd od 1J. do 15. ure: Knalicva (D/o-rakova) ulica 1_2. pritl;č:e, levo.	670*-6
TRIDELNO KREDENCO novo, kiasno. z marm. mizo m stoli, prodim. Ko menske^a ui. 24, dvorišče 6697-6 STENICE. SCL1RKF., PODGANE z. nt- ;.ivo um či Zavod za pokončevan e mrčesa in golazni /.'>t Ado'f, Tavčarjeva ulica 4/111, levo.	6+2 4-6
Perzijsko PREPFOGO 1X2 m, ugodno nr.idam Ogled od 12.30 do 15. ure: Praìskova lO'll. 'evo.
6707-6
GOZDNI POSESTNIKI!
Večje število petletnih pre sajenih smrekovih, triletnih borovih sadik in triletnega amerikanskega jesena, kakor tudi večjo množino smrekovega semenja proda Začasna državna uprava razlaščenih gozdov r Ljub-Ijani, Bleiweisova cesta l/I, kier se dobijo tudi vsa pojasnila.	6670-6 OTROŠKO POSTELJO, omaro za perilo in ženske čevlje št. 39 prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
6704-6 PREPROGO (TEKAČ > kokos 6.40 m dolgo, v najboljšem stanju, ter srebrni -'esertni servis, ugodno prodam. Gosposvetska 10'I.. desno. Rataic.	6748-6
KONCERTNE CITRE dobro ohranjene, prodam. Hranilniški ulica 3. pri-t!ič:e. Irvo.	6731-6
RADIO
5 + 1.	»Orion«. izboren.
prodam	za 8000 lir. 0»'ed
od 6.	ure zvečer dalie:
Nunska	ul. 17, prit'ičie.
Ie-'<	6781-6
Zaslužek
VOLNO
dam v predenje. Vešči tega dela naj se javijo na ogl. odd. Jutra pod »Predem volno«.	6631-3
SREBNE predmete
s-ebrn denar te- r..zne d agocenosti kupim. P>-nudbe po.-lat: n' ogl sni oddelek »Jutra« pod S fro »Srebro».	6575-7
^Lt-TILNE STROGE tudi rabljene, p o ke in okrogle, na roJn! motorni pogon, takoi ku p:mo Pcnudbe nu Ssrvis Biro Selenburgova ''1 4.
6432 7
ZNAMKE
kupuiem celotne zbirke, tudi prekomorske Po nudbe nu ogl s. oddelek »Jutra« pad »Zb. k i«
6140-7
ZNAMKE
rdanuh Pokrann,k.ih iz Ia tudi kompletne gar iture. kupim Ponudbe na gl. odd lutra cod »Po
'»•inski«	4077-'?
ZNAMKE
Kompi ib rko al> poe.. tnezne psrt je. tudi prt-fcomorsKt, supini P-j ti d ue pi>d »Znamke« t os itìfl I'itr»	3524 «
DP.OGOVt za iztepavanic preprog kupim. Naslov pustiti v ogl. otid. Jut."! pod »Preproge«.
6776-7 ZNAMKE Brezdomci rdeče, kupim a!' zamenjam ii druge. Ponudbe na ojji-odd. Jutra pod »Zamenjava«.	6765-7 VOLNO
spredeno, v poljubni barvi. za tk?n:f bla »a. kupim nekaj kg. Ponudbe na ogl. .dd. Jutra pod »Volna 8914«.	66*0-7
MOTOCIKEL 500 cm? v odlične-m '.t.nju, kupim t.'kni. Novejše znamke, malo vožen. Pismene ponudbe na ogl.. odd. fu:ra r>od »5f«> cm3«. 6525-7
K<~iNJO v b.'iìiri mesta kupim. Ponudbe na osi. odu. Utia pod »Košnja«	6682-7
KAKYO'i KKO rvuoma zabo ček zanio ku -•im. Ponudbe na ozi. odd. Jutr* p<jd »Pripravna«.
6683-7
KOLEòA
^ iu moška, kupuje (»luna »rioiuei«, naspiuii «.uzeniis« cel «.»e. ooSl-/ »ic L
codio oiuiqjcn, kupim »a »zameni na posodu. Po-nuuDe na ogi. oad. Jutra pod »Met:ou->mA. 6oy>-/
Si AKO ^Urtisi VO % Sa ko vi>tno, Kupim, c/mare visoke, nizke, posteče, z::a-niče. otomanc, lote»je, zote, "posteljnino m vse druge pieomete. Mari)a Oolob, Ljublana, Gallusovo n<-brcž,e 29.	6752-7
KUPlM: starinsko. uloženo mizico (po možnosti Empire), z istimi fotelji, eventualno tudi omaro. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Staro«.	6784-7
VREČE prazne cementne in slične papirnate, kupuiemo. PE-TRONAFTA, Ciril - Metodova (Tyrscva) 35a.
J-380-7
GOJZERJE
št. 43 ali 44, dobro ohra-n.ene, kupim ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novi čevlji«.
6728-7
P
» » Sivi LOKAl-
v siedini Ljubljane, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal v centru«.
6675-17 SUHO SKLADISČE lahko tudi manjše, po možnosti s prostorom ra pisarno, iščem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Blizu centra«.	6679-17
KOŠNJO vzamem v najem. E. Mori, Smartinska cesta 11.
6684-17 TRGOVSKI LOKAL s stelažami ali brez, vzamem v najem takoj. Ni-cmnina zaiamčena v naprej. Naslov v ogl- odd. Jutra.	6685-17
-ki—
I-..UDAM :
delavniško poslopje, novo, zazidane ploskve 200 kv. m ; pritlično hišo ob Celovški cesti. Na parceli se lahko sezida trinadstropn'-co ; parcele v vseh delih mest?., nekaj parcel naprodaj že po 60.000 lir. — Realitetna pisarna Andrej Zajec, Tavčarjeva ul. 10.
6582-20 I5ČFM DRUŽABNIKA v višini Lir 700.000.— k podjetju, ki daje 50% čistega dobička. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik dob ček«.	6674-20
PARCELO v mestu ali oJcolici za ca. 50.000 lir. kupim takoj.— Ponudbe na cgl. odd. lu-
tra pod »Matvši
E
mmmm
pareeij«. 6729 20
11 m
fcnoio,.no S i ANOVAiM J E s kuhinio iščem v centru ili v Trnovem za takoi. Ponudbe na og.l odd. Jutra ped »Točni v plačilu«.
6602-2 la D^M N\GRADO stranki, ki bi mi odstopila stanovan-c ene ali dveh sob s kuhinjo, po možnosti z upoiabo pliuj. Naslov v ogl. odd. Julra. 6686-27a
TV J t T'^SPh ^Tff 'M*
PRAZNO SOBO
24 takoj išče samostojna gospodična. Naslov v ogi. odd. Jutra.	67iV;3a
OPKEMI.JFNO SC BO v centru mesta, s posebnim vhocom, išče gospodični 1. april. Ponu-Jbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.	67S0-23»
OPREMLJENO SOBO s souporabo vrta, t prf-tlič u ali I. nadstr., iščem na Mirju za takoi ali za. 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plačnica«._6777-23a
Razno
Uirom-DuDja mA^.IJA Vam to.no oeaač Vašo življenjsko pot. Sprejema od 10. do 12. iri od 14. do 17. Od nidelj h cd 10. do 12. Novi trg 1, I.
6.21-37
MOSKO alt ZtAbAO
predvojno bl.go, za obleko, dam onemu, k. ml preskrbi koml~rt.no d -o-aJi trisobno stanovtnie v centru. — Ponuube na og.a^nl oddelek »J atra< pod »Ugoan^ pr.l kn«
6273-37
MOSKO KUČMO iz črnega krzna in očali sem izgubil. Pošten najditelj naj odda oboje v ogl. odd. lutra proti zelo dobri nagradi.	66S7-37
ZAVITEK NOGAVIC ki jih je pozabila, dobt stranka v trgovini Pavlin Franc, Kongresni trg.
6664-37
DOTIČNO OSEBO ki se ie nahajala skupaj * Janezom Stimcem v Pescari v Italiji v zaporu, prosim, naj pusti svoj naslov v ogl. odd. Jutra zaradi poizvedbe pod: »Štimar Vi-ton«.	66.-.-37
NOGAVICI dve različni, sem izgubila, dans dopoldne v tramvaju proti Viču. Najditelja naprošam, da jih odda proti naeradi v ogl. odd. Jutra.
6783-37
Dvignite dospele ponudbe
v oglasnem oddelku
Amater, Adam sam ni dobro biti, Brezplačno, Čevlji 37, Častna zaatva. Dobra naložba denarja. Dobra moč. Dobro ohrmiena. Dober plačnik, Dobrega, Dobro blago, Dravlje, Lko-nom 48, Fabrikant, Foto Ljubljana, Globok, Gostilna, Goizetice, Harmonij«, Hubertus, Industrija 33, Jedi.na miza. Kuharica, Kupim takoj, Kupec, Kov-čeg. Kupim gnoj, Lir 1000, Lir 60.000, Lepo, Leksikon, Liubljanica. Motor 100, Mercedes, Mesečni zaslužek 8000, Mirna in mnogo odsotna. Mnogo odsotna. Njiva 3000 kv. m., Nujno, Najceneje, Nemški ing.. Imitacija, Nastop takoj. Pavšalno 35.000 lir. Pogodba, Pokra,inski. Preprosta, in čiita. Pod Rožnik, 1'cr-fektno, Pomoči potrebni, Primorec, Perfektnost. Prvovrsten, Potrebujem takoj. Pošteno dekie, Ptanino-kla-vir. Rjuhe, Radio doi>ro plačam. Resna, Rabim denar, Reir.iza. Rabim 6900 lir. Radrone 1941, Sem bo-lehna, Stalen gospod, Sre-dira. Sodi, Skrbno, Samostojna. Sprejmem sobo, Gosposvetska cesta 13 96. Samec, Stalna služba 100, Snažno, Starejša, Štiri minute od tramvj,sice p- staje Tako; elektromotor. Trgovka, Trenčkot. Tajnost -•amčena. Točen plačnik. Ugodno 1944. Ugodni po-goii. L'speäna praksa. Ugodna cena, Vajenka. Vaje. V pričakovanju. Zgodovina, Zlati	Zdravje in le-
pota, Za dvo- ali tristano-van sko. Zamena, Za tri-nadstropnico,	Zroinc,
Znotraj bloka. Živila io kurivo preskrbim sam. Želim manjšo, 1000 lir, 200Ö do 3000. K mm kamera. Dvo- do trisobno, 2 osebi, jtnoo do 5000.

Izgubil sem za večno svojo
MICI KO
Poslovil se bom od nje v soboto, dne 25. t. m. ob 5. uri popoldne iz kapelice sv. Janeza na Ziinh.
Ljubljana, dne 23. marca 1944.
BINE NOVAK
f

Dotrpela je naša ljubljena
MICI VIDMAR
Pokopali jo bomo v soboto, dne 25. t. m. ob 5. uri pop. z Žal. k3pele sv. Janeza, k Sv. Križu.
Ljubljana, Kranj. Mengeš, dne 23. marca 1944.
Družine: VID^T \R. PKSTOTNIK, UCAK

Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo tužno vest, da nas je po petmesečnem trpljenju v 55. letu starosti za vedno zapustila naša dobra žena, zlata mamica, stara mamica, sestra, go&pa
MARIJA HVALA
roj. KOŠIR SOPROGA VODJE STROJNE POSTAJE V KOČEVJU
Pokojna počiva na Šalah v kapelici sv. Andreja.
Na zadnji poti jo bomo spremili v petek 24. L m. ob ur i popoldne.
Kočevje, Ljubljana. Novo mesto, Trst, Kamnik, Beojrrad, dne 22. marca 1944.
Žalujoči soprog- JOSIP, neutolažljiva hčerka WIMI in sin LUDKO, mati MARLJA KO&IR, brata LUDVIK In FRANCELJ, zet OSKAR, vnukinja MAIDICA, svakinja DINA KOŠIR in ostalo sorodstvo
.	. / AiJ -al	\
■ v,-V. y «'.•«^1»' • • f .vWy . r-v.;, VV
E. Weirauch:
VELIKI GOSLAČ
Roman
•■Tedaj jih obes'te na podstrešje!« je odločno rekla grofica. »Tako daleč ne gre pretiravati pietete! Vaše stanovanje je pr va starinarn ca! Zakaj kazite svojo krasno opravo z vsem tem bric-à-bracom ? Sama darila? Sama ročna dela vaših čast lk? In to morate tako razstavljati? Ali je to res p eteta ali s_mo umetniška niče-muraost, èragi ? Vsekako je — stari eni ne smete zamerti — nekoliko neokusno <s
»Obljubim vam, gespa grofica, da bo jutri izgnilo! Vse... z nekaterimi -zjemami kakopak... se pravi, razen tistih nekaj reč:, ki pričajo o umetniškem okusu in so mi hkrati dragoceni spomini na posebno visoko spoštevane ljudi.«
»Vse « je strogo rekla stara gospa, m njen lornjon je v širekem zamahu kakor nož zarezal v zrak. »Vse! Ako začnete ae-lati izjeme, ostane polovica teh stranot ohranjena, s mo zato, ker prihajajo >z ljubih rok. Obljub'te mi, Mario! Nobene izjeme! In jaz vam zato obljubim, da vas nikoli več ne osrečim s kakim ročnim delom! Ne, ne, noben h vljudn'h puhlic! Hitela sem vam dati dober nauk... zdaj pa sama ne vem, kateri izmed naju je drugega pouč'1!«
Nobeno operek nje ni zaleglo, pametna žena je smeje se ostala pri svojem mnenju. .. a katero je bilo njeno lastno ian-lo, je ostalo za vekomaj uganka. Izginilo je z ostalimi vred v zevajočem žrelu ìkr-nje in ni nikoli več zagledalo belega dne.
Inge je poznala to zgodbo in je slovesna obljubila, da mu nikoli ne tzveze blazinice za zofo. Toda Mar'o ni nehal obžaloval da m bil priprav i zanjo "*tabl"ce čokolaae.
s-že vem!« je mahoma vzkliknil, vesel kakor šolarček. »Podarim vam kratko in malo nek:j, kar imam že tu! Si hočete '-saj izbrati? Ne, ne 'z skrinje! N kar se ne bojte. Oglejte se in mi povejte nekaj, kar bi vam bilo všeč.«
»Oh, nikai ne uganjajte neumnosti!« je rekla Inge, pazeč se, da ji ne bi oči slučajno obstale na čem. »Res n mate vzroka, da bi me še obdaroval'!«
»Vzroka ?« je ponovil. »Ali mislite s tem dolžnost ali pravico?«;
»Dolžnosti že celo ne, o tem sploh r.e more biti govora.«
»Torej hočete reči. da nimam prav"ce ?«
»Prav'ce! Pravico imate, da delate, kar vas je volja.«
»Nu torej. Dobro, da sprevidite. Voija me je, da vam podarim za božič majhen spominek. To pa že vidim, da ne bo z iz-b'ran jem nič. Kako mučno bi bilo, če bi s' izbrali mojega Ostada, ki tolikanj visim na njem!«
»Premislila b se!« se je Inge zasmejala.
»Premislili, kak pak, pr v£em, k r bi utegnilo imeti kako vrednost. Da bi :*a vzeli prazno škatl eo od vž galio. bi se ni zdelo spet nesm selno Veste kaj? Prepustite izbiro meni... poiščem vam nekaj, kar lahko utrpim in kar vam vendar ae oo p:vsem odveč...« Tsko govoreč je nodil okr-g in se delal, kakor da išče n zbir . »Počakajte., že vem! Čeden spom nek in vendar ne dragocenost... tako bo najbolj prav...« Prinesel je iz predsoba temno leseno skrinjico z umetnimi bakrenimi okov malajskega rokodelca: »B vam P;:a všeč? Kar obdržite jo, prosim!« S tem besedam' ji je potisnil skrinjico v upirajoče se roke. >
»Ne to vendar ne gre.. .c je obotavlja-Je se rekla
»Da se ne da odpreti, mislite?« K> je prehitel »Pač, z klopn co morate vziigniti če jo hočete odpreti! Lahko jo imate za spravljanje dragotin ali cigaret... al zaljubljenih pisem .. Evo. takole se odpirR'«
Vzdignil je pokrov in skrinj ca je Ptla do roba polna denarja... Maro je bil k-r na slepo vrgel vanjo še pest srebra
Inge jo je skoraj prestrašeno odrinila: »Denar je v nji!«
»Oh da, res. Jožef mi je že pravil « je rekel Mario kakor tja v en dan. »Zvesto ;n pridno ste plačeval1 svoje ure, Jožef pa je zvesto in pridno deval denar v to skri-
njico. Tako vam je postala če^n tirariil-nk «
»Ne!« Inge je zardela kakor mak. »Res ne gre... preveč je ...«
»Vid te. tako se mnenja razlikujejo ... za vas je preveč, zame pa premalo. Nočem vas žaliti, ko vam ga vračam. . a vi b' me užalili, če bi me silili, naj ga sprejmem. Trkrat sem vam v prvem trenutku povedal nekakšen znesek, sam ne vem koliko ... n jbrže z namenom da bi se vas znebil. Zdai pa se vas ne maram več zne-b ti. To n ma z naj'n'.m prijateljstvom ni-kakega opravka Nadar ene mlade ljudi sem poučeval zmerem zastonj... in da bi vas pr štel med nenad rjene, menda ne zahtevate?«
Todi po božičn h počitnicah je preživljal Mario velik del svojega prostega časa z Ingo. Toda njegov prost: čas je bil omejen Koncertna potovanja so se kop čila. danes je poletel z letalom v Amsterdam, jutri se ie v spalnem vezu odpeljM na Dunaj Seznanil je Ingo z mladim pianistom, ki 1o je spremljal med poukom 'n s katerim se je morala uč ti v času, njegove odsotnosti.
Mladi Südekum je :mel cel krog pri;ate-Ijev vn sošolcev ki so deloma spet skupno študirali z Loro Petersenovo. Tako je prišla Inge v živahno občevanje z mladimi ljudnr svoj h let in zanimanj. Sh?jali so se :n svirali ter govcr li o glasbi — časih pa tuii nekoliko ljubimkali in opravljali
Postrežba na teh družabnih večer h je bila na vso moč preprosta. Kdor je imel slučajno kaj evenka v žepu. je prinesel s seboj steklenko cenenega vina £9i zavojček keksov, škatlico c garet ali tudi klobaso »od doma«. Kar keli je bilo, so si pošteno delili. Cas h je bilo zbranih v tesni sobici po deset ali dvanajst ljudi, kä so sede'.i na postelji, ker ni bilo stolov- ali pa čepeli na tleh. Nikoli ni šlo za to, kdo ma najbolj prostorno st novanje ali največ p:sode. Lahko si jedel s prsti, kozarec za opiranje ust je romal iz rok v roke ... važno je bilo samo, č® so gospod nj a in sosedje trpeli glasbo. In to je bilo največkrat tam. kjei je b i prestor najbolj skopo odmerjen.
Skupaj so obiskovali vse važne koncette, seveda na najcenejših prostorih, in strogost kr tike se je pr:v tako malo ustavljala pred najslavnejšimi imeni kakor p^ed tovariši, s katerimi je spajalo tega najboljše prijateljstvo, drugega pa morda še nežnejše vezi.
Inge se je v tej družb» izvrstno počutila, čeprav je stala v nji tako rekcč le z eno nogo. Ne da b; si količk j prizadevala je zavzemala skoraj izjemen položaj N ti ni bila starejša od drugih niti ne bogatejša t znanjem ali sredstvi. Proti vsem je kazala dobrohotno in iskreno- dasi malce hladno pr srčnost. Ni se spotkal; nad načinom občevanja, ki je bil močno neprisiljen.
SriuilHelter • Urejuje: Davorin Bavljen. — Fttr
Konsortium »Jutro« al» Verlag Za konzorcij »Jutra« Kol •/uiipitfljii Stanko vtrani Fltr -v .r.i^n-. mhnrnt V U.« al» Druckstelle ttekaraarja; Fran Jena. — Fttr dea InwraSenteü verantwortlich - Za 1 narratiti oddelek odgovarja: Ljubotnlr Volčtf
im »Marodao Oskar do d. 4L« kot