il   GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
H GLASNIK
gov^BRUAR 1983
ŠTEVILKA 2
LETO XVII
IMP Glasnik izdaja delavski svet IMP — Industrijska montažna podjetja Ljubljana. Izhaja v 7.600 izvodih.
Uredništvo: Ljubljana. Titova 37.
Ureja uredniški odbor: Andrej Zadravec (predsednik), Miro Dražumerič (namestnik predsednika), Drago Goli, Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgo-vorni urednik), Aleksandra Kostanjevec, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Dragica Rudolf in Majda Slapar.
Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Postopek
ustanavljanja tozda Marketing se nadaljuje
, 12. januarja so v tozdih Inženiring in Zastopstva izvedli referen-Um> na katerem so se delavci izrekli za ustanovitev novega tozda
e.
0
)*,
ral«!
m
tli bi dpe joP'
agovni promet, to je tozda Marketing.
. V tozdu Zastopstvo je bilo 16 volilnih upravičencev, ki so se vsi u za ustanovitev Marketinga. V tozdu Inženiring pa je bilo 81 Pravičencev, od katerih jih je bilo za ustanovitev novega tozda 54 0 Je dve tretjini), proti jih je glasovalo 26, eden pa ni oddal glasu.
. Medtem pa je opravila svoje delo tudi komisija za planiranje in ružbenoekonomske odnose, ki jo je delavski svet sozda na de-e***brski seji pooblastil, naj uskladi pripombe na osnutek Samoumevnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odpornostih med tozdom Marketing in ostalimi Impejevimi tozdi n enovitimi organizacijami. Kot je določil delavski svet, so na-enčneje opredelili naloge tozda, vnesli v sporazum odgovornost in *cin nastopanja in se dogovorili o imenu tozda. Tako je tozd za a8®vni promet dobil ime Marketing.
Predlog Samoupravnega sporazuma je zdaj pripravljen in ga obijamo na 9., 10. in 11. strani Glasnika. Delavski svet sozda je Izročil delavskim svetom tozdov, naj ta Sporazum predložijo v od-°canje zborom delavcev, ki bodo konec februarja ob sprejemanju ključnih računov.
Tozd Marketing bo začel formalno obstajati konec februarja, ko 0! Potekel enomesečni rok za morebitne pripombe na veljavnost ,e*erenduma. V Izipu pa so pripravili osnutek plana tega tozda’, ki 1® tudi v javni razpravi skupaj s plani drugih tozdov in delovnih .7uPnosti posebnega pomena. V tem postopku bo treba tudi še °nkretizirati programsko sodelovanje Marketinga z ostalimi °zd‘ in na tej osnovi urediti financiranje dejavnosti tega tozda.
L. J.
i 25. marca
.st)'! ce<t*
Ob osnutkih planov za leto 1983 Lani ni bilo tozda, ki ne bi nič izvozil
Letos v sozdu IMP dokaj pozno pripravljamo gospodarske plane. Celo v začetku februarja še niso znane vse podrobnosti o pogojih gospodarjenja, zato tozdi niso mogli pravočasno planirati. Seveda pa zaradi mnogih nejasnosti planerji niso držali prekrižanih rok, tako da lahko v tem trenutku povemo vsaj nekatere osnovne podatke, ki smo jih dobili v planski službi sozda.
V osnutkih planov naši tozdi predvidevajo, da se bo fakturirana realizacija v letu 1983 povečala za okrog 24 odstotkov, dohodek pa za okrog 23 odstotkov.
Posebej intenzivno je bilo v sozdu usklajevanje izvozne politike, kjer je že pripravljen predlog plana. V tem predlogu piše, da bomo leta 1983 izvozili na konvertibilno področje za približno 30 milijonov dolarjev.
Pomočnik generalnega direktorja sozda Uroš Korže meni, da je ta cilj glede že na sklenjene posle povsem realen. Lani je znašal naš konvertibilni izvoz 28,5 milijona dolarjev.
Ob tem je treba reči, da Sl-SEOT od nas pričakuje povečanje izvoza in sicer za 18,7 odstotka.
Reči pa moramo tudi, da smo lani spet dosegli precejšnje izvozne rezultate, saj smo izvozili 4,4 krat več kot uvozili, če pa odštejemo klirinški izvoz, smo na konvertibilno področje izvozili 3,8 krat več kot uvozili.
To smo dosegli predvsem z izvozom za potrebe naših investicijskih del v tujini, za katera smo izvozili kar 74 odstotkov več materiala in opreme kot leta 1981. Tako imenovani čisti blagovni izvoz, pa se je povečal le za 15 odstotkov.
Toda tudi to ni malo. Predvsem pa je razveseljivo, da so izvažali prav vsi tozdi razen Livarjevega tozda Vipo in Izobraževalnega centra, ki pa seveda ne moreta izvažati. Prvič smo v IMP torej dosegli, da je vsak tozd nekaj izvozil, kar je dokaz o načrtnih izvoznih prizadevanjih v vsem sozdu.
Zadnjih nekaj let smo izvoz skokovito povečali, letos pa smo bolj previdni predvsem zato, ker si ne moremo obetati več tako velikega izvoza za potrebe naših gradbišč na tujem. Tja smo večino materiala in opreme namreč izvozili že lani, tako da se bo izvoz na obstoječe projekte letos zmanjšal za kakih 10 odstotkov.
Razliko v izvoznih načrtih bo torej moral prispevati direktni
4
isuj
-seminar o obve-
v V
n
scanju
' sodniški odbor IMP Gla-tudi letos organiziral :tnarnar ° obveščanju, ki bo 25. ,0v<C37°*) 9"ur'v sej™ s°b*na Ti-
Na j
. Tfnf8 Sei?1*naiju bosta predavala ° gijo eSoria. fakultete za sociolo-stv ’ Politične vede in novinar-
i dr °rlt,a8*ster Pavle Zrimšek in ■ Ma^0 Korošec.
va| ,.a*T ^av!e Zrimšek bo preda-ifl vZd .vzornosti za obveščanje S tošecUZenem d®!*1« dr. Tomo Ko-(Č|anj Pa o novinarskem jeziku. M lin,,. Vodniškega odbora me-*a v$e t- ..os*a obe temi zanimivi pr>a** i'b novinarstvo zanima, lc člane Cnia Pa bo zanimiva tudi za 1 °r^niza na®**1 sindikalnih
\i, tiarjn *el'te sodelovati na semi-i služhi$e Pr*iav«te v Informativni j tova 3i°zdf IMP (Ljubljana, Ti-.jK Vjdi ’ lelef°n (061) 312-783.
' *iari„f mo se 25. marca na semi-
L. J.
m
IZ VSEBINE
V Blisku bo treba temeljito urediti medsebojne odnose.
str. 2
Livar je lani uspešno posloval, letos pa načrtuje hovo dvaintridesetoodstotno povečanje izvoza.
str. 4
^rata — avtomatika je začela izdelovati novo gene-facijo elektronskih regulacijskih naprav SE 300.
str. 5
Promontovi mladinci menijo, da bi mladina v sozdu potrebovala koordinacijo.
str. 8
Naši planinci so za letos pripravili izredno zanimiv Program izletov.
str. 12
blagovni izvoz, ki ga bomo morali povečati kar za 30 odstotkov. To bo vsekakor težka naloga, ki pa bo za nas nujna, saj moramo pričakovati zožene prodajne možnosti na jugoslovanskem tržišču. *
Letos pričakujemo bistveno povečanje deviznega priliva od izvoznih storitev — za dobrih 110 odstotkov — saj bodo dela v Iraku v polnem zamahu. Plan realizacije del v tujini za letos je 165 milijonov dolarjev, kar nam bo omogočilo tudi načrtovani devizni izkupiček od izvoza storitev.
Tozd Inženiring načrtuje, da bo letos sklenil za 150 milijonov dolarjev pogodb. Za dosego tega cilja bo nujen prodor na nova tržišča — Alžir, Egipt, Libija, Libanon — pod precej ostrejšimi pogoji.
Poglejmo še nekoliko podrobneje glavne planske usmeritve tozdov posebnega pomena in delovne skupnosti sozda.
Za Inženiring je osnovna naloga v ponudbenem oddelku prodor na nova tuja tržišča, v izvedbi pa priprava pogojev za realizacijo delovnih načrtov v Iraku in Alžiriji. Inženiring bo tudi opravil naloge, da bomo lahko uveljavili nove družbenoekonomske odnose pri izvajanju del v tujini. V IMP smo sprejeli Samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih, nismo pa še pripravili vseh meril za njegovo uveljavitev. Tej nalogi se bo Inženiring posvetil letos.
Posebno skrb bo posvetil tudi dogovarjanju o boljšem nastopu na jugoslovanskem tržišču, da bi preprečili nelojalno konkurenco znotraj IMP.
V letu 1983 začenja delati tudi novi tozd skupnega pomena — Marketing. Opraviti bo treba vse naloge pri konstituiranju, vendar zaradi tega ne bodo prav nič odlašali pri uresničevanju dogovorjenega delovnega programa. V tem programu pa so glavne naloge: funkcionalna krepitev do-
mače prodaje — predvsem predstavniške mreže. Druga naloga je pospeševanje prodaje skozi operativni marketing in tehnično svetovalno službo. Posebno velike naloge pa čakajo tozd Marketing na področju zunanje trgovine. Marketing mora namreč nuditi proizvodnim tozdom strokovno podporo, da bodo lahko dosegli srednjeročni cilj — to je ustvariti z izvozom izdelkov petino celotnega prihodka.
Delovna skupnost sozda pa bo dala vso prednost dvema nalogama, ki sta izredno pomembni za ves sozd!
Prva naloga je izgradnja novega računalniško podprtega informativnega sistema. Zdaj smo pred realizacijo prve faze, ki vključuje predvsem nabavo nujne opreme za razvoj programske opreme. Proti koncu leta bomo razdelili drugo fazo projekta — to je postavitev računalniške opreme v tozdih.
Težiščna naloga letos pa bo reorganizacija razvojne dejavnosti v sozdu. Cilji so: uskladiti razvojno delo, kadrovsko okrepiti razvojne službe, zagotoviti potrebno opremo in tako povečati učinkovitost naše razvojne dejavnosti. Pri izvedbi teh nalog bo imela posebno odgovornost novoorganizirana služba za usmerjevalni razvoj na ravni sozda, ki pa bo seveda lahko opravila svoje naloge le ob reorganizaciji celotnega sistema razvojnega dela — to je od programiranja, razvoja posameznih izdelkov do uvajanja v proizvodnjo. Zaradi razdrobljenosti razvojnih služb, nenačrtnega razvojnega dela in ker nimamo načina za stalno preverjanje rezultatov, zdaj uresničujemo nove programe s prevelikimi zamudami.
V sozdu IMP bomo morali mnogo bolj strokovno preverjati ekonomske možnosti naših novih programov in smotrnost izgradnje kapacitet za njihovo proizvodnjo.
LOJZE JAVORNIK
V	Klimatu proizvajajo evaporativne zračne hladilnike TIP EHZ. To so naprave, ki hladijo, vlažijo in filtrirajo zrak. Vse to je ekonomsko upravičeno in izvedljivo samo pod določenimi pogoji. Ti pa so: visoke zunanje temperature in izredno nizka relativna vlažnost zraka. Naprave EHZ so zato uporabne v stepsko puščavskem področju kot so Irak, Iran, Saudska Arabija, Alžir, Maroko itd. Prezračevanje prostorov z evaporativnimi hladilniki EHZ je ekonomsko ugodno, saj se pri tem porabi le ena četrtina do ena tretjina energije, kije potrebna za obratovanje z mehanskim hlajenjem.
Potrebe po teh napravah so se pokazale pri izvajanju investicijskih del v Iraku s strani IMP in drugih montažnih firm, ki izvajajo dela v Iraku.
Ker so bili v tehnični dokumentaciji navedeni ehazeji iraške proizvodnje, IMP pa je bil zainteresiran, da na omenjeno območje plasira čimveč jugoslovanske opreme, se je v Klimatu že jeseni leta 1981 začela akcija za osvojitev proizvodnje teh naprav. Na osnovi dokumentacije so bili še isto leto izdelani prvi prototipi, ki so jih poslali v Irak investitorju v odobritev. Vzporedno s Klimatom je poslala DO PMI Maribor v Irak v potrjevanje svoje naprave, ki opravljajo enako funkcijo kot Klimatove, ki so pa tehnološko drugače izvedene. Iraški investitor je potrdil Klimatove ehazeje.
Prve količine EHZ (50 kosov) so avgusta lani dobavili firmi Jork Climaco na Dunaju. Sedaj pa teče proizvodnja za kupca IMP Inženiring — delovna enota Irak in Unioninvest — delovna enota Irak.
V	prvem polletju letos jih nameravajo izdelati približno 1450, v drugem polletju jih bodo izdelali prav toliko, vendar za količino EHZ za 2. polletje še nimajo tehničnih podatkov.
Material za izdelavo teh naprav je domač in 30-odstotkov uvoženega. Na sliki: Izdelava elementov za ventilatoije.
MARIJA PRIMC
Problemska konferenca ZK v Promontu o pridobivanju del, obveščanju in povezanosti
Promontovi komunisti so na problemski konferenci 1. februarja spregovorili o treh zares pomembnih temah: o pridobivanju dela in nalogah prodajne službe, o informiranju in povezanosti v delovni organizaciji.
Glede na investicijsko sušo je bila razprava o prodajni službi seveda najbolj burna. Promon-tova prodaja namreč priznava, da ne more jamčiti, ali bo pridobila toliko dela, da bodo montažne zmogljivosti zasedene.
Hrabri nas lahko dejstvo, da težav, ki se bodo z vračanjem delavcev iz Iraka proti koncu leta še zaostrile, ne čakajo prekrižanih rok. Po strokovni plati so že začeli razpravljati, kako zboljšati prodajno službo. Komunisti pa so ta prizadevanja odločno podprli. Podprli šo tudi izhodišče, da je to skupna naloga prodajne službe in tozdov.
Na problemski konferenci seveda niso mogli opredeliti nalog v podrobnostih, nekaj najpomembnejših pa je dovolj jasnih. Med njimi so: kadrovska ,in strokovna krepitev prodajne službe, napor za zbiranje informacij o tržišču, prizadevanje tozdov, da se uveljavijo z boljšim in cenejšim delom, pa tudi nji-
hova pripravljenost, da v določenih primerih spustijo ceno na najmanjšo možno mejo.
Manj dorečena pa je ostala razprava o povezavah v delovni organizaciji ter odnosih med tozdi. Ugotovljeno je bilo, da delavski svet delovne organizacije ne opravlja usklajevalne funkcije in se zato krepijo razdruže-valne silnice v delovni organizaciji. Komunisti iz tozdov pa so opozorili, da konkretne pripombe na posamezne slabosti v delovni skupnosti skupnih služb ostajajo brez odmeva.
Vsekakor je problemska konferenca Promontovih komunistov razkrila precej problemov, s katerimi se bodo komunisti morali spoprijeti. Očitno je tudi, da se nevarnosti razdruževanja — vsaj v besedah — vsi zavedajo in se utrjuje prepričanje, da lahko težke gospodarske čase uspešno preživijo le enotni in trdno povezani. Več na 7. strani.
L. J.
Po ugotovitvi izgube, so v Blisku odkrili še mnoge druge napake
Monterji delajo prepočasi, material izginja neznano kam
V murskosoboškem tozdu Blisk, kjer je okoli" 370 zaposlenih, so se rezultati poslovanja v zadnjih petih letih slabšali. Ob lanskem tričetrt-letju pa so pri periodičnem obračunu ugotovili za 19,5 milijona dinarjev izgube. Na zahtevo izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota je Služba družbenega knjigovodstva opravila kontrolni pregled periodičnega obračuna. V ocenjevanje razmer v Blisku sta se vključili dve komisiji. Prvo 6-člansko so oblikovali v sozdu, drugo pa v Blisku. Novembra je bil ponovno opravljen periodični obračun, ki je pokazal za 14 milijonov dinarjev manjšo izgubo.
18. januarja letos so se sestali na skupni seji člani predsedstva občinskega komiteja ZKS Murska Sobota in člani OO ZK Bliska, ki so imeli na dnevnem redu Naloge komunistov pri razreševanju gospodarskih in idejnopolitičnih problemov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije v tozdu Blisk, 26. januarja pa so o težavnem položaju Bliska spregovorili tudi komunisti tozda na programski seji osnovne organizacije ZK.
Sozdova komisija, ki se je sestala 23. novembra, 7. in 14. decembra lani in je delala v sestavi Alojz Kosi, Uroš Korže, Zoltan Zrim, Janko Siranko, Jože Zver, Gizela Horvat, je kot osnova za svoje delo uporabila ugotovitve kontrole SDK, navedene v zapisniku 17. novembra lani.
Ugotovitve sozdove komisije o vzrokih Bliskove izgube so bile, da v tozdu Blisk manjka koordinacije med posameznimi službami, zlasti med prodajo, tehničnim sektorjem in obračunom. Prodajna služba po sklenitvi por godbe nima več povratnih informacij o objektih, tako prihaja do pogostega opravljanja dodatnih del brez pristanka investitorja oziroma brez sklenjenih aneksov. Pomanjkljiva je tudi koordinacija med tehničnim sketor-jem in obračunsko službo.
Najpomembnejše slabosti se kažejo v delovanju tehničnega sektorja. Delo na objektih ni normirano. Pokalkulacije kažejo, da na nekaterih objektih prekoračujejo planirani delovni čas tudi do 100 in več odstotkov, vendar brez posledic za osebni
dohodek delavcev v montaži in režiji, ki so te prekoračitve zakrivili. To je pomemben faktor destimulacije za boljše delo. Vodstvo tehničnega sektorja in tozda ne reagira dovolj odločno na nekatere ekscesne pojave, 9cot je spanje, igranje kart, podaljševanje malic in druge neupravičene odsotnosti na objektih ter na razne vrste nediscipline.
Prekoračitve ur so povezane tudi s slabo organiziranostjo delovnih procesov v tehničnem sektorju (slaba izvedba pripravljalnih del, problemi s transportom, nepravočasna dostava materialov, preveliko oziroma neustrezno število delavcev na objektih).
Pokalkulacije ugotavljajo na nekaterih objektih precejšnje primankljaje materiala. Temu problemu v Blisku niso posvečali dovolj pozornosti in obstaja upravičen sum, da je okoriščanje z družbenimi sredstvi zavzelo precejšen obseg. Potrebna bi bila doslednejša kontrola pri izdajanju materiala na osnovi predar-čuna oziroma predkalkulacij.
Ena od osnovnih pomanjkljivosti je v premalo natančnih in predvsem nepravočasnih izmerah opravljenih del. Premalo je vodij montaž, ki bi mogli glede na preveliko razdrobljenost ustrezno voditi delo na objektih. Ker ni obračunovanja norm, je tudi merjenje opravljenega dela počasno.
Zaradi nepravočasnih izmer se poslovna obdobja ne zaključujejo in je ob koncu leta nerealna slika poslovanja. Operativa ne obvešča računovodstva o zalogah nedokončane proizvodnje
Kako napredujejo priprave na združitev
Bliska in Panonije
Pravijo, da bo marca referendum
Akcija povezovanja murskosoboškega Bliska in Panonije je v teku, kot je dejal predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Murska So boja. Obe organizaciji združenega dela naj bi se enakopravno vključevale v novo organizacijo združenega dela, saj imata podoben del proizvodnega programa, predvsem kmetijsko mehanizacijo. V Panoniji pripravljajo samoupravne akte o združitvi. Pri Blisku je akcija reorganizacije nekoliko zastala predvsem zaradi prikazane izgube v tričetrtletju lanskega leta in zaradi razreševanja nekaterih notranjih nepravilnosti.
Zdaj načrtujejo, da bo referendum marca letos, če bo akcija stekla enako v obeh ozdih. Predlagatelji te odločitve so prepričani, da je povezava med Bliskom in Panonijo obojestransko koristna. Razvojna usmeritev Bliska in Panonije mora temeljiti na proizvodnji na novih programih, ki bodo pripravljeni, in o katerih bodo delavci razpravljali ter se bo v njihovo realizacijo vključeval sozd in obe organizaciji združenega dela. Občina sodeluje v pripravah na združitev z razgovori, pri čemer so predvsem aktivne družbenopolitične organizacije.
Glede združitve Bliska s Panonijo sta povedala direktor Bliska Vlado Kolmanič in sekretar OO ZK Branko Brulc, da so v pripravi osnovni samoupravni akti, ki morajo biti pripravljeni do 9 februarja letos.
Te dokumente bodo obravnavale najprej družbenopolitične organizacije v obeh organizacijah združenega dela, v organih samoupravljanja in na zborih delavcev. Pobuda za združitev obeh OZD je bila dana že tedaj, ko so v obeh OZD obravnavali prvi elaborat o združitvi, ki ga je pripravila strokovna skupina v sozdu. V Blisku računajo na ugodno mnenje delavcev, ker vendarle precej skupnih stičnih točk povezuje Blisk in Panonijo.
Pričakujejo tudi, da bodo delavci v obeh ozdih pravilno in perspektivno obravnavali status montažne dejavnosti, ki naj bi po združitvi ostala taka, kot je, z vsemi obstoječimi službami in s skupnim prizadevanjem pri zagotavljanju potrebnega dela za to dejavnost tako na ožjem kot tudi na širšem območju domovine.
Referendum o združitvi je predviden v drugi polovici letošnjega marca. Da pa ne bi ta nova asociacija IMP, ki se bo ustvarila na murskosoboškem območju, ostala povsem osamljena, pričakujejo, kot so rekli v Blisku, vsestransko podporo lokalnih dejavnikov, predvsem pa sozda. Združitev pomeni krepitev lastnih materialnih sredstev, izpopolnjevanje in dopolnjevanje obstoječih programov, združevanje služb in večjo učinkovitost vseh dejavnikov ter krepitev materialne osnove vsakega posameznega tozda v tej asociaciji.
V Panoniji so povedali, da so pripravili osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Panonija je o združitvi z Bliskom obvestila delovno skupnost sozda IMP.
MARIJA PRIMC
na objektih, kjer niso bile ob zaključku obračunskega obdobja opravljene izmere in izdane situacije. To je lahko neposredni vzrok visoko prikazanih izgub. Računovodstvo pa je premalo iniciativno pri razčiščevanju problematičnih delovnih nalogov.
Zaradi zanemarjanja rokov, številnih napak in počasnosti pri njihovem odpravljanju so naročniki pogosto nezadovoljni z Bliskovito delom, kar se kaže v konkurenci zasebnikov.
Tozd nima izdelanega sistema informiranja o izvajanju in rezultatih del na objektih, zato so direktor in vodstveni delavci premalo obveščeni, kar vpliva na manjšo uspešnost pri sprejemanju tekočih poslovnih odločitev.
Blisk je preveč vezan samo na enega poslovnega partnerja, to je SGP Pomurje Murska Sobota. Zaradi notranjih slabosti je premalo odločen do glavnega izvajalca glede cen, razlik v cenah, varščine, potrjevanj situacij, plačil ter mu tako omogoča zadrževati denar in valiti breme za težko gospodarsko situacijo na Blisk. Le ta je premalo prisoten zunaj ožjega pomurskega območja.
Vzroki za izgubo v proizvodnji so predvsem v nespecializirano-sti, v prenizkih cenah izdelkov glede na rast stroškov. Čisti pogodbeni odnosi povzročajo občasno zelo visoko vezavo denarnih sredstev v zalogah, število delavcev se je preveč povečevalo v montaži, medtem ko tozdu primanjkuje inženirjev.
Na skupni seji predsedstva občinskega komiteja ZKS in komunistov OO ZK se je v razpravi pokazalo, da so v tozdu delali slabo, investitorjem so obračunavali več ur, kot bi jih po normativih smeli, prevelika je bila poraba repromateriala, med delovnim časom so tudi šušmarili, pijančevali. Po eni strani nekatere službe sploh niso med seboj sodelovale, po drugi strani pa se je razpasla velika familiarnost. Ta sestanek je pokazal, da je treba velik del odgovornosti za take razmere nedelo, anarhijo
pripisati vodilnim, vodstvenim delavcem, pa tudi družbenopolitičnim in samoupravnim organom. Na tem sestanku so komunisti Bliska prevzeli odgovornost, da bodo učinkovito speljali akcijo razreševanja problemov v tozdu. Februarska skupna seja komunistov OO ZK Blisk in predsedstva občinskega komiteja ZKS, ki jo bo sklicalo predsedstvo murskosoboškega občinskega komiteja, bo namenjena ugotavljanju, kaj je bilo med obema sejama narejenega v Blisku.
26. januarja so se na programski seji sestali Bliskovi komunisti, ki jih je 14, kjer so ponovno spregovorili o težkih razmerah, v katerih je ogrožena socialna varnost delavcev. Samokritično so spregovorili o razmerah v tozdu in ugotavljali konkretne odgovornosti tako komunistov, vodilnih in vodstvenih delavcev za nered, nedisciplino, slabo organiziranost, šušmarstvo med delom, pijančevanje, preveliko trošenje materiala, familiarne odnose. Na koncu so izrekli zaupnico z obvezami in nalogami, da uresničijo sklepe seje, ki so ji imeli člani OO ŽK tozd s predsedstvom občinskega komiteja ZKS, Ludviku Temlinu, tehničnemu direktorju, Jožetu Brdniku, vodji strojne dejavnosti, Vladu Kolmaniču, direktorju tozda in Branku Brulcu, sekretarju OO ZK v tozdu.
In kaj pravi o Bliskovi izgubi sekretar občinskega komiteja ZKS občine Murska Sobota?
Dejal je, da je predsedstvo občinskega komiteja ZKS prej zvedelo za Bliskovo izgubo kot delavci tozda. Ker se je izguba pokazala pri devetmesečnem periodičnem obračunu, niti vodstvo tozda ni verjelo v tak rezultat poslovanja, kar je imelo na žalost za posledico, da Bliskovi delavci niso bili pravočasno informirani o stanju poslovanja v tozdu.
Na skupni seji predsedstva občinskega komiteja ZKS in komunistov OO ZK Bliska so komunisti tozda pokazali, da so pripravljeni urediti zadeve v tozdu. MARIJA PRIMC
-"'n
Blisk je odstopil zemljo, Iskra pa ne gradi
Občina še vedno upa, da bo dobila tovarno ročnega orodja
V lanski marčni številki Glasnika smo pisali, da je murskosobo-ški tozd Blisk brezplačno odstopil Iskri hektar in pol zemlje, na k3" K"
teri naj bi Iskra zgradila tovarno (graditi naj bi jo začeli maja lani)*
ija
3.427 kvadratnimi metri bruto površine. Predvideno je bilo, naj v tej tovarni Iskra brezplačno odstopila Blisku v najem 400 kvadratnih metrov, v katere bi Blisk preselil peči in drugo opremo d svoje sedanje livarne barvnih kovin.
Zdaj, ko bo že kmalu leto dni od nameravanega začetka gradnja Iskrine tovarne, na nekdanji Bliskovi zemlji še ni sledu o predvideni tovarni.
Povprašali smo Pavla Pongraca, predsednika izvršnega sveta ~ občine Murska Sobota, ki je dala pobudo za gradnjo na tej zemlji’ kako je glede Iskrine gradnje in povedal je, da Iskra letos ne bo1 gradila. Vzrok za to so težave, s katerimi se srečuje: predvsem pomanjkanje sredstev, tako dinarskih kot tudi deviznih, zmanjšano povpraševanje in podobno.
Iskra je torej odložila začetek nameravane gradnje. To pa ne pomeni, da je dokončno odstopila od nje, ker se bodo verjetno pogoji gospodarjenja sčasoma izboljšali in s tem tudi pogoji za investicije. S tem, ko je Blisk odstopil zemljo Iskri, je hotel pomagati' da bi prej prišlo do gradnje investicije. Blisk je odstopil zemljo p0“ pogojem, da bi v prostorih, ki bi jih Iskra zgradila, dobil nekaj pro-zvodnih prostorov.
Občina je zainteresirana za vsak program, ki daje možnosti za-poslitve, kajti v občini je okoli 1.100 iskalcev zaposlitve. Namen ^ občine je bil prvotno, naj bi Iskra gradila v novi industrijski coni, ki; f pa zaenkrat še ni komunalno urejena. Ureditev te cone pa bi y ogromno stalo, zato je bilo racionalnejše pozidati prazno Bliskovo, j g ki ježe komunalno urejeno. Proizvodna hala, ki bi jo zgradila Iskra jjj (okoli 3000 kvadratnih metrov) bi se priključila na obstoječo in- |te frastrukturo.	pv
Če Iskra ne bo gradila, bo to zemljo koristil Blisk in ni pri tem, d3 tu) se ta zemlja prepiše nazaj	na Blisk, nobenih zadržkov.	tiči
In kaj pravi v zvezi z Iskrino gradnjo direktor Bliska Vlado n$ Kolmanič?	nt
Povedal je, da je Blisk v začetku letošnjega januarja posl3! g Iskrini delovni organizaciji ERO (električno ročno orodje) Kranj uradni zahtevek z vprašanjem, ali bodo izpolnili svoje obveznost1 po dogovoru in kdaj. Ce Iskra svojih obveznosti ne bo izpolnil3’ zahteva Blisk brezplačno vrnitev prenešeganega zemljišča v ponovno lastništvo Bliska. Doslej Blisk še ni dobil odgovora. Predsednik izvršnega sveta murskosoboške občinske skupščine Pavji Pongrac je decembra lani telefonsko zahteval okroglo mizo z di- 1 rektorjem DO ERO Jožetom Zaletelom, ki je tak pogovor odklo' nil češ, da se boji provokativnih vprašanj.	?(
Iskra je za gradnjo omenjenega objekta, v katerem naj bi dobil3 ce domovanje Bliskova livarna skupaj z garderobo in sanitarijamiv m velikosti 400 kvadratnih metrov, dobila vsa soglasja in je za gt3C*' njo tega objekta izdelana tudi vsa projektna dokumentacija. ?° neuradnih virih, pravi direktor Kolmanič, je Iskra odstopila od n3' črtovane gradnje. Blisk pa o tej zadevi nima nobenega uradneg3 h sporočila.	fč.
V tej situaciji je Blisk obvisel, čeprav so bili po besedah Vlad3 Kolmaniča obojestranski nameni pošteni in odkriti. Pri teh dogovorih Blisk ni nikoli prezrl resničnega dejstva, da je in sodi v okvtf sistema IMP, zato tudi pričakuje, da bo realizacija zamisli o izgradnji livarne na tem zemljišču urejena v okviru IMP tako, kot J6 zapisano v programu razvoja v okviru sozda do leta 1985. r
MARIJA PRIMI-
Fakturna realizacija — december 1982
19]
da
■n,
Pr$
*kr
de|
^vRealiz. TOZD	Plan (v	L03din)
	1982	za decem.
	1	2
1. OV	679.612	61.289
2. KM	324,282	29.125
3. MK	358.988	32.328
- SD	5.270	473
- PB	-	-
PROMONT	1.368.152	123.125
4. MM	827.215	72.215
5. IB	27.850	3.412
6. PROJ.	52.000	4.508
7. BLISK	250.000	22.100
8. EKO	359.000	31.300
PMI	1.516.065	133.535
9. EM	545.000	48.910
1 EM brez bi.izvj	515.000	46.250
10. DVG	207.100	20.850
11. TEN-E	445.000	39.970
IZ• TEN-T	297.uuv	26.680
13. ISO	250.000	22.450
- CK	30.700	2.750
EMOND	1.774.800	161.610
KLIMAT	380.000	36.000
TIO	361.000	33.200
PAN	1.070.000	86.082
14. TRA-A	250.000	20.000
15. TRA-Č	250.000	20.000
16. ITAK	198.000	13.718
17. SKIP	386.400	20.230
I 18. IPKO	190.529	12.788
IKO	1.274.929	86.736
1	19. LSNL	632,214	48.665
:	20. HVA	261,132	16.000
I 21. VIPO	76.300	6.800
!	22. LBK	135.000	11.170
LIVAR	1.104.646	82.635
23. IP	548.000	49.000
24. MP	315.000	29,610
KLIMA	863.000	78.610
25. INŽ	158.017 .	14.358
26. PB	110.000 .	10.164
27. ZAST	I	205.000 :	28.900
28. ALCH	146,3063 j	23.134
29. IC	18.684 |	1.670
IZIP	638.001 ;	78.226
- PD	17.062 ;	522
IMP	10.367.675	900.281 l
-do
Izvršitev
v decembru
58.221.708
16.255.387
29.353.541
446.162
104.276.798
50.396.082
1.789.211
3.839.748
34.058.694 40.402.202
130.485.937
23.488.652
10.481.295
37.616.308
75.982.690
29.810.136
17.197.516
2.764.686
186.859.988
47.679.694 50.070.178 80.369.844 22.634.584 39.760.358 14.190.999 35.115.777 23.988.272
135.689.990
50.115.724
22.378.830
8.692.559
11.199.025
92.386.138
57.117.000
40.075.000
97.192.000
12 mes. 1982
836.490
413.348
408.236
5.204
849
1.664.130
819.306
21.165
40.889
282.465
383.935
1.547.762
863.775
684.899
214.280
443.442
284.270
216.765
30.568
2.053.102,
349.170,
366.556,
872.154.
324.262.
291.930.
215.997.
398.024.
196.615.
1.426.828.
629.863.
253.586.
86.488.
138.105.
1.108.043.
.408
.648
.635
.488
.885
.064
.311
.478
.162
.830
.262
.043
.385
.528
.421
.000
.812
.635
.524
.777'
.798
.255
.864
.188
.137
.077
.065
.508
.975
.797
.808
.102
,084
,791
12. mes.1981
706.911.882 350.053.378 368.292.893 3.706.877 5.779.405 1.434.694.435 734.571.367
76.969.317
20.149.869
37.865.391
22.233.014
1.760.769
82.009.043
10.580
1.007.030.190
524.209.
349.990.
874.199.
193.234.
115.803.
245.578.
154.431.
21.527.
730.575.
15.589.
303
036
339
333
807
285
458
876
759
595
11.008.114.260
222. 318, L. 341, 822. 686, 191. 348. 227. ,	194.
23,
1.808.
366.
279.
689.
888.103
787.193
170.615
643.446
381.235
263.253
548.621
803.921
456.248
754.312
469.801
690.835
085.002
127.292
390.537.832
156.
363.
100.
1.011.
472.
142.
52.
101.
768.
407.158
829.060
979.555
753.605
679.678
6.48.579
023.971
633.145
985.373
I.-ideks izvršitve
let.pl
123,08
127,47
113,72
98,76
pl.dec
121,63
99,04
76,00
78.63
112.99 106,95
102.09 158,49
132.99 103,47.
99,65
95.71
86.71 99,57
141,04
91,89
101,54
81,51
129,70
116,77
109.09 103,01 103,19 111,91
99.63 97,11
113,35
102.30
100.31
95,00
55,31
90,80
94,33
84,69
69,79
52.44 85,18 154,11 129,08
97,72
48,02
21,43
180,41
199,10
111,73
76,60
100,53
115,62
132.44 150,81
93,36
113,17
198,80
103.45
173.58
178.58 156,44 102,98 139,87 127,83 100,26
12 5** SvC
S2/®i^vei
na 331113 ms'03Vi» uo!36 Ri
140,40 Prt
n..«,C
lil,5 na,
80,62 Pa
126,7]	1
120, j'Ja! 115,4“ b0| ui Včj
103,
-fl I
99,7’(Oa,
112,
p iaii
127'7? Hak .<7i 1
124,
128'gN,]
ii3,55 iftia
95,'
131' ’5t 126,3 78
157,
138,
109,'j 194,7
aru
Pra
1
Po.
Ob
boi
13 - '77 °ds
*>"a
l35j
463.
284.
747.
106.
67.
168.
119.
16.
479.
11.
416.928
081.307
498.235
129.954
024.642
765.757
264.064
498.870
683.317
663.218
8.938.821.758
95,66 111,13 101,3C 122,25 105,2i 1)9,7< 105,56 115,23 114,53 92,26
106,16
111,80 j 144,
116,57!
135,34! 123'25
123,sj $:>;
iuji
vp.
*dc
198,2
131,02 145'J?
96,13
105,46
104,86
2,03
111,86
173' !
1 A S « ' .
48
130,4
dio
de|
S
133
123,
I5!.


;____________________________


K.

0 uspešno razvija opremo za svinjerejske farme
Naročil jim ne manjka
l °žd IPKO Podpeč v sodelovanju z Emona Inženiringom iz Ljub-*e> s katerim ima sklenjen sporazum o poslovno tehničnem sodelo-1°) razvija, konstruira in proizvaja kmetijsko opremo.
°d proizvodnjo kmetijske • .|^n,e spada izdelava kletk ali ov za vzrejo in pitanje be-|(i vpitancev na sodoben ^.strijski način. Tako je bila Enara^ita in serijsko proizve-. nova dvoetažna kletka.
je IPKO v svojem letnem j,0ln° konstrukcijskem od-
‘*vll rvo.	i-i
Nini
osvojil aplikativni razvoj
" 1 j. ",,e tehnike za suho krmlje-111	0 tehnologiji vzreje se upo-
Va;Jam tudi v tozdu IPKO proi-)a 7 vrst kletk.
smo že omenili, IPKO na
5J|8i ^samoupravnega spora-
,j- z Emona Inženiringom ra-a n°ve rešitve in preden pri-• ji te rešitve na posestva d rj^e). so vsi izdelki testirani na 0?! Prašičev v Ihanu. Farma je rožena celota (tovarna ži-za- mesa), v kateri tehnologija nen L1® narekuje izpopolnjevanje
i.	ki: eme, ki ji mora slediti.
■ •Jugoslaviji smo se odločili, id h,m° Pospešeno v borbo za in- i{ blvanje hrane — mesa po ma vgjj^jh p0sesteV) kot je v da M5n'j' — Pomurje (Nemščaki, iiČ^’ Ljutomer), Krško, ado nSaoV°ivodini’ Srbiji,Bo-m. krajini, kjer se formirajo 1 vzreje v vsaki občini, niti 8ovorimo.
?*®njamo samo področja, na
"ona d3 Prisotna IMP in d-Nab' • Pr' tem Pa ne smemo
'linifa'ZVajati °Premo tudi za ^ciiii"
slaj
afii
rrne«. Ta izraz smo si iz-
Čg”'”. °d Amerikancev, dru-Pa imenujemo »minifarme« tl0v;Jene kmetije. IPKO v so-anju z Emona Inženirin-
gom razstavlja na sejmu v Gornji Radgoni in v Novem Sadu. V letošnjem marcu se bo IPKO skupaj z Emono udeležil mednarodnega specializiranega sejma EGS v Italiji.
Razvojne naloge niso majhne. Dokončno je treba osvojiti krmilno tehniko za krmljenje živine — to je suho, polsuho, mokro — ki je bila do nedavnega predmet uvoza. Za izdelavo krmilne tehnike se uporabljajo izključno domači materiali razen transportne verige.
Razvijati je potrebno kletke ter jih prilagajati tehnologiji vzreje. Pri tem sodeluje in usmerja glavni nosilec tehnologije vzreje diplomirani inženir agronomije Lucijan Krivec, ki je ne le jugoslovanski, temveč tudi evropsko priznani strokovnjak, kar potrjuje tudi priznanje, ki sta ga Emona in on dobila na Madžarskem.
Proizvodnja opreme za farmo prašičev traja v okviru IMP kakšnih 8 let, ves čas v sodelovanju z Emono Inženiringom. Pred nekaj leti so bile zgrajene farme v Nemški demokratični republiki, Poljski, leta 1979-80 na Madžarskem, v Jugoslaviji pa v Adi v Vojvodini, v Podgradu pri Radgoni. Kmalu bo končana v Stični. Izdeluje se oprema za Požarevac v Srbiji, za Zrenjanin v Vojvodini, Novo Topolo pri Banjaluki... pa še bi lahko naštevali.
Ponudb je dovolj toda... Velike težave nastopajo pri kreditiranju serijske opreme, saj IPKO za to nima obratnih sredstev. Tozd IPKO ima odkupljenih
~nam ~bodo "krojili ~dohodek
Le dobre izdelke bomo lahko prodajali
P°gledu v plane tozdov delovne organizacije IKO za leto da b0Sp°Znarno> da se bo treba letos veliko bolj potruditi, kot prej, in drum? sPfavili v denar naše izdelke. Zaradi raznih ekonomskih pr$te 8ltl Potreb našega razvoja letos ne bomo mogli gledati skozi skrbj	k' delajo nemarno. Zato smo torej vsi poklicani, da
dek s 0 Za- sorazmerno delo vseh, da bo vsak rekel: »Svpj doho-^m.pa ta mesec res zaslužil!«
p, ralVes uvodni tekst plana poudarja naš stabilizacijski odnos služb -p nalog, ki jih predlagamo v izvrševanju posameznih e Pa ciljev ne bodo mogle izvrševati, če ne bo vsakdo na SL-Verp0 delovnem mestu popolnoma angažiran. Ker vsi dobro č • ° Pomemben je osebni dohodek, moramo že zaradi p *date .Cljtiti odgovornost do dela. Če pa upoštevamo še podražene Vi>nje j za našo proizvodnjo, smio pred dejstvom, da nas izvršeno riti še P‘anskih nalog ne more zadovoljevati, ampak moramo sto-Pr0(iajJln°8° več, da morebitne padce vrednosti naših izdelkov pri ' cen0 L Preseže proizvodna cena. Torej kratko, da smo delali pod 1* %o;ke0riie ° tem, da moramo storiti to pa to, če hočemo dobiti N^da" a'mamo, ne poslušamo z veseljem, češ, saj delamo, kar 67 'Pa 0r J0.ln podobno. Toda, pri vseh še ni tako iz čisto osebnih ali 73 La pnizac'iskih razlogov. Torej še imamo delovne rezerve.
f^Uzaci' nekako podkrepili delovno zavzetost, vačrevanje, racio-E ^otn0	delovnega časa, nas poskušajo prepričati tudi s tem: »Če
p vča$ib tU(|UStVar.‘*'.’8)0 možen tudi večji dohodek.« Seveda je ta več j3 "atu (g- a' vprašljiv, ker lahko pomeni tudi nekurantno zalogo, da 23 JaH se Dn V skladišču »mrtvo« delo. Proizvod lahko namreč zastari, 'akerti n^aVl kdo drugi s podobnim ali bolj popolnim izdelkom. V fo! . E*a Sg[lrrieru prodaja zašepa in delo je bilo zastonj, f j kar ie ° ?e zgodilo, je seveda treba izdelke tudi kmalu proda-p Nnjša ?a °8a prodajne službe. Toda obenem ni naša dolžnost nič ^"fetičn Cr moram° k prodaji pomagati s ceno, ki mora biti kon-Tore: v’ m.s kvaliteto, ki edino najde svoje mesto na trgih. a|hpa(( j! e n' vse. če vsak svoje delo izvrši, kot ga je pač zmogel ”av'ttio m°ra tU(li zanimati, kako gre njegovo delo v promet, kot T0. ■
P'an‘rane naloge v proizvodnji in tudi drugje (v režiji) Q“našan;.s *Val'teto, z gospodarnim ravnanjem z materiali (pri
K j J	---v J *-■ f,VIJJ.'UOUHUUI 1 UM1UUJVI1I i- I1IUIV1IUU (pil
*- '°lje ravn slrojev, orodij bi našli še dosti možnosti, da bi s tem >dst0tno n * '• ^er Pa vemo, da v DO IKO obstaja razmerje 44,48 > 1 tav„. Proti 5S S?	'“žije v enem tozdu, ko se
mera sta v DO, kar potr-ur manj kot režijskih. Zato se postavlja
It! Nven nrP^0t* ^,52 odstotka v korist režije v enem p I Je, (ja . steie še DSSS, in še dva taka primera sta v E
0,j vPra’šaa.ie Proizvodnih’
p j ^‘frnno^’^.0 n' nagrajevanje po delu v proizvodnji še preveč 0 adeve jpv.^e ne pripomore premajhna zainteresiranost, da bi te
71
51
|3 «6
j(3j 0^'" irgn i •'	---*	vi« pt^iiamu lažincic Ud uuilidccui Ul
;6 j i>T0rnore’n ^er Smo Pr'sotni, a še vedno premalo. K temu pa lahko j jelkov. as trud pri delu od začetka do realizacije prodaje naših
'5 j,	aPrej še po novih »tirnicah« do uspehov, bomo še pisali.
FRAN VODNIK
d <!ra vzPodysako minuto predstavljati sebe v tem okolju, ki nas t^.nici a bU|al'’ da tekoče spremljamo ne samo stanje v pisarni, Je,ti trgi, [riEak tudi širše: da poznamo razmere na domačem in
27.000	kvadratnih metrov zemlje. Ima lokacijsko dokumentacijo za ta kompleks, nima pa dovolj proizvodnih prostorov. V tozdu je sedaj zaposlenih že več kot 100 delavcev in se tozd intenzivno pripravlja na razširitev proizvodnih zmogljivosti. Za ietos načrtuje 232 milijonov dinarjev celotnega prihodka, od tega na kmetijski proizvodnji 172 milijonov dinarjev. Za letošnje leto ima IPKO že sklenjene pogodbe.
Pri uresničevanju zastavljenih ciljev pričakujejo v tozdu, glede na svojo poslovno usmerjenost, podporo tako od sozda IMP, kot tudi od širše družbenopolitične skupnosti.
MARIJA PRIMC Dvoetažne kletke za pitance — zgornji del.
Prasiliice
Vsi bi delali hidravlične nakladalce...
DS Emond v Plavi laguni
Delovna skupnost delovne organizacije Emond se je konec januarja preselila s Titove 37 na Linhartovo 3a v Piavo laguno. Tako bo z izjemo razvojnega sektorja delovna skupnost DO Emond na eni lokaciji. Konec januarja se je v Piavo laguno preselila prodaja montažnih storitev, prodaja jakega toka in prodaja šibkega toka. S Smoletove 18 se bo v Piavo laguno preselil še plansko-analitski in organizacijski sektor, finančno računovodski sektor in splošno kadrovski sektor pa se bosta v Piavo laguno preselila z Vojkove ulice.
Delovna skupnost DO Emond je s preselitvijo sprostila 400 kvadratnih metrov prostorov na Titovi 37, ki jih bosta zasedla tozda Inženiring in Projektivni biro.
Delovna skupnost DO Emond je tudi po preselitvi obdržala iste telefonske številke, kot jih je imela pred selitvijo.
Dvigalo z Griesserjem, Skip po svoje
Pisali smo že, da je tozd Dvigalo v iskanju dopolnilnega programa navezal stike z zahodnonemško firmo Griesser. Pod zelo ugodnimi pogoji so podpisali pogodbo o proizvodnji hidravličnih nakladalcev in do konca marca nameravajo izdelati prvo serijo. To je dobro. Obenem pa v Skopju izdelujejo prototip podobnega stroja. To pa je značilno IMP-jevsko podvajanje.
Najprej vprašanje, zakaj se Dvigalo sploh loteva proizvodnje teh strojev, ki nimajo z dvigali nič skupnega?
Nesporno dejstvo je, da je zaradi investicijske suše povpraševanje po dvigalih močno padlo. To je bil tudi eden od razlogov krize v tem tozdu. Preverjena ocena je, da še tako prodorna prodaja tozdu na daljši rok ne bi mogla zagotoviti dovolj dela. Torej je bilo treba najti nekaj drugega.
Tako so našli firmo Griesser Lottstettnu (blizu švicarsko-nemške meje), ki izdeluje razne stroje in med njimi tudi hidravlične nakladalce. To so vlečni traktorski stroji za kmetijstvo, uporabni pa so tudi v gozdarstvu in drugih panogah. Griesser je za svoje nakladalce razvil namreč celo vrsto priključkov — od navadne dvodelne zajemalke, priključka za čiščenje kanalov, priključka za kopanje na trdih in mehkih terenih, priključka za nakladanje lesa in drv, itd. V kmetijstvu pa pridejo ti stroji v poštev za nakladanje in razkladanje sladkorne pese, koruze, pšenice, silaže in gnoja.
Griesser izdeluje nakladalce z nosilnostjo 500, 900, 1100 in
15.00	kilogramov. 500 kilogramski stroj lahko poganja že navaden kultivator ali traktor z močjo 9 kW. Večji tip pa ima tudi hidravlične opornice in je primeren tudi za težja dela. Priključke poganja traktor, lahko pa imajo tudi elektromotor, ki se priključi na zunanje električno omrežje.
Kot že rečeno, nameravajo v Dvigalu do konca marca izdelati 20 petstokilogramskih in 10 tisočstokilogrhmskih strojev. Prvič jih bodo pokazali javnosti na spomladanskem Zagrebškem velesejmu. Do konca leta pa
imajo v načrtu, da bodo naredili 200 petstokilogramskih in 50 ti-sočstokilogramskih strojev. To pa je že število, s katerim bo,do predvidoma ustvarili tretjino realizacije. Prodajali bodo s posredovanjem trgovskih hiš in sicer ljubljanske Agrotehnike, novosadske Agrovojvodine in skopske Agromehanike. Skušali pa bodo najti še trgovski organizaciji za prodajo v BiH in Hrvaški.
Pogodba z Griesserjem je menda silno ugodna.
»Podpisali smo pogodbo o po-slovno-tehničnem sodelovanju, oziroma kompenzacijskem poslu,« pravi v. d. direktorja tozda Dvigalo Janez Bizjak. »Letošnja izmenjava bo okrog
500.000	mark. Griesser bo od nas kupovalo sestavne dele in sicer ogrodje, roke, osi in druge sestavne dele. Dvigalo pa ob Griesserja kupovalo druge dele, ki jih v Jugoslaviji nihče ne proizvaja.«
Vendar to še ni vse. Griesser je Dvigalu pustil proste roke, da s kooperanti nakladalce v celoti osvoji. Tehnični direktor tozda Dvigalo Matija Marinšek pravi: »Že v letu 1983 bo Dvigalo verjetno povsem osvojilo osnovni tip, to je petstokilogramski nakladalec, ki ga bomo tudi naprej razvijali. V to smo vložili že precej truda.« Griesser pa bo še naprej kupoval sestavne dele, ki jih bo proizvajalo Dvigalo in njegovi kooperanti.
Tudi prodaje na nekatera tuja tržišča Griesser ne omejuje. Janez Bizjak: »Podpisali smo protokol za nastop na tujem tržišču. Dvigalo naj bi imelo predvsem prodajo na Bližnjem vzhodu, v nerazvitih državah in vzhodnoevropskih državah. Za eventuelno prodajo na Zahodu
pa smo dolžni z Griesserjem skleniti posebne dogovore.«
Angleži poznajo pregovor: »Prelepo je, da bi bilo res.« Kar malce čudno se sliši, da neka Zahodna firma odstopa Dvigalu izdelek, se obvezuje za nakup precejšnje količine sestavnih delov, ob tem pa nam pušča proste roke, da se mi sami povsem znebimo uvoza in celo izvažamo v tretje države. Verjetno imajo tudi Nemci pri tem poslu kak interes?
»Seveda ga imajo,« pravi tehnični direktor tozda Dvigalo Matija Marinšek. »Griesser je sicer drugi največji proizvajalec tovrstnih strojev v Evropi, toda po številu zaposlenih to ni veliko podjetje. V Lottstettnu niti nimajo možnosti za rast, saj ni delavcev. Zato so svojo proizvodnjo zasnovali na kooperaciji in imajo celo vrsto kooperantov. Tu se kaže njihov interes za nakup sestavnih delov. Razen tega so hidravlični nakladalci le del njihovega programa in so zainteresirani, da bi preko Dvigala prodrli v vzhodnoevropske države in na Bližnji vzhod z ostalim programom.«
Dvigalo je torej našlo izdelek
in partnerja, s katerim bo prek kooperacije lahko izvažalo. Težava je le, da dobiva konkurenco znotraj IMP-ja in sicer v Skipu. Položaj je tem bolj ironičen, saj je direktor tozda Skip Janez Bizjak obenem tudi v. d. direktorja tozda Dvigalo.
Spomnimo se še, da je bilo prvo razmišljanje o dopolnilnem programu tozda Dvigalo usmerjeno prav v sodelovanje s Ski-pom. »Od takrat ko je propadel sporazum med Dvigalom in Ski-pom o sodelovanju na hidravličnih strojih, je moralo Dvigalo ubrati lastno pot. Zaradi težkega gospodarskega položaja v tozdu, je bila edina možnost za hitro rešitev sodelovanje s tujim partnerjem. V Skipu pa so izsilili, celo v moji prisotnosti, da se razvoj podobnih strojev nadaljuje. Toda rekli so, da bo Skipov stroj manjši in ne bo konkurenčen. Zdaj, ko izdelujejo prototip, pa je očitno, da je popolnoma enak najmanjšemu Griesserjevemu nakladalcu.«
Res škoda, da se v IMP nikakor ne moremo dogovoriti o smotrni usmeritvi razvojnega dela.
LOJZE JAVORNIK
Preizkus hidravličnih priključkov je pokazal, da ti stroji odlično delujejo in so res vsestransko uporabni. Na sliki: 1.500-kilogramskega stroja. (Foto: L. J.)
—
V delovni organizaciji Livar načrtujejo dvaintridesetodstotno povečanje izvoza
Letos bodo izvozili za 7 milijonov dolarjev, od tega
za 5 milijonov na konvertibilni trg
Delovna organizacija livar-Viktor Kolesa je v slovenskem, jugoslovanskem pa tudi mednarodnem prostoru vse bolj prisotna s svojimi izdelki. To so ulitki iz sive, nodulame litine, barvastih kovin ter armature za različne pretočne medije. Približno 700-članski kolektiv iz Ivančne gorice se je s svojim dosedanjim uspešnim delom in hitrim razvojem prebil v sam vrh slovenskega in jugoslovanskega livarstva. Pri tem smo svoje izdelke uspeli plasirati na zahtevna zahodnoevropska tržišča, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavljamo tudi na Bližnjem vzhodu, predvsem v Iraku.
Poslovno leto 1982 je za nami. V delovni organizaciji LIVAR pa v tem trenutku pregledujemo in ugotavljamo uspešnost dela v preteklem letu, kjer ocenjujemo, da bomo leto 1982 zaključili zelo uspešno z vidika vseh ekonomskih kategorij. Res je, da bo plan presežen le za nekaj odstotkov, vendar je potrebno poudariti, da je bil plan tako visok, da dober rezultat zagotavlja že njegovo doseganje. Tako predvidevamo, da bo dosežen indeks celotnega prihodka 144, indeks dohodka 137, indeks čistega dohodka 152, ter indeks poslovnega sklada 190.
Že v mesecu septembru 1982 so samoupravni organi obravnavali smernice plana temeljnih organizacij in delovne organizacije LIVAR za leto 1983. V začetku decembra (9. 12. 1982) je bila organizirana skupna seja družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih struktur našega kolektiva, na kateri smo razpravljali in se dogovarjali o bodočih planskih načrtih ter izvrševanju zastavljenih nalog in obveznosti. Konec meseca decembra (29. 12. 1982) pa organizacije, na katerih so delegati po razpravi sprejeli plan za leto 1983. Iz povedanega je razvidno, da je bila na vseh področjih zastavljena široka aktivnost za uresničitev razvoja delovne organizacije LIVAR.
V letu, ki se je pravkar izteklo, smo bili priče najrazličnejšim administrativnim ukrepom, s katerimi celotna družba želi izboljšati ekonomski položaj Jugoslavije zlasti njen zunanjetrgovinski primanjkljaj. V resoluciji o politiki izvajanja družbenga plana občine Grosuplje za obdobje 1981 —1985 v letu 1983 je opredeljeno, da bomo izvoz na konvertibilno področje v občini povečali realno za 18 odstotkov, v planu delovne organizacije LIVAR pa znaša ta številka 18,7 odstotka. Zato smo povprašali glavnega direktorja delovne organizacije LIVAR Valentina Mendiževca, da nam odgovori na nekaj zastavljenih vprašanj in to:
o vplivu ukrepov ZIS na po-
slovanje delovnega kolektiva LIVAR; kako je z mnogokrat omenjenimi olajšavami, ki naj bi jih bili deležni izvozniki na konvertibilna tržišča; o uspehih in problemih, s katerimi se kolektiv srečuje pri izvozu; o mestu Livarja kot izvoznika in njegovem pomenu za občino Grosuplje in SOZD IMF; tako bo z založenostjo s surovinami v letu 1983 ter katere so glavne rezerve, ki jih je potrebno aktivirati, da bomo načrtovane planske obveznosti v letu 1983 uspešno izvršili?
»Na zvezni ravni je bilo v letu 1982 sprejetega marsikaj novega, kar bistveno vpliva na gospodarjenje, vendar je potrebno omeniti, da je bila naša delovna organizacija v preteklosti vedno stabilizacijsko naravnana. Pri tem nam daje veliko prednost status izvoznika. Vsi ti ukrepi so bili sprejeti za večji izvoz, destimulativni pa so za tiste OZD, ki ne izvažajo. Zato lahko cenimo, da nas ukrepi niso bistveno prizadeli, saj izvažamo 3,5-krat do 4-krat več kot uvažamo. Menimo tudi, da je 30 odstotno razpolaganje z deviznimi sredstvi v preteklosti zadoščalo za uvoz najnujnejših surovin in rezervnih delov. Če pa želimo nadomestiti nekatere iztrošene strojng kapacitete, pa bomo ob veljavni devizni zakonodaji tudi mi imeli nekaj težav.
V zadnjem času se o izvoznih premijah govori vsepovsod in pri nekoliko slabše informiranih prevladuje mnenje, da so izvoznemu mulati je zlasti premije že dosegle previsoko raven. Potrebno pa je poudariti naslednje: na izvoz na Zahod prejemamo izvozne premije od 9 do 11 odstotkov, na izvoz v nerazvite dežele, kjer je tudi konvertibilno plačilo, pa 23 odstotkov. Pri obračunavanju izvoznih premij se upošteva tečaj ZIS, ki je bistveno nižji.
Razen tega prejemamo izvozne premije z veliko zamudo. Smatramo, da je to nepravilno do izvoznika, kajti izvozne premije niso poklon družbe izvozniku, temveč so sestavni del izvoznih kalkulacij. Zato bi bilo
prav, da bi za zamujena plačila prejemali obresti. Dogaja pa se ravno obratno, da nam Narodna banka izstavi menico, ki se ne da eskontirati. Tako, da mora izvoznik plačevati obresti za lasten kapital.
Glede na izjemno težko likvidnostno situacijo poslovnih bank so v zadnjem času tudi krediti za kreditiranje izvoza limitirani tako, da z njimi ni mogoče v celoti pokrivati vseh zalog, katere so potrebne za nemoteno realizacijo izvoznih obveznosti. Druge stimulacije — olajšave, ki jih je deležen izvoznik, pa je odstotek ustvarjenega dohodka na konvertibilno območje in razmerje med ustvarjenim izvozom in uvozom. Na ta način pri nas pridobimo 12-odstotkov olajšav pri OD glede na družbeni dogovor na razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. Poleg že naštetih nekaterih težav, ki izvoznike močno obremenjujejo, pa je potrebno izpostaviti še nekatere druge slabosti, ki so nennehno prisotne.
Delovna organizacija LIVAR se z izvozom vključuje v Zahodno Evropo (Zahodna Nemčija, Holandija, - Avstrija). Znano je, da imajo te dežele nizko stopnjo inflacije (4—6 %) to pomeni, da tudi cene ne rastejo hitreje, temveč celo padajo. Na Splošnem združenju črne in barvaste metalurgije je bil izdelan izračun, da v primeru, če bi želeli izvoziti brez izgub, bi moral znašati realen tečaj dolarja 80 din. To pomeni, da se cene surovin ne bi spremenile. Vse pogodbe, ki bodo podpisane s tujimi partnerji bodo bazirale na cenah iz leta 1982, in bodo ostale nespremenjene najmanj v prvem polletju 1983, pri tem pa je kaj malo upanja za spremembo tudi za drugo polovico leta.
K celotni problematiki, ki spremlja izvoznika, je potrebno poudariti tudi težave z reprodukcijskimi materiali. Zahodni kupci niso občutljivi samo na kvaliteto in ceno, temveč tudi.na strogo dogovorjene roke dobav. Le-ii pa so dostikrat odvisni od oskrbe z osnovnimi strateškimi surovinami. LIVAR je izvoznik, ki v osnovi uporablja pretežno jugoslovanske surovine. Takih izvoznikov v Jugoslaviji ni veliko. Ob koncu lanskega leta je bil sprejet Zakon po katerem so izvozniki, ob predhodnem soglasju sekretariata za zunanjo trgovino oproščeni deviznega .združevanja in sicer za federacijo 20,9%, za republiko pa 15,9%.
To so prav gotovo pomembne olajšave, saj na ta način izvoznik razpolaga skupaj z okoli 56,8 % ustvarjenimi devizami. Delovna organizacija je Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino že predložila vso potrebno dokumentacijo in tudi prejela soglasje oziroma sklep o oprostitvi združevanja sredstev, vendar zaradi pomanjkanja tolmačenj Narodna banka Slovenije le-tega ne more sprovesti in tako izvoznik tudi tu ostaja praznih rok. Vedno bolj je zaskrbljujoč problem, ki povzroča nelikvidnost izvoznikov, ta pa je nelikvidnost poslovnih bank, ki neopravičeno zadržujejo devizna plačila. Posledica tega je, da izvoznik ostaja daljše obdobje brez deviz, dinarskega priliva in izvoznih premij.
Kljub vsem tem najrazličnejšim težavam in problemom«delavci kolektiva z optimizmom gledamo v leto 1983. Optimizem pri tem nam vliva tudi sedanja založenost s surovinami, ki zagotavlja pokritje v celotnem prvem trimesečju tega leta. Surovinsko bomo pokriti pretežno z domačimi surovinami poleg tega pa že sedaj vemo, da bomo morali približno 15 % primanjkljaja pokrivati z uvozom iz Sovjetske zveze. Nekoliko bolj vprašljiva je energetska bilanca, ki je nepokrita, zlasti to zadeva električno energijo, plin, koks in nafto. Glede koksa bomo stanje reševali z lastnim uvozom, izven energetske bilance, kar smo storili tudi v preteklosti. Nemočni pa smo pri ostalih energetskih virih.
V planu delovne organizacije je zapisano, da načrtujemo v letu 1983 za 18,7-odstotka večji izvoz na konvertibilno območje. Zato tudi v tem letu ostane v naši zunanjetrgovinski bilanci glavni kupec firma Siemens iz Zahodnega Berlina. Z njimi je že podpisana pogodba v višini 3 milijone mark. Z nizozemsko firmo Keystone bomo predvidoma prve dni meseca januarja podpisali pogodbo za izvoz programa armatur v višini 1,6 milijona guldnov. V istem obdobju pričakujemo obisk predstavnika za-hodnonemške firme Ludemann in Jansen, s katerima imamo dogovor za izvoz kompletnih armatur v vrednosti več kot milijon mark. Nekaj kupcev — Rohrich (Avstrija), Finex (Z. Nemčija), Speck (Z. Nemčija) — imamo na področju ulitkov in armatur. Z njimi načrtujemo posle v vrednosti več kot milijon mark. V teku so razgovori s Holandsko
Investicijski načrti v Jugoslaviji se krčijo
Pridobivanje del terja premišljen
in skupen nastop
Letošnje leto bo za naše montažne dejavnosti težko. V Sloveniji so lani zaključili dela na zadnjih velikih objektih, novih večjih načrtov pa v naši republiki ni. Če pa se nič ne gradi, pomeni, da bodo naši monterji doma brez dela. Že doslej so bile razmere težavne, kaže pa, da so pred nami še težji časi. Morali se bomo organizirati in združiti sile, da bomo lahko pridobivali posle, ki pač bodo na voljo — verjetno jih bo več v drugih republikah kot v Sloveniji.
Nič čudnega, da v montažnih tozdih že dalj časa razmišljajo in se dogovarjajo za bolj učinkovit nastop na tržišču. To je bil tudi namen sestanka direktorjev vseh montažnih tozdov in tozda Inženiring, ki je bil konec decembra. O ugotovitvah in sklepih je govoril pomočnik direktorja tozda Inženiring Jože Naglič.
»Najprej smo izmenjali vtise o stanju na tržišču. Poročali so tudi direktorji montažnih tozdov in vodje prodajnih oddelkov. Ugotovili so, da je investicijska zapora najhujša v Sloveniji. V naši republiki ne poznamo prav nobenega novega večjega objekta. Vse že davno načrtovane investicije, ki so v rangu našega zanimanja (Železarna Jesenice, cestna vozlišča s predorom, tovarne hrane, tovarna soli, farma-
cevtske tovarne) lebdijo v povojih zaradi nerazčiščenih finančnih konstrukcij.«
Bistvo decembrskega sestanka je bil torej dogovor o skupnem in sinhroniziranem nastopu in delitvi dela. Toda niso ostali samo pri tem lepem a splošnem dogovoru, pač pa so se pogovarjali tudi o nekaterih konkretnih temah.
»Cene so bile ena pomembnih tem pogovora,« je dejal Naglič. »Primerjali smo svoje cene s cenami konkurentov in ugotovili, da bomo morali v sedanji situaciji izkoristiti vse rezerve, ki jih še imamo.
Ugotovili smo tudi, da smo na prenizkem nivoju za zelo zahtevna dela — na primer pri montaži težke tehnologije in tudi pri zahtevnejših delih pri gradnji
jedrskih elektrarn. Tako na primer ne moremo zadovoljiti povpraševanja jedrske elektrarne Krško po stalnih remontnih delih. Dokaz je kvalifikacijska kriza pri monterjih vodovoda, kjer je potrebna vsekakor najvišja strokovna kvalifikacija.
Obravnavali smo tudi možnosti našega vključevanja v uporabo zveznega sklada za hitrejši razvoj manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. Predstavili smo vse investicijske načrte, ki so uspešno prestali prvo kontrolo strokovnih služb Gospodarske zbornice in so na spisku bank. S posameznimi prodajnimi službami se bomo zdaj dogovorili za način obdelave teh poslov.
Ena izmed najpomembnejših tem je bilo sodelovanje s kooperanti. Dogovorih smo se, da se bodo montažni tozdi najprej pogovarjali o potrebnih kapacitetah v okviru IMP. Kooperantske pogodbe bomo precej skrčili. Le v primerih, ko ne bo prostih kapacitet znotraj IMP se bomo pogovarjali z zunanjimi kooperanti. Tukaj so precejšnje rezerve,
firmo Vicon iz Amsterdama o izdelavi specialnih ulitkov za poljedelske stroje v vrednosti 2 milijona guldnov.
V deželah Bližnjega Vzhoda, zlasti v Iraku smo bili v preteklem letu dokaj uspešni, saj smo prodali za preko 1 milijon dolarjev svojih izdelkov. Pri tem bomo v prvem polletju tega leta prav tako dobavili še za približno 1 milijon dolarjev svojih proizvodov. Preko sarajevske organizacije UNIONINVEST pa nadaljujemo razgovore o dodatni dobavi ulitkov za približno 500 tisoč dolarjev. Ko govorimo o deželah Bližnjega vzhoda je treba poudariti oziroma opozoriti na akcije, ki so dolgoročnejšega značaja. Gre za Alžirijo in Egipt, kjer se odpirajo velike možnosti za prodajo naših proizvodov. V tej zvezi bomo v aranžmaju Ferimporta razstavljali naše izdelke na sejmu v Kairu.
vsega izvoza občine Grosupl Tako bo dan pomemben p(>sf. vek k zunanjetrgovinski bil3'
naše občine. Delovna orga1
J
cija LIVAR pa prav tako p1 , stavlja tudi v SOZD IMP o*' 30-odstotkov celotnega blag0 nega izvoza. Pri tem je zania" tudi to, da predstavlja **vj Livarja na konvertibilno ' žišče približno 50 % vsega j1'. skega izvoza Slovenije, me“ « ko je ta procent za Jugosla*' okoli 10-odstotkov.
Da bomo vse načrtovane ^
loge izvršili, pa bo potrebno

virati notranje rezerve, med
Iz vsega dosedaj povedanega sledi, da bomo na konvertibilno tržišče izvozili za nekaj manj kot 5 milijonov dolarjev, medtem ko predvidevamo uvoziti s konvertibilnega področja le za približno 700 tisoč dolarjev. Tako bomo zunanjetrgovinsko bilanco izboljšali iz razmerja 1:4 v letu 1982 na razmerje 1:6, v korist izvoza v letu 1983. Ko govorimo o izvozu, moramo omeniti tudi izvoz na Vzhod, kjer načrtujemo izvoz za približno 2 milijona dolarjev ulitkov iz sivega liva in aluminija.
tere prištevamo:	i
—	povečanje fizičnega j sega proizvodnje in s tem 1‘ izvoza,
—	znižanje odstotka izO1 in prehod na optimalno p°ra energije,
—	preusmeritev na kval'1 neše proizvodne programe,
—	znižanje zaloge ter le-*6
drževati na optimalnem obšel vskladitev norm v vseh teffle'l organizacijah,	«
—	prehod na planirane p11'! in odlive ter s tem tedensko n3' t ovali realizacijo,
—	izboljšanje delovne P pline ter zmanjšati odstotek1 Stankov z dela.
Vsi ti ukrepi bodo uresniči le, če bodo zanje izdelani k".
S skupnim izvozom, ki ga predvideva plan delovne organizacije (približno 7 milijonov dolarjev) bo kolektiv povečal izvoz za približno 32-odstotkov in bo tako ustvaril preko 60-odstotkov
saj smo imeli v Iraku konec lanskega leta kar okrog 200 kooperantov — monterjev in projektantov. To je bilo smotrno, dokler sami nismo imeli dovolj delavcev, zdaj ko nam pa doma zmanjkuje dela, je položaj seveda drugačen.«
Kakšno vlogo bo imel tozd Inženiring pri zagotavljanju novih poslov?
»Občutek imam, da nekateri — zlasti manjši tozdi — še vedno ne razumejo vloge tozda Inženiring. Imajo ga kar za svojo komercialno službo in nas zato prosijo, naj jim dodelimo delo. Toda mi nismo komercialna služba tozdov, pač pa na jugoslovanskem tržišču samo organiziramo pripravo ponudb za posle, kjer sodelujeta dva ali več tozdov. Odločitve o delitvi tako pridobljenih poslov sprejema svet tozda Inženiring, v katerem so zastopniki vseh tozdov. Druga naša funkcija je marketing v tujini in koordinacija pri izvajanju projektov v tujini.«
LOJZE JAVORNIK
kretni programi, ki bodo f3’j učinkoviti, da se bo njihovo‘L ševanje lahko ugotavljalo I mesečnem izpolnjevanju Pl skih nalog.	J
Pri tako velikih izvoznih latih je potrebno poudariti, o . je kolektiv pomembnosti izVj zavedal že pred 15. leti, ko s°. ^ doseženi prvi izvozni rezult31!. Vzhodno tržišče — Madžari
______________IZTOK
Nekaj utrinkov z obiska v Ivančni gorici
Livarji pazijo na glave
Dokler nisi med njimi, kar ne verjameš, kako so se razvili v j liko livarno z obrati obdelave in drugimi, kar neki tovarni pripa°J
Polurni »sprehod« po obratih DO Livar v Ivančni gorici ne , dati neke ocene, se je pa nabrala snov za razmišljanje in še k .
Kot marsikje, sc tudi tu začne pri vratarju s postopkom, kdo, ■ in podobno. Zatakne se, če prideš sem kot človek neke komisi)6^.
inventuri, brez osebnih dokumentov iz glave pa ne veš številk6 kaznice in te možakar spravi v še večjo zadrego, ko dokaže, &
P
.. .Ce so zahteve do delavcev stroge, kaj jim pa nudijo? Ma*'C
zna ta podatek zase na pamet. Lepo. vidi se mu da ima res stn:
nis6,z|
uradni natop, kar so potrdili tudi drugi, da je disciplina tu na vi
med delom je že en zgovoren znak. Ta dan zvrhan krožnik n’
,aka
ronov z mesom, zraven enak zalogaj solate. Marsikdo sploh te * ličine pojesti ne more. Kruh in meso prinesejo v kuhinjo sveže-hrano torej lahko damo laskavo oceno. Da bi to zadovoljstv° naprej ohranjevali!	,u
... Poleg stare imajo še nepolni dve leti mlado »menzo« z kuhinjo ter žensko posadko za tri delovne izmene, so rekli- } planinko vmes, ki se je izdala s svojo živahno hojo in govorjen)6..|, Zdi se mi pa, da bi si morda zaradi higiene (prahu) lahko priv0 ^ prozorno steno med kuhinjo in jedilnico. Ta predlog dam zato-je več ljudi reklo, da nekateri na snago tu ne znajo paziti- , Pogled na ta objekt je zunaj kar reprezentativen s spomenik'-Viktorju Koleši, ki pa bo še nekaj časa čakal, da bodo naJzi stavbo, kajti prostore še potrebujejo.	ji
... Obisk pri brusilcih odlitkov (!) je potrdil to potrebo, seV^ na kaki drugi lokaci ji, ker se sedaj vidi, da odsesalniki prahu n6 ^ doščajo potrebam, tisti januarski kar pomladni dan so jim zra ^ vol jevala široka odprta vrata, medtem ko v jedralni tudi žensk6 ^ lajo v neprimerni stiski med zaboji z odlitki, v poltemi z boga* . je prahu. Zračniki pa so razbite in odprte šipe. Tu inv livarni se z 'j prostorsko najbolj krizno, kaj je lahko še tudi vmes do Pr°s m j1' obdelovalnice odlitkov in drugega; pred leti je nekdo rekel,0 tt delavec kar zbežal od stružnice, toliko prahu je bilo. Zdaj J drugače.	^
... Prah, vneti spremljevalec livarn, je tu menda povsod y y ten. Manj verjetno seže do nove šole za umetnim bregom,! ^ gradnji katere je tudi ta livarna pred leti veliko pomagala)- 1 ^ trdilo smo dobili tudi v prostorih Tehnološke priprave deI3 Nil prav rekel?). Ostanimo pri prahu tudi na dveh cestah
ker padavin že dolgo ni bilo, tu pa imajo vseeno dovolj 6j£(f blata, ki je debelo nanešeno z obutvijo po hodnikih, stopmsC v sanitarije, ki ponekod niso deležne potrebne pozornost1-
... Tu se vsak po svoje trudi obenem z dekletom za pisalnd n ki skoraj z nosom piše, tako blizu gleda. Morda hoče postat1 pj-kovidna in »puklasta«, morda je vzrok tudi slaba razstvelja''3' ^|i fforočljive so namizne svetilke. Nikjer nepotrebne luči (kak^j^-potrošni smo na Trati). Rekel pa bi, da ponekod le preveč va e, jo, kot recimo tudi pri čiščenju severovzhodnega obrobja to tjj,. Razmetano in nesnažno, pa shajamo tudi v dosti manjših obl 0b; kjer po skladiščih ni sledu o čeladah na glavi, v Livarju pa vezne, drugače kazen, pa če jo tudi sam najvišji organ v izvrši. Torej tu na glavo zelo dosti dajo, saj glava je vendar -lomen t odločanja in delovanja, marsikje drugje pa videvam Ajalj glavce, pa nam zato nič bolje ne gre, če ni kdo za to še 66 J
... Livarji in drugi, vtisov od vas sem odnesel veliko. kako napako, ki mi jo, prosim, oprostite. PRAN V /
3
Novosti v proizvodnem programu Trate — avtomatike
Nova generacija elektronskih regulacijskih naprav
Minili sta dve leti odkar je IMP TOZD TRATA poslal na tržišče P^e regulacijske ojačevalnike novejše, sodobnejše izvedbe. S temi naj . v čim krajšem času nadomestili in razširili program regulacije s sta-regulacijskimi ojačevalniki tipov MTO. Seveda je ob tem prišlo 'udi do precej izboljšav v sami zasnovi celotnega elektronskega regu-uuijskega sistema. Ze dolgo nam je bilo namreč poznano, da so šibak ulenient dosedanjih sistemov z MTO predvsem tipala, ki so imela za s°dobnejše sisteme nedopustno dolge reakcijske čase. Zasnova no-sistema je iz tega razloga temeljila na sodobnejših poh odniških ‘NTC tipalih. Prav tako se je menjal tudi koncept regulacijskega ojače-v«lnika.
Dosedanje kovinsko ohišje je ^u^ojalo sodobnejše plastično . hlsje s snemljivim podnožjem n Prozornim plastičnim pokro-°m- To omogoča enostavnejšo Montažo regulatorjev, njihovo Povezovanje s tipali, regulacijami ventili, pogoni in termosta-'• Pokrov nad čelno ploščo orno-8pca pregled nad osnovno nasta-, l'v'JP regulatorja, pri tem pa je ahko regulator tudi plombiran , s 'om preprečen poseg nestrokovnim osebam v to nastavitev, samem elektronskem vezju so 1 a uporabljena integrirana ezJa> kar je poenostavilo kon-'ukcijo, obenem pa zagotovilo ,e,ci° pogonsko zanesljivost.
, . od je ostal enak kot prej, re-ojski z 220 V napetostjo. Kon-^ rukcijsko je regulator deljiv v : a dela: osnovni del z napajalno n končno stopnjo ter z njim s ^j^ktorjem p0vezan mostični
Medtem ko so potekale priprave na proizvodnjo prvih tipov gulatorjev novega tako imeno-^ar>ega »sistema 200«, ki je po-r|val centralno ogrevanje v vseh J ego vi h izvedbah, pa se je v razvojnem oddelku nadaljevalo v?e°na izvedbah regulatorjev za p-drževanje stalne temperature.
1 lem je bilo upoštevano, da so Potrebuj tudi višji temperaturni . v°Ji tja do 350°. Ker so se v tem vn!fU na tržišču pojavili novi pol-odniški elementi s PTC karak-Pstiko, katerih delovno po-ggje je nekako do 150°C pri "ter pa je mogoče isti element Porabiti v celem za nas intere-iT^em področju od —30° do je bil za te regulatorje (Sl-eip ‘M 100) osvojen kot tipalni piement, Siemensov KTY 10 st ' Zaradi po regulaciji v si-r rn.1*1 sončnega ogrevanja smo n ", 1 Par tipov regulatorjev oz-;acen‘h kot »SISTEM 500«, ki ^v tako delujejo z NTC tipali, sm- ^ vsem tem sistemom pa m-i?' prezračevanje in delno kli-sta .IZac'j° še vedno pokrivali s Zatlrm regulatorji sistema MTO. tori° Srno želeli nove tipe regula-je p raz*'riti tudi na to področno,. ™a. skrb nam je v tem priseg1! -^'la 'zbira tipal, ki so se iZVpJ ze,p°javl jaja v NTC in PTC rv,i .dl kot tudi v izvedbi z Ni ti-Pa'n,m elementom. o^'01!0 Poenotenja tipal in z se f.,.ni.na njihove prednosti smo p0|V/,?c!l.i>da uporabimo le PTC naj k- n^ka tipala. Regulatorji refiulat • lzvedeni po principu Tako °r ev xs'stema 200«. feguiu?JC rodila nova generacija delno k?rjev ■ za. prezračevanje, imPn nmatizacijo in ogrevanje,
V 0Vana SISTEM 300.
ZelimnaS*e^n^'^ nekaj odstavkih karalftP°dat' njegove osnovne nierjaJnSt'ke 'n °benem pri-tori, u° z dosedanjimi regula-rakWke8ulatorii s'stem 300 ka-
W erizirajo
astnosti:
sledeče
osnovne
elekrrtemperaturna tipala so
v“ž'£0P^'-rsopo1-
l)ajani!8Ulatorii 80 z 220 V na-'zhodor^ ‘"t 220 V relejskim ttsmern ’", ■ Transformator in
osnovni de! Ie - vsakem sovst"^ regulatorju. Vgrajeni Snemb;?dardna Plastična ohišja s z°rnim r!!??. Podnožjem in pro-
Op.c P°krov°ni.
rature rŽevanie stalne tempe-
''2o'!lr!e,rct,umo področje od štiri n... 150°C je razdeljeno na 'Zvedb ,S.°-Ve.’ k‘ jih pokriva 8
P°rcialn"»8^at°r'iev; 4 v P tpro •talno im 'n 4 v PI (proporcio-nake ”tc8ralni) izvedbi. Oz-eh regulatorjev so
RISA v P in R3SA v Pl
—	od 0 do 50°
RISB v P in R3SB v Pl
—	od 20 do 100°
RISC v P in R3SC v Pl
—	od 70 do 150°
R1SD v P in R3SD v Pl
—	od -20 do +30°
Razen normalnega vhoda za temperaturno tipalo imajo ti regulatorji tudi napetostni vhod 0 do 10 V, kar daje dodatne možnosti za njihovo uporabo. Ti regulatorji so zamenjava za dosedanje regulatorje MTO 100 in MTO 200.
2.	Namenski regulatorji za prezračevanje in delno klimatizacijo
1. Vzdrževanje stalne temperature z vodenjem in minimalnim omejevanjem. Regulator je izveden v proporci alno integralni izvedbi z oznako R3SAVM in področjem nastavitve temperature 0 do 50°C. Ta regulator je zamenjava za dosedanjo kombinacijo regulatorjev.
MTO 200a + MTO lila
MTO 200a + MTO 112 a
MTO 200a + MTO lila +
+ MTO 112a
Med tem, ko v sistemu 200 ni imel ustreznega ekvivalenta. Tudi ta regulator ima razen vhodov za priključek glavnega, vodilnega in omejevalnega tipala tudi napetostni vhod.
B)	Regulator za regulacijo žaluzij v mešalnih komorah.
RILDM (proporcionalni) ja nemanjen regulaciji žaluzij. Ima dva režima delovanja zimski in poletni s tem, da se prehod iz enega v drugega izvrši avtomatsko brez dodatnega posredovanja nekega termostata. V zimskem obdobju vzdržuje s posredovanjem tipala v mešalni komori stalno temperaturo mešanega zraka, v poletnem obdobju pa s tipalom v kanalu svežega i zraka pripira dovod svežega zraka ob porastu zunanje temperature in tako ekonomizira delovanje prezračevalne naprave.
Nastavitev minimalnega položaja žaluzij je možna od 0 do 50 % in to v samem regulatorju ali pa z nastavljalnikom minimalne lege na drugem mestu.
C)	Regulator za paralelno delovanje elektromotornih pogonov.
RIR je mogoče uporabiti tudi kot proporcionalni regulator vlage ali tlaka s tem, da se nanj priključi ustrezno tipalo z uporom 160ohm.
3.	Centralno ogrevanje
Regulacija tega ogrevanja je izvedena po dveh načelih: vodenje temperature vode z zunanjo temperaturo ali vodenje temperature vode s prostorsko temperaturo. V obeh primerih je možno še dodatno vplivati na temperaturo vode s kompenzacijskimi tipali-. V prvem primeru je to kompenzacija s prostorsko temperaturo, v drugem pa z zunanjo temperaturo. Regulator, ki ga lahko uporabimo na oba načina je R3VC. Ker zaradi varčevanja z energijo želimo ponoči ali v času, ko prostori niso zasedeni znižati prostorsko temperaturo je v regulator vgrajeno vezje za znižanje temperature v nočnem režimu. Nočni režim lahko vklopi vgrajena vklopna ura ■ali pa se izvrši preklop z zunanjim skupinskim programator-jem. Regulatorja z vgrajeno preklopno uro imata oznaki R3VCOD v kolikor je vgrajena preklopna ura z dnevnim režimom delovanja odnosno R3VCOT, če ima ta preklopna
ura tedenski režim delovanja. Regulator z dnevno preklopno uro navadno uporabljamo za stanovanjske, s tedensko pa za poslovne stavbe. Ti trije regulatorji zamenjajo stare MTO 201 in MTO 201 K. Od regulatorjev »Sistema 200« R3VO, R3VD. R3VT se razlikujejo po višji maksimalni temperaturi vode (150°C), tako, da lahko regulirajo tudi vročevodne sisteme toplarn z režimom nad 120°C.
Na vse tri regulatorje je mogoče priključiti tudi omejevalnik maksimalne ali minimalne temperature (npr. povratne kotlov-ske ali toplarniške vode). V primeru, da je v toplotni postaji nameščenih več regulatorjev npr. za tri cone, ki pa imajo časovno enak program zniževanja temperature, se lahko vsi trije priključijo na skupinski progra-mator. Ta bo ob nastavljenem času vse tri regulatorje preklopil na nočno delovanje, koliko pa se bo v posamezni veji znižala temperatura vode se nastavi v vsakem regulatorju posebej.
Toplarniški sistemi, na katere je vezana tudi priprava potrošne vode, ki v poletnem obdobju potrebujejo stalno temperaturo vode okrog 70°C v zimskem pa vodenje od tu dalje proti najvišji temperaturi, je izveden regulator R3VCM. Ta ima razen vseh lastnosti R3VCO še dodano minimalno ali maksimalno omejevanje. Lahko ga uporabimo tudi pri regulaciji centralnega ogrevanja, kjer je ogrevni medij vroča voda temperatur nad 100°C ali pa para in želimo omejiti zgornjo temperaturo. Z regulatorjem R3VCO bi namreč pri morebitnem padcu zunanje temperature pod minimalno računsko zunanjo temperaturo temperatura vode porasla nad dovoljeno mejo. Tudi v regulator R3VCM je možno vgraditi preklopno uro za reducirani režim delovanja.
Centralno ogrevanje, kjer se kot kurivo uporablja plin, se lahko regulira tudi tako, da se voda z ustrezno temperaturo pripravi že v samem kotlu- Če ta kotel uporablja gorilecz dvotoč-kovnim delovanjem, mora biti tudi regulacija dvotočkovna. Taki regulatorjji so TIVC brez ure oz. TIVCOD in TIVC°t z dnevno oz. tedensko preklopno uro. Razen tega, da imajo dvo-točkovni izhod velja vse ostalo kot za regulatorje R3VC. V sistemu MTO takih regulatorjev ni bilo v Sistemu 200 pa so bili to regulatorji RIVO in RIPO.
4.	Ogrevanja z obnovljivimi viri energije
Za regulacijo sistemov s sončnim ogrevanjem sta tudi v sistemu 300 razvita dva regulatorja dvotočkovni Tl DO in tri -točkovni R3VO. Prvi je namenjen vklapljanju črpalke ali krmiljenju krmilnega ventila z nastavljeno temperaturno diferenco, drugi pa z regulacijskim ventilom vzdržuje stalno temperaturno diferenco. Obe izvedbi imata lahko Judi kazanje ene od temperatur. Oznaki teh dveh regulatorjev sta Tl Dl in R3DI. V sistemu MTO takih regulatorjev ni bilo, v sistemu 500 pa so imeli oznake RIVO, R3DO, RIDI in R3DI.
Navedeni regulatorji predstavljajo osnovo Sistema 300, ki se bo seveda zaradi možnosti širše uporabe teh regulatorjev lahko še dopolnjeval.
K Sistemu 300 prištevamo še temperaturna tipala s PTC elementom v vseh izvedbah za tipanje temperature v ceveh in na ceveh, v zračnih kanalih, na fasadah in v prostorih. Oznake teh tipal so TT 301, TT 341, TT 312, TT 321 in TT 331.
Sem spadajo še daljinski na-stavljalniki in to temperaturni, za krmiljenje žaluzij in za njihovo minimalno nastavitev.
Regulacija vlage je možna tudi s Sistemom 300, s tem, da je tipalo vlage kot doslej pri MTO elektromehanski pretvornik za realtivno vlago npr. HBG.
Razvojno delo je potekalo tudi na področju regulacijskih armatur, kjer smo predvsem ra- , zvili ventile za nazivni pritisk 25 bar (NP 25), ki so po obliki in velikosti, kot tudi po prigrajenih pogonih enaki ventilom RV 2 in RV 3 (NP 16), le da je material ohišij tu nodularna litina.
JANEZ SMOLE
Nov avtomat indeks GE 65 NC predstavlja popolnoma nov koncept proizvodnega procesa z adaptivnim krmiljenjem.
Tozd Trata — avtomatika kupuje najsodobnejšo opremo
Elektronika v delavnici
Investiranje v sodobno proizvodno opremo je eno od osnovnih načel, ki spremlja razvoj in rast organizacije združenega dela. V začetku leta 1982 smo v tozdu Trata-avtomatika izdelali več variant ekonomsko tehničnih rešitev posodabljanja proizvodnje mehanske obdelave sestavnih delov regulacijske opreme sistemov ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije.
Na osnovi analiz in ob upoštevanju finančnih možnosti TOZD smo izdelali plan investicij posodabljanja proizvodne opreme s posebnim poudarkom na opremi za proizvodnjo elektromotornih regulacijskih ventilov. Glede na finančne možnosti smo se odločili za sledečo važnejšo opremo:
•	NC stroj za izdelavo drogov in krožnikov regulacijskih ventilov (82)
•	CNČ stroj za obdelavo ohišij ventilov (83)
•	stroj za ozobljenje zobnikov reduktorja (83)
•	avtomatizirano napravo za preizkus ventilov (83)
S enovretenski krivuljni avtomat za izdelavo vandel zobnikov (83).
Del te opreme, katere nabava je bila izvršena koncem decembra 1982 vam predstavimo v tem članku:
Stroj INDEX GE65NC predstavlja z dodatno opremo zaključeno celoto za proizvodnjo krožnikov in drogov regulacijskih ventilov:
Tehnične karakteristike stroja:,
—	max. premer obdelave — 175mm
—	izvrtina v gl. vretenu — 65 mm
—	moč pogona — 15 kW
—	št. vrtljajev glavnega vretena — 25—4000 min '•
—	stopnjevanje vrtljajev —
1,12
—	pomik — cca 7 m/min
Index GE 65 NC je sodobno
oblikovan univerzalni stružni avtomat s CNC mikroprocesorskim krmiljenjem modulne gradnje SINOMERIK SPRINT T.
Toga konstrukcija stroja, natančno vležajenje glavnega vretena, sodoben pogon z motorjem na enosmerni tok, jermenskim prenosom moči na glavno vreteno omogočajo miren tek in veliko točnost obdelave.
V dvoosno gibljivo revolver-sko glavo je možno vpeti 14 predhodno nastavljenih orodij.
Velika pogonska moč stroja in široko menjalno območje števila vrtljajev omogočajo optimalne pogoje obdelave z rezalnimi hitrostmi nad 300m/min.
CNC mikroprocesor S1NU-MERIk SPRINT T je eden novejših sistemov krmiljenja NC strojev. Proizvaja ga tovarna SIMENS. Prednost te mikroprocesorske enote pred ostalimi je v tem, da z vgrajenimi podprogami za posamezne faze obdelave omogoča 50% hitrejše programiranje stroja.
Mikroprocesor je grajen za krmiljenje najzahtevnejših obdelovalnih nalog, zaradi poenostavitve programiranja pa je postal ekonomičen tudi v maloserijski proizvodnji.
Programiranje stroja je možno direktno na stroju ali pa v oddvo-jenem prostoru na RWT terminalu 1250.
RWT terminal 1250 je sestavljen iz matričnega pisalnika z zmožnostjo pisanja 120 znakov v sek., spominske enote s kapaciteto 1000 znakov, optimizatorja tiskanja, luknjalnika in čitalnika
traku z hitrostjo luknjanja in odčitavanja 10 do 30 znakov v sekundi. RWT terminal je kabelsko povezan s strojem, tako da je omogočen direkten prenos programov iz RWT terminala v spominsko enoto stroja INDEX ali izpisovanje na stroju vstavljenih programov na pisalniku.
Prednost uporabe RWT terminala je tudi v tem, da se na njem izdelujejo programi obdelave novih izdelkov oddvojeno od stroja, kar daje možnosti za maksimalno izkoriščenost stroja za proizvodno delo.
Terminal je možno uporabiti za programiranje obdelav za različne stroje, ki uporabljajo za vnos podatkov luknjan trak, prav tako pa ga je možno koristiti kot printer za izpis podatkov iz računalnikov.
Prednost uporabe NC stroja v naši proizvodnji se odraža tudi zaradi prehoda iz uporabe šablonskih nožev na standardno stružna orodja, kar bistveno vpliva na hitrost osvajanja novih proizvodnih programov in zniža stroške konstruiranja in izdelave orodij in njih vzdrževanje.
Orodja se predhodno pozicio-nirajo v držala na optičnem projektorju za prednastavljanje orodij Zoller EG 1200 z digitalnim odčitavanjem nastavljenih vrednosti. Točnost prednastav-ljanja s predhodnim umerjanjem naprave v izhodiščno točk*o znaša 0,005 mm.
Sestavni del opreme stroja je tudi LNS HVDROBAR — hi-
dravlična podajalna naprava za paličaste materiale dolžine 3200mm in premera 65mm. Podajalna naprava je krmiljena iz stroja, kar omogoča avtomatsko obdelavo izdelkov iz paličastih materialov.
Glavne prednosti pridobljene z opremo INDEX GE65NC so:
•	povečala produktivnost izdelave drogov in krožnikov regulacijskih ventilov
•	zmanjšanje izmeta pri proizvodnji
•	hitrejša prilagoditev kupcem s posebnimi naročili
•	ekonomična obdelava manjših serij, kar se odraža v zmanjšanju zalog polizdelkov
•	z visoko natančnostjo ob-
delave v veliki meri odpade brušenje izdelkov	t
•	čas nastavljanja stroja jej skrajšan na minimalno možno mejo. Na klasičnih avtomatih so časi nastavljanja 4 do 8 ur, tu le 1 do 2 ure
•	za obdelavo krožnikov ventilov ni več potrebno konstruirati in izdelovati dragih šablonskih nožev.
Zaradi boljše predstavitve naj navedem še primer obdelave: krožnik ventila 0 50 iz materiala Č. 4570 se obdeluje na kopirni stružnici 24 min, dočim je čas izdelave na NC stroju le 0,7 min; drog ventila pa se obdeluje s klasično opremo 27 min na NC stroju pa le 1,4 min.
Zagon stroja predvidevamo v začetku meseca februarja. Stroj bo delal v dveh izmenah, planirana letna zasedenost z čistim proizvodnim delom pa bo 3800 ur letno.
Direktor teh. sektorja TOZD TRATA-avtomatika inž. JOŽE NOVAK
IMP DO PROMONT Kadrovsko splošna služba
V skladu z 58. in 59. členom pravilnikov o zadovoljevanju stanovanjskih potreb delavcev DO PROMONT — TOZD OV, TOZD KM in DSSS objavljamo
NATEČAJ
za uveljavljanje pravic na osnovi meril za dajanje posojil po navedenih pravilnikih TOZD OV, TOZD KM in DSSS.
Razpisujemo posojila iz sklada skupne porabe po zaključnem računu za leto 1982 za takojši., . porabo.
Delavci DO PROMONT — TOZD OV, TOZD KM in DSSS, ki želijo uveljaviti švoje pravice v tem natečaju, naj oddajo prijave v kadrovsko službo TOZD oziroma DO najkasneje 30 dni po objavi.
Prijave morajo vsebovati:
a)	potrdilo o premoženjskem stanju
b)	pogodbo o namenskem varčevanju
c)	potrdilo delovne organizacije zakonca o stanovanjskem posojilu oziroma potrdilo o drugih vrstah stanovanjskih posojil.
Za uveljavljanje pravice do posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše poleg navedenih dokumentov še:
d)	kupoprodajno pogodbo ali potrdilo o rezervaciji
e)	gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo
f)	zemljiškoknjižni izpisek
Za uveljavljanje pravice do posojila za rekonstrukcijo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše poleg a, b, c, f še:
g)	gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo oziroma potrdilo pristojnega občinskega organa o priglasitvi del z opisom del
h)	izjava lastnika stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma upravljalca družbenega najemnega stanovanja, da dovoli nameravana dela (kadar delavec ni sam lastnik).
Za uveljavljanje pravice do posojila za nakup stare stanovanjske hiše ali stare stanovanjske enote še:
i)	pogodbo o nakupu, overovljeno na sodišču, z določilom o namenski uporabi kupnine za novo stanovanjsko enoto preko banke,
j)	dokazilo, da bo prodajalec porabil kupnino za nakup ali zidavo nove stanovanjske enote, oziroma hiše.
Natečaj se zaključi dne .16. 3. 1983.
AKCIJSKO POVEZOVANJE ORGANIZACIJ ZK • AKCIJSKO POVEZOVANJE ORGANIZACIJ ZK • AKCIJSKO POVEZOVANJE ORGANIZACIJ ZK*K|
V zadnjem času so sekretarji OO ZK dvakrat obravnavali, kako delujejo komunisti v IMP: prvič na posvetu, ki ga je sklical občinski komite ZKS Ljubljana-Bežigrad in drugič na pogovoru z delovno skupino CK ZKS v pripravah na 6. sejo CK ZKS. Obakrat so ugotovili, da bi morali v IMP najti način za akcijsko povezovanje komunistov. Problemov, ki bi jih morali enotno reševati, je vse več, mnogi znaki pa kažejo, da se enotnost v sozdu krha. Dejstvo je, da so osnovne organizacije ob tem v glavnem pasivni opazovalci. To seveda ni dobro. »Kaj narediti za boljše akcijsko povezovanje komunistov?« smo vprašali sekretarje nekaterih osnovnih organizacij ZK.
Odpraviti bi morali medsebojno konkurenco
Milorad Cvijič, sekretar OOZD v tozdu Ogrevanje — vodovod je že na začetku povedal, da o delu komunistov v IMP težko govori. Ogrevanje — vodovod je eden tistih naših tozdov, iz katerega odhaja največ delavcev na delo v Irak. To seveda vpliva tudi na delo samou-
Milorad Cvijič
nisti v IMP in se o njih enotno dogovoriti?
»Seveda so. Na primer nelojalna konkurenca med našimi tozdi pri pridobivanju del. Mislim, da je tega vse več in manj ko bo del,- več lahko pričakujemo medsebojne konkurence. To pa ni prav. V IMP bi se morali dogovarjati o skupnem nastopu, ne pa da si med seboj tako konku-
riramo.
pravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, tudi Zveze komunistov. Kako tudi ne, saj je Milorad Cvijič v dobrem letu že tretji sekretar osnovne organizacije. Najprej je šel v Irak Janez Ocepek in izvolili so Alojza Baljkovca, ki pa je čez kakega pol leta tudi.šel v Irak. Tako menjavanje funkcionarjev pa seveda vpliva na delo organizacije, saj človek potrebuje nekaj časa, da spozna probleme in si izoblikuje načrt dela.
O akcijskem povezovanju je Milorad Cvijič dejal: »Ne le v sozdu, tudi v delovnih organizacijah bi se morale osnovne organizacije tesneje povezovati.«
Zato so konec decembra začeli v Promontu pripravljati problemsko konferenco ZK. Pobudo so dali v tozdu Ogrevanje — vodovod. In kakšna bo tema?
»Odnosi med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb v Promontu. Gre predvsem za delo posameznih strokovnih služb skupnega pomena. Pogovoriti se želimo o pomanjkljivostih in ukrepih, da bodo te službe naredile za tozd tisto, kar ti resnično potrebujejo. Zlasti pridobivanje del je zdaj aktualna tema.«
In kaj mislite, da boste s problemsko konferenco dosegli?
»Upam, da bomo izoblikovali enotno oceno pomanjkfjivosti in se na tej osnovi odgovorili za potrebne akcije.
Vaša osnovna organizacija je torej dala pobudo za problemsko konferenco komunistov v delovni organizaciji. V oceni, ki je bila pripravljena za posvet z delovno skupino CK piše, da doslej še nobena osnovna organizacija ZK ni dala nobene pobude za akcijo vseh komunistov v IMP, Zakaj, mislite, je tako?
»Ne znam odgovoriti na to vprašanje. Morda komunisti v osnovnih organizacijah ne vidijo prave možnosti, da bi na ta način rešili probleme.«
Mislite torej, da so teme, ki bi jih morali obravnavati vsi komu-
Ob tem verjetno mislite na primere, ko drugi tozdi odžirajo dela vašemu. Kaj pa tozd Ogrevanje — vodovod — ali ta nikoli ne konkurira drugim IMP-jev-cem?
»Za noben tak primer še nisem slišal.«
Pa bi si upali trditi, da takega primera še ni bilo?
»Člani OO ZK smo o teh zadevah premalo informirani. Podatke vedo poslovodni delavci in tisti, ki se z določenimi deli neposredno ukvarjajo. Osnovna organizacija pa za takšne primere, tudi kadar je bil tozd oškodovan, navadno zve, ko je zadeva že končana.«
Kaj ste rekli v vaši osnovni organizaciji, ko ste se pripravljali na posvet z delovno skupino CK ZKS?
»Vsi smo se strinjali, da bi v IMP morali doseči akcijsko povezovanje komunistov. Vprašanje pa je, kdo bo to speljal, Po mojem bi bilo najbolje, da ustanovimo delovno telo, ki bo pripravljalo skupne akcije.«
Kakšneteme bi predlagali?
»Prva tema, bi morala biti nelojalna konkurenca pri pridobivanju dela. S tem v zvezi bi se morali komunisti pogovoriti tudi o vlogi tozda Inženiring pri pridobivanju del. Zelo aktualna tema je tudi vprašanje srednjeročnih planov in sicer v tem smislu, da bi se dogovorili o osnovnih ciljih, ki so v sedanjih gospodarskih razmerah uresničljivi.«
Govorila sva tudi o skupnih akcijah, ki jih je potrebno enotno voditi. Tozd Ogrevanje — vodovod pa je pred kratkim tudi glasoval proti takšni akciji, ko je zbor deiavcev zavrnil samoupravni sporazum o združevanju denarja za ustanovitev tozda za blagovni promet. Zakaj so bili vaši ljudje proti?
»Mislim, da so bili proti, ker niso dobili natančnega odgovora, kaj bo ta tozd delal za montažno dejavnost. Rekli smo ljudem, da moramo združiti toliko in toliko denarja, oni so pa hoteli vedeti, kaj bodo za to dobili.«
Ali je OO ZK o tem razpravljala?
»Je in tudi ni podprla te akcije.«
Ali vam nosilci te akcije — verjetno kdo iz Izipa — niso znali odgovoriti?
»Saj ni bilo na sestanku nikogar. Še kadar predlagatelje posebej povabimo, navadno nihče na pride. Potem je pa človeku težko prepričevati delavce za takšno akcijo, če še sam ne veš kaj boš pravzaprav od nje imel.«
Komunisti se moramo
podrediti večini
»O povezovanju komunistov v delovni organizaciji in sozdu smo v naši osnovni organizaciji razpravljali še v letu 1981,« pravi sekretar OO ZK v tozdu Ten — energetika Andrej Novoseleč. »Ko smo obravnavali gradivo za posvet z delovno skupino CK
ZKS pa smo ugotovili, da povezanosti zunaj delovne organizacije sploh ni, pa tudi s povezanostjo komunistov v Emondu ne moremo biti zadovoljni. Za prihodnje predvidevamo — in to smo tudi zapisali v akcijski program osnovne organizacije — da
Andrej Novoseleč
se bomo tesneje povezali z ostalimi vsaj znotraj delovne organizacije. Za to nalogo sem osebno zadolžen kot sekretar osnovne organizacije.«
Programsko se tozd Ten — energetika delno prekriva s tozdom ISO Slovenske Konjice. Vemo, da so zaradi tega nastajale težave. Logično bi bilo, da bi vaša osnovna organizacija še posebej tesno sodelovala s komunisti v tozdu ISO, da bi reševali te probleme. Ali imate kakšne oblike sodelovanja komunistov v obeh tozdih?
»Ne, doslej nismo sodelovali. Pri nas opažamo vse preveč toz-dovskega zapiranja. Vsak vidi le sebe, čez tozdovski plot pa že ne vidi ali noče videti. Subjektivne sile bodo težko kaj naredile, če nimajo podpore določenih ljudi, ki imajo vse v rokah in njihova beseda več zaleže kot sklep osnovne organizacije. Direktorji se med seboj zmenijo in rečejo: »To bomo naredili!«, osnovna organizacija pa zve za problem, ko je dejansko že vse odločeno.
Omenili ste tozdovsko zapiranje. Ali s tem mislite obnašanje drugih tozdov v Emondu, ali bi rekli, da se ta slabost pojavlja tudi v tozdu Ten — energetika?
»Tudi pri nas je zapiranje. Povedal vam bom svež primer. Te dni smo dajali podporo direktorjem posameznih prodajnih sektorjev. Ob tem pa slišiš mnenja, češ, mi bomo povedali mnenja le o tistem, ki dela za nas, drugi nas ne brigajo. Vendar takšno stališče ni pravilno, saj se tudi nas tiče, če bo na primer prodaja za nek drug tozd slabo delala in bo imel ta tozd zgubo.«
Poseben problem v Emondu je prodaja za tozd Dvigalo. V okviru sanacijskega programa za ta tozd je bilo sklenjeno, da mora prodaja priti v tozd. To je sicer res proti osnovnim načelom organiziranja delovnih organizacij v IMP, toda ocenjeno je bilo, da bo vključitev prodaje v tozd prispevala k boljšim poslovnim rezultatom. Toda to se doslej ni zgodilo, pravijo, da tudi zaradi nasprotovanja drugih Emondo-vih tozdov. Kako ste gledali na ta problem v vaši osnovni organizaciji?
»Predvsem moram opozoriti, da so se sklepi o tem problemu večkrat spreminjali. Res je bil sprejet predlog, naj se prodaja preseli v tozd. Delavci prodaje so se tudi dejansko preselili v Črnuče, samoupravni akti pa niso bili spremenjeni. Kako je na to gledala osnovna organizacija? Izhajali smo iz tega, kar piše v Zakonu o združenem delu, se pravi, da je delovna organizacija enotna in morajo biti strokovne službe koncentrirane. Zato smo se zavzemali, naj ostane prodajna služba organizirana tako, kot piše v samoupravnih aktih delovne organizacije. Res pa je, da se informacije o tem problemu spreminjajo, zato je osnovna organizacija na zad-
njem sestanku zahtevala od direktorja delovne organizacije, naj uredi vprašanje prodaje, razvoja in sploh vseh služb na ravni delovne organizacije.«
V primeru prodajne službe za dvigala ste bili torej odločno za koncentracijo strokovnih služb. Kako pa je potem osnovna organizacija ob reorganizaciji tozda Ten pristala na ustanovitev dveh kadrovskih in računovodskih služb? Ali niste v tem primeru sprejeli točno obratnega načela, kot ga zagovarjate na Dvigalu?
»Res je, to se je zgodilo. Toda osnovna organizacija ZK je zagovarjala prvotni osnutek reorganizacije Tena, se pravi skupno kadrovsko in računovodsko službo. Toda nekaterim ljudem očitno ni bilo do tega, da bi prišli v skupne službe, zato so začeli z drugačno akcijo. Najpomembneje pa je, da so dobili podporo mnogih delavcev. Kaj bi lahko naredila osnovna organizacija? Vedeti moramo, da smo avantgarda delovnih ljudi. Množica je bila za drugačen predlog, čeprav je res, da so jim zadeve prikazali v drugačni luči. Na odločitev delavcev je vplivalo tudi dejstvo, da je Elektromontaža že prej organizirala svoje računovodstvo. Ljudje to vidijo in rečejo, zakaj ne bi še mi. Osnovna organizacija v tem primeru zares ni mogla nič. Sklical sem najodgovornejše ljudi iz delovne organizacije, generalnega direktorja sozda, povabil sem tudi občinski komite — pa ni nihče prišel. Na koncu smo ugotovili, da nimamo izbire. Nesmiselno bi bilo, če bi OO ZK vztrajala pri predlogu, za katerega je bilo jasno, da ne bo dobil podpore.
Precej sva govorila o dogajanjih v Emondu. Vrniva se k vprašanjem akcijskega povezovanja na ravni sozda. Katere so po vašem mnenju najbolj pereče zadeve, o katerih bi se morali poenotiti vsi IMP-jevi komunisti?
»Že na posvetu sekretarjev sem rekel, da ni prave učinkovitosti pri skupnem dogovarjanju. Se pravi, da si od skupnega dogovarjanja ne obetam kaj dosti. Toda če govorimo o problemih, potem so najbolj pereča vprašanja dohodkovni odnosi, združevanje dela in sredstev ter svobodna menjava dela. Naša osnovna organizacija je sprožila to vprašanje v okviru Emonda, mislim pa, da bi ga morali obravnavati tudi na ravni sozda. Seveda pa je glavni problem, kako pripraviti to razpravo, da bodo sklepi res nekaj prispevali k zboljšanju razmer. Mislim, da problemska konferenca vseh komunistov ne bi prinesla sadov. Najprej bi morali v ožjem krogu pripraviti izhodišča in jih dati v razpravo vsem osnovnim organizacijam, nato pa se morda spet sestati v ožjem krogu in izoblikovati sklepe. Sam sem zadolžen, da sprožim to temo v Emondu, vendar ne vem, na kakšen odmev bom naletel. Mislim pa, da se moramo pogovarjati o skupnih problemih.
Tu pa je še ena težava, s katero se srečujem kot sekretar osnovne organizacije pri obravnavi takšnih zahtevnih tem. Če hočem podatke, moram hoditi od službe do službe, do raznih strokovnjakov. To terja ogromno časa. Toda vsakdo ima tudi svoje delovne naloge in zmanjkuje ti časa za politično delo. Morda je tudi' to razlog, da delajo naše osnovne organizacije preveč stihijsko.«
LOJZE JAVORNIK
Najbolj žgoča tema je delitev dela
»Vodstvo problemske konference je spalo. Smatram, da so tudi člani predsedstva problemske konference, ki smo jim na zadnji problemski konferenci januarja 1981 poverili skrb za koordinacijo pri uresničevanju sklepov konference, odgovorni, da ni prišlo do povezovanja komunistov v sozdu IMP,« meni sekretar OO ZK v Panoniji Andrej Zadravec.
To je bilo. Kako naj bo v bodoče?
»Vsekakor se komunisti v Panoniji strinjamo o nujnosti akcijskega povezovanja, ker je problemov v IMP dovolj in so tudi različni interesi močno izraženi. Vsak gleda le svoj interes, skupnega pa noče videti. Tako se že kar bojim, da tudi komunisti ne bomo enotni, ko bomo prišli skupaj.«
Kako si konkretno zamišljate akcijsko povezovanje komunistov?
»Mislim, da bi ZK morala
meznikov z nivoja sozda. Zdaj P3
je v praksi tako, da če si na soi
lOr
nekdo nekaj zamisli, to m1 tudi biti, kot da je to edini skup11 interes IMP.«
Vaša osnovna organizacija!1 razpravljala o gradivu, ki opisuJ‘|
probleme akcijskega povezo
.Vi-
nja v IMP. Kaj ste menili?
»Razpravljali smo načelno1 t se strinjali, da je povezovanj 1,1
nujno. Smo pa ob tem menili1* je bilo gradivo za sedanjo Pr^ blemsko konferenco presplošnj t*1 Problemi, ki so bili takrat v 1^ ^. prisotni, niso bili dovolj k°c^ ^
Andrej Zadravec
imeti na ravni sozda neko koor-dincijsko telo. Morali pa bomo najti ustrezno organizacijsko obliko. Kajti tudi če bi ga sestavljali po en delegat iz delovnih organizacij, ni nujno, da bodo vse OO ZK v delovnih organizacijah z več tozdi enotne. Kdo naj bi jih torej zastopal? Skratka, to niso le formalni, pač pa vsebinski problemi.
Toda morali bi hitro najti neko sprejemljivo rešitev, da bi okrepili vlogo ZK pri izvajanju skupnih akcij. Seveda pri tem ne smemo iti v drugo skrajnost, da bi prevladovala stališča posa-
kretno opisani, pač pa le naka^T
Mislim, da je to tudi vzf0^ zakaj problemska konferenca ^
izpolnila vseh pričakovanj.«
vi d"1
prednost pri akcijah za poeno11^1
Katerim problemom bi'
nje stališč vseh komunistov " o, IMP? .	N
, odfdit
»Prva tema so po mojem 1 nosi pri delitvi dela v sozdu.	' J
srečujemo s premočnimi tozde' h skimi in lokalističnimi intere9,?3 Drugi problem pa je delovafljU,> tozdov skupnega pomena. ^ e slim, da bi za njihovo financir*~,c nje morali uvesti plačilo po de”re jansko opravljenem delu.« Ja
Kako bomo enotni
kr(
og,
v sozdu, če še v delovnih
organizacijah nismo t*
c
lob
ko,
hji
"z
lan
Tudi osnovne organizacije v Emondu imajo »dežurnega koordinatorja«, ki ga izvolijo za vsakih šest mesecev. Trenutno je to Rasto Pečar, sekretar OO ZK v tozdu Dvigalo. Za začetek sem ga vprašal, kakšne naloge ima koordinator.
»Namen je lep: Doseči povezanost osnovnih organizacij in izvajanje skupnih akcij. Praksa pa je drugačna, saj se pojavlja pri delu precej težav. Problem je že to, da se nam nikoli ne posreči sestati v polni sestavi. Emond ima en tozd v Slovenskih Konjicah, potem imamo še dva sekretarja, ki imata takšno delo, da sta mnogo na terenu in tako prihajamo na koordinacijske sestanke vedno le nekateri.
Moram pa tudi reči, da so interesi tozdov tako različni, da tudi koordinacija ne more uspevati, kot je bilo zamišljeno. Primer je negativno glasovanje o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma 6 razporejanju dohodka v tozdih Ten — jaki tok in Dvigalu. V našem tozdu želimo, naj prideta prodaja in razvojna služba v tozd, sekretarji drugih OO ZK pa smatrajo, da je to razbijanje naše delovne organizacije. Pripravljen je predlog organizacijskih sprememb v delovni organizaciji, toda ne verjamem, da bo sprejet, če že sekretarji OO ZK nimamo enotnega mnenja o njem.«
Koordinacije med osnovnimi organizacijami ZK v Emondu torer prav nič ne hvalite. Toda na ravni sozda je še slabša, saj tu koordinacije sploh ni. Zato bi bilo nekaj treba ukreniti. Kaj predlagate v vaši Oti ZK?
Fe
k
Rasto Pečar	ho;
drugi pa komaj vlečejo. Neenojp nosti pri sistemu osebnih doho °.r kov smo že mnogokrat kritizir8fU Slišali smo, da se v sozdu pripra, Ija enotna metodologija za vr® Jjj notenje del, vendar ni videti. 11,1 bo kaj kmalu zrela za javn . obravnavo...«	, L-
Vsi se strinjamo o nujnosti p“r* vezovanja, toda premika ni n ,11 benega. Zakaj?	^
»Mislim, da zato, ker
prišli do dogovora, s katerim izoblikovali konkretne zado*2. a
tve in se dogovorili o konkreU11 S,
temah, o katerih naj bi se kom 'k nisti akcijsko poenotili. Ket}eh ni, vsi čakamo, kdo bo zdaj d b0
pobudo.«
V oceni akcijskega povezo nja komunistov v IMP, ki jo .vs< pripravljena za posvet z del°v :'0\ skupino CK ZKS, piše,da doSi% še nobena osnovna organizac'J vp ZK ni dala nobene pobude za a^ cijsko povezovanje v sozdu- ■ k vam zdi prav, da ob vseh Pr ,*Q
vit
naštetih težavah, s katerim Hi;
»Doslej je bilo o tem na ravni sozda že več razprav in tudi različne predloge smo slišali, ni pa še dokončnega sklepa. Komunisti v Dvigalu se strinjamo, da je povezovanje nujno. Še posebej so naši komunisti opozorili, da bi moral biti IMP enoten tako pri sistemu osebnih dohodkov kot pri vsem ostalem. Opažamo, da nastajajo med tozdi ogromne razlike. Nekateri tozdi so bogati,
otepate, niste dali nobene$ predloga, da bi skušali te Pr .lrn bleme rešiti vsi komunist* enotno akcijo? Na primer vPf-|,5*i šanje vse večjih razlik v oseb11 'u-
dohodkih?
»Mi z mnogimi predlogi86^
Emondu težko prodremo, zatd ( $o
realno pričakovati, da bi usp^ br sozdu. Tudi ne vem, na koga b> hj
sploh lahko obrnili. Predvsd
^piun laiiKU uumm. x	,,
pa, če še pet tozdov v delovni ..
ganizaciji ni enotnih, pote
m! v
pač težko iskati enotnost na
ra*"
sestavljene organizacije.«
Nevarnost odtujene
moči
Sekretar OO ZK v tozdu Trata — avtomatika Janez Rojic je najprej povedal, kako se komunisti povezujejo na ravni delovne organizacije IKO. Imajo koordinatorja — to je trenutno Pavle Avžlohar iz osnovne organizacije v delovni skupnosti. On skrbi, da se sekretarji občasno
srečujejo. »Morda ti sestani■ .j
Sj
P; Hi k,
ki^j;V$
niso dovolj vsebinski, toda iji
Ulovi UvJVvJIJ V dv Ulilo M,	, j]
dogovarjamo se o akcijah 1
usklajujemo,« meni Rojic- »
Na pobudo občinske
renče ZKS pripravljajo
gramsko konferenco, na
kateri
P1^ fr
• Konec na 7. strani.
(Akcijsko povezovanje organizacij zk • akcijsko povezovanje organizacij zk • akcijsko povezovanje organizacij zk
j pi
Dovolj dela lahko pridobimo le s skupnim prizadevanjem prodajne službe in tozdov
’ ^ .r°fHontovi komunisti so se na problemski konferenci pogovarjali ,nL Ute in pol, zato seveda ne moremo objaviti vseh razprav, pač pov-’ »m10 *e najpomembnejše misli nekaterih razpravljalcev. Zaradi e^*los.** 'zJave povezujem in se ne držim vrstnega reda, kakor so
At*"ie dei*
Pr,°,dajne službe.
a organizacija
smatra, da prodajna
Do Zk
sedanji zasedbi in orga-1itVQclJ1 ni kos problemom. Dej-v lojj’ da konkurenca pridobiva oMitev Ljubljani je dokaz za to j0|; • raziskave trga niso do-,UvStrP°8lobliene- Nismo še videli 0 - eznega predloga za boljšo ranost prodaje. Tozd
.^iTean'"®83 Predloga
n il£ Zlranost Prod ,
1 ™ a montaža ne more dati re-
^VlZata problem, pričakujemo
■ danez Trost: Od lani smo pre-l 1 Za tozd Klima montaža 0 °8 250 milijonov dinarjev L,8°.b. Trenutno imamo v ob-|jn v! za okrog 100 milijonov >obtJ6V Poslov. vendar nimamo )r ?nega jamstva, da bomo plan laj aie “Polnili- v IMP ie pro-funkcija zelo razdrobljena ,a ,a sedanje razmere slabo or-ladZlrana. Klima montaža je l0,nj'l> nekaj let pridobivala k.ro polovico poslov preko •iri 8 inženiring. Danes v Inže-L a?u Pravijo, da nam ne bodo yr°. več pridobiti toliko dela, ir C1 8a mora več pridobiti naša iaraaja. Ta pa tega ni sposobna
:	v Promontu smo neenot-
Koper ima prodajo v tVečar, ko smo se že nekajkrat IjiHo 1 *°1 konkurenti. Poskušali fctei f- S'cer dogovoriti in celo Klela]6 1 Smo neke sklepe, toda Si ^J6 ^ak po svoje. Mislim, da lat,; rah dogovore v delovni or-ti0r pC1Ji spoštovati. Nato bi se 3t'Saldogovoriti tudi na nivoju ,(]jonk, ln Preprečiti medsebojno jlilrijj, renc° v sozdu. Takšnih iviab0„ v ie že nešteto in to našo :<Kaže i 2e poznajo tudi drugi.
’da je najhujša konkurenca „o ravno IMP.
V Vi-
0f°ra iv^—Ontnži menimo, da Aran ^ Prodajna služba specia-'tntj Ha' ,?daj si prodajni refe-nOHv-eatjf 'Jo delo po območjih ali bi|$e L .orjih. Toda tudi tozdi se . . j specializiramo. Vedno e se srečujemo na istih ob-
jektih, ker so pri klimatizaciji najhujše omejitve.
V tozdu resno razmišljamo, da potrebujemo rezervni program, s katerim bomo nadomestili pomanjkanje dela v klimatizaciji. Prodaja bi morala poznati dnevne kapacitete tozda, da bi nam lahko priskrbela ustrezno dopolnilno delo.
Pripravljeni smo tudi spustiti cene, toda to je možno samo v dogovoru o vsakem konkretnem primeru.
Janez Jerneje: V tozdu Ogrevanje — vodovod smatramo, da je naloga prodaje zagotavljati popolno in nepretrgano zasedenost kapacitet tozda. Vedno moramo imeti pogodb vsaj za 3 mesece naprej, da lahko delo pri-1 merno organiziramo. Seveda si želimo, da bi bile pogodbe sklenjene za primerno ceno, toda zavedamo se sedanjih razmer in konkurenčnega boja, zato je-za nas trenutno bolj pomembno, da delo sploh imamo.
Od polletja 1982 smo bili z delom slabo zasedeni. Kar se cene tiče, je bila prodaja uspešna, kar bo, mislim, potrdil tudi zaključni račun. Nismo pa zasedeni za 3 mesece ampak le za 3 tedne. V novembru in decembru bi bile nekatere monterske skupine celo brez dela, če jih ne bi začasno premestili č delavnico, kjer so delali izdelke za Irak po pogodbah, ki jih je pridobil Inženiring.
Trenutno kaže, da bomo imeli, v marcu, aprilu in maju veliko nezasedenih kapacitet. S tem je povezano vprašanje odgovornosti prodajne službe. Seveda ima prodajna služba odgovornost za pridobivanje poslov, zavedamo pa se, da imajo odgovornost tudi tozdi. Zato se moramo pogovoriti, kako bomo skupaj premagali to zagato.
Ali smo — prodajna služba in vsi ostali — doslej naredili dovolj za pospešitev prodaje?
Niti naša prodaja niti Inženiring nimata podatkov o investicijskih načrtih v Jugoslaviji. Morali pa bi vedeti za vse večje načr-
adaljevanje s 6. strani.
•tisti T^et sr^čali vsi Ikovi komu-
ASekalc^na tema bi morala biti j|ovne r nadaljnji razvoj dejano °r8amzacije, izvoz, ver-t-VPrašan bomo mogli niti mimo \ V d.,Ja kooperacij.«
Sni at°rJa- V sozdu pa ni-’ »Ja, uC' Kaj naj bi ukrenili? V^eliv^V. zacel drugje. Čim bi .,fe Vseh, K neko formalno telo, bi da deIa “maličila. Mi-tUci°nalS° P°misleki zoper insti-v sozdih poviti
u Uora,	v sozain pov-
‘ako H ueni- Nameni so lahko K° dobri	. _
>v ; u °bri, toda logika odno-it PreJ ali s?efna’ da takšni organi
<	določeni,°me,n,JO UVeliavlia-
„ s°v.« en,h vplivov ali intere-
da komunisti akcij-
-
1 Sad1!"6 Potrebujete »Te„ govarjanja? dl senf? sP*°b ne mislim. Govo-e 'jska °-tei?’ da je neka ožja
r,°Zdaiahv lnSt'tucija na ravni Pa„,- .dnko
nov do politike osebnih dohodkov.«
Tega pa ni.
»Točno!«
Zakaj?
»Nemogoče je zdaj odgovoriti na to vprašanje. Opozoril bi pa rad nekaj drugega. Občutek imam, da trenutno vidimo izhod pri zagotavljanju enotnosti v sozdu le v partiji, ne pa tudi kaj lahko pri poenotenju stališč prispeva sindikat. V IMP imamo sindikalno koordinacijo, ki je ne izkoriščamo dovolj za vodenje skupnih akcij. Zato mislim, da bi morali sekretarji OO ZK dati večjo podporo sindikalni koordinaciji, ki bi morala obravnavati predloge vseh skupnih akcij, ki jih pripravljajo strokovne službe in poslovodni organi na ravni sozda.«
miš]] ° Problematična. Sicer
v f’ sesta?*^31 letno, če ne več-:• °riti Q 1 m se odkrito pogo-
ii M v svn°blemih’ ki Jih ima |l ]j[av ne bUtS okolju- Pravza-k°krat n^u Predpisovati, ko-' ;°diti bi aj b°do ti zbori. Prila-r nSeh bjstv morali dogajanju. O 6 Potrebn' p nih zadevah, kjer je Šali aeonotn°st v sozdu, bi se ^ijskib K®Var)ati komunisti na
w konferencah —od pla-
Janez Rojic
te, ki se pripravljajo in za vsakega presoditi, ali se nam splača konkurirati.
Uveljaviti bi morali naše prednosti: kakovost, zmožnost dajanja kreditov in deviz. Dvomim, da te prednosti dovolj izkoriščamo.
Vsaj v teh težkih časih bi morali preprečiti medsebojno konkurenco prodajnih služb v IMP. To meče čudno luč na naš sozd, obenem nam povzroča škodo. Če trije obdelujejo isto ponudbo, je to izguba vsaj za dva.
V resnici nimamo malo ljudi v prodaji, toda te sile so slabo usmerjene. Pred dobrimi desetimi leti je imel tedanji obrat CK vsega tri prodajne referente. Zdaj za isto dejavnost pridobiva delo naša prodaja, pa še Inženiring in Klimatova prodaja.
Mislim, da ponudbenega biroja ne potrebujemo, pač pa več kvalitetnih strokovnjakov, ki bi pogodbo obdelali, kot je treba, ne pa da potem kalkulant razmišlja o tem, kar bi moral že prej prodajni referent. Prodaja bi se morala tesneje nasloniti na tozde že v iskanju dela, še bolj pri izdelavi ponudbe in tudi pri izvedbi, zlasti pri uveljavljanju razlik v cenah in izdelavi dodatnih predračunov. Mi se pa obnašamo, kot da to ni pomembno. Investitorji so nas že dostikrat ostro kritizirali zaradi izredne počasnosti pri pripravi dodatnih ponudb.
Samo Poljanšek: Ne strinjam se s trditvijo, da iz Promonta prihajajo neusklajene ponudbe. O tem se dovolj uspešno dogovarjamo. Škriplje pa kasneje pri dogovarjanju o delitvi dela. Imamo dve prodaji — v delovni skupnosti za Ogrevanje vodovod in Klima montaži in v Kopru — ki vsako sklenjeno pogodbo ljubosumno čuvata ne glede na posledice. Težko je pričakovati, da bo Koper na pogodbenih odnosih odstopil klimo Klimi montaži, ko je bila prav klimatizacija še do včeraj najbolj akumulativna dejavnost. O dohodkovnih odnosih pri skupnem nastopu pa se doslej nismo začeli še niti pogovarjati.
Miran Matičič: Investicijski trg je danes zelo ozek. Na njem se srečuje množica inštalaterjev, ki je bila formirana v časih večje konjunkture.
Ob tako skrčenem obsegu investicij (delež sredstev za razširjeno reprodukcijo v SRS je padel za polovico) so montažne kapacitete prevelike. V Sloveniji je okrog 20.000 monterjev. Zato smo lani le z velikimi težavami izpolnili prodajni plan za tozd Ogrevanje — vodovod, za Klimo montažo pa ga sploh nismo dosegli.
Srečujemo se z nizkimi cenami konkurence. Podobno je v gradbeništvu, saj so gradbinci lani morali sklepati pogodbe po nižjih cenah kot v letu 1981. IMP s svojimi stroški temu ne more pa-rirati, oziroma sklepamo pogodbe za nerazumno nizke cene. Razen tega investitorji zahtevajo še kredite. Vse pogodbe so sklenjene s fiksnimi cenami, objekte moramo ponujati na ključ, celo takšne, kjer investitor sam priznava, da to ni realno. Roki so kratki in včasih je vprašanje, ali bomo sploh sposobni dobiti material in opremo v pravem času.
Včasih izgubljamo posle, ker nas investitor ne pozna. V drugih republikah smo izgubili nekaj del, kjer smo bili s ceno konkurenčni, pa se je investitor odločil za organizacijo, s katero je že prej sodeloval ali pa za izvajalca iz svoje republike.
Investitorji imajo tudi pripombe na kakovost našega dela.
Samo Poljanšek: Imeli smo primer, ko se vodja montaž iz tozda Ogrevanje — vodovod in
Klima montaža na objektu nista mogla sporazumeti, kdo bo plačal ogrevanje in je Gradis nazadnje poslal fakturo delovni skupnosti Ogrevanje — vodovod. Jeseniški Gradis je zadržal plačilo tozdu Ogrevanje — vodovod, in tako prisilil Montažo Koper, da je popravila reklamacijo, za katero je Gradis prej več mesecev urgiral. Že štiri mesece imamo težave na Rudniku urana Žirov-ski vrh. Pri kovinskih obratih zamujamo. Vse to so napake, zaradi katerih je vprašanje, ali bomo pri teh investitorjih še dobili kakšno delo.
Miran Matičič: Referenti, ki se operativno ukvarjajo s pridobivanjem posla, si delijo delo tako po partnerjih — to so gradbene organizacije ali samostojni inve- . stitorji: Delo se deli glede na lokacije in prejšnje stike vsakega referenta. Dve dejavnosti sta specializirani: cevovodi in prezračevanje. Res pa je, da referent za prezračevanje obdeluje tudi nekatere druge večje objekte. Zato se strinjam, da bi potrebovali še nekoga, ki bi se bolj posvetil klimatizaciji.
Zavzemamo se, da organizacijska shema prodaje ostane nespremenjena. Priznamo, da lahko še marsikaj naredimo in se bomo trudili, da bomo organiziranost bolj prilagodili trgu.
Pripravljamo še nekaj konkretnih ukrepov: Že lani smo želeli pridobiti referenta za prezračevanje, kar pa nam še ni uspelo.
Z ozirom na specializirane ponudbe in vse pogostejše zahteve, naj delamo na ključ celo le po idejnih projektih, bi morali usposobiti ponudbeni biro. Organizirali smo se tudi, da bomo bolj sistematsko zbirali podatke o načrtovanih objektih, je pa vprašanje, ali bomo to zmogli, saj se v zadnjem času pojavlja precej del na področju energetike — preurejanje kotlarn na premog ali druga goriva. Mislimo tudi, da bi se morali bolj povezati s predstavništvi po Jugoslaviji.
Marko Avsec je komuniste obvestil, da je v Promontu začela delati posebna delovna skupina, v kateri so predstavniki tozdov in delovne skupnosti. Njena naloga je pripraviti predloge za boljše delo prodaje. Na kratko je povzel dosedanje ugotovitve te komisije.
Prodajno funkcijo lahko razdelimo v štiri faze, je rekel:
•	Zbiranje informacij. Prodaja ima sicer nekaj že utečenih poti, ki pa so bile doslej preveč prepuščene naključjem. Toda tudi v prodaji priznajo, da so poti do zaželjenih informacij, ki jih bo treba v bodoče bolj izkoristiti.
•	Pridobivanje informacij o investitorju in priprava ponudb. Ponudba bo uspešna, če poz- -namo pogoje in konkurenco. Toda s pripravo ponudb včasih zamujamo, zato so ponudbe pripravljene površno, tako da včasih izpademo iz konkurence že zaradi formalnih napak.
S Pridobivanje posla. Tu se najbolj pokaže sposobnost komercialista. Morda je ta faza še najmanj sporna.
•	Sodelovanje z investitorjem med izvedbo — reševanje reklamacij, uveljavljanje razlik v ceni. Tu se pojavi tudi vprašanje kakovosti dela. IMP je včasih slovel kot zelo dober izvajalec, zdaj pa si za sloves z raznimi napakami zapravljamo.
Avsec je tudi povedal, da je že izšel interni razpis za delavca, ki bi okrepil prodajno službo. Komisija pa bo delala naprej in pripravila celovite predloge.
Janez Šalehar: IMP danes na trgu nima več nekdanje prednosti, ko smo bili edini usposobljeni za zahtevnejša instalacijska dela. Danes določa cena, torej se moramo organizirati, da bomo konkurenčni. Moramo se tudi usposobiti za pripravo ponudb.
Imamo ljudi, ki bi to znali delati, vendar niso v prodaji. Zato bi si morali pomagati in sicer z zavestjo, da je danes najtežje prodajati.
Morali bi tudi izkoristiti dejstvo, da ima IMP tudi proizvodnjo. To bi morali izkoristiti za skrajšanje rokov pa tudi za znižanje cene.
Alojz Dornik: Žalostno je, da investitorji ugotavljajo, da so ravno IMP izdelki najtežje dobavljivi ali najdražji.
OBVEŠČANJE
Marko Avsec: Delavci bi morali biti obveščeni o dogajanju v delovni organizaciji in tozdu, da bi preprečili razne dezinformacije, kot na primer tisto, da prodaja namenoma ne pridobiva dovolj dela, ker hoče prisiliti ljudi, da bodo šli v Irak.
Martin Kosmina je povedal, da so v kadrovski službi ustanovili informativni oddelek, ki bo spet začel izdajati Samoupravljala, kasneje pa še informativni bilten. Najpomembnejša oblika pa ostaja ustno informiranje. Posebne težave imamo zaradi narave dela. Mnogo delavcev je na terenu, zato je za informiranje potrebnih mnogo več naporov.
Daniel Novak: Mnogo monterjev sploh ne prihaja do oglasnih desk, zato bi bilo koristno, če bi Samoupravljalec objavljal povzetke zapisnikov.
Vladimir Torkar: Tudi družbenopolitične organizacije bi morale pripravljati gradiva. Za današnjo problemsko konferenco bi bilo koristno, če bi imeli za vsako točko vsaj kratko gradivo.
Janez Jerneje: Posebno skrb moramo posvetiti informacijam za samoupravno odločanje. Mi v glavnem informiramo na zborih delavcev. In sicer poteka informiranje pretežno od zgoraj navzdol. Pripomb, ki jih imajo delavci, največkrat niti ne zapišemo, še manj, da bi jih prenesli ustreznim službam, kaj šele da bi delavcu povedali, kaj je bilo storjenega na osnovi njegove pripombe.
Martin Kosmina: Na delavskem svetu in zboru delavcev bi morali preverjati uresničevanje sklepov, potem vprašanja ne bi ostajala brez odgovorov.
Povezanost v delovni organizaciji, odnosi med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb.
Samo Poljanšek: Nekatere zadeve, ki jih lahko urejamo v delovni organizaciji tečejo normalno in korektno — na primer združevanje deviz, reševanje likvidnostnih problemov in podobno. Praviloma so to dogovori med vodilnimi delavci.
Težava je pri izvedbi del, kjer sodelujeta dva tozda. Naj spomnim na probleme pri Mikroelektroniki, Ljubljanski banki in še kje. Morali bomo najti učinkovit način za koordinacijo pri izvedbi projektov.
Poseben problem je vloga delavskega sveta in sindikalne konference v delovni organizaciji. Ta organa se sestajata le enkrat, kvečjemu dvakrat letno. Oblikujeta sklepe in priporočila, ki pa jih tozdi pogosto ne sprejmejo. Toda, če tozdi odločijo po svoje, sploh ni nobene povratne informacije niti usklajevanja.
Naši tozdi so precej samostojne enote, mnogo manj so povezani kot v kakšni proizvodnji. Tako so se tudi samoupravno močno osamosvojili, tako da slabi odgovornost do skupnih ciljev. Vsa odgovornost vodilnih delavcev je obrnjena le v eno smer — do delavskega sveta tozda.
Toda tako se funkcija delovne organizacije razblinja in ne moremo vpč govoriti o enotnosti. To se kaže na povsem konkretnih primerih: od različnega urejanja delovnega časa do razlik v sistemu osebnih dohodkov.
Marko Avsec: Imamo celo vrsto aktov, ki nas povezujejo v
delovno organizacijo, toda na vseh področjih ugotavljamo rahljanje vezi. Cim je kdo v težavah, kliče: »Kje je delovna organizacija, da nam bo pomagal^!?« To je tudi normalno. Toda v vsakodnevnih odločitvah, pa se takoj začnemo izgovarjati na specifične razmere, da vsak tozd dela po svoje. Pristojnosti delavskega sveta — zlasti pri usklajevanju — pa ne uveljavljamo. V sedanjih zaostrenih razmerah bi morali bolj izkoristiti dejstvo, da smo povezani v skupno delovno organizacijo.
Sicer pa se dezintegracija kaže tudi v sozdu. Imamo le dva svetla primera: To so dela v Iraku (Promont sam jih zanesljivo ne bi pridobil!) in Interna banka IMP, ki posluje precej bolje kot interne banke v večini drugih organizacij.
Martin Kosmina je komuniste obvestil o pripravah dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb.
Janez Jerneje: V tej razpravi sem pričakoval več vsebine, zdaj pa poslušamo, da nas vežejo v delovno organizacijo neki suhoparni akti. Osnova za naše povezovanje bi morala biti skupno pridobivanje dohodka. Mnogo manj aktov bi potrebovali, če bi se pri pridobivanju dohodka vedli, kot je treba, ne pa da samo skušamo prevaliti delo eden na drugega. Neplačani dohodki so problem, ki nas stalno žuli. Pri tem so udeležene tri službe, pa ne rešimo izterjave. Tega pa ne naredimo, ker vsak gleda le svoje delo. Vsak reče, jaz sem svoje opravil, če pa bi moral še kaj, se mu zdi preveč. Toda delo je zares opravljeno šele takrat, ko je denar v hiši.
Naši očitki delovni skupnosti so:
•	Da ne zasledujejo sistema osebnih dohodkov in ga ne izpopolnjujejo. V to je bilo vloženega precej dela, toda v dobrem letu so se pokazale tudi slabosti. Verjetno bi morali siste*m dopolnjevati sami v tozdu, toda brez podpore strokovne službe ga ne moremo.
•	Da nismo mogli uskladiti delovnega časa.
•	Da se ne držijo dogovorov o delitvi dela.
Samo Poljanšek je ob tem menil, da bo dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in odgovornostih vendarle pozitivna, ker bo dohodek delovne skupnosti vezala na uspešnost tozdov. Strinjal se je z Jernejcem, da bi morali sistem osebnih dohodkov izpopolnjevati in tudi doseči boljše sodelovanje pri delu.
Janez Brajer je spomnil, da so večkrat kritizirali Splošno kadrovsko službo, pa se nič ne. spremeni. Občutek imam, da strokovne službe niso povezane s tozdom, ne trudijo se, da bi potrebe tozdov poznale tako, kot bi jih morale. Tudi dejstvo, da začetka delovnega časa niso mogli uskladiti, priča o tem. Kajti če prideš v službo, pa ni v hiši telefonistke in vseh ostalih, s katerimi je tvoje delo povezano, je tako, kot da te ni na delu.
Martin Kosmina je nato povedal, da je kadrovsko splošna služba že dala nekaj predlogov za boljšo organiziranost, ki pa jih zdaj še dopolnjujejo, ker so bili prvotni predlogi ocenjeni kot nesmotrni.
Janez Trost: Najbolj me je vedno motilo, ker se preveč pogovarjamo o »mi« in »vi«. Delovna organizacija bi vsekakor potrebovala neko prisilo za enotno reševanje zadev. Isto velja za celoten sozd. Naš sozd deluje premalo usmerjevalno. Vsak tozd v čisto tozdovskih okvirih odloča o smereh razvoja. Zato se programi podvoje iti potroje šele potem skušamo usklajevati, kar nam pa seveda ne uspeva.
LOJZE JAVORNIK
Po letu in pol spet sestanek sveta delavske kontrole v sozdu
Nobenih problemov niti napak?
Svet samoupravne delavske kontrole na ravni sozda se je konstituiral v četrtek, 13. januarja in sprejel oceno stanja na nekaterih področjih dela in poslovanja SOZD IMP in njegove delovne skupnosti.
Za predsednico so člani sveta izvolili delegatko iz celjske Klime Anko Pfoder, ki pa je povedala, da bo do poletja verjetno odšla iz IMP na drugo delo, torej bo verjetno treba opraviti nadomestne volitve.
V oceni stanja piše, da se je svet delavske kontrole SOZD IMP zadnjič sestal 1. junija 1981. Ves čas, kar obstaja, še ni prejel niti ene pobude za obravnavo kakšne nepravilnosti ali druge teme. To je najbrž tudi eden od razlogov njegovega redkega sestajanja.
Nato ocena stanja obravnava posamezna področja. Najprej ugotavlja, da smo pri dopolnjevanju srednjeročnih planskih dokumentov zamudili delovne roke, ki jih je postavil delavski svet sozda. Vzrok so predvsem težave pri usklajevanju investicijskih načrtov.
Ugotovljeno je, da delovna skupnost sozda ni prekoračila Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve pri razporejanju dohodka. Ugodno je ocenjena svobodna menjava dela med delovno skupnostjo in ozdi, ki je utemeljena na konkretnih merilih in vsebinskem načrtovanju.
Posebna točka je obravnava usklajevanja naših samoupravnih aktov. Navedeno je, kateri novi pravilniki so bili prejeti ali so pripravljeni na osnovi novih zakonskih predpisov. Ocena stanja pa tudi opozarja, da v naši državi razne predpise prepogosto spreminjamo.
Posebno poglavje je posvečeno gibanju raznih omejenih stroškov v delovni skupnosti sozda do konca septembra lani. Stroški reklame in propagande, reprezentance, dnevnice v Jugo-
slaviji in tujini ter poraba goriva so bili v okviru predpisanih oziroma dogovorjenih meja. Delovna skupnost pa je presegla načrtovane nadure, pogodbeno delo in izdatke za avtorŠke honorarje. Nadur je bilo več zaradi uvajanja novega računalniškega sistema. Prekoračitve pri pogodbenem delu nastajajo v počitniški skupnosti, ki med sezono zaposluje precej delavcev na osnovi pogodb. Preseg avtorskih honorarjev pa je posledica nizko postavljenega plana (56.000,00 dinarjev).
• Delitev osebnih dohodkov, kjer so se razlike med posameznimi tozdi že tako povečali, da marsikje negodujejo,
• Kako v IMP uresničujemo skupne cilje? Na primer: združevanje denarja za nakup računalnika in za ustanovitev tozda trženje. Mnoge skupno sprejete akcije se zatikajo zaradi odporov v posameznih tozdih, zato bi morali ugotoviti vzroke teh odpo-
rov.
Delegati v svetu delavske kontrole so to Oceno stanja, ki smo jo na kratko povzeli, sprejeli brez pripomb.
Dogovorili so se, da bo svet zdaj pripravil program dela. Sestanka se je udeležil tudi predsednik koordinacijskega odbora sindikata v SOZD IMP Ivan Šuligoj, ki je svetu delavske kontrole predlagal v obravnavo nekaj tem:
• Steni v zvezi je tretja tema: Vprašanje enotnosti IMP. Tem in problemov v sozdu torej ne manjka. Nekaj so jih že ugotovili na prvem sestanku sveta delavske kontrole, morali pa bi vzpostaviti tudi trdnejše povezave z organi delavske kontrole v tozdih in delovnih organizacijah, da bi na ta način začeli reševati probleme, ki jih sicer vedno znova ugotavljamo — toda zgolj ugotavljanje ničesar ne reši.
LOJZE JAVORNIK
Pobuda, vredna razmisleka
Pri mladih kujmo občutek
enotnosti!
Zadnje čase v IMP precej govorimo o tem, da bi morali nekaj narediti za enotnost v sozdu in občutek pripadnosti skupnim ciljem. In res, na mnogih področjih so naše vezi močno zrahljane. Mladina sploh nima nobene koordinacije na ravni sozda. Predsednik osnovne organizacije ZSMS v Promontu Jašar Sezair meni, da bi nujno morali znova obuditi mladinsko koordinacijo na ravni sozda. Tudi zaradi enotnosti. Že če mlade prepuščamo zaprte v tozde zakaj se potem čudimo, da je vsak dan manj posluha za skupne cilje?
lažje uveljavljale svoje interese in bi s tem dosegle enakopravnost pri delu v primerjavi z ostalima dvema družbenopolitičnima
»IMP je pred časom imel
koordinacijski odbor mladine na
ravni sozda. Tudi pravila o organiziranosti ZSMS predvidevajo,
da je v sozdih koordinacija. Na občinski konferenci ZSMS Bežigrad imajo tudi zapisano, da obstaja v IMP koordinacijski odbor ZSMS, ta podatek pa je tudi vse, kar je od tega odbora ostalo,« pravi Sezair, »naj vsi vemo, da ga
v resnici že dolgo ni več.«
JašaTSezair se torej vneto zavzema, da bi mladi spet ustanovili svoj koordinacijski odbor na ravni sozda. Govori iz prakse, saj že dobro leto vodi OO ZSMS v
Promontu, ki je v tem času opravila celo vrsto akcij.
Toda kakšno vlogo naj bi imel koordinacijski odbor ZŠMS na ravni sozda? Bo to še en forum več — ali lahko mladim in vsem ostalim prinese kaj koristnega?
Jašar Sezair je prepričan, da bi bila takšna koordinacija še kako koristna:
»Prvič, mislim, da bi se mladi preko te koordinacije povezali na ravni sozda in usklajevali svoje akcije, kar bi bila vsekakor višja oblika dela.
In drugič, bi osnovne organizacije ZSMS preko koordinacije
IMP DO EMOND DELOVNA SKUPNOST
V skladu s 60. in 61. členom pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb delavcev Delovne sxkupnosti DO EMOND objavljamo
NATEČAJ
za uveljavljanje pravic na osnovi meril za dajanje posojil in oddajanje stanovanj v uporabo po pravilniku o zadovoljevanju stanovanjskih potreb delavcev Delovne skupnosti DO EMOND
Posojila iz vezanih sredstev pri Ljubljanski banki v višini 1.700.000 din, katera se sprostijo februarja 1983 in so namenjena za reševanje stanovanjskih potreb delavcev Delovne skupnosti v letu 1983.
Delavci Delovne skupnosti DO EMOND, ki želijo uveljaviti svojo pravico v tem natečaju, oddajo prijavo v splošno kadrovskem sektorju v roku 30 dni po objavi.
Prijava mora vsebovati:
1. Za uveljavitev pravice do posojila za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše
—	premoženjsko stanje
—	kupoprodajno pogodbo ali potrdilo o rezervaciji
—	dokazilo o namenskem varčevanju, katero se izteče v letošnjem letu
2. Za uveljavljanje pravice do posojila za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše
—	premoženjsko stanje
—	gradbeno dovoljenje in zemljiško knjižni izpisek
—	dokazilo o namenskem varčevanju, katero se izteče v letošnjem letu
3. Za uveljavljanje pravice do posojila za rekonstrukcijo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše
—	premoženjsko stanje
—	dokazilo lastništva
—	potrdilo pristojnega občinskega organa o priglasitvi del z opisom del
—	Izjava lastnika stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma upravljalen družbenega najemnega stanovanja, da dovoli nameravana dela, kadar delavec ni sam lastnik
—	dokazilo o namenskem varčevanju, katero se izteče v letošnjem letu
4. Za uveljavljanje pravice do posojila za nakup stare stanovanjske enote ali stare stanovanjske enote ali stare stanovanjske hiše
—	premoženjsko stanje
—	pogodbo o nakupu overovljeno na sodišču z določilom o namenski porabi kupnine za novo stanovanjsko enoto preko banke
—	dokazilo, da bo prodajalec porabil za nakup ali zidavo nove stanovanjske enote oziroma hiše
—	dokazilo o namenskem varčevanju, katero sc izteče v letošnjem letu
Natečaj se zaključi dne 15. 3. 1983
Predsednik komisije za stanovan jske zadeve VIKTOR BOLČIC, inž.
organizacijama — sindikatom in ZK. Če bi imeli koordinacijski odbor, bi bilo verjetno rešeno tudi vprašanje denarja za delo mladine. Lahko rečem, da se mi v Promontu s tem vprašanjem ne srečujemo, saj dobivamo dotacijo iz deleža sklada skupne porabe za delovanje družbenopolitičnih organizacij — torej enako kot sindikalna organizacija. Zraven imamo še lastne vire — to je članarina in zbiranje odpadnega papirja. Vem pa, da je marsikje drugače. Marsikje prejemajo osnovne organizacije ZSMS dotacijo od sindikata in je odvisno od dobre volje sindikalnega predsednika, ali bo mladina lahko izpeljala določeno akcijo ali ne.
Če bi imeli v IMP koordinacijo in bi se dogovorili za enotna merila financiranja dejavnosti OO ZSMS, bi ta problem rešili in mislim, da bi lahko mladina začela delati še v marsikaterem tozdu, ker bi tako dobila osnovne pogoje.«	,
Govorili ste o uveljavljanju interesov mladine, kjer naj bi koordinacija pomagala osnovnim organizacijam. Najbrž to ni samo vprašanje denarja. Denar je pomemben za delo, toda za pravo vsebino le ni izključno odločilen.
»Mislim, da je mladina prevečkrat na obrobju. Če bi imeli koordinacijo na ravni sozda, bi strokovne službe in družbenopolitične organizacije to morale upoštevati, tako da bi tudi mladina dobila v roke razna gradiva in predloge. Koordinacija bi nato odločala, kako bodo osnovne organizacije obravnavale posamezne teme.«
Kako pa ste to uredili v Promontu? Ali je osnovna organizacija obravnavala posamezna gradiva?
»Raznih samoupravnih sporazumov, ki so jih obravnavale druge družbenopolitične organizacije, OO ZSMS ni obravnavala, ker jih preprosto ne dobimo. Moram pa reči, da se v zadnjem času, to je po novem letu, zadeve obračajo na bolje, saj zdaj dobivamo gradivarna primer Pravilnik o delu samoupravne delavske kontrole. Upamo, da bomo odslej dobivali vsa gradiva redno, vsaj za informacijo. Mislim, da mora mladina obravnavati razne samoupravne akte, in povedati svoje mnenje ob gospodarskih odločitvah, to je pri sprejemanju planov in delitvi dohodka.
Moram tudi reči, da nas v Promontu vabijo na sestanke de-
lavskega sveta delovne organizacije, sindikalne konference, na sestanke OO ZK, pa tudi na sestanke strokovnega kolegija v delovni organizaciji. Slabše pa je v tozdih, saj nas niso še nikoli povabili na noben sestanek delavskega sveta v tozdu Ogrevanje, vodovod ali Klimi montaži, pa tudi ne na sestanek sindikalnih organizacij v obeh tozdih.«
Promontova mladina je v zadnjem letu precej sodelovala z osnovnimi organizacijami v drugih delovnih organizacijah in tozdih. Kakšne so vaše izkušnje o tem sodelovanju?
»Povezani smo z mladino v Livarju, Panoniji in Blisku. Organizirali smo delovne akcije, športne tekme, proslave in delovne pogovore. Z vsemi akcijami smo bili zelo zadovoljni in nameravamo to sodelovanje še razvijati.«
Verjetno po vseh naštetih akcijah in pogovorih poznate vzdušje med mladimi v drugih okoljih. Mislite, da bodo podprli idejo o stalni koordinaciji mladine na ravni sozda?
»Z vsemi osnovnimi organizacijami, s katerimi smo se srečali, smo se dogovorili, da bomo stike ohranili in jih imeli še pogosteje in ne le enkrat ali dvakrat letno. Iz tega sklepam, da so pripravljeni sodelovati. Sodelovanje in skupne akcije bi morale prerasti v sistem, ne pa da so enkratne in namenjene same sebi. Če bi imeli koordinacijo na ravni sozda, bi bila mladina aktivirana vse leto, saj bi koordinacijski odbor marsikaj pripravil za osnovne organizacije in bi bilo tudi lažje organizirati skupne akcije. Delo bi se tako razdelilo na več ljudi, šli pa bi tudi bolj v širino, saj bi lahko vključili vse OO ZSMS, ki v IMP delujejo, ustanovili pa bi tudi nove organizacije v tozdih, ki zdaj osnovne organizacije ZSMS še nimajo.«
Ko se takole pogovarjava, ne morem mimo mnenja, da bi lahko s koordinacijo mladine v sozdu nekaj prispevali tudi k krepitvi enostnosti v sozdu. Ne samo to, da bi koordinacija povezovala vse OO ZSMS, preko nje bi se začel razvijati občutek pripadnosti sozdu, ki bo v ljudeh ostal tudi kasneje.
»Prepričan sem, da lahko mladinska organizacija precej prispeva k odpiranju tozdov. Mladi mislimo drugače kot tisti, ki so že 20 do 30 let v tozdu. Manj smo obremenjeni s preteklimi teža-, vami pri ustanavljanju in razvoju naše organizacije. Če hočeš nekaj novega, moraš včasih pozabiti stare zamere. Zato mislim, da bi lahko mladi ustvarili bolj tvorno vzdušje enotnosti v IMP.«

Dve razmišljanji o informiranju
- ,
Molk o slabostih ne b<
koristil nikomur
Lepo je, če imamo okrog sebe vse urejeno, da smo zadov”1 doma in v službi, da ne najdemo nikjer vzroka, da bi se jeziM mislili še na kaj hujšega. Da pa dosegamo vse, kar nam je koi*^ je nujno, da se obveščamo in sicer o uspehih, pa tudi o slab0 j
Seveda nikomur ne privoščimo kaj slabega, ampak če je treba-j moramo opozoriti, mu dati nasvet.
In prav zato je tisk v svetu tako razširjen. Tisoče knjig naS!l p razvedruje, dnevno preberemo mnoge zadeve, večino tistega\. ^ nas zanima. Da pa vse to pride »na dan«, so potrebni ljudje. rt šejo.
Da bi bili tudi v sozdu IMP na tekočem o vsem, kar se doga)
V
delu, o uspehih in težavah, pri doseganju naših ciljev, predv$čl*,n
želji, da razvijamo samoupravljanje, imamo svoj mesečnik. I"
takole vsako leto pregledamo njegovo vsebino, vedno znova
tavijamo, da še nima svoje prave vloge med nami, da nas o rt
f C.!
katerem okolju ne obvešča, da mu manjkajo rubrike, v katert vsak našel nekaj zase, iz svojega kolektiva ter tudi z drugih p°®
iti' n..
čij.
Snovi je gotovo dovolj, toda kdo jo bo zbiral, če ne mi sartM
poročila uredniškega odbora za preteklo leto je razvidno, daj
0,5 odstotka ali 5 na tisoč zaposlenih v povprečju ni prijelo za p1, lo, da bi napisali kakšno novico. Zato ima list še veliko vrzeli, b
pa smo mnogi med nami.	,
Kako in zakaj naj bi jih več pisalo, to je tema zase, zdaj med0 • ki že pišejo, pa jim, na žalost, ni kaj ugodno!
V tozdih in drugje imamo družbenopolitične organizacije, sIi
t\/r*P clll7Kp 1 tri lzi 1 mo 1 /“» lmoolozl 17 170 0 >Innninnln	^	V*
kovne službe itd., ki imajo vpogled v vsa dogajanja, in seveda ” marsikaj povedati. Ker pa je s te strani informiranje, bi rekli s*. povojih, dobivamo zato bolj površne slike, suha poročila, brtz c
C t P	79m	L' 1	tl l	\ /'-» Zl i A r> 11	i rc o Iz	X t v o 1™ z4 o	■ . ■ zi i r~\ m ■	1 ■ 1	r« z-I	til' Tl ffli
stega žara, ki bi vzdignil vsakogar, da bi se zamislil nad tistim, je prebral.	j '
Če se ozreš okrog sebe, pa vidiš kakšno temo, ki te dobese* prisili, da vzameš list papirja in napišeš članek z mislijo, da bošPj , pomogel k odpravljanju napak. Takrat pa se začno težave- n hitro slišiš očitek, češ, samo kritiziraš, hvališ pa nič.
Logično pa bi bilo, da se tisti, ki ima zadeve pri sebi urejene.'. ^ takih splošnih ugotovitvah ne bo razburjal, češ, to se pa mene tiče, tega mi ne delamo itd.
Načejne obravnave stanja med ljudmi in medsebojnih odno_s‘, ki so ponekod precej skrhani iz materialnih pa tudi drugih, z osebnih razlogov, ne bi smele povzročati zamere pri tistih, k'j '
nnrat/notm ia Ič rifil/o mzsro ■ r*i « »In ■	U n nL	L. »*-z> h 'A ^.
obravnavajo. Kritika mora imeti tla, vzroke, ob njej je treba0 tudi pravo mnenje, napotilo in s tem možnost, da tisti, ki H
izluščiti tisto, kar lahko pripomore k pozitivnim odnosom. V prt,
pa opažamo, da samokritičnost peša. Seveda ni nikjer rečeno, df
v vsakem članku prav vse točno. Če so pomanjkljivosti, se je trC
£e>\
pogovoriti, vendar ne tako, da tisti, ki se čuti prizadetega rec torju: »Ti bom že dal po p...!«	T
Kako so včasih nekateri občutljivi! V vsakem članku išče j0’.j se jim dela škoda. Tema je lahko čisto načelna, opisuje probleme, za katere vsi vemo, da obstajajo, pa se že najdejoP°li mezniki,ki se pritožujejo, da so bili po krivici obrekovani. K®
npr. piše o snagi, varčevanju z lesom ali odlitki reagiramo z ose
užaljenostjo in prizadetostjo, namesto da bi kaj koristnega ukrcl1 li.	‘ J *
Tudi ta zapis seveda lahko sproži odmev, čeprav je avto1? namen samo ta,da ne bi okrog sebe dopuščali toliko slab,0. ^ napak, neprimernega obnašanja, kot jih, žal, še vedno trp>jj!jj ^ Seveda zaradi takih reakcij lahko nazadnje pomislimo,da bi bolje molčati, toda s tem gotovo ne bi nikomur koristili, k°r samo pomagali slabšati stanje.	Mi|
FRAN VOD‘N D
Povsod so teme za pisanje
Ce je časnik naše ogledalo, moramo priznati tudi delček sV‘.
krivde, čez IMP Glasnikom nismo zadovoljni. Pri oblikovanj0* nimivega čtiva imamo veliko izbire, toda še nismo dovolj oPr° J ljeni. Vsebina lista nam mesečno dokazuje, da pogrešamo te?^. onega, slike iz tozdov, športa, glos in še nekaj rubrik nam potrt | da smo še ozki. List je nekako preveč »tovarniški«.	|i
In ko takole že precej časa »vrtamo« stanje in si želimo b°'j
»poslovanje« lista med nami, prihajamo do zaključka, da bo tč ozkost odpravljati. Na lanskem seminarju v uredništvu je
dinka izrazila željo, da bi kdaj prebrali tudi kako poezijo. ReS ,,p ne bilo napak, če bi v lirični obliki izražali svoja čustva do 0
v' uapan, vi; lil v Ulil m ULMUU 1ZI UZail svoja CUSlva V" j,
okolja. Po domače bi lahko rekli, da napišemo pesmico, lahk . pišejo tudi otroci o svojih starših, kako odhajajo nadelo, seznJ ,
(novji, luni mi im v svujiu siaisiu, KaKooonajajo na oeio, 31 ~	^
vračajo, kako jih otroci pričakajo, kaj počnejo, ko staršev ni d°jj itd. I a ko bi pritegnili v list tudi družinske člane zaposlenih v , ne samo z verzi, ampak tudi s »prostim« spisom, kot se to P°^d
pravi. Otroci znajo namreč tako neposredno povedati svojei° _
rt1, 1
da bi jih radi prebrali tudi drugi, s tem pa bi nekako dom in t°* * * * v . spravili v celoto, ker bi tako le potrdili to notranjo vez, ki se izra(()n ugotovitvi: če je v tovarni v redu, bo tudi doma, ali pa obrt Kajti človek mora imeti urejeno stanje, da doseže uspeh- jf Mnogi bi lahko pisali o svojih izletih v naravo, o rekreacij'-
ta je tudi nujna za zdravje. Kakšno obliko rekreacije si
izbral, pa seveda zavisi od vrste poklica ali dela doma, saj nihče pustil motike, da bi tekel ali telovadil... O tem počnemo zunaj tovarne bi vedeli tudi mnogo povedati, tako0™
kot tudi otroci.
1 ttf
ii-
Napisali bi lahko tudi kako delovno uganko, narisali rebus.	.
11 V d rt I C\\J n o m c rrs 1 v 111 Iz o Iz s -zro Iz / o f/vn *■»■ 7» \ «	#-1 -> •-% tt Z-X IO T"	!/ll
delovnem smislu kak izrek (aforizem) in še mnogo je P ki bi naš list napolnilo z drobnimi umskimi domisleki, ki *zra/ •
delo, hotenje do uspeha, počutje pri delu, ali po njem. .. ufl Ker vsako leto želimo, da bi imel list čim več sodelavcev, bi razmislili, kako bi se tudi sami vključili med sodelavce svoje? ^ sopisa. Saj ni potrebno vešče pisanje, le daje misel razumljiv‘0v()-pakice se popravijo in vsakdo bo vesel, če bo v listu prebral jega, pa še nagradica bo za to. In med seboj se bomo sP0^,# kulturno bomo bogatejši in veseli obenem, da lahko sodeluj^ Morda ni tu vse povedano, očem naj se piše. Domislite sc c°e f sami! Nekateri so celo predlagali, da bi pisali kuharske rece^rt-j b razne nasvete itd. Tega gradiva je mnogo v drugih revijah.( j|i marsikaj lahko le prepisovali, mi pa želimo biti vsebinsko izvl i bogati z idejami pri osnovni temi — o delu, z delom.
Vabim vas, da se pridružite sodelavcem lista!
FRAN VOP
^ zd^®P°diagi 403. in 404. člena ZZD in samoupravnega sporazuma o ,/užuvi v SOZD IMP o.sol.o. Ljubljana sklepamo delavci temeljnih ionizacij združenega dela in enovitih delovnih organizacij " roŽD Ogrevanje-vodovod Ljubljana, o.sub.o.
Mr- TOZD Montaža Koper, o.sub.o. v sestavi DO IMP — PRO-UNT — Projektiranje in montaža, o.sub.o. Ljubljana l/l "" TOZD Montaža Maribor, n.sol.o.
•	~~ TOZD Inženirski biroji Maribor, n.sol.o.
~~ TOZD Projektiva Maribor, n.so.o.
TOZD Blisk Murska Sobota, n.sol.o. j TOZD Elektrokovinar Ptuj, n.sol.o. v sestavi DO IMP — Progi tlranje-montaža-industrija, Maribor, n.sol.o.
TOZD Elektromontaža Ljubljana, n.sol.o.
1,(: ~~ TOZD Tovarna elektronaprav — energetika Ljubljana, n.sol.o. i)'1 n šoj ^^D Tovarna elektronaprav — telekomunikacije Ljubljana,
ba ~~ TOZD Dvigalo Ljubljana, n.sol.o.
j s TOZD Industrija stikalne opreme Slovenske Konjice, n.sol.o. v 1$ Em' IMP — Elektro, montaža, oprema, naprave, dvigala — ^OND Ljubljana, n.sol.o.
~~ TOZD Trata-Avtomatika Ljubljana, n.sol.o.
■ J " TOZD Trata-Črpalke, Ljubljana, n.sol.o.
^ lOZD Industrija termičnih aparatov in konstrukcij Ljubljana,
" TOZD SKIP Ljubljana, n.sol.o.
% „ " TOZD Industrija	'
W R s°l.o. v sestavi DO IMP
n Sol	Industrija plastične in kmetijske opreme, Preserje,
ril n-soLo,
Industrija kovinske opreme Ljubljana,
" 1 OZD Industrijska proizvodnja Celje, n.sub.o.
7 TOZD Montažna proizvodnja Celje, n.sub.o. v sestavi DO IMP Klima Celje, n.sol.o
" TOZD Livarna sive in nodularne litine Ivančna gotica, n.sol.o.
Q TOZD Hladnovodne armature Ivančna gorica, n.sol.o.
D ~~ TOZD Livarna barvnih kovin Galjevica, n.sol.o." j. ~~ TOZD Vzdrževanje in proizvodnja orodij Ivančna gorica, ' 0 v sestavi DO IMP — LIVAR Ivančna gorica, n.sol.o. j ~~ TOZD Inženiring izvoz-uvoz Ljubljana, n.sol.o.
8J ~~ l OZD Zastopstva Ljubljana, n.sol.o. v,j ' lOZD Projektivni biro Ljubljana, n.sol.o.
'$ žerf~	Alchrom Ruše, n.sol.o, v sestavi DO IMP — IZIP — In-
"Ing, zastopanje, izobraževanje, projektiranje, Ljubljana, n.sol.o. *' na ~ EDO Klimat:— Industrija klimatske opreme in strojev Ljublja-
^ EDO TIO Idrija, p.o. k del' KDO Panonija Murska Sobota, p.o. in n ,7“ temeljne organizacije skupnega pomena TOZD Marketing, 'v '°-, združene v DO IZIP n.sol.o. Ljubljana,
Qv Se v sestavi SOZD IMP, po opravljeni predhodni obravnavi, na 0V| odločitev delavcev vsake od njih na zborih delavcev, naslednji
j samoupravni sporazum
o
Medsebojnih pravicah,
OBVEZNOSTIH ‘I IN ODGOVORNOSTIH
A
A i1
°k	• *
J, ^e*&eljne določbe •
ei	. -i	•
•j,	1. člen
fjt ttiena sP°razum ureja medsebojna razmerja glede pogojev svobodne f' raz7Ve dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna To^erja prj uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev hi dela, • kupnega pomena Marketing in delavcev TOZD, za katere r:	Cl TOZD Marketing opravljajo ta dela.
Qr .	2. člen
PravnUZbenoekonomski P0*0zaj OZD Marketing je določen s Samou-|j *!". sporazumom o združitvi v SOZD IMP v skladu z zakonom, i sPoraeja"ie medsebojnih razmerij v tem sporazumu in na podlagi tega I glavni""3 'zhaja iz ciljev združevanja v SOZD IMP in opravljanja Pri c*elavn°sti sestavljene organizacije združenega dela.
"Prav ,Urejanju razmer'j opravljanja strokovno-administrativnih določi) me<I Blagovnim prometom in TOZD po tem SS se upoštevajo j0 >e samoupravnih sporazumov o združitvi v delovno organizaci-
Ta	3. č*en
sporazum ureja:
___ c'Ije združevanja dela in sredstev,
:;,St0 del, ki jih opravlja Marketing osanilan.je del, ki jih opravlja Marketing ohnoye in merila za pridobivanje dohodka Marketinga racanavanje in plačevanje medsebojnih obveznosti ske stril!, jne Pogoje glede strukture delovnih mest in kvalifikacij-Q . lUre kadrov v Marketingu
-	S.ovornost Marketinga za opravljanje dela *
-	n 'n usklajevanja stališč o skupnih zadevah
-	p"'n reševanja medsebojnih sporov
-	Dr«,0!3.6*4 za sprejem, spremembe in dopolnitve tega sporazuma lQdne in končne določbe.
Ci,i' z<Iruževanja dela in sredstev po tem sporazumu
Udeležb v .	4. člen
not"» d i k-7e združujejo dela in sredstva po tem sporazumu 4. j 1 dosegle naslednje cilje:
z name-
4.ia W dosegle naslednje cilje-4.12* "a Področju skupne nabave:
-oseganjc ugodnejših pogojev (cene, roku) pri nabavi stranskih repromaterialov z enotnim in usklajenim nastopanjem
4.1.2,	m '^onščanju komperativnih prednosti IMP
_ anjse težave v proizvodnem procesu zaradi zagotavljanja 4.1.3 planirane dinamike nabav,
Juvanju s skupno prodajo vodenje take poslovne bo *tlke Pre.dvsem napram posameznim trgovskim hišam, ki žajTMptaV^3*a enakoPravnciši 'n ekonomsko močnejši polo-
4-2,1 uvnP®drt>9u skupne prodaje:
4 2 iržišcy nast0P na tržišču na podlagi boljše obdelave
4 i	rij en mu Pr^a8ajanjc potrebam tržišča ali z novimi ali dopol-
. kS*? marketinško — propagandnih akcij na določenih 4-2.4. snr'C,Hh Področjih in območjih,
. zLn„SvdnjC obratnih sredstev proizvodnih TOZD zaradi 4-2.S. povSJ,VeJSlh Povralnih informacij,
z boljšim d*aStn‘b- m°Žr:0Sti trzne8a potenciala na dolgi rok
4.2.6.	skupaj s skupno nabavo izkoriščati komparativne prednosti IMP v odnosu do trgovskih hiš,
4.2.7.	ekonomsko propagando postaviti v funkcijo podpore marketinško definiranih prodajnih ciljev,
4.3.	na področju zunanje trgovine:
4.3.1.	doseči bistven premik pri tretiranju in obdelavi zunanjega trga
4.3.2.	strokovna podpora pri izvozu blagovnih programov,
4.3.3.	kot končni cilj se postavlja natančno opredeljena izvozna strategija za posamezne programe v IMP (dežela, politika cen, prodajne poti, EP,...)
4.3.4.	diverziticiranje strukture na uvoznih in izvoznih poslih na podlagi postavljene strategije zaradi zmanjšanja poslovnih rizikov
4.3.5.	s kvalitetnim in strokovnim delom spreminjati za IMP zanimive zastopniške odnose v višje oblike sodelovanja
, III. Vrsta del, ki jih opravlja TOZD Marketing
5.	člen
Marketing opravlja v okviru svoje registrirane dejavnosti in pooblastil iz samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP storitve za ostale TOZD in EDO v SOZD na naslednjih delovnih podfočjih:
—	skupna nabava za strateške materiale za IMP
—	skupna prodaja blagovne proizvodnje v Jugoslaviji,
—	zunanjetrgovinska dejavnost
6.	člen
Funkcije, ki jih TOZD Marketing opravlja za združene TOZD in EDO, so po navedenih delovnih področjih naslednje:
6.1.	skupna nabava za strateške materiale za IMP
6:1.1. direktno izvrševanje poslovne politikč SOZD na področju nabave v soglasju s TOZD, EDO in DO,
6.1.2.	enotno nastopanje napram dobaviteljem (ali direktno proizvajalcem ali trgovinskim organizacijam) v imenu SOZD za račun TOZD (EDO, DO) v soglasju s TOZD (EDO, DO), združenimi v SOZD,
6.1.3.	ugotavljanje letnih potreb strateškega materiala za SOZD kot celote (količina, kvaliteta, dinamika).
6.1.4.	izdelava analiz trga, ki zajemajo opredelitev in primerjavo
cen, konkurence, kvalitete materiala, dobavnih rokov, evidence, trenda in projekcije, ter na podlagi tega priprava odločitev o nabavi,	N
6.1.5.	v sodelovanju s TOZD in IB planiranja finančnih sredstev (dinarskih in deviznih) za potrebe nabave.
6.1.6.	skrb za izvrševanje pogodb iz 1. in 2. odstavka 7. člena tega sporazuma,
6.1.7.	pripravljanje elementov'za prenos nabavne funkcije na računalniški projekt in stalno izpopolnjevanje projekta.
6.2.	skupna prodaja blagovne proizvodnje v Jugoslaviji
6.2.1.	direktno izvrševanje poslovne politike SOZD na tem področju,
6.2.2.	zasledovanje investicijske politike v SFRJ in tujini, kjer se lahko vgrajuje ali uporablja oprema IMP, in o ostalih potrebah po blagu, ki ga izdeluje IMP, ter o potencialnem količinskem in vrednostnem plasmanu proizvodov IMP.
6.2.3.	zagotavljanje delovanja predstavniške mreže po celi SFRJ po posameznih področjih glede na skupno definirane potrebe z nalogami
6.2.3.L zbiranje informacij o načrtovanih investicijah, potencialnih - kupcih in prodajnih poteh,
6.2.3.2.	pospeševanje plasmana opreme IMP z vzdrževanjem rednih stikov in svetovanjem pri projektiranju in vgradnji opreme IMP
6.2.3.3.	redno sodelovanje z izvajalci montažnih del z namenom plasmana in pravilne vgradnje opreme IMP
6.2.3.4.	koordiniranje prodaje s trgovskimi hišami za serijske izdelke IMP,
6.2.3.5.	izdelovanje ponudb, potrjevanje naročil in sklžpanje pogodb v sodelovanju s TOZD, EDO in DO IMP v skladu z možnostmi
6.2.4.	izdelava ponudb za kompleksne sisteme na področju energetike in živilsko predelovalne procesne industrije,
6.2.5.	strokovna pomoč in sodelovanje s komercialnimi službami pri skupnem nastopanju na trgu,
6.2.6.	izdelava analiz trga, ki zajemajo opredelitev in primerjavo cen konkurence, kvalitete proizvodov, dobavnih rokov, evidence in projekcij ter na podlagi tega priprava prodaje proizvodov IMP in predlaganje razvoja novih proizvodnih programov
6.2.7.	organiziranje akcij za pospeševanje prodaje proizvodov IMP na podlagi tržnih analiz,
6.2.8.	učinkovito usmerjanje dejavnosti ekonomske propagande v skladu z definiranimi potrebami in nastopi po posameznih področjih in na posameznih območjih,
6.2.9.	strokovna pomoč TOZD in EDO v okviru IMP pri oblikovanju in legalizaciji cen, izdelava enotnih elementov za oblikovanje cen,
6.2.10.	zbiranje kreditnega potenciala pri kompleksnih ponudbah in kritičnih programih,
6.2.11.	skrb za izvrševanje pogodb iz 1. in 2. odstavka 7. člena tega sporazuma,
6.2.12.	organiziranje in funkcioniranje servisne službe po vsej Jugoslaviji v skladu s tržnimi zahtevami,
6.3.	zunanjetrgovinska dejavnost
6.3.1.	direktno izvrševanje funkcije SOZD na področju zunanje trgovine (uvoz za potrebe IMP, izvoz izdelkov IMP, zastopanje tujih firm in konsignacija)
6.3.2.	sodelovanje in koordiniranje izvoza s TOZD, domačimi zunanjetrgovinskimi organizacijami in z še obstoječimi predstavništvi jugoslovanskih organizacij v tujini, ,
6.3.3.	marketinško obdelovanje zunanjega trga,
- 6.3.4. v L fazi prevzemanje samo kompletnih. administrativno — strokovnih opravil za izvoz in uvoz, v 2. fazi pa že organiziranje kreativne podpore in vodstvo TOZD na tem področju,
6.3.5. vodenje in povezovanje zastopniške dejavnosti s TOZD, ki " komercialno delujejo na zastopanih programih — z obdelavo trga in informacijami (pri čemer imajo TOZD, ki komercialno in poslovno obdelujejo programe posameznih principalov absolutno prioriteto pri skupnih nastopanjih s temi zastopanimi firmami, pri sklepanju kooperacijskih odnosov z njimi ter pri pridobivanju delnih ali kompletnih poslov preko drugih TOZD za svojo dejavnost) ter pridobivanju komercialnotehničnih podatkov za potrebe projektiranja, izdelave ponudb, montaže, zagon opreme in servisiranje
7.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP sklepa TOZD Marketing pogodbe v okviru nabavne in prodajne funkcije v SFRJ iz prejšnjega člena v imenu SOZD IMP, če se pogodba sklepa za račun najmanj dveh TOZD.
Kadar pa TOZD na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP sklepa pogodbo v okviru nabavne in prodajne funkcije
v SFRJ v okviru prejšnjega člena za račun ene TOZD, sklene pogodbo tudi v njenem imenu.
V	zunanjetrgovinskem prometu sklepa TOZD Marketing ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka pogodbe vedno v imenu SOZD IMP za račun ene ali več TOZD.
Če je potrebno za izpolnitev pogodbe o prodaji kompleksnih sistemov kupcu dobaviti tudi blago, ki ga IMP ne proizvaja, lahko TOZD marketing sklene pogodbo z osebami izven IMP. V teh primerih sklepa pogodbe v svojem imenu in za svoj račun.
(Opomba: v dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD IMP bo v ta sporazum vnešen ustrezen člen.)
8.	člen
Za posamezne posle večjega obsega, ki glede na naravo in obseg del zahtevajo drugačno organizacijo dela in poslovanja med Marketingom in TOZD kot je predvidena s tem sporazumom, se izdela poseben poslovnik.
Ne glede na vrsto in obseg storitev, ki jih Marketing opravlja na podlagi tega sporazuma, lahko posamezna TOZD po posebnem dogovoru poveri Marketingu izvedbo posameznih storitev v okviru njegove dejavnosti in obratno.
Marketing opravlja svojo dejavnost za podpisnice tega sporazuma pod enakimi pogoji, pri čemer se udeleženke zavezujejo usklajeno nastopati na vseh tržiščih zaradi doseganja skupnega plana.
IV. Planiranje del, ki jih opravlja TOZD Marketing
9.	člen
TOZD Marketing skladno z zakonom, SaS o združitvi v SOZD IMP, ter samoupravnim sporazumom o temeljih planov in drugimi samoupravnimi splošnimi akti planira sVbje delo in razvoj v medsebojni povezanosti in odvisnosti s TOZD.
Medsebojna povezanost in odvisnost zahteva usklajevanje planov TOZD Marketing in združenih TOZD EDO.
10.	člen
Obseg in vrsto del, ki naj jih opravi TOZD Marketing, se določi na podlagi nalog te TOZD izhajajočih iz aktov v členu 9. in sicer:
—	za srednjeročno plansko obdobje
—	za letno plansko obdobje
—	po potrebi za krajše plansko obdobje.
11.	člen
Usklajevanje planov TOZD Marketing se začne na podlagi planskih smernic za vsako plansko obdobje.
V	okviru planskih smernic pa že mora biti opredeljeno:
—	že preverjena ocena o nabavi posameznih enot repromateriala po specifikacijah za naslednje plansko obdobje, ki jo pripravi TOZD Marketing ob predhodnem nujnem sodelovanju s TOZD in EDO,
—	ocena o absorbcijski moči posameznih področij za posamezne proizvodne programe IMP, ki jo pripravi Marketing,
—	ocena zunanjetrgovinskih dejavnosti na področju direktnega blagovnega posredovanja s tujino, ki jo pripravi Marketing ob predhodnem sodelovanju s TOZD EDO
—	oceno števila zaposlenih in realizacije po posameznih sektorjih Marketinga.
12.	člen
Opredelitve iz smernic za plan predstavljajo istočasno tudi bazne podatke z nadaljnje delo okoli usklajevanja planov. Delovni program usklajevanja plana TOZD Marketing določi komisija za planiranje m družbenoekonomske odnose, potrdijo pa ga vsi TOZD najkasneje v 14 dneh po sklepu komisije, kar omogoča normalen potek dela naprej.
13.	člen
Delovni program usklajevanja plana TOZD Marketing na podlagi planskih smernic poteka v naslednjih 5 fazah:
—	opredelitev programa dela po posameznih sektorjih,
—opredelitev števila zaposlenih glede na posamezne vrste programa dela,
—	določitev ponderjev (na podlagi osameznih programov dela) kot osnovo za opredelitve elementov skupnega prihodka,
—	izračun planirane realizacije TOZD Marketing, razdeljen po združenih TOZD in EDO na osnovi elementov skupnega prihodka za posamezna dela in svobodne menjave dela
—	opredelitev ostalih planskih ciljev in potreb.
14.	člen
Program dela po posameznih sektorjih bazira na smernicah za plan in mora vsebovati:
a)	Sektor skupne nabave:
—	določitev strateških materialov za SOZD IMP za srednjeročno plansko obdobje
—	točno opredeljeno specifikacijo po posameznih enotah strateškega materiala za posamezne TOZD in EDO,
—	potrebno dinamiko nabav,
—	skupno določene planske cene za posamezne vrste materiala, ki morajo veljati za celoten IMP,
—	pregled že sklenjenih pogodb za pridobitev posameznih vrst materiala,
—	pregled materiala po še ne opredeljenih virih nabave,
—	pregled finančnih obveznosti za nabavo glede na že sklenjene pogodbe (dinarsko in devizno),
—	ocena finančnih potreb za manjkajoči del nabave (dinarsko in devizno),
—	celotne finančne obveznosti uskladiti z realnimi možnostmi TOZD oz. SOZD,
—	opredeliti dinamiko finančnih odlivov (dinarskih in deviznih) za celoten SOZD,
—	natančno določiti akcije, obveznosti, odgovornosti, roke in nosilce za nabavo kritičnih vrst repromateriala,
—	opredeliti možnost in način sprememb v planih nabave,
—	po možnosti opredeliti alternativne vrste repromaterialov,
b)	Sektor skupne prodaje v Jugoslaviji:
—	obseg planiranega plasmana po posameznih področjih — republikah, razdeljeno po posameznih proizvodnih programih v okviru TOZD,
—	določitev iz 1. alinee mora bazirati na podlagi ocen o absorbcijski moči posameznih tržnih segmentov, ki jo medsebojno uskladijo TOZD oz. EDO in Marketing,
—	poleg opredeljenega obsega prometa iz L alinee mora program dela po podfočjih in proizvodnih programih vsebovati še:
—	dinamiko plasmana,
—	natančno definirane prodajne poti _
—	posebne cilje za posamezne izdelke po tržnih segmentih
—	opredeliti način sodelovanja med komercialnimi službami v TOZD EDO oz. DO in Marketingom
—	potrebne akcije za realizacijo postavljenih ciljev
—	posebne kadrovske zahteve zaradi postavljenih dolgoročnih ali kratkoročnih ciljev,
—	okvire za dobavne roke izdelkov in rezervnih delov s strani TOZD proizvajalk glede na podpisane pogodbe ali potrebe po servisu,
• Nadaljevanje na JO. strani.
• Nadaljevanje z 9. strani.
—	potreben obseg servisnih storitev po Jugoslaviji
—	program raziskav trga za posamezne proizvodne programe (že obstoječe ali tiste v pripravi)
—	norme servisnih storitev za izdelke v garancijski dobi,
—	opredeliti možnost in način sprememb v planih prodaje
c) Sektor zunanjetrgovinske dejavnosti;
—	obseg planiranega izvoza in uvoza po TOZD oz. EDO
—	opredelitev tujih partnerjev in dinamiko,
—	določitev programa za izvedbo začrtanih usmeritev
—	opredelitev zahtevnosti del po posameznih vrstah prometa,
—	akcije nastopa,
—	delitev dela in sodelovanje med TOZD oz. EDO in Marketingom
—	obdelava skupno dogovorjenih zanimivih zunanjih segmentov
—	določitev limitov okoli cen in dobavnih rokov za posamezne programe, pod katerimi je ekonomsko še upravičeno pridobivanje naročil
—	politika in sodelovanje okoli zastopniških principalov
Na podlagi tako izdelanih programov po sektorjih, ki pokrivajo področja dela, se izdela še natančen delovni program sektorja za pospeševanje prodaje, ki vsebuje še nadaljnjo akcijsko konkretizacijo, povezano z naravo svoje funkcije.
15.	člen
Na osnovi programov del nato v 2. fazi opredelimo kadrovske potrebe, ki so nujne za izvedbo zahtevanih del in nalog:
—	skupno potreben čas za izvršitev nalog po sektorjih in oddelkih,
—	potrebno število in kvalifikacijsko strukturo delavcev, oboje ob upoštevanju dinamike dela, kot izhaja iz predloženih programov.
16.	člen
1. in 2. faza postopka planiranja sta osnova za določitev ponderjev, ki izražajo potrebno angažiranost delavcev TOZD Marketing, da se v kompletnosti izvede program dela in cilji za posamezne proizvodne TOZD. Ti ponderji torej lahko od enega do drugega planskega obdobja za TOZD varirajo, odvisno pač od vsakoletnega programa dela. Ponderji se ugotavljajo za vsak sektor oz. področje posebej in predstavljajo osnovni element za pripravo opredelitev udeležbe Marketinga v skupnem prihodku — ločeno po sektorjih.
17.	člen
V 4. fazi planskega postopka se izračuna realizacija TOZD Marketing, ločeno po sektorjih, ki bazira na opredeljenih storitvah Marketinga skozi prejšnje 3 faze planiranja.
< HgSfcacija posameznih sektorjih pa se razdeli po posameznih TOZlljntot realizacija iz planiranega obsega storitev za TOZD skozi UjJejjizbO v skupnem prihodku in na podlagi svobodne menjave dela. T&ko izračunane vrednosti potem združene TOZD upoštevajo v svojih planskih dokumentih.
18.	člen
V 5. fazi TOZD Marketing predvidi predvsem potrebna sredstva za obratne in osnovne naložbe, ki so nujne za nemoten in pravočasen potek; izvršitve s programom predvidenih nalog in storitev.
>.	19. člen
^ Osnovne naložbe za potrebe Marketinga in plan potrebnih investi
cij za osnovne naložbe so porazdeljene po posameznih službah.
Financiranje investicij v osnovne naložbe se izvaja iz sredstev planirane celotne amortizacije in akumulacije Marketinga, medtem, ko se razlika med dogovorjenim obsegom investicij v osnovne naložbe in nepokritem financiranjem iz naslova amortizacije združuje namensko za vnaprej dogovorjene potrebe iz sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela Marketinga posameznih TOZD, skladno s temeljnim samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev v SOZD IMF in predhodno usklajenim planom investicij.
20.	člen
Obratne naložbe Marketinga so nujno potrebna poslovna sredstva za nemoteno in pravočasno izvrševanje nalog in storitev, ki so opredeljene z vsakoletnim programom dela in skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi.
Obratne naložbe Marketinga se oblikujejo za naslednje namene in višiito:
—	zaloge pisarniškega materiala v višini enomesečne porabe pisarniškega materiala
—	zaloge nedokončane proizvodnje pomenijo 15-dnevno vezavo celotnega prihodka Marketinga
—	denarna sredstva pomenijo 15-dnevno vezavo celotnega prihodka Marketinga, povečanega za sorazmeren del skupne porabe (omenjeni del in programirani del).
V kolikor se TOZD Marketing na področju svoje dejavnosti pripravlja na prevzem oziroma sklenitev posla za izredno velik objekt (ponudba, pogajanja, vse do sklenitve pogodbe) pa je očitno, da za pripravo normalen obseg obratnih sredstev iz tega člena ne zadošča, s predvidenimi sodelujočimi TOZD v tem poslu sklene sporazum o zagotavljanju oziroma združevanju sredstev, ki so potrebna za vso pripravo do sklenitve pogodbe. V tem sporazumu se zlasti opredeli obseg in način sodelovanja TOZD v pripravah za sklenitev posla, obseg in način zagotavljanja sredstev, njihova poraba, kakor tudi njihova usoda, če se posel sklene (vračunanje v stroške) ali če se ne sklene (skupen riziko).
V.	Osnove in načela za pridobivanje dohodka TOZD Marketing
21.	člen
Ekonomski položaj Marketinga in družbenoekonomski odnosi s TOZD in EDO se vzpostavljajo:
a)	na področju pridobivanja dohodka
b)	na področju razporejanja dohodka v Marketingu in v TOZD in EDO,
C) na področju doseženega dohodka v TOZD oz. EDO.
22.	člen
V mejah in v skladu s tem SS materialne pogoje dela za Marketing zagotavljajo TOZD in EDO. Povečanje sredstev Marketinga zagotavljajo TOZD in EDO. Povečanje sredstev Marketinga temelji na povečanju obsega dela skladno z letnimi smernicami za izdelavo plana SOZD IMP in na izboljšanju obstoječih pogojev dela Blagovnega prometa. Prispevek posamezne TOZD oz. EDO je sorazmeren obsegu izvršenega dela TOZD Marketing zanjo na podlagi osnov in meril iz tega sporazuma.
23.	člen
Delavci Marketinga pridobivajo dohodek TOZD iz celotnega prihodka, ki ga ta ustvari
—	s prodajo svojih storitev na trgu pod pogoji iz tega sporazuma
—	z udeležbo pri skupaj ustvarjenem prihodku in dohodku s TOZD oz. EDO
—	s svobodno menjavo dela
—	na podlagi drugih osnov določenih z zakonom.
Višina dohodka, ki ga delavci Marketinga pridobivajo po prejšnjem odstavku je predvsem odvisna od prispevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov združenih TOZD in EDO od vrste, obsega in kakovosti njihovega dela ter doseženega dohodka TOZD oz. EDO in skupnih poslov.
24.	člen
Del celotnega prihodka lahko pridobivajo delavci Marketinga s prodajo svojih storitev na trgu, vendar le, če:
—	razpolagajo s prostimi kapacitetami ob izpolnjevanju vseh zahtev inplana storitev za TOZD in EDO.
—	vključujejo v skupne posle OZD z dejavnostmi, ki je ne pokriva SOZD IMP,'
—	vključujejo v posle druge OZD, kadar TOZD oz. EDO ne more sodelovati
—	v vseh primerih, ko se zainteresirane TOZD oz. EDO tako dogovorijo.
25.	člen
Določila 24. člena pa smiselno ne veljajo za opravljanje servisnih storitev, ki so organizirana v sklopu skupne prodaje v Jugoslaviji.
Servisne storitve se uporabnikom namreč zaračunavajo po predpisanih in potrjenih normativih in cenikih, pri čemer ločimo:
—	servisne storitve v garancijski dobi izdelka,
—	servisne storitve po preteku garancijske dobe
Z delom celotnega prihodka, ki ga Marketing pridobiva na podlagi prodaje servisnih storitev za izdelke, ki jim je že pretekla garancijska doba, pokriva Marketing tudi svoje funkcionalne stroške za storitve iz 1. alinee tega člena, vendar samo do višine, ki je opredeljena z vsakoletnimi normami v programu dela (kar je odvisno tudi od politike cen).
Stroške, ki so iz tega naslova evidentirani v večjem obsegu, pa pokriva prizadeta TOZD oz. EDO.
Servisne storitve pa se lahko opravljajo tudi za tuje partnerje na osnovi sklenjenih pogodb, kjer način obračunavanja storitev ni vezan na določila tega člena.
26.	člen
Prav tako določila 24. člena smiselno ne veljajo za opravljanje zastopniške in konsignacijske dejavnosti. Obe te dejavnosti namreč svoj prihodek pridobivata na osnovi prodaje svojih storitev tujim partnerjem in na tej osnovi pridobljene provizije.
Glede na specifiko in obseg poslovanja pri posameznih principalih pa si del zastopniške dejavnosti lahko del svojega celotnega prihodka pridobiva tudi na osnovi udeležbe v skupnem prihodku — na posameznih poslih skupaj s TOZD oz. EDO v IMP.
Določila 24. člena smiselno ne veljajo niti za oblikovalsko usmerjeni del ekonomske propagande. Celoten IMP naroča te storitve v tem oddelku ekonomske propagande, ki si s prodajo prospektnega ali reklamnega materiala zagotavlja realizacijo v takšni višini, da pokriva tudi svoje funkcionalne stroške.
Prednost pri uporabi deviznih sredstev iz dejavnosti zastopanja po tem, ko se del teh sredstev porabi za potrebe Marketinga, isaajo TOZD oz. EDO, ki so poslovno oz. komercialno povezane s posameznimi programi principalov. Odstopanje prostih deviznih sredstev pa je skladno z enotnim poslovnim sistemom SOZD.
Tovrstno poslovanje TOZD, EDO in DO v IMP preko Marketinga je obvezno, razen v primeru dokazanih boljših pogojev (cena, roki, kvaliteta) pri drugih ponudnikih, pri čemer je potrebno upoštevati tudi oblikovalno enotnost IMP.
A. Svobodna menjava dela
27.	člen
Del celotnega prihodka, ki ga delavci TOZD Marketing pridobivajo v skupnih predstavništvih IMP v okviru sektorja skupne prodaje, pridobivajo s svobodno menjavo dela.
.	28. člen
Del celotnega prihodka iz prejšnjega člena je del realizacije TOZD Marketing, ki pokriva tiste stroške predstavništev, ki nastajajo zaradi opravljanja del in nalog, ki so skupnega pomena za celoten SOZD IMP.
V ta okvir delovanja predstavništev spadajo predvsem ohranjanje in razširjanje imagea SOZD IMP posredovanje poslovnih in drugih informacij za združene TOZD in EDO in pa povezovalne naloge med TOZD oz. EDO in poslovno gospodarskimi krogi na posameznih področjih.
29. člen
Del celotnega prihodka TOZD Marketing iz prejšnjega člena se izračuna na podlagi 20 % opredeljene realizacije vseh predstavništev.
Ta prispevek solidarnostno pokrivajo vse TOZD in EDO v SOZD IMP na podlagi enotno dogovorjenih meril.
B. Udeležba v skupnem prihodku oz. dohodka
30. člen

Z udeležbo v skupnem prihodku oz. dohodku si TOZD Marketing pridobiva del celotnega prihodka, ki izvira iz realizirane nabave materiala dela skupne prodaje v Jugoslaviji (brez servisa in 20% predstavništev), dela sektorja pospeševanja prodaje (brez oblikovalskega dela ekonomske propagande) in dela zunanjetrgovinske dejavnosti (brez konsignacije in večinoma tudi zastopanje).
Podlaga za obračunavanje skupnega prihodka oz. dohodka so posebni samoupravni sporazumi o združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje po posameznih področjih dela, ki vplivajo na realizacijo skupno zastavljenih ciljev.
'	31. člen
Obvezne sestavine samoupravnih sporazumov iz prejšnjega člena
so:
1.	cilji združevanja dela in sredstev
2.	predmet skupnega poslovanja (proizvodnja in prodaja določenih proizvodov na domačem trgu in na določenih zunanjih trgih oz. opravljanje in uporaba določenih storitev v vlagovnem prometu)
3.	obseg dela in sredstev, ki se združujejo za skupno poslovanje, vrste sredstev, ki se združujejo, namen združenih sredstev in način odločanja o njihovi uporabi
4.	medsebojne pravice in obveznosti glede vrste, količine in kakovosti proizvodov ter rokov za dobavo proizvodov in storitev iz skupnega poslovanja
5.	način določanja'skupne politike
6.	način določanja politike cen
7.	primeri rizika iz skupnega poslovanja, pogoje in način ter podlaga za prevzemanje rizika, ter tudi vire in način zagotavljanja sredstev za prevzemanje tega rizika
8.	način uresničevanja medsebojne odgovornosti
9.	način usklajevanja stališč
10.	način ustvarjanja skupnega prihodka oz. dohodka
11.	podlage in merila, po katerih se razporeja skupni prihodek oz. skupni dohodek, način njegovega razporejanja ter roke, v katerih se
obračunava (predvsem točna opredelitev sprememb absolutne?3'* N relativnega razporejanja skupnega prihodka ob nedoseganju zasta' Ijeriega prometa oz. ciljev v povezavi z ustvarjenim dohodi TOZD).
12.	način reševanja sporov iz skupnega poslovanja
13.	način in pogoje za spremembo sporazuma	rJ*
14.	način in pogoje za odpoved sporazuma
15.	način spremljanja in ocenjevanja izvrševanja obveznosti de'
čenih s sporazumom, ter druga vprašanja skupnega pomena. i
32. člen	.'
Pri sklepanju in izvrševanju sporazumov iz 31. člena bodo ude' ženke spoštovale naslednja načela:
e sposiovaie nasieunja načeta:	..."
usklajevanje stališč in tekoče problematike v posameznih p0*'1 in vglobalu se rešuje prek sveta Marketinga in samoupravnih org3"0 'd SOZD IMP	' 1°
SOZDIMP
j uvir
reševanja medsebojnih sporov temelji na določbah statu*ga
V !MD	Ito
D IMP	>
— izredni prihodki iz poslov po sporazumih iz čl. 31 se razporej^1 po enakih merilih in na način kot velja za preostali del skupnega P1?'-hodka oz. dohodka, oziroma se združuje za namene določene v|C
L C o C	■ —* ■ 4-1 -1 i. c F r\ t k 4 n - * —    i ■  .   ....  .. i .
iiviuzva vz.. uuuuuKd, uziivma	zui uzuje za namene u.uw..v
sporazumih, SaS o združitvi v SOZD IMP in temeljnem samouprav nem sporazumu o združevanju sredstev v SOZD IMP.
VI.	Obračunavanje in plačevanje medsebojnih obveznosti p(
33.	člen	^
Ugotavljanje, razporejanje in obračun skupnega prihodka oz- ^Z(j
hodka po SaS iz 31. člena se izvrši glede na pogoje posameznih po5 ■ v rokih in na način, ki ga določajo zakon in navedeni SaS.
Pri tem pa je potrebno zasledovati cilj, da se celotna aktivnost f' posameznih področjih opredeli skozi udeležbo v skupnem prihod^, oz. dohodku (tudi naknadno) pod pogoji, kot jih narekuje posamcZ6ICjj SaS.	1	'	lnj
oh
34.	člen	v
Prispevki TOZD in EDO po dogovorjenih pogojih svobodne
njave dela se obračunavajo in plačujejo v obliki mesečnih akontacij podlagi usklajenega letnega plana Marketinga s trimesečnimi, P0*!C!ip nimi in letnimi poračuni plačanih akontacij skladno z realiziran**1^ stroški ter realizacijo planiranega obsega	njegovih storitev.	Iz
Vse ugovore zoper plačila akontacij uveljavijo TOZD oz. EDO P')rii poračunih.	L'
VII.	Temeljni pogoji glede strukture delovnih mest in kval>^lz kacijske strukture kadrov	v Marketingu.	2
jeti
„	35. člen	js*
Delavci Marketinga morajo pri določanju strukture delovnih mes,leic kvalifikacijske strukture kadrov Marketinga upoštevati naslednjeie C meljne pogoje:	“	-E)
1. da se uresničujejo ustrezni družbeni akti o kadrovski pol*,,Kres kakor tudi ustrezni akti in programi SOZD IMP in delovne organ(zai°d cije, v katerih delavci Marketinga z združenimi TOZD skupno urejal ta vprašanja,
2.	da se optimalno zagotoviti uspešnost in smotrnost opravljaj S' del Marketinga, kakor tudi racionalno in ustrezno izkoriščanje kadr<!. " glede na njihove strokovne in druge sposobnosti ter s tem preprečit ekstenzivno zaposlovanje in neustrezna kvalifikacijska struktura " drov glede na njihova dela in naloge,
3.	da mora biti vsako povečanje števila delavcev v. Marketing11
odvisnosti z ustreznim porastom njegovih del,	°°
4.	da mora biti notranja organizacija Marketinga prilagojena
obsegu in kakovosti del ter specificirana ^sorazmerju z obsegom P ,Er slovanja oziroma opravljanja storitev za TOZD skladno z načeli s"'3; dobne organizacije dela,	"
5.	da morajo biti oblikovane funkcije delavcev s posebnimi r " blastili in odgovornostmi skladno s 3. in 4. točko tega člena, , "
6.	da je samostojno opravljanje strokovno zahtevnih del, k3*1 tudi del s posebnimi pobolastili in odgovornostmi pogoj, da je dela''' " ustrezno strokovno in delovno usposobljen za opravljanje teh
da izpolnjuje vse druge pogoje ustreznih aktov o kadrovski politik*1 * samoupravnih splošnih aktov, katerih temelji so v SOZD IMP skup*1^ dogovorjeni.
36. člen
JU. UICI1
Marketing organizira tako, da lahko ob normalni storilnosti i*1 nični opremljenosti pravočasno in v celoti opravi skupno dogovori6’|E| naloge. Strukturo delovnih mest in kvalifikacijsko strukturo potfC nih kadrov po posameznih vrstah del in nalog se določi glede na ^ obseg in kvaliteto dela skladno z določili tega SS.	Sl
37. člen
Marketing podrobneje opredeli in uredi strukturo del in nalo?[.^

tinSu- .	,e
V primeru povečanja obsega storitev ali uvajanja novih in ob sp*
minjanju pogojev poslovanja bodo združeni TOZD in EDO ter keting zagotovili pogoje za opravljanje teh storitev.
VIII.	Odgovornost Marketinga za opravljanje del in ski*P^ rizik
38. člen
Marketing je odgovoren TOZD in EDO podpisnicam tega SS>-pravočasno in kvalitetno opravljanje storitev na način in pod pog0^'
• ■ ■	...i*»$S*
tega SS in drugih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi je op*c Ijeno opravljanje njegovih storitev.
39-člen
Za neopravljene, nepravočasne, nekvalitetno in nepravilno (v ,^c sprotju s predpisi, navodili, dogovori) opravljanje storitev odgoy 112 Marketing TOZD in EDO tudi materialno s sredstvi, s katerim* a polaga. Za škodo, ki jo povzroči TOZD in EDO namerno ali za^j,. velike malomarnosti, Marketing odgovarja po splošnih načelih o l. škodninski odgovornosti.
Obstoj in stopnjo odgovornosti Marketinga za nastalo ško<Jo . j, tudi višino, način in roke povračila, ugotavlja in določa notranja
traža.
2
40. člen	eS,ii-
Organ: la delavci, ki so zadolženi za spremljanje in zakonito ur ^ svanje določb tega SS, so dolžni Marketing pozvati na odprav0 C pravilnosti pri njegovem delu.	‘	vil'n.'
Ce delavci Marketinga ne sprejmejo ukrepov za odpravo osti ali še te ponavljajo, ima to pravico delavski svet SOZD P
41. člen
S
lov
:iz“f!k
Marketing ne odgovarja za primere nepravilnosti in škode^^je-^
poglavja tega SS, nastale iz objektivnih razlogov ali zaradi neizp0
vanja obveznosti s strani TOZD EDO.	.st
Marketing tudi ne odgovarja za kvaliteto, zakonitost smotrn^
racionalnost svojih storitev, ki«e brez njegovega soglasja upor'
spremenjeni obliki.
• Nadaljevanje na 11- st*aI1
fsJ S'adal)cvanje z 10. strani.
dtFpjl
p	42. člen
'Opravljanju svoje dejavnosti je Marketing odgovoren za varo-
• Poslovne tajnosti.
dol»
43. člen
^tketiug dvakrat letno poroča delavskemu svetu SOZD IMP o ertl delu, zlasti pa o izvršitvi delovnega programa.
44. člen
.i Upne rizike opredeljujejo in določajo načini njihovega pokritja nO’G|eZen*ie v posebnih samoupravnih sporazumih iz čl 31.
-3 ; ede na skupni pomen TOZD Marketinga se udeleženke zavezu-Primerih pokrivanja skupnega rizika zagotoviti TOZD Marke-ta Jvfnajmanj takšen celotni prihodek, da bodo njegovim delavcem . jfs. 0vljeni enaki pogoji dela, kot jih imajo delavci ostalih udeleženk 2 pria) Upnern poslovanju (enakovredno pokrivanje celotnega prihod-
vte>;
pt^l
‘ Usklajevanje stališč o skupnih zadevah
d' p	45. člen
yPisnice tega SS skupnega zadeve vsklajujejo: ,
^ Prek organov upravljanja SOZD IMP :. * zd Prek generalnega direktorja SOZD, oboje v skladu z določili SS oslopuznvi v SOZD IMP in statuta SOZD Prek sveta Marketinga
46. člen
<,rad, uresničevanja skupnih interesov TOZD in delovnih organi-Inj- enotnega obravnavanja poslovnih odločitev, cenotnega nasto-. 0|j ln koordinacije in usklajevanja stališč o skupnih zadevah nas-VSe ustanovi svet Marketinga-.
i iflč z. et Marketinga imenuje delavski svet vsake delovne organizaciji/1^ v SOZD IMP, delovne skupnosti SOZD in interne banke alk1. Ba delegata z mandatno dobo 2 let. Ker je svet strokovni organ, in'ian°r^an uPravUanja> je delegat lahko tudi individualni poslovodni
0	P jj?v°*juni delegati izberejo iz svoje sredine predsednika sveta. Pred
iet^pranjem skliče izvoljene delegate na prvo sejo predsednik del.
ali^^tor TOZD Marketinga prisostvuje sejam sveta po službeni
|e[ajre^evanje splošnih problemov se svet Marketinga sestaja v kom-; Se- Zasedbi. Kadar svet Marketinga obravnava konkreten posel, »stilov U(*e*ežujejo samo predstavniki sodelujočih oz. zainteresiranih ie!t' Cev‘h organizacij.
E) sv 6 Zarad' neodložljivosti določenega dejanja (np. podpis pogod-iitiktea e' Marketinga ne utegne sestati, je direktor Marketinga dolžan niziiodei ■ ! mnenje oz. privolitev članov sveta Marketinga udeleženih ejaji ui°čih) TOZD oz. EDO (osebno, telefonično, teleks).
.fiijlatjj^^dlaga plan realizacije pogodb kot sestavni del celotnega j W željnih organizacij združenega dela
' ^ Podlaga program kreditiranja kupcev oz. investitorjev jgU1 Podlaga temeljne elemente SS o združevanju dela in sredstev c OorjSP.remlja realizacijo plana storitev Marketinga in jo pospešuje in ^5»- ^ nira s konkretnimi akcijami
1	pO^J^čuje poslovanje TOZD z Inženiringom in predlaga ele-li s<r'l%>v 6tnega ’n srednjeročnega plana vključevanja TOZD v posle
\ Z1 ega prometa
p(fi ^ Poučuje možnosti racionalizacije poslovanja
i ^ Opravlja in predlaga osnove in merila dohodkovnih odnosov M /zPravlja o tekočih in razvojnih nalogah in določa nosilca 3v<* Predeljuje značaj rizikov in njihovo zavarovanje ter delitev el i(	Premija zunanjetrgovinsko poslovanje
:itčrPko a °ea o drugih bistvenih vprašanjih, ki se tičejo Marketinga, v Za °dločanje niso pristojni organi upravljanja TOZD, DO ali
SVet ^	48. člen
te^arkgj- ar^etinga sklicuje in vodi predsednik sveta Marketinga. Svet je.iiveta M*'1*’3 se sestaja P° potrebi. Po potrebi lahko zahteva delegat re^evaj ^eringa sklic seje sveta Marketinga in predloži ter utemelji
ldstavv^ar*tet'nga odloča z večino glasov delegatov, določenih v 5. ku 46. člena tega SS.
igif 0(ji0-.	49.	člen
fke4arketCltVe, sveta Marketinga so	vodilo dela Marketinga. Direktor
-jo. n8a je odgovoren, da se odločitve sveta Marketinga uresniču-
p(?
evanje medsebojnih sporov
iP^aUp	50.	člen
!rganj ab°> razlago in uresničevanje določb tega SS so odgovorni N PravdJanja in individualni poslovodni organi podpisnic tega
a^avskewn3d uPorabo tega sporazuma izvajajo organi samoupravne I ter0Hntrole SOZD, individualni poslovodni organi podpisnic in delegati podpisnic v delavskem svetu SOZD.
£veDt,._.	51.	člen
. ventn i	ai. eten
-i rešev-0]6 medsebojne spore izhajajoče iz tega SS bodo podpi-f,3šnjemva'e sporazumno. Če spora podpisnice ne bodo rešile po L- azi v skl-0! tavku’ bodo spor predložile v reševanje notranji arbi-jj	adu s SS o združitvi v SOZD in statutom TOZD.
p,
|io|ll>0rabeV'Ce’ P*1 'ma TOZD Marketing glede odločanja in •b'-	Sredstev v zvezi z opravljanjem del
>ihc dei0v .	52. člen
ga, 'mi sredstvi s katerimi delajo, upravljajo delavci Marke-
& h
L! člavCj ju .	53. člen
^'I^^Pneea Ctinga ima.j.0 Pravico-da )'m TOZD in EDO glede na v' js 1°m, 2 ®a P'omeiui, kijih opravljajo skladno s tem sporazumom in
'$n	1 zapni . .	J"1 opravljajo SKiaono s tem sporazumom
/Sr>o 0p^ ovjo ustrezne' delovne pogoje, ki so potrebni ; Lvredstva ZaV Janie teh storitev v pogojih sodobnega poslovanj 'f !kariega ,razs'r'tev in izboljšanje materialne osnove dela, zarai f lih , ^'tti satnSe8a del.in. 'zboljšanja kvalitete del se zagotavljajo
usmeritev.
apr e*avcj ,	54. člen
av|jaj0, raJ et'nga imajo pravico in dolžnost, da s sredstvi, ki jih naJO kot dober gospodar, jih varujejo pred uničenjem
in poškodbami, jih zavarujejo, družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in redno tekoče in investicijsko vzdržujejo v okviru razpoložljivih sredstev.
55.	člen
Delavci Marketinga imajo pravico, da iz uporabe izločijo osnovna sredstva, ki so fizično dotrajana ali tehnično zastarela, kakor tudi, da odpišejo njihovo vrednost v primeru, da so sredstva uničena ali poškodovana zaradi višje sile ali v drugih, z zakonom določenih primerih.
56.	člen
Marketing samostojno nastopa v pravnem prometu zaradi sklepanja pogodb in sporazumov ter opravljanju drugih opravnih poslov, ki se nanašajo na razpolaganje s sredstvi Marketinga. Za obveznosti je Marketing odgovoren s sredstvi, s katerimi razpolaga.
XII.	Postopek za sprejem spremembe in dopolnitve tega sporazuma
57.	člen
Osnutek tega sporazuma da v razpravo delavski svet SOZD IMP. Pripombe in predloge iz razprave, ki ne sme trajati manj kot 14 dni, uskladi komisija delavskega sveta SOZD IMP.
58.	člen
Na podlagi vsklajevanja pripomb iz razprave delavski svet SOZD določi predlog tega sporazuma in ga posreduje temeljnim organizacijam v sprejem.
59.	člen
Ta SS sprejmejo delavci vsake podpisnice na zboru delavcev. Predhodno obravnavo in zbor delavcev izvede vsaka TOZD oz. EDO — podpisnica v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
60.	člen
Ta SS je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev na zboru delavcev v vsaki od podpisnic sporazuma.
Ta SS je sprejet za nedoločen čas in prične veljati naslednji dan po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega odstavka.
61.	člen
Spremembe in dopolnitve tega SS se sprejemajo po enakem postopku, ki je določen za njegov sprejem.
Predlog sprememb in dopolnitev lahko da vsaka podpisnica SS v skladu z njenimi samoupravnimi splošnimi akti, kakor tudi delavski svet SOZD, svet samoupravne delavske kontrole SOZD in generalni direktor SOZD.
62.	člen
Ta SS preneha:
—	če preneha Marketing — z dnem prenehanja TOZD
—	če tako odločijo podpisnice po enakem postopku ki je predpisan za njegov sprejem.
XIII.	Prehodne in končne določbe
63.	člen
Vse devizne provizije na področju zastopanja in konsignacije, ki bodo nakazane od ustanovitve TOZD Marketinga,vezane pa so na obračun uslug in storitev teh dejavnosti v času, ko sta bili obe dejavnosti organizirani v okviru TOZD Zastopstva, pripadajo reorganiziranemu TOZD Zastopstva.
64.	člen
Sredstva, potrebna za začetek poslovanja TOZD Marketing se zberejo na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma.
Stvari, mimo katerih ne bi smeli
Vsakemu dajmo delo, ki ga zmore!
Odločitev za poklic ob koncu osnovne šole ni vedno posrečena oblika, ker je otrok takrat v obdobju, ko se njegova osebnost šele razvija, pa so resne odločitve še precej krhke, čeprav jim pomagajo starši in vzgojitelji. Roditeljev se polašča tudi snobizem, ki kasneje razočara zaradi previsoko letečih želja, kdo drug pa ostaja skromen, naj bo kar hoče, samo, da bo delal, in skrbel zase.
Povedal bom zgodbo fanta, ki seveda ni edina; podobnih bi našli še dosti, čeprav bi se v podrobnostih razlikovale. Vendar pa ob tem velja razmišljati, saj človeka pripravljamo na dolga desetletja dela.
Fant je, kot tisoči drugih, šel daleč od doma, da bi se izučil. In tako je prišel pod streho kovinske stroke. Na začetku je bil seveda malce neodločen. Kar so mu pokazali, je naredil. Prve mesece med stroji je v glavnem le opazoval. Ob prihodu je izvedel le nekaj osnovnih pravil varstva pri delu in še nekaj napotkov, strokovni pouk je bil še zanemarjen. Bil je tako lep čas v monotonem delu. Potem je bila na vrsti šola. Odtrgan od praktičnega dela, postavljen med množico učencev, pa še v čas usmerjenega izobraževanja je prišel, tako da se je naš fant vrnil med delavce šele čez dve leti. Strojev v šoli tudi niso imeli dovolj, na njih so delali najbolj prizadevni. Naš fant je bil v šoli daleč od pravega poklica.
Kaže, da je bila ta doba zanj precej usodna. Brez pravega nadzora, v prostem času prepuščen brezdelju, je precej težko zbolel, in zaradi bolezni so v šoli nekako spregledali njegove obveznosti. Zdaj celo spoznava, da ni imel niti prave prehrane, kajti počasno obnašanje brez želje po stimulativnem delu nekaj mesecev po izpitu izkazuje, da mu poklic, za katerega se je izšolal ne leži. Osnovnega znanja o merjenju toleranc, branju mer, spretnosti pri delu, ni prinesel s seboj. Tako je v nekajmesečnem delu dosegal le do 20 odstotkov uspeha povprečnega delavca. In ob tem prav nobenega napredka. V tej kratki dobi ima tudi že več izostankov z opravičilom: »Zaspal sem«.
Glede na fantovo vedenje in še posebno zaradi bolezni (kaj če se bo ponovila v okolju, ki zahteva dobro zdravje), pade zdaj odgovornost na njegove sodelavce, ki so videli njegovo obnašanje, in se prepričali, da ni kos sedanjemu delu.
Uveljaviti bi morali načelo, da človek ne more ostati na delovnem mestu, ki mu ni dorasel in so zato njegovi delovni uspehi minimalni. Praksa namreč govori, da veselje do dela prinaša uspehe, če pa tam delaš proti svoji volji, je treba razmisliti o pravilni rešitvi problema.
Ta primer nakazuje, da bi morali delavcu najti drugo delo, recimo v montaži, kjer je vezan na nekaj operacij in delo sčasoma opravlja mehanično, brez aktivne mobilizacije misli. Seveda pa ta predlog nima namena podcenjevati kogarkoli. Vendar pa, ko smo spoznali, da vsako delo ne leži vsakomur, se je treba stanju prilagajati ne samo iz sposobnostnih razlogov, pač pa tudi zdravstvenih (prah, ropot, odgovorno delo itd.). Za vsakega človeka je treba najti pravo mesto in ni treba, da bi bila vsaka prva odločitev tudi zadnja.
Zato moramo iz čistih proizvodnih in humanih vzrokov predvsem mlademu človeku omogočiti, da bo opravljal delo, ki mu je kos. Če pa se to zanemari, nastane škoda za posameznika in kolektiv, tega pa nam gotov nihče ne privošči.
FRAN VODNIK
Z nakupom hidravličnih Škarij za rezanje pločevine in stroja za oblikovanje pločevine so lani v delavnici tozda Ogrevanje-vodovod dosegli pomemben napredek, saj so s tem rešili oblikovanje pločevine. Na hidravličnih Škarjah lahko režejo pločevino do debeline 10 milimetrov in širine 3 metre. Že dobri dve leti pa imajo tudi stroj za plamensko rezanje cevi, na katerem lahko režejo cevi do premera 1.000 milimetrov. Stroj ne reže samo ravno, pač pa tudi oblikovno — od kota 90 do 30 stopinj.
S tem pa se razvoj delavnice ne bo končal. Že v letošnjem letu načrtujejo nakup koordinatnega plamen-skega rezalnika za debelejšo pločevino in pehonskega mostovnega dvigala.
V delavnici delajo predvsem za potrebe tozda Ogrevanje vodovod in sicer: toplotne postaje, razdelilce in razne elemente za plinovode, razne podpore, reducirke, posode, hidrantne omarice in podeste s stopnišči za strojnice. Vse to so individualni izdelki. Seznam njihovih izdelkov se stalno širi — vzporedno s tem, ko izpolnjujejo svojo opremljenost. Posebej velja omeniti, da so lani več kot polovico vseh izdelkov naredili za gradbišča v Iraku, pa tudi letošnji plan predvideva podobno razmerje.
(Foto: L. J.)
ZAHVALE
Ob smrti mojega očeta Janeza Jereba se vsem sodelavcem lepo zahvaljujem za izrečene sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Janez Jereb, sin
Ob nenadni in boleči izgubi _ mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD TEN ENERGETIKA in svojim sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebej pa se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Janko Trontelj
Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD ENERGETIKA in vsem sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter za darovano cvetje in izraze sožalja.
FRANC PEČNIK
Z	X
Se vam zdi Glasnik dolgočasen?
Pričakujemo vaše članke, komentarje ali vsaj ideje in predloge!
Dopisujte v Glasnik!
K
J
Obračun dela v preteklem obdobju in načrt za naprej

Planinci se pripravljajo na občni zbor
Planinci smo imeli prvo redno sejo v novem letu 1983, ki je bila zelo zanimiva saj smo napravili osnutek plana planinskih izletov za letošnje leto, katerega bomo predložili občnemu zboru Planinskega društva IMP.
Ker sem se že dotaknil občnega zbora našega društva, bom pri njem tudi ostal. Občni zbor
Obvestilo
Planinsko društvo IMP Ljubljana obvešča da bo vršil redni" občni zbor društva IMP 25. februarja 1983 ob 16. uri v prostorih centralne menze IMP v Vojkovi ulici.
bo 25. februarja 1983 ob 16. uri v prostorih centralne menze v Vojkovi ulici, to je kot vsako leto.
Tam bomo planinci podali poročilo, kaj smo naredili v preteklem letu, kako smo gospodarili z denarjem, saj nam je poznano stanje kakršno je danes ne samo pri nas, temveč po vsem svetu.
Da pa bo ta naš občni zbor še bolj pester, smo se sporazumeli in dogovorili z našim pevskim zborom, da nam bodo na tem svečanem srečanju planincev zapeli nekaj lepih pesmi. Prikazali bomo tudi film o naših planinah, ter tudi diapozitive ne samo naših planin, temveč tudi nekaj iz sosednjih dežel.
Drugo pomembno dejstvo je, da bomo na tem občnem zboru sprejeli pravilnik o hranjenju in uporabi prapora Planinskega društva IMP Ljubljana, katerega smo razvili lansko jesen na izletu v neznano. Tako smo
Predlog programa planinskih izletov
Naš glavni vodnik tov. Marjan Požar, kateri je bil zadolžen da napravi program izletov in to tudi v skladu M DO (meddruštvenega odbora). Objavljamo ga, da bomo o njem razpravljali na občnem
zboru.	v. .
Januar je že mimo, vendar so se nekateri naši planinci kot» ROBERT« s tovariši udeležili spominskega pohoda po stezah partizanske Jelovice.
Februar:
19.	2. spominski pohod na Stol.
20.	2. spominski pohod na Arehovo peč
Marec:
•	Spominski pohod na Snežnik
•	Spominski pohod na Porezen
•	Izlet čez Polhograjske dolomite: to je Katarina, Grmada m sestop v Polhovem gradcu.
April:
#	Pohod na Ključ, kajti to pot je trasiralo naše planinsko društvo. To je naš najbolj množičen pohod poleg Triglava in izleta v neznano. To je namreč tudi srečanje s krajani Dragomer, Brezij, pripadniki JLA (iz Vrhnike) ter raznimi družbenopolitičnimi organizacijami. Ta izlet, odnosno to prisrčno tovariško srečanje bi priporočal vsakemu krajanu, saj je le dobre 2 uri lepega sprehoda po gozdu, na cilju pa čaka udeležence enolončnica. Da bolj tekne, poskrbijo z dobro kapljico, ki jo zabelijo z domačimi ansambli.
•	Sredi aprila pa čez Praprotno — Sv. Tomaža-Lubnika do Škofje Loke in domov. Lep primeren izlet.
Maj:
•	Pohod ob žici okupirane Ljubljane. Tu morajo sindikalne organizacije mobilizirati čim več članov, ki naj gredo na ta pohod s svojimi prapori. To naj bi bil še medsebojni dogovor družbenopolitičnih organizacij IMP.
•	Spominski pohod na Blegoš, to je primerna tura za vse.
•	No in za zaključek simpatični izlet po narcise na Golico, (par cvetov lahko vsakdo odtrga, ne pa cele vreče, kot to delajo lakomni in nesramni obiskovalci naših gora.)
Junij:	...	.	.
•	Kofce — Veliki vrh. To je primerna tura in že lažji trening m
pridobivanje moči za pohod proti našemu očaku.	•
#	Posebej prijeten bo pa naslednji: »Tri dni pa pol ne gremo še domov...« Gremo, gremo na in čez Pohorje. Hoja je dolga, vendar ne naporna, saj je dejansko sprehod po naših prelepih štajerskih gozdovih.
Julij:
•	Letni pohod na Stol. To je po popolnoma drugačni kakor zimski pohod. Kajti pri zimskem je potrebna res dobra oprema, (dereze, cepin ali smučarske palice), dočim je letni pohod primeren za vsakega malo utrjenega planinca.
•	Potem prideta na vrsto Korošica in Ojstrica, ki je tudi malo težja tura, vendar s primerno opremo in malo kondicije gre.
Avgust:
9 Avgust je čas za naš vsakoletni pohod na Triglav. 1 o je najbolj zahtevna tura. Pravzaprav le od Kredarice do vrha in nazaj do Planike je treba biti dobro skoncentriran in imeti dobro opremo (čevlje, anorak, rokavice).
September:	.
e Tromeja — srečanje treh dežel. Zelo interesantni izlet. Planinski tabor.
Oktober:
9 Šk. Loka — Križna gora — Cepule — št. Jošt. Lep izlet.
• Kum v Zasavju. Lepotec v zasavju, dostopen za vsakogar (n.pr. Šmarna gora, samo da je hoje 1,30 ure.)
9 In glavni izlet, to je v neznano. Kam gremo pa imate čas ugibati.
To je bil okvirni predlog izletov in pohodov našega društva. Poudariti velja, da si upravni odbor pridržuje pravico menjavati program in ga prilagajati vremenu. Vendar velikega odstopanja od tega plana ne bo, ker bo v celoti sprejet na našem občnem zboru. Poudarjam, da je za vsak izlet že določen vodnik, ki odgovarja, da vodi udeležence izleta, dočim za izvedbo in organizacijo izleta prevzeme vso odgovornost upravni odbor PD IMP.
Vsi poverjeniki pa so dolžni pravočasno obveščati svoje članstvo, kam in kdaj gremo na izlet, kdo ga bo vodil in kakšne kakovosti je ta izlet.
To naj bi bilo na kratko o načrtu dela v letu 1983 PLANINSKEGA DRUŠTVA IMP — LJUBLJANA s sedežem Titova 37, Ljubljana.
Nasvidenje v gorah!	g £
vsaj planinci dobili svoj prapor, vendar je žalostno to, da ga ne moremo hraniti na kakšnem vidnem mestu, to je v vitrini n. pr. na Titovi 37, kamor prihajajo ljudje odnosno predstavniki raznih podjetij iz vse naše domovine in tudi iz zamejstva. Zato se borimo za primerno vitrino, ki naj bi bila v avli uprave, saj bi bila le ta v ponos ne samo planincem temveč našemu podjetju.
Nadalje je potrebno omeniti, da so poverjeniki že prejeli znamkice za plačilo članarine za letošnje leto katera znaša: ČLANI 150,00 MLADINCI "70,00 PIONIRJI 40,00 Prosimo člane,da čim preje poravnajo članarino, novi pa so dobrodošli. Prijavnice imajo vsi poverjeniki tozdov IMP Ljubljana.
Smo spet pri denarju. Tako kot vsako leto bomo tudi letos prispevali delež iz društvene blagajne za pohod na Triglav, ki bo letos že peti, ter izlet v neznano, druge izlete in ture pa plačajo-udeleženci sami.
BORIS ČEBULAR
.★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
*
★
*
*
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
Marsikaj znamo lepo povedati
Tudi če ponovimo, ne bo nič slabše
V prejšnji številki smo že napisali, kako dobro bi nam šlo, če bi uresničili vse, kar lepega napišemo. Napišemo pa marsikaj, zato nam je ostalo še nekaj gradiva. Ko to berete, se lahko nasmehnete, lahko se pa tudi zamislite...
cicero
0 Mladina v Blisku je razgibala športno življenje. Zakaj samo tam, avgusta 82, kje pa je ostalih nad 30 tozdov z mladino?
• Stare modrosti lahko pomagajo... Saj res, nekje je pisalo: »Kdor dela ima domovino.« Kakšna drznost, potem bomo z delom vse. pohodili!
Nande Klobučar -
0 Pogovorimo se o napakah, toda pošteno. Aha, dobro, toda tega si še ne upamo dovolj.
• Tepen nisem bil nikoli... V našem gospodarstvu se pa to dogaja.
0 Od strahu do zmagoslavja. Za delovno zmagoslavje pa je nekatere še vedno strah.
0 Hitra rast produktivnosti v TlO Idrija. Samo pazite, da ne bo vzor padel, in se koga lenoba prijela.
0 Kulturno ustvarjanje je pogoj za razvoj človekove osebnosti. Da, tudi v tem je bit našega življenja in uspešnega dela.
0 Daš mu za dva deci... S tem imamo grenkih izkušenj dovolj, posledic pa tudi ne manj.
0 Povečati storilnost, zboljšati kvaliteto. To je lahko le moto, spodbuda za leto 1983.
t****-k***-*****-k*-k-k*******-****-k**-k*-***-*****-k-k*
starosta naših planincev
Delo nas druži, nedelo je °s“ - Ijenost.
Lahko je misliti delovno, <$ nje je večja umetnost.

Priti na delovno mesto osnova za nagrado po prava' o delitvi po delu.
P
Kdor v delo gleda, še ni fdl> da tudi dela.
2
Najdražja krona uspeha j1 delo.
Komur delo prija, se dobror ti.
Delo »gori« še takrat, ko lju> že izgoreva.

0
;°nfe
P
Ve<
Delo ni za nikogar med, prl‘ se z njim do medu.
Kaj bi dal, da ne bi delal, dal, da stradam!
%
icih
Komur delo smrdi, mu tudi"1^ P'
lo ne bo dišalo
Na kaj si edino lahko port°s Na svoje delo!
FRAN VOD
Od leta 1936
v Matici
Nande Klobučar-Očka je starosta naših planincev, zato je prav, da ga predstavimo tudi v Glasniku. Je sicer upokojen že od leta 1970. toda v Planinskem društvu IMP še stalno deluje in je tudi član upravnega odbora.
Nande Klobučar je planinec še od mladih let. Ko se je leta 1960 zaposlil na Trati v pločevinami je za hribe navduševal tudi sodelavce. Takrat Planinskega druš-
tva IMP še ni bilo, kar pa ni po-
menilo, da delavci IMP ne bi organizirano hodili v hribe. Tudi Klobučar je organiziral dva izleta na Triglav za delavce Trate.
Ob koncu leta 1977 se je ustanovilo Planinsko društvo IMP, v "katerem je Nande Klobučar takoj začel sodelovati. »Od lani sem tudi član upravnega odbora,« je povedal, »že prej pa sem bil predsednik častnega razsodišča.«
ni.«
Seveda v pogovoru nisva mogla mimo tega, kako je začel hoditi v gore.
»Za planine sem se navdušil že kot otrok,« je povedal Nande Klobučar, ki bo prihodnje leto star 70 let. »Doma sem iz Selške doline, iz vasi Veš ter, dva kilometra od Škofje Loke. Ker ni bilo denarja, smo večinoma hodili na Ratitovec in druge bližnje hribe. V Matico sem se vključil leta 1936. Takrat je bilo precej drugače, kot je danes. Mi, mladi, nismo imeli niti za vožnjo. V hribe smo hodili z jabolki in kruhom, drugega ni bilo.«
Pa vendar so, kljub skromnim možnostim, hodili v gore. Kaj vas je vleklo v hribe in zakaj ste še vedno planinec?
»Težko bi z besedami opisal užitke, ki jih človek doživlja v hribih. V naravi se človek sprosti, nabere si novih moči za delo.
u
Šport in kultura v Iraku
\
Puščavski maraton in razstava plakatov
Klub projekta P202 D v Iraku je 24. decembra organiziral mali maraton na 10 kilometrov na relaciji Suvvaira :— P 202 D, ki se ga je udeležilo 26 športnikov, med katerimi je bilo tudi sedem Iračanov. Zmagal je Ante Papič (Konstruktor), ki je progo pretekel v 41 minutah in 22 sekundah. Drugi je bil Franc Florjančič (IMP, letnik 19361), ki je za zmagovalcem zaostajal za pičlih 13 sekund, tretji pa Mehmed Suljič (SCT). Ostali športniki IMP so se uvrstili takole: 5. Miran Trošt, 9. Tomo Lovrenčič, 14. Vladimir Trunki, 16. Miran Bobnar, 19. Dušan Primc in 22, Anita Napret. Najboljši med Iračani je bil Ali Ahmed na 12. mestu. Prihodnji maraton na tej progi bo organiziran koncem meseca marca.
V prostorih kluba je bila 26. decembra odprta razstava, na kateri so bili na ogled
lPi
štirje nagrajeni plakati z ne tiep davne mednarodne razstaV| plakatov, ki jo je organizh3 $, Iraški narodni odbor 0 lavj) obletnici izraelskega nap^iv^ na jedrski reaktor pri Bagda iscjj du, na temo izraelsko agreS' h, v je, enakih pravic pri tehnoK e s ( škem razvoju in pravic peUJčas vrščenih do viroV alternat'^ g8r energije. Razstavljena je ,fh0 tudi serija reprodukcij del s° dobnih iraških umetnikov h-v
Muzeja moderne umetnost
Bagdadu, ki so bila razst^ raV[
ljena v času II. festivala was >ci ske umetnosti. Del3v%0
P 202 D so si razstavo ogle£*aj-fždi z zanimanjem in mnogi tu. jlo
izrazili željo po čim število^ i!qž
ših podobnih prireditvah- Ma
Wasit je govern°r^ % (upravno območje, nekaj P°,^ dobnega kot pri nas nekdaj, okraji), na območju katere® ^ je projekt P202D.	tier
MATJAŽ MARINC^1 --:—------- "’sk;
Zanimiva pobuda v Itaku
Nande Klobučar je kot starosta naših planincev razvil planinski prapor IMP na proslavi petletnice dela našega planinskega društva.
Slikarska razstava v menzi
V novi Itakovi jedilnici, ki je funkcionalno in moderno urejena, sta razstavljala svoje slike Pavle Dornik iz IMP Propagande in Adalbert Žvab iz tozda Zastopstva.
In kaj je delalo častno razsodišče, odkar mu predsedujete?
»Nobenega spora nismo obravnavali, ker ni bilo nobene prijave,« je odgovoril. »Pa se mi zdi, da bi včasih bilo naše delo potrebno. V planinskem društvu smo imeli nekaj sporov, ki smo jih rešili kar na upravnem odboru.«
In sicer? Lani ste slavili petletnico delovanja. Sodite, da ste svoje cilje dosegli?
»Mislim, da smo. Tako pravim, ker smo pridobili precej mladih, ki so pripravljeni delati v društvu. Izkazalo se je, da v IMP ne manjka za delo pripravljenih ljudi, samo organizirati jih je' treba.«
Klobučarjevi kolegi v društvu pa pravijo, da tudi on nima majhnih zaslug za uspešno delo društva. Tako je bil lani glavni organizator izleta na Marmolado — prvega društvenega izleta v tuje gore — ki je po mnenju vseh udeležencev imenitno uspel.
Toda sam Nande Klobučar o tem ni hotel govoriti. Skromno je menil: »Nikar ne poveličujte mojih zaslug! Najbolj vesel sem, če vidim, da so ljudje zadovolj-
Kot je povedal dirketor tozda Itak Anton Pančur, po otvoritvi nove jedilnice ugotovili, da je preveč laboratorijsko urejena. Vprašali so arhitekta, s čim naj bi jo poživili, pa je dejal, da bi to lahko naredili s kakšnimi barvami.
V komerciali pa so se spomnili, da so v sozdu IMP amaterji slikarji, ki bi razstavili svoja dela. Ideja se je uresničila in že pred Novim letom so razstavo odprli.
Kot meni direktor Pančur, je tak način prezentiranja umetnikov amaterjev primeren in je naletel na pozitivno mnenje delavcev. Zato vabijo tudi druge skrite slikarske talente in likovnike, da dajo v javnost svoje izdelke.
Adalbert Žvab, obdelovalec projektov v tozdu Zastopstva je začel risati že v osnovni šoli, ki jo je obiskoval na Krasu. Pravi, da ga je zagrabila slikarska vnema po prihodu iz JLA. »Takrat sem se začel resneje ukvarjati s slikarstvom. V prvih slikah, ki sem jih naredil na papirju s sintetičnimi barvami, sem izražal notranjo potrebo po slikarskem ustvarjanju. Prvo sliko akvarel Kraška krajina — sem naredil v
osnovni šoli. Po prihodu od vojakov sem v risanju iskal slikarsko tehniko, s katero bi lahko najbolje izrazil barve in specifičnost kraške pokrajine. Tematika mojega slikanja je iskanje samega sebe v slikah, ki izražajo pokrajino, včasih tudi tihožitje.
Prve svoje slike sem razstavil leta 1975 v sežanski osnovni šoli. V zadnjih nekaj letih sem večkrat samostojno razstavljal v hotelu Maestozo v Lipici. Skupinsko sem svoje slike razstavil na treh republiških kulturnih srečanjih gradbenih delavcev. Zadnje poskuse v tehniki akvarela, mešani tehniki sintetičnih barv pa sem razstavljal v začetku letošnjega januarja skupaj s Pavletom Dornikom v menzi Itakove tovarne. V navedenih tehnikah bom risal še v prihodnje, predvsem pa me zanimajo možnosti izražanja s sintetičnimi barvami, še posebeno v kamenih pokrajinskih formah.«
Pavle Dornik: »Za likovno umetnost sem se začel zanimat’ že v rani mladosti. Ker pa sem bil polno angažiran na športner področju, kjer sem bil državr' reprezentant v smučarskih tekih,
lov tik, t)e
Jpš [sp sel
ljkatMs
je ostalo le pri želji P ,lnv$a Prvo sliko — Tamar z J6 — sem naredil leta 1970-sem naredil okoli 30 slik- Lj Svoje slike sem prvič ra 4| lani na IV. kulturnem sr Že gradbenih delavcev. Zame J L to velik uspeh, kajti nikoli ^ 1 jen ju nisem mislil, da bom tr razstavljal svoje slike. P° p, stavi sem dobil slikarski za® začel precej slikati, kljut> da sem še vedno zelo a^jtPrg na športnem področju. ‘ slikanja je razstava v 1 .p 0 menzi. V prihodnje bi pjrve popolnjeval v tehniki lj Ho
skega slikarskega dela.« Ičj,
p£%a
JV
MARIJA J
Popravek
h
tese
V januarski številki
je prišlo v članku L6P M , uspehov na strani 3 do naLfi1 sicer, da je bila za naj5 f izvoljena Biserka Bradlji vilno je, da je bila ona 1 za tajnico osnovne org3 J 7SMS. Za napako se op1
Na zadnji strani pa b* J »Šport v Promontu« 010 J :i, da se je pokazalo ^
me (pisalo je zanimanj6) cev za športno dejavnos •