ALEKSANDRU!
Otillja Breznik.
Naš kralj iz Beograda, je prišel k nam sein gor, obiskat lepa mesta, Celje in Maribor.
Naš kralj, lep vitez mladi, mi ljubimo te vsi, naš osvoboditelj mili si, Aleksander ti!
Otel si nas suženjstva, vzel tujcem nas iz rok, ti srečne si in lepe bodočnosti porok.
Si videl nas Slovence, marljive nas ljudi, si videl našo zemljo, zemljo, ki vse rodi.
Vinogradi na gričih pozdravljali so te, in v bujnem žitnem polju bogatstvo nam cvete.
Iz pohorskega lesa, naj se ti zida grad, kar Nemec je porušil, Slovenec povrne rad.
In s štajerskim premogom naj v hiši ti gori, kakor Slovenca srce le za teboj plamti.
Iz štajerske pšenice, naj gre ti kruh v slast, naj z dušo in telesom, Slovenec je tvoja last.
Naš kralj, naš Aleksander, ti mili naš vladar, pod tvojim žezlom biti, Slovenec če vsikdar.
Kaj trpel je naš narod pod tujcem od nekdaj ! Le pod teboj dobiti upa slovenski raj.
Ti pelji nas v višave, ti kaži nam to pot! Naš kralj, naš Aleksander, povzdigni Ti naš rod !