Scev. 242 TRST, v četrtek 31. avgusta 191! Tečaj XX> V! IZHAJA VSAK DAN Ml «b nedeljah !n praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Peaamlčne Štev. se prodajajo po 3 nvČ. (6 stot.) v mnogih fcobakamah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvČ. (10 stot.) OOLA8I 3E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za\*odov po 20 »t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 rrst 20 K. vsaka ■adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Pl2?lji*o In tcJlj'Vo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost'4 za Primorsko. „ Y edtnosti je moč t" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24. K, ^>ol leta 12 K. 3 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoonina m nodoljsko Izdanje „EDINOSTI" stan« : «• o*lo leto Kron 5-20, za pol leta Kron 2 60. Vsi dopisi naj se posiijajo na uredništvo lista. Nef ranko-rana pisma se ne aprejeniajo in rokopisi se ne vrafiajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 2»> (Narodni do«). Izdajatelj in odgov. rniurednikSTEFAN GODIN A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila. T skarna „Kd'noht*. ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoXtno-hranI!ni?nl rafun Stev. 841-652. TELFFOri 51 11-57 BRZOJflUNE: UE5TI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 30. Potem ko je zbornica prešla na dnevni red, je posl. Martin Lovaczy utemeljeval svoj predlog glede svobodnega razširjanja izdelkov tiska. Minister-ski predsednik grof Khuen Hedervary je izjavil, da je res, da ima tiskovni zakon neke pomanjkljivosti, ki se j»h mora odstraniti. Dosedanje odredbe so bile izvršene strogo na podlagi zakona. Vlada nima nič proti temu, ako se odpravi pomanjkljivosti zakona ia je za to, da se odkaže pravosodnemu odseku Lovaszyjev predlog, če tudi vsebovani zakonski načrt ne zadovoljuje popolnoma. (Pohvala na desnici). Posl. Szmerecsanyi (ljudska stranka), je protestiral proti temu, da je ministerski predsednik rabil protiustavne pretnje. (Hrup). — Predsednik Kabos je izjavil, da ni bilo v govoru ministerskega predsednika nikakih protiustavnih groženj. (Živahna pohvala na desnici). Predlog Lovaszy-jev je bil odkazan pravosodnemu odseku. — Prihodnja točka dnevnega reda so bila pomenska glasovanja o odkazanju peticij raznim odsekom. Knez Thun v Išlu. IŠL 30. Češki namestnik knez Thun je danes ob 11.30 uri predpoludne dospel semkaj. 1ŠL 30. Cesar se je podal včeraj ob 345 popoludne na lov v Weissenbaško dolino. Ko je cesar ob svojem povratku zagledal pri vhodu v cesarsko vilo češkega namestnika kneza Thuna, ki se je tamkaj s svojo soprogo in hčerjo sprehajal, je dal ustaviti kočijo in je pozdravil kneza Thuna in njegovo rodbino. Cesar je vei minut govoril z namestnikom in je nato zopet stopil v koč'jo. Baron Gautsch v Budimpešti. DUNAJ 30. Ministerski predsednik bar. Gaut?ch se poda dne 4. septembra v Budimpešto, da napravi nastopni poset pri min:*!er-kem predsedniku grofu Khuen-He-dervraiy-ju in pri členih ogrske vlade. Dne 5. sept. se ministerski predsednik povrne na Diimj. Poroka srbske princesinje Helene. BELIGRAD 30. Kralj Peter, prestolonaslednik Aleksander in princesinja Helena so predpoludne v spremstvu ministerskega predsednika, predsednika skupščine in beli-grajskega župana odpotovali v Peterhof, kjer se bo dne 3. septembra vršila poroka princesinje Helene. Na kolodvoru so se poslovili ministri, diplomatični zbor in državni dostojanstveniki. Nemška cesarska dvojica v Stetinu. STETIN 30. Ob včerajšnjem prihodu cesarske dvojice se je radi velike vročine pripetilo več nesreč. Dva vojaka sta se zgrudila, ker ju je zadela solnčarica in so ju morali prenesti v bolnišnico. Vsled tega je nastalo veliko vzmemirjenje. Radi vročine je obolelo tudi 50 otrok, ki so morali v pekoči vročini dve uri delati špalir. Ko so prepeljevali otroke v bolnišnico, je nastal v spalirju nered. Policija se je mnogo trudila, da je preprečila veliko paniko. Cesarsko dvojico je ta incident baje neprijetno dirnul in cesar je baje izrazil svojo nevoljo, da so v tropični vročini stavili otroke v špalir. PODLISTEK. Jug Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V Mileva. »Prijatelja svojega, prijatelja svoje rodbine," je rekla Mileva hitro, približavši svoje lice fc njegovemu, da more dobro videti v njegovo oko. In da bi on, opojen od njenega pogleda, njenega diha, morda ne branil dolgo njnni zahtevi, je položila celo obe roki na njegova ramena, trdno se opirajoč ob njega, da je moral pri tem pritisku zbrati vso svojo moč, da je ni, ki se mu je tako na pol podajala, ne pritisnil na svoje srce in da ni storil zopet svetokrunstva. ,Moj Bog!" je samo vskliknil s tresočim glasom, „mari nisem? Mileva, mari nisem ?" „Moj prijatelj, da," je rekla ona, trdno oprši se ob njegovo ramo, „toda jaz nisem več sama, Milane I Moj mož, moj sin sta moja rodbina, in tema si ti najsrditejši sovražnik." — „Bog in Jezus Krist mi dajta moči, da ostanem 10 tudi nadalje !" je zatožil vojvoda skcro obupno, in ni imel toliko moči, da bi i STARGARD 30. (Pomernsko) Nemška cesarska dvojica, princezinja Lujiza in princ Oskar so ob 11*15 predpoludne dospeli semkaj. Ponesrečeni italijanski križar „San Giorgio". RIM 30. Neki Ust poroča, da se v visokih krogih vojne mornarice nadejajo, da tekom prihodnjega tedna osvobode izmed skalovja križarja „San Giorgio". Spomini srbskega zarotnika. BELIGRAD 30. „Tribuna" javlja, da začno z dnem 2. oktobra izhajati spomin: glavnega zarotnika Novakovića, ki se te dni nahaja v Belemgradu. Novakovič hoče verno opisati zgodovino zarote iz leta 1903 in pojasniti vedenje tedanjega pretendenta. Nova-ković izjavlja, da je bil prisiljen v izdajo edino le vsled želje, da se objavi zgodovina zarote, dokler je že živ, da tako prepreči, da bi se isto potem dementiralo. Francosko-nemška pogajanja glede Maroka. PARIZ 30. „Ag. Ha vas" poroča : Ministerski predsednik Caillaux je vsprejel poslanika Cambona, ki odpotuje zvečer v Be-rolin. Cambon bo baje zahteval od Nemčije najnatančneje izjave glede Maroka, da se za bodočnost preprečijo vsa nesporazumljenja. Cambon omeni tudi znatne kompenzacije v Kongu, in da smatra vlada iste kakor maksimum, ker je združljivo z interesi in častjo Francije. V političnih krogih se nadejajo, da pride hitro do sporazuma. Berolinski socijalisti za mir. BEROLIN 30. Socijalistična stranka pripravlja za prihodnjo nedeljo velikansko demonstracijo v prilog mednarodnemu miru in proti vojni. Razumevanja v Italiji. RIM 29. Neki diplomat je rekel rimskemu dopisniku „Corriere della Sera", da je maroško vprašanje eno najbolj kompliciranih mednarodnih problemov. Nemčija ima zahteve v Maroku zbog svojih interesov. Maroško vprašanje interesira pa vso Evropo. Danes se pogaja Nemčija, jutri pridejo na vrsto druge vlasti. Tudi Anglija ne bo mogla molčati. Saj ve, da bi bilo lahko nevarno za gibraltarsko morsko ožino, ako dobi Francija Maroko v svojo oblast. Demonstracije radi draginje živil. LILLE 30. V Billy Montigny je prišlo sinoči do demonstracij radi draginje živil, pri čemer je neki pek, ki so ga dejansko napadli, dvakrat z revolverjem ustrelil na množico in težko ranil enega manifestantov. Na to je množica napadla pekovo hišo in oplenila njegovo stanovanje in njegovo pekarno. Orožniki so obvarovali peka, da ga niso demonstrantje linčali in so le z veliko težavo vzpostavili red. Dva orožnika sta bila ranjena s kamenom. Novo kitajsko posojilo. PEKING 30. Kitajska vlada se pogaja z nekim angleško-belgijskim sindikatom o sklepu novega posojila v svrho pojačanja svoje mornarice. — Mandžurski podkralj je poslal številne čete v pojedine dele Mandžurije. Lakota v Indiji. LONDON 30. Vesti o letini v Indiji so nepovoljne. Zaloge so izcrpljene. Prebivalstvo strada. se izvil iz njenih rok in zbežal pred njenim zapeljivim glasom v gore Balkana, od koder je do sedaj proslavljal svoje ime v grozo izdajskega bisurmanstva. • „Pa ostani torej," je dejala gospa trpko. OdstopivŠi od njega je položila roki na svoje prsi, kakor bi hotela potolažiti bolečino, navstavšo nagloma v njeni notranjosti, povesila glavo in v solzah se je blestelo njeno oko pri svitu zvezd. „Idi, jaz te ne zadržujem več! Vzemi pa seboj zavest, da se bom z gnusom spominjala na tvoje ime in obžalovala skozi vse življenje oni nesrečni tre-notek, v katerem sem, preveč slabotna, priznala svojo ljubezen možu, ki mu je maščevanje ljubše, nego moja ljubezen. Idi, vojvoda ! in upri s svojim sebi enakim pobratimom bojevnike, do sedaj zveste mojemu bratu, da zapuste njega in sultana v tem odločilnem trenotku 1 Morda se ti posreči tvoja nakana, da boš vriskal nad razvalinami Bajazetove države, toda vedi, da bom pod razvalinami te države pokopana tudi jaz s svojim sinom in svojim možem ! Idil Že te čujem vriskati v divjem veselju nad pogubo, ki si mi |o pripravil 1" Proti koncu svojega govora je že sama verovala svojim besedam; njena postava se je vzravnala, solza v njenem očesu se je posušila na plamenu, ki je sedaj gorel v njenem očesu; njen glas je dobil prepričevalno resničnost in stegnivši desnico zapo- Orkan. CHARLESTON 30. V južni Karolini je prcvzročil orkan veliko škodo. Šest torpe-dovk je bilo pri vladni ladijedelnici vrženih na suho. Bati se je, da je poginilo mnogo ljudi na otoku in ob obali. Staroruski kongres zemstev za ljudsko prosveto. MOSKVA 30. Včeraj je tukaj otvorjen prvi staroruski kongres zemstev za ljudsko prosveto. Predsednik kongresa in predsednik moskovskega provincijalnega zemstva je v svojem otvoritvenem nagovoru naglašal, kako je vlada spremenila svoje vedenje nasproti sodelovanju zemstva pri ljudski pro-sveti. Prej so zemstva pokrivala stroške, ne da bi imela kak vpliv na ljudsko prosveto, sedaj pa je vlada izročila njim mnogo mi-nisterijalnih šol in jim nakazala velikih podpor. Iz Perzije. TEHERAN 30. Kakor poročajo semkaj, je prišel minoli ponedeljek v okolici Sa-vadku oddelek konjenikov Mohameda Alija v tabor vladnih čet, navodno da se prično pogajati o miru. Ker se je v vladnih četah vzbudil sum, so bili ljudje po noči razoro-ženi. Vzetih jim je bilo 400 pušk. Enega voditeljev so vjeli in ga odpošljejo v Teheran. Kolera. , SOLUN 30. Včeraj je v Monastiru obolelo za kolero 36 oseb, od teh jih je umrlo 26. Mesto je zapustilo okolu 1000 rodbin. Med vojaki je bilo 16 smrtnih slučajev. Kolera se razširja v Ohrido, kjer je bilo sedem slučajev. V Valoni so konstatirali 17 smrtnih slučajev kolere. V Novem Pazarju so pretrgali zdravstveni kordon in bolezen razširili. Tam je v zadnjih 24 urah obolelo za kolero 47 oseb. V Solunu so povišali kvaran-teno proti Monastiru na 48 ur. BUDIMPEŠTA 30. Ministerstvo za not-tranje stvari naznanja, da se ni od nedelje pripetil niti v Budimpešti niti v Novipešti noben sumljiv slučaj kolere. Dunaj 30. — Izdajatelj korespondence „Herzog" Viljem Herzog je umrl v starosti 66 let. Celovec 29. Danes je tukaj umrl sek-cijski načelnik generalnega Štaba FML Gustav Falk. Pokojnik je sestavil vojni kazenski pravdni red. Piatigorsk 29. Povodom požarja, ki je uničil tukajšnji samostan, je zgorelo 6 žensk, 20 oseb je bilo pa ranjenih. Budimpešta 29. Dne 2. septembra se bo pred tukajšnjim okrajnim sodiščem vršila razprava proti lekarnarju Matovšeku radi znanega atentata na bana Tomašića. Berolin 29. „Voss. Zeitung" poroča iz Vratislave: V rusko-poljskem industrijalnem področju so dne 26. t. m. poslali iz Sielca v Varšavo 52 oseb, ki so jih ugrizli stekli psi. Dne 27. t. m. je bilo pa iz Sosnovice | odposlano v Varšavo 50 oseb. Petrograd 30. Trgovinsko ministerstvo je predložilo ministerskemu svetu zakonski : načrt, ki namerava povspeševati rusko fabri-' kacijo poljedelskih strojev. Petrograd 30. Štrajk v odeški luki se .čim dalje bolj razširja. Pridružili so se štrajku j tudi mornarji črnomorskega društva dobro-I voljne flote in vozniki v luki. . vedujoče proti vratom, naj se vojvoda takoj odstrani, je pogledala tudi sama tjakaj, — in tedaj se je naenkrat zdrznila, in kakor omamljena od strele je zrla z izbuljenimi očmi, obledelega lica, z mrtvaško bledimi ustnami k uhodu kioska. Njena desnica je, kakor odumrla, ostala par trenotkov steg-njena, potem se je počasi poveznila k njenemu boku; na lahno je potem nagnila glavo, nasmeh ji je zaigral na ustnih in življenje se je zopet vrnilo v njeno otrplo telo in rudečica v lice. Milan, potrt od njenih besed, ni opazil ničesar, ni videl teh naglih sprememb v njenem licu; zagrnil si je obraz. „Moj Bog, moj Bog I" je klical skoro obupno, „kaj se godi z menoj? Mileva, kaj zahtevaš od mene ? Da naj ljubim Bajazeta ? — Ne, ne!" se je prijel divje z obema rokama za glavo, „to ni, ne more biti. Da ga preneham preganjati v njegovih ljudeh, da se izneverim domovini in Bogu in svoji prisegi, in da bi posvetil svojo ramo njegovi službi, službi bisurmanstva? Veš-li, kaj zahtevaš, kruta žena? Zahtevaj moje življenje, na! tu je imaš," in nasravil ji je vrat — „vzemi si je, kapljo po kaplji mi je odvzemi, in jaz te bom slavil, samo če mi pripustiš prokleti s poslednjim dihom Bajazeta, tega uničevalca moje in tvoje domovine. Ali če hočeš moje večno z veličanje," je nadaljeval vedno večjo strastjo, „da ti je žrtvujem, Dunaj 30. — Bivši poslanec dr. Maks Menger, brat umrlega poslanca Antona Men-gerja in člena gosposke zbornice Karla Men-gerja je danes umrl v starosti 72 let. Berolin 30. Danes je bil v navzočnosti princa Avgusta Viljema otvorjen tretji mednarodni Iaringo-ryhnologiški kongres. Rab 30. V vasi Csik-Varda je pogorelo 22 poslopij, v Gyoru St. Ivan pa 7 hiš. Sofija 30. Minister za javna dela je danes v navzočnosti oblastnij otvoril progo Stara Zagora-Dubovo, del transbalkanske proge Tirnovo-Stara Zagora. St. Moric v Švici 30. Pri gradnji nove proge St. Motic-Schuls v Engadinu se je pri Brani, 10 km pod St. Moricom zrušil nov most. 15 delavcev, večinoma Italijanov je mrtvih, 15 drugih pa težko ranjenih. Atene 30. Požar je popolnoma uničil kemično-fizikalični laboratorij vseučilišča. Pri gašenju sta smrtno ponesrečila dva gasilca, tretji pa se je močno poškodoval. Kje so sovražniki ljudstva?! i. Draginjska kriza razburja sedaj vso široko javnost po vsej državi. Več nego naravno. Saj je to kriza, ki se svojimi efekti globoko in porazno zarezuje v življenje vseh onih milijonov, ki jim itak že ni mehko postljano na tej zemlji in ki se morajo s težavo boriti za ohranitev svoje materijalne ekzistence. Sedanja draginjska kriza pa jih goni naravnost v obup. S strahom se vprašujejo : kaj bomo sploh še mogli jesti ?! S čim se bomo preživljali ? Kdo bi se torej čudil splošnemu razburjenju? Kdo ne bi umel in priznaval polne opravičenosti klica teh revežev do kompetentnih faktorjev, ki vodijo upravo države in usodo državljanov: omogočite nam, da si bomo s sredstvi, ki so nam na razpolago, mogli kupovati vsakdanjega neizogibno potrebnega živeža! V uverjenju o nevzdržljivosti sedanjih draginjskih razmer — v uverjenju, da mora ta kriza, ako ne bo odpomoči, dovesti slednjič do katastrofalnih posledic — smo torej edini vsi, izvzemši morda one, ki jim je bila — bodi po rojstvu, bodi po druzih srečnih naključjih — usoda tako mila, da ne vedo, kaj je človeška beda in ki zato tudi ne ume-vajo položaja in razpoloženja njih, ki trpe in obupujejo pod težo te bede. Ali kakor je umevno sedanje razburjenje, istotako naravno je, da tudi ob tej dra-ginjski — kakor ob vsaki veliki krizi gredo menenja navskriž glede sredstev, poti, načina odpomoči. Sedaj je n. pr. v ospredju diskusije o vprašanju uvažanja prekomorskega mesa. Jedni so uverjeni, da bi uvažanje argentinskega mesa radikalno odpravilo sedanjo draginjsko bedo; drugi dvomijo na tem. In med temi dvomljivci — odkrito in brez bojazni bodi povedano — smo tudi mi. Toda, prosimo, naj se nas ne umeje krivo. Nikakor ne trdimo, da ne bi to uvažanje ublažilo položaja do neke mere; in zato tudi ne moremo biti proti temu uvažanju. Da bi pa import iz Argentinije pomenjal že rešitev iz sedanje gospodarske krize — takemu mnenju se mi ne moremo pridružiti. Marveč vstrajamo pri svojem uverjenju, ki smo mu že opetovano dali izraza: Država naj z vsemi sredstvi in z vso kakor sem to že storil s svojo začasno blaženostjo, aj! tudi to ti hočem rajše žrtvovati. In — Jezus Krist! ne prekolni me radi mojih besed" — je vskliknil obupno — „toda resnično, rajše bom blodil pred vrati nebes do konca sveta, nego bi se odpovedal svojemu maščevanju nad Bajazetom, prelomil svojo prisego, ki sem jo storil nad mrliči junakov, padlih na Kosovem za domovino in svojo vero; in med onimi trupli sta ležali one noči sveti telesi mojega carja in tvojega očeta, ter Miloša Obilica, mojega vojvode, čegar čisto slavo do sedaj brez-vspešno skušam doseči. Ti molčiš, ne odgovarjaš ! ?u je vprašal po kratkem molku in v svojem obupu sklenil roki nad glavo ; tudi ona je bila ginjena vsled njegove ogromne bolesti, še bolj pa vsled neslutjene ogromnosti njegovega sovraštva proti njenemu možu. „Mar se ti je tako zahotelo moje sramote, mojega začasnega in večnega pogubljenja? Toda ne," je zavrnil zopet in njegov glas je naenkrat zvenel prijetno, ganljivo ; „ali se spominjaš na ono noč v Prizrenu ob prihodu vojvod in knezov, ki so se po posvetovanju o obrambi domovine v dvoranah tvojega očeta zabavali s plesom, a mi dva, ti in jaz, Mileva, sva se umaknila v senco dreves na vrtu tvojega očeta, da bi nemo-tjena, ob šumu listja dreves, v tajnosti za-mogla razgovarjati se o svoji ljubezni, o svojih nebesih ? Ali se spominjaš, kako si Stran II ►EDINOST« St. 242. V Trstu, dne 31. avgusta 1911 energijo začne akcijo za racijonalno gojenje domače živinoreje, za številno pomnožitev in kvalitativno boljšanje domače živine. V ta namen naj kmetovalcem z vserni primernimi načini seza pod roko, da ne bo živina kar sproti romala iz hlevov kmeta v klavnico. Odpadek, ki neizogibno navstane s tem na živinjskem trgu, naj se nadomesti z otvoritvijo mej Importu živine iz sosednjih držav vsaj dotlej, da se domača produkcija pomnoži do zadostne mere. In to nadomestilo ne bo le pokrivalo odpadka domače živine na trgu, ampak ga bo nadkriljevalo v to-likn, da bo delovalo na tržne cene v smeri nižanja, a vrhu tega bo še služilo onemu goii označenemu namenu: pomnoževanju domače živine, kar bo — po našem uverje-nju vsaj — veliko izdatneje, ker je trajno delujoče sredstvo za pokrivanje potrebščine na mesu. Vsako krizo, vsako kalamiteto treba reševati s sredstvi, ki so po svoji efektnosti in izdatnosti v pravem razmerju z veličino krize. Zdravljenje velikega zla z malimi ali neprimernimi sredstvi je le v hladilo, mirilo, blažilo, je le odlaganje, ne pa reševanje zla. Tako palijativno sredstvo je po našem mnenju tudi import prekomor-skega mesa. Ali, kakor rečeno, to je le naš nazor, ki smo ga tu izpovedali, ne pa da bi bili pri tem tako — domišljavi, da bi ga hoteli označati kakor edino pravega. Zato ga tudi nejvsiljujemo nikomur. Jedno pa smemo in zahtevamo odločno. Kakor spoštujemo mi ysako prepričanje, tudi če je nam nasprotno, samo da je pošteno, tako zahtevamo, da se našemu uverjenju ne odreka poštenosti, da se nam priznava poštenost v namenih, da se nam ne podt'ka namenov, na katere nismo nikdar mislili. Mi spoštujemo mnenje tudi fanatikov importa argentinskega mesa, ne dovoljujemo jim pa, da bi nas le zato, ker nismo glede načina reševanja sedanje draginjske krize žnjimi v polnem soglasju, označevali za sovražnike ljudskih interesov in ljudskih pravic! Za redno delovanje državnega zbora se v zadnjem času ne obeta najboljše. Na manifestacijskem zborovanju čeških agrarcev v Pribramu je več govornikov izjavilo, da je glavna točka strankinega programa: brez češkega deželnega zbora ni državnega zbora ! To pomeni, da češki agrarci le tedaj pripuste redno delovanje državnega zbora, ako se prej doseže češko-nemški sporazum glede delovanja češkega deželnega zbora. Ker so enakega mnenja tudi češki narodni socialci, radikalci in državnopravna stranka, je težko upati, da bi državni zbor redno deloval, ako se ne posreči namestniku knezu Thunu, da doseže spravo med Čehi in Nemci. Preganjanje časnikarstva na Hrvatskem. Opozicijsko časopisje je bilo na Hrvatskem že od nekdaj izpostavljeno najzlobnej-Šemu preganjanju s strani vladnih organov, in tako je tudi še dandanes na Hrvatskem. Zagrebški „Srbobran" je pred čbsom priobčil neko vest o požeškem sodniku Falk-nerju, češ, da je imel opravka z neko ne preveč častivredno žensko. Ker se je pozneje izkazalo, da ta vest ne odgovarja resnici, je „Srbobran" lojalno preklical svoje poročilo in se opravičil, češ, da je omenjeni sodnik imel pred leti podobno afero in da je odgovorni urednik vsled tega verjel dopisniku. Vzlic temu preklicu pa je Falkner tožil, in urednik „Srbobrana", Banjanin, je bil obsojen na dva meseca zapora, nespremenljivega v denarno globo. Falkner je tožil tudi zaradi pripombe v „Srbobranu", da je imel že podobne afere, a Banjanin je bil oproščen, ker se mu je posrečil dokaz resnice za to trditev, obsojen pa je bil zaradi preklicane vesti. takrat z blaženim nasmehom omahnila na moje prsi in sem jaz ovil roko okoli tvojega vratu? Ali ni bil isti Bajazet, ki je potem, ko je bil Brankovica zavel k izdajstvu, stopil med najino ljubezen kakor peklenska pošast? In ali ni bil ta-Ie kinžalček", segel je v zaprsje in izvlekel bodalo dragocene izpeljave, skrbno shranjeno v ovoju. Potegnil je je iz omota in pokazal kratko, ozko jeklo v svitu zvezd, tako, da se je videlo par temnih peg na njegovem koncu : „ta kinžalček je vrgel zavratno proti meni, ko sem te branil pred njegovo drzno roko; in, ali vidiš te pege tu ? To je moja kri, katere se je napilo jeklo, ko je v poletu zadelo ob mojo ramo; in jaz sem že tedaj prisegel: kri za kri ! Kri Amuratova je sicer že deloma izmila sledi krvi z jekla, toda šele kri Bajazetova izmije popolnoma te sledi. In ti hočeš, Ti Mileva, da naj prelomim svojo prisego in da bi bili moji očetje v grobu onečaŠčeni ? ! — Ne, ne !" je vskliknil divje, mahajoč z jeklom nad glavo, „v svetejšem trenotku, nad velikim Kosovskim grobom sem nadalje prisegal, da ne smem prej omahniti v grob, dokler ne bodo te sledi krvi izmite z njegovo krvjo! Torej vidiš sama, da ne morem in ne smem prelomiti take prisege ; svoje življenje, svoje zveličanje ti rad žrtvujem, nikakor pa ne svoje osvete !" (Pride še). Malo čudno res sodijo sodniki na Hrvatskem, kar kaže tudi drug slučaj. Tako je že pred letom dni v Krapini neka „legio-naška" banda posekala župniku in poslancu Cerovcu vinograd. Lrst „Prijatelj Naroda" je pisal, da so ta zločin napravili „Košuti-ćevi legionaši". Košutić, zloglasni preiskovalni sodnik v še zloglasnejšem procesu proti srbskim „zarotnikom14, je tožil, in urednik „Prijatelja Naroda", Lakatoš, je bil obsojen v tritedenski zapor, ne da bi se ta kazen mogla izpremeniti v denarno globo, in to vzlic dejstvu, da je poslanec Cerovac priznal, da je on pisec onega članka, in je ponudil tudi dokaz resnice. Urednik je bil obsojen ; zločincev pa, ki so posekali vinograd, oblast še danes nima, vzlic ponudbi dokaza resnice po poslancu Cerovcu. To so res lepe razmere v tej brezpravni Hrvatski!_ 4 Razžaljeni nemški ponos. Francosko-nemški spor v maroških zadevah je dal prilike temu in onemu diplomatu, da je povedal svoje mnenje o stvari. Tako je neki urednik dunajske „Neue Freie Presse" pred dnevi navrtal nekega odličnega angleškega diplomata, in — o groza! — iz odprtine ni pritekla navadna diplomatska kalna voda, temveč čisto vino. Rekel je namreč ta diplomat, da politika nemške države, odkar se je razvilo maroško vprašanje, obstoji v samih izzivanjih in potemtakem kalitvi evropskega miru. Pristavil pa je da je Nemčijo po sreči do-letala cela vrsta porazov in da se je zlasti leta 1908 le zato še ohranil mir, ker se je Nemčija kolikor hitro mogoče umaknila. Dejal je tudi, da Francoska nikakor ni prekinila algesiraških aktov in da tudi nobena druga država, razun Nemčije ni ugovarjala francoskemu prodiranju v Maroku. To so bile enkrat odkrite besede, ki so pa izzvale velikanski vihar po vsem nemškem svetu, rajhovskem in avstrijskem. „Neue freie Presse" sicer pravi, da ne izda uredniške tajnosti, kdo je bil oni angleški diplomat, toda vse nemško časopisje očitno imenuje angleškege poslanika na Du-nuju, Cartwrighta kakor avtorja te izjave in ga napada na najhujši način. Splošna zahteva razžaljenega nemškega ponosa je, da mora Sir Cartwright zapustiti svojo mesto. Pišejo celo, da naj Nemčija za toliko časa odpokliče svojega poslanika Tschirschkega z Dunaja, dokler ostane tamkaj Cartvvight, ki je sicer v časopisju izjavil, da ne odgovarja za anonimne priobčitve v časopisju. Za prihodnje zasedanje deželnega zbora in delegacij je že obljubljena cela vrsta interpelacij v tej zadevi. Res čudno, koliko hrupa zaradi — resnice ! _ Rusko-japonski sporazum. Še izza ruskojaponske vojne je ostalo med Rusijo in Japonsko več važnih vprašanj nerešenih; bila so to» zlasti vprašanja privatnopravnega značaja. Šlo je za pravice ruskih in japonskih podanikov, ki so ob izbruhu vojne in med vojno izgubili svoje premoženje itd. V svrho rešitve teh vprašanj so se vršila dolgotrajna pogajanja, ki so sedaj dospela do ugodne rešitve za obe strani. Japonska je ob tej priliki pokazala napram Rusiji izredno kurtoazijo, kajti japonski cesar je po končanih poganjih poslal ruskemu carju brzojavko, v kateri mu naznanja, da z ozirom na ugodno rešitev omenjenih vprašanj vrača Japonska Rusija za časa vojne v portarturski luki zaplenjeno rusko bojno ladijo „Angara", in izraža svoje upanje, da se prijateljske razmere med obema državama še bolj utrde. Brzojavka ruskega carja izraža enako upanje. Bojna ladija „Angara" je bila bolniš-niška ladija in je bila že uvrščena v japonsko mornarico pod novim imenom. Na Ruskem je napravil ta čin vljudnosti najboljši vtis. _ Dnevne vesti. Gališki deželni zbor ne bo bržkone, kakor poročajo iz Lvova, sklican letos. Radi tega bo tudi maloruski namestnik deželnega maršala, namesto odstopivšega metropolita grofa Szeptizckega, imenovan pozneje. Nov dnevnik v Belemgradu. Doslej je bilo v Belemgradu petnajst dnevnikov, sedaj je dobil Beligrad Šestnajsti dnevnik „Jutro", ki ga izdaja neka skupina časnikarskih sotrudnikov. Novi list se razlikuje v formatu od dosedanjih, ker izhaja v kvart-formatu dnevno na 16 straneh po navadni ceni beligrajskih listov, številka 5 par. List obeta, da se bo tudi po vsebini razlikoval od dosedanjih dnevnikov, ker ne bo služil nobeni stranki, marveč mu bo parola: zabava, obveščenje in politika. Mesno vprašanje v Budimpešti. Iz Budimpešte: Mesarji so se obrnili v posebni deputaciji zaradi pomanjkanja mesa in ker bo tudi srbska živina že v par dneh pošla, na finančnega in začasno tudi trgovinskega ministra Lukacza. Deputacija je izročila ministru tudi spomenico. Delavstvo se odvrača od krščanskih socialcev. V nedeljo se je vršila na Dunaju v katoliškem delavskem domu konferenca a v petek po selamliku je moral v posteljo, krščanskosocialnega delavstva. Govoril je ker je čutil velike bolečine v želodcu, ter g* posl. K u n s c h a k, ki je poraz krščanskih je prijela driska in bljuvanje. Iz bližnje le-socialcev pri zadnjih volitvah pripisoval, karne poklicani zdravnik dr. Edmond je dejstvu, da je stranka vstopila v ministrstvo konstatiral, da so to prvi znaki kolere. Po-in podcenjevala volilno organizacijo. Z ozi- • zneje poklicani zdravnik iz vojaške medi-rom na razmerje med delavstvom in stranko cinske šole Ghalib Cej pa je konstatiral le : pa je dejal, da v velikem delu delavstva močno prehlajenje. Minister se počuti že : vlada mnenje, da bi se dal sedaj izvesti mnogo bolje. izstop delavstva iz stranke. Sklepanje o tej Francoska pomnoži svojo mornarico, stvari so preložili na poznejši čas. Francoskemu parlamentu predloži vlada Proti obstrukciji v ogrsko-hrvatskem jesenskem zasedanju načrt za pomnožitev parlamentu. Z ozirom na poročila raznih, vojne mornarice. Načrt obsega zgradbo 16 listov, da bo ogrski ministerski predsednik novih dreadnoughtov, 6 križark, 20 torped-grof Khuen-Hedarvary dne 10. septembra! nih čolnov, 28 podmorskih čolnov po 700 sprejet v avdijend pri cesarju in da pride j ton in 32 po 400 ton ter 4 ladije za pola- ganje min. Obenem se bodo tudi izboljšale tu do važnih odločitev z ozirom na položaj v ogrsko-hrvatskem parlamentu, poročajo iz Budimpešte, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Ministerski predsednik je izjavil napram tem vestem, da niso resnične, da je pač res verjetno, da se po povrnitvi cesarja iz Išla na Dunaj prijavi za avdijenco, a da dan za avdijenco nikakor še ni določen in se sploh še ni govorilo o tej stvari. In če bi tudi bil sprejet v avdijenci, ne bo to imelo nikakih važnejših posledic. V krogih večine se zatrjuje, da niti krona niti vlada ne smatrata političnega položaja na Ogrskem vznemirjajočem in da je bila vlada na sedanje dogodke že zdavnaj pripravljena. Za dokaz navajajo dejstvo, da se letos ni vršila niti ona avdijenca, v katero prihaja k vladarju ogrski ministerski predsednik vsako leto meseca avgusta tudi v slučaju popolnoma normalnega političnega položaja. „Mesto na solncuu zahteva z vso resnostjo za-se in za svoje Nemce nemški gostobesedni cesar Viljem II., ki te dni govoreč in nazdravljajoč potuje po Severni Nemčiji. O drugem njegovem „govoru" smo že sporočili, tu naj citiramo le konec njegovega „govora", ki gaje govoril v Hamburgu. Cesar je dejal: „Če sem prav razumel navdušenje Hamburžanov, mislim, da smem pričakovati, da je njihov namen, da bodo tudi v bodoče pomnoževali našo mornarico, tako, da bomo zagotovljeni, da nam nihče ne bo odrekal pripadajočega nam mesta na solncu tu Pa menda vendar ne! Odstop srbskega kralja Petra. — Nasproti vesti, da srbski kralj Peter v kratkem odstopi, ki smo jo zabeležili tudi mi, poročajo sedaj iz Belegagrada, da vladni krogi odločno zanikajo resničnost te vesti In povdarjajo, da za odstop kralja Petra pač ni niti najmanjšega povoda. Ministrski predsednik Milovanovic je izjavil, da se čudi, kako je mogla nastati tako brezsmiselna trditev, in da je popolnoma nepotrebno, da bi se izgubila o tem le še beseda. Nemiri zaradi kolere v Italiji. Na drugem mestu omenjamo nemirov v Kala-briji in njihovih vzrokov; tu pa naj poročamo o dogodkih samih nekoliko natančnejše. Pred par dnevi je prišel iz Cosenze v Verbicaro okrožni fizik z oddelkom rdečega križa. Župan, katerega oče je bil ubit pri nemirih, ki so nastali v letu 1857. tudi zaradi kolere, je pobegnil, a se je moral vrniti na zahtevo okrožnega fizika. Žnjim so prišli tudi uradni sluge. Mrliče, ki so umrli za kolero in so ležali nepokopani po hišah, so pokopali; zaprli so okuženi vodovod in za nadzorstvo trga z živili so namestili vojaškega zdravnika. V nedeljo se je zbrala velika množica ljudstva in je zažgala občinsko hišo. Enega uradnega slugo so ubili s sekiro. Župan je moral pobegniti. Množica je na to naskočila brzojavni urad in je prerezala žice. Brzojavni uradnik je po sreči pobegnil na neki vrt, kjer ga je lastnik vrta skril. Ko je množica zapustila brzojavni urad, jo je ustavil redarstveni poročnik s tremi orožniki. Orožniki so morali streljati, da se je množica razkropila. Župan je pobegnil v orožniško vojašnico, kamor mu je sledila tudi množica. Po nesreči je prišel množici nasproti neki občinski uradnik, ki ga je množica izpoznala, napadla in ubila. Pred orožniško vojašnico je množica zahtevala, da naj orožniki izpuste onega kmeta, ki je ljudstvo nahujskal na onega občinskega uradnika in so ga orožniki aretirali. Orožniki so le s težavo potisnili množico nazaj od vojašnice. JVsega skupaj je aretiranih nad 50 oseb. Ker je med tem prispel v Verbicaro večji oddelek orožništva, se je posrečilo vzpostaviti zopet mir. Pripoznatev portugalske republike „Beri. Tageblatt" je zvedel, luke v Severnem morju in še bolj utrdile trdnjave ob tej obali. Značilno je, da bo stala zgradba 16 dreadnoughtov le 670 milijonov frankov, torej za enega okroglo 40 milijonov frankov (37 milijonov kron), dočim stanejo avstrijski nad 60 milijonov kron in so poleg tega Še manjši in slabejši od francoskih 1 Ustaja na Formozi. Na otoku For-mozi je izbruhnila ustaja. Rod Juzenicijev je razdejal poštne in brzojavne postaje. Ustaši so zažgali japonske trgovine. Mnogo redarjev je bilo v boju z ustaši ubitih in ranjenih. Dve japonski ladiji sta izkrcali na otok vojaštvo. Domače vesti. Revizija ljudskega štetja bo za naše sosede Italijane in posebno „Piccolo", ki skuša na vse možne načine zakriti svojo zadrego, presenečenje. Tolažijo sedaj uboge svoje čitatelje, da revizorji naštejejo morda še manj Slovencev, nego jih je blagovolil priznati magistrat. „Piccolo* se jezi nad „Edinostjo", ker je pozivala zadnje dni vse Slovence, da se odzovejo takoj povabilu na sekcije za ljudsko štetje ter da govore tam le v svojem materinem slovenskem jeziku, da spoznajo ti gospodje revizorji na prvi hip, da imajo opraviti s Slovenci. Zatorej Slovenci, poslušajte naš glas in pojdite se tudi sami prepričati na dotične sekcije, da-li ste vpisani kakor Slovenci, kajti možno je, da se vabilo na katerikoli način ne dostavi. Opozarjamo tudi, naj si vsakdo poleg hišne Številke dobro zapomni oziroma zabeleži tudi politično (anagrafično) številko hiše, v kateri biva. Ta številka se nahaja navadno v veži hiše in ima pred seboj črki An. Anagrafična številka hiše je je oznašena tudi v novi „Guidi" (mestni kažipot) in sicer številka na tretjem mestu, to je ona v oklepaju. Metle za svoj lastni prag, te pač res ne poznajo naši Italijani. Mi sicer nismo trdili nikdar, da bi bilo vse dobro, kar je našega; in tudi se nismo nikdar ponižali do trditve, da bi bilo vse slabo, kar je italijanskega temveč smo vedno priznavali visoko stopnjo italijanske kulture in smo se vedno klanjali pred mani onih velikih mož, ki jih je dajal svetu skozi toliko stoletja italijanski narod. Ako smo grajali in še grajamo napake, imamo za to polno pravico in to tembolj, ker so te napake ravno vzrok krivicam, ki se nam dogajajo s strani Italijanov; in svojo lastno kožo braniti bo pač smel vsakdo, tudi slovenski narod. Vse drugače pa je pri Italijanih. Kdor čita tržaške italijanske liste, bi skoraj mislil, da je ni črne pičice, ne morda na italijanskem narodu kakor celoti, temveč tudi ne na posamezniku Italijanu, dočim pa je vse, kar je našega, nekulturno, pro-staško, divjaško. Metle za svoj lastni prag ne pozna tržaško italijanstvo; in ko bi bilo tu vendar toliko dela I V zadnjem času je bilo čitati v Časopisju o velikanskih izgredih v mestecu V e r b i c a v Kalabriji. Ljudstvo je pograbilo za orožje itd., prišlo je do spopadov z varnostnimi organi, bilo je mrtvih in ranjenih; a čemu vse to? Italijanska vlada se je po dolgem odlašanju vendar-le odločila za razne zdravstvene ukrepe proti vedno bolj in bolj razširjajoči se koleri, tako tudi v kosenškem okraju, kamor spada Verbicaro. In kaj je storilo ljudstvo, ki je po mnenju naših tržaških Italijanov skozinskoz prožeto z dva-tisočletno kulturo ? Ljudstvo se je z orožjem v roki uprlo vladnim odredbam v polni zavesti, da je vlada sama dala zanesti koda pripoznajo j lero med ljudstvo, češ, da se zmanjša šte- evropske monarhije portugalsko republiko vilo prebivalstva, ki je preveč narastlo po tekom prihodnjih osem oni. Nemčija pri-! zadnjem ljudskem Štetju. Izvolili so celo pozna novo vladavino na Portugalskem isto- poseben odbor verbicarskih meščanov, ki časno z Anglijo, ali pa takoj potem, nikakor naj bi prosil ministerstvo notranjih stvari pa ne pred Anglijo. Gotthardska železnica. Iz Berna poročajo : Zvezni svet je vsprejel poravnavo med Švicarsko upravo in družbo Gotthardske železnice glede odkupne cene za to železnico, milosti za to mestece, in odbor je ce!o obljubil v imenu meščanstva, da hoče za to milost plačevati državi dobrovoljno poseben davek. Ali ni to res žalostno za narod, ki se ki je bila, kakor znano, doslej mednarodna ponaša s toliko kulturo ? Ali ni to narav- last in jo je upravljala mednarodna komisija, nost uničujoča obsodba tistih, ki danza- Turški vojni minister obolel na ko- dnem sramote naše ljudstvo, češ, da nima leri ? Iz Carigrada poročajo, da je vojni mi- kulture, da je divje ? Tu, pred lastnim pra- nister Mahmud Šefket paša pred par dnevi gom, naj bi pošteno pometel „Piccolo" ! obolel in kazal vsa znamenja obolelosti na Saj je smeti več, nego preveč, koleri. Čutil se je slabega že prošli četrtek, Da se nam ne bo morda ostalo kako POZOR!! Križmunčič & Breščak, trst, ulica Muoua 31 V Trstu dne 31. avgusta 1911. EDINOSTc H. 242. Stran JU zavijanje dejstev, pripominjamo, da je o tej stvari pisalo vse veliko časopisje in da isto konstatira tudi priznani rimski dnevnik „Giornale d' Italia-. Sužnji v moderni državi. Doznali smo o sledečem kričečem slučaju, dogodivŠem se dne 14. t. m. pri belem dnevu, okoli 1. ure popoludne v ulici Madonna del Mare, pred štev. 13. Paznik Fran Cingerle se je vračal od obeda na stanovanje in je mejpotoma naletel na dvojico svojih kolegov: nadpaznika Gregorja Bizjaka in paznika Antona Cescut-ti-ja, ki sta se razgovarjala. Pridružil se jima je tudi Cingerle. Naenkrat je prišel k skupini upravitelj zaporov Johann Hofhansel in je skupino razgnal na način, kakoršnjega ne bi se pričakovalo niti od najpriprostejega človeka. Na Cingerla se je zarenčal na javni ulici in seveda po nemški; kajti deželnih jezikov itak ne pozna: Gehen sie z u -hausel A potem je ponovil: Gehen sie s o f o r t zuhause ! — ter mu je z znano gesto pokazal pot. In trojica siromakov so se pokorili povelju mogočnega nemškega gospoda in se razšli. Kaj pa, če bi bila ona trojica — govorila nemški! Ali bi jih bil v tem slučaju morda gospod Hofhansel tudi razgnal ? ! Ako pa uvažujemo, da oni trije onega dne niso imeli službe — Bizjak je bil celo na dopustu — smemo reči, da postopanje g. upravitelja involvira protizakonito omejevanje osebne svobodel In kaj tacega se dogaja v državi, ki bi hotela veljati za pravno in moderno ! In v moderni državi vendar ne bi smelo biti sužnjev ! A kaj druzega nego suženj je človek — pa če je tudi slučajno c. k. paznik — ki se niti v svojih svobodnih urah na javni cesti ne sme svobodno gibati in razpravljati ? ! In če ta g. Hofhansel celo izven službe in na javni ulici tako postopa se svojimi podrejenci, kako je šele v službi?! Tu treba res staviti z vsem ogorčenjem vprašanje: ali je ni res nikake roke, ki bi posegla vmes proti taki krivici ?! Ko je po zgoraj opisanem dogodku g. upravitelj Hofhansel prišel v svojo pisarno, je dal pozvati pred-se nadpaznika Bizjaka, brez ozira na to, da je bil mož na dopustu. In tu je moral Bizjak čuti, da to ni umestno, da se razgovarja s pazniki na ulici 1 Naslednjega dne je pozval paznika Cingerla in ga je oštel, češ, da ni bil onega dne dostojno opravljen, ker mu — kapa ni stala ravno na glavi! ! Take vzroke je torej nemški gospod navel v opravičenje svojega nečuveno brezobzirnega postopanja na javni ulici proti svojim pedrejencem I Zvest oproda gospoda Hofhansela je „kapo" Samec. Tudi ta si nasproti paznikom prisvaja oblasti, ki mu nikakor ne pripadajo ! Ali ne bi bilo umestneje, ako bi malce gledal na svoj lastni prag. Ali hoče, da bomo jasneje govorili ? ! Je-li bilo potrebno nad ubogim Cingerlom tako povzdigati glas, da se je razlegalo po vsej kaznilnici? Saj mu je že g. Hofhansel plačal veliko več, nego je sirota zaslužil! Za danes toliko. A če ne bi pomagalo, bomo govorili dalje in konkretneje. Gospod t,kapoM naj bo uverjen, da pazniki boljše vidijo, nego misli on. Dovolj so že trpeli pod težo tacih razmer, ali sedaj so odločeni za energično obrambo, kajti v moderni državi ne sme biti — sužnjev. Prepoved prodajanja mleka po ulicah in hišah. Z ozirom na včeraj razglašeno prepoved prodajanja mleka od hiše do hiše in po javnih ulicah mesta in predmestij za dobo 3 let od strani c. kr. namestništva javljamo po informacijah, dobljenih na pristojnem mestu, da se ta prepoved ne razteza na one trge in kraje, ki so bili doslej določeni za prodajo mleka in so pod nadzorstvom tržne policije in sicer so to trgi: Stara mitnica, Goldoni, Giuliani, Rdeči most, Barbacan, Sv. Lucija in ulice: Conti, Donota, S. Michele, Ka idler in Rosario. Na vseh teh imenovanih krajih smejo torej mle-karice prodajati mleko, a se morajo ravnati po določbah mestne tržne oblasti. Kje so narodne razglednice ? Prejeli smo: Tako smo se povpraševali na nedeljski veselici v Barkovljah. Prodajale so se same ljubavne, kar ne odgovarja za vsakega. Tudi na drugih veselicah, pogrešamo često narodnih razglednic. To je treba odpraviti! Našo CMD v Ljubljani ima mnogo založenih razglednic. Uporabljajmo raje te, ker s tem ob enem podpiramo našo milo deco. Vsaj na narodnih prireditvah bi morali vršiti to narodno dolžnost. To brez zamere ! Ilirski. Ob priliki obletnice razvitja društvene zastave priredi — kakor smo že javili — pevsko društvo „Velesila" v Skednju v nedeljo dne 3. septembra velik koncert na vrtu gostilne gosp. Ivana Sancina (Ko-talj). Na programu bodo: petje, godba in šaljiva tombola. Po koncertu ples na plesišču na planem. Društvo pričakuje mnogoštevilne udeležbe od strani bratskih društev in si. občinstva, sosebno pa naše narodne mladine, da dobi potrebnih sredstev za nadaljno delovanje. Radi tega se radodarnosti ne bodo stavljale meje. Posebno opozarjamo prijatelfe petja, da bodo imeli na tej prireditvi prilike poslušati lepe možke zbore, ki jih je društveni zbor proizvajal na koncertu dne 14. maja v Skednju. Vstopnina na koncertu 30 stot. za osebo, k plesu pa: možki 1 K, ženske 80 stot. Začetek ob 4. uri popol. V slučaju slabega vremena se koncert prenese na naslednjo nedeljo dne 10. sept. Kam v nedeljo? Kam drugam, nego na veselico, ki jo priredi godbeni odsek NDO. na prostoru gostilne društva Jadran" pri Sv. Jakobu ! In da bo stvar slavnejša za prvikrat nastopajočo narodno godbo v Trstu, naj se zbere kolikor možno veliko občinstva pred društvenimi prostori NDO. v ulici Car-ducci štev. 12, odkoder odkoraka potem vsa množica z godbo na čelu na veselični prostor. Natančnejše se seveda Še vse objavi pravočasno. Danes pravimo le toliko, da naj bi ob tej priliki pokazalo naše narodno občinstvo, da zna ceniti požrtvovalnost narodnega delavstva, ki si je z ogromnimi stroški ustanovilo to godbo, in bi mu s čim največjo udeležbo pomagalo do čim boljšega uspevanja te edine narodne godbe v Trstu! Na kak nadpls naletaš v Gorenjskih letoviščih! — Pišejo nam z Gorenjskega : Kakor obče znano kar mrgoli na Gorenjskem nemških in ponekod celo italijanskih nadpisov. — No, hoteli in prostori, ki so res namenjeni tudi za tujce-letoviščarje, naj bi že nosili poleg slovenskih tudi nemške nadpise, ali popolnoma brezpotrebne so dvojezične spake nad raznimi zakotni ni kovačnicami in mizarnicami, v katere pač tujcu niti na misel ne prihaja, da bi si šel morda naročit kak ključ od hotelskih vrat, gnojne vile ali morda kake lesene grablje za seno. — Ti mali obrtniki delajo izključno le za domače prebivalstvo, katero bi si pa brez nemškega nadpisa vseeno lahko naročilo potrebnega orodja. Ali eden najoriginalnejših takih nadpisov se nahaja v Bohinjski Bistrici nad neko malo čevljarnico vis a vis Mavričeve restavracije, ki se glasi: „Johann & — čevljar". — In ta spaka se nahaja na glavni cesti, ki vodi na Bied, tako, da jo — hočeš nočeš — mora opaziti vsak tujec, ki gre tod mimo in ki mu je ta „Johann" seveda v pomilovalen zasmeh. Ako že ne glede na domače prebivalstvo, pa saj radi tujcev, ki trumoma prihajajo tu sem, se moramo vprašati: Kaj res ni v Bistrici toli zavednega in pametnega Človeka, da bi temu 'čevljarskemu „Jo-hannu" povedal, da ni — vsaj dokler se 5 nahaja v Bohinju — še nikak „Johann", j temveč čisto navaden — kranjski Janez ?! Prošnja ! Že dne 21. t. m. je „Edinost" prenesla pod tem naslovom notico, v kateri opozarja „Rodoljubka" mestne in okoličanske podružnice CMD, na prireditev skupne velike narodne slavnosti, vprid iste. Ker pa je sodeč po molku prizadetih, stvar zaspala, si podpisana vsoja še enkrat opozoriti na izraženo misel, ki naj bi prinesla nekoliko temeljnih kamenov novi šoli, j ki je Tržačani krvavo potrebujemo. Manj • krika bi bilo po „Jutrovih" deželah, manj! škode bi bilo vsled „slovenskih" bojkotov in manj škodoželjnosti po .centrumu Slovenije", če bi Tržačani pokazali enkrat za vselej „svetle zobe" v obliki svetlih kronic. V prvi vrsti je opozorjena kot mati in delavka si. mestna ž. podružnica, kateri so mestni in okoličanski Slovenci jako naklonjeni, da začne ona, česar si druge ne upajo. Na delo! — Začnimo, ker trud bo obilo poplačan, ker vsakdo ceni visoko geslo: Mal položi dar, Domu na oltar !! Sitna fodoljubka. Posnemanja vredno. Poročajo nam, da je Fr. pl. Desančič v Baški novi na Krku naročil, hkratu kakor 60-iger slovenskih kart. Sedaj pa vprašamo, koliko je Še slovenskih gostilničarjev po mestih in po deželi, ki niso še storili, kar je storil značajni rodoljub tam doli na istrskem otoku! In vendar ni to brez pomena iz dvojnega razloga. Će bomo spravljali v rabo slovenske karte — če se že igre ne more odpraviti — bomo podpirali novo slovensko industrijo, v drugo bi s tem izlasti v našem mestu dobilo družbino občevanje več narodnega, domačega značaja. Torej gospodo gostilničarji: posnemajte izgled gosp. Desančiča v Baški novi!! Slovensko gledališče v Trstu. Danes točno ob 8. uri zvečer v gledališki dvorani sestanek vsega gledališkega ensambla, dramskega in pevskega, ter gojencev iz dramatične Šole. Intendant. Tečaj za babice. S 1. oktobrom t. I. se odpre na c. kr. učilišču za babice v Trstu praktično-teoretični tečaj v slovenskem jeziku. Ženske, ki se žele udeležiti tega pouka ne smejo biti stareje nad 40 let; ako niso omožene, morajo biti stareje od 24 let. Slavnost desetletnice in razvitja zastave Št. Jakobške „Čitalnice" se bo vršilo kakor že ponovno javljeno, nepreklicno v nedeljo, dne 17. septembra, po istem vspo- Na obroke X TRST Vela izta i JAKOB DUBINSKV Na obroke I ulica deli' Olmo Ste v. 1, D. nadstropje — Trst ikza ter moške in ienske suknje. UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez 107 !i-«- L1™ VeHke nove prodajalnice -0F pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST. ol. Stadion it- 6 - Telefon 22-85 OiKa gMallfta Fenlee) Dva oddelka: Fino pohi*;tvo - Navadno pohištvo, Cgpy zmerne. Bogata izbera izbera popolnih eob od do 4000 tr0n Jedilna Bobo. Sprejemne in ka.iiine dvorane v najnovejSeca slugu. — e5?EC7iJALITi£TV : Železno in medenu pohi&tvo Segata izbera vsakovrstnih stolic. — papotae opreme tn jisaaezsi Deli. 3E DE za enoletne prostovoljce izdeluje elegantno in solidno takoj po meri in ceno Jakob rlupp polkovni krojač Trst, velika vojašnica. Poskusite FI- Calit+Sn" ki Je nai" GOVO KAVO ff<3te, kakor tudi ubanov, prstanov z dijamanti in brez dijaman-tov, ženske verižice, zlate in srebrne za moške, vse po konkurenčnih cenah■ Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične In ko2ne bolezni ima svoj zm AMBULATORIJ GORILNA II. D. 0, v Trstu, ulica Carradori št. 18 ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. B Otvoritev nove trgovine ^ v Trstu, ulica Nuova 41 ^ " SMELIH HARTINICO 3 — BOGAT IZBOR — hgntovljenih oblek za ženBke in punčke, ženske ve.s-.alije, bluze in izbrano perilo. Veprpjemaja ss naročila po meri. ^^ NajzmernejŠ^ cene Najzincrnejše cene. ^ Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrionov pri Batjel-u = = GORICA = = Stolna ulica štev. 2—4. Mehanična delavnica. - Prodaja na obroke. - Ceniki franko. - Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev „Motosacocfce" na navadnem kolesu. — Kupuje se stara dvokolesa, Aiv. Btroje, gramofone itd. is a Dr. Kari Ernst unlv. med. zobozdravnik Trst, Plana C. Goldoni St. 5, II. nadstropje. caa Redka prilika! Tovarna, katero je uničil požar, prepustila mi je vso zalogo rešenega blaga, t. j. več tisoč krasnih, težkih flanelastih odej z vsemi najnovejšimi in krasnimi vzorci, ki imajo neznatne, komaj vidljive madeže. Te odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in ljudi, prav gorke, mehke in močne, 199 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam po povzetju 3 komade krasnih, težkih flanelastih odej za 9 K v raznih! modernih barvah in vzorcih. 4 odeje za! hišno gospodarstvo za 10 K. Vsakdo, ki naroči to blago, je zadovoljen. ANTON BEKERA, c. kr. fin. nadstr. v p. Nachod (Češko). Tvorniška zaloga 2—8. Tvornižka zaloga 2—8. Sprejema od 9—1. in od 3—6. pop. Ribard NovaK &C° pij Pekarna in slaščičarna s K prodajo moke K| TBST — ULICA FARNETO ŠT. 13 K Postrežba: točna. CEHE ZNERNE. ai. A9 |",! Josip Semulic TRST, ulica deli' Istituto št 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Moka iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v stekl. Postrežba tudi na dom. Zobotehniški :: atelje Josip Konigr koncesionovani zobni tehnik, diploraovan dentist na dentistični akademiji v Parizu. Trst, ul. Farneto 36, II. n, i Prodajo se po zmernih nnnah z,atl in 8rebrnl Predmeti novi uCudll In rab:joni, kupljeni na javni dražbi. — Projema se tudi v zamen« tESLln Trst, Via Barr. vecchia 4, I. nad,, le/o. Splošno anonimno društvo za prevažanje y Via Ghega 3, Telefon 2487. tonila ln prevažanje pohBtua RazpoSIl. In shramba koočekov Telefon 1220. Telefon 2572. točenje in shramba preprog 2015 Telefon 2573. VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrasto vine in mahagonije; pisalne mize in | obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča, slavnemu občinst.' . -*vo|o tftoolno lestuln In koionUaM Masa. rsa t in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro si. občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruze ln moke. _ PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. _ Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvlll v ulici Farneto 10.