Leto XXIIL, št. 19 Uora Tel Ljubljana, nedela 24» januarja 1943-XXI Cena cent. 80 .jTQiir*o: L tubi ta na. Pocamtera oUd 5. elefoo k. 51 -to. 51-23. 51-24 taseratnj oddelek: Ljubljana, Pucanfler« «B- a > - Telefoo k. 51-29. 51-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska ceata 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino prt poteno-jekovnem zarodu n. 17.749, a ostale kraje Italije Servino Cooti. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČIMO ZASTOPSTVO ra oglase h Kt. Italije to inozemstva ima (Jnionc Pubbltcitž Italiana S. A. MILANO »ibtii vsak dan litojnim mate mesečno Lir 18.—% na Im"«""'" vključno S »Poneddidasn )» tromc Lir 36.50. fo o « d e 1J k a o o (JredniitTo: LJubljana, Pnccmijeva alica ker. 9. fcev. 51-22. 51-23. 31-24._ Rokopisi »e ne Ttiftj«. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet U pob- b lici ti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Novi letalski uspeh! na afriškem bojišču Bombardiranje sovražnikovih luk se nadaljuje — Štiri parniki potopljeni, peti močno poškodovan Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 23. januarja naslednje 973. vojno poročilo: Južno od Tripolisa so se včeraj nadaljevali boji med motoriziranimi oklopnimi enotami. Letalstvo Je ponovno posegalo v boje na kopnem in Jih podpiralo. Po hudih borbah prejšnjih dni so snoči čete Osi, ki se usmerjajo proti zapadu, iz-prarnile mesto Tripoljs. V Tunlsu so italijanske in nemške čete razširile v prejšnjih dneh dosežene uspehe. Protiletalske baterije neke naše divizije, so sestrelile eno ameriško letalo. Dne 22. t. m. zvečer so oddelki naših bombnikov napadli pristanišče Bono, zadeli tamešnje naprave in povzročili požare ter eksplozije. Zatem Je skupina torpednih letal dosegla zaliv Bone kljub neugodnim vremenskim okoliščinam. Ugotovila Je tri sovražnikove parnike. kj jih je torpedirala. Potopila je z gotovostjo dva. tretjega pa močno poškodovala. Nadaljnji trgovski parnifc je bil zadet ob vhodu v pristanišče. Vsa naša letala so se vrnila na oporišče. Naše podmornice so potopile v Sredozemlju dve sovražnikovi enoti. Sovražnikova letala so bombardirala Ispicho v pokrajini Raguza, Pachino, Sira-kuzo in Notto. Med civilnim prebivalstvom so bile tri osebe ubite, ena pa ranjena. Nemški list o Fašistični Milici Berlin, 23. jam. a Pod nasilovom »Fašistična Milica« je rimska dopisnik »Borsenzei-tung« priobčil članek, v katerem^ podaja osnovne značilnosti oborožene straže Revolucije^ Članek vsebuje zgodovinske podrobnosti o ustanovitvi Fašistične Milice ter poudarja njene zasluge tako v mirnem kakor v vojnem času. Fašistična Milica, pravi nemški dopisnik, se je rodila v narodu in je ostala z narodom tesno povezana. V 20 letih se je udeležila raznih bojev, ki potrjujejo njeno vrlino 'n njeno neomajno vero. Čete Fašistične Milice so v ste in sto bojih izkazale svojo zvestobo geslu: »Z Ducejem in za Duceja!« Popisa delovanje sil trajnega pakta Objavili smo že besedilo novih dogovorov. sklenjenih med Italijo in Japoi.sko odnosno Nemčijo in Japonsko. Če hočemo spoznati ves pomen teh novth dogovorov, moramo opozoriti na trojni pakt. ki je bil sklonjen v Berlinu 17. septembra 1940. Z njim je Japonska izjavila, da »priznava in spoštuje vodilno vlogo Italije in Nemčije za vzpostavitev novega reda v Evrop«, medtem ko sta Italija in Nemčija daii ista priznanja Japonski glede organizacije novega reda na prostoru večje vzhodne Azije. Vse tri države so se razen tega zavezale, da bodo sodelovale med seboj v skupnih naporih v smislu gori navedenih smerne in si druga drugi pomagale z vsem- političnima, gospodarskimi in vojaškimi sredstvi. V političnem pogledu je bil trojni pakt izpopolnjen že 11. decembra 1941 z novim dogovorom, ki je pomenil potrditev skupne volje vseh treh držav, da nadaljujejo vojno ptrcKld Veliki Britaniji ki Zedinienim državam do končne zmage. Tudi na gospodarskem področju je billo ▼ okviru tehničnih in gospodarskih komisij, ustanovljenih v smislu pakta, sklenjenih več sporazumov, vendar pa je nadvse tesno gospodarsko sodelovanje med Italijo in Nemčijo nasvetovalo enako povezanost tudi med obema velesilama Osd in Japonsko. To se je zdaj zgodilo z novima dogovoroma. ki sta biila podpisana v Rim« odnosno v Hitlerjevemu glavnemu stanu. Ta dva dogovora povezujeta prav vse dosedanje sporazume, dosežene v okviru navedenih tehničnih in gospodarskih komisij Sile trojnega pakta se no teh novih dogovorih obvezujejo, da bodo tesno sodelovale tudi na tehničnem, gospodarskem 'n finančnem področju. V ta namen se ustanavljajo posebni organi (komisarji), ki bodo fkrbeli za razvoj gospodarskih odnosov med vsemi tremi zaveznicama. PodTobni sporazumi o teh glavnih načelih medsebojnega gospodarskega sodelovanja bodo določeni s protokoF. Kakor poročajo iz Berlina in Tokija. so bili med Nemčijo in Japonsko izdelani tudii že ta podrobni sporazumi in podpisani zadevni diplomatski akti, ki jih vsebujejo Med Italijo in Japonsko pa se v tem pogledu še vodijo pogajanja, vendar je pričakovati, da bodo zadevni protokoli tudi:. v kratkem podpisani. O vsebini teh dodatnih protokolov niso še znane podrobnosti, pač pa je bilo v celoti objavljeno besedilo glavnih dveh dogovorov. Za presojo velikega političnega pomena novih konvtncrj pa nam informacije, s katerimi razpolagamo doslej popolnoma zadostujejo. V trenutku, ko se vojna razširja in postaja silovit ejša. so velesile trojnega pakta — v dopolnitev že obstoječega političnega zavezništva — podpisale še pakt o gospodarskem sodelovanju, s katerim se obvezujejo, da bodo vrgle v borbo vsa svoja ogromna razpoložljiva sredstva, in srcer ne le sredstva vsake posamezne države posebej, temveč tudi sredstva svojih posameznih gospodarskih prostorov Druga drugi si nadalje jamčijo, da bodo izkoristile poleg gospodarskih in finančnih tudi vse tehnične možnost?, da bi tako čim izdatneje pripomogle k dosegi skupne zmage, ti naj narodom zagotovi novi politični red in pravičen ter trajen mir. kakor to siove&no ugotavlja uvod k trojnemu paktu. Vsi doslej sklenjeni dogovori med državami trojnega pakta so torej istočasno velikega političnega in gospodarskega pomena. Zato ni pretirano reči, da predstavljajo zgodovinsko etapo v razvoju svetovnega konflikta. Pri tem je zlasti važno, da so vsi ti dogovori praktičnega značaja, kajti vse tr države konkretno označujejo načine medsebojne pomoči na gospodarskem in finančnem področju, ne dla bi jih skrbelo vpraša nje odplačevanja. V istem smislu so se dogovorile tudii na zgolj tehničnem področju, tako da bodo neizčrpni vir' tehnike vsake izmed treh držav postavljeni v skupno služba kar velja tudi za gospodarska področja vsake izmed treh velesil posebej. Tako novi dogovori odkrivajo popolni realizem vseh treh zaveznic, ki že danes mislijo na to. kako b" narodom svojih novih velikih področij zagotovile čim boljše življenjske pogoje po tej vojni. V tem pogledu je njihov postopek povsem nekaj drugega kakor postopek sovražnih sil. ki sie opletajo le okrog raznih teoretičnih načel brez vsake praktične vrednosti. Nesreča ameriškega letala na poti v Alžir Lizbona, 22. lan s. 3r1 nesreči letala, ki Je bilo na poti v Alžir. sta izgubila življe-nej dva funkcionarja ameriškega zunanjega ministrstva i"i sicer William Hu^scn, ki je nameraval prevzeti posle, direktorja pomožnega urada v severni Arriki, ta Hen-ryson, ki je bil imenovan za funkcionarja pri ameriškem generalnem konzulatu v Alžir j Lizbona, 22. jan. s. Po nadaljnjih vesteh je med žrtvami letalske nesreče, pri kateri sta izgubila življenje dva visoka funkcionarja ameriškega zunanjega ministrstva, tudi šef newyorške tajne policije For-worph, ki je bil na poti v Alžir v važni misiji. častgkajšek nima sredstev za ofenzivne operacije Tokio, 22. jan. s. Japonski radio javlja, da se je zunanji minister čungkinške vlade Soolg vrnil iz Washingtcna s tajno Rooseveltovo noto, ki zahteva naj se takoj prične ofenziva proti Japonski. Na tajni konferenci pod čangkajškovim predsedstvom so razpravljali o odgovoru Roose-veltu. čungkinška vlada je baje sporočila, da ne more pričeti ofenzive pred majem aii junijem, pa samo tedaj, ako bo dobila Kitajska na razpolago velike količine transportnih letal, težkega orožja in drugih vojnih potrebščin. Predsedniške volitve na Finskem Helsinki, 22. jan. s. Finski ministrski svet je določil, da bodo volitve novega predsednika finske republike 15. februarja t. 1. 9NSERIBAJTE V »JUTRU"! Odbiti sovjetski napadi na Kavkazu Ob Donu so nemške in zavezniške čete vrgle sovražnika daleč nazaj Iz Hitterjevega glavnega slana, 23. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Sovražni napadi na zapadnem Kavkazu so se izjalovili. Pokreti odmikanja na severnem Kavkazu se po načrtu nadaljujejo. Na področju ob Donu je bilo več sovjetskih napadov v težkih, sprememb polnih bojih odbitih. Protinapadi nemških pehotnih in oklopnih odelkov so vrgli sovražnika daleč protj vzhodu nazaj. Branltelji Stalingrada so se ves včerajšnji dan v junaških bojih upirali močnim sovražnim napadom. Uničenih je bilo 20 oklopnih vozil v borbi iz bližine. Globok sovražni' vdor v obrambno fronto je bU z uporabo vseh sil prestreže«. Težki obrambni boji ob srednjem Donu in Južno od Ladoškega jezera se nadaljujejo. Nemško-italijanska oklopna vojska se Je Po zavrnitvi težkih sovražnikovih napadov v pretekli noči po načrtu odmaknila od sovražnika. V Tunisu potekajo lastne bojne operacije ugodno. Močan sovražni oddelek je bil obkoljen in poskus oprostitve odbit. Med živahnim obojestranskim delovanjem letalstva je bilo v Sredozemlju sestreljenih 7 sovražnih letal. Pri dnevnih prodorih proti obalam za-padnega zasedenega ozemlja je lovska in protiletalska obramba sestrelila 17 sovražnih letal, po večini bombnikov. Posamezna britanska letala So v večernih urab 22. januarja odvrgla nekaj bomb na zapadno nemško ozemlje. Nemška bojna letala so ponočj napadla za vojno važne naprave ob obali Južne Anglije in ob izlivih rek Tees in Tyne. i^oskva y Muromii Sergač asitnot. Kak —u—» x M0» uhiniči/ _i Kozep? Tudinovo Tu® Bj< [tel Bogo w>rba?te araf -bVericv »StalifiogorsK Siiovo fcStfopin ftksa KusTare VjLukojanov v Wasnosla SaransKJ Kanas ^Alaftr ^L 5Sd3SI< uzajevka mur JpecK*t§lingrad(Cancini A/ladimirovka niiv.ii j^njoTi jr.— - ^"^Verh-Baskunčak P&^kaialžuI^Abgane^.^^ ^^KoTelnikovo ®0bilnaja J e Jenolajevsk Zimovniki Vorgovoje Sambaj £r4Tarskaja eRemonTnoje Mrahanjl ElisTag e Jaskulj vTambovrko'? Najhujša bitka v sedasap vojni Kljub vsem naporom boljševiki ne bodo prodrli Razstava vojaške umetnosti v Atenah Atene, 22. jan. s. Ob navzočno"i italijanskih in grških oblasti je bila otvorjena razstava vojaške umetnosti in obrti, na kateri je razstavilo 40 razstavljalcev, pripadajočih italijanskim četam, nad 110 del. Razstava ima dva oddelka. V prvem so razstavljene slike, kipi, risbe, lepaki, v drugem pa umetna obrtna dela iz železa, lesa, kovine, stekla itd. Gospodarska pogajanja med Siamom in Indokino Tokio, 22. jan. s. List »Mainiki« piše glede sedanjih gospodarskih poglavij med Japonsko in Indokino, da je treba pričakovati nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov med Japonsko in Indokino. Bangkok, 22. jan. s. Tajski gospodarski krogi so sprejeli zelo ugodno vest o dopolnilnih gospodarskih sporazumih trojnega pakta, ki so jih podpisale Japonska, Nemčija in Italija... Ti krogi 90 zelo zadovoljni zaradi dokončne ureditve gospodarskih odnosov med Japonsko to Indokitaj-sko. Vse te pobude na gospodarskem področju kažejo po mnenju teh krogov, da sile trojnega pakta korakajo dalje k ustvaritvi novega svetovnega reda. Obnova prometnih zvez na Filipinih Tokio, 23. jan. s. »Asahi« poudarja v dopisu iz Manile, kako naglo je bilo obnovljeno železniško, omrežje na Filipinih v celotni dolžini 1500 km, razen kratkega odseka 11 km v južnem predelu Luzona. V istem dopisu se naglaša, kako naglo je bilo vzpostavljeno cestno omrežje, ki bo spomladi še izpopolnjeno, čeprav je sovražnik uničil, preden se je umaknil, 450 mostov na Luzonu in 150 na Min^-nau in Visayi. Berlin, 23. jan. s. V tolmačenju včerajšnjega vojnega poročila, opozarja tukajšnji tisk danes na trdoto obrambnih borb, v katerih se morajo boriti nemški vojaki in zavezniški narodi na vzhodni fronti. Glasilo oboroženih sil »Borsenzeltung« piše: Borci na vzhodu morajo prenašati nadčloveške žrtve, da blokirajo in zadržijo obupno divjost sovražnih nspadov. Sovjetsko poveljništvo mečs <" boj množice ljudi in tankov neprekinjeno ob strahovitem trošenju ljudi in vojnih potrebščin. List poudarja nadalje, da je ofenzivni napor sovražnika preivsem osredotočen proti Stalingradu, kjer ostrost borbe prekaša vse doslej zabeležene na vzhodni fronti. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poveličuje hrabrost stalingrajskih borcev in pripominja, da se nemške čete upirajo številni premoči nasprotnika s superiomostjo svoje vojaške šole in zadajajo sovražniku z gibljivo taktiko take izgube, ki bodo morda že v kratkem spraviHe nasprotnika samega v težave. Isto se navaja za področje Kavkaza, kjer uspeva nemškim četam s pomočjo primerne taktike odmikanja obdržati pobudo in zadajati napa-dajočim množicam hule krvave izgube. Glede obrambnih borb v raznih odsekih vzhodne fronte, poudarja tudi »Zwolfuhr-blatt«, ia se je bojišče zlasti pred Stalin-gradom spremenilo v pravcato groblje tankov. Ni redko, ugotavlja list, da se vidi 40 do 50 sovražnih tankov, ki so obtičali na po Iročju 9 ali 10 kilometrov. Vsak dan pa se ti kupi večajo z drugimi uničenimi tanki. Berlin, 22. jan. Med Donom in Volgo ter v velikem Donovem kolenu so boljševiki že pred tedni prešli v ofenzivo velikega sloga. Treba je ugotoviti, da tu ne gre za običajne krajevne akcije, ki se na vzhodni fronti podvzemajo z manjšim številom vojakov to s kakim tucatom oklopnih voz. Gre namreč za pravo pravcato ofenzivo, ki so jo Rusi razvili v obsegu, kakršnega doslej še nikoli niso dosegla, njihova vojna podjetja. Boljševiki so napadli nemške postojanke na fronti v širini več sto kilometrov ter poslali v boj preko suhih step in brezkončnih ravnin Povolžja šest do sedem armad, podprtih s stotinami napadalnih voz. Proti tej množici stoji samo ena nemška armija, ki je v ofenzivi preteklega poletja zavzela na stotine in stotine kilometrov ter bila na pohodu od Donca do Volge vedno za petami sovražniku, razbitemu v hudih bojih. Ta nemška armija se po nemških virih učinkovito upira silovitim in nenrestanim napadom neizprosnega sovražnika, ki je odločen, da doseže v tej bitki na vsak način kako važnejšo odločitev. Med Kavkazom in Donom, piše danes neki vojni lopisnik, divja danes nedvomno najstrašnejša bitka vse sedanje vojne. Zdi se, da smo še daleč od trenutka, ko bo borba dosegla svoj vrhunec, kajti vsak dan prinaša vedno nov razmah silovitosti to besne napadalnosti. Nemški listi ne poročajo podrobnosti o teh bojih, marveč podajo vsak dan javnosti splošno sliko položaja to sicer z vso odkritostjo, zarali česar jim ni treba kasneje ničesar popravljati ter pojasnjevati razne napovedi ta ocene dogodkov. Včeraj je neki ameriški novinar po vrnitvi iz Moskve izjavil, da so se boljševiki oboroževali 20 let brez prestanka. Treba je vsekakor obžalovati, da so to lahko storili v popolni tajnosti, vendar pa ostaja dejstvo tega oboroževanja neokrnjeno in je treba z njim računati. Zato ni nikakršen čudež, ako nI bilo mogoče obračunati že v osemnajstih mesecih s sovražnikom, ki je celi dve desetletji nakopičeval vojno orodje in orožje. Ves evropski tisk poudarja važnost in težkoče sedanjega trenutka na bojišču, toda v Berlinu na položaj sam ne gledajo s prav nikakim vznemirjenjem. Anglosaška propaganda, ki zatrjuje, da pomeni sovjetska ofenziva odločilen preobrat v vojni, dobiva v odgovor dejstvo, da so enake izjave padale tudi med lansko zimo, ko so v Londonu takisto naglašali, da je nemška fronta na vzhodu tik pred zlomom. Napovedi londonske propagande so bile takrat popolnoma neutemeljene in so prav to ko prazne tudi danes. Ako so Rusi letos dosegli znatnejše uspehe v primeru z lansko zimo, je treba pomisliti, da so tudi njihove izgube neizmerno večje ter da niso nikakor v skladu z doseženimi uspehi. Tudi sovjetska propaganda se igra s številkami na svoj način in zagotavlja, da so nemške to zavezniške divizije v dveh mesecih ruske ofenzive izgubile kakih pol milijona padlih in 200.000 ujetnikov. Ce bi bilo to količkaj res, bi se ne moglo pojasniti, zakaj boljševiki še niso dospeli do Rostova. Da je tudi obramba imela izgube, je zelo prirodno, toda njene žrtve niti ol daleč ne dosegajo onih izmišljenih številk, s katerimi opleta moskovska propaganda. Na vzhodni fronti velja danes geslo: »Boljševizem ne bo prodrle. (II Piccolo) Značaj ruskih napadov Berlin, 2. jan. s. Med Donom in Volgo so boljševiki pričeli pred tedni z ofenzivnimi operacijami v velikem slogu, piše nek, vojna dopisnik v članku, ki so ga listi objavili opoldne. Prav je, da ugotovimo — podčrtava dopisnik —, da ne gre za običajne Jtrajevne akcije, ki se vodijo normalno na vzhodni fronti z efektivom nekaj polkov in z nekaj tucatov tankov. Gre za pravo ofenzivo, ka je bila pripravljena in izvedena v razmerju, v kakršnem sovjetska vojska doslej še ni izvedla nobene ofenzive. Rdeči so napadli nemške postojanke na več sto kilometrov dolgi fronti in vrgli v b0j preko step in brezmejnih planjav, ob Volg; 6 ali 7 armad, katere je podpiralo na stotine tankov. Proti tej napadalni množici stoji ena sama nemška armada, ki je v ofenzivi prejšnjega poletja prevalila na stotine in stotine kilometrov. k0 je maršiirala od Donca do Volge in zasledovala v hudih borbah poraženega sovražnika. Ta armada, zaključuje nemški dopisnik, se je zoperstavila in se zdaj zo-perstavlja silnim in neprestanim napadom, izvajanih v vseh smereh od neizprosnega sovražnika, kj je zdaj odločen zastaviti vse v tej zanj odločilni igrL Letalski napadi na Anglijo Berlin. 23. jan. a Kakor poročajo iz pooblaščenega vira, so včeraj nemšKa bojna letala učinkovito napadla z bombami železniško ;n cestno omrežje ter druge vojaško važne cilje v raznih mestih jugozapadne britanske obale. NemSca bojna letala so istočasno napadla druga britanska mesta na vzhodu otoka. Bombe, ki so bile vržene deloma iz zelo majhne višine, sc povročaJe znatno škodo. Ne glede na živahno delavnost sovražne obrambe so se v&a nemška letala vrnila na svoja izhodišča. Žrtve letalskega napada na London Lizbona, 22 .jan. s. Iz Londona poročajo, da je bilo med zadnjim nemškim letalskim napadom na angleško glavno mesto mnogo več žrtev zaradi ognja protiletalskih baterij, kakor zaradi učinka sovražnih bomb. Angleška letala nad Nemčijo Berlin, 23. jan. s. Nekoliko britanskih bombnikov je sooči po poročilih nemSke uradne agencije preletelo zapadno Nemčijo in metalo posamezne bomba, ki so povzro- čile neznatne izgube med ljudstvom ter manjšo škodo na poslopjih. Anglosaške skrbi zaradi ne v ara usti podmornic Rim, 22. jan. s. »News Chronicle«. ka razpravlja v uvodniku o vojni proti podmcw-nicaim Osi, pravi med drugim da Hitler še lahko zmaga, ter opozarja na številna svarila iz zadnjih časov s strani odličnih osebnost!. v Ameriki in Angliji Če bo Os zmagala v pomorski vojni, nadaljuje list. je na. kontinentu ne bo mogoče ukloniti na noben način, kajti za zmago na koarinentu si moramo zagotoviti na-Sia pota in naše prometne zveze, in če se Os. ne bo mogla premagati na kontinentu, .je ne bo mogoče premagati na noben drug nač^n. Čeprav bi zavezniki z velikim naporom gradili ladje hitreje, kakor jih podmornice Osi potapljajo, ostaja še vedno glavno dejstvo, da Nemčija gradi hitreje podmornice in več podmornic, kakor jrh morajo zavezmki pc»-topiti. »News Chronicle« ostro očita nadalje vladi, ki obvešča javnost o tem hudem problemu na splošno, medtem ko se zahtevajo jasnejša poročila o ukrepih, ko so bila pod-vzeti proti podmomiški nevarnosti. Stvarno ne vemo ničesar o vojni na oceanih, vzklika ogorčeno list. in hočemo zgovornih številk. Ali je res, da so bili mobilizirani naši najbolj šli in najpristojnejšd Ljudje na tem področju? Air je admiral it eta proučil« najnovejše ideje glede borbe proti podmornicam? Kaj dela Stafford Cripps: Tudi »Daily Mail« razpravlja o tem kočljivem vprašanju in kritizira, strogo admiral i te t o ter zahteva takojšnje in energične ukrepe. Tudi v Wa6lrngtonu imajo skrbi zaradi vprašanja podmornic, zlasti v vojaških krogih. katerim se zdi, da bi bilo dobro orno-vati splošno poveljništvo Angležev in Američanov za direktno protiofenzivo proti podmornicam Osa. Mislijo, da bi Angleži ugodno sprejela ustanovitev takega poveij-ništva, posebno če bi bilo poverjeno admiralu Percyju Nobleu, ki se smatra zg. ščaka v teh zadevah. Vsaka izgubljena ladja, je svoj čas izjavi admiral Noble nekemu dopisniku, podaljšuje vojno ki za njeno skrajšanje je samo eno sredstvo, uničenje podmornic, in srcer čimprej. Po Nobleu je edino sredstvo za učinkovito pobijanje podmorniškega orožja, pomnožiitov števila edinic. ki spremljajo konvoje, in ustvaritev učinkovitega sodelovanja med površinskrimi edanicami, izvidmiiiSikamd letati in patrolaam. Izgube ameriške mornarice Buenos Aires, 23. jan. s. Po novem seznamu, ki ga je ameriško mornariško ministrstvo včeraj objavilo, znašajo celotne izgube ameriške mornarice po Peari Har-bourju 21.629 mrtvih in ranjenih ter pogrešanih. Kriza demokracije v Ameriki Rim, 23. jan. s. »New York Herald Tribune« piše glede Hullove izjave, da je treba bolj skrbeti za vojaški položaj v severni Afriki kakor za politični razvoj: S svojo trditvijo je Hull dal razumeti, da je treba po njegovem mnenju obdržati v tajnosti politični razvoj. To ni dopustno ▼ demokraciji in ameriški narod ima pravico zvedeti od notranjega ministrstva, t kakšno smer gre vpliv naroda. Ako hoče obdržati spoštovanje in zaupanje svojega ljudstva, Hull ne sime odreči odgovornosti in zatreti kritike s preprosto kretnjo ogorčenja. ▼ japonskem ujetništvu Lizbona, 22. jan. & Ameriško vojno ministrstvo javlja, da se potrjuje, de se 13 ameriških generalov, ki so jih Japoncr ujeli n« Filipinih, nahaja v nekem koncentracijskem taborišču na otoku Formozi. Med njimi je tudi general Wešnwrigtii. Alplnci na straži ob Donu Vihar tfča stepo, poje po snegu in meče vedno večje valove snega v zaledeneli žleb — piše vojni poročevalec Ernst Weit z vzhodnega bojišča. Mraz je suh, da grize. Svet okoli nas je kakor jzumrl. Kamor pogledaš, vidiš samo enakomerno snežno pustinjo. Samo skrbno razpostavljeni koli v snegu in kažipoti v zeleno-belo-rdeči barvi italijanske trobojke opozarjajo, da so tukaj živi ljudje. Smo namreč v operacijskem področju alpincev. Pot so nam kazali zgoreli vozovi, sestreljeni oklepn ki, trupla ubitih konj, razvaline. vojaški grobovi. Nemšk; grenadirji po-č vajo poleg rimskih legionarjev. Pot°.m ugledamo gozd. V senci gozdjčev in gričev čepijo zasnežene kozaške vasice. Pestre rezbarije ln pobeljene, s streho krite ilovnate kočice kažejo še na mncgjh mest'h sledove stare kulture, ki je celo boljševizem ni mogel popolnoma izkoren;nit'i. Tukaj se je vaškfjf življenje obnovilo pod nemškim in italijanskim vodstvom. Ustavili smo se v strelskih jarkih alpin-ske|ra polka. Mrak je že legal na zemljo, ko smo trudni in vs. potni prigpeli na greben nekega hriba. To je zadnja ravnica, pred katero se ozemlje dokončno kakor odsekano spu3ti preti Donu. Na neki točki stoji kakor prilepljen bunker bataljonskega poveljništva. Poveljnik nas sprejme z ljubezmvo gostoljubnostjo, katero srečamo povsod, kjer obiščemo italijanske tovariše v orežju. »Trenutno«, pripoveduje povelj-n'k, »je v našem odseku mirno. Borimo ie tako rekoč molče. Na delu so samo izvidniki. V oktobru in prvi polovici novembra pa je prihajal sovražnik skoro noč za nočjo preko reke ter nas je nadlegoval, ko smo grad;li postojanke. To je trajalo toliko časa, dokler nismo nekoč večjo skupino sovražnikovih vojakov zmrvili do zadnjega. Posihmal imamo mir.« V ranem jutru spremljamo poveljnika na njegovem obhodu. Opazovališče bataljona »plava« kakor gnezdo kakšne ropari-ce nad kotljno Dona. Glavna borbena linija teče vzporedno z reko. Pozicije bataljona so izvrstno prilagedene ozemlju. Na des- nem in levem bregu so bojni bunkerji in jarki tako zgrajeni, da segajo tik do roba reke. šele srednji bojni odsek se odpira v več sto metrov široko dolino, ki jo je stverila reka z nekim svojim rokavom in nekakšnim polotokom, ki se razprostfra proti Donu. Tam spodaj sta na straži dva varnostna oddelka in tam streljanje nikoli popolnoma ne utihne. časih zastruji tod okrog rahla pesem o gorah in soncu Furlanije, kajti vojaki tega bataljona so tam doma in visijo na svoj"h domačih krajih z vso ljubeznijo, ki jo premorejo njih srca. Udeležili so se vojnega pohoda v Abesinijo, Grčijo in Srbijo. Naslednje jutro obiščemo predstra-že na polotoku pred reko. Tam leže ob svojih puškah in strojnicah ter preže na so-vražmka, ki se skriva neviden na drugi strani reke na robu nekega gozda. V minuli neči je skušal slaboten oddelek vdreti semkaj. Nakana je bila pravočasno odkrita, sovražnik je pustil v rekah alpincev dva ujetnika, prav mlada dečka, ki jima še zdaj gleda strah iz oči. V ozemlju brez gospodarja, kakor imenujejo pas ločja, k' sega kakšn h sto metrov široko pred reko. mera bit j še nekaj ranjenih boijševikov. ksjtj od časa do časa ,ie slišati od tam stokanje in človeške krike. Obiščemo bunker. Desetniku stisnemo roko. Mož je ponoči dob'l strel v nogo. Za ta polotok so se bile večkrat trde borbe Zgcdi se, da vdere sovražn:k v te postojanke, nakar se razvije borba od moža do moža in je treba nasprotnika vreči nazaj z golim orožjem. Furlanski alpinci pa so žilavi in vztrajni. Postojanke drže trdno v svojih rokah. Ob slovesu nam je dejal bataljonski pcveljn'k: »Tukaj ne moremo iz-vojevati nobenih sijajnih zmag, tc vemo vsi prav dobro, ždeti moramo na preži v jarkih in bunkerjih, vztrajati v postojanki ki nam je izročena v varstvo, m ne se umakniti. To dolžnost bomo izpolnili, kajti zavedamo se. da nismo sami. Z nami je vsa Italija, njene zastave, njeno trpljenje, njena slava njena zgodovina in njen pogum!« Preureditev hrvatske psllsije Zagreb, 23. jan. s. Z današnjim dnem je bila ustaška policija podrejena notranjemu ministrstvu oziroma generalni direkciji za javno varnost. Z drugim dekretom prehaja policijska straža od ustaške milice pod pristojnost notranjega ministrstva. S tretjim dekretom pa je ugotovljena pristojnost obrambnega ministrstva, v čigar odvisnosti je tudi ustaška milica. To ministrstvo »e bo odslej imenovalo ministrstvo za oborožene sile. Angleško izdajstvo Evrope Monakovo, 22. jan. s. »Abendzeitung« se toavi s trditvijo ministra Edena v spodnji zbornici o popolni enotnosti naziranj Anglije in Sovjetske Rusije glede povojne obnove ter poudarja, da Edenova izjava potrjuje angleško izdajstvo Evrope. Kaj razume Moskva pod »obnovitvenem« delom«, piše list, je znano vsemu svetu zaradi trpke usode narodov, ki so imeli nesrečo, da bo padli, čeprav za kratek čas, v roke Stalinovih banditov. Te dni Je bilo objavljeno, da je od 1.8 milijona Poljakov, ki so bili odpeljani v notranjost Sovjetske zveze, izginilo brez sledu 1.4 milijona. V baltiških državah so sovjetske oblasti pobile ali odstranile v enem letu 200.000 ljudi. V Isti dobi je enaka usoda doletela 300.000 Ru-munov v Besarabiji. S tem sistemom obnavljanja je Antony Eden, zunanji minister Nj. Vel. angleškega kralja, kakor je izjavil v imenu svoje vlade, popolnoma sporazumen«. Evropa danes ve po uradni poti, kaj ima pričakovati od Londona in njegovih zaveznikov, če bi se jim zmega nasmejala. Iz zbirke angleškega Idloistva Bern, 22. an. s. V zbirki idiotstev sovražnika ne manjka tudi prispevek poveljnika Kinga Halla, ki slovi kot najboljši angleški vojaški strokovnjak ter je sodelovalec lista »Pictures Post«. V tej reviji je objavil, da merajo zaveznik: če hočejo zmagati, prisiTti Italijo zlepa ali z grda, da stopi v vojno za zaveznike proti Nemčiji. V to evrho je predlagal načrt z 8 točkami, izmed katerih naj zadošča navedba naslednjih: 1. Zavezniki bodo spoštovali nedotakljivost in neodvisnost Italije, toda meje te države bodo zopet take, kakršne so bile 1. 1914. 2. Vsa italijanska pristanišča in vsi ozemeljski jn vojaški viri Italije bodo na razpolago zaveznikom za operacije proti Nemčiji. 3. Italijanska vojska se bo borila pod poveljstvom svojih šefov, toda te bo nadzoroval glavni angleški poveljnik. 4. Bodoča ustava italijanskega nareda bo instaurirana po načelih atlantske listine. Kakor je videti, gre za pravcati načrt suženjstva in še več, za načrt, po katerem naj bi Ital'ja zopet plačevala tudi za žrtve v prid zaveznikov v vojni 1915/18. V ostalem postaja vedno bolj jasno, da zavezniki ne nameravajo spoštovati neodvisnost', ostalih naredov in še manj njihovo pravico po vladanju somega sebe po lastnem sistemu in zlastnimi ljudmi. Ameriški kongres prut! koti2?ssn!gfičfie9RE3 rovarjenju Buenos Aires, 23. jan. s. Z veliko večino glasov je ameriška zbornica sprejela zahtevo poslancev Firha in Coxa dveh nasprotnikov predsednika Roosevelta, ki sta zahtevala izčrpno parlamentarno preiskavo o delovanju komunistov in o prevratnem početju, naperjenem prot5 ameriškim javnim napravam. Preiskavo bo vršila vladna komisija za nadzorstvo prometnih sredstev in se njena pooblastila razteguje-jo tudi na radiefonske naprave. Ta sklep, ki ga označujejo kot prvi udarec novega kongresa proti Rooseveltu, kaže pol:tična stremljenja, kj se razvijajo v Zedinjenih državah in neprijazno razpoloženje ameriške javnosti preti sovjetskemu zavezniku. Prekinitev diplomatskih stikov s čilsko republiko Tokio, 23. jan. s. Glasnik zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da je čilska republika 20. januarja prekinila diplomatske in konzularne odnose z Japonsko. Italijo in Nemčijo. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da bo s tem dejanjem suverenost Cila resno zmanjšana in da je ta korak zanj čista izguba, ako upoštevamo dosedanje zadržanje Italije. Japonske in Nemčije napram čilski plovbi. E. I. A. R. — Radl^ LJubljana Parliama fitatiano Schema della XII lezione che verrš. tenu-ta dal prof. dott Stanko Leben, lunedi, il 25 gennaio 1943-XXI, alle are 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pu ku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki imajo gotovo predznanje — vedno ob 19. uri. aseolt-are aseolt-ato ho aseoltato hal aseoltato ha aseoltato abbiamo aseoltato avete aseoltato hanno aseoltato LEZIONE DODICESIMA D participio passato cred-ere cred-uto Passato prossimo io ho creduto tu hai creduto egli ha čred v to ella ha creduto noi abbiamo creduto voi avete creduto essi hanno creduto esse hanno creduto dorm-ire dorm-ito ho dormito hai dormito ha dormito abbiamo dorpnito avete dormito hanno dormito La fanteria ha cessato dl sparare. — A sel anni ho imparato a serivere. — Hanno comprato al mercato carciofi per settanta centesimi l'uno. — La nuova commedia ha avuto un successo inaudito. — Ha ne-vicato tutta la notte. — In quel silenzio avete potuto sentire volare una mosca. — Tutti hanno creduto alla sua innocenza. — Hai dimenticato tutte le offese sofferte? Ho guardato nello specchio e ho veduto che il vestito nuovo non mi sta bene. — Gli operai hanno completamente restaurato ]a časa.--Ieri la radio ha annunziato la nuova ordinanza. H gatto ha mangiato tutto il lesso. — Non ho aneora ricevuto i libri ordinati tre settimane fa. — Ha lasciato 1'ospedale ieri. — I nostri soldati hanno combattuto senza paura per terra, per mare e nel cielo. — Colpito da una bomba incendiaria il deposito dl carburante ha bruciato rapidamente. — Ho comprato un altro giornale, perchč non ho trovato il «Corriere della sera». — Quando qual-cuno ha mentito nessuno pili gli črede. — Ora sono ricchi, perchč hanno guadagnato 1 grandi somme di danaro. ESERCIZI 1) Formate il partecipio passato dei se-guenti verbi: conoscere, cantare, avere, portare, capire, cominciare, temere, chia-mare, preferire, bevere, parlare. 2) Coniugate a! passato prossimo le pro-j>cslzlonl seguenti: Avere imparato la lin- gua italiana. — Avere prestato la bicicletta a un amico. — Ieri non avere ricevuto nemmeno una sola lettera. — Aver avuto una gran farne. — Non aver capito una sola parola. ▼ Novem mesto Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi ČL 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941/XIX. St. 291 ter na osnovi naredbe z dne 24. 1. 1942/XX. St. 12, ki ustanavlja župansko funkcijo, odredil: za župana v cbč'ni Novo mesto se Imenuje Marij Polesek s takojšnjo veljavnostjo od dneva objave pričujoče naredbe v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Komisar sreskega načelstva v Novem mestu je pooblaščen, da izvrši pričujočo naredbo. Ljubljana, 19. januarja 1943/XXI. Visoki komisar Emilio Grazioli. Gospodarstvo Evropa brez ameriških Opozorilo delodajalcem in delojemalcem Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze je prejel informacije, da še mnogo delodajalcev rvi prejemkov svojega name-■ičenstva in vsega ostalega pomožnega oseb-•a povišalo v smislu kolektivne pogodbe, k ie bila sklenjena za delojemalce, zaposlene v trgovinskih obratih naše pokrajine. Vse iianstvo m ostale prizadete naprošamo, da tam primere kršenja kolektivne pogodbe ta koj javijo v s^rho našega posredovan la. Obveščeni smo tudi. da se mnogi delodajalci bran;jo plačati svojim nameščencem n ostalemu pomožnemu osebju dnevnice ki jih predvideva odredba Visokega komisarja št. 231. Služb, last' št 102 z dne 23. decembra 1942-XXI. Kjer bi se predpisi te odredbe ne upoštevali. pozivamo tako delojemalce da nam takoj take kršitve javijo Deledajalce pa orosimo da v primeru. če *> prezrl" izpla čilo teh dnevnic, te takoj izplačajo izračunajo jih pa na tale način: Odredba velja za nazaj, zato je izplačati brez zavlačevanja vsemu osebju po dve dnevnici ki jih izračunate tako da celokupne mesečne prejemke posameznega uslužbenca delite s 25 Tako dobite izračunano dnevn;co Izplačati na je dvojni znesek tako izračunane vsote ko»tMWMt»IH»»Mtt«- :@frtl roman iŠT »Nestanovitno srce«, eno najnovejših del priljubljenega italijanskega pisca Arnalda Fraccarolija. Roman napeto in zanimivo prikazuje razgibano življenje in umetniško ustvarjanje skladatelja mojstra Bellinija. Riše nam družabno in gledališko življenje evropskih prestolnic v prvi polovici preteklega stoletja. Naročnikom »Dobre knjige« se novi roman že dostavlja. Naročniki, ki prihajajo sami po knjige v upravo naših listov lahko dvignejo tam tudi Frac-carolijev roman. V podrobni prodaji se dobi knjiga v knjigarnah. Broširana velja 10 lir. v platno vezana in na boljšem papirju tiskana pa 25 lir. Ako želite knjigo dobiti po znižani ceni in si obenem zagotoviti tudi na-daljne odlične romane, se naročite Čimprej na novo zbirko »Dobre knji-ee«! Priglasite se v upravi naših listov v Narodni tiskarni. Redek primer vraničnega prisada Vranični prisad (anthrax) je bolezen, ki napada predvsem domače živali zlasti govedo in ovce ter zelo redko druge. Prav posebno redko pa za to boleznijo, ki noteka v obliki hitrega splošnega zastrupljeni« krvi, oboli pes Te dini je bij v Šiški ugotovljen vranični prisad pri psu nekega tamošnjega posestnika. Pri preiskavi vranice nenadoma poginulega psa so bile ugotovljene kali vraničnega prisada. Dvorišče je bilo vestno razkuženo, mestni veterinarski urad pa ie odredili tudii vse druge preventivne ukrepe, da »e preprečijo drugi premeri te redke bolezni, ki pa je zelo nevarna tudii človeku. To bolezen povzroča bacil vraničnega prisada. bacil, kd tvori trose enako kakGr bacil tetanusa ali mrtvičnega krča. Trosi so proti sušenju in temperaturnim razlikam zelo odporni in prav zaradi teh lastnesti tako nevarni. Živaili se okužijo po večini na paši po travnikih. okuženih s sečio in Hlatom že bolnih žiivafti. nadalje z uživanjem okuženega sena in piče. Uživanje mesa n mesnih izdelkov v šali zaklanih aJi ce'o pognulih živaili je simrtno nevarno za živaili in tudi za človeka. Pri človeku se javlja bolezen v obHci velikih gnojnih trorov na koži (pustula mar Medtem ko je pred vojno Evropa uvažala vsako leto veliko Število ameriških filmov, je ta uvoz sedaj skoraj docela prenehal, kar je v prvi vrsti prišlo v prid filmski industriji Italije in Nemčije, ki oskrbujeta sedaj pretežni del evropskega trga s filmi. V Italiji se je filmska proizvodnja zlasti v zadnjih letih naglo dvignila. Italijansko filmsko gospodarstvo ima sedaj na razpolago sodobno urejene ateljeje s 25 krožnimi odri, ki omogočajo letno proiz-vednjo okrog 150 filmov. V Italiji je 5 velikih zavodov za kopiranje in 7 zavodov za sinhronizacijo. Produkcijski stroški so znašali do leta 1937 povprečno 50 milijonov lir na leto, leta 1941 so že narasli na 250 milijonov lir, lani pa se je ta številka verjetno Se znatno dvignila. Inozemski filmski trg je praktično državni monopol, pri katerem pa 9o udeležene vse produkcijske tvrdke. Italijanski filmski izvoz se je pričel razvijati šele pred dobrimi petimi leti. v zadnjh let'h pa je dosegel že znaten obseg in se italijanski filmi izvažajo v Nemčijo, balkanske države. Madžarsko, nordijske države in Španijo, v zadnjem času pa tudi v Francijo. V Italiji sami je 3500 kinematografov. katerih dohodki so lani verjetno dosegli okrog 900 milijonov lir. Znatno je povečala filmsko proizvodnjo tudi Nemčija, ki ima v produkcijskem programu za leto 1942/43 100 velikih filmov, že v prvem polletju te sezone je bilo izdelanih že 60 filmov. S tem je proizvodnja dosegla že 60% letnega programa. V mejah Nemčije je danes 9000 kinematogratov (v vsej Evropi jih je 27.000). Glede na znaten izvoz filmov in znatno potrebo filmov za domači trg 'zdelajo danes v Nemčiji od vsakega filma približno 350 kopij, cd katerih gre 150 kopij v inozemstvo. Obisk kinematografov v Nemčiji nadalje narašča in se ceni, da je b:lo v letu 1942 v nemških kinematografih 1 milijardo obiskovalcev nasproti 625 milijonom v letu 1939 Povprečno gre vsak Nemec na leto osemkrat v kino. Dohodki kinematografov, ki so znašali leta 1928 275 milijonov mark, so lani dosegli 725 milijonov mark. Obnova zasebne trgovine v Galiciji Ko je leta 1939. Sovjetska Rusija zasedla vzhodni del bivše poljske republike, so bili kmalu razlaščeni zasebni trgovinski obrati. V Lvovu je sovjetska uprava združila 300 trgovin vseh strok, 30 velikih skladišč in 15 pomožnih obratov v podjetje »Prom-torg« z nalogo, da oskrbuje preko detajlnih trgovin prebivalstvo z življenjskimi potrebščinami razen z živili, ker je bila za oskrbovanje prebivalstva z živili ustanovljena druga trgovinska organizacija. Kolikor bivših lastnikov trgovin niso pognali na cesto, so jih postavili začasno za upravitelje posameznih obratov, katerih lastniki so bili prej. Nastal je sila kompliciran organizem, ki so mu stali na čelu »strokovnjaki« poslani iz Moskve. V vsakem trgovinskem obratu je bil poleg upravitelja postavljen namestnik in še blagajnik, ne glede na potrebe prometa v dotičnem obratu. Vsi trije po imeli. nalogo, drug drugega kontrolirati, ker niso nikomur zaupali. Kmalu potem, ko je nemška vojska zasedla Galicijo, so bili pri obratih »Prom-torga« postavljeni nemški komisarji — upravitelji z nalogo, da spravijo v tek organizacijo, ki je po begu sovjetske uprave zašla v kaotično stanje. Nemška uprava si je nadela nalogo, reorganizirati celotno organizacijo nadrobne trgovine in ustanoviti veletrgovske obrate za oskrbovanje detajlnih trgovin, vse to pa z namenom. da se zopet obnovi zasebna trgovina. One trgovske obrate, ki niso bili sposobni za življenje, so takoj likvidirali. Ostale obrate pa so pričeli postopno prodajati posameznim Intresentom. Izkupiček od teh prodaj je nemška uprava dala na razpolago za ustanovitev veletrgovskih obratov. Le 25 trgovinskih obratov so vrnili prejšnjim lastnikom, ker so bili ostali obrati do leta 1939. vsi v ži lovskih rokah. Iz sovjetske organizacije »Promtorg« pa je nemška uprava ustanovila veletrgovinsko tvrdko, ki se sedai imenuje »Lvovski trgovinski obrati«. Ta nova tvrdka je obdržala le nekaj večjih detajlnih trgovin, ki jih bo začasno upravljala in jih bo pozneje oddala zaslužnim frotnim bojevnikom. Seveda so bili po uvedbi nemške civilne uprave v Galicii in zlasti po priključitvi Galicije k Poljski generalni guber-niji poleg tega ustanovljene tudi številne nove sposobne trgovinske tvrdke. Tako prehaja trgovina v Galiciji postopno zopet v zasebne roke. Gospodarske vesti = Izvajanje nemško-japonskega gospodarskega sp« razuma. Poročali smo že, da je bilo te dni zavezn'štvo med Ital jo, Nemčijo in Japonsko še izpopolnjeno z daleko-sežnimi gospodarsk'mi sporazumi. Sklenjen je bil italijansko-japonski in nemško-japonski gospodarski sporazum. Oba sporazuma izpopolnjujeta trojni pakt z gospod-rske plati. V zvezi s sklenitvijo nem-ško-japonskega sporazuma poročajo iz Berlina, da je bila v smislu intencij tega sporazuma že 21. t. m. ustanovljena »Nemška banka za vzhodno Azije«, ki bo skrbela za olajšanje nemško-japonskega plačilnega premeta. Banka bo Imela sedež v Berlinu 'n podružnico v Tokiu. Pri ustanovitvi je udeleženo 14 zainteresiranih nemških denarnih zavodov. ligna), v obliki pljučnega ali črevesnega vraničnega prisada, če 9e trosi bacila vdihujejo (n. pr. v obratovalnicah s kožami, s ščetinami. starimi cunjami itd.) aili zaiužijejo z okuženo hrano. Opozarjamo prebivalstvo, naj takot pristojni oblasti javi vsak primet nenadnega obolenja ali pogina živali, pri tem pa opominjamo na nevarnosti. fc; so združene z uživanjem mesnih Izdelkov ln mesa v sili in brez oblastvene kontrole zaklonih živali Kljub strog5 kontrolo je vendar mogoče, da brezvestni ljudje vtihotapijo meso m mesne izdelke bolnih živali, ki predstavljajo resnično smrtno nevarnost za konsumen-ta. Tudi živalska piSa. izdelana iz okužene krvi, mesa ali kost5, je nevarna Prebival stvo naprošamo, naj ae v vseh primerih ravna po navodilih oblastvenih oreanov in naj z njimi zaupno sodeluje. = Ureditev delavskih zbornic v Nemil jt Kakor smo že svejčas poročali, je bila lani izvršena v Nemč'ji dalekosežna pre-osnova sistema gospodarskih zbornic. Ustanovljenih je bilo 29 pokrajinskih gospodarskih zbornic (Gau wirtschaf tskamme rn ), tako da ima sedaj vsaka pokrajina svojo zbonreo. Nove gospodarske zbornice s<> prevzele nič manj kakor 67 dosedanjih industrijskih in trgovinskih zbornic, 52 rokodelskih zbornic in 20 skupnih gospodarskih zbornic. Preosncvi gospodarskih zbornic slede sedaj še prenosnova delavskih zbornic, tako da bo vsaka pokrajina imela svojo delavsko zbornico. Delavske zbornice so že sedaj obstojale in jih je ustar novila Nemška delovna fronta. Njihovo delo pa je b'lo doslej bolj v ozadju. V bodoče bo delokrog pokrajinski delavskih zbornic razširjen. Vrh tega bodo ustanovljena okrožja z lastnimi podzbornicami, ki bodo podrejene pokrajinski zbornici. Zbor-n:ce bodo skrbele za obratno socialno politiko, za zastopanje interesov nameščencev in delavcev, zlasti pa za povečanje storitve delavcev in nameščencev. = Ukrepi proti špekulaciji z nepremičninami v Zagreiu. V okviru odločnih ukrepov za stabilizacijo cen na Hrvatskem je hrvatska vlada nastonila tudi proti špekulaciji z nepremičninami, ki je do-vedla do tega. da so v zadnjem času lastniki hiš v Zagrebu pri prodaj: zahtevali cene. ki ustrezajo pet in večkratni predvojni vrednosti. Proti špekulaciji in pretiranim cenam je hrvatska vlada nastopila predvsem z znatnim povišanjem takse za orenos neprenrenin. Poleg dosedanje takse 8% od prodajne cene je uvedena še 35% dodatna taksa tako da je treba sedaj pri prenosu nenremičnin plačati državi za takse polnih 43n'o kupne cene. Poleg tega pa se pobira v Zagrebu še 4% občinska taksa, tako da znašaio vse takse pri prenosu nepremičnin 47"/i Na drugi strani pa je nastopno na nepremičninskem trgu samo zakladno ministrstvo, ki prodaja Židom razlaščene bi?e r>o cenah, ki so sicer višje kakor predvojne, vendar nižje v primeri s cenami na prostem nepremičninskem trgu. Ti ukrepi so imel- za posledico, da je v kratkem času v Zagrebu prenehala špekulacija z nepremičninami. = Minimalna delniška glavnica v Bolgariji. Bolgarska vlada je izdala uredbo, s katero se spreminjajo nekatere določbe zakona o deviških družbah. V bodoče bo morala imeti vsaka delniška družba minimalno glavnico 1.5 milijona levov. Nominalna vrednost delnic pa bo morala znašati na j man i i 000 levov. D R A .M A Nedelja, 24. jan.: Ob 14. uri: Sneguljčlca. Mladinska predstava. Zadnjikrat. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Veliki mož. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 25. jan.: Zaprto. Torek, 26. jan. Ob 17.30: jLfeseti brat. Red Torek. Sreda, 27. jan.: Ob 17.30: Zaljubljena žena. Red Sreda. • Zadnja letošnja uprizoritev mladinske igre »Sneguljčica« v stihih Pavla Goiie bo v nedeljo ob 14. po znižanih cenah od 10 lir navzdol. Naslovno vlogo igra V. Juva-nova, hudobno mačeho — Sancinova, kraljeviča — Benedičič, maršala — Lipah, lovca — Gregorin, razbojnika — Raztresen in Košič. L. Prenner: »Veliki mož.« Komedija v treh dejanjih. Osebe: Praznik — Cesar, Praznikova — Starčeva, Nada — Rasber-gerjeva, Zorin — Brezigar, Kresnik — Na-krst, Vrhunec — VI. Skrbinšek, Votlina — Peček, Močerad — Košuta, Pivnik — P. Kovič, Volk — Lipah, Lisjak — Kosič, Modrijan — Raztresen, Skaza — Bratina, Grajšek — Blaž, Mogočnik — Drenovec, Milka — Sancinova, komisar — Gorinšek. Režiser: M. Skrbinšek. OPERA Nedelja, 24. jan.: Ob 16. uri: Travlata. 100. predstava. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek. 25. jan.: Zaprto. Torek, 26. jan.: Ob 17. uri: Sestra Angelika 7. simfonija. Red A. Sreda, 27. jan.: Ob 17.: Beg lz seraja. Red B. • G Verdi: »Travlata.« Opera v treh dejanjih. Osebe: Violetta — Vidalijeva, Flora — Poličeva, Anina — Polajnarjeva, Alfred — Čuden, Germont — Janko, (Jaston — B. Sancin, Douohol — Anžl^^r, Olig-ny t- Dolničar, Grenvil — PetxOOič k. g. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. De-bevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin. Solo pleše S. Japljeva. — Cvetlični aranžma za to predstavo je delo cvetličarne Herzmansky v Pasaži. Radio Lfubljana NEDELJA, 24. JANUARJA 1943-XXI. 8.00: Napoved časa; poročiLa v italijao-ščinL 8.15: Koncert organista Napolitana. 11.00: Prenos pete maše iz bazrlilce Presv. Oznanjenja v Firenzi. 12.00: Razlaga evangelija v italijanščini (o. G B. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v sil Oven ščinj (o K. Se* kovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljn;štva Oboroženih il v sloveo-šč:nL 13.20: Simfonična glasba. 13.50- Pisana glasba- 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radajskega OTkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec. Slovenska glasba. 1500: Poročila v slovenščini. 17.15: Barle Mira: Okusne jedi iz zimske zelenjave (predavanje v slovenščini). 17.35: Pesmi in napevi. 17.45: Orkester, vodi driirigtnt Petralia. 1930: Pomjčiia v slovenščini. 19.45: Lahka glasba 20.00: Napoved časa: poročala v italijanščini. 2015: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Filmski napevi. orkester vodi dirigent SegunnL 21.15: Koncert radnskega orkestra, vodi dirigent D M. Šijanec. Opera« glasba. 2145: Predavanje v slovenščine-21-55: Koncert tria Emona 22 20: Kpncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. 22 45: Poročila v italijanščini. »JUTRO« št. 1© : Nedelja, 21 L 1M3-XXI Zagotovimo si zdrav in obilen pridelek LJubljana, 23. januarja. j Prihaja čas, ko bo treba začeti misliti na vrtove in skrbeti za dobro in zdravo seme. Staro pravile: kakršna setev — taka žetev, je še vedno v veljavi. Prvi p' goj za povoljen uspeh je dobro kaliivo n zdravo seme. Glede kaljivosti ni trrba imeti posebnih skrbi, če vemo, koliko ]■ ie s-aro seme, ki ga imamo v zalogi. I:-'.-:uInje so pokazale, da kali seme pastirska, črnega korena in drobnjaka zanesljivo samo dve leti. Tri leta vzdrže kalji-v' 3f: pctr.jil, por 'n čebula. Fižol, grah, korenje m endivija so štiri leta kaljiva; dočim vzdrže semena vseh vrst zelja in o'.;rovta, karfijole in k le rabe, repe. redkve in pese. solate in špnače, zelene in para-ci fnikev pet do še„t let; kumare, buče in melone pa so še cclo v 8 letu kaljive. če ne vemo zanesljivo, koliko je seme staro, g' preizkusimo glede kaljivosti. Na krež-r k položimo kos pivnika ali volneno krpi-c . na njo pa 20, 30 ali 50 zrn od vsakega semena. Seme pokrijemo z drugim pivni-krrn aR vo.neno kip:, vse pa še s krožnikom, postavimo na topel, najboljše bolj t"-ne i: prosor in skrbimo, da je pivnik, c/hv.sno volnena podlaga vedno vlažna. Ko znj-no semena karti, jih odstranjujemo. Ostanek neizkaljenih semen kaže, kolikšna ir kaljivost. Ce izkali n. pr. od 20 semen 3 5 sklepamo, da bi skalilo od 100 semen rotkrat toliko, t. j. 75. seme je tedaj 75% knijivo. Po ugotovljeni kalj!vosti uravnamo setev, č rn manjša je kaljivost, tem gosteje moramo sejati. Kakor je lahko in celo zabavno ugotav-Ij t kaljivo.it raznih semen, prav tako je težko, v največ primerih celo nemogoče dognati, če je seme zdravo. Pri debelejših semenih, kakor so fižol in grah, je to do neke mere mogoče, pri ostalih drobnih semenih pa se moramo zanesti, če jih nismo sami pridelali, le na poštenost in vestnost dobavitelja. Znano je, da napadajo našo zelenjiad in sočivje razne glivične bolezni, ki jih največkrat s semeni prenašamo na mlade rastline. V toplih gredah in na gredah se-jaln cah na primer opazimo, da začno mlade zeljne sadike padati. Pri natančnejšem pregledu opazimo, da je spodnji del stebelca izredno tenak in rjav. Na odraslih ka-pusnicah se pojavi črna gniloba listnih žil. Bolezen prehaja steblo ali kocen. Na špi-nači se pojavijo pogostokrat, posebno če je pregosta, plesen. Na zeleni opažamo češče rumeno rjave liste, to je pegavost; na gomoljih pa rjave izrastke — kodravost. Vsem je znana pegavost fižola. V zadnjem času so zanesli k nam z raznimi fižoli, ki j;h naročajo od drugod, čeprav imamo dovolj dobrih domačih sort, maščobno pegavost na fižolovih strokih. Prav pogosto boleha na pegavosti in rji tudi grah. Solate bolehajo na ovenelosti in percnospori. Kumare mori plesen in palsž. Paradižnike napade palež in pegavost, plodove pa razne gnilobe. Posmrtna maska Ivana Vavpotiča Preden Je pokrov krste za večno zaprl Izmučeno človeško obličje našega umetnika prof. Ivana Vavpotiča, je njegov mladi tovariš. kipar Stane D r e m e 1 j snel masko, katere fotografski posnetek prinašamo- Maska je izredno uspela, ohranjene so kljub sledovom težke bolezni in močnemu pečatu smrti vse Vavpotičeve fiziognomične značilnosti. Tako ostane tudi ta maska spomin na nepozabnega Ivana Vavpotiča. Vse naštete in še druge bolezni povzročajo razne glivice, katerih trosi prezimljo v zemlji in na odpadkih rastlin, največkrat pa na semenih. Kdor seje s trosi okuženo seme, bo imel bolne rastline in slab pridelek. Na fižolovih zrnih opazimo rjave lise — pegavost. Težje je ugotoviti isto bolezen na grahu. Ne moremo pa s prostim očesom presoditi vseh drugih semen, če so zdrava ali morda okužena. To se pokaže šele, ko pride seme v zemljo in začne kaliti. Tedaj začno kaliti tudi trosi, kj so na semenu. Glivice lahko okužijo že mlado rastlino ali pa se pojavi bolezen šele pozneje. Imamo kemična sredstva, s katerimi lahko na cenen in preprost način uničimo tro-se na semenih ter zatremo bolezen že ▼ kali. Semena razkužimo lahko s tekočimi razkuž li, ali z razkužili v prahu. Za razkuženje vrtnarskih semen uporabljamo navadno razkužilo v prahu, n. pr. »Ceresan«, ki ima to prednost, da ne razkuži samo semena, ampak tudi zemljo, ki pride v dotike z razkuženim semenom. Razkužilo v prahu — suno razkužilo — ne učinkuje takoj, ampak šele pozneje, ko pride seme v zemljo in ga raztopi vlaga. Razkuženje semen izvršimo najboljše in najenostavnejše na ta način, da stresemo seme v primerno veliko suho steklenico s širokim vratom, večjo ali manjšo, po množini semena. Na seme stresemo razkužilo, steklenico nato zamašimo in jo nekaj časa obračamo, da se seme meša z razkuži lom. Pri mešanju se prime razkužilo semena in ga obda. Pri drobnem semenu je treba do 5 gramov, pri debelejšem, kakor je n. pr. fižol in grah. zadostuje 2—3 grama razkuži na 1 kg semena. Ce kaj razkužila ostane, ga lahko uporabimo za razkuženje še drugega semena. Razkuženo seme, na primer fižol ali grah, nista več za hrano, zato razkužimo srmo toliko semena, kolikor ga rabimo. Ce nam kaj razkuženega ostane, ga lahko hranimo na suhem do nove getve. Dostikrat pa je okužena tudi zemlja, posebno v toplih gre dali in gredah sejal-nicah, pa tudi v zabojčkih, v katere se jemo rano zelen j ad. Da zatremo v kali razne bolezni v zemlji in ohranimo sadike zdrave, razkužimo tudi zemljo. Za 1 m* potrebujemo 75—100 gramov razkužila v prahu, ki ga najprej pomešamo v majhno količino preti. To prst rmfflaipo potem med ostalo prst )n Jo ▼ enem tednu parkrat premešamo, da se razkužilo čim bolj zmeša s prstjo. Prst mora biti primerno vlažna, ne presuha, pa tudi ne premokra. V 10—14 dneh je prst razkužena in jo lahko uporabimo za setev. Iz razkuženega semena lahko pričakujemo zdrave in krepke sadike, ki so najboljše jamstvo za povoljen pridelek. Ker je suhega razkužila malo treba in je razmeroma poceni, svetujemo vsem vrtnarjem naj si na preprost in cenen način zagotovo v prihodnjem letu zdrav in obilen pridelek na svojih vrtovih in njivah. ----v,-J !W .»,»i"UA Italijanska oklopna motorna vozila v južni Libiji lavje o človeški hrani Poučna robinzonada Bilo je leta 1743. Ribiška jadrnica s posadko desetih Rusov je bila iz Arhangel-ska na poti do Nove Fundlandije. V bližini Islandije je mala ladja zašla v silen vihar, ki ji je odnesel jambor in jo nazadnje zagnal na čeri enega izmed malih otokov, ki leže vzhodno od Islandije ob tečajniku. Štirje možje so * utegnili rešiti na breg in zaboj strelnega orožja ter municije je bilo vse, kar so še lahko ujeli s potopljene ladje. Na otoku ni bilo žive duše, a upanje, da bo prišla kakšna ladja mimo in jih vzela na krov. se skoraj ni moglo uresničiti. Res je šele leta 1749. neka jadrnica z lovci na mrože priplula v tiste vode, opazili so znake nasedlih Rusov in so trojico še živih mož rešili. Ta robinzonada, ki je bila združena z mnogimi razburljivimi doživljaji, je zanimiva zlasti s stališča prehrane. Predstavlja namreč enega izmed redkih znanih in dokazanih primerov, da so se mogli ljudje, ki so bili navajeni mešane hrane, preusmeriti samo na uživanje mesa. Sest let so bili tisti ruski ribiči na otoku, kjer ni rasla nobena za človeka užitna zel. Živeli so od lova na severne jelene, lisice in bele medvede, pili so še toplo kri pobitih živali in jedli njihovo meso večinoma še sirovo. Toda ko so jih rešili, so bili čvrsti in zdravi, navzlic takšni hrani se jih ni lotila zločesta bolezen polarnih brodarjev — skorbut. Samo eden izmed mož, tip pravega lenuha, ki se ni gibal ter se ni udeleževal lovov, je zbolel za to boleznijo in umrL Ko so se ostali trije vrnili v domovino, so se le s težavo privadili spet kruha in žganja. Izkušnja teh mož nam govor! o nezaslišani prilagodljivosti človeškega organizma, ki je tudi po mnogoletni evropski prehrani sposoben preusmeriti se na hrano, kakršno uživajo drugače le r kimi. Prav za prav so imeli tisti ruski ribiči še težje stališče, kajti Eskimi si dovajajo vitamine vsaj s skromno odmerjeno primesjo rastlinske hrane, ti možje pa si je pri najboljši volji niso mogli privoščiti. Navzlic temu so ostali, kakor rečeno, zdravi, vsaj tisti, ki so se redno gibali. Eskimske slaščice Ce podari v Srednji Evropi zaljubljen mladenič svoji izvoljenki namesto šopka cvetlic škatlo bonbonov, ga bo lepotica pogledala gotovo s prav posebno ljubeznivim pogledom. Sladke stvari se pač laskajo našemu grlu, pa čeprav za našo prehrano, ki ji ne nedostaje ogljikovih vodanov, niso tolikšnega pomena. S tega stališča so eskimske lepotice dosti zahtevnejše. Ne gre jim samo za okusna, temveč tudi za koristna darila v obliki živil. Eskimski snu-bač se jim na noben drug način bolj ne prikupi, nego če jim ponudi v dar — že- lodec severnega jelena z njegovo normalno vsebino vred. Ta stvar ni tako čudaška, kakor je videti na prvi pogled. Vrli sedlon si izbira kot jed namreč najboljše trave in mahove in to predstavlja potem v želodcu nekakšno fermentirano zelenjavo v želodčni omaki, zelenjavo, ki je po Nansenu baje zelo okusna. V njej se ohranijo vsi vitamini, razen tega pa so tako »na hladen način« pripravljena zelišča, ki bi jih v presni obliki človeški želodec ne mogel obvladati, prav lahko prebavljiva. Eskimska lepotica, ki jo je ganil takšen dar njenega oboževalca, se mu pač ne more drugače bolje oddolžiti, nego da sprejme njegovo vabilo, da bi prišla na večerjo v kočo njegovih staršev. Takšna večerja ni kar si bodi, kajti Eskimi menijo, da so svoj apetit premagali do kraja le tedaj, če pospravijo na pojedini (vsak zase!) do 7 kg mesa! Efeimi so sploh strahoviti požeruhi na meso. Vemo na primer, da poje gren-landski Eskim v mesecih dobrega lova povprečno po 4 kg mesa na dan (torej okrog 600 g beljakovini, in tudi če računamo skope mesece, odpade na vsako glavo in dnevno v letu 1—2.5 kg mesa. Eskimska l»harska umetnost je zelo preprosta. Meso in ribo jedo brez posebnih ceremonij in dodatkov v sirovi obliki, za-ledeneli, prekuhani ali posušeni. Pogosto-ma pa se zadovoljijo s tem, da jim mesna živila malo načne gniloba. Posebno priljubljene so na primer malo nagnite glave tjulnov. Ker so podnebne prilike tam tako ostre, potrebujejo ljudje jedi, ki dajejo mnogo toplote, to je mnogo maščob. Meso, ki ima malo tolšče, po možnosti odklanjajo. Kot rastlinski dodatek k mesni hrani uživajo nekateri eskimski rodovi zlasti jagode — če jih je kaj. Toplih jedi pa za čudo ne marajo. Kar si skuhajo, puste naj-prvo, da se ohladi. Od česa je umri Budha? Ce si hočemo na širnem svetu poiskati nekaj, kar bi bilo tem Eskimom dvonogo nasprotje, poglejmo samo v Indijo. Tam živi še kakšen poldrug milijon pripadnikov verske ločine džainov, ki ne smejo vse svoje življenje spraviti vase niti grama mesa. Ta prepoved je v zvezi z drugo versko prepovedjo, po kateri ne smejo ubiti nobene živali, niti najmanjše. Pravoveren džaina ima celo usta stalno zastrta, da bi mu kakšna žuželka ne priletela vanja in tako poginila. Vedno nosi tudi primerno krpo s seboj, da precedi vsako pitno vodo. Tako se varuje tega, da bi požrl kakšno nedolžno malo bitje. Džaini odklanjajo celo mlado zelenjavo, slastne vršičke ali sadeže z mnogimi pečkami, ker menijo, da je v taksnih stvareh neka posebno velika mera življenjske sile, ki bi jo bilo greh uničevati. Dodatne beljakovine, ki so jim vendarle potrebne za življenje, si privošči- jo tupatam v podobi mleka. A na-zlic svoji enostranski prehrani slovijo kot krepki ljudje in kot izvrstni tekači Tudi ostali Indijci so bolj ali manj vegetarijanci, v to jih silijo poleg verskih zapovedi tudi gospodarske razmere. V Indiji se še danes 71 odstotkov vsega prebivalstva bavi s kmetijstvom, a mali kmetje imajo pri tem ogromno večino. V pokrajini Bihar odpade na vsakega kmeta na primer komaj 20 arov zemlje. Ta krpa zemlje zadostuje komaj za najnujnejši živež; mož se mora pošteno znojiti in mora pridno gnojiti, če hoče z večkratno žetvijo na leto preskrbeti sebe in svojo družino z vsakdanjim kruhom. Živinoreja je na tako majhnih posestvih seveda izključena, če ne upoštevamo kvečjemu nekoliko kosov perutnine. Razen tega je krava kot pomočnica pri delu za široke množice naravnost sveta žival, ki bi jo bilo smtren greh jesti in kaj šele zaklati. Celo njenega mleka se mnogi ne dotaknejo. To velja vsaj za duhovniško kasto, medtem ko za ubogo gmajno verski predpisi niso tako strogi. Tako je na primer starejši budhizem ubijanje živali prepovedoval, uživanje mesa pa ne. Celo o Budhi samem veli izročilo, da je umrl, ker je jedel pokvarjeno svinjino. n dom Pecivo Iz krompirja Krompirjevi rogliči. Za rogliče potrebujemo 15 dkg skuhanega, pretlačenega krompirja, 15 dkg moke, 5 dkg masla, dobro žlico sladkorja, noževo konico soli. nekaj marmelade in dkg kvasa. Najprej napravimo kvas in ga dodamo zmesi moke, stlačenega krompirja, sladkorja in masla, osolimo in predelamo na deski v testo, ki ga pustimo nekaj časa shajati. Nato raz-valjamo testo za pol prsta debelo in razrežemo v kvadrate, ki jih napolnimo * marmelado, zavijemo in oblikujemo v rogljiče. ki jih pustimo shajati in potem spečemo na pekaču. Vpognjenci iz krompirja. V ta namen vzamemo 15 dkg sladkorja, eno jajce, 12 dkg krompirja. 2—3 žlice moke. Nastrgani krompir skuhamo ter pretlačimo Nato dobro zmešamo sladkor in jajce, dodamo krompirja in moke in vse dobro premešamo. Po eno žlico mešanice nakapamo v primerni razdalji na namazan pekač, da se razleze. potrosimo z janežem in pečemo. da se lepo za rumeni. Pečene kolačke upognemo še tople. Krompirjeve prestice. V« kg kuhanega, pretlačenega krompirja zmešamo s XU kg moke, temu pa dodamo 1 žlico vzhajanega kvasa, V« 1 mleka, ki smo ga napravile iz prašiča, 2 dkg masla, jajce, malo soli in žlico sladkorja. Ko je vse dobro zmešano, Janez Muha: Prijavnica Bilo je po prvi svetovni vojni v rudniškem revirju. Vse popoldne je naletaval moker sneg v cunjastih kosmičih. Ceste so bile podobne vaškim kolovozom, avtomobili so brizgali sneženo in blatno brozgo na vse strani, da se jim je bilo težko izogniti. Nebo je bilo zatlačeno z gostimi in temnimi oblaki, stemnilo se je nenavadno hitro. Dušljiv in sajast zrak je zatiral visoke kamine, okoli katerih so se svetlikale motne električne žarnice. V majhno gostilno, v katero so zahajali večinoma rudarji je vstopil neznanec in žel naravnost v kuhinjo. Obnašal se je tako samozavestno, kakor bi bila gostilna njegova. Brez besed se je vsedel k majhni in obrisani mizici, na katero je položil obnošeno, bolj klofeti kakor klobuku podobno pokrivalo. »želite?« ga je vprašala postarna ln suhljata gostilničarka. »Prenočiti bi hotel!« Gostilničarka se ga je skoraj ustrašila, posebno še, ker ni bilo gospodarja doma. Ob štedilniku sedeči trije gosti so se spogledali. »Ne vem, če bo-kaj,» se je v zadregi izgovorila ženica. še tega je bilo treba ... škoda, da že ni zaprla. Človek naj bi bil zaradi takega pohajača vso noč v skrbeh. Dovelj sitnosti je z rudarji, ki silijo v gostilno baš takrat, ko jih je najmanj treba, ob plačilnih dnevih, ko morajo že ob osmih zapreti. »Ce hočete v seno?« »Hm?« »Drugje vas še v seno ne vzamejo.« »Gospod doktor, prosim, priporočite me!« Advokat doktor Logar; Id je sedel z družbo pri štedilniku, ga je začudeno pogledal. Predrznost! še za potepuhe naj bi se zanimal. Sicer ga pa ne pozna. Prisotna rudniška paznika sta se zaničljivo nasmehnila. Gostilničarko je pograbila jeza. Najrajši bi se z njim ne razgovarjala. Toda jezik ji ni dal pokoja. Kar sam se je začel obračati in zdelo se ji je, da so ji vsi zobje na poti. Usta so se vedno bolj polnila, da je morala nehote pljuniti. — Molčati je zlato — pravijo. Seveda! Kdo bi mogel držati v takem položaju jezik za zobmi. »Po policaja pošljem!« se ji je izdtio iz ust. »čemu mi bo policaj? Sobo mi lahko vi preskrbite!« je mirno rekel tujec. »Saj ne kradem! Od danes naprej ne več!« »Kdo ve?« je zarežala gostilničarka jezno in se okrenlla k gostom. »Ce hočete, pošljem jaz po policaja!« je vstal neznanec in stopil tesno k štedilniku. Gostilničarka se ga je ustrašila, da jo je oblila zona. Gostom so se zabliskale oči. škoda, da ga je tako prijela. Kaj pa, če bi ji zažgal! Po toči ne pomaga zvoniti. In v senu je baš prilika. Kako je pokvarila ljudi ta nesrečna vojska... Poteze na obrazu so se ji izpremenile zaradi strahu v prisiljen ln dobrotljiv nasmeh. »Imamo sicer sobo, toda z dvema posteljama. Ce bi prišel še kdo, bi morali z njim spati.« »Magari! Saj mi nima ničesar vzeti.« Gostilničarka ga je ogledovala in zdelo se ji je, da je videti kakor vreča nesreče. Ker pa mu je že dala besedo, se mu je bojazljivo približala. »Prosim, izpolnite to-le prijavnico! Vsakega tujca moramo javiti.« Ime in priimek: Janez Nezgoda. Spremstvo: prazen želodec. Poklic: pohajač. Prihaja: iz prisilne delavnice. Odhaja kam: po svetu. Kedaj: po potrebi. Gostilničarka je vzela s strahom in tresočo se roko prijavnico. Vsi so bili radovedni. Toda besede so se nekako mešale. Pa tudi oče so slabe. Vzpla je očala. Toda oči je niso varale. Vse je bilo res. Nič čudnega bi ne bilo, če bi jo zadel mrtvoud. Stresla se je na vsem telesu, roka jI je omahnila da ji je padel list na tla. Pobral ga je doktor, ga pokazal paznikoma in pričel na glas čitati. Vsi so se zakrohotali. »Takih ptičev še v Ljubljani nimajo,« je zašepetal advokat, »še pri sodišču so redki.« »To vendar ni nikak poklic, kar ste napisali na listu,« je zopet zagodrnjala gostilničarka. »Ce vam ne ugaja, pa napišite — delo-mržnež. Sicer bi ga pa, preden grem spat, vsaj četrt. Mamica, le dajte ga, na onem svetu dobite vse poplačano!« »Pri nas ne živimo od obljub. In — mamica ?! Kaka nesramnost!« »Gospod doktor, pa vsaj ti plačaj četrt! Namreč za tisto nalogo, katero si prepisal od mene pri maturi pred dvajsetimi leti.« Doktorju je vdarila kri v glavo. Paznika ga nista upala pogledati. Rada bi se bila zasmejala, ker sta pa bila obzirna sta rajši pogledala v tla. Vsi so bili v zadregi. Nihče ni vedel, kako bi zlezel iz zagate. Da bi vsaj nekdo prvi izpregovoril! Kako je bilo mučno... Doktorja je kar tikal. Morda pa bo kaj na stvari? »Kdo pa ste pravzaprav?« se je končno okorajžil doktor. »Vse je zapisano na prijavnici,« se je odrezal tujec. »Baraba!« je sikni! eden izmed paznikov, ki je hotel pomagati doktorju iz mučnega položaja. »Seveda, sedaj! Nalogo je pa le prepisal,« je pripomnil škodoželjno tujec. Doktor ga je jel pobliže opazovati. Ce no bi bila ta šema tako zaraščena, bi jo morda spoznal. In ta oguljena obleka! »Dovoli, gospod doktor! Jaz sem tisti Janez, ki te je vrgel nekoč v osmem razredu pod klop, ker si mu prevzel ljubico. Ta dogodek, upam, imaš še zabeležen na glavi. Doktor se je prijel nehote za glavo... »Janez Košar?; : Da. nihče drug !« »In kaj iščeS tu?« »Delo, če me vzameS?« »Vzamem, da se O oddolžim, — za ljubico. Sicer me je pa itak pustila, da Se zdaj samevam. — Mamica, zdaj ga pa le prinesite liter!« Vsem je odleglo. *2ivio, potepuh na razpoloženju!« »2ivio, gospod Sef!« »Pa še ono neumnost na prijavnici popravi in napiši: uradnik pri advokatu Logarju.« pognetemo testo Jn oblikujemo iz njega prestice, ki Jih damo na namazan, z moko oosut pekač, da shajajo. Namažemo jih še z jajcem in potresemo s sipo ter spečemo. Nekaj novih misli za sodobni jedilnik Nedeljska solata. Gomolje zelene skuhamo do mehkega in narežemo na tanke lističe. Začinimo jih s soljo, oljem in kisom, tedaj pa pomešamo med zeleno še drobno nastrgano sveže jabolko. Solato izdatno posujemo z nasekljanm peterši-ljem. Uvele zunanje liste endivije lahko uporabimo kot dodatek k prikuhi. Zrežemo jih na drobne rezance in kuhamo poleg Spi-nače, kolerabe itd. Ostanke fižola uporabimo za pravo kuhinjsko delikateso! Do mehkega kuhan fižol pretlačimo v pire In dodamo pireju enako množino kruhovih drobtin in po možnosti Se 1 celo jajce. >ato razvaljamo »testo« v prst debelo ploščo in razrežemo v kvadrate ali kroge, ki jih hitro povaljamo v moki in spečemo v ponvi ad pečici, nato pa posujemo s soljo in nasek'janim peteršiljem m voče serviramo Preprosta, iobra slad* a. Iz moke In vode napravimo tekače tea*D, ki mu dodanic nekaj pecivnega praška in žlico o'ja. Jabolka razrežemo * zelo ta-ike re 'A ie, ki jih pomešamo s testom, r ato pa vse namažemo na pooljen pergamentni papir. Sladico spečemo v zel> vroči pečici, ji odstran*mo papir in jo takoj serviramo. Iz modne beležnice Januarske modne ideje so že zato dokaj važne, ker nam pomagajo prebroditi najbolj mrzel, siv letni čas in ker je prav sredi zime vsem ženskam ljubo, da se lahko nekoliko poigrajo s svojo garderobo. Kajti pomlad je še zelo daleč, ko bo moči odložiti zimske obleke. Evo nekaj novih modnih zamisli: Katera od vas ima v omari staro, nemoderno večerno obleko? Kar hitro si jo razrežite za vsakdanjo rabo! Iz večerne obleke lahko napravite dvodelno popoldansko obleko z dvema jopicama. Na naši skici vidite z črne večerne obleke Izdelano krilo in pa jopico z dolgimi rokavi, Id je po životu pošita z bleščečimi tresami (1), k istemu krilu pa si lahko napravite tudi jopico iz svetlega volnenega blaga, ki jo opremite s črnimi gumbi in črnima oplečkoma (1A.). Ce nimate kožuhovine, da bi si z njo okrasile ovratnik zimskega plašča ali zimskega kostuma, si lahko pomagate z rahlo karirastim, toplim volnenim blagom, ki ga pri-pnete kot koničast oplečnik okoli izreza. Iz istega blaga si lahko izdelate še ogromen muf, ki ga postrani zapnete z gumbi, da vam lahko služi tudi kot torbica, kamor lahko spravite nešteto reči (2). Silna mladostno in ljubko okrasje so cvetlice is barvaste klobučevine. Posebno mladim dekletom se lepo poda venček iz barvastih cvetlic, ki si ga pripnejo okoli vratnega izreza. Z enakim vencem si lahko okra* sijo zadrgo okrogle torbice iz blaga, ki na« spominja na starinske pompadure (3). Lepo in toplo Sodobna moda se večinoma trudi, da hI zadela dve muhi na en mah, to se pravi, da bi čim največkrat združila koristno s lepim. Vselej se ji kaj takega ne posreči, zato pa smo tembolj veseli, če ji lahko tu pa tam priznamo, da je uspela. Evo en« izmed najbolj posrečenih modnih zamisli, ki smo jo zasledili v zadnji številki znanega modnega časopisa! Gre za ljubko spalno jopico, ki kljub svojemu tesno zapetemu žlvotcu učinkuje zapeljivo. Jopica je iz rožnatega umetnega crfipe de chinea, Id je ves posut z nežnim cvetličnim vzorcem. Svila je prišita na toplo flanelasto podlogo ln sicer v križastem vzorcu kakor posteljne odeje. Rokavi in ovratniček so nazobčani ter obšiti z rožnatim svilenim sati-nom, prav tako tudi robovi života, ki jH zapenjamo z gumbki, ki so takisto prevto* čeni s satinom. a »JUTRO« št 19 4 It I SMS pAJlI • škofovski obisk v gorizijski pokrajini Gorizijski na ".škof msgr. Margotti bo letos obiskal naioge fare v svojem področju, med drugimi Auzo, Braunizzo in Gabrio, Cami-no di Caporetto, Cosbano, Doiegno, Fiumi-cello, San Lorenzo, Goiegna di Salona., Ledine, L-ocavizza di Aidussina, Lom di Cana-le, Loqua, Meinizo, Monte Nero di Idria, Novacchi, Gpaechia Sella, Osecca, Ottales. Otteisau, Planina di Vipacco, Plava, Plisce-viza della M&lonna, Podraga, San Martino Carso, Prevackia, RLffenbergo, San Dani-ele del Carso itd. V nekaterih izmed teh občin nI bilo škofovske vizitaeije že od leta 1£M0. * Nov predsednik društva »Dante Ali-ghjcri«. Zaradi odstopa dosedanjega predsednika društva »Dante Alighieri« v Triestu di\ Giuseppeja Štefanija je bil izvoljen za novega predsednika nar. sv. Brun-; C oceani. Njegovi sotrudniki so Nino Tamaro, dr. Guglielmo Untervveger in Maria Fogazarc-Zampieri. * Biografija velikih Italijanov. Pod vodstvom pred^unika Akademije £nano-:i Luigia Ferdereonia bo :zšlo 50 življenjskih slik iz r'm ko-italijanske zgodovine. Prvi bo opisan Scipio Afrikanec, vrsto pa bo za. ključU Benito Ivlussolini. Zvezki bodo seznanjali široko občinstvo z velikimi osebnostmi italijanske preteklosti. Pravkar so izšli zvezki o Avgustu, Boccacciu in Ta-citu. • Umrl je predsednik vatikanskega sodišča. V Rimu je umrl dr. Paolo Pericoli, predseInik najvišjega sodišča v vatikanskem mestu. Bil je ena izmed najbolj znanih osebnosti v katoliških krogih Rima ter je bil tudi predsednik krožka sv. Petra. Učaikal je 84 let. • Smrt dirigenta Benvenutija. V Barbarami di Salo je 20. januarja po kratki bolezni umrl glasbenik Giacomo Benvenuti v 57. letu svoje dobe. Benvenuti je bil po svojem glasbenem udejstvovanju znan preko mej Italije širom Evrope in si je stekel za njeno muzikologijo velike zasluge. * Dva milijona za družine padlih letalcev. Oče letalskega poročnika Leopolda Marangonija iz Milana je ob drugi obletnici junaške smrt svojega sina poklonil dva milijona lir za podporo vdovam in staršem v zračnih bojah, ali pri letalskih nesrečah padlih letalcev. * Menza za mestne uslužbence v Milana. V Milanu so odprli posebno menzo, v kateri dobivajo hrano mestni uslužbenci. Posebna menza je določena za gasilce, kjer se hrani dnevno 270 mož. • čudežna rešitev pred smrtjo. Natakar Lodovico Busson iz Roviga, zaposlen v pi-votoču Pedavena, je našel te dni, ko so je vrnil z dela domov, svojo ženo, njeno svakinjo in svojih pet otrok v starosti od 5 do 10 let na tleh v kuhinji brez znaka življenja. Stvar se mu je zdela tem bolj sumljiva, ker je v prostoru smrdelo po oglju. Hitro je odprl vrata in okna ter s tem pomagal ženi, njeni svakinji in otrokom, da so se osvestili. Ce ne bi bil prišel Busson slučajno domov, bi bilo 7 oseb mrtvih zaradi zastrupljenja. • Smuči je prepovedano jemati v železniške vlake. Direkcija državnih železnic je izdala okrožnico, ki pravi, da je prepovedano jemati smučarjem smuči v železniške vagone, ki so določeni za prevoz potnikov. Smuči se morajo oddati kot prtljaga, ki potuje lahko z istim vlakom kakor potnik, seveda proti posebni pristojbini. • Italijanski in nemški ranjenci, gostje poslanika Alfierija. Italijanski poslanik v Berlinu Alfieri je obiskal te dni v berlinskih bolnišnicah italijanske in nemške ranjence z vzhodnega bojišča ter jih je povabil na sestanek k sebi. Na sestanku je sviral pianist Benedetti Michelangeli več klasičnih kompozicij, potem pa so bili ranjenci pogoščeni * Smrt madžarske igralke na bojišču Iz Carigrada poročajo, da je na vzhodnem bojišču preminula znana madžarska filmska igralka Marika Rokk, ki se je mudila na turneji gledališke družine med madžarsko vojsko v Rusiji. * Predstava »Aide« v Triestu. V gledališču Verdi bo te dni prva predstava Verdijeve »Aide«. Naslovno vlogo bo pela Maria Caniglia. Rad&mesa Francesco Merli. dirigiral pa bo Giuseppe del Campo. • Medkrajevna umetnostna razstava v Mantovi. Letošnja XHI. meddeželna razstava umetnosti ne bo, kakor norocajo, v Milanu, temveč v Mantovi. Umetniki bodo razstavili dne 6. junija v prostorih Palazzo della Ragione. ♦ Protimalarična akcija v Milanu Ima danes na razpolago 26 ambulatorijev in mestno polikliniko, kjer se lečijo tudi tropske bolezni. Za letošnje leto 1943 je predsednik Marinotti sestavil program, ki vsebuje kot posebno točko zdravljenje mala-ričnih bolnikov v vojaški službi. • Junaška strežnica. Italijanski Usti poročajo o junaštvu strežnice sestre Carme-line Parodi, dodeljene bolnišnici v San Ma-rinu pri Genovi. V nekem zračnem napadu je bil njen paviljon zadet od bombe, Sestra se zaradi tega ni prestrašila, temveč je takoj začela razkopavati razvaline paviljona ter nosila na varno ranjence in se ni umaknila, dokler ni bil zadnji njen oskrbovanec na varnem. • Milijon lir v spomin padlemu sinu. Dne 24. januarja 1941 je padel na grško-albanskem bojišču podporočnik Antonio Paolillo iz Cerignole pri Foggiji. Pokojnikov oče je v počastitev sinovega spomina določil vsoto milijon Ur. S tem denarjem bo osnovan poseben fond, ki bo nosil pokojnikovo ime ter se bo porabil v človekoljubne namene. * Tri srečne številke. Trgovec Paolo R. iz Valenze se je sredi januarja mimogrede mudil v Valenzi, kjer je bil namenjen na postajo, da se odpelje z vlakom proti Tu-rinu. Na cesti je srečal reveža, ki mu je molel pod nos listek ter prosil miloščini; Trgovec je dal prosilcu 20 centeslmov, vzel ponudeni listek ln ga vtaknil v žep. V vlaku je listek razvil in našel na njem napisane številke 50, 70, 71. Prišedši v Tu-rin, se je ustavil v loterijski poslovalnici ter stavil na te tri številke. Cez par dni je izvede! iz listov, da mu je bila sreča naklonjena Zadel je 30.000 lir. * Volkovi napadajo človeška bivališča. Iz Sierre Morene v Španiji poročajo, da je trop volkov napadel govedo v stajah ter se zaplel v hudo borbo z biki, ki nastopajo v arenah. Kmetje so prihiteli živalim na pomoč in so volkove deloma pobili, deloma pregnali. * Nesreča zaradi teme. Avtomobilski vozač Friderik Pavšič iz San Pietra se je vračali z vozilom iz Udin proti Gorizii. Kakšnih 500 m pred Lucimicom je v temi podil moža, ki je vozil pred njim po cesti. Ko je ustavil avtomobil in stopil k nesrečniku, je Pavšič videl, da je kolesarja povozil do smrti. Ugotovili so, da je žrtev 391etni Je-rolin Cerilic iz San Pietra. * Cela družina se je zastrupila s torto. V Viareggiu je postala družina zidarja Silvia Pezzirnja žrtev torte. Pezzinijeva žena je prinesla iz mesta torto, ki je bila spečena v posodi, katero je razjedel zeleni volk. Kmalu potem, ko so člani zidarjeve družine použili slaščico, so jih začele obhajati strašne slabosti. Kljub temu, da so v bolnišnici vsem izpi-ali želodce, se je zdravnikom posrečilo rešiti ssmo družinskega poglavarja in eno hčer, ostali so umrli. * »Super« čaj ustreza Vaši želji po pravem ruskem (kclonijalnem) čaju. * Nesreča s puško. Ovčji pastir Decio Sbardella, oče devetih sinov, je pustil svojo puško v kotu za vrati pri stopnišču. Eden izmed njegovih najmlajših sinov, star šele štiri leta, je vzel orožje v roke, ,>omeril in sprožil protj 61etnemu bratu. Zadel ga je v trebuh, da je kmalu nato umrl. * Krvava ljubezenska drama. V ponedeljek v večernih urah se je v Budimpešti odiigrala na ulicj krvava ljubezenska drama. Cestnega sprevodnika Aleksandra Fabiana in njegovo 291etno ženo je na križišču napadel mlajši moški, ki je sunil z nožem večkrat najprej moža. nato pa v prsi zabodel njegovo ženo, da se je na mestu zgrudila mrtva. Pasantom se je posrečilo morilca prijeti in ga predati policiji. Je brezposelni delavec, po imenu Aleksander Wsil. ki je že dalje časa Fa-bianovo ženo nadlegoval z ljubezenskimi ponudbami, a je bij vedno odbit. * Tatovi s smolo. V Orti je bilo vlomljeno v stanovanje zakoncev Robotti, kjer je prinesla hišna gospodinja dan pred vlomom domov 50.000 lir z namenom, da jih vloži v banko. Prav tisto noč je bil izvršen vlom v stanovanje, toda Robottijevi so imeli srečo v nesreči, kajti tatovi, ki so stikali za dragocenostmi in denarjem, niso opazili 50.000 lir, katere je Robottijeva zavila v robec ter ga položila v mizni predal. Odnesli so ji samo torbico, v kateri je bilo za nekaj lir drobiža. * Obsojeni sleparji državne loterije. V Torinu je bil zaključen proces proti 60 osebam, ki so bile obtožene, da so ogoljufale in oškodovale italijansko državno loterijo. Kazni so precej velike, cd devetih mesecev do 13 let, poleg tega so bili krivci obsojeni na večje denarne globe. Vseh 60 obtožencev je prejelo 175 let skupne ječe. poleg tega pa bodo morali odrajtati državi 273 tisoč lir odškodnine. šef porodniškega in ginekološkega oddelka sanatorija »šlajmerjev dom«, zopet redno ordinira. u— Razdelitev sira konzumentom. Prehranjevalni zavod Visokega komisanjata sporoča, da dobe ljubljanski potrošniki z dnem 25. t. m. pri svojih trgovcih sir in s'cer na januarski odrezek C 60 g parmezana in na odrezek D 150 g mehkega sira. u— Jutrišnji VI. simfonični koncert letošnje sezone, ki ga bo vodil dirigent ravnatelj Mirko Polič, bo imel naslednji spored: 1. Bellini: Predigra k cperi Norma; 2. Dvorak: 4. simfonija op. 88.; 3. Polič; Preludij; 4. Smetana: Vltava. Simfonična pesnitev; 5. Musorgski: Na Lisi gori. Simfonična pesnitev. Vsebino te simfonične pesnitve slavnega ruskega skladatelja bi označili nekako s sledečimi stavki: Na Lisi gori se zbirajo duhovi. Me I nje pride satan in razvije se divje rajanje. Iz bližnje cerkvice so oglasi jutranji zvonček, duhovi se ustrašijo in se razbeže. Zdanilo se je. Koncertni spored je izredno pester in zanimiv, izvedba bo gotovo na visoki umetniški stopnji, zato obisk priporočamo Začetek točno ob pol 7. v veliki unionski dvorani. u— III. javna produkcija šole Glasbene Matice ljubljanske se bo vršila v sredo 27. t. m. ob 18 v mali fiiharmonični dvorani. Na tej produkcij i bolo nastopii gojenci klavirskega, violinskega in solopevskega oddelka matične glasbene šole. Podrobni spored producije bo od torka dalje na razpolago v Matični knjigarni. u— Sajovičeva razstava podaljšana. Umetnostna razstava akademskega slikarja Evgena Sajcvica v salonu Kos v prehodu Nebotičnika je podaljšana do 30 t. m. Na ta način si bodo uspele umetnine lahko ogledali tudi zamudniki. Sajovičeve pokrajine in tihožitja, ki so postavljena na ogled v izložbah salona Kos, zgovorno prikazujejo njegov strmi vzpon. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7. U— Uprava Državnega gledališča v Ljubljani sporoča p. n. občinstvu: Preprodaja vstopnic za operne in dramske predstave je v opernem gledališču vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. Za predstave za abonma so vstopnice v predprodaji vedno 1 dan prej, ra predstave izven abonmana pa 2 dni prej, tako n. pr. Za nedeljske predstave od petka od 10.30 dalje. Ker vlada za gledališke predstave posebno v zadnjem času izredno zanimanje, naroča p. n. občinstvo že več dni vnaprej tolikšno števil"- vst^orsic. da je pogosto prekoračeno šte\'ilo razpoložljivih mest, in ne more gledališka blagajna ustreči vsem interesentom. Ker poleg tega še nekateri posamezniki kupujejo večjo število vstopnic za eno samo predstavo, je gledališče navadno že prvo uro predprodaje razprodano, drugi čakajoči interesenti pa ne dobijo vstopnice niti za svojo osebo. Z ozi-rom na to sporoča gledališka uprava p. n. občinstvu, da je predvsem za nedeljske predstave ukinjeno vsako rezerviranje vstopnic, dnevna blagajna pa posameznikom ne sme prodajati več kot po največ štiri vstopnice. u— Vse ljubitelje prirode bo zanimal daljši članek o slovenskem ribolovu, ki ga tokrat prinese ponedeljsko «Jutro«. Članek je izpod peresa uglednega strokovnjaka, prirodcslovca, ki je objavil v »Jutru« že vrsto člankov tz življenja ▼ prlrodl tar Je čanostL Ops je iz zapuščine Josipa Suchy-zbudil z njimi splošno pozornost. Nadalje bo čitatelje zanimal opis velikanskega kv-dijskega svetišča in tamošnjih verskih svečanosti. Opis je iz zapuščine Josipa Suchy-ja, ki je preživel vrsto let v Indiji. Seveda prinaša ponedeljsko »Jutro« tudi tokrat ie več drugih prispevkov, podlistkov itd. Brez ponedeljskega »Jutra« je zimski večer dolgočasen. Zato žrtvujte bore 3 lire, kolikor znaša mesečna naročnina, ali pa 80 stotink, kolikor stane posamezna številka ponedeljskega »Jutra«. u— Za šentjakobski in trnovski okraj ter Rudnik dobite škatle in ovojne bele vrečice za pošiljanje internirancem v trgovini »Pod Velbom«, Stari trg 3. u— železničarska gospodinjska šola prične nove kuharske in šivalne tečaje s 1. februarjem. Vse potrebne informacije se dobe v pisarni železničarske menze (Ljubljanski dvor), Pražakova 19. u— Služkinje in druge hišno-gospcdinj-ske pomočn ce so vabljene, da se udeleže danes ob pol 4. popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva 22, važnega sestanka, kjer bo poročal predsednik Pokrajinske delavske zveze in se bo vršilo predavanje o lepem vederiju služkinje. Odbor Sindikata hišno-gcspodinjsk;h poslov. u— Diplomirani filozofi poučujejo in pripravljajo dijake(inje) srednjih in sorodnih šol iz vseh predmetov. Razlagajo in izpra-šujejo učno snov, popravljajo naloge. Pripravljajo za izreine izpite, malo maturo dijake in privatiste vsak dan po dve uri — temeljito in vestno za nizek honorar. Dopoldne od 9—11, popoldne pa od 15—17. Prijave takoj ali s 1. februarjem na: In-štrukctje, Novi trg 5/1II. u— Pevski koncert. Pevski popoldanski koncert dne 2. februarja ob 4 popo dne v Frančiškanski dvoran; priredi splošno znani jn priljubljeni tenorist Slavko Luk-man. Na sporedu so tuji in domači skladatelji. Iz prijaznosti sodeluje sopran Anič Anita, pri klavirju g. prof. Ubald Justin u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prične dne 25. in 26. januarja. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: nrj-večja moderna strojep:snica, stroji raznovrstnih sistemov. Novi prospekti s slikami brezplačno na razpolago: Trgovsko učtlišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Ali pijete Uran čaj? Uran čaj po svojem aromatičnem in prijetnem okusu ne zaostaja za ruskim čajem u— Nesreče. S peči je padla in se potolkla po glavi 52 letna beračica Ana Ka-steličeva iz Stične, žrtvi popadljivega psa sta postala 6 letni sin p"sestnka Rado Ja-kovec in njegov 4 letni bratec. Oba je pes hudo ogrizel. V Adlešičih je nadaljnja žrtev popadljivega psa 33 letna poseslnica Marija Bunjevčeva. Na cesti je padla 'n si zlomila desnico 4 letna, čevljarjeva hčerka Danijela šuštareva iz Vidma. V sobi je padla in si zlomila desno nogo 34 letna gospodinja Ivanka Trebšetova iz Ljubljane. Pri padcu s peči si je zlomila levo nogo 2 letna pose3tnikova hčerka S avka Smrtnikova iz Horjula. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bohršnici. Li •M' Na Jesenicah so imeli preteklo robo to in nedeljo tovor.ške večerne pr reditve v prd zimeki pomoči. Večji program je bil v Novakovem hotelu, kjer je igral godalni orkester pel pa domači kvintet. Govoril je krajevni vodja dr. KVn. Podobna prireditev je bila tudi v kolodvorski restavraciji. V Bohinjski Cjtrid so bile sklicane sotrudnice ženske orgrnizac!je v tečaj za svetovnonazorsko šolanje. Ser.tansk je sklicala okrožna voditeljica iz Radovljice. Govornik Oberdorfer je predaval o usodnem boju nemškega naroda in z njim tudi gorenjskega ljuditva. V Dolu je bilo preteklo leto 14 smrtnih primerov, rodilo pa se je 34 novorojenčkov. Občina Dol je s tem narasla za 20 duš. — Nedavno je bil v Dolu prirejen kuharski teči j, ki se ga je udeležilo 20 deklet in sta ga vodili ga. Obergortnerjeva Ln praklikantinja \Valfr'eda Winklerjeva. V P°dgorici je bilo lani 12 smrtnih primerov, in «:cer je umrlo 9 moških in 3 ženske. Novorojenčkov je b'lo 38. od teh 18 dečkov in 20 deklic. S tem je občina narasla na 20 oseb. Zavetišče v Kranju Preteklo sredo opoldne jc bil v Krrn u svečano otvorjen ctro-šk; vrtec z zavetišvem nar dno.rocialnega urada. Otroke bedo začeli sprejemati v ponedeljek 23. t. m. Za prehrano in nadzorstvo vsakega otroka se plača ra mesec prispevek treh mark. V zavetšče se sprejemajo šoloobvezni otroci od 6. do 14. leta. Staiši s;, bili povabljeni, da 3i ogledajo zavetišče ir. da dobe pojasnila, kako bodo njihov' ctro?:. podnevi oskrbovani. Obrambna misel n:-m£kega u-ro.Ia V okviru o'or" mbnc-poliličnih predavanj je v Domu -tranke v Krati u te dni predaval maj r Voit o snovi: Obrambna misel v Oklopni vlak za obrambo italijanske obale nemškem narodu od Hermana Keruska do Adolfa Hitlerja. Gorenjski tednik poroča o tem predavanju: Stalni stari sovražniki nemškega naroda in vojske — 2id, jezuit in prostozidar — so bili primerno osvetljeni In njih pogubonosno delovanje ožigosano. Jasno je pokazalo predavanje pot preko vojne dolžnosti kot porok za bodočnost naroda. Nemčija bo narodna in sposobna za orožje, aH je pa sploh ne bo! Kaznovan kolesar. V Šmartnem pod šmarno goro je bil kaznovan z zaporom i S P O R T kolesar Lovro Kaiser, ki je v temi povozil j —— Jakoba Dečmana iz Gameljnov in se peljal naprej, ne da bi se brigal za podrtega, ki je obležal z zlomljeno nogo. skalovje. Ker se naboj ni takoj vžgal, je stopil Miha pogledat, kaj se godi. Tisti mah, ko se je približal naboju, je pa nastala eksplozija, k: je Petroviča vrgla z 8 metrov višine na dno kamnoloma. Siromak si je nalomil hrbtenico, odtrgalo mu je mezinec na levici in je dob"'l še druge poškodbe zaradi eksplozije. Prepeljali so ga v graško bolnišnico. Iz Spa&njs štajerske Veliko zborovanje v Marib°ru. Preteki, sredo je bilo v Mariboru sklicano prvo letošnje zborovanje za okrožje Maribor-oko-lica. Zbralo se je 250 voditeljev in voditelj c. Najprej so počastili padle Spodnje Štajcrce. nato Pa je dr. Halm predaval o snovi: Kaj naj postanem? Mladini je zlasti priporočal kmetijske poklice. Dana so bila navodila za delo krajevnih organizacij do marca. Na velikem zborovanju v Lipnici je izpre-govoril nadomestni župni vodja dr. Port-schy iz Gradca. Rekel je, da se je na štajerskem v zadnjih letih več zgradilo kakor prej v dveh desetletjih. V prvi svetovni vojni je veljalo za častno, če je kdo nastopal proti fronti. Frontnik je veljal za bedaka. Danes pa se sili vsak zdrav mož k fronti. Mi vsi, je rekel, hočemo biti politični vojaki in bojevniki Adolfa Hitlerja do poslednjega diha. Novi grobovi. V Mariboru so umrli: hčerka višjega narednika Bertilla Sončičeva, 821etnaJ staroupokojenka Ivana Zupančeva in železničarjeva hčerka Hilda Muhičeva. V Slovenski Bistrici je umrla 651etna pekova žena Julijana Vavpotičeva. Nadalje poročajo iz Maribora, da so umrli: 751etni upokojeni poštni ravnatelj Anton Kuss, bivši avstrijski polkovnik, 611etna gospodinja Marija Habitova in 541etni trgovec Svrir,7or Dikiič no rodu iz SkoDlia. Delavnost Gli Svctozar Diklič, po rodu iz Skoplja. Plaz v Sniolniku. 15. t. m. ob 21. uri je v Smolniku pri Rušah zdrčal v dolino 50 metrov širok plaz, ki je zasul progo 6 metrov na debelo. Zasuta je bila tudi cesta, ki ciži vzporedno s progo od Ruš proti Sv. Lovrencu. Promet se je nadaljeval s prestopanjem. Plaz so odstranili ruški gasilci in smolniški prebivalci. Ob 6. zjuaraj sta bili proga in cesta spet očiščeni, žrtev in škode ni bilo. O treh ranjencih, ki so bili poškodovani pri strahoviti avtomobilski nesreči bl'zu Vildona. kjer jc osebni avto zavozil v vlak pereča graški "dnevnik, da je nj hovo stanje v bolnišnici zadovoljivo. Poleg dveh smrt-n:h žrtev sta bila dva orožnika zelo nevarno poškodovana, samo uradnik, ki je vodil avto, je odnesel lažje poškodbe. Obisk generalnega gozdarskega mojstra V petek se je pr peljal v Gradec nemški generalni gozdarski mojster Friderik Alpers. Mož je n3 giasu odličnega gozdarskega strokovnjaka, ima pa za seboj tudi razgibano politično in bojevniško delovanje. Aipcrs je bil prvi nemški državni tajnik. ki je prejel viteški križec reda železnega križa. V sedanji vojni se je namreč ponovno odl koval kot letalec. Na štajerskem bo ostal do 26. t. m. Včeraj se je v deželnem dvorcu v Gradcu posvetoval z zastopniki štajerskih deželnih in gozdar-sk h uradov. Danes ali jutri bo obiskal tudi Spodnje štajersko. Nesr*\5a v kamna!Trni Pri Sv. Andražu v Halozah se je zgodila preteklo sredo nevarna nesreča. 36 letni kamenar M ha Petrovič je hotel v kamnolomu razstreliti VJ Velika muh&vzst fetsšajs zime Nenavadno močno vremensko spremembo smo doživeli v zadnjih treh letih. Fre-tekli četrtek zjutraj smo imeli močan vdor mraza. Vreme je bilo v četrtek nenavadno lepo, sijalo je sonce in nobo je bilo jasno, d:- smo lahko sklepali o nadaljnjem obstanku mraza. V petek zjutraj pa je ž.vc srebro padlo samo še na 9 pod ničlo, a v pinj C zraslo na 6 stopinj C nad ničlo, torej je bilo v nekaj več kakor 24 urah kar 22 stopinj razlike v temperaturi. V petek je ves dan lilo s streh in je snežna odeja vidno vpadala. Proti večeru so bile vse Ijr.Mjanske ulice mokre in bia^n^. Toda že se je čutilo, da je topli veter po malem spet na umiku. In res je čez noč spet 2ku dopoldneva je naglo nastopalo južno i nastopil lahen mraz ter smo v soboto zju- vremc. To ni bil jug kakor pri nas splošno gv.viiL.io. i i.uVvi l_n. čigar svojstva je pred leti prvi pri nas natančneje opisal nedavno umrli novomeški učenjak profesor Ferdo S t'Idi. Južr.cva »adni veter. p?-avi dr. Alclik, se uveljavlja pri nas, ko se spušča navzdol čez Dinarska in Alpska pogorja ter planote. z vs"mi tipičnimi značilnostmi fena. Zato ogreje v zimski debi s toliko naglico in takim uspehom naše pokrajine, da kopni sneg pod njim kar vidno. V Švici se pogostokrat uveljavlja fen in se rušijo plazovi, prav tako v severni Italiji. V naš! bližini se fen razmeroma najmanj uveljavlja v celovški kotlini, kar mnogo pripomore, da je tamkaj zimski mraz najbolj stanoviten. S fenskimi svojstvi se uveljavlja ob naših Alpah tudi veter od severozapada. •v-m-'dr" vdor fena močan vpliv na količkaj občutljivejši človeški organizem. Tolikšna razlika v temperaturi, kakršno smo doživeli od četrtka zjutraj do petka opoldne, lahko marsikoga poleži v posteljo. Saj je živo srebro cd —16 stu- traj zabeležili —6 stopinj C. Ceste so bile poledenele in za rana ni bilo kaj varno stopiti na ulico. V teku dopoldneva pa se je ozračje spet mehčalo in če bo Iznova nastopil fen, bomo v Ljubljanski pokrajini kmalu brez bele zimske odeje. Jutri, v ponedeljek, bo godoval sv. Pavel, o katerem poznamo posebno znani slovenski rek: O svetem Pav, vsaka stara j baba o mrazu prav. Pa berač berača vpraša: Bratec, kje si zimo prespal? — Po kmečki sodbi je torej zima s Pavlovim godom v glavnem odpravljena, najsi še nastopa mraz. Lepo in jasno Pavla Spreobrnjenje je rodovitnega leta znamenje. O sv. Pavla Spreobrnjenju se zima lomi. Sv. Pavel dene pol zime na kamen. Spreobrnitev Pavla jasno vreme, obeta sadov lepo breme. Ce na Sv. Pavla Spreobrnjenja sonce sije, bo obrodilo proso. Ce pa sv. Pavel na vetru prijezdi, se za njim rad dež vgnezdi. Ce pa sv. Pavel na kopnem primaha, potem sv. Jurij po snegu prijnha. Izkratka, na dan Pavlovega Spreobrnjenja mora biti lepo vreme, pa bomo imeli dobro leto. Ladi Juveniiss Letos bod športne mladinske igre (Ludi Juveniles), ki jih organizira GILL in katerih se bodo lahko udeležili vsi dijaki od 13. do 18. leta starosti, v razdobju od meseca februarja do maja. Ta prireditev jasno kaže, da vlada ne skrbi samo za napredek na polju omike in umetniškega udejstvovanjai marveč tudi za razvoj športa. Spored tekem vsebuje:' lahka atletiko, odbojko, košarko, drsanje in smučanje. Mladeniči, ki se bodo udeležili teh tekem, bodo branili barve svoje šole. Udeležba vseh šol je predpisana in vsak atlet se lahko udeleži tekme v eni sami športni panogi ter se ne sme vpisati v spisek dveh tekem, kar velja tudi za stafetni tek. Moški in ženski atleti bodo po svoji starosti razdeljeni v štiri kategorije. Kot »Juveniles Federale« bodo proglašene one šole, ki bodo dosegle večje število točk. Učitelje vežbalce in telovadnice so GILLu dale na razpolago šole in GILL vsestransko skrbi za to prireditev, prepričani smo, da bodo v posameznih tekmah mladi dijaki dosegli najboljše tehnične uspehe tudi zato, ker bodo kot predstavniki barv svoje lastne šole zastavili vse svoje sile, da dosežejo uspeh. Osvojitev naslova »Juveniles« je za šolo in tedaj tudi za njene atlete najlepša nagrada, toda kasneje bo potrebna posamezna in skupna priprava atletov, ki bo zahtevala stalno in nepretrgano vežbanje. V znamenju dvoboja med Livorr.ora in Torinom Druga povratna prvenstvena nedelja (ali XVII. kolo v celoti) bo imela svoj dogodek dneva v neposrednem srečanju med najvidnejšima enajstoricama iz tabele, med Livornom in Torinom v Livornu. Ta torinska enajstorica je bila dozdaj edina, ki je že dvakrat dohJtela vztrajne tekmece iz Livorna, prav tako pa so tudi igralci odtod bili že dvakrat odločni dovolj, da so ji znova pobegnili izpred oči. Zdaj se pravi: ali — ali! Ali bo Torino že tretjič ob strani Livorna ali pa bo Livorno še dlje ali za precej dolgo daleč pred ostalimi? Sicer pa ti računi ne bodo poravnani brez tretjega, kajti na preži sta prav bl:zu poletni Juventus, ki bo doma igral s šibkimi Benečani. in junakinja zadnje nedelje Am-brosiana, ki bo tudi pred svojim občinstvom sprejela goste iz genov3ke Liguria., Obe tekmi kažeta na lahki zmagi gostiteljev, kar bo samo še povečalo gnečo pod vrhom tabele. Dalje je za to nedeljo določenih še nekaj zanimivih srečanj, med njimi predvsem v Genovi med Genovo in Milanom, v Bologni z gostovanjem rimskega Lazia in v Bariju z nastopom izredno uspešne Atalante. Naša soseda Triestina se bo morala to pot postaviti zoper nevarno Fiorentino; čeprav igra na domačem terenu, jih je bilo najbrž malo, ki so stavili na njeno zmago. Roma bo to pot — vsaj nekaj tolažbe za vztrajno pot proti koncu tabele — doma igrala z Vicenzo in menda spet enkrat knjižila ves izkupiček. Spored današnje XVII nedelje je razdeljen na naslednje kraje: v Triestu: Triestina—Fiorentlna (piva tekma se je končala 2:2), v Rimu: R°roa— Vicenza (2:1 za R ), v Genovi: Genova— Milano (0:0), v Torinu: Juventus—Venesia (1:1), v LiVOrnu: Livorno—Torino (2:1 za L.), v Milanu: Ambrosiana—Liguria (1:1), v Bariju: Bari—Atalanta (2:0 za A.) ln v Bologni: Bologna—Lazio (2:1 za L.). Turnir drugorazrednih ali divizije B bo danes zaključen do prve polovice. Čudno naključje je naneslo, da se bosta baš ta zadnji dan srečali obe najmočnejši moštvi te skupine, in sicer Spezia in Pro Patria na terenu slednje. Med pomembnejš mi srečanji sta omenjeni še tekmi med Piso in Padcvo ter Modeno in Napolijem na igriščih prvcomenjenih. Sicer pa je vzdolž tabele še dolga vrsta kandidatov, ki še po noben5 tekmi niso izgubili nade, da bi se ne prerinili v ospredje ali vsaj iz nevarnega ozrač>. v katerem zmerom gosteje zaudar-ja pr naslednjem nižjem razredu. Tekme XVII. (ali zadnje) nedelje v prvem delu tekmovanja v diviziji B bodo edigral1 naslednji pari: Udlnese — Siena, Cremonese — Paler-mo, Fanfulla — Save na T-fater — Pescara Pisa — Padcva, Pro Patria — Spezia, No^ vara — Aneonitena. -- cia in Modena — Napalt Ktur tSčfc službo pia^a za »taito oesedo L —JO za dri tn prov takso —.80, sa dajanje naslova ali šifro L 2,— N'a;manjfti iznos za te ogla« Je L 7.—. — Za Senitve ln dopisovanja )• plačat) vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za dr*, tn prov. takso L —.60. za dalarje naslov« aH Šifro L 3.— Najmanjši Iznos za t* oglase le L tO.— • M—° r i /T* Te!. 40 88 D K , V A P Pv E M O G G O M E A C Gledališka 14 mm dfi.M Frizerko dobro. .zurjeno moč. sprejme tako; v stalno siužbo vpeljan sa-:on. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost«. 11101 Imovit gospod stareiši, spreime ugodno verziranc samosturio, družabno. dobrosrčno, mlajšo o;ebo čednega nastopa kot gospodicio ali pa sre k taki na udobno stanovame tn brano. Vsestransko izčrpne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Drugi dom«. 622-1 39 tesarjev za vezavo ostrešij dobi delo takoj v Ljubljani za vso zimo. Plača cio bra. glasiti se pri gradb. DOdj. C.hlar Jože. stavbenik. Vodovodna c. 1' na dvorišču. 1097-1 2 čevlj. pomočnika takoj sprejmem. Kaiser Stanko Vittcria E*na-nueia 48. 1093-1 Pridno dekle M je vajena tudi ku-~ti se sprejme, hrana .n plača dobra. Naslov v vseh posl. Jutra. 1084-1 Preprosto dekle vse :ščem s 1. febraar-em k mali družini. Predstaviti samo dopoldne s ;:r.]ižico. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 968-1 Služkinjo pridno m pošteno, pripravno za pomoč v kuhinji. iš^e gostilna Ma-rinšek Prečna ul. S. 1008 1 Tapet, pomočnika r vajenca, sprejme ta-oj tapetništvo ZakraJ-,ek M kiošičeva 34. 1052-1 Samski sluga :B spre.me za vea bioiia dela trgovino, ki zna šofirati. nvanje in perilo v hiši. vet. md hrana — plača po okovom. Ponudbe i navedbo rtjšnjih služb 'n zahtevkov .a glasili oddelek Jutra pod znamko »Zanesljiv čluga». 1227-1 Čevlj. pomočnika sprejmem takoj. Tone, Sv. Petra c. 47. 11S6-1 Vrtnar, pomočnika tn mlajšega delavca sprejmem. Naslov v ogl. dd. Jutra. 1074-1 Šivilja za obleke st>re.im'i takoj vajenko n praktikant-ko Marja Usenik Kol« dvorska ul. 11 12S4-1 Gospod, pomočnico, pridno in pošteno, po možnosti z dolgimi spričevali, spreimem takoi ali Dozne-ie. Nzslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1289-1 Pridno dekle k otrokom sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poštena«. 1290-1 Kuharico popolnoma samostojno, sprejmem takoj Naslov v ogl. odd Jutra. 1177-1 Postrežnico pr dno in pošteno, za en ali dva dneva na teden 'ščem. Niislcrv v vseh po-slovalncah Jutra. 897-1 Čevljar, pomočnike sprejmem za šivano >n zbito delo. Mrak. Sv. Petra cesta 30. 1014 1 Sobarico sprejme v dobro in stalno službo P. Sterk, hotel »Bel-levue«. 1112-1 Dekle • vajeno šivania, sprejmem. Izučene šivilje imajo prednosti Služba stalna. Naslov v vseh posl. Jutra. 10S8-1 Vajenko sprejme takoj šivilja. Naslov v vseh poeiovaln. Jutra. 122 trg 5-III. 1015-4 Pravilno po notah poučujem diatonifno harmoniko otroke in odrasle. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1199-4 Nem. konverzacijo nudi starejša dama proti zmernemu honorarju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemška konverzacija«. 1126-4 Pouk italijanščine po dobri in hitri metodi, išče skupina dveh do treh oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po dogovoru«. 1119-4 Učenko sprejme modni atelje »T?or- ca«, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 3. I. 1263-44 Službe išče Kuharica vajena vseh del, z večletnimi spričevali bi rada premenila službo v najkrajšem času, samo k dobrim ljudem, odraslim. Naslov v vseh posl. Jutra. 1081-2 Služkinjo zanesljivo, pošteno, veščo kuhanja, iščem k eni osebi. Nastop takoi. Naslov v vseh posl. Jutra. 1134-1 Oseba zmožno gost;ln;ške kuhinje v lasto rpžiji. naj se jnvi. Ponudb« ra ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«. 11521-1 Postrežnico 'zvežbano v pc?p-av1jnn:u fob, poleno in pridno, iščem za 2 do 3 dopot'an-ke nre. Zglasiti se v ponedp!:ek (25 m.) iermldrie: Cor?o Viktorja Ema-nuela 9, I. nadstr.. levo. 1094-1 Natakarico pošteno mlajšo 7 jororino odknpa bloga žanks -»premem takoi. frnstTna Truršič v.s a vw paljifo VisokP!?a komi*ari-jata. vosalno. Erjavčeva eo- fts 15. 1190-1 Mlajšo služkinjo, nr'dno in no^vrp — iš^em k dvrrra o»efcama. — Naslov v vs-h pcsiovaln. Jutra. 125&-1 Gospodična z znan.em stro.episja in Rte-nografijt .žče nameščenja v p.rtirni. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jmra pod »Začetnica«. 1192-2 Dobra šivilja gre šivat v hišo; vzame delo tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 1193-2 Bivši drž. uradnik, starejši, zmožen vseh pisarniških del. išče kakršnokoli za poslitev Ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod «Rab 101«. 1324-2 Gospa, odlična kuharica, išče mesto kot gospodinja pri manjši družini. Vprašati: Resljeva cesta 13 n. levo. 1225-2 19-letno dekle ,=e želi izuč:ti v trgovini, želela bi vso oskrbo ▼ h:ši. Rade volje pomaga pri go«T>od;nJstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra vod »Dobra računar:c&«. 1061-2 Gosp. pomočnica ;§če službo pri boljšem gospodu. Ponudbe pod ■^Zanesljiva« na ogl. odri. Jutra. 1136-2 Abiturijentka ab:t. te*a1em in Hubl-teM;ca otrok želi službo vz«>1:telj:ce ali nolobno 7:aT>oPtev Spi lahko doma. Ponudbe z navedbo dpla in nlače oo>=lati n« ocl odd. Jutra rv>d »Ab:turj*entka' 1157-59 Frizerka dobra moč. iSče službo. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Frizerki«. 1170-2 Iščem mesto eoswodino stsi '.zgotovl.en.h ročno »zenje v barvah — prodam. CrtTnfreva 19-11. desno. 896-6 Prodajo se dvovprežne, štirisedežne športne sanke. Ogled iz prijaznosti pri Peterca, Pod- Štedilnik, kompletno železje za vzi d^ti. nov. 2 plošči "s 21 col. levi. prodam. Rožna dolina, č. V., št- 4. 12616 Pisalni stroj in gramofon v kovčku ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1298-6 Gašperčke, peči in štedilnike razprodaja po zelo znižani ceni Gasogeno »Merkur«. Puharjeva 6. 1295-6 Prodam preproge in drugo poceni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1291-6 Prodam 2 hromatične harmonike, 96 basov, otroški globok voz-ček, otroško stojalo. Peist Štefan, štepan'» vas. Gmajna 8 — pri če rinil. 1166 Zi Lesene zabojčke za drage svojce, škatlje škatlje in vrečke dob te ln vrečke dobite pri E. Z«krajšek, M: ki ošteva 34. 1180 7 Linolej rabljen, prodam. Ljublian ska št. 55. 1087-6 Frizerji aparat za trajno kodranie nov, najmodernejša kon strukcija, pod ceno prodam Frizer Kornn, Sv. Petra c 1099-6 Nakup in prodaja umetniških predmetov, po. hištvo, slike, drobne pred. mete. Umetnost Kolodvorska nI. 30. 207-7 Stari kovani denar kupim ozir. meniam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar«. 1103-7 Srebrno lisico kupim. Salon »Truda«, Ulica 3. maja 5. 1138-7 Mačje kože in kože od starih zaicev kakor tudi od vse divjačine in polhove, kupuje stalno ter dobro plača Zdravič. trg., Ljubljana, Stari trg 30 1140-7 Ljubljanski Zvon posamezne letnike ali mesečnike, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon«. 1131-7 2 para snežk št. 89 in 40. iobro ohranjen kupim. Naslov v vseb posio vainicab Jutra. 1150 / Leico ITL model 1:2 aH 1:3.5 s priborom, kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Leica«. 1200 Kauč dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odi. Ju tra pod »čist kauč«. 1221-7 »Lutz-peč srednje veiikr in res dobro ohranjeno kupim takoj. Ponudbe pod »Malo rabljena« na ogl. odi Jutra liol-7 Snežke ali škornjice za štiriletnega otroka kupim Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 1244-7 Nemo klavijaturo vzamem v najem al kupim. Nasov v vseh poslovaluicnh Jutra. 1245-7 Otroške vozičke ugodno kupite pri »Prometu«, nasproti Krim ske cerkve 1273 7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupujem. A!oJz;Ja Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29. 1182 7 Kopalno banjo otroško kupm Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Otroška banja«. 1183 7 Kromnikljevo žico (cekas) 0.30. 0.35. 0.40. 0.45, 0.50 kupim. Dopise na ogl. odd Jutra tx>d »Dobro plačam«. 1096 7 Kupim kompletni ledilni pribor z etuiiem od 12—24 oseb, ter vinski in Iikerski servis. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jedilni, vinski«. 1125-7 Knjige za tehnik« || Wittenbaucr: Naloge u tehnične mehanike in West-phal: Fizika, kupim. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehnik«. 1146-1 Ljubljanski Zvon pocamezne letnike ali mesečnike, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon«. 1131-8 »Ljubljanski Zvon« SUitAtA in lrauu zbrani spisi — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutm pod »Lepo ohranjeno. 1254-8 Kupimo slovenske prevode pisateljev: Bourget, Cham-pol. Coulevain. Daudet, Deeping, Dostojevski. DU-mas. Doyle, Gaboriau, Haggard Keller, Hire, Kmttel, Kipi ing. Križa, novska, London. Loti, Lebl&nc. Marryat, Max, Cuida, Stevenson. Stone. Verne in druge. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1091-8 Kupim Sauer: Italienische konserva-zionsgramatik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gramatika«. 1004-8 Planinski vestnik •tare kompletne letnike in posamezne številke ter razne an tkvarične planinske knjige kupujem. Ponuibe i navedbo cene na oglasni oddelek Jutra :iod »Planinec«. 1218-5 Persianer plašč, zelo dobro ohranjen, ugodno na prodaj. Ogled med 14.—16. uro. Naslov v vseh posl. Jutra. 1154-13 Moško suknjo sivo in iportno, najavo obleko, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1179-13 Čevlje št. 46 zimske, dobre, močne, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1204-13 Blago, originalno. Za moške obleke, ugodno prodam. Ogled Emonska c. 10a-I. nadstr., 1. vrata. 1201-13 Prodam moderen, rjav damski z mskl plašč za srednjo postavo, zelen volnen pulover ter damske goj zerice St 39. Naslov v vseh posl. Jutra- 126913 črno obleko riiasto, prodam. Poizve se pri hišniku Rimska c. 24. 1054-13 Dve motorni kolesi, skoro novj, lahki tovorni avto in motorro trikolico zelo ugodno proda Gasogeno »Merkur«, Puharieva 6. 1297-10 Motocikel do 200 kub. cm, najnovejši model, dobro ohranien, kupim. Ponudbe t opisom :n ceno na ogl. odd. »Ju tra« pod »Najnovejši mo del«. 1288-10 Kolesa Moško kolo dobro ohranjeno, ku pim. Ponudbe n« ogl. 3dd- Jutra ood »K> >■ Hraie poslikano. kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Skrinja«. 1238-7 Leico fotoaparat kupim. Ponudbe s točnim opisom in navedbo cene na ogl. odd. »Tutra« pod »Leica«. 1243-7 Krojaške odpadke, volnene, in volneno trikotažo kupuiem. Cankarjevo nabrežje 3. Ribia ulica 8. 1080-7 Knjige Knjige .'se vrste antlkvarnlb -p lig. revii tn časopisov Takor tud) separatnih ■•dtisov kupyie Knjtgar-■■a Janez Dolžan v L1ub ! liani. Stritarjeva 6 Te-iiefon 44-24. J-134-M V najem Pekarno z vso zalogo, oddam brezplačno samskemu peku ali druž ni 3 oseb, ki bo tudi h;šn'k Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pekarna«. 114717 Skladišče zaprto ali odprto čimbolj v mestu, išče za takoj gradbeno podjetje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Spomlad 974 19 Brivnico in frizerski saloo — dobro vpeljan, v centru, prodam takoj. Ponu "be pod »Lepa bodočnost« na ogl. odd. Jutra. 1191-19 Iščem manjši lokal ali tudi večiega, event. prevzamem zalofo, artikel poljuden. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod »Lokal«. 1287-19 Trgovski lokal v strogem centru, opremljen za modno >n ga-'anterijsko trgovino oddam za več let. Zelo trrmeren za gros;sta. Tudi Za s>kladišče. Prodam tudi del inventarln Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Engro«-de tal«. 1174 19 Lokal oddam. Ponudbe pod »L;r 152« na ogl. ®<1<1. Jutra. 1005-18 Večjo njivo prodam Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro«. 1057-20 Hišo 5-stanovanjsko. 15 let staro z vrtom, ob tram. vaju. 15 min. od glavne pošte, prodam. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »400.000 lir«. 1067 20 Hišo ali vilo kupim do 750 000 Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Sem kupec«. 1066 20 Manjše posestvo na Dolen.fkem kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spomlad«. 1228-20 Trgovsko hišo krasno, z vrtom v naj 'epšem delu mesta prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Več stanovanjska«. 1164-20 Hišo z velikim vrtom ▼ Ljubljani. prodam za 370.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri sv. Jožefu«. 1207-20 3-stanovanjsko hišo z vrtom, kuDim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejša stavba«. 1162-20 Hišo, staro z velikim dvoriščem v centru, nairaje blizu ko-lodvora, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Glavno prostor«. 1173 20 Prodam hišo z gospodarskim poslopjem. v centru Ljubljane in stavbno parcelo v S: ški. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »250 000«. 1263-20 Proda se posestvo v Notrnn.l-h go-rcah obstoječe: hiša. tri kuh;nja. hlev. ca. tooo fcv. m vrta z* ceno VJ.OflO tir. Poizve »e Dalmatinova 3, dr. Per*:n. 1274-20 Prodam trinadstropno novejšo hišo v strogem centru Zazidane ploskve 500 kv. m. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Edinstvena prilika«- 1065-20 Kupim etažno ali dei hiše. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Posojilo«. 1210-20 2-stanovanjsko hišo znotraj meje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z vrtom«. 1163-20 Prodam stavbno parcelo v Ljub ljani za 40.000 lir Po nudbe na ogl odd Ju tra pod »Enonadstrop na«. 1283-20 Kupim vilo ali hišo z vrtom dc 400.000 lir ev s hipo teko več. Ponudbe na «1. odd. Jutra pod »De nar 400« 1267-20 Parcelo v Starem Udmatu. Friškov cu do bolnice ali staro hi šo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 1141-20 Vilo, enodružinsko ali parcelo za zidavo. lSčem Ponu d ti čiropreje na ogl odd Jutra pod »Zidava«. 1271 20 Moško kolo novo, »Puch«. v najbolj šem stanju prodam Na slov v ogl odd. Jutra. 1165 -zu Njivo v bližini Sv. Križa, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Smartinska c.«. 1127-20 Parcele v bližini ctftne teieznice od 23.000 do 100.000 lir prodaja Prietavec F-anjo. realiterna pisarna. Ljubl.ana Cesta Ari elle Rea 4u 3 Ipoleg Stupica). 1211-20 Prodam štiristanovantsko hišo s tr> govskim lokalom in veli kim vrtom na na j promet neiši točki v Rožni dolini. Vprašati v Predjamski ulici 14._1250-20 Stavbne parcele ob Zaloški cesti na prodal. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Za mal denar«. 1235-20 Parcelo v izmeri 1252 kvadr. metrov prodam v Svetokrižkem okraju. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Tram-vaj-postaia«. J236-20 Hiša v bližini stare cerkve se proda. Ponudbe na ogl. od »Jutra« pod »Šiška«. 1237-20 Vila v neposrednem centru se proda. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Red kost«. 1241-20 Stavbna parcela, vilčni sistem, se proda po zelo ugodnimi pogoii. Pojasnila : geom. Babnik, Tavčarjeva 10. 1240-20 Hišo, trinadstropno, vogalno, trgovskimi lokali, za en mi lijon lir prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Center 100.000«. 1242-20 Kupim manjšo parcelo v Ljubljani ali dam posojilo. Trnovo Kolezijska 19, II. 1284-20 Prodam parcelo ca 11.000 kvadr. metrov za industrijo ' Ljubljani za 950.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. »Ju tra« pod »Vsaka industri ja«. 1285-20 Naročite se no romane Bsbre knjige! Sobo^odda Lepa soba mirna, z uporab- kojalnife se takoj odda (v centru). Naslov v vteb poslovalnicah JutTa. 1186-22 Malo sobico z dvema posteliama, oddam. Mtkovec, Tržaška c. 48. 1197-23 Lepo sobo s kopalnico, oddam. Celovška 93-1., levo. 1206-23 Opremljeno sobo -ončno i.'ix sam- točnemu plačniku. Nflov v vseh po skivaln cah Jbtoa. 1149 23 Opremljeno sobo r poseonm vboiom epo. s souporibo kop« nioe — oddam boljšemu gospodu. Rertjeva cesta lS-m iesno. 1153-23 Sop ključev trije veliki in nettaj malih. sem izgubila. Najditelj naj jih odda v upra v Jutra. 1203 28 Večjo sobo, opremljeno, z 1—2 potel.ama oddam Sončna, mirna, pos vhod Naslov v vseh posloval nicah Jutra 1246-23 Pisarno, 3 sobe. pri glav. požti oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1258 23 Opremljeno sobo v centru, oddam zakon nema Naslov v vseh posl Jutra. 125» M Sobo z eno ali dvema posteliama oddam solidnim osebam. Naslov v vseh posio vainicab »Jutra«. 1293-23 Lepa soba s klavirjem se takoj odda le solidni osebi. Ponudbe pod »Javornikova« na ogl. odd Jutra. 1095 23 Opremljena soba v sredini mesta s posebnim vhodom se odda le solidnemu in stalnemu gospodu Prečna ulica 8. 1239-23 Boljša soba, udobno opremljena, z moderno kopalnico, se odda boljšemu solidnemu gospodu. Mir, red, snaga, boliša rodbina. Reslieva cesti 18, II. 1260-23 Opremljeno sobo s kopalnico, išče boljša gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod V mestu«. 1202-23» Dve sobi, opremljeni ali prsmi s souporabo kuhinje, ščem za takoj ali pozneje Ponudbe »a ogl. odd. Jutra pod »Stalnost«._1266-23* Sobo, kakršno koli ali več stopal iiče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Februar«. 1287-23« Opremljeno sobo ali dve s posebnim vhodom v mestu iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Častnik«. 1217»a Gospa v stalni službi išče prazno sobo, po možnosti s Ite-dilnikom, najraje » 1. fe-bruanem ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro plačam«. 1249-23« Gospod srednjih let. stalno Bfc- mešoen. miren, dobrosrčnega značaja želi resnega znanja z gospodično enakih let, skrbna, prikupna v trgovini, dobra gospodinja zaradi poznejše žemtve. Slika zaželjena. ki se diskretno vrne Dopise pod »Zarja« na ogl. odd. Jutra. 1042-25 Dama srednjih let s krasnim stanovanjem, neodvisna želi resnega znanja z in-tel gentnim starejšim gospodom- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pre-možna«. 1079-2S Pridno, skromno tekle. K let staro, varčna gospodinja. želi znanja s poštenim fantom, najraje t obrtnikom v rvrho lenltve. Cenj. dopse na ogi. odd. Jutra pod »Dobra žena«. 1381-25 r ui Manjšo sobo •šče gospod v okolici Tabora Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vesten«. 1209 23.. Skromno sobico iščem. V prostem času b' tudi pomagala Pfi go-^-podmjstvu Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna« 1048-23a Sobo s hrano išče situlran gospod. Naslov v vseh posl. Jutra. 1128-23Z Vdova želi poroč-tl dobrosrčnega gospoda. stalnega iM1už-benca '. p po »godni ceni. NTa-!ov v vseh jnv-ioval-nicah Jutra. ;ij5-2o Koncertne citre lsp* ;a daniko k.taro, p:r>f'. m. Naslov v vseh j-.". '. Jutra. 1205-23 j I\Ta prodaj j več harmonik, različne, nove in rabljene. Pri irometu, nasproti krt-žmske cerkve. 1270 26 Gramofon, H'S Mii. ters Voice s :i.) pV_»3'j imi. dobro ohranjen. proi-m. Naslov v vseh posl. Jutra. 1262-20 Prodamo izvrstno ohranjena gramofona »His Masters voice« in Columbia. Trgov. »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 1121-26 Klavir, harmoniko 120 b.-vov. 4 regisiri ekoraj novo. proiiam po usuJni cen;. Novi ir? 1-in, desno. Ogled dnevno 00 10.—12. ure. 1215-26 Pionino proti mesečni od5ko lnin; za že imrjeno isrralko išče Fanin-per Brano. Ljubljana. Gosposka nlica 10-11- 1252-26 Elektr. gramofonski motor prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Tutra«. 1251-26 Konja prodam. Zaloška cesta 28. 1090-27 Kravo dobro mlekarico, prodam. Ljubljana, Tržaika c. 38. 1108-27 Tokse mladiče, «!en črn drugi bel. kratkodlake, prodam. Strojno pletenje, Nunska 3. 1292-27 Izgubljeno Nalivno pero izgubljeno 18. t. m., Pre; šernova - Puccinijeva. Proti visoki nagradi naj se odda v upravi jutra. 1144-28 Izgubila se je z'ata damsSa zapesina ura. Pošten najditelj se naproša da jo ocida na naslov: Cesta Viktorja Emanuela III. St. 3 — lil. nadfitr., levo. 1278-28 Najditelj izgubljenih kliučev se nujno naproša, da jih prinese v župnišče sv. Jakoba in iih odda proti nagradi cerkovniku. 1299-28 Informacije Tajna usode. Sloviti psihografolog S. Po-tc-nikan. katerega daljnovidnost je priznana, bo razkril ia.no vaše usode vaš značaj, karakterno vrednost o?eb. s katerim: ste v stikih, da bo?te našii iskano srečo. Izkoristite in spo?.na;te pota svoje uso'ie. — Odgovarjam na vsa vprašanja v ljubezni, zakonu, potovanj in karijeri. Dkkrecra za:amčer.a. — Priložite datum rojstva in 20 lir na ogi. oddelek Jutra pod »Tajna nso-dr<. 9?0-3t Pisalni stroj » dobrem stanju ali v neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuie m plača naivište cene Everest, PreSernova 44. 211-N-J-29 Šivalni stroj krojaški, boljše znamke, dobro ohranjen, prodam. Za-krajšek, Miklošičeva 34. 1089-29 Pisalni stroj znamke »Juvel«, kovčeg, zelo malo rabljen, po nizki ceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1107-29 Pisalne stroje rabljene, kupim. Zglasiti se v hotelu »Slon« od 11. do 12. ure. 1216-29 Šivalni stroj, nov »Singer«, »Gritznerc aH »Pfaff« kapim. Ponudbe na ogi. odd. Juta pod »Pogrez-ljiv«. 1K3-2P šivalni stroj »Minerva«, skoro nov, pogrezijiv prodam. Dolenjska c. 50-1. 1272-29 Pisalne stroje, skoraj nove, najboi.še znamke prodam. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Tri Ccntinemal stroje«. 1257-29 Pisalni stroj nemške uli ameriške znamke, kup:m. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra poj »Novi stroj«. 1255-:9 Šivalni stroj, kakršen koli. lahko pokvarjen in otroški voz:-ček kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim«. 1265-2» Šivalni stroj še nov, pogrezijiv, znamke Singer prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1172-29 Pisalni stroj nov ali malo rabljen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra znamka 77«. 1055 29 O O -L PREVODI IN VLOGE v italijanščini PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva 13 in zajčje, samo velike m zimske — kupuje krznarstvo L. ROT. Ljubljana, Mestni trg 5 JV.JCHUMI oolcniska c c »TA in Frančiškanska 10 V italijanščino prevaja prošnje, dopise trgovske tn tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 13. J-170-M-37 Vloge in prošnje v italijanščini, prepise, informacije vseh vrst, razmnoževanja in razne usluge izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. Nov naslov: Frančiškanska uL 3. Vabilo na redno skupščino Stavbenega dijaškega društva, zadruge z omej. jam. v Ljubljani, ki se Do vršila dne 1 februarja 1943 ob 17.30 uri v prostorih Akademskega kolegija (ravnateljeva pisarna) s sledečim dnev. mm redom: 1. Otvoritev :n konstituiranje skupščine. 2. Poročilo: a) upravnega odbora; b) nadzornega odbora. 3-Predlogi ln pritožbe. 4. Sklepanje o let. sklepnem računu, o kritju poslovne zgube in podelitvi razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora. 5. Volitev: a) enega člana uprav, odbora in enega namestnika; b) enega člana nadzornega odbora in enega namestnika. 6. Določitev vsote do katere se sme zadruga zadolžiti. 7. Slučajnosti. Če bi skupščina ob napovedani uri ne bila sklepčna, se vrši čez pol ure druga, ki veljavno sklepa, ne glede na število navzočih zadružnikov. — Upravni odbor. 1035 37 Filatelija »MMMMMIIIIMMMMMK Filatelisti, pozor! Poizkusite ln uverili se boste, da najugodneje vnovčite ali kupite znam, ke vseh držav kakor tudi »JOL« albume in vse fl-latelistične . potrebščine v Knjigarni Janez Dolžan v Ljubljani. Stritarjeva ul. 6. Tel. 44-24. J-135-39 Znamke, serije, zbirke Avstrije, Jugoslavije ki drugih evropskih držav kupim. Detaline ponudbe ogl. odd. »Jutra« pod »Zbirke-serije«. 910-39 Znamke bivše Jugoslavije, franfcov-ne m dobrodelne, čiste, kupim. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Čiste 77« 1056-39 ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so nas tolažili ob nenadomestljivi Izgubi dobrega očeta in dedka, gospoda IVANA MERČUNA ter v tako obilnem številu spremili našega dragega pokojnika. Posebno zahvalo smo dolžni rodbinam Oswald-Munda, Antič in zdravnikom internega oddelka za vence in spremstvo k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. januarja 1943. RODBINA DR. MERCUN-OVA Zahvala Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem in znancem, ki so nam v bridkih urah ob težki izgubi srčno ljubljenega soproga ln predobrega očeta, gospoda JOŠKA MARČANA UPRAVITELJA SLAJMERJEVEGA DOMA stali ob strani, nas tolažili, nam izrazili sožalje na kakršenkoli način ter v tako obilnem številu spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Cebohinu in g. dr. Cirmanu, ki sta se trudila, da ga ohranita pri življenju ter sta mu nudila zadnjo rx>moč. Obenem velja naša zahvala vsem gg. zdravnikom in upravi šlajmerjt:. -ga doma. Nadaflje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, prav vsem, ki ste našega nepozabnega pokojnika počastili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 23. januarja 1943. Žalujoča vdova ZTNKA In sina RADO in JOŠKO Iščemo za NOVO MESTO, KOČEVJE in tudi za ostale kraje. — Zglasitl se pismeno ali osebno pri ASSICURAZIONI GENERALI Generalni zastop B (preje Zedlnjena zavarovalnica d. d.) Ljubljana, Cigaletova ulica Stev. 1 >MMM»>M»«M»MM«M>MM»»MMMMM