Pr«iiri n h plačane > gotovini.
I eto LX1
Ljubljani, v petek 22. septembra
Stev. 2It) a
N.nočnins mesečno 25 Din, ia inozem-sivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je r Kopitarjevi oL6/III
Telefoni uednUttva: dnevna slniba 205« — nočna 299«, 2994 ia 2«M
Izhaja vsak dan sjatraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana št. I0.b50 iQ 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79?
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Vera in materinski jezik
(Govor župnika Starca na manjšinskem kongresu v Berou)
Bern, 19. septembra.
Na manjšinskem kongresu v Bernu je imel župnik Stare iz Koroške sledeči načelni govor o vprašanju »Vera in materinski jezik«.
I-a ni smo na manjšinskem kongresu doživeli zadoščenje, ko smo iz ust V6eh govornikov slišali samo pohvalne besede o vlogi katoliške cerkve pri obrambi pravic narodnih manjšin po vsem širokem svetu. Vsi so povdarjali, kako Cerkev varuie vsakemu narodu pravico do vsega onega, kar ga kot narod loči od drugega naroda, torej v prvi vrsti in predvsem pravico do materinega jezika. To načelo vodi katoliško Cerkev pri vsem njenem delu med narodi in ona velja po pravici v pravem pomenu besede za zaščitnico narodov.
Načela cerkve so jasna in se po potrebi tudi vedno znova povdarjajo. Če smo iz referata, ki nam je bil vjioslan v vpogled, čitali, da dejansko stanje ne odgovarja vsepovsod imenovanim najsvetejšim načelom, potem ne more pasti krivda na katoliško cerkev kot tako, ampak so se gotove koncesije v neprilog narodnim manjšinam dajale državnim in večinskonarod-niin interesom skrivaj, po krivih potih in pod vplivi, za katere cerkev ni odgovorna.
Narodnim manjšinam 6e v prvi vrsti nalaga naloga, da pomagajo, da bi se jasna načela Cerkve uveljavila tudi tam, kjer se še niso. Kajti pomen materinega jezika za versko vzgojo otrok, za razmah dobrih, zdravih družin in krejjost-nega družinskega življenja je izven vsake debate in ga pripoznavajo tudi najhujši nacionalisti naše dobe. Predsednik najvišjega šolskega sveta v Rimu Ernst Codignola, da prinesemo izjavo človeka, ki ni duhovnik, se je glede verske vzgoje izrazil takole: »Naloga učiteljeva ni, da sile, ki jih je razgibalo družinsko življenje, uničuje.« V spominu natn je tudi še zelo zanimiva zakonska utemeljitev naučnega ministrstva bivše avstroogreke monarhije glede vporabe slovenskega jezika za verouk med koroškimi Slovenci, ki se glasi: »Nihče ne taji, da je negovanje materinega jezika posebno v versko nravnem oziru največje važnosti, vsled česar odrejamo, da se mora verouk na vsak način podeljevati v materinem jeziku.«
Če že državni predstavniki toliko povdarjajo pomen družinskega ali materinega jezika za versko nravno vzgojo, potem razumemo stališče one svetovne ustanove, ki je na tej vzgoji najbolj interes«rana. to je sveta Stolica. In zares Vatikan je večkrat zaporedoma v naj-slovesnejših izjavah ponovil svoje stališče in na najboli značilen način je to storil z ozirom na dekret italijanske vlade, da se nastavijo italijanski veroučitelji po nemških šolah v južnem Tirolu. Vatikan je poslal »škofom starih italijanskih provinc« pismo, v katerem beremo sledeče besedilo: »Sveta Stolica pod nobenim pogojem ne opusti načelnega stališča glede pravic materinega jezika pri dušnem pastirstvu in pri verouku. Sveta Stolica nima ničesar opraviti s kraljevim dekretom o nastavitvi italijanskih duhovnikov za veroučitelje v nemškem južnem Tirolu in ta dekret tudi obsoia. Sveta Stolica polaga veliko važnost na to, <la ne sme ostati niti samo zunanji vtis. da bi Vatikan kakorkoli sodeloval pri raznarodovanju narodnih manjšin. Sveta Stolica nalaga zato škofom »6tarih provinc«, da šolski oblasti pod nobenim pogojem ne dajo na razpolago veroučiteljev v smislu navedenega kraljevega dekreta.« Iz tega se vidi, kakšno je dejansko stališče svete Stolice glede na j>omen materinega jezika.
Toda ni nam treba segati niti po izjavah 6vete Stolice, ki ponavljajo samo resnico, ki je stara kot katoliška cerkev sama, niti po izjavah raznih državnikov, ker nam že vsakdanja izkustva dovelj dokazujejo važnost materinega jezika nri vzgoji narodov. Kjerkoli namreč gre izobrazba materinega jezika sporedno z versko izobrazbo, tam se dosegajo najlepši uspehi v verski vzgoji, kjer pa se izobrazba materinega jezika zanemarja ali kjer celo izostaja, tam umira tudi razumevanje in ljubezen do verskega življenja.
Pisatelj dr. Greutrup piše: »Kjerkoli bi duhovniki iz političnih vzrokov vzgojo do molitve v materinem jeziku zanemarjali, potem to niso več duhovniki, ampak navadni lakaji (sužnji) nacionalizma, a pravi služabniki vere v duhu apostola narodov sv. Pavla že davno niso več!«
V interesu verske vzgoje je torej, da se raba materinega jezika brez izjeme jaovsod podpira in neguje, da se pravica verskega poučevanja izročuje le takim učiteljem in duhovnikom, ki materin jezik 6vojih vernikov in učencev popolnoma obvladajo. Zato pa po-vdarjam, da se zahteve narodnih manjšin po vporabi materinega jezika za verouk jjopol-noma skladajo z načeli in z interesi katoliške cerkve. Zato še bolj povdarjam, da imajo prav manjšine, ki obsojajo poseganje državnih oblasti v zadeve vere in vesti in ki obsojajo one zastopnike verske oblasti, ki četudi piod pritiskom državnih oblasti iz političnih motivov ali iz navadnega strahu odrekajo manjšinam pravico, ki jo imajo od Boga, da dobivajo verski pouk in versko vzgojo v materinem jeziku.
Drugo dejstvo izkušnje je, da se. v stanovitni negi nravnosti dosegajo pri manjšinah najlepši uspehi le tam, kjer imajo manjšine v cerkvi zaščitnico in pospcševateljico svojih narodnih pravic. Tam [ja, kjer se v verski oskrbi pravice narodnosti zanemarjajo ali pa sploh opuščajo, ojiažaino tudi splošno propadanje nravnega življenja. Ako bi mogli vjiliv raznarodovanja na splošno nravnostno življenje zajeti v številke, potem bi prišli do zaključka. da propadanju narodne zavesti sledi v kratkem času tudi )x»polen polom morale. Raznarodovanje in odtujevanje cerkvi gresta »poredno povsodi, kjerkoli imamo narodnostne tvoje v svetu. Narod in vera. materin jezik in Cerkev sta v tako tesni zvezi, da zahteva ne- j govanje enega tudi negovanje drugega, da sledi zanemarjanju enega takoj kot kazen tudi propadanje drugega. V naši skromni zgodovini mi.uho u^jcue! Vse jc zi>ezaio- iz slovsiiike
Plod sestanka v Riccioneu?
Državni udar v Avstriji
Prvi korak do Snrirmn Dr• Do,,,uss i« včeraj Čez noč sestavil
UU IUZ,Zf,IU izvenstrankarsko „avtoritarno" vlado
Dunaj, 21. septembra.
(Od našega dunajskega dopisnika)
Cisto iznenada, tak o rekoč Sez noč, je državni kancler Dollfuss napravil konec sedanjemu skrajno zmedenemu položaju v Avstriji in sestavil novo vlado, ki bo brez dvoma predstavljala vež ali manj diktaturo. Pravijo, da se je ta vlada sestavila brez rodnosti krščansko-socialne stranke, kateri Dollfuss pripada, toda to ni res. Krščan-skosocinlna stranka sicer pri sestavi vlade pozitivno ni sodelovala, pač pa je izrekla kanclerju popolno zaupanje in mu dala proste roke. Proti so bili le levičarji pod vodstvom znanega starega borca krščansko-socialnega delavskega krila, Kun-schaka. ki je odločno proti vsaki diktaturi ali napoldiktoturi.
Dr. Dollfuss.
Za kaj je Dollluss tako odločil?
Zakaj se jc Dollfuss odločil za ta korak? Njegovi najožji prijatelji utemeljujejo to takole: Sedanji notranji položaj v Avstriji se ni dal več vzdržati. Ako bi se bil Dollfuss pogajal s strankami. ne bi bil prišel nikamor. Kakršne so v Avstriji danes razmere, koncentracija vseh pozitivnih sil ni mogoča. To so jo pokazalo zlasti ob nastopu dosedanjega podkanclerja Winklerja, načelnika male agrarne stranke, ki se je preosno-vala v »nacionalno stanovsko fronto«, zato da pridobi na važnosti. Winkler jc v svojem govoru preteklo nedeljo v Gradcu sicer v glavnem odobraval ustavno reformo Avstrije, katero izdeluje dr. Ender (ki je sedaj ob državnem prevratu 20. septembra ponoči postal minister za ustavo in upravo), se je pa postavil na liberalno stališče, da se mora ohraniti demokracija. Winklerjevo stališče se torej v tem oziru strinja s stališčem poslanca Kunschaka, oziroma krščansko-socialne levice. Na stran Winklerja so se postavili tudi vsi elementi liberalnega meščanstva.
Starhembergovo krilo
Proti temu pa so nastopili vsi desničarski elementi, ki so si izbrali za orožje svojih misli in načrtov načelnika Heimvvehra, kneza Storhem-berga, ki je bil že preje v Inomostu ostro na-stopil zoper Winklerja. 18. t. m. se je zbralo na-čelstvo Heimvvehra in je pozvalo Dollfussa, da naj se odloči m fašistični tip države in državne ustave. Starhomberga je najbolj podprl dosedanji državni tajnik za javno varnost Fcy, ki j« spiritus agens tokozvane »patriotične fronte« in ki je imel istega dne, ko je zborovalo načelstvo Hoim-•vehra, na Dunaju govor, v katerem je dejal, da se ho kmalu dvignil vihar, ki bo iz Avstrije odpihnil vse ostanke demoliberalizma in i njim seveda tudi marksizma. Združena fronta desničarjev iz desnega krila krščanskosocialne stranke in Heimvvohra je našla proti Winklerju, kojega načrt predstavlja kompromis med fašistično obliko države in demokratičnim režimom, iznenada kar novo. jako učinkovito bojno geslo, in sicer, da Winkler išče sprave i narodnimi socialisti, oziroma z Nemčijo.
Winklerse je pogajal s Hitlerjem
V »Wiener Tagblattu« je izšel dopis iz Londona, kojega dopisnik trdi, da so se avstrijski agrarci pogajali z vodstvom Hitlerjeve stranke, in sicer z Roscnbergom za spravo z Nemčijo. Rosen-
berg je, kakor znano, zahteval, da se Avstrija t zunanjepolitičnem oziru popolnoma pokori Berlinu, v notranjepolitičnem položaju pa dri avstrijskim narodnim socialistom popolnoma svobodne roke. kar je potem nemški zunanji minister Neu-rath nekoliko omilil. Čeprav je Winkler odločno duma utiral, da bi se bil on pogajal s Hitlerjevo stranko, pa javnost vseeno verjame »W. T.«, kojega dopisnik je navadno dobro informiran. Na vsak način je gotovo, da se s Roscnbergom ni pogajal Dollfuss, oziroma kr££. socialna stranka.
Pritisk na krščanske socialce, da se izrečejo za diktaturo
Ali je torej to bila intriga ali ne, faktuin je, da se je vršil relik pritisk na krščanskosocialno stranko, da se izreče za desničarsko diktaturo, da se na ta način napravi konec sedanjemu negotovemu stanju. Sklenjeno je bilo, da se Starhem-berg kot načelnik Ileimvvehra sestane i Dollfussom 28. t m., nakar bi padla odločitev v enem ali drugem smislu. Načelstvo krščansko socialne stranko pa naj bi se zbralo 20. t. m. Vod-stranke se je ros sestalo, kako pa je potekala
debata, še ni znano. Vem pa it ust vodivnih oseh te stranke, da se velika večina stranke nagihlje k mnenju, da bi hiio najboljše sestaviti >attori-torno« (točneje rečeno diktotorično) vlado, ki naj se poveri Dollfussu. ki uživa popolno zaupanje stranke. Zdi se torej, da je imagalo stališče Heim-wehra, to je, da se država postavi na fašistične temelje, to se pravi, da se eliminira parlamentarizem na osnovah liberalizma, kar se ti8e socialnega programa, pa bo Dollfuss, oziroma Knder, ki izdeluje ustavo, postavil gospodarsko in so-rialno življenje na podlago krščanskega korpnrn-tivizma v smislu papeževe okrožnice. Vendar pa se vodstvo stranke pozitivno o tem ni nii izreklo. Sklenilo se je le, naj kancler Dollfuss sestavi n«»-to, nekako izven vseh strank in front stoječ« vlado, v kateri bi ne bili zastopani niti člivni krščanskosocialne stranke, pa tudi ne člani Na-tionairata. Kakšen smisel ima to sklep, še ni mogoče točno ugotoviti. Ali naj Dollfuss vlada in oktroira novo ustavo na lastno odgovornost, obenem pa s popolnim zaupanjem krščanskosorialno stranke? Ali pa v stranki ni edinosti? Ali pa naj se stranka na ta način zavaruje preti eventualnim polomom državnega prevrata?
Po viharm noči: ftJoVGt vl&dtB
Naj bo kakorkoli že, danes smo zagledali v listih listo nove vlade, ki jo je Dollfuss sestavil v noči od 20. na 21. septembra bodisi s pristankom krščansko socialne stranke ali ne ali pa morebiti z njenim saino tihim pristankom. Ministri so sledeči:
major Foy, podkancler: Schmitz, socialna politika; Schuschnigg, prosveta in pravosodje; Stockinger. trgovina in promet; . dr. Buresch, finance,-
gencraloberst knez Srhonburg-Uartenstein, narodna obramba;
dr. Gleisner, poljedelstvo; Karwinsky, državni tajnik za javno varnost; dr. Glas. državni tajnik v justičoem ministrstvu;
Neustadter-Stiirmer, minister za delo; dr. Korber. notranje zadeve; dr. Ender, minister za ustavno reformo. 0 posameznih članih vlade bomo izvedeli podrobno karakteristiko kmalu, vendar pa je jasno že danes, da jc to vlada vseskozi desničarska, antiliberalna in antisocialistična ter da rečali-manj odgovarja fašistični tendenci Heiimvehra. Glavno, kar pada v oči, je. da manjka v njej dosedanjega vojnega ministra Vaugoina, ki bi najbolj spadal vanjo kot prepričan star Avstrijec in antimarksist. Izpadel je kot član krščanskosocialne stranke, koje načelnik je.
Fašizem — protiutež hitlerizmu?
Kar so tiče razmerja do Nemčije, sem dobil od vodivnih krogov krščanskosocialne stranke ka-
kor tudi Hcimwehra odločno zagotovilo, da avtoritativna vlada v Avstriji absolutno ne pomeni približanja Hitlerjevi Nemčiji, ainpak ravno narobe. Nevarnost kompromisa z Nemčijo v notranjepolitičnem pogledu je pretila samo od strani Winklerja, ki je sedaj izključen iz državnega življenja. Nova krščansko-artoriUtivna država lin najmogočnejša bariera proti vplivu protestantiiv-skega narodnega socializma in njena naloga Imi. da likvidira narodni socializem t toliko, kolikor (tre njegova naloga r,a tem, da Avstrija postane podružnica Nemčije, kakor si je to zamislil g. Rosenberg. Ti krogi so odločno prepričan in. da bo Dollfussova »avtoritarna« vlada napravila konec vsem tem poizkusom in da ho znjnmčiln ne odvisnost Avstrije, ki se ho kmalu preoblikovala v nemško krščansko državo na stanovski podlagi in močni moralni avtoriteti, katere ne ho izpod-jedal liberalni dcniokrntizom. Tako moje d<xe da nje informacije.
Ne nova vlada - nov rCrfffl!
Meščanski liberalni krogi, delavsko krilo krščanskosocialne stranke in tudi mnogi drugi pa z novo vlado niso zadovoljni. Nekateri se trudijo, da bi celo stvar predstavili zgoli kot »preosnovo« vlade, zdi se pa, da ne gre za preosnovo. ampak zn popolnoma nov režim ali vsaj zadnjo stopnjo pred novim režimom. Ne bomo se veliko motili, če slutimo 7,a tem državnim preobratom roke g. Mnssolinija. Italijansko časopisje je ves čns pisalo v smislu pofašistenja avstrijskega režima, kakor ga zahteva Heinnvehr.
Ing. Sch.
Kako razlaga novi položaj „Re?ch$post"
Dunaj, 21. sept. b. Organ zveznega kanclerja dr. Dollfussa »Reichspost« je objavil naslednji komentar: »Položaj je postal zrel za dalekosežne sklepe. Trenutek energičnega dela je napočil. Sedaj je potrebno v interesu gospodarske rekonstrukcije Avstrije zgraditi novo stanovsko ustavo. S starimi sredstvi pobarvane umetnosti, z dvomiselnimi metodami ter gnilo in lažnivo demokracijo ni bilo mogoče iti naprej. Zvezni kancler Dollfuss, ki predstavlja večino avstrijskega naroda, ne more izvršiti svoje misije, če sc mora on in njegovi sotrud-niki vsak dan, vsak trenutek neprestano boriti proti antidržavni propagandi in če na drugi strani ljudje lastnega režima nočejo uvideti, da sedanji čas ni ugoden za reševanje starih sporov in zastopanje strankarskih in socialnih interesov. Danes je potrebna močna fronta in neomejena avtoriteta. Sedanji položaj zahteva hitro rešitev v prehodu k avtoritativni stanovski državi. Oni, ki želijo organski razvoj iz dosedanjega parlamentarnega demokratskega sistema v avtoritativni sistem, morajo odstopiti od te želje, kajti Avstrija stopa z današnjim dnem v novo dobo. Tako končuje »Reichspost«.
V vladi ni več šef socialno-krščanske stranke in dolgoletni minister general Vaugoin, ki je bil med-
Dunajska vremenska napoved. Oblačno, od časa do časa dež, temperatura mila.
Koroške, vse je zbežalo iz slovenskega Primorja, le duhovnik je ostal na mestu, le cerkev je ostala zvesta narodu. Dokler bo ona mogla, bo ščitila materni jezik, ker ve da bo narodna propast vlekla za seboj v prepad tudi moralno življenje teh narodnih manjšin. Cerkev in materni jezik, to sta mati in otrok, nerazdružljiva v ljubezni, to je zaključni nauk tisočletne /zgodovine.
V univerzalnem katoliškem interesu je torej, da katoliški duhovniki negujejo tudi pri najmanjših delih narodov njihova narodna svojstva in v interesu vseli oblasti je, da teh duhnvniko\ ne ovirajo pri njihovem visoko etičnem poslu, ko branijo narodno samobit.
Rajni berlinski škof dr. Schreiber je pred
dvema letoma na katoliškem shodu v Niirn-bergu rekel: »Narodnost brez korenin verstva umira, narodnost brez soka versko-kulturnega življenja 6e posušil«. I11 versko-kultumo življenje se suši brez nege narodne sainobiti.
Iz teh razmotrivanj se učimo razumevati in ceniti prizadevanja Bonifucijevegn društva na Dunaju, ki si je stavilo nalogo skrbeti za Nemce v inozemstvu. Iz istih razmišljanj se učimo tudi vrednotiti gesto svete Stolice, ki je. imenovala škofa v Osnabriicku dr. Berninga za vrhovnega nadzornika verski- oskrbe katoliških Nemcev in moramo temu samo dodati še to željo, d« tudi drugi materni narodi i/poslujejo in omogočijo sveli Stolir-i, da bo mogla storiti •s njihove ujaujsiiif nekaj po-iobne^
tem imenovan za predsednika upravnega odbora državnih železnic. Vsled te svoje funkcije bo ostal še nadalje v najožjem sodelovanju z vlado.
Avstrijsko posojilo
Rim, 21. sept. c. V zvezi z emisijo avstrijskega posojila piše »Giornale dTtalaa«, da se bo posojilo 300 milijonov šilingov uporabilo v prvi vrsti za predvojne dolgove avstrijske emisijske banke in za javna dela.
Dva odlična diplomata odhajata iz Jugoslavije
Belgrad. 21. sept. m. Po osemletnem delovanju na tukajšnjem francoskem poslaništvu bo zapustil sedaj našo državo svetnik Maksime Dubail, ki je z ukazom predsednika francoske republike postavljen za opolnomočenego francoskega poslanika v Venezueli. Dubail je /a časa svojega delovanja v Jugoslaviji prepotoval vso državo in je skoraj vsako leto obiskal tudi Slovenijo, kjer je navadno prebil počitnice na Bledu. — Večja izprememba se je izvršila tudi ua tukajšnjem češkoslovaškem poslaništvu s premestitvijo tega poslaništva, dr. Jana Rei-serja v Kopenhagen za češkoslovaškega odpravnika poslov. Svetnik dr. Reiser je deloval v Belgro jskem češkoslovaškem poslaništvu tri leta in si je v teku tega časa pridobil veliko prijr<#-l jev. zlasti v glasbenih in umetniških krogih, ki 11111 prirejajo nocoj poslovilni banket v hotelu »Srbski kralj«. Snoči so se <xl njega poslovili člani tukajšnje Jugoslovansko-češko-slovaš-ke lige. Dr. Reiser odpotuje iz Belgrada v soboto zvečer.
Nova katoliška cerkev v Belgradu
Belgrad. 21. sept. m. Tukajšnji jezuiti so pričeli danes v Poenkareovi ulici z gradnjo nove velike cerkve sv. Petra, ker je |>ostala sedanja kapela premajhna za potrebe te župnijo.
Beck o Parizu...
Fronta Pariz-Varšava
Vsa nesoglasja so odstranjena
Pariz, 21. sept. (a) Havas poroča: Po sestanku s Paul Boncourjem je poljski zunanji minister Beck imel enourni sestanek s predsednikom francoske vlade Daladierjem. Nato je prisostvoval velikemu banketu, ki je bil prirejen v zunanjem ministrstvu njemu na čast. Splošno naglašajo, da so bili razgovori poljskega zunanjega ministra s francoskimi državniki skrajno prisrčni. Z obeh strani so pou-daiijali, da hočejo ie poglobiti dosedanje s-tike med obema državama. Prav tako bodo poljski in francoski delegati nastopali na predstoječih mednarodnih sestankih v popolnem medsebojnem soglasju. Prav tako imajo vodilni možje obeh držav enake nazore o reorganizaciji podonavskega gospodarstva. Zato je včerajšnji sestanek tudi za ureditev tega vprašanja velikega pomena. Prav tako si je treba čestitati, da Poljska in Francija soglašata glede miroljubne politike, ki se je rodila zadnje mesece v vzhodni Evropi in ki je dovedla do podpisa nenapadalnih paktov in do sprejema Litvi-novljevega protokola o definiciji napadalca, ki je tako sorodna francoskemu pojmovanju. Po drugi atrani »o francoslto-poljski posveti ▼ zvezi c razgovori, ki se pravkar vodijo i Anglijo, Italijo in Ameriko. Ti razgovori so bili dozdaj zelo uspešni
Razgovori s Poljaki pa so tudi v zvezi s pogajanji, ki so ph francoski državniki imeli z bolgarskim kraljem in s Kanyo. Daladier in Paul-Boncour hočeta te razgovore nadaljevati v kratkem v Ženevi tndi z zastopniki Male antante.
Listi opozarjajo na prijateljsko prisrčnost včerajšnjih razgovorov. »Le Journal« poudarja, da bo Beckovo bivanje v Franciji imelo najsrečnejše posledice za nadaljnje odnošaje med Francijo in Poljsko, ki so bili te dozdaj tesni in iskreni Posledice se bodo pokazale tudi v izboljšanju mednarodnega položaja v Evropi V vseh vprašanjih fe vladalo popolno soglasje. Paul-Boncour f« slasti z zadovoljstvom poudaril, kako se Francija ra-duje velikih poljskih zaslug za pomiritev evropskega vzhoda. Ministra »ta govorila tudi o razorožitvi
Pariz, 21. »trpt (a) Poljski zunanji miaMer
Beck je danes dopoldne dal poročevalcem listov izjavo, v kateri izraža zadovoljno«t, da je mogel ugotoviti skladnost francoskega in poljskega pojmovanja svetovnega položaja. Ob sklepu svoje izjave je Beck poveličeval miroljubnega duha, temelječega na spoštovanju pravic svojega bližnjega, ki preveva vso Francijo.
20 letnica bitke na Bregatnici
6Up, 21. sept. m. Mesto Stip in vsa okolica je danes slovesno proslavila 20 letnico znamenite bitke na Bregalnici in 10 letnico ustanovitve združenja proti bolgarskim komitom. Vse mesto je bilo že snoči okrašeno z državnimi zastavami, ko je množica naroda pričakovala kraljevega zastopnika v osebi njegovega pomočnika, generala Veljkoviča, in zastopnika vlade, notr. ministra Laziča. Davi je bila darovana v pravoslavni stolni cerkvi služba božja za padle borce. Na zbrano množico je imel nato krajši nagovor pravoslavni škof Benjamin, ki je v svojem govoru poveličeval žrtve, ki so padle za svobodo domovine v bregalniški bitki, kjer je bila srbska vojska 1. 1913 zahrbtno napadena od Bolgarov. Za njim so šc govorili predsednik štipske občine Pecovič, general Milan Nikolič,
ld j« v svojem daljšem govoru »trokovnjaško obrazložil osemdnevno bitko na Bregalnici in velike napore tedanje srbske voij«k« ter še večji njem uspeh, in drugi. Notranji minister Lazič je enako poudarjal pomen teh borb, ki so prinesle svobodo Južni Srbiji. Minister Lazič je tudi poudarjal, da svobodo, ki je bila izvojevana s tolikimi žrtvami, prebivalstvo Južne Srbije ni moglo nemoteno uživati vse dotlej, dokler se ni združilo v organizaciji proti bolgarskim komitom, ki so neprestano vpadali na naše ozemlje ter tu izvrševali razna teroristična dela. V ta namen je bilo med narod razdeljenih okoli 25.000 pušk za oborožitev narodne milice. Popoldne je bila velika veselica, na kateri je igrala godba kraljev« garde.
Spomin na septemberske dogodke
(»Jutrovemu" uvodničarju v informacijo)
Rusija bo priznala carske dolgove ?
Ameriška in francoska pogajanja napredujejo
Washlngton, 21. seprfembra. (a.) Vprašanje priznanja Sovjetske Rusije živahno zanima vr-novno državno upravo. Vlada želi, nnj se prej prouči vprašanje ameriških posojil Rusiji in zaplenjenega premoženja ameriških državljanov. Priznanje Sovjetske Rusije bo po vsej priliki zvezano s podpisom pogodbe o teh posebnih vprašanjih. Ooslej se je Sovjetska Rn-sijn upirala priznanju teh dolgov in odškodnin, češ dn »o Zedinjene države nastopile proti Sovjetski Rusiji vojaško in sicer r intervencijo T Arhangelsku in v Sibiriji.
Nn druci strani poročajo, da je Roosevelt imenoval Morgcnthana, da vodi trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo. Tudi potek teh porajanj ho bistveno vplival na vprašanje priznanja. Proinje za predujme, ki jih bodo vlcv
iili ameriški trgovci in kmetovalci za blago, ki r« hočejo prodati Sovjetski Rnsijl, bodo oddajali predsedniku družl»e »Finance corporation«. Ta drnžha bo nnto podeljevala zaprošene kredite. Sovjeti nameravajo kupiti za 1 ali 2 milijona dolarjev bombaža. Prav lako žele kopiti večje množine strojev, ki jih potrebuje za izvedbo svojega drugega petletj«.
Pariz, 21. septembra, (a.) Včeraj so sc pričeli uradni razgovori o trgovinski pogodbi ined Francijo in .Sovjetsko Rusijo. Sovjetsko Rusijo zastopajo Gurevic in štirje strokovnjaki. Francijo pa po en zastopnik zunanjega ministra, ministrstva za trgovino in dvojica strokovnjakov. Včerajšnji sestanek je bil posvečen splošnim vprašanjem. Prihodnji sestanek bo prve dni prihodnjega tedna.
Vprašanje zbližanja z Bolgari
Bolgarski škofje obiščejo Belgrad
Sofija, 21. sept. m. Tn se je zadnje dni vršila konferenca krščanskih cerkva. Kot delegat srbske pravoslavne cerkve se je je udeležil tudi dr. Janjič, ki je letos v marcu pripravil s svojim obiskom poznejši obisk odličnih predstaviteljev srbske pravoslavne cerkve v Sofiii koncem aprila in začetkom maja t 1. O tem obisku in uspehih njegovih je »Slovenec« svoječasno obširno poročal. Takrat je bilo sklenjeno, da bolgarski cerkveni činitelji vrnejo svojim srbskim bratom obisk letošnjo jesen. Dr. janjič je prišel na zborovanje kongresa z ofi-cielnim povabilom srbske pravoslavne cerkve bolgarskim cerkvenim zastopnikom. Bolgarski duhovniki obiščejo Belgrad po 3. oktobru, ko proslave doma praznik državne neodvisnosti. Iz Belgrada sc podajo bolgarski posetniki na obisk v Sremske Kar-lovce in Novi Sad, potem v Peč in v Ohrid, kjer se vrši glavni sestanek pri gostitelju ohridskem epi-skopu. Med udeleženci bodo sofijski mitropolit Štefan dalje Pavel in Pajsije. arhimandrit Kirii, profesorja dr. Štefan Cankov in Cvetinov. Tukajšnji politični krogi z velikim zanimanjem zasledujejo naraščajoče zbliževanje obeh ccrkva kakor tudi vse večje naraščanje bratskih obiskov. Kakor se čuie,
pripravljajo srbski cerkveni krogi svojim bolgarskim bratom najprisrčnejši sprejem.
Srbsko-botgarski klub
Belgrad, 21. sept. m. Tu »e je osnoval pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za ustanovitev posebnega srbsko-bolgarskega kluba, ki naj bi pospeševal zbliževanje z Bolga.i. Klub bo imel svojo čitalnico in knjižnico, prirejal bo sestanke in predavanja, razstave, izlete in vse drugo, kar more dovesti do boljših medsebojnih stikov. F.nako bodo osnovani taki klubi tudi po drugih večjih mestih. V Ljubljani je. kot se trdi v tukajšnjih poučenih krogih, prevzel osnovanje slovensko-bolgarskega kluba vseučiliški prof. dr. Izidor Cankar, ki je nedavno obiskal svoje kolege na univerzi v Sofiji. Po zadnjem pozdravu kraljevskih dvojic j na Itelgrajskem kolodvoru se jc pričelo veliko gibanje za čim ožje stike z Bolgari. Mora se reči, da 1 zanimanje za Bolgarijo raste in da vse čuti nujno j potrebo na vseli j5oljili priti v najožje medsebojne j stike. Želi se zlasti znanstvenih in kulturnih dclav-cev, ki bi mogli veliko storili za veliko jugoslovan- | sko stvar.
Glavno politično orožje lista, ki iz Knaf-ljeve ulice dnevno razširja med naš narod svo-l>odomiselne bacile, je izrabljanje najsvetejših čuvstev v strankarske in klikarslce svrhe. Tako je Tijegov dolgočasni uvodničar uporabil spomin na dogodke 20. septembra 1908 za to, da očrni »klerikalce«, češ, da so bili le-ti samo prisiljeni, da so se pridružili enotni narodni fronti, ki se je bila takrat ustanovila, da so pn takoj izskočili iz nje, kakor hitro je dosegel klerikalizeni pri nas svoj višek, in 6 tem zagrešili »narodno veleizdajo«. — Na ta način misli odbor za proslavo dvajsetega septembra, tla se bo opravičil, ker je pofjolnoma ignoriral katoliške javne in kulturne delavce, ki so v tistem času bili Člani Narodnega odliora in so dokumentirali narodno e<dinstvo. »Jutro« seveda zabeljuje svojo uvodno čorbo še s trditvijo, dn so »klerikalci« bili »v svojih ideoloških začetkih« zoper slovensko univerzo v Ljubljani in da so »slovenskemu ljudstvu v Mahničevein duhu sistematično jemali narodno zavest«. — Tako more pisati samo list, ki vedoma špekulira z nevednostjo svoje publike, katera se hrani z antiklerikalnimi za loža j i, kdor pa tisto, še nedavno zgodovino potna, ve, da takrat ob sep-temberskih dogodkih ni narodnonapredna stranka »klerikalcem« nujala roke v spravo, kakor trdi »Jutrov« člankar, ampak da se je ta sprava naredila takoj čisto spontano med obema taboroma po naravnem globokem vtisu teh dogodkov. Če »Jutro« že piše o tem delikatnem vprašanju lvodisi iz ignorance svojega uvodničarja, bodisi iz zagrizenosti, ki smatra laž za dovoljeno sredstvo politične borbe, mu povemo to, da narodnonapredna stranka kot taka ve« čas, ko so se odigravali septemberski dogodki, v prevažne.m vprašanju narodne sloge, ki se je naredila brez in preko vodivnih politikov, ni odprla ust in je stala oficielno popolnoma pri strani, ker ji je edinstvena narodna fronta med liberalnimi in katoliškimi javnimi in kulturnimi delavci, ki so se sešli, ne da hi koga vprašali, sploh ni bila všeč in se samo zato ni izrekla proti, ker hi bil proti njej ves narod. Narodni odbor iz pristašev obeh strank se ie res razšel, ni pa obstojal tako dolgo, kakor bi mojrel sklepati čitatelj iz »Jutrovega« uvodnika, ki hoče vzbuditi mnenje, da so katoliški krogi
ostali v septemberski enotni narodni fronti le toliko časa, dokler je niso tako politično okrepili v deželi, da so enotno narodno fronto lahko jirez škode zapustili. Da je to prazen larifari, se razvidi iz tega, da se je narodni odbor že po par tednih razšel, njegovo pravo funkcioniranje , v javnosti pa sploh ni trajalo več ko par dni. Slovenska ljudska stranka ee v teh par tednih ni prav nič spremenila in je bila po razhodu Narodnega odliora prav tako močna, kakor je bila tik pred njim — kaj pa naj se spremeni v enem pičlem mesecu? Pokojni dr. šušteršič je postal glavar kranjske dežele veliko pozneje in SLS je dosegla svoj višek, ko se ljudje niso niti več spominjali, da je obstojal I. 190« kak skupni narodni odbor, Pravi vzrok, da je ti« t i odbor umrl neslavne smrti, je bilo ncrazpolo-ženje vodivnih političnih krogov napram odboru in enotni narodni fronti, največji del krivde pa je bil na strani vodilnih krogov narodnonn-jiredne stranke, ki je zelo nerada glodala, da si /aradi enotne narodne fronte ni moglo lastiti vseh narodnih znslu? edinole za sebe, kakor je bil to njen politični aksiom takrat in kakor je še danes. Koliko je imela pri tem svojo »pretno roko vmes takratna c. kr. avstrijska vlada in njena kranjska vrhovna birokracija, ne odteguje očem zgodovine in danes ni več važno. — Glede slovenske univerze, ki je bila že o<! samega početka na programu slovenske katoliške stranke, ne bomo polemizirali s krogi, ki jim
i'e t« univerza trn v peti, ker ni v skladu z 11-vidac.ijo slovenskega jezika in kulture, katero je vnovič proglasil »Jutrov« dvojček, »Slovenski narod« v številki od 20. septembra tepa leta kot vrhovni cilj in ideal narodnih napre<d-njakov. Samo to bi bilo treba povedati član-karju »Jutra«, da tisti, ki so svojčas jvodpirnli idejo katoliške univerze v Solnogradn, absolutno niso izključevali slovenske univerze v Ljubljani, saj so bil? od pokojnega dr. Mahniča. enega največjih Jupnslovanov vseh časov, do najskromnejšega pristaša SLS veliko boljši in resničnejši Slovenci in Jugoslovani, nego »o oni, ki obe ideji v glavnem le izrabljajo t strankarske interese svoje klike. To je zgodovinsko dejstvo, za katero nam »Jutro« in njegov« fort« nuja dokaze vsak dan.
K občinskim volitvam
(Vprašanja in odgovori)
Nemiri na Kubi
Havanna, 21. sept. (a) Položaj na Kubi se je Izdatno poslabšal. Mnogi Američani iz notranjosti dežele so se zatekli na ameriške ladje. Iz Washing-fona pa je bil dan štirim križarkam nalog, naj se takoj napotijo v kubanske vode.
Včerajšnji dan je potekel v hudem boju. Kape-tan Juan Blas Fernandez ie skušal s 100 možmi vprizoriti nov prevrat. Vladne čete so ga najxisled obkolile. Po drugi strani se mora vlada boriti tudi proti komunistom, ki terorizirajo prebivalstvo. Vojaki so preiskali hiše komunistov.
Zaradi tega žalostnega položaja odklanja predsednik San Martin, da bi podal ostavko, češ da je njegova vlada simbol svobode in domovine. Sedanji dogodki so podobni nekdanji vojni za osvobojenje. Zdaj ni mogoče več nazaj!
Kdo je zažgal nemški parlament?
Leipzig, 21. sept. b. Pred kazenskim sodiščem
za zaščito države se je pričel davi ob 9 proces proti van der Lubbeju, Torglerju, Dimitrovu, Pojavu in Tanevu, ki so obtoženi, da so 27. aprila letos zažgali poslopje parlamenta, ali pa, da so pri tem delu pomagali, oziroma vedeli za požig, s čimer da so dali znak za nasilen prevrat v Nemčiji. Predsednik kazenskega senata je dr. Lerch, njegov namestnik pa upravnik deželnega sodišča Rusch. Obtožnico zastopa državni pravdnik dr. Wenner. Van der Liibbeja zagovarja advokat Seuffert, Tor-eterja narodni socialist dr. Sack, vse tri Bolgare pa Tercher. K razpravi je bilo pripuščenih 123 časnikarjev, od katerih je dve tretjini iz inozemstva, večje število profesorjev prava in zastopnikov inozemskih poslaništev.
Drobne vesti
Newyork, 21. septembra b. Država Meksiko je z veliko večino glasov sprejela zakon o ukinitvi prohibicije. Zakon o ukinitvi prohibicije je do sedaj ratificiralo 31 držav.
Ženeva, 21. septembra, (a) Svet Društva narodov bo imel jutri dopoldne ob 10.30 svojo prvo sejo.
Pari«, 21. septembra, (a) Iz Lipskega poročajo: Davi ob 9.15 se je začel pred tukajšnjim sodiščem proces zoper osumljence požiga nemškega državnega zbora.
London, 21. sept. (a) Prihodnji teden bo imela mednarodna zveza za zračni promet svoj polletni sestanek v Londonu. Sestanka se bodo udeležili zastopniki 30 držav.
Zagrebška vremenska napoved. Se vedno nestalno, po večini oblačno vreme, vendar pa se nagiba k zjrsnitvL Padlo bo še nekaj dežja, toplo.
Osebne vesti
BolgTad, 21. sept. m. 7, današnjim pojiol-danskim vlakom je od|x>tov«l v Rim na enomesečni dopust papešši nuncij Hermonegild Pellegrinelti.
Belgrad, 21. septembra, (a) Premeščen je za višjega svetnika v 4. skupini 1. stopnje k ravnateljstvu za gozdove v Ljubljani ing. Zirnfeld, višji gozdarski svetnik v isti skupini in upravitelj v 4. skupini 1, stopnje.
Belgrad, 21. septembra, m. Napredoval je v 7. pol. skupino veterinarski pristav kočevskega okraja Jože Drolc. Premeščeni so: k dravskemu finančnemu ravnateljstvu v Ljubljano za računskega inšpektorja 6. pol. skup. Franc Fermantin, računski innpektor iste pol, »kup. pri moravskem finančnem ravnateljstvu v Niiu. K glavni carinarnici v Maribor za finančnega svetnika 6. pol. skupine in vršilca dolžnosti upravnika Živko Mihajlo-▼ič, svetnik finančnega ministrstva iste položajn« skupine, k finančnemu ravnateljstvu dravske banovine oddelek za carine Periša Perlšič, finančni pristav 7. pol. skupine. Napredovala sta: za knjigovodjo v 8. pol. skupini pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Stanko Pele in Anton Plesi enjak.
Belgrad, 21. septembra, m. Z odlokom gradbenega ministra je odobrena javna praksa na vsem področju kraljevine Jugoslavije specialno iz arhitektonske stroke ing. Ladislavu Khamu iz Ljubljane.
Belgrajske vesti
Belgrad, 21. sept. m. Tukajšnje »Kolo srbskih sester« je danes proslavijo tradicijonelno letno slavo, katere se je udeležila tudi kraljica Marija. Slave sta se med drugimi udeležila tnknjšnji poljski poslanik Schwarzburg-Giin-ther in češkoslovaški poslanik dr. Wellner.
Belgrad, 21. septembra, (a) Glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev priredi v trgovskem delu higijenske razstave za tehniško fakulteto s podporo raznih kmetijskih ustanov od 7. do 15. oktobra t. 1, veliko razstavo vina in sadja, ki bo združena s propagandnim tednom za sadje. V ta namen bo vla<lna zveza aranžirala umetniško prirejeno skupino voz.
Belgrad, 21. se^t. m. Snoči se je vrnil na svoje službeno mesto v Pariz naš francoski poslanik Spalnjkovič, ki se je mudil v Belgradu nekaj dni po uradnih jjoslih. V Belgradu pn se tudi mudi naš tiranski jjoslanik Jovan Djonovič in atenski poslanik Boško Hristič.
Sremska Kamenica, 21. sept. m. Tu je bil danes slovesno odkrit spomenik velikemu srbskemu pesn;ku in kulturnem delavcu Jovanu Jovaooviču-Zmaru.
Združene občine ln zastopstvo v občinskem odbora. C, S. I. — Vaša občina se je »pojila z drugo občino. Z drugo občino nočete imeti ničesar skupnega in tudi nočete v novi občinski odbor. Vprašate, kaj storiti, da se ne pregrešite proti zakonu in proti Vašim interesom.
Po zakonu morate imeti v prvih dveh tretjinah odbomiških mest najmanj enega kandidata in namestnika. Vaše interese pa boste najbolj varovali, če dobite v novi skupni občini čim močnejše zastopstvo. Naj na primeru navedemo: Dosedanja občina Iška vas se po zakonu združi z občino Ig. Če bi se Iška vas odločila, da noče ničesar imeti skupnega z Igom, bi ravnala zelo neprevidno. Občina Ig bi kljub temu ostala, Iška vas bi pa bila brez zastopstva. Zato bo Iška vas raje gledala, da dobi v novi občini Ig čim močnejše zastopstvo, da bo svoje posebne koristi čim bolj varovala, zlasti, da bo pri bodoči ureditvi občine soodločevala.
Volivna pravica, aktivna in pasivna. F. Č. T. Vreklamirajte se v volivni imenik in volite. Kandidirati ne morete.
Obrtniki in kandidatura. S. K. J. — Obrtniki bi radi kandidirali, kasneje pa hočejo dobiti delo pri občini.
Sedaj nimajo f>ri občini dela in ne dobavljajo občini, zato smejo kandidirati. Če pridejo v občinski odbor, se bo stvar morala rešiti v smislu zakona po takratnih okolnostih.
Izdat se je,
»Slovenski narod« namreč, ko v svoji številki od 20. _ septembra najprej z brezprimerno hinavščino graja metodo, da se na naših šolah mesto slovenskih učnih knjig uvajajo srbohrvatske (»Zlasti za zgodovino Jugoslovanov, ki je za nas in našo mladino največjega pomena in najvažnejši predmet, bi se morala izdati pri nas takoj slovenska knjiga, ker se edino tem potom v ožjem materinem jeziku najlažje vzbudi in podžge v mladini ljubezen in zvestoba do kralja, naroda in domovine.«) — nato pa zaključuje to svojo sijajno obrambo slovenščine kot ožjega materinega jezika tako-let »Zelo dobrodošli pa so nam srbohrvalski profesorji, z veseljem jih sprejemamo, da sc pobliže kot bratje in sestre »poznamo, ter na podlagi ustmene govorice in predavanj olajšamo naši mladini pot do cilja. To bo edina prava in trdna podlaga za državno in narodno edinstvo, pot, ki bo naravnim, ne pa prisilnim potom s pomočjo učnih knjig, v dobi par desetletij popolnoma izenačila jezik našega troimenega, v bistvu enega naroda. Ako hočemo sebi, narodu in državi dobro, proč s takimi vsiljivimi metodami« (kakor je nadomeščanje slovenskih učnih knjig s srbohrvatski-mJ).
Slovenščina kot naš »ožji« materni jezik sc gospodom okoli »Narodne tiskarne« za tako obrambo lepo zahvaljuje. Slovenci odklanjamo likvidira-nje našega jezika po ovinkih prav tako odločno kakor direktne posege vanj. Mi smo iz lastne volje postali državljani Jugoslavjie zato, da se lahko v svoji lastni državi kot narod svobodno kulturno razvijamo dalje tako, kakor se pod tujo vlado nismo mogli. Zato jc vsak poizkus, da se naš jezik likvidira bodisi z vsiljerimi učnimi metodami, bodisi po ovinkih, kakor jih svetuje »Slovenski
Podpis kandidata in namestnika na »IzJavi«.
R. M Št. P. — Na izjavi kandidata ali namestnika, da sprejme kandidaturo, zadostuje lastnoročen
podpis, vse drugo sme izpolniti druga oseba.
Reklamacije je vložiti takoi; zadnji dan j«
27. september. V slučaju, da bo treba re!:laiuacijo ponoviti, je potrebno, da reklamacij« takoj vložite. Reklamira sc lahko pri županstvu ustmeno na zapisnik ali pismeno, ali pa pri sodišču, toda le pismeno. Reklamaciji je priložiti dokaze, polno-veliavne listine (rojstni, domovinski list, delavska knjižica itd.). Brez kolkov. Zahtevajte potrdilo o vloženi reklamaciji.
Reklamacija pri županstvu. Županstvo mora reklamacijo rešiti v 5 dneh. Zahtevajte rešitev! Če županstvo ničesar nc odgovori, takoj pritožbo na sodišče! Sodišče bo zahtevalo akt in rešilo zadevo. Župan mora sodišču poslati spis v 24 urah.
Če županstvo izda rešitev in reklamacijo zavrne, gre pritožba takoj na sodišče (najkasneje v 3 dneh). Pritoži se lahko tisti, ki je reklamiral in tisti, ki se ga reklamacija tiče. Pritožbo je vložiti potom županstva, ustno ali pismeno. Županstvo mora dati potrdilo o vloženi pritožbi. Pritožbo mora županstvo predložiti sodišču.
Sodišče končnoveljavno reši in potem ni nobene pritožbe več.
Da se vse to izvede pravočasno, naj se z reklamacijami nc odlaša.
narod«, poseg v naše življenjske narodne kultom* pravice, ki so nam bile po zedinjenju v skupno in lastno jugoslovansko državo trdno zajamčene in so prišle do izraza tudi v ustavi, ki naš jezik smatra za popolnoma enakopraven srbohrvatskemu. Ovin-karske metode so prav tako nedopustne in proti duhu jugoslovanske ustave kakor direktno proti našemu jeziku naperjeni poizkusi — moralno so pa še boij nevredne. Tudi mi pozdravljamo srbske in hrvatske profesorje, ki so k nam prestavljeni, menimo pa, da jugoslovanska vzajemnost zahteva, da se dobro ln z ljubeznijo naučijo našega jezika, kakor se mi srbohrvaškega, kar bodo gotovo tudi storili, ker so bržčas njihovi nazori o jugoslovan-stvu različni od »Narodovih«, ki smatra slovenščino samo kot svoj »ožji« materni jezik!
Darilo poljskih gostov
Ljubljana, 21. septembra (a.) Podpredsednik poljskega senata g. Bogutski je izročil podpredsedniku našega senata g. dr. Novaku 4000 Din zn revne ljubljanske otroke v roke g. župana.
Izletniški vlaki
V nedeljo, dne 24. septembra bo vozil izletniški vlak Ljubljana—Karlovec in obratno po že objavljenem voznem redu. Zainteresirano občinstvo se opozarja, da je obstoj tega izletniškega vlaka odvisen od zadostne frekvence, vsled česar priporočamo, da se izletniki poslužujejo tega vlaka. V slučaju nezadostne frekvence, se bo ta izletniški vlak stalno ukinil. Obenem sc občinstvo opozarja, da jc izletniški vlak na Gorenjsko vozil v nedeljo 17. t. m. zadnjikrat in torej v nedeljo 24; t. m. ne bo vozil več.
Strašna povodenj v Cerknici
Nenadno in hleve ter
narasli Cerkniški potok je povzročil grozno opustošenje - Vodo vdrla v hiše, shrambe er odneslo vse, kar dosegla - Ljudje so se komaj rešili - Nepregledna škoda
Cz Anica, 21 sept.
V noči med sredo in četrtkom je zadel« Cerknico velika nezgoda, voda je zalila ves »podnji del Cerknice, kolikor je leži ob potoku.
Prejšnji dan je bilo vreme zelo lepo. Skoai redke oblake je močno pripekalo soince. Ljudje so bila tako v Cerknici kot v okoliških vaseh na polju — po večini pri krompirju. Popoldne je pa postajalo nebo temnejše ia temnejše. Ljudje so sc oziraii proti Javorniku, ki »o ga vedno bolj zakrivali temni oblaki. Vendar nihče ni pričakoval take nesreče, kot je bila ponoči.
Malo pred polnočjo so padle prve kaplje. Četrt ure kasneje ae je vlil močan dež. Kmalu nato prvi bludu, grom, ki ni ponehaj do zgodnjih jutranjih ur.
Okrog tričetrt na 4 zjutraj so čutili ljudje precej močan potresni sunek.
Nihče ni pričakoval takega razdejanja, koi se je nudilo ljudem, potem ko je glavni naliv jjonehaL
Od pol 5 do 5 je začel naraščati cerkniški potok, ki izvira blizu vasi Podslivnica, in v katerega se steka vsa voda okoliških hribov. Domneva se, da se je kje okrog Sv. Vida utrgal oblak, ker drugače si ni mogoče razlagati, kje bd se vzelo toliko vode, ki zdaj rtoji daleč okrog običajne struge potoka. Tudi v ložki dolini je moralo biti silno neurje, ker je CerknUko jezero preplavljeno, zlasti polovica proti vasi Gorenje jezero. Požiralnik Vel. Karlovica, kjer »o se ie včeraj vršila osaie-valna dela, }e zalit.
Ob pol 5 j« zbudilo ljudi, ki stanujejo v bližini potoka, silno iumen)e vode, ki je narasla za približno dva metra nad normalo. V hipu je začela vdirati v stanovanja, shrambe, hleve, skednje in grozila, da bo odnesla ■ »cboj ljudi, živino in pridelke. Takoj so ljudje začet reševati v prvi vr»ti živino iz ogroženih hlevov. Pri Rakovcu pri mo-»tu so napeli vrv čez cesto da ni razdivjana voda odnesla reševalcev. Pri Kosu (vulgo Farbar) je
▼oda drl« celo skozi okno. Stanovalci se niso mogli rešiti na varno. Cela družina s številnimi otroci se je morala zateči n« peč, ki je edin« ie bila nad vodo. Sosedje so pripeljali na splavu, ki so g« v naglici zbili, lestvo, ki so jo položili skozi okno na peč, da so se po njej rešili prebivalci. Pri isti hiši je odneslo svinjak. Od živine, ki je bila v hlevu, so rešili le voK, dočim stoji ena krava ie zdaj — ob času, ko Vam to poročamo — v vodi.
Voda je zalila cesto med Žumrom in Zgoncem, most, ki leži v sredi med tema hišama, bi voda skoraj dosegla. Pri Hrenovi žagi, kjer je potok širok manj kot 10 m, stoji voda okrog 100 m n« iiroko. Podrlo je pri tej žagi brv in en steber. Največjo škodo so tipali ravno mlinarji in Žagarji, ki jim je zalilo stanovanja, odneslo les (n. pr. pri Logarju do 30 hlodov, pri Šerku okrog 25) pa tudi drugi ljudje, ki jim je poleg vrtov voda uničila mnogo pridelkov, polomila plotove, odnesla drva.
Okrog mostu, kjer je voda drvela od vseh strani, so se nudili strašni prizori. Po razburkani vodi so plavali hlodi vseh mogočih velikosti, goli, ostanki podrtih plotov in hlevov, krompir, slama, seno, priplavale so cele skladovnice drv, čolni, ki so se zaletavali v vogale hii (zlasti okrog Ro-žančeve hiše), med vso to navlako pa si videl tudi kake 4 praiiče, ki jih je voda odnesla. Ljudje so jokali, ko so videli divjanje vode, kot g« v Cerknici ne pomnijo že nad 40 let.
Na Žumrovem vrtu je imelo nekaj vojakov, ki so na manevrih v cerkniški okolici, svoj tabor. Nekaj jih je spalo pod kozolcem, drugi pa na ivi-slih. Voda je podrla šotor, vojaki »o pa morali v spodnjih oblekah loviti po drveči vodi svoje stvari med nalivom. Bili so popolnoma odrezani od «uhe zemlje. Konji — okrog 20 —, ki so bili v hlevu pri Žumru, so stali v vodi.
Okrog 9 dopoldne je začela voda upadati, vendar so ceste ob potoku še zalite, ljudje mečeio umazano vodo iz svojih hiš in gledajo talosino na grozno razdejanje, ki ga je povzročila vod«.
Cesta okrog Žumra je vsa razdrta, pri vrtu g. župana stoji kup hlodov in drv.
Iz Loža in od Podslivnice nimamo še nikskih poročil, vendar, kot se da sklepati, je moralo biti tudi tam zelo hudo. — Ljudje s strahom gledajo v bodočnost.
Jesenski nalivi
Ljubljana, 21. septembra.
Danes je sv. Matevž, ki je po starih vremenskih rekih nekak »znanjevalec jesenskega deževja. Prav v padavinski coni od Bohinja do Ljubljane in Kočevja je jesen, zlasti oktober ona doba, ko pade izmed vseh drugih krajev Slovenije največ dežja v letu. Oktobrski maksimum je prav značilen za to cono, dočim izkazujejo kraja na Štajerskem in zapadna ozemlja prav znatno manjše padavine. Ponoči okoli 22.30 je začelo dežiti. Sprva po malem, toda po polnoči so se zaporedoma vrstili siloviti nalivi med grmenjem in pišem. Davi do 7 je ie padlo 40.6 mm dežja. Nalivi so obsegali ozemlje od Gorenjske proti Dolenjski tja do Zagreba. Oblaki so pridrveli od zapadne strani. Okoli 7.15 so za deset minut nalivi prenehali. Ta treno-tek je porabil zagrebški aeroplan, da se jc spustil v zrak in odplui proti Zagrebu. Nad golovškimi hribi je plul prav mirno in se čez nekaj časa izgubil v gostih oblakih. Dopoldne je v presledkih močno lilo. Popoldne okoli 12.30 je prenehalo in »e je začelo polagoma jasniti. Vreme je zelo nestanovitno. Nalivi so povzročili, da je Ljubljanica moino narasla, prav tako vsi njeni pritoki. Veliko vode se je zbralo nad začasnim jezom pri trimo-»tovju. Tudi vsa betonirana Ljubljaničina struga je pod vodo in voda sega celo nad ilovnatimi iezovi. Na Štajerskem je bilo danes razmeroma prav malo dežja. Maribor je davi zabeležil, da je padlo do 7 le 6 mm dežja. Tudi po drugih krajih na Dolenjskem ni bilo večjih nalivov.
Ziv spomin na Slomška
V nedeljo, 24. septembra se »pet obnavlja Slomškov smrtni dan. Nikjer ni menda več mogoče najti tako verne žive priče, ki bi nam vedela toliko, ali vsaj mogla * tako živim spominom praviti o Slomšku, kakor stari Grega Hrepevnik, rojen 10. marca 1842 pri Sveti Trojici nad Rogaško Slatino. Dane« je torej star 91 let in mu še živi žena Terezija, « katero še nista praznovala zlate poroke, čeprav štejeta oba skupaj 180 let, zakaj Grega se je iz sinovske obzirnosti do svojega očeta poročil šele, ko je bil 46 lel star. Gregor Hrepevnik še vedno dobro sliši, dobro vidi, celo šivanko more udeti brez očal. Lasje na glavi so mu še tako gosti in krepko ukoreninjeni, da bi ga, kakor je rekel, »lahko obesili za lase. pa bi se mu noben
- ■ . .,
h» ne izruval.« Vsak mesec jih ostriže. klobuka pa ni nosil ne pozimi ne poleti nikoli. Edino, kar ga precej obtežuje, je desna noga, ki je od kolena do stopal lesena; ponesrečil se je 1. 1900, ko se je zvrnil nanj poln senen voz. Zato pa hodi toliko krepkeje in živeje njegov spomin, ki nastopi za vsakim vprašanjem s prav vernim in vestnim odgovorom. To bodi dokaz!
»Škofa Slomška sem videl večkrat in na več krajih: v Poljčanah, v Kostrivnici, v Rogaški Slatini. pri Svetem Križu in v Rogatcu. Iz Poljčan »em prvikrat pripeljal škofa Slomška za »17. dan meseca sušca leta 1802 na god sv. device Jederti, da so milostivi knez in škof Anton Martin Slomšek vtemeljili novo cerkev pri Sv. Križu poleg Slatine, prvi kamen blagoslovili ino v fundament položili«, kakor poroča svetokrižka cerkvena knjiga. Takrat so tako lepo govorili, da se je ljudem ob Slomškovi božji besedi zatožilo v srcih in v očeh. Škofov glas je bil srednjeglasen, tako se je moglo tu in tam med množioo slišati ihtenje. Prav tako lahno je bilo tudi škofovo cerkveno petje. Jaz sem bil takrat svojemu očetu cerkveniku pomočnik pri cerkveniških poslih in sem se za vse duhovnike, zlasti še za škofa, toplo zavzemal.« Sledi posebno lep spomin!
»Spominjam se, kako so nas pri tisti pridigi (17. marca 1862) prosili: Bodite pametni! Boditp krotki! Bodite ponižnil« Pri teh besedah, ki nam jih je pripovedoval Hrepevnik. so se mu zarosile oči. da si je moral z robcem otreti solze. Potem je nadaljeval: »Saj so bili škof tudi sami tako krotki in ponižni, tako domači, da se je vse z veseljem zbiralo pri njih. Ne Stepišnik, ne Napotnik, niso bili nikoli tako nekam ljubeznivi z ljudmi kakor škof Slomšek. Toliko mašnikov ni nihče prevozil ko jaz, pa za nobenim mi niso ostali tako lepi spomini kakor za Slomškom. Ljudje so rekli o njih, če ta gospod ne bodo v nebesih, potem ne bodo nobeden.« Ljudski glas je bil pač božji glasi
V prijetnem ganotju so se vnovič zaiskrile Hrepevnikove oči. Pripovedoval je. kako je škofu Slomšku »tregel pri mizi. »Slomšek so malo jedli in od vsake jedi so le malo vzeli. Počasi so izpili merico vina. ki je stala pred njimi. Radi so poslušali vedro govorjenje, tudi sami so kaj veselega povedali vrn^e*; Posobno radi no so razgovarUJi t
gosti na Slatini. Nisem jih pa nikoli slišal, da bi govorili nemško.c Kakor ptico lahne peroti so nesli Hrepevnika prijetni spomini sem in tja in vselej in povsod je bil škof Slomšek častitljivo središče, okrog katerega je Grega « počasno in premišljeno besedo ovijal davne dogodke in doživljaje.
Grega je zmerno izpil požirek vina in vneto povzel besdo: »Kadar so prišli škof Slomšek po duhovnih opravkih v dekanijo, so navadno prenočili na Slatini in drugi dan so se od[>eljali v Rogatec ali kamor jim je kazalo delo. Ko sem bil jaz tistega leta o sv. jederti iz Poljčan pripeljal na SlatiMo, so mi na mestu odšteli šesl srebrnih dvajsetic. Saj sem jih pa tudi tako naglo vozil, da sva prehitela vse voznike in vozove na cesti. Največkrat pa je Slomška vozil Detiček ali Zet i če k, ne vem več dobro, to je »Pri Jerneju« v Poljčanah. Kakšen sin starega Jcrnejca menda še živi, psi mora biti za kakih 8 let mlajši od mene. Ali konji župnika Kalina pri Sv. Križu so posekali vso druge. Takrat sem kočiral dva velika, iskra konja, na katera so bili gospod župnik posebno ponosni. Slomšek so župnika Kalina zelo cenili, menda tudi za to, ker so bili iz Kranjskega.« Škof Slomšek je res rad imel duhovnike iz Kranjskega. Gregor
Hrepevnik je z dolgim pogledom motril svoja dva obiskovalca: »Gospoda, ali nista tudi Vidva od tiste strani?« — »Morda! Le nadaljujte!«
>.Med vožnjo so Slomšek navadno ves čas molčali, premišljali in gledali po lepi pokrajini, ki jim je bila tako draga. Voza pa niso dali prej ustaviti, kakor šele na Slatini. Tedaj so izstopili in so Šli s čvrsto, ravno hojo skozi Slatino, kar k zdravemu studencu, kjer so jim ix vodnjaka zajeli vodo, ki le je zarezala v nos. kakor bi ribal hren. Vedno jih je spremljal kakšen duhovnik, nikoli niso bili brez spremljevalca. Pri gostih so se nekoliko poniudili, drugam med ljudi pa niso šli, ker »e jim je vedno mudilo na delo.« Niste kmalu kje slišali starčka, ki bi o svojih spominih govoril s toliko modrostjo in spoštljivosto kakor Gregor Hrepevnik o škofu Slomšku.
»Kaj bi zdaj še želeli povedati,« se je glasilo zadnje vprašanje, ki je bilo stavljeno živahnemu pripovedovalcu. »Samo to bi še želel, da bi škof Slomšek zdaj v nebesih prosili zn nas.« — »Seveda bodo! Saj so tako obljubili!« se mu je zatrjevalo. »Kakor ste Vi nekoč Slomšku prišli naproti do Poljčan, tako bodo enkrat škof Vnm prihiteli naproti, da Vas odpeljejo na kraj. kjer ni več solza.« Hrepevnik si je olrl solzo in vidno zadovoljen je ponudil v slovo velo, trepetajočo roko. »Pa gospoda prelata Kovačiča pozdravite! Bili so tudi že pri meni!«, je še nn pragu stoječ naročal. Kar je bilo naročeno, bodi s tem izpolnjeno.	S. S.
Avstrijski inzenjerji v Sloveniji
Ljubljana, 21. sept.
Včeraj smo poročali o obisku avstrijskih strokovnjakov v Ljubljani. So to: sekcijski Jef inž. Rudolf Holenia, ministerialni svetnik dr. inž. Ce-cerle, deželni direktor inž. Georga Eichkitz, dvorni svetnik inž. Waldemar Copony, vladni gradbeni svetnik inž. Hugo Rainer in vodja regulačnih del, deželni komisar inž. Fritz Neumaier.
Že od leta 1926 obstoja sporazum med obema državama glede regulacije Mure od točke, kjer tvori mejo med Jugoslavijo in Avstrijo. Mešana komisija je 18. in 19. t. m. pregledala letos izvršena regulacijska dela od Špilja do Gor. Radgone. Ta dela so veljala 3,200.0000 Din in se t« znesek primemo razdeli med obe državi. Lani je avstrij-
ska delegacija, katere predsednik je v Gradcu, povabila našo komisijo na Štajersko ter je razkazal« velika vodno-tehnična dela v Perneggu. Letos so se člani naše komisije revanžirali in so pod predsedstvom načelnika hidrotehničnega oddelka v gradbenem ministrstvu, inž, Pantiča, povabili Avstrijce v Ljubljano, kjer so jim razkazali in tolmačili vsa regulačna dela v Ljubljanici in na Barju. V uradu hidrotehnične sekcije so jim razkazali razne načrte in fotografije, nato pa so jih vodili ob Ljubljanici, da so si mogli ogledati razna dela. Nato so jih povabili na izlet na Vrhniko, snoči pa je bil prijateljski sestanek pri Slamiču, kjer so , bili Avstrijci gostje mestne občine. Danes so v spremstvu naših inženjerjev odšli na Bled, odkoder odpotujejo čez Jesenice v domovino.
Jubilej Laškarjevega očeta
Borovnica, 20. septembra.
Te dni je obhajal Matevž Drašler iz Lašč svoj osemdesetletni jubilej. Mož je kljub osmim križem ie tedna korenina. Duševno čil, dobrega spomina, šaljiv, zlasti v družbi dobre volje, tenkega posluha; še vedno pevec, ki rad kako domačo zapoje.
Naš Matevž se je leta 1878 udeležil tudi okupacije v Bosni in Hercegovini ter je prejel dve odlikovanji. Pred leti je po nesreči izgubil levo oko, radi česar mu je tudi desno nekoliko oslabelo, a kljub temu prime na gruntu še za vsako delo. Tudi je bil svoj čas vnet lovec — in marsikatero srnico je podrL
Njegova življenjska družica Jerica je štiri leta mlajša od njega, a čita še brez očal iz molitvene knjige. Podarila mu je dva sina, kojih eden je kmalu umrl, Joško pa je sedanji mladi gospodar v Laščah. Očetu žive še trije bratje, dva v Ameriki, eden pa je upokojen sprevodnik v Lescah pri Bledu. Tudi ena sestra še živi kot prevžitkarica pod Goro pri Bistri.
Za časa vojne, ko je bil sin Joško vojak na ruski fronti in [»tem štiri leta ujetnik, sta se morala oče in mati pač mnogo truditi doma na posestvu. Bolelo je očeta zlasti, ko so mu med vojno rekvirirali veliko poljskih pridelkov in celih deset glav najlepše goveje živine.
Laškarjeva družina je zgledno krščanska. »Domoljub« in drugi katoliški listi romajo že desetletja v ta tihi doni, kjer žive njegovi stanovalci v najlepšem družinskem miru in slogi. Ne smemo prezreti, da je Laškarjeva hiša gotovo ena izmed tistih gostoljubnih hiš, odkoder ne pride nihče raznih rok. 0 tem bi vedeli povedati neštevilni, i jih je privedla pot na ta prijazni hribček pod krov gostoljubne Laškarjeve hiše.
Ob osemdesetletnici očeta želimo ugledni I.a-škarjevi rodbini obilo božjega blagoslova, očeta-juhilanta pa naj Bog obrani z.dravega in zadovoljnega do skrajnih mej človeškega irvljenj
l
Pred velikim izletom Ljubljančanov
Št. Rupert, 21, sept.
Te dni sta se mudila pri nas tajnik »Krke«, g. Podbevšek in foto-trgovec g. Lojze Šmuc, oba iz Ljubljane. Prišla sta, da uredita vse potrebno za veliki izlet »Krke«, ki se bo vršil za banovinski propagandni teden grozdja v nedeljo, dne 8. okt.
Takoj po njunem prihodu je sklical župan Prah sestanek domačih interesentov v občinski pisarni. Tajnik Podbevšek je obrazložil pomen svojega prihoda in povzal zlasti gostilničarje, da pod-pro propagando »Krke« za Št. Ruperško dolino. Povedal je, da organizira »Krka« posehen vlak in da bo en del izletnikov izstopil na Mirni, drugi pa v Mokronogu. Tisti, ki bodo izstopili na Mirni, si bodo na potu proti Št. Rupertu ogledali starodavni mirenski grad, grad Rakovnik, slovito božjo pot Veselo goro in grad Škrljevo, nakar bodo odšli v Št. Rupert, kjer bodo kosili. Po kosilu žele oditi v zidanice, kjer naj bi domačii postregli izletnikom z grozdjem in z vinom. V zidanicah naj bi se tudi servirala mrzla večerja.
V čast gostilničarjem je treba povedati, da so takoj razumeli velik pomen »Krkinega« propagandnega izleta v Št. Rupet. Izletnikom bodo nudili bogato kosilo z vinom, za večerjo pa celo pohane piške. Kakor je povedal g. Podbevšek, bodo zna-naši stroški za izletnika iz Ljubljane za vožnjo iz Ljubljane v Št. Rupert in nazaj, za zajtrk, kosilo in večerjo 55 Din za osebo, samo za vožnjo pa 35 Din. Ista cena bo veljala tudi za izletnike z Vrhnike, Škofje Loke, Kamnika in Laz in seveda za vse one, ki žive v krajih do teh končnih jjostaj. S potrdilom za vplačani znesek imajo zastonj vožnjo do Ljubljane in nazaj.
Župnik g. Flajnik je poudarjal, da bodo odnesli izletniki iz št. Ruperš-ke doline najlepše vtise. Kljub temu, da je toča precej škodila grozdju, bodo izletniki dobili nekaj grozdja zastonj, sicer pa po 3 Din kg. Tudi pri vinu so gostilničarji popustili, tako d n ga Uouu loviti po 6 Din iiiter.
f ivan Marhelj
»Blagor mrtvim, kateri v Gospodu umr-jejo«. te besede veljajo možu, ki je v četrtek v Podbrezjali na Gorenjskem zatisnil svoje trudne oči. G. Ivan Markelj, posestnik in mlinar, vzoren krščanski oče je mrtev. Kdo ga je poznal in ga ni spoštoval ter visoko cenil. Danes leži na mrtvaškem odru. Ob njem žaluje soproga, štirji sinovi in pet hčera. Pot njegovega življenja je bila polna dela in truda, posebno še ob času svetovne vojne, ko je župa-
noval obširni nakelski občini. Vedno ga je Itolela stiska bližnjega in zato je rad pomagal, kjer je le mogel, lako je lahko izjavil ob koncu svojega življenja: Za delo, ki sem ga \ršil kot župan v svetovni vojni, bom lahko dal odgovor, zakaj raje sem trpel svojo škodo, kakor pa, da bi se okoristil na škodo svojega bližnjega. Moči je zajemal pri Bogu. V nedeljah se ni zadovoljil s samo eno sv. mašo. Kadarkoli je imel priliko je šel k drugi. Ko so mn otroci doraščali, jih je pojjostoma vodil k po-družni cerkvi na Tabor, kjer so skupno od kapelice do kapelice, ki so zgrajene pod milim nebom, molili sv. križev pot. Vzgajal je z lastnim vzgledom, kazen je bila pri njem redka. Marija Pomagaj na Brezjah ga jc večkrat videla klečati pred svojim oltarjem. Zadnja leta, ko je vsled starosti odložil naporna dela, je vsak dan nohitel v cerkev k »v. maši. Zato je bila pa tudi njegova sinrt tako lahka in mirna. Pokojni je bil dolgoleten naročnik »Slovenca« in »I )oinoljulwi<.
Tega vzornega in krepostnega moža, bodo v soboto ob 10. uri položili k večnemu počitku. Bodi mu lahka zemlja domača, duša njegova pa v Bogu naj spi!
Pevski dom v Sneberjah
V Sneberjah. tam za Savo, vse mrgoli; pripravljajo lepo slavnost: dne 24. septembra' bodo blagoslovili »voj novi pevski doiu. To bo za to malo, neznatno naselbino diui prav posebnega pomena. Tam v šmaitnem imajo že ves čas dober zborček, ki vodi vse prosvetno delo v čedni vasici. In ta mali zborček, ti pridni tihi delavci so si poskrbeli že pred leti dosti velik pevski dom. In zdražilo je to Sneberčane, združili so »e s sosedi iz Zadobrove iu ustanovili j>o prizadevanju neumornega predsednika Vodnika svoj pevski zbor, ki je zlasti veličal službo božjo v bližnji cerkvici v Zadobrovi.
Kdo bi popisal vse težave mladega zbora: kje uzeti prostor za vaje, kje dobiti harmonij, kako se vežbati brez pevovodje...? Gostoljubnost člana Avšiča je odprla sobo vajam, požrtvovalni člani so se lotili nabiranja prispevkov in »o kmalu nabrali toliko, da so si mogli z darovi in dohodki prireditev omisliti harmonij. Zn prvo silo jim je priskočil na pomoč pa še pevovodja Zganjar od D. M. v Polju, ki je po dvakrat tedensko hodil jih vežbat in učit.
Tako je stvar rastla in se dvigala. Ampak da ne bi imeli svojega Prosvetnega doma, če ga ima »Škrjnnček« v šmartnem! In so se sešli ter sklenili, dn »e lotijo zidanja. Zopet je pomogel dobri Avšič, ki je odstopil potrebni prostor. Skrbno zasnovane zbirke in posojilo so pripomogle, da so mogli nabaviti si potrebnega materiala. Vso kopanje in zidarska dela pa so prevzeli člani, ki so pozno v noč dan za dnem. teden za tednom ob električni luči delali tako pridno, da se je v surovo dovršenem domu vršil lansko leto že Miklavžev večer.
Polagoma so izdelali in dovršili še ostalo delo tako, da sloji ponosen dom ob glavni cesti in bahavo čaka, da gn v nedeljo. 24. septembra slovesno blagoslove in otvorijo.
Tega dne se upravičeno iz srca vesele vnščnni obeh vasic, kajti novi Pevski dom je očiten glasnik njihove ljubezni do petja in njihove izredne požrtvovalnosti.
Slovesnost bo združena * sveto mašo pri podružnici t Zadobrovi, pri kateri bodo peli združeni zbori vzhodnega ljubljanskega okrožja. Popoldne »e bo vršil pa v proslavo tega lepega slavija v Sneberjih konrert istih zborov, ki bodo nastopili posamič in skupno. Za prireditev se je daleč na okrog zbudilo živahno zanimanje.
Obilo božjega blagoslova pri nadaljnjem delu!
Smrt v hladni Krki
Vavta vas, 20. septembra.
Včeraj kmalu poj>oldne so zapazili ljudje pod strmo skalo v bližini vavtovškega mostu v Krki moško truplo. Potegnili so ga ven in <»pozna.li v njem 20 letnega Silvestra Resnika iz Dol. Straže. Kakor pripovedujejo, je fant v nedeljo 17. septembra popoldne popival s tovariši po gostilnah. Zvečer se je vračal s tovarišem Š. vinjen domov. Ker ni mogel hodiH, ga je tovariš zapeljal na vrt posestnika T. tik ob Krki. Tam je pri vrtni mizici nad vodo zaspal. Ponoči se je v spanju hotel premakniti, pa je zdrknil po skali kakih pet metrov globoko v Krko. V temni noči in zbeganosti sc revež ni vedel kam obrniti in ker ga je skoraj gotovo prijel tudi krč, je žalostno končal. Doma so ga sicer pogrešali, a so mislili, da je odšel v Kar-lovec obiskat brata-vojaka, ker je prej večkrat izrazil ta namen. Težki časi so in gospodarska stiska velika, posledice pijače pa če sto strašne, zato mladina: strezni sel
Poizvedovanj
Dve lovski psici, ena bela, druga rjava, sta izginili 18. septembra v dobrunjskih ali sosednjih hribih. Kdor kaj ve o živih ali ubitih, naj sporoči probi nagradi dr. Fr. Lokarju, odvetniku v Ljubljani.
In je izborna kapljica, kakor se bodo lahko prepričali. Te lepe prilike, da se odpre Šentruperška dolina tujskemu prometu, nikakor ni zamuditi. — Našo dolino je imenoval že Valvazor »paradiž Doieojtke«.
Ljubljanske vesti:
Skrbi bežigrajskih jamarjev
Ljubljana, 21. septembra.
Tam v mestni, do 40.000 kv. metrov obsežni gramoznici, ki leži v kotu Suvoborske ulice in Vodovodne ceste in iz katere je mestna občina pred leti kopala gramoz, kjer se je us'anovila lepa kolonija, ki šteje 07 privatnih barak in 2 mestni baraki in kjer stanuje 262 ljudi, večinoma marljivih ia varčnih, ki so si lastno streho zgradili s trdimi žulji, svojimi prihranki in s jx>močjo posojila, danega od mestne občine, vlada sedaj velika tuga, kam na zimo pod streho in kam naj se preselijo s svojim barakami, kajti ta svet je določen za bežigrajsko osnovno šolo. Abiogi zatrjujejo, da bo mestna občina na svoje stroške s svojimi delavci prestavila barake na Cesto dveh cesarjev. To vprašanje postaja prav pereče, kajti na petkovi seji ima občinski svet odločiti, ali se res ta svet porabi za šolo. Mnogo jo pristašev, ki ho-
čejo prav na tein kraju šolo, češ, da je v središču
bežigrajskega okraja, drugi pa zopet zastopajo stališče, da naj se šola zgradi na kakem drugem mestu, ki bi bil prav tako priročen za vse bežigrajske šolarje.
Bežigrajsko osnovno šolo bodo pač začeli v najkrajšem času graditi. Stala naj bi v gramoznici na kraju, ki leži nasproti državni gramoznici in bi gledala s svojim pročeljem proti severozapadu. Zavzemala bi prostor do barak, ki sedaj stoje v jami. Prostor barak pa bi porabili za veliko igrišče in šolo na prostem. Stroški za šolo so prora-čunani na 0 milijonov Din. Pravijo, da bodo začeli kopati temelj poslopju že to jesen. Uvidevnosti občinske uprave prepuščamo, da postopa z »jamarji« ustrežljivo in jih tam pusti vsaj čez zimo, kajti sedanji deževni čas je pač neugoden za prestavitev barak.
Še o regulaciji Ljubljanice
Ljubljana, 2t. sept.
Kolavdacija letos betonirane struge bo najbrže šele prihodnjo pomlad. Datum določi gradbeno ministrstvo, ki ]x>šlje svojega delegata. Delegat ministrstva bo vodil komisijo-nelni ogled, komisija pa bo pregledala betonska dela in preizkusila kakovost betona.
Pod frančiškanskim trimostjem bodo zgradili še primeren betonski je/, ki bo oviral dotok nesnage na betonirano dno. Jez bo zgrajen tako, da bo mogla voda, ki bo prihajala ob povodnjih, samo čistiti betonsko dno, ne pa do-našati blata. Sedanje jezove iz ilovice bodo odstranili.
Določen je tudi že nadaljni program za prihodnja štiri leta. Leta 1934. bodo betonirali dno Ljubljanice od Frančiškanskega mostu do Brega, do višine Tavčarjeve hiše, leta 1935. od tam pa do Trnovskega pristana in leta 1936. od Trnovskega pristana do Špice. Posebej bo urejeno tudi tovorno in posebej sjiortno pristanišče, leta 1937. pa bodo pričeli z gradnjo velikega modernega jezu pri cukrarni. Ta jez l>o imel dve zatvornici, ki se bosta avtomatično višali in nižali, kakor bo pač voda rastla, tako se bostn zatvornici nižali. Zatvornici bosta narejeni iz debelih železnih plošč in jih bo regulirala posebna naprava.
Glede subvencioniranja regulacijskih del od strani države v prihodnjem letu je imel danes ljubljanski podžupan prof. Jarc daljšo konferenco z načelnikom hidrotehničnega oddelka v gradbenem ministrstvu ing. Pantičem, ki se mudi sedaj v Ljubljani.
Na dna
ljubljanskega življenja
Ljubljana, 19. sept.
Zeleni Henrik je včeraj vozil kaj pisano družbo. Bil je popolnoma zaseden in je notri sedelo 8 oseb. ki so iih spravili v sodne zajx>re. Policijska uprava jih je, 3 moške in 5 žensk, prijavila sodišču zaradi postopaštva in nerednega življenja. Trpka je usoda teh nesrečnikov. Nekateri so že stari znanci kriminala. Povratek v lepo, pošteno življenje jim je pač nemogoč. Vsi so zakrknjeni in cinično pripovedujejo svojega življenja tok. V Nemčiji rojeni Fric je nočeva! v hlevu. »Delal že dolgo nisem. Izgnan sem iz Ljubljane. Prišel sem v mesto samo zato, da bi šel k zdravniku, ker sem bolan na ledvicah.« Je stalen gost zaporov.
Krepki in mladi Lojze, že 19 krat kaznovan: »Od oktobra sem brez dela. Nestalnega bivališča. Pobiram staro železje in ga prodajani.« Njega kratko opisujejo: »Je vlačugar, ki se preživlja zgolj z beračenjem.« — Gorenjski Lojze, že starejša korenina, znanec kriminala, je povedal: »Kaj čem? Ztiam, da ne smem v Ljubljano. Iz Kranja sem prignal v mesto mesarju par volov. Ko sem se vračal, nie je holt prijel policaj.«
Življenje mladih in nesrečnih deklet je žalostno. Prišle so v tneslo, da si pošteno služijo vsakdanji kruh. Zabredle so na stran pota. Stanujejo po barakah in hlevih. Vse cinično priznavajo svoje nepošteno življenje. Pravijo, da se udajajo grehu, ker drugače ne morejo živeti. Ivanka in Gabrijelca, stari 20 let, sta odšli solnčno popoldne na Golovec. Pri studencu nad vojaškim streliščem sta se ustavili. Gabrijelca je pripovedovala: »Nad vojaškim streliščem si je prala perilo Ivanka. Prišla je neka ženska in se kregala, da tu ne sme prati perila, ker je voda pitna in porabna za kuho. Ivanka je perilo sušila. Kar je prišel mož s sabljo in naju prijel. Rada bi se poboljšala. Dela ni za me.«
Pred kazenskim sodnikom so skesano stali. Ne-
srečna dekleta so jokala, drugi pa so bili zakrknjeni. Lojze iz Most ie sodniku prostodušno povedal: »Gospod sodnik! Že 14 mesecev nisem bil na sodišču. Pošteno sem se preživljal. Pobiral sent staro železje in ga prodajal. Nisem beračil.« Ker policijska prijava ni navedla konkretnega dejstva o beračenju, je bil Lojze edini oproščen. Njegova tovariša sta dobila po 7 dni zapora. Hujša usoda je dolelela Ljubljančanko Ivano N. in Turjačanko Ivanko B. Obe kar 14 dni zapora in nato romata v prisilno delavnico v Begunje, to na nedoločen čas. Tega sta se obe silno ustrašili, kajti zavod ima pravico, da taka delomržna dekleta obdrži od 1 leta do 5 let. Ce se dekle dobro obnaša in je marljivo, jo izpuste poprej, drugače jo pridrže 5 let pod svojim varstvom. Druge nesrečnice so dobile 14 dni zapora. Danes je prišla na vrsto kar cela četa postopačev, ki so bili obsojeni na več-tedenski zapor.
Kai ho danes ?
Drama: Zaprta.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek,
Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Kmet, Tyrševa cesta 41.
© Proslave spomina septemberskih žrtev iz leta 1908 so sc nadvse pričakovanje slovesno dovršile. Akcijski odbor čuti prijetno dolžnost, da se javno kar najiskreneje zahvali p. n. častnemu predsedstvu, vsem visokim prosvetnim in duhovnim predstavnikom, vsem sodelujočim društvom in korporacijam, pevskim društvom, mladini in vsem, ki so na kakoršenkoli način pripomogli, da se je spominska slovesnost tako veličastno izvršila. — Akcijski odbor za proslavo spomina september-skim žrtvam.
© Restavracija hotela »Uniona« prenovljena. Restavracijske j>rostore Grand hotela Uniona so v zadnjem času temeljito in zelo okusno prenovili. Restavracija je dobila tudi novo vodstvo v osebi restavraterja g. Mastnaka in njegove g. soproge, ki jamčita za prvovrstno kuhinjo in pristna vina. Otvoritev prenovljenih restavracijskih prostorov bo v soboto zvečer z godbo.
© Vincencijeva konferenca v šiški bo imela v nedeljo 24. sept. širši sestanek, občni zbor. Vršil se bo ob 11. dop. v samost. dvorani. Vljudno vabljeni vsi člani, dobrotniki in prijatelji konference.
© Na strokovni obrtni nadaljevalni šoli za stavbne obrte v Ljubljani, Graben, bo vpisovanje učencev-vajencev dne 24. sept. t. 1., t. j. v nedeljo v času od 8—12. Novinci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo. Oni, ki pa so že hodili v šolo, naj prineso »Izkaz« izza šol. leta 1932-33. Ob vpisu je plačati 22 Din. Opozarjamo gg. mojstre, starše in vajence, da se v nedeljo vpišejo vsi; zakaj le tako bomo mogli učence porazdeliti po razredih do ponedeljka, t. j. 2. oktobra t. 1., ko začnemo že z rednim poučevanjem. Poučevanje se bo vršilo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih v času od 2 do 6 popoldne. Zaradi telovadbe pa bo imel vsak razred enkrat na teden (morda celo samo na vsakih 14 dni enkrat) poučevanje od 1—6 popoldne. — Upravitelj šole.
© Vpisovanje vajencev na obrtno nadaljevalnih šolah v Ljubljani, šolski odbor za obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani obvešča vse mojstre in vajence, da bo vpisovanje na obrtno nadaljevalnih šolali v Ljubljani v nedeljo 24. septembra med 8 in 12 dopoldne pri vodstvih posameznih šol in sicer: za mehanično-tehnične obrti na Ledini, Ko-menskega 19; za stavbne obrti na Grabnu, Cojzo-va 5; za umetne in moške oblačilne obrti na Pru-lah; za ženske umetne in oblačilne obrti v šoli
pri Sv. Jakobu in za vse druge obrti v splošni obrtni nadaljevalni šoli na Vrtači, kjer naj se letos vpiSejo tudi brivci, frizerji in lasničarji, ker je posebna obrtno nadaljevalna šola za brivce, frizer)e in lasničarje v Šiški ukinjena. Šolski pouk se bo pričel s 1. oktobrom. Podrobna navodila prejmejo vajenci pri vpisovanju.
© Esperanlski tečaj zn začetnike bo otvoril »Klub esperantistov v Ljubljani« v četrtek, dne 28. sept. <di 19. Vršil se bo v klubovcm lokalu v Delavski zbornici (I. trakt — nasproti knjižnici:). Učnina malenkostna.
© Važno za vse starše srednješolcev. S 3. oktobrom bomo otvorili tečaje za posamezne učne predmete. Sprejemamo vse nižješolce po jako ugodni ceni. Informacije in vpis vsak dan od 9 do 10 in od 15 do 16 v pisarni Korcpetitorija, Pr*aža-kova ulica 8, II. Pripominjamo, da edino tu poučujejo sami profesorji in da naš zavod ni imel in nima z drugimi sličnimi zavodi nikakih zvez.
© Huda nesreča delavke. Včeraj popoldne je bil poklican ljubljanski reševalni avto v Vevče v tovarniško ambulanco. 36 letni tovarniški delavki Antoniji Moharjevi iz Vevč je namreč stroj pokvaril pri delu obe roki. Na desni roki ji je stroj odtrgal skoraj vse prste, na levi pa tri. Nesrečno delavko so najprej obvezali na ambulanci sami, nato pa jo odpravili v bolnišnico.
© Tlakovanje Bleiiveisove ceste. Uprava ljubljanske občine razpisuje prvo javno pismeno ofer-talno licitacijo za prevzem tlakovanja Bleiweisovc ceste (v sektorju med Gregorčičevo ulico in Aleksandrovo cesto) s trdolilim asfaltom. Licitacija se bo vršila v skrajšanem 15-dnevnem roku, v sredo 27. t. m. ob li v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, soba št. 16, Nabrežje XX. septembra št. 2.
© Zasačen tat. V hiši št. 15 v Derniotovi ulici je bil predvčerajšnjim popoldne zasačen brezposelni delavec Jakob P. Jakob je prišel z namenom, da bi si kaj priberačil, opazil pa je, da v stanovanju Jožefe Merharjeve trenotno ni nikogar. Jakob je hitro izrabil priliko ter si nabral nekaj obleke in drugih predmetov in se nato hotel zmn-zati iz hiše. Na stopnicah pa ga je srečala Merhar-jeva sama in ga vprašala, kje je dobil predmete, ki jih je nesel v roki. Jakob je predrzno odgovoril, da mu jih je v prvem nadstropju podarila neka stranka. Razen Merharjeve pa v prvem nadstropju ne stanuje nihče in je Merharjeva takoj vedela, da jo je Jakob okradel. Jakob je sicer pobegnil, toda za njim se je podal stražnik s kolesom, ga dohitel in aretiral. Jakoba je policija že izročila sodišču.
© Izsledeni napadalci. V sredo smo poročali, da so v torek ponoči neki napadalci napadli v Zgornji šiški- delaven Lenarta Groharja, ki je nezavesten obležal na cesti. Ljudje so ga prinesli najprej na policijsko stražnico, odkoder ga je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Policija je poizvedovala za napadalci ter jih ludi izsledila. Delavec Franc J. je povedal, da so se v ponedeljek zvečer oziroma v torek zjutraj v vinjenosti res stepM na Vodnikovi cesti. Največ jih je izkupil ravno Grohar, ker je baje preveč sitnaril. Policija bo vso stvar prepustila sodišču, ki bo obračunalo s krivci.
© Aretiran slepar. Na opozorilo nekih strank je policija aretirala mlajšega človeka, ki si je dovolil več sleparij in pustolovščin. Mladenič se je izdajal za vinskega trgovca ter izvabil od nekaterih strank gotove zneske denarja. Več strank je ogoljufal na ta način, da je pri njih stanoval in jedel, ko pa je bilo Ireba plačati, se je poslovil kar »po francosko«. Zaenkrat je njegovih sleparij konec.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Drama
Začetek ob 20 Petek, 22. sept.: Zaprlo.
Sobota, 23. septembra: »Pohujšanje v dolini šent-
florjanski, Red B.
Opera
Začetek ob 20
Sobota, 23. septembra: »Pikova dama«. Otvoritvena predstava. Izven. Premijera.
C abonma je zopet odprt, priglasi se sprejemajo v gledališki blagajni v dramskem gledališč u. Gledališka uprava ga je morala ponovno odpreti vsled tega, ker ji na dosedanjih abonmajih predvsem v parterju in na balkonu primanjkuje razpoložljivih sedežev. Pri tej priliki ponovno opozarjamo na izredno ugodnost, ki jo nudi gled. abonma, cene so nizke in celoletna abonnianska odškodnina se plačuje v desetih zaporednih mesečnih obrokih. Priglasi za C abonma se sprejemajo cel teden, prihodnji teden pa ga že uvrstimo v tek predstav. Zato nujno prosimo vse interesente, da 6e čimprej priglase.
Kulturni obzornik
Nova slovenska knjiga o gtedaSišču
»Gledališki zapiski.« Napisal Ciril D e b e v e c.
Tiskovna zadruga v Ljubija-ni. Slovenske poti, VIII, 1933.
Če človek pomisli, da premoremo Slovenci razmeroma obsežno strokovno in beletristično literaturo, ga mora, ko pregleduje slovensko gledališko literaturo, zaboleti dejstvo, da imamo Slovenci le dve knjigi o gledališč. Prva iz leta 1892 je Trste-njakova »Slovensko gledališče«, druga pa »Ljubljansko gledališče v letu 1928«. Posebno značilno pa je, da je najobsežnejše delo o slovenski dramatiki in slovenskem gledališču izšlo v češčini 1. 1925. Češki univ. prof. dr. Fr. Wollmann jo je izdal v Bratislavi pod naslovom »Slovinskč drama«. Če si po štiridesetih letih narodnega gledališča še nismo ustvarili svoje tradicije, je že iz našega položaja v bivši Avstriji razumljivo, čeprav teže opravičljivo. Če si pa nismo ustvarili niti svoje literature, je verjetno, da narodnega gledališča skoraj zaslužili nismo. Upajmo, da prehajamo v lepšo dobo kulturnega razvoja našega gledališča in da bo tretjemu slovenskemu delu o gledališču sledilo v kratkem še katero, ki bo dokazalo, da vsaj zadnje desetletje nismo spali na namišljenih kulturnih lovorikah.
Že v uvodu sto strani obsegajoče knjižice, s približno 380 aforizmi, poudarja pisec, da so njegovi zapiski beležke, ki so nastajale v teku njegovega petletnega delovanja v gledališču. Že njih nastanek izključuje popolnost, ki je pisec tudi ni iskal. Bravec dobi vtis, da je pisano marsikaj takega, kar se tiče naše slovenske javnosti in vseh drugih, ki so v ožjem stiku z našim slovenskim gledališčem.
Poznavalec našega gledališča in naših gledaliških razmer pa čuti, da so zapiski tudi kritika vseh ran in betežnosti, radi katerih trpi naše gledališče v svojem razvoju. Pisec pač prepušča z ugotavljanjem pozitivnih smernic bravcu, da sam prisluhne negativnemu odmevu v naših razmerah. In prav je tako: »Zapiski« naj kažejo v ogledalu idealni obraz, na katerem naj bodo poudarjene vse tiste lepe poteze in lastnosti, ki so spačene v licu našega gledališča.
Kljub temu, da so »Zapiski« za nas in za naše gledališče, pa jim vendar ne moremo odrekati lepe zaokroženosti in izčrpnosli. V siccr drobni knjižici je naložen obsežen kapital temeljitega piščevega strokovnega znanja z bogatimi obrestmi izkustev vred. Ne dvomimo, da bo radi tega postala ta knjižica »vademecum« vsakogar, ki mu je pri srcu vi-j šina našega gledališča. Pravi katekizem pa morajo ! zapiski postati vsakomur, ki ima z gledališčem Ic količkaj tesnejši stik kakor navadni obiskovalec in prijatelj našega gledališča. Vsak jc dobil svoje. Upajmo le, da večina ne bo storila tega, kar se j tako rado zgodi, namreč: videla pezdir v očesu ' svojega bližnjega, bruna v lastnem očesu pa ne.
Pisec je razdelil snov v poglavja, v katerih obdela vsa vprašanja, ki so v kakršnikoli zvezi z gledališčem. S prvim poglavjem, kjer govori o gledališču sploh, pa jc postavil podlago in smcrnice, iz katerih je nujno sledila zgradba in smer vseh ostalih poglavij: »Borba za gledališče velja idealistični igralski umetnosti, velja idealistični drami«, je pisčev čredo. Njegov vzor je etično gledališče v službi morale. Zato po njegovem vse krize gledališč izvirajo le iz krize današnje morale. In prav ima! — S tem pa je že določil ostre moje nalogam in dolžnostim gledališča ter ga postavil na edino pravo mesto v kulturi in umetnosti.
V posebnih poglavjih razpravlja nato pisec o repertoarju, o gledališkem jeziku in govoru, o režiji in režiserjih, o igranju in igralcih ter o insce-naciji. Ta skupina, ki določa principc aktivnega gledališkega udeistvovanja, prinaša precej bridkih ugotovitev za naše gledališka razmere in tudi našo
gledališko upravo. Repertoar je skeleča rana gledališča tudi pri nas. Z veseljem podpišemo pisčevo trditev, da »blagajniškega repertoarja ne prizna«, da razne »privlačnice« še niso ljudske igre in da za zabavni repertoar ne potrebujemo plehkih del, ko lahko dobimo tudi lažjih iger s precejšnjo literarno vrednostjo. — V oderskem jeziku imamo dva mojstra: Cankarja in Župančiča. V govoru pa nujno potrebujemo pravilnik o izgovorjavi našega književnega jezika po zgledu drugih narodov. Pisec poudarja bolj akustični kakor vizuelni moment. Res je: kakor kdo more. Ideal pa se nam zdi enakopravno sodelovanje obeh dovršenih momentom. — »Režija je vsota življenj«, zato je razumljivo, da prav pri njej najdemo toliko diletantizma. Priznavamo, da »idejna režija spada v umetnost, analitična pa v znanost«. Daj Bog, da bi bil »vsak režiser v vsako delo, ki ga režira — zaljubljen«. — Naj govori pisec sam: »Pravo igranje ni pretvarjanje, marveč razkrivanje«, zato je tako malo igralcev umelnikov. »Slovenski igralec pogreša velikih vzorov. Borštnika smo imeli premalo, drugih velikih ni bilo. Ni pa večjih škodljivcev v pravem gledališču, kakor «o igralci egoisti in tako zvani zvezdniki. «Prvak» je pohvala, ki jo jc uvedla za igralce naša neodgovorna žurnalistična kritika.« — »Čim enostavnejša je scena, tem bogatejša mora biti gledalčeva domišljija. In narobe: čim bogatejša jc igralčeva domišljija, tem preprostejšo sceno prenese. Sodobni inscenator mora biti umetnik. Če bi naši gledališki ljubitelji in meccni poznali tehnično ureditev in svetlobno opremo našega dramskega odra, bi gotovo poklanjali vsote tudi v te namene.«
V naslednjem poglavju govori pisec o kritiki, prehodnem členu med aktivno delujočimi faktorji gledališča in pasivno sodelujočim občinstvom. Marsikdaj postane njegova beseda trpka, zlasti zato, ker slab kritik lahko več škoduje kakor slab igralec. Za pravo kritiko jc potrebna poštenost in sposobnost. »Če popušča v kulturnih zahtevah gledališka Kritika, se ne smemo čudili, če popušča tudi gledališko.*
Na vrsto pride gospod »Publikum«, Marsikaj
Nabavite si takoj brošuro
U občinske volitve
Brošura vsebuje:
zakon o volivnih imenikih zakon o občinah uredbo o sestavi kandidatnih list
Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani iu stane 5 Din brez poštnine.
Celje
-0- Obrtna nadaljevalna šola v Celju, V nedeljo 1. oktobra bo zopet pričetek sedemmesečnega pouka na tukajšnji obrtni nadaljevalni soli. Mojstri in mojstrice se vljudno prosijo, da bi bili prvi šolski dan brezpogojno navzoči /si šoloobvezni vajenci in \£.;cnke in pa tudi tisti pomo~n ki u r pemocn.ce, ki v tem šolskem leta l. j do Voi?ca aprila 1934 še ne bodo dopolnili 18. leta starosti; to namreč predpisuje novi zakon o ob rtih v § 298. Že prvo nedeljo se bodo uredili vsi razredi na šoli in je zato neobhodno potrebno, da ne manjka nobenega, zlasti ne onih, ki na novo vstopijo v
šolo. Morebitne želje nekaterih se bodo _ če Ie
mogoče — vpoštevale samo 1. oktobra, zamudnikom se ne bo moglo v tem oziru nič več ustreči, Ves šoloobvezni obrtni naraščaj naj se torej zbere v nedeljo 1. oktobra točno ob 8 zjutraj v poslopju mestne narodne šole. Novinci in novinke morajo prinesti s seboj svoje zadnje šolsko izpričevalo; če imajo ti višjo šolsko izobrazbo, se lahko tudi takoj pridelijo v višji razred. — Uprava obrtne nadaljevalne šole v Celju.
Upravno sodišče v Celju bo dne 4. oktobra t. 1. razpravljalo o pritožbi gg. dr. Korošča in tovarišev.
er Mladina je maniiestirala v sredo zvečer ob priliki 25 letnice nemških izgredov v Celju. Zvečer se je zbralo v Narodnem domu precej občinstva, V imenu kat. dijaštva je govoril g. iur. Rado Mi-klič, v imenu naprednega dijaštva pa g. iur. Tugo-mer Prekoršek. Po zborovanju se je razvil po mestu sprevod in so manifestanti z vzklikanjem slovenskemu Celju in prepevajoč domoljubne pesmi na dostojen način proslavili 25 letnico.
£t Pri včerajšnjem telefonskem poročilu o smrtni nesreči Martina Jernejška se je vrinila pomota. Pokojni se piše Jernejšek in ne Jerinšek,
0 Smrtna nesreča. Občinski revež Josip Ci-lenšek iz Braslovč je padel dne 18. t. m. s skednja 4 m globoko in si zlomil tilnik. Ponesrečenca so takoj prepeljali v celjsko javno bolnišnico, a je včeraj dopoldne izdihnil svojo dušo. N. v m. p.l
JSr Delo je na razpolago pri celjski ekspozituri Borze dela: 1 steklarju, 2 kamnosekom, 2 čevljarjem, 1 dekli, 1 pletilki, 2 natakaricam, 1 natakarici s kavcijo 5000 Din, 1 gostiln, služkinji, 2 privatnim sobaricam, 2 varuhinjam, 2 kuharicam in 4 služkinjam.
0 Pes se je izgubil. Dne 18. t. m. se je izgubil v mestu majhen bel pes, ki sliši na ime »Špicl«. Odda naj se upravitelju hiralnice v Vojniku g. Jerali.
& Šport v nedeljo. V nedeljo bo ob pol 4 popoldne na Glaziji II, odločilna kvalifikacijska tekma med SK Elanom iz Novega mesta in SK Celjem.
Ptuj
Samostanske vesti. Iz kapucinskega samostana v Ptuju je prestavljen v Celje g. pater Anton Vovk. Skozi 9 let je upravljal v Ptuju razne službe, bil je gvardijan, katehet na mestnih šolah in zraven še misijonar. Ptujčanom je žal, da nas agilni in delavni pater zapušča; ohranimo ga v najboljšem spominu. Naš popularni pater in duhovni svetnik g. Lacko Hazeniali je pa okreval in se je vrnil iz ormoške bolnišnice v samostan v Ptuju.
Poroka. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju sta se poročibi Ivan šuster, klepar, in Ivana Godec, šivilja, oba iz Ptuja. Bilo srečno!
Glasbena Matica v Ptuju ima svoj redni občni zbor v soboto 23. t. m. ob 20 v dvorani glasbene šole.
Dečkova nezgoda. Triletni Anton Sagadin, sinček posestnika v Mihovcih, jo splezal na visoko lestvo pri tem pa je izgubil ravnotežje, omahnil je in padel na tla. Pri padcu si je zlomil levo nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico.
mu je povedal pisec v brk. Upajmo, da si bomo kaj zapomnili in držali. Vsem tistim pa, ki jim ni nikdar nič všeč, ki vse vedo in nič ne znajo, velja: »Za povprečnost v dvorani je tudi na odru najvišja vrednota — povprečnost.«
Poglavje o naraščaju ugotavlja, da dobrega igralskega naraščaja manjka. Zdi se nam, da so pis-čeve zahteve o potrebnih lastnostih naraščaja vsaj za naše razmere prestroge. Tisti, ki ga smatra za naraščaj, bi že lahko bil velik igralec ob začetku karijere. Mi nimamo šol in zato bo dosegel naš naraščaj »primerno strokovno izobrazbo« vedno šele na odru. Kljub temu pa velja vse, kar trdi o bridkih posledicah odkrivanja talentov za denar, o težavni poti talentiranega začetnika itd.
V zadnjem poglavju o propagandi, reklami in drugem prinaša mnogo novih misli, ki jih bo moglo zlasti novo ustanovljeno »Društvo prijateljev gledališča« s pridom uporabiti. Krasna je misel, da bi se pripravili dijaki na dijaške predstave že v šoli. Na ta način bo rastlo število prijateljev gledališča, dijašk o stojišče pa pridobilo na ugledu.
Prepričani smo, da bomo vsi, ki spremljamo razvoj našega gledališča s skrbjo in ljubeznijo, veseli »Zapiskov«, čeprav so nas marsikje zadeli v živo. Vsak napredek gledališke kulture je težak, kdor se pa hoče izogniti delu in žrtvam, je navaden tihotapec.	H. J.
Nov srbohrvatski prevod Ivana Cankarja.
Koncem oktobra izide med šestimi knjigami zbirke »Luča«, ki jo bo vsakoletno izdajalo »Profesorsko društvo« v Belgradu, knjiga Cankarjevih krajših novel in črtic v srbohrvatskem prevodu. Prevajavec Tone P o t o k a r je zajemal črtice in novelo povečini iz »Mojega življenja« in »Podob iz sanj«, med temi so najznačilnejše: Leda, Kostanj jiosebne sorte. Sence, Jadae, Tuja učenost, Večerna molilev. Njen grob, Tlčnica, Mladost Utrinek is mladosti, Istrski osel itd. Prevedenih del bo okrog trideset.
Važna odločitev glede stavhinskih
obrtnikov
Stavbinski obrtniki. — V št. 131. našega lista tmo prinesli kratko poročilo o anketi, ki se je posvetovala o zadevi vlaganja in podpisovanja načrtov za stavbna dovoljenja. H koncu našega poročila smo pripomnili, da vsi interesenti napeto pričakujejo, kakšno stališče bo zavzela kr. banska uprava odn, prizadeto ministrstvo.
Zaznali 6ino, da je k temu vprašanju kr. ban-aka uprava v Ljubljani, po svojem oddelku za trgovino, obrt in industrijo, v nekem konkretnem slučaju na nadzorstveni protest Ljubljanske inže-njerske zborice zavzela svoje stališče. — Meseca julija 1. 1. je magistratni gremij sklenil, da se izda stavbno dovoljenje za trinadstropno hišo na osnovi načrtov, katere je izdelal in podpisal znani stavbenik v Ljubljani.
Z ozirom na to je Inženjerska zbornica v Ljubljani, s pismeno vlogo prosila kr. bansko upT., da kot nadzorno oblastvo razveljavi sklep mestnega magistralnega gremija ter stavbnemu oblastvu prepove, da bi v predmetnem slučaju izdalo stavbno dovoljenje na podlagi projekta nepooblaščenega projektanta. Svojo vlogo je Inženjerska zbornica utemeljevale sledeče:
»V smislu § 88 gradbenega zakona more načrte, ki služijo kot osnova za izdajo stavbnega dovoljenja, podpisati edino z zakonom pooblaščeni projektant. Stavbenik se v smislu drugega odstavka § 46 zakona o obrtih, ne sme baviti z izdelovanjem načrtov kot s samostojnim poslom, Izdelovanje načrtov in sploh vse delo do pridobitve stavbnega dovoljena je smatrati kot pripravljalno tehnično delo, ki nima neposredne zveze z izvršitvijo stavbe kot take. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je izdelovanje vložnih načrtov smatrati kot samostojen posel, kakor ga ima v vidu cit. drugi odstavek § 46 o. z. V ostalem gre brez dvoma za zgradbo s statično več nego enkrat nedoločenimi konstrukcijami odnosno s statično težjo konstrukcijo, katerih izračunanje ne spada v učni načrt tehničnih srednjih šol, odnosno ni predmet izpita za graditelje. V smislu določb § 41 z. o obrtih je torej stavbenik upravičen izvršiti tako zgradbo samo na podlagi načrta pooblaščenega
Lipa iz turških časov zgorela
Novo mesto, 20. septembra.
Ko so preteklo nedeljo prišli ljudje v Stopičah iz cerkve, so zapazili, da gori stoletna lipa, ki je stala še iz turških časov tik pred cerkvijo. Ljudem je bilo žal za to lipo, zakaj njih pradedje so pripovedovali, da so v vrhu te lipe imeli sršeni svoje gnezdo tedaj, ko je Turek prihajal v te kraje, in so Turke o,pikali ter tako rešili vaščane. Pozneje so ob lipi sezidali cerkev. Ljudje so si prizadevali, da bi ogenj pogasili, toda lipa je bila v notranjosti trhla in ije gorila s plamenom. Na pomoč so prišli stopiški gasilci. Morali so lipo podžagati, da so mogli ogenj pogasiti in tako rešiti cerkev pred katastrofo.
Koledar
Petek, 22, septembra: Kvatcrni petek. Tomaž Vilonski, škof; Mavricij in tovariši, mučenci.
Novi grobovi
■j- V Ljubljani je umrl g. Bernard Perko, višji železniški uradnik v p. star 63 let. Blagi pokojnik se je rodil v Tolčanah pri Zagradcil. Šolal se je z inštrukcijami. Po maturi je vstopil v službo južne železnice in je služboval po raznih krajih. Bil je 2 leti postajni načelnik v Sežani in 12 let na postaji Videm—Krško. Od tod je bil poklican k ravnateljstvu. Pokojni je bil blag mož, mirnega značaja in zelo skrben oče. Njegov sin dr. Milan je znani zdravnik v Mostah. Pogreb bo v soboto ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Kodeljevo, na pokopališče v štepanji vasi. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
-f- V Ljubljani je po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala gospa Ana Merala, mati g. sodnika F. Merale in tašča tajnika Zadružne zveze g. A. Kralja. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne. Bog ji daj večni mir in pokoj I žalujočim naše iskreno sožalje!
•j- Na Črnučah ie mirno v Gospodu zaspal g. Mihael Podboršek, posestnik in obč. svetovalec. Pokopali ga bodo v soboto ob 3 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje!
V Marenbergu je sredo večer umrla bivša posestnica in gostilničarka gospa Marija Drofenik, roj. Plotscli. Bila je zelo blaga žena, obenem pa zelo radodarnih rok. Naj sveti blagi ženi večna luč, preostalim pa naše sožalje!
— Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josef« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vode izborno urejuje delovanje črev.
Osebne vesti
— Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v operativni oddelek glavnega generalnega štaba: peh. podporočnik Emanuel Bor-čič; za upravitelja skladišča 45. p, p., kap. II. razr. Filip Bokun; za upravitelja skladišča ljubljanskega vojnega okrožja, peh. kap. I. razr. Dragoljub Po-povič; za veterinarja 21. samostojnega topniškega oivizijona, veterinarski poročnik Slavko Hudolin; za vodnika 2. divizijona 9. topniškega polka, topniški poročnik Martin Prelog; za vršilca dolžnosti intendanta 2. planinskega p. p., intendantski podporočnik Ivan Gračan; za vrSilca dolžnosti knjigovodje intendance poveljstva kosovske divizijske oblasti, nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Josip Bogdanič; na službo v tehnično skladiščni odsek inženjersko-tehničnega oddelka ministrstva vojske in mornarice, nižji voj. uradnik III. razr. inž. tehnične stroke Josip Novak; za vršilca dolžnosti upravitelja inventarja nepremičnin poveljstva Boke Kotorske, inž. poročnik Josip Bajcar; za vodnika 2. čete inž. bataljona Boke Kotorske, inž. poročnik Franjo Zaje, in za sekundarnega zdravnika rentgenološkega oddelka stalne voj. bolnišnice II. armijske oblasti, san. kap. II. razr. dr, Aibert Huaak.
inženjerja ali arhitekta in to samo pod pogojem, ako si za dotične konstrukcije zagotovi sodelova- i nje pooblaščenega inženjerja ali arhitekta. O kakih pridobljenih pravicah ne more biti govora, ker so pravice in dolžnosti gradbenih obrtnikov po prejšnjih predpisih v smislu drugega odstavka § 46 z. o obrtnikih izenačene s pravicami in dolžnostmi stavbnih obrtnikov po novem obrtnem zakonu. V tem pogledu se sklicujemo na ponovne predstavke te zbornice, v katerih je zbornica podrobno obrazložila to svoje v zakonu zasnovano stališče.«	;
Na to vlogo je kr. banska uprava dala sledeče pojasnilo:
»Ni točno stališče, da sme po § 88 gradbenega zakona z ozirom na § 46 obrtnega zakona, podpisovati samo pooblaščeni inženjer. Nasprotno sme graditelj in celo zidarski, tesarski ter kamnoseški mojster izvršiti načrte zgradbe, ki jo ima postaviti. Niti se ne more zanikati pravica graditelju, da izdela tudi vložne načrte. Kaj drugega predstavlja seveda izvrševanje načrtov po osebah, ki teh načrtov ne izvedejo in se torej bavijo s takšnim delom kot samostojnim opravilom, t. j. takšnim opravilom, ki ne predstavlja v danem primeru dela graditeljske delavnosti. Pa tudi v tem primeru je treba ločiti med izvrševanjem načrtov in njih predložitvijo na gradbeno oblastvo v imenu in s podpisom izdelovalca. Dočim ni mogoče braniti izdelovanje načrtov onim, ki so kriti z obrtno pravico, je pa v smislu strogega predpisa § 46, ki velja brez izjeme za stare in nove obrtne pravice, dovoljeno vlagati, t. j. predlagati gradbenemu oblastvu načrte samo po: 1. pooblaščenih inženjer-jih, 2. graditeljih takrat, kadar prevzamejo tudi izvršitev dotične zgradbe.«
Ker je mnenje kr. banske uprave kot nadzorstvenega oblastva obenem tolmačenje predpisov obrtnega zakona glede obsega obrtnih pravic pooblaščenih stavbinskih obrtnikov, opozarjamo na to tudi podeželska stavbna oblastva in vse prizadete interesente. — Skušali bomo slediti tudi nadaljnjemu razvoju te zadeve.
Mariborske vesli:
24 jjurjev za 4 kovače
Za današnje čase .skoro neverjetna kupčija: 24 jurjev za predmet, vreden 4 kovače. Priča
£
ia dovolj nazorno o neverjetni lahkovernosti, ii je še dahes tako ukoreninjena. Zgodba se jo odigrala včeraj na policiji in potem na sodišču. Neki mariborski posestnik je čital v časopisju poročilo o raznih sumljivih kupčijah s ponarejenim kokainom, ki so se zadnje čase dogajale v Mariboru. Pogrelo ga je, kajti tudi on je posodil nekomu na dva aivoja »kokaina«,
Ostale vesti
—	Pojasnilo. Da ne bo treba na vse strani odgovarjati, kakšno rokavico je pobral g. dr. Lapajne Živko, ki mi pošilja »Poslano« v včerajšnjem »Slov. Narodu«, sporočani, da sem kot zastopnik škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano vložil proti imenovanemu gospodu tiskovno tožbo radi klevete. Sicer pa se z g. dr. Lapajnetoni Živkom nisva še nikoli srečala. Dr. Krek Miha.
—	Pozor pred agenti! Te dni se je pojavil v Novem mestu starejši človek, ki hodi od hiše do hiše in prodaja sv. pismo. Oovori, da oznania Kristusov evangelij, da bo dovršil svoje poslanstvo tedaj, ko bodo ljudje bolj spoznali Boga in sveto pismo, katerega prav 011 deli med ljudi! To sveto pismo je anglikansko, ljudem pa govori, kakor bi bilo katoliško.
—	Pogorela je v Črnem vrhu, župnija Struge, v noči od ponedeljka na torek parna žaga Ivana in Milana Klun iz Ribnice na Dolenjskem. Pogorela je ludi stanovanjska hiša za delavce in hlev. Ker žaga ni obratovala i« tam gori zdaj nihče ni stanoval, sodijo, da je bilo nalašč zažgano.
—	Nesreče na Dolenjskem. Lenarčič Ivan 6-letni posestnikov sin iz Gabrijel pri Tržišču," je (loma preveč razposajeno skakal. Spodtaknil se je ob neki predmet, padel je in si zlomil desno roko pod komolcem. — špelič Franc, 86-letni občinski revež iz Dobrniča, je šel prenočevat k nekemu kmetu na hlev. V temi pa je padel na tla in si zlomil rebro. — Zgonc Anton, posestnik iz Dol. Stare vasi pri Škocjanu, je pomagal pri sosedu popravljati zidanico. Med delom pa mu je padla deska na glavo in ga hudo poškodovala. Vsi trije se zdravijo v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji.
u, l>rj 8labi Prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Franz-Josef« voda izborno toli važno delovanje črevesa.
—	Previdnost je mati modrosti. Pišejo nam: Neki Kamničan si je v Ljubljani nakupil poln nahrbtnik piškotov, kanditov in drugih sladkih dobrot, da jih bo potem prodajal na stojnici po sejmih, tržnih dneh in o praznikih. Nahrbtnik je bil težak, da ga je komaj nosil po Ljubljani. Tako natovorjenega s sladkim bremenom £a je kar na lepem ustavil na cesti neznan možak in ga obsul s pokloni in vljudnimi vprašanji; kako in kaj, da ga pozna, da je iz Kamnika in kako družina ali je pri zdravju, ali je dober zaslužek, ali se obetajo kaj boljši časi in če ne bo zameril, ako ga povabi na pol litra. Nagovorjeni je debelo gledal, ker mu je bil tujec popolnoma neznan, vendar pa mu na noben način ni mogel odkloniti vljudnega povabila. Pri žlahtnem dolenjskem cvičku se je Kam-ničanu že zdelo, da nekoliko pozna tujca. Saj jc bil pa ta tako ljubezniv in prijazen, da ga je bilo res kar sama dobrota. »Na kolodvor greste? Potem imava isto pot. Pa tako težak nahrbtnik nosite, dovolite, da vam pomagam, močnejši sem.« In tako sta korakala na kolodvor. Med potjo pa se Kamničan spomni, da mora v bližnji trgovini še nekaj naročiti. Neznanemu »znancu« naroči, na) gre kar počasi naprej in ga počaka na kolodvoru, sam pa stopi v trgovino. Ko je prišel na kolodvor, je seveda zastonj iskal »znanca« po peronu in po vagonih. Ta se je medtem že bogve kje sladkal z dobrotami, ki jih je našel v nahrbtniku. Tako sc zgodi marsikomu, ki preveč zaupa in pozabi na moder izrek, da je previdnost mati modrosti.
—	Ločen zakon. Prejeli smo: Pravoslavno veliko duhovno sodišče je s sodbo št. 15091. ki je postala pravomočna in izvršna, ločilo zakon med Žarkom M. Joksičem. vcletrgovcem iz Belgrada. in Petko r. Majdič iz Celja v korist Jok-siča. Hčerka Milena mora ostati pri očetu g. Joksiču.
—	Mlad je še, pa že poznan po Temeniški dolini. To je Čož Franc, doma iz Slare gore, še šoloobvezen. ki jo pa vsake kvatre enkrat obišče. Že večkrat je pobegnil z doma, se klatil po primskov-ški okolici in prosjačil, Navadno se je držal pri sorodnikih in znancih. Zadnje čase pa jo jc popihal v Stično, odkoder ga je oko postave pripeljalo nazaj v domači kraj. Pa ni vzdržal dolgo doma in že je vzel popotno palico, pa hajdi med svet, tako se je žc fant privadil »pridobitnemu« poklicu. Fant je star ti let, visok približno 130 cm, ima svetle jase in nosi precej obnošene hlače dokolenke in raztrgan suknjič. Kdorkoli bi ga videl ali kaj vedel o njem, naj to javi šolskemu upraviteljstvu na Primskovem pri Litiji.
_ Sadno vino ali sadjevec. Spisal M. Humek, zalomila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 10 Din. — Knjiga jc prirejena po najnovej- '
Umorjen sredi ceste
V Spodnji Koreni so se zbrali proti večeru pri nekem posestniku fantje ter moževali med seboj. Pa je prišlo do spora med Janezom Krajncem na eni ter skupino fantov, v kateri so bili posestniški sinovi Anton Veber, Živko Franc, Živko Konrad ter brata Konrad in Marko Kocbek, na drugi strani, ki se pa je kmalu
Solegel. Ko je bil prepir že končan, je prišel še auezov brat Franc Krajnc. V noči so fantje odšli, le brata Krajnca sta se še pomudila pri posestniku. Pričela sta se krnnln odpravljati. Komaj pa jc Janez Krajnc odprl vežna vrata ter pomolil glavo v odprtino, je priletel od nekod iz teme udarec ter ga občutno zadel. Naglo je zaloputnil vrata ter se umaknil v sobo. Videč nevarnost, ni hotel oditi proti domu; Franca Krajnca pa nenadni napad ni oplašil. Odpravil sc jc kljub temu proti domu ter izginil v temi. Naslednje jutro ga je našel posestnik Jane/. Sabeder iz Spod. Dupleka, ki se je vračal domov, ob poti med Diiplckom in Korono mrtvega. Truplo je bilo že hladno. Na glavi jc imelo zevajočo rano, segajočo v možgane. Zagonetna nasilna smrt je vzbudila v celi okolici veliko razburjenje. Orožniki so aretirali vse omenjene fante, ki so se v usodni noči prepirali /. Janezom Krajncem. Vsi zanikajo krivdo. Preiskava se nadaljuje.
□	»Težave našega šolstva«. O tem bo predaval v sredo dne 27. t. m. ob 8 zvečer v okviru društva »Šola in dom« nadzornik dr. Poljanec v dvorani kina Apolo. Vstopnina prosta. Vabijo se vsi starši in učitelji. Oni, ki imajo želje ali predloge, se naprošajo, da jih oddajo pismeno pred ali pa po predavanju gosp. predavatelju.
□	Šola Glasbene Matice v Mariboru. (Popravek tiskovne pomote.) Našo včerajšnjo objavo popravljamo v tem, da je diplomirani konservatorist za cello, klavir, petje g. Oton Bajde in ne Ropaš.
□	Za revne dijake je daroval preko podpornega odseka tukajšnje »Panonije« bivši narodni poslanec Franjo Žebot 115 Din. Bog plačaj! Živeli posnemovalci!
□	Malo odziva. Doslej se je javilo na pozive poštne uprave za prednaročbo detektorskih aparatov, ki jih bodo dobili abonenti zastonj, če se zgradi v Mariboru radijska oddajna postaja, šele 196 oseb. Po proračunu uprave ijubljanske radijske postaje pa bi moralo znašati število novih abonentov v Mariboru in okolici okoli 3000, da bi se mariborska oddajna postaja obrestovala in tudi nekaj donašala. Najmanj 2000 naročnikov bi bilo k dosedanjemu številu še potreba, da bi dobil Maribor obljubljeno postajo. — Je pa seveda težko agitirati med ljudmi za nekaj, kar je šele obljubljeno. Če bi zgradila ljubljanska postaja svojo oddajno podružnico v Mariboru prej in šele potem pričela zbirati abonente, bi bil odziv gotovo mnogo večji in bi brez dvoma dosegel proračunano število.
□	Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru naznanja, naj pridejo za šolo vpisani vajenci in va-jenke po dodelilne listke od 24. t. m. (nedelja) dalje vsak dan dopoldne na mestno načelstvo. Za navodila za novo šolsko leto se zberejo potem vsi v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. ob 9 zjutraj v svojih šolah, oziroma razredih.
□	Postaje na mestnih avtobusnih progah bodo dobile nove označbe s tablicami, ki bodo vidnejše od sedanjih. Poleg tega bodo pa imele še praktično novost, da bodo kazale odhodni čas vseh na isti progi obratujočih avtobusov. Potniki se bodo tako mogli informirati na vsaki postaji o odhodu ozir. prihodu avtobusa.
□	Goril Okoli 18 so zdrvele v sredo zvečer motorke mariborskih in okoliških gasilcev proti Limbušu, kjer se je žarilo nebo. K sreči pa sta goreli samo dve kopici sena in slame, last posestnika Franca Robiča. Po dveh urah gašenja, ki so se ga udeleževali mariborski, studenški in pekerski gasilci, je bil ogenj zadušen. Škoda je znatna, ker sta bili kopici veliki. Ogenj pa je bil verjetno podtaknjen.
□	Razne licitacije. Danes dopoldne ob 11 se vrši na mestnem poveljstvu druga licitacija za oddajo mesa za mariborsko garnizijo. Dobava se pričenja s 1. oktobrom. — Dne 30. septembra bo v Št. Ilju na licitaciji prodati gradbeni materijal od bivše obmejne finančne stražnice.
□	Za motorni promet zaprto. Na prehodu Ko-roščeve ulice v Vrbanovo, oziroma na pričetku drevoredne poti in ceste proti Kamnici ter na drugem koncu omenjene ceste v bližini gostilne Lavrenčič so se pojavile opozorilne tablice, da je prevoz za motorna vozila na tem delu ceste prepovedan. Tablice je dal namestiti avtomobilski klub. Na ta način se bo končno odpomoglo neprestanim pritožbam izprehajalcev, ki so se jezili v poletju radi prahu, v zimi in grdem vremenu pa radi brizgajočega blata, ki je letelo izpod avtomobilskih koles.
□	S plačanim stanovanjem deložiran. V Vinarski ulici so deložirali družino brezposelnega invalidnega delavca. Postavili so pohištvo iz stano-
ših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim rav-najmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in vpo-rabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro najtopleje priporočamo.
—	Pri lepem ali slabem, gorkem nli hladnem vremenu, prehladu smo vedno izpostavljeni. Ker pa je prekin jen jc vedno v zvezi z neprijetnimi in škodljivimi |)osledicami za zdravje, moramo gledati na to, da ie bolezni takoj v kali že uničimo. V ta namen služijo dandanes različna sredstva. Najbolj poznano sredstvo pa. ki prehlad hitro in sigurno nrc-/enc, pu so že nad 30 let znane Aspirin tablete.
—	Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
sta bila vredna po zatrjevanju dotičnegi 52.000 Din, 24 jurjev v prijetni zavesti, da je napravil dobro kupčijo. Iz strahu pred kaznijo je skraja molčal. Končno pa je jeza vendar premagala strah in včeraj je prinesel oba zavoja na sodišče. Povedali so mu, da sta oba zavoja najbrže vredna kvečjemu samo štiri kovače. Za vsak slučaj bodo dali vsebino še kemično preiskati. Takih kupčij se je izvršilo v Mariboru menda še več.
vanja na dvorišče, kjer ga je ponoči dodobra zmočil dež. Deložacija se je izvršila kljub temu, da ima stanovalec po njegovem zatrjevanju plačano stanarino do 1. oktobra.
□ Prijeten zapor. V zaporih ptujskega okrajnega sodišča je bilo prijetno, ko je nadomeščal na dopustu se nahajajočega ječarja sodni služitelj Lojze K. Jetniki ki so bili takrat pod ključem, teh časov gotovo ne bodo pozabili, pa tudi Lojze jih bo pomnil, saj so ga spravili pred okrožno sodišče v Mariboru, ki ga je včeraj sodilo radi prestopka zoper službeno dolžnost. V obtožnici mu je državni pravdnik očital, da je izpustil dva jetnika iz zapora ter šel z njima popivat v gostilno. Seveda ne na svoj račun. Kasneje so se vrnili nazaj na okrajno sodišče, pa ne v zapor, ampak v pisarno, kjer so popivali dalje. Končno je posodil ječar enemu jetniku svoje kolo, da se je zamogel odpeljati domov, odkoder se je šele naslednjega dne vrnil v keho. Sam pa je z drugim jetnikom nadaljeval obiske v ptujskih gostilnah. Zadeva pa je prišla na dan in Lojze jo je skesano priznal, seveda z nekaterimi olepšavami. Sodnik mu je prisodil še sprejemljivo kazen: mcsec dni zapora, pogojno za dobo enega leta.
Kamnik
Ponovno opozarjamo na cerkveni koncert, ki ga izvaja pevski zbor Glasbene Malice ljubljanske v nedeljo, dne 24. t. 111. v dekanijski cerkvi v Kamniku. Začetek koncerta je točno ob 16. Spored obsega orgelske skladbe, ki jih igra prof. Matija Tome, dalje govor kaplana Mihaela Jenka o Jakobu Petelinu Gallusu iii 8 mešanih Gallusovih zborov, ki jih poje pevski /.bor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča. Predprodaja vstopnic je v Kamniku v trgovini Slatner v Kamniku in pa v trafiki Bremšak na Sutni. Občinstvo iz okolice Kamnika opozarjamo na ugodno železniško zvezo. Vlak pride popoldne v Kamnik ob pol 3 in odhaja ob pol 6 zvečer, ko je koncert že končan. Opozarjamo pa na točni začetek ob 16.
Kamniški občinski očetje se le poredko sestajajo k seji, ponavadi koinaj vsake tri mesece. Za ponedeljkovo sejo je vladalo še posebno zanimanje, ker je bila označena kot zadnja pred bližnjimi volitvami. Zupan g. Kratnar je v svojem poročilu naglasil, da je komasacija občin izvedena, 111 sicer pri kamniški občini tako, kot je sklenil občinski odbor. Poudaril je, da gre za to posebna zahvala g. poslancu Cerarju in g. okr. načelniku Voušku, — Za popravilo tunjiške ceste je dobila občina 50C0 Din iz brezposelnega fonda. Cesto bo treba še pred zimo temeljito posuti in dokončati vsa dela. — V reklamacijski odbor sta bila iž»-voljena gg. Rebernik in notar Zevnik. — Ustanovitev Jadranske straže se prepusti prihodnjemu obči nskemu odboru. V zadevi organistove plače je odločila banska uprava, da mora kamniška občina prispevati lelno 3815 Din, če oslane sedanji organist. Čc pa pride nov organist, se prispevek zviša na 5793 Din letno. — Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da trošarino na alkoholne pijače pobira in kontrolira nastavljenec občine. Za to nalogo je bil določen gosp. Malovrh, ki je tudi odložil mesto občinskega odbornika. Prošnje nekaterih gostilničarjev za pavšalni odkup občinske trošarine |e odbor odklonil. V občinsko zvezo so bili sprejeti trije prosilci in sicer gg. Miloš Kramar, Tone Knaflič in Albert Uršič, Ker je bil za 20. uro sklican volivni sestanek, je župan prekinil pičlo uro trajajočo sejo, ki se bo v kratkem nadaljevala.
Skofsa Loka
Naša mestna občina j,- povabila /a nedeljo, dne _!4. t. m. na gostovanje /.liani slovenski koroški pevski zbor i/ Borovci j, ki slov i kot na jboljši moški zbor slovenskega Korotana. Pevci gostujejo v soboto zvečer v Tržiču in prispejo s posebnim avtobusom v nedeljo popoldne ob pol b v .Škofjo Loko, kjer jim bo na Glavnem trgu prirejen sprejem. Pevci bodo nastopili zvečer ob 20 z izbranim programom slovenskih narodnih pesmi iz Roža v dvorani Sokolskega doma. Obeta se krasna narodna-kulturna prireditev in srno prepričani, da bodo meščani in okoličani napolnili dvorano in s tein pokazali j svojo ljubezen do narodne pesmi in svoje sini-j pati je do bratov i/. Korotana. Vstopnice se dobe I tudi v predprodaji.	•
1 Dvojni jubilej. Pred kratkim je obhajal gosp. Janez Langerholc dvojno slavje, na katerega so ga njegovi prijatelji primerno počastili. Minulo je namreč 25 let, odkar je stopil pred oltar s svojo soprogo Marijo in 30 let, odkar je prvič začel prepevati v čast božjo na koru župne cerkve. Moški cerkveni zbor mu je na predvečer slavja priredil ganljivo podoknico in domačo slavnost v gostilni pri gosp. Matevžu Ziherl. Slavljenec vsled ganotja kar ni mogel do besede. Čestitkam njegovih prijateljev se pridružujemo in gosp. »Lovaču« želimo še dolga in srečna leta življenja.
Naše ceste so vedno polne prahu in vendar smo kar obdani od same vode . . . Prosimo!
V Društvenem domu na Sp. trgu otvarja podružnico svoje pekarne gosp. Krošl. Priporočamo.
Osebna ve. t. Namesto premeščenega fin. preglednika g. Mateliča je dospel iz Kočevja v isti stopnji g. Mestelj Kari. Preselila so je iz škofje Loke zdravnica dr. Elza Soss in sicer v Ljubljano
Šoštanj
Volivni imenik je razgrnjen v pisarni mestne občine 111 je tam vsakomur na vpogled. Popravki vohvnega imenika (reklamacije) se morejo zahtevali sanio še do srede 27. septembra.
»Lovski blagor...« Na torkovi lovski brakadi je padla kot lovska trofeja v naših krajih redka žival copra domestiea, v ljudski govorici imenovana tudi koza. — Ta vest se je hitro raznesla po mestu. Občinstvo veselo, lovci pobili.
Napad s sekiro. Pri Tajniku v Lokovici stanujeta najemnika Brišnik in Tomazin, med katerima je vladalo že dalje časa sem hudo sovraštvo. V nedeljo popoldne sta sc zopet spopadla. Brišnik je segel po sekiri in z njenim hrbtom treščil nasprotnika parkrat po glavi, Toma7inovo stanje 'e nevarno)
Moderen puščavnih in svetnih
Dne 1. decembra 1916 »o divji Tuaregi v Sahari ustrelili svojega najboljšega prijatelja in največjega dobrotnika: Charlesa de Fou-caulda. Življenje tega izrednega moža priča, du se morejo najlepši, junaški značaji razviti do vse svoje veličine ravno v veri:
Charles de Foucould se je rodil dne 15. septembra 1855 v Strassburgu kot sin višjega gozdarskega uradnika. Komaj trileten je izgubil svoje starše. Postal je len učenec in že v šoli se je izneveril svoji veri. S težavo je prišel na vojaško šolo St. Cyr, ki jo je zapustil kot poročnik. Po veseljaškem življenju pri huzarjih v Pont-a-Moussonu, je prišel s svojim polkom v Algerijo in moral slednjič zapustiti službo. Naslednje leto, ko je bilo treba zatreti neko vstajo, je znova vstopil v polk in pokazal na bojnem pohodu v puščavo izredno hrabrost in sposobnost za prenašanje naporov in vsakršnega pomanjkanja. Po vojni je hotel v znanstvene svrhe potovati v južno Algerijo, in ker v ta namen ni mogel dobiti potrebnega dopusta, je izstopil iz vojaške službe.
Za s*voje potovanje se je Foucauld preoblekel v Žida, se naučil arabščine in hebrejščine in si za vodnika najel nekega rabina, ki je bil že večkrat v Maroku. Po trimesečni pripravi v Alžiru je dne 20. junija 1883 pod tujim imenom prekoračil mejo prepovedane dežele. Naslednje leto meseca maja se je nahajal zopet na francoskih tleh. Za seboj je imel dolge mesece nepopisnih naporov in neštetih smrtnih nevarnosti, zato pa so bili znanstveni usipehi njegovega potovanja neizmerne važnosti. Ugotovil je 40 geografskih dolžin in ravno toliko širin in izvršil 3000 višinskih merjenj. Ko je leta 1888 objavil svoja raziskavanja, je bil na mah svetovno slaven mož; svet ni vedel, ali naj občuduje njegovo znanstveno točnost in vestnost ali pa njegovo odpornost proti nepopisnim težavam in poina nkanju.
A puščava mu ni dala miru in ga znova vabila, še enkrat je prepotoval južni Alžir. Ko se je vrnil domov, je bil »lačen in žejen vere«; kajti videl je bil, kakšno moč črpajo Maročani iz svoje vere. Tako je v njoin umrl lahkoživec.
Nato ga je hrepenenje vodilo v Sv. deželo. Leta 1889. se je vrnil v domovino in meseca januarja naslednjega leta je prosil za sprejem v trapistovsko opatijo Notre Dame des Neiges. Tu je preživel kot brat Alberih pet trdih mesecev noviciata, nakar so ga na njegovo prošnjo poslali v opatijo Cheikle pri Akbesu v Siriji. Orient ga pač ni več izpustil. Postal je vzor redovnika in osivel novinski mojster je izjavil, da v pol stoletju svojega redovnega življenja ni bil še našel duše, ki bi bila tako »popolnoma usmerjena na Boga«.
Meseca septembra 18% so ga poslali v Rim, da bi študiral bogoslovje. Foucauld pa ni hotel postati duhovnik, in to zaradi svoje velike ponižnosti. Zato je izstopil iz reda, kjer ni mogel najti popolnega uboštva, ki ga je želel, ne tiste Ozkosti, o kateri je sanjal. (Ali ni v tem dvojem: ljubezni do uboštva in prostovoljni niz-kosti — ponižnosti — edini lek za rane, na katerih izkrvaveva sedanja družba?) Papež Leon XIII. ga je odveza] njegovih obljub. Foucauld je hotel postati puščavnik, a je poslušal nasvet in odslužil tri leta premisleka kot samostanski hlapec — mežnar, vrtnar in sel obenem — v Nazaretu in Jeruzalemu. Služil je za kosec kruha in malo sadja; ležal je na goli deski.
Zdaj se je le vdal nasvetom, da naj postane duhovnik. Vrnil se je v opatijo Notre Dame des Neiges, kjer je dovršil bogoslovje in bil dne 15. junija 1901 posvečen v mašnika. V predidočih duhovnih vajah je bil prišel do prepričanja, da bodočih dni ne sme preživljati v ljubljeni Sveti deželi, marveč med dušami, ki so »povsem bolne in najbolj zapuščene«. Njegovo mesto je v Maroku, kjer ni niti enega katoliškega duhovnika. Spominjal se je mnogoštevilnih svojih tovarišev, ki so umirali v Afri- I
ki brez duhovnika. Tako je tedaj zaprosil generala belih očetov, da bi se smel naseliti v nekem majhnem garnizijskem kraju v zapadni Sahari.
Zdaj se je imenoval »brat Karol Jezusov«. Nekega dne je dospel /. majhnim vojaškim spremstvom v oazo Benni Abbes in si postavil majhno kapelico in meniško izbico, da bi mogel sprejemati puščavske |>otiiike. Hotel je biti brat vsem kristjanom in mohainedanom. Pa tudi to mu še ni bilo dovolj, marveč je hotel moha-medansko človeštvo i/preobrniti ali vsaj za to pripraviti (»t. V* ta namen je hotel obiskati v prvi vrsti pastirska plemena v južni Sahari. Načrt je bil spričo vseh dosedanjih neuspehov fantastičen ali gigantski. To je tudi vedel. Tod« hotel je biti zgolj pripravijalec poti. Pohajal je na izvidna potovanja daleč v puščavo kot spremljevalec vojaških ekspedicij in mogel biti zadnja tolažba številnim umirajočim in pomoč ranjenim.
Na teh pohodih je prišel v ožji dotik z divjimi Tuaregi, katerih ozemlja še ni bil prestopil noben misijonar. Tam si je leta 1905 na strmem bregu izsušene reke, v višini 1494 m nad morjem, postavil puščavsko zavetje in postal dobrotnik, prijatelj, zdravnik in svetovalec divjakov. Obiskoval jih je v njihovih šotorih in na pašnikih in jim postal neobhodno potreben. In ti divji sinovi puščave so opazili, da je bil »poseben božji prijatelj« in mu poklonili svoje zaupanje, kar jim je povračal z vsemi mogočimi dobrotami, ki so bile v njegovi moči.
Toda svetovna vojna in sveta vojna vesoljnega mohamedanstva st« dvignili na noge tudi Tuarege. Francozi so skušali sicer pregovoriti Foucouldn. da bi se umaknil v bližnjo trdnjavo. A ta je hotel ostati na svoji postojanki. In ni mu bilo treba dolgo čakati na zaželjeno nasilno smrt — umrl je kot modern svetnik v puščavi!
Pred zborovanjem Zveze narodov in razorožitvene konference v Ženevi: Spodaj (od leve na desno): francoski zunanji minister Paul-Boncour, angleški zunanji minister sir John Simon in francoski ministrski predsednik Daladier; na sredi: ameriški pooblaščenec Norman Daviš, predsednik razorožitvene konference Henderson, nemški minister za propagando dr. GoebbeLs; zgoraj nemški zunanji minister dr. Neurath in češkoslovaški zunanji minister Beneš.
------77--i--—- J.......r	■ j«'." "' V"
IIIli
Pred konferenco treh kraljev v Sinaii : Levo romunski kralj Karol, spodaj na sredi jugoslovanski kralj Aleksander L, desno bolgarski kralj Boris; zgoraj kraljevi dvorec t Sinaji.
Sredozemsko morje zvežejo z Atlantikom
Francozi, se zadnje čase zelo zanimajo za zgradbo 400 km dolgega prekopa, ki bi vezal Sredozemsko morje z Atlantikom in segal od mesteca Narbonne do Bordeauxa. S tem bi skrajšali morsko pot za približno 1850 km in bi bil prekop tudi ogromne strategične važnosti, saj bi postal Gibraltar brezpomemben. Na sestanku inženjerjev v Toulousi so predložili tozadevne načrte, ki so v taki meri navdušili francosko javnost, da so takoj ustanovili nacionalno ligo za gradnjo prekopa »obeh morij«. Prekop bi bil spodaj 60 m širok in na površini 120 m ter bi 6tal okoli 15 milijard frankov. Izvzemši največje transportne ladje »Nor-mandie« in »Ile de France« bi lahko pluli po njem vsi francoski parniki. Tudi bi zaposlila Francija z gradnjo te vodne poti mnogo brezposelnih in dvignila razne manjše industrije. Vožnja od Sredozemskega morja do Bordeauxa bi trajala komaj 30 ur.
Francoska revija »Science et la vie« pa opozarja merodajne činitelje še na neko drugo važnost prekopa, v katerega bi prinašale reke in potoki sladko vodo. Parniki, ki plovejo po morju, izgubljajo s časom na hitrosti vsled neštetih morskih polžev in koral, ki prerastejo stene parnika. čiščenje pa stane včasih do dva milijona frankov. Vsi ti stroški bi se lahko znižali z eno samo vožnjo po prekopu, ker bi morska bitja v sladki vodi poginila in odpadla s sten.
Promet po morja najcenejši
Znana revija »Die Umschau« pri občuje zanimive podatke, ki jasno osvetljujejo prometne prilike v Nemčiji. Po tej statistiki je morska plovba najcenejša, in znaša prevoz vsake tone po morju na kilometer vožnje samo 9 par.
Rečna plovba je dvakrat dražja in stane prevoz vsake tone 18 par. Še dražji je transport po železnici. Stroški so 4 do 6 krat večji kot pa pri morski plovbi. Najdražja so pa navadna vozila. Poljedelstvo težko občuti ceno 9 Din na tono in kilometer. Razmerje bo s časom še neugodnejše. Kajti na tisoče inženjerjev deluje na izboljšanju morske, rečne in železniško vožnje, dočim se za poljedelska vozila nihče ne briga, in porabijo le-te nad četrtino vseh dohodkov.
Zmagovalec na avtomobilskih tekmah za veliko
it« av ^U&IVIII ICIWII<U1 ZJA	VeiLKO j —	f
nagrado Češkoslovaške republike v Brnu:	Nemec	morda primitivnim,
Burgaller.	'	liziranim« narodom.
I	.................., .......».^.^»j,.
Največja harmonika na svetu: akkordion v nekem pariškem cirkusu. Harmonika je visoka 2.5 m in njen zvok je tako močan kakor mogočen orkester.
Slovanska kri v Nemčiji najstarejša
Na nekem oknu cerkve sv. Jakoba v S4et-tinu je naslikan krst sinov plemiške družine Domislav, ki ga je izvršil škof Oton Bam-berški dne 25. oktobra 1124. Tepic in Borante Domislav sta bila prva Pomorjanca, ki sta se bila dala krstiti. Družina Domislavov živi še danes v Stettinu, pod imenom Domizlaff. Že 1. 1924. je obhajala 800 letnico svojega obstoja. Sedanji starešina družine je tajni višji poštni svetnik Georg Domizlaff. ki je v svetovni vojni načeloval nemški vojni pošti.
Na svetu je največ kristjanov
Vseh kristjanov na svetu je okoli 710 milijonov, ali 37% vseh vernikov. Za njimi so številčno najmočnejši budisti s 300 milijoni ali s 15.8%. Njim slede hindi z 240 milijoni, in islamci z 235 milijoni. Judov živi na svetu samo 14 milijonov, dočim so sešteli po celem svetu komaj 30 milijonov brezvercev, ki ne pripadajo temveč v prvi vrsti »civi-
1'ožig nemškega parlamenta pred sodiščem: Zgoraj levo: deželno sodišče v Leipzigu, kjer se vrši glavna razprava; na sredi senatni predsednik dr. Biinger, predsednik sodišča; desno holandski komunist Marinus van Lubbe, glavni obtoženec. Na sredi, levo nemški komunist Torgler, ki je požig zasnoval. Spodaj od leve na desno bolgarski komunisti Tanev, Dimitrov in Popov; plenarna dvorana po poiaru; višji državni pravdnik dr. Werner, zastopnik obtožbe. — Razprava se je začela ii. i a « ii prisostvuje na »tolana tnozenukih &a»aikaxj*Y.
Mesto Corpus Christi v Teksasu — USA —, ki ga je ob strašnem viharju zalila voda. Povodeoj je nastala na ta način, da je vihar hrumel po dolini reke Rio Grande navzgor in zajezil voda. U *o m nato rajdila du uzam Uu. O.dus tousa^a ao slrotna.
Gospodarstvo
<1
v
Žitna tetina v Evropi
Položaj na svetovnem litnam trždftču fe v znamenju negotovosti in nejasnosti. Manjkajo namreč tisti činitelji, ki navadno vplivajo na poživljenje kupčije. Splošna negotovost svetovnega političnega stanja, i ezerviranost (vzdržnost) ponudnikov in kupcev, zlasti pa dosedanji ponesrečeni poskusi za ozdravljenje gospodarske krize ne raoreijo zboljšati dosedanjega mrtvila v trgovini. Ne pomagajo niti ugodne vesti o evropski in neugodne o ameriški žetvi.
Poročila o letini v Združenih državah Amerike
so stalno slaba. Tam pričakujejo, da bo letos najslabši pridelek pšenice v zadnjih štiridesetih letih; skoraj enaki so izgledi za rž, ječmen in koruzo, radi česar bo predvidoma nastalo pomanjkanje žita za krmo.. Zadnje deževje v nekaterih pokrajinah ni na prvotnih cenitvah ničesar spremenilo. Prav malo boljše je v Kanadi, kjer je suša zavzela ogromen obseg. Dosedanja mlatev je dala izredno sla.be uspehe. Tamkaj ne beležijo od leta 1901 tako neugodnega vremena za razvoj žita, kakor je brilo letos. Tem obupnim vestem iz Severne Amerike so sc pridružile slične iz Južne Amerike in Avstralije. V Argentini ovira velika suša razvoj pšenične po-setve, kakor tudi ječmena, koruze in Lanu. Iz Avstralije poročajo o izredno slabem stanju vseh po-setev. Naravno je, da ta neugodna poročila iz večine žitorodnih delov sveta zelo slabo vplivajo na svetovni žitni trg, ki tudi radi lega ne kaže nikake živahnosti.
V nasprotju s temi vestmi pa poroča Mednarodni agrarni zavod v Rimu zelo ugodno o letini v evropskih državah. Dosedaj je prejel cenitve iz 17 držav. Glasom teh je letos pričakovati za 2.9 milijonov ton več pšenice kot lani. V številu teh držav pa niso vštete Češkoslovaška in Poljska, kateri tudi javljati o zelo dobri žitni letini. Mednarodni agrarni zavod je na podlagi teh poročil mnenja, da bo letošnja žitna letina precej prekosila tudi lansko, četudi se je že ta smatrala za rekordno. Ker je bila vedno Evropa glavna odjemalka za ameriško in avstralsko žito, ima pa letos tako bogato ietev, da ga ne bo mnogo več potrebovala, zato ni pričakovati znatnega uvoza.
Toda bogata žetev v večini evropskih držav je imela za posledico, da so te storile ukrepe v varstvo uporabe njih domačih pridelkov, da zaščitijo kmeta in mu zagotovijo vsaj znosljive žitne cene. Tako zahtevajo Bolgari vpeljavo žitnega monopola, četudi bi se lahko vzgledovali na slabih izkušnjah, ki jih je s tem načinom doživela Jugoslavija. Anglija skuša uvesti mere za omejitev uvoza žita, da s tem prepreči namere tistih evropskih držav, tki na različne načine pospešujejo njega izvoz. Danska je kontingentirala uvoz vsega žita. Na Madjar-skem je vlada dala kmetom možnost, da lahko plačajo svoje davke z žitom. Te in slične odredbe pričajo o velikih gospodarskih težavah, s katerimi se morajo boriti ne samo izvozne, ampak tudi uvozne evropske dežele, da spravijo v promet in potrošnjo
letošnjo bogato žitno letino. S temi ukrepi hočejo tudi preprečiti, da ne bi kmetovalci, kakor je to običaj po žetvi, ko kmet rabi denar, vrgli na trg preveč blaga in s tem pritisnili na cene.
Vsa ta dejstva vplivajo, da je v zadnji dobi izredno malo povpraševanja po pšenici ne samo pri nas, ampak po vseh svetovnih žitnih tržiščih. Zlasti ni nikakih kupčij za poznejšo dobavo, ker pri današnji negotovosti svetovnega političnega položaja ne more nikdo tvegati kakih dolgoročnih mednarodnih sklepov. Za takojšnjo dobavo se še najdejo kupci, zlasti v Zcdinjenih ameriških državah, kjer je radi slalbe letine zelo malo ponudb. Toda to so samo krajevni primeri, ki ne morejo poživiti svetovne žitne kupčije.
Razen navedenih prilik je na gospodarsko-poli-tični položaj odločilno vplivalo tudi dejstvo, da so ameriške Združene države opustile določbo o najnižji ceni za žito, ki so jo uvedle 31. julija. Nekaj časa je sicer ostala še odredba, da gibanje cen na žitni borzi ne sme od enega dne do drugega prekoračiti 5 centov za bušel (27 kg), toda tudi ta odredba je bila ukinjena. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene in kažejo bolj znake za popuščanje; izjemoma so le pri takojšnji dobavi nekoliko nategnile. Tak primer se je pojavil v zadnjih dneh na Angleškem, ko se je cena pšenici na borzi v Liverpolu nekoliko dvignila na 50 centov. To jc povzročila objava londonskega pšeničnega sporazuma, po katerem bi se morala doseči cena od 63.06 centov. Toda do te cene je še daleč, kajti svetovne cene se ne dajo diktirati od zelene mize.
Da se kmetom zagotovi primerna cena za pšenico, so skoraj vse evropske države uveljavile primerne odredbe. Uvozne države so zvišale uvozne carine in zmanjšale uvozne kontingente, agrarne dežele so pa poskrbele za primerno financiranje domače žetve v začetku kupčij. Tako je Češkoslovaška storila sklep o lombardiranju velikih količin pšenice, da ne bi nenadna velika ponudba blaga takoj po žetvi pritisnila na cene. Romunija je odredila, naj Narodna banka stavi na razpolago znesek 90 milijonov lejev za financiranje žetve. Madjarska sprejema od kmetov pšenico namesto denarja za davke. Tudi druge države so ukrenile potrebne mere v zaščito producenta. Naša država pa žal ni ničesar drugega storila, kakor da si je zagotovila mal izvozni kontingent v sosednje države. Če bi le Privilegirana izvozna družba pokupila takoj po žetvi tiste količine pšenice, ki jo namerava izvoziti po prednostnih carinah, bi s tem vsaj preprečila padec cen izpod normalne višine.
Želeti bi bilo, da se merodajni činitelji pravočasno zavedo, kako ogromno škodo povzročijo našemu kmetijstvu s tem, da ne poskrbijo za primerno stalnost cen tam, kjer se to lahko da doseči. Saj je dovolj dobro znano, da slabe cene kmetskim pridelkom vplivajo neugodno na vse ostalo naše narodno gospodarstvo.
Zanimivo predavanje. V četrtek zvečer je predaval v Zbornici za TOl v Ljubljani svetovnoznani strokovnjak g. Ernest Oldenbruch o najnovejši tehniki v sobo- in črkoslikarstvu, pleskarstvu, ličar-stvu in dekoracijski tehniki v splošnem. Predavanja se je udeležilo lepo število interesentov, ki so si z zanimanjem ogledali razstavo njegovih del. Njegova dela kažejo nov način vporabe barv in sploh moderno tehnično popolnost v tej stroki. G. predavatelj je predaval že v raznih državah, celo v Ameriki. Ima v Kritzendorfu pri Dunaju celo svojo strokovno šolo. Prav je, da se zavod za pospeševanje obrti tako briga za obrtniško izobrazbo.
Avstrijski motorni vozovi za Jugoslavijo. Z Dunaja poročajo, da bo v začetku oktobra-prišel v Jugoslavijo 1 avstrijski motorni voz za poskusne vožnje. Od uspeha poskusne vožnje so odvisna naročila.
Tovarna dežnikov v Dolnji Lendavi sklicuje občni zbor za 2. oktober ob 11. Bilanca za 1932-33 izkazuje zmanjšanje dolžnikov in naložb v Poštni hranilnici, blagovne zaloge so pa narasle. Upniki so se znižali od 1.9 na 0.9 milj. Cisti dobiček znaša 0.22 (0.23) milj. pri glavnici 10 milj.
Razstava vina in sadja v Belgradu. Razstava vina in sadja v Belgradu obeta biti res velika prireditev. Vrši se od 7. do 15. oktobra na tehnični fakulteti na površini 3000 mJ. Za razstavo vina in žganja se ne plača taksa, pač pa postane razstavljeno blago last uprave razstave. Razstavljeno blago bo tudi po strokovnjakih ocenjeno in razdeljene bodo nagrade. Informacije daje uprava državne razstave vina in sadja v Belgradu, poštni predal 646. Razstavo prireja glavna Zveza vinogradnikov in sadjarjev v Belgradu.
Hrvatsko zadružništvo 1927—1932. Iz poročila zagrebške trgovsko-industrijske zbornice za 1932 posnemamo o gibanju združništva na njenem področju tele podatke (za prejšnja leta smo jih vzeli iz prejšnjih poročil). Kreditne zadruge vpisi 32, izbrisi 5, nabavljalne vpisi 16, izbrisi 1, konzumne vpisi 9, razne vpisi 50, izbrisi 7, skupno 107 vpisov in 13 izbrisov, torej prirastek 94 zadrug. Zadnja leta je bilo (31. decembra vsakega leta) število vpisanih zadrug naslednje:
1927	1.307	1930 1.522
1928	1.367	1931 1.614
1929	1.469	1932 1.708
Prirastek je bil največji leta 1929, ko jc znašal 102 zadrugi.
Razsodišče zagrebške zbornice je v letu 1932 doseglo višek s 16.200 tožbami za 45.76 milj. Prejšnje leto je bilo vloženih le 15.612 tožb za 43.24 milj. Din.
Tezavriranje zlata v prvi polovici leta cem nemška revija »NVirtschaft und Statistik« na nad dve milijardi mark.
Vpis v zadružni register: Gospodarska zadruga krojaških mojstrov, r. z. z o. z., Maribor (načelnik Besak Anton).
Borza
Dne 21. septembra 1933.
Denar
Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Curiha, Nevvvorka, Pariza in Prage. Popustila sla Berlin in London, narasli pa so tečaji Amsterdama. Bruslja in i rsta.	. , ,.
Avstrijski šiling zaključen v Ljubljani po 8.80. v Zagrebu 8 65 in v Belgradu 8.575 in 8.55. Grški boni v Zagrebu 38-39 (33.50), v Belgradu 37 den.
I jubljana Amsterdam 2307.63- 2318.99, Berlin 1363.47-1374.27, Bruselj 798.02-801.90, Curih 1103 35—1113.S5. London 177.30—178.90, Ncvvvork 3674 94—3703.20. Pariz 223.82-224.04, Praga 160.56 -170 42. Trst 300.24 302.64.
Curih. Pariz 20.2025, London 16.03, Newyork 338. Bruselj 72, Milan 27.125, Madrid 43.15. Amsterdam 208.225, Berlin 123.15, Dunaj 72.54 (56.75),
Stockholm 82.90, Oslo 80.00, Kopenhagen 71.80, Praga 15.305, Varšava 57.70, Atene 2.94, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.08.
Pariz. Ob 11.45. Newyork 16.77, London 79.60.
London (začet.). Pariz 79"/i«, Newyork 4.7475.
Zlato v Londonu 132/9.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila slabejša in so tečaji večinoma bili nižji ko! včeraj. Tudi promet je bil slab in je znašal samo 1000 dol. 1% Bler. pos. in 75.000 begi. obveznic na zagrebški borzi.
Med delnicami se je danes na zagrebški borzi popravila Trboveljska od 70—90 na 80—100, dočim je na dunajski borzi r>opusti!a od 12.05 na 11.30.
Ljubljana. 7% invest. pos. 50 den., agrarji 27
—29, vojna škoda 244—246, begi. obv. 37—39, 8% Bler. pos. 35—36, 7% Bler. pos. 30—31, 7% ix>s. DHB 4S—52.
Zagreb. Državni papirji: Vojna škoda 244—246. 6% begi. obv. 36.50—36.75 (36.50, 37), 8% Bler. pos. 32—35.50, 7% Bler. pos. 30—30.50 (30). -Delnice: Priv. agr. banka 230 bl„ Sečerana Osjek 170 bl„ Impsx 50 den., Trboveljska 80—1C0.
Belgrad. Narodna banka 3600 den., 7% invest. pos. 52 den., vojna škoda 245—246 (245, 245.50), 12. 243 bi., 6% begi. obv. 37.65—37.80, S% Bler. pos. 35.75 bi., 7% Bler. j>os. 31.50 bi.
Dunaj. Donavsko-savsko-jadran. prior. 53.15, Narodna banka 139. Alpine 10.75, Rima 21.85, Sta-veaz 0.40, Steg 15.25, Trboveljska 11.30.
Živina
Ljubljanski sejem 20. sept. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 114 (17) konj, 95 (35) volov, 46 (23) krav, 19 (8) telet in 118 (52) prašičkov za rejo. Cene so bile neizpremenjene kot sledi: voli I. 4—4.50, II. 3-4, 111. 2.50-3.50, krave debele 3—4, klobasarice 1.50—2.50, teleta 5—6 Din za 1 kg žive teže. Prašički za rejo 160—250 Din.
Hmelj
POZIV VSEM HMELJARJEM,
ki so prodali svoj pridelek na podlagi pismenih kupnih pogodb, blaga pa sedaj, ko hmeljske cene padajo, kujjci nočejo prevzeti, da v najkrajšem času jx>šljejo Hmeljarskemu društvu v Žalcu ali originalne. ali pa overovljene prepise kupnih jx>godb. da zainore društvo tozadevno ukreniti potrebno.
Žalec, dne 20. septembra 1933.
Hmeljarsko društvo za Slovenijo. *
Savinjska dolina: V hmeljski kufičiji Iraja prej-koslej mirno razpoloženje. Pri slabem zanimanju in povpraševanju so cene nekoliko oslabele in se plačuje zadnji čas za prvovrstno blago 70—75 Din, za drugovrstno 65—70 Din. za slabše tudi nekaj manj. Vkljub temu, da so producenti precej rezervirani ter prodajajo le počasi in previdno, se računa, da je do sedaj prodanega iz prve roke že do 60% letošnjega pridelka. Ker so pričeli židovski prazniki, pred prihodnjim tednom ni računati z živahnejšo kupčijo.
Sj)lošno: Na vseli tržiičih je zadnji čas razpoloženje zelo mirno in so tudi cene oslabele. Radi letošnjih razmeroma visokih cen se pivovarska industrija drži zelo rezervirano in še vedno odlaša z nakupovanjem v večjem obsegu iu izjropolnilvijo svojih zalog. Prav tako se -e odlaša z nakupom za ameriški račun, ker tam hnieljska kupčija še miruje in je vsaka kalkulacija za izvoz v Ameriko radi stalnega j>adanja tamkajšnje valute zelo negotova, ludi zamotani devizni predpisi zelo otežkočujejo razna nakazila in tako povzročajo pomanjkanje jkj trebne gotovine. Splošna negotovost v vseli pravcih otežkoča obče vsako dalekosežnejšo kalkulacijo. Položaj je zalo zelo nejasen in do skrajnosti zamotan. Vsekakor se z živahnejšo kujxijo računa šele za pozne i c.	»Slov. hmeljar«.
Naša reprezentanca proti Švici
Jugoslovanska nogometna zve/.a je na pred-Binočnji seji definitivno določila jugoslovansko nogometno reprezentanco, ki se bo v nedeljo v naš: prestolnici borila pioti švicarski ena|.'or'ci. Naše moštvo bo takole sestavljeno: Spasič—dr. Ivkovič, Tosič—lArsenijevič, Gayer, Marušič—Tir-nanič, Kragič, Vujadinovič, Kokotovič.
Naši igralci — v kolikor niso iz Belgrada — so včeraj odpotovali, Švicarji pa dosjiejo danes ter jim naša prestolnica pripravlja svečan sprejem. Belgrajski športni krogi računajo, da bo nedeljsko tekmo, z ozirom na njeno izredno važnost, obiskalo 12 do 15 tisoč gledalcev. To je zelo verjetno, kajti za tekino ne vlada samo v Belgradu, ampak tudi v drugih krajih naše države velikansko zanimanje in bo udeležba tudi iz teh krajev precejšnja.
Kako bomo odrezali napram Švioi se povprašujejo vsi športniki in celo oni, ki ae za sjx>rt običajno ne zanimajo dosti. Težko je reči. Po zadnjih uspehih ali boljo rečeno neuspehih naše državne reprezentance, bi morali dati prednost na vsak način Švicarjem. Toda baš za to borbo je pa naša enajstorica tako sestavljena, da moramo imeti popolno zaupanje vanjo. Po večletnih in bridkih preizkušnjah smo vendar prišli do tega, da morajo v reprezentanco najboljši od najboljših neglede na klub, kateremu prij>adajo.
Švicarji igrajo po sistemu črke W tako, da sta krili in center vedno spredaj, zvezi pa zadaj. Oni igrajo izredno hitro, med katerimi je najhitrejše levo krilo Fon Kenel, rekorder na 100 m, ter ga imajo naši igralci še dobro v spominu iz Curiha. Napad in sploh vse moštvo odlikuje daljo precizno podajanje in so v stanju prenesti žogo od gola pred gol, ne da bi so je nasprotnik količkaj dotaknil. Najopasnejša sta brata Abeglen, ki streljata iz vsake jjozicije, kakor to delajo običajno tudi ostali igralci. Njihov način igre je sicer koristen, a ima tudi slabe strani, zlasti, če se točno ne izvaja. Na belgrajskih trdih tleh bodo imeli pa precej težkoč. kajti oni so navajeni na igrišča, ki so s travo poraščena.
Naša enajstorica je prav dobra. Napad ne kombinira dosti, pač pa strelja iz vsake pozicije, kar je za dosego zmage še najbolj koristno. Ilalf-linija ima najboljše moči, kar jih imamo. Obramba je zanesljiva.
Moštvo jo — kakor rečeno — prav dobro sestavljeno, sedaj pričakujemo samo še zmage. Z nedeljsko zmago bi mogli vse dosedanje neuspehe zadnjih let popraviti in tudi Švicarjem bi se mogli revanžirati za njihovo zmago v Curiliu, ko so jim naši podlegli s 4 : 1. In kar je morda šo bolj važno: Z nedeljsko zmago bi so tudi kvalificirali za svetovno nogometno prvenstvo, ki se vrši prihodnje leto v Italiji. Nedeljska tekma ie za naš nogomet torej iz dveh vidikov izredno važna in zato želimo našim fantom pojjolnega uspeha.
*
Dcčman Tone, znani ljubljanski športnik, odličen lahkoatlet in smučar, se nahaja točasno na poljski visoki šoli za telesne vaje v Varšavi, kjer ostane mesec dni kot izredni slušatelj. Želimo mu obilo usfiehov in da bi svoje znanje, ki si ga bo tam pridobil, uspešno ufiorabljal med našimi športniki.
Evropsko prvenstvo v dviganju uteži
Od 29 prijavljenih inozemcev se jih je oglasilo na startu samo 16, Nemčija pa jih je postavila 15 tako, da je v celoti tekmovalo 31 težkih atletov za evropsko prvenstvo v dviganju uteži, ki se je vršilo preteklo soboto in nedeljo v Esse-nu. V peresni in lahki teži so zmagali Nemci, po eno zmago so si izvojevale Francija, Luksembur-ška in Češkoslovaška; v končni klasifikaciji je zmagala Nemčija z 18 točkami. Tekmovalo se je v peteroboju, ki jo obstojal iz levo in desnoroč-nega potega, obojeročnega teznega dviga, potega in sunka. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Peresna teža: 1. W6Ipert (Nemčija) 420 kg (62.5. 65, 90, 87JS, 115); 2. Miihlberger (NVmčija) 410 kg; 3. Schafer (Nemčija) 397.5 kg.
Lahka: 1. Thiersch (Nemčija) 447.5 kg (70 72.5, 85, 95, 125); 2. Hebig (Nemčija) 442.5 kg (70, 70, 95, 95, 122.5); 3. Blank (Švica) 430 kg.
Lahka srednja: 1. Alleene (Francija) 497.5 kg (77.5, 87.5, 87.5, 107.5, 137.5); 2. Ismayr (Nemčija) 492.5 kg (75.5, 77.5, 100. 100, 140); 3. Jordan (Nemčija) 470 kg.
Težka srednja: 1. Scheidler (Luksem-burška) 407.5 kg (80. 82.5, 105, 97.5, 132.5); 2. Vogt (Nemčija) 495 kg (80, 80, 100, 102.5, 132.5); 3. Biervvirth (Nemčija) 485 kg.
Težka: 1. Becvar (Češkoslovaška) 552.5 kg (90. 82.5, 102.5, 117.5, 100); 2. Luuhaar (Estonska) 587.5 kg (90. 80, 100, 115, 152.5). 3. Strass-berger (Nemčija) 525 kg (75. 82.5, 122.5, 107.5, 137.5).
Kaj počnejo bokserske zvezde? Carnera pride
prihodnje dni v Evrojx>. Jeseni se bo boril v Rimn z evropskim prvakom Paolinom, toda ne za svetovno prvenstvo.
Schmeling pa je zopet odšel v Ameriko; s seboj jc vzel tudi svojo soprogo, ki bo tam sodelovala pri filmu.
Francois Sybille bo brand svoj naslov evropskega prvaka v lahki leži 22. oktobra v Rimu proti Italijanu Cleto Loccatelli.
Evropski prvak v mušji teži Praxil!e Gyde bo dobil kot prvega nasprotnika najbrže Emila De-gand-a. Degand je prvak Belgije. Dvoboj sc ho vršil 15. oktobra v Valcncienne,
Sharkcy že zopet premagan. Bivši svetovni bokserski prvak Jack Sharkey hoče na vsak način doseči, da bi se zopet mogel boriti za najvišja naslov v tej športni panogi, za svetovno prvenstvo. V to svTho se je bori) 18. t. m. v Chicagu proti King Lewinskv-ju, a jc bil v 10. rundi po točkah premagan. Glede na ta poraz so šanse bivšega svetovnega prvaka za borbo za naslov svet. prvaka brez dvoma zelo padle.
Amerikanec Medica, o kalerem sm > včeraj poročali, da je postavil nov svetovni rekord v plavanju na 800 m, je tudi na 10C0 m postavil nov svetovni rekord s časom 12:43.6. Torej je plaval boljše kakor Kitamuras, ki jc rabil za isto progo 12:45.6 in katerega čas ie ludi ni bil priznan kot svetovni rekord. Vsekakor je pa Makino dosegel na 800 m holiši čas kot Medica, ker *c preplaval to progo v 10.08.6. Tudi ta rezultat .e ru priznan k Ol k ve lovu rekord.
Lahkoatletski miting M adjareka—Poljska. V
Katovicah se je vršil lahkoatletski miting med madjarsko in poljsko državno reprezentanco, v katerem so zmagali Madjari z 47.5 točkami, dočim so jih Poljaki dosegli le 34.5. Od mitinga navajamo naslednje prve rezultate:
400 m zaprek; Kostrzcwski (Poljska) 55.4; krogla! Heljasz (Poljska) 15.3; 1500 m: Szabo (Madjarska 4:14.04; 100 m: Kovacs (M.) 10.6; 400 m: Binia.kowski (P.) 50.4; 110 m zapreke: Kovacs (M.) 15; skok v daljavo: T\vardowski (P.) 7.105 m; 5000 metrov: Kelcn (M.) 15:37.7; kopje; Varszegy (M.) 63.2 m; skok v višino: Kesmarki (M.) 1.86 m; 800 metrov: Kuzmidkv (P.) 1:59, disk: Rcmecz (M.) 47.5; 4X200 mi Madjarska 1:30.8.
Lahkoatletski dvoboj Nemčija : Francija 83 : 68.
V nedeljo se je vršil v Parizu v stadionu Colom-bes pred 20.000 glavo množico lahkoatletski dvo-mateh med nemško in Irancosko rcprczenlanco, v katerem so Nemci zmagali Francoze s 83 prott 68 točkam, ki so jih dosegli Francozi. Prvi zmagovalci so dosegli take-le uspehe; 100 m: Borch-mayer (Nemčija 10.6; 200 m: Borchmayer (Nemčija) 21.6; 400 mi Voigt (Nemčija) 48 sek.; 800 m: Keller (Francija) 1:56.2; 1500 mi Chermet (Francija) 3:57.6; 5000 m; Syring (Nemčija) 15:20; 110 m zapreke; Adelhcim (Francija) 15.8; krogla: Hirsch-fcld (Nemčija) 15.3; disk: Winter (Francija) 46.65 metrov; skok v daljavo: Paul (Francija) 7 m; skok v višino: Menard (Francija) 1.90 m; skok t palico v viSino: Miillcr (Nemčija) 3.85 m; kopje: Wei-mann (Nemčija) 64.52 m; štafeta 4X100 m: Nemčija 42 sek.; štafeta 4X400 m: Nemčija 3:18. Nemci so torej dobili 9, Francozi pa 6 prvih mest.
Italija proti Angliji. V lahkoatlotskem dvo-
matehu med italijansko in angleško reprezentanco je zmagala Italija s 86 proti 62 točkami, ki jih je dosegla Anglija. V posameznih disciplinah so bili doseženi ti-lc rezultati (samo prva mesta):
110 m zapreke: Finlay (Anglija) 14.6; skok v daljavo: Tabai (Italija) 7.07 m; 100 m: Saunders (A.) 10.7; 1500 m: Beccali (I.) 3.49 (svetovni rekord!); kopje: Spazzali (I.) 60.36 m; skok ▼ vfšlno: Tommasi (I.) 1.88 m; 400 m: Ward (A) 49.4; 400 m zapreke: Facclli (I.) 54.9; 200 ms Toetti (I.) 21.8; diski Obcrtvergcr (I.) 43.54 m; skok s palico; Gal-letto (I.) 3.75 m; 5000 m; Evenson (A.) 15:15.8; 800 m: Cerati (I.) 1:55.2; 4X100 m: Anglija 42 sek.
Kočevske novice
Kočevje, 19. septembra.
Med delavstvom vlada veliko zanimanje za vo litve v Del. zbornico. Sestavljen jo tudi krajevni volivni odbor, v katerem je od okrajnega načelstva imenovan za predsednika šolski nadzornik g. Teo Betriani, zastopnik Delavske zbornice je rudar Jožo Kužnik, njegov namestnik pa rudar Jenko Peter. Imeli bomo tri obratna volišča: nova in stara tekstilana in rudnik. Delavci, ki hočejo imeti pojasnila glede volitev v delavski parlament, naj se obrnejo na krajevni volivni odbor in na svoje obratne zaupnike, ki jim bodo dali o vsem točna pojasnila.
V nedeljo, 17. septembra se Jo pri nas vršil ustanovni občni zbor kreditne zadruge za držnvfts nameščence in vpokojence. Pomen kreditnega zadružništva za državne nameščence je razložil navzoči jiredsednik glavno zveze nabavljalnih zadrug drž. nameščencev g. Miloš Štibler iz Belgrada. Po čitanju in sprejomu pravil zadruge so se izvršilo volitve. V načelstvo so izvoljeni gg. prof. Fr. Ur-šič, ing. Žagar, učitelj Alojzij Peterlin, živino-ravnik dr. Drolc in dr. Češarek.
Na rudniku je v nedeljo umrl rudniški paznik Dane Batiniea, rojen v Liki. Pogreb, ki ga je vodil ljubljanski prota Budimir, se je vršil v torek popoldne. Pred nekaj dnevi se je od nas zn zmerom jioslovil tudi uradnik v Zavodu za slopo deco g. Jakob Kralj. Bil jo splošno priljubljen mož in skrben družinski oče. Zapušča ženo, sina finanČn. stražnika, akademika in hčerko učiteljico. V Salki vasi jo umrl povsod znani brivski mojster Ivan Moroeutti, v starosti 70 let. Blag jim sjiomin!
Stanje našega delavstva jo čezdalje slabše. Na rudniku delajo po šest »Sihlovt na štirinajst dni. Rudar zasluži s tem z raznimi odbitki komaj 180 — 200 Din, na mesec torej kakih 400 Din. Kaj naj s tem denarjem naredi, je skrb naše rudarske matere. Čudežev ne more delati. Zato medli jo rudarski otroci čezdalje bolj in narod trpi na svojem telesu ogromno škodo. Tudi po drugih obratih se delavstvu ne godi dosti boljše. V novi tekstilani, kjer so zaposlili Čehi okrog 500 delavcev in delavk, je plačana delavčeva ura z 2.50 Din. To je na osemurni delavnik točno 20 Din. na mesec nekaj okrog 500 Din. Ali moremo tu sploh govoriti o eksistenčnem minimu?
Novo podzemeljsko jamo so odkrili v območju Male gore. V gozdnem predelu, ki se imenuje >Bloasenroin-, je neki kmet iz Malo gore zagledal še precej širok vhodni rov nove jame. Šel je po rovu kakih 20 m in videl, da se ožina širi v precej široko dvorano. Dalje se sam nI upal. Nadejamo, da bodo tudi to jamo naši jamarji vsestransko preiskali.
Radio
Programi Hatfio-Llubffana t
Petek, 22. sept.: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila. 13.00 Čas, plošče, borza, 19.00 Radio-orkester, 20.0D Potovanje po Poljskem (Vuga Odon), 20.30 Prenos koncerta iz Zagreba, vmes čas in poročila.
Sobota, 23. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Poročila. — 13 Čas, plošče. — 19 Radio-orkester.
—	20 Pregled zunanjih polit, dogodkov (dr. Jug).
—	20.30 Kuplete poje gosp. Danilo Bučar. _ 21
Šramel kvartet Dolinšek. — 21,30 Čas, poročila Radio-orkester in Radio-jazz.
Drugi programi »
Sobota, 28. septembra.
Belgrad: 20 Vokalni koncert gospe Rogovski-Kristič. — 20.45 Pester program. — Zagreb: 20.30 Koncert Radio-orkestra. — Dunaj: 19.05 Klavirski koncert. — Budimpešta: 19.45 Orkestralni koncert.
—	Leipzig: 17.40 Zborovski koncert. — 20 Vesel večer. — London: 21.15 Orkestralni kocert. — Rim: 20.45 Gusar, mtizfkalna drama, Belini. — Varšava: 20 lahka glasba. — 21.30 Koncert Chopi-nove glasbe.
Pridobivajte novih naročnikov!
MALI OGLASI
V malih oglasih velje vsaka beseda Dtn i'—j ienltovonjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek ia mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inaCaJa se računa enokolonska 3 mm visoka petttna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Dekle
iiče službo pomočnice šivilje kadarkoli. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11120.	(a)
Dekle
z gospodinjsko šolo gre kot pomočnica k dobri krščanski gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11133.	(a)
II
Uiižbodobe
Strokovnjaka
za prevzemanje spodnjega in zgornjega usnja, z večletno prakso, po možnosti v čevljarski tovarni in ( primerno siceršnjo izobrazbo — išče za takojšen nastop velika čevljarska tovarna. Ponudbe z navedbo prakse, referenc m zahtevkov na upravo »Slovenca« pod »Čevljarska tovarna« št. 11129.	(b)
nasaa
Krojaške pomočnice
prijavite se praktičnemu večernemu tečaju. Atelje Sare, Gajeva III. (u)
ODDAJO: Stanovanja
dvo- in petsobna, komfortna, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10819._(č)
Stanovanje
2 sob, kuhinje in vseh HtJtiklin, v novi hiši — oddam s 1. novembrom. Triglavska 3, ob Dunajski cesti, čez slepi tir. (č
Dvosobno stanovanje
ugodno oddam. Predovi-čeva 11-1.	(č)
Da si prihranilo stroške
w S
V
O
35
S e
O
št o
M
Razni so vzroki, ki napote trgovca, obrtnika, poljedelca in druge, da naročajo oglase v časopisih. Ta hoče kar najbolje vnovčiti blago, izdelke ali pridelke, oni prav ugodno kupiti predmete, ki jih nujno rabi pri gospodarstvu ali gospodinjstvu, tretji želi potom oglasa dobiti čimprej zanesljivo, izurjeno pisarniško moč, hlapca ali deklo, pomočnik ali delavec zopet že dolgo zaže-ljeno službeno mesto itd. Vse te pa vodi ista misel in želja, da si potom cenenega oglasa prihranijo znatno večje stroške, dolga pota in trud
... in dosežejo siguren uspeh
Dve veliki sobi
prazni, pripravni za pisarno, pri glavni pošti, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11144. (č)
Opremljena sobica
majhna, se odda. - Sv. Petra cesta 52.	(č)
Vnajem
ODDAJO: Lep trgovski lokal
s postranskimi prostori -se odda. Poizve se v pisarni dr. F. Luckmanna, Gradišče 4.	(n)
iBggai
Pianino
dobro ohran)en, se proti gotovini kupi. Ponudbe pod »Pianino« na upravo »Slovenca«.	(g)
Posestva
Petstanovanjska vila
komfortna, v Ljubljani — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10820. (p)
I
Auto-motor
i
Avtomobile
osebne, tovorne, raznih velikosti, prodaja: Garaža Planinšek, Zagreb, Sa-moborska 4.	(f)
IEEE
mo
Nakit
iz čeških granat, kupim ali zamenjam za narodno ruto. Naslov v upravi »Slov.« št. 11132. (k)
MM
HHaHKHHtanattMf
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitmii
Ce avto s v o; stari prodajaš oP motorja bi znebil se rad brž kupcev ti mnogo priženi Slnveniev naimanjS' inserat iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Proda se:
dobro ohranjena izložbena okna z roleti, stara okna, velika vežna vrata, stopniščna ograja. Poizve se v pisarni dr. F. Luckmanna, Gradišče 4-1. (1)
Mizarji
Moderniziranje
damskih klobukov po vsakem modelu, izvrši tekom dneva modni salon Stuchly-Maske, Še-lenburgova ulica 6. (t)
Ladijska tla
lepa, suha, smrekova — dobavi po nizki ceni tvrdka Božnar Pavel, lesna industrija, Polhov gradeč.
Krušno moko in
rženo moko
vedno svežo, kupite telo ngodno pn
A VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cesta 24.
Najcenejšo vezane plo šče jelseve.
bukove. Okoume, Pancl v velikosti 220/122 in 211« 122 dobite po najniijih cenah v tvorniSkem sklallAfin
LJUBLJANA, Dunajska 31
Šola se prične
Prodajamo otroške nogavice od 3.50 Din dalje, damske nogavice po 12 Din. Nogavice »Bemberg« družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva 14.	(1)
Specialna izbiro
modnih hlač in pumparc
dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c.
Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie in naiceneie tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica b Stari trg. 11)
f
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš skrbni oče oz. soprog, stari oče, tast, brat, gospod
PODBORSEK MIHAEL
posestnik in hranil, in občinski svetovalec na Črnučah
dne 21. t. m. ob 3 zjutraj, previden s sv. zakramenti, zatisnil za vedno svoje trudne oči.
Pogreb blagega bo dne 23. t. m. ob 3 popoldne na farno pokopališče na Črnučah.
Ježa-Ljubljana, dne 21. septembra 1933.
Marjeta roj. Čad, soproga; Tone, Francelj, Vinko, Pavel, Jože, Janez, Mihec, sinovi) Micka, Ivanka, Tončka, hčere — in ostalo sorodstvo
Staro trgovino
vpeljano, z zalogo in inventarjem, radi družinskih razmer, prodam. — Dopise na upravo »Slov.« pod »30.000« 11145. (1)
Vrtna zemlja
humus — naprodaj. A. Trškan, Streliška ul. 33.
Pozor!
Več vinskih sodov, malih in velikih, se proda. — Anton Štirn, Ježica pri Ljubljani.	(1)
Stenski leseni opaž
(lamberija), 19x2 m, v dobrem stanju, pripraven za gostilno ali javni lokal, eventuelno stanovanje, se proda v Ljubljani, Puharjeva ulica 14 — za Narodnim domom. (1)
Šivalni stroj
za pogrezniti, prvovrstne nemške znamKe, se ugodno proda. Dvorakova 3-1.
SALDA-KONTE 6TRACE - JOURNALE fiOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAB
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNA PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE
Sv. zakon-vrelec živllenfa
Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20*—
t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je gospa
Nlprijo Drofenik roj. Plotsch
bivša posestnica in gostflničarka
dne 20. septembra ob 19. uri, po daljši bolezni in večkrat previdena s tolažili sv. vere, preselila v boljšo večnost.
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 22. septembra 1933 ob 16 iz hile žalosti na župno pokopališče v Maren-bergu.
Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 23. septembra ob 7 v župni cerkvi v Marenbergu. Marenberg, dne 20. septembra 1933.
ŽALUJOČI OSTALI
V	veliki žalosti javljamo, da je naša predobra mamica oz. stara mamica, gospa
Ana Metala roj. Balantič
po dolgi in težki bolezni, pripravljena na smrt e sv. zakramenti, sinoči Bogu vdana umrla.
Pogreb se bo vršil dne 22. septembra ob pol 5 popoldne iz hiše sv. Petra nasip št. 29.
Priporočamo jo v molitev in blag spomm.
V	Ljubljani, dne 21. septembra 1933.
Žalujoče rodbine: MERALA, REVEN, STOJC, KRALJ, METLIKA.
Zapustil nas je po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, gospod
Bernard Perko
višji žel. uradnik v pokoju in hišni posestnik
Spremimo ga v soboto, dne 23. septembra ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Kodeljevo, Povšetova ulica 25, na pokopališče v Štepanjo vas — v njegov zadnji dom.
V Ljubljani, dne 21. septembra 1933.
Žalujoči: Minka Perko, soproga; Nada Fedran, hčerka; dr. Milan Perko, sin; Mila Perko, sinaha; dr. Gregor Fedran, zet; Gregi, Milica, Vojko, vnuki — in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila

s ».s
•o ajs «o c o a > us: °oo
a Q ~
0	O " ^
i LJ to *n -1	-ar o
-	I-
6S«aj "S
—	F «
-§w » % S JI J ~ :H. Q č ® . .»Esb tu* §
» -'-> 'š CtL »g
5 £ 5 s
01	£ Cl —
2! .'2 o S c^03 a
Č i ia « ' 5 o a ■ S-So.9
Snq°Šq
o M m 6 g -j
o	■• ,
C hi * n
-JO > >
s oo E
□ o
»N »- ,
O x>
8*
■
■J ■
o o ■ a * m
§■£ a
H>
i •*> i 3 2 1
š -o a . -i O S " 3 »ci : » o
o si
j- ®
•a .
2.3
•a « a « S
«2 a •r •M
a i S — * —-S a c o j = -o > fa c CL. O r -D
123
Samuel Lover:
RORY OfMORE
Irski ljudski roman.
Državni pravdnik je ognjevito govoril o demonu revolucije, o časih, ki porajajo strahote, in ko tečejo potoki krvi. Porotnike je spomnil na vstajo, ki so jo pravkar zadušili. Čestital je sebi in vsakemu lojalnemu možu, da upornikom niso porezali vratov, da bi spoznali vzvišenost slavne konstitucije in obtoževal drhal, ki jo je hotela strmoglaviti. Nato je prešel k stvari sami.
Scrubbsa je naslikal kot ljubeznivega, krotkega, dostojnega človeka, ki ga je obtoženec z grudi njegove družine strgal in umoril. »Gotovo se še vsakdo izmed vas, gospodje, živo spominja, kako je izginil gospod Scrubbs in mislim, da vas moram opozoriti na glavne točke ,ki se bodo dokazovale; prepričan sem, da ne boste niti za las dvomili, da je otoženec kriv tega krvavega najogalinej-šega umora.« Nato je prešel k okoliščinam, ki so bile že same po sebi tako obremenilne, da so Roryjevo življenje močno ogrožale; ob njih je vsakdo v dvorani smatral ubogega Roryja za izgubljenega.
Njegova mati je obupno stokala in vila roke: »Izgubljen je, izgubljen zel Moj Rory je izgubljen!«
Državni tožilec je nato začel zasliševati priče. Sodnik Slink, Sweeny in drugi, ki so preiskali Follsko dolino, so prisegli, da so našli železni drog blizu razvaline, znake borbe na mestu itd. Nato je pozval Larryja Finne-gana, da bi identificiral železni drog s tistim, ki ga je dal Rorryju na dan, ko je Scrubbs zginil. Izprašal ga je tudi o tem, kako sta Scrubbs in Rory prišla v njegovo gostilno in kako sta skupaj odšla. A Ijtrrijeva skrb, da mu ne bi ušlo kaj takega, kar bi kompromiliralo Ro-
ryja, je bila tako velika, da mu je s svojim obotavljanjem bolj škodoval kakor koristil in res, državni tožilec je porotnike opozoril na to, da priča ne govori resnice.
»Jasno vidite, da hoče rešiti obtoženca.«
»Kaj zahtevate, da bom prisegel za njegovo pogubo?« je dejal Finnegan. »Tega ne morem.«
»Bog vas blagoslovi,« je vzkliknila nesrečna mati.
»Mir v dvorani,« je zarjovel birič.
»Saj ga slišite, gospodje,« je zopet opozoril državni pravdnik.
»Za božjo voljo,« se je oglasil Rory na zatožni klopi, »povejte resnico, nič se ne bojim.«
»Obtoženec, molčite,« ga je pokaral državni tožilec.
Lord A... je vrgel motreč pogled na Roryja, ki je zahteval, naj gostilničar pove resnico; to je napravilo nanj globok vtis. Pa tudi Roryjev jasen, odkritosrčen pogled je segel v srce dobrohotnega sodnika.
Zaslišanje priče se je nadaljevalo.
Državni tožilec: »Pravite, da obtoženec in pokojni gospod Scrubbs ...«
Roryjev zagovornik ga je prekinil in dejal, da je proti temu, da ga imenuje »pokojni« gospod Scrubbs, ker še ni dokazano, da je mrtev. Nato se je zasliševanje nadaljevalo.
Državni tožilec: »Obtoženec in pokojni — prosim oprostite — gospod Scrubbs sta bila zadnja, ki sta zapustila »Črnega bika« tisti dan?«
Priča: Da, gospod.
Drž. tožilec: Kako sta odšla?
Priča: Šla sta skozi vrata, gospod.
Drž. tožilec: Ne mislim, da sta šla skozi okno. Mislim, ali sta šla oba hkrati?
Priča: Šla sta skupaj, gospod.
Drž. ložilec: Oba hkrati skozi vrata?
Priča: Ne, gospod Scrubbs je šel prvi.
Drž. tožilec: In obtoženec z njim?
Priča: Da.
Drž. tožilec: Potem je šel za njim?
Priča: Da.
Drž. tožilec: Ste slišali, gospodje porotniki, gospod Scrubbs je šel prvi in obtoženec za njim.
Priča: Vendar ne bo šel pred gospodom.
Drž. tožilec: Tiho, gospod. Zapomnite si, gospodje, šel je za Scrubbsom.«
Zasliševanje je trajalo še nekaj časa, in ko je državni tožilec dovolj izmučil gospodarja »Črnega bika«, mu je velel: »Lahko greste dol, gospod.«
Larry Finnegan je, vesel, da je rešen zaslišavanja, vstal s stola za priče in hitel izpred sodnikove mize, ko se je Rorijev zagovornik oglasil, rekoč: »Prosim, oprostite, ne hodite še.«
»O,« se je vteknil državni tožilec, »ali ga hočete križem zaslišati?«
»Mislim, da imam pravico do tega,« je odvrnil mladi odvetnik.
»Kako me hočete še bolj križem zasiišati, kakor sem že bil,« je dejal ubogi Finnegan.
»Sedite, sedite, dragi mož,« je prijazno dejal zagovornik, kakor bi ga hotel opogumiti. »Ne bojte se in odgovorite mi čisto mirno nekaj vprašanj, ki vam jih bom stavil. Pravite, da sta se obtoženec in gospod Scrubbs pogovarjala v vaši gostilni?«
Priča: Da, gospod, nekaj časa sta se pogovarjala.
Zagovornik: Mislim, da ste omenili, da je gospod Scrubbs vprašal obtoženca, ali gre domov?
Priča: Da, ga je, gospod.
Zagovornik: In obtoženec je šel domov?
Priča: Da, gospod.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei.
Izdajatelj: Ivan Rakove«.
Urednik: Lojze Golobi*.