Gorenjska cesta 27 4240 Radovljica Radov! i ica TURIZEM 2008 11111111111m~1111111111111111111111111111111111 120080478,93 ~ . \ . \ 1 . ' Tudi letos vas vabimo Slovenska turistična organizacija letos že sedmič zapored pripravlja največji projekt promocije slovenskega turizma "Na lepše - Stranske poti so zapeijivejše od glavnih", s katerim želi tako domače kot tuje goste spodbuditi k doživijaj- skemu potepanju po šestih slovenskih tematskih turističnih poteh. Tudi v letošnjem letu so izšle tri zloženke (po ena zloženka za dve tematski poti), ki vabijo na Smaragdno, Vetrova, Jantarjevo, Sončevo, Krošnjarsko in Zlatorogovo pot. Novost letošnjih zloženk je vris pohodniških poti ter specializiranih pohodni- ških in kolesarskih hotelov, penzionov in apartmajev, ki so razvrščeni v petka- tegorij. Razen tega bodo zloženke poleg slovenske, angleške, nemške in itali- janske letos na voijo tudi v madžarski in hrvaški jezikovni različici. Vzemite si čas, ubežite vsakdanjemu vrvežu in se pustite razvajati pri izbranih ponudnikih, ki se predstavijajo v omenjenih zloženkah! Več informacij o projektu je na voijo na www.slovenia.info nale ..,.,..,--------,-....,,..---,-...,__ ~~~~~~~=~~~!"!I'::: Vsebina UVODNIK TRAJNOSTNI TURIZEM 4 6 9 10 13 1. STATISTIKA ;\ 14 ,.. INOVACIJE 16 18 ,. ·v. l:i_ - GOLF TURIZEM !' l K ]' :1 II II .'C. 19 PROJEKT EDEN 20 NA LEPŠE 22 SMUČARSKI CENTRI >1 24 VINJETE 25 JAPONSKI GOSTI ,;j; 26 IZ AKTIVNOSTI STO 28 NOVICE 30 TUR!ZEM • Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije • Izdaja Slovenska turistična organizacija, Dunajska 156, IDDD Ljubijana • Tel. D1/5891 840, e-mail: infoŽslovenia.info • Glavna in odgovorna urednica: Livija Kovač Kostantinovič • Kreativna zasnova revije: Novi kolektivizem • Priprava za tisk: Založba Kapital, Maribor • Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 • Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia.info • Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Mateja Tomin Vučkovič), Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), Gospodarska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantič), Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta (dr. Tanja Mihalič), Visoka šola za turizem Turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Višja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag . Helena Cvikl), strokovnjak s področja tržnega komuniciranja (dr. Zlatko Jančič) , predstavniki turističnega gospodarstva in predstavniki Slovenske turistične organizacije. Ok_usite Slovenijo! Slovenski turizem bo kmalu pisal bilanco prvega polletja. Pisali bomo tudi bilanco polle-tnega predsedovanja Svetu Evropske unije. In kaj kažejo te bilance? Priložnost sloven- skega predsedovanja Evropski uniji smo v največji meri izkoristili za povečanje prepoznavno- sti naše države v evropski in svetovni javnosti. V prvem tromesečju se nadaljuje tudi trend rasti prihodov in prenočitev turistov. Med tujimi turisti še vedno prednjačijo gostje iz tradi- cionalno pomembnih trgov - Italije, Avstrije in Nemčije - dinamično rast pa beležimo s perspektivnih trgov: Ruske federacije, Finske, Švedske, Bel gije, Španije, Japonske, Grčije. Pričakovanja do Slovenije in slovenskega turizma v prvih šestih mesecih so bila velika in prepričan sem, da smo ta pričakovanja v veliki meri tudi izpolnili. Če vzame- mo za primer tradicionalno pomemben emitivni trg slovenskega turizma, Nemčijo, ugo- tavljamo bistveno povečano zanimanje medijev za Slovenijo kot turistično destinaci- jo: samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta smo v nemških medijih zabeležili za kar 185 % več medijskih objav kot v enakem obdobju lani. V istem obdobju se je poveča­ lo tudi zanimanje števila obiskovalcev uradnega slovenskega turistično-informacijske­ ga portala www.slovenia.info, in sicer kar za 114,38 %. Izvedli smo razpis za dodeli- tev sredstev za prireditve turističnih društev v letu 2008, kjer bomo prireditve turi- stičnih društev podprli s sredstvi v skupni višini 125.000 evrov. Po bilanci prvega pol- letja se postavlja vprašanje, kako naprej. Slovenska turistična organizacija bo nada- ijevala z aktivnostmi v začrtani smeri razvoja in trženja slovenske turistične ponudbe: z intenzivnimi aktivnostmi na bližnjih trgih, predvsem na ravni trženja turističnih produk- tov, na osnovi podpore razvoja in trženja Slovenije kot avio-destinacije na srednje oddalje- nih trgih, na trgih drugih kontinentov pa predvsem s predstavitvijo Slovenije kot privlač­ ne destinacije v okviru potovanj gostov po Evropi . ..-Med slednjimi aktivnostmi naj izposta- vim predstoječi dogodek promocije Slovenije v New Yorku 30. in 31. maja. Ob izzidu poseb- ne 16-stranske priloge o Sloveniji v ugledni reviji National Geographic Traveler v majsko-ju- nijski številki bo izvedenih več posebnih dogodkov: workshop med izbranimi ameriškimi or- ganizatorji potovanj in agencijami ter predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva, novinarska konferenca, dve predstaviti sodobne in izbirne slovenske glasbene ustvarjalno- sti ter slovenske kulinarike in vin. Izbrane vabljene goste bomo povabili, da Slovenijo oku- sijo kot del srednjeevropskega potovanja po Stari celini . Za konec naj spomnim, da je pred vrati Slovenska turistična borza SIW 2008, ki bo med 5. in 7. junijem v Termah Čatež gostila 132 tujih organizatorjev potovanj, agentov in prevozni- kov, iz Slovenije pa 132 podjetij. Največje srečanje domače turistične ponudbe in povpra- ševanja najpomembnejših organizatorjev potovanj na globalni ravni bo letos potekalo pod sloganom "Taste Slovenia". Slogan, ki vabi k okušanju najrazličnejše privlačne ponudbe naše dežele. Prijazno vabljeni v Čatež! :Mag. Dimitrij Piciga enske turistične organizacije www.slovenia.info - Prioritete v času slovensk_ega predsedovanja na področju • turizma Mag. Mateja Tomin Vučkovič ; mateja.vu ckovic@gov.si Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije je zagotovo priložnost, ki jo je treba dobro izkoristiti. To je obdobje, ko je Slovenija veliko prisotna v tujih medijih, kar viša našo prepoznavnost v tujini, to pa je tudi obdobje, ko lahko pozornost evropskih in domačih javnosti usmerimo na področja in teme, ki jih želimo sami izpostaviti. Na področju turizma je tema, za katero želimo, da najbolj "odmeva", zagotovo trajnostni turizem. Razvoj trajnostnega turizma je tudi usmeritev Evropske unije, saj se države članice globoko zave- dajo, da konkurenčnost evropskega turizma ne more te- meijiti na razvoju množičnega turizma, takšnemu turizmu niti ne moremo niti ne želimo konkurirati. Konkurenčnost evropskega turizma je dolgoročno odvisna predvsem od trajnostnega (oz. sonaravnega) koncepta. Trajnostni ra- zvoj je ciij Evropske unije na vseh področjih; Strategija EU za trajnostni razvoj, ki dopolnjuje Lizbonsko strate- gijo EU za rast in delovna mesta, določa prednostne na- loge in ukrepe, s katerimi bi ga dosegli. V obeh strategijah je jasno navedeno, da je potrebno tako gospodarske kot družbene in okoijske ciije zasle- dovati skupaj, saj vplivajo eden na drugega tako, da se vzajemno krepijo. Turizem je izredno pomembna gospodar- ska panoga, ki predstavlja 10 % evropskega BDP in omogoča 20 milijonov delovnih mest. Pomembna gospodarska panoga pa je turizem tudi za slovensko gospodarstvo, saj pomeni 7,7 % BDP in zagotavlja 55.000 delovnih mest. Ker je turizem izjemno odvisen od kakovosti okolja, kulturne različnosti, naklonjenosti ljudi turizmu ter varnosti in blagostanja v prostoru, kjer se odvija, je tudi soodgovoren za dobro oz. slabo stanje vseh teh komponent. Trajnostni turizem v EU Evropa vidi svojo pot razvoja turizma v trajnostnem turizmu že nekaj časa. Na osnovi leta 2003 sprejete- ga komunikeja Evropske komisije o "Osnovnih usmeri- tvah za trajnost turizma v EU" je bila v letu 2004 usta- novijena posebna delovna skupina za pripravo pro- grama in konkretnih aktivnosti izvajanja trajnostne- ga razvojnega koncepta evropskega turizma - tako imenovano delovno telo Skupina za trajnostni turi- zem - Tourism Sustainability Group. Evropska komi- sija je zadolžila to skupino za pripravo skupnega po- ročila o "Aktivnostih za bolj trajnostni evropski tu- Novinarska konferenca ob objavi razpisa za sofinanciranje implementacije znaka EU marjetica, ki ga je predstavila mag. Mateja Tomin Vučkovič U R o j:, *** * C- * * \: * * * ~*(:* ,_,_ ~Co Znak EU marjetica je od leta 2003 uradni znak Evropske unije za okolju prijazne turistične namestitvene obrate rizem" kot temeljno usmeritev in strokovno podla- go za pripravo novega komunikeja Evrops ke komisi- je "Agende za trajnostni in konkurenčni evropski tu- rizem", ki pomeni srednjeročni strateški načrt izvaja- nja "Osnovnih usmeritev za trajnostni evropski turi- zem" (COM (2003) 716) in "Obnovijene EU turistične Slovenija v času predsedovanja Svetu EU nadaljuje z začetimi aktivnostmi predhodno predsedujočih držav v okviru procesa implementacije turistične politike EU oz. v okviru poti okrepljenega partnerstva za evropski turizem, ki je usmerjena v večjo konkurenčnost sektorja, v nova in boljša delovna mesta, v trajnostno rast turistične industrije in krepitev konkurenčnosti Evrope kot turistične destinacije na globalnem turističnem trgu. Čas našega predsedovanja je priložnost, da Slovenija intenzivira sodelovanje in usklajuje interese držav članic tudi s ciljem ohranitve primarne pozicije Evrope kot turistične destinacije na globalnem turističnem trgu. www.slovenia.info politike" za krepitev partnerstva za evropski turizem (COM (2006) 134) . Na osnovi poročila Skupine za trajnostni turizem in javnega posvetova nja z država mi članicami je Komisija julija 2007 izdala končni komunike o "Agendi za traj- nostni in konkurenčni evropski turizem" (COM (2007) 621) in ga oktobra 2007 predstavila Svetu EU, kate- rega je Svet EU na novembrskem zasedanju 2007 pod portugalskim predsedovanjem tudi sprejel. V dokumentu so navedeni konkretni ciiji, kazalniki , akcijski okvir ter priporočene pobude glede trajnost- nega turizma. Skladno s sistemom okrepijenega par- tnerstva so predvide ni tudi nosilci. Vsi kij učni ekonomski ciiji evropskega turizma so torej skozi te dokumente tesno vezani na socialne in okoij- ske ciije, ki jih je definirala EU, in s tem jasno izpo- stavijajo trajnostni oziroma vzdržni vidik nadaijnjega razvoja evropskega turizma. Slovenija Tudi v Sloveniji je trajnostni vidik razvoja velikega pomena. V Strategiji razvoja Slovenije je trajnostni razvoj ena izmed petih ključnih razvojnih prioritet. Posledično je koncept trajnostnega razvoja eden pr- vi h konceptov, na katerem sloni Zakon o spodbujanju razvoja turizma. Tudi temeijni strateški dokument na področju razvoja turizma - Razvojni načrt in usmeri- tve slovenskega turizma 2007-2011 (RNUST) je že v osnovi skladen s temeljnimi razvojnimi usmeritva- mi vseh strateških razvojnih dokumentov EU, med katere sodi tudi Agenda za trajnostni in konkurenčni evropski turizem. Tako Slovenija na nivoju EU uresničuje svojo zave- zo trajnostnemu turizmu oz. implementaciji Agende za turizem, s tem pa tudi vsem predhodnim razvo- jnim dokumentom turizma EU . Trajnostni turizem v času predsedovanja spodbujamo predvsem z naslednji- mi projekti: Evropska destinacija odličnosti, Evropske poti gostoijubnosti in kulturnega turizma, konferen- ca Predstavitev aktivnosti za trajnostni evropski tu- rizem , konferenca osveščanja o finančnih instrumen- tih EU , Evro-mediteranska konferenca, sodelovanje pri pripravi osnutka novega načina poročanja držav čla­ nic, spodbujanje uvajanja ekološkega menedžmenta v turizmu in spodbujanje projektov, ki so trajnostno naravnani. Slovenija se je v letu 2007 pridružila projektu Evropske komisije, in sicer letnemu natečaju za izbor Evro pske destinacije odličnosti oz. tako imenovanemu projektu EDEN (European destination of Excellence) . Ciij projekta je spodbujanje razvoja novih evropskih destinacij in nu- denje podpore tistim, ki razvoj turizma izvajajo na način, ki zagotavija socialno, kulturno in okoijsko trajnost. V izbirnem postopku na državni ravni je bila med tremi fi- nalistkami kot prva destinacija odličnosti v Sloveniji iz- brana dolina Soče, ki ji bosta podeijena naziv in znak "Evropska destinacija odličnosti". Pripravijamo pa se tudi na kandidaturo za leto 2008/2009. Nadaij nji projekti Agende Drugi izjemno pomemben projekt implementacije Agende za turizem je projekt vzpostavitve "Evropskih poti gostoijubnosti in kulturnega turizma", ki ga je predlagala prihodnja predsedujoča Francija in katere pobudo je Slovenija podprla. Projekt bo uradno lansi- ran na vsako letnem Evropskem turističnem forumu. Z namenom predstavitve ukrepov in aktivnosti za traj- nostni evropski turizem strokovni in širši javnosti je Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, or- ganiziralo konferenco na temo "Predstavitev aktivno- sti za trajnostni evropski turizem", ki se je 15. aprila 2008 odvijala v Lipici . Konferenca je bila namenjena vsem, ki so aktivno udeleženi pri na črtovanju razvoja turističnih aktivnosti v domačem podjetju, instituci- ji , občini, lokalnem okoiju ali širše. Naslednji projekt, ki ga Evropska komisija načrtuje na področju implementacije Agende za turizem, so aktiv- nosti , povezane s kampanjo oziroma osveščanjem evropskih javnosti o finančnih instrumentih EU, s katerimi bi Evropska komisija želela spodbuditi večjo mobilizacijo teh razpoložljivih fondov za po- trebe doseganja ciljev evropskega turizma, ki jih opredeljuje Agenda za turizem. Gre za finančne instrumente evropskega sklada za re- gionalni razvoj, evropskega socialnega sklada, skla- da za prestrukturiranje kmetijstva in razvoja podeže- ija, finančnega instrumenta za usmedanje ribištva itd. Slovenija je Evropski komisiji ponudila gostiteijstvo iz- vedbe prvega seminada v nizu kampanj osveščanja EU javnosti o možnostih, ki jih nudijo navedeni fondi. Kot dogodek na ministrski ravni za področje turiz- ma se je v program predsedovanja Slovenije uvrsti- la prva Evro-mediteranska ministrska konferenca ministrov, pristojnih za turizem evro-mediteran- skega partnerstva, ki se je pod predsedstvom pri- stojnega ministra, mag. Vizjaka, odvijal~ v Maroku 3. aprila 2008. S sprejemom prvih političnih zakijučkov in usmeritev o nadaijnjem sodelovanju EU in njenih južnih par- tnerk na področju gospodarskih, okoljskih ter druž- beno-kulturnih vprašanj nadaijnjega razvoja trajno- stnega turizma turizem vse bolj postaja samostoj- na točka obravnave in pomemben program izvaja- nja ciljev evro-sredozemskega partnerstva v okviru Barcelonskega procesa. V času predsedovanja izvajamo več pomembnih projektov in dogodkov na temo spodbujanja razvoja trajnostnega turizma. Konferenca "Aktivnosti za trajnostni evropski turizem", ki je potekala v Lipici Na konferenci "Aktivnosti za trajnostni evropski turizem" so navzočim postregli teranov sladoled v unikatni ledeni posodi z napisom "I feel Slovenia". Tako posoda kot sladoled sta plod dela Zavoda Okus. Zavod Okus je poskrbel tudi za atraktivno pogostitev na konferenci »Aktivnosti za trajnostni evropski turizem« Konferenca Agenda za trajnostni in konkurenčni evropski turizem in cen- traliziran EU finančni instrument za podporo turizmu bo 10. junija 2008 v Portorožu, kamor ste vljudno vabljeni. Najnovejši strateški dokument evropskega turizma, imenovan krajše tudi Agenda za turizem, pomeni nadaljevanje usmeritev in zavez predhodnih dveh dokumentov evropskega turizma, usmerjenih k oblikovanju več in boljših delovnih mest v turizmu, spoštovanju trajnostnih razvojnih usmeritev, večanju konkurenčnosti evropskega turističnega gospodarstva in ohranitvi vodilne pozicije Evrope kot turistične destinacije na globalnem turističnem trgu. Slovenija sodeluje tudi pri pripravi osnutka novega načina poročanja držav članic o izvajanju usmeritev Agende ter vseh predhodnih strateških razvojnih do- kumentih turizma EU . Veli ko truda namenjamo tudi: spodbujanju uvajanja ekološkega menedžmenta nastanitvenih zmoglji- vosti in uvajanju ekoloških standardov storitev in infrastrukture v slovenske hotele, in sicer z ukre- pi spodbujanja uveljavljanja evropskega eko-cer- tifikata Znak EU za okolje za turistične namesti- tve - EU flower oz. marjetico. V letu 2007 je Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, financiralo pripravo študije o uvajanju eko-certificiranja v slovenskih nastanitvenih zmogiji- vostih ter financiralo pripravo Programa in priročnika za ekološko ureditev in posodobitev slovenskih hote- lov. Izvedli smo tudi več brezplačnih delavnic za pred- stavnike turističnega gospodarstva, ki jih bomo zara- di velikega interesa ponovili tudi v letošnjem letu . Na podlagi izvedenih aktivnosti Ministrstva za gospodar- stvo je bila v februarju podeijena prva EU marjetica v Sloveniji, ki jo je pridobilo podjetje Terme Snovik. Ker želimo spodbuditi k uvajanju ekološkega menedžmen- ta tudi ostala slovenska turistično nastanitvena pod- jetja, smo objavili javni razpis za spodbujanje imple- mentacije znaka EU marjetice v vrednosti 40.000 EUR. V okviru razpisa bo prijaviteljem sofina nciranih do 80 % upravičenih stroškov implementacije znaka. Razpis bQ,.odprt do porabe sredstev, prvo odpiranje pa bo 15. septembra letos. V okviru projektov spodbujanja investiranja v turistični sektor in spodbujanja inovativnosti in kreativnosti v turizmu ter v okviru Banke tu- rističnih priložnosti in natečaja za seja lca, ki jih upravija Slovenska turistična organizacija, posebno pozornost posvečamo prav projektom, ki so trajnostno-razvojno naravnani. Konkurenčnost le s trajnostjo Okolje nas že močno opozada, da ni vse, kar imamo da- nes, samoumevno, da bomo imeli tudi jutri. Nikakor pa ne želimo misliti samo na danes . Želimo, da vsi aktedi slovenskega turizma, na čelu z nami, prevzamejo od- govornost tako za okoije kot za ijudi , ki živijo v njem. To so namreč "viri", iz kateri h črpamo, moramo pa jih seveda tudi primerno negovati - ne samo da nam bodo dolgo "dajali", temveč tudi da jih bo to "dajanje" raz- vijalo, jim vračalo in jih bogatilo. Slovenci imamo sre- čo, da živimo v okoiju, na katerega smo lahko upravi- čeno ponosni in do njega tudi zaščitniški. Turizem zagotovo prinaša veliko razvojnega potenci- ala in ponuja tudi možnost boijšega živijenja. Res je tudi, da je sedaj čas, da se ne strinjamo s trajnostnim turizmom zgoij načelno, temveč da se intenzivno lo- timo dela. Vsi , na vseh ravneh. • Z vsemi omenjenimi aktivnostmi zasledujemo dva cilja slovenskega turizma, in sicer dvig konkurenčnosti ter povečanje obsega turistične dejavnosti. Zavedamo pa se, da lahko ta dva ključna cilja dosežemo le z vzporednim razvojem trajnosti. www.s lovenia.info - Mnogo več kot le modni trend Rok v. Klancnik; mkkl,nonik@ slo,eniaiofo Verjetno ni gospodarskega sektorja, ki bi bil tako odvisen od (naravnega in družbenega) okolja, kot je turizem. Odnos je vzajemen, toda medtem ko okolje predsta- vlja osnovo za turizem v vseh njegovih pojavnih oblikah, je učinek turizma kot gospodarske panoge, "brezdimne industrije", na okolje pogosto negativen oziroma vsaj v svojem osnovnem značaju potencialno negativen. Turistični razvoj namreč predvideva velike posege v okolje, s čimer ogroža ravnotežje primarnih elementov narave - voda, biološke raznovrstnosti, zraka, energije itd. Turistična industrija letos predstavija približno 3,6 odstotka celotnega (svetovnega) bruto proizvo- da . Če k temu prištejemo še multiplikatorne dejavni- ke (s turizmom povezane sektorje, pralnice, proizvo- dnjo hrane, vrtnarije, spominkarje ipd.), se ta odsto- tek poveča na 10,3. V letu 2007 je preko meja svojih držav (mednarodni turizem) potovalo 898 milijonov ijudi, mednarodni turizem pa je zabeležil okrog 550 milijard evrov prihodkov. Skupaj z domačim "svetovni turizem" predstavija več kot osem milijard prihodov ali okrog šest trilijonov evrov. Samo letos bo v turiz- mu odprtih novih 2,5 milijona delovnih mest, kar po- meni, da bo v turizmu zaposlenih približno 76,7 mi- lijona ijudi oziroma 2,8 odstotka vseh zaposlenih v svetu. Če prištejemo še sektorje, vezane na tu- rizem, bo letos na novo zaposlenih več kot 10 milijonov ijudi, skupno število zaposlenih pa bo 234,3 milijona oziroma 8, 7 odstotka vseh zaposlenih. Povprečna stopnja rasti mednarodnega turizma je približno štiriodstotna, kar bo število mednaro- dnih turističnih prihodov leta 2010 dvignilo na približno 1600 milijonov oziroma na 1,6 milijar- de. Posledično govorimo o približno petih mili- jardah (mednarodnih) nočitev, čeprav je ta stati- stika komajda sledijiva. Če mednarodnemu turiz- mu prištejemo še domačega (skupaj: svetovni tu- rizem), je prihodov okrog osem milijard, nočitev pa še vsaj desetkrat več. Gre torej za komaj pred- stavijive razsežnosti potovalnega in namestitvenega se- gmenta v svetovnem gospodarstvu, ki občutno prispeva k vse boij rahli konstelaciji okoijskih dejavnikov, s kli- matskimi spremembami kot enim prvih učinkov. "Zelene zime" v tradicionalnih smučarskih središčih, tudi v vi- sokogorju, širjenje puščav, vroča in sušna poletja v ce- linskih okoijih in podobno niso samo posledica vse boij angažiranega črpanja nafte, širjenja industrij Kitajske in Indije, temveč tudi vse večjega števila hotelov, letal, UNWTO ocenjuje segment ekoturizma na približno sedem odstotkov, s potencia- lom rasti kar 20-30 odstotkov letno. porabe pitne vode, zraka in odpadkov, ki jih povzročajo mednarodna turistična gibanja. Trajnostni razvoj turizma ni zgoij odgovor na okoijske iz- zive. Postal je prava mantra. Gre pa za dokaj novo termi- nologijo. O tem so veliko začeli govoriti šele leta 1991 ob vrhunskem srečanju Združenih narodov na temo trajno- stnega razvoja v Riu de Janeiru (objava Agende 21), teze so potrdili leta 2002 na drugem vrhu v Johannesburgu in na svetovni konferenci Svetovne turistične organizacije o ekoturizmu, ki je bila maja 2002 v Montrealu (Kanada). Pri tem je treba opozoriti, da je ekoturizem samo del trajnostnega razvoja turizma. Ker naslavija zelo ozke tr- žne segmente in je dejansko diametralno nasproten tra- ~M.. :.,; _- Naravn~u.in kulturn~mu .okolj~·prija~~;.iofe1:na-:. _.: - ke!!ijslg.obali lndijskega·oceana. - - · · --- - \ .. -- www.slovenia.info dicionalnemu, množičnemu turizmu, na ekoturizem ni treba prisegati kot na obče veljavno smernico. Pač pa trajnostni razvoj turizma predvideva zelo široko paleto ukrepov in priporočil, ki ugodno vplivajo na vse sektor- je: namestitvenega, potovalnega, na organizatorje po- tovanj in turistične agencije ter globalne distribucijske sisteme v vseh sektorjih - javnem, zasebnem in na po- dročju civilne pobude. Trajnostni razvoj turizma (sustainable development oj to- unsm) je organizirana in pogosto koordinirana dejavnost vlad, lokalnih skupnosti, korporacij, srednjih in malih (družinskih) podjetij ter organizacij civilne iniciative, ki je usmerjena v varstvo okoija, lokalnih kultur in soci- alnega ravnotežja (odpravljanje revščine v revnih drža- vah). Ta dejavnost ima dvojni učinek: ekonomski in tisti nevidni, ki se odraža na stopnjujoče pozitivnem stanju okolja, kultur in življenjske ravni prebivalstva. Trajnostni razvoj nima zveze s filantropijo, človekoijubjem. Postal je obče veijavna vrednota, ki se je je turizem kot indu- strija sedanjosti in prihodnosti, ki drastično posega v okolje, kulturo in socialno ravnotežje, začel zavedati in jo sprejel kot temeijno postavko svoje dolgoročne med- narodne strategije. Koncept trajnostnega razvoja je sicer nastal na prosto- voljni osnovi v lokalnih skupnostih in v civilni pobudi, torej v obliki delovanja nevladnih organizacij. Zato so mnoga priporočila in smernice v trajnostnem razvoju pro- stovoijne in se jih ponudnikom turističnih proizvodov ni treba nujno držati, razen če so jih podjetja vkijučila v svoj delovni program in v moč svoje blagovne znamke. Pač pa so se vlade in mednarodne organizacije po obstoju številnih tovrstnih priporočil in praks začele zavedati, da gre pri tem za strateško pomembno početje, ki ga je treba zakonsko urediti. Pripraviti je bilo treba široke mednaro- dne platforme za usklajeno delovanje, ki bodo temeijile na evalvacijah učinkovitosti obstoječih shem. Usklajevalno vlogo trajnostnega razvoja na globalni rav- ni je leta 1999 prevzel ECOSOC (Gospodarski in socialni svet OZN). Na področju turizma je leta 1999 svoje smer- nice na področju trajnostnega razvoja in prostovoijnih pobud objavila tudi UNWTO (Voluntary Initiatives in the Tourism Industry: A proposal to consolidate existing mea- sures). Ta dokument predlaga naslednji pristop: "Proces oblikovanja trajnostnih pobud naj bo zasnovan s pregle- dom prostovoijnih shem z vsega sveta (etični kodeksi, listine o trajnostnem razvoju, zaobijube, eko znamke in nagrade) , s poudarkom na evalvaciji učinkovitosti, zla- sti v smislu trajnostnega razvoja. Vodi naj v široko pri- znane in sprejete prostovoljne sheme. Primerjalna ana- liza mora podati odgovore na vprašanja z vseh razvojnih stopenj, postopkov, zahtevah in učinkovitosti pobud." Posebno težo ima tudi Globalni etični kodeks za turizem, ki ga je UNWTO objavila leta 1990 in je bil leto kasneje potrjen v Generalni skupščini OZN . OZN je pomen trajno- stnega razvoja in trajnostnega razvoja turizma priznala tudi skozi obsežno delo Programa ZN za okoije (United Nations Environmental Program - UNEP). Priprava minimalnih standardov je dolgotrajen proces, saj dogajanje v svetu turistično industrijo praktično vsako leto postavi pred nove izzive. Zato so prostovoijna pripo- ročila, pristopi, prakse, zaveze, pa tudi nagrade, še vedno najboijša pot za zagotovitev dolgoročnih strateških ciijev na področju trajnostnega razvoja nasploh in konkretno •. izboijšave stanja v okoiju. Mnoge vlade sledijo tem in- štrumentom in prilagajajo svoje (turistične) zakonodaje dognanjem organizacij, ki se ukvarjajo s trajnostnim ra- zvojem oziroma omogočijo registracijo, legitimiteto in delovanje (neprofitnih) ustanov, ki imajo za poslanstvo uveijavijanje okoljevarstvenih in drugih trajnostnih stan- dardov, meril in nagrad. Vlade se namreč zavedajo, da to delo ni primarno v njihovi pristojnosti oziroma da bi to samo še razširilo birokratsko strukturo. Zato je vloga teh organizacij naraščajoče pomembna in sčasoma nastopi- jo tudi v državah, kjer tovrstnih ustanov še niso pozna- li. Slovenija je ena takšnih držav. Bistveno je, da pro- stovoijne pobude svoje delovanje vežejo na obstoječo pravno strukturo in delujejo v širšem družbenem, torej nepolitičnem interesu. Vlade, nacionalne in lokalne, ta- kšno delovanje praviloma rade podprejo in obratno. The Green Tourism Business Scheme na Škotskem tako pristo- pi k ocenjevanju samo gospodarskih enot, ki delujejo v polnem sozvočju z lokalno zakonodajo. Nekatere inici- ative, npr. The Audobon Cooperative Signature Program (ZDA), pa nacionalne zakonodaje še presegajo, saj od Turisti pomagajo domačinom pri vsakdanjih opravilih. podjetja zahtevajo - seveda ob možnosti, da bodo pod- jetju podelile eko znamko - da pred gradnjo objekta pri- pravi oceno učinka na okoije in skuša preprečiti, da bi ta učinek presegel minimalne standarde. Pregled izpolnjevanja ekoloških kriterijev turističnih podjetij Energija • Varčna električna oprema • Elektrika iz obnovijivih virov (sončne celice) • Primerna termalna izolacija • Avtomatski izklopijivi sistemi (luč, ogrevanje) • Zbiranje podatkov električne porabe Voda • Steklenice, toaletni pripomočki, kozarci, krožniki in pribor za večkratno uporabo Nevarne kemikalije • Ekološko neoporečne barve, čistila in detergenti • Primerna uporaba neizogibnih kemikalij • Zbiranje podatkov o uporabi kemičnih sredstev • Vodovarčna oprema (pipe, tuši, pralni stroji, stra- Odpadki nišča) • Sortiranje odpadkov • Fleksibilna menjava brisač in posteljnega perila • Primerno odvajanje odpadkov • Primerno odvajanje ali recikliranje odpadnih voda • Izogibanje uporabi nevarnih snovi in proizvodov za enkratno uporabo Izobraževanje oseb o • Primerno ravnanje z odpadnimi nevarnimi snovmi • Okoijevarstvenih vprašanjih • Primerni uporabi detergentov in čistil • Učinkovitem upravljanju z vodo, energijo in osta- limi viri • Primernem vzdrževanju in popravilih opreme Informacije za goste o • Lokalnih okoijevarstvenih dejstvih in novicah • Okoijevarstvenih ukrepih v hotelu (ali podobnem objektu) • Načinih varčevanja z vodo in energijo • Recikliranju odpadkov • Možnostih uporabe javnega prometa OkoUevarstveno vodenje • Vodo in energetsko varčna oprema • Proizvodi, opremijeni z eko znamkami Ostalo • Prostori za nekadilce • Nacionalne eko znamke • Bioklimatska arhitektura • Hrana iz bližnjih in bio farm • Uporaba sončne in eolske energije • Toplotne črpalke, centralno ogrevanje, obnovijiva toplotna energija • Uporaba deževnice in reciklirane vode • EMAS ali ISO 14001 Med slovenskimi podjetji za zdaj obstaja le eno, ki je pridobilo evropsko eko znamko EU marjetica za svoja prizadevanja na področju trajnostnega razvoja - Terme Snovik. Kdo bo naslednji? Prostovoijne pobude Primeri prostovoijnih okoijevarstvenih shem so nasle- dnji: • eko znamke, • certifikacijske sheme, • nagrade in priznanja, • okoijski vodstveni sistemi, • kodeksi ( okoijevarstvenega) obnašanja, • zagotovila in izjave (deklaracije) podjetij. Pri prostovoljnih pobudah je pomembno to, da zakono- daja ne zavezuje ne pobudnika, da predlaga in izpeije iniciativo, ne ciljnih skupin, da k tej pobudi pristopi- jo. Pri tem ni bistveno, kdo je iniciator oziroma certifi- kator. To so lahko ministrstva, gospodarske zbornice ali - kar je zelo pogosto - tretje ustanove, torej neodvisne nevladne organizacije. A v čem je smisel, da bi ponudniki turističnih storitev (hoteli, kampi, prevozna podjetja in letalske družbe, tu- ristična združenja) sploh pristopali k tem pobudam? Najprej gre seveda za zavedanje o pomenu okoija in pred- vsem o nevarnostih zanj s strani organiziranega turiz- ma, ki ga deli vse več profesionalcev in odločevalcev. Ta okoijska zavest je nekako "politično in gospodarsko ne- oporečna". Toda "eko zavest" sama zase je kaj šibka na- grada, pomembno je, da postane priznana na trgu in da se izkristalizira v obliki ekonomske učinkovitosti. Okrasitev hotelskega objekta (letala, kampa etc.) z eko znamko ali celo eko nagrado ima predvsem naslednje pozitivne posledice: • dvig ugleda posamezne in skupne turistič­ ne ponudbe, • okrepitev položaja na trgu, • boljše vodenje tveganj (yield manage- ment), • boijše vodenje človeških virov, • pozitivni učinki na ostale - s turizmom po- vezane ali pa tudi ne sektorje in • nižanje proizvodnih stroškov. Skupek vseh pozitivnih dejavnikov, ki izhajajo iz ekološko naravnane dejavnosti, se odraža - pa če­ prav v srednjeročnem ali celo dolgoročnem obdo- bju - na ekonomski učinkovitosti podjetja. Odločevalci, menedžerji, vladne službe in potrošniki - tu- risti želijo in potrebujejo zanesijive informacije o proi- zvodih in storitvah v turističnem sektorju. Eko znamke, nag.rade in deklaracije s povsem jasno ekološko podjetni- ško linijo prispevajo to orientacijo in zagotavljajo kako- vostne standarde za razližne turistične proizvode in sto- ritve. Od njihovih začetkov konec 80. let prejšnjega sto- letja in zlasti v 90. letih pa do danes so si eko znamke in eko nagrade ter deklaracije uspešno utrle pot na trg turističnih informacij, turističnih ponudnikov in v zavest turističnih potrošnikov. Njihov učinek še vedno ni narav- ni žeijenega, a gre za dolgotrajen proces. Bistveno je to, da je perspektiva trajnostnih oziroma eko shem odlična, zlasti v luči vse večjega ekološkega zavedanja, k čemur so žal pripeijali že omenjeni izzivi, na primer klimatske spremembe. Trajnostni razvoj turizma hkrati igra kijuč­ no vlogo pri do nedavnega nezaslišanem dejstvu, da se tudi turizem ne more širiti in razvijati brez omejitev. A ravno za to gre: namreč, da imajo eko standardi bistve- no vlogo pri omejevanju turizma, na področju porabe na- ravnih virov, fizičnega okoija, onesnaževanja, na kratko - omejevanje množičnega turizma na potencialno ogro- ženih prostorih in s tem dvig vseh vidikov kakovosti za okoije, ponudnike in potrošnike. • www.slovenia .info - l(ongresna dejavnost • • • 1n tra1nostn1 • tur1z e m Mag. Miha I ovačič, Zavod - Kongresnoturistični urad Ljudje vedno boij ugotavijamo, da je predvsem od našega odnosa do okoija odvisno, kako bomo in kako bodo naši zanamci živeli na tem planetu. Turizem, ki je ena največjih gospodarskih pa- nog, je od okolja zelo odvisen. Pri trajnostnem turizmu pa ne govorimo samo o odnosu do okoija, am- <.C o (./') r-t- C. o (""')< ...... o 3 (t) ::s r-t- OJ ~ pak tudi o odnosu do kulturne dediščine, o uravnoteženi rabi razpoložiji- vih virov in upoštevanju družbe. Vse te komponente postajajo sestavni del uspešnega turističnega proizvoda in s tem podjetij, ki nudijo te storitve. Razumijivo je, da so taki produkti rentabilni samo na srednji in daijni rok. Tega se zavedata Evropska skupnost in tudi slovenska turistična politika, ki je te pogoje zapisala tudi v svojih strateških dokumentih. Kongresni turizem, ki veija za smetano turizma, se pogojev trajnostnega turizma zelo dobro zaveda. Kongresna dejavnost niso samo veliki kongre- si z več sto ali tisoč udeleženci. Pod tem terminom razumemo tudi konfe- rence z 20 delegati ali incentiv z 80 gosti. Vsaka zaključena skupina, ki se zbere na prizorišču, ustvarja obremenitev za okolje. Upoštevajoč navedena dejstva je mednarodna kongresna dejav- nost naredila odločne korake z namenom zagotovitve ekonomske prospe- ritete, socialne enakosti ter varovanja naravnega in kulturnega okoija. Velika Britanija je z vzpostavitvijo standarda BS 8901 naredila pionirsko delo na tem področju. Standard navaja zahteve pri pripravi in izvedbi trajnostnih dogodkov vseh vrst in velikosti, od poročne zabave, kongresa do dogodkov, kot je naša Planica. V Avstraliji so zgradili prvi kongresni in razstaviščni center upoštevajoč tako zahtevna trajnostna merila, da je postavil nove svetovne standarde na področju gradnje kongresnih centrov. V Ameriki so lani izvedli prvi množičen kongres, kjer so reciklirali preko 90 % odpadkov. Da je dogodek trajnosten, se morajo vkijučiti vsi akterji v verigi dogodka: organizator dogod- ka, prizorišča , razni dobaviteiji in seveda tudi udeleženci. V večini primerov prilagajanje no- vim normam zahteva dodatne stroške. Trajnostni dogodki in turizem prinašajo že kratkoročne pozitivne finančne učinke. Pred kratkim sem se udeležil mednarodne konference s področja kongresne dejavnosti v Londonu. Pred odhodom na konferenco nam je organizator borze poslal elektronsko sporočilo, s katerim so nas želeli opozoriti na trajnostne ukrepe, ki so jih predvideli v sklopu te konference, in ki bodo vplivali na okoije, družbo in gospodarstvo. Pri pripravi ukrepov so v popolnosti implementirali standarde BS 8901. V elektronski pošti so nas opozorili na naslednje: "Zagotoviti moramo, da so vsa promocijska gradiva in morebitna darila proizvedena upoštevajoč trajnostna merila, minimizirati obseg promocijskega materiala, ki je predstavljen na licu mesta, z namenom zmanjšanja odpadkov, v največji meri uporabiti lokalne resurse in proizvajalce, ki upoštevajo trajnostna merila." Spodbudili so nas tudi k ločevanju odpadkov na samem dogodku in nas povprašali, kdaj in kako bomo prišli v London. S tem so lažje načrtovali in organizirali prevoz do prizorišča dogodka in izračunali, koliko toplogre- dnih plinov je konferenca proizvedla in izpustila v ozračje. Ob koncu dogodka smo kongresne torbe, ki so jih nato uporabili za druge namene oz. jih predelali, lahko vrnili. Prav tako smo vrnili priponke, ki so jih reciklirali. Pijačo so nam nudili izkijučno v steklenih oz. papirnatih kozarcih. Takega sporočila pred odhodom na konferenco še nisem prejel; posamezniku da misliti, in če so stvari na sami konferenci dobro pripravijene, je uspeh zagotovljen. Udeleženci smo pripomogli k zmanjša- nju obremenitve okoija in družbe, organizator pa je privarčeval pri različnih stroških. Z veseijem ugotavljam, da imamo v Sloveniji pozitiven odnos do okolja in trajnostnega turizma. In to ne samo v primerjavi z Ameriko, ampak tudi s staro celino. Slovenija ima vse pogoje, da nadgra- di svoji "zeleni" predznak, ki ga ima v očeh domačih in tujih turistov, in naredi korak v smeri trajno- stnih dogodkov in turizma. Kongres ni standardi, ki smo jih nedavno uvedli, navajajo tudi neobvezne ekološke pogoje za ponu- dnike kongresnih storitev. Zaradi vedno večjega pomena tega področja jih bomo dopolnili še v leto- šnjem letu. Vsi se zavedamo, kako težko je doseči 100 % sodelovanje vseh. Toda začetek je vedno najtežji in za- četi mora posameznik. Prej ko bomo zbrali kritično število, prej se bo tehtnica prevesila na drugo stran . K temu bodo še najboij pripomogle stranke, ki bodo vedno boij občutijive na te stvari. Zaenkrat kupci še ne zahtevajo trajnostnih dogodkov v svojih zahtevkih, toda jih pa z veseijem navedejo kot prednost ponudnika. Ponudniki so to že ugotovili; ta prednost se oglašuje vedno več in s tem priva- bija kupce. Vendar je samo še vprašanje časa, kako dolgo bo to še prednost in kdaj bo to postalo zah- teva stranke. • · www.slovenia.info V izdelavi • Je mapa z vložnimi listi za ok~olju •• pr11azne turistične • namestitve S lovenska turistična organizacija bo v kratkem iz-dala ovojno mapo in vložn i li st formata A4, na- menjeno promociji okolju prijaznih turističnih name- stitev. Leta 2003 je bil oblikovan uradni znak Evropske unije za okoiju prijazne turistične namestitve (The European Eco-label for tourist accomodation service) - poznan tudi pod imenom EU marjetica. Podjetja, ki pridobi- jo »marjetico«, s tem uradno veljajo za okoiju prija- zna podjetja oziroma za podjetja, ki si prizadevajo za manjše onesnaževanje zraka, varčnejšo rabo energije in drugih naravnih virov, manjše onesnaževanje oko- lj a ter tista, ki v ponudbi prehrane uporabljajo tudi organsko pridelano hrano. Prvi znak v Sloveniji so dobile Terme Snovik, ki bodo predstavljene na prvem vložnem listu v tej ovojni mapi. Upamo, da se bodo tudi druga slovenska turi- stična podjetja odločala za pridobitev znaka, saj so- dobni, ekološko osveščeni turist zahteva več kvalitete, ponudbo oblikovano po načelih ekološkega in trajno- stnega razvoja in je seveda zato tudi pripravijen pla- čati več denarja. • Odgovorni italijansld turist - ali ob s ta j a? Gora, d Shc gora,dsht@slo.eni,info Po ocenah Svetovne turistične organizacije se vsako leto v tujino odpravi 700 milijonov Zemljanov. Dolgo smo verjeli, da je turizem čista gospodarska panoga. Nato smo spoznali samodestruktivni model turističnega razvoja. Tovrstna kolonialna izraba se ne nanaša le na turistične destinacije tretjega sveta, ogroža tudi nam bližnje ekosisteme in družbe, kot je Sredozemlje, kamor se vsako poletje odpravi več kot 100 milijonov turistov. Bistveno več kot jih ta regija lahko prenese. O.d sredine 60. vsako poletje množice s severa v kolonah pločevine za nekaj tednov zasedejo obmorska letovišča. Konec poletja se zasedba konča in množice se vrnejo na delovna mesta. Desetletja ta miroijubna invazija prinaša kruh in devize lokalnemu prebivalstvu, vendar za sabo pušča spremenjeno podo- bo pokrajin, uničena krhka ravnotežja družb in izumr- tje tradicionalnih poklicev. Tak turizem si ne postavlja meja svojega razvoja, vse dokler ne izpije živijenjske- ga soka krajem, ki se jih dotakne in uniči destinacije, s tem pa tudi osnovnih pogojev za svoj obstoj. Danes na srečo spoznavamo tudi drugačnega turista - v svojih odločitvah odgovornega turista. Konec 80. se je ob spoznanju škodijivih posledic, ki jih prina- ša masovni turizem, pojavila nova vizija preživijanja prostega časa. Od takrat v žeiji k prispevku ohrani- tve okoija in družb odgovorni turizem doživija ekspo- nentno rast. Gre za obliko turizma, ki spoštuje ekosi- steme, lokalno kulturo in običaje, se trudi za kar naj- manjši vpliv turističnih struktur in aktivnosti na oko- ije ter se zavzema za aktivno vlogo lokalnega prebi- valstva pri turističnih projektih in za njihovo dobro- bit od ugodnosti, ki jih ta dejavnost prinaša. Odgovorni turizem ni produkt, pač pa način razmi- šljanja, obnašanja in delovanja. Ima vse potencia- le, da potovanju povrne smisel in popotniku osebno- stno rast. Če pustimo ob strani družbeni bruto pro- dukt, ki ga ustvarja turizem, ima ta panoga vendar- le veliko večji pomen povezovanja posameznikov in kultur. Turizem ima konec koncev v veliki meri opra- viti z našim vsakodnevnim življenjem. Norme odgo- vornega turizma dobijo svoj pomen, ko so prenese- ne v vsakdan. Odgovoren odnos se ne kaže zgolj v spoštovanju nara- ve. Nič manj pomemben ni odnos do družbenega oko- ija, v katerem se znajde popotnik. Svetovna turistična organizacija umešča pravico do počitnic med osnovne človekove pravice. Vendar ta pravica ne sme kršiti pra- vic tam živečega prebivalstva in se mora udejanjiti v spoštovanju do lokalnih kultur, tradicij in okoija. Vzporedno z rastjo povpraševanja po tovrstnem tu- rizmu so zrasle tudi specializirane, večinoma majhne agencije, ki načela odgovornega turizma prenašajo v prakso. Poslužujejo se zgoij tistih struktur, ki zago- tavijajo skrb za naravo in lokalno družbo. Svoje goste dodatno spodbujajo k odgovornemu odnosu do narav- nega in kulturnega okoija. Boijše prometne poveza- ve, posebej pa porast nizkocenovnih letalskih prevo- znikov, so povprečnemu turistu časovno in stroškov- no približali tovrstne ponudnike tudi na najboij od- maknjenih koščkih sveta. Italijanski turisti so v veliki meri skoncentrirani na Nekateri italijanski turisti razumejo počitnice kot del svojega življenja in ne le kot iz vsakdanjega monotonega življenja iztrgan čas. dveh skrajnih polih. Na eni strani še vedno obstaja prevladujoča skupina, ki preživija počitnice v za to po- sebej prirejenih turističnih naseijih, kjer so deležni vsega udobja . Ti se s spoznavanjem lokalnih značil­ nosti dežele in navad prebivalcev ne naprezajo preti- rano. Večinoma se iz strahu pred uličnim kriminalom ne odpravijo niti do najbližjega mesta. Še danes se srečujemo s kratkovidno logiko hotelirjev, ki menijo, da je vsak evro, porabijen zunaj, za njihov hotel iz- gubijen. Škoda, v kolikor bi izstopili iz teh ograjenih turističnih naselij, bi spoznali, da jih obdaja množi- ca zanimivih in prijaznih ljudi . Drugi del, ki vztrajno narašča, predstavijajo radove- dni gosti, ki želijo na počitnicah predvsem raziskova- ti in si širiti obzorja. Ti popotniki povečini ne želijo, da jih imenujemo turisti in jih s tem ožigosamo kot tujek v okolju. Nasprotno, želijo biti del dogajanja in spoznati način živijenja v kraju, v katerem preživijajo počitnice. Dopusta ne doživijajo zgoij kot čas oddiha, pač pa kot investicijo v osebnostni razvoj in pridobi- vanje novih izkušenj, ki jim bodo prinesle neprimer- no večje zadoščenje. Zanje počitnice niso iz vsakda- njega monotonega življenja iztrgan čas, pač pa jih razumejo kot del svojega živijenja. Destinacij, ki odgovornemu turistu lahko ponu- dijo polnost doživetij , danes ni več na pretek. Slovenija je med njimi in ima vse atribute - iz- jemno naravno, kulturno-zgodovinsko in kulina- rično pisanost - da odgovornemu turistu ponudi kvalitetne počitnice. Vendar le, če se bomo naj- prej sami zavedali edinstvenosti prostora, v ka- terem živimo. Redkejši kot postajajo neokrnjeni kraji, kakršni so dolina reke Soče, Triglavski na- rodni park, porečje reke Kolpe, Pohorje, več po- zornosti so deležni. Po drugi strani je za pozor- nega popotnika enako kot narava zanimiva tudi naša tradicija. Za to pa je potrebno vložiti veli- ko energije v neprestano dogajanje, organizira- nje kulturnih in športnih prireditev, glasbenih in film- skih dogodkov. Ob tem se moramo zavedati, da naše okoije ni dobri- na, ki bi jo lahko izkoriščali brez omejitev. Odgovorni turiiem, v kolikor je razvoj pravilno naravnan, ne po- meni zgoij vira gospodarskega razvoja, pač pa tudi ka- kovosten in trajen razvoj destinacije. Vložek se več­ kratno povrne, ne samo v obliki turističnega razvoja kraja, pač pa tudi kot dodana vrednost v kvaliteti ži- vljenja njegovega prebivalstva . Zaradi tega je dolgoročno veliko bolj kot na ekspo- nentno rast prihoda turistov smotrno staviti na odgo- vorni turizem in se tako izogniti nepopravijivim po- sledicam za okoije in socialnim pretresom, ki so tudi v naši bližini že terjale svoj davek. • www.slovenia .info - Trajnostni razvoj evropskega • turizma Prof. dr. Tanja Mihalič; tanja.mihali c@ef.uni-lj.si Leta 2001 je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Globalni etični kodeks v turizmu (WT0, 2000), ki ga je predlagala UN WTO. Vse vlade je povabila, da v svoje zakone, predpise in poslovno prakso vključijo koncept trajnostnega razvoja turizma. Na kratko bi trajnostni turizem lahko opredeli-li kot "turizem, ki upošteva sedanje in bodoče ekonomske, socialne in ekološke vplive ter tudi zado- voijuje potrebe obiskovalcev, gospodarstva, okolja in lokalnih prebivalcev" (UNEP & WTO, 2005). Koncept trajnostnega razvoja turizma temelji na ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja. Hkrati je trajno- stni turizem prizanesijiv in konstruktiven do narav- nega, kulturnega in socialnega okoija ter zagotavija zadovoijstvo obiskovalcev. Samo takšen turizem bo lahko obstajal tudi v prihodnosti. Načela trajnostnega turizma se torej nanašajo na: naravne, socialno-kulturne in ekonomske vidike turi- stičnega razvoja ter zahtevajo ravnotežje med njimi. Trajnostni turistični razvoj: • zagotavija optimalno uporabo naravnega oko- ija , vzdržuje ekološke procese ter pomaga varo- vati naravne vire in biološko raznovrstnost; • spoštuje socialno-kulturno avtentičnost lo- kalnega prebivalstva, varuje njihovo izgrajeno in kulturno dediščino in tradicionalne vredno- te, prispeva k razumevanju in toleranci med raz- ličnimi kulturami; • zagotavija ekonomsko uspešnost poslovanja na dolgi rok, omogoča socialne in ekonomske koristi za vse udeležence in njihovo pravično razporeditev, tudi na področju stabilne zapo- slenosti, pridobivanja dohodkov, socialnih sto- ritev za lokalno prebivalstvo in prispeva k od- pravijanju revščine. Da lahko koncept operacionaliziramo, morajo biti iz- polnjene še dodatne zahteve oziroma pogoji: traj- nostni razvoj mora vzdrževati zadovoljstvo turi stov in krepiti njihovo ekološko odgovornost. Samo tiste destinacije, ki nudijo turistično zadovoljstvo, lahko trajno preživijo. Ekološko odgovorni turisti pomagajo ekološko odgovornim destinacijam, da dosegajo eko- nomske in okoljske cilje, ki skupaj omogočajo uspe- šno poslovanje na dolgi rok; takšen turizem zahte- va dobro informiranost, močno politično vodstvo, ki gradi na oblikovanju konsenza med vsemi udeležen- ci razvoja in oblikovanje konsenza, saj so ciiji lahko medsebojno konfliktni. Brez sodelovanja širšega po- litičnega in družbenega okoija trajnostnega turizma ni mogoče uresničiti v praksi. Doseganje cilja trajnostnega evropskega turizma je kontinuiran proces, ki zahteva sprotno spremljanje okoijskih vplivov in popravijanje morebitnih odklo- nov. EU priporoča holističen in integriran pristop k razvoj u, dolgoročno načrtovanje, doseganje primerne hitrosti in ritma razvoja, kot je to primerno za posa- mezne članice oziroma destinacije, vkijučevanje vseh deležnikov, uporabo najboijšega razpoložijivega zna- nja, zmanjševanje in poslovodenje tveganja, upošte- vanje stroškov (načelo onesnaževalec plača), določa- - www.slovenia.info nje in upoštevanje mej razvoja. Članice naj koncept trajnostnega razvoja turizma vključijo v svoje zako- ne, strategije in poslovno prakso. Ključni izzivi evropskega turizma EU opredeijuje ključne izzive razvoja evropskega tu- rizma. Ti kijučni izzivi se nanašajo na: • sezonsko variabilnost, • turistični transport, • delovna mesta, • lokalne skupnosti in kakovost živijenja, • vire in produkcijo odpadkov, Trajnostni turistični razvoj kot cilj EU V letu 2007 je EU sprejela ukrepe za do- seganje trajnostnega evropskega turizma (EC, 2007b) EU povzema razumevanje trajnostnega turističnega razvoja, kot ga razumeta UN WTO in UNEP in danes veči­ na strokovnih in znanstvenih turističnih organizacij. Na trajnostni turizem gle- da kot na koncept ne kot na vrsto turiz- ma. Zato je trajnostni turistični menedž- ment primeren za vse turistične oblike, tudi za menedžment masovnega ali ni- šnega turizma, torej za vse države in de- stinacije, ne glede na njihove turistične značilnosti. • naravno in kulturno dediščino, • dostopnost potovanj za vse, • turizem globalno. Prvi izziv Prvi izziv je zmanjšati sezonsko odvisnost turizma. Sezonska koncentracija turističnega povpraševanja negativno vpliva na uspešnost turističnih podjetij, če njihove zmogijivosti del leta ostanejo neizkorišče­ ne. Obratno pa v času sezone lahko pretirano obreme- njuje skupnost in naravne ter druge vire in zmoglji- vosti. Podatki Eurostata kažejo, da je avgusta število turističnih nočitev v Evropi povprečno trikrat ali šti- rikrat višje kot v zimskih mesecih. Podatki se razliku- jejo po državah, največja sezonska nihanja imajo sre- dozemske države. Poročilo priporoča nekatere ukrepe za zmanjšanje se- zonske koncentracije turizma, kot npr. razvoj sezon- sko manj občutljivih vrst turizma (poslovni, kongre- sni), organiziranje dogodkov in prireditev izven glav- ne sezone ter cenovno ugodnejše ponudbe v izven sezonskem času. Na strani povpraševanja se lahko vzpodbudi delodajalce k časovno boij fleksibilnemu odobravanju dopustov, podaljša se lahko razpon šo l- skih počitnic in podpira njihovo koriščenje v različ­ nih terminih. Na sezonsko variabilnost vplivajo tudi podnebne spre- membe - pomanjkanje snega in premik turističnega povpraševanja na škodo vse toplejših južnih držav. Drugi izziv Drugi izziv je zmanjšati negativne vplive turistične­ ga traJ]sporta. Promet na splošno pomembno prispe- va k podnebnim spremem bam . To velja tudi za pro- met, ki nastaja zaradi potovanj. Ocenjuje se, da evrop- ski turistični promet trenutno predstavija 8 odstot- kov vseh emisij C0 2 , od tega predstavlja letalski pro- met približno polovico, nadaljnjih 41 odstotkov pred- stavijajo izpusti iz avtomobilov. Zaradi rasti letalske- ga turističnega prometa so letala najhitreje rasto- či vir izpustov. Zato mora turistično gospodarstvo aktivno sodelovati pri zmanjševanju onesnaževanja iz naslova turistične­ ga transporta. Možnosti in priložnosti so v raziskavah, novih tehnologijah, gorivih in trgovanju z emisijami EU ter v sodelovanju v shemah za zniževanje ogijika, v katerih bi morale sodelovati tudi letalske družbe in organizatorji potovanj. Turistični promet se lahko pre- usmeri na uporabo okolju boij prijaznih oblik (vlak, avtobus, ladja, kolo - hoja za gibanje znotraj desti- nacije) . Uporaba slednjih se lahko spodbuja z dife- renciranimi cenami, promocijo in informiranjem tu- ristov, izgradnjo ustrezne infrastrukture in prilagoje- nimi voznimi redi. Možno je tudi prilagajanje tako, da se spodbujajo potovanja v bližnje destinacije, gi- banje znotraj destinacije in ne med njimi ter manjše število potovanj, a daijši čas bivanja. Tretji izziv Tretji izziv: iz_poljšati kakovost zaposlovanja v turiz- mu. Turistični sektor zaposluje raznoliko delovno silo na področjih, ki so povezana z organiziranjem, vo- denjem, naravno ali kulturno dediščino, gostinstvom ali animacijo, menedžmentom, načrtovanjem in ra- zvojem, promocijo, izobraževanjem, svetovanjem itd. Vendar pa so za nekatere zaposlitve značilni neugodni delovni pogoji ( delovni čas, sezonsko zaposlovanje, nizke plače, socialna varnost) in zato visoka fluktua- cija. Nekatera dela zahtevajo nizko usposobljenost in imajo manjše možnosti načrtovanja kariere. Kakovost zaposlovanja je možno izboijšati s poveča­ njem plačil in pogojev socialne varnosti, ustreznim menedžmentom delovnega časa in uvedbo načrtova­ nja poklicne kariere turističnih delavcev ter razvojem dobrih kadrovskih praks. To zahteva okrepijen dialog med delodajalci, zaposlenimi in njihovimi predstavni- ki. Zaradi povezave med delovno silo in kakovostjo tu- rističnih storitev ter zadovoljstvom obiskovalcev do- bre zaposlitvene prakse in zmanjšanje fluktuacije po- večujejo konkurenčnost evropskega turizma ter nje- govo poslovno uspešnost in trajnost. Izboijšanje kakovosti delovnih mest lahko pospešimo z ukrepi kot, npr. z uvajanjem standardov na področju turističnega usposabijanja v Evropi in vzajemnim pri- znavanjem kvalifikacij (npr. prek sheme Europass), s programi za vseživijenjsko učenje, z izmenjavo dobrih praks v turističnem usposabljanju po Evropi, z odpra- vijanjem jezikovnih in drugih ovir za skupno razume- vanje, s vključevanjem trajnostnega koncepta v redne oblike turističnega izobraževanja in usposabijanja ter z aktivno promocijo na področju odnosov z javnostmi za turistične poklice. v Cetrti izziv Četrti izziv je zagotoviti koristi za lokalno skupnost in povečati kakovost življenja. Turizem je sestavni del lokalnih skupnosti in vpliva na kakovost živije- nja lokalnega prebivalstva. V evropskem prostoru sta v povezavi s tem politično aktualna predvsem dva vi- dika obravnave. Prvi se nanaša na s turizmom pove- zan razvoj nepremičnin, ki spreminja značaj naselij. Ta lahko skupnosti sicer prinese občutne gospodar- Peti izziv Peti izziv je zmanjšati rabe virov in proizvodnjo od- padkov. Turizem je lahko pomemben in včasih razsi- ske koristi, lahko pa privede do širjenja urbanizacije pen porabnik naravnih virov. Turist, ki stanuje v hote- ter posledično do manjše privlačnosti kraja in krče­ nja zelenih površin . Spremembe vrednosti nepremič­ nin lahko ogrozijo kakovost živijenja lokalnega pre- bivalstva, nekatere vrste razvoja in rabe prostora pa morda niso v korist lokalnemu prebivalstvu. Drugi vi- dik se nanaša na prestrukturiranje lokalnega gospo- darstva. Turistični razvoj lahko izrine tradicionalne dejavnosti, kot sta kmetijstvo ali ribištvo, ker potre- buje sredstva in delovno silo. Zato bi morale destinacije, lokalne skupnosti pazljivo načrtovati razvoj in vkijučevati turizem v obstoječe dejavnosti, npr. z izgradnjo takšnih povezav z doba- viteiji, da se povečujejo koristi za skupnost (uporaba lokalnih pridelkov in izdelkov, prednostna obravnava lokalnih dobaviteijev). Spodbujati bi morale takšne tipe namestitve in zmogijivosti, ki odražajo značaj destinacije, imajo najnižji možni vpliv na okolje ter prinašajo koristi z vidika gospodarstva in zaposlova- nja. Takšna obravnava zahteva načrtovanje zmogljivo- sti in lahko pomeni tudi, da se mora lokalna skupnost v sodelovanju z vsemi udeleženci odločiti za omejitev razvoja turizma (npr. novih gradenj). Lastništvo nepremičnin v privatnih rokah za vikend na- stanitvene zmogijivosti zahteva prav posebno strategi- jo in obravnavo. Podatki kažejo, da so v številnih krajih te zmogijivosti zasedene le nekaj tednov na leto, da so lahko vizualno moteče, vplivajo na povišane cene ne- premičnin, skupnosti jemijejo prostor in lahko le malo prispevajo k lokalnemu gospodarstvu. Hkrati pa v ne- katerih krajih izgradnja in prodaja vikend zmogijivo- sti v različnih oblikah lahko lokalni skupnosti prinese denar, ki je potreben za začetek razvoja, kar vzpodbu- di blaginjo in kakovost živijenja. Zaradi dvostranskega vpliva nepremičninskega poslovanja, ki vkijučuje prilo- žnosti in nevarnosti za lokalno skupnost, je obravnava tega vprašanja v turizmu še posebej težavna. Potrebne bodo dodatne raziskave, da bomo razumeli vpliv se- kundarnih prebivališč in poiskali primere dobrih praks ter na tej osnovi lahko odločali o omejevanju takšne- ga razvoja in našli načine, kako nepremičninske nalož- be v kraju čim boije izrabiti za koristi lokalne skupno- sti ter povezati s turizmom. lu, porabi povprečno za tretjino več vode na dan kot lokalni prebivalec. V Sredozemiju ni redko niti, da tu- rist v povprečju porabi več kot štirikrat toliko vode na dan kot domačin in potrebe na vrhuncu sezone lahko pomenijo hud pritisk na krajevno oskrbo. Pri nekate- rih oblikah s turizmom povezanih dejavnosti je po- raba vode še posebej velika, zlasti na igriščih za golf in pri proizvodnji umetnega snega na smučarskih de- stinacijah . Razsipnost lahko nastane tudi pri uporabi fizičnega naravnega okolja, flore in favne, onesnaže- vanju zraka (transport, velika poraba električne ener- gije) in proizvodnji odpadkov. Menedžment virov in odpadkov se nanaša na nove tehno- logije, zmanjševanje uporabe električne energije, zmanj- ševanje produkcije odpadkov, recikliranje in sortiranje, čiščenje in ponovno uporabo odpadnih voda, ukrepe, ki zagotavijajo kakovost zraka (ureditev prometa) ipd. Poleg podjetij lahko s svojim vedenjem pomembno pri- spevajo tudi obiskovalci. Prav tako morajo ukrepati lo- kalne skupnosti, ki morajo vzpostaviti potrebno infra- strukturo in sisteme upravijanja, kot so storitve recikli- ranja ter spodbujanje inovacij in izmenjava do- brih praks za zmanjševanje porabe virov. v Sesti izziv Šesti izziv je varovati ter produktivno uporabi- ti naravne in kulturne vire. Turistične zanimi- vosti so lahko naravne ali kulturne krajine, po- samezni kraji zgodovinske in kulturne dedišči­ ne, biotska raznovrstnost ali bivalna kultura in krajevne posebnosti, npr. umetnost, obrt, ku- hinja, jezik, dogodki in festivali. Gospodarski in deloma tudi turistični razvoj pritiska na te dobrine in zmanjšuje njihovo privlačnost, kar je neposredna škoda za turizem. Razmere se še slabšajo zaradi podnebnih sprememb kakor tudi zaradi pomanjkanja finančnih, človeških in organiza- cijskih virov za trajnostno upravljanje teh virov. Zato je potrebno izrabiti turizem za zaščito naravnih in kulturnih virov ter uporabiti možne načine izvaja- nja,zaščite in upravijanja (parki, Natura 2000, mene- džment obiskovalcev, načrtovanje zmogijivosti, cen- tri za obiskovalce, interpretacijski centri, razvoj indi- katorjev vplivov in merjenje z njimi). Sedmi izziv Sedmi izziv je omogočiti počitnice vsem . Po razpolo- žijivih podatkih okoli 40 odstotkov Evropejcev ne odi- de na počitnice, pogosto zaradi različnih oblik prikraj- šanosti - bodisi ekonomske bodisi zaradi invalidnosti. V nekaterih državah se nezmožnost odhoda na poči­ tnice razume kot pomemben vidik revščine otroka in družine. Evropska politika turizma, ki bi zanemarja- la rast intenzivnosti potovanja vseh slojev evropske- ga prebivalstva, bi bila v nasprotju z načeli socialne vključenosti. Hkrati bi večja vključenost različnih so- cialnih segmentov vplivala na zniževanje sezonske na- rave povpraševanja in tako izboljševala finančne po- slovne rezultate ter podpirala celoletne zaposlitve. Dokazano je, da nekateri segmenti, ki so manj vkiju- www.slovenia.info - čeni, kot so upokojenci, mladi ali mlade družine, laž- je potujejo izven glavne sezone. Države članice naj spodbujajo razvoj socialnega tu- rizma na vseh ravneh, pomagajo naj ozavestiti pod- jetja o koristih socialnega turizma, zagotavljajo naj pravice delavcev do dopusta . Turistično ponudbo je potrebno prilagoditi tako, da bo potovanje omogoče­ no invalidnim osebam, povečati je treba razpoložlji- vost informacij ; a potovanja zapostavijenih skupin. Z ekonomskega vidika je pomembno, da se ustvari ce- novno primerna ponudba za potovanja in počitnice ti- stih, ki so ekonomsko manj močni. To je možno s ko- mercialnimi ponudbami, ki so vezane na bolj osnovne nastanitvene zmogijivosti kakor tudi s pomočjo pod- pornih shem, ki pomagajo komercialnim ponudnikom ali povpraševalcem. Nekatere države poznajo poseb- ne sheme (Švica, Madžarska), ki spodbujajo počitni­ kovanje ijudi z nizkimi prihodki . Osmi izziv Osmi izziv je uporabiti turizem kot orodje svetovne- ga trajnostnega razvoja. Vsi cilji, ki so bili opredelje- ni za trajnostni evropski turizem, morajo veijati tudi za mednarodni razvoj turizma. Leta 2005 so Evropejci s potovanji zunaj Evrope ustvarili 66 milijonov priho- dov, Evropa je tudi finančni vir za naložbe in razvoj- ne pomoči v razvoj turizma v tujini. Vse te transakci- je morajo upoštevati načela trajnostnega razvoja ozi- roma načela Etičnega kodeksa v turizmu (WTO, 2000) . Po načelu pravičnosti v razvoju turizma oziroma po- tovanj imajo vse države enako pravico do razvoja tu- rizma, državijani vseh držav pa enako pravico do po- www.slovenia.info Reference EC (2007a) : Action for more sustainable European Tourism. Report of the Tourism Sustai nability Group (2007) . European Commission: TSG, Brussels . Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/ services/ tourism/ tourism_sustainability_group.htm (obiskano 15. 4. 2007) . EC (2007b): Agenda for a sustainable and competitive European tou ri sm . European Commission, COM (007) 61 final, Brussels. UNEP, WTO (2005 ): Making Tourism More Sustainable, A Guide for Policy Makers, United Nations Enviro nmental Programme, World Tourism 0rganisation: Madrid. WTO (2000) : Global [ode of Ethics for Tourism. World Tourism Organisation : Madrid. tavanja. Turizem lahko pomembno prispeva k zmanj - ševanju svetovne revščine. Uresničevanje trajnostnega razvoja Pričujoče besedilo se naslanja na dokument EU, ki nosi naslov "Aktivnosti za trajnostni razvoj evropske- ga turizma - poročilo skupine za trajnostni razvoj". Poročilo je nastajalo v okviru imenovane· delovne sku- pi ne Evropske komisije, ki so jo sestavljali strokov- njaki s področja trajnostnega razvoja turizma in pred- stavniki mednarodnih organov, vlad držav članic, re- gionalnih in lokalnih oblasti, turističnega gospodar- stva, strokovnih teles, okoijskih organizacij, sindika- tov ter raziskovalnih in izobraževalnih ustanov. To po- ročilo je trenutna maksima trajnostnega razvoja turiz- ma, ki jo ob upoštevanju vkijučenosti različnih inte- resnih skupin, ki predstavijajo evropski turizem, po- nuja Evropa . Poročilo in na njegovi osnovi že spreje- ta Agenda za trajnostni in konkurenčen Evropski tu- rizem (EC, 2007b) pa bosta ostala mrtva črka na pa- pirju, če države članice priporočil ne bodo izvajale. Ocenjujemo, da so nekatere države članice precejšen del ukrepov že uvedle oziroma jih uvajajo. Evropska komisija prav tako že pripravija orodje za merjenje do- seganja trajnostnega razvoja turizma na osnovi obrav- navanih izzivov. \.'.zporedno teče trenutno najvidnejša evropska turistična akcija za doseganje trajnostnega razvoja destinacij EDEN, ki se v razpisu za leto 2008 navezuje na izziv evropskega turizma na področju na- ravnih virov. • I FEEL SLOVENIA www.slovenia.info Terme Snovik - zelene terme v Tuhinjsltl do lini D, mij, n Rifl; d,mij, n.,ill@tern>e·sno~ k.si V Termah 'Snovik se zavedajo, da okolje in njegovi naravni elementi: voda, zemlja in kamnine, zrak, energija, flora, favna in tudi kulturna krajina predstavljajo temelje vseh zvrsti turistične ponudbe. Zavedajo se tudi dejstva, da je vpliv razvoja turiz-ma na okolje prepogosto negativen, saj običaj­ no zahteva znatne posege v okoije, s čimer ogrozi ali pa v celoti poruši naravno ravnotežje. Prav zato si z vsem srcem želijo postati ekoterme. Poslujejo po sis- temu kakovosti ISO 9001 in ISO 1400, nedavna po- delitev znaka za okolje EU za turistične namestitve, EU-marjetica, pa je še en oprijemijiv dokaz, ki kaže, da so na pravi poti . Prvo slovensko turistično podjetje z EU-marjetico Znak za okolje EU za turistične namestitve (EU-marjetica) lahko pridobijo podjetja, ki si prizadevajo za nižje one- snaževanje zraka, boij varčno rabo energije in ostalih na- ravnih virov, manjše onesnaževanje okolja ter v ponud- bi prehrane uporabijajo tudi organsko pridelano hrano. Terme Snovik so na osnovi tega postale prvo slovensko turistično podjetje, ki je pridobilo ta znak, ki je uradni znak Evropske unije za okoiju prijazne turistične name- stitvene obrate. "Zavedamo se bogastva narave, ki nas obdaja, zato smo krenili na pot ohranjanja zelenega, čistega in zdravega okoija," pravi direktor Term Snovik Ivan Hribar. Neokrnjena dolina Najvišje ležeče slovenske terme, ki so januarja praznovale šesto obletnico delovanja, se nahajajo v manjšem naseiju Snovik, v zakijučku ene od stranskih dolin Tuhinjske do- line, v naročju Kamniško-Savinjskih Alp. Neokrnjena do- lina predstavlja dragoceno naravno okoije z občutijivimi ekosistemi. Od Kamnika je oddaljena 9 km , od Ljubljane pa 30 km . Svet termalnih užitkov V Termah Snovik imajo skupaj 1000 m2 vodnih površin v notranjih in zunanjih bazenih s termalno vodo, ki ima zdravilne učinke in blagodejno vpliva na kosti, kožo in prebavo. Gostom so na voijo številne masaže, fiziotera- pija, solarij ter zeliščne savne z aromaterapijo (finska, turška, ledena; bazenčki za knajpanje). Lanskega junija je bila za kij učena tudi tretja, zadnja faza gradnje apartmajskega naselja . Vsi objekti so zasnova- ni tako, da je njihova postavitev maksimalno prilagoje- na naravni konfiguraciji terena. Zdaj je v hiškah na robu gozda gostom na voijo štiriinsedemdeset apartmajev 4 * in enaintrideset dvoposteijnih sob. V apartmajskem na- seiju , ki je delno financiran s strani strukturnih skladov EU v Sloveniji, je zdaj 371 ležišč. Za najzahtevnejše je na voljo tudi rajski apartma s kaminom , vodno posteijo, dvema savnama, džakuzijem . Od odprtja prvega dela naseija v letu 2005 beležijo pre- ko 34.000 nočitev, v bazenskem delu pa so konec lan- skega leta pričakali že milijontega obiskovalca. Marca 2007 je v okviru naseija začela obratovati tudi kotlovni- ca na biomaso, kar pomeni, da bo uporaba fosilnih go- riv v celoti odpravljena in nadomeščena z okoiju prija- znejšo energijo iz obnovljivih virov. Izgradnja kotlov- nice je bila delno financi- "V Snoviku smo se v devetdesetih letih v okviru pro- jekta CRPOV odločili, da se termalna voda z zdravil- nim učinkom koristi v turistične namene. Zapisali smo, da želimo zgraditi terme, ki bodo prijazne do obiskovalcev, okoija in hkrati energetsko učinkovi­ te. Tej viziji smo sledili od samega začetka in danes lahko ugotovimo, da je bila to prava odločitev. To nam dokazuje tudi prejeti znak za okolje EU za tu- ristične namestitve, EU-marjetica, ki smo ga preje- li februarja 2008. Za kvalitetno delovanje podjetja smo že na začet­ ku postavili določena pravila: kodeks poslovanja ter sistema kakovosti ISO 9001 in ISO 14001. Pri gra- dnji smo upoštevali visoke okoljevarstvene kriterije, preverjali izolativnost s termovizijami, zgra- dili biološko čistilno napravo. Za dosego ener- getske učin kovitosti in prijaznosti do okoija koristimo obnovijive vire energije. Izrabijamo sončno energijo, toploto odpadnih voda, od- večno toploto v zraku, celotni kompleks ogre- 1 varno s kotlovnico na biomaso. V letu 2004 i smo prejeli nagrado za energetsko najbolj ~ učinkovit projekt, na Dnevih energetikov v ~ Portorožu pa nagrado za energetsko najbolj B ~ učinkovito podjetje. rana s sredstvi Evropskega kmetijskega in usmerjeval- nega in jamstvenega skla- da (EKUJS) in Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Poleg nastanitvenih kapa- citet so v apartmajskem naselju na voljo tudi tri sodobno opremijene semi- narske dvorane, ki sprej- mejo do 55 udeležencev (ob kino postavitvi). ===--., Od samega začetka veliko pozornosti posve- čamo sodelovanju z lokalno skupnostjo, tudi preko Turističnega društva Tuhinjska dolina in občine Kamnik. Spodbujamo jih k energet- sko učinkovitem in okolju prijaznem delova- Direktor Term Snovik - Kamnik ob prejemu nagrade. nju. Le-to je za naše okoije izrednega pomena. Veseli nas, da so naša tovrstna prizadevanja izredno dobro sprejeta v strokovni in splošni javnosti. Dejstvo, da smo postali prvo slovensko turistično ,podjetje, ki je prejelo prestižni znak za okoije EU za turistične namestitve - EU-marjetico, nam pomeni ogromno in upamo, da bomo tudi ostale spodbudili k tovrstnemu, okolju prijaznemu delovanju. Za pri- dobitev znaka je potrebno vložiti veliko truda, ener- gije in sredstev, pozitivnega odnosa do okoija in po- sledično novega načina živijenja. Ob tej priložnosti bi se zahvalil še ministrstvu za gospodarstvo, direk- torat za turizem, ki nam je skozi izobraževanja pri- bližala projekt in pomagala pri realizaciji ciija, zdaj pa je aktivno vkijučena tudi v promocijo. Prepričani smo, da bo vse večja ozaveščenost vplivala na naše poslovne rezultate. Hkrati je to zaveza, da bomo tudi v prihodnje izpolnjevali vse ekološke kriterije. EU-marjetica pa ni edina marjetica v naših termah. Pred vhodom v naš kompleks namreč stoji kip Sv. Marjete, zavetnice voda . Marjete in marjetice so nam torej očitno usojene ... " - Ivan Hribar, direktor Terme Snovik - Kamnik, d.o.o. www.s lovenia.info - Slovenija kot konk.urenčna država v turističnem • razvo Jud,. N,rasa Slak; natasa.slak@slo' OF XC[(l.f:A, ša pozitivne družbene in gospo- ,<;:;,-~~ ' ~ 1 fm„ proti deso; ~ ' Ma,jao :-::.,, geoera ; dfrekto, IH,ektorata " tu . ! Ministrstvu za gospoČl~~tvo, Alenkb Čopi, dire ·ca Lokalne turistične darske učinke ter varuje na- ~ Q ravne vire. V začetku leta 2008 je STO } objavila razpis za izbor c.. Evropske destinacije odlič- ~ nosti v Sloveniji, na katere- J) ga se je prijavilo 16 destina- cij, v okviru katerih je skupno sodelovalo 46 občin. Strokovna komisija je prijave ocenjevala v skla- Ena izmed treh finalistk izbora EDEN 2008 je bila destinacija Idrija s Festivalom Idrijske čipke - www.slovenia .info II Bovec, mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organiz ., .. ·: du s kriteriji iz objavijene razpisne dokumentacije. Nekaj več kot po- lovico vseh možnih točk so prija- vljene destinacije lahko dosegle v okviru prvega sklopa kriterijev, ki se je nanašal na dogodek trajnostne na- rave, temeiječ na lokalni nesnovni dedišči­ ni. Eden izmed pogojev Evropske Komisije v okviru razpisa v letu 2007 /08 je bil namreč ta, da mora vsaka destinacija, ki se želi potegovati za naziv Evropska destinacija odličnosti v letu 2008, organizirati dogodek, ki temeiji na prvinah lokalne nesnovne dediščine. V okvi- ru drugega sklopa kriterijev je komisija ocenjevala, ali so destinacije upravijane na način, ki zagotavija družbeno, kulturno in okoijsko trajnost; v okviru zadnjega oziroma tretjega sklopa kriterijev pa so bile destinacije ocenjevane glede na to, kako učinkovito tržijo svojo destinacijo. Strokovna komisija, katere predsednik je bil prof. dr. Janez Bogataj, je prijave ocenila glede na zgoraj navedene krite- rije in izbrala tri finalistke za nagrado EDEN, in sicer: desti- nacijo Dolina Soče s projektom Zgodbe Soče, destinacijo Idrija s projektom Festival idrijske čipke in destinacijo Kranj s projektom Prešernov smenj. Na podlagi dodatne- ga terenskega pre_gleda vseh treh finalistk je komisija nato izbrala zmagovalno destinacijo, in sicer Dolino Soče. Poudariti je potrebno, da so vse tri kandidatke dosegle evropske standarde na področju trajnostnega razvoja tako, da so dokazale, da so ekonomski, družbeni ter hkrati tudi naravni in kulturni vidiki integralni del razvoja destina- cije. Festival idrijske čipke ima že dolgoletno tradicijo, a je komisija upoštevala njegovo popolnoma novo zasnovo od leta 2004. To zasnovo sestavijajo štirje vsebinski sklopi, ki postavijajo prireditev nad okvire siceršnjih, bolj ali manj "veseliščnih" festivalov na Slovenskem: strokovni (delav- nice s področja klekijarskega znanja, razstave, mednaro- dni stiki), tekmovalni (pomembno za ohranjanje dedišči­ ne znanja), ožje turistični (vključevanje tematskih poti, spoznavanje dediščine šeg in navad) in kulturno zabav- ni. Festival tako rekoč narekuje ponudbo na različnih po- dročjih, od prodaje spominkov oz. izdelkov do kulinarike, pri njegovi izvedbi pa sodeluje tako rekoč vse v kraju, od muzeja in društev, do občine. Prireditev Prešernov smenj pa je dober primer turistične in s tem kulturne oživitve starega mestnega jedra Kranja, ki temeiji na dediščini sejmarstva. Najbolj vabijivo pri tem je, da je sejemsko dogajanje postavijeno v konkreten časovni okvir, to je v čas pesnika Franceta Prešerna oz. v prvo polovico 19. stoletja. To je seveda za organizatorje velik izziv, ki zahteva popolno strokovno podporo, saj bi se v nasprotnem primeru lahko kaj hitro utopili v še enem povprečju, ki ga poznamo z organiziranjem raznih srednje- veških ipd. sejmov ali turnirjev. S pomočjo te strokovne podpore in doslednim spoštovanjem izbranega časovne­ ga okvira organizato~i predstavijajo številne sestavine ne- snovne kulturne dediščine, ki je predstavijena v realnem okoiju, torej v starem mestnem jedru Kranja. Z leti se pri- reditev lahko razvije v pomembno stalnico in primer kako- vostne obogatitve dogajanj v starih mestnih jedrih. Zgodbe Soče obujajo spomine in vabijo k aktivnemu oddihu www.slovenia.info 1111 Projekt Zgodbe Soče, s katerim je na izboru zmagala de- stinacija Dolina Soče, temeiji na zgodbi prve svetovne voj- ne in skupni evropski zgodovinski osnovi - Soški fronti. Niz dogodkov pod skupnim naslovom »Zgodba Soče« po- vezuje rdeča nit, t.j. zgodovinski sporni n na dogodke med 1. svetovno vojno. Posega torej na eno najmanj pogosto izpostavljenih področij nesnovne dediščine, t.j. k vpraša- njem zgodovinske zavesti. Rdeča nit povezuje različne, za obiskova lce zelo vabijive in pestre dogodke, od intimnih spominov vojaka, ki se je boril na fronti, do interaktivnih predstavitev živijenja v času, ki se sicer odmika našemu spominjanju, a ima v dolini Soče z vsemi gmotnimi priče­ vanji odlično »kuliso« za predstavijanje. Projekt ima evropske razsežnosti, pri čemer ne gre le za odslikavo zgodovinske zavesti kot pomembne sestavine nesnovne dediščine, ampak predvsem za mirovno sporo- či lo sodobni Evropi in svetu. Pot do tega sporočila so tla- kovala tudi multikulturna stičišča, do katerih je prihajalo v dogodkih Soške fronte, hkrati pa tudi v izjemnem narav- nem okoiju gora in smaragdne Soče. Vsa ta in tudi druga sporočila so namenjena sodobnemu turistu, ki se sooča z doživijanjem naravnega okoija, vsakdanjika in praznikov prebivalcev v dolini reke Soče. Na svečani slovesnosti, ki je potekala 13. maja 2008 v Trdnjavi Kluže v Bovcu sta mag. Ma~an Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na ministrstvu za gospo- darstvo, in mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije, destinaciji Dolina Soče po- delila priznanje ob prejemu naziva Evropska desti- nacija odličnosti - European destination of exel- lence. V naslednjih tednih pa bo STO z izbrano de- stinacijo izdelala predstavitveno brošuro in kratek video ter destinacijo promovirala tudi z vsemi svo- jimi orodji tržnega komuniciranja. V mesecu aprilu letos je Evropska komisija objavi- la tudi že nov razpis EDEN 2008/2009, in sicer na temo Turizem in varovana območja, ki za raz- liko od tematike v letu 2007 /08 izpostavlja razno- likost evropske naravne dediščine. Evropske drža- ve in s tem tudi Slovenija se lahko na razpis pri- javijo do 16. junija 2008, pri čemer bodo tiste dr- žave, ki jim bo Evropska komisija projekt odobri- la, aktivnosti izbora na nacionalni ravni pričele izvajati v * * * European ~ Destinations of ExcelleN ce * začetku leta 2009. Izbor Evropskih destinacij odličnosti v letu 2008/09 je naslovijen na turistično manj obiska- ne destinacije, ki obsegajo varovana območja in/ali nji- hova mejna območja, kjer se je začel razvijati ekonomsko učinkovit turističen produkt, ki se pri svojem razvoju opi- ra na to varovano območje, medtem ko spoštuje njego- vo varovano okoije in hkrati tudi potrebe lokalnih prebi- va lcev in obiskovalcev. V letu 2007 je naziv Evropska de- stinacija odličnosti prejelo 10 evropskih destinacij, v letu 2008 pa jih je nominiranih 20. • www.slovenia .info - s on č eva pot Damijan Jaklin; damijao j aklin @vclika-po!an, si Tam, kjer Mura s svojim značilnim ravninskim tokom prečka Slovenijo, leži Pomurje, pokrajina, ki je po tej idilični reki dobila tudi svoje ime . .. Po toplih krajih vina in zdravilnih voda Svet ob Muri se na njenem desnem bregu polago- ma dviga v prleško gričevje, na levem pa se razpro- stira širna prekmurska ravnica, zato je to dežela , v kateri je na vsakem koraku čutiti pridih Panonske nižine. "To so kraji, kjer imajo ljudje še občutek za veter," pravijo pesniki, ko skušajo opisati sožitje z naravo pa tudi svojevrstno pristnost in srčnost do- mačinov. A tega, kar dela Pomurje privlačno za obi- Rotunda sv. Nikolaja v Selu, Prekmurje skovalce, je še veliko. V Pomurju se torej lahko "pu- stimo voditi", lahko pa se zgolj prepustimo umir- z bogato in zanimivo vsebino . Voden ogled evrop- jeni in sproščeni drugačnosti tega sveta, poišče- ske vasi štorkelj in dodatne informacije pa boste da- mo poti do kotičkov še neokrnjene narave in uživa- bili v TIC-u ŠTRK. može samo v tem, da smo tu. A naj bo naša narav- nanost taka ali drugačna, pesem klopotcev nas bo v teh krajih vsekakor dosegla in nas povabi- la h kozarcu izbranega vina, zagotovo pa se bomo dobro počutili tudi za bogato oblože- no mizo s prleškimi in prekmurskimi dobro- tami . Nad vsem tem pa bo, "če boug da", kot pravijo domačini, potovalo veliko ravninsko sonce, mimo bo priletela štorklja, ta mitska ptica selivka, ki se v te kraje že stoletja za- nesljivo vrača. Sončevo pot začnite v Lendavi, najvzhodnej- šem večjem kraju Slovenije, kjer se lahko okopate v hipertermalni vodi Term Lendava. Najdete jih na obrobju mesta Lendava, pod slikovitimi Lendavskimi goricami. Naprej naj vas pot vodi v Veliko Polano, kjer je v roj- stni hiši pisatelja Miška Kranjca urejen muzej Krajinski park Goričko Goričko je otok sredi pokrajin, ki se od njega razlikuje- jo, zato je nekaj posebnega. Ljudje so tukaj znali nara- vo ohraniti zdravo in pisano, jim mora zdaj, ko je v so- seščini narava degradirana in osiromašena, obroditi sa- dove. Park želi ohraniti zdravo naravo, pestrost travni- kov, sadovnjakov, močvirij in suhih rastišč. Takšna po- krajina omogoča tisoč možnosti preživljanja prostega časa, podoživljanja otroštva starejših, rekreacije mlaj- ših, potešitve vedoželjnosti še mlajših. Goričko ponuja raznoliko in zdravo hrano ter kakovostno bivalno oko- lje, v katerem najdemo živalske in rastlinske vrste, ki Goričkega še niso zapustile, zapustile pa so pokrajine okrog njega. Zato je Goričko svojevrsten otok. Uprava parka je povezovalna ustanova, ki pomaga pri razvoju območja in zagotavljanju kvalitetnega življenja v čistej­ šem okolju. Življenje v parku prinaša tudi veliko drugih koristi: možnost pridobivanja dodatnih razvojnih sred- stev; pomoč pri upravnih postopkih; možnost povezo- - www.slovenia .info POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA Slovenska 25, SI-9000 Murska Sobota, T: 025348822, F: 5348823; GSM: 041 326093, E: info@pt-zveza. si, www.pt-zveza.si. Pomurska turistična zveza je regijska destinacijska organizacija in skrbnik Sončeve poti. Nudi celovite informaci- je o letovanju v pomurskih zdraviliščih, gostiščih in na turističnih kmetijah, pa tudi o naravnih in kulturnih znamenito- stih regije ter o možnostih rekreacije, iz- letov in obiskov prireditev v sončnem Prekmurju in Prlekiji. vanja posameznih dejavnosti; svetovanje glede izpol- njevanja prijav za posamezne razpise; pomoč pri razvo- ju kmetijstva, turizma in drugih dejavnosti; obvešča­ nje o možnostih za kandidaturo za razvojna sredstva; sprotno seznanjanje z možnimi novimi rešitvami bodi- si pri gozdadenju, kmetovanju, lovstvu, ribištvu, turiz- mu; park si prav tako prizadeva za čistejše okolje in se- veda čisto vodo, kar je pomembno tako za vsakega po- sameznika kot tudi za kmetovanje in nenazadnje indu- strijo; možna je pomoč pri obnovi kulturno zaščitenih objektov, pomoč pri obnovi obstoječih objektov, ki so pomemben element kulturne krajine; možnost trženja pod skupno blagovno znamko; razvoj turizma, prodor na mednarodni trg. Nenazadnje pa je omogočena tudi povezava z obstoječimi parki v Sloveniji, vključevanje v mednarodne organizacije parkov, svetovanje in izo- braževanje slovenskih in tujih strokovnjakov, izmenja- va izkušenj z drugimi parki. Gibanje v naravi Pohodništvo. Prostrane dolinske in ravenske ravnice ter Mlin na Muri Pot nadaljujte v smeri arheološko bogate vasi Dobrovnik in "speče lepotice", kot imenujejo Bukovniško jezero, kjer se boste lahko ustavili na strokovno določenih in utemeljenih energetskih toč­ kah, s polnimi pljuči zajeli svež zrak in se nauži- li lepot dragocenih goričkih gozdov. Arhitekt Jože Plečnik je v pokrajini ob Muri pustil neizbrisen pe- čat; v Bogojini stoji mogočna, znamenita cerkev Gospodovega vnebohoda. Le streljaj od tod boste odkrili zibelko lončarstva v vasi Filovci, kjer vas bosta navdušili tudi "cimpra- ni" hiši, ohranjeni v prvotni obliki, grajeni iz blata in pokriti s slamo. Pomurje je pokrajina številnih izvirov mineralnih in termalnih voda, ki imajo mnoge zdravilne in blago- dejne učinke. Ob njih so nastala privlačna turistična središča z dolgoletno tradicijo in bogato ponudbo. V Moravskih Toplicah lahko obiščete Terme 3000 in Sončni park Vivat, nedaleč stran pa boste na desnem bregu reke Mure odkrili še Terme Radenci in Terme Banovci, ki delujejo pod skupno blagovno znamko prleška, lendavska in gorička gričevja kar kličejo k eni izmed n.ajpogostejših oblik rekreacije v današnjem času - k pohodništvu. Gibanje v naravi je priljubljeno tudi v teh krajih, zato se v Pomudu odpira vse več pohodni- ških poti, ki so premišljeno načrtovane in tudi dobro označene. Najbolj znane so: Tromejnik v Trdkovi, Grajska pot do kripte, Panoramska pot Fikšinci, Vogladeva pot, Helenina pot, Atilova pot, Fuks graba in turistična pot v Razkriškem kotu. Seveda pa se lahko zmeraj odpra- vite po neoznačenih poteh, spotoma boste zanesljivo odkrili kotiček, ki bo lahko samo vaš. Modernejša različica pohodništva je nordijska hoja. V delu pokrajine, ki se naslanja na Avstrijo, je v zadnjih letih doživela resnično velik razmah in skupaj z doma- čini se vse več obiskovalcev odloča prav za to obliko rekreacije. Kolesarjenje. S kolesom lahko uživate na poteh, ki vo- dijo po ravnici in vinorodnih gričih, pa tudi na samo- tnih gozdnih poteh. Kolesadenje je vsekakor šport, ki omogoča pristen stik z naravo in povsem individualni užitek, obenem pa je to tudi šport, ki lahko združuje Panonske terme, ter Bioterme Mala Nedelja. Po prijetnem oddihu in uživanju v termalnih vo- dah raziščite najsevernejšo slovensko pokrajino Goričko. Oglejte si grad v Gradu , kjer sta tudi se- dež Krajinskega parka Goričko in informacijska toč­ ka. Seznanili vas bodo z vsemi aktualnimi in zani- Vinorodno območje Kapele mivimi informaciji o naravnih in kulturnih zname- nitostih kakor tudi z napotki o lokacijah kulinarič­ nih užitkov in vam predstavili mnoge tematske poti. Eden pomembnejših spomenikov romanske arhitektu- re v Sloveniji je zagotovo srednjeveška rotunda iz 13. stoletja. Njeno notranjost krasi dvojna gotska posli- kava in čudovit motiv Poklona treh kraljev. Pokrajino ob Muri so zaznamovali številni dogodki iz preteklosti. Kulturna dediščina je izredno zanimiva in arheološko bogata. številne razstave, ki so prava paša za oči in ušesa, si oglejte v Pokrajinskem mu- zeju v Murski Soboti. Murska idila Naravna krajina tega sveta se s svojo lepoto in do- stopnostjo obiskovalcu ponuja kar sama. Nekatere njene skrivnosti pa se razkrijejo le tistim, ki se ji posvetijo z ljubeznijo in srčnostjo, a tudi s spošto- vanjem , ki jo prebivalci na obeh bregovih Mure ču­ tijo do svoje zemlje. To je svet idilične in pone- družine, prijatelje, znance. Tukajšnja kolesarska križpo- tja mnogi imenujejo "zeleno morje", odpravite se lahko dejansko v vse smeri. Dobro označene in urejene steze vas popeljejo do gozdov črne jelše, mlinov na reki Muri , njenih rokavov in mrtvic, odpravite se lahko do meje s Hrvaško ali pa zavijete proti Sveti Trojici v Lendavskih goricah tik ob madžarski meji. Označene poti vodijo po celotnem gričevnatem območju Goričkega do meje z Avstrijo ali čez, kjer vas lahen spust zopet pripelje v ravninski del do reke Mure. Poti vodijo tudi po Apaškem polju in Ščavniški dolini, kjer se zopet dvignejo v vi- norodna območja Radgonsko-Kapelskih goric ter preko Svetinja in Jeruzalema skozi Železne dveri do Razkrižja in Šafarskega. Na poti vam bo gotovo pomagal nadvse natančen in podroben Kolesarski vodnik po Pomurju in okolici, ki vas bo seznanil s posameznimi potmi ozi- roma sklopi poti, kot so Goričko 1-III, Ravnica 1-IV, Jeruzalem, Slovenske gorice 1-11, Termalna pot in celo Madžarska 1-11. V vodniku boste našli tudi zanimivosti, ki so vredne ogleda. A eno je zagotovo, kraji, ki jih bo- Terme 3000, Moravske Toplice Tradicionalno lončarstvo v Prekmurju še vedno živi zlogov ostali v prijetnem spominu, pokrajina in nje- ni ljudje vas bodo, kot pravijo mnogi, "zacumprali" in radi se boste vračali. Vinske ceste. Gričevnati obronki Pomurja so bili že od nekdaj zasajeni z vinsko trto, zato lahko govorimo o večstoletni tradiciji. Vroča poletja, ostre zime in da- režljiva zemlja - vse to se zrcali v kupici prvovrstnega vina. Vinorodna področja Pomurja se delijo na goričko, ljutomersko-ormoško, radgonsko-kapelsko in lendavsko. Po vseh področjih so speljane ceste, poti, kolovozi, ki vinogradnike, kolesarje in pohodnike pripeljejo do kle- ti, v katerih zori žlahtna kapljica. Po Goričkem vas vodi kar 140 kilometrov dolga vinska pot, ki povezuje svet med Ivanovci, Gornjimi Petrovci, Kobiljem, Filovci in Vanečo. Prevladuje sorta laški rizling, vse bolj pa se uveljavljajo še chardonnay, beli in sivi pinot, renski ri- zling, sauvignon in modra frankinja. Jeruzalemska vinska turistična cesta se vije od Pavlovskega Vrha in Svetinj prek Jeruzalema in Železnih dveri do Nunske grabe, pa od Koga do Slamnjaka, ste prekolesarili po Pomurju, vam bodo iz mnogih ra- Radomerščaka in Razkrižja . Tukaj je prst tako radodar- kod še neregulirane reke Mure, ki je že v preteklo- sti predstavljala vez med levim in desnim bregom - med Prekmurjem in Prlekijo. Svet ob Muri boste spo- znali v najlepši luči , ko se boste ustavili v Ižakovcih in Veržeju, kjer na reki stojita dva še vedno delu- joča mlina. Na priljubljeni izletniški točki Otok lju- Vinograd v okolici Ormoža bezni boste okusili nepozabna doživetja panonske- ga podeželja . Vinske poti rahlo gričevnatega sveta Prlekija je obdarjena z rodovitno zemljo, ki bogati in žlahtni vinske kapljice. Jeseni vas pesem klopotca vabi na številne vinske poti in ceste, ki se razpredajo po vrhovih vinoro- dne Kapele in Jeruzalema. Radgonske gorice slovijo po "šampanjski" kleti , kjer je mogo- če videti dragoceno zbirko penin , ki jih pol- nijo od leta 1977. Bogata dediščina zorenja in hranjenja vina vas lahko prepriča v vin- ski kleti Jeruzalem Ormož, ki deluje že več kot 40 let. • www.slovenia.info/nalepse na, da vsaki sorti daje idealne pogoje za rast. Znane so sorte.. šipon, chardonnay, laški rizling, rumeni muškat, sauvignon, traminec, beli in sivi pinot. Nad dolino slatinskih izvirov od Apaškega polja do Radenskega vrha se med rekama Ščavnico in Muro raz- prostirajo položna pobočja Radgonsko-Kapelskih goric. Poti med goricami so na vrhovih Hercegovščaka in Polic, prek Radenskega in Kapelskega vrha. Tu rastejo avtoh- tone vrste radgonske rani ne, laški in renski rizling, sau- vignon in sivi pinot ter izvrstno vino - "od sonca razva- jeni" janževec. Tu je tudi najstarejša znana šampanjska klet v Sloveniji, kjer od leta 1852 po šampanjski meto- di pridelujejo zlato radgonsko penino. Lendavske gorice in vinske poti med njimi obsijejo prvi sončni žarki, ki pokukajo v Slovenijo. Trta, ki se bohoti po strmih vertikalnih vinogradih vse do mesta, je dare- žljiva s sortami laški in renski rizling, sauvignon, char- donney, zeleni silvanec, traminec, kerner in rumeni mu- škat. Poti so speljane od Pinc, Doline, Čentibe in vse do Dolgovaških goric. www.slovenia .info - ''SI · · 1 I .,, oven11a i_O esar1 tudi v gorskih centrihDuš,nBožični~dusan.bosionik@ siolnet Zimska sezona, ki je bila poslovno kar uspešna, se je na višje ležečih centrih potegnila do vključno prvomajskih praznikov, to pa ni oviralo naših upravljavcev gorskih centrov, ki so za poletno sezono 2008 pripravili veliko zanimivih programov v sklopu lokalnih turističnih organizacij in turističnih društev. Poudarek je na dopolnilnem programu v sklopu akcije Olimpijskega komiteja Slovenije in Turistične zveze Slovenije. Pri podrobni predstavitvi aktivnosti posameznih centrov lahko ugotovimo, da je na Mariborskem Pohorju Športni center Pohorje že v maju pripravil Svetovni pokal gorskih kolesarjev v 4-krosu in spustu (11. in 12. maja 2008). Poleg tega bo skozi celotno poletno sezono omogočen prevoz s krožno kabinsko žičnico vsak dan od 8. do 20. ure vsako polno uro. V sklopu akcije Slovenija kolesari (SK) bo 28. junija 2008 30. kolesarski maraton okoli Pohorja. Poleg vseh ponudb so na voijo adrenalinski parki različnih vsebin, od poletnega sankanja in višinskega poligona do naj- daijše downhill proge v Sloveniji. Na Pohorju je tudi najvišje ležeči Wellness center Bolfenk z vsemi pro- grami, masažnim centrom, kombinacijo savn ... Več informacij: tel.: 02/220 88 41/43; e-pošta: info.scp@sc-pohorje.si; info.park@sc-pohorje. si; spletna stran: www.pohorje.org. V Kranjski Gori so poleg najdaijšega poletne- ga sankališča pripravili Bike park za gorske ko- lesarje in možnost jadralskega padalstva z vzle- tne točke Vitranca. Od 6. do 7. septembra 2008 bodo organizirali kolesarki vzpon s kolesi na Vršič. Več informacij: RTC Žičnice Kranjska Gora in LTO-Kranjska Gora, tel.: 04 5809 401, 04 588 50 20; spletna stran: www.kr-gora.si oz. www. kranjska-gora.si. Na Rogli, ki slovi po klimatskem zdravilišču in olimpijskem centru s športno dvorano in nogo- metnim stadionom z atletsko stezo, imajo ure- jene pohodne in kolesarske poti, tenis, fitnes, nudijo pa tudi možnost jezdenja konj, ribolov in panoramsko vožnjo s sedežnico Planja. Lahko se podate na adre- nalinsko zimsko-letno sanka lišče Zlodjevo pod hote- lom Planja. Pri več vožnjah so cene kart ugodnejše, ob naročilu kosila v hotelu Planja dobite tudi povra- tno vozovnico za sedežnico. S kulinaričnimi dobrota- mi vam bodo postregli v Stari koči v hotelu P[anja, v Koči na Jurgovem in v Koči na Pesku, ki so zagotovo zanimive postojanke vsakega pohodnika ali kolesarja na Pohorju. Sprostitveni programi z možnostjo plava- nja, savnanja in masaže so v hotelu Planja in v Termah Zreče. V okviru akcije Slovenija kolesari pa bo 23. av- gusta 2008 16. kolesarski skok na Roglo. Več infor- macij: tel.: 03/ 757 71 00; e-pošta: turizem@unior.si; spletna stran: www.rogla.si. oz. www.terme-zreče. si. Na Krvavcu bo kabinska žičnica obratovala od sredi- ne junija do sredine oktobra. Zelo zanimiva je ponud- ba pohodništva z urejenimi pohodnimi potmi ponoči po Krvavcu, ki je zanimiva izhodiščna točka za števil- ne dnevne planinske ture na okoliške znamenite vrho- ve Kamniško-Savinjskih Alp. Prav tako so urejene ko- lesarske poti, downhill proga - možnost adrenalinske- ga spusta od zgornje do spodnje postaje kabinske žič­ nice, gorsko kolesarjenje in izposoja koles, posebna - www.slovenia.info ugodnost pa je: prevoz koles in padal s kabinsko žič­ nico ter posebna vozovnica za kolesarje (3 x v dnevu ena smer). Možno je jadralno padalstvo z organiziranimi skoki s padalom v tandemu. Prijetna popestritev pole- tnega utripa na Krvavcu je tudi obisk Plečnikove kape- le Marije Snežne iz leta 1929. Krvavec je znan tudi po dobri domači hrani in pristnem visokogorskem vzdušju, saj ponuja pestro gostinsko ponudbo domačih dobrot s planine. Posebna ugodnost je povratna vožnja s kabin- sko žičnico s planšarsko malico v izbranem gostinskem objektu na planini. Na pašnikih je možno tudi nabira- nje številnih zdravilnih zelišč, kot so materina dušica, šentjanževka, navadna plahtica, ranjak, dobra misel ... Ponujene so posebne ugodnosti za organizirane sku- pine, ki lahko naročijo organizacijo piknikov in vese- lic, najavijenim skupinam pa je omogočeno obratova- nje kabinske žičnice in sedežnice izven obratovalnega časa. Akcija SK bo 28. in 29. junija 2008 pod imenom 3. kolesarski vikend na Krvavcu. Informacije na tel.: 04/ 25 25 911; e-pošta: info@rtc-krvavec.si; spletna stan: www.rtc-krvavec.si. Na Golteh bo možen prevoz z nihalko, ki obratuje v poletni posezoni v juliju in avgustu vsak dan, izven poletne sezone v maju, juniju, septembru pa le ob vi- kendih. Med aktivnostmi, ki jih nudijo, sta ogled alp- skega vrta z več sto pregledno označenih rastlin v av- tohtonem okoiju ter pohodništvo na novo urejenih po- teh po Golteh. Prav tako so Golte odlična izhodišč­ na točka za kolesarske izlete v okolico, nudijo pa tudi več prog za spust - downhill - ob koriščenju nihalke in sedežnice za povratek na start. Gostinsko ponudbo z nočitvami nudijo v hotelu Golte in v okoliških ko- čah. V okviru akcije SK bo 13. julija 2008 Kolesarski vzpon na Golte. Več informacij: tel. : 03/839 12 00; faks: 03/839 12 18; e-pošta: info@golte.si; spletna stan: www.golte.si. Na Veliki Planini je v poletni sezoni (tudi v juni- ju in septembru) organiziran prevoz s kabinsko žič­ nico in dvosedežnico. Za obiskovalce so pripravlje- ne označene steze za gorske kolesarje, pohodništvo, možna je organizacija enodnevnih izletov z vodnikom z obiskom pastirskega naseija, pokušino mlečnih iz- delkov za skupine in ogledom muzejske (Preskarjeve) pastirske koče. V okviru tradicionalnih prireditev bo- sta organizirana tekmovanje harmonikarjev in veseli- ca ob prazniku Marije Snežne. Na spodnji postaji ni- halke sta za obiskovalce z avtodomom urejena poči­ vališče in gostinska ponudba z okrepčevalnico. V sklo- pu akcije "Slovenija kolesari" pa bo 25. junija s pri- reditvijo kolesarskega značaja 3. MTB maraton Terme Snovik - Velika planina, v kateri bodo sodelovali še številni drugi turistični ponudniki v Občini Kamnik (TIC Kamnik, Terme Snovik, TD Tuhinjska dolina ... ) Več informacij na tel. : 01 832 55 66, 01 839 71 77, 041 745 485; e-pošta: velika@siol.net; spletna stran: www.velikaplanina.si. Na Kanin bodo možni prevozi v visokogorje s kro- žno kabinsko žičnico vsako polno uro, urnik obrato- vanja najdete na spletnih straneh www.bovec.net/ kanin in www.kanin.si. S kaninsko žičnico se do MTB parka lahko povzpnejo tudi gorski kolesarji, saj je zgornje izhodišče oddaljeno le dva kilometra od "B" postaje žičnice. Park je razdeljen na tri težavnostne odseke, tako da lahko tisti z manj znanja v nižjem delu parka nadaljujejo pot navzdol po makadamski cesti. Prav na področju parka se izvajajo tečaji za izboijšanje gorskokolesarske tehnike ter učenja var- ne vožnje z gorskimi kolesi. Več o tem na spletni stani: www.freakoutdoor.com. Planinska koča Petra Skalarja bo odprt~ ob dnevih obratovanja kabinske žičnice od srede junija do konca septembra. V doli- ni pod Kaninom pa se obiskovalci lahko sprostijo ob raftingu, tenisu ali golfu. Akcija SK se bo odvijala 21. junija 2008 s prireditvijo "Slovenija kolesari na Bovškem". Več informacij :tel.: 05/ 389 63 10; e-po- šta: kanin@siol.net; spletna stan: www.bovec.net/ kanin oz. www.mtbparkkanin.com. Na Voglu bo v poletni sezoni možen prevoz s kabin- sko žičnico do začetka julija vsak dan od 8. do 18. ure (vsake pol ure) , nato pa do konca avgusta vsak dan od 7. do 19. ure (vsake pol ure). Sedežnica Orlove glave bo obratovala od 8.00 do 15.30. Na Voglu je tako veli- ko možnosti za številne planinske ture in pohodništvo. Več informacij: tel.: 04 5723 468 ali 04 5724 236; e-pošta: marketing.vogel@bohinj.si; spletna stran: www.bohinj.si/vogel; LTO Bohinj: 04 574 75 90. Na Bledu velja opozoriti na atraktivno ponudbo, in sicer p0,letno sankanje na smučišču Straža, ki bo de- lovalo v času poletne sezone. Informacije na tel.: 04-578-05-30; e-pošta: info@infrastruktura.bled, spletna stran: www.bled.si. SC Cerkno: Ponudba vsebuje pohodništvo, gorsko kolesarjenje, gostinsko ponudbo v gorski restavraci- ji na Črnem vrhu (1287 m), ki je priijubijena planin- ska tura (poleti ob poti najdete gobe in borovnice). V poletnem času za organizirane skupine (najmanj 20 oseb) priredijo piknik na mestu, ki nudi čudovit raz- gled na Julijske Alpe. Poleg omenjenega nudijo v do- lini tudi tenis, ribolov, plavanje v pokritem bazenu s termalno vodo, fitnes in savnanje. Akcija SK bo pote- kala 16. avgusta 2008 s prireditvijo "Kolesarski krog po Cerkijanskem". Več informacij: tel.: 05 374 34 00; e-pošta: hotel.cerkno@siol.net; spletna stran: www. hotel-cerkno.si. Splošne informacije o celotni ponudbi slovenskih smučišč najdete še na: www.slo-skiing.net, www. slovenia.info, www.sloveniabike.com in poletnem snežnem telefonu: 041 / 03118 25 00. • 2 13 24 Od l. julija na avtocesto III 3 14 25 IV 4 15 26 v 5 16 27 VI 6 17 28 VII 7 18 29 8 19 30 • • z Vlll J e to Me.jen Kole,·; rna,jan.koln @da,·asi X 9 20 31 XI 10 21 XII REPUBLIKA SLOVENIJA 11 22 Motorna kolesa, osebna in kombinirana vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, bodo morala biti od 1. julija letos za vožnjo po vseh, skupno skoraj 470 kilometrih avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji, s katerimi trenutno upravlja Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, med drugim tudi za ljubljanski cestni obroč, opremljena z vinjeto. Zuvedbo vinjet 1. julija 2008 bo vožnja skozi obsto-deče cestninske postaje potekala ob omejeni hitro- sti, vendar v prostem prometnem toku. Sledila bo posto- pna odstranitev cestninskih kabin na glavnih/sredinskih prometnih pasovih avtocest in hitrih cest. Tovornjaki, avtobusi in druga vozila, težja od 3,5 tone, pa bodo do kombinira nih stezah cestninskih postaj. Novi sistem plačevanja cestni ne predvideva, da bodo vi- njete obvezne za vsa vozila pod 3,5 tone, torej tudi za policijo, vojsko, reševalce, gasilce in druge. V okviru se- danjega cestninskega sistema so namreč v uredbi o ce- stninskih cestah in cestnini za uporabo določenih cest avgusta 2009, ko je zanje predvidena uvedba elektron- opredeijene nekatere izjeme. skega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku s satelitsko tehnologijo, uporabijala obstoječi, klasični način plačevanja cestnine (z gotovino, s plačilnimi/kre­ ditnimi karticami in z DARS kratico Transporter) na rob- nih stezah cestninskih postaj. Cena letne vinjete 55, polletne 35 evrov Predvidena cena letne vinjete je 55 evrov (veijala bo od 1. decembra predhodnega leta do 31. janua~a naslednje- ga leta - skupaj 14 mesecev), polletne pa 35 evrov (ve- ~ala bo šest zaporednih mesecev od dneva nakupa; za leto 2008 bo v prodaji samo polletna vinjeta). Uvedena bo tudi letna vinjeta za enosledna vozila/motorna ko- lesa, in sicer v predvidenem znesku 27,5 evra. Prodajna Vinjetni sistem cestninjenja je prehodni sistem, dokler ne bo vzpostavljen sate- litski sistem cestninjenja za vsa vozila, uvaja pa se z namenom izboljšanja pre- točnosti prometa. mreža je v fazi načrtovanja, načrtujejo, da bodo vinje- te med drugim na voijo na bencinskih servisih doma in v obmejnih območjih okoliških držav, na poštnih uradih v Sloveniji, v nekaterih kioskih, njihova prodaja bo ver- jetno potekala tudi prek avtomobilističnih klubov sose- dnjih držav. V skladu z načrtom bo vinjete predvidoma možno kupiti neposredno pred njihovo uvedbo tudi na "AC Vrhnika - Postojna": V Sloveniji smo prvo avtocesto, med Vrhniko in Postojno, dobili pred skoraj 36 leti in po njenem odprtju tudi začeli pobirati cestnino. Danes je v Evropi vsaj 17 držav, v kate- rih se pobira cestnina. Nekatere, na pri- mer Avstrija, Bolgarija, Češka, Litva, Madžarska, Romunija, Slovaška in Švica so uvedle vinjetni sistem cestninjenja. Za vožnjo brez vinjete visoka globa Za vožnjo po cestninski cesti brez veijavne nalepke - vi- njete oziroma brez plačila cestnine kot tudi za prepre- čitev izvedbe predpisanih pooblastil pristojnih organov za izvajanje nadzora cestninjenja je v predlogu zakona predpisana globa v znesku od 300 do 800 evrov. Nadzor nad plačevanjem cestnine oziroma pravilno uporabo vi- njet bo opravljal upravijavec cestninskih cest (DARS, d.d.). Poleg cestninskih nadzornikov DARSA bodo nadzor izvajali še Policija, Prometni inšpektorat RS in Carinska uprava RS. Vsi navedeni organi so tudi prekrškovni or- gani, kar pomeni, da bodo kršiteijem na kraju storitve prekrška izrekali predpisane globe. Kako ravnati s tablicami sistema ABC Uporabniki, ki za plačilo cestnine uporabijajo elektron- ske medije (tablica ABC, kartica DARS) z vnaprejšnjim plačilom cestnine, lahko elektronski medij vrnejo kadar- "Cestninska postaja": Na področju operativne izvedbe cestninjenja je ta hip 400 zaposlenih. Približno četrtina jih bo odslej opravljala naloge cestninskega nadzornika. V letu 2007 je bilo aktivnih skoraj 286.000 elektronskih tablic ABC, oce- na skupnega stanja neporabljenega do- broimetja na njih pa je dosegla približno osem milijonov evrov. koli, vsekakor pa bo vračanje dobroimetja in neodpisa- ne vrednosti tablice ABC možno v daijšem obdobju po uvedbi cestninjenja z vinjetami, tako da lahko tablico do takrat neovirano uporabijajo. Poleg dobroimetja bo DARS uporabnikom tablice ABC vrnil tudi njeno neodpi- sano vrednost; elektronska tablica ima določeno amorti- zacijsko dobo sedem let, kar pomeni, da se njena vrednost vsako leto uporabe zniža za 14,29 od- stotka ali 2,38 evra. DARS, d.d., bo uporabnikom vrnil neporabijeni del vplačanega zneska, ne pa tudi odobrenih popustov, kar pomeni, da bo vr- njeni znesek zato morda nižji od zadnjega stanja dobroimetja na elektronskem mediju. Če se odločite, da tablice ABC iz kakršnegakoli ra- zloga ne boste vrnili, v DARS, d.d., prosijo nje- ne uporabnike, da jo odvržejo v kontejne~e, ki so namenjeni zbiranju baterij oziroma da z nji- mi ravnajo tako, kot je sicer potrebno ravnati z iztrošenimi baterijami; te so namreč lahko zelo nevarne za naravo. V Sloveniji cestni ni mo že od začetka 70. let Slovenija sodi med evropske države z bogatimi izkušnja- mi s cestninjenjem na avtocestah. Na slovenskih avtoce- stah se cestnina pobira od začetka 70. let, ko je bila pro- metu predana prva slovenska avtocesta med Vrhniko in Postojno. Med avtocestami in hitrimi cestami, s katerimi trenutno upravija DARS, d.d., je štiri petine cestninskih cest, kar pomeni, da je potrebno plačevati cestnino za vo- žnjo po približno 380 kilometrih avtocest in hitrih cest. Cestnina se pobira v zaprtem (cestninska postaja na vsa- kem prikijučku) in odprtem cestninskem sistemu (upo- rabnik plača cestnino, ko prevozi čelno cestninsko po- stajo). Zaprt sistem cestninjenja je na primorskem avto- cestnem kraku, medtem ko na gorenjskem, štajerskem in dolenjskem kraku deluje odprt sistem cestninjenja. Odprt sistem cestninjenja omogoča izogibanje plačevanju ce- stnine, tako uporabnik zapusti avtocesto pred čelno ce- stninsko postajo in se nanjo vrne na naslednjem prikijuč­ ku. Prav zaradi takega sistema je uspel DARS, d.d., zbrati le okoli 64 odstotkov cestnine. Torej je trenutni cestnin- ski sistem izredno nepravičen do uporabnikov. • www.slovenia.info - Običaji in navade j a p on s l"A.. . - c.Al.AP~.P:.T:.G.')IN, .. ~ "~-ru. 1:-~~~o~~-~~:g: ro ... ·yo AAOMOJlf dvema oglasoma v kasnejših izdajah med letom 2008 Ministrstvo za okolje in pro- stor. V zadnji številki si torej lahko bralci ogledajo uvo- dno fotografijo foto eseja o Sloveniji, ki je namenje- na Bledu, sledi ji (tudi s kratkim opisom) predstavi- tev Ljubijane, Julijskih Alp, Goričkega, Planinskega po- ija/kraških pojavov, Ptuja/kurentovanja, jame Mejame z omembo izjemnega podzemnega sveta, Pirana in Sečoveijskih so lin . Dva posebna glasbena dogodka V sklopu promocije Slovenije v ZDA oziroma v New Yorku pripravijamo skupaj z revijo NGT tudi dva poseb- na glasbena dogodka - predstavitev sodobne in izvir- ne slovenske glasbene ustvarjalnosti ter slovenske ku- linarike in vin, ki se bosta odvijala 30. in 31. 5. 2008 Majsko/junijska izdaja revije National Geographic Traveler s posebno prilogo o Sloveniji je bila izdana v 850.000 iz- vodih. Od tega 738.907 izvodov revije prejmejo naročniki te revije v ZDA. Poleg tega v časopisnih kioskih prodajo še 62.537 izvodov revije (kar je največ med vsemi revijami s turistično tematiko). odvijal v Town Hallu, ki sprejme do 1500 udeležencev, bo namenjen koncertu, na katerem bodo nastopila izbra- na in uveijavijena imena z rock, jazz in etno glasbenega področja: Laibach, Bratko Bibič in Guy Klucevsek, Vasko Atanasevski ter Marc Ribat & Greg Cohen, Brina, Zlatko Kaučič, Silence in Katalena, s svojo turistično ponudbo pa se bodo predstavila tudi tam prisotna slovenska podjetja. Dva dogodka za strokovno javnost Poleg omenjenih dogodkov ob tej priložnosti STO organi- zira še dve predstavitvi za strokovno javnost, in sicer v petek, 30. 5. 2008, bo v Millennium Broadway Hotelu med 10.00 in 12.30 potekal workshop oziroma delovno srečanje med izbranimi ameriškimi TO/TA in predstavni- ki slovenskega turističnega gospodarstva, ob 11.30 pa novinarska konferenca, na kateri bodo kot govorci na- stopili mag. Madan Hribar, ministrstvo za gospodarstvo, direktor direktorata za turizem, mag. Dimitrij Piciga, di- rektor STO, in predstavnik revije NGT. Uvodno predstavi- tev z naslovom Ljubijana kot izhodišče za oglede celo- tne Slovenije bo pripravila Petra Stušek, vodja odnosov z javnostmi na Zavodu za turizem Ljubijana. Naj na tem mestu omenimo, da bodo med 4. junijem in 29. septembrom v organizaciji diplomatskih predstavni- štev v ZDA potekali še naslednji dogodki: slavnostno ve- čedo za 80 do 100 povabijenih gostov v izvedbi izbra- nega slovenskega kuhada, predstavitev sodobne scen- ske umetnosti, retrospektivo izbranih slovenskih filmov in predstavitev izbrane slovenske poezije. Obenem naj omenimo, da bo v julijski številki re- vije National Geographic Magazin (evropska izdaja, število naročnikov je 534.000) objavljen polstranski oglas Okusite Slovenijo, v avgustovski števi lki pa bo izšla skrajšana predstavitev Slovenije na petih stra- neh, ki jo bo pripravil glavni urednik Keith Bellows. Predvidoma bo v novembrski/decembrski reviji NGT (Am. edicija) izšel še krajši prispevek o Sloveniji ter celostranski oglas v imenu STO. • Porsche Inter- Com pany Golf Challenge 18. aprila 2008 je na golfskem igrišču Royal Antwerp v Antwerpnu potekal turnir Inter-Company Golf Challenge 2008, katerega glavni sponzor je poleg Porscheja Belgium Slovenska turistična organizacija. Turnirja se je udeležilo okrog 70 igralcev, predstav- nikov prestižnih podjetij kot so Delta Lloyd, ING car lease, Champagne Laurent Perrier, ure Omega, Parter Novelli, Samsung, banka UBS in druga, medtem ko je glavni medijski spon- zor prestižna franco- ska revija Paris Match . Sodelovanje na tem turnirju je dovoijeno iz- ključno članom belgij- ske golfske federacije oziroma igralcem s han- dicapom. Sodelovala je tudi dvočlanska eki- pa pod imenom I FEEL SLOVENIA, ki jo sesta- !.~~~ ~ C!!::J -- ,..::-_ vijata PR partner urada ~ =:;;, - - • Donald Heering in Jan van Lieshout, ki ima handicap kar 05.9. Razen Antwerpna je turnir potekal še na petih najpre- stižnejših golfskih igriščih po Belgiji, in sicer v Liegu, Hainautu, Zouteju in Waterlooju, veliki finale pa bo konec septembra na Golf igrišču Bled in Golf igrišču Arboretum v Sloveniji. Prispevek STO bo v soorgani- zaciji finala, medtem pa se bodo na vsaki tekmi od- vijale promocijske aktivnosti Slovenskega turistične­ ga urada v Brusiju. Vodja urada STO v Brusiju Rok Klančnik ocenjuje, da je sodelovanje na Porsche golf turnirju izjemna pri- ložnost za animacijo sodelujočih podjetij in njihovih menedžerjev za poslovna, motivacijska potovanja in kongrese v Sloveniji, poleg tega pa tudi promocija slovenskih golfskih igrišč. Nova knjiga o Sloveniji v francoskem jeziku Pri priznani pariški založbi Thalia Edition je v sode- lovanju s slovenskim veleposlaništvom v Franciji in Slovensko turistično organizacijo izšla knjiga Slovenie, L'Europe en miniature, avtorjev Sophie Massalovitch in Jean-Marie Boella. Knjigo sta s fotografijami opre- mila slovenska fotografa Matevž Lenarčič in Bogdan Kladnik. Ob pomanjkanju literature o Sloveniji v fran- coskem jeziku je ta knjiga več kot dobrodošla no- vost, saj na 175 straneh prinaša izčrpne informacije o Sloveniji, njeni zgodovini, kulturi, regijah in zna- menitostih . Slovenijo predstavlja na najlepši možen način , skozi prijetno in tekoče besedilo priznane av- torice turističnih vodnikov, Sophie Massalovitch , in barvit kolaž fotografij obeh avtorjev. Poleg slikovi- tih opisov krajev, običajev in narave avtorica pogo- sto citira slovenske avtorje, od Valentina Vodnika do Cirila Zlobca, pa tudi nekatere tuje vire, na primer Baedekerja in francos ke avtorje, da bi "čim boije pred- stavila slovensko identiteto, pa tudi to, ka ko deže- lo vidijo tujci, zlasti Francozi". Knjiga bo na prodaj v francoskih knjigarnah za 39 evrov, vsekakor je tudi prijetno darilo za francoske partnerje, organizatorje potovanj in novinarje. IMEX 2008 Največja mednarodna poslovna borza IMEX, ki je po- tekala od 22 . do 24. aprila v Frankfurtu v Nemčiji, je navdihnila z optimizmom in inovacijami . Borza je be- ležila rekordne številke tako na borzi kot na dogodkih, povezanih z borzo. Organizator borze g. Ray Bloom z veseijem ugotavija, da mednarodna kongresna dejav- nost beleži pozitivne rezultate po celem svetu. Borze se je udeležilo več kot 8.500 kupcev, od tega preko 3.600 vabljenih gostov, ki so v treh dneh borze opra- vili preko 40.000 individualnih sestankov. Slovenija na tej borzi nastopa že od samega začet­ ka in letošnjo, šesto po vrsti , je zaznamovala rekor- Terme Čatež, 5. - 7. junij 2008 www .s! ovtn io .i nfo / siw200I Bliža se SIW 2008 Le še nekaj dni nas loči od največjega dogodka v slo- venskem turističnem gospodarstvu. Slovenska turistič­ na borza, ki je znana pod imenom SIW, bo letos po- tekala med 5. in 7 junijem, gostile pa jo bodo Terme Čatež. Več kot 130 slovenskih turističnih ponudni- kov bo predstavilo svojo ponudbo prav tolikim pov- praševalcem iz Evrope, Avstralije in z Bližnjega vzho- da. Tokratna SIW bo v znamenju čutov. Poglede, zvo- ke, vonje in dotike bo dopolnila z okusi Slovenije, k čemur prijazno vabi tudi uradni slogan borze "Inspire your senses. Taste it." Kot ponavadi bo borza poslovno druženje nadgradila še z družabnim delom. Udeleženci se bodo prvi večer spoznavali na grajski dobrodošli- ci na gradu Mokrice, naslednji dan pa bodo po celo- dnevni delavnici svoje prihodnje sodelovanje lahko zapečatili na slovenskem večeru na prostem v Termah Čatež. Tuji gostje bodo nove okuse Slovenije lahko odkrivali na treh študijskih potovanjih: enodnevno jih bo popeijalo na grajska in podeželska doživetja Posavja, dvodnevno jim bo razkrilo užitke voda v iz- branih slovenskih termalnih središčih, tridnevno pa jim bo predstavilo raznolikost Slovenije na poti od Čateža do Bohinja. dna udeležba slovenskih razstavijavcev. Slovenska tu - ristična organizacija se je v sodelovanju s Kongresnim uradom, Zavodom za turizem Ljubljana in 19 podje- tji (Austria Trend Hotel Ljubljana - Hotel Management, d.o.o. , HIT, d.d. , Hit Alpinea, d.d., Terme Maribor, d.d., Gospodarsko razstavišče, d.o.o., Sava Hoteli Bled, d.d. , Demaco, d.o .o., - Intours, Istrabenz Turizem, d.d., Terme Olimia, d.d. , Kompas, d.d., Cankarjev dom, Hoteli Bernardin, d.d. , Metropol Group, d.d., Grand ho- tel Union, d.d. , Panonske Terme, Adn·a Airways, d.d. , Monsadria, d.o.o., Hotel Lev, d.d. , Hotel Slon, d.d.) predstavila na 84 m2 veliki stojnici. Borza je bila za Slovenijo uspešna, tuji organizatorji dogodkov se vse bolj zanimajo za izvedbo svojih do- godkov v Sloveniji . Slovenija veija na evropskem kon- gresnem tržišču za novo in privlačno destinacijo za poslovna in incentive potovanja. številne prednosti - kot so ugodna geografska lega, raznolikost in kako- vost ponudbe ter cenovna dostopnost za tuje organi- zatorje dogodkov - vplivajo na vedno večje povpra- ševanje po kongresni in incentive ponudbi Slovenije. Slovensko stojnico je obiskalo več kot 250 obiskoval- cev s celega sveta, večina iz Evrope. V sklopu bor- ze smo izvedli 5 skupinskih predstavitev in več kot 150 osebnih sestankov. Veselijo nas informacije, kot je na primer ta, da nas na Finskem uvrščajo na prvo mesto novih destinacij za področje centralno/ vzhodne Evrope. Na borzi je bil velik poudarek tudi na izvirni in kvalitetni animaciji, ki je vzbudila veliko zani- manja in s tem obisk na stojnici. Animacijo je pripravil in izvedel mojster Janez, ki se je pred- stavijal v vlogi Primoža Trubarja , saj ravno le- tos praznujemo 500-letnico njegovega rojstva. Obiskovalce je animiral z izdelavo čokoladnih kovancev za 1 evro, ki so jih obiskovalci pre- jeli nalepijene na notranji strani vizitke, v ka- teri sta bila nalepijena še dva ročno izdelana papirja s podatki o Primožu Trubarju. Izvirnost animacije je potrdila tudi objava prispevka v sejemski reviji Imex Daily News. Dogodka v Londonu V času predsedovanja Slovenije EU sta Slovenska turi- stična organizacija in Urad vlade za komuniciranje 23. aprila..2008 za izbrane predstavnike iz Velike Britanije organizirala dva dogodka. Najprej sta bili na slavno- sti prireditvi v Londonu v prostorih Kraljeve družbe (Royal Society) svečana predaja kopij ohranjene kore- spondence Janeza Vajkarda Valvasorja in uradna otvo- ritev razstave z naslovom "Slovenec po domovinstvu, Evropejec po duhu - J. V. Valvasor z Bogenšperka". Kopijo ohranjene korespondence je veleposlaniku Republike Slovenije v Londonu Iztoku Mirošiču pre- dal predsednik Kraijeve družbe lord Martin Rees, ki je bil poleg veleposlanika, predsednika Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti prof. dr. Boštjana Žekša in dr. Trevorja Showa tudi eden izmed slavnostnih govor- nikov. Uradni del slovesnosti je obogatil sprejem oz. kulturno-kulinarični dogodek na sedežu Društva tu- jih novinarjev v Londonu (Foreign Press Association) s predstavitvijo slovenske kulinarike in izvirne slo- venske ijudske glasbe. Goste je na sprejemu nagovo- ril in hkrati predstavil novo slovensko znamko I FEEL SLOVENIA mag. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske tu- ristične organizacije. www.slovenia.info - Dve novi letalski liniji V Slovenijo (na letališče JP) priha- jata dve novi letalski liniji, in sicer: Click Air, ki bo od 1.7.2008 do 13. 9. airA!ps 2008 s frekvenco dvakrat tedensko le- tel med Ljubljano in Barcelono in Air Alps s celoletno linijo med Rimom in Ljubljano z začetkom 3. junija letos, 6x tedensko. Nov družinski hotel na Bledu Družba Sava Hoteli Bled je konec apri- la v nekdanjih Apartmajih Golf v sredi- šču Bleda odprla prvi družinski hotel v Sloveniji - hotel Savica. Načrtovan je bil z mislijo na potrebe družin z otro- ki. V njem je 90 sob in 14 apart- majev, opremljenih s kuhinjo. Družinam so na voljo posebne povezane družinske sobe, v ka- terih lahko bivata dva odrasla in do trije otroci. Sobi za starše in otroke sta povsem ločeni in opre- mljeni vsaka s svojo kopalnico, s čimer je zagotovljeno potreb- no udobje. Otroke čakajo številna presene- čenja. Za najmlajše so opremi- li igralnico, kjer vsak dan poteka brezplačen animacijski program, za malo večje pa je na voijo po- sebna računalniška soba. V hote- lu si je mogoče brezplačno izposoditi previjalne podloge, otroške posteijice, zaščite za vtičnice, pručke za kopalni- co, otroške kadi in osnovne potrebšči­ ne za nego otrok. Proti plačilu je zago- tovljeno tudi otroško varstvo. '"*'111 • II Naložba v vašo prihodnost ClrCIW:lj() DELNO FINAi"OrtA EYnol'SKA l..NIJA C\mpski ~ld lil reg.coa ri razvq Hotel Savica je edini specializiran dru- žinski hotel v Sloveniji, katerega prva ciljna skupina so družine z otroki. Z njim bo družba Sava Hoteli Bled zapol- nila tržno nišo na področju družinske- ga turizma, obenem pa si obeta rast deleža slovenskih gostov. Družba je za 3,9 milijona evrov vreden projekt uspe- - www.slovenia .info la pridobiti tudi 900 tisoč evrov evrop- skih sredstev. Revija Kongres na spletu Spletni portal revije Kongres www. kongres-magazine.eu je nastal z na- menom posredovanja čim kvalitetnej- K• nGres ših in koristnih informacij o kongre- snem in poslovnem turizmu. Z zmanj- ševanjem obsega tiskane naklade re- vije želijo v uredništvu prispevati de- lež k varovanju okolja. Prispevkom iz revije Kongres, ki bo še naprej izhajala petkrat letno, bodo na spletnem por- talu dodali še druge aktualne vsebine, ki se bodo pojavile v času med eno in drugo številko. Portalje namenjen vsem, ki preko sve- tovnega spleta iščejo zanesijive in upo- rabne informacije ter potrebujejo pri or- ganizaciji dogodkov bogato bazo zna- nja, ki jih predstavljajo strokovni pri- spevki iz revije. Obiskovalcem bodo na voljo številne informacije o novostih doma in po svetu. Kdo, kam, kje Posebnost spletnih strani je, da z izje- mo t. i. bannerjev ne vsebujejo nepo- srednih oglasnih sporočil, ki bi upo- rabniku pri iskanju žeijene informacije otežila iskanje. Tako je lažje najti iska- ne vsebine po različnih iskalnih kriteri- jih. Spletna stran je zasnovana tudi kot podpora projektu "Meet in Southeast Europe" oziroma klasičnemu in spletne- mu katalogu kongresnih ponudnikov iz Jugovzhodne Evrope. Vsi kongresni ponudniki in partnerji lahko kratke novice o podjetju posre- dujejo na kongres@go-mice.eu. "Kako pridobiti in zadržati kadre v hotelirstvu" Okrogla miza, ki jo je 3. aprila v okvi- ru Zaposlitvenega sejma v Celju orga- niziral grozd manjših hotelov, je bila odlično obiskana. Pri razpravi so so- delovali: Jasna Radič, Majda Dekleva, mag. Helena Cvikl, Vojmira Leskovšek, Karmen Leban, Sonja Mlejnik in pred- stavnika podjetja Adecco ter številni zaposleni v hotelirstvu . Udeleženci so glede na to, da je vpis v gostinske šole precej nizek in da so zlasti gostinski poklici premalo cenjeni, iskali rešitve, ki bi kratko- oz. dolgoročno lahko vpli- vali na izboljšanje položaja. Predlagali so več štipendiranja kadrov in men- torstva učencem in študentom na pra- ksi, dolgoročno načrtovanje zaposlova- nja, sodelovanje v projektu zaposlova- nja kadrov brez formalne izobrazbe s sofinanciranjem dela stroškov s stra- ni Zavoda za zaposlovanje, načrtova­ nje in izkoriščanje možnosti zaposli- tve tuje delovne sile, razpis mreže uč­ nih hotelov, vzpostavitev sistema tre- nerjev za prenos znanja na zaposlene • Vodstvo Term Dobrna je po izteku mandata direktorju Janezu Mlakarju prevzel Jože Duh. Duh ima 25 let delovnih izkušenj na področju turizma, nazadnje je bil zaposlen v marketingu Term Radenci. • Funkcijo direktorice Term 3000 v Moravskih Toplicah je 28. marca prevzela Antonija Pirc, ki je na tej funkciji nadomestila Dušana Bencika. Pirčeva je bila med drugim direktorica družb Astra tehnična trgovina in Sava Trade, v zadnjem letu pa je vodila kompetenčni center strateški kontroling v Savi. • Nadzorni svet Term Čatež je za generalnega direktorja imenoval Bojana Petana, dosedanjega prokurista družbe in predsednika uprave DZS, sicer največjega la- stnika Term. Dosedanji prvi mož čateške družbe Mladen Kučiš, ki je odstopil s po- ložaja, bo po novem pooblaščenec uprave. • Nadzorni svet Term Lendava, ki mu predseduje magister Andrej Šprajc, je za novega direktorja družbe s štiriletnim mandatom imenoval Igorja Magdiča, do- sedanjega vodjo hotelirstva. Novo funkcijo bo Magdič uradno prevzel 1. juli- ja 2008, ko se bosta iztekla mandat in delovno razmerje sedanjemu direktorju Francu Hubru, ki bo prevzel vodenje Mure. Za prokurista Term Lendava je bil ime- novan Aleksander Varga. v drugih hotelih in vzpostavitev siste- ma funkcionalnega usposabljanja za- poslenih v hotelih . Strokovni posvet Na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled že vse od ustanovitve do- bro sodelujejo z gostinsko-turističnim gospodarstvom. V sklopu tega sodelo- vanja se je v torek, 8. 4.' 2008, odvi- jal IX. strokovni posvet za mentorje praktičnega izobraževanja študentov Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled. Posveta se je udeležilo 45 mentorjev iz 23 podjetij, ki so člani mreže podjetij za izvajanje praktične­ ga izobraževanja. Pri izvedbi posveta so sodelovali predavatelji šole, študen- ti 1. in 2. letnika gostinstva in turizma ter zunanja predavateljica. Udeleženci so poudarili vlogo in pomen sodelova- nja med predstavniki gospodarstva in mentorji študentov. Osrednja tema le- tošnjega posveta so bili prenova višje- šolskih programov, predstavitev pre- novljenega programa GOSTINSTVO IN TURIZEM, ki se bo začel izvajati v štu- dij skem letu 2008/ 2009, in še posebej prenova praktičnega izobraževanja. Dotaknili so se tudi strokovne termi- nologije v tujem jeziku in njene upora- be pri praktičnem izobraževanju. Glede na dokaj zaskrbljujoče razmere v GT gospodarstvu in na veliko pomanjkanje zanimanja za delo v gostinstvu je bila del posveta tudi tema Motivacija za delo - med potrebami in realnostjo mag. Maruške Željeznov Seničar. Terme Snovik prejele nagrado Na Ljubljanskem gradu so podeli- li nagrade najboljšim v letošnji akciji Zemljo so nam posodili otroci, ki sta jo skupaj organizirali Agencija za oko- lje Republike Slovenije in Zveza pri- jateljev mladine Slovenije. V akciji, ki se je začela januarja, je sodelovalo ne- kaj sto učencev zadnjih razredov osnov- nih in srednjih šol. Komisija, sestavije- na iz strokovnjakov ARSO in predstav- nikov mladih srednješolcev, je nagra- dila najboijše v šestih posameznih ka- tegorijah in razglasila zmagovalce ce- lotne akcije. V kategoriji "ohranjanje čistega zraka" so prvo nagrado pre- jele Terme Snovik. Podjetje, ki že od samega začetka skrbi, da bi termalni turizem v teh krajih čim manj vplival na okolico, je tako po pre- stižni EU marjetici in nazivu Energetsko učinkovito podjetje leta 2008 prejelo še tretje priznanje, ki dokazuje okoiju pri- jazno usmerjenost. pQM.L _., 0 2008 njej se predstavljajo najboljši slov ogata wellness ponudba ter trendi i el: +386 41 970 175, -mail: wellness@novelus.si ajsko masažo bomo podarili 3 izžrebanim novim naročnikom, ki bodo ob sklenitvi le to navedli . , Izvo • 2 7. lVIaJ'1: • 27. Avgu:st:a--------__) www.slovenia.info Največja izbira nastanitev v Sloveniji • hoteli C' • apartmaji, sobe • turistične kmetij,e • mladinski domovi • • • penz1on1 ~ 41 • gostišča ... Konkurenčne cene .:i<,