Počastitev spomina bazoviških jonakov ob dvaisetletoici smrti bo 10. SEPTEMBRA Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. PRED 20. OBLETNICO SMRTI BAZOVIŠKIH MUČENIKOV Mladina ter napovedala podtalno in trikolora se da iz njih prav lepo sestaviti. ' «Formate la bandiera!>> Otroci je ne razumejo. Morala bi reči takole: «Stvorite zastavo!» Pa bi jo razumeli. Pokaže Mileni, Vidi, Dragu, Milančku tam v prvih, klopeh. Kmalu zna ves razred napraviti italijansko zastavo. «La bandiera d’ltaliai>. «Quale e la lingua d’Italia?», vpraša učiteljica. Molk. Vprašanja nihče ne razume. V zadregi je. Iz nje si pomaga z drugim vprašanjem: aCome par. liamo a scuola?» To je enostavneje, ker pojem šola je otrokom znan. Branko, najbriht-nejši med njimi, počasi izusti kot bi zlogoval: «i-ta-lia-no». | sltalianon, ponovi ves razred za njim in učiteljici se zdaj zabliskajo oči od vidnega zadovoljstva. Njen trud rodi prve zaznavne uspehe, aha lingua italiana e bellan, reče glasno in ker je otroci zopet ne razumejo, jim s kretnjami dopoveduje, da morajo ponavljati za njo: «La lingua italiana e beila». «A casa anche parlate ita-liano?», nadaljuje s poukom. Otroci se spogledajo. Kaj neki hoče še od njih? Trije konfeti na klopi so že preveč vabljivi. Roke bi se najrajši stegnile in jih nesle v usta. Moigani se trudijo, da bi razvozlali vprašanje, oči se hlastno ozirajo po konfetih. «A casa anche par-'■ late italiano?», ponovi učitelji-< ca. Njen pogled obstane na Branku, kot da bi pri njem : iskala pomoči. Njegova glavica maje da ne, da doma ne govorijo italijanski. «Come parlate ■ a casa?», sprašuje dalje že vsa , nestrpna. Branko je bolj uganil ■ kot pa dojel, kaj hoče. aSlove-i nov, se odreže in sto luči se Maršal Tito sprejel Daviesa BLED, 28. — Maršal Tito je danes zadržal na kosilu britanskega namestnika zunanjega ministra Ernesta Daviesa ir.' njegovo soprogo. Navzoči so bili tudi britanski poslanik v Beogradu Sir Charles Peake, njegova soproga in Daviesov tajnik. Sprejemu je prisostvoval tudi jugoslovanski namestnik zu-.nanjega ministra Leo Mates. Formoza na dnevnem redu danes pred Varnostnim svetom Ameriške železnice pod vojaškim nadzorstvom WASH1NGT0N, 28. — Danes popoldne je stopil v veljavo ukaz za zaplembo ameriških železnic, ki bodo postavljene pod vojaško nadzorstvo. Železničarji bodo delali pod istimi pogoji kakor pred zaplenit, vijo, dokler se ne bodo sindi- Sovjetski vohuni I^Jjbeogpaiskiiii sodiščem — —— —— p^sta Ilič je tajniku poslaništva SZ dajal n Cirmili ofnrlilrjli n afnmolii onoprliii Nenehne ogorčene borbe za Pohang, Taegu in Masan Kumchon' POHANG' ,Cl/Ontčno TAEGU ^9v|VucK^ Jugoslovanska nota poljski vladi BEOGRAD. 28. — V noti, ki jo je izročilo poljskemu poslaništvu y Beogradu, odgovarja jugoslovansko zunanje ministrstvo na poljski protest zaradi poškodovanja poljske propagandne razstave, ki je bila pred poslopjem poljskega poslaništva v Beogradu. Beograjska nota poudarja, da so dejane lahko izvršili samo ‘neodgovorni elementi. razen če ne gre Za provokacije samih Poljakov, ki so razbili razstavo, da bi imeli pretvezo za prepoved jugoslovanske propagandne razstave v Varšavi, kar se ie dejansko tudi zgodilo kmalu po incidentu v Beogradu. io611 StUdiiem ^lv-5e Iliž doSG^el Siii ^0 vodu’ k' Ra Je na svo-' o atomski cner- ener- SkiT??- da. se v jugoslo. °ših v n tu'Jlh političnih Pogradu poudarja CHIN/U. druge vetovne vojne, v. cigar obliki so bila postavljena pred glavno skupščino leta 1946. A kot krona teh političnih vprašanj v pravni obliki prihaja predlog DEKLARACIJE O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH DRŽAV, ob katerem je treba ponovno razpravljati, ali in v kakšni meri današnje mednarodno pravo obvezuje države, da se vzdržijo pritiska, inter. vencije in napada proti dm jim državam in da med seboj mirno sodelujejo ter vzdržujejo odnese dgbrega sesedstva. V zadnjem času je Trygve L ie prvikrat izkoristil svojo pravico glavnega tajnika, da osebno postavi tudi politične predloge. To je njegov predlog, naj se na tei glavni skupščin izdela DVAJSETLETNI PROGRAM ZA ČUVANJE MIRU PO ZDRUŽENIH NARODIH. To je dnevni red, ki ga sestavljajo vprašanja vojne in miru. To je mešanica aktualnih in živih vprašanj spora in abstraktnih predlogov, da se ohrani mir, razbije mednarodno sodelovanje ter obsodijo pritisk, intervencija in napad. Zato je svetovno jatmo mnenje upravičeno uprlo svoj pogled na dnevni red in delo te glavne skupščine Združenih narodov. Ta skupščina nudi vladam vseh narodov dovoli prilike, d a dokažejo svojo vdanoH miru in z delom izvedejo svojo stvarno ofenzivo miru. (R.BM. - jz «PoZifilce»y Pred zasedanjem Glavne skupščine OZN nih vprašanj. Korejsko vprašanje, vprašanje nevarnosti za mir, vprašanje ureditve v Aziji, nevarnost ta varnost v Evropi ne morejo ostati izven okvira splošne debate. Zato lahko ima vsaka izjava v okviru tega besednega dvoboja senzacionalni pomen, ker se na najvažnejši svobodni tribuni sveta iznašajo mišljenja o usodi današnje generacije čloue. štva. Tu se bcdQ najavljali stvarni pogoji za mir in ža mednarodno sodelovanje v svetu. Razumljiva je današnja rezerviranost političnih krogov vseh držav - članic v. tem, kaj in v kakšni meri bo predmet politično odgov.orne izjave njene vlade v tej debati. Toda debata ne bo mogl i pred svetom prikriti stvarne slike današnjega svetovnega položaja = Kakor je običajno, se bo ta splošna debata spremenila iz abstraktne y. konkretno, čim se bo prešlo na proučevanje poročil treh Svetov. Pretres poročila VARNOSTNEGA SVETA V političnem komiteja bo nujno postavil pred svet v vsej njeni goloti resnico o Koreji, Palestini, o spopadih v Indiji. Z druge strani bo pereči In GOSPODARSKEGA IN SOCIALNEGA SVETA nudilo priliko predstavnikom držav, da analizirajo gospodarska m socialna PARIZ, 28. — Izvršilni odbor UNESCO je danes odobril resolucijo, ki izjavlja, da bo UNESCO v okviru svoje pristojnosti nudil vso možno pomoč akciji Združenih narodov; na Koreji.' ljub napadom na nase šolstvo bomo vztrajali pri svojin zahtevan Jasno je, da imajo italijanski šovinistični šolski oblastniki strani odgovornih angloameri-ških okupacijskih činiteljev povsem proste reke. Ves razvoj slovenskega šolstva v področjih, ki so bila ali so še pod anglo-ameriško upravo, namreč dokazuje, da niso imeli in nimajo tukajšnji predstavniki zapadne-ga imperializma niti trohice o-nega resničnega demokratičnega spoštomnja kulturne svobode in enakopravnosti vsakega naroda, ki bi jim narekovalo drugačno, pravičnejšo šolsko politiko na naših tleh. Ze v prvih dneh okupacijske uprave v juliju 1945 je prišel polkovnik Washburne od glavnega stana angloameriške vojske v Italiji «ponujati> slovensko o-snovno šolo in nič več. Na naš prvi ugovor je pristal kvečjemu še na učiteljišče. S takimi direktivami so prišli takrat med nas in so nam hoteli «da-Ii» šole. Ce smo takoj v začetku imeli več šol kot so nam jih «blagohotno» hoteli «dati», je le zasluga našega narodnoosvo- Opozarjamo starše otrok, ki se nahajajo v mladinskem okrevališču v Martuljku, da bodo njihovi otroci ostali še en mesec na okrevanju. hodUnega gibanja, ki je na Primorskem že takoj po kapitulaciji Italije OBNOVILO Po fašizmu zatrto slovensko šolstvo in proučilo ves načrt nadaljnjega razvoja tega šolstva po osvo-bojenju. Delno priznanje naših potreb po srednjih šolah smo izsilili od nenaklonjene okupacijske vojaške uprave spričo takratnega mednarodnega položaja in v pogojih silnega pritiska tržaškega demokratičnega gibanja, ki so ga predstavljale množice zbrane v Slovansko italijanski antifašistični uniji. Ker si je okupacijska uprava zagotovila sodelovanje skupine izdajalskih slovenskih kolaboracionistov, ji je uspelo zavirati razvoj slovenskega šolstva, še bolj usodno pa onemauečiti osamosvojitev slovenske šolske uprave, v kateri naj bi odločali o slovenskem šolstvu Slovenci sami. Povsem razumljivo je tedaj, da so sedaj, ko mislijo, da so podani pogoji v mednarodni situaciji kakor tudi v domači politični konstelaciji, privlekli zopet na dan svoje asimilacijska načrte, v katerih je važna postavka tudi likvidacija slovenskega šolstva. Seveda danes je malo teže kot tedaj, ko je neki Oentile z enim samim podpisom uničil slovensko šolstvo. V čem je ta lisičja metoda šolskih funkcionarjev? Vsem je znano, da nimamo. Slovenci še popolne šolske organizacije: zahtevamo kmetijsko šolo, potreben nam je študij za otroške vrtnarice, tu in tam bi bilo treba odpreti še kako nižjo strokovno šolo in še tudi nekatere osnovne šole. Naša predšolska deca, zlasti mestna, je brez prepotrebnih otroških vrtcev. Za vsa pereča vprašanja zahtevamo neodložljivo rešitev. In ker so naše zahteve po načelih demokracije in enakopravnosti popolnoma upraviče-ne, je gospodom pri Vojaški u-pravi vendarle neredno spričo vztrajnosti našega ljudstva. Zato je bilo treba sprožiti protiofenzivo, da bi se vsa naša skrb koncentrirala na obrambo in zanemarila nadaljnji razvoj našega šolstva. Zato so začeli govoriti o ukinitvi osnovnih šol v nabrežinskem okraju, zato So si sedaj izmislili, da bi preprečili nadaljnji normalni razvoj klasične gimnazije, ki postopoma raste iz leta v leto. Četudi kaže, da imajo razni Andriji in Rubiniji precej proste roke, vendar je in ostane za vso šolsko politiko odgovorna angloameriška okupacijska uprava. Od te zahtevamo v prvi orsti, da opusti vsako misel na likvidacijo tega, kar si je slovensko ljudstvo že prido- Kttga gospodarskega položaja na našem ozemlju ne bodo mogle spremeniti še tako lepe besede generala Aireya Oo otvoritvi tržaškega velesejma je -mei pez travni govor gen. Airey, ki je povedal med drugin toliko lepih m rožnatih stvari o našem položaju, da se je moral iriatiitcoo z začudenjem vprašati: govori o našem ozemlju, ali Pa o obljubljeni deželi, kjer ni niti brezposelnosti niti revščine. Pa ni bilo nobene pomote — gen. Airey je govoril prav. o našem ozemlju, oziroma o položaju na našem ozemlju in sicer o takšnem, ki si ga on' zamišlja, da pri nas obstaja. V svojem zelo ((optimističnem« govoru je gen. Airey pozabil na vse druge faktorje, ki bi lahko na mah pobili in uničili njegovo rožnato sliko q gospodarskem položaju na našem ozemlju. Tako se gen. Aixey seveda ni spomnil brezposelnih na našem ozemlju, ik,i jih vendar ni talco malo njih število znaša celo Po uradnih podatkih nad 20.000 ljudi (vsak iamed teh ima tudi družino, katero mora preživljati). Vsa ta «vojska» brezposelnih delavcev prejema podporo, ki znača niti tretjino najnižje plače zaposlenega delavca; in še to podporo prejema brezposelni delavec samo eno leto — po preteku tega časa mu tudi to podporo ukinejo. Prav tako ie gen. Airey pozabil tudi na naše upokojence, katerih število je prav tako zelo visoko — nad' 20.000 ljudi. Tudi ti živijo v zelo «rcžnatih» razmerah. Kako tudi ne — saj prejemajo mesečno od 5 do 6 tisoč lir pokojnine, s katerimi lahko krijejo kvečjemu stroške za nakup kruha — a vse ostalo? Gen. Airey se tudii ni ((spomnil« naše mladine, ki zaman čaka na zaposlitev. Koliko je bilo že govora o tem vprašanju, a vendar mi bilo storjeno še ničesar, ker bi lahko pripomoglo naši mladini do njej primerne zaposlitve. In prav ta mladina bi morala bit; tista, ki bi čez leta prevzela delo v tovarnah in podjetjih. Tudi ni omenil gen. Airey težkega položaja v tržaških tovarnah, in podjetjih,- kjezuso-na-dnevnem redu odpusti z dela. Pa vendar ni mogel jpezabith da stoji ladjedelnica Martinuzzi preo polomom, da grozi ladjedelnici Felszegy enaka usoda, da grozi tudi drugim manjšini ladjedelnicam prav tako poguba. Delavci vseh teh ladjedelnic so danes, ali že odpuščeni (nekateri seveda samo «začasno), ali pa so bili začasno premeščeni v druge ladjedelnice, kjer tudi dela ne preostaja. Naj se spomnimo samo na primer ladjedelnice Martinuzzi, katere večje število delavcev je bilo. premeščenih y ladjedelnico Felszegy. 2e po nekaj času, pa se je znašla tudi ladjedelnica Felszegy v istem položaju kot ladjedelnica Martinuzzi; tako grozi komaj premeščenim delavcem ponovno odpust z dela. Prj tem seveda še nismo našteli vseh drugih tovarn irj podjetij, ki nadaljujejo z odpusti z dela, ter nekaterih podjetij; ki stoje pred končnim polomom. Kjer bodo delavci vseh teh tovarn, podjetij in ladjedelnic našli novo zaposlitev. Kot bi že vse to ne bilo dovolj žalostno, so se v zadnjem času še povišale cene raznim življenjskim potrebščinam. Pr; vsem tem pa sindikalne organizacije niti ne mignejo, da bi postavile P“'ed delodajalce vprašanje povišanja plač vsem tržaškim delavcem. Nasprotno — ko je Enotni razredni sindikat industrijskih delavcev ,pesta,vil zahtevo po zvišanju pdač na vsoto 60.000 lir, so se ti kominformjstični sindikalisti razburili ter izjavili, da je to samo navadna demagogija «tito-fašistov«. Prikazali smo samo bežen pregled q «r(5žnhtem» položaju na.našem ozemlju. Mislimo, da je ta prav t4ko dobro poznan tudi gen. Airey-u, kj ga pa kot kaže noče v. takšni luči videti. Na vsak način ne bodo besede tiste, pa četudi še ta.ko rožnate. ki bodo pripomogle k izboljšanju gospodarskega položaja na našem ozemlju. Zato ponovno poudarjamo, da je treba nujno rešiti vse zgoraj omenjene probleme, če hočemo sploh govoriti o kakršnem koli izboljšanju gospodarskih pogojev na našem c-zemlju. K rešitvi vseh teh vprašanj pa morajo prispevati vsi tržaški delavci, ki bodo s svojo borbo dokazali, da je -minil čes' «pasivnesti» ter da je ponovno nastopil čas odločne borbe proti razrednemu sovražniku. »Primorski dnevnik” in „i! Progresso” prirejata DVA IZLETA M ZACRIRŠIII UH PRVI tZLETs očf 23. do 25. septembra DRUGI od 7. IZLET: do 9. oktobra CENA: 3.100 LIR ODHOD ob 7 uri zjutraj dne 23. sept. oz. 7. okt. PRIHOD v Trst: ob 12 uri 25. sept. oz. 9. okt. Vpisovanje, ki traja do j?, septembra t. !. se vrši: pri vseh okrajnih in krajevnih cdbornih OF cene A pri tvrdki »Adria express» v Ulici F. Severo št. 5b. Živahnost na velesejmu Včeraj je velesejem obiskal italijanski minister Togni A* % MINISTER TOGNI V JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU. Tržaški velesejem je zaživel I ma, tako da se je zdelo, da bo svoje- normalno življenje. V nedeljo in včeraj je bilo še precej obiskovalcev, čeprav smo prav v nedeljo proti večeru opazili, da je marsikoga odvrnila še precej visoko nastavljena vstopnina. Fo motornih dirkah na Montebellu se je namreč precejšnja množica ustperila proti -vratom vejesej- takoj vise polno.. Vendar pa se je velika večina pred’ blagajno obrnila in odšla. Saj nazadnje 200 lir res ni kaj posebnega, toda če prištejemo še tramvaj — zase, za ženo za enega ali dva otroka- — tedaj se že nabere čedna, vsota, ki'si je kar tako kdorkoli ne more. privoščiti. Ko pride; na sejmišče, pa . te Preložena na četrtek za rešitev vpij bilo. Torej je izven vsake diskusije obstoj posameznih os-snovnih šol, četudi bo letos zaradi v šolanja vojnih letnikov število učencev nižje, prav tako pa se mora klasična gimnazija postopoma razvijati naprej d.o popolne klasične srednje šole Razumljivo pa je, da nas Andrijeva in Rubinijeva protiofenziva ne bo odvrnila, da bi še nadalje ne vztrajali na vseh tistih zahtevah, ki morajo biti izpolnjene, da bo številčna in kakovostno slovensko šolstvo odgovarjale potrebam slovenskega ljudstva. Včeraj zjutraj so se sestali r.a uradu za delo predstavniki sindikalnih organizacij in predstavniki združenja pekov, da bi razpravljali o spornem vprašanju pekovski delavcev. Kot. predstavniki Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev, so seji prisostvovali Giovanni Ulieni, Guido Fabian in Giuseppe Zanolla. Seja se je zaključila brez vsakršnega uspeha; predstavniki delodajalcev so namreč izjavili, da nimajo od združenja nikakega pooblastila obravnavati sporr.a vprašanja ter so se seje udeležili samo zato, da skupno s sindikalnimi zastopniki določijo datum, ko bi se lahko pogajanja za rešitev vseh spornih točk nadaljevala. Po pogajanju med zainteresiranimi strankami je bilo sklenjeno, da se pogajanja preložijo na četrtek 31. t.m. ob 16. Delodajalcem je tako ponovno uspelo zavleči rešitev vprašanja, od katerega odvisi izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev vseh pekovskih delavcev. O novi delovni pogodbi in o njenih določbah so namreč delodajalci kaj dobro poučeni ter bi jim zato ne bilo treba vprašanja šele »proučevati«. Toda oni u-pajo, da bodo z zavlačevanjem pogajanj dosegli uresničitev svojega načrta, ki predvideva še nadaljnje izkoriščanje svojih uslužbencev. Kot smo že javili bi se morala danes vršiti protestna stavka pekovskih delavcev. S tem. da so delodajalci sprejeli poziv za včerajšnja pogajanja, so nevarnost protestne stavke odgodili. V četrtek se bodo tako šele nadaljevala pogajanja, Pekovski delavci ne smejo torej nasedati obljubam delodajalcev, temveč morajo vztrajati pri svojih zahtevah ter nadaljevati z bm-bo za spoštovanje določb nove delovne pogodbe, ki je bila šele pred meseci sklenjena. Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev je v interesi' delavstva samega pozval obe sindikalni organizaciji, da postavijo skupno zahteve, ki jih bo moral delodajalec sprejeti. Toda voditelji obeh sindikalnih organizacij so ta poziv na skupno borbo odbili ter so raje nastopili na pogajanjih ločeno. Da je to samo v škodo interesov’ delavskega razreda nam ni treba še posebej poudariti. Toda pekovski delavci so s svojim odločnim nastopom pred dnevi dokazali, da so naveličani čakanja ter da hočejo doseči čimprej spoštovanje svojih pravic ter uveljavitev določb nove delovne pogodbe. PODALJŠANJE ROKA ZA DOVOLITEV DAVČNIH OLAJŠAV ZA OBNOVO PO VOJNI POŠKODOVANIH STAVB TRST, 28. (AIS) — Ukaz ZVU št. 160 podaljšuje rok za dovoljevanje davčnih olajšav za obnovo po vojni poškodovanih stavb, ki naj bi zapadel 31. januarja 1950, za nadaljnji dve leti. Ukaz bo s'opil v veljavo z dnem svoje objave v uradnem listu, ki bo verjetno 1. septembra 1950. tudi mika, .ca fci kaj Kupil. Včeraj je cbiskaj velesejem italijanski minister ;a industrijo in trgovino. V njegovem spremstvu so tudi nekateri ravnatelji za industrijo in trgovino in je torej verjetno, da niso prišli zgolj zaradi razstave. Kaj so ae kje dogovorili, pa nam ;e ni znano. Pri uradni ceremoniji je tržaški župan Bartoli, ki Sinatra, da mu nekatere komedijantske poze zelo priatajajc, ministra kar objel med svojim govorom. Za ogled velesejma potem ministru skoraj ni ostalo kaj prida časa. Prišel pa je tudi v* jugoslovanski paviljon, kjer ga je sprejel član jugoslovanske trgovinske delegacije Ujuro Batinič. Minister sj je z zanimanjem ogledoval tako proizvode jugoslovanskega kmetijstva kakor težke industrije. Ob odhodu je prirediteljem čestital in želel nadaljnjega uspeha. C- * * Ne moremo kaj, da ne bi izrazili svojega začudenja, kako je mogla velesejmska uprava določiti tak urnik, da je velesejem čez opoldanske .ure zaprt. Nekoliko več .. rokopoteznosti bijra vendar mar se gremo branjarijo al kaj. Saj so vendar povsod velesejmi ves dan odprti, kar je nujno. Računat; ie treba, da Danes povratek tržaških otrok Obveščamo starše, da se danes vrnejo tržaški otroci iz počitniških kolonij v Sloveniji in sicer z vlakom, ki prihaja v Trst ob 20.20. Vrnejo se vsi otroci iz počitniških kolonij v Lescah, Kranju, Logatcu in na Viču. Otroci iz vasi gornje okolice bedo izstopili na Opčinah, Proseku, Nabrežini in Sv. Križu Starši naj čakajo otroke na navedenih postajah. Za prevoz otrok iz dolinskega okraja so poskrbljeni avtobusi, ki bodo čakali pred postajo do prihoda vlaka. Prevoz otrok se bo izvršil v 2 skupinah in sicer za Plavje, Bcljunec-Dblina, Domjo-Ric-manje ter Boršt. KOLEDAR O^cUdUče - 'dčdo- - 'JlculU)- Torek, 29. avgusta Obglav. J. Krstnika, zelidea Sonce vzide ob 5.21, 18.50 Dolžina dneva 13.29. pum vzide ob 19.37, zatone ob ‘»s. Jutri sreda, 30. avgusta Feliks, Bronislava OF Sestanek okrajnih tajnikov bo danes, dne 29. t.m. bo 9. uri zjutraj. PROSVETNA DRUŠTVA PEVSKI ZBOR «SL. ŠKAMPERLE« iz Sv. Ivana ima danes nujno pevsko vajo. Zaradi bližnjega nastopa je prisotnost vseh pevcev in pevk nuji.-o potrebna. PEVCE «TRZASKEGA ZVONA« obveščamo da bomo zopet začeli z rednimi pevskimi vajami. Prva pevska vaja bo v četrtek 31. t.m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Zaradi važnosti vas pozivamo, da se je vsi udeležite. Vabimo pa tudi druge ljubitelje slovenske pesmi z željo, da bi se čimprej vključili v naš pevski zbor. ODBOR. DAROVI IN PRISPEVKI ZEGA IVAN, Ul. Rugg. Manna 12, je daroval za Dijaško Matico 10.000 lir ter postal s tem njen ustanovni član. Iskrena hvala. Prosvetno društvo v Bar-kovljah javlja, da bo v petek 1. septembra ob 20.3C pevska vaja mešanega zbora, kjer bomo določili smernice za nadaljnje delo. Vabimo barkovljansko mladino, da pomnoži naše vrste. ODBOR IZLETI PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU Planinsko društvo v Trstu, priredi 16. in 17. septembra zadnji visokogorski izlet v Trentsko dolino, od koder je izhodišče za Triglav, Razor, Prisojnik in Jalovec. Neplaninci bedo lahko obiskali izvir Seče, botsnični vrt in Zadnika. Odhod v soboto 16. sept. ob 15. Vpisovanje pri ZDTV do vključno 4. septembra. SLUŽBA LEKARN Camello, Viale XX Settembre, 4; Cedro, Trg Oberdan 2: Coder-matz, Ul. Tor S. Piero 2; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: De-pangher, Ul. S. Giusto 1; Gmei-ner, Ul. Giulia 14: Mizzan, Trg Venezia 2; Praxmaier. Trg Unita 2; Prendini. Ul. T. Vecellio 24; Rovis, Trg Goldoni 8. Zaprto cesta Občir.a javlja, da bo od danes Nabrežje S. Andreja zaprto prometu v odseku od Ulice Don Bosco do Ulice Doda, ker bodo premaknili tramvajske in že-ležniške tračnice. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. in 28. avgusta 1950 se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 4 umrlo pa iP 6 oseb. Poročili so se: prodajalec Mustacchi jn gospodinja Marija Pugliese, oficir amer. vojske William Wilson in gospodinja Lidia Blasco, Quintilio Ranca in modistka Fran-e-ca Me-ndini, mehanik Germano Beninj in gospodinja Miranda Mil anovič. Umrli so: 80-letni Demetrio Claudion, 65-ietmi Isacco Rad. zi.k, 66-letna Frančiška Jurkič vd. Fonda, 68-letna Mattea Mačic vd. D’Argenzk\ 72-letna Antonija Strekar vd. Firm, 78-lrt. na Amalija Melgrado por. Mo- mdu (gledal / ari f Danes ob 21. uri bo pričet* operetnega festivala predstavo Leharjeve «Vesela vdova«, s P1''0 operet? Glasbena šola v Trstu Vpisovanje v Giasbeno^ lo bo 4., 5. in 6. septen*! od 10 do 12 ter 12. -- , v Ul. Slataper 1-1 >’ Francij®' Ideale. 16.30: «Beg v it*' Impero. 16.00: «Višina# ■ Italia. 16.00: «Prekrasna Tyrone Povver, Gene Savona. 15.30: ((Skušnja** -Viale. 16.00: «Moja žena k p Vittorio Veneto, 16.00: « lia« Gina Zollobrigifla- Azzurro. 16.00: »Nevidne Marconi. 16.30, na Pros}!ss.a»-! ((Maščevalec bandita^ ^giopn8' ! Načelnik ZVU je odp>l tržaški velesejem v italijanščini. Tržaški Italijani se tega zelo veselijo — in po pravici. Tako je vsaj pri tej priliki zmagalo načelo, ki ga mi vsa leta vneto zagovarjamo: na Tržaškem cz?mliu in v Trstu veljaj jezik domačega prebivalstva, za Italijane italijanski, za Slovence slovenski je--zik. Skof Santin, nekdanji vneti izvrševalec Mussolinijevih Protislovenskih ukazov v cerkvi, je zaklical k nebu, naj to vlije poklicanim moškega poguma in razsvetljene prautčno-sfi (virile coraggio e iliuminata rettitudine) in glej brž je bil uslišan, že je stopil predenj angleški general, ki je pogum in pravičnost takoj pokazal, vsaj za dve tretjini tržaškega prebivalstva. General je povedal, da je Trst odvisen od morja in zaledja - torej ne od Italije. Ves svet ve, da je to zaledje od reke Mirne d0 izliva Timava, razen ob izlivu Mirne, sprva hrvatsko, nato m ob vsej novi meji’ čisto sldkjnsko na obeh straneh te meje, prav do praga Trsta, čez tržaški prag pa segajo Slovenci v Pestri pomefano-sti z Italijani v središče mesta, ki je vse dvojezično. Visoki poveljnik bi bil lahko povečal in dvignil splošno veselje s tem, da bi bil dal. svoj italijanski govor takoj prevesti v slovenščino, kajti razstava gotovo ni namenjena samo dvema italijanskima tretjinama prebivalstva, temveč vsem Tržačanom. No, kar še ni, lahko že kdaj bo. Med vojno smo brali, da se bodoči uprauitelji teh krajev v posebnih tečajih vestno pripravljajo na nove naloge, ki jih čakajo pri nas po zmagi nad fašizmom, in se učijo med- drugim tudi tukajšnjih jezikov. Ko so prišli, so pokazali mnogo svojega znanja, dnsi ne vselej v skladu s tukajšnjimi potrebami. Do Italijanov so bili vselej obzirni, uslužni, navadno tudi pravični. Prav posebno so jim naklonjeni zdaj, ko se trudijo, da bi jim poklonili pas A ves ovit V italijansko trikotoro, kakor si ga je sanjal duče. Skozi sito in rešeto Na potrebe slovenskega prebivalstva sc v tistih tečajih med vojno niso Preveč temeljito pripravljali, kakor priča še danes nerazumljiva «črtu omejitev« na znamenitem napisu v Škofijah. Ko so prišli, so ponujali Slovencem sodelovanje v popolni odvisnosti od Italijanov, včerajšnjih fašistov. Te Italijane so poslušali vsa tg leta in jih še poslušajo tudi glede slovenskih zadev (gospodarstvo, šolstvo, slovensko gledališče itd.)- Po njih prišepetavanju uvajajo raznarodujoče zakone in potuhnjeno brišejo Poslednje ostanke dvojezičnosti ali jim puščajo v tej zadevi popolnoma proste roke, Ce to ni dvojna mera ali diskriminacija, potem res ne vemo, kaj ta izraz pomeni. Vse to je v kričečem nasprotju s temeljnimi načeli Organizacije združenih narodov, ki je vojaški upravi poverila to ozemlje, naj ga upravlja pravično in nepristransko, brez raznarodovanja 111 zapostavljanja. Drugi italijanski govorniki so povedali med velesejmski-mi svečanostmi marsikaj zanimivega. Predsednik vele-sejmske uprave inž. Ernesto Sospisio je poudaril zemljepisno važnost Trsta za dežele njegovega zaledja in za posredovanje med vzhodom in zapadom. Debro je povedal, da se narod no lice Trsta ni spremenilo, čeprav je 4 svojega stališča mislil nekoliko drugače, kakor priča zgodo-v.inska resnica. Ta pravi, da je ohranil Trst kljub nenaravnim Mussolinijevim poskusom svoje italijansko-slc-vensko lice, kakor se je najbolj- jasno pokazalo v dneh, ko so jugoslovanske čete in naši borci prinesli Trstu osi-obojenje od nacističnega in fašističnega suženjstva. Le sovražniki Trsta morejo gna- ti staro fašistično Pesem o enojezičnosti Trsta, ki je ni bil0 nikdar, niti pod fašizmom. Fašisti so s svojim požiganjem naših narodnih domov, z divjanjem po naših šolah in tiskarnah, s postavljanjem svojih komisarjev v naše gospodarske ustanove, * komisijami za spreminjanje priimkov, •» prepovedovanjem našega tiska, s krutimi pravdami pred posebnim vojaškim sodiščem, z Vso svojo protislovensko zakonodajo, s svojimi divjaškimi napadi na slovensko govoreče prebivalstvo, s svojimi imperialističnimi napisi «Qui si parla sol-tanto italiano«, ki jih ni bilo videti mkdar v nobenem zares italijanskem mestu, ker so v takem mestu nepotrebni, in z vsem svojim protislovenskim početjem dan na dan najbolj prepričljivo dokazovali, da Trst ni samo italijanski, dg ima za svoje slovensko prebivalstvo svoje slovenske narodne domove, slovenske šole in tiskarne, slovenske denarne in gospodarske ustanove, slovenske priimke in slovenski tisk, da ima številne slovenske množice, ki se z vsemi sredstvi upirajo nasilnemu fašističnemu potujčevanju, če hečejo . rešiti svoj jezik in svoje na--rodno bistvo, da je v Trstu veliko ljudi, ki govorijo vsak dan in povsod slovenski, če je treba to posebej prepovedo vati. Vse to so fašisti sami dokazovali do zadnjega dne svoje oblasti. In uspehi tega divjaškega fašističnega ' prizadevanja? Kakor hitro je nasilie popustilo in je zasijalo sonce svobode, ki so jo prinesli naši borci, je Trst takoj dobil svoje prejšnje, svoje naravno dvojezično lice. poglejmo samo zadevo s priimki. Fašisti so skvarili in potujčili vsa slovanska imena, kolikor so jih le mogli. Mnogo priimkov je še danes v tej pokvarjeni obliki. A prelistajte knjigo telefonskih naročnikov alt kateri koli Vodič po Trstu, pokukajte pri kate.rem koli okencu anagrafskega urada ali drugih uradov na hrbte imenikov in škatel ali svežnjev z imeniki, povsod boste videli velikansko množico čisto slovenskih ali pokvarjenih slovenskih priimkov. In to je naravno stanje po fašističnem viharju, to so fašistične ruševine. Ce se. vse to popravi in uredi po načelih pravičnosti, dobi Trst zopet svoje naravno lice in tedaj se izkaže, da ima Trst več ko polovico slovanskih priimkov. Vsega tega govorniki na velesejmu n so prag nič upoštevali. Predsednik cone prof. Palutan je klical k sodelovanju z načrti in izpodbudaml vse prizadete narode. Ni ga naroda, ki bi bil pri takem sodelovanju tako prizadet kakor Slovenci. Ali je predsedniku cone kaj znano, kako se ovira v Trstu s fašističnimi in njim podobnimi zakoni razmah slovenskega gospodarstva? Zdai je poklical vse narode ni plan, Slovencev ni izključil. Bomo videli... Kdaj bodo besedam sledila lepa dejanja? A. B. Massimo. 16.00: «Slayed rsal), než». Anni Blyt, (°n . pri*1’ Novo Cine. 16.00: »Upom pero»-Norosti Z* “P «Pustolov5t,n ču‘ Odeon. 16.00: Radio. 16.00: Havani«. Venezia. »Ta svet je Vittoria. 19.45: ((Tragedu4 Queena». a Ljudski vrt na proste1”' «Vsi moji sinovi«. Letni kino v Ul. F. Se« »Zvezde se bojijo«. Letni kino Rojan: 19-,J nje je čudovito«^ Letni kino na MALI REDOM GIMNAZIJE FANT Z DOVRŠEN^1 bi s elektromeh3^ Naslov v oglasnem 0 S izučil za dr. Sonja —- ., zdravnica za n°tr ,nj otroške bol«*., Trg Sv. Aniona ^ ne sprejema o<* "A,fa do 17. septen IZle\L ADHIA-EXPHH® Bo*eC trg Vipavo« Kobarid in . 17. septo*^. LJUBIJA110 Vpisova«je j9s0 31. avgust* 16. - 17. Mizarji podjetniki kmetovalci iesoi‘> Desk* KOVe' j* ✓ t/ tret*'’ ,in ZflUe šče, furnir, Parkeie •'Udi najugodneje i d4 USI ZAGREBŠKI VEUSEIfM BO OD 23.9 DO 8.10.1950 ADRIA EXPRESS ORGANIZIRA OBISK W zagrebškega velesej nje V DNEH 22., 23 DO 5. SEPTEMBRA IN 24. SEPTEMBRA. VPlS°vA REČ’ V PISARNI ADRIA TRGOVSKO POD mm «(stostiffl ^ LJUBLJANA PREČNA UL. 1 TELEFON: Brzojavi: GOSAD, LJUBLJA I Z \ A Ž A : /DR AT IL1SA ZELIŠČA -OLJA - Silit LOBE - BOLET VSE /p0 tiŽOL raznih vrst - PROSO, E ^ ‘ Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - Telefon 11-32 Praznik mladine v Doberdobu ^——— mim mmmmmmmmmaammmmmmmmmmmmmmmmm—■ ■■ ■ m b—ihihmm— din ,Zr6jno ^°^ro uspeli prireditvi si samo želimo, da bi se mla-a tudi v drugih krajih opogumila in pokazala svoje znanje okriljem domačega pro- druitva Je v nedeljo kater na5a mladina Prireditev, ZZ50 obisfcaU vsi d°- "Mniferi lUdi okoliča'>ov ni čina čredno velika —- $&GX£l-si .... v«bilw vro-preprečila večji doberdobske mladine itM^Zvali telovadci, "Vstopili - Ut, ki ob priliki mladin- hanri °Znika v Sovodniah nlr popoldanskih urah VSe živo v Doberdo- 50 Prihajalf m mlad^ke, ki * "mn ■ 30 ^PotniH vas "ietn n» veselim razpolože-naj darilo, ki Mn« u s seb°J Stever-tovari(pSk° mladino■ svo-**<>■zijl Tl0 P°klonili Bri-^ “M m breskev. ^iralo*!^ t°i SS ** Vndstvo PriprWaL L7aJCi hiteli s dni- ’ ^mska dram-Cir»vajom Pa >e ™ela na pdkorakn?- P™d 3Ssio Ur0 so yci-Na L?0’iV0Ski tr° tel°- » zastava ^°l°ne je vihra-ZSM in ravnega odbora kr°žkov vastave mladinskih lr°stih vaLv° 30del°vali pri yriju sr> " burnem plo- !{e- 2a niin,* napotili na igri- ^a ljudi lv>a Se ;e vUa p°-Nno 50 hiteli na \mddinskTe’ kjSr se ie v’" Sp°rtriemnaSto.Pom se nastop. ’"etn -sv ■ j— .*«• P^chia fpi? “ obrala no- je na « /C tekma med ^SaTrd0ba - mladinci Sovodenj. dinci in mladinke, ki so prvikrat pokazali, da bodo lahko v bodoče še uspešneje razvili kulturno življenje v vasi in se pripravili na še večje nastope. Pri njihovem delu jim želimo polno uspeha. Sefa obrtnikov Združenje obrtnikov goriške pokrajine javlja, da bo danes 29. t.m. na sedežu v Ulici Ris-j mondo seja vseh članov lastnikov podjetij. Na seji se bo obravnalo pred vsem vprašanje družinskega davka in bo sestavljena posebna komisija, ki bo o tem vprašanju razpravljala z oblastmi. Natečaj za 400 mest v sodni upravi 26. t.m. je bil razpisan natečaj za izpite za 400 mest v sod-nijskih uradih in sodnijskih tajništvih (skupina B). Natečajniki morajo biti italijanski državljani, moškega spola, moralno in politično nekaznovani. Vsek natečajni'- mora imeti višjo šolsko izobrazbo in sicer: licealr.o, tehniško, učiteljsko ali pa navtično. Natečaja se lahko udeležijo tudi prebivalci iz pokrajin, ki so bile priključene k Italiji po prvi svetovni vojni. Prošnja mora biti napravljena na kolkovanem papirju za 32 lir in naslovljena na pravosodno ministrstvo. Predložiti pa jo je treba republiškemu javnemu tožilcu na področju, kjer prosilec stanuje. Prošnje se lahko vlagajo do 24. oktobra tega leta. Pogumna zena V nedeljo zvečer okrog 21 ure, ko se je vračal 42-letni Pipa Pio domov v ne prav normalnem stanju, je imel z ženo neprijeten razgovor. Pri tem je prišlo do obojestranskega zmerjanja in žena je v trenutku jeze planila na moža in ga pošteno udarila s stolico po glavi. Nato je kar odšla in pustila moža krvavečega na tleh. Pipa si je kaj kmalu opomogel in poklical po telefonu na pomoč policijo, ki je Pipanovo ženo takoj poiskala in jo peljala do bolnice Rdeča hiša, kjer so jo pregledali in ugotovili, d.a je malo živčno bolna. Ko so moža vprašali o sporu, je kar ne kratko odgovoril, da je šlo za neznatne stvari. Nočni razgrajalec Preteklo noč je okrog 4. ure v tukajšnjem parku razgrajal neki Tržačan po imenu Del Fabbro Bruno. Zdi se, da je motil ljubi mir, ki si ga vsak človek po celodnevnem delu želi, zato ga. je tudi r.očna straža kaj kmalu ustavila in ga peljala na policijsko stražnico. Is Ir žica Seja občinskega odbora Pred dnevi je bila v Tržiču seja občinskega odbora, na kateri so bili sprejeti razni sklepi upravnega in socialnega zna. čaja. Med drugimi je občinski odbor sprejel predlog stroškov za vzdrževanje starih in nesposobnih moških za delo v domu «Dessenibus»; sprejeti so bili stroški za vzdrževanje in pomoč revnim v raznim dobrodelnih zavodih. Poleg drugih odločb je občinski odbor sprejel tudi projekt za popravilo nekaterih ulic v mestu. Darovi V spomin prve obletnice smrti drage matere Susmel Sofije, vdove Grinover, poklanja hčerka Ida Zelenmu križu 1000 lir. Predsedstvo se zahvaljuje. Prerezal si je vrat V petek je Josip Koren iz Ste-verjana napravil samomor. Zjutraj, ko je odšel z doma je dejal ženi, da gre v vinograd. Cez nekaj časa se je v isti vinograd podala tudi žena, ki pa je našla svojega moža ležati v mlaki krvi s prerezanim vratom. Josip Koren zapušča ženo s štirimi otroki od katerih najmlajši ima komaj tri mesece. Vaščani pripovedujejo, da je bil pokojnik v zadnjih dneh zelo pobit. Nekateri pravijo, da mu je v zadnjih tednih neki vaščan stalno grozil, kar ga je verjetno dovedlo do nezdravega dejanja. Družini Koren in posebno ženi pokojnega Josipa, ki je bil znan v vasi kot pošten in delavne človek, izražamo svoje sožalje. „Ž3VAHNOSrfcr v GORICI TO JE SLIKA NORMALNEGA ŽIVLJENJA NA NAJBOLJ FROMETNI TOČKI V GORICI. LE REDKO KDAJ SE NA LESENI PODSTAVEK NASTAVI POLICAJ, SICER PA VES DAN NIMA DELA Obvestilo planincem Izlet mladinskega odseka SPD na. Ponče, ki bi se mora! vršiti y soboto 26. in nedelje 27. t. m., bo v soboto 9. in nedeljp 19- septembra. Odhod be v soboto cb 14.30 uri s Travnika. Prenočili bomo v koči. Vpisovanje kakor običajno pri Darku Šuligoju na Travniku do vključno 6. septembra. Voznina za člane - mladice 400 lir, za ostale člane 700 lir, za nečlane 800 lir. Avtomobil in motorno kolo Na križišču Ulice N. Sauro Barzellini in G. Cascino se je v nedeljo ob 12.30 uri zgodila nesreča, ki pa ni zahtevala človeških žrtev. Bačar Milan iz Trsta je z avtomobilom zadel ob Rosolina Otavija, ki se je vozil na malem motornem kolesu. Pri padcu je Rosolin db-bil lahke poškodbe v glavo in si izpahnil roko. Pripeljali so ga v bližnjo bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Is Gradiške rKuiozna Kampanja V kratkem se bo v Gradiški pričela protituberkulozna kampanja, ki jo organizira v ta namen sestavljen mestr.i odbor pod vodstvom župana. V tej zvezi bodo v prodaji na občini in v vseh trafikah posebne znamke. Med kampanjo bodo v prodaji -tudi knjižice znamk, s katerimi bo vsakdo sodeloval pri žrebanju bogatih nagrad. Podgori Zmagala so podgorska moštva Kakor smo že poročali, so bile v nedeljo v gostilni Bregant v Podgori, kjer je znano shajališče zadrugarjev, balincar-ske tekme, ki jih je organiziralo društvo «Inter». Tekmovanja se je udeležilo 12 ekip. Ze v začetku so prevladovale podgor; ske ekipe, ki so tudi končno osvojile vsa prva mesta. Prvo nagrado je osvojila ekipa Fon-tanin-Sfiligoj; drugo nagrado ekipa Drigo-Tesolin; tretjo nagrado Nardin-Gomišček, vsi iz Podgore. Četrto mesto j.e. zasedla ekipa iz Standreža, ki sta jo sestavljala Pavletič-Klančič. Borba med tekmovalci je bila zelo ostra. Standreška ekipa je imela vse pogoje, da si osvoji prvo nagrado. Imela pa je — kakor pravijo' — «smolo» in se je morala zadovoljiti s četrtim mestom. Za tekmovanje je med ljubitelji balincanja predvsem med Podgorci vladalo veliko zanimanje. Zato se je v gostilni Bregant zbrala velika množica ljudi. Med množico niso manjkali tudi navijači, ki so še bolj poživili okolje in prijateljsko vzdušje, ki je vladalo med tekmovalci. Sedaj pričakujemo prihodnje tekmovanje, ki bo v Standrežu. Radovedni smo, kako se bodo Podgorci odrezali, ker smo že v nedeljo slišali, da je štandre-ška ekipa odločena, da na prihodnjem tekmovanju zmaga. Na predmete v prodaji je treba napisati ceno Glede na to, da se številni trgovci ne držijo.zakonskih predpisov glede cen, je gori-ška prefektura izdala sledečo odredbo: Ugotovljeno je bilo, da nekatere trgovine ne upoštevajo pravil, ki določajo cene vsakemu predmetu, in nimajo napisanih cen na razstavljenih predmetih v izložbah in v trgovini. V zadnji okrožnici prefekture z dne 15. junija preteklega leta je bilo med drugim sporočeno da je ministrstvo za trgovino in industrijo odredilo, da ni potrebno naznačiti cene samo pri tistih predmetih, ki ne zadevajo široke potrošnje. Medtem pa je bilo poudarjeno, da je treba na vseh drugih predmetih označiti ceno. Cer.a na predmetu o-značuje tržno ceno določenega predmeta v prodaji irj zagotavlja stabilnost cene, ki jo trgovec ne more menjati. Ze pred časom je bilo poudarjeno, da odredba o objavi cen odgovarja pravilni zaščiti potrošnikov. Objava cen omogoča tudi kontrolo nad cenami na drobno v zvezi s cenami na debelo. Vse ustanove .naj poskrbijo da se bo omenjena odredba strogo izvajala. Kmetovalci pozor! Pred dnevi se je pojavila živalska kuga v dveh hlevih veleposestva Benaiti iz S. Kancijana ob Seči (Gorica). Obolelo je 6 glav govedi. Zivinozdravniki so takoj poskrbeli, da so ločili okuženo živino od zdrave in razkužili prostore, da se ne bi bolezen širila. KINO VERDI, 17: «Napad se nadaljuje« P. 0’Brien. VITTORIA, 17: ((Izdajalec« V. Mc Lagler.1. CENTRALE, 17: ((Verujem v Boga«. ESTIVO, 21: «Ce bi bil poslanec« N. Taranto. MODERNO, 17: ((Ljubezensko drhtenje« D. Durbin. EDEN, 17: «Lepi pustolovec« G. Cooper, L. Young. kt°m 2-lS°(2^meint J rezul-Ro Sji 0 so telovad, tka ■fe, « Pedale Cl prišli na tele že zbrala mno-«( princih’ se ni meni- ,°^er4oZ?agrada za Prid-dobri mladi7!°- VaJe . ha er!e’ lepše j>iku v ”lem mladinskem Sba l^°VodnJoh. V Do- JTr1 PTi VSeh ^ v boljšo skladnost kakor N £•Poh n>* i2ndce' ki ' W"/em nudiK res „„ Gledalci J ..vij*’ med mora-ki so nam so vsa-s plo- ?se nagradili J«0 na,°dobraoanjem, kar %>?Zmladini ^ ueč fer» ki to d°mlistvo gledal- oaSt°pP°hvalili ^ he eduL da 1 n?ša m!a-dj-^Oop ® se druge podob- bud**1 in 'miad b£ vsem mla’ C • PrHtu! am V spod- Gl^l* Z VnU . Jfi >e le^l mladini utopov «„.,Pa So "ttstZ rt °P »n - P°sta feiifcč se na odru, ki na prostem. , ■■ ®nbr°ue za prvi !ne iz rvi!?Ske dramske m« ’, >h\n‘ vsi prvikrat ngr ki Mladi ha vsi 1 7e°!?J*v'edli t!*1*1. deskah, so rt.-. l(kit 0,dv°dejanko «Tri-einstvo je nagra-s plo- % N^e igraice 2l)ečer Do &£t*U!eta pro' >k m stari so t%lad^nski'1 -3°d^e zavrteli. n k it, <. miJl'°kih ' driski ^ ■■*'••• ie torefraZnxk v Dober- kZQnes se n P°vtem uspel, tako . d°hča»ii spo- kJ°rntističn.mfnovane Roli«? »o J ”? <to b© zanimivo, da bomo videli tu razstavljene stroje in industrijske proizvode. ki jih bomo potrebovali za naš gospodarski divig, V tretji dvoran j bo razstavljeno vino, od tu pa bo prehod na dvorišče, kjer- foo razstavljena živina. Malo dalje bo imelo svoj razstavni prostor poljedel- Poseben poudarek bo dan vrt-na&tVuj ki bo v bližnji prihod-njosti doživelo nov in ie večji razvoj s tem, da bomo z zajetjem rek in izvirkov izpopolnili naprave za namakanje. Po zagotovilih razstavnega odbora bo letošnja razstava lepša od lanske in predlanske. V naslednjih dneh pa bomo prinesli fotografije idejnih osnutkov in načrte razdelitve razstavnih prostorov. TAKO LEPI PARADIŽNIKI SO ZRASLI NA POSESTVU KMETIJSKE SOLE V ŠKOCJANU PRI KOPRU. Nad osem tisoč la prireditvah Ljudske teknike ljudi v Umagu Ustanovljen < /e bil okrajni odbor LT za bujski okraj Ze zadnji petek in soboto so pričeli prihajati v ,Umag člani Ljudske tehnike iz Hrvatske in najboljši motociklistični dirkači. Med ostalimi športniki kot jadralci v zraku in na morju so bili tudi padalci. V soboto popoldne se je pričela iz Buj propagandna motociklistična vožnjo po vsej Bujščini. Naši športniki so pri tej priliki šli skoro skozi vsak pomembnejši kraj bujskega o-kraja ter se vrnili nazaj na izhodišče. $e isti večer pa je bila v Umagu kinoprojekcija v. naravnih barvah. Predvajali šo propagandni film ((Kraji in ljudje v Jugoslaviji«, bi je doživel med gledalci velik uspeh. Naslednje jutro je bil zopet prekrasen dan. Iz vseh strani so se pričeli zbirati y Umagu izletniki, športniki, mladina, pa tudi starejši, katere je privabila od Ljudske tehnike napovedana športna prireditev. Tako se je iz Kopra že v prvih urah odpeljala prva barka, ki je vlekla s seboj sloke — beccac-cine ter njihovo posadko. Kmalu nato je sledila druga barka, v kateri so bili ostali izletniki iz Kopra in Izole. Istočasno pa je odplula zopet polna izletnikov tretja barka iz Pirana. O-stali gledalci so se pripeljali v Umag največ z avtobusi, kamioni in vozmi. -Tako se je zbralo tukaj pray gotovo nad 8000 ljudi. Ze predpoldne je bila konferenca Ljudske tehnike za okraj Buje, katerega se ie udeležilo X$*0D0VINSKI ROMAN 28. .VjaJ sedi, ■ nH Peter Toč H0^11 svoje dolge pete Tonček,» je a kobilarja k jT* od tl ^i. , °enja, ker , ... «sem sedi h0dis m„r SVa P^Jatelja; ledi S0 po svetu in v Ro bi 1en k*1'""' Uf^tra, vajen, kajne; im tako Miha svojo ^'dal-31? imel’ td ti j ih kako ko bi te P°' Kak°r Bevkov ko je t0 2 ro°kaime'lk.? ?klede sola- •ta ,0ke k Ros 7emu ter P°be- Rateri bmazane de- ga i38 ležala Pe' fiUlth , arne hlastno Utl 111 trgati: m Peter,« nadaljuje potem s polnimi usti, «ti bi menda tudi med nami rad kazal, da si se enkrat ob j ari gospodi počehal«-«Tj se se ob taki nisi, griva ti plesniva!« zarohni oni. «Cakaj, kmalu bi bil pozabil! Danes popoldne sem šel mimo Bukovice in sem ugledal starega Prigoltnika na polju, turščico je osipal, saj poznaš še svojega starega, Peter? Ustavil sem se in dejal: «Dober dan, oče, ple-včlna je, plevdlna, vaša tur-ščica!« Stari je zagodrnjal malo; «e,» sem dejal sam pri sebi, «vprašaj ga kaj drugega, da bo boljše volje,« ter sem rekel na glas: «Kje imate pa svojega gospoda, vašega Petra, ki za gospoda študira?« Da bi ga bil ti vi- Ivo z vsemi svp,i;mi panogami. kaj se godi zunaj. Ko je Pe- pa radovedno ogledovali. Viter moral stran, ji je pa s delo se je, da ga razen Bojca, točo zažugal in stara baba ki je prišel z njim, nihče ne je res verjela, da jo je on naredil!« «Ali pa tedaj, ko je pri Kobaležu v Stranjah vrgel grintavčevega cvetja pod mizo, pa so se precej vsi gostje skregali in sprli!« reče Bacek. «Zato, ker jih je sam pod-pihaval, da ste vi drugi med prepirom la^e Kobaleževo kašto izpraznili*> se smeje Tonček. «Meni je dal' glodeževih koreninic«, omenja mlajša izmed žensk-«In vendar se Bobkov Jurij ni hotel v tebe zaljubiti, ho-ho, Nona ti zaljubljena!« se krohota konjar. Baba ga je hotela jezno zavrniti, a prihod novih društvenikov je zmotil živahni razgovor. Bili so to znanci naši iz ko-lovške doline in v sredi med njimi oni tujec, ki je iz krčme na Rovih za Bojcem tako potihoma izginil. Rokovnjači pri ognju so tujca sprvega osuplo, potem del, starega Prigoltnika, ka-ko je z motiko planil po razoru proti meni, Črepinjo bi mi bil razbil, ko bi se mu ne bil umaknil, in vpil je, vpil, nebes mi nj privoščil, tisto veš; pa jaz bi dejal, da mi še hudiča ni, tistega navadnega, ki je za druge ljudi, ampak posebnega, ki bi bil samo zame«- «Jaz bi ga tudi«, kolne Peter; «pusti mojega starega v miru in mene tudi, smrt ti konjska!« Reksi jezno vrže oglodano kost v žerjavico, stegne nogi in se obrne na drugo stran. «E, no, ne jezi se,» povzame zopet Tonček besedo, «saj ni tako hudo! Kaj morem jaz zato, da nisi hotel iti v lemenat? Koščičar-jeva Mica iz Praprotnega je jajca v Ljubljano nosila in pravila da lepših fantov ni na svetu kot so lemenatarji; kaj morem jaz za to, da nisi hotel biti ti tudi tako lep? Pa kaj, nobeden se ne mo. re s peto po nosu popraskati«. Peter Toča je molče vstal in odšel proti spodnji hiši, kjer je zaloputnil vrata za seboj. Ostali družbi zadnji razgovor ni bil nič kaj po volji; molčali so vsi in, ko je odšel Peter, se oglasi Kozobrim: «Miruj, Tone! Ni prav, da Točo dražiš; ali ne veš, koliko velja on pri Grogi?« «Vel j a ali ne velja! To meni nič mari! Kaj pa on mene venomer zbada in pika, kadar me vidi; nekoliko sem mu vrnil- Vi se ga bojite, ker zna nemški in latinski in ker vam s tistim kolo-monom ljudi slepariti pomaga. Jaz pri svojih kobilah ne potrebujem ni kolo-mana ni jerebike ni sent-janlevih rož!« «Ne govori tako, Tonček, ali ne ves več, kako je Peter oni dan točo naredil na Tunjicah, ko ga je stara Peregrinka od hiše podila?« «Seveda!» se obrne meše-tar h govorniku, starikavemu možu na drugi strani ognja," «seveda, ti pa veš pravo. Bacek! Peter je k hi,ši pribežal, ko je jela že toča iti. Peregrinka je za pečjo sedela in ni vedela, pozna- A ta dva sta se takoj napotila proti Grogovi hišici, kjer je Se vedno brlela luč, akoravno je bilo že mnogo čez polnoči in so se jeli lahki oblaki na vzhodu polagoma rdečiti. . «Počakaj tu«, reče pisar brdski, ker za takega ga je bil izdal oni kmet v krčmi Hudmanove Jere, ter ustavi pred seboj korakajočega Bojca: «čakaj, da jaz opravim svoj posel, potem pridi ti in poročaj svoje«. «Ali znate potrkati na Gro-gova vrata?« vpraša Boječ- «Ce tudi ne!« reče osorno pisar ter koraka po stop-nicah. Groga je bil menda že Cul šum, ki-so ga bili napravili novi prišleci, ter je stopil iz hišice, ravno ko je prisopihal pisar po stopnicah gor. Spoznal ga je takoj ter ga molče z migljajem povabil v sobico. Vrata je zapahnil za seboj- «Trudni ste, sedite!« reče, ko se obrne od vrat k pisarju, ki je stal sredi sobice ter radovedno zrl okoli-Groga je izgovoril te besede nekako zapovedujoče. Pisar je sedel na okoren stol k majhni, surovo otesa-ni mizi-Sobica je bila zares nepro. storna. Pohištvo se je skrčilo v mizo, pri kateri je zdaj sedel pisar, dva stola in eno večjo omaro, ki je bila naslonjena v zadnji kot; poleg nje je stala borna postelja, s tem pa je bila-izba do celega napolnjena, peči ni bilo v njej. Na mizi je ležalo nekaj popisanih lističev in na kraju mize poleg leščerbe, ki je sla-bo razsvetljevala sobo, dva samokresa. V kotu pri omari je slonela puška poleg težke vojaške sablje. «Ze težko sem vas pričakoval, več dni že; a ker vas ni bilo, sem poslal po vas«, povzame Groga besedo. Tudi to je bilo dovolj osorno rečeno, a vendar ne tako, ka. kor je Groga govoril s svoji-mi podložnimi. (Nadaljevanje) okoli 70 delegatov iz Bujžčine in mnogi.gostje zlasti jz Hrvatske. Konferenca je otvoril tov. Vok kof predsednik iniciativnega odbora. V imenu glavnega odboia Ljudske tehnike Hrvatske je spregovoril tov. Zahej Anton, ki je razvoj LT in opisal dosedanji obljubil pomoč Počitniška kolonija iz Zgornje Šiške Počitniška kolonija iz Zgornje Šiške, ki je bila sprejeta v nedeljo na Bledu pri maršalu Titu, se bo vrnila danes v torek in sicer bo v Kopru med 12. in 13. uro S trga Brollo bodo otroci prepeljani na svoje domove. pri organiziranju LT v Bujšei-ni. Za njim je tov. Diminič kot član okrajnega komiteja v Bujah podčrtal, da je treba zainteresirati za LT zlasti mladino in prikazal stvarno potrebo tehnične izoLrazbe ter zagotovil pomoč KP. Po referatu tov. Voka o nalogah, pomenu in namenu LT ter obrazložitvi posameznih športnih panog je sledila živahna diskusija, ki je zadela jedro vseh aktualnih vprašanj, ki zadevajo LT. Končno so bile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika tov. Vok, za tajnika tov. Hrvatin ter člani upravnega odbora. Ob zaključku zborovanja je bil sprejet sklep, da pošlje pravkar izvoljeni okrajni odbor LT za Bujščino pozdrave maršalu Titu in CK. KPJ. Se tik pred poldnem se je pri čela regata. Zaradi premalega vetra se je nekoliko zakasnila, tako da se je zavlekla do prve popoldanske ure. Sodelovalo je 21 jadrnic, največ iz Kopra in Pirana ter nekaj iz Pulja. Regata sama je v tehniškem pogledu nadvse lepo uspela. Na popoldanskem sporedu je bil najprej aeromiting, prj katerem sta sodelovala 2 aviona tipa Podva, to sta šolska aviona, ki sta pri tej priliki vlekla v zračne višine jadralna letala in jih tam spustila. Nato so jadralna letala po krasno uspelih akrobacijah pristala in sicer ((Jadran« na morju, «Zdral» pa na kopnem. Ljudstvo je bilo navdušeno nad preciznostjo pristanka. Aviona Podva pa sta za tem jemala s seboj v zrak številne civilne potnike. Na žalost padalci zaradi tehniških ovir niso nastopili. Po končanem aeromitingu so se pričele motociklistične dirke, ki jih je priredil glavni odbor LT Hrvatske. Pri teh je sodelovalo okoli 30 najboljših motociklistov. Dirkal; so v krožni dirki skozi mesto Umag. Iz okrožja se je udeležil mo- tociklističnih dirk Spessot Fa-bio, delavec iz Iz.ole, ki je pokazal lep stil in perfektno tehniko. Plasiral se je v skupini 350 cem z vozilom Matchless na prvem mestu. Čeprav se mu pri startu ni takoj, vžgal motor in so zdrknili pred njim že trije tekmovalci, jih je vseeno kmalu in sicer v tretjem krogu prehitel ter držal prvenstvo v svoji skupini do konca tekme. Pcteg njega se je izredno izkazal tudi hrvatski motociklist Kamenar na vozilu BMW 500 ccm, ki je s svojo izredno tehniko zasedel prav tako prvo mesto. Nadalje so sodelovale še kategorije 250 ccm in motocikli s prikolicami 500 in nad 500 ccm. Omeniti moramo še, da je bila pri aeromitingu tudi tekma letalskih modelov, za katsro se je zanimala zlasti mladina. Nekateri modeli so vzdržali v zraku izredno dolgo. Sinem otrok v oionemnico v Portorožu Ob pričetku šolskega leta 1950-51 se bodo na prošnjo staršev ali njih namestnikov sprejemali v gluhonemnico v Portorožu gluhi otroci. Pogoji za sprejem so sledeči. 1. Gluhost otroka ali tolika stopnja gluhote, da se ta ne more šolati v ljudski šoli ir; ne s sluhom naučiti govora. 2. Izpolnjeno šesto leto starosti. 3. Od sprejema So izključeni neozdravljivo bolni in oni otroci, ki imajo velike telesne hibe. Prošnji, katero je treba nasloviti na ravnateljstvo gluho, r.emnice v Portorožu, je treba priložiti: rojstni list, potrdilo o cepljenju koz, domovnico ter izkaz o premoženjskem stanju staršev. Otroci, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem, bodo pred pričetkom šolskega leta pozvani še na preizkušnjo. Pričetek pouka v šolskem letu 1950-51 bo 15. septembra t. 1. Vsa nadaljnja navodila prejmejo starši pri upravi zavoda. 'Ravnateljstvo gluhonemnice v Portorožu Obvestilo o mletju žita za zasebnike Poverjeništvo za trgovino ir; preskrbo pri okrajnem LO v Kopru obvešča, da bodo mlini v Izoli in Rižani mleli žito za zasebnike v času od 1 do 9. septembra 1950. Zaradi boljše razvrstitve in da ne bo izgube časa naj se zainteresirani kmetje dogovorijo z mlinarji glede določitve dneva za mletje, 29. avgusti W Lahkoatletski odsek ZDTI/ sprejet v Mednarodno lahkoatletsko zvezo Med kongresom Mednarodne lahkoatletske zveze, ki Je bilo v Bruslju v okviru evropskega lahkoatletskega prvenstva je bilo sklenjeno, da se sprejme med člane kot začasno federacijo tudi lahkoatletski odsek Zveze društev za telesno vzgojo za STO. Istočasno so sprejeli kot začasno federacijo Saar in pa kot stalni član Nemčijo. To priznanje našemu lahkoatletskemu odseku s strani Mednarodne lahkoatletske zveze je dokaz, da se Je naša Zveza društev za telesno vzgojo zanimala in skušala urediti svoj položaj tudi na mednarodnem polju in da bi imeli naši lahkoatleti iste pravice kot atleti ostalih držav. Delo naše lahko- atletske sekcije je bilo do sedaj res naporno in je rodilo uspehe. S priznanjem, ki smo ga navedli, pa bo delo zavzelo drugo pot, ki vodi k pogojstejšim nastopom ma mednarodnem polju, da bodo naši lahkoatleti spoznali in navezali stike z lahkoatleti ostalih narodov. To priznanje pa mora prinesti nov polet pri vodstvu in lahkoatletih samih. Zavedati se moramo, da mora sedaj naš šport napredovati, se povzpeti do zadovoljive višine, kajti šele tako tvorno lahko brez skrbi in z veseljem branili barve našega mesta. Diletantizem je težka pot v športu. Atlet si mora odtrgati čas, da trenira in izboljšuje svoje rezultate. Plačvie-ga ni nič; zato pa je svoboden in uspeh na lahkoatletskem polju je neverjetno večji. Pri nas, imamo množico odličnih atletov in z rednim treningom pod vodstvom naših trenerjev bodo naši lahkoatleti lahko dosegli neverjetne rezultate. To pričakuje naše ljudstvo, to nam veleva naš ponos. Pokazati moramo, da to priznanje ni prišlo zaman. Pokazati se moramo vredni tega priznanja In se podati z vsemi razpoložljivimi silami v borbo za bcljše rezultate In večje uspehe na mednarodnem polju. Veseli nad tem dogodkom, ki je v obilni meri poplačal trud vodstva Zveze društev za telesno vzgojo Izrekamo vsem, ki so k temu pripomogli, iskrene čestitke. v Jugoslovan Šegedin drugi v teku na 3000 m zapreke, Gubijan in Vujači č četrta v metu kladiva in kopja. Italijan Hliput postavil nov rekord v teku 400 m zapreke. Velika Britanija postavila nov rekord v štafeti 4x400 m. Ogromen uspeh holandske “leteče matere,, hanny Blankers Koen g , ska) 1.93 m, 3. Damijhio (Fr.) Novi evropski prvaki za leto 1950 i MOŠKI Tek na 100 m Bally (Francija) Tek na 400 m Pugh (Vel. Britanija) 110 m z zap. Marie (Francija) Troskok Serbakov (SSSR) Met krogle Huseby (Islandija) Tek na 10.000 Zatopek (CSR) Hoja na 10.000 Schwab (Švica) Hoja na 50 km Dordoni (Italija) Maratonski tek Holden (Vel. Brit.) Deseteroboj Heinrich (Francija) Met diska Consolini Italija) Tek na 800 m Parlett Vei. Brit.) Tek na 5000 m Zatopek (CSR) Skok s palico Lundberg (Švedska) Skok v daljino Bringersson (Islandija) 400 m zapreke Filiput (Italija) Tek na 200 m Shenton (Vel. Brit.) Tek na 1500 m Slichhimis (Holandska) Met kladiva Strandl (Norveška) 3000 zapreke Rudny (CSR) Štafeta 4x400 Velika Britanija Met kopja Hytianen (Finska) Štafeta 4x100 SSSR Skok v višino Paterson (Vel. Brit.) ZENSKE Tek na 100 m Blankers Koen (Holandska) U”7 Skok v daljino Bogdanova (SSSR) m 5.82 Met kopja SmetislAja (SSSR) m 47.55 Met krogle Andrejeva (SSSR) ml4.32 Met diska Dumbadže (SSSR) m 48.03 Peteroboj Ben hamo (Francija) toč. 3204 80 m zapreke Blankers- Koen (Holandska) 11”1 Skok v višino Alexander (Vel. Brit.) m 1.63 Tek na 200 m Blankers Koen (Holandska) 24” Štafeta 4x100 Velika Britanija 47”4 10”7 47”3 14”« m 15,39 m 16,74 29'12” 46 01 "8 4 ure 40’42”6 2.3213” toč. 7364 m 53.75 1’50”5 14’03” m 4.30 m 732 51”9 21”5 3’47”2 m 55.71 9’05”4 3’19”2 m 71.26 41”5 m 1.96 , ska) I 193. Tek na 3000 m z zaprekami — 1. Rudny (CSR) 9,05”4, 2. Sege-din (FLRJ) 9'06”, 3. Blomster (Finska) 9W\ 4. Stokken (Norv.) 9’13”, 5. Guyodo (Fr.) 9’17"4, 6. Schoonjans (Belg.) 9’18”6. Štafeta 4x400 m moiki — 1. Velika Britanija 3’10”2 (nov rekord, prejšnjega je imela Nemčija z 1938 leta v času 3’13”7), 2. Italija 3’11”, 3. Švedska 3T1”6, 4. Francija 3’11”6, 5. SSSR 3’15”4 6. Finska 3'16”6. Štafeta 4x100 ženske — Veli-ka Britanija 47”4, 2. Holandska 47”4, 3. SSSR 47”5, 4. Francija 48”5, 5. Italija 48”7, 6. FLRJ 48”8. Met kopja — 1. Hytianen (Finska) 71,26, 2. Berglund (Švedska) 70.06, 3. Ricson (Sv.) 69.82, 4. Vujačič (FLRJ) 66.84, 5. Rautavaare (Finska) 66-20 6. Matteucci (Ital.) 6499. Štafeta 4x100 m moški — 1. SSSR 41 ”5, 2. Francija 41 ”8, 3. Švedska 41”9, 4. Velika Britanija 41”9, 5. Italija 41”9, 6. Islandska 41”J2. Jugoslavija tretja v vaterpolu, slavija si delita tretje mesto Holandska v klasifikaciji in Jugo- moških «LETECA MATI» BLANKERS KOEN. Po sedmih dneh ostre borbe se je na Dunaju končalo evropsko plavalno prvenstvo z uspehom Francije in Holandske. Jugoslavija s deli tretje mesto s Holandsko s 40 točkami v klasifikaciji moških, medtem ko so ženske zasedle predzadnje mesto. Zadnje tekme so dale sledeče rezultate: 400 on prosto ženske: 1. Anderson (Danska) 5’30”9; 2, Schumacher (Hol.) 5’31”2; 3. Thomas (Fr,) 5’37"2; 4. Termeulen (Hol.) 5'37”6; 5. Loparič (FL RJ) 5'38"4. Na 1500 m presto moški je zmagal Lehmann (Nemčija) v času 19'48”2. Njemu so sledili Še Francoza Boiteaux in Bernardo ter Jugoslovana Marjan in Mislav Stipetič. V skokih v vodo z 10 metrskega stolpa je zmagal Haase (Nemčija) s 158,30 točkami. Drugi je bil Nemec Sodek, tretji Christofsen (Danska) in če- trti H ude ver (Avstrija). Po končanem prvenstvu bila sestavljena kvalifikacijska lestvica za Evropski pokal, ki je: Moški — Francija točk 87; Nemčija in Švedska 71; Jugoslavija in Holandska 40; Avstrija 22; Italija 16; Danska 5; Turčija 2. 2 enake — Holandska točk 97; Francija in Danska 51; Švedska 18; Belgija in Nemčija Lehmann 13; Avstrija Italija 4. 9; Jugoslavija 5; MOŠKI: 100 m prosto — Jany AIex (Francija) 57”7. 400 m prosto — Jany Alex (Francija) 4’48”. 100 m hrbtno — Arsson Goran (Švedska) 1’09”4. 200 m prsno — Herbert (Nemčija) 2’38”6. Štafeta 4x200 prosto — Švedska 9’6”5. 1500 m prosto je I (Nemčija) 19’48”2. Vaterpolo — Holandska. Skoki v vodo s 3 metrov — Derhold H. (Nemčija) točke 183,58. Skoki v vodo z 10 metrov — Haase (Nemčija) točke 152,13. ZENSKE: 100 m prosto — Schumacher Irma (Holandska) 1’06”4. 100 m hrbtno — Van Der Horst Ria (Holandska) 1’17”1. 200 m prsno — Vergauvven Raymonde (Belgija) 3’0”1. Štafeta 4x100 m prosto — Holandska 4’33”9. 400 m prosto — Andersen (Danska) 5’30”9. Skoki v vodo z 10 metrov — Moreau (Francija). Skoki v vodo s 3 metrov — Eiisard (Francija). Jugoslovansko nogometno prvenstvo V nedeljo je bilo v Jugoslaviji odigranih več nogometnih tekem za jugoslovansko držav- Jugoslovan Segedjn drugi v | Blankers Koen (Holandska) 24” 3000 m z naravnimi zaprekami, Gubijan četrti v metu kladiva, Vujačič Četrti v metu kopja. Italijan Filiput postavil na 400 m zapreke nov evropski record. Uspeh leteče matere Fanny Blankers Koen. V zadnjem dnevu evropskega lahkoatletskega prvenstva so bili postavjeni odlični rezultati. Italijan Filiput je na 400 m zapreke zrušil dosedanji najboljši'čas v Evropi ter postavil novega v času 51”9. tekem Izidi zadnjih finalnih so sledeči: 400 m zapreke. — 1. Filiput (Italija) 51”9 (nov rekord), 2. Litvey (SSSR) 52”4, 3. Witte (Anglija) 52”7, 4. Missoni (Italija) 53”6, 5. Ikander (Švedska) 53”9, 6. Elloy (Francija) 54”3. Tek na 200 m ženske — 1 (nov holandski rekord), 2. Se-cenova (SSSR) 24”8, 3. Hall (Anglija) 25”, 4. Malšina (SSSR) 25”, 5. Brouwer (Hol.) 25”, 6. Dukhovič (SSSR) 25”5. Tek na 200 m moiki — 1-Shenton (Anglija) 21"5, 2. Bally (Francija) 21”8, 3. Larn-mer* (Holandska) 22”1, 4. Moretti (Italija) 22”1, 5. Bjardson (Isl.) 22”1, 6. Camus (Fr.) 22”1. Tek na 1500 m — 1. Slich-khuis (Hol.) 3’47” (nov rekord), 2. El Mabrouk (Fr.) 3’47”8, 3. Nakeville (Ang.) 3’48”, Taiale (Finska) 3'50"4, &. Eyre (Ang.) 3.51”, 6. Cevona (CSR) 3'51”4. Met kladiva — I. Strandl (Norv.) 55,71, 2. Taddia (Italija) 54'73, 3. Dadak (CSR) 53’04, 4. Gubijan (FLRJ) 53.44 m. Skov v višino — I. Paterson (Angl.) 1,96 m, 2. Ahman (Sved- PO V. KOLU NA OLIMPiADI V DUBROVNIKU Jugoslavija vodi pred Zap. Nemčijo in ZDA Opčine, Prosek in Nabrežina zmagovalci nedeljskih tekem za "Krašhi pokal.. Prosek še vedno na prvem mestu lestvice. Prihodnjo nedeljo "veliki derby„ Prosek - Nabrežina V četrtem kolu na 9. šahovski olimpiadi y Dubrovniku so se "jugoslovanski šahisti srečali s Švedi. Partije IV. kola niso prinesle posebnih presenečenj, razen poraza Jugoslovana dr. Trifunoviča V igri s Švedom A. Berquištom. JUGOSLAVIJA : SVEDSKA 3:1. V tej važni tekmi je prvi zmagal Pirc nad Johanssonom. Kmalu nato pa je Gligorič premagal prvega igralca Švedov Skoelda. Na tretji šahovnici pa je Trifunovič izgubil z A. Ber-quistom. Rabar, ki je igral v četrtek na četrti deski proti N. Berquistu, je v slcilljanki dosegel že v srednji igri precej boljšo pozicijo. Njegov nasprotnik je z nespretnim manevrom odtegnil damo z glavnega bojišča, kar je Rabar odlično izkoristil ter ga po lepem napadu postavil pred mat. Argentina:Nizozemska pol: 1 in pol (2). Cile:Italija 3:1. Danska;ZDA 0:3 (1). Belgija:Aystrija 2:1 (1). Finska:Peru in pohpol (2). Stanje Pn četrtem kolu Je bilo naslednje: Jugoslavija 12 točk. Nemčija 11 (1), ZDA 10 in pol (1), Nizozemska, Belgija 9 in pol (2), Finska 8, itd.. Rezultati V. kola šahovske olimpiade; Svedska:Cile 0,5:1,5 (2). Grčija:Jugoslavija 0:3 (1), Francija:Norvejka 3:0 (1). Peru:Zapadna Nemčija 2:2 Avstrija;Finska 1:1 (2). ZDA:Belgija 1,5:1,5 (1). Holandija:Danska 2,5:0,5 (1). ItalijaiArgentina 0,5:3,5. Posamezni rezultati: Grčija-Jugoslavija 0:4. Pana-gopoulos:Gligorič 0:1, .Zagrafa-kis;Pirc 0:1, Boulachanis:Rabar 0:1, Othoneos:Vldmar ml. 0:1. Pirc je prodrl s svojimi figurami v nasprotnikov tabor In osredotočil svoje sile proti nasprotnikovim slabim točkam. Jugoslovanski državni prvak Gligorič danes ni imel težke naloge. Njegov nasprotnik Grk Panagopoulos je igral netočno otvoritev, tako da je hitro izgubil kmeta. Gligorič je pridobljeno prednost obdržal in v končnici po osvojitvi S? enega kmeta z lahkoto dobil. Nekoliko težje je bilo na tretji deski. Jugoslovanski mojster Rabar je imel črne figure v igri z Grkom Boulachanisom. Rabar je zdržal oster napad nasprotnika in se s spretno obrambo rešil pritiska, pri čemer, je izmenjal nekaj figur. Končnico je potem z lahkoto dobil. Na četrti deski je Vidmar ml. pryi zmagal v naši ekipi. Po vseh teh srečanjih je lestvica tale: Jugoslavija 18 točk, Zahodna Nemčija in ZDA 13 (1), Holandija 12 (3), Belgija 11 m pol (l), Argentina 11 (3), Cile 10 (4), Finska 9 (4), Francija 9 (2), Švedska 7 (2), Avstrija 7, Danska 6 (2), Peru 5 in pol (4), Italija 5 in pol, Norveška 3 (6), Grčija 2 in pol (3). Velika vročina, ki je včeraj ležala nad mestom je precej pripomoglo k slaotim igram za sKraškl pokah. Niti na Opčinah, kjer po navadi pihlja blagodejni vetrič ni vročina popustila, temveč je neusmiljeno žgala po kraškem kamnu. To je neugodno vplivalo na igralce posebno na Nabreiince, ki niso pokazali tehnike, ki smo jo vajeni videti. Prosek, ki je doseflaj še vedno na prvem mestu, se je v nedeljo še utrdil z dvema točkama po zmagi nad Bazovico. Nabrežina je sicer UH drugem mestu z istimi točkami in pričakovati moramo drugo nedeljo, da bomo končno izvedeli kdo bo prvak. Prihodnjo nedeljo torej bomo imeli evell-ki derby» med Nabrežino in Prosekom. Od te tekme bo za-visela lestvica, ki je ostala toliko tednov neizpremenjena. Nabrežina-Sesljan 2-0 (2-0) Ze v, začetku smo omenili, da se igralci Nabrežine zaradi neznosne vročine niso niti potrudili. Pred seboj so imeli Sesljan in s temi fanti je bila Nabrežina gotova, da jih bol) DAVISOV POKAL, Avstralija 4 - ZDA 1 FOREST HILLS, 28. — Finalna teniški dvoboj za Davi-sov pokal med ZDA in Avstralijo pe je končaj tako, da je zadnji dan Američanu Tomu Brownu uspelo premagati mladega Avstralca Mac Gregorja z 9:11, 8:10, 11:9, 6:1, 6:4. Avstralija je torei zmagala s 4:1 in sl osvojila Davisov pokal, ki so ga bramile že dolgo vrsto let ZDA. Plavalne tekme v Kopru Koper v plavanju Rovinj pa v vaterpolu V nedeljo je bila ob prisotnosti velikega števila gledalcev plavalna tekma med koprSkd Auraro in Rovinjejn. Koper je postavil dobre plavalce, ki so pobrali vsa prva mesta. Ravno nasprotno pa je bilo y vaterpolu, kjer je Rovinj zmagal z 9:1. Koprčani so ’ bili znatno slabši in so tud; Igrali lahko bi rekli brez treninga. Vsekakor smo videli, da ljudje so. Potrebno je samo pričeti z rednimi treningi jn Koper bj imel tudi ekipo vaterpola, kii bo z leti znatno napredovala. Na 50 m prosto je zmagal Sandrin v čgau 34”, na 100 m prosto Stel Ca v času 1T4”, nft 50 m hrbtno Ravalico v času 43 ’, na 100 m prsno Zucea v Času 1’30", na 200 m prosto Sdripizza v ča«u 3'3/5 (vsi Au-rora-Koper). Kopffdka Aurora je torej zmagala v plavalnem srečanju z Rovinjem z rezultatom 53:28. Prebujeni NOGOMETNA ENAJSTORICA S. K. OPČINE. ali manj porazi. Toda Sesljan se je pokazal kakor vedno: enajstorlca z veliko borbenostjo, ki ne more resno konkurirati Nabreiincem in ostalim, zna pa vseeno razbijati njihove najbolj nevarne akcije in spravit) večkrat celo nasprotno obrambo v zagato. Gola sta padla že v prvem polčasu Po zaslugi Marango-nija, ki mora vsako nedeljo potresti mrežo. Sesljan ni mogel ničesar proti močnemu napadu, vendar je večkrat izvedel lepe prodorne akcije pred nasprotnikovim golom in marsikdaj ustvaril razburjenje pri nasprotniku. Prvenstvo gre h koncu in Sesljan se bo moral zadovoljiti z zadnjim mestom. Ce pomislimo, da. igrajo prvič v nekem turnirju, potem zadnje mesto ni tako sramotno. Končali bodo turnir in spoznali bodo kaj je treba ukreniti, da se bo njihov položaj za bodoče izboljšal. Ker so polni dobre volje jim bo to vsekakor posrečilo. Opčine-Konto vel 5-1 (0-0) Sele po dolgem času So se Openci zbudili. Njihovo tiho in dolgotrajno delo s treningi je rodilo uspehe. To je pokazala nedeljska tekma proti Konto-velu, ne glede na število golov temveč Po skupnosti in povezanosti, ki so znali pokazati ravno v nedeljo openski igralci. Kontovelčani so sicer držali dobro in hrabro vse do 3' drugega polčasa, ko je Gava zabil prvi gol za Opence. Kontovel-čani so sicer jezno odgovorili in prešli v Oster protinapad in izid je bil tu. Daneu že v 4’ zabije prvi in edini gol za Kon-tovelčane in tako vzpostavi izenačenje. Openci pa se tu ne ustavijo temveč gredo pod vodstvom Skerlavaja v. napad. Skerlavaj, ki je obenem trener ekipe, je izredno dober igralec in zna z neverjetno natančnostjo poslati žogo tja, kjer se nahaja ali pa kjer bi se moral nahajati napa- dalec. Ta taktika jim je prinesla zaželjen uspeh. V 9’ Gava ponovno dobi žogo, ki jo brez premišljenja pošlje v mrežo in prične s tem serijo golov za O-pence. V 27’ je Skerlavaj poklican, da poviša rezultat. O-penci so stalno pritiskali pred vrati Kontovelianom, ki so se branili kot so mogli in znali. Milič po krasni akciji poviša kmalu rezultat na 4:1 in končno že znani Gava vzpostavi končni 5:1. Openci so v nedeljo kljub vročini pokazali res krasno igro. Skoda je le, niso preje prišli v formo in tako bi meti hujšo borbo med Prosekom, Nabrežino in Opčinami. Tako pa PRIZOR S TEKME NABRE2INA -SESLJAN no prvenstvo I■ in II. Crvena zvezda je Z lwjjjr? premagala Sarajevo s 4:2 t* tako še bolj zasidrala na ph*” mestu lestvice. Preseneti dneva je neodločen izid Hajduk—Lokomotiva na tj™”! prvoimenovanega. bo igral vse tekme na igrišču je s tem izgub H«®* točko v borbi za Prl’0.,!f!a Partizan je po krasni tffn pravil s 3:1 enajstorico kril. Spartak je odigral neMr čeno z Budučnostjo in zgodilo Dinamu v borbi t talcem. Izidi so sledeči:: Crgena zvezda—Sarajevo Ji Hajduk—Lokomotiva , Partizan—Naša krila ... Spartak—pudučnost Dinamo—Metalac * * "o - ki d’*i V drugi ligi je 5>J°9a'_*jjaZ o v l visokim rezultatom prvo mesto v lestvici Napredak si je moral eno točko v borbi s .gjj/jfc mačem igrišču slabo ^»Vj{fi k; je dokončal tekmo^ m ^ ^ no. Ljubljanski Odred )e. , jj dosegel v borbi s le neodločen izid. Varat ^ lahkoto premagal Metalca *^ Železničar pa je končat s Proleterjem neodločeno-Izidi II. lige so slede#: p.» Odred—Milicioner tl Sloga—Kvarner šfi Napredak—Podrinje jjl Vardar—Metalac (t® Železničar—Proleter Lestvice obeh lig sQ 5 L LIGA„ n 29: Crv. zvezda 11 9 2 0 Hajduk Partizan BSK Sarajevo Dinamo Naša krila Lokomotiva Budučnost Spartak še bodo morali Openci zadovoljiti najbrže le s tretjim mestom v lestvici. Lestvica je pa nedeljskih tekmah sledeča: Prosek Nabrežina Opčine Kontovel Sesljan Sloga Napredajj Odred Vardar Kvarner Metalac Proleter Podrinje Zeleznrča.r Milicionar 11. Oktobar H 1 3 6 8:1# II. LIGA 0-. 7 12 7 3 2 ^1) 12 5 5 2 J8; j j| 12 5 4 3j8ll 12 5 2 5 :)J| 12 4 4 ! lij*' 12 5 2 5 J . 114 41 12 3 6 3 Ijj) 12 4 H lA 12 4 3 5 [ 110 11° ^ PIBT-TBAK MOHTEBELLU Avstrijec Dirtl sam v borbi s čašo Brata Mrak nista zaradi okvare na motorjih dirkala. Žvižgi in protesti gledalcev slabega sodniškega zbora in starterja. Dirtl - nosilec "zlate čelade,, s povprek® hitrostjo 95 km na uro. Prihodnje leto 5 Jugoslovanov na tekmah v dirt-traku v frst11' PRIZOR MED TEKMO OPČINE - KONTOVEL PRED VRATI KONTOVELA. Mrak je bil žalosttn. Mislimo na Vinka, ki se je letos v Trstu že ponesrečil. Motor mu je nagajal. Isto je bilo z bratom Slavkom. Bal se je, da ne bi mogel konkurirati Dirtlu, kar se je zgodilo. Ko se je Mrak po. kazal na startu, ga je pozdravilo- burno ploskanje gledalcev. Pričakovali smo borbo med njim in Dirtlom, ver.dar zaradi slabih starterjev je to propadlo. Ko je bil Vinko obrnjen z motorjem ravno v nasprotno smer so dali znak za start. Dirtl je že potegnil, Mrak se je komaj obrnil in spustil za njim, toda zaradi prevelikega napora se mu je pokvaril motor. Odstopil je in videli smo ga kako je šepajoč (še od rane na nogi) žalostno gledal Dirtla in tovariše, kako so vozili mimo njega. Dirtl je zmagal, toda gledalci so ga ob častnem krogu pozdravili z-žvižgi. To sicer ni športno, kajti Dirtl vsekakor ni bil kriv. Krivda je ležala na starterju in sodniškem zboru, ki si je med prireditvijo večkrat zaslužil lepo pohvalo s strani gledalcev - žvižge. Se enkrat je Mrak postal žrtev usode. Kalkor smo slišali, nameravajo priti prihodnje leto Jugoslovani v večjem številu in z boljšimi motorji, ki jih bodo dobili od ljudske oblasti. Tedaj šele bomo spoznali Mraka irj ostale in edino takrat bo dirt-trak *J>ri nas dosegel velike uspehe. Potrebno pa je vsekako misliti na boljši sodniški zbor. To je hiba, ki pri mednarodnih prireditvah ne sme obstajati. Dirtl je zmagal v štirih tekmah brez posebnih skrbi in z gotovostjo. Njegov motor je dal iz sebe to, kar je Dirtl pričakoval. Posebr.o v zadnji točki je Dirtl, čeprav ni dbsegel višek, pokazal kaj je dirt-trak in dokazal obenem, da je velik specialist v tei stroki. Posebno lepi točki, sta bili tudi tekmi v prikolicami, kjer so Avstrijci popolni mojstri. Tržačan Barbolini je sicer dal vse iz sebe, toda Avstrijci so ga prekosil; s hrabrostjo jn še več z jakostjo motorjev. TRIJE DIRKAČI, KI JIH JE SPREMLJALA SLOVANA VINKO JN SLAVKO MRATC TER Av^ KILLMEYER (17) CHALUPA (AVSTRIJA) VODI NA OVU" ZMAGOVALEC NEDELJSKIH DIRK FR FCZ DIRTL AVSTRIJEC MACH S RRIKOLlCO- UREDNIŠTVO: TJLICA MONTECCHI, 81 6, III. nad. — Telefon štev. 93-108 In »4-638. — Poštni predal 582. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA • ■ ' Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-nr.iinib upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. uog. ureanik Stanislav henko. Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Poaruž.: Gorica, Ul S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper Ul. Battlsti 30ia-l, Tel. 70. r?*5 NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesetn° Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. rs Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske!^ ^ 1:10 i? H 6S»*,!iI 11 1 > >s>> 11 35l 61810 H 42 5 :5l) 11 iSj#! 11 2 3 6 j Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči raču« pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. izaaja Založništvo tržaškega tiska