V. b. b.
Posamezni »groH 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Reportaža o „Miklovi Zali" v Svatnah y celovškem radiu ▼ nedeljo 23. 9. od 7.15 - 7.45 ure
LETNIK vi
CELOVEC, SREDA, 19. IX. 1951
ŠTEV. 65 (434)
Jugoslavija želi samo mir
Pred devetimi leti so r Jugoslaviji začeli ustanavljati mornarico in od takrat praznujejo vsako leto 10. septembra Dan jugoslovanske mornarice. Tudi letos so slovesno obhajali ta praznik in sicer v Splitu, kjer je bil navzoč tudi poveljnik oboroženih sil maršal Tito. Ob tej priložnosti je imel daljši govor, v katerem 6e je najprej spomnil velikih težkoč, ko so iz nič formirali prve partizanske pomorske edi-nice. Govoril je tudi o sedanjih težavah pri opremi vojne mornarice, ker se tovarne strojev in motorjev, valjarne in jeklarne šele izgrajujejo.
Ko je govoril o tem, zakaj gradi Jugoslavija vojno mornarico, je Tito dejal: „Zato, ker smo pomorska država, ker imamo tisoč kilometrov pomorske obale, zato, ker je naša država čudovit del sveta, po katerem pogledujejo muoge agresivne oči in bi si ga rade prisvojile. Ni vam treba dosti premišljati, kdo bi si to hotel prisvojiti, taki so na Vzhodu in na Zapadu. Poglejte samo kampanjo, ki jo uprizarjajo proti naši državi v italijanskem časopisju. Kaj zahtevajo, kaj hočejo? Ne le 1 rst in Istro, Reko, Pulj in Zadar, temveč tudi vso Dalmacijo. Radi bi seveda segli po njej in sanjajo o njej, vendar pa je ne bodo nikoli več zagrabili. Ce bi pa vendarle kdaj prišli sem, jih bo doletela ista usoda, kakor so jo doživeli tu italijanski in drugi napadalci v nedavni preteklosti.
Zato gradimo našo vojno mornarico, da bi branili te obale, da bi branili našo čudovito državo, naše čudovito morje, zato in za prav nič drugega, saj nimamo nobenih agresivnih namenov proti nikomur in ne zahtevamo niti najmanjšega dela ozemlja naših sosedov onstran Jadrana niti koga drugega. To ni naš smoter in ni nikoli bil, ni danes in ne bo v prihodnje. Ta naša tla hočemo braniti in branili jih bomo ter jih ne bomo nikoli nikomur odstopili.
Kdor koli bo prišel v našo državo kot napadalec in okupator, bo našel tu svoj grob. To si naj zapomnijo vsi tisti, ki goje kake osvajalne namene do naše države."
Nato je maršal Tito poudaril, da je Jugoslavija že vedno hotela doseči sporazumno rešitev z Italijo, in dejal: „Mi smo v preteklosti večkrat ponudili roko sprave, da bi.napravili odnose z Italijo vsaj kolikor toliko znosne in bolj prijateljske, da bi z njimi uredili neurejena vprašanja. Toda vsakokrat smo dobili udarec po roki sprave, vsakokrat so zavzeli do nas nesramno in klevetniško stališče, takšno, kakršno je bilo nekoč stališče njihovih fašističnih voditeljev do kolonialnih narodov.
Toda naj ne pozabijo tam onstran Jadranskega morja, da je danes v Jugoslaviji drugačen, nov duh. Naj ne pozabijo, da to ni več stara Jugoslavija, naj ne pozabijo, da je to se* cialistična Jugoslavija in da so tu jeklefci ljudje, ponosni na svojo preteklost, na svojo sedanjost in na svojo bodočnost, ki jo ustvarjajo. Mi hočemo imeti z italijanskim narodom najboljše odnose in ponovno pravimo: Tu je na^a roka sprave, pozabili bomo vse, kar ste nam storili, toda dajte sedaj, v tem težavnem mednarodnem položaju, ko je ogrožen mir, da se mi, ki smo najbližji sosedi na tej strani, poravnamo, da napravimo sporazum in da bo to močan, velik prispevek k utrditvi miru na svetu."
Govoreč o klevetah, da Jugoslavija pripravlja napad na druge države, je poudaril: „Nikoii nismo rožljali z orožjem, toda odkrito povemo, kaj čaka tistega, ki ima sovražne in nepoštene namene proti nam. Jugoslavija je miroljubna država. To je napisano na naši socialistični zastavi; prava socialistična država kot je naša, pa ne more biti bojaželjna, ne more imeti osvajalnih teženj, mora biti miroljubna, mora s svojim zgledom pokazati, da v resnici želi mednarodno sodelovanje in mir.
Ob koncu, ko je ponovno govoril o miroljubni politiki Jugoslavije, je Tito naglasil: „Mi zdaj, ko se je znova načelo vprašanje, če bo prišlo do sporazuma med nami in Italijo ali ne, ponovno pravimo našim sosedom onstran Jadrana: Ne pozabite, da grozi svetu nova svetovna vojna. Ne pozabite, da bi vsak nepremišljen korak in vsako odklanjanje miroljubnih rešitev pomenilo pahniti svet v novo katastrofo, v novo nezaslišano trpljenje in žrtve. Ne pozabite, da smo danes md, ki stojimo na vodilnih
mestih v posameznih državah, odgovorni za tisto, kar se bo v prihodnosti zgodilo — ali bo mir ali bo vojna. Vedite, da mi v Jugoslaviji ničesar drugega ne želimo kot mir in da želimo z vami mirno ureditev spornih vprašanj, toda hkrati poudarjamo še enkrat: Ne pozabljajte, da je tukaj nova Jugoslavija in da ve, kaj hoče in kaj mora storiti zaradi obrambe svojega mirnega življenja. Glejte, tu vam ponujamo roko sprave. Držali jo bomo iztegnjeno in čakali vašega odgovora."
Zvezni prezident bo obiskal Koroško
Zvezni prezident dr. Komer bo v dneh 23. in 24. septembra obiskal Koroško. To bo njegov prvi oficielni obisk v naši deželi, odkar ga je avstrijsko ljudstvo izvolilo na visoko mesto.
Po prihodu na celovški kolodvor bo v veliki dvorani deželnega dvora sprejem, pri katerem bodo govorili zvezni prezident Komer, deželni glavar Wedenig im prezident deželnega zbora Sereinig.
Ob svojem bivanju na Koroškem bo zvezni prezident obiskal oddelek celovške deželne
bolnišnice, novozgrajeno centralo za ogrevanje na daljavo, skladišče gospodarske zadruge, gospodarsko strojno postajo pri Beljaku, šolo na Bistrici v Dravski dolini, starostni dom v Beljaku in DP-jevski starostni dom v Steindorf ob Osojskem ježem; nadalje si bo ogledal izkopavanja na Magdalenski gori, hidrocentra-le v žvabeku in cerkev v St. Pavlu v Labudski dolini. Sprejemi pa so predvideni med drugim v Podkloštru, v beljaški mestni hiši, v Št. Vidu ob Glini, Velikovcu in Pliberku, od koder bo preko Volšperka zapustil Koroško.
prijateljsko sodelovanje med sosednima državama.
Po teh pozdravnih govorih je imel slavnostni govor minister slovenske vlade Tqne Fajfer, ki ga bomo prinesli v prihodnji številki.
Po ministrovem govoru je sledil kulturni del festivala, ki je bil s svojo pestrostjo resničen odraz vsestranske žjjavosti slovenskega človeka širom slovenske zemlje. V nepretrgani povezavi se je vrstila točka za točko: rudarsko godbo na pihala je zamenjala vriskajoča pionirska pesem, barvito živi tržaški folklorni skupini, pred nastopom katere je govoril o težki borbi tržaških bratov v imenu SHPZ tov. Koren Jože, je sledila koroška narodna pesem, ki jo je pod vodstvom tov. Spruka izvajal pevski zbor SPD iz Borovelj. Vse točke sporeda so vedno spet izzvale navdušeno odobravanje v enotni volji in odločnosti, slovenskemu narodu ustvariti lepšo bodočnost in braniti sleherno ped slovenske zemlje združenih udeležencev iz vseh krajev naše prelepe slovenske zemlje od Jadranskega morja pa do Gosposvetskega polja.
Koroški festival — manifestacija enotnosti slovenskega naroda
Koroški festival v jugoslovanski Koroški je postal po vojni že tradicionalen in je vsakoletna manifestacija enotnosti in nerazdružlji-vosti vsega slovenskega naroda od sinjega Jadrana pa do čudovitih naših koroških gora.
Tudi letos so se zbrali v Slovenjem Gradcu na VI. Koroškem festivalu Slovenci iz vseh delov strnjenega, po imperialistih državno razkosanega slovenskega ozemlja. Tako je mogel predsednik pripravljalnega odbora tov. Savi-nek v svojem otvoritvenem govoru pozdraviti poleg nepregledne množice prebivalcev iz Mislinske, Mežiške in Dravske doline, — požrtvovalnih mežiških rudarjev, neumornih gu-štanjskih kovinarjev, podjetnih vuzeniških graditeljev in pridnih delavnih kmetov prostrane okolice, — številne zastopnike iz ostalih krajev svobodne Slovenije, pa tudi iz Trsta in 80-člansko delegacijo iz Koroške. On kakor tudi naslednji govornik v imenu Ljudske prosvete okraja tov. Simončič sta poudarjala pomen festivala, ki je manifestacija nerazdružljive enotnosti slovenskega naroda preko vseh meja, enotnosti, ki so jo skovali in tako močno utrdili šele slovenski puntarji — partizani, da sovražnikom nikdar več ne bo uspelo, da bi nas ločili in razdružili na Korošce, Štajerce, Kranjce in Primorce. Ta enotnost pa se manifestira posebno v svobodni domovini v naporih za izgraditev socializma in s tem boljše bodočnosti slovenskega naroda. S ponosom sta govornika pokazala na velike uspehe pri graditvi socializma, ki ga delavni ljudje Jugoslavije vedno bolj uresničujejo, posebno odkar je tudi gospodarsko upravljanje v rokah delovnih kolektivov samih. Zato ob pogledu na velike ustvaritve lahko napolnjuje revolucionarni optimizem vsakogar in so prav ti uspehi svetel primer, kaj se lahko ustvari, če je oblast v rokah enotnega ljudstva, ki je nekoč moralo molčati. Enak revolucionarni optimizem pa lahko napolnjuje tudi vse zamejske Slovence, ki jih v vojni in povojni izgradbi, v borbi in v delu zmagovita domovina — to sta poudarila oba govornika — nikdar ne bo pozabila.
V imenu koroških Slovencev jc pozdravil festival predsednik Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške tov. Prušnik Karl in izjavil,
V
da smo prišli koroški Slovenci na festival, da na svobodni slovenski zemlji manifestiramo pred vsem svetom, da smo en narod. Izšli smo iz vojne kot zmagovalci, toda vsled prodaje od sovjetskih imperialistov na pariški kupčiji se moramo še naprej boriti proti nepoboljšljivim pangermanskim imperialistom, ki s Steinacher-jem na čelu ponovno dvigajo svoje glave in nastopajo proti zadnjim ostankom slovenskega jezika v šolah in s tem tratijo najosnovnejšo pravico koroških Slovencev. Pokazal pa je na drugi strani tudi na nekatere znake napredovanja demokracije v Avstriji kot so v nekaterih krajih dvojezični napisi itd., kar vse je v prvi vrsti uspeh prizadevanja koroških Slovencev, pa tudi demokratičnih sil v Avstriji. Pri poudarjanju potrebe dobrih sosedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, še prav posebno za nas koroške Slovence, je govoril o pravilnosti politike Titove Jugoslavije, ki je v kratki dobi znala iz sovražnega ozračja ustvariti
Slovenska Primorska je proslavila četrto obletnico priključitve k Jugoslaviji
V nedeljo so pretekla štiri leta odkar je bilo zavedno primorsko ljudstvo s priključitvijo večjega dela Slovenske Primorske in dela hrvaške Istre nagrajeno za deset- im desetletno vztrajnost v odporu proti italijanskemu fašizmu ter za žilavo aktivno borbo za svojo svobodo.
Ljudstvo osvobojenih primorskih dežel je skupno z vsem slovenskim narodom slovesno proslavilo četrto obletnico priključitve Slovenske Primorske k Jugoslaviji. Na predvečer obletnice je bilo v Ljubljani v veliki Unionski dvorani mogočno manifestacijsko zborovanje, glavna proslava pa je bila v nedeljo 16. septembra v Novi Gorici. Tega dne so organizirane borbene patrole obiskale najznamenitejše kraje iz časa narodno-osvobodilne vojne, v Novi Gorici in drugih krajih pa so četrto obletnico praznovali s kulturnimi prireditvami m fizkulturnimi tekmovanji.
Washington. — Predsednik Truman je imenoval stalnega predstavnika Združenih držav Amerike v OZN VVarrena Austina za voditelja ameriške delegacije na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN, ki bo novembra v Parizu. Žena pokojnega predsednika Roosevvelta je bila imenovana za Austinovega namestnika. Drugi člani delegacije so Philip Jessup, demokratski predstavnik Michael Mansfield in repu blikanski predstavnik John Vorys.
nikjer
Zapomnimo si za volitve
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je objavilo poročilo o potrošnji umetnih gnojil v Avstriji v gospodarskem letu 1950/51. Poročilo ugotavlja, da je bilo avstrijskemu kmetijstvu dobavljenih to leto več gnojil, kakor pa v gospodarskem letu 1949/50. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je dobilo kmetijstvo 2571 vagonov dušičnih, 3264 vagonov fosfatnih in 1132 vagonov kalijevih gnojil več kot pa v letu 1J49/50. Fosfatna in kalijeva gnojila so morali v cfeloti uvoziti.
Zelo zanimive so v poročilu številke o razdelitvi gnojil na posamezne dežele. Po poročilu so dobile
Nižja Avstrija	z Dunajem 47.1°/«
Zgornja Avstrija	23.3°/«
Štajerska	11.5°/«
Koroška pe	4.4°/«
Z uradnimi številkami je torej dokazano, kar smo že jeseni in spomladi, ko ni bilo gnojil, upravičeno sumili, namreč, da glede dobave gnojil pri nas nekaj ni v redu. Spričo objavljenih podatkov se nehote vsiljuje vprašanje, kako je mogoče, da so razdelili gnojila tako ..strokovnjaško", da je Koroška, ki ima okoli 446 tisoč ha kmetijsko obdelane zemlje, dobila samo okoli 1724 vagonov, medtem ko je Nižja Avstrija z 1,122.450 ha dobila 18.656 vagonov gnojil.
Ali je morda dvig kmetijske proizvodnje na Koroškem manj važen, kakor v Nižji Avstriji? Gotovo ne. Torej more biti vzrok takšnemu razdeljevanju gnojil samo v tem, da se merodajni krogi premalo zanimajo za stvar ali pa so preveč preobremenjeni s političnimi posli. Izgleda, da se koroškim ..predstavnikom" kmetijstva v sedanji kmetijski zbornici zdi bolj važno, mlatiti stare fraze, kot pa skrbeti za to, da bi na Dunaju gnojila enakomerno delili, da bi prišlo na Koroško več gnojil in da bi bili kmetje o njihovi pravilni uporabi bolj poučeni.
Ta brezbrižni odnos do koristi in potreb kmečkega prebivalstva je popolnoma na „lini-ji“ gospodov v sedanji kmetijski zbornici. Verjetno si mislijo: Mi velikaši okoli Gruberja dobivamo itak svoja gnojila, delovna kmečka raja
naj pa se ukvarja s svojim kmetovanjem kakor ! To je primer agrarne politike OeVP — ve in zna. Ob njenih nizkih pridelkih je potem j Bauernbunda v Kmetijski zbornici. Breme pa naša zahteva po višjih cenah bolj ..upravičena" I pade na kmeta naših krajev — toda o tem in so nam zajamčeni — izdatnejši profiti. ' drugič več.
Kakor je poročal koroški dnevni in strokovni tisk", je koroška kmetijska zbornica pričela prirejati pod naslovom „Dan kmetijske zbornice" po vseh večjih krajih kmečka zborovanja. V ponedeljek, 10. septembra je bilo takšno zborovanje v Borovljah pri Justu. Značilno je, da je v Borovljah vabil na to zborovanje OVP-jevskd Kaerntner Bauernbund s svojimi plakati, kot bi bilo to njegovo zborovanje. Torej je le resnica, da smatra OVP-Bauernbund kmetijsko zbornico za svojo podrejeno ustanovo in da se na drugi strani čuti kmetijska zbornica podrejeno OVP-Baucrnbundu.
Se bolj značilno pa je ri&lednje: Predsednik okrajne kmečke zbornice v Celovcu Miha Jurc je v poročilu o razdeljevaniu subvencij v celovškem okraju povedal, da so v zadnjih letih občinam dodelili naslednje subvencije:
i prihaja	na dan
G rabutanj	159.239 šiKn.gov
Gospa Sveta	205.130	„
Celovec	82.230	„
Moosburg	80.899	«
Bilčovs	35.681	„
■Škofiče	10.677	„
Zgornja vesoa	16.989	.
Radiše	10.577	.
Otok	3.691	„
Ta razlika govori sama zase in dokazuje dovolj, da so slovenske občine zadnje v seznamu kmetijske zbornice. Tudi na to ne pozabimo pri volitvah.
Jutri ob 9. uri bo za občine celovškega okraja severno od Drave v Kuhorhofu v Celovcu podobno zborovanje kot je bilo v Borovljah.
Razdelitev prispevkov za OZN
Odbor Organizacije združenih narodov za prispevke je objavil poročilo, iz katerega je razvidno, da je odbor sklenil nekaterim državam povišati njihove prispevke za leto 1952, drugim pa znižati. Zadnjo besedo o spremembi prispevkov bo izrekla glavna skupščina OZN, ki se bo 6. novembra sestala v Parizu.
Poročilo tudi poudarja, da so se pri določevanju prispevkov zelo ozirali na države, katerih gospodarstvo trpi zaradi posledic druge svetovne vojne in zaradi sedanjega težkega položaja.
Razumljivo je, da vseh ogromnih izdatkov, ki jih zahteva obširni delokrog OZN, ne more kriti ena sama država. Zato je glavna skup-
Slovenski duhovniki
ustaških
Ko je jugoslovanska vlada letos majnika zahtevala od ameriške vlade izročitev vojnega zločinca Artukoviča, ki je za časa Paveličevega ustaškega režima kot šef najstrašnejših uničevalnih taborišč v Lepoglavi, Koprivnici in Jasenovcu dal zverinsko uničiti in pobiti nešteto jugoslovanskih rodoljubov, je široka demokratična javnost podprla jugoslovansko zahtevo. Ameriška vlada je bila končno pred nedavnim prisiljena, da je Artukoviča aretirala.
Prejšnji teden pa se je začela pred sodiščem v Los Angelesu razprava, ki bo odločala o tem ali bo Artukovič predan jugoslovanskemu sodišču. Ameriško sodišče je zavrnilo zagovornikovo prošnjo za izpustitev obtoženega zločinca proti visoki denarni kavciji, nadaljno razpravo pa je odložilo do 22. oktobra. Medtem pa sprejema ameriško kazensko sodišče nove pozive od različnih organizacij, da je treba Artukoviča izročiti deželi, kjer je izvrševal svoje zločine. Tako je ameriški in svetovni židovski kongres pripravljen dati sodišču priče in dokumente o težkih vojnih zločinih Artukoviča.
Na pobudo bivših izseljenih duhovnikov so slovenski duhovniki — člani Ciril Metodij-skega društva sestavili protestno izjavo, naslovljeno na zunanje ministrstvo, v kateri tudi oni zahtevajo izročitev vojnih zločincev Paveliča in Artukoviča Jugoslaviji. Izjavo so prvi podpisali duhovniki — voditelji CMD za mariborsko pokrajino, za njimi pa doslej že 184 katoliških duhovnikov iz mariborske škofije.
V izjavi, ki še kroži od župnije do župnije, jo med drugim rečeno: „Ko v teh dneh obhajamo tudi mi duhovniki šesto obletnico svojega povratka iz pregnanstva, zlasti iz Hrvaške, se z gnevom spominjamo vseh strahotnih grozodejstev, ki smo jih pod Paveličevo in Artukovičevo strahovlado morali prestati ali pa smo jim bili žive priče. Osem naših sobratov je samo v zloglasnem ustaškem taborišču Jasenovcu žalostno končalo svoje življenje."
„Ti krvoloki", — je 'nadalje rečeno v izjavi, — „še danes ne mirujejo in ko se skrivajo pod tujimi imeni v Ameriki, snujejo in kujejo vsemogoče zle in naklepe proti osvobojeni domovini in celo doma skušajo s svojim škodljivim,
zahtevajo kaznovanje zločincev
podtalnim vplivom med duhovniškim naraščajem pridobivati in nahujskati ljudi za svoje podle in temne načrte. Ko vsa naša javnost zahteva, da se krvoloka in vojna zločinca Pavelič in Artukovič izročita našim oblastem, se tudi vsi izseljeni katoliški duhovniki iz Štajerske z svo odločnostjo pridružujemo tej zahtevi."
ščina svoječasno določila procentualne prispevke posameznih držav in sklenila, da prispevek posamezne države ne bi smel znašati več kot tretjino celotnega proračuna OZN.
Tem bolj čudno je torej stališč« Sovjetske zveze, po katerem naj bi Združene države Amerike same krile polovico vseh izdatkov, medtem ko bi SZ plačevala še naprej le dobrih 6 odstotkov. Odbor za prispevke pa je kljub temu sklenil, da predlaga na eni strani znižanje ameriškega prispevka za 2 odstotka, na drugi strani pa povišanje sovjetskega za skoraj 3 odstotke.
Nemški urarji so zborovali
Na zadnjem občnem zboru Osrednje zveze nemških urarjev, v kateri je včlanjenih 95°/o vseh nemških urarskih podjetij v Zapadni
Nemčiji, so ugotovili, da je 30.000 nemških urarjev posredno organiziranih v tej zvezi. V Frankfurtu je bila od 16. do 19. avgusta velika urarska razstava, katere so se udeležili tudi Švicarji.
VVashington. — Po Izjavi nekega predstavnika ameriškega letalstva, ameriško letalsko poveljstvo pripravlja vzpostavitev radarske mreže za zaščito svojih oporišč v Veliki Britaniji, zapadni Evropi in na področju Sredozemskega morja.
Velesile se zalagajo z gumijem
Velike države v obeh blokih se z naglico zalagajo z gumijem. ZDA, ki so poprej zaostajale v tem pogledu, so se v zadnjem času vrgle z vso naglico na kopičenje naravnega kavčuka. Do junija tega leta so nakopičile samo 20 »/o količine, ki je bila predvidena za dobo 12 mesecev. Poseben pododsek v ameriškem senatu opozarja zdaj vlado, da čim prej nadoknadi to vrzel še posebno zaradi tega, ker se je Sovjetska zveza že preskrbela z zalogo gumija, ki zadostuje za dve leti. Pododbor poudarja, da je od tega vprašanja odvisno mnogo ameriških življenj, ZDA ne smejo doživeti Peavl Harbour" na tem področju. (Z napadom na Pearl Habour, ameriške otoke na Daljnem vzhodu, so Japonci iznenadili v zadnji svetovni vojni ZDA, ne da bi vojno sploh napovedali. Prip. ur.).
Poročilo omenjenega pododbora kritizira prejšnjega upravitelja obrambne proizvodnje Harrisona, češ da je dovoljeval preveliko uporabo gumija za civilne namene.
Senatorji želijo, da bi se pospešila proizvodnja sintetičnega (umetnega) gumija in omejila potrošnja gumija sploh. Urad za ustalitev cen je odobril povišanje cen sintetičnega gumija, ki ga izdelujejo državne tovarne.
Američani niso objavili nikakšnih podatkov o svojih zalogah naravnega gumija. V Londonu so mnenja, da znašajo te zaloge okoli
670.000	ton, ako ne več. Potrošnja naravnega gumija je znašala v ZDA leta 1950 790.000 ton, medtem ko bodo letos potrebovali okoli
450.000	ton. Višino ameriških zalog cenijo na
750.000	do 1,500.000 ton, t. j. povprečno n«
Tudi Židje obsojajo VdU
V švicarskem mestu Genf je zasedal sv«' tovni židovski kongres, ki je v svoji zaključni resoluciji izrazil zaskrbljenost nad zopetno poživitvijo protižidovskega gibanja predvsem v Avstriji. Svetovno javnost je opozoril na večajočo se portižidovsko propagando, ki jo širi VdU. V resoluciji Židje tudi poudarjajo, da avstrijska vlada še ni popravila škode, ki so jo utrpeli pod nacističnim nasiljem.
Tudi v našem listu smo ponovno že opozarjali na izrazito nacistično rovarjenje VdU-ja, ki se predvsem izraža v netenju sovraštva do drugih narodov, do drugih plemen. Obsodili smo nebrzdano šovinistično gonjo, ki jo VdU s pomočjo nacionalističnih elementov v ČVP vodi proti dvojezičnemu pouku na koroških šolah. Prav tako pa smo v listu vedno spet opozoriti na dejstvo, da naši izseljenci še vedno zaman čakajo na dokončno popravo škode, povzročene jim po nacističnih krvnikih. In na vse to bomo opozarjali tako dolgo, da bodo tudi avstrijske oblasti končno uvidele, da zahtevamo samo tisto, kar nam gre po vsej pravici.	'
1 milijon ton. Prebitek svetovne proizvodnje naravnega gumija nad potrošnjo je znašal v prvem polletju 1951 160.000.
Glede proizvodnje Sovjetske zveze menijo, da je danes dosegla 150.000 do 200.000 ton letno, ako upoštevamo tudi tovarne v Vzhodni Nemčiji in tovarno sintetičnega gumija na Poljskem. Pred svetovno vojno je Sovjetska zveza proizvedla okoli 90.000 ton sintetičnega gumija na leto. Sovjetska zveza uvaža na leto okoli 100.000 ton naravnega gumija. Nihče pa ne ve natančno, koliko kavčuka gre v Sovjetsko zvezo skozi Kitajsko.
Dober pregled o svetovnem položaju tega trga Imajo splošno v Londonu. Danes je samo gotovo, da potrebe po gumiju naraščajo. Proizvodnja naravnega gumija na Malajskih otokih je dosegla že svoj višek, tako da danes drevje ne daje več toliko surovine kot pred leti. Zato so države bolj razvile proizvodnjo umetnega gumija.
New Delhi. — Indija In Kanada sta podpisali sporazum o gospodarski pomoči v okviru načrta Colombo. Indija bo dobila 15 milijonov dolarjev brezplačno ali pa v obliki posojil, kar je odvisno od načina uporabe blaga in storitev, ki jih bo dobivala na razpolago v okviru sporazuma.
Tokio. — Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo, da je indijska unija v Tokiu izročila japonski vladi pismo, ▼ katerem sporoča, da bo indijska vlada ukinila vojno stanje z Japonsko, ko bo stopila v veljavo mirovna pogodba, ki je bila sklenjen« z Japonsko r San Frančišku.
Koroški gozdarji v Sloveniji
Trenutno biva v Sloveniji skupina deset#: koroških gozdarskih inženirjev ter strokovnjakov gozdarstva in lesne industrije. Namen toga obiska je v glavnem ta. da spoznajo tamkajšnje razmere in izkušnje v gozdarski in lesni strold in ustvarijo tesnejše sodelovanje gozdarskih strokovnjakov med obema sosednima državama.
Koroški gozdarski strokovnjaki so s tem vrnili nedavni obisk slovenskih gozdarskih inženirjev in tehnikov, ki so bili teden dni gostje koroške deželne vlade in si tukaj ogledali več gozdnih gospodarstev in lesno-industrijskih obratov.
Prav tako biva v Avstriji skupina desetih varilnih strokovnjakov iz Slovenije. Slovenski strokovnjaki si bodo kot gostje avstrijskega društva za varilno tehniko, čigar člani so bik pred kratkim v Sloveniji, ogledali glavne avstrijske kovinske tovarne in se seznanili z najnovejšimi načini varjenja.
Tudi tako izmenjavanje in sodelovanje lahko znatno doprinese k sporazumevanju med narodi in k utrjevan ju mi m im dobrih oboo-šajev.
Motorna vozila v Avstriji
Avstrijski statistični urad je objavili poročno o stanju motornih vozil, te katerega je razvidno, da je bilo 31. oktobra 1950 skupno 284.429 motornih vozil v Avstriji, Število motornih vozil se )e tore) v enem letu zvišalo za 13 odstotkov. Posebno se je povečala motorizacija v kmetijstvu, ker se je število traktorjev, katerih so leta 1938 našteli le 234, zvišalo do leta 1950 na 17.763.
Posamezne vrste motornih vozil so dosegle koncem oktobra lanskega leta naslednje število: 48.453 osebnih vozil, 2831 izvoščkov, 3289 avtobusov, 43.870 tovornih avtomobilov, 17.763 traktorjev, 25.528 priklopnih vozov in 136.830 motornih koles. Na Koroškem so navedenega dne našteli 17.611 motornih voziL
Zanimivo je dejstvo, da je Avstrija pri motornih kolesih druga država na svetu in pride povprečno na vsakih 51 oseb eno motorno kolo. Prva v tem je Švedska, kjer iima že vsaka 40. oseba svoje motorno kolo.
Po širnem svetu
Atene. —■ V minulem tednu je v atenskem zaporu demonstriralo 800 zapornikov v znak protesta proti sklepu vojaškega guvernerja Aten. da se izvrši smrtna kazen nad osmimi zaporniki.
Teheran. — V glavnem mestu pokrajin« Cuilan na Kaspiškem morju je prišlo do potresa, kateremu so sledile poplave. Zveze so prekinjene. Število žrtev še ni znano.
Frankfurt. — Visoki komisarji troh zahodnih sil so dovolili zahodni Nemčiji, da proizvaja čez 9 milijonov ton surovega jekla letno ter izdelavo ladij, razen vojnih. Podpisali so tudi zakon, po katerem Nemčija ne bo mogla zahtevati, da se ji vrne njeno premoženje v tujini.
Berlin. — Gospodarski strokovnjaki Vzhodne in Zapadne Nemčije so se sestali v Berlinu na razgovore o vzpostavitvi trgovinskih odnosov med obema Nemčijama.
Novi DeHd. — Posredovalen OZN Grahamu ni uspelo, da bi dosegel sporazum v vprašanju Kašmira. Kljub številnim razgovorom ni dosegel, da bi Indija pred izvedbo plebiscita odtegnila svoje čete jz te pokrajine. Graham bo v kratkem zapustil Indijo In poročal Varnostnemu svetu o svojem neuspeh«.
lEEMiBOBi
19- september, sreda: Jarma rij
20. september, četrtek: Evstahij in tovarn«
31. september, petek: Matej.	•
SPOMINSKI DNEVI
19.	9. 1927 — Umrl pisatelj Marelj-PodlimbarskL
20.	9l 1863 — Umrl v Berlinu pravličar Grim. —
1908 — V Ljubljani demonstracije kot odgovor na ptujske dogodke. Nemško vojaštvo strelja v množico in ubije Adamiča in Lundra, več ranjenih.
21.	9. 1792 — Francija razglašena za republiko
1860 — Umrl v Frankfurtu filozof Arthur Schoppenhauer — 1905 — Ustanovljena prva slovenska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano.
§T. JAKOB V BOŽU
Včeraj smo da našem pokopališču polomiti v zemljo Ernesta Janacha, gostilničarja in posestnika kinodvorane v Št. Jakobu, ki je po dolgi, te^ki bolezni preminul v celovški bolnišnici.
ŠT. JANZ V BOŽU
V nedeljo, 18. septembra smo slaviti v Tišlerjevi gostilni poroko Boštija Maleja iz Rut in Jožefe Lauseger iz Slovenjega Plaj-berka. Bošti je gospodar na Cinkovcevi kmetiji na Rutah in zvest sin našega naroda. Mlademu paru želimo mnogo sreče.
BELA-ZELEZNA KAPLA
V	nedeljo, 16. t. m. je bila v Železni Kapli poroka partizana Petra Kordeža iz Bele in Ma-loveršnikove Rozike iz Rem-šenika. Zenitova-nje smo slavili po starih slovenskih običajih, nevesti pa so ob odhodu z doma napravili fantje in deklata slavolok s slovenskim napisom.
Po končanih cerkvenih obredih v Trnski cerkvi je bila ,,hojset“ v gostilni, pri Bošteju v Železni Kapli, kjer so ob pristni domači zabavi prepevali slovenske narodne iti partizanske pesmi- Novoporočenemu paru želimo mnogo sreče v zakonskem življenju!
Slovensko prosvetno društvo *Rož” se zahvaljuje
vsem, ki so prispevali k velikemu uspehu prireditve ..Miklova Zala na .zgodovinskih tleh“.
V	prvi vrsti velja zahvala igralski skupini in režiserju, kakor tudi vsem, ki so izvedli tehnične priprave, tako Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, tovarišici Ferkovi, tajniku SP/ Tončiju Schlapperju, Simenu Janahu, Franciju Cvitniku in vsem drugim. Velja pa tudi Miklu, Serajniku, Doberniku in ostalim kmetom iz Svaten, ki so radevolje dah na razpolago potrebni material.
Številni so bili napori, ko smo pripravljali mogočno kulturno prireditev, toda veliki uspeh nam je najlepše plačilo za vse požrtvovalno delo. Hkrati pa naj nam bo vodilo za bodočnost, da bomo še bolj uspešno nadaljevali tokrat začeto pot, pot »Miklove Zale na zgodovinskih tleh".

Boltovega očeta smo pokopali

V sredo, dne 12. septembra se je v Mostah pri Brdu zbrala ogromna množica žalujočih, da pospremi na zadnji poti rajnega Valentina Rruggerja, p. d. Bolta.
Rajni je izšel iz šole našega zadnjega poslanca v dunajskem parlamentu Franceta Grafenauerja in je bil prav taka grča, kakor njegov veliki učitelj in sovaščan. Noben udarec ga ni mogel omajati v njegovi narodni zavesti in odločnosti ter je šel raje pot trpljenja, kakor bi izdal svoje narodno prepričanje in svoj narodni jezik. Zato je razumljivo, da je bil že leta 1941 med prvimi, ki jih je nacizem pognal v zapore in leta 1942 je moral tudi on s svojo družino zapustiti prekrasni dom in oditi v izseljenstvo, ki ga je prenašal v logorih v Frauenaurachu in na Hesselbergu. Prav ob njegovem primeru se vidi najbolje vsa grozovitost tega nečloveškega početja, saj je morala z njim v izseljenstvo celo komaj tri tedne stara hčerkica, ki je bila zaradi tega tudi njegova ljubljenka. Toda to še ni bilo dovolj: iz iz-seljeništva je moral k vojakom, kjer je prišel v angleško ujetništvo. Pa ne bd bil učenec Grafenauerjev, da ne bi se zavedal, da se je treba nasilju zoperstaviti in tako se je v ujetništvu takoj javil y osvobodilno vojsko, iz ka-
tere se je potem po zmagi nad nacifašaknosn vrnil na svoj ljubljeni dom.
Po vojni je veljala vsa njegova skrb gospodarski obnovi opusto-šenega in zanemarjenega doma, ker je spoznal, da le gospodarsko močni lahko kljubuje silam, ki ponovno skušajo škodovati našemu ljudstvu. Toda njegova skrb ni veljala le lastnemu domu, temveč je bil vedno tudi med prvimi, kadar je šlo za skupne koristi soseščine. Tako je v veliki meri njegova zasluga, da se gradi pot na Dolsko planino in so mu zato tudi delavci ob njegovem zadnjem slovesu od doma izkazali čast s šestimi streli na gradbišču.
Na odprtem grobu se je po spominskih govorih domačega gospoda župnika Poscha in .šentlenarškega župnika Starca, ki sta oba hvalila vrline značajnega pokojnika, poslovil v imenu Zveze slovenskih izseljencev in Zveze bivših partizanov Slovenske Koroške od sotrpina in soborca tov. dr. Franci Zvvitter, nakar je posebna delegacija Zveze slovenskih izseljencev položila venec na sveži grob. Težko prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje. — Slovenski izseljenci in partizani dragega pokojnika ne bomo pozabili.
jasnini jesenskega sonca še strahotaeišn oliHkn.
In zdi se ti, da mora ona zdaj, zdaj zrušiti vse številne hišice in utice pod seboj, lej so *gra»<>-ne pod njo, na njej in ob rije j. Malo naprej visok, siv navpičen četverokot-ni stolp razvaline, kateri pravijo ljudje Šrotturm. Vmes sadno in drugo listnato drevje, ki si odeva že pestro ranogo-barvno jesensko obleko in od katerega tudi ie rahlo od let aval o orumeneli listi. Le posamue sloke in črne smreke v nespremenjenem ponosu molče v nebo. Spodaj pa v kaanenito umetno strugo stisnjena srebrnobela Zilja drvi m šumi v večnostim mladi pesmi dalje.-.
•
Minuto, dve, ko pridrdraš z avtobusom 8ez most, si tudi že v prvi brniški vasi, Spodnji Breg.
Hotel bi se tu z očetom Požarnikom pomeniti o jesenskih setvah, pa tudi danes, kakor že vse poletje, pri Požarniku nimajo časa za pomenite. Trije, oče, mati in Majda (kdo ne pozna te naše odlične, vitke slovenske nrosvetarke!), obdelujejo že vse leto veliko posestvo in pomagajo še pri gradnji novih, vzornih gospodarskih poslopij. In tako je danes zatopljena Majda v mešanje zadnjega nastavka betonske malte, da nima niti časa odgovarjati na vprašanja glede obiska Miklove Zale v Sent Jakobu. Mladostna živahna mati vendar v zreli mirnosti, smeje, da vsa pojasnila. Oče pa ponosno razkazuje izredno dobro uspelo gradbeno zasnovo. In še j;« se veselim z njim, ko je njegov celoten trud in preudarek tako dobro uspel.
V Zgornjem Bregu pri Peca se danes tudi z gospodinjo, ko me je spoznala, prav prijazno pozdraviva. Z Ojcl-nom, strokovnjakom — fiiozo-foin. specielno v gradbeni stroki izurfenem go-spodarjem, pa se zatopiva v ure dolge razgovore in oglede. In ko korakava počasi, preudarno tm polje, obrne on svoj mirni pogled proti goram in pripomni: ,.Vidite tam gore, na onem visokem hribu, s koder je sredi zelene košenice videti samo malo strehe, na 1000 m visokem Strmcu, ob kranjskem sedlu, sem ja« doma.“ Tedaj sem tudi razumel globoko gospodarjevo resnost in preudarnost.
Tudi v našem prosvetnem, gospodarskem in rejskem središču, pri Prangerju v Zmotičah, se danes ustavljam le za kratek čas. Stasa, živahna mamica se smeje lovi za kopico razigranih zdravih dekličev, mlada marljiva gospodinja pa ne , ve, kje bi zastavila delo svojih rok: v kuhinji, v gostilni, v hlevih, v vrtu ali pri šivalnem stroju. Edini moški na prostranem gospodarskem objektu Hanzej, prosveta«, govornik iu absolvent gospodarske šole, daje s tisočerimi smelimi načrti in zasnovami smer ne samo svojemu posestvu, ampak tudi vsej bližnji in daljnji okolici.
Skupno utreva danes z Hanzejem še pot skozi vas proti hribu v drugo, v široki, globoki kotanji ležečo naselje, šent Job. O* na delo v gozd, jaz vendar k Tavčarju in Šulniku. Toda kakor izumrla je danes sicer tako živahna, prijazna in napredna Zeli na vas. Vse je na polju, vse hoče še od kratkih in vedno krajših uric letošnja jeseni odtrgati kolikor mogoče več delovnega čas« v svojo korist in korist svoje družine. Pa n* svidenje vendar ob drugi priliki, tja na zimo, če ne preje!	Vernik
Izdajatelj, lastnik ki založnik lkta: Dr. Franc Petek, Velikovec, Uredništvo in uprava: Celovec, Casometergasse 10. Telefon 1024/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kiimtner Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H. Kte-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostechlieOfach 17.
Z naše Brnce v Zilji
Za marsikaterega slovenskega Korošca, ki jw živel zadnja desetletja izven svoje ožje domovina in ki je imel v hiši radiosprejemnik, ie bilo najbolj praznično v hiši in srcu tedaj, ko je oddajala oddajna postaja Ljubljana pesmi iz Bruce. In lako sl je ustvaril marsikateri Korošec o Bmci, ki jo je poznal samo po njenem pevskem zboru, podobo nekakšnih slovenskn-kulturnih koroških Aterj. Ko pa je jel potem Brnco spoznavati slučajno osebno, naravno v marsikaterem oziru ni našel v najvzhodnejši občini v Zilji tiste od slovenske domačnosti ožarjene svetniške podobe, katero so mu vedno pričarale pred njegove duhovne oči, pesmi iz — Brnce.
Našel pa je zato v bmšhem našem ljudstvu druge vrline značaja in duha, ki ne štejejo nič manj kot njegove pesmi, ki so proslavil« slovensko Koroško daleč preko mej dežele.
Prihajal sem semkaj doslej le prav poredko, mogoče dva- do trikrat v letu in tudi tokrat le bolj mimogrede in čisto po gospodarskem ..sektorju", In ravno v tem oziru si našel v Bmci in njeni okolici čestokrat zaklade, katere st zastonj iskal drugod po Koroškem. Našel si predvsem tako čisto blagozvočno slovensko govorico, da si nehote pozabil, da nisi na Gorenjskem, marveč „preko mejh", na Koroškem. Našel si tako globoke stvarne gospodarske mislece, kakršne sem nekoč s ponosom imenoval za svoje, najboljše gospodarske in osebne svetovalce v okolici Kranja. So to na primer Prangerjev Hanzej v Zmotičah, Pec
iz Zg. Brega, Požarnik iz Spodnlega Brega, Mark Iz Brnce, Čolnar In Šulnik iz Šent Joba, Trunk iz Žuželč, Miki v Ločilu jn mnogi, mnogi nešteti drugi. Naravnost užitek tl je, vsesli se kol gospodarski zanimanec med te ljudi in pokreniti strokovne in domače pomenke ž njimi. In pozimi, ko si včasih mislil, boš pa ostal pri Prangerju kako uro dve, si obsedel v neprekinjenem, nadvse živahnem razgovoru med temi gospodarji tudi po pet tir.
Sedaj poleti in jeseni Imajo Brnčanii seveda zelo, zelo malo časa za razgovore in posvetovanja. Vsled bližine Beljaka Imajo še manj stalnih ljudi za delo kot drugod v deželi. Kjer ni lastne družine, pač najdeš na Bmci kot ..delovno moč" marsikje le — tuje otroke. V eni hiši nemškega, šoloobveznega fanleka iz Spitala, v drugi dvanajstletno deklico — Kočevarico iz preselie-niškega logorja, v tretji zopet nemškega mladoletnega šolarčka iz Beljaka in tako ti gre vse naprej od hiše do hiše. Cela invazija tujerodne mladine In tuje govorice, katero so med drugim tudi povzročile današnje brezupne delovne prilike v kmečkem podeželju.
V vsej prelesti prezgodnje jeseni se ti odpre ob prvem mostu, čez Ziljo, ko se pripelješ z avtom iz Beljaka, široka, mnogolika dolina Spodnjo Zilje. Sonce sije že mnogo mileje in mirnejo na pokrajino in ogromna siva, nekoč od Dobrača odkrhnjena skala ob mostu dobiva v blodejši
e
F, S. Finžgar:
Ž)eMa ikneha
(10. nadaljevanje)
Večino ponavlja:	Zakaj je šel Janez?
Treba bi tega ne bilo. Vidiš, zelo te je imela rada. In drugi tudi. Nihče me nič ne draži. Miha je sedaj za velikega hlapca. Ne moreš misliti, kako se je izpremenil. Prvi vstaja, Zadnji hodi spat, nič več ne popiva in čisto drugačno govorico ima. Samo mene včasih tako čudno pogleda, da se vsa stresem, potem pa se hitro obrne in pravi: Nič se ne boj, Ančka!
Janez, sedaj se vidi skoz okno na hribe, kjer je Mokarjeva kajž-a. Vsa se sveti od lune. Kolikokrat gledam tja gor, kakor bi tebe tam iskala I Bog ve, če učakava ta dan. Ko bi le ne bilo tistega večera, saj veš, Janez. Kar nekaj mi stiska srce in vedno se nečesa bojim. Prepričana sem, da je vse odpuščeno, obema, trudim se, d« bi si izbila to iz glave. AH kakor kamen mi le*i na srcu in grozno sem nesrečna. Včasih Pozabim, pa mi nenadoma stopi pred oči črna *krlj, da vsa vztrepetam. Ne zameri, da sem ti 40 potožila. Saj nimam tu nikogar in sedaj mi 1« laže.
Tvoje hranilne knjižice sem nesla župniku, da uh je spravil v blagajno. Na dveh krajih so Pokradli, zato me je skrbelo. Župniku sem vse iv Jim vici povedala, kako sva se zmenila. Rekel
je: Janez je poštenjak, kakor jih ni mnogo. Ančka, le moli zanj, da se srečno vrne. Tako se mi je prilegla ta pohvala, da sern ves teden laže
živela.
Končati moram. Sem mislila, da ti bom strašno dolgo pismo napisala, a vidim, da nisem. Janez, piši mi, lepo te prosim, vsak teden, samo nekaj besedi, ko si preveč truden. Tudi jaz ti bom pisala, ki zmerom nate mislim in te tako težko čakam.
Zbogom I
Tvoja zvesta in žalostna
Ančka.
XIV.
Tedni so tekli in meseci. Janezova beseda je držala. Ančka je dobivala pisma in razglednice, pa tudi denarja toliko, da se je čudila vsa fara. Zakaj v Ančki je bilo pač toliko gizdavo-sti, da ni skrivala lepih vsot, ki so prihajale iz Amerike. Nevesta je bila in vesela, ko so se čudili ljudje takemu ženinu.
Ali niso se samo čudili. Tudi zavist je zorela. Mnogo mater iz fare je imelo v Ameriki sinove Zato so jim pisarile in jim stavile Janeza za zgled. Iz Amerike pa so prihajali odgovori, da je Janez umazanec in skopuh, da se bo z delom
uničil in da ima tako obleko, da ne sme med ljudi, in po vsej vasi so v dolgih zimskih večerih prebirali pisma, opravljali in natolcevali, Mnogo tega je Ančka slišala In zvedela, Grenko ji je vselej kanilo v dušo in v to grenkost je po-
Opozorilo čitatcljem
Povest F. S. Finžgarja „Dekla Ančka", ki je med čltatelH našega lista vzbudila veliko zanimanja. se bliža koncu. Tudi pri izbir] novega podlistka nas jo vodilo prizadevanje, da zadostimo željam čilatoljev. Ker pa je prav zadnje čase ponovno in bolj kot kdaj kolt prej zaživela mod našim ljudstvom podobn junaške Roinnke Žalike, smo se odločili, da začnemo v našem listu ponatiskovall Sketovo povest
MIKLOVA ZALA
Prepričani smo, da bodo s tem izpolnjene tisočere Želje, to še tem bolj. ko je postala knjiga „Miklo-va Zala" v naših krajih že prava redkost.
niakala pero in tožila Janezu, kar ga je podžigalo, da je skoro resnično stradal, samo da je mogel priskopariti še več.
Prišle so žene k Ančkini materi:
„Ali sta res vaša in Janez ženin in nevesta?"
Tako so se nalašč delale nevedne.
„Zgovorjeni smo," je kratko odgovarjala mati. „Je pa seveda vse v božjih rokah."
„Ah, ti," je povzela soseda, „takole so sc menile žene, nikar mi ne zameri, da ti razode-
nem, takole, ko smo Ste od maše-: ,Preveč zasluži Janez. Prevzel se bo, zakaj če pojde tako naprej, v nekaj letih si kupi graščino, ne p« Mokarjeve kajže. Potem bo pogledal po teki. ki kaj ima. Mar mu bo kajžarskal* Glej, zato sem ti povedala, ker bj ml bilo žal Ančke."
Mati se je hipoma prestrašila, pomislila ki rekla: „Ne verjamem. Janez bo mož besede."
Pa se Je zasmejala druga soseda In rekla:
,,Mož beseda! Le kdo je 4e dandanes mož beseda? Saj si poznala Pavleta. Pet let me je vodil in prisegal. Ko mu je pa umrla teta ki je nenadoma obogatel, je pozabil na vse in vzel tisto našopirjeno Mano. Taki so."
„Saj se mu dobro otepa," je popravila prva soseda.
„Naj se mu le, Bog je pravičen."
Mati se ni vmešavala v pogovor In je Nla vsa žalostna. Tedaj je nenadoma vstopila Ančka. Sosede so obmolNnile.
„Dober večer, mati!"
„Glej jo, na noč prihaja*!"
„Nocoj bom doma, ker grem jktri v mesto."
„Spet ženinov denar, jeli?' jo je osmu-knšla soseda.
„Od Janeza, dal Mati, to pot je spet več poslal."
„Pretrgal sc ti bo od dela. Le čemu ti bo shiran mož!"
Ančka je pogledala sosedo iez ramo in vprašala:
„Ali so očp v hiši?"
„V hiši," je odgovorila kratko mati.
Veliko povpraševanje za človeškim okostje
m
Največji mostovi na svetu
Za človeškim okostjem, ali kakor mu pravimo tudi skelet, je na mednarodnem tržišču veliko povpraševanje. Mislimo tu človeška okostja, ki jih potrebujejo za predelavo v znanstvene »vrhe. Za prepariranje človeških okostij se uporabljajo namreč samo trupla onih oseb, ki so že za časa svojega življenja ali prodali ali pa v svoji oporoki poklonili svoje kosti v znanstvene namene, ponekod uporabljajo v to svrho tudi trupla zloglasnih zločincev. Toda takih ljudi, ki bi svoje kosti prodali ali poklonili v znanstvene svrhe še za časa svojega življenja, je na svetu zelo malo.
Kakšna, »kriza" vlada, nam pove sledeči primer: Na Dunaju imajo eno največjih delavnic za predelovanje človeških kosti. In če se primeri, da pride v to delavnico neko truplo za prepariranje, vendar domači znanstveni instituti navadno ne pridejo do tega skeleta, ker ne morejo konkurirati neiiavadno visokim ce-' nam, ki jih ponujajo inozemci za to vrsto blaga.
Pomanjkanje skeletov je po vsem svetu, čeprav se zdi z oziram na preteklo vojno to sko-ro nemogoče. Povpraševanja so veliko večja od ponudb. Zaradi tega je neki iznajdljivi trgovec iz Londona prišel na imenitno idejo in je zgradil tovarno, ki izdeluje umetne skelete. Pa tudi on ne more ustreči vsem naročnikom. Okostnjaki iz umetnega materiala imajo tudi večje prednosti od naravnih. Prvič lahko posamezne dele označijo s črnilom, drugič so trdnejši, a najvažnejše je to, da se lahko proizvajajo serijsko in so zato cenejši od naravno izdelanih.
Londonska tvrdka proizvaja letno okrog 2000 okostnjakov, posebej še veliko lobanj, rok, nog itd. Zanimivo je, da medicinci nimajo radi moških okostij, ampak imajo prednost ženska okostja, če namreč odgovarjajo sledečim pogojem: Visoka morajo biti 170 om, odgovarjati morajo starosti žene od 25 do 30 let, ki je bila mati dveh otrok in imeti morajo polnih 208 kosti. Večina žensk ima namreč
Ali smo se rodili
Angleški znanstvenik siT Claude Bibb, član kraljevskega < društva, ki združuje vse najvidnejše umske delavce Velike Britanije, je izjavil, da bodo ljudje čez 50 let uporabljali za pogon električnih central samo še atomsko energijo. Avtomobili pa bodo samo še na pogon s plinskimi turbinami.
Pred angleškim združenjem za znanstveni napredek je izjavil, da je pridobivanje energije s pomočjo premoga, nafte in vode danes sicer še najcenejše, vendar pa je le potrebno nekaj izboljšav in sprememb v današnjem načinu pridobivanja energije s pomočjo razpadanja atomov in tehtnica se bo občutno nagnila v korist atomski energiji. Vsekakor bodo potrebne za to ogromne investicije, ki pa se bodo kmalu izplačale, če bo elektrifikacija primerno razširjena. Predvsem bo potrebno elektrificirati po mnenju angleškega znastvenika
samo 206 kosti, ker jim manjkata obe krajni rebri. Odjemalci te londonske tovarne niso samo znanstvene ustanove in šole, temveč tudi mnoge moderne trgovine, ki na anatomski podlagi izdelujejo steznike in druge toaletne potrebščine za ženske.
Tudi dežnik ima svojo zgodovino in marsikdo ne bo verjel, da je ta predmet današnje toalete v sedanji obliki star samo okrog 100 let. Prvi moderni sončnik in dežnik je izdelal 1. 1852 Anglež Samuel Fox. Seveda pa je načelo izdelave že precej staro, že kitajski spisi iz XI. stoletja omenjajo dežnike. Tudi na reljefih kraljeve palače v Ninivah ter na freskah nagrobnih palač v Memfisu in Tebah najdemo slike dežnikov. Dežnik in sončnik sta bila v tem času samo privilegija kraljev in najvišjih duhovnikov. Neki indijski kralj je nosil naslov ,.Gospodar belega slona in 24 sončnikov". V resnici je imel 24 sončnikov, ki so bili razpeti drug nad drugim in so imeli skupni ročaj: simbol 24 provinc, kolikor jih je imelo njegovo kraljestvo.
V XV. stoletju so italijanski bogataši nosili
Skoraj 5000 km zapadno od New Yorka leži ob Tihem oceanu San Francisco, najvažnejše pristaniško mesto severnoameriške države Kalifornije, kjer sta dva od največjih mostov na svetu.
V blesteči oranžnordeči barvi — ki je enot-
neke vrste baldahin, katerega ročaj so držali v roki in ga naslanjali na koleno. V XVII. stoletju se je dežnik udomačil v Angliji, kjer so ga sprejeli z velikim nezaupanjem. Nek zdravnik je izjavil, da je zdravju škodljiv. Kdor ga je takrat nosil, je moral biti pripravljen, da ga bodo množice napadle in zasramovale. Zlasti so v tem prednjačili lastniki nosilnic in izvo-ščtki, ki so smatrali vsak dež za darilo z neba in so naravno v novi iznajdbi videli zakletega sovražnika svoje obrti. Tudi v Ameriki je prvi dežnik povzročil pravo revolucijo. L. 1772 je neki nogometaš v Baltimoru sprejel za darilo indijski dežnik. Ko je ob priložnosti prvega dežja korakal z odprtim strašilom po ulici, so ženske iz strahu pred njim bežale. Razburjeni meščani so ga napadli ter mu poteptali dežnik v cestnem blatu.
na barva celotne jeklene konstrukcije — se dvigata 230 m visoka oba nosilna stolpa naj-višjeg^visečega mostu na svetu, ki v dolžini 2800 m preprega „Goldene Gate" (zlata vrata) — vhod v luko San Francisco. Most tvori s svojimi šestimi vzporednimi voznimi tiri neposredno zvezo med Kanado in Mehiko. Dvanajst let je trideset delavcev neprenehoma zaposlenih s pleskanjem mostu. Štiri leta potrebujejo od enega konca do drugega, potem pa morajo vedno znova začeti, kajti viharji in solnato ozračje Tihega oceana stalno odgrnejo ogromno površino pleskane grad-be. Delavci porabijo tedensko nad 900 1 oranžnordeče barve.
In vendar prekaša ta najvišji most na svetu tako po dolžini kakor po prostornini drugi most v San Franciscu, ki vodi žez Oaklandski zaliv na celino. Ta most, ki deloma visi na nosilnih stolpih, deloma pa je zgrajen na 50 jeklenih in betonskih podkopih, je dolg sedem kilometrov — s klanci in dovozi pa celo 13 km. Most je sestavljen — in to je poleg njegove dolžine tehnično najzanimivej-— iz dveh mogočnih prometnih cest, ki tečeta druga nad drugo. Na gornji je šest voznih tirov za promet z osebnimi avti, na spodnji pa so trije vozni tiri za tovorne avte in dve že]eznični progi. Nosilnost mostu je preračunana in istočasen prevoz 3000 osebnih, 500 tovornih avtov in 35 električnih vlakovnih garnitur. Nosilni kabli so sestavljeni iz 17.000 jeklenih pramenov. Samo 17 m dolgi kos nosilnega kabla v premeni 11,2 m ima težo lokomotive ekspresnega vlaka.
Most so pričeli graditi 9. julija 1933, 12. novembra 1936, torej po manj kakor 3 in pni letih gradnje, pa so ga izročili javni uporabi. Tu bodi pripomnjeno, da so največji bočni most na svetu zgradili v Sydneju v Avstraliji. Most je dolg 1260 m, najvišja točka loka leži 112 m nad vodno gladino. Razen široke ceste za avtomobile in pešce je na njem še četvero železniških tirov.
Kakor poročajo iz Rima, je neka ameriška konstruktorska družba izdelala načrt za največji viseči most v Evropi. Most, ki bo stal 60 milijonov dolarjev, bo vezal otok Sicilijo z italijansko celino. Raztekal se bo od Kalabrije do Messine in bo dvonadstropen. Spodnje nadstropje bo namenjeno železniškemu prometu, v gornjem pa bo peljala avtomobilska cesta.
CELOVEC
Carinthia
Od 21. do 24. sepfembra:
__________ »Eva erbt das PankRes"
Pelerhof
Od 21. do 27. septembra:
__________„Das kalfe Herz“ (barvni Mm)
KRIVA VRBA Od 19. do 20. septembra:
„Key T argo" (Im Hafen des Lasten) Od 22. do 27. septembra:
»Crosstadtnacbf"_____
VELIKOVEC
Od 19. do 20. septembra:
»Llebesheirat"
Od 21. do 23. septembra:
„Dle heilige Troromel" (barvni film)
VRBA
Od 19. do 20. sepfembra:
„Der Fiinfminutenvater"
R ADIO-PROGR AM
RADIO CELOVEC Četrtek, 20. september:
13.00	Opoldanski koncert —- 14.10 Kar si želite ~	14.30 do 15.00 Poročila — Oddaja za pode-
želje — 16.00 Znani umetniki — 16.30 Otroška ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 do 18.55 Narodne pesmi in glasba — 22.30 Koncert iz Evrope.
Petek, 21. september:
13.00	Opoldanski koncert —	14.30 do 15.00
Poročila — Komentarji in sodobna vprašanja —
16.00	Pevska ura — 16.20 Za mladino — 17.10
50 let prezgodaj?
vse železnice, industrijo m majhna gospodarstva. Ob tako nizkih stroških pridobivanja električne energije se bo izplačalo z elektriko ogrevati celo zemljo v kmetijstvu, s čimer bi se lahko ogromno dvignila kmetijska proizvodnja — kar pa bo takrat zaradi vseh večjih potreb človeštva tudi nujno potrebno.
Tudi za uporabo tako zvanega ultrazvoka predvideva sir Claude Ribb prav široke modnosti uporabe tabo v industriji in medicini kakor tudi v vsakdanjem življenju. Avtomobile na pogon s plinskimi turbinami so v Angliji že sestavili in tudi preizkusili ter dosegli pri tem za začetek kar dobre rezultate.
•
Tako bo torej nekako čez 50 let — če bo seveda človeštvo rabilo bolj pamet kot silo, česar pa danes žal ne moremo trditi o vseh ljudeh.
Popoldanski koncert — 18.45 Kmečka oddaja — 21.45 Koračnice.
Sobota, 22. september:
13.00 Opoldanski koncert — 13.45 Tukaj govori UNESCO — 14.15 Mesto in dežela — 14.30 Želi si Kaj! — 18.30 Koncerl — 23.00 Godba pred polnočjo.
RADIO SLOVENIJA
Četrtek, 20. september:
5.25 Pesmi borbe in dela — 6.15 Zabaven jutranji spored — 13.00 Gospodinj, nasveti — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 14.15 O folklornem festivalu v Opatiji — 14.30 Narodne pesmi poje Tone Kozlevčar, spremlja in vmes igra na harmoniko Avgust Stanko — 18.20 Pogovor s pionirji — 18.30 Narodne pesmi poje moški in mešanj zbor —	20.15 Vedra glasba za velike
orkestre — 21 00 Žene v življenji: velikih umetnikov.
Petek, 21. september:
5.25 Hrvatske narodne pesmi — 6.15 Veder glasbeni spored s plošč, vmes gospodinjski nasveti — 12.00 Opoldanski koncerl — 13.00 Jugoslovanska narodna in umetna glasba — 19.15 Želeli ste — poslušajte! — 20.00 Tedenski zuna-nje-politični pregled Egona Tomca — 20.15 Kaj so pred pol stoletja pri nas Tadi peli — 21.00 »Svet v satiri in humorju".	*
Sobota, 22. september:
5.25 Lahka glasba — 6.15 Jutranji .koncert —
13.00	Skladbe slovenskih mojstrov — 14.00 Skladbe Frana Gerbiča in Aniona Foersterja — 18.10 Slovenske narodne pesmi poje komorni zbor Radia Ljubljana pod vodstvom Milka Škobemefa •— 18.30 Oddaja za pionirje — 19.15 Pesmi in plesi iz obeh Amerik — 19.40 Po naši lepi deželi
20.00	Schubert, Chopin, Schumann — 20.50 j Lahka in zabavna glasba — 21.30 Za ples igra I Zabavni orkester Radia Lubljana.
Iz zgodovine dežnika
Ančka ni rekla zavidnicam niti lahko noč. Odprla je vrata in stopila k očetu v sobo. Sosede so se poizgubile iz veže, mati se je zamislila pred ognjiščem in strmela v plapolajoči ogenj.
Tisti teden, ko se je Ančka vrnila iz mesta, kamor je nesla v hranilnico Janezov prihranek, je bila za čudo potrta. Kakor senca se je plazila okrog, v lice so se ji zarezale bolestne brazdice, ogibala se je vsakogar in, če je morala govoriti, je govorila prisiljeno in trudno. Dekle so si namigovale, češ spet jo je obsedla žalost po »Amerikancu". Toda nobena ji ni rekla Žale besede. Tudi Mokarica jo je opazovala in poskusila začeti vesel pogovor. Ali vselej se je Ančka izgovorila, da ima nujno delo, kjer koli, samo da je ušla mami izpred oči. Kadar pa je bila zvečer sama v kamrici, je ležala dolge ure oblečena na postelji in tiho jokala, da je bilo vzglavje vse mokro od solz. Ker je bila obledela od prečutih noči, jo je Mokarica izpraševala, če je bolna ali če jo je kdo razžalil. Toda Ančka se je ogibala odgovoru in trdovratno ponavljala, da ni vredno, da bi se menili o tej stvari. Samo to da jo jezi, ker so ljudje tako obrekljivi in so ženske rekle materi, da je Janez ne bo vzel, ker bo prebogat.
V petek zvečer jo je poslala Mokarica k fari v trgovino. Tega je Ančka čakala. Ko se je šla preoblačiti, se je mama šalila: „Seveda nevestica, če gre le v drugo vas, mora biti vsa zala. Ej, ti nečimrnosti" In se ji je smehljala, ko je na pol praznično oblečena nataknila locen čaj-
nice na roko in poslušala naročjtev za trgovino. Se skozi okno je gledala za njo, ko je stopala čez dvorišče.
Ančka je zelo naglo šla skoz vas.
Dekle so pri koritu natakale vodo in jo ogovorile. Ančka se ni nič ustavila. Komaj jim je odgovorila na vprašanje in hitela dalje. Vse so se ozrle za njo in jo obsodile: „Viš jo, napuha polno! Prava reč tiste kronice, ki jih pošilja Janez! Milijonarka vendarle ni, da bi se takole napihovala."
Ančka pa je drobila sneženo pot, ki ji je škripala pod drobnimi koraki. Hitro se je mračilo in nizko se je ulegla megla. Čim bolj se je Ančka bližala fari, tem bolj so ji zastajali koraki. Nikogar ni srečala. Krog in krog bela, mrtva tihota, Ančka je potegnila iz žepa robec in si ga pritisnila na oči. Korak ji je čezdalje bolj zastajal, dokler ni obtičala sredi gazi in glasno zaihtela. Kraguljci prihajajočih sani so jo zdramili. Otrla si je objokane oči in se napotila dalje.
Ko je v trgovini postavila cajnico in naročala, si je pomaknila ruto na oči, segla po beli predpasnik in si brisala lice.
„Megla je, da se kar ivje obeša na oči," je rekla in odšla, češ da ima še opravka in se kmalu vrne.
Od prodajalnice je krenila po vasi. Skoz okna so se že svetile medle luči, iz hlevov so sc culi glasovi hlapcev in dekel, ki so vardevali j in molzli. Ančka je bila komaj še sto korakov | od župnišča. Srce ji je tako bilo, da je trdo ti-
ščala ruto ogrinjalko na prsi. Noge so ji bile kakor svinčene, meglilo se ji je pred očmi in vsak hip je trčila s čižmi ob sneženo grudo. Na pol onemogla je prišla vštric župnišča. Ko je hotela prijeti za kljuko, ji je bila roka kakor mrtvoudna in vsa topa se je napotila dalje in obstala na cerkvenem pragu. Globoko je vzdihnila in se plašno ozrla. Iz zvonika je bilo čuti težko tiktakanje ure. Kakor bi pribežala v zavetje, ji je odleglo.
Cerkvena vrata so bila še odprta. Večna luč je živordeče žarela v svetilki. Tudi pred Marijinim oltarjem je gorela luč, ki jo je bržkone nalila in prižgala iskrena prošnja. Pred tem oltarjem se je Ančka ustavila. Dolgo je zrla nepremično v kip Matere božje, ob katere vznožju je zelenel lep rožmarinov grmiček. Ančka ga je bila vzgojila in ga postavila na oltar.
Polagoma je ginil mir, ki jo je za hip objel v cerkvi, kolena so se ji pošibila in zgrudila se je pred stopnico. Vsa se je sključila, da se je čelo skoro dotikalo tal. Telo ji je drgetalo, sunkoma so se ji izvijali zatopljeni vzdihi iz prsi, nato so se pa strnili v pritajen jok, ki je odmeval od sten.
Ko se je izjokala, je dvignila oči, ki so bile zalite s solzami, da je videla krog lučke široke kolobarje, ki so obvijali z zarjo ves oltar. Po-klečala je še trenutek. Vejice rožmarina so jo pozdravljale izpod nog Prečiste, ki se ji je n i-smehnila tolažbe polno.
Ko je stala spet pred župniščem, je čutila dovolj moči, da je vstopila.
Župnik je sedel ob pisalni mizi. Na njej je gorela nizko zasenčena luč.
»Hvaljen Jezus!" je pozdravila Ančka.
*,,Amen,“ je glasno odgovoril župnik in se ozrl proti vratom. Nato je dostavil:	„Ti si.
Ančka! Kaj bi tako na noč?"
„Hranilno knjižico sem prinesla, da bi jo spravili v blagajni."
„Dobro. Janez je zares priden. Kakor sem ti že rekel, resnično mu ga ni para."
Ančka je odvila knjižico iz papirja in jo položila pred župnika na mizo. Ko jo je obsvetila luč, je župnik zagledal njene objokane oči.
»Ančka, jokala sil Kaj ti je?“
Okrenil je stol in jo gledal.
Ančka je, kakor bi ne slišala vprašanja, potegnila iz žepa droben zavitek in ga odmotala. Pred župnikom se je zasvetila svetinjica na višnjevem traku.
»Gospod, tudi tole setn nazaj prinesla."
Tedaj je župnik osupnil. Naslonil se je nazaj na stol in gledal, gledal Ančko, ki je stala vsa skrušena pred njim. Nato se je počasi dvignil in izpregovoril z glasom, iz katerega je zvenela bolečina.
„Moj Bog, Ančka, kaj vendar misliš?"
»Gospod, nisem je več vredna.",
»Otrok moj, kaj se je zgodilo?"
»Oh, tako sem nesrečna!"
(Dalje)