TOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo za vojvodiao kranjsko. c. kr. kmetijske družbe »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na »/> strani 60 K, na '/, strani 30 K, na «/, strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 "/„ popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. _SuiHfij^^ LetniFraiV. Obseg:: Naznanilo kmetovalcem. — Kako je~govoril kmetijski minister o kmetu. — Položaj kmetijstva v vojni. — Kako živi žitni molj in kako se pokončuje. — Listje gozdnega drevja — krmilo za živino. — Vojne naredbe. — Vprašanja in odgovori. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr kmetijske družbe kranjske. — Inserati. Ozimno semensko pšenico in rž, in sicer zaenkrat izvirno vzgojeno švedsko-nemško svalOfsko seme, oddaja podpisana družba, dokler je kaj zaloge, edinole svojim udom 100 kg po 160 kron z vrečo vred. Ker se je družbi posrečilo naknadno dobiti še dovolj tega semenskega žita, ga dobe polagoma vsi dosedanji naročniki in se celo naročila še naprej sprejemajo. Naročila se zvr&e po vrsti, kakor so došla in kakor bo blago dohajalo. Denar je poslati z naročitvijo vred naprej in je priložiti potrdilo županstva, da naročnik res potrebuje semensko žito. Da dražba, ki ji manjka delovnih sil, zamore pravočasno zmagati ogromno delo razpošiljanja, naj naročniki-udje nemudno naroče potrebno množino skupno le potom svojih podružnic, kjer pa teh ni ali kjer ne delujejo, pa potom kakega zaupnika (župnika, župana itd.), ki potem naročeno blago skupno sprejme in med naročnike razdeli. Cena izvirnemu svalofskemu žitu je na mestu pridelovanja dvakrat tako visoka, kakor navadnemu semenskemu žitu; polegtega je nemški denar silno drag, vožarina je visoka, seme je treba pretresti, ker pride v popirnatih vrečah, veliko žita se na železnici iz vagonov pokrade in zato pride do razmeroma zelo visoke cene, ki je gori označena. C. kp. kmetijska dpužba kranjska v Ljubljani. Kako je govoril kmetijski minister o kmetu. V seji avstrijskega državnega zbora dne 10. julija 1917, v kateri se je razpravljalo o pooblastilnem zakonu za vojnogospodarske odredbe, je imel voditelj poljedelskega ministrstva dr. vitez p 1. Ertl govor, v katerem je posebno pohvalil kmetski stan. Vitez Ertl je izvajal: Visoka zbornica! Kmetski zastopniki v tej zbornici so priliko, ko se vrši posvetovanje o zakonski predlogi, ki bi naj nadomestila cesarsko odredbo z dne 10. ok- tobra 1914 s pooblastilnim zakonom, uporabili v to, da' so podrobno razpravljali o raznih težavah, ki jih ves sestav vojnogospodarskih naredeb prizadeva kmetu, o žrtvah, ki jih mora doprinašati kmet, ter o raznovrstnih nedostatkih in pogreških vladnih ukrepov. Ne morem si kaj, da ne bi porabil te prilike, ter Vam ne bi razjasnil, kako si razlagam naloge, katere sem prevzel kot sedanji voditelj poljedelskega ministrstva. Ne dvomite o tem, da so se besede, katere tukaj govorite in ste jih tudi danes izrazili, besede, ki so prišle iz ust izkušenih in zgovornih poznavalcev kmetijstva, slišale na ministrski klopi in da se bo našlo srce, katero razumeva Vaše težave. (Bravo!- klici.) Zadeve, katere ste danes tukaj naštevali, se v poljedelskem ministrstvu že dolgo časa zasledujejo s posebno skrbjo. Naša težnja je, da nedostatke po možnosti popravimo. Poljedelsko ministrstvo bo, kolikor je to sploh možno, sodelovalo, da se omilijo vojno-gospodarski nedostatki. (Pritrjevanje.) Kot tačasni vodja poljedelskega ministrstva smatram kmetijstvo in kmetijsko pridelovanje v okvirju celega gospodarskega življenja kot najvažnejši temelj, kateri omogočuje, ako se zvesto goji in oskrbuje pridelovalno možnost ostalih pridelovalnih vrst narodnega gospodarstva, omogočuje pa tudi pravilno uporabo vseh gospodarskih sil v državi, pravo uporabo delovne in ohranitev pridelovalne sile cele države. (Zelo dobro!) Morete si torej, velespoštovani gospodje predstaviti, da službe, katero mi je poveril cesar in ž njo zvezane častne dolžnosti, nisem prevzel brez velike skrbi. V tretjem vojnem letu se kmetje trudijo, da s sadovi svojega dela omogočijo naše vztrajanje. (Tako je!) Vedno težavneje bo, ohraniti zemljo dovolj rodovitno (pritrjevanje), vedno težavneje pa tudi bo, si oskrbeti delovna sredstva in delovne moči (pritrjevanje), vedno bolj težko bo delo tistih, ki so ostali doma, kateri imajo svojce na bojišču, delo žensk, otrok, starčkov, ki v kmetijskem delu izvršujejo sedaj naravnost čudeže. (Živahno pritrjevanje.) Velecenjeni gospodje! Povem Vam, da bi človek pokleknil na tla, ko sliši, kar se od mnogih strani dandanes doprinaša samozatajevanja in požrtvovalnosti, kar se dela v tem težkem času na kmetih (živahno pritrjevanje in ploskanje) in kar storijo ravno naše vrle kmetske žene. (Živahno pritrjevanje.) Kljub vsem težavam, katere sem nekoliko opisal, kljub neugodnemu vremenu, kljub neprestano modremu nebu, s katerega neusmiljeno žge solnce na zemljo, kljub vsem drugim trudom in težavam, katere morajo prenašati, kljub osovraženju (res je!), katero prihaja ali od nerazumne ali pa hudobne strani, in kljub temu, da se uspeh tega dela skuša smatrati kot neopravičen vojni dobiček, kljub vsemu temu vztrajajo kmetje. In to je tudi njih dolžnost, kakortudi dolžnost vseh drugih stanov in nas vseh. Naši kmetje pa vztrajajo kljub temu in izpolnjujejo svojo dolžnost napram državi in domovini. (Zelo dobro!) Dohodke dela, kateri se slikajo kot vojni dobički, to razbremenitev zemljiških knjig poznamo v poljedelskem ministrstvu in vemo prav dobro, da so to velikokrat dobički razprodaje, da niso sadovi, kateri zorijo na drevesu, temveč da se mora porabljati kapital sam, (živahno pritrjevanje in ploskanje) in da se mora žrtvovati premoženje in da bomo po vojni morali storiti vse, da se zemljiške knjige ne bodo zopet polno napisale. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Velecenjeni gospodje! Kakor umevno, ste presojali in kritikovali vojnogospodarske odredbe. Res je, da je marsikaj težko prenesti, mnogokaj se mogoče komaj odvrača, mnogo se pa sploh mora pripisovati vojni. Nočem odločevati, ali je to „gospodarjenje", kakor ga imenujemo, potreba ali pa zlo. Morda je potrebno zlo. Toliko pa je vendar gotovo, ali je način nasilnega gospodarjenja pravilen ali ne, gotovo pa je, da sedaj v tretjem vojnem letu ne moremo kar z enim skokom skočiti v nasprotni način gospodarjenja. Marveč mi moramo skušati z združenimi močmi, da polagoma odstranimo vse trdobe in nepravilnosti, ki so se pokazale. Gospodje! Jaz stojim na stališču in to bi si rad napravil za glavno načelo svojega delovanja, dokler bom vodil poljedelsko ministrstvo, da je najboljša politika.za kupovalce in uporabnike pospeševanje pridelovanja. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Eden mojih pred-govornikov in mnogo drugih gospodov so naslikali vse razmere zelo natančno in so razvijali program pridelovalne politike. To bom gotovo upošteval. Po mojem mnenju je prva podlaga agrarne preosnove in politike za pospeševanje pridelovanja — mogočna, krepka izpopolnitev kmetske organizacije in kmetskega interesnega zastopstva. (Živahno odobravanje.) Zato bom storil vse, da na smotren način pospešim kmetsko interesno zastopstvo. (Živahno odobravanje.) Popolnoma soglašam z ministrom Hčferjem, ki si je pred nekaj dnevi pridobil vaše odobravanje. Minister HOfer in jaz postopava glede novih odredeb kolikor mogoče sporazumno in jaz moram le reči, da smatram njegovo načelo, da treba nastopati dobrohotno in s poukom, kot izredno prospešno. (Tako je!) Zgodi se pa, da nižji uradniki, časih činitelji, ki niti ne spadajo v ta organizem, ne delujejo v zmislu tistih najboljših namer in namenov, ki jih goje na najvišjem mestu. Ako se potem taki ljudje lotijo reči, ki jih ne razumejo, ker se pač z njimi preje nikoli pečali niso, je nesreča gotova. Minister je rekel, da se ne sme nasilno postopati, to je prvo načelo. Največja surovost pa je nevednost podrejenih uradov in uradnikov. Ti uradniki mnogokrat posežejo vmes z roko, katera večkrat rani najbolj občutljive živ-ljenske živce teh gospodarskih panog. (Živahno pritrjevanje.) Smatram za svojo dolžnost tukaj izjaviti, da se minister HOfer in jaz sporazumno največ trudiva, da se nastale težkoče omilijo, in da bomo storili vse, posebej pa še jaz, kakor je moja dolžnost, da pazim na to, da izvršitev teh odredeb, (ki se tičejo kmetijstva), ne postavlja pridelovanja samega v nevarnost. (Pritrjevanje.) Našim kmetom smo dolžni, da ne izjavimo samo, katera je naša dolžnost, da se bomo zavzemali zanje, temveč mi jim hočemo reči, da smo v poljedelskem ministrstvu mnenja, da so kmetje storili nekaj velikega in občudovanja vrednega. (Pritrjevanje.) Vedno bom pripravljen, da bom nvaževal vaše nasvete, ako pridete v poljedelsko ministrstvo, in jih bom zastopal tudi v uradu za ljudsko prehrano. Skoroda 30 let, odkar pripadam poljedelskemu ministrstvu, je bilo vedno moje prepričanje in jaz sem pri svojem uradnem delovanju tudi vse storil, da se kmetska organizacija izpopolni. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Bil sem vedno naziranja, da izkušnje, da so nasveti kmetskih stanovskih organizacij in izkušenih kmetovalcev za upravo ne samo koristni, temveč tudi potrebni, da moremo mi, ki vodimo upravo, svoje v strokovnem oziru mnogokrat pomanjkljivo znanje izpopolniti z njihovimi nasveti. Zastopnike kmetijstva prosim, povejte kmetom, da smo jim v poljedelskem ministrstvu vedno hvaležni za njih nasvete. (Pritrjevanje.) Zagotovljeni bodite, da bo poljedelsko ministrstvo sodelovalo pri vseh vaših delih in da bo imelo razumevanje za vse vaše težave, bolečine in želje. (Živahno, delj časa trajajoče pritrjevanje in ploskanje. Govorniku od mnogih strani čestitajo.) _ Položaj kmetijstva v vojni. Ko je bil sedanji ministrski predsednik dr. pl. Seidler predkratkem imenovan za kmetijskega ministra, je poklical vse zastopnike kmetijstva v kmetijsko ministrstvo na Dunaj na razgovor. Na isti dan dopoldne pa je sklicalo „Središče za varstvo kmetijskih in gozdarskih koristi" sejo, da se zastopniki pogovorijo o enotnem nastopanju. Poročal je v tej seji vitez pl. Hohenblum, ki je častni predsednik omenjenega središča. Naglašal je, da se je središče vedno zavzemalo za koristi kmetijstva, da pa žalibog sedaj med vojno, ko bi bilo njegovo delovanje najbolj važno pri raznih vojnogospodarskih akcijah, ni bilo upoštevano. Govornik je naglašal dalje: „Položaj našega kmetijstva se je med vojno vedno slabšal in je stališče tega sedaj postalo nevzdržno. Vse druge koristi so povsod bolje zastopane kot kmetijske. Danes igrajo socialisti povsod glavno vlogo in to še posebno v vladnih vojnogospodarskih posvetih. Vlada (to je Clam-Martinicova vlada, op. ur.), ki simpatizira z velebankami zaradi vojnih posojil, se boji socialističnih agitacij in agitacij konsumentov. Po eni strani vlada brezvestna agitacija, po drugi kapitalizem. Naš kmet pa tiho doprinaša žrtve na krvi in na blagu, delati mora težkotlako, tarejo in vežejo ga razne ostre oblastvene odredbe. Kmeta se tepta z nogami, drugim se dovoli vse!" Govornik se je pritoževal proti nepostavnemu odbijanju 10 °/0 od plačila za rekvirirano žito in proti nezmiselnim cenam sploh. Pravi, da se pri nas vlada upira določiti cene, ki bi bile primerne večjim stroškom, ki jih ima kmet s pridelovanjem, medtem ko se na Ogrskem brez na-daljnega t6 zvrši in se morajo zato stekati milijarde našega ljudskega premoženja na Ogrsko. Naši državni zavodi plačujejo po 200 K za 100% ogrskega ovsa. Tako vendar ne more iti dalje. Razmere pri centrali za krmila so znane. (Medklici: Ali še živi?) Da, še živi, toda nihče ne more ničesar dobiti od nje! Nepojmljivo je, da se prodaja dobre pšenične otrobe po K 8 50, ovsene pa po 43 K. Kam gredo ceneni in dobri pšenični otrobi ? Centralizacija dobave živine nam prinese znižane cene za živino, medtem ko se Ogrski plačuje živino po zvišanih cenah. Na ta način ne dobimo cenejšega mesa; nasprotno, za navidezno ogrsko meso mora konsument plačevati oderuško ceno po 16 K za 1 kg in se mi zdi, da so voli povečini le pri nas doma! Središče za varstvo kmetijskih koristi energično protestira proti početju, ki pritiska kmetijstvo in ga hoče zasužnjiti. Predlaga poziv vsem kmetijskim zastopnikom v državnem zboru ne glede na njih strankarstvo in narodnost, da se združijo v veliko agrarno družbo, ki bo mogla najbolje zastopati agrarne koristi; dalje tudi predlaga poziv na kmečke volilce, da se z zahtevami obrnejo do svojih zastopnikov in v tem zmislu vplivajo nanje. Predlaga tudi ustanovitev agrarnih sekcij v vseh vladnih posvetih po istem načinu, kakor je to urejeno v državnem železniškem svetu. Oglašali so se še razni govorniki, med njimi tudi predsednik naše družbe msgr. dr. Lampe, katerega izvajanja smo priobčili v 12. številki letošnjega „Kme-tovalca" na strani 95. pod naslovom „Položaj kmetijstva v vojni". Odposlanec deželnega kulturnega sveta, nemška sekcija Zuleger je obžaloval dejstvo, da se budget kmetijskega ministrstva še vedno jako stiska in se mu da silno malo denarja na razpolago. Ko je to ministrstvo svoječasno zahtevalo za uvedbo temeljite in dobre statistike o setvah in o letini samo 200.000 K, se je znesek zdel „preti-rano visok" in se ni dovolil. (Letos bo stala žetvena statistika, ki se izdeluje za prehranjevalni urad, pač nekaj milijonov. Op. ur.) Vlada sedaj napako iz-previdi, pač pa drvi iz enega nasprotja v drugo in nastavlja več nadzornikov kakor je kmetov! Vitez pl. Hohenblum se je pritoževal proti določitvi najvišjih cen za seno, ker znašajo iste pri nas po 17 K za 100%, medtem pa se plačuje seno v Budimpešti po 6 2 K za 1 0 0 Zahteval je, da se naše cene uredijo sorazmerno kakor na Ogrskem, kakortudi da se pri prodaji loči naše in ogrsko blago, da se v mali trgovini določijo popolnoma enake cene in se s tem onemogoči prodajati avstrijsko blago za ogrsko. Ces. svetnik Hergel iz Prage je pozival vlado, naj pravočasno vse potrebno ukrene, da bo mogoče žetev čimprej e dovršiti. V ta namen naj se da dovolj ljudi na razpolaganje ter naj se jih tudi s hrano preskrbi, kakortudi naj se do voli j o kmetovalcem, ki so pri vojakih, dopusti. Predsednik dunajske kmetijske družbe baron Ahrenfels je zahteval močnejšega agrarnega zastopstva v raznih uradih, utrditev stališča kmetijskega ministrstva, pariteto določanja cen na Ogrskem in pri nas in močnejše priteganje Ogrske pri kontingentnih dobavah. * Kako živi žitni molj in kako se pokončuje. Žitni molj se pojavlja v žitnicah, kjer dela včasih naravnost ogromno škodo. Da se je mogoče tega neljubega gosta odkrižati, je predvsem treba poznati njega v vseh oblikah ter način njegovega življenja in škodovanja. Žitni molj spada med one metuljčke, ki letajo ponoči okoli. Metuljček sam neposredno ne na-pravlja škode, pač pa njegova gosenica. Metuljček je kakih 6 mm dolg, z razprostrtimi krili pa meri približno 15 mm v širini. Glava in oprsje sta bela; prednja krila so srebrna in temnorjavo ali črnolisasta. Zadnja krila so belkastosiva. Kadar mirno sedi, tedaj zgane krilca tako, da tvorijo nekako streho. V drugi polovici maja in v juniju posedajo ti mali metuljčki dostikrat v veliki množini v žitnici~po stenah, tramovih, vratih in oknih, zvečer pa veselo okoli letajo. Še v juliju se vidi tuintam kak metuljček, toda ta kmalu pogine. Izjemoma se vidijo letati še celo avgusta ali septembra. Preden pogine, leže samica majhna, drobna jajčeca na žitno zrnje. To se zgodi v pozni pomladi ali pa v prvi polovici poletja. Samica prilepi ponavadi po eno, izjemoma po dvoje podolgasto-okroglastih, rumenkastobelih jajčec na vsako zrno. Cez 14 dni izleze iz jajčeca majhna gosenica. Na napadenem zrnu opazimo majhna bela zrnca. To so gosenični odpadki. Zaje se v notranjost zrna in ga gloje, dokler ga popolnoma ne izgloje. Ko je izglodala prvega, se zažre v drugega, oba pa sprede s prav tenkimi nitkami skupaj. Tako žre dalje in prede, dokler ni spredla kakih 20 do 30 zrn skupaj. Na spredenini se vidijo njeni beli odpadki. Avgusta ali septembra, izjemoma tudi že prej, je gosenica že dorasla in je kakih 10 mm dolga, Tedaj zapusti izdolbeno zrnje, onesnaženo po odpadkih, in lazi nekaj časa nemirno povrhu žita ter spušča ves čas iz spodnje čelusti neko predenino, tako da je naposled vse žito s to nekako pokrito. Kmalu potem se gosenica v zapredku zabubi. Nektere gosenice zlezejo v ta namen tudi v izglodano zrno, toda to se zgodi redkokdaj, večkrat se pa pripeti, da se zarijejo v razpoke tramov, desak in zidu in se tu zapredejo v -približno tako velik zapredek, kakor je skupno zrno. Večkrat je najti tudi po več zapredkov skupaj. Do pomladi ostane gosenica v zapredku in se nič ne izpremeni; zabubi se šele marca, aprila ali maja. Rjavkasta buba živi kot taka le dva do tri tedne; nato pa izleze iz za-predka metuljček: Gosenica tega metuljčka je torej najbolj škodljiva, ker izgloda mnogo zrnja. Vrhutega pa kvari s svojimi odpadki tudi drugo žito, ki ga ni izdolbla. Tako žito ima neki poseben duh. Pravimo, da je okopelo, in iz njega pripravljena moka je zatohla. Okopelo žito je treba dobro prepražiti v krušni peči, preden ga damo mlinarju. Žito seveda izgubi kalivost, ali pri žitu za mlin to nima pomena. Kako uničujemo žitnega molja? Špranje v tramovih, podu in zidu se morajo dobro zamazati z apnom ali s katranom, da se gosenice ne morejo v njih zabubiti. Žito je treba pridno premetavati v mesecih od maja do julija, to je v onem času, ko metuljček okoli leta. Če potem ne vidimo na stenah žitnic nič moljev ter jih tudi zvečer ni videti, da bi okoli letali, tedaj je dobro v prej omenjenih mesecih žitnice dobro zapirati, da ne pridejo vanje molji od drugje. Če pa v tem času opazujemo ^molje, tedaj naj se okna odpro, zlasti kadar žito nrevračamo, da morejo ti škodljivci iz žitnice izleteti. Če je v žitnicah posebno veliko moljev in so stene in vse drugo belo pobeljene, jih lehko uničujemo in pobijamo v veliki množini, ker metuljčki podnevi mirno sede in se dobro ločijo od belih sten, desak itd. Najuspešnejše je pokončavanje tega škodljivca s premetavanjem žita od maja do julija, in tudi tedaj to ni brez pomena, če so gosenice že v zrnju. Pozno v poletju se premetavanje žita več ne izplača, ker so gosenice že vse izlezle iz zrnja. Če žito poštupamo s poprovo moko ali pa s kuhinjsko soljo, "ga gosenice zapuste. Prav dobro je stene žitnic in žitnih predalov dobro zmiti (poribati) s slano vodo, preden se žito dene v žitne predale, ravnotako se priporoča potem žito pokriti z rjuhami, namočenimi v slani vodi. To je pa zopet mogoče le v zračnih, suhih žitnicah. Prav dffbro je tudi, da se pridno pobirajo zapredki aprila in marca. Ti se morajo zbirati in uničiti, najbolje je, da se sežgo. Če jih pustimo v žitnicah na tleh, to obiranje prav nič ne koristi, kajti vsak zapredek se mora sežgati. V žitnicah se pa včasih pojavlja tudi neka druga škodljiva gosenica. Ta je 7 mm dolga, bela, gola in ima 16 nog. Glavo ima rjavkasto. Ta škodljivka tudi različno zrnje popolnoma izgloje, pač pa zrnja nikdar ne oprede in ni videti nikdar kakih odpadkov na zrnju. Ta škodljivka je gosenica nekega metuljčka, ki ga imenujemo francoski žitni molj. Ponajveč škoduje na Francoskem, pojavlja se pa tudi že drugod. V Avstriji ga je bilo že opažati, in ker ni izključeno, da bi se bil s francoskim semenjem zanesel tudi na Kranjsko, je vredno, da ga vsaj nekoliko spoznamo. Metuljček meri z razprostrtimi krili 17 mm. Sprednja krila so motno ilovnatorumena, zadnja pa siva. Leta v maju, jnniju in celo v juliju. Samica izleže kakih 20 jajčec na kupček v žlebiček zrna, izlezle goseničice se potem porazgube, kajti v vsakem zrnu živi samo ena. Tudi zadostuje eno samo zrno, da se gosenica popolnoma preobrazi. Ko se ta v zrno vjč, se na zrnu vidi majhna luknjica, ki je pa potem kmalu ni več opaziti. Gosenica popolnoma izdolbe notranjost zrna, odpadke devlje na eno polovico votlega zrna, v drugi polovici se pa zabubi. Žitu škoduje prav močno, da lehko izgubi do 50°/0 svoje teže. Zrnje dobi jako neprijeten okus in ga tudi živina ne mara. Ono zrnje, ki ga je napadla gosenica francoskega molja, se lehko spozna po tem, da plava na vodi. Gosenic iz žita ne preženemo, četudi ga premetavamo. Drugače se pa ta škodljivec zatira na isti način, kakor naš navadni žitni molj. __J. Listje gozdnega drevja—krmilo za živino. Drevesno listje — bodisi zeleno, bodisi posušeno — se običajno in uspešno rabi za krmo drobnice, redkeje tudi za drugo živino. Ponajveč se to krmilo rabi v kraških pokrajinah, kjer se pridela premalo trave, drugod pa posebno ob slabih letinah, ob suši. Izmed drevja, čigar listje prihaja za krmo najbolj v poštev, je povrsti: jesen, divja češnja, javor, brest, hrast, topol, lipa, jelše, gozdna vrba, bukev in gaber, leska, akacija; poleg teh je še več drugih, manj važnih. Dobivanje listja od imenovanega drevja je odvisno od načina, kako se razne drevesne vrste v to svrho vzgajajo. Vzgajanje nekaterih drevesnih vrst je mogoče v nizkih gozdih, s tem da sekamo poganjke od štorov v krajših letnih presledkih; nadalje z obseko-vanjem na glavo in slednjič s kleščenjem vej ob deblu. Glede omenjenih vzgojnih načinov bodi nakratko naslednje omenjeno: 1. Raba poganjkov na parobkih. Poganjkov z mladim in prav krepko razvitim listjem nam daje največ nizki gozd. Nizki gozdi se pa morajo pravilno posekovati le ob času, ko drevje ni v soku, da obdrže štorovi tem večjo in trajnejšo življensko moč. V tem času je pa listje že odrevenelo ali odpadlo. Tudi jeseni posekan gozd nam ne da za krmo sposobnega listja: redilna moč je namreč tem večja, čim mlajše je listje. Zatorej najbolje kaže, da se zasadi na zemljiščih, ki za obdelovanje polja niso ugodna, za nizko rastje pripravno drevje, ki se seka v 3 do 10 letnih presledkih prav do tal za krmo, in sicer vsakokrat koncem julija in avgusta meseca. Da v poletnem sekanju puščeni štorovi preveč ne usahnejo, je dobro pustiti ob vsakem štoru po en poganjek, da vleče sok iz njega in ga obdrži pri življenju. — Nizko rastje v višavah in planinskih krajih ne uspeva tako bujno kakor v ni-žavah in na gričih. Mnogokrat si prav lehko priskrbimo listnate krme če posekamo razno listnato drevje in grmovje v poletnem času v mladih gozdih in nasadih, kjer hočemo vzrediti črn gozd. S tem pomagamo tudi razvoju tega. 2. Obsekovanje na glavo in 3. kleščenje ob deblu. Kdor potrebuje listnate krme, skuša posaditi ob svojih potih, mejah, na močvirnih travnikih, v bregeh itd. vsaj posamezna za kleščenje in živinsko krmo sposobna drevesa. Za „na glavo" obsekana drevesa so za rabo: beli gaber, lipa, topol, akacija, deloma tudi brest, hrast, javor in jesen. Bolj kakor obsekovanje na glavo se obnese kleščenje ob deblu. Tako okleščeno drevje trpi dalje in manj obsenčuje kakor prej imenovano; njegovo deblo da tudi več po-rabnega lesa. Porabno v to svrho je prej našteto drevje, posebno pa hrast, brest, javor, jesen, jelša, jagnjed in kanadski topol. Klestijo se veje drevju vsako 2. do 5. leto. Vsledtega si bo umen gospodar razdelil množino drevja, ki z njim nazpolaga, v razne letne skupine, ki pridejo pri kleščenju zaporedoma na vrsto; hitro raztoče drevje se lehko obsekava vsako drugo leto, na pr. kanadski in črni topol, akacija, vrba itd. Čim mlajše so veje, tem boljše je listje za krmo, čim starejše veje, tem več zopet lesovja. V visokih gozdih je dobivanje listnate krme mogoče le pri drevju, posekanem v poletnem času. Pri rastočem listnatem drevju se pa kvečjemu lehko brez občutne škode odvzemo prav spodnje veje, in sicer gladko ob deblu, če je dobivanje te krme vsled posebnih okoliščin neobhodno potrebno. Živini tekne listje tem bolj, čim mlajše je, toda če bi se vejice sekale prezgodaj, bi se premalo krme dobilo. Zato je treba počakati, da mladice dobro odrasejo, kar se zgodi navadno šele nekaj tednov po kresu. Zatorej se klestijo veje za krmo navadno koncem julija in v avgustu mesecu. Če bi sekali prej, bi drevje pognalo novo brstje še isto leto, ki bi pa pozimi pozeblo, ker do jeseni ne more zlesenčti. S tem bi se pa oslabilo rastje prihodnjega leta. Tam, kjer stoje porabna drevesa na travnikih, se listje lehko potrga ob košnji in zmeša med travo ter se skupno posuši v seno. Pri obsekavanju in kleščenju se navadno puščajo po 30 cm dolgi štrclji ob deblu. Iz njih poganjajo prihodnje leto mladice. Pri kleščenju, ki se najbolje vrši od spodaj navzgor ob deblu, delavci te štrclje rabijo namesto lestve. Odsekati se morajo veje z ostrim orodjem. Lomiti veje z rokami je škodljivo, ker povzroča pešanje puščenih štrcljev, ki se nalomnjeni in zatrgani ne morejo hitro zaceliti. Nasekane veje za krmo se morajo tako posušiti, da ostane posušeno listje zeleno; vsledtega se ne smejo sušiti na prehudem solncu dolgo časa in tudi se ne smejo pustiti, da bi jih preveč dež namočil. Najlaže in zadostno je pač sušiti veje le par ur na solncu, da ovenejo in so napol suhe, potem se povežejo v snope ali butare in se kje shranijo, kjer se zadostno osuše. Ni se bati, da bi listje plesnilo, ker povezane veje niso tako goste, da bi jih ne mogla sapa prepi-hati. Tudi se posekane veje lehko kar takoj povežejo v butare ter se postavijo pokonci okrog debel, na kar se v par dneh spravijo stran — še prej, preden je listje presuho, da ne odpade spotoma. Butare se spravijo potem v skedenj ali pa v kope na prostem. Okrog v tla zabitega droga se naložš butare z vrhnjo stranjo na znotraj, potem ko so se tla pokrila z deskami, s skorjo ali s slamo. Vrh kope se pokrije s slamo ali skorjo, da dež niča odteka v stran. Veje, ki imajo listje močno nabodeno od mrčesa in napolnjeno z zalego, naj se ne povežejo v butare, ker živina takega listja nima rada. Pri jesenih je treba paziti, da so prosti španskih muh. Glede krmljenja z listjem bi bilo nadrobno omeniti marsikaj glede posameznih drevesnih vrst, nadalje glede vpliva na posamezne vrste živine ter njih razne telesne organe itd. Nakratko, čeravno površno, bodi le naslednje omenjeno: Listje, najsi bo sveže ali suho, naj tvori le del krmil, ki se pokladajo kozam in ovcam; govedi in konjem naj se daje nekaj te krme le tedaj, pe je pomanjkanje druge hrane. Preveč same listnate krme bi škodovalo živini. Na Krasu, kjer je živina te krme bolj vajena, — kar velja posebno za ovce in koze — ji bo tudi manj nevarna. Prehod k delni listnati krmi na zimo naj se zvrši le polagoma. Poklada se suho listje, oziroma butare, živini različno, kar je pač splošno znano. Dobro je, če se poškrope s slano vodo, ko se pokladajo. Dognano je, da vsebuje povprečno 125 do 135 kg posušenega listja (odstevši veje) toliko hranilnih snovi, kolikor jih ima približno 100 kg sena. .— VOJNE NAREDBE. Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 12. julija 1917, št. 20.361., o plačilu za mlenje žita v kmetskih mlinih. Na podstavi § 21. ministrskega ukaza z dne 26. maja 1917, drž. zak. št. 235., se zaukazuje tako: § I- Za kmetske mline, to je za mline, ki za plačilo me-ljejo od žitnih pridelovalcev prinešeno lastno žito, se določa plačilo za mlenje za metrski stot tako : za mlenje pšenice, rži, ječmena, ajde, koruze, prosa, ovsa in mešanega žita.........K 5'—; za izdelavo ješprenja........... 8"—; za izdelavo kaše...........„ 4'50; za drobljenje ovsa in koruze ter za mlenje zadnjega žita za krmo........„3"—. § 2. Mlinarjevo plačilo se mora dajati brez izjeme samo v denarju; mlinarja plačevati z merico, to je z žitom, moko ali z otrobmi, je prepovedano. Izmleti se mora: a) pšenica na najmanj 90 °/o enotne moke in največ 7 °/0 otrobov (vštete kali in druge odpadke), pri za-prašenju največ 3°/0; b) rž na najmanj 90 °/0 enotne moke in najmanj 7 °/0 otrobov (vštete kali in druge odpadke), pri zaprašenju največ 3 °/0. Procentuelno izmletje ajde in nove koruze naj se vrši po navodilih ljubljanske podružnice vojnega zavoda za promet z žitom. Da se izmletje pravilno vrši, je odgovoren voditelj mlinskega podjetja. § 4 Prestopki tega ukaza se kaznujejo po § 34. ministrskega ukaza z dne 26. maja 1917, drž. zak. št. 235., politična okrajna oblastva z denarno kaznijo do dvetisoč kron ali z zaporom do treh mesecev, v obtežilnih okoliščinah pa z denarno kaznijo do pettisoč kron ali z zaporom do šest mesecev. § 5. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Hkrati izgube moč vsi dosedanji, plačilo za mlenje uravnajoči predpisi ter od političnih okrajnih oblastev na podstavi cesarskega ukaza z dne 11: junija 1916, drž. zak. št. 176., izdani predpisi o plačilu za mlenje. C. kr. deželni predsednik: Henrik grof Attems s. r. Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 20. julija 1917, št. 21.379. § 1. Na podlagi § 3. al. b, naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 29. maja 1917, drž. zak. št. 243., se zaukazuje, da smejo posestniki domačih živali od svojih zalog sena in slame dnevno in za vsak komad doli navedenih živali največ sledeče množine pokrmiti, in sicer za: konje in govedo čez 2 leti stara . 10 kg konje in govedo od 1 do 2 let . 6 „ konje in govedo do 1 leta ... 4 koze in ovce (drobnico) .... 2 Med časom, določenim od okrajne politične oblasti, v katerem se izvršuje paša ali porablja zelena krma, se sme samo polovico gori navedenih in dovoljenih največjih množin pokrmiti. Izjeme se dovoljujejo le za delovne konje in delovne vole. Ako razpolagajo posestniki konj z ovsom, se ima zmanjšati dovoljena množina suhe krme za 2 kg za 1 kg pokrmljenega ovsa. Slama se sme za- nastiljo le tam rabiti, kjer ni drugega nastilja in ne sme poraba presegati na dan in za en komad, in sicer za: konja ali govedo največ . ... 2 kg za kozo ali ovco največ . . . . 1 „ • § 2. Prestopki tega ukaza se kaznujejo po § 23. naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 29. maja 1917, drž. zak. št. 243., z globo do 5000 K ali z zaporom do šestih mesecev. g 3 Ta ukaz stopi v veljavo z dnem objave. C. kr. deželni predsednik : Henrik: grof Attems s. r. Razglas c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 25. julija 1917, št. 20.263., o cenah za oddajo sena in slame, Na podstavi § 5. naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 14. junija 1917, drž^ zak. št. 256., glede določitve cen za seno in slamo, se določajo cene, po katerih se ima vršiti oddaja sena in slame potrošiteljem potom razdelilne poslovnice, ustanovljene v zmislu § 16. naredbe z dne 29. maja 1917, drž. zak. št. 243., od deželnega mesta za krmila, in sicer v Ljubljani na sledeči način : za seno . . . . 28 K za 100 kg za škopno slamo . 20 „ za 100 „ za navadno slamo 18 „ za 100 „ Cene veljajo od razdelilne poslovnice v Ljubljani, in sicer le za zdravo, suho, nepomazano in nepokvarjeno blago. C. kr. deželni predsednik: Henrik g-rof Attems s. r. Opomnja uredništva. Gorenje cene za seno in slamo naj nikogar ne motijo in naj kmetovalci zanje določenih cen ne primerjajo ž njimi, kajti te cene veljajo le za razdelilno poslovalnico pri prodaji na drobno potroši- teljem in so v njih zapopadeni že vsi stroški za dovažanje, za voznino na železnici, za nakladanje, za stiskanje, za delo in stroške v poslovalnici itd. Oddaja sena in slame potom županstva. Za nakup in oddajo sena in slame, ki gre iz občine vun in se pošilja po železnici naprej, so nastavljeni po celi deželi posebni k o m i s i j o n ar j i, ki imajo nalogo, prevzeti seno in ga pošiljati na določena mesta. Število teh komisijonarjev se- ravna po krajevnih razmerah in potrebah. Za oddajo tistega sena in slame, ki se kupuje od strani vojaških oddelkov po posameznih občinah samih, so pa županstva določena in morajo županstva prevzeti to nalogo, ker bi se sicer take krajevne prodaje ne dale pregledavati. Vsako županstvo mora voditi točen zaznamek o vsaki prodaji sena in slame, nasproti vojaštvu, kakortudi drugim osebam. V ta zaznamek je zapisati ime kupca, množino prodanega sena in slame ter ceno. Za seno in slamo, ki se proda vojaštvu potom županstva, mora vojaški prevzemnik izpostaviti podpisano izkaznico (»Bescheinigung«), ki jo pošlje županstvo v svrho izplačila na »Deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo«. _____ Maksimalne cene za sveže hruške. Glasom naredbe urada za ljudsko prehrano z dne 10. julija t. 1., drž. zak. štev. 290., so uveljavljene za sveže hruške sledeče maksimalne cene: § 1. Pri prodaji neprebranih svežih hrušk (izvzemši odpadlih hrušk) ne sme pridelovalec, če ne prodaja nadrobno, t. j. v manjših množinah kakor 5 kg naravnost porabniku, prekoračiti naslednjih maksimalnih cen za 100 kg svežih hrušk brez zavoja: a) pri prodaji na domu pridelovalca . . . . 40 K b) pri dostavi v skladišče veletržca .... 48 „ § 2. Pri prodaji odbranega blaga po pridelovalcu na železniški postaji ali na trgu, če se ta prodaja ne zvrši nadrobno, t. j. v manjših množinah kakor 5 kg, se ne smejo prekoračiti naslednje maksimalne cene: 1. Za namizne hruške (t. j. za plode čez povprečno srednjo velikost dotične vrste, ki nimajo napak in niso poškodovani, otisnjeni, črvivi, lisasti od gliv in so dovolj zreli (z drevja odtrgani), in sicer: a) za večje komade brez napak v košarah ali brez zavoja . ..............70 k b) za manjšo komade brez napak v košarah, v sodih ali brez zavoja ........50 „ (Glasom odloka c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 11. julija t. L, štev. 44.229., je šteti med namizne hruške naslednje vrste, ki pridejo navadno v Avstriji v trgovino v večjih množinah: Amanlisova maslenka, Blumen-bachova maslenka, boskova steklenka, filipovka, siva jesenska maslenka, avranžarca, vojvodinja Elza, slastna šar-nejevka, ligelnovka, passa tutti, princezinja Marijana, regen-tinja, salanderka, virgulezovka, bela jesenska maslenka, ton-grevka, Triumph de Vienne.) 2. Za muskatelovke in sorbetinovke ... 65 K 3. Za zgodnje hruške do vštetega 5. avg. 1917 50 „ 4. Za navadne hruške (z roko odtrgane in prebrane) v sodih ali brez zavoja......34 „ 5. Za moštnice in za hruške za kuhanje . . 20 „ Te cene veljajo za 100 kg zdravega blaga brez zavoja, postavljenega na kolodvor, na trg, v obratne prostore predelovalca, ali v prodajalnico prekupovalca. Pri prodaji namiznih hrušk, ki niso brez napak in niso odtrgane dovolj zrele z drevja, se zniža cena za 20°/0. § 3. Ta paragraf določa maksiihalne cene za veletrgovino. Ker te cene ne brigajo naših sadjarjev, zato jih izpustimo, da varčujemo s prostorom v listu. § 4. Deželna politična oblast more z ozirom na večjo oddaljenost kraja pridelovanja od kraja prodaje z dovoljenjem urada za ljudsko prehrano dovoliti primerni prebitek cenam za hruške v veletrgovini, ki jih določa § 3. § 5. Te maksimalne cene ne veljajo za razkošno sadje, t. j. za izbrane, nepomanjkljive in posebno lepe plode naslednjih vrst: Klerževka, klapovka, dilovka, dr. Jules Guyot, žlahtna krasanka, Esperenova bergamotka, zgodnja iz Trevouxa, gelertovka, hardepontovka, angulemka, fina maslenka, lesno-barvna maslenka, Josipina Mechelska, Margareta Marillat, napoleonovka, Olivier des Serres, predsednik Mas, tehan-tovka, viljamovka, zimska tehantovka. Za vse te vrste z napakami pa veljajo cene, ki so i določene za muškatelke. Za srednje velike plode teh vrst veljajo cene kakor za večje namizne hruške. § 6. Cene za nadrobno prodajo določi deželna politična oblast. § 7. Za kupčije, sklenjene, preden je izšla ta naredba, veljajo te maksimalne cene, če so bile višje pogojene, drugače ostane pri pogojenih cenah. § 8. Prestopke te naredbe kaznuje politična okrajna oblast le z zaporom od 1 tedna do 6 mesecev; poleg zapora se more kaznovati še z denarno globo do 10.000 K. Maksimalne cene za češplje in slive. ki jih določa naredba c. kr. urada za prehrano ljudstva z dne 22. julija t. 1., drž. zak. štev. 304. Pri prodaji svežih češpelj ali sliv od železniške postaje, bodisi če jih proda pridelovalec ali trgovec, se ne smejo prekoračiti naslednje cene ; 1. Za češplje, in sicer a) z roko obrano namizno blago .... K 60"— b) otreseno blago.........„ 35"— 2. Za slive..........„ 65*— 3. Za renkl6 (zrele ali nezrele) ... „ 70" — 4. Za mirabolane .........100"— Te maksimalne cene veljajo za 100 kg zdravega in za trg sposobnega blaga brez zavoja, in sicer na mestu, Kjer se naklada, in so stroški za dovoz že vračunjeni. Cene za češplje in slive pri prodaji na drobno določi deželna, oziroma okrajna politična oblast. Maksimalne cene za jabolka, ki jih določa naredba c. kr. urada za prehrano ljudstva z dne 22. julija t. 1., drž. zak. štev. 303. Spodaj navedene maksimalne cene za jabolka veljajo za prodajalca pri prodaji na debelo, t. j. če se manj proda kakor 5 kg naravnost porabniku. Vse navedene cene veljajo za 100 kg. 1. Cene za neprebrana jabolka (izvzemši pobi-rovščino): a) pri prodaji na domu.......K 44"— b) pri prodaji v skladišču veletržca . . . „ 50"— 2. Cene za prebrana in odbrana jabolka: a) za debela jabolka brez napak z zavojem ali brez zavoja . . . .•........K 85'— b) za srednje debela jabolka brez napak, z roko odtrgana z zavojem ali brez zavoja „ 50"— c) za moštna jabolka........)( 25"— 3. Te cene pa ne veljajo za takozvano razkošno sadje, t. j. za odbrana debela jabolka sledečih vrst: ana- nasova reneta, češko jabolko, žlahtni rdeči, rumeni belfler, gravensteiner, kalvil, kanadska reneta, rdeči in beli rož-marinček, špičasti kosmač itd. Pri prodaji teh vrst jabolk, ki imajo vnanje napake, so črvivi in ki niso dovolj zreli, pa veljajo sledeče cene: a) na železniški postaji.......K 75"— b) na trgu ali pripeljana v prodajalno pre- kupca ............. 100 — Pri prodaji srednje debelih jabolk teh vrst ali debelih, ki imajo le kake vnanje napake : a) na železniški postaji.......K 110"— b) na trgu ali pripeljana v prodajalno pre- kupca............„ 140 — Cene za jabolka pri razprodaji na drobno določi deželna, oziroma okrajna politična oblast. Vprašanja in odgovori. Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca", se načelno odgovarja le v »Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni, se uvrste med »Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami se' vržejo v koš. V »Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista- na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, se ne odgovarja v ,,Kmetovalcu", ampak le pismeno, fie Je pismu priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva Vprašanje 103. Žitnica, v katero nameravam spraviti žito, je vsa polna malih hroščecev, in sicer črnih ličkarjev, ki seveda žito silno kvarijo. Kako naj V Žitnici hitro in temeljito zatrem žitneg-a žužka? (J. M. v D.) Odgovor: Če hočete žitnega žužka v žitnici zatreti, morate žitnico prav temeljito očediti, zlasti ne sme v njej ostati nobeno zrnje, vse špranje in razpoke, kjer se more škodljivec skrivati, je skrbno zadelati, oziroma zamazati in stene je nanovo pobeliti z apnenim beležem, ki se mu doda nekoliko karbolne kisline. Tudi tla se smejo s takim beležem namazati. Žitnica mora biti svetla in zračna in vanjo spravljeno žito ne sme biti na debelo nasuto in se mora redno premetavati, ker žužek ne prenese hladnega zraka. Vprašanje 104. Kako se zatre žitni moli v žitnici ? (S. B. v S.) Odgovor: Na Vaše vprašanje Vam odgovorimo s posebnim spisom, ki je objavljen v današnji štev. »Kmetovalca«. Vprašanje 105. Kako se zatre črv, ki se zaredi v lesu, zlasti v pohištvu ? (M. O. v G.) Odgovor: V lesu, zlasti v starem, dolbe hroščec kukec ali trdoglav in njegova ličinka, ki naredi les črvo-jeden. Tega škodljivca se zatre, če se v luknjice nakapa bencina na tak način, da napolni cel rov. Namesto bencina se more vzeti tudi petrolej, ki pa ne učinkuje tako hitro in zanesljivo. Vprašanje 106. Sčim je odpraviti bolhe na repi, ki jo pretijo vso uničiti ? (A. B. v C.) Odgovor: Na vseh vrstah rastlin iz razreda križnic, med katere se šteje tudi repa, delajo škodo zlasti na mladih rastlinah prav majhni hroščeci, ki jih je več vrst in jih imenujemo bolhače. Najbolj je razširjen in škodljiv zeljski bolhač (Haltica oleracea). Ta bolhač bržkone tudi najbolj uničuje Vašo repo. Zatiranje vseh vrst bolhačev je enako. Kot domače sredstvo proti bolhačem velja posipanje mladih rastlin po^ kakem dežju ali zjutraj ob rosi s suhim cestnim prahom. Ce ni dežja ali rose, je rastline poprej poškropiti. Drugo domače sredstvo je škropljenje rastlin s pelinovo vodo zjutraj ali zvečer. Pelinova voda se naredi, če se dene v kake 50 litrov vrele vode dobro pest pelina in se ga pusti 12 ur v njej namakati. Ta sredstva semtertja pomagajo, toda uspeh ni zanesljiv. Boljše sredstvo je njivo, na kateri je mlada repa, na dan vsaj po dvakrat prevlačevati z deščico, ki je na gorenji strani namazana s katranom. Vznemirjeni bolhači skačejo in padajo na katran, kjer vsled njegove lepljivosti obtiče in poginejo. Najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti bolhačem je škropljenje rastlin z raztopino od arzenovega kislega bakra, ki je zeleno barvilo in ki se dobi v drogerijah pod imenom švajnfurtsko zelenilo. To barvilo je silno strupeno, zato je pri porabi potrebna velika previdnost in je paziti, da ne pride kaka žival do mlade poškropljene repe. 50 gramov švajnfurtskega zelenila se dobro pomeša v 100 litrih vode in se končno pri-dene nekoliko apnenega beleža, ker drugače raztopina lehko rastline oškoduje. Na 100 litrov raztopine je dodati 4 do 5 litrov apnenega beleža, ki se naredi, če se v tej množini vode ugasi 50 do 60 gramov živega apna. Pri porabi je tukaj popisano zmes pridno mešati. Vprašanje 107. Počim je predivo in kam ga je prodati? (I. S. v B.) Odgovor: Sedanja cena prediva je glasom zadnje ministrske naredbe 160 do 180 K za 100 kg ter ga je ponuditi v nakup »Osrednji nakupovalnici društva predilcev v Trutnovi« (Zentraleinkaufsstelle des Vereines der Flach-spinnerei in Trautenau.) Za predivo letošnjega pridelka bo cena šele določena. Vprašanje 108. Ker se v sedanjih časih kvas (pres-germ) zelo težko dobi, in se polegtega v vročini tudi rad pokvari, pride marsikatera gospodinja pri izdelovanju kruha v zadrego. Vprašam torej, kako se delajo drOŽi, ki se potrebujejo pri peki kruha za vzhajanje testa? (F. D. v K.) Odgovor: Da testo vzhaja in je potem pečen kruh luknjičav in rahel, mora v testu se nahajajoči sladkor kipeti, vsled česar se razvija plin ogljikove kisline, ki testo razganja, t. j. vzhaja in pečen kruh postane luknjičav. Kipenje sladkorja povzročijo kvasne glive, ki jih je povsod dovolj v. zraku, toda pri peki kruha ne gre čakati, da te v zraku se nahajajoče glive povzročijo vzhajanje testa. V starih časih so pri vsaki peki prihranili testo in imeli hranjenega v gorkem prostoru, kjer so se kvasne glive močno razmnoževale. Pri takem hranjenju testa se pa razvijata tudi ocetna in mlečna kislina, ki delata s takim testom vkvasen kruh kisel. Tako testo se je imenovalo kisli kvas. Sedaj malo-kje še rabijo kisli kvas, ampak umetno izdelan kvas (pres-germ), ki je hitro učinkujoč in ne da kruhu nikakega kislega ali sploh slabega okusa. Preden so pričeli izdelovati čisti kvas, in kjer se niso hoteli posluževati kislega kvasa, tamkaj so rabili suhe droži, ki so jih v nekaterih krajih imenovali kravajce. V vsakem vinu, ki ni prevečkrat pretočeno, se obori na dno gošča, ki vsebuje silno veliko močnih kvasnih gliv. Taka vinska gošča ali vinske droži se lehko naravnost porabijo kot kvas. Vinske droži se pa na zraku prav kratek čas nepokvarjene držijo, ker hitro scikajo, splesnijo in tudi zgnijejo. To se prepreči, če se jih konservira in se jim da suho obliko. V to svrho se vinske droži podelajo s proseno moko in z dobrimi otrobi v gosto testo ter se naredijo majhni hlebčki v premeru kakih dobrih 5 cm in dober centimeter debeli ter se na toplem prostoru prav hitro pOsuše. Tako narejene suhe droži ali kravajci se prav hranjene dolgo časa drže in se rabijo za vkvasenje testa enako kakor umeten kvas. V preveliki vročini se kravajci ne smejo sušiti, ker prehuda vročina umori kvasne glive. Pri poznejšem izdelovanju takih droži niso potrebni vedno novi vinski droži, ampak testo od prosene moke in otrobov se more vkvasiti s poprej izdelanimi kravajci. Od časa do časa je seveda izdelek posvežiti s svežimi vinskimi droži. Natančnega izdelovanja takih droži ne poznamo, ga tudi ne najdemo popisanega v nobeni knjigi, a gotovo je še mnogo gospodinj iz prejšnje dobe, ki to delo poznajo in ga morda še vedno vrše ter jih na tem mestu prosimo, nam blagohotno poslati podroben popis izdelovanja kravajcev iz vinskih droži, da ga v tem listu objavimo. Vprašanje 109. Zakaj se pritiska na kmeta, da mora prodajati vojaštvu seno še vedno po 13 K za 100 kg, dočim je že od 14. junija t. 1. določena maksimalna cena za seno s 17 K za 100%? Ali za vojaštvo ne veljajo objavljene maksimalne cene? (I. M. v T.) Odgovor: Tudi za vojaštvo veljajo iste maksimalne cene kakor za drugo prebivalstvo in zato ni nihče dolžan dati vojaštvu seno pod maksimalno ceno. Če kak vojaški oddelek noče plačati predpisane maksimalne cene, pa naj se od nakupovalca zahteva pisrfieno potrdilo, koliko sena in po kaki ceni ga je prevzel in to potrdilo naj se pošlje deželni centrali za krmila, oddelek za seno in slamo v Ljubljani, ki bo potem izposlovala naknadno doplačilo. Na pismenem potrdilu pa mora biti natančen naslov dotičnega vojaškega krdela in jasno čitljiv podpis nakupovalca, da se potem ve koga prijeti. Družbene vesti. * Pisma, ki se tičejo kakih družbenih zadev, nujno prosimo, naj se ne naslovljajo na ime družbenega ravnatelja ali kakega drugega uradnika, ampak izključno vedno le na naslov c, kr. kmetijske družbe, ker se s takim napačnim naslovljenjem prizadene le nepotrebno delo in se zadeve ponepotrebnem zakesnijo. Prav posebno se opozori, da ima družbeni generalni ravnatelj cel mesec avgust dopust, se ne bo nahajal v Ljubljani in ga zato nanj naslovljena pisma niti ne dosežejo. (Nadaljevanje Družb, vesti v inseratnem delu.)- Poziv ! Podpisana podružnica poživlja tem potom tistega, pri katerem se nahaja podružnična čistilnica za žito (trijer), da jo nemudno vrne, ker jo tudi drugi udje nujno potrebujejo. Podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske v Črnomlju. Žvab, t. č. načelnik. Zahvala. Občina Srednja vas v Bohinju me je imenovala svojim častnim občanom. Vsak zaveden narodnjak se mora smatrati uslužbenca svojega naroda in je zato njegova dolžnost mu po svoji moči služiti do skrajnosti. To sem si brezozirno prizadeval skozi celo tretjino stoletja ter mi je dragoceno poplačilo zavest, da cel moj napor ni bil zaman. Srednjevaška občina kot obstojni del suverenitete slovenskega naroda, ki jo smatram kot svojega gospoda, je priznala moje delovanje z najvišjo odliko, ki jo more podeliti, kar mi je za marsikaj veliko zadoščenje, nad katerim sem izredno vzradoščen. To zadoščenje in ta radost mi dajeta povod na tem mestu javno izreči svojo iskreno zahvalo občinskemu odboru občine Srednjavas v Bohinju za laskavo počaščenje! V Ljubljani, 16. julija 1917. Gustav Pire. / METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjsko. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na a/s strani 60 K, na V, strani 30 K, na '/«strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 "/„ popusta. Vsaka vrsta v »Malih naznanilih" stane 30 h. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. ŠU4 VLjub^^ LeffilM Blagovno poročilo. Ljubljana, 31. julija. Prevzemne cene za 1916/17 za sledeče avstrijske pridelke : Za sto kg Drž. zak. 219 z dne 16. julija 1916: Pšenica K35'-. Rž K 29--. Pira K 29'-. Ječmen za varenjeK 33—. Ječmenzakr-mo K29*—. Oves K 28"—. Proso K 28"—. Grah ali leča K 55'—. Jedilni fižol in bob vseh vrst K 40-—. Fižol in bob, grah ali leča z a k r m o K 30 —. G r a š i c a K 29'—. Mak K 150'-. O g r š 6 i c a K 100*-. R e p i č K 97.-. Suhe č e š p 1 j e , sto kg, Drž. zak. 290. z dne 6. sept. 1916: a) do 105 kom. K 104 —. b) 106 do 130 kom. K 100-—. C) nad 130 kom kg K 95—. d) merkant. blago K 65"-. P o vid i K-120'-. Držav, zak. 159 z dne 10. aprila 1917; Slad ne kali K 22'—. Pivovarniške tropine, posušene K 26*—. Tropine solnčnih rož, oluplj. pečk K 25'—. neoluplj. K 17"—. Tropine bučnih pečk oluplj. K 30*—, neoluplj. K 20—. Lan ene tropine K 25—. Konopne tropine K 19—. Tropine repnice K 18—. Makove tropine K24*—. Krompirjevi izlužki posušeni K 19*— sto kil, kolodvor obratovališča, brez vreč, vštevši stroškev nakladanja. K r o m p i r , po c. kr. presoje-valnici cen določena primerna cena za zgodnji K 30*— sto kg z veljavo od dne 16. julija t. 1. naprej. (KipfLer K 60*-.) Drž. zak. 243117 z dne 29. maja: Seno in slama K 17—. S ko p na slama K 10*— sto kg. Klavna živina- Najvišje cene za vole po kakovosti K 2*40 do K 2*70 in za drugo klavno goved po kakovosti K 2— do K 2*40. Odredba c. kr. deželne vlade 17.051 z dne 21. maja 1916. Svinjsko meso in mast. Tržna cena za živo žival na podlagi budimpeštanskih določb (odbitek 22 >/2 kg pri vsaki živali in odštetje štirih odstotkov) K 7*42 za kilogram. Mlade prašiče le na živo težo, cena brez vsakega odbitka K 4*70 za kg. Temeljna cena za zaklano blago pri celi ali polovici živali K 7.80 za kg. Namizni speh K 8*—, prekajen špeh K 8*50, surov ali osoljen špeh od hrbta ali zrezan K 8*60, isti prekajen K 9*60, svinjska mast K 8.75. Za vsako drugo vrsto masti velja temeljna cena K 7*80. Za prekajeno meso je določen pnbitek 15 odstotkov k temeljni ceni surovega mesa. Jajca. V ozemlju Ljubljane velja kos pri pridelovalcu 28, v trgovini pa 32 vinarjev, v vseh drugih delih dežele velja jajce pri pridelovalcu 20, v trgovini pa 24 vinarjev, glej ukaz c. kr. dež. predsednika z dne 7. nov. 3916 št. 34.201. Moka. Pšenična moka za peko, pšenični zdrob, pšenična debela moka (graham krušna moka) K 110-—; pšenična moka za kuho K 90*—; pšenična enotna moka K 75*—; ržena enotna moka K 47* za 100 kg od bližnje žel. postaje mlina (brez vreč). — Ajdova moka, bela št. 1, 82 h; temna št. 2, 58h. Koruzen zdrob 84 h, koruzna moka 52 h, koruzna obloda 52 h. (Odredba c. kr. dež. vlade z dne 14. maja 1916, št. 16.303) Ješprenj št. 10, 66 h; št. 9, 68 h; št. 8, 75 h. Žita in moke posreduje občinam Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljub-ljavi. Gori označene prevzemne in najvišje cene objavljene so čisto neobvezno glede pravilnosti. Za semensko blago določene so primerno višje cene. Do c. kr. kmetijske družbe obrniti se je le glede tistih kmetijskih potrebščin, kterih cene so objavljene v družbenih vesteh »Kmetovalca". ! Samo ! za eno hrono ilustrirano knjižico Jzrejevanje :: matic" :: pošilja g. kr. kmet. družba :: hranjsha :: ki je neobhodno potrebna vsakemu čebelarju. (16) Vinski kamen suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi (40) veletrgovina Anton Kolenc, Celje. VABILO na izredni občni zbor Zadružne centrale v Ljubljani, registrov, zadruge z omejeno zavezo ki se vrši dne 16. avgusta 1917. ob 3. popoludne v zadružnih prostorih. Dnevni red: (39) 1.) Prememba pravil. 2.) Slučajnosti. Načelstvo. Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se na istem prostoru, z istim dnevnim redom eno uro kasneje drug občni zbor, ki sme sklepati brezpogojno brez ozira na vdeležbo. "•■V- ' - . ■ ■ *» v. . ' V 'v :■ Vi' 4 i-^-l |!jl.i i: S 3;S- S - fSmi -teč Ustanovljena 1882. Kmetska posojilnica ISllhlSanfilrA nirnl!f«A regriatr. zadruga i neomej. savama IJUUljanSRC IIKOIICC • v LJUBLJANI • v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18. Obrestuje hranilne vloge po 4 % °/0 (2) bres vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama aa vloinik«. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v mvezi t čekovnim promeitm ier jik obrestuje od dne vloge in do dne dviga. Stanje hranilnih vlog 23,000.000 krom = Stanje rezervnih zakladov: 1,000.000 kron. — •MMMMIMMN Kosilne stroje Mac Cormick in „Zmaj", mlatilnice vseh vrst, čistilnice, trijerje, mline in preše za sadje in grozdje, žganjarske kotle in sploh vse poljedelske stroje priporočata (5) Sdineider & Veroušek trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana, Dunajska cesta 16. < Točna in hitra postrežba! • (8) C. kr. « KMETIJSKIH DRUžBi) KRANJSKA je izdala in prodaja naslednje knjige: Zvezek a Cena K 1. (Razprodan) 2. Fr.Štupar: Apno v kmetijstvu — 30 3. Fr. štupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini . —'20 4. (Razprodan.) 6. M. Kostanjevec: O užitninl od vina in mesa . . . 160 6. V. Rohrman: Poučno potovanje v Švico .... 1 — 7. (Razprodani 8. Boh. Skalicky Siljenje ali kaljenje ameriških ključev —-30 9. Razprodan. 10. B. Skalicky: Kmetijske razmere na Češkem . . . —-70 11. Gustav Pire: Poglavje o govedoreji na Kranjskem —-30 12. Pridelovanje in razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špalirju. (B. SkalickjO.....—-60 13. O sestavljanju in setvi travnih mešanic. (Weinzieri-Turk) 1 — 14. A. Sivic: Poljudno navodilo 2a merjenje lesa .... 1-60 16. Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja . . I-— 48 raznih gospodarskih navodil po 10 vin. komad. f ' registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. G, nasproti hotela ..Union" za frančišftansho cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po (7) Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. 4 l| O 4 Rezervni zakladi znašajo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le - ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 26 vinarjev na leto. Nadaljevanje »Družbenih vesti": * Gnojila: Kalijeva sol. Došla je sedaj tudi 40 odstotna ka iijeva sol, ki stane 24 K 100 kg z vrečo vred. Kajnit K 13— sto kg. * Za vinogradnike ima družba v zalogi: Kalijev hipermanganat, ki se ga vinogradniki •letos zaradi pomanjkanja žvepla močno poslužujejo, stane pri c. kr. kmetijski družbi za ude 6 kron kg. Navodilo o porabi je podano v spisu »Bolezni na grozdju«, ki je udom proti plačilu 10 h na razpolaganje. Žveplenokislo glino namesto galuna, kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 70 h kilogram. Galun. Družba je prejela še neko manjšo pošiljatev galuna. To množino bo oddala še po prejšnji ceni. Oni vinogradniki, ki galuna niso mogli preje dobiti, naj svoje naročbe sedaj nanovo prijavijo. Melior, novo sredstvo proti peronospori na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. (Glej spis »Melior« v »Kmetovalcu« št. 11. z dne 15. junija 1915.) Salojidin (natrijev tiosulfat) proti grozdni plesnobi namesto žveplove moke, ki je letos ne bo dobiti, stane K 1"20 kg. Glede rabe natrijevega tiosulfata opozarjamo na spis »Sredstva proti plesnobi« v prvi štev. »Kmetovalca«. Fenolftaleinov reagenčni popir, ki se rabi pri napravi trsnega škropiva, ima kmetijska družba v zalogi in ga oddaja polo po 1 K. * Za Živinorejce ima družba v zalogi požiralni-kove cevi za odraslo goved in za teleta, ovce in koze po 25 K komad. Trokarji so po 8 K komad. Požiral-nikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — Napajalnike za teleta iz pocinjene pločevine oddaja družba po 15 K. — Mlečne cevi so po K 1'20 h. Klajno apno, 38—42 °/0, precipitirano (ne žgano) ima družba zopet v zalogi in ga oddaja kg po 96 h. Živinska sol K 11'20 sto kg. * Za vinogradnike in vinske trgovce ima družba v zalogi sledeči dve kletarski potrebščini: 1. Berna-dotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vinomeru je 8 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati. 2. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. Kg eponita stane 6 K brez poštnine in zavoja. Množine eponita po 10 dkg se pošilja za 70 vinarjev s poštnino in zavojem vred kakor vzorec brez vrednosti in je denar naprej poslati. * Vreče. Družbi primanjkuje dobrih vreč za žito, zato prosi vse one ude, ki so sedaj dobili ozimno pšenico, naj ji vreče takoj vrnejo. Iz Nemškega pride vse semensko žito v popirnatih vrečah, ki so sicer močne, vendar pa za nadrobno razpošiljanje po deželi neprikladne, vsled česar jih železnica ne sprejme. Ce bo nemška vlada dovolila družbi izvoz in bo družba zopet dobila semenske ozimne pšenice in rži, tedaj bo morala prositi tudi vse one ude, ki sedaj prijavljajo svoje naročbe, naj ji hkratu pošljejo primerno število potrebnih vreč. * Ob naročanju kmetijskih potrebščin naj se udje povsod po možnosti drže svojih podružnic in naj potom načelništva pri družbi skupno naročajo, česar potrebujejo. Tako dobijo reči ceneje v roke, kakor če pozamezno naročajo. Podružnice se mnogokrat na ta način oživijo, njih ugled in pomen pri udih rase. To pa družba tudi hoče. Povsod sedaj seveda niso dani za to vsi predpogoji ; kjerkoli po deželi pa naša podružnica pridno deluje, bomo naročitve posameznikov iz dotičnega okoliša rajši skupno potom podružnice zvršili. Torej, posamezni udje naj se obračajo do načelništev svojih podružnic, družba pa bo svojim podružnicam vselej na razpolaganje! Tako n. pr. družba ne bo več izvrševala naročitev posameznih udov iz okoliša podružnice v Trnovem na Notranjskem, ker je načelništvo te delavne podružnice hvalevredno pripravljeno, skrbeti za ves svoj veliki okoliš in skupno naročati. To daje družba udom iz Trnovskega okoliša s tem na znanje s pripomnjo, da naj se v vseh zadevah, ki se tičejo družbenega preskrbovanja kmetijskih potrebščin, obračajo do družbe le potom načelništva podružnice v Trnovem. Podobna koncentracija se je izvršila v Bihinjski Bistrici in drugod. Stem bo pisarni mnogo nepotrebnega dela prihranjenega, kar ob sedanjem pomanjkanju pisarniškega osobja ni podcenjevati. Družba tudi pričakuje, da se bodo še druge delavne podružnice izjavile za centralizacijo blagovnega prometa v svojem okolišu. * Vsak dan dohaja družbi toliko povpraševanj in naročb glede raznih stvari, ki jih ona nima v zalogi, da ob sedanjem pomanjkanju pisarniškega osobja nikakor ne utegne posamezno odgovoriti. Največkrat povpraševalci niti niso udje c. kr. kmetijske družbe. Zato naznanjamo s tem enkrat za vselej, da sme družba po pravilih oddajati le udom in da naj udje potom svojih podružnic naročijo in vprašajo le za tiste kmetijske potrebščine, ki jih v »Družbenih vesteh« objavimo, ker drugih nimamo. * Antiavita v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi, golobi, fazani itd. si je družba zopet nabavila. Osminka kile v dvanajstih litrih vode raztopljenega antiavita zadostuje za impregniranje 130 kg setve ter se razpošilja kot vzorec brez vrednosti. Glede uporabe antiavita opozarjamo na spis »Odvračanje škode po vranah« v »Kmetovalcu« št. 2. z dne 15. marca 1914. Naroča naj se pravočasno pred časom setve, t. j. približno 15. februarja ali 15. septembra. Antiavit se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 18 K, '/3 kg za K 8'50, kg za K 5'50, Vs kg za K 2"60, 50 g za K 1"40. C. kr. kmetijska družba je dala naslednja gospodarska navodila posebej ponatisniti iz .Kmetovalca'in jih oddaja po 10 h vsak komad. 9a Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati. 1. Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore. 2. Zakaj vino rjavi in kako se odpomore. 6. Rak na sadnem drevju. 7. Gnojenje vinogradov. 10. Izbira ameriških trtnih podlog. 11. Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje. 14. Kakose pravilno ravna z vinsko posodo. 16. Rastlina in njeno življenje. 18. Krmljenje z oljnimi tropinami. 19. Voluhar, kako živi ter s čim in kako se zatira. 20. Čiščenje in precejanje vina. 21. Bradavice pri domačih živalih. 23. Kisli črviček. q 24. Zeleno ali suho cepljenje trt. 25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. 27. O bistvu alkoholnega vrenja (kipenja) in o rabi čistih drož pri pridelovanju vina. 29. Vnetje vimena ali volčič na vimenu. 31. Kaj je popek in kako se pravilno ravna s popkom novorojenih živali. 32. Zavrelka. 33. Kako uničujemo miši in podgane. 34. Trtna plesnoba. 35. Kako se napravlja stanoviten sadjevec. 36. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva. 38. Vinske napake, kako se jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale. 39. Mazanje trt z zeleno galico. 41. Močno krmilo »ribja moka" kot pospeševalno sredstvo za rast . in pitanje prašičev. 42. Kržljavost ali okrnjenost trt. 43. Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škod« po živini, ki se pase. 44. Napenjanje govedi. 45. Kaj je presnavljanje v živalskem telesu? 46. Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo? 47. Diamalt, dober pripomoček pri peki. 48. Kožni izpuščaji pri prašičih. 49. Bolezni na grozdju. 50. Izdelovanje mila za dom. 51. Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem. 52. Sredstva proti trtni plesnobi. 53. Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv. 54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino. 55. Konserviranje sadja brez sladkorja. Za vsako besedo je naprej plačati 6 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe more na leto brezplačno prijaviti eno štlrlvrstno objavo, tičoeo se gospodarskega prometa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. M pfnc knpnj« R. Luokmann, 161 Ui) prej 1. Leuza nasl. t LJubljani na Martinovi (Ahacljevl) cesti 10 po uajrlAjih cenah raznovrstna zelišča, »oho cvetje (sahg rože), lipovo cvetje, korenine, lubje In semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. 80 Pristni čebelni vosek in med kXkKmetovalec«, izhaja (dvakrat mesečno) v 11-tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah. Kmetoualci! Ena poglavitnih vojnih dolžnosti za vsa- j kega kmetovalca v zaledju je, da sedaj kolikor mogoče veliko pridela. Da ;pa doseže kar naj- g§ boljše žetve in dobre kakovosti, v to je gno- prt jenje s kalijem: X ijnitom ali kalijevo soljo I neobhodno potrebno. 0 Kalijeva solna gnojila šele izkoriščajo v zemlji se nahajajoče dušičnate in fos- g forove snovi. Priporočati je, da si jih vsaft pravočasno priskrbi, « Na j oh je vzeti za srednje gnojenje 300% "J kajnita (jeseni ali zgodaj spomladi) ali 100 kg jg 40% kalijeve soli (za spomladno gnojenje). Cene in pogoje poizvedeti je pri vseh kmetij- skih družbah in trgovcih z umetnimi gnojili. KI Pojasnila o uporabi vseh umetnih gnojil daje zastonj 'g Landwirtsch. flushunftsstelle des Halisyndihats m Wien, I, Schauflergasse 6. ali pa H Franc Mulec v Gradcu (Graz) Felii Dahnplatz 6.