l!9 ■ Žš le) iuLw dne 13. februarja 1913 Teča* XLTIL Ust ljudstvu v pouk in zabavo. SafiaU vsak četrtek In velja s poštnino vred In v Marlboro a pošiljanjem na dom «a celo leto 4 K, pol leta 2 K In za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo S K, «a drage lsvenav»trlj«& -r g;dor jj^ Bam ponj, plača na leto samo S K» Naročnina Be pošilja na: Upravnlštvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Kafcfc - ■ ■ ----*-—----— Eosamezni listi stanejo 10 vin, — Uredni&tvo Koroška cesta itev, 5, — Bokoplsl se ne vračajo, "-------""—" 3E*6el* 6 K ....... ....... Satom»ga društva" dobivajo ilst' bres posebne naroSnine4 Upravnlštvo: Koroii. cesta štev. 5, vsprejema naročnino, tnserata In reklamacije, tesarji® b nlačnie od enostopne petUvrste enkrat IS s£Bk m dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popnst, Inseratl se sprejema} da srede zjutraj, »-i S» zaprte reklamacijo so poštnine proste. Današnja Številka obapg^ 8 strmi Kmečko delavstvo. V Kamilici pri Mariboru se je vršil zadnjo nedeljo, dne 9. t. m., pripravljalni shod za prvo strokovno organizacijo kmečkega delavstva. S tem je položen temeljni kamen za krščansko organizacijo zelo številnega dela našega kmečkega prebivalstva. Sv, Oče Leon XIII. govori v znameniti okrožnici o delavskem vprašanju: Za ugodno reš tev družabnega vprašanja morejo in moraio delodajalci in delavoi sami z naredbami in, določili sodelovati, ki od-stranjajo bedo in oboje vrste ljudi približujejo« To so društva za medsebojno podporo, zasebne naprave, v pomoč delavcu in družini, ako ga 'nenadoma zadene kaka nesreča, bolezen, smrt, In dalje govori isti papež: Le iskreno je želeti, da je takih društev vedno več in da so vedno krep-kejša v svojem jedru . ., Človek je omejen v svojih močeh; to ga vedno nagiba, da se veže z drugimi v medsebojno pomoč in podporo, „Bolje je, da sta dva skupaj, kakor da bi bil eden sam; kor sti ima';o od svoje zveze. Ako eden pade, vzdigne ga drugi. Gorje mu, kdor je sam, Ako pade, nikogar nima, da bi mu pomagal." Tako pravi sv. pismo. In zopet: „Brat podpiran od brata, podoben je utrjenemu mestu." Ta na-torni nagon vodi k skupnosti, a veže človelka tudi v najraznejše zveze z drugimi ljudmi. Za industrialno (tovarniško) delavstvo so se ti nasveti velikega papeža že uvaževali in izvajali v dejstvu, le za kmečko dela.YSim.se je še Čakalo, in vse katoliške stranke so kmečko ljudstvo skupno z drugim kmečkim prebivalstvom zbirale v političnih in nepolitičnih organizacijah. Tako tudi naša, ki je bila vesela, da je imela med svojimi člani v Slovenski kmečki zvezi, v izobraževalnih društvih in mladinskih zvezah tudi mnogo pripadnikov kmečkega delavstva. Toda posebne razmere kmečkega delavskega stanu zahtevajo tudi posebno organizacijo. To jim mislimo ustvariti v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki i-ma namen, vzgajati Člane in skrbeti za izboljšanje njihovih službenih in gospodarskih razmer na temelju krščansko-socialiuli načel. Sredstva so: predavanja, poučni shodi, raziskavanje delavskih razmer, prošnje na urade in na zakonodajne zbore, posredovanje pri delodajalcih, brezplačno posredovanje služb in dela, pravna pomoč, podporna blagajna, in sicer «a način, da si ustanovi društvo blagajno za podporo v bolezni, onemoglosti, za slučaj smrti in brezposelnosti. Niti socialni demokratje, niti liberalci, niso poklicani, ustvarjati organizacijo delavskega stanu. Socialni demokratje so nasprotniki kmečkega stanu, in ko kopljejo grob temu stanu, izpodjedajoobenem Kmečkemu delavstvu temelj, na katerem stoji in živi. Liberalci zaničujejo ročno delo in vsak stan, ki se ž njim ukvarja, in spoštujejo isto delo, ki brez ročnega dela ohranja srečno življenje, Nagibajo so v naziranju k starim poganom. Iz njih naziranja sledi zaničevanje inteligence do delavskih stanov. Le krščanstvo ljubi vse stanove in druži duševno in telesno delo v najlepše soglasje. Kmet sam bo imel le korist od dobro organiziranega in zadovoljnega kmečkega delavca. Da ljudje bežijo iz dežele v mesta, rudokope in tovarne, je med drugimi tudi razlog, ker najdejo tam sedaj lažje možnost, da si ustvarijo svoje lastno ognjišče. Ako bi se kmečkemu delavstvu omogočevalo, in za to mora in bo skrbela njih organizacija, da.tudi med kmetom lahko postavijo svoj lastni dom, ako bi bili varčni in pošteni, potem bi ta beg iz dežele izostal in delavstvo bi ostalo med kmetom ter mu pomagalo pri njegovem delu in boju z naravo. Pozdravljamo kot prvi kmečki list, ki je namenjen, za vse kmečke sloje, začetek nove organizacije za kmečko delavstvo in želimo obilo božjega blagoslova. Vojska. Velesile dosedaj Še mirno zasledujejo razvoj vojske na Balkanu. Poročati je le toliko, da se vedno bolj potrjuje vest o precejšnjem zbližanju Anglije in Nemčije, Glavna točka sporazumljenja meil njima je, da bosta svoje brodovje pomnoževali dogovorno, vendar bo prepustila Nemčija Angliji prednost. Da se je tudi med Avstrijo in Rusijo izvršilo zbližanje, je bil dokaz pismo našega cesarja ruskemu carju. Princ Hohenlohe, ki je nesel pismo v Petrograd, se je vrnil ter prinesel našemu cesarju carjev odgovor. Vidnega učinka tega zbližanja, ki bi obstojalo v razoro-ževanju, še ni, Pravijo, da je mnogo neprijateljev Avstrije in Rusije na delu, ki bi radi Še v zadnjem trenotku preprečili zbližanje, s katerim sta tnko srečno pričela oba vladarja. Italija se ob vsaki priliki vsaja v nas, čeprav je naša zaveznica. Sedaj zahteva, da bi naj Avstrija odložila pokroviteljstvo nad katoliškim delom Albancev, to se pravi, naj bi se odpovedala svojemu dosedanjemu vplivu v Albaniji. Ni torej čudo, da Avstrija nič prav ne zaupa prijateljstvu Italije in še vedno gleda na to, da ima dobro zastraženo mejo proti laškemu sosedu. Med Rumunijo in Bolgarijo še sicer ni prišlo radi meje do popolnega sporazumljenja, vendar pravijo, da ni nobene nevarnosti več za vojsko, temveč, da se bodo sporne točke mirnim potom poravnale, za kar se pogajanja nadaljujejo. Srbija se trudi, da dobi velevlasti na svojo stran, da ji ne vzamejo preveč v boju osvojenega ozemlja in ga priklopijo Albaniji. Vladni srbski krogi zatrjujejo, da se bodo s papežem kmalu začeli pogajati, kako urediti razmere katoliških podanikov v Srbiji, in da jim bodo dali največje verske svoboščine, >Na bojiščih imajo Bolgari pri Cataldči in na galipolskem polotoku srečo. Vsako prodiranje Turkov so dosedaj še z uspehom odbili. Oeividno je nakana Turkov, da bi prišli za hrbet Čataldške bolgarske vojne in prinesli obleganim vratom v Odrinu pomoč. Toda tudi Bolgari vedo za tu turško prijajzno nakano, radi tega se sučejo tako, da jim Turek ne pride za hrbet, in kjer hoče prodirati, tam ga natepejo in potisnejo nazaj. Odrin obstreljujejo Bolgari, pomnoženi s srbskimi četami, z vso silo. Toda dosedaj se 0-drin še vedno drži. Bolgari so mnenja, da bo Odrin kmalu padel, Turki pa, da se bo še dolgo držal. Nam ne preostaja torej nič drugega, nego da počakamo, kdo bo imel prav. Istotako je zaradi Skadra, katerega prav pridno obstreljujejo Črnogorski junaki. Navdušenje za vojsko pri Bolgarih se ni nic zmanjšalo. Le en zgled! Trgovska tvrdka Bourov je svoje poslovanje u-stavila in zaprla svoje prostore, ker se nahaja zdaj vseh 45 Članov te rodbine na bojišču. Pripomniti je, da so se oglasili za vojaško službo tudi vsi oni člani rodbine, ki niso podvrženi vojaški dolžnosti. Skoro vsi so rezervni častniki in zdravniki. Dozdaj nobeden od njih ni padel, le nekaj jih je bilo laliko ranjenih. Odrin. Obstreljevanje Odrina se neprestano nadaljuje z vseh strani, posebno močno se obstreljuje južna in vzhodna stran mesta. Bolgari in Srbi so pripeljali pred Odrin zopet nove težke oblegovalne topove, iz katerih sipljejo venomer na mesto in na utrdbe pogu-bonosni ogenj. Močno poškodovane so posebno hiše ob meji mesta, tudi velika in krasna mohamedanska Selim-mošeja, ki je baje najlepša v celi Turčiji, je poškodovana. Mesto na več krajih gori, zidovi se rušijo, Bolgari in Srbi pa se korak za korakom približujejo mestu. Bolgarske in' srbske čete so zasedle po hudih bojih vas Panukli in, utrdbo Kajverkej pred Odri nom. Bolgari so že tudi poskusili z zrakoplovi pregledati položaj v obleganem mestu. Po noči je pogled na Odrin in okolico zelo slikovit. Ognjene granate o-svetljujejo obzorje daleč na okoli. Dim in ognjeni pla-men se visoko vzdigujejo. Celo obzorje je krvavo in rdeče ko kri. — Položaj v mestu je obupen. Posebno se občuti pomanjkanje soli in krme za živino, katere ne morejo od nikoder dobiti. Prebivalstvo se naliaja v mučnem položaju. Od strahu bežijo ljudje z enega mestnega dela v drugega, hoteč se skrivati pred smrtonosnimi kroglami iz bolgarskih' topov. Vsled pomanjkanja živeža so začeli ne samo turški vojaki, ampak: tudi prebivalci mesta jesti meso mačk in psov, konjsko meso vživajo le bogatejši in imenitnejši ljud' je. Kako dolgo se bo Odrin še držal, se ne da določiti, Bolgari upajo, da ne bo več dolgo, ko dobijo mesto v svoje roke. Junak Sukri-paša. Poveljnik turške armade v Odrinu se junaško, drži, dasiravno sme vsak' dan pričakovati, da pride mesto sovražniku v roke, V obleganem mestu primanjkuje soli, petroleja, kurjave in krme za živino. Sukri- paša je dal postreliti več častnikov, ki so bili zavzeti za to, da se uda Odrin Bolgarom. Turški vladi je Sukri-paša brzojavil, da se hoče držati do zadnjega. Ce pa bi vlada predala Odrin Bolgarom, bi on s svojimi četami udaril na Carigrad. Tudi med Bolgari vživa Šukri-paša radi svojega junaštva velik ugled. Bolgarski častniki so izjavili: „Mi bomo Sukri-paši, ko se bo moral udati, izkazali take časti, kakor jih' nismo Še nobenemu generalu. Čast je, boriti se s takim junakom!" — Sukri-paša je bil rojen leta 1854 v Erzerunu v Mali Aziji. Njegova rodovina je albanske krvi. Oče in stric sta bila častnika. L. 1885 je bil iz vojne šole v Carigradu poslan v Nemčijo, Cesar Viljem I, je o njem pisal Abdul Hamidu: „Čast je za mojo armado, da ima.takega častnika v svoji sredi". Pod Hamidom je kmalu padel v nemilost. Pa tudi mladoturki ga niso marali, ker je bil strog, pošten in ocijcrit. Ko so mladoturk; zmagali, je rekel: ,„Svoboda je pridobljena, armada pa je izgubljena!" Za valija (oblastnika) v Tripolis ni maral iti, češ, da noče biti za „pisarja". Bil je imelaovan za poveljnika Odrina, kamor je dospel 5 dni pred vojno napovedjo. Divji Šukri-paša. Odrinski poveljnik Sukri-paša se ne kaže samo pogumnega, ampak pokaže večkrat tudi svojo divjo mohamedansko naravo. Svoj čas je baje ministrstvu Kiamil-paŠe poslal naslednjo brezžično brzojavko: „V turški zgodovini ni generala, ki bi bil tako strahopeten", da bi eno najmočnejših trdnjav na s\etu, kak.or. šna je naša, prostovoljno izročil tako krvoločnemu, grozovitemu sovražniku. Nikoli se ne bo smelo reči o meni, da sem tako sramotno dejanje zakrivil. Raje bom naše Čete do zadnjega moža žrtvoval in zadnji strel svojega revolverja prihranil za^se. Ako bi uvL del, da je nadaljni odpor nemogoč, bom skrbel za to, da se 40,000 tukajšnjih Bolgarov spravi s sveta. Žene, otroke in bolnike bi izročil v varstvo tujih konzulatov, Potem bom obrnil svoje topove proti vsem Bolgarom, proti vsem tistim lepim stavbam, ki so kras tega dragega mesta, katerega bom z ognjem in mečem izpremenil v ogromen kup razvalin; moji dobri vojaki bodo preko ognja v notranjosti mesta in preko smrti zunaj njega prodrli sovražne čete, pa naj tudi štejejo milijone, ter slavno umrli .ali pa zmagoslavno zapustili te razvaline-." Cataldča. Pri Cataldci dozdaj Še ni prišlo do kakega večjega boja, vendar pa pokajo puške neprestano. Turki so že večkrat poskusili napasti Bolgare in jih potisniti nazaj, pa so bili vsakokrat premagani. Zadnje dni prejšnjega tedna so Turki pri reki Karasu skušali priti Bolgarom za hrbet, a so jih ti zopet premar gali, tako, da so se morali Turki v divjem begu u-maKniti v svoje utrdbe. Bolgari so svoje stališče pri Cataldči tako utrdili, da Turki nikjer ne morejo Bolgarom priti do živega in jih resno napasti. Kakor se poroča iz Carigrada, je baje Enver-beg pri mestu Ro-dosto ob Marmarskem morju izkrcal 20.000 vojakov, da bi delal težave Bolgarom; o kakem njegovem u-spehu pa tudi turška poročila ne vedo poročati. — Sploh pa ravnajo Bolgari zelo previdno. Pri Cataldči poprej nočejo izzvati večjih bojev, dokler Odrip ni v njihovih rokah'. Med tem pa odbijajo vse turšjke napade in zavračajo vse turške poizkuse. Dne 9. februarja so skušali Turki pri mestu Podima ob Črnem morju izkrcati nove čete, ki so jili pripeljale turške ladje iz Karaburma v Mali Aziji. Bolgari so takoj napadli izkrcane čete, vkljub temu, da so turške ladje streljale na-nje. Izkrcane čete so bežale v neredu nazaj na ladje, Turki so imeli 25 mrtvih, 16 pa so jib Bolgari vjeli. Na bolgarski strani je bilo 18 ranjenih in b mrtvi. — V Izmidu v Mali Aziji imajo baje pripravljenih Turki 50.000 mož, da jih pošljejo na bojišče. Zmaga Bolgarov na polotoku Galipoll. Bolgari so zopet pokazali, da so narod junakov, Turki in ves svet je pričakoval, da se bodo sedaj naj pop rej začeli krvavi boji pri Cataldči. A' Bolgari, >¡1 so v prejšnji vojski Turke s svojimi predrznimi načrti marsikje presenetili, n. pr. pri Lozen-gradu, so se sedaj naenkrat pojavili kot zmagovalci nad Turki na polotoku Galipoli ob morski ožini Dar-danele. Poveljnik bolgarske armade je "dobil poročilo, da se na polotoku Galipoli zbira močna turška arma- da pod poveljstvom Fakri-paše, namreč cela izmidska divizija, ojačena z mnogimi maloazijskimi bataljoni ip 1000 mož prostovoljnih čet pod poveljstvom Fethi-bega. Ta armada je taborila ob reki Kavak, to je na gornjem koncu galipolskega polotoka. V Carigradu so upali, da bodo prišle te čete za hrbet bolgarsko-srb-ski armadi pri Cataldči ter bodo skušale prekiniti zvezo med odrinsko in čataldško armado. Bolgarsko vojno poveljstvo je na podlagi teh vesti zaukazalo zboru 50.000 mož, ki je taboril pri Dimotiki, južno od Odrina, da udari proti jugu, poišče turško armado na galipolskem polotoku ter jo skuša odb.ti. Med bolgarsko armado so se nahajali tudi srbski in makedonski bataljoni. V torek, dine 4.. februarja zjutraj se je bitka začela; razširila se je tako, da se je vršila na 15 km dolgi bojni črti, to je od saroškega zaliva E-gejskega morja pa do Sarkoja ob Marmarskem morju. Bitka je trajala skoro cela 2 dneva. Prvi dan, so Turki svoje postojanke trdovratno branili. V noči od torka na sredo so dobili Bolgari novo pomoč. V sredo zjutraj so turške čete začele napad na bolgarsko armado ob reki Kavak. Bolgarsko konjeništvo je ob Marmarskem morju pritisnilo z vso silo na Turke, in-lanterija in topništvo pa sta se navalila na glavno turško armado. Turki so se začeli umikati. Sprva so se umikali v popolnem redu, ko pa jih je naskočila bolgarska konjenica, se je umikanje turške armade izpremenilo v divji beg. Bolgarska konjenica je z golimi sabljami napravila med bežečimi Turki grozen nered, Bolgari so zajeli en maloazijski bataljon, ki je zaostal za drugimi. Bolgari so Turke na begu neprestano zasledovali in zasedli utrjeni kraj Talke Makoj. Turki so bežali do utrjenih postojank pri Bulajirju, kjer je ozemlje med Egejskim in Marmarskim morjem široko komaj 5 lan. Nato so Bolgari začeli takoj oblegati turške utrdbe pri Bulajirju. Turki so izgubili v tej bitki 15.000 mož, mrtvih in ranjenih. Bolgari so zasedli tudi mestece MiLofito in. Sarkoj ter imajo sedaj v svoji posesti večji del evropskega obrežja Mar-marskega morja. Turška topničarka „Zaliaf" je streljala z morja na bolgarske Čete, a Bolgari so ji tako dobro odgovorili, da je morala odpluti. Grške ladje vozijo neprenehoma srbske vojake na galipolskl polotok. Turki bežijo z Galipolija. Na galipolskem polotoku se je že tudi vršila druga bitka me'd Turki in Bolgari. V soboto, dne 8. februarja, so namreč Turki iz trdnjave Bulajir napadli Bolgare. Prišlo je do ljutega boja, ki je trajal do 3. ure popoldne. Turki so bili zopet premagani in' so bežali nazaj v Bulajir. Izgube Turkov so velike. Na bojnem polju je ležalo veliko Število mrtvih in ra- gorci so imeli v bojih za Bardanjol 2500 mrtvih in ranjenih. Na turški strani pa je padlo 4000 mož, katere so pustili Turki ležati na bojnem polju. Skupno imajo črnogorsko-srbske čete od začetka drugega dela vojske baje G000 mrtvih in ranjenih, kar priča, da so boji za Skader res silno vroči. Boj za goro Taraboš in utrdbo Brdica divja že več dni, Črnogorci in Srbi se vedno bolj približujejo Skadru. Pričakuje se, da se mesto ne bo moglo več dolgo ustavljati oblegO-valcem. Grki. Boji med Grki in Turki so zadnji Čas bolj u-tilinili. Grki oblegajo mesto Janino. Mesto je od vseh strani obkoljeno. Prebivalstvo v mestu trpi pomanjkanje, ker primanjkuje najpotrebnejšega živeža. — Grške ladje križarijo na tihem v bližini Dardanel in prežijo na turške ladje. Novo povelje generala Savova. Vrhovni poveljnik bolgarske armade, general Savov, je izdal na bolgarske čete sledeče dnevno povelje: „Turki so s svojim postopanjem pri mirovnih pogajanjih dokazali, da so sklenili premirje samo zato, da bi s tem pridobili čas. Vendar pa so se zelo zmotili, če so mislili, da bodo na ta način ojačili svojo armado. Toda tudi bolgarska armada je porabila premirje za to, da se je na primernih krajih ojačila in pomnožila ter se preskrbela s potrebnim živežem in strelivom. Naša, armada je sedaj močnejša in sil-nejša kot kdaj prej, dočim so turške čete razdvojene ip slabotne. Bolgari, vrzite se pa sovražnika in poženite turške divjake črez morje!" Turkom je zmanjkalo drobiža. Turki se nahajajo tudi v velikih denarnih škripcih. Vojska požre mnogo denarja, katerega pa Turkom silno primanjkuje. Državne kaše so prazne, posojila pa turški državniki tudi ne morejo nikjer dobiti, Lotiti se hočejo zadnjega sredstva. Z Angleži so se začeli pogajati radi prodaje starega turškega sultanovega trona, ki je iz Čistega zlata. Ta tron so Turki 1, 1514 vzeli Perzijcem kot vojni plen. Ceno so nastavili za ta tron 20 milijonov kron. Skrb bolgarske vlade za družine. Na Bolgarskem je mnogo družin, katerim so padli na bojiščih očetje, bratje ali drugi moški člani, iki so družini poprej skrbeli za kruh. Bolgarska vla-Ida obrača posebno skrb na te družino. Vlada je namočila, da se daje družinam potrebna podpora, da se pjenih, med mrtvimi je 20 turških Častnikov. Turki so .jf morejo doživeti. Poleg dosedanje redne podpore pa pustili na bojišču mnogo pušk in topov. Učinek bol- |se mora tistim družinam, ki so ostale popolnoma sa. garskih topov in naskok infanterije je bil za Turke i, me brez kakega moškega člana, poskrbeti tudi z.a po-naravnost uničevalen. Tudi bolgarske izgube so pre- j^mladno setev. Notranje ministrstvo je občinam naro-cejšnje. Pri Sarkoju so hoteli Turki izkrcati nove Če-^Čilo, da se morajo tem d'.ožinam zorati njive, seme le; 20 turških ladij je pripeljalo v pristanišče. Bolga-pa se dobi po znižani ceni od države potom gospo-ri so prve čete, ki so se izkrcale, napadli in jim pri- '»«darskih organizacij. Za novoosvobojene kraje se bo-zadjali velike izgube. Ladje so pobegnile, ;^do dala semena popolnoma brezplačno, kakor se za Bolgari imajo namen, vzeti Turldom na g al i- te kraje sploh vse stori, kar je le mogoče, da prebi-polskem polotoku utrdbe ob Dardanelah, ki so sicer valstvo Čim bolj občuti blagoslov osvobojenja. močne, pa tudi stare, da bi potem grške ladje mogle, skozi Dardanele v morsko ožino in izkrcaivale bol-garsko-srbsko in grško vojaštvo za CataldČo pred Carigradom. Ce se Bolgarom posreči, premagati Turke na galipolskem polotoku, In ta načrt se jim bo skoro gotovo posrečil, potem pa bodo balkanske zvezne države imele ključ do Carigrada, ker bodo mogle turški čataldčki armadi pasti za hrbet. Boj za Skader. Boj za Skader traja dalje. Glavno poveljstvo oblegovalne armade je prevzel kralj Nikolaj sam. Nekateri listi so poročali, da je med Turki v Skadru nastala nezadovoljnost proti poveljniku Riza-begu in da je bil ta zavratno umorjen. Druge vesti pa zopet pravijo, da je Riza-beg hudo obolel in da je prevzel poveljstvo Skadra Essad-paša. Ta je poslal dne 5. t. m. v Črnogorsko taborišče svoje odposlance, po katerih je dal sporočiti, da je baje še-le sedaj izvedel o sklenjenem premirju. Dva črnogorska odposlanca sta nato odgovorila Essad-paši, da je premirje že odpovedano in da se zopet začne vojska. Črnogorcem pred Skadrom je prišel na pomoč tudi del srbskih Čet iz LeŠa. Srbi s svojimi velikimi oblegovalnimi topovi u. spešno obstreljujejo Taraboš in tudi mesto. Kralj Nikolaj je pohvalil junaštvo srbskih častnikov in armade, — Dne 7, februarja se je začel glavni naskok na Skader in goro Taraboš, Nad 200 težkih topov bruha ogenj na Turke na celi Črti. Kralj Nikolaj je s svojim štabom zasledoval potek boja z nekega griča. Kcje počil prvi strel, je kralj vstal, snel svojo čepico in dejal: „Vsemogočni Bog, pomagaj danes meni in mojemu narodu!" ter se nato prekrižal. Godba je zaigrala črnogorsko narodno himno, navzoči pa so klicali kralju navdušeni „Živio!" Boj se je razvil z vso ljutostjo, Turki so na Črnogorski ogenj slabo odgovarjali. Turška baterija na gori Muselni je umolknila, na kar je Črnogorska infanterija goro z bajonet-nim naskokom zavzela. Cez pol ure so Črnogorci zasedli tudi utrdbo Gajtani. Okoli poldneva je padla tudi utrdba Bušat v roke Črnogorcem. Domneva se, da Turkom v Skadru primanjkuje streljiva, Vreme okrog Skadra je zelo slabo. Nastal je hud mraz, ki zelo o-težikočuje gibanje oblegovalnih Čet. Po večdnevnem ljutem boju se je Črnogorcem in Srbom posrečilo osvojiti si važno trdnjavo Mali Bardanjol. V črnogorski armadi vlada veliko veselje radi zavzetja te važne predskadrske utrdbe, od koder lahko Črnogorci obvladajo vse bližnje turške postojanke in lahko tudi obstreljujejo mesto samo, Crno. V osvojenih mestih. Več mest, ki so po zmagoviti bolgarski vojski prešla v bolgarske roke, je na vlado v Sofiji vložilo prošnjo, da smejo svoja, po večini turška imena, iz-premeniti v bolgarska. Nekatera mesta se hočejo odslej imenovati po kakem bolgarskem generalu ali carskih, princih. Ministrstvo je tem prošnjam ugodilo. V osvobojenih krajih se vkljub krvavim nasledkom vojske vrše med krščanskim ljudstvom mnoge slavnosti na čast bolgarskim zmagam. Ljudstvo povsod z velikim veseljem pozdravlja zmagovite bolgarske čete. — Mestni svet v Sofiji je sklenil, da imenuje nekatere ulice po znamenitih krajih vojske, n pr. Lozengraj-ska, Ltileburgaška, Cataldška ulica itd. Dar bratu in hvaležnost bratska. Slovenci so kot najmanjše slovansko pleme storili v korist „Rdečega križa" na Balkanu več, kakor bi bilo pri njihovih skromnih sredstvih mogoče pričakovati. Marsikateri kmet ali delavec si je odtegnil takorekoč od svojih ust, da bi nekoliko olajšal velike bolečine ranjenih bratov in veliko bedo zapuščenih vdov in sirot onih junakov, ki so padli v boju proti Turkom za sveti križ in zlato svobodo. Oni so dobili svoje težke rane, ker so šli pomagat bratom, da bi jih rešili« izpod turškega jarma. Oni so Šli v boj za brate po veri in narodnosti. Bila je torej sveta dolžnost vsakega kristjana in vsakega Slovana, da jim podeli svojo pomoč posredno ali neposredno. Iz slov. krajev so prišli zdravniki, prihajali so darovi v denarju, obleki, posteljini itd. Bolgari, Srbi in Črnogorci so bili obdarovani in srčno hvaležni za to prebla-gim dariteljem. Se potomci sedanjih hrabrih junakov in njihovih rodbin se bodo s hvaležnostjo spominjali onih oddaljenih bratov, živečih v raznih pokrajinah, ki niso pozabili vojskujočih se kristjanov proti krutemu sovražniku na Balkanu. Saj je isti sovražnik pred večimi stoletji pustošil tudi po slovenskih deželah, o čemur nam pripoveduje ne samo zgodovina, ampak pak tudi pravijo slovenske narodne pripovedke in narodne pesmi. Naravno je torej, da je vskipela naša kri, ko se je objavila vojna proti Turkom in da je vsakdo želel zmage krščanskemu orožju, da divji Tur-čin ne bo nikdar več teptal slovanske zemlje! In Slovenci, če drugače niso mogli več pomagati kristjanom, molili so za njihovo zmago in darovali po svojih močeh, spominjajoČ se pogosto: „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača." Prof. A. B e z e n š e k", Sofija. Politični ogled. — Dne G. februarja: Proiačunski odsek državnega zbora razpravlja o italijanskem vseučilišču. Italijani bi radi, da bi se ustanovilo vseučilišče v Trstu, kar pa Slovenci ne moremo dovoliti, ker bi se Trst s tem še bolj polahonil. Tudi vlada se je izrekla proti temu, da bi bilo vseučilišče v Trstu. — Iz Petrografla se poroča, da so neki ruski nezado-voljneži pripravljali na odposlanca našega cesarja, princa Hohenlohe napad, a da ga je policija preprečila, Ruski car je princa zelo prijazno sprejel. — Dne 7. februarja: Ker je poveljnik avstrijske vojne mornarice, Montek.ukoli, zunaj naše države naročil za 23 milijonov kron mornariških potrebščin, so ga začeli celo dunajski vladni 1 sti napadati, ker je z naroČili v inozemstvu se Škodovalo avstrijski industriji in delavstvu. Pravijo, da bo admiral Montekukoli odstopil. — Nevarno je obolel nadvojvoda Jožef. — Srbska ministrski svet je sklenil odposlati v Rim k papežu posebno odposlanstvo, ki bi imelo namen, se pogovoriti s sveto stolico o razmerah' katoličanov v Srbiji in novopridobljenih dežel.ah. Srbija želi skleniti s sv. Očetom poseben dogovor. — D, ne 8. februarja: Ruski car Nikolaj je princa, Hohenlohe zopet zelo prijazno sprejel, na kar je princ odpotoval v Avstrijo. Razmerje med Avstrijo in Rusijo postaja vedno bolj prijateljsko. — V Meranu na Tirolskem je umrl bivši Češki namestnik grof Coudenhove. — Anglija in Nemčija sta se dozdaj vedno gledali po strani. Sedaj pa poročajo listi, da delata obe državi na to, da bi se sprijaznili. Celo glede medsebojnega oboroževanja in gradbe novih bojnih ladij se hočeta odslej prijateljsko domeniti. — Dne 9. februarja: Cesar je sprejel o-grskega ministrskega predsednika LukaČa, kateri mu je poročal o političnem položaju na Ogrskem. — Na Nemškem slavijo letos lOOletnico zmage nad Napoleonom. Vršijo se velike slavnosti, katerih se udeležuje tudi nemški cesar. — V Mehiki v Ameriki je izbruhnila vojaška vstaja. Uporniki so se polastili glavnega mesta ter so predsednika, ljudovlade, Madero, vjeli. — Dne 10, februarja: Cesarjev odposlanec princ Hohenlohe se je danes vrnil iz Petrogra-da in izročil cesarju Francu Jožefu lastnoročno pismo ruskega carja. — Nadvojvodi Jožefu se obrača zdravstveno stanje na bolje. — V Londonu so uprizorile ženske, ki zahteva,jo žensko volilno pravico, nemire. Prerezale so celo brzojavne žice. — Vstaja v Mehiki traja naprej. Pri včerajšnjih bojih med vstaši in vladnimi četami je bilo 250 oseb mrtvih in več sto ranjenih. Razne novice^ Godovi prihodnjega tedna. 16. nedelja: 2 postna; Jal jana, devica in mnč tica. 17. pondeljek: Konštan ija; D, nat in t/variši, mučeaci. 18 torek: Simeon, škof, Flavijan, škof. 19. sreda: Jolijan, spoz.; Konrad. 20. četrtek: Ele-terij, škof in mučenec. 21. petek: Eleonora, kraljica ; Maksimiljan, škof. 22. sobota: Stol sv. Petra t Antiotiji_ * Duhovniške spremembe. C, gospod Alojzij Musi, ki je bil zavoljo bolezni v začasnem pokoju, je nastavljen, kot kaplan na Polzeli. Pri čč. gg. lazari-stih so se izvršile te-le izpremembe: g. Mihael KlanČ-nik je prestavljen iz Ljubljane v Celje; g. Franc Birk iz Celja v Ljubljano; g. Franc Javšovec, supe-rior v Gradcu, je hudo obolel ter se zdravi t Voloski, * Državni zbor je imel sejo v ponedeljek, dne 10. t. m. in v torek, drugi dnevi so prepuščeni delovanju finančnega odseka, v katerem se Še vedno posvetujejo o osebno-dohodninskem davku. Prej se je mislilo, da bo finamčni odsek hitreje rešil svojo nalogo in da bo že ta teden med 9.—16, februarjem mogla zbornica sama sklepati o davčnih predlogah, sedaj pa je dvomljivo, ali bo odsek že prihodnji teden predložil svoje načrte zbornici, Ako bo treba, bo drž, zbor zboroval celi mesec februar. Deželni zbori bi potemtakem imeli samo 3 tedne na razpolago, in sicer 2 tedna pred Veliko nočjo in 1 teden po Veliki noči. Za mesec majnik se nameravajo sklicati že delegacije. V državni zbornici se razpravlja ta teden tretje Čitanje zakona o nalezljivih boleznih in prvo čitanje zakonskega načrta o varstvu pekovskih, delavcev. V ponedeljkovi seji se je zakon o nalezljivih boleznih sprejel. Pri razpravi o postavi glede varstva pekovskih delavcev pa je poljski socialist Reizes pričel z obštrukcijskim govorom, ki ga je končal ob % na 12. uro ponoči. Koncem seje je bila zbornica nesklepčna. * Za kaj se gre? KrŠčansk.o-socialno slovensko glasilo „Naša Moč" Krasno opisuje pomen Jugoslovanske strokovne zveze (J. S. Z.) Izvaja tako-le: Popolnoma napačna je misel tistih, ki sodijo, da gre pri Jugoslovanski strokovni zvezi samo za. delavsko reč. Vidimo jih mnogobrojno takih, ki gredo mimo Jugoslovanske strokovne zveze lepo mirno k svojemu delu in se ne brigajo za-njo, Češ, kaj se je treba meni vtikati v delavske zadeve. Ta pravi: pri nas ni nobene tovarne; drugi: z delavci opraviti imeti, je samo sitnost; tretji: ne vem, kako bi se lotil itd. Vsi ti so na napačnem potu. Skrb za delavce ni samo skrb za en' stan, ampak' skrb za nas vse, skrb za narod, skrb za domovino. Soc, demokracija odtuji svoje člane, svoje pristaše, veri in domu. Napoji jih s sovraštvom do krščanstva in duhovstva; iztrga jim pa tudi lju- bežen do domovine, V tem oziru je brez vsakega dvoma splošno nevarna. Splošho nevarno je pa tudi ta. ko delavstvo, ki ne pripada nobeni organizaciji. Ta. ki ljudje, kaplja na veji, žive tja v en dan in le pre-radi duševno, pa tudi telesno propadajo. Delavstvo je važen del našega naroda, pa tudi važen del naše cerkve, Kdor skrbi za to% da si delavci in delavke ohranijo svoje duševno zdravje, kdor dela za njihov napredek, k'dor se bori za to, da se ohrani v njih živa verska misel, tak ne dela samo za en sta>i, ampak za splošnost, ne samo za korist delavstva, ampak za korist cerkve, domovine in naroda. Iz tega stališča se mora presojati tudi delovanje v Jugoslovanski strokovni zvezi. Samo tisti, k'i ga razumejo, so sposobni za važno organizacijsko delo, samo tisti pa tudi lahko rečejo o sebi, da so ob Času, ko je bil delavski stan v nevarnosti, storili svojo dolžnost in delavce "ter delavke' dvignili do enakopravnih, neizmerno koristnih članov človeške družbe. * „Junaštvo" liberalnih Sokolov. Bolgarski junaki in srbski Sokoli padajo sedaj pred Odrinom in na galipolskem polotoku. Bojne poljane so polne krvi, trupel mrtvih in ranjenih junakov in Sokolov. Naši Sokoli in Sokolice pa slavijo junaštva balkanskih bratov s plesom in z maškarajdo celo v postnem času. Tam smrt, tu ples in maškarada, tam boj za domovino, tu podiranje domovine, izrabljanje moči. Seveda tudi to po načelu: Kakor kdo more. * Star kozel kot vrtnar. V „Slogi" si je Segu-la ustanovil svojo lastno knezoškofijsko pisarno, iz katere pa ne dobiva poročil morda o svoji preteklosti ali o oni svojih krušnih očetov, n". pr. dr. Ploja i. dr., temveč seveda o dr. KorošČevem življenju, ki i-ma baje svoje posledice pred sodiščem. Tudii kaj čudna „sodišča", k.i prej obveščajo Segulovo „knezoškofijsko pisarno" o svojih korakih, kakor pravo knezoškofijsko pisarno v Mariboru ali pa dr, Korošca. — Tudi župnik svetinjski, g. Bratušek, je zaigral Segulovo milost, ker noče vleči z liberalnim slogašem Petovarjem in zato ga naduto naizivlja kot „gospode-ka, ki jie misli tako naglo". — Pregovor pa pravi: Vsaik bi tepel, ko bi kdo držaL * Tudi nasvet. O zvišanju učiteljskih plač nam piše naš pristaš: Dosti denarja se da za zvišanje u-Čiteljskih plač dobiti brez Škode za Kmeta, rokodelca in delavca, ako se zedinijo sedanji prijatelji učiteljev, liberalni advokati, trgovci in krčmarji. Advokati ra-čunijo po 5 kron za % ure posvetovanja s straiikami. Približno 5 K imaio učitelji od dneva, kmet in rokodelec pa dostikrat Še po 1 K ne.Advokatje naj sežejo v najbližji in majbogateji svoj žep in pustijo postavno iz njega za učitelje jemati. Kar bi jim premalo hodilo, naj dodajo liberalni trgovci iz tega, kar premalo plačujejo za kmečke pridelke, krčmarji pa iz tega, kar ljudje pri njih preveč zapijejo. Ce Še kaj manjka, to naj trpijo učitelji sami na ta način, da nič ne izdajajo za brezverne liberalne časnike in politično agitacijo. Ti viri so bogati, segajte pridno; v nje in, zdihovanja bo konec. * Radi izplačil podpore vpoklicanim rezervistom je poslanec dr. Benkovič posredoval pri ministru za deželno brambo in se pritožil zoper počasno ter ozkos-rčno postopanje nekaterih okrajnih glavarstev, Minister je obljubil, da bo takoj ukazal političnim oblastim, da se izplačajo podpore in se v izdatni meri odškoduje prizadete družine. Romanje v Rim. Letos slavi katoličanstvo 1600-letnico, odkar je rimski cesar Kopštatntin Veliki dal krščanstvu pravico javnosti in popolno svobodo. V proslavo te obletnice se bodo vršile v Rimu od 30. marca do 8, decembra t. 1. velike slovesnosti. Ob tej priliki bomo tudi Slovenci prihiteli v večno mesto, da se poklonimo sv. Očetu. Romali bomo skupno Slovenci z vseh dežel. Romarski vlak bo odšel iz Ljubljane v ponedeljek, dne 7. aprila, popoldne. Iz Rima pa pripelje vlak nazaj v Ljubljano dne 18. aprila. Na potu v Rim bodo romarji prenočevali v Florenci, nazaj grede pa v Bene'tkah. V Rim bo odpeljal vlak iz Ljubljane po gorenjski železnici Čez Trbiž—Pontebo; potem pa bo vozil mimo mest Padova, Bolonija, Flo-reiioa v Rim; nazaj pa mimo mest Assisi, Loreto, Bolonija, Benetke, Ponteba—Ljubljana. V teh mestih bodo imeli romarji tudi priliko, si ista ogledati. V Pa_ dovi ostane vlak 4, v Boloniji 3, v Florenci 14, v Assisi 0, v Loretu 4 in v Benetkah 15 ur. V Rimu samem pa ostanemo 6 dni in pol ter 7 noči. Cena za vožnjo in oskrbo je: L razred 250 K, II, razred 200 K, III. razred 130 K. V teh cenah je zapopadena voznina po železnici tja in nazaj, trikratna hrana na dan, računajoč od Bolonije do vševši Benetk ter prenočišča v Rimu, Florenci in Benetkah, ter prevoz prtljage v Rimu in Florenci od kolodvora do gostiln in nazaj. — Zglaševanja se pošiljajo na naslov: Odbor za rimsko romanje, Ljubljana. Zajdnji rok za zglaševanje je Velika noč, 23. marec. — Upanje je, da bomo slovenski romarji pri sv, očetu posebej sprejeti. Na vprašanje v Rimu, ali bi sprejeli nas in naše Orle posebej, je prišel odgovor, da naj le pridemo, bomo že sprejeti; naj se dela na to, da se bo v častnem številu udeležilo romanja naše moštvo 1 Agitacija za udeležbo naj se razvije takoj z vso vnemo! Samo 2 meseca je še Časa. Z velikonočno nedeljo se prigla-šanje sklene. * Cesarjev osebni zdravnik dr. Kerzl je že toliko ozdravel, da je lahko zapustil bolniško posteljo. * Papeževa sestra umrla. V Rimu je v torek, dne 11. t. m. umrla sestra sedanjega papeža, Roz,a Sarto, * Prlncezinja Viktorija 'Alojzija, edina hči nemškega cesarja Viljema, se je zaročila s princem Ernestom Avgustom Kumberlandskim. Princezinja je stara 21, princ pa 26 let. Cesarjev a rodbina Hohen-, colerncev in vojvodska hiša kumberlandska sta bili od leta 1860, ko so stali kumberlaudski \ojvode na strani Avstrije in izgubili Hanover, sprti. S to zaroko sta se obe rodbini zopet spoprijaznili. * Soeialno-demokraški poslanec Schuhmeier ustreljen. V torek, dne 11. februarja ob 11. uri ponoči je na Dunaju na seviernem T olodvoru ustrelil •nek delavec z imenom Pavel Kunscliak3 socialno-demo-kraškega poslanca Schume erja. Krogla iz revolverja je šla Schuhmeier ju skozi levo uho v glavo. Poslanec je bil na mestu mrtev. Kunschak je ustrelil fechuhmeierja iz osebnega sovraštva, Schuhmeier je bil eden izmed voditeljev avstrijske socialne demokracije in znan govornik. * Veliki nemiri na Japonskem. V Tokio, glavnem mestu Japonske, so izbruhnili veliki nemiri. Po ulicah je prišlo do pobojev. Ministrstvo Katsura je odstopilo. * Na deželni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vršita od 3. do 15. marca t. 1. 2 tečaja. En tečaj za posestnike vinogradov in druge 'prijatelje kmetijstva. Drug tečaj pa ima namen, izobraz ti naše viničarje v sadjarstvu in vinarstvu. Natančnejše v današnjem oglasu. * Davek na vžigalice. Dne 10. t. m, se je pred. ložil v državnem zboru načrt davka na vžigalice. Davek bi znašal za požvepla«e vžigalice na škatljico, ki vsebue do 80 vžigalic, 2 vin., za druge vžigal ce za škatljico, ki vsebuje do 60 vžigaLc, tudi 2 vinarja za škatljico; za vžigalne svečice za zavojček s 00 sve-čicami 10 vin., za razne druge vžigalne priprave bi znašal davek po 2 K. Ta novi davek, ki bi ga najraje vpeljali že s 1. julijem 1913, bi vrgel državi 10 do 12 milijonov kron dohodkov, * Tržno poročilo. Cena živini še vedno polagoma pada. Padec cene znaša 1—2 K proti cenam prejšnjega tedna. — Na sobotnem graškem tržišču za seno in slamo so bile sledeče cene: sladko seno 7'60 do 9'-, kislo 7'40—8'50, slama 5'90-6'60 100 kg. — Cena pšenici, rži in ovsu je na dunajskem tržišču zopet padla, in sioer za 5—8 vin. pri 100 kg. * Za dijaoRo kuh oi-< v fta-iuo u s» n»r ^ali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotuice: Šijanec A,to , župnik 5 K; okrajna p sojil niča ljut merska 50 K; okrajna p< sojilnic* Siovenjgrtdec 70 K; Zu panič Jak žoDnik, 10 K; Šegula F anc. kaplan < K; Kunce >auez, župnik 6 K; H»ber Fran-, žu mk 10 K; Ra šp Terezija za krub sv. Antona 4 K; Zacher! Fr.. učitelj 4 K; si vin k omiz e pri Sv. Trojici v Slov gor. 22 K 50 vin, Šmid Mih, župirk 3 K; Medved M, župnik H) K; Še>»t Anton, župnik 3 K; Meš.-o Martm, žuunik 10 K; Horvat Franc v Mostju 7 K 3 vin Vsem dobrotnik om in dobri tnieam obilno Bog plati! * V jsKa na Balkanu. 8. sešitek je ravn kar izšel. Odlikije se, kak-T p-ejšnji sešitki, po svoji zncnst eni vrednosti in zanesljivih po datkih pri vs m tem je pa p'san v lihkem poljubnem slegu, za vsa feeg» lahko umljiv in za vsfkega. bodisi iz- braženega ali priprostega človeka, enako zanimiv. Zelo lepe, rszn vrstne, (HI. ma izvirne sliae dajo delu še prav p. sebn • veljavo in mu zag, tsvljajo trajno privlačno m č. Cena vsakemu sešiiku 4(J vin. Naroča se delo v Katoliški bukeani v Ljubljani. * Za Slov. Stražo ste darovali Kat. Zumer in Neža Kancler dve kroni, * Cenjenim naročnikom. Vse tiste cenj. naročnike, k š* lista m*o plačali ciO kon- ca pretekSega Beta 1912, uijudno prosimo, da pošljejo zaostalo naročnino. Prihodnji mesec bomo napravili vsem naročnikom, ki še dolgujejo naročnino za leto 1912 na ovitek rudeče križe. — Ako bi pri dopošiljanju lisla še bil kak nered ali če bi morebiti bili tumtam naslovi napačni, naj se nam blagovoli to takoj naznaniti, da se vsak nered odpravi. Upravništvo »Slov. Gospodarja«. Mariborski okraj. m Maribor. V nedeljo, dne 9. februarja opoldne so se vneli hlevi v mestni klavnici. 'Ogenj so pravočasno pogasili, uničena je le zaloga sena fn slame, — Mariborska kadetna šola, o kateri so pisali listi, da se odpravi, ostane. — Otvoritev novega mostu ,bo baje meseca maja. — Mariborski Slovenci, pridite v soboto., dne 15. februarja zvečer ob 8. uri k predstavi igre „Naša kri", ki jo igrajo naši Orli v prostorih delavskega društva, Floj3ergasse 4. m Itamnica pri Mariboru, V nedeljo, dne 9, februarja, so se zbrali naši viničarji, pa tudi posestniki in posli, pri gx Kristoviču, kjer smo se pogovarjali o organizaciji za viničarje in sploh za delavske sloje na deželi. Državni in deželni poslanec dr. Korošec nam je v svojem govoru razložil, kako bi se ta organizacija upeljala in kakega pomena bi bila. Sklenili smo, da se pridružimo kot skupina k Jugoslovanski strokovni zvezi, ki organizira slovensko delavstvo na krščanski podlagi. Osnovanje organizacije je nato tudi še priporočal Fr. Žebot iz Maribora. Določili smo nato nekatere može, ki se bodo posvetovali, kako se bo v Kamnici nova organizacija izpeljala. Dr. Korošec nam je končno opisal boje naših balkanskih bratov s Turki ter nam je tudi pojasnil obštrukcijo naših poslancev v deželnem zboru, katerim smo izrekli naše popolno zaupanje. m Jarenina. Nedavno je pri Sv. Marjeti n. P. umrl nagle smrti tukajšnji posestnik, Član krajnega Šolskega sveta in odbornik posojilnice, Franc Stan-cer. Rajni je donesel isvojemu bratu zdravila, pa Čudno, čez 2 dni je moral bolehni brat slediti pogrebu svojemu poprej zdravemu bratu. Dragi pokojni, ki si tako rad obiskal svoj očetov dom, počivaj sladico! m Sv. Marjeta ob Pesnici. V Gradcu je umrla blaga žena gospa Alojzija Siker, veleposestnika in gostilničarka v Močni. V Gradcu, kjamor so jo pred 5 tedni odpeljali, ni našla zdravja. Rajna je bila pri ljudstvu vsled svoje priprostosti in lju/beznjivosti ja-ko priljubljena, zato se je tudi pogreba, ki ga je vodil domači g. župnik v spremstvu č. g. I. Cižeka, dekana jareninskega, zbralo ljudstvo ne le iz domače župnije, temveč tudi iz vseh soseflnjv< župnij. N, v m, P.! m Slivnica pri Mariboru. Poročil se je vrl ml&- denič Jakob Kolmam z mladenko Marijo Cernešek, O. bilo sreče! Na ,gostiji so veseli svatje darovali 15 K za misijon v Afriki. m Slivnica pri Mariboru. Utrudila ga je težka boja in šel je iskat pokoja v najboljših letih moške dobe, premagan" od morilne jetike, vdovec Janez KoL man, cerkveni in Župnijski viničar v Creti, Menda y* stoletja je znašal na svojih ramah zaslužek slivni-ških gg. kaplanov zvesto, požrtvovalno. Zasluž i je, da se ga vsi tisti gospodje spomnijo pred oltarjem. Neupoglji\0 značajnemu možu naj sveti večna luč! N. v m. p.! m Lenibah. Poročila sta se gg. železn š' a uradnika Ceh HanzliČek Franc z Ano Hartinger (sedaj v Mariboru), in Slovenec Rožman Franc s Tildo Ram-Šak. Obema prisrčne Čestitke. Ostala sta zvesta sveti cerkvi, zato pa tudi svoji narodnosti,. m Lehen. Poročil se je slovenski trgovec, naš rojak z gdč, Skrbecoivo iz Potëleka nad Podsredo ter pripeljal ž njo v naš ogrožen kraj vrlo narodno gospodinjo. Bodi vama sreča mila! m Maribor. Prihodnj u. delj ■>. februarja večern;cah s' rši prj Magdal»ni v društveni sobi mesečno zborovanje „SI v Straže" Govorij bo g dr Leskovar, od*e nik v Mariboru, rib vtnci, rdite po)n<šte iln > m Siovrsko gl d.,I šč« v M ribo^u (\ar dui dom) V nedeljo" 23. svečai a 1913 se pred^avlja igra ,R"k " njaôi" ' m Slov. B strica V nediljo, dne 16 februarja se vrši takni po večernii-ah v h telu Avstrija občni zb. r iz< braž »slnega druš a in Slov Straže, Iz Maribora pride nentrudui < rganizat r mladm «lč g. dr H ihn ec. M adina. prihiti v obilue n -tsviiu na 1 bčai zbor. Vabimo tudi s-se e z Spod. Poliskave. Med posameznim- fc čkan i t>odo udarili domači tamburaši, na koncu pa sLdi podučn» igra „Ne v Ameriko". Vstop pr st m S ov. Bistrica. Na gost-ii Pristovnik H stej je nab ala vrla mladenka Mi ika Jeiovšek 14 kron za i>e.d užn c SI » S;ra>e. m Lo-masje. Na gostij. Antona R p iu G»n ftfe Kurnik v L r-msnju, kateri j por čal ženinov brat č g. Fr R p od Sv Ane, se j nabralo za Slov Stražo 6 K. m B š Na pus je bilo v Nentl vi g stilni prav veselo Pri petju domačih in ruper k k pevcev se je nabral za S ov. Stražo 6 K m Hoee. Na gost ji Jurič Le e z vrlim mlad'ničem Lobn k J. iz Slivnice v Spod. H >či se je nabralo za „Slov Stražo' K 8 1". Mladima poročeneema želimo mnogo sreče in bl> gnslova — Na gostiji Mslajner—Pristernik se je nab alo za Slov Stražo 10 K B g lati stotero. Frangcž Jern'j, poBes nik r a Bohovi, je daroval za no o mladeniško zastalo O K, Bog nam daj še vi č tako blagih dobre,t'ikov naši slovenski mladini. — Dekliška zveza ima v nedeljo, 16 februarja po večernicah pri g. Rojku svoje mesečno zbiro*inje. Pridne v obilnem številu. — Telovadni odsek Orel- bo imel 2. mar« a svoj prvi letni i béni zbor Zp danes vabimo vse mladeniče in savedne Hočane na občni ¡"bor. Govoril bo g. dr. Verstovš k. m Ruše. Podravska podr žnica Slov. plan. društva vabi svoje člane na občni zb' r, ki se viši v nedeljo, 2. sušca ob 3. ozir. 4. uri popoldne v gostilni g. Jožefa Muleja v Rušah po običajnem dnevnem redu. Ptujski okraj. p Ptuj. Na Kranjskem izhajajoča „Sloga" poziva vse pristaše, naj se pripravijo za bodoče deželno-zborske volitve. Ali bo ta poziv kaj pomagal, je druga stvar. Od kar je začela „Sloga" tako nesramno pisati o naših poslancih, jim metati polena pod noge radi potrebne in opravičene obštrulccije v deželnem zboru, je izgubil list in njegova stranka, pri našem ljudstvu vsako trohico zaupanja. Saj je „Sloga" tuVIi popolnoma zgrešila svoj cilj. Nemškutarske štajerčijan. ce pusti pri miru, lovorov venec pa si hoče splesti s surovimi napadi na našo stranko, ki vzbuja ljudstvo iz narodnega spanja, ga organizira in vsestransko izobrazuje. „Sloga" pa tudi neprestano seje neslogo. „Sloga" je in ostane glasilo onih advokatov, ki so u-žaljeni, da jih slovensko ljudstvo ni hotelo več posaditi na poslaniške sedeže. p Ptuj. Kakor je razvidno iz inserafca današnje številke, se vrši v sredo, dne 19, t. m. ob 9, uri dopoldne redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju, v posojilniških prostorih mijioritske-ga samostana. Uijudno se vabijo vsi udje in tudi drugi, ki se zanimajo za zadružna vprašanja, da se prav v obilnem številu udeležijo tega občnega zbora. p Sv. Vid pri Ptuju. Leta 1912 je bilo poroče. nili 20 parov. Rojenih je bilo 142. Umrlo jih je 114. Dne 28, januarja je umrl po dolgi in mučni bolezni fant Alojz Macun, kmečki sin iz Lancove vasi, star komaj 26 let. Pogreb je bil dne 30. jaiiuarja. Rajni je bil tih in miren fant, zato so ga vaščani spoštovali. p Središče. Nevarno je zbolel vlč. g. profe or in župnik v pokoju, bisernik Matija Sinko. Priporoča se vsem svojim učencem, duhovnim tovarišem, prijateljem in znancem, da se ga spominjajo v molitvi. p Sv. liriž tik Slaitipe'. Prihodnjo nedeljo, dne, 16. februarja, ima popoldne ob 3, uri v čitaljiici Kat. politično društvo za rogaški okraj redni občni zbor. Med drugim bo govoril tudi 1 g. poslanec. Ker je to zborovanje v teh resnih Časih silno važno, zato so vsi krščanski volilci celega okraja povabljeni. p Domova čebelar ka p-d, užn ca v Dou-ov; bo imela 23. febr. popoldne ob 3. uri v gost lni g. Ai.tona Zagi ršek svoj redni občni zbor. p Svetinje. Vojaško veterausko podporno društvo ima v nedeljo dne 16. svečana pop ob 3. uri pri g. Matjažu Pihlar v Zerovincih svoj redni občni zbor. Stran 4 si. ovwNSKi nnppmn«!? IS. februarja 1913. p Ivanjkovci. Tukajšnje kmet podru niče rvdni i bčni se vši v nedeljo. ¿3. t m. pop. ob pol 3 ori v gostimi gospe Kralj. p Sr»dii-e. Zadružna zveza n Slcv kršč. socialna zveza v Mariboru p irniita v sobi to, duo 15 februarja in v cedel o, dne 16 f br. t 1. i>< uren tečaj na Grab h v hiši preO g. D g*a V«p red: Krštan-ski socializem in njega nasp. otniki, kmečko vprašan.e, iadružni« o o povz igi tivinireje i>< o lile ih in svinjakih. Predavanja se začnejo v soboto ob 9 uri piedpoldan in se vrse predpoldan in popoldan; o.iol dan je odmor. V nedeij je po ram maši preda a ji- za gospod-rje, po i-ozni maš preti«vanje z* mbdino, po več»rnicah pa splošno predavanje M >je n mlad-niči žene iu di-klet*, udeležite se v obilnem številu tega poučuega teč j». p $ cdisfie Na g st>ji Sla* ko S l»rja, trgi,v a v Središtu z Alojz jo K larii-, se ji- nab alo za Orla K M iO. N« ¡d»-! p Sv. Lnvrenc v Sl«v. gor. slov. kat zobraževalno druš'vo ima v nedeljo, 2 . februarja v stari Soli redni letni i bčui zbor N& dncv nem redu: govor veleč g dr Huh jeca, društ tna poročila in dekla-macije. L} u i ** m r s k i okraj. 1 Ljutomer. Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru si je na letošnjem občnem zboru sestavilo sledeči odbor: Jož. Velnar, predsednik; Fric Dijak, podpredsednik; Fr. Zacherl, pevovodja in arhivar; Jan. ko Horvat, tajnik; Fil. Cimerman, blagajničaika. Odbornika Al. Dunaj in Al. Z/adravec; namestnika Lizika Bratuša in Fr. DolamiČ. Društvo šteje nad 30 pevskili moči. Pripravljamo se za veselico, ki jo priredi društvo pa velikonočni ponedeljek v prostorih g. Fr, Seršeiia v Ljutomeru. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Tukaj pri nas je vlČ. g. kaplan in predsednik Bralnega društva usta. novil tamburaški zbor. TamburaSi, samt mladeniči, se že pridno vadijo. Tamburice so si veČipoma sami nabavili. Da se nakupi 'tudi brdo, bo priredilo Bralno društvo na- Velikonočni poneneljek veselico z veliko gledal ško predstavo, na katero že sedaj opozarjamo domačine in sosede. 1 Sv. Križ pri Ljutomeru. Dne 2» februarja je umrl v Radgoni v bolnišnici po 131etni mučni bolezni obče znani in spoštovani kmet Alojz Rantaša v 73. letu svoje starosti. Rajni je bil kremenit značaj, stara korenina, odločen pristaš S. K. Z., dolgoleten naročnik „.Slovenskega Gospodarja" in nad 80 let ud Mohorjeve družbe. Daleč na okoli je bil tudi znan zaradi svoje umne Čebelore.je. Pogreb se je vršil dne 4. t. m. v Radgoni in ga je vodil rajnega sin č. g. p. Lju-devik RantaŠa, minorit v Ptuju, Rajnega priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin. Naj mirno počiva v tuji zemlji! 1 Križevci. Dne 3. februarja sta bila poročena pri Sv, Križu na Murskem polju Jožef Kosi, velepos-iz Žarovinec, z Jožefo Topolnik iz Lukavec. Mladima poročencema želimo obilo sreče! 1 Veržej. C. kr. namestništvo v Gradcu je z odlokom dne 19. januarja 1913 potrdilo tukajšnji sale-zijanski zavod. 1 Mala Nedelja. Naša kmetijska podružnica je imela dne 19. prosinca občni zbor, na katerem je govoril tudi tajnik kmetijske družbe, g,. Holz.' Tz poročila odboOa o delovanju podružnioe posnamemo, da je imela 45 rednih članov. Priredila je 8 gospodarskih zborovanj; odbor je imel 3 seje. Naročilo se je gali-ce, raznega semenja itd. za 840 K, Podružnica ima danes 9 trsnih in 5 drevesnih Škropilnic, 2 travniški brani, 1 žveplalnik, 4 trokarje in 4 goltne cevi na razpolago. Za tekoče leto so izsiopili 4 člani, na novo pa jih je pristopilo 14, sedaj ima 55 članov, 1 Gor. Radgona. Pretekli ponedeljek se je poročil tukaj Franc Mulec, zelo delaven ud in večletni odbornik gor nje radgonske Mladeniške zveze, z vrlo mladenko Nežiko Zemljič. Iskreno Čestitamo! V sredo, dne 22. p. m., pa sta obhajala Franc in Marija Welcl srebrno poroko. Ganljivo je bilo videti, ko ju je spremljalo v cerkev 7 zdravih, in veselih otrok. Pri slovesni sv, maši sta prejela z otroci in bližnjimi sorodniki sv. obhajilo. V obilnem številu zbrane župlja-ne je slovesnost tako ganila, da je bilo marsikateremu žal, da si tudi sam ni privoščil takega veselja. — Se biserno poroko! 1 Gornja Radgona. Na pepelnico so tukaj Ji.u-zarji peljali v vojašnico v Radgono 1 voz steljne slame. En huzar, ki je sedel zgoraj na slami, je po neprevidnosti padel z voza in si je stri tilnik ter je bil na mestu mrtev. 1 Sv. Jurij ob Sčajvnici, Jamnički kokot, picek, jarika, čuk in sova se v zadnjem „Štajercu" zaletavajo v našega č. g. kaplana Rateja ter ga hočejo o-kljuvati. Vemo, zakaj se Čudni družbi teh „tičev" gre. Njih življenje je navskriž z vero in zato Črtijo njene resnice in tistega, ki jih oznanjuje. C. g. kaplan Ra-tej pa zaradi teh nesramnih obrek^valcev ne bo izgubil ugleda med poštenimi in značajnimi farani, tudi ne bo nehal opominjati takih kozlov in lisic k pokori in poboljšanju. Prihodnjič pa bomo ta pernata i-mena prekrstili in spravili na dan. 1 Iz Orehovec. Kakor se je že čitilo, se je znani največji posilinemec gornjeradgonskega okraja, 70-letni starec Fr. Bračko, dal sodnijsko ločiti od svoje žene, ter pognal staro revo od hiše z bornimi 1000 kro licami. V njegovi sosednji občini ga hoče sedaj eden od njegovih backov v tem posnemati. Ko bi začel Bračko po štirih hoditi, potem bi gotovo tudi nje. go\l backi tako delali. Zalostpo! 1 Branoslavci. V 5. številki/ .„Slovenskega Gospodarja" pravi neki dopisnik, da je novoizvoljeni občinski odbor liberalen. Resnici na ljubo povemo, da dop s ne odgovarja resnici. Ce dopisnik misli, da smo naročniki „Slotveriskega Gospodarja" liberalci, potem se bridko moti, 1 Ncgova. Prijatelj našega lista nam poroča, da se Žižek ni posebno brigal za volitev in tudi ni za Bračka agitiral. Tudi baje ni v komisiji izpremi-njal barve. 1 Negova. Dne 6. t. m. se je vršila volitev obč. predstojnika. Izvoljen je g, Alojz Kožar, mož kršian-sko-narodne stranke. Bračko adijo! 1 S- Jurij <. b Š ;avn'o . Gas ln>> dru tvo ima doe 16 t. m. ob 8. uri zjutraj s oj obč i zb r v hisi načelnika 1 Okoslavcl. Gasilno društvo čni zbor bralnega društva se b ' vršil v ni deljo, dne 16. f hruaija po e^ernicsh v V razredu. Na dnevnem r< du je pori čilo tajnika blagajnika in knjižničarja Za tem sledi vpisovanje udov za leto 1913 iu volitev odbora. 1 Gurn|> Raignna G. Frani- W lol je po.odom svoje srebrne poroke dar val za „slov. stražo" 10 K &lovenjgraski okraj, s Šoštanj. V nedeljo, dne 2. svečana, ie zborovala Jugoslovanska strokovna zveza na dveh krajih. Zjutraj ob 9. uri se je vršil prvi shod v Šoštanju, — Drugi shod se je vršil ob 5412, uri dopoldne v Skalah v društveni hiši, Na obeh' shodih je govoril državni poslanec Jos. GostinČar iz Ljubljane iji dobro znani organizator Vek. Zaje, Na obeh shodih je pristopilo fnnogo novih članov. s ¡Šmartno ob Paki. Stavbeni vodja Kari Korošec je naredil od 19. januarja do 4, februarja pri c. kr, deželni vladi v Ljubljani zidarsko-mojsterski izpit ter je bil imenovan oblastveno preizkušenim mojstrom. Čestitamo! s Sina tno pri Velenju. (Zahv*lt). Dolžnost h slažnos«i nam veleva, da se javno z»b>alimo dtema dobirtcikom». naS>ga Dušrvenega doma. Prvi ,ie naš nad vse -p što^ani g spod poslanec dr Ve stonek, ki je d*roval v pretečenem ie'u ov^km ju. 20 kron. Drogi bl*gi g. je Ivan Krajnc. h šni posestn k v ki nam je spregleda* enoletne obiesti od danega posojila 500 kr. n, ter ti di izbr s d tič' egi a Iga prevzel na svoje strc&ke. Bog nakloni našeaiu D ma več t&kih dobrot nikovt s Šmartno pri Velenju. Kat. bIov. izobraževalno društvo im* v nedeljo dne 1« februar a ob 3 uri popo dne svoj rrdei občni zb r v društvenih pr štorih z m»vadn m sporedom Gov< rit pride, ako mu bode po»l*nski pjsel dovolil naš poslanec dr. Vtrsto šek. U itležite se mnogo številno 1 Konjiški okraj. k Konjice. Namen Bralnega društva je ta: Širiti med ljudstvom smisel za branje dobrih knjig in časnikov ter smisel za umevanje narodnih dolžnosti, obenem pa tudi pripraviti svojim prijateljem tupatam poštene zabave. In tako je priredilo društvo dne 26. januarja svojo predpustno prireditev s prav povolj-nim uspehom. Mislimo, da so bili vsi navzoči zadovoljni. Igra: „Vestalka, žrtev Neronova", se je izbor-no obnesla. Konjiška dekleta pač znajo, so rekli Zre-čani in mi drugi. Tudi mešan zbor, ki poje v cerkvi in nad katerim ima veselje cela župnija zaradi ubranega petja, je zapel pesmi: „Domovini", in „Studenč-ku" z vso spretnostjo iZvežba.nih pevcev. Bralno društvo se zahvaljuje vsem sotrud.nikom in sotrudnicam ter udeležencem. — Po'Veliki noči pa napiorava slovesno obhajati svojo lOletnido, k Konjice. Poizvedeli smo, da je imela Kmečka hranilnica letos v mesecu januarju denarnega prometa blizu 76,000 K, Lepo in hvale vredno! Svoji k svojim! i k Konjice. Nagla smrt. V petek', dne 31» januarja zvečer je nagloma, zaddt od mrtvouda, umrl c. kr. sodnijski oficijal v pok"., g. Filip Hvaleč, in v soboto zjutraj je zopet nagloma umrla Marija Dimnik, Pri obeh pogrebih je mil, g. arhidijakton govoril prisrčno lepe besede v tolažbo ostalim. N. v m. p.! k Konjiška okolica. Slavnemu župnijskemu ui-radu v .,.,.. so poslali iz Celja knjižico: „Slovenci v deželnem gospodarstvu vojvodine Štajerske", to je znani govor dr, Kukovca v Zupelevicui. Pa menda vendar v Celju ne mislijo resno na kakšen „odbor la-vantinskih župniktov"?! No, pa pri liberalcih' je vse mogoče! Celjski okraj, c Celje. Ločitev v okolici Celje, Občinski odbor okolice Celje ne ugaja našim liberalcem, posebno so jim na poti kmečki odborniki, ki imajo semtertja svoje mnenje in se ne dajo slepo voditi od „kmeta" dr. Božiča. Zato je „Slovenski Narod" prejšnji teden gr_ do napadel kmečke odbornike, kakor da bi bili sami backi brez svoje volje. „Slov. Narod" napada kmečke odbornike, Češ, da premalo poslušajo na glas dr. Božiča v občinskem odboru; v istem Času pa liberalci v občinskem odboru vsak čas potegnejo z Nemci, zlasti kadar se gre zoper koristi kmečkega dela okolice. Tukaj pri zadnji seji dne 9, t. m. sta dr. Božič in nadučitelj Graji hitro potegnila z dr. Ambrožičem, ko je' ta brez povoda začel dvomiti nad tem, ali ima od župana k seji pravilno povabljeni odbornik dr. Ben-koviČ Še pravico sedeti v občinskem odboru, češ, da ne plačuje obrtnega davka. Dr. Benkovič ie to drznost odločno zavrnil in rekel, da kot zastopnik volil-cev nima pravice, na ljubo dr. AmbrožiČu izstopiti iz odbora, ker plačuje še več davka nego on. Dr.. Božič in njegovo politično orodje, Župan' Faza,rine, pa sta na besede dr. Ambrožiča slepo izrekla, da utegne biti seja nepravilno sklicana; ker so nemški odborniki med tem odšli, je postala seja nesklepčna in se je odložila rešitev vprašanja glede stavbišča okoliške šole, kar je dr. Ambrožič hotel doseči. — Tedaj nemško-slovenska liberalna zveza v polnem cvetju tudi v občinskem odboru. Med kmečkimi odborniki je vladalo hudo razburjenje proti zahrbtnemu in ne narodnemu početju slovenskih liberalcev. Ta dogodek učit.no ka- že, da bo tudi v celjski okolici treba misliti na strogo ločitev duhov; kmetje itak nezadovoljno gledajo, kako v Občinskem odboru prevladuje v vsakem vprašanju protikmečko stališče in kako se povsod ozira na koristi Gaberja. Kakor se nam poroča, je poslanec dr. Benkovič odložil svoje mesto v občinskem odboru, ker župan ni preprečil in zavrnil nemško-protestantovskih izgredov zoper njega; tudi dr. Benkovič je pri volit- vi župana oddal Fazarinou svoj glas, in g. Fazarinc kot skupno od Slovencev izvoljen župan bi imel dolžnost, da se izkaže vrednega tega zaupanja. Namesto dr, Benkoviča stopi v odbor g. uČ telj Mihael Levstik. c Št. Jurij ob juž. žel. Liberalci Blažu Urleb za rešitev: Odkar smo, mi tvoji zvesti ostali, oni strašni večer 30. prosinca, ko smo izvedeli za naš poraz-se bili razpršili,/ se nismo mogli zopet zbrati do tega slovesnega trenotk.a, ko je napočil predvečer tvojega reševanja. Imeli smo najlepši načrt in najboljši na^ men, da bi naše zmagoslavje združili s tvojim imen-danom ter je raztegnili do pustnega večera; a mi vsi smo izgubili glave radi tolike nezavednosti nehvaležnih SentjurČanov, ki so znova pokopali za dobra 3 leta tvoj najzmožnejši gospodarski talent. Kmečki stan v St. Jurju je propadel; zadnji pristen kmet na županskem stolcu bil si ti; to ljudstvo pa, ki sedaj vlada v občini, je skrajno nazadnjaško; današnji rod te ne ume. Se za svet te ne bodo prišli vpraši.t, prej g. župnika; moral bodeš zopet vsiljevati svoje misli, če bodeš hotel, da bo svet izvedel za-nje, A mi smo ti zvesti Oprode, kar nas je tukaj. Bil si v komisijonu i.n niti >ne veš za naš trud in naš znoj, ko smo tvoje ime po porazu III. in II. razreda postavljali za geslo I. razreda; a pogazili so je „klerikalci". Slejkoprej ostaneš ti naše geslo in naš program1; kakor ti, nočemo tudi mi nič drugega, kakor svojo občno korist in blagor. Ker pa je tisti večer ostal suh, brez pijače, hočemo, ustrezajoč splošni potrebi, zamujeno danes popraviti. Odgovor: Slobodno stori to vsak na svoj račun, tudi jaz si ga bom privoščil; diši mi zopet prvič; povem vam pa, da tako nestrpno še nikdar nisem čakal pepelnice kakor leta 1913. c Dramlje. V poročilu ^Narodnega Lista" nam liberalci naznanjajo iz svojega shoda pri Solincul, da nečejo imeti nobenega miru i.n edinosti z večino naše fare, ki je pri Kmečki zvezi. Shodu je predsedoval tisti Jarnovič, ki se cedi ljubezni za mir brez strankarstva,, ,a sam pa je glava strankarskega stio-da. Pod njegovim vodstvom ni prišel noben domačin do besede za mir in edinost z vsemi stanovi v fari, ampak 2 tuja advokata in 1 tuji učitelj pa Jarnovič so trgali ljudi od slovenske,krščanske Kmečke zveze in' ]ih vabili v liberalno politično društvo liberalne Narodne stranke. Dr, Kukovčev koncipijent dr. Zdol-šek je po knjižici svojega gospodarja uničeval naše poslance. V zaslepljenje ljudi namenoma tajijo liberalci srčni boj naših poslancev v državnem zboru za podpore Slovencem in slovensko vseučilišče, za pravice Hrvatov i>n bosanskega kmeta itd., v deželnem zboru pa za pravično razdeljevanje raznovrstnih podpor in za naše narodne pravice. V največjo škodo davkoplačevalcev in v propast paše narodnosti se hočejo liberalci z Nemci za zopetno deželno zborovanje zedi-jiiti poprej, kakor nam obljubijo Nemci, da dobimo, kar nam gre. Za zdaj hočejo liberalci pa račun davkoplačevalcev učiteljem zvišati plače, za prihodnjost pa več liberalnih poslancev v Gradec in na Dunaj spraviti, Kateri skrben in pameten človek bo še hodil za JarnoviČem in drugimi liberalci v tolike pesre-Če? c Dramlje. Iz liberalnega shoda pri Solineu na^ znanja ¿Narodni List", da je Jarnovič govoril o krivicah, ki se gode kmetom posebno glede davkov ter o potrebi .kmečke edinosti. Pst, Jarnovič! Po veČini so naši kmetje že edini, da ne sme nad njimi več vladati mož, ki jim je prizadjal zopet v novem volilnem i-meniku neštevilne neistinitosti glede davkov. Nič ni res, da je sklical župnik protishod, pa ni imel sreče. Sklicala je Mladeniška zveza svoj shod, ki ga je 14 dni poprej javno določila in postavni čas naznanila na glavarstvo; o liberalnem shodu smo pa še-le tisto nedeljo v jutro izvedeli. c Dramlje. Razpisano je tukajšnje nadučiteljsko mesto, 2. krajevni razred. Sola 4razred!na. Prošnje do 17, februarja 1913. Gg. učitelje, ki bodo prosili za to mesto, pozivamo, naj si ogledajo prijazen kraj, ki se bo gotovo vsakemu dopadeL Pričakujemo moža trdnega katoliškega prepričanja, da mu bomo lahko z veseljem izročili našo deco v pouk, da nam jo izobrazi v poštene občane. c Zg. Ponikva. Veselica, katero je priredilo naše Bralno in pevsko društvo dne 2, februarja, se je nepričakovano dobro obnesla* Po pozdravu predsednika F. SredenŠeka je zapel naš dobro izvežbani pevski zbor mični pesmici „Pozdravljam te, Savinjski dol" ter ,Rožmarin". Čast pevovodju F. PeČniku. Nato se je vršil šaljivi srečolov, ki je povzročil dokaj smeha in zabave. Z dobitki je bil pa tudi marsikateri lahko zadovoljen. Hvala lepa vsem darovalcem dobitkov! Naposled se je razvila prosta zabava, Odbor društva misli s čistim dobičkom nabaviti si nov oder. S to prireditvijo je pokazal odbor, da hoče zopet krepke» delovati po poti krščanske izobrazbe, kakor je deloval dosedaj. — Naš č. g. župnik bodo stopili v zasluženi pokoj in je župnija že razpisana. Naše ljudstvo je po veliki veČini v taboru Slovenske kmečke zveze. Slabi Časopisi, kakor ptujski „,Stajerc", ,.:Sloga,", „Slovenski Narod", nimajo pri nas že dolgo let niti enega naročnika. Le „Narodni List" še prihaja k nam v nekoliko iztisih, ali kakor število njegovih naročnikov pojema, tako narašča število naročnikov „Slovenskega Gospodarja". Iskrena hvala našemu dosedanjemu 6. g. Župniku zlatomašniku za ves trud, ki so ga žrtvovali Ponikovljanoin, našemu bodočemu č. g. župniku pa že sedaj kličemo: „Zivio!" c Braslovče. Dekleta in žene sft uljudno vabijo na poučni tečaj, ki ga priredi braslovško o-krožje Zveze slovenskih deklet v BraslovČah v sredo, dne 19, februarja. Začetek ob 9, uri. Predavata d r. H o h n j e c in živinorejski inštruktor Krištof, — Pridite prav mnogoštevilno! c Gomilsko. Braslovško dekanijsko okrožje deklet je imelo dne 9. februarja tukaj svoj prvi občni zbor, kljub slabemu potu je vendar prihitelo veliko deklet iz vseh župnij, znamenje, da dekliška organizacija v naši braslovški dekaniji vrlo napreduje. Prostorna dvorana je bila skoraj polna sam,h vrlih deklet. Na občni zbor je priliitel tudi g. prof. dr. H o h-n j e c , kateri je govoril tudi pri ustanovitvi tega o-krožja., V skoraj poldrugo uro trajajočem govoru je navduševal dekleta, kako naj skrbijo za sebe, za svoje domaČe in svojo domovino. Vihamo ploskanje je ' sledilo v znak zalivale neutrudljivemu organizatorju. Govorile so še mladenke Ferme Franca iz Vranskega, mladenka iz Palce in pa Trezika Sketa, ki je bila z navdušenjem zopet izvoljena za predsednico. Dekleta so se razšla z novim navdušenjem za svojo organizacijo. c Dobrna. „O du mein lieber Auguštin", ali si s pametjo že tudi pri koncu? tako se zdi vsaj vsakemu, ki posluša tvoje otročje brbljanje. Ti praviš v svoji nemški nadutosti, tla Slovenci za cesarja nimajo 5 vin. vrednosti! Seveda, Če' bi se Slovenci po tebi cenili, bi še enega vinarja ne bili vredni. Sicer smo pa Slovenci popolnoma mirni, kadar odpre tak Človek svoja usta, ker njegovo govorjenje Slovencem ne more vzeti veljave in vrednosti, ki jo imajo pred Bogom in pred svetom. Koliko si neki ti koristil svojemu cesarju? Morda s tem, da mlade ljudi zapeljuješ in v nesrečo spravljaš? Takih žalostnih slučajev je dovolj. Ali s tem, da ljudi, ki jih imenuješ svoje pristaše, u. čiš zapravljanja in slabega, brezverskega življenja? Slovenski kruh1 si že jedel z veliko slastjo, navezan si na milost in zaslepljenost drugih, zato pa le lepo miruj vsaj te zadnje trenotke, ki šo ti Še odločeni med nami. Saj se še, mislim, spominjaš neprijetnega položaja, ko je posegla sodna oblast v tvoje plodonosno delovanje in zračila tvoje prostore. Bodi lepo miren, da se ti še kaj hujšega ne zgodi! c Vransko. Kakor razkači purana rdeč robec, taio razkačijo liberalce dve reči. Ne smejo 'namreč slišati o volitvah in o „Narodnem Listu". Gorje tistemu, ki bi si upal o tem kaj ziniti. Beseda volitve jih spominja namreč na grozne batine, ki so jih dobili pri zadnjih državnozborskih volitvah. Beseda „Narodni List" pa jih spominja na svojega ljubljenca, ki se je preselil v Ljubljano umirat.. In Čujte, na Vranskem se je zgodilo nekaj nezaslišnega. Na Vranskem je bil misjon in misjonarji so se drznili o teh dveh rečeh govoriti, ne da bi prej prosili liberalce za dovoljenje. Zato je pa ogenj v strehi; neko duševno revče obklada misjonarje in pa naše pošteno krščanskio ljudstvo s priimki, vrednimi liberalne ol.ke. Ker se bližajo v trgu občinske volitve, se je dotičnemu začelo sanjati, da je bil misijon zavoljo teh. Toda vedite liberalci, da naše dobro ljudstvo že dovolj pozna svoje prijatelje in kakor je že povsod pometlo z liberalci, bo storilo to tudi na Vranskem, če ne letos, pa gotovo v do-glednem času. Liberalni dopisnik naj bi rajši poročal o ljubezni liberalcev do kmetov, ali kakor jih1 op zmerja, „hribovcev", ali pa o liberalni ljubezni do bližnjega. Sicer o tem prihodnjič. c Vrbje pri Žalcu. Dne 27. prosinca je umrla obče spoštovana Ana Seme. Bila je vseskiozi vzgled-nega življenja. Kako je bila rajna priljubljeina, je pričal lepi pogreb. Spoštovani rodbini naše sožalje! Pri pogrebnem obedu za pokojno Ano Seme se je nabralo v prid Slovenski Straži 4 K SO vin-, kar se je odposlalo odboru Slov. Straže v Ljubljano. c Šmihel nad Mozirjem. PoroČepa sta bila dne 27, januarja vrli janež Oblak, posestnik na Lepi njivi v mozirgki župniji in večletni pevec ter sotrudnik pri Izobraževalnem društvu v Mozirju, z ugledno družbenlco Marijine družbe in prav piridno deklico Apolonijo Acman, kmečko hčerko v Šmihelu. Bilo srečno! Rečica pri Sv. jederti. D\ne 23. januarja je u-mrla gospodinja Neža Olavnik, p, d. Podomevšek. Z njo so izgubili reveži in cerkve veliko dobrotnico, otroci skrbno mater, sosedje vrlo- prijateljico. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi znancev od blizu in daleč; vodil ga je in govoril v slovo veleč. g. Ant. Ve-ternik, duli, svetnik iz. Dola, ob asistenci g. Sagaja in domačega župnika. Dekliška Marijina družba z zastavo je izkazala svoji kumici zadnjo čast, pevči so za-peli: „Nad zvezdami", ko so položili v grob rodoljubno ženo poleg prvega njenega moža, na kojem spomeniku se bere napis: Mati Slovenka me je rodila, — zemlja slovenska me zagrnila; — truplo Slovenca naj v miru počiva, — duša njegova naj sveti raj vživai — Bodi jej ohranjen trajen spomin! c Laško. Brzovlak Trst—Dunaj je dne 30. jan. povozil železniškega delavca Martina Suhovožana. V trcnotku, ko je šel pri nekem ovinku črez tir, ga je brzovlak zgrabil in raztrgal na kose. c Loka pri Zidanem mostu. V volilnem boju smo. Dasi dosedaj še nobena stranka ni naznanila svojih kandidatov, me nekateri liberalni koritarji napadajo in begajo ljudi, Češ: Ako bo Kajcian izvoljen, potem bomo delali novo cerkev. Kimavci! Mar li ne ve>;te, da je po zadnjem sklepu konkurenčnega odbora stavba nove cerkve pokopana za najbrž tako dolgo, da bo cerkvena družba sama imela dovolj de- narja in sezidala cerkev na svojo roko. Ne vem sicer še za gotovo, bom li kandidiral v občinski odbor ali ne, to pa vem, da sem dosedaj vselej in povsod pobijal liberalne nesramnosti in jih bom tudi zanaprej. Liberalci pa so lahko uverjeni, da bo to moje delo i-melo uspeh', ker le ena je pot do resnice, in ta je pot krščanskega mišljenja. Liberalne laži pa bodo imele kratke noge. Franc Kacian. c Loka pri Zidanem mostu. Naše liberalce zelo pečejo dopisi v „Slov. Gospodarju". Dobro namreč vedo, da prihaja v našo vas 28 izligov tega lista in da ga naši ljudje z veseljem berejo. Liberalci bi pa, kakor povsod, tudi pri nas, radi v kalnem ribarili. Posebno Čudno pa se nam zdi, da se naš dični gosp. nadučitelj tako huduje nad temi dopisi in zavoljo našega Kacijana, Češ, da je on vsega tega kriv. Gosp. Zorn, Ali mislite sami pred sodnijo izjaviti, da ne pripadate nobeni stranki, potem biVam moral biti naš politični boj popolnoma postranska stvar. Bodimo zna- čajni! c Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah, "Dne 27. jainuarja se je poročil vrl naš pristaš Pintar Franc iz Sevo s pridno kmečko deklino Marijo Knez na Se-lu pri Sv. Miklavžu nad Laškim. Na gostiji se je nabralo 5 K za Slovensko Stražo, Obilo sreče! e Meatinje Kmetijska pi ur žmc* Me-itiije — S« Pertr na Med?, selu priredi v pondelje« dae 17. februarja ob 1. uri v gosti ni gosp. A. Smeha poučno zborovanje, pri kat*-rem govori živinor-jski iušt uktor Krišti f iz Loubljar.e zelo zanimivo o živinoreji. Ud:e in živinorejci iz šmarskn in sla^kogorske župnije, tudi gospodinje pridite polni Številno na ta shodi c Sv, Peter na Medv s«lu. G Krištof i* Lubljane govo i v torek 18. t. m. ob 8. uri pri nas v fupmšču o živinoreji. Gosp< darji in gospodirje udeležite 8? tega th',dal c ZibiKa. Pri nas bo poučeval o živinoreji v torek ob 2 uri pop. v stari ioli žirino'eisk> inštruktor Krištof iz Ljubljane. Gospodarji in gospoi in;e, pr dite polnoštevilno 11» ta sbr d! c K pia va* pri Š\ Pavlu pri Preboldu Prnstovolma požarna bramba ;ma v nedelje dne Iti. svečana s»oj letni občni «bor pri Jožefu Torcšek, ob 3 uri popoldne. c Dobrna. Kmetijska podružnica na Dobrni ima v nedeljo 16. t. m. p poldne v šoli svoj redni ob m zbor. Sp red j' že bil naznanjen. Važno bo predavanje g ravnatelja Bell» in potem rrečkanje i» razno kmetijsko orodje. Pri >b iovanju se bo tudi ndnica (3 K) pobirala. c Sv. MarJ ta pri R m. topi. N» veseli svatbi se je nabralo za Blov. Stražo 5 krou. Brežiški okraj. b' Zakot pri Brežicah. Žalosten pusten torek je obhajala letos ugledna kmečka hiša Pečnikova, ki je ta dan spremila k večnemu počitku svojega očeta in gospodarja, Jožefa PeČnika, — Koncem lanskega poletja ga je napadla zavratna bolezen, ki ga je zdaj nenadoma oropala iz naše srede, starega 57 let. Pogrebni sprevod, ki je vkljub silno blatnim potom bil naravnost velikanski, je pričal, kako priljubljen in cenjen je bil blagi pokojnik. In po vsej pravici. Bil je vseskozi vzgleden krščanski mož in družinski oče, ki je Znal s svojo blago ženo vzorno vzgojiti svoje številne otroke. Sam skrben in delaven gospodar pa je bil tudi eden izmed onih redkih mož naše župnije, ki je med prvimi spoznal važnost vse naše krščanske organizacije. Zato žaluje nad njegovo izgubo ne le Slovenska, kmečka zveza, Veteransko društvo, posojilnica v Artičah, kmet. podružnica, ampak zlasti tudi breŠ-ko Izobraževalno društvo, kjer je bil on povsod odbornik, odrasli izmed njegovih otrok pa najmarljivejši sodelavci v „Bogomili", pri Orlu itd. A veliko nam neznanih dobrih del njegovih bo zapisanih v knjigi življenja. Počivaj, blagi mož, zdaj v miru od svojega dela in trpljenja; tvoj vzgled pa naj obudi po naši župniji več tako značajnih, delavnih in požrtvovalnih mož, očetov in gospodarjev, kot si bil ti, in naša pri-hodnjost bo veselejša, nego je sedanjost! b Globoko. Prvi prizor: Učenec: „Turki so bili zopet tepeni, Srbi so jim vzeli 80 topov". — NaduČL telj: „Kdo pa ti je to natvezil?" — Učenec: „Cital sem v „Slovenskem Gospodarju". — Nadučitelj: „Sem si takoj mislil, take budalosti piše le klerikalni „Slov. Gospodar", Turki 80 topov Še vseh skupaj niso imeli." — Drugi prizor: Nadučitelj: „Zadnji Čas je že, da si tudi vi (učenci) naročite dobre časopise (morda „Sta^ jerca", „Slogo", „Učit. Tovariša"), dočim je sramotno, da berejo vaši stariši le „Slov. Gospodarja, ki je najbolj lažnjiv in ničvreden list." — Učenci molčijo. — Tretji prizor: Učenec: „Sedaj se zopet prikaže neka repatica." — G.učitelj: „Kdo jo je videl?" — Učenec: „V „Slov. Gospodarju" smo čitali". — Nadučitelj ves besen: „Ali vam že nisem pravil, da ta ničvredni „Slovenski Gospodar" vedno samo laže". b Pišece. Neizprosna jetika je zahtevala v krat kem času dve nadebudni, mladi žrtvi. Pred nekaj tedni je umrlo vzgledno dekle Marija KostanjŠek, stara še-le 17 let, Pretečeni teden pa je preminul vrl mladenič Jože Podgoršek. Vsemogočni Bog naj poplača njuno vzgledno Življenje in tolaži potrte stariše, brate in sestre! Nevarno je obolela blaga gospodičipa T. Pleteršnik, najmlajša sestra g. profesorja. b Bizeljsbo. Tukajšnje Katoliško slovensko izobraževalno društvo ima dne 23, februarja v nedeljo po večernicah" svoj občni zbor v župnišču. Predaval bo g, nadrevizor Vladimir Pušenjak. b Rajhenburg. Tretji občni zbor našega Izobraževalnega društva se je vršil v nedeljo, dne 26. januarja, ob precejšnji udeležbi zavedne mladine. Iz poročila odbornikov smo posneli, da stoji društvo na trdnih nogah, in je veliko storilo v povzdigo izobrazbe' med našim ljudstvom. Vrlo so se postavila dekleta kbt članice odseka Dekliške zveze; imela so med letom 8 sestankov, pri katerih je nastopilo nad 40 deklet bodisi z govori ali deklaracijami. Uprizorile so tudi sledeče igre: „Prisiljenstan je za ličevan", „Ljudmila", „Večna mladost in večna lepota" ter tako po- kazale, da so požrtvovalne in vstrajne. Fantje so se pridno udeleževali telovadbe v odseku Orel, ki šteje sedaj 30 podpornih in 18 izvrŠujoČih članov. Uprizorili so zanimivo šaloigro: „Čevljar" in s pomočjo nekaterih deklet Dekliške zveze Finžgarjevo igro: „Naša kri" v občno zadovoljnost. Udeležili so se v kroju Slomšekove slavnosti v Št. Juriju. Člani so prečitali 1400 knjig razven časopisov, ki so bili v čitalnici na razpolago. Denarnega prometa je imelo društvo vštev-ši stroške za nabavo krojev 900 K 14 vin. Odbor je ostal prejšnji in sicer: predsednik vlČ. g, Jožef Cer-jak, župnik; podpredsednik g. jožef Radej, posestnik na Zidanci; tajnik g. M. Gaberc, kapitan; njegov namestnik Janez Ašič; blagajnik g. Franc Avsenak; namestnik Mihael Pribožič; knjižničar Jožef Perger. Upati je, da bo stari odbor z isto vstrajnostjo nadaljeval svoje važno delo. — V nedeljo, dne 2. svečana, sta se priredili 2 burki v društvenih prostorih. Fantje so igrali burko: „Boljša kratka sprava ko dolga pravda" ter pokazali v Šaljivi obliki posebno za naše ljudstvo uvaževanja vredno resnico, dja bi se vsem kmetom veliko boljše godilo, če bi bili medsebojjio prizanesljivi, kakor pa Če se tožarijo pri sodnijah za vsako malenkost. Veliko smeha je povzročila igra: „Zakleta soba v gostilni pri Zlati goski", ki so jo u-prizorila dekleta s svojo znano spretnostjo. S tema igrama smo zaključili predpustni čas in ko zapihljajo pomladni vetrovi, bomo imeli priložnost, poročati o nadaljnem našem delovanju. Biežioe. V l.edeljo d .e lb i. m. po večernicah ima dekl zveza „B guiijlU" svoj mini bčm zbor, h kateremu vabi vse članice in druge nlade ke. pa tud ž«, e in niatere Najnovejše vesti o vojski. Turki nimajo sreče. Ce se kje na kakem bojišču lotijo Bolgarov, dobijo take batine, da jih velijo število obleži mrtvih ali ranjenih, drugi pa, komaj odnesejo svojo grešno kožo. Pia tudi s svojimi poročili o izmišljenih zmagah nimajo sreče. Čeprav jim nemški Lsti kaj radi dajo za take laži svoje predale na razpolago, vendar velja tudi za Turke in njihove nemške prijatelje .pregovor: Laž ima kratke noge. — Tako je tudi o bojih na galipolskem polotoku. Turki so po nemških listih raztrobiii v svet, da so Bolgare pri Bulajirju za 6 km vrgli nazaj, zasedli važno postojanko Dogan in potem še dalje potisnili Bolgare nazaj, ki so pustili na bojišču 800 mrtvih in ranjenih, dočim so imeli Turki samo kakih 200 inrličev in ranjencev; drugi dan so potem Turki pri Koru-Cifiiku zajeli Bolgare, ki jih je bilo 8000—10.000, prekoračili reko Ka-vak in zasedli še druge kfraje, tako, • da se turške predstraže že baje nahajajo pri Muratliju (med Corlu in Lile Burgasom), Vsa ta poročila proglaša bolgarsko glavno armadno vodstvo kot povse izmišljena in neresnična, da celo smešna, Na galipolskem polotoku v bitki pri Bulajirju so imeli Turki več ko 15.000 mrtvih in ranjencev; kako smešno je torej tukaj govoriti o kaki turški zmagi! Na bulajirskem bojišču so Bolgari že pokopali 2500 turških mrličev, več kot 3000 pa jih še leži na tleh; ranjencev pa je gotovo več kot 2krat toliko. Kar se tiče izkrcava} ija vojakov, o katerem turška poročila vedo vedno kaj povedati, so poskusili Turki izkrcati svoje vojake pri Podimi ob Črnem morju, pa so bili odbiti. Drugi poskus so napravili pri Šarkeju ob Marmarskem morju, kjer so hoteli spraviti na suho 2 diviziji. Dva dni so se Turki izkroavali, tretji dan pa so jih ob 6. uri zjutraj napadli Bolgari in po večurnem boju ob 3. uri popoldne vrgli nazaj, da so vojaki v največjem neredu zbežali na ladje, katere so med pogumnim in uspešnim obstreljevanjem bolgarske artiljerije komaj dosegli. Nato so se ladje s premaganimi vojaki naglo odpeljale. Take so bile torej turške „zmage" nad Bolgari. Slič-na je bila tudi „zmaga" Effad-paŠe pri Janini, kjer so bili po turških poročilih Grki tako strahovito tepeni, da so baje pustili pred trdpjavo Bizani 1800 mrličev, Iz Aten se pa uradno poroča, da vse to ni res; grško vojno ministrstvo je objavilo poročilo grškega prestolonaslednika, v katerem se poroča o napadu grških predstraž v noči od 9, na 10. februar na turške utrdbe. Razvnel se je 2urni artilerijski boj med Turki in Grki; polkovnik Matiopulos je bil lahko ranjen. Turki so skušali zasesti prelaz Zevroko, pa so bili vrženi nazaj in so pustili med begom veliko streliva in drugega orožja. Iz O d r i n' a je napravila močna turška Četa izpad, pa je bila po ostrem boju vržena nazaj. Obstreljevanje mesta se nadaljuje z vso močjo. Šukri-paša je dal odtrgati tlak na ulicah, da ne bi krogle in granate napravile toliko škode. Na S k a d e r se je začel odločilni naskok; vse predpriprave so že izvršene, Črnogorska in srbska pehota je že pričela z bajonetnim napadom na Tara-boš. Listnica uredništva. L. S. Dnnaj VIL: Plačano do 1. julija 1913. — Ljutomer: Naznanilo o prireditvi smo za zadajo šte«ilko dobili prepozno. — Dobrna: Smo morali odložiti. — Gosp. J. Zacherl, Ljutomer: Potrjujemo, da Vi niste piten in pošiljatelj dopisa na ljut m-rske „naprednjake" v Slov. Gosp. ud 30. januarja. — Cirkovce: Brez podpisa v koš! — Sromlje: Pri inieratih imamo tako ureieno, da se morajo isti naprej plača i. To velja za vse jednako. — Ant,n Lekše, Mizirje: Potrjujemo da Vi niste pisali in vposlali zadnjega dop sa iz Moziria, ki smo ga cmenili v listnici v 5. številki Slov. Gosp — Bučna: S tem, da jih v listu napademo, dotične ne odvrnemo od g' stilne in plesišča; naj bi stariši izvršeiali s oje dolžnosti kot odgojitelji. — Zreče, Škale, Letuš, Smarjeta pri R. t, Vurberg, Leekovec, D brna, Makole, Sv. Jurij >b Scavnici, Sv. Lovrenc; v Slov. gor, Sv Benedikt, Sv. Ana v Slov. gor.: Prihodnjič. Sv. Troiica v Halozah, Črmlcnšak, Sv. Lenart pri Vel. nedelj, Sadolina, Negova: Prepozno za to št vilko. — Dopisnikom: Radi poročil o voj-iki sam je toliko dopisov preostalo, da bi labko napolnili še eno številko Pri najboljši «olji ne meremo spraviti ixega v list. Kar ne bo zaitarelo pride prihodnjič. Pišite kratko, a jedrnato. Uredništvo smo skletili že v sredo dopoldne. LISTEK. Soterija. (Po nemškem izvirniku. — Poveat iz časov preganjanj» kristjanov). 0>al)«.j „Pri Herkulu!" zakliče Maksimin s surovim nasmehom, „ti se pa strašno trudiš, da bi državna blagajna ne izpukala zlatih peres te neumne goske. Seveda, junaška smrt njenih bratov in tvoja prošnja ji dajo pravico do cesarske milosti. Hočem ji zato dati mesec dni v premislek. Ce je tvoj sin ravno tako srečen snubač kot hraber vojščak, potem je to vieč kot zadosti, da premaga to malo težkoco. Na dano znamenje vstopi služeči ključar in Maksimin mu zapove, da spremi slenatorja Avrelija Srtmoronija do jetnišnice in takoj izpusti Soterijo. s>empronij poljubi poln hvaležnosti vladarju roko in hiti s komornikom iz palače. Kako srečen je bil, da je dosegel vsaj to preložitev! Ko prideta do ječe, jima da jetničar pretresujo-Či odgovor: Cesarjeva zapoved prihaja prepozno; Soterijo so odvedli že pred pol ure na morišče. Senator misli, da mu pod nogami zmanjkuje zemlje. Puleč si lase strmi obupno pred-se. „Prepozno?" je vzdihnil, „prepozno? — In kje jo bodo . . .?" „jaz sem slišal, da pri tretjem miljskem kame-nu Apijske ceste za nagrobnimi spomeniki Kornelijev", odgovori jetničar.. „Kdor bi imel dobrega dirjal-ca", pripomni, „prišel bi še ob pravem Času, ker je predpriprave vendar treba precej Časa." Sempronij zadnjih besed ni bil več slišal, ampak je odtekel, ne da bi se poslovil od cesarskega ko-mornika. V bližini cirka maksima je oddajal podjetnik vozove v najem. Sempronij je obljubil dvojno plačilo, če pride še o pravem Času do svojega cilja, in šlo je kot blisk mimo Ivarakalovih toplih studencev na Apij-sko cesto. Voznik je priganjal z besedo in bičem konje k najvišji naglici, pa Semproniju so tekli še prepočasi. Po Četrturni vožnji se je vzdignil pot navkreber, tako, da se je mogla od daleč naprej videti cesta. Sempronij je zagledal v daljavi gručo ljudi, ko-čijaž poleg njega pa s svojim bistrejšim očesom po o-rožju in opravi spoznal vojake; to je bila brez dvoma množica, ki je imela izvršiti umor. Senatorju so polzele solze veselja po obrazu; torej je prišel še o pravem času! Soterija je rešena. Toda kmalu pripomni kočijaž, da gruča najbrž ne gre naprej, ampak nasprotno, da se pomika sem proti mestu. Sempronija izpreleti groza, ali se je tako strašno varal v svojem upanju in veselju? Pri brzem teku konjev ni mogel dolgo ostati v negotovosti: da, bilo je tako — množica se je bližala, rešitev je prišla prepozno. Z mrzlim ravnodušjem so poročali rablji in vojaki, da se je obglavljen je kristjanke izvršilo pred četrt ure; reže se, pokaže zapiorec morilni meč. Se li naj Sempronij vrne? Najboljše! Kajti pogreb so vendar preskrbeli kristjani, in za njega samega bi b.l pogled na mrtvo truplo strašen; vtisnil bi se mu neizbrisno v njegovo dušo, kar bi ga neskončno mučilo. Toda med tem, ko so se konji počasnih korakov bližali mestu, je bil Sempronij, z glavo naslonjen na roko, v duhu na morišču. Akoravno se je z vsemi močmi upiral, ga je' nevidna moč vlekla k mrtvi deklici. Končno se ni mogel več ustavljati notranjemu glasu in njegovemu klicu; vozniku namigne, naj zopet obrne. V bližini nagrobnega spomenika Kornelijev vidi ob potu sedeti berača in ga vpraša: „Mi li moreš povedati, ali je umorjenadevojkaSoterija že pokopana?" Krispin, ga nekolikov trenotkov gleda, potem pa vpraša: „Gospod, si li morebiti oče mladega tribuna Ambrozija?" „Sem. Pa odkod poznaš mojega sina?" Iz celega svete. Šaljiv slučaj pri ljubljanski policiji. Stara navada je, da se pusti „veliko obetajoče" hudodelce fotografirati in njih slike ohraniti v takozvanem hu-dodelniškem albumu. Nekega popoldne so se na policijski stražnici ravno pripravljali, da pošljejo hudodelca P. fotografirat. Ko pride na stražnico prileten možiček K., že po vnanjosti soditi sluga trgovske hiše, hoteč naznaniti, da je našel na cesti 30 vreč. Poslušajoči stražniški vodja mu veli počakati. Vodja na-to pozvoni in dolg stražnik se prikaže, kateremu naroči: „Vzemite P. in peljite ga fotografirat!" Stražnik gre, opaše sabljo in ko se vrne, stopi k čakajočemu slugi: „Pojdiva!" Sluga si misli: „No, pa pojdiva; gotovo imajo pisarno za najdome stvari kje zunaj." Stražnik ga pelje nato po Stritarjevi ulici čez frančiškanski most, Marijin trg in slugi začne postajati vroče, češ, pisarne za najdene stvari vendar ne more i-meti magistrat tako daleč zunaj. V svoji ponižnosti dvigne oko k možu postave, rekoč: „Gospod, mene je sram! Ljudje me tako gledajo; Kam me pa peljete? Saj vendar nisem nič napravil!" — Prezirljivo ga pogleda oko postave od pog do glave, češ, vsak falot se dela potem nedolžnega, ko ga dohiti roka pravice, in pravi: „Tiho, služba je božja!" in molče sta nadaljevala pot, ker je sluga videl, da je vsak boj s polu-mescem brezupen. Ko prideta v Sodnijsko ulico, pe- „No, Če bi plemenita Soterija srce očetovo ravno tako hotela izpreobrniti kakor je sinovo.. . ." „Ne razumem te, ali veš kje je moj sin?" „Bil je navzoč, ko so deklico usmrtili, in zadnje besede, ki jih je izgovorila, so veljale njemu. Kako ga je tolažila! Ne odpustiti, ampak zahvaliti se mu mora, je rekla, in povrnila mu bode v svojih molitvah ob božjem prestolu. Njemu samemu je dala dragocen spominek — zlati obesek, ki ga je nosila okoli vratu. Kakor so tudi Semproniju dobro dele te poslovilne besede devojkine na njegovega sina, vendar so obnovile in potrdile strašno slutnjo, ki ga je celo noč tako hudo mučila. „In kje je moj sin?" „Čaka, ¿a izkažejo žene zadnjo Čast pokbjnici, ker hoče prisostvovati pogrebu mučenice." „Hi se ga li smel tudi jaz udeležiti?" poizveduje Sempronij. „Ce si kristjan — ali še h'očeŠ postati, Od da-leč pa", pripomni berač, „smeš vsekakor gledati. Slišiš, kako se petje ravno začenja? Zdaj se začenja pomikati množica od morišča. Kreni tam-le na levi pa pešpot in po kakšnih 100 korakih bo šel pogrebni sprevod mimo tebe." Sempronij stopi z voza in gre po zaznamovanem potu proti sodnemu poslopju, prisluškujoč petju, s katerim so spremljali kristjani ranjko k večnemu počitku. Vrtno zidovje,. ki je obkoljevalo na obeh straneh pota prostor okoli tamošpjih nagrobnih spomenikov, je oviralo, da, Sempronij ni mogel videti mrtvaškega sprevoda. „Ce si kristjan — ali Še hočeš postati. . ." je govoril sam s seboj, ponavljajoč besede beračeve. — „Kaj, je li Ambrozij že . : . ?" Senator še ni upal glajsno izpregovoriti svoje misli. Toda Če je njegov sin smel prisostvovati pokopu devojk.e, ni li bil že kristjan, ali vsaj odločen, postati ? „Tako bi bil torej jaz", pravi, ustavljaje se med potom, „seveda proti svo.i volji, Soterijo izročil smrti radi krščanstva, in ona <— mi vrne zato mojega sina kot kristjana, — Kupila si ga je za ceno svojega življenja, in — pri nesmrtnih bogovih — jaz nimam poguma, da ji iztrgam ta plen, — Ne mogel bi tega storiti, naj pride kar hoče.. — O, poznam ga; če se je pokristjanil, je storil to Še-le po nepopisnem notranjem boju. Zato ne ukloni njegove volje niti oblast o_ četova. In šel bo za svoje prepričanje v smrt z ravno tako odločnostjo kakor Soterija." „Kako čudno", nadaljuje Sempronij in korakla počasi dalje. „Kako čudno se vrtijo dogodki zadnjih treh dni! Od prve snubitve do Soterijine smrti, katero bi bil rad preprečil, a sem prišel prepozno, — in do prestopa mojega sina k njeni veri, ki mu ga ne morem zabraniti!" Cim bolj se je bližal senator mrliškemu sprevodu, tem glasneje so zvenele besede in nehote je prisluškoval, da bi je razumel. Prepevalo je — ne žalostno, temveč veselo — nekaj pevcev, menjaje se s celim zborom. „Pretiosa in conspectu Domini mors Sanctorum ejus" — Dragocena je v božjih očeh smrt njegovih svetnikov . . . Convertere anima mea in requiem tu-am, Quia Dominus benefecit tibi — Pojdi moja duša v kraj svojega miru; kajti Gospod ti je dobro skazal... Etsi ambulavero in medio umbrae' mortis, non timebo mala, quoniam tu mecum est. . . — Tudi če grem v sredo smrtnih senc, ne bojim se nič hudega, ker si Ti pri meni," Bila so to mesta iz psalmov, katere je stara cerkev prepevala zlasti pri pogrebih mučencev. Kako mimo zaupanje, kako zmagoslavno gotovoslL pred obličjem smrti, koliko pade, luči in tolažbe onstran groba so osebovale te besede'! Višek, ki ga je doseglo poganstvo v omiljenje smrtnega strahu, je bil genij (duh), ki stoji obupan, s proč obrnjenim obrazom, pred temnimi vrati groba, in na tleh ugašuje bakljo. Ko je stopil Sempronij izmed zidovja na pro- lje ga stražnik v nek svetel prostor, in tu so začeli naenkrat spravljati skupaj različno orodje, stražnik pa mu je velel asesti se na stol ip roke prekrižati na prsih. Smrten' strah je spreletaval ubogega slugo, ko so postavili pred njega aparat z dolgo, naprej štrlečo cevjo. Vendar ljubeznjivi gospod pri aparatu ga je potolažil, češ, da ga bodo fotografirali. Sedaj si sluga zopet ni znal tolmačiti dobrosrčnosti ljubljanske policije, da ga pusti na stara leta zastonj fotografirati, dokler nista prišla s straž.nikom nazaj na magistrat in ga je stražnik peljal k ječarju: „,Tega-le fa-lota dajte nazaj v luknjo!" se je glasilo povelje. Je-čar pa, moder mož, se je branil, češ, da tega hudodelca niti ne pozna. Se-le sedaj se je K, razjasnilo, da so ga zamenjali s hudodelcem 111 dejal je: „Kaj človeka vse ne doleti; toliko sem star, a nikdar še nisem imel opraviti z gosposko, tako sem bil pošten, a sedaj bi bil pa kmalu sedel v ječi kot hudodelec." Zanimiva številka. Iz ,„Zgodbve sv p^sma" je nekdo posnel, da je minulo od ustvarjenja sveta 5913 let, od vesoljnega potopa 4313 let, od Mojzesa 3412 let, od Davida 2968 let, od kralja Savla 3008 let, odRobo-ana 2888 let, od preroka Jopa 2739 let, od Tobija 2635 let, od prerokov jozela in Mihaja 2703 leta, od kralja Ozija 2683 let, od razpada Judovskega kraljestva 2501 leto, od babilonske sužnosti 2449 let, od prestave sv. pisma na grški jezik 2213 let, od smrti Lazarja 2081 let, od Juda Makabejca 2037 let, o d r o j s t v a K r i-s u s o v e g a 1913, od Jezusovega učenja 1883, od sto, je zapazil v neposredni. bližini pred seboj sprevod, ki je bil že tik pred vhodom v katakombe. Pevcem, ki so bili na čelu, je sledila triuna žen z gorečimi bakljami; potem so nosili štirje možje mrliča, za njim pa je korakalo ostalo spremstvo. Predno so stopili pogrebjci dol v cemeterij, so postavili mrliča za par trenotkov na tla. Oblečena v belo, z zlatom obrobljeno obleko, z dvema palmovima vejicama Čez prsi, z vencem temno-rudečih rož okoli čela — taka je bila deviška muče-nica, in Še v smrti ji je pokrival obraz blaženi mir in, čarobna rniloba. Smrtno rano na vratu, ki jo je dobila pri ob-glavljenju, je zakrivala tkanina, ki se je Izgubljala pod tančico. Avrelija Sempronija je pogled na mrtvo deklico globoko ganil in pretresel. S solzami v očeh je pristopil k njej, pokleknil in v tihi bolesti poljubil njene noge. Zdaj se je svojemu očetu približal Ambrozij, ki je bil v spremstvu, položil roko na njegovo ramo in dejal prijetno ginjen: „OČe, odpustila nama je; bila je to njena zadnja beseda. O, ko bi bil videl blaženi mir, ki jo je napolnjeval, ko se ji je bližala smrt. „V nebesih bom za tebe molila", je rekla, „za tebe in tvojega očeta". Potem je pokleknila na belo preprogo; v naslednjem trenotku je odtrgal rožo smrtni angel. . ." „Ne, oče, ne", nadaljuje Ambrozij z naraščajočim navdušenjem; „to ni blodnja in, praznoverje, ki uči tako umirati; ne, to mora biti resnic.a! V življenju, in Še bolj v smrti, je bila Soterija moja zvezda-vodnica, in če je njena beseda in pjen vzgled pokristjanil sina, naj bi njena molitev ob prestolu božjem pripeljala tudi očeta k spoznanju resnice!" Sempronijev solzni pogled se je med temi besedami zapičil v lice mučenice, in Čim dalje jo je mož gledal, tem mogočneje je čutil na sebi učinek čudežne moči. Prva prošnja, s katero je prišla nebeška nevesta k svojemu božjemu Ženinu, je zadobda tistemu, ki je bil povod njene smrti, oni žarek milosti, ki je pregnal vso temo zmote in prinesel svetlo luč resnice v njegovo dušo. Sempro.nij se ni mogel ustavljati m dosti. „Da", zakliče glasno, „da, Soterija, tudi jaz hočem postati kristjan! Gotovo bi ti bila ta beseda največja tolažba pred tvojo smrtjo; o, sprejmi jo sedaj kot poravnavo za mojo krivdo! Po sinu si odkupila tudi očeta za ceno svojega življenja." Kristjani so sledili z veliko pozornostjo celemu dogodku. Pri slovesni izpovedi senatorjevi so nekaterim privrele na dan solze ginjenja, ^Irugi pa so glasno slavili Boga in njegovo mučenico, Avrelij je peljal svojega očeta k dijakonu Severu, rekoč: „Častitljivi služabnik božji, mučenica ti prinaša še drugega učenca. Ali je mogoč bolj očiten, dokaz za božji izvor krščanstva kot najina izpreobr-nitev ?" 0 „Kolikokrat", odgovori Sever, „se na duhovni način ponavlja to, kar pripoveduje stara bajka o iraškem pevcu Orfeju, ki je s svojim Čarobnim petjem krotil divje leve in tigre, tako, da so pohlevni ko jag-njeta, počivali pri njegovih nogah! A)i bi se bili mogli potem ustavljati klicu božjega Orfeja Jezusa Kristusa tisti, ki so bili le izgubljene ovce?" Med tem so nosilci mrliča zopet vzdignili in stopali navzdol po stopnicah, ki so vodile na pokopališče in h grobnici, kamor je bila mučenica začasno položena. Soterija jo je bila dala izsekati iz škale, da bi tako preskrbela kristjanom za časa preganjanja kraj, kjer bi se mogle opravljati svete skrivnosti; ni še bila okrašena z mramorjem in slikami, toda z ozi-rom na stavbeno umetnost je bila ena izmed najlepših vsega pokopališča. Precej velikemu, križno obokanemu prostoru, je sledil drugi ožji in nižji, Čegar napu_ stek pred vhodom je bil v grob vsekan ip imel podobo polkroga. Tukaj sem je dal prokurator pio povelju svoje gospe postaviti sarkofag, ki bi naj sedaj hranil mrtvo truplo svetnice, (Dalje prihodnjič.) Kristusovega vstajenja 1880, od Pavlovega izpreobr-nenja 1876, od prvega Petrovega čudeža 1874, od iz_ preobrnitve nevernika Kornelija 1873, od Petra v ječi 1871, od prvega Pavlovega potovanja 1868, od cerkvenega zbora 1863, od drugega Pavlovega potovanja 1859, od tretjega Pavlovega potovanja 1854, od smrti sv. Petra in Pavla 1848 let. Grozna nesreča se je pripetila v Verbovcu na Kranjskem, Tam so v hiši „pri Lojzetu" imeli na klopi za pečjo dinamit, ki ga je rabil giospodar pri gracL nji ceste proti Mirnem. Mlajši sip Janez se je ves 0-mote.11 od ženitovanjskega vogljarenja vrnil domov ter legel na dinamit. Nastal je grozen pok in pri razpoku je raztrgalo Janeza ter porušilo del hiše. Nastal je tudi ogenj, ki so ga pa kmalu omejili. Darežljivost amerikanskih miljonarjev. Ne mine skoro leto v Ameriki, da kak milijonar ne ustanovi ali zvezdarne, ali vseučilišča, ali muzeja, ali kakega denarnega zavoda. Znani milijonar Mr. John Rockefeller je daroval vseučilišču v Chicagu 40 milijonov kron. Vseučiliščni zavod Gerard College od St. Gerarda je dobil 30 milijonov kron, Pratt Institute od Ch. Pratta 15 milijonov kron; John Hopkips University 13 milijonov kron od J, Hop}kinsa.. Milijonar A. J. Drexel je daroval Institutu 13 milijonov K, L. Stanford 11 milijonov kron, E. Kornell 6 milijonov kron, rodbina Vanderbilt 5 milijonov K. Kaj pa naši milijonarji? Gredo za vinarjem kakor koza za soljo! Loterijske štetilke. Dne 5. februarja 1913. Gradec 28 9 21 43 39 Dne 8. februarja 1913: Line 46 25 63 18 85 Hšerka trgovca na deželi, 14 in pol leta stara, želi stopiti kot učenka v trgo mo mešanega blaga. Kje, pore upravništvo. 167 Na prodaj je hi4a novo-zidana z opeko krita, ¿raven Skedenj in dva svinjaka. Pred hišo le vrt. tudi sadnega dre ja je v izoblju. Travnika je tudi nekaj. N]i e je čez en oral, zraven se proda tudi precej drv, ki leže pred hišo. Kraj je v šolnini legi in je pol ure oddaljei od trga Rajh»nburg. Cena se iz-e pri Fraočiški Urh v Steblovniku, p Rajhenburg. 159 OveT (U/illkom) T» vrsta o»sa stori v vsaki zemlji, se je izkazala kot najbolj raaa in in najplodnejša daje visoko, zelo dobro krmilno slamo in ne poleže. Ker je triba redko seja i, zadostuje tega ovsa 60 kg za 1 oral. Pošilja se 25 kg i.» K 9-, 50 kg K 17 —, 100 kg K 32 — z v^efco vreo. Vrečice z vzorci po 5 kg po pišti fr^liko, če se vpoMje K 8'š Koren, g «tilničar na Remšniku p. Maren-Derg. 176 Zastonj dobe gostilničarji nov in dober G RAMOFON; traven še tudi 15 dvojnih igralnih ploščic in 1000 komadov iglic Natanfneja pojasnila daje Jos Kiitsner, Maribor Koroška cesta 17. 2 Nova hiša v Mariboru se proda, Mozirtstrasse na lepi, solčni lrgi, ima 11 stanovanjskih sob, vsaka soba svojo kuhinjo, s štedilnikom in posebej peč v sobi, v»ak na-jemuik zise en ograjen proator za drva. Najemnina nese na mesec do 800 kron, cena 38.0(0 kron, z lahkimi plačilnimi pogoji. Natan-čneja pojastik daje Anton Vrabl, veleposestnik in trgovec, po&ra Križem pri Ljutomeru. 107 Poseetvo na prod«), 14 oralov, lepa hiša; 10.100 K. Drugo: 11 oralov; 7.000 K, obe v Kamrici. Oglasititi se je pri Matiju Žižek, Kamn.ca št. 16 pri Mariboru, 8 4 mizarske pomočnke sprejme čakoj Jožef Pihler, mizir na Ka-menščaku, p. Ljutomer. Dala p« zimi in po leti I 184 Puška lankaster enocevke od 20 K dvocevke „ 30 „ Haoimirles puške od 70 „ Flobert od 8 „ Revolverji od 5 „ Pištole od 2 „ naprej Kclesa s prima pneumatik in torpedo od 90 K posamez.ii deli koles, čudovito po ceni. Popra vila zelo cena Oddelek o ceniku I., o orožju ali odd. II., o kolesih zastonj in po štnine prosto. F. Dušek, tovarna orožja, k les in šivalnih strojev, Opočno 2047, Ôeèko. 141 Vinogradnikom priporoča zelo lepo cepljero trsje na rip portalis, bnrguodec beli, ril&ik in silvaBec trsn čar in posestnik Fr. Bračko, Sv. Peter pri Mariboru. 145 KrepVega fanta vzvrem iz pošteni hiie, ki je petrazredno šolo dobro dovršil kot učenca v mojo trgovino M lan Hočevar, Celje. 137 Pridnega pomagača. kateri je dobro izurien iz ognjem delati sprejme tahoj M&tej Bregant, ko«ač v Orehovnasi p. Slivnica pri Msri-b ru. 188 Proda se malo posestva v L bojth, župnija Griže pri Celja. Ea oral zemlje, zidana hiša in sadno drevje. Kdor želi kupiti, naj se oglasi v Šent Pavlu pri Prebjldu v tovarnški hiši Dolenja vas 176 Zdravega in krepkega daoka poštenih starišev, ki ie dovršil ljudsko šol i in ima veselje do trgovine, išče za takojšnji \stop trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki J. Boncelj nasl. P. Jašk6, Železniki, Kranisko 136 Prodi se manjše pssestvo, kjer se lahko iv- n K, biki 74-94 kron, lepe pitan.- krave 72—84 K, srednje debele 56-6^ 1C, suhe 40 -50 kron. Izvozilo se je na Gornje Štajersko 110 na Tirolsko 25, na Nižje Avstrijsko 45, na Češko 65, na Moravsko —, v Trst 95 in na Nemšk i — komadov. Tendenca: Na ta sejom se jf prignalo 84 komadov manj kot prejšnji teden. Cene nszadovale. Pr. met slab. Trgovina s Na drobno I Trgovina z špecerijskim blagom Na de&el»! moko in dež. pridelki Ivan Ravnikar Celie, Graika cesta 21. Po prepričanju mora vsak prip iznati, da imam zanesljiva kaljiva semena n. pr jam eao domaČo in nemško deteljo, pesu rumeno in rudeičo, travo, sploh vm sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe. o a (D O > "o p4 d Za Veliko noč s OD pr o n Najnovejše raznovrstno blago o ® za obleke, za moške in ženske w r-t 7 a p CQ O N P pri Jos. Druškovic-u — Gradec. = o M m a = •H N 100 Sov. o < o (O 3 o Franc Pleteršek, zaloga potiiitva Maribor, Koroška cesta št. 10 nasproti Cirilove tiskarne priporoča svojo bogato zalogo poliranega, motno iz trdega lesa nareto pohištvo, za spali ice, jedilnice in knhinje. Di vaDe, vložke, matrae, stole in ogledala. Otroške žele me pos elje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstvo 61 kupuj pri Slovencu. Serravallovo železnato kina-vino Hi(jien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvoe in rekonvalsoeote. Povzroča voljo do jed», utijnje živoe in popravi kri. Iibcren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. & I. Se^raawa!i*M,kr,dYorni dobavitelj 3?C Trieste-Barcola. Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra & K 2 60 in ^ 445 po 1 liter 4 K 4 80. Sîwwa 8. SLOVENSKI ÖOSPODÄR. 13. februarja 1913. Vinorejci pozor! Trsje na predaj : àipon, burgundec beli, lrtki rizling, sil-anec, gut edel, ranf.l, kraljevina, vrbovec in droge domače »rite Ceplj*»o na Rjp. Portalis. Tudi se dobijo korenjaki ed Kip. Portalis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p Studenice pri Poljčanah. 15(48 NajboLša svetovna barva Ea brke ia lase je „Karei", uradno preizkušena, prosta strupa reizpirljiva, svetlo rajava t»mno rajava in srna. K 4 —. Razpo&l jalnica K. Mme Thérèse, Dunaj VIII. Lerhecgisse 25. 51 Pridnega uôenca sprejme takoj Fra-c Miki, čevljarski mnjster v Maribor. Koroška cesta 89. 166 Na prodaj je lepo posestvo v bližini Maribora. Proda se pod ugodnimi pogoji, po nizki ceni radi družinskih razmer. Travniki, njive, gozdi, sadonosniki, vse kar se potrebuje, poslopje vse v dob em stanu in z opeko krito, živina in orodje, stroje, kakcr kupec zahteva priptda tudi lepa viniiarija, kjer je že nekaj ameriksnskega trsa. Naslov pove upraviuštvo Slov. Gosood»rja. M 166 Ktipiti ž-lim po»estvo, ki ois oji iz vinograda, sadonosnika, njiv in gozda, vse skupaj 6—8 oralov. Posestvo bi se n.ij nabijalo na levi strani Drave. Naslov v uprav-ništ»u Slov. Gospodsrja. 164 Išče se neks.i zemljišča v najem blizu Celja. Ponudbe naj se po* šljej' na Jožefa Goiavšek, Br g št. 18 Celje._168 Hiia pol ure od Maribora, 420 sežnjev zemlje se po nizki ceni proda Cena 4500 K, Vknjižonib 03tane 1600 K. Vpraša s? Feld gmsss7. P b?rž ri M*riboru 167 Lepo posestve ki meri blizu 8 oralov je na pred tj Ni»o, travnik, g zd, ssdo^osnik. brajde po-slop'« so v dobrem stanu, redi se dre kravi, cena 4 'm drevjem, v prijaznih idemsk h goricah, deset nrnut od cprk--e in kolodvora, četrt ure cd mesta Krško, hiša in klet ie Z'd*n» in z opek" krit* Cena" 4.0f!0 K. P.sm» na M B. pitno ležeče, Videm ob S. 171 ju, Ker Velika noč ni več daleč, priporočani cenj odjemalcem potrebne velikonočne g^iafi (Šunke) pravočasno naroČiti, in to tem bolj, ker se že pozna pomanjkanj« blaga in cena vedno rase. Jaz ponujam gnjati (šunke) povojene po grašfcem načinu težke po 3—4 in pol kg, 4—5 kg, 5—7 kg za nizko ceno Franc Gulda: Maribor K. Rabus in sin Zagreb. tpfti Izborno lajša bolečine, zabranjnje vnetja in vpliva antiseptično. Že 40 let se je izkazalo merilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo ket zanesljivo »redstvo za obvezo. To obvaruje lane. olajšuje vnetja in bolečine, hfadi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vs»k dan. Ena pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 pušice za 7 K, po deset pušic poštnine prosto na vsako postajo avstr -ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdelovatelja, cene ia varstveno znamko. Pristio je pe 70 «in. Izdelovatelj in D rr«nnoi> lekarnar in dver. z&l. glavni zal.žnlk rrdlJIltJr, praga II t. 203 Zalega v Mariboru: lekarna W. A König, Friedrih Prüll, Viktor Savost. Pozor na ime izdelka. VABILO k VII. S arilo! Koder se Prodajajo ponaredbe, naročite pristni 694—5 naravnost od izdelovalnice pod naslovom: Rastlinska destilacija „FLORIAN" v Ljubljani. Rivmatizem, proti«, uevra> gija i si ozebline povzročajo mnogokrat neznosne bolečine. Da se jih ot:ši in olajša, da se otekline odpravijo in se doseže gibljivost členkov in odstrani neprijetni občotek, vpliva prieenetljivo KONTRHEUMAN besedna znamka z« fm-ntolosdiciizirani kostanjev efcstralt). pri ribanju, mas ranju in obkladkih. Ena tuba 1 krono Po pršti če se oožlje naprej 1 K 50 vin., se pošlje ena tuba franko, 5 K, se pošlje 6 tub franko, 9 K se pošlje 10 tub franko. 39-11 Izdelovalec in ß EVgnnfti* lekarnar, c. kr. dvor. glavna zaloga O. i ay <är| , za, praga m št. 203. Dobi se v lekarnah v Mariboru: W.A.König, Frid. Prüll, Viktor Savost. Vabilo na III. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptnjn registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 19. svečana 1913 ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih (minoritski samostan). DNEVNI RED: 1. Oitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4 Odobr tev računskega zaključka za leto 1912. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Prememba pravil. 7. Volitev načelstva in nadzorstva. 8 Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti, se vrši drugi občni zbor v tri h tednih z istim dnevnim redom, kateri brezpogojno sklepa. 173 Načelstvo. rednemu občnemu zboru PosojilnicavMakolah 9« Doma i* reg. Živinski seje en se vrši v pondeljek, 17. t. m. pri 170 Sv. Trojici v Slov. gor. delavske stavbne zadruge z omejeno zavezo v Mariboru, ki se vrši v nedeljo, dne 16. svečalna 1913 ob 10 uri uri dopoldne v sejni sobi Posojilnice v Mariboru (Narodni Dom). Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa za leto 1912. 4. Razdelitev Čistega dobička, 5. Volitev enega člana načelstva. 6. Razni predlogi in nasveti, Ako je prvi občni zbor nesklepčen, se skliče po določilu načelstva drugi, ki je pa sklepčen pri vsa. kem številu glasov. 169 Načelstvo. vabi svoje zadružnike na OBČNI ZBOR ki se bo vršil v lastnem domu v Makolah hiš. št. 11, v četrtek, dne 27. februarja 1913 ob 1. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Poročilo račanskega pregledovalca. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1912. 5 Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev načelstva in rač. pregledovalcev. 7. Slučajni nasveti in predlogi. Makole, dne 10. februarja 1913 176 Načelstvo, faHta}»ta>l; t« «uofcü*: A »«Hâta tí»tovuo liraswt. Odgovorni «rwuük: fi» JS.riif ÜKi-tí, »Wt fùsk»£M «v« STit!J« a Maribora»