Številka 59 TRST, v četrtek 28. februvarja 1907. Tečaj XXXII. 'J0T~ Izfcaja vsaki dan torti ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj p«Fairiene Številke ae prodajajo po 3 nvč. (b Btotink) e nodh tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Oonci, Š ran i iT St. Peru, Sežani, NubreŽini, Sv. Luciji, lolminu, Ajdovščini, PoBtojni. Dornbergu, Solkanu itd. »ENE OGL VSO V se račnnajo po vrstah (široke 73 mm. visoke ' 'mmi ; za treovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; "a oPtnrtnfce, Eftbvale. poslanice, oglase denarnih zavodov v, oO stot. Za oelase v tekstu lista do 5 vrat 5 K, vsaka naglimi vrata K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa , 40 f-tot. — Oglase sprejem:! Inseratni oddelek uprave '/finosti".— Plačuje se izključno le upravi .»Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost4 za Primorsko. V edinosti je moč' Naročnina zn&ia za~vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, m naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaca pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galattl 18. (Narodni dom Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsord'a lista Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. t^sss^ PoStno-branilnični račun št. 841*652. occc." ■■ TELEFON atov. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK Naročevanje na nedeljsko izdan!e Edinosti". Vsled želje izražene od mnogih strani smo se odločili, da odpremo z dnem I. marca posebno naročevanje na nedelisko zdanje našega lista. Kakor so morda čitatelji opazili, je nedeljska številka že nekaj časa sem urejevana po vsej svojej vsebini samostojno. tako, da ni v direktni zvezi ne s prejšnjo ne s poznejo številko. Z ozirom na čitatelje samo nedeljske številke smo uveli tedenski pregled, ki obseza na kratko pove-cfase vse važneje dogodke mej tednom. Na-rtčnina nedeljske izdaje bo znašala 5 K 20 štet. za vse leto, 2 K 60 stot. za po! leta. I K 30 st. za četrt lefa. — Za manje nego četrt leta se naročbe ne sprejemajo. BRZOJAVNE VESTI. Katastrofa parnika „Imperatriae". Sožalje cesarjevo. DUNAJ 27. Od kabinetnega ravnatelja osarjevega je predsestvu avstrijskega Llovda «?espelo nastopno pismo : „Njegovo Veličanstvo e poročilo o veliki nesreči, ki je zadela rarnik „ImperatnV, vsprejelo z odkritosrčnim -ocutjem. Po najvišem nalogu mi je čast naprositi spoštovano predsedstvo, da mi isto :akoj sporoči, ko bo možno pregledati vse posledice katastrofe. Ob enem naj predsedstvo raznači visokost svote, ki naj bi jo cesar podaril za olajšanje momentanega položaja Lloydovih uslužbencev in njihovih preostalih, ki so vsled katastrofe prizadeti. Poveljnik vojne mornarice. PULA 27. Včeraj je dospel semkaj na vojni jahti „Lacroma" poveljnik vojne morjem ce admiral grof Montecuccoli. Pogajanja *a nagodbo med Avstrijo in Ogrsko. DUNAJ 27. Danes ob 10. uri predpo-!udne so dospeli semkaj ogrski ministri. Ob "». uri popoludne bo skupna seja avstrijskih :n ogrskih ministrov, na kateri bodo razpravljali o nagodbi. C. in kr. avstrijska mornarica. DUNAJ 27. Vojna ladija „Szigetvar" nipluje iz Pule dne 1. marca s častniki in moštvom, določenimi, da zamenjajo posadko :ia vojni ladiji „Cesar Fran Josip I.tt Ladija sozi seboj tudi topove in municijo za c. in k. vojni oddelek v Pekingu. Posadka „Ce--aija Fran Josipa I. se bo menjal v Singa-/ore. Na to se ta ladija povrne na svojo postajo v Vztočni Aziji, ~ S žige tvar'4 se pa »ovrne k eskadri. {Dar nadvojvodine Marijo Josipe. DUNAJ 27. Viši dvornik nadvojvodinje Marije Josipe je po nalogu nadvojvodinje izročil predsedstvu avstrijskega Llovda 400 K za preostale ponesrečencev povodom parnika Imperatrix. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 27. Zbornica je nadaljevala debato o peticijah glede delavskih ne-,>rilik. Posl. Marjay (stranka neodvisnosti) se ?e pritožil, da se ne zabrani, da se poljske • lelavce zavaja do nemožnih zahtev, ki uničijo imetovalce, ako se te zahteve izpolni. Posl. Mezoffv (narodni socijalist) je rekel, da je glavni vzrok izseljevanja v tem, ker si ne _nore kmet radi fidejkomisov in „mrtve roke15 pridobiti nikakega zemljišča. Pritožil se je, da oblastnije na deželi ne spoštujejo zbornega in društvenega prava, • la tako onemogočijo organizacijo poljskih delavcev. Nato je bila razprava prekinjena. Posl. riermaon (stranka neodvisnosti) je interpeliral ' pravosodnega ministra, ako smatra preventivni | zapor proti nekemu časnikarju radi nekega; tiskovnega prestopka združljivim s tiskovno j svobodo. Pravosodni minister dr. Giinther je izjavil, da ni nobeden bolj prepričan o potrebi tiskovne svobode nego on. Minister smatra preventivni zapor nezdružljivim z naravo tiskovnih deliktov. Sicer pa hoče, da se to vprašanje določi zakonodajnim potom. (Živahna pohvala. Odgovor ministre je bil vsprejet na znanje. Prihodnja seja jutri. Goriški deželni zbor. GORICA 27. Danes se je vršila četrta; seja deželnega zbora. Med poročili deželnega glavarja je bil tudi odgovor vlade na neko , vprašanje deželnega odbora glede sklepa, ki j ga je storil deželni zbor v zadnjem zasedanju češ, naj deželni odbor na temelju splošne in enake volilne pravice izdela nov deželnozborski volilni red. Vlada je izjavila, da so za državni zbor merodajni drugi momenti, ker je državni zbor čisto zakonodajna korporacija. Deželni zbori pa imajo poleg zakonodajnega delokroga oskrbovati tudi upravne posle. Proti uvedbi splošne in enake volilne pravice v deželne zastope so torej načelni pomisleki. — Nadalje je deželni zbor vsprejel zakonski načrt radi pobiranja deželne doklade na pivo. Deželni zbor je sklenil tudi resolucijo radi uvedbe dveletnega vojaškega službovanja. Nadalje je j bilo sklenjeno pozvati vlado, naj nemudoma j predloži v najviše potrjenje zakon, sklenjen; dne 24. novembra 1905 v zatiranje pelagre, j ter naj se pri izvajanju tozadevnih odredeb' ozira na vspebe, ki se jih je v tem pogledu ! doseglo v Italiji. Med stvarmi, ki se jih je odkazalo posamičnim odsekom, je omenjati akcijo za osu-šenje oglejskega močvirja, ki jo podpira vlada. Vloženih je bilo tudi nekoliko interpelacij. Posl. Štrekelj je vložil interpelacijo na železniškega ministra radi pomanjkljivosti pri od-pošiljanju blaga na goriškem državnem kolodvoru. Posl. Grča je interpeliral ministra za poljedelstvo radi dogradnje neke ceste v trnovskem gozdu in radi izplačanja posojil posestnikom vinogradov uničenih po trtni uši. Moravski deželni »bor. BRNO 27. Po večurni debati o treh nujnih predlogih socijalnih demokratov, čeških naprednjakov in katoliško-narodnjakov glede spremembe deželnozborekega volilnega reda, je bila nujnost vseh treh predlogov odklonjena. Hrvatski r.abor. ZAGREB 27. Na današnji seji sabora je ban grof Pejačević na neko vprašanje posl. Starčevića izjavil, da mu ni ničesar znano, da bi bila za časa zadnjih volitev dobila Starčevičeva stranka denarja od vlade. Tudi ni bilo med to stranko in vlado nikakega dogovora. Ko je posl. Lorković zaklical posl. Franku besedo: „Obrekovalec" je nastal velik hrup. Ko je poslanec Supilo izjavil, da je moral posl. Frank na Dunaju priznati, da je obrekoval koalicijo, je zopet prišlo do hudih prepirov med nasprotnima strankama, ki bi bili kmalo prešli v dejanja. Zato je bila seja prekinjena. V stvari zaplenjenih listin v pariški nnncijaturi. RIM 28. (Agenzia Štefani) „Osservatore Romano" priobči danes nastopno avtentično noto. Namišljena odkritja pariškega časnika „Messidor" o listinah, zaplenjenih mons. Mon-tagnini-ju, so polna spačenih poročil in krivih podatkov (izlasti glede duhovnikov, ki vživajo zaupanje sv. Stolice.) Že priprosto premišljanje pokazuje razsodnemu in nepristranskemu čitatelju tendencijozni značaj teh poročil. f Pedagog Teo ior Vernaleken. GRADEC 27. Danes popoludne je umrl v starosti 95 let upokojeni ravnatelj učiteljišča na Dunaju pisatelj in pedagog Teodor Vernaleken, vitez Fran Josipovega reda. Štrajk delavcev v Belemgradu. BELIGRAD 27. Delavci v tukajšnji tovarni za sladkor in v tovarni za usnje so pričeli štrajkati. Štrajk je pričel radi tega, ker so delavci zahtevali, da se imajo v tovarno vsprejemati le delavci, ki pripadajo delavskemu sindikatu. Prelaja Po rt Arturja Japoncem. LONDON 27. Današnja številka „Standarda" je priobčila štiri kolone dolg posnetek iz nekega tajnega poročila, ki ga je general Smirnov, poveljnik Port Arturja za časa obleganja po Japoncih od februarija do decembra 1904, poslal carju. Ta listina, ki tvori podlago za napade, ki so dovedli do preiskave proti generaloma Steselju in Focku ter polkovniku Reissu, podaja zelo jasno poročilo o teku obleganja. General Smirnov dviga v tej listini zelo obteževalno obtožbo proti Steselju, kateremu očita strahopetnost, nesposobnost, pristranost in neodločnost, lastnosti, ki so dovedle do predaje, preden so bili izcrpljeni pomočki za obrambo. Oporoka bankirja Osirisa. PARIZ 27. Včeraj popoludne je bila objavljena oporoka bankirja Osirisa. Dedščina Pasteurjevega zavoda, ki je dedič vse zapuščine, znaša približno 30 milijonov frankov : k de-dinski masi spadajo različne dragocenosti in dijamanti in biseri s prodanih kron neprecenljive vrednosti. Država dobi vse zbirke umetnin Osirisa. Nov predlog ministra Brianda. PARIZ 27. Govori se, da bo minister za bogočastje Briand v prihodnjem minister-skem svetu predlagal, naj se ustanovi centralna blagajna za upravo dohodkov iz cerkvenega imetka nakazanega dobrodelnim zavodom. Dohodke bi se uporabljalo za ohra-j nenje cerkev. V radikalnih krogih menijo, da, večina kabineta ne odobri tega predloga. Preostali s parnika „Berlin". HOEK VAN HOLAND 27. Stanje 6 rešenih ženskih se je poslabšalo. Trese jih mrzlica. Nikake nade ni, da bi se rešilo drageceni tovor s parnika „Berlin", kajti razun železnih tramov razbite ladij e, so valovi vse odnesli kar je bilo še na parniku. Otvoritev centralne kaznilnice v Londonu. LONDON 27. Danes je kralj slovesno otvoril novo poslopje centralne kaznilnice. Obsojen radi poziva k šolskemu štrajku. POZNANJ 27. Danes je bil radi pre-greška proti § 110 drž. kaz. zak. (poziv k šolskemu štrajku) obsojen na 450 mark globe papežev komoriuk in prebendar J osip Klos. Državni pravdnik je predlagal en mesec j zapora. Pruski princ Henrik. KIEL 27. Princ Henrik Pruski in njegovj sin princ Vladimir odpotujeta jutri z Llov-dovim parnikom v Algeciras, kjer ostane nekoliko časa princ Vladimir. Princ Henrik sej o Veliki noči povrne v Nemčijo ter prevzame; po preteku njegovega dopusta dne 7. aprila, zopet povelje nad aktivno bojno floto. Panamski kanal. \VASHINGTON 27. (Associated Press) j Vlada je sklenila, da ne vsprejme nobene po- j nudbe za gradnjo panamskega kanala. WASHINGTON 27. (Associated Press)1 Glavni inženir gradnje panamskega kanala Stevens je odstopil. P O D L I S TEK. M a^tTT Piše Drago Komac. Solnce je padalo tja za vrhove. Rahla jesenska sapica je poljubljala že oramenelo listje. Tam gori za mestom na griču, ustavil se je mladenič. Uprl je pogled tja doli, Iger je bučalo življenja valovje. Nad mestom se je valil dim. Dolge sence so padale na zemljo in tam gori ▼ višavah vstrepetavale so zvezdice, druga za drago, Dolgo je zrl mladenič nepremično, tja v dolino... vzdihnil... in preko ust mu je zdrčal smehljaj, poln brike ironije. „Prokleto gnezdo4 je zašepetal. ki imaš njo v sredini, njo ki mi je dala življenje — mater mojo! Ha, mati, mati! Še divja zver ljubi svojega mladiča, še ona ga brani, a ti •'-loveška mati ? — ti nisi mati, slabša si nego zverina ! Preklinjaš mene, ker sem ti živ dokaz tvojih mladostnih grehov, bežiš pred menoj in me ne umeješ, da sem tudi jaz človek — človek brez očeta in matere. Sem-li jaz kriv tvojega greha, da se skrivaš pred menoj, da me pehaš od sebe, nehoteč me poznati ! Tvoja kri sem, tvoja ljubezen me je — rodila. Daleč strani, v zabijene kraje si me oddala po porodu, med tujce. Nikdar nisem občutil materine ljubezni, nikdar spoznal sreče detinskih let. Povsodi sem bil pritepenec, sin nepoštenih starišev imenovan. O mati, mati! Koliko gorja je bilo tedaj v moji otroški duši! In vendar sem te ljubil, čeravno si me zavrgla, ako tudi me nisi hotela poznati. In ljubezen do tebe, gnala me je, da sem zapustil one samotne hribove, in sem se napotil iskat — tebe! Koliko sem pretrpel, da sem konečao našel tebe — svojo mater, In srečen, presrečen sem bil oni hip, ko sem te dobil. Mati, mati, otrok ljubi svoje roditelje, tudi jaz sem tebe ljubil, sanjal o svoji dobri mamici. A ti me nisi ljubila. Ne, nisi me ljubila; ako bi me, ne bi me zavrgla, ne bi zabila na prvorojenca svojega. In oni dan, ko sem stopil pred tebe, imenitno gospo, ko sem se hotel okleniti trojega vratu, pritisniti svoje srce na materine grudi — pahnila si me preplašena od sebe ter razjarjena pokazala vrata: „Pojdi človek, jaz nisem tvoja — mati !" Nameravan napad na otok Celebes. LONDON 27. Listi poročajo iz Kap-stadta : Policija je odkrila zaroto srečelovcev, ki so se hoteli polastiti otoka Celebes, da bi izkoristili tamošnja rudninska bogastva. Dokazalo se je, da se glavni stan zarotnikov nahaja tukaj in da ima zarota privržencev tudi v Ameriki in na Angležkem. V zaroto je zapletenih več južnih Afrikancev, ki so hoteli na Celebesu izkrcati 3000 oboroženih mož. Samo da se nekoliko varuje navideznost. so hoteli prej dobiti koncesijo od Holandske. in ako bi ista zahtevo odklonila, bi se poskušalo z napadom. Revizija katoliškega nadzorništva v Pruski ? BEROLIN 27. „Berliner Tagblatt" poroča : Mnogo katoliških redovniških naselbin v Pruski pokrajini je prejelo od vlade poziv, naj tekom osem dni poročajo, če in kedaj da je bila redovniška naselbina dovoljena. Sodi se, da je ta vladna odredba splošna in da se uvede revizija skupnega redovništva. Princ Henrik Nizozemski odlikovan. HAAG 27. Kakor je zvedel Reuterjev biro. odpošljejo na ukaz angležkega kralja princa Tecka, bratranca nizozemske kraljice-vdove v izredni misiji v Haag, da prinese princu Henriku Nizozemskemu v kraljevem imenu veliki križ Bathovega reda. Rusija. Poskus atentata na velikega kneza Nikolaja Nikolajevica. PETROGRAD 27. Kakor poroča „No-voje Vremja", je sinoči malo pred 8, uro viši sprevodnik velikoknežjih vlakov, ko je pre-gledaval progo vodečo k cesarskemu paviljonu, naletel na neko osebo, ki je položila na tračnice zavoj z bombo. Zločinca je zasledoval, toda pobegnil je na pripravljenih saneh. Ob 8. uri so pričakovali velikega kneza Nikolaja Nikolajevica, načelnika petrograjskega vojaškega okraja iz Carskega Sela. V bombi je bilo 3funta dinamita, raznesilna moč je bila velika. Odredjeno je poostreno nadzorovanje proge. Volitve v državno dumo. VARŠAVA 27. Nacijonalista Dmobskiin Novodvorski sta bila izvoljena poslancema za državno dumo. Zmf ga opozicije v Bigi. RIGA 27. Pri volitvah v dumo so zmagali kadetje in socijalni demokrat je. ki so sklenili volilen blok. Od 80 volilnih mož jih je 56 glasovalo za njih. Otvoritev dume. PETROGRAD 27. (Petr. brz. agentura) Otvoritev državne dume dne 5. marca t. l.je poverjena podpredsedniku državnega sveta Golubevu. Pred otvoritvijo bo ob 1. uri popoludne služba božja. Državni svet prične svoje seje dne 5. marca ob 5. uri popoludne. Oni trenotek oi globoko ranila mojo otroško Ijnbezen do tebe. Saj nisem prišel prosit miloščine — le mater, svojo mater sem hotel dobiti. Mater, ženo svojega poroda sem našel, ne ljubezni skrbne matere! Naselil sem se v tvoji bližini, ker sem te ljubil, blazno ljubil. Srečen sem bil, ako sem te srečaval, ali vsaj videl od daleč. In ti mati moja — bežala si pred ljubečim sinom, kakor pred prokletstvom. Takrat, oni dan, ko sva se srečala v mestnem vrtu, vzplamtela je moja otroška ljubezen do vrhunca, da sem padel pred teboj na kolena proseč: „Mati — spoznajte — ljubite svojega sina !u Divje so se ti oči zabliskale in približa-jočemu stražniku si rekla, da sem norec, blazneš, ki te vedno nadleguje. Mati ti si svojega sina, ki te je ljubil, proglasila blaznim, ti, rodna mati si prisilila ljudi, da so tvojega krvnega sinu tirala v blaznico. Koliko dušnega in telesnega trpljenja sem prestal v oni ozki celici, kjer so hoteli iz pametnega človeka, ustvarili s silo blaznega. Ali je bila tvoja duša mirna ono leto, Tri mesece kakor begunec na Ogrskem. u. Ali je neobhodno potrebno, da se gradi svoboda naroda na tlačenju drugega naroda? Ogri kakor narod z zgodovinsko prošlostjo imajo pravico do samostojnosti. A nimajo absolutno nobene pravice zatirati druge narode. Vendar, poglejmo Slovake; bolje rečeno : ogrske Čehe. Kljubu vsemu preganjanju ne-le da so se vzdržali, ampak so v svojem razvoju tudi velikansko napredovali. Kmet tam prihaja do vedno večje samozavesti, se uči misliti. Ljudska literatura se raz- ko sem bil jaz v norišnici, tvoj sin, imenovan — norec ! ? Seveda rešila si se me, ko si me imenovala — bedakom, ki si domišja, da si ti njegova mati. Očistila si svojo čast, svoj ugled pred svetom, izprala si s sebe ime — nezakonske matere ! Sedaj, ko se je naselilo mesto otroške ljubezni do tebe v mojo dušo sovraštvo, — želim ti, da bi prišla sama kedaj v norišnico — pametna — da bi skušala sama muke, ki jih je pretrpel tvoj sin, sad tvojo mladostne ljubezni! Poslušala bi z grozo, oni obupni krik po sosednih celicah, oni blazni smeh, ono razbijanje in divjanje nesrečnežev. Zastonj bi pravila strežajem, da si pa-mentna — smejali bi se ti. Iz obupa bi začela upiti, da nisi blazua. In z grozo bi spo-zaala, da pametni človek noče umeti pametnega. Polastila bi se tudi tebe blazna misel in bi po celici razbijala in upila : jaz neumna > jaz blazna ? ! To vse rodi obupa za onimi groznimi stenami. Pred kratkim so me izpustili iz norišnice ; zboljšanega norca, s pristavkom : ne popolnoma normalen. Ha, ha, rodna mati — ne človeka; mati zblaznelega si \ Saj ti si mi dala to ime, da me noče nobeden ▼ delo, pod streho. Vsak Beru II »EDINOST« ftter. 59. V Trstu, dne 28. februvarija 1907 vija bolj in bolj. Šole. s katerimi hočejo narod s silo poogriti, imajo ravno nasproten vspeh. Sodniki, žandarji in ječe. vse to ne more več ubiti vzbujene zavesti lastne moči in ponosa, ljubezni do svojega rodu in jezika — le podžiga jo ! Nižja duhovščina je skoro vsa narodno-patrijotična, požrtvovalna ; a višja in visoka — le z redkimi, redkimi izjemami — prodaja svoj narod in svoje dolžnosti do njega, za službo in čast... Romunci imajo veliko boljše šole in boljšo organizacijo, nego ogrska država; kljubu temu da so jim odvzeli na popolnoma nezakonit način denarne zaklade, obstoječe še od prejšnjih dob sem. Nižja duhovščina je tukaj vseskozi narodna, požrtvovalna, po-gamna, Društva za ljudsko izobrazbo, posojilnice itd., vse to je izvrstno organizovano in vsega zadosti. Saksonci na Sedmograškem imajo, kakor znano, šole in narodno-koristne institucije, ki bi lahko služile Evropi za vzor. Tudi Srbi se ne puste več pogoltniti ..kosmatih1. Vrlo napredujejo. Zdaj par besed o ogrskih sodnijah in drugih uradih. Vse sodne razprave, civilne kakor kazenske, se vrše vseskozi samo v ogrskem jeziku in čeprav ne razume stranka, obtoženec, ne besedice jgrski, Justico, ki jo izvršujejo ta sodišča, si je lahko predstavljati ! Komitatni uradniki in oblasti igrajo silno čudno vlogo. Da-si so te oblastnije avtonomne, neodvisne, uradujejo povsodi samo ogrski in njih uradniki nečejo občevati z ljudstvom drugače, nego v ogrskem jeziku in to v krajih, kjer ni nobenega Ogra. Kmetu na Ogrskem se godi, da je joj. Opeharili so ga za gozdove, da jih je prodal za nič, in če zdaj siromak pobira tam su-ldjad, ga nevsmiljeno kaznujejo. Srne, jeleni in druga divjad sme opustošati kmetova polja, on pa nima ne varstva ne pravice. Naj bi ogrski mogotci krenili na drugo pot, dokler je še ča3 ! Danes so nevarni časi, danes se narodi ne puščajo kar tako zasužnjiti! Gospodje na visokih mestih so že pozabili, da so obljubili ogrskim narodom splošno volilno pravico — to se pravi: hočejo pozabiti, ker veliki gospodje po navadi radi obljubujejo, a izpolniti obljubo jim je vedno zelo težko... Toda spomnijo jih na to drugi, spomnijo jih na način, ki bo gospodom skrajno neprijeten! Ogrski beli sužnji se splošni in enaki volilni pravici nikoli ne odpovedo ! Polomi, ta famozni gospod, je pač hotel razgnati vse delavske zveze, da bi delavci bili brez varstva. Štraikovski in tiskovni zakon je imel namen, da obesi ubogemu ljudstvu torbo pred Tista in mu jih zapre enkrat za vselej. No, Polonvi se je zvrnil v lastno gnojnico in v notranji gnilobi vtone tudi gospodujoča stranka neodvisnih magnatov, Židov in oderuhov, ki smatrajo ljudstvo samo za svoj dobri plen. Viljem, zloglasni deželni grof hessenski, je prodajal svoječasno lastne rojake na Angleško ; tako prodajajo tudi ogrski mogotci lastno kri v Ameriko, ker nečejo vbogemu ljudstvu omogočiti doma človeško ekzistenco. Gibanje za glagolico. (Dopis iz hrvatskih krogov.) Zdelo se bo parodoksalno, da se je v obrambo glagolice vzdignil prav tisti del hrvatske inteligencije, ki sicer zvesto stopa aaprej modernim duhom liberalizma in na-prednjaštva... Dalmacija je najbliža soseda Vimu. Zbog svojega zemljepisnega položaja je Dalmacija od davnine hodila vsporedno se svojo učiteljico od one strani Jadrana. Zgodovina nas uči, da je papeževi Rim od nekdaj potreboval Hrvate, ta „antemurale christianitatis", a da je vedno nastopal proti Hrvatom, kadar bi bili ti mogli postati preveč močmi, da bi hodili v vsakem slučaju slepo v ogenj za Rim. A glagolica je bila ubijalno orožje z dvema ostrinama, ker, kakor je znano, je bila v onih časih vera najbolja opora jaki državi. Zato je lahko umeti, .?akaj Hrvatje slave spomin Gregorja Nin-skega z avreolo herojstva in zakaj da je tako mizerno končal kralj Zvonimir, ki se ni znal v tako odločilnem času otresti vpliva Rima. Narodni jezik v bogosluženju, narodni svečeniki-propoveniki: to je za Hrvate pome-njalo državno jedinstvo, nezavisnost. In kakor sem rekel: ko bi se ta nezavisnost mogla protiviti večnemu mestu, nastopali so papeži, da so proklinjali, kar so njihovi predniki blagoslovljali. Politika je trgovina, klerikalna politika je bila in je farizejstvo. Borba za glagolico ni nikdar ponehala. V odločno fazo pa je prešla za vladanja papeža Leva XIII., in Škofovanja našega Strossmaverja, Ta dva božja služabnika sta videla v glagolici sveto sredstvo, ki bi moglo služiti vsaj kakor most pomirjenja pravoslavnega Vztoka s katoliškim zapadom. Ali, kar je bilo nekdaj omraženo svetovnemu papežtvu, tega se je preplašil Dunaj, ki vidi v jedinstvu in samostojnosti Slovanov propad svoje moči. Dunaj je občutil vzveličanje glagolice v djakorski katedrali, ko je to „za pomirjenje dveh ver" posvečal molitvi vladika Strossmaver. Dunaj se je vsprotivil širjenju glagolskega misala v Orni Gori, ko je knez Nikola sklenil s sv. Stolico konkordat. Dunaj je uničil odloko „Roma locuta", ko je Lev XIII. prekrstil zavod sv. Jeronima v Rimu v „pro croatica gentea... Dunaj tudi sedaj triumfira v Rimu, ko v Vatikanu ne sedi Rampolla, ampak papež Sarto. Dne 18. decembra je izdala kongregacija obredov odlok s katerim je glagolici zadan smrtni udarec. Tu ni mesto, da bi se podrobneje bavili z nezakonitostmi strankarske verske politike preveč italijanskega papeža. Morda bi danes nikdo od Hrvatov ne vstal radi bomb iz Rima, ako ne bi vprašanje glagolice imelo za nas drugega, skozi in skozi političnega pomena. Da stvari stoje tako, dokazuje dunajsko besnilo proti Hrvatom in posebno proti Dalmatincem, ki je diktiralo Vatikanu tisto ostrino dekreta ; in končno politično stran borbe za glagolico dokazuje energični nastop hrvatske inteligencije, dočim se dober del visokega svečenstva umika pokorno. Tudi danes predstavlja velika masa hrvatskega naroda vero, in svečenik ima še vedno dovolj vpliva. Ali vendar, ko bi šlo danes za obstanek, hrvatska politika ne bi trebala več ravno glagolice, da ž njo vzbuja narodni ponos in narodno zavest, niti ne bi v slučaju popolnega propada glagolice latinščina vspela, da nekaterim v Dalmaciji in v Istri osigura za vse čase satrapije in da morda za račun Dunaja na migljaj iz Rima osvoji kaj od hrvatske narodne posesti. In vendar ponavljamo: hrvatska inteligencija je prva vstala, da brani glagolico. Začel je Split. E, da bi naš Zagreb imel toliko srčnosti in inicijative, kolikor je ima Split! Sledil je Dubrovnik, pak hrvatski sabor, hrvatsko vseučilišče. Maknili so se dalmatinski škofje in zganejo se vsi Hrvatje po vrsti. A zakaj ? Ni li to čas, ko treba več misliti na politična borišča, na katerih je beseda o nezavisnosti in ujedinjenju Hrvatske ! Tu smo zopet, kjer smo bili na početku. To je torej zopet čas ko Hrvatje re-šavajo svoja življenska vprašanja. A polena jim meče na pot zopet Rim po zahtevi Dunaja! Da-li se pa Dunaj okoristi na tej preveč servilni politiki Rima, to pokažejo bližnje volitve v Dalmaciji, pokažejo skoro vsi Hrvatje! Vera je eno, politika je drugo. + « ' * Iz Zadra poročajo dne 26. t. m. glavnemu glasilu hrvatsko srbske koalicije „Hrvatski" nastopno: Konferenca škofov traja še vedno. Med škofi vlada sloga in s p o r a z u m 1 j e n j e glede obrambe glagolice. Govori se, da so škofje pripravljeni prej odstopiti s svojih mest, nego li izvesti odlok sv. kongregacije obredov od 18. decembra 1906. Škofom je dospelo neštevilno brzojavk in pismenih prošenj za obrambo glagolice. se me boji! Odtrgala si mi kruh od ust, da moram stradati -— toda ne dolgo več. Ena krogla in konec bode življenju, ki si je ti prižgala. Svet bode jutri govoril, norec se je vstrelil, a tvoja vest naj ti govori, če je imaš še kaj ! # * * Mati. mati —prokleta bodi ! Počil je strel, tam v daljavi seje oglasil njegov odmev. Na trati je ležalo truplo mladeniča. Parkrat je še vztrepetalo in končano je bilo življenje. Iz majhne jamice na desnem senci curljala je polagoma rdeča kri pomešana z možgani. Kapala je enakomerno ter se izgubljala med travo. Na nebu so se igrale zvezdice. Doli v dolini je bučalo mestno življenje dalje, dalje tja v globoko noč. Listje je šumljalo tam ob trati, mirna tiha noč zagrmila je plan in log. V temnih nočeh prihajajo duhovi, duhovi v bele liaJje ograjeni — strašni! Tam po grobovih in cestah se izprehajajo ter trkajo na mnoge duri. Slabe vesti — podajajo si z duhovi prijateljsko roke ter hodijo skupno vasovat. Temne noči — so vstajenja dan — težkih vesti, duhov — strahov. i deželni zbor. Vspeh nastopa slovenskih poslancev. Česar ne bi bil po zadnji seji nikdo pričakoval, se je danes zgodilo. Slavni večini v našem deželnem zboru je menda vendar imponiral splošni in odločni odpor proti njenemu načrtu volilne reforme, tako, da je uvidela, da stvar ni zrela za podrobno debato in da jo treba preštudirati. Z mirno vestjo pa lahko trdimo tudi to, da so večino pri« vedli do tega spoznanja tudi temeljiti govori naših okoličanskih zastopnikov: zato pomenja današnji sklep deželnega zbora glede volilne reforme zares lep vspeh za naše zastopnike. Tu sledi poročilo: Seja je pričela ob 6. uri in pol. Prisotnih je bilo 48 poslancev. Naši so bili v polnem Številu. Predsedoval je deželni glavar dr. Scipio Sandrinelli. Po prečitanju in odobrenju zapisnika prejšnje seje je dal deželni glavar prečitati neko spomenico tržaškega učiteljstva, zahtevajočo, naj deželni zbor izda zakon, s katerim naj bi šolstvo prišlo v področje deželnega zbora. Po8l. dr. V e ne z i a n ie predlagal, naj se spomenica izroči v proučevanje deželnemu odboru. Predlog je bil vsprejet. Za tem je bila prečitana spomenica zadruge zidarskih mojstrov, zahtevajoča, naj se načrt volilnega reda spremeni v toliko, da bo mogoče i njim dobiti primerno zastopstvo. Sledila je spomenica „Zveze trgovskih uradnikov", glede načrta volilnega reda, namreč naj se cenzus v III. volilnem razredu določi le na 8 kron. Poročevalec deželnega odbora je izjavil, da se s prečitanima spomenicama na more postopati drugače, nego, da se ju izroči deželnemu odboru. Predlagal je torej, naj bi se za to sejo opustila podrobna razprava o volilnem načrtu, da se da čas deželnemu odboru proučiti ti dve spomenici, kakor tudi ono socijalistične stranke, vsled česar naj se dnevni red spremeni v smislu, da se prej razpravlja zakonski načrt o ustanovitvi „Hi-potekarnega kreditnega zavoda" za tržaško mesto". Poslanec dr. R y b a i- je dejal, da se 1 pridružuje predlogu poročevalca glede od-godenja razprave o volilnem redu, a da se protivi spremembi dnevnega reda, naj bi se namreč prej razpravljalo o zakonskem načrtu glede osnovanja „Kreditnega zavoda". Predlagal je, naj se torej seja odgodi. Dr. Depiera se je izjavil protivnim. Posl. C u z z i je predlagal naj bi se vršila le splošna debata, o tem zakonskem načrtu, a podrobno debato naj bi se odložilo za prihodnjo sejo. Na to je posl. dr. Venezian izjavil, da nima nič proti temu, da se stori kakor je predlagal posl. Cuzzi. Prosil je, naj bi se po seji deželnega zbora vršila kratka seja mestnega sveta, ker ima staviti aujni predlog, ki spada v področje mestnega sveta. Bil je na to vsprejet predlog poročevalca Zanolla s popravkom posl. Cuzzija. Kakor prvo čitanje tega zakonskega načrta se je smatralo razdelitev tiskanega načrta, vsled česar je takoj pričela splošna debata o istem. Te debate so se udeležili poslanci: Ravasini, Polacco in Venezian. Prva dva sta se izjavila proti ustanovitvi tega kreditnega zavoda. Trdila sta, da zadostuje že obstoječa „Cassa di Risparmio". Posl. Ravasini je predlagal, naj se preko tega načrta preide na dnevni red, Posl. dr. Venezian je pa pobijal njiju izvajanja. Zaključni govor je imel dr. Depiera kakor poročevalec deželnega odbora v tej stvari. Pobijal je precej ojstro izvajanja poslancev Ravasinija in Polacca. Prosil je deželni zbor, naj bi sprejel brez spremembe pravila nameravanega zavoda. Repliciral je jako ogorčeno v osebni stvari posl. Ravasini, a dr. Depiera mu je istotako ogorčeno odgovoril. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, : je deželni glavar proglasil, da je zaključena splošna debata o tem zakonskem načrtu. Takoj za tem je proglasil, da zaključuje sejo deželnega zbora in da otvarja sejo mestnega sveta. V seji mestnega sveta je svetovalec dr. i Venezian nujnim potom predlagal, naj mestni svet tržaški priskoči v pomoč druži- < nam žrtev katastrofe, ki je zadela Lloydov parnik „Imperatrix". V to svrho naj mestni svet dovoli podporo 6000 kro/tj- ki naj se primerno razdeli mej prizadete družine, s pridržkom, da se sme ta svota v slučaju potrebe povečati. Svet, Ivan Gorj up je izjavil, da se v imenu manjšine pridružuje predlogu svetovalca dr.a Veneziana. Predlog je bil nato soglasno vsprejet, na kar je bila seja zaključena. Prihodnja seja v petek, to je jutri večer ob 6, uri. _ Sodno preganjanje bivših poslancev. Iz Prage javljajo dne 26, t. m.: Kakor znano je državno; pravdništvo uvedlo kazensko preiskavo proti bivšemu poslancu F r e s 1 u in Klofaču radi zločina žaljenji veličanstva. Jednako postopanje in radi jedmJcega delikta se je uvedlo tudi proti poslancema Hanichu in Chocu. Glede poslednjega je bil že bivši poslanec Baxa zaslišan kakor priča. Danes sta prišla poslanca Klofač in Hanich v deželni zbor in sta spravila svojo stvar v razgovor. Kakor se govori, se radi tega proga-janja bivših poslancev uvede akcija v deželnem zboru toliko od češke, kolikor od nemške strani, in sicer najprej v obliki interpelacije na namestnika. Ni izključeno, da se ta akcija izrazi tudi v tem, da pride stvar v debato v deželnem zboru. Kazenska razprava proti malo-ruskim dijakom. Iz Lvova poročajo, da se preiskava proti maloruskim dijakom zaključi najbrž v soboto. Obtožnice bodo bržkone dovršene do srede marca. Javno mnenje želi, naj bi se kazenska razprava vršila pred dunajskim sodiščem, to temveč, ker znajo vsi obtoženci nemško. Državni pravdnik bi moral v tem slučaju zahtevati, da se delegira kako sodišče izven Gališke. Cerkveni boj na Fr&nooskera. Parižki list „La Croix" je dne 26. t. m. objavil nastopni komunike : Nadškofijska pisarna ni prejela od gernske prefekture nika-kega sporočila, tudi je ne pričakuje. Dovršeno dejstvo je torej, da so se pogajanja razbila. Vlada hoče sedaj objaviti dokumente, ki so jih našli med zaplenjenimi spisi v bivši nuncijaturi. Jtove težave za kabinet Dekerle. V madjarski stranki neodvisnosti se kažejo zopet znamenja gibanja, ki so naperjena proti grofu Juliju Andrassy-ju. Stranka hoče vlado odločno pozvati, da bodo čim prej predložene zbornici predloge, ki jamčijo usia^o. Ker je pa povspeševanjo teh predlog zelo neprijetno grofu Andrassy-ju, je brezdvomno. da bi razvijanje teh vprašanj pomenjalo nov. zapletljaje za ministerstvo. Opozieijonalni blok v Bolgarski. Vse opozicijonalne stranke v Bolgarsk so imele v Sofiji shod, na katerem so ustanovile opozieijonalni blok proti sedanj cm u režimu kneza Ferdinanda in njegovega miui-sterstva. Početkom marca se bodo po vseli večih bolgarskih mestih vršili javni shodi. Prvi tak shod bo dne 1. marca v Sofiji. Bati se je o tej priliki, da pride do resnih nemirov. Dogodki na Ruskem. Pretilna pisma grofu Witteju. „Birš. Vedomosti" poročajo, da prejema grof Witte neprestano najdrzneja pretiln;? pisma, v katerem se mu svetuje, naj tako odpotuje v inozemstvo, ker sicer da 6e mu bo slabo godilo. Drobne politične vesti. Degradirani zarotniki. V beli-grajski trdnjavi so bili v torek degradirani tisti častniki in podčastniki, ki so sodelovali v kragujevaški zaroti ter so bili obsojeni na izgubo časti. Potrjen zakon. Dunajski uradni list je objavil sankcijonirani zakon o preuredbi poslovanja pri najvišem sodišču in pri nad-sodiščih. Iz ministerstva za železnice. Cesar je imenoval ravnatelja državnih železni«, dvornega svetnika Jaromirja Tučeka ter mini-serijalnega svetnika dr. Frana Schonko sekcij-skima načelnikoma v železniškem ministerstvn ad personam, ministerijalnega svetnika Karola Pascherja pa generalnim nadzornikom avstrijskih železnic. Albanci zahtevajo neodvisnost. Iz Londona poročajo, da zahtevajo Albanci, naj se ustanovi za Albanijo poseben vilajet, ki bo neodvisen od Makedonije. S Krete, Kakor javljajo iz Kaneje. je dospel tjakaj francoski polkovnik Do La Rue, ki je prevzel poveljstvo nad mednarodnimi čeiami. Financijalno stanje Makedonije. Iz Soluna poročajo, da so je vsled delavnosti makedonske financijalne komisije znatno zboljšalo financijalno stanje v treli makedonskih vilajetih. Dnevne vesti. Naš podlistek. Z jutršnjem dnem začne izhajati v našem podlistku naznanjeni sloveči amerikanski roman „VOHUN", na kar opozarjamo še enkrat naše cenjene čitatelje. „Ne maramo trpeti !" Iz narodnih delavskih krogov nam pišejo : Že prsd približno 20 leti, ko se je tu ustanovila „Confederazione operaiau? smo m na tem mestu trdili, da se s ».socijalisti" italijanske narodnosti ne da izhajati, ako nočemo, da zabredemo na nevarna pota. — Mi smo bili spoznali „mednarodnost'1 naših tadanjih laških sodrugov in zato smo se ločili od njih Kakor danes, tako so bili v onih časih, ni čelu tukajšnje laške socijalne demokraciji ljudje, ki so delali na to, da bi mi Slovenci zatajili svojo narodnost in postali — mejaa-rodni — to je : podrepniki laških generalor v socijalizmu. To postopanje je zakrivilo naš izstop in reakcijo. I)-smo imeli prav, je razvidno iz raznih naato pov, ki so jih italijanski sodrugi napravih v teh 20 letih. Zadnji tak nastop je ta, da nan hočejo sedaj diktirati narodno smrt s tem, du so se postavili na stran camorre, zahtevajoči, da mirnim potom položimo orožja ter žrtvujemo še onih par slovenskih mest nih, oziroma deželnih zastopnikov, ki jih imamo v tržaški okolici. Zadovoljni so, da h oni pridobe drobtinico, a vse drugo vraj vzame! Prišli pa so ravno ob pravem času ! V bližnji bodočnosti, ko bo borba silna in ko bi morda potrebovali eden drugega — več p u oninas, nego mi njih —-so bon* vsaj natanjko poznali! Zob za zob ! Njih : „Ne maramo trpeti !u pa naj le nekoliku ublažijo, ker tudi mi nimamo polževe krvi v žilah! Vodo na mlin kamore pa znajo napeljevati ti modrijani. Kamora gre ravno za tem, daizzove boj med nami in socijalnimi demokrati in laški generali iz ul. Boschetto jej gredo lepo na roko! Mi slovenski delavci želimo živeti v miru z delavci drugih narodnosti, a ne privolimo nikdar v to, da bi kamora, ali kdo drugi oropal naše brate okoličane še onih par zastopnikov, ki jih imajo do sedaj. Brez nas vseh ne dosežejo tržaški socijalisti nikdar vspehov, ki jih pričakujejo od novih volil nili redov; zato jim priporočamo, naj svojo odurno pesem: rNe maramo trpeti!" vtaknejo lepo v žep, ali pa naj jo naslovijo na ono stran — kamor spada! Naše zastopnike pa prosimo, naj v imenu naših sotrpinov okoličanov in v našem imenu store vse možno, da preprečijo nameravani rop na našo posest. Mi smo pripravljeni na vse eventualnosti!! Katastrofa parnika „Imperatrix . Iz Kaneje poročajo, da niso zamogli na mestu ponesrečenega parnikn iskati mrličev. ker je začel zopet razsajati vihar. Od 4i* mrličev so jih doslej našli le 10. Bili so v takem stanu, da ni bilo možno nobenegn identificirati. Ranjenci se počutijo bolje, Ivadi silnega viharja so vse komunikacije na otoku V Trstu, dne 28. febravarja 1*0? »EDINOSTc štev. 59 Stran HI pretrgane. Konstatovalo se ie, da je mesto, kjer se je razbil parnik „Iniperatri\" ono, &jer je leta 1902. ponesrečil tudi parnik „ Arabia* družba „Navigazione Generale ftaliana". „Die lustige Wittwe" izžvižgana. Sinoči se je v gledališča „Filodramrnatico" dala premjera operete „Die lustige Wittweu. -Gledališče je bilo polno : videli smo mnogo astnikor in polnoštevilno je bila zastopana nemška kolonija. — V začetku je bilo v*c mirno, igralci izborno razpoloženi. Na vidljivem mestu viseli sta veliki sliki lmjaza Kikole in knjaginje Milene, Ko so v sredi I. dejanja začele padati prve razžaljive besede, caorilo je enoglasno tako žvižganje iz stotin siren in piščalk, da se je morala predstava prekiniti.... V gledališču je bilo tudi — Slo-sebni promet se vzdržuje normalno. Te dni 3 začno pogajanja med železniškim ministr-tvom in deputacijo drž. železničarjev. Nade-iti se je, da tudi južna železnica stori isto. Dalje javljajo: Dne 26. t. m. se je pri inisterstvu za železnice sestala konferenca od predsedstvom ministra za železnice dra. Derschatte. Seja je trajala do 1. ure pred-joludne ter 6e posvetovala do 7. ure. V vetrni seji so se določili predlogi, ki se imajo ,:aviti osebju. — Nadalje javljajo dne 26. t. : Vodja ravnateljstva državnih železnic v Trstu, dvorni svetnik Ruft', je na tozadevno vprašanje zastopnikom uslužbencev državnih železnic dal pojasnilo, da je direkcija pripravljena pripomoči do mirnega sporazumljenja uslužbenci državnih železnic. Zato naj isti atančno formulirajo svoje želje. Na to so bločili uslužbenci ^nastopne zahteve. Kazno-.;na dra uradnika je zopet namestiti na njiju ">esti ; železniško ministerstvo naj potom ravnateljstva državnih železnic v Trs^u natančno Vznani, na kaj se nanašajo za dan 1. aprila Tlažbencem obljubljena zboljšanja: končno *ai ee železniško ministerstro na precizen '>ačia izjavi o vseh točkah spomenice, izro-JVe od o»obja. Dvorni svetnik RufT je rspre-H te zahteve in je prijavil zaupnikom, da železniško ministerstro pripravljeno vspre-■H deputacijo železniških uslužbencev in kon-5 možno prenehati s pasivno rezistenco 6e-le * daj. ko tudi ravnateljstvo južne e l e z n i c e v s p r e j m e z a h t e v e s v o-jih uslužbencev. Zadufinica za ponesrečene s parnika Imperatrk". Po odredbi škofijskega ordinarijata bo prihodnji ponedeljek ob 9. uri ■opoludne v bazihki sv. Justa slovesna zaušnica za vse osebe, ki so ponesrečile ob itastrofi parnika „Imperatris". TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Tat? Predvčerajšnjim je bilo policiji pri- - vi j eno, da sta bili na kolodvoru državne .ieznice pri sv. Andreju ukradeni dve na- 'lazoici: ena za 146 kron in 50 stotink, a :jga za 66 kron in 52 stotink. Včeraj pred-•oiudne je pa policija aret jvala 21-letnega uslužbenca državne železnice Alojzija C., ki tanuje v Rocolu štev. 327, ker je jako na irnu, da je on ukral ti dve nakaznici. PrvH nakaznica je bila iztirjana pred-?erajšnjim popoludne malo pred 5. uro. Iz--rjal jo je neki lepo oblečeni mladenič. Ta akaznica je bila naslovljena gospodu E. ^gnani. Druga nakaznica, ki je bila naslov-}ena gospodu E. Lenussi, je bila iztirjana Ido 20. t. m. Na Alojzija C. je padal sum .ito, ker je imel pri sebi 140 kron denarja, kar je ea njegove razmere preveč. Policijskemu uradniku na kolodvoru, ki je zasliševal, je pa Alojzij C. izjavil, da -e dobil oni denar od svojega očeta, kateri mu pošlje, če on zahteva, Še večjo svoto denarja. Trdil je, da je popolnoma nedolžen glede tatvine onih dveh nakaznic. Tekom predvčerajšnjega dne da je bil večkrat v uradu, iz katerega 6ta bili nakaznici ukradeni. Opoludne da je on urad zaprl, a ko je ob 3. uri popoludne prišel nazaj, ga je našel odprtega. Bil je vzet na zapisnik in potem pridržan v zaporu. Suho grozdje. Her je v svobodni lulci ukral iz neke vreče 6 kg suhega grozdja, vrednega 4 krone 80 stotink, je bil aretovan in pridržan v zaporu 36-letni težak Ivan K., ki prenočuje na ljudskem prenočišču. Na policiji je priznal, da je eno grozdje res ukral, a sicer iz vreče, ki je bila že prej prerezana. Izjavil je, da je to storil radi bede. Neznan tat je s pomočjo ponarejenega ključa ulomil v žganjarno Lucije Sosič, ki je v ulici della Stazione št. 13, in sicer predvčerajšnjim opoludne, ko je bila šla Lucija Sosič obedovat v bližnjo ljudsko kuhinjo. — Vkral je 120 kron denarja. Mladina na slabi poti. Neki redar je predsinočniim ob 10. uri in pol videl na trgu pri rudečem mostu četvorico paglavcev. Eden teh je nosil na rami vrečo. Redar je stopil za njimi in prijel onega, ki je nosil vrečo, dočim so ostali trije pobegnili. Dečko, ki je bil 13-letni Josip V., stanujoči z materjo v ulici Gavana, je imel v vreči 16 kg čebule. Redar ga je odvedel na policijo, a tam je dečko priznal, da je s pobeglimi tovariši ukral čebulo na neki barki, ki je vsidrana v kanalu ob ulici Vincenzo Belimi. — Nato ga je pa uradnik dal odvesti k materi. Včeraj v jutro, kmalu po 6. uri. je bil pa na trgu pri rudečem mostu aretovan eden njegovih tovarišev, in sicer 15-letni Peter M. Tega 60 pa pridržali v zaporu. TržaSka mestna statistika. Od 17. do 23. febr. 1907 se je v tržaški občini poročilo 9 parov. Rodilo se je 118 otrok, to je 59 moških in 59 ženskih (od teh 20 nezakonskih). Umrlo je 140 oseb, in sicer 7*» moških in 61 ženskih (od teh 39 izpod enega leta). Imiinlni Premišljevanje priletnega samca : „Zakonsko življenje je res lepo. A oženiti se pred Štiridesetim letom je prezgodaj, potem je pa prepozno !- Anagram. turkili vžtva on veliko čast a ti z roko podjetno ime premešaj njemu spretno in on svoj spol l>o spremenil in v žensko se bo prelevil, ki tu pri nas velika je oblast. (Rešitev prejšnje; Muha—Juha). Koledar ln Tremo. Danes : Roman, spozna-valec; Miladin ; Olga. — Jutri: Albin, škof: Zorko, Gostim i ra. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -f- 8.5* Celzius. — Vreme včeraj : lepo. Društvene vesti jn zabave. „Trgovsko izobraž. društvo", priredi v nedeljo dne 3. marca t. !.. v društveni dvorani, ulica S. Francesco d* Assisi št. 2, veliki plesni venček. — Plesalo se bo cvetlični valček v štirih delih. Sviral bo civilen orkester. Zanimiv boj z vijolicami. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Slovensko akad. „Slovenija" na Dunaju. V. redni občni zbor slovenskega akad. društva „Slovenije" na Dunaju se vrši dne 2. marca t. 1. ob 1l-8. uri zvečer v društvenih prostorih. Prijatelji društva dobro došli! Zavod SV. Nikolaja priredi v nedeljo dne 10. marca pri sv. Ivanu veselico z lepim programom. Ako druga tudi potrebna društva prirejajo veselice v svojo korist, tedaj smemo z lahko vestjo reči, da je zavod prepotrebna naprava in vsega priporočila vreden, kajti v njem se mnogo pomaga našim slovenskim dekletom, ki se često nahajajo v potrebi in stiski. Slovenke, pomagajte svojim sosestram! Vesti iz Kranjska. Naslov ravnatelja je dobil g. Ivan Pezdič nadučitelj na ljudski šoli v Kranju vsled svojega izbornega delovanja v kranjskem deželnem šolskem svetu. Vaati iz Goriške. Narodna prosveta in pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredita v nedelio dne 3. marca 1907. akademijo v spomin Simona Gregorčiča v dvorani „Trgovskega doma". Začetek ob 8. uri in pol zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen za Gregorčičevo ustanovo, se preplačila hvaležno sprejemajo. Potrjena izvolitev. Minister za trgovino je potrdil izvolitev Josipa Paternolli-ja predsednikov in Josipa Venuttija podpredsednikom goriške Trgovske zbornice za leto 1907. Nov polk dobi Gorica. Iz Subotice na Ogrskem premestijo prihodnje leto 11. huzar-ski polk v Gorico. d. Vpliv pasivne rezistence železniških uslužbencev kaže se danes v Gorici že precej občutno. Sicer osobni vlaki nimajo velikih zamud, toda tem večje tovorni vlaki. Nekateri so prišli že po pol dneva kasneje kot navadno. d. Na cesti je bil napaden v Gorici Jakob Vizintin iz Zdravščine, ko je v ponedeljek odšel iz neke gostilne. Dobil je več ran z nožem, tako da so ga morali prenesti v bolnišnico. Napadalci še niso znani. d. Električna naprava ob Hublju. Kakor se je čulo, hotela je neka švicarska družba izkoristiti vodno moč Hublja, da bi preskrbela z električno razsvetljavo vipavsko dolino in Goriško okolico. Sedaj pa se poroča, da se ta projekt opusti, ker bi se podjetje ne reniiralo. (Dalje na 4. strani). Tovarna pohištva ulica della Cesa it. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. Z vsemi ndobnostmi opremljena stanovanja ter — pisarniške prostore d^je t najem s 24. avgustom »Tržaška posojilnica in hranilnica«. Pojasnila pri upravitelju hiše, Piazza Ca-serma št. 2 od 9.—12. ter od 3.—5. izvzeraži nedelj in praznikov. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. J. Čermak»(j. Tuscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadet ido Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec In ojačije organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni okačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO '/////•V/ TRST Prihranitev na plinu do Podje je Gasspar po zistema Wouworma Nalbrayr & Co., Dunaj Iil jići! zastopaik z zalega zrn Trst: E. BUDAN, Vi» Ctelsi it. 3 — Telef. 1889 TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 KATALOGI BREZPLAČNO. Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karholinej, Naftalina „GBOSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrflnlh _ ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, isolatorai kartoni, lesni cement, k&rbolinej, karbolna asfalti in dragi proizvodi is asfalta in katrama, opolsla olja, mast za stroje, mamila sa vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voičilo za 6evljs itd. Tovarna, in pisarna v TRŽIČU (Monfalconc) pri Trstn. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspeineje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. revmatizmu in protin TET/ A /^TIT n A AJlf H prirejena v Trstu Rafaela godina, lekarn „jMa JUdoua della Saltih" pri je iLl\Uviriri uUUlnn od lekarnarjev: sv. Jakoba in Josipa 6odina, lekarna lgea\ faraclo 4. II Steklenica stane K 1-40. Iz Trsta se c« odrofilja manje od 4 steklenic proti poit povzetja ali proti antkapatni požiljatri maska 7 K frmako| poStnine ia zavoja Stran T V Izpred goriškega okrožnega sodišča. Razprave dne 25. t. m. d. Maščevanje ljubice. Jožefu Simeieu iz Kenč porezala je Karolina Ivristančič več *rt ter mu napravila tako blizo 300 kron *kode. Baje je storila to iz maščevanja, ker 10 je poškodovanec zapeljal in potem zapustil. „Baje" kajti pri razpravi se obdolženka ni j 2agovarjala. Spraviti sploh ni bilo iz nje be-| sede in njeno vedenje kazalo je tako dušno •mejenost, da se je vedno bolj jasnilo lice zagovorniku. Ker je bilo vse brezvspešno, .sklenil je sodni dvor, da se preišče njeno duševno stanje. Razprava se je prenesla. d. Finančni uradnik Franc Zumer iz Tolmina izvabil je v preteklem letu več gostilničarjem razne svote denarja- Nastopal je pri tem tudi opetovano uradno. Obsojen je bil na šest tednov zapora. Vesti iz Štajerske. Akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu bo imele dne 28. svečana t. 1. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih VI. redni občo i zbor. Prijatelji društva dobrodošli ! Književnost in umetnost. „Zabavna knjižnica Sovenske Ma-ticeu. (Konec). Prvi v knjigi je zastopan L. Seršen z novelo „Povest o literat u". Pisana je čisto v Cankarjevi maniri, v Cankarjevem duhu —- učenec seveda zaostaja za uiojstrom. Godi se mu čisto prav. Zakaj hodi k drugemu v šolo, zakaj ne dela po svoje? Mož tukaj ima vse, kar treba dobremu pisatelju : duh a, okus, lep t»log in marsikaj drugega še.... čemu mu je potem treba posnemati ? Našim pisateljem, ki hodijo za Cankarjem, bi itak nujno svetovali, naj puste to. Saj ga nikoli ne dosežejo! V svoji umetnosti je Cankar nedosegljiv in če je že morda dosegijiv, to pa je čisto gotovo, da je nepre-kosljiv. Samo to, da se ga hoče prekositi, bi torej imelo zmisel, da se ustvarja po njegovem vzorcu; ker pa je izključeno, da se to komu posreči, je stvar samo — izgubljen trud. Kajti naša literatura ne potrebuje nobenega Cankarja štev. 2, Cankar prvi ji zadostuje prav popolnoma. — Koliko manje nam je torej treba tričetrt —, pol — in četrt — Cankarjev! Naj le hodijo naši literatje, kar jih je izvoljenih, vsak svojo pot: nešteto je višav, ki na njih kraljuje umetnost, in marsikatera je višja od one, kjer stoji Cankar, in marsikatera je pri nas danes še prazna. Tja navzgor stremite ! V knjigi sta dalje še dve majhni noveleti Milana Pugeljna (Romana Romanova) „Anina prva ljubezen" in „Diletant" — dve poetični in romuntični stvarci. Mlade, sentimentalne duše se bodo naslajale na njih, mi smo žal za tako že prestari in preprozaični. Knjigo zaključuje J o s. Kostanj evec s povestico „Obsojena". Pisatelj, ki je obenem tudi urednik knjige, je iz naravne skromnosti svojemu proizvodu odka-zal zadnje mesto; hočemo biti tudi mi skromni in, kar se tiče „Obsojene", ne zahtevati od pisatelja več nego more. Knjiga v vsem in plošnem : lepa, dobra knjiga. Člani Slovenske Matice so je lahko veseli, drugim Slovencem pa jo toplo priporočamo. S tem kupom bo gotovo vsak zadovoljen. Cene knjige žal ne vemo, a gotovo ni draga. Saj „Slov. Matica*4 daje sedem knjig za samo 4 krone članarine. Izplača se biti član ! Razne vesti. Rokopisi glasovitih ljudi. V Lip-skem so nedavno na javni dražbi prodali dve pismi nemškega pesnika Schillerja za 1070 mark. Kno pismo filozofa Nitzscheja je bilo prodano za 500 mark. Rokopisi glasovitega komada za glasovir v E-duru od Mozarta, obsegajoči 83 stranic, so bili prodani za 12.500 mark. Viharji na Norveškem. Na Norveškem so v zadnjih dneh razsajali strašni viharji, vsled katerih je ponesrečilo mnogo ljudi. Tako je vihar Štirim kmetom v Glivan-geru povsem razdejal hiše, hleve ter pokončal živino. Pri tem je tudi izgubilo življenje 14 oseb. Štirideset let župan. V Bludencu so .>osipa Wolfa že v Štirnajstič izvolili županom. Opravlja to službo že okolu 40 let. Župan Wolf ima sedaj 80 let. Spomenik cesarJeviču Rudolfu. Na spomlad odkrijejo v buiimpeštanskem mestnem gozdiču spomenik pokojnemu prestolonasledniku Rudolfu. Svečanosti se udeleži tudi »esar. Ras mere na italijanskih aelesni- _______ Iz Milana poročajo: Shod industrijalcev doline Sesia in shod pokrajine Novara sta v ponedeljek sklenila, da vstavijo dne 11. marca obrat v vseh tovarnah kakor protest proti naraščajočemu neredu na železnicah in proti pomanjkanju premoga. Ako to izvedejo, bo 7000 delavcev brez dela. Angleški jezik na beligrajskem vseuČiliSČu. Da se vseučiliščnim dijakom omogoči učenje angležkega jezika in književnosti. je srbski naučni minister vsprejel predlog profesorjev modroslovne fakultete, ter je imenoval lektorjem angležkega jezika Davida Lavra, ki je ta jezik predaval na nekem vse-učilifičji na francoskem. Čudna pokojnica. V San Remu je pre«l par dnevi umrla 20-letna Rusinja Janina \Vagner, ki se je še le nedavno omočila. Njeno truplo so položili na oder v mrt-; vafinici in tamkaj leži še danes, ker pričakujejo njeno rodbino; da pride na pogreb, še, »EDINOST« stv. 51». bolj pa radi tega, ker je pokojnica vse do danes ohranila naravno svcžost. Ustne so jej rudeče, telo belo kakor sneg, a oči, ki so bile zaprte, so se same odprle in sijale z izrednim sijajem. Njen soprog, ki ne gre iz mrtvašnice, in ves San Remo menijo, da ni mrtva. Zdravniki trdijo seveda nasprotno, ali vendar so odredili, da se še počaka s pogrebom. Povodni braojav (kabel) Leta 1905 je bilo 31 kabelskih družb (med temi dve nemški in 20 angleških), ki so imele skupaj 381 kablov v dolgosti 34G.964 kilometrov ; v državnih rokah je bilo 1622 kablov v dolgosti ti6.066 km. Vrednost tc podmorske svetovne kabelske mreže je znašala okroglo eno milijardo mark. V minolem letu je bilo otvor-jenih več novih kabelskih prog, tako, da znaša sedaj dolgost vseh kablov 450.000 kir. Od teh odpada (>0 odstotkov na Anglijo, 18 na Združene države, 9 na Francosko in 61/* na Nemčijo, ki je imela leta 1870 še le nekaj nad i000 kilometrov kabla; leta 1905 pa že 30.000 km. Sodno preganjanje maloruskih dijakov. Kakor poročajo iz L\vova, hoče pravosodni minister nasvetovati cesarju, da sc ustavi sodno preganjanje maloruskih dijakov. f Igralec Lewinsky umrl. Včeraj je na Dunaju umrl dvorni igralec Josip Le-winsky v starosti 72 let. Lewinsky je bil rodom ogrski Zid. Malo stanovanje ,"«352?. sta, iščem. Pogodba tudi za već let. — Ponudbe po-„Spartak" na „Inseratoi oddelek Edinosti"'. 10s7 Gostilna „Ai due Gemelli" trgn v Trstu se je otvorila na novo in ima izvrstna vina vipa ska, istrska, furlanska in t^ran. Kuhinja domača, jedila gorka in mrz!a. Pontrežba točna. Ima na razpolago tudi sobe za prenoeiSčs v prvem, d u-gem in tret em nadstropju. Cene zmerne. 171 V Trstu, dne 28. febuvarlja 1 Odlikovana loi/arna gIasovir;ei L Kdor hoče hitro in dobro prodati hiše, posestva, dvor-ee, stavbišča, naj izvoli to prijaviti TEIESTS ©FFIOE via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe, uprave in vknjižbe. : : : : ¥¥di Trst, Plazza Carlo (*oldoni (vogel Corso - Via Nuova) Spesijaliteta pianinov, glasovir-jev svetovnih tvrdk Stcinwey ir Jons v fiew~Yorku, Schweighofer itd €tek!. pianini, orkestrom, harmoniji Izpoojuje. — jMeiijnje. — Daje iia obroke. Popravlja. — Akordira po zmernih eenah. i^i Poskusite Listnica uredništva. Nis Vodoran: Vašega dopisa nismo mogli priobčiti, ker ne moremo prejudicirati sklepom današnjega shoda zaupnikov. Saj je ta shod sklican ravno v ta namen, da se zasliši mnenja volilcev. ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1882. Velita zaloga fcoMimn in ian za vojaše in civiliste Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; gprejema v Fhrambo zimske kožuhovine ter jamči za škodo provzročeno po moljih in po požaru. in priporočite = izaelhe i?ydrope torarne hranil , v Pragi VIII. Cenopnif?zastonj cvtličar-in vrt- Išče se pridna dekla narskega posla. Vstop 1. aprila. Naslov pove „Inae-ratni oddelek Edinosti h OQO JOSIP PEGAN - Trst ulica Tor-ricelli 4. 239 Oglje, 8rva, oglje za peč prve vrste. Zmerne cene QtipirioQotlptni s°8*'od' lePe ^un?nj°Bti' Olll IUG9C UG lili moćan, zdrnv, izučen m inteligenten, z letnim dohodkom 3600 kron, želi se poročiti z simpatično gospodično, ali udovo, dobro gospodinjo, izučeno, z premoženjem 10.000 kron. Ponudbe s sliko Bub „Premoženje I0.000a poste restante, Trat 1. 1905 VRnianil P°^tena slovenska družin:« nuja IIII malo stanovanje z vrtom. Ponudbe .Inseratni oddelek Edinosti". 1817 pod „Tri osebe" na 7om|ii£pp za zgradbo ene vile, ali male hiše, LGlIllJlavo kupujem. Prednost imajo okraji: Kjarbola (spodnja), ulice S. Vito, Massimiliaoa, Pro-montorio, S. Michele, Montecuco in b.ižnji k-iaji. — Pismene ponudbe pod „Zemljišče S00Q" na „Inseratni oddelek Edinosti". 1987 Male in velike parcele s hišami ob cesti v bližini mesta so na pro