Mariborski pomožni . škof DR. PETER STUMPF na slovesnosti sv. birme v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejiji Foto Marko Vombergar vETCff Sprejem g. škofa v Slovenski hiši na daf prihoda (14.11.07) - Sv. maša v cerkvi M a Pomagaj, nato srečanje v Dvorani škofč Rožmana - Foto Marko Vombergar S slovesnosti sv. birme v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejiji - Foto Marko Vombergar Hi'!!!"1' W til mmm*vmrn i ii i IS i n. • UL K m' UVODNIK OB NOVEM LETU V BOŽJEM IMENU PAVLE NOVAK, CM ,'V b koncu vsakega ■ ■ leta prihaja tre- ■ m nutek, ko se člo- vek zamisli in Pregleda ter oceni, kako Je preteklo leto preživel. Naredimo bilanco nad Preživelim letom. Ob koncu leta mnogokrat tudi kar preložimo važno odločitev v prihodnje leto, ali °bljubimo, da takoj, ko napočilo novo leto, nekaj spremenimo v naših Navadah ali razvadah, ki nam morda niso ljube, ali Pa morda celo, da se ob-yežemo spremeniti kak-šn° držo, saj je novo leto °dlična priložnost za nov 2ačetek. Ko si človek najmanj Predstavlja, pride novoletni dan, ki ga vsi željno pri-akujemo še prav poseb-tu na južni polobli, ker °te ali nehote pomeni z&ključek ne samo leta, auipak tudi več ali manj vseh del, ki jih redno Opravljamo. Šole, službe, uradi, so ponavadi v po-uih mesecih večinoma zaprti ali delajo le napol faradi počitnic in vsa večja aktivnost se preloži k kakšen mesec ali dva, saj je vseeno, do marca sPet vse običajno delovalo. Po drugi strani pa trpno pričakujemo novo leto, ker mnogokrat bil m°, k° boljše od preteklega, posebno, če je ne staro leto polno slabih izkušenj, razočaranj in . sPehov. Temu primerno smo si drug drugemu h srečno in blagoslovljeno novo leto. ž . tara slovenska navada, ki se na žalost počasi Ij^^gublja, pa je, da so posamezniki ali skupina (|a Pred važnim delom ali opravilom začeli tako, fio/.° Se Pokrižali in dodali vzklik: »Začnimo v Jern imenu!« S tem vzklikom so se izročili v Božje roke, da bo tisto opravilo ali delo čimbolje opravljeno in, da bi bilo tudi blagoslovljeno. S takim napotkom lahko začnemo tudi letošnje novo leto. Kar v Božjem imenu začnemo, zaupamo, da bo tudi blagoslovljeno in kar je blagoslovljeno, ne more biti slabo za nas. Ob tem se lahko vprašamo, ali imamo še zaupanje, da se izročimo v Božje roke? Ta izraz zaupanja je danes na veliki preizkušnji. Tudi veren človek je danes izpostavljen skušnjavi, da preveč računa na svoje sposobnosti in na vse, kar mu nudi današnji svet, ki sam sebe čedalje bolj razglaša za samozadostnega. Novo leto ni samo prvi dan v letu, sestavljeno je iz vseh dni vsakega leta. S tega vidika se nam odpira precej dolgo obdobje, v katerem lahko marsikaj naredimo. Gotovo je, daje pametno narediti načrt čez celo leto. Dober upravnik bo natančno načrtoval, kako bo upravljal, kar mu je izročeno v upravljanje. Pripravil bo tudi morda še kakšen dodatni načrt, da v primeru, da se mu glavni načrt ne uresniči, nemoteno deluje naprej, morda ne z isto intenzivnostjo, verjetno pa, da s prilagajanjem na neračunane težave pride do želenega cilja. Mi smo tudi neke vrste upravljale! novega leta, kije pred nami, in za to delo je prav, da ga dobro načrtujemo in pripravimo. Prav bi bilo, da naredimo načrt in se ga skušamo držati. Načrt bi moral biti opremljen s kakšnim sklepom: čemu bom dajal prednost in kaj želim doseči. Tak sklep 30 pomagal, da ob koncu leta lažje preverimo, "'i Ulil UMA- OB NOVEM LETU - V BOŽJEM IMENU kaj bo za naprej potrebno spremeniti in kaj ni bilo mogoče narediti. Služilo nam bo, da napravimo nov načrt, ki bo obogaten z našimi izkušnjami. Ko načrtujem, imam za seboj pomembno izkušnjo svoje preteklosti, ta mi bo omogočala, da samega sebe kritično presodim in preverim, ali bom zastavljene cilje uresničil glede na lastne pretekle izkušnje ali ne. Naša današnja odločitev je tako povezana z izkušnjo preteklosti in s pogledom v prihodnost. Preteklost je moj zaklad izkušenj in doživetij, prihodnost pa moj še ne uresničen ideal. Stičišče obeh pa je sedanjik, čas ko se odločam in s svojim delom uresničujem konkretno odločitev, ki bo imela posledice v prihodnosti, te so lahko dobre ali slabe. Brez dvoma, da bomo morali današnje odločitve večkrat preverjati skozi leto, da bo naš letni obračun konec leta čim boljši. Novo leto lahko vzamemo kot novo priložnost v našem življenju. To priložnost lahko gledamo z optimizmom ali pesimizmom. Če jo gledamo z optimizmom, bo polna upanja in navdušenja, obratno pa, s pesimističnim gledanjem, nam bo vzelo voljo, da bi v svojem življenju nekaj naredili ali spremenili, ker že v naprej ne bi imelo smisla. Ko imamo novo priložnost, je prav, dajo izkoristimo, tudi če še ne vemo, kakšen bo končen izid. V novem letu nas čakajo novi izzivi in nove izkušnje. Z močno voljo in zaupanjem lahko veliko naredimo. Začnimo ga z veseljem in navdušenjem, da bomo čim več naredili. Začnimo ga tudi v Božjem imenu, da bo ves naš trud in prizadevanje blagoslovljeno. IMENA DUHA TOMAS ŠPIDLIK (2) TOLAŽNIK % # Jezusovem govoru med zad- \ / njo večerjo beremo: Žalost w vam je napolnila srce. Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal (Jn 16,6-7). Pogosto smo žalostni. To čustvo se rodi iz prepričanja, da se nekaj ne bi smelo zgoditi, da gre svet v napačno smer. Je torej nekakšno sovraštvo do resničnosti. Kristjan mora sovražiti greh. Odrešilna žalost je kesanje. Če pa nas, nasprotno, napade žalost zaradi življenja kot takšnega, zaradi družbe drugih, je to morda tedaj pomanjkanje vere v Previdnost, v dobroto Boga, ki se razkriva v svojih delih. Vendar ni lahko premagati pobitosti. Ko gre za majhne težave, jih uspemo premagati z naravnimi tolažbami, s kakšnim razvedrilom. Če pa nastopi težko trpljenje, nasprotovanje, preganjanje, se čutimo šibke, nemočne pred težkim križem. Jezus sam je bil, ko je vnaprej videl svoje trpljenje v getsemanskem vrtu, žalosten do smrti (Mt 26,38), tako da se mu je prikazat angel iz nebes in ga krepčal (Lk 22,43). Zanimiva je ugotovitev, da je v najstarejših krščanskih dokumentih Sveti Duh imenovan »Angel«. »Angel« je grška beseda, ki pomeni glasnika. Svetega Duha je dejansko poslal Kristus kot svojega glasnika k užaloščenim, ker more samo on odstreti ljudem pozitivni pomen križa in jih torej potolažiti tam, kjer nobena naravna tolažba ne more pomagati. Sodobni bralec je presenečen, ko bere v spisih starih menihov številne obsodbe šal, smeha, norčevanja. Te sodbe so nedvomno pretirane in včasih tudi nepravične. Toda razumeti moremo tudi, zakaj so jih učili. Asketi so razumeli, da pravega veselja ne moremo izsiliti z »zabavo«, tako da pozabimo same sebe. Neskaljivo veselje prihaja samo od znotraj in od znotraj nas tolaži samo Sveti Duh. Iz tega vidika je poučna pripoved v Fiorettih svetega Frančiška Asiškega, naslovljena Kje je pravo veselje. Svetnik to razlaga svojemu sobratu Leonu. Iz potovanja sta se vračala premočena od dežja, premražena, vendar sta bila že blizu svojega samostana. Toda Frančišek je dejal: »Če nama ne odprejo vrat, če naju preženejo in se zato ne bova užalostila, je to pravo veselje!« Nezmožnost, užalostiti se v takšnem stanju, ni v človeški moči-Toda svetnik je veroval, da nam ga more dati Sveti Duh. OGENJ Stari narodi so imeli ogenj za božansko prvino. Tudi v Svetem pismu najdemo razodetja Boga, ki jih spremlja videnje ognja: v gorečem grmu (2 Mz3,2 in dalje); na vrhu gore Sinaj (19,18); preroka Elija odpelje v J nebo ognjeni voz (2 Kr 2,11); Jezus te°ra po besedah svetega Janeza Ustnika krščevati v Svetem Duhu in °9nju (Mt 3,11). Dejansko so se ob Pohodu Duha pojavili nad glavami QPostolov ognjeni jeziki (Apd 2,3). Podoba ognja ponuja različne Interpretacije. Če jo prenesemo v du-°Vr|o življenje, pomeni predvsem Ptemtečo gorečnost za dobro, za °zi° slavo. V tem smislu je rečeno 0 Preroku Eliju, da je bila njegova 9°rečnost podobna ognju in da je ^egova beseda žgala kot bakla (Sir Tudi pri človeških dejavnostih Pažamo, kako dobro je, ko se nek-cuti navdušenega za študij, za etnost, za svoje delo. Opravlja ga : 0 r° 'n z velikim užitkom. Gorečnost .^nasprotna pomanjkljivosti, ki se ,-uje »mlačnost«. Ta je po svetem p/Pardu »senca smrti«; mlačnež je hi*. °ben neobdelanemu vinogradu, v brez oken in vrat. Malomarnost tež 6*a oroPa veselja. Torej poveča 0 dneva. Je črv pri koreniki, gloda °biča°tra^ tUd' "e od zunajvse kot .Mlačnost za Božje reči so očetje "^li sklerokardia trdo, »skle-so ^no<< srce’in za takšnega človeka VemPOrabljali besede iz Razodetja: ne Za tvoja dela, da nisi ne mrzel Vročih O’ l<0 b' le bil mrzel ali Ker pa nisi ne vroč ne mrzel, ampak mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust (Raz 3,15-16). Evagrij imenuje to pregreho »opoldanski demon« (prim. Ps 90,6). Ko izgine mladostno navdušenje, v »opoldnevu življenja«, se številni ljudje čutijo utrujene in izgubijo smisel za to, da bi delali za dobro. Avtor je prepričan, da gre za »nadvse nevarnega demona«, ker naveličani in leni nimata volje, da bi se upirala. Nasprotno, Sveti Duh ohranja v srcu kristjana mladostno gorečnost, veselo pripravljenost za vsakršno dobro, za katerega se ponudi priložnost. Sveti Martin je že bil na tem, da umre, in ko je videl žalost svojih učencev, je molil: »Gospod, če morem še biti koristen, ne zavračam dela.« Iz človeškega zornega kota daje pisatelj Tolstoj lepo pričevanje o svoji teti, ki je v njegovi hiši nadomeščala pokojno mater: vselej je služila drugim, toda na njenem obrazu se je videlo, da je velika sreča, ko more nekdo ljubiti in uresničiti svojo ljubezen. Tako so se v službi Bogu pojavljali svetniki, ogenj Duha je sijal v njihovih očeh. GOLOB Golob je postal najbolj znana podoba Svetega Duha v skladu z videnjem pri Jezusovem krstu (Mt 3,16). Pri interpretaciji prizora se zlahka spomnimo besedila iz prve Moj- zesove knjige o prvem stvarjenju, ki pravi, da je Božji duh vel nad vodami', krst je »drugo stvarjenje«. Golobi so bili edini ptiči, ki se jih je smelo darovati v templju. Simbolizirajo čistost, preprostost (Mt 10,16). Ker golobi prihajajo z višave in letijo proti nebu, so postali za duhovne avtorje simbol molitve. Ko molimo, smo uvedeni v večni dialog med tremi Božjimi Osebami, kar bi brez pomoči Svetega Duha bilo nemogoče. Teofan Zatvornik razlaga trodelno razdelitev človeka, ki so jo poznali očetje, v tem smislu. Imamo telo, dušo in Svetega Duha. Telo se hrani, diha, giblje se. Duša misli, hoče, čuti. Značilna dejavnost Duha je molitev, ki jo je mogoče imenovati »dihanje Duha«. S telesnim dihanjem prodre kisik v kri, ki ga prenese po celem telesu. Na enak način molitev vsrka Svetega Duha in doseže, da prodre v vse naše dejavnosti. Duh je kot ogenj, ki gori v srcu. Če naj ogenj ne ugasne, potrebuje zraka. Molitev ogreje ta plamen. V bogoslužjih se po besedah posvetitve kruha in vina uporablja tudi tako imenovano epiklesis, izrecno klicanje Svetega Duha, da bi se spustil na darove, položene na oltar, in na ljudi, ki so okrog. S tem se izraža temeljna resnica, da vsaka molitev - torej tudi evharistična, zakramentalna molitev - ne bi bila učinkovita, če se, kot pravi Origen, ne bi sam Duh obračal k Očetu po naših besedah, če ne bi on na skrivnem klical Abba, Oče (Gal 4,6). On kliče močneje od nas, njegov glas, da tako rečemo, presega naše šibke krike. Na ta način Origen razlaga, da v vsaki molitvi prosimo za stvari, ki so boljše od teh, ki smo jih mi sami zmožni razumeti. Vsaki molitvi torej pripada epiklesis, prošnja, želja, da bi Sveti Duh molil z nami. Pri najpomembnejših bogoslužnih opravilih pojemo himno »Pridi, o Sveti Duh!« Vsaka molitev, če je še tako kratka, ima torej končno perspektivo. Z majhno človeško besedo ali s pobožnim občutjem srca prodremo v življenje presvete Trojice, v Božji svet, kjer je vsa sreča in kjer se skupaj z našim sodelovanjem odloča usoda vsega kozmosa. Iz knjige Ali poznaš Duha? IZBERI ŽIVLJENJE Med neodgovornostjo in solidarnostjo: biti varuh svoj ega brata PRIMOŽ KREČIČ T 7* akšni so razlogi, da se je cela civilizacija tako obr--L A. nila proti življenju? Včasih se tako odločajo ljudje v težkih in dramatičnih razmerah hudega j trpljenja, samote, ekonomske negotovosti, depresije in pomanjkanja upanja. Vendar pa se ta problem kaže tudi širše, pri osebnih izbirah, na kulturni in socialni ravni, kjer se kaže težnja, da bi ta dejanja proti življenju pojmovali kot zakonite izraze posamične svobode, ki jih je treba priznati in ščititi kot pravice. Ko toliko govorijo o temeljnih pravicah vsakega človeka, te iste pravice zanikajo, teptajo, spregledajo. To je napad na izključene, nemočne, potisnjene na rob. V ozadju tega je popačeno pojmovanje človeka in njegove svobode, ki jo razumejo povsem individualistično, kot svobodo močnejših proti slabotnim. Toda svoboda ima bistveno odnosno razsežnost, svobodni smo toliko, kolikor ne ogrožamo svobode drugih. Svoboda je svoboda, kolikor je postavljena v službo osebe in njenega uresničevanja, po podaritvi samega sebe in sprejemanju drugih. Svoboda, ki zanika in zmaliči samo sebe, postane uničevalka drugih. Za vsem tem je priznavanje in spoštovanje temeljne povezave svobode z resnico. Brez tega moreta kaj hitro sebični interes in subjektivno mnenje zavladati nad življenjem in njegovo objektivno stvarnostjo. V subjektivni svobodi pa more vse postati predmet trgovanja, tudi pravica do življenja. Na državnem in političnem področju lahko postavi pod vprašaj to pravico večinsko mnenje prebivalstva. Na ta način se demokracija podaja na pot totalitarizma. Država utrga sad z 'drevesa življenja' in si jemlje pravico, da razpolaga z življenjem najslabotnejših, ki so brez obrambe, in sicer v imenu koristi nekaterih. Tako sta pod videzom zakonitosti, ki na videz varuje dostojanstvo vsakega človeka, izdana življenje in sam demokratični ideal. Pri odkrivanju korenin kulture smrti se ne smemo ustaviti le pri izprijenem pojmovanju svobode, ampak je treba priti k jedru same drame sodobnega človeka, to je zamračitve čuta za Boga in za človeka, ki je značilna za to kulturno okolje, je poudaril papež Janez Pavel II. Sekularizem preizkuša same korenine krščanske vere in pripadnosti Cerkvi. Kdor izgubi čut za Boga, postane tu- di neobčutljiv za človeka. Zatemnitev smisla za Boga in za človeka vodi k praktičnemu materializmu, ki rojeva individualizem, koristolovstvo in uživaštvo, ti so usmerjeni proti življenju in ga spodkopujejo. Tako smo pri edinem cilju za mnoge ljudi, to je vzpostavljanje nebes na zemlji, iskanje blaginje, trenutnih užitkov, sanjarjenja, doživetij, vse to pa zgolj na ravni ‘imeti’. S podobnim odnosom sprejemajo trpljenje in druga bremena življenja, to velja tudi za odnos do telesa, ki ga ne dojemajo kot kraj srečanja z drugimi, z Bogom in svetom, ampak tako, da je skrčeno zgolj na snovnost, kot splet organov, funkcij in energij, ki jih je treba uporabiti po merilih užitka, privlačnosti in uspešnosti. Seveda razmere niso samo črne in brezupne, so pa kritične in lahko postanejo usodne za naš narod ter civilizacijo. Kljub nasprotovanjem in temnim napovedim je še živ Božji glas v vesti ljudi, kjer živijo osebne svetinje in iz nje črpamo spodbude ter moč za pot ljubezni do človeškega življenja, za njegovo sprejemanje in služenje temu življenju (EZ 24). Zato se pojavlja toliko pozitivnih pobud med ljudmi, mnoge izmed njih so podkrepljene še s krščanskim J razodetjem in duhovno močjo velikonočne ljubezni. Niso redki zakonci, ki z velikodušnostjo sprejemajo otroke kot najodličnejši dar zakona. Nekatere družine poleg svojih dolžnosti sprejmejo še druge otroke, ki so zapuščeni ali v stiski, odprte so za prizadete in kolne ljudi. Po župnijah in drugod Nastajajo zakonske skupine, v katerih si zakonci nudijo oporo pri družinskem življenju, porajajo se središča za pomoč življenju in posameznikom, ki so v težavah, veliko je prostovoljcev, ki skrbijo za tiste, ki se jim je življenje polomilo. Tudi v zdravstvu so nove pobude v smeri varovanja življenja in Preventivnega zdravljenja. Med ljudmi so različne oblike medsebojne pomoči, da si zlasti v stiskah Priskočijo na pomoč. Prav tako se Veča čut za kakovost življenja in Za ekologijo. Vse to kaže na novo solidarnost, ki bo mogla še v večji meri podpreti ljudi in družine v ujihovi odločitvi za življenje. So-udarnost in medsebojna pomoč sta Velikega pomena pri premagovanju težkih trenutkov in dajeta občutek °P°re in zavarovanja ter odločanja za več življenja. Vsekakor pa je za obnovo vo-Je do življenja in opredelitev za Zlvljenje potrebno nekaj več, ja-sen cilj velikonočnega življenja in Jubezen, ki ni samo človeška. Iz tednika Novi glas PREMIER JANEZ JANŠA VABI PAPEŽA NA OBISK VATIKAN, 29. novembra 2007 (Zenit.org). - Premier Republike Slovenije je osebno Povabil Benedikta XVI. na obisk leta 2009, ko bo Leto mladih in zaključek Narodnega evharističnega kongresa. V avdienci pri svetem očetu Se je Janez Janša zahvalil v 'menu slovenskega naroda Svetemu sedežu za pozornost, katero izkazuje od njegove samostojnosti dalje, je potrdil Vatikanski informativni urad. Blaženi CEFERINO NAMUNCURA V nedeljo, 11. novembra, je papežev odposlanec vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Berone proglasil za blaženega Indijanca iz rodu Mapučev Ceferina Namuncura. Sveta maša in obred proglasitve se je vršil v mali vasi Chimpay v provinci Rio Negro. Poleg številne množice, ki je bila navzoča pri razglašenju, je bilo tam tudi okrog 400 Indijancev iz plemena Mapučev, sorojakov Ceferina. Peli so melodične pesmi v svojem jeziku. Kar naenkrat se je zaslišal krik; ni bil klic na vojno, bila je prošnja k nebeškemu Očetu; bil je krik plemena, ki izumira. Med udeleženci slovesnosti je bila tudi mlada žena Valeria Herrera, ki je čudežno ozdravela na priprošnjo novega blaženega. Isti dan je papež Benedikt XVI. pri splošni avdienci na Trgu svetega Petra, priporočil Ceferina kot vzor vseh mladih današnjega časa, zato je prav, da ga vsaj nekoliko spoznamo. LILIJA IZ PATAGONIJE eferino je bil sin Rosarije I Burgos in poglavarja Manue- la Namuncura. Rojen je bil 26. avgusta 1886 v vasi Chimpay v provinci Rio Negro. Ko je bi star dve leti, ga je salezijanski duhovnik Melanesio krstil na enem svojih misijonskih potovanj. Nekoč se je Ceferine s svojimi prijateljčki igral ob deroči reki Rio Negro, spodrsnelo mu je, padel je v vodo in deroči tok reke ga je potegnil za sabo. Otroci so kričali, prišli so ljudje, pa niso mogli storiti ničesar, vendar se je otrok rešil. NJEGOV POKLIC. Avgusta 1897 se je njegov oče Manuel odločil, da bo s sinom potoval v Buenos Aires, kjer naj bi fantek študiral. To je storil, čeprav so staroste njegovega plemena temu nasprotovali. Ko je sina pustil v mestu, mu je kot zadnji nasvet rekel: »Ostani zvest svojemu rodu.« Septembra 1898 je Ceferino prejel prvo sveto obhajilo in sklenil, da bo za vedno ostal Božji otrok. V njem se je začela prebujati želja, da bi postal duhovnik in misijonar. Poglavar Manuel, ki je bil polkovnik, je poslal sina v vojaško šolo, kjer je dobil zanj štipendijo. Čez nekaj časa je Manuel obiskal sina; ta je bil zelo žalosten in potrt. Njegovi tovariši so se iz njega norčevali; poleg tega je svobodni sin Patagonije težko prenašal trdo disciplino vojaškega zavoda. Po štirih letih bivanja v Buenos Airesu je Ceferino zbolel na pljučih; mučil gaje pogost kašelj. Oče Manuel je vzel sina iz vojaške šole in ga po nasvetu bivšega predsednika Saenz Peha, prijatelja domorodcev, vpisal v salezijanski zavod, kjer so ga lepo sprejeli. Apostolski vikar za Patagonijo je bil Juan Ca-gliero, ki ga je sv. Janez Boško poslal v Argentino. Ceferino se je v salezijanskem zavodu hitro uživel. Poglavar Manuel, polkovnik, s sinom Ceferinom Molče je z zanimanjem opazoval vse, kar se je godilo v njegovi okolici. Kadar so se gojenci igrali, je Ceferino sproščeno užival v svoji primitivni življenjski sili. Tekal je, se igral in bil srečen. Po naravi je imel zelo lep glas. Takrat je še pel sopran, njegov pevski tovariš je bil Carlos Gardel. Ceferino je bil solist na vseh prireditvah in njegov glas je večkrat odmeval pod kupolo stolnice v Buenos Airesu. Njegovo zdravje je bilo zelo krhko. Poslabšalo se je na zimo v mrzlih vlažnih dneh in pogosto ga je mučil hud kašelj. Leta 1903 je bil Ceferino star 17 let. Zdelo se je, da se je njegovo zdravje zboljšalo, zato je začel študij latinščine. V zavodu je užival, ko je zabaval sošolce in jim pripovedoval o junaških podvigih svojega araukanskega plemena in starega očeta poglavarja Calfucura. Proti koncu leta je ponovno zbolel za pljučno tuberkulozo. Moral je prekiniti študij in počivati. V RIMU PRI SVETEM OČETU Pl JU X. Aprila 1904 je msgr. Cagliero postal nadškof; sveti oče ga je poklical v Rim. Ceferino je prosil svojega vzgojitelja, naj ga vzame s seboj. Vkrcala sta se na ladjo, ki je pristala v Genovi. Od tam sta odpotovala v Turin, kjer ju je sprejel Don Rua, ki je Blaženi CEFERINO NAMUNCURA bil tudi že proglašen za blaženega in je bil prvi Don Boskov naslednik. Septembra istega leta sta odpotovala v Rim, kjer ju je sprejel papež Pij X. Msgr. Cagliero je Ceferina predstavil svetemu očetu, ki je bil ganjen, ko je videl mladega Araukanca. V svoji privatni sprejemnici se je z obema prijazno pogovarjal. Oktobra je Ceferino znova začel študije, ki jih je nadaljeval do pomladi leta 1905. Takrat se je njegovo zdravje močno poslabšalo. SLUTIL JE, DA ODHAJA K VEČNEMU OČETU. 28. aprila so ga prepeljali v bolnico Fatebenefratelli na otoku Tibere. Ceferino se je zavedel, da bo umrl. Prosil je za sveto evharistijo. Bog gaje poklical k sebi 11. maja 1905. Nekaj dni potem je v Buenos Airesu pater Valentim Bonetti sprejel velikega poglavarja Manuela Namun-cura in mu sporočil sinovo smrt. Stari Indijanec se je usedel in jokal kot otrok. Ceferina so pokopali v Rimu. Na pogrebu je bilo nekaj salezijanskih duhovnikov in njegovih sošolcev. Leta 1924 so žaro z njegovimi zemeljskimi ostanki prepeljali v Argentino, kjer ga je sprejelo kakih 100 mladih fantov, ki so ga spremljali v Patagonijo do Fortin Mercedes ob obrežju reke Co-lorado, kraj kjer počiva še danes. Ceferino z msgr. Caglierom Ceferinov pevski tovariš je bil Carlos Gardel (levi, manjši) POSTOPEK ZA PROGLASITEV CEFERINA K BLAŽENIM Leta 1944 je katoliška Cerkev začela postopek, da bi bil Ceferino prištet k blaženim. Papež Pavel Vije leta 1972 potrdil junaške kreposti Ceferina in ga proglasil za Božjega služabnika, kot prvi korak na poti njegove svetosti. 13. januarja 2006 je pater Simon Dante, drugi postulator za beatifikacijo, oddal v Vatikanu poročilo o čudežu na Čeferinovo priprošnjo. Papež Benedikt XVI. je 6. julija 2007 podpisal dekret o beatifikaciji mladega laika iz rodu Mapučev, ki je umrl pri osemnajstih letih, ko je v Rimu študiral, da bi postal duhovnik. Čudež, po katerem je bil Ceferino proglašen za blaženega, se je zgodil v Cordobi leta 2000. Mlada 24-letna Valeria Herrera je zbolela za rakom na maternici. Družina bolnice se je zatekla k Ceferinu in goreče prosila za njegovo priprošnjo pri Bogu, da bi ji rešil življenje. Žena je naenkrat ozdravela in ponovno zanosila. Bolezen je izginila brez sledu in brez posledic. Znanstveno se njenega ozdravljenja ne more razložiti; potrjeno in raziskano je bilo z medicinskimi študiji v času bolezni in po njej. Čudežno ozdravljenje so v Rimu študirali štiri leta in izjavili, da se bo Proces zelo hitro nadaljeval. Pater Enrique Del Covalo, postulator postopka, je preteklega decembra obvestil, da je zdravniška komisija Kongregacije za svetniške postopke Rjavila, da iz kliničnega vidika ozdravljenje, ki je bilo predstavljeno njenemu sodišču, znanstveno nima razlage. Se več drugih uslišanj se je zgodilo na priprošnjo novega blaženega. Maria Čampo, Villa Santa Rosa, prov. La Pampa. Ceferino v Braziliji. Pošiljam vam poročilo iz San Pabla, Brazilija, kjer živim že dve leti. Mladi Brazilec Michel, star 18 let ni mogel dobiti dela. Z velikim zaupanjem sem začela devetdnevnico k Ceferinu, da bi preskrbel Michelu delo. Po dveh dneh so ga poklicali v službo, kjer še vedno dela. Kaj naj rečem? Hvala! Tudi tukaj v San Pablu ljudje počasi spoznavajo lik Ceferina. Mariana Rosa, San Pablo, Brazilija. Po dveh mesecih se mu je ista težava ponovila. Dojenček je moral zopet na operacijo. Vedno sem otročička priporočala Aravkancu, naj ga pazi in posreduje zanj. Danes je otrok zdrav in lepo raste brez vsakih posledic. Hvaležna sem Ceferinu; zame je to velik čudež, ker nam zdravniki niso dali veliko upanja, da bi otrok ozdravel. Norma Gallardo, stara mama, Comodoro Rivadavia. TUDI PO NJEGOVIH PISMIH GA SPOZNAMO Hvaležna družina. Večkrat smo Prejeli posebne milosti na priprošnjo Ceferina. Takole pripoveduje neki mož. Leta 1998 sem zaradi bolezni °stal brez dela in tudi pokojnine nisem dobil. Molil sem z velikim hupanjem in prosil Ceferina, naj Posreduje in hitro sem prejel pokojnino. Potem je moja hči kar na hitro zbolela. Čutila je močne bolečine na prsih. Zatekli smo se k Ceferinu; bolečine so pojenjale in j'0 je ponovno šla k zdravniku, je bolezen izginila brez sledu. Z veliko Porednostjo in zaupanjem romamo grob Ceferina v Fortin Mercedes, r^ala Ceferino! Jacinto Barbieri in ^na Alvarez, Mar del Plata prov. Bue-n°s Aires. Moja roka se zopet giblje. °oem pričati o milosti, ki sem jo Prejel p0 Ceferinu. Zopet lahko gib-torn roko in prste, potem ko je roka °stala popolnoma negibna po hudi Prometni nesreči. Nilda Serra, Ter-del Rio Hondo, Santiago del Huda nesreča. Utrpeli smo hudo rornetno nesrečo na cesti 33, pet s' 0rnetrov od Huinca Renaco. Trčili . 0 in se večkrat z avtom obrnili. ene je vrglo iz avtomobila več patrov da|e£. šele po 25 minutah je lQbsla ambulanca. imela sem razbito kr anjo, pretrgana jetra, notranje Zd avitve in dve zlomljeni rebri. Po-, ravila sem se na priprošnjo Ce-Sedaj okrevam za resno bo-na na kolenu, ne bi mi bilo treba Sv 0peracij°, kot so mi prvotno °vali zdravniki. Hvala Ceferino! > : Nesreča. 16. januarja 2004 je bil moj sin Juan Jose pri prometni nesreči težko ranjen; premaknila se mu je vretenca. Bilo je nevarno, da bo ostal hrom. Z velikim zaupanjem sem se obrnila k Ceferinu in ga prosila, naj posreduje, da bi moj sin ozdravel. Bila sem uslišana. Danes je moj sin zdrav in dela. Alicia Barsh, Medanos, Buenos Aires. Težave na črevesju. Korelček je bil rojen 20. januarja 2004. Bil je lepo dete, tehtal je 3,500 kg. Nekaj dni po rojstvu je začel bruhati zeleno tekočino. Nesli smo ga v bolnico, kjer so ga internirali na intenzivni negi. Naredili so mu več študijev in ugotovili, da ima zaraščeno črevo. Zdravniki so se odločili za operacijo. O svoji avdienci pri papežu Piju X. Častiti oče Pagliere! 27. septembra nas je sprejel sveti oče Pij X. K njemu smo šli: prevzvišeni msgr. Juan Cagliero in še trideset predstojnikov salezijanskih hiš v Ameriki ter »kraljevi sin patagonskih ravnin«. (Tako so pisali časopisi v Rimu). Ko nas je sveti oče vse osebno pozdravil, so mi namignili, naj začnem svoj govorček, ker mi je msgr. Cagliero prej naročil, da bi povedal nekaj besed v italijanščini. Ko sem začel, nisem čutil svojega telesa. Na polovici govora je vse v meni trepetalo; tresle so se mi roke, noge, glas se mi je izgubljal v grlu. Pokleknil sem pred svetega očeta in ga prosil, naj me blagoslovi. Solze so mi tekle po licih. Prosil sem blagoslova za svojo družino in za vse Indijance Patagonije. Končal sem, bil sem miren. S kakšno pozornostjo, prijaznostjo in ljubeznijo meje poslušal sveti oče. Ni se hotel usesti na svoj prestol. Ko sem končal, me je on dvignil in mi rekel sledeče: »Sin moj, zahvalim se ti, ker si tako lepo govoril o Kristusovem vikarju. Bog daj, da bi lahko izpolnil vse, kar si mi povedal, da bi lahko spreobrnil svoje brate v Patagoniji k Jezusu Kristusu. Iz srca ti podelim apostolski blagoslov. Povej svojemu očetu, da ga sveti oče blagoslavlja; njegovo družino in vse ljudi, ki so pod njegovim poglavarstvom. Bog te blagoslovi, sin moj.« Medtem, ko je govoril te prijazne očetovske besede, nisem mogel zadržati solz. Oh, kako je sveti oče dober! Prečastiti oče Juan Beraldi! Bi lahko naštel vse dobrote, ki sem jih dan na dan deležen? Predvsem, da me duhovno vodite. Ne, res ni mogoče. Kako naj poplačam svoj dolg? Vam bom podaril veliko denarja? Ne. Veliko razsežne zemlje? Tudi ne. Veliko raznih živali? Še manj, ker vsega tega nimam. Poslužil se bom višjih -vrednot. Za Vas bom daroval sveto obhajilo. Da, veliko bom za Vas molil. Tako je. To mi je nasvetoval moj angel varuh. Namignil mi je, da je Vam to drugo bolj všeč, kot če bi vam poklonil denar, zemljo, živali. Prejmite predragi oče moje čestitke, obilo blagoslova Vsemogočnega. On naj vam nakloni veliko let življenja v dobro človeštvu. Vaš ponižni sin v Jezusu in Mariji. MARIJINA NAVZOČNOST V ŽIVLJENJU CEFERINA Od trenutka, ko je Ceferino spoznal Jezusovo Mater Marijo, je ta ostala za vedno v njegovem srcu. Ob neštetih priložnostih govori o Njej svojim tovarišem. Pogosto jo omenja v svojih pismih in se priporoča Njenemu varstvu. Ob neki priložnosti je zapisal: »Ob Marijinih nogah bi preživel ves dan«. Posebno njegova molitev je bila prepojena z Marijino navzočnostjo. Ko je bival v Turinu, je dolge ure premolil v svetišču Marije Pomočnice kristjanov in prosil za svoje brate Aravkance in druge iz Patagonije. Salezijancem, prijateljem in družini je pošiljal razglednice svetišča in priporočal pobožnost do Marije Pomočnice. Začetnice Marijinega imena so spremljale njegov lastnoročni podpis. PISMO PATAGONSKIH ŠKOFOV OB BEATIFIKACIJI CEFERINA Dragi možje in žene naše domovine! Vam smo hoteli predstaviti pričevanje tega mladega prvotnega prebivalca, učenca in misijonarja. Za nas, ki smo začeli tretje tisočletje, je on vzor za vse, ki živijo na tej zemlji upanja. Vzor ljubezni do družine, svojega ljudstva in svoje zemlje. Vzor vere, ki jo je gojil in razvijal kljub težavam in križem. Mladi vzor zaradi načrtov življenja, ki ga je koval. Naša domovina potrebuje mladih, ki bi hoteli biti koristni in služiti svojemu ljudstvu, ki bi hoteli biti misijonarji svojemu narodu. Ceferino, gavč in prijatelj vseh, naj nam podeli moči, da bi lahko darovali lastno življenje v službi za skupno dobro, za pravico in resnico, ki nas bo osvobodila. Naj nam pomaga, da bodo Cerkev v Argentini, učenci in misijonarji delali za bratsko skupnost, da bi vsi našli Boga in Besedo in v Njem imeli Življenje. l 'J ilo je 16. novembra 1866. r*C Tega dne je moral Don X, J Boško nujno plačati štiri tisoč frankov gradbenemu mojstru, čeprav ni imel centezima v žepu. Hišni ekonom je že od jutra hodil okrog raznih dobrotnikov, da bi dobil to vsoto, a je mogel zbrati komaj tisoč frankov. Po malici je Don Boško vzel Ceferino, ki sledi Jezusu, predstavi drugo podobo naši porabniški družbi, ki izključuje veliko ljudi. V družbi, ki je zaničevala prvotne prebivalce, ki je naredila iz »pohoda v puščavo« epopejo civilizacije proti divjaštvu, se predstavi ta mladenič brez moči, brez denarja, brez naslovov, brez sovraštva. Indijanec, ki je izgubil vse, vendar je ohranil svojo kulturo, svoje vrednote, duha skupnosti z brati in svojo močno voljo. Ubog je v snovnih dobrinah, bogat v kreposti in drži, po kateri je nov in različen vzor za vse, zgled za vse. Ceferino je klic današnjemu svetu, je mladi domorodec; kaže nam pot v dostojno življenje, ki ga je vredno živeti! Prevedla Metka Mizerit svoj klobuk in sam šel iskat pomoč, v upanju, da mu božja Previdnost odpre kakšna vrata. Po prvem tavanju na slepo, se znajde nasproti postaje. Ustavi se, saj ne ve, kam naj gre. Naenkrat ga ogovori neki uradnik iz knjižnice: »Gospod župnik, ste slučajno vi Don Boško?« »Da, v čem sem vam lahko na uslugo?« »Moj gospodar vas prosi, da bi ga šli pogledat.« »Grem takoj. Ali je morda daleč?« »Ne, tu blizu je, na koncu teh hiš.« »Ali je onile hotel njegov?« »Da, gospod ima veliko pod palcem; utegnil bi narediti kaj dobrega za vašo cerkev.« + Stopila sta v zelo lepo sobo, kjer je ležal starejši gospod, ki se je zelo razveselil Don Boška. »Oče, potrebujem, da molite zame!« »Od kdaj ste pa bolni?« »Tri leta sem že v tej postelji ih DON BOSKOVA VERA JE GORE PRESTAVLJALA zdravniki mi ne dajejo nobenega upanja. Če bi dobil od vas kakšno tolažbo, bi dal rad kaj v dobrodelne Uamene.« »To bi mi prišlo zelo prav. Prav danes potrebujemo tri tisoč frankov za cerkev Marije Po-uiočnice.« »Kar tri tisoč frankov? Na to Pa kar pozabite, oče. Če bi šlo za Uekaj stotin, bi lahko govorila, za tri tisoč pa ni mogoče.« »Kaj je preveč? No, potem ne govoriva več o tem,» reče Don Boško. Sede in mirno začne pogovor o Ueki politični zadevi. »Toda, oče,» ga kmalu prekine kolnik, »moj problem ni to, problem je moje zdravje!« »Kako bi se pozdravili? Povedal Sem vam, kako bi to dosegli, a niste za to.« »S tremi tisoči frankov?« »Nič vas ne silim...,« pravi Don Boško. »Toda, oče, če bi mi pomagali, ua bi laže prenašal moj križ, vam °kljubim, da vas ne bom pozabil °k koncu leta.« »Ob koncu leta? Ali me niste razumeli, da jih potrebujem še to Popoldne!« »Se to popoldne? Pa vendar ne Pdslite, da imam tri tisoč frankov u Pod blazino? V banko bi jih bilo reba iti iskat.« "Zakaj pa ne greste danes Ponje?« »Kaj se šalite, oče? Tri leta Se že ne morem premakniti s te Postelje!« »Za Boga in Marijo Pomočnico 111 uič nemogoče...« + blato zbere Don Boško v so-1. trideset oseb, ki so molile z •Pm molitev k Naj svetejšemu za-j/amentu in Mariji Pomočnici. 0 končani molitvi prosi, naj pri-bofe^° kotniku obleko. Seveda je °kla'T n* ’me*’ saj se žo tri leta ni n-, "'t akoj mi kupite nekaj,« se bol-u začne muditi. »Storite, kar vam Poreče oče.« Uik • ^si'em trenutku pride Zdravka ln odločno zoperstavi temu, Je imel za največjo neumnost, nik 0<^a Ponesejo obleko in bol-’ Potem ko se obleče, križari z velikimi koraki po sobi gor in dol vpričo prisotnih, ki očem ne morejo verjeti. Nato korajžno stopa po stopnicah brez pomoči kogarkoli in se napoti v banko. Nekaj minut kasneje izroči Don Bosku tri tisoč frankov. »Sem popolnoma zdrav!« ne ne- ha ponavljati. »Vi ste vzeli svoje zlatnike - iz banke, naša Gospa je pa vas vzela - iz postelje,« je zaključil Don Boško. »Blaženi Don Boško«, A. Auffray Iz IJn Minuto con Maria prevedel S.S. l/praSMete, ODGOVARJAMO LOJZE KUKOVIČA I - Sliši se v zagovor uporabe protispočetnih sredstev, da njih uporaba zmanjša število splavov in da bi jih torej morali dovoljevati vsaj kot manjše zlo. Mi morete povedati kaj več o tem? K | ajboljši odgovor na vaše 1X1 vprašanje se mi zdi ta, da II vam enostavno navedem besede, ki jih je o tem napisal papež Janez Pavel II. v okrožnici Evangelium vitae - (Evangelij življenja). Takole pravi o tem vprašanju: »Pogosto se trdi, da je uporaba protispočetnih sredstev, ki so vsem in zlahka dostopna, najbolj učinkovito sredstvo proti splavu. Poleg tega se obtožuje katoliško Cerkev, češ da dejansko pospešuje splav, ker vedno znova in trdovratno uči, da je uporaba protispočetnih sredstev nedovoljena. Če ta ugovor natančneje pogledamo, se odkrije, da je v resnici varljiv. Morda res mnogi segajo po protispočetnih sredstvih celo z namenom, da bi se ognili pozneje skušanjavi splava. Toda protivrednote, ki so lastne pro-tispočetni mentaliteti - popolnoma nasprotna odgovornemu izvajanju očetovstva in materinstva, ki spoštuje polni pomen zakonskega dejanja - so takšna, da delajo še močnejšo to skušnjavo spričo morebitnega spočetja nezaželenega novega življenja. Dejansko je ‘kultura splava’ posebej močno razvita v ambientih, ki zavračajo nauk Cerkve o proti-spočetju. Res je seveda, da sta pro-tispočetje in splav z moralnega vidika dva močno različna nereda: protispočetje nasprotuje polni resnici spolnega dejanja kot pravega izraza zakonske ljubezni, medtem ko splav uniči življenje človeškega bitja. Uporaba protispočetnih sredstev je nasprotna kreposti zakonske čistosti, splav pa nasprotuje kreposti pravičnosti in krši direktno božjo zapoved: »Ne ubijaj!« Kljub njuni različni naravi in moralni teži sta obe zadržanji pogosto med seboj ozko povezani, kot dva sadova iste rastline. Res je, da niso redki primeri, ko se pride do protispočetja in do splava pod vplivom raznih podobnih življenjskih težav, ki pa seveda nikoli človeku ne prihranijo napora, ki ga zahteva polno spolnjevanje božjega zakona. VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO Toda v zelo pogostnih drugih primerih pa takšno postopanje izhaja iz hedonistične in neodgovorne mentalitete o spolnosti in predpostavljajo egoistično umevanje svobode, ki smatra novega otroka kot neko oviro za razvoj lastne osebnosti. Tako se življenje, ki bi se lahko porodilo iz zakonskega spolnega dejanja, spremeni v sovražnika, ki se mu je treba za vsako ceno izogniti in se pokaže splav kot edini možni odgovor spričo neuspešne uporabe protispočetnih sredstev. Na žalost je vedno bolj vidna povezanost, ki obstaja med uporabo protispočetnih sredstev in splavom, kar kaže tudi na alarmanten način dejstvo, da je na razpolago vedno več kemičnih proizvodov, splavnih naprav in ‘cepiv’, ki se dobijo enako lahko kot protispočetna sredstva, ki pa v resnici delujejo kot abortivna v prvih fazah razvoja novega živega bitja.« Iz dognanj, do katerih so prišli raziskovalci v nekaterih deželah, kot na primer na Finskem, na Danskem in v ZDA, je razvidno, da je prvi učinek protispočetnih sredstev ta, da vodijo tiste, ki jih uporabljajo, do bolj negativnega zadržanja do morebitnega otroka, ki je bil spočet in da se zato tudi pogostejo odločajo za splav. Poleg tega je treba danes imeti jasno pred očmi, da je splavov danes veliko več kot nekdaj, ker obstaja alternativa med ‘kirurgičnim’ in ‘kemičnim’ splavom, kajti skoro vse na videz samo protispočetne ‘kroglice’ imajo abortivne učinke, medtem ko so nekatere od njih pa sploh samo abortivne. 2 2 - Pred kratkim sem zasledil v internetu novico, da je neka katoliška ženska-škofica ‘posvetila’ v katoliške duhovnike dve ženski. To se je zgodilo v škofiji St. Louis (ZDA) 11. novembra letos. In ker očividno ni mogla tega narediti v kakšni katoliški cerkvi, je to storila v eni od judovskih sinagog istega mesta. Ob tem žalostnem dogodku moje vprašanje: More Cerkev spremeniti dosedanji nauk in prakso, da morejo postati duhovniki samo moški? erkev že 2000 let uči in po tem I nauku tudi ravna, daje Kristus sam določil, da morejo postati v Cerkvi duhovniki samo moški. Iz Svetega pisma, ustnega izročila in nepretrganega nauka cerkvenega učiteljstva je to povsem jasno, zato tega do pred kratkim tudi nihče nikoli ni oporekal. Tudi protestanti in druge ločine, ki so v marsičem odstopile od do tedaj skupnega krščanskega nauka, niso v tej točki skušale temu nauku oporekati. Šele po 2. Vatikanskem koncilu so se pojavili prvi glasovi, ki so v tem nauku gledali neko manjvrednotenje ženskega spola in kršitev evangeljske enakosti obeh spolov. In zatorej so začeli učiti, da bi Cerkev skladno z zahtevami novih časov dotedanji nauk in svojo prakso lahko spremenila. Ne, Cerkev tega ni mogla in ne bo mogla spremeniti. Da je Kristus samo moške posvetil v duhovnike, ni tega storil zato, ker je bila v njegovem času ženska potisnjena skoro izključno v zasebno življenje. Kristus da se je temu prilagodil, da to zatorej ne pomeni, da mora tudi njegova Cerkev postopati tako, da torej ne more spremeniti česa, kar je Kristus v svojem času določil. V našem vprašanju glede moških kot edinih, ki morejo postati duhovniki. Kristus je v mnogih zadevah ravnal nasprotno, kot je zahteval tedanji judovski ambient in bi zato tudi glede duhovništva prav lahko ravnal drugače, kot bi bilo v skladu s tedanjim gledanjem družbe na ženske. Tako nam na primer evangeliji poročajo, kako so poleg apostolov tudi nekatere ženske stalno hodile za Jezusom, da so mu stregle in so tako spadale v njegov intimen krog. Nekatere od njih so mu bile še bolj zveste kot apostoli, ko so ga spremljale tudi v trpljenju in z Marijo stale pod križem, medtem ko so ga skoro vsi apostoli zapustili in zatajili. Ne najdemo pa v evangelijih najmanjšega sledu, da bi jim Kristus dal kakšno posebno poslanstvo v bodoči Cerkvi in kakšno deleženje na pastoralni oblasti, kot jo je dal apostolom. In vendar je bila med temi ženami tudi Marija. Če komu, bi Kristus podelil kakšno posebno mesto v svoji bodoči Cerkvi. Kar pa zadeva enakost ženske in moškega, pa sv. Pavel pravi, da so v Kristusu vsi enaki, da v nadnaravnem redu ni več ne Juda ne Grka, ne svobodnega ne sužnja, ne moškega ne ženske - ker da smo v Kristusu vsi ena sama stvar. Vsi smo namreč božji otroci, Kristusovi bratje, dediči nebeškega kraljestva. Nihče pa ne more na podlagi svojega spola ali kakšnega drugega naslova zahtevati kakšno posebno mesto ali službo v Cerkvi. Tako je tudi duhovništvo poseben božji dar, Kristusova izvolitev, ki jo je pridržal samo moškim. Sveti Duh namreč deli darove in karizme, kakor hoče in tako kliče v duhovništvo samo moške. Podobno je že v Stari zavezi Bog pridržal duhovništvo samo moškim. Da bi bila zadeva dokončno jasna tudi danes in za vse bodoče čase, je papež Janez Pavel II. leta 1994 slovesno izjavil: »Da bi ne bilo nobenega dvoma o tako važni stvari, ki spada k sami božji uredbi Cerkve, izjavljam, da Cerkev nima nobene oblasti, da bi podelila duhovniško posvečenje ženskam. To sodbo morajo dokončno sprejeti vsi verniki Cerkve.« ALI SV. JOŽEF RES TAKO ČUDOVITO USLIŠUJE? Primer iz Sovjetske zveze [| J o se je dogodilo v neki hiši v Rusiji, kjer na videz že ni ■*- ostalo nič, kar bi spominjalo 11 a vero. Le babica, babuška, v gor-PJem stanovanju je še ostala zvesta Kristusu. Ta nekega dne vzame iz svojega skrivališča ikono sv. Jožefa in prižge dve sveči. V tistem trenutku Jo najde vnuk Mihajlo pri molitvi. utrok ji stavi tisoč vprašanj in ga Vse zanima, o čemur mu ona pripoveduje. Svoji materi gre takoj povedat, Je z babuško molil k sv. Jožefu. Jatrjona, prava brezverka, rea-k*ra kot ranjena kača: »Mali ne-Urnnež, ponavljaš, kar ti pripo-vj~dujejo starke. V Rusiji ni ‘do-SeSa boga’, ni svetnikov ne sv. Jo-e/a.« Nato mu v bolj mirnem to-nu pravi: »Povej mi, Mihajlo, ali '!' kdaj videl dobrega boga? Ali si Srečal sv. Jožefa? Ali ti je otrok (‘2,Zus morda že kaj dal?... Dragi r°k, to so pravljice, v katere ^-''uJe]° neuke stare ženske! Ubogi h uZ Si’ veruješ to, kar pravi a ica! Prišli bodo vojaki in nas g®e °dvedli, tako kot so odvedli k[lCa ^vana- Takrat boš zaman ' L('al boga... Naša usoda njega ne 0 zanimala. Ali si razumel?« : . eksaj, oče, prisostvuje doga- ' aju zaskrbljen. Kraguljčki ruske "re&p s tremi konji, trojke, ga šele i ravt)0 v realnost. Neki prijatelji o fZnaPci Matrjone so prišli, da g aneJ° Pri njih za nekaj dni. „ kJooejo jih s pregovorno rusko s stoljubnostjo. Tako bo življenje ^ samotni kmetiji vsaj vi V, L J vellKe eKskurzije. JU sv t v° tečejo. Bliža se p raz slov °Ze*a’ k* se je nekoč obh: osno ob zvonjenju zvonov. bab .4 PREJEM V SLOVEN-SKI HIŠI. Zvečer je imel škof dr. Peter Štumpf sv. mašo v cerkvi Marije Polagaj v Buenos Airesu. Po maši je “U slovesen sprejem v Dvorani škofa Rožmana, kije bila za to slovesnost *®Po okrašena. Velik grb škofa dr. |^etra Štumpfa je bil na zavesi odra. jajprej je škofa pozdravil dr. Jure A°de, nato pa predsednica krovne arganizacije Zedinjene Slovenije Alenka Jenko Godec. Pozdravila je še predsednica Zveze slovenjih mater in žena gospa Pavli- na Dobovšek in predsednica Slovenske kulturne akcije dr. Katica Cukjati. Pozdravne besede je izrekel tudi veleposlanik RS v Argentini prof. Avguštin Vivod ter arh. Jure Vombergar, kije gostom predstavil zgodovima slovenskega dušnega pastirstva. Škof dr. Peter Štumpf se je zahvalil za sprejem in povedal namen svojega obiska: da potrdi v veri svoje rojake, da birma slovenske otroke in da »se naužije slovenstva«. Sledil je prost razgovor med prigrizkom, ki ga je pripravila ZSMŽ. Gospod škof se je isti večer UDELEŽIL SEJE MEDORGA-NIZACIJSKEGA SVETA, kjer ga je pozdravila predsednica Zedinjene Slovenije Alenka Jenko Godec, tajnik Tone Mizerit pa je orisal nastanek in namen ustanove. G. škof se je zahvalil za sprejem in pohvalil delo za ohranitev krščanstva in slovenstva. ROMANJE V LUJAN. Naslednji dan v četrtek, 15. novembra, je škof s spremstvom poromal na božjo pot k Materi Božji v Lujan. Pomolil je v veličastni baziliki in maševal v kripti pri oltarju Marije Pomagaj z Brezij. V ROŽMANOVEM DOMU ga je sprejel predsednik ustanove g. Herman Zupan z gospo in podpredsednica gospa Saša Zupan Omahna. Po ogledu poslopij se je škof srečal s prebivalci doma, ki so ga že nestrpno čakali in sprejeli z navdušenim ploskanjem. Gospod škof je vse lepo pozdravil in jim povedal zgodbo iz svojega življenja. Stric mu je tik pred smrtjo povedal, da moli zanj, da bi postal duhovnik. To mu je ostalo globoko v spominu in mu še danes daje moč za vsakdanje delo. Sledila je skupna pogostitev. Ob koncu je g. škof prosil, naj molijo za duhovnike in vsakemu prebivalcu doma podaril podobico. Precej naporen je bil ta dan, saj so ta dan škof dr. Peter Štumpf, Na dan sprejema v Slovenski hiši pozdravljajo škofa, od leve: dr. Jure Rode, ga. Alenka Jenko Godec, ga. Pavlina Dobovšek, dr. Katica Cukjati in prof. Avguštin Vivod. - Foto Marko Vombergar K Škof dr. Peter Štumpf v sanhuški Stolnici. Foto Marko Vombergar itn -h msgr. Janez Pucelj in župnik Simon Onušič v spremstvu dr. Jureta Rodeta OBISKALI NAŠ DOM SAN JUSTO. Ob 19. uri je bila sveta maša v stolnici, ki so jo rojaki napolnili do zadnjega kotička. Somaševali so še dr. Jure Rode, pater dr. Alojzij Kukoviča in g. Franci Cukjati. Škofa so pred oltarjem pozdravili otroci, oblečeni v narodne noše, in mu izročili šopek rož. Pater dr. Alojzij Kukoviča je škofu predstavil versko življenje v San Justu. Pri maši je pel zbor krajevne Zveze slovenskih mater in žena pod vodstvom gdč. Anice Mehle. Pri pridigi je g. škof poudaril važnost sv. evharistije za versko življenje in tudi zgled staršev. Po maši seje slavje nadaljevalo v domu, kjer je bilo dvorišče lepo okrašeno s škofovim grbom, papeško in slovensko zastavo. Najprej je zbor mater in žena zapel Pozdravljeni, prevzvišeni, ki ste med nas prišli. Potem so nastopili otroci Balantičeve šole. Zapeli so Mati ljubezniva in Slovenija (pevski zbor vodita Marija Štru-belj in Kristina Šenk). Nato je škofa in oba gosta pozdravila predsednica Našega doma gospa Mici Malavašič Casullo. Otroška folklorna skupina (vodi Mirjam Javoršek) je zaplesala vesel ples. Mešani pevski zbor San Justo (vodi prof. Andrejka Selan Vombergar) je zapel Sonce že zahaja in Planinsko. Zbor Zveze Mater in žena pa Škrjanček poje in Oj, lepo je res na deželi. Skupina mladcev in mladenk je zaplesala belokranjski kolo, mladina pa polko (obe skupini vodi Mirjam Javoršek). Za spomin na obisk je predsednica gospodu škofu poklonila spominsko plaketo, msgr. Puclju in župniku Onušiču pa zbornik, ki gaje Dom izdal ob 50-letnici delovanja. Gospod škof seje zahvalil za sprejem in pohvalil delovanje v Domu, ljubezen do Boga, Marije in slovenstva. Povedal je tudi zgodbo o dobrodelnosti slovenske matere in želel rojakom, da bi tudi v prihodnosti slovenska skupnost živela vero in ljubezen do slovenstva. Sledil je prigrizek in prijeten razgovor. Gospod škof je zaigral na harmoniko in prepeval skupaj z rojaki slovenske narodne pesmi. Vsi so se čutili srečne in se bodo še dolgo spominjali tega obiska. V SLOMŠKOVEM DOMU je bil škof dr. Peter Štumpf v petek, 16. novembra. Prišel je v spremstvu dr. Jureta Rodeta, msgr. Janeza Puclja in g. Simona Onušiča. Goste je sprejel odbor, ki mu predseduje Marko Šelan. Goste je pozdravil tudi g. župnik Franci Cukjati. V dvorani so bili zbrani verniki, ki so čakali g. škofa. Tu gaje prisrčno pozdravila Veronika j j^rula, oblečena v narodno nošo. “ri sveti maši, ki jo je daroval škof s spremljevalcema, dr. ' Uretom Rodetom in g. Francijem ^ukjatijem, je bilo ljudsko petje. vodila gaje mladinska skupina. Pri Pridigi je g. škof omenil, da prihaja ,z Maribora, kjer je v stolnici pokopan blaženi Anton Martin iornšek. Pohvalil je narodno za-Vest Slovencev v Argentini, nam Paročil, da moramo moliti za Slovenijo ter priporočil složnost in So idarnost. Ob koncu maše se je S- Franci Cukjati zahvalil g. ško-za obisk in predstavil versko uPnost Slomškovega doma. ^ Sledila je akademija; uvodne esede je povedala podpredsednica °ma prof. Neda Vesel Dolenc. redsednik Marko Selan je opisal Duh delovanje v Slomškovem domu in podaril g. škofu kristalni grb Doma in kaseto s prikazom zgodovine tega slovenskega središča. Učenci Slomškove šole so nato zapeli in zaplesali. Pod vodstvom Marcela Brule so zapeli: Oče, učitelj in prijatelj; Ti si Gospod; Ob bistrem potoku; Cigajnar; Tri ptičice; Naša četica; Čuk seje oženil in V Ramosu sem doma. Nato so najmlajši (40 po številu) oblečeni v narodne noše zaplesali ob slovenski glasbi. Naučila jih je Anka Smole Kokalj; Oskar Pregelj jih je spremljal na harmoniko. Gospod škof se je fotografiral obdan od otrok, oblečenih v narodne noše in majice Slomškove šole. V gostinskih prostorih je sledila pogostitev, ki jo je pripravil odbor staršev Slomškove šole. V deželi sonca in dobrega vina. Naslednji dan je škof dr. Peter Stumpf s spremstvom ODPOTOVAL V MENDOZO, kjer je bil 17. in 18. novembra. Spremljal jih je dr. Jure Rode. Na letališču so jih čakali rojaki, ki so škofu izrekli dobrodošlico. Ker je bil v Mendozi oktet Deseti brat, so škof in spremstvo odšli na koncert v cerkev sv. Frančiška. Po koncertu je bila v Slovenskem domu večerja. V nedeljo dopoldne je bila v Domu sv. maša, pri kateri je škof podelil prvo sveto obhajilo in zakrament svete birme trem slovenskim otrokom. Pel je Slovenski pevski zbor pod vodstvom Diega Bosqueta. Sodeloval je tudi Mendoški oktet. Škof je pri pridigi povedal nekaj spominov iz svojega življenja, ko so ga starši in babica vzgajali v krščanski veri. Po maši sta g. škofa pozdravila Nikolaj in Guadalupe in mu poklonila slovenski šopek. V imenu vseh navzočih je g. škofa in spremstvo pozdravila predsednica Društva Slovencev gospa Marjana Šmon Žumer. Slavnostno kosilo so pripravile žene in mame pod vodstvom predsednice Zveze slovenskih mater in žena Marte Pregelj. Po kosilu so se g. škof in spremstvo odpeljali na izlet po »deželi sonca in dobrega vina«. Zeleni vinogradi in gore v ozadju so nudili lep razgled obiskovalcem. Ogledali so si vinarno Salentein in okušali najboljša vina. Obiskali so tudi Ekumensko kapelico, zidano iz kamnov mendoške zemlje. V mesto so se vrnili po poti, ki se vije med obdelanim poljem in sadovnjaki ter po puščavski zemlji. V ponedeljek zjutraj se je g. škof s premij e valci vrnil v Buenos Aires. Isti dan, 19. novembra, je škof ODPOTOVAL V deželo gora in jezer. BARILOCHE, oddaljene 1800 km od Buenos Airesa, so bile njegov cilj. Spremljali so ga dr. Jure Rode, msgr. Pucelj in g. Simon Onušič. Zvečer je bila sv. maša v cerkvi Maria Auxiliadora, ki so jo rojaki napolnili. Ljudsko petje je spremljalo sveto daritev. Med mašo se jim je pridružil bariloški škof msgr. Fernando Maletti, ki je zelo pohvalno govoril o Slovencih v Barilochah, »da so eden od duhovnih temeljev Sprejem škofa v Našem domu v San Justu. Foto Marko Vombergar njegove škofije«. Po maši je bilo srečanje rojakov z gospodom škofom v Planinskem stanu. V imenu bariloškoh rojakov gaje pozdravil predsednik Planinskega društva Matjaž Jerman. Zelo prijetno domače ozračje je vladalo pri večerji, ki je sledila uradnemu sprejemu. Odličen asado, ki so ga postregli, je izpolnil željo gospoda škofa, da bi okusil pristno argentinsko meso, pripravljeno na žaru. Pozno zvečer so gostje odšli k počitku. V torek, 20. novembra, jih je čakal izlet po bariloški okolici. Dopoldne si je škof dr. Peter Štumpf s spremljevalci ogledal faro g. Branka Jana ter novo veliko dvorano-telo vadnico. Popoldne pa so se odpeljali na izlet na Campanario, kjer jih je sprejel Matjaž Jerman. S hriba je čudovit razgled po bariloški pokrajini. Potem so se odpeljali na »Circuito chico«. Na izletu jih je vozil g. Branko Jan. Še isti dan so se gostje vrnili v Buenos Aires. V sredo, 21. novembra, je bilo SREČANJE SLOVENSKIH DUHOVNIKOV Z GOSPODOM ŠKOFOM. Dopoldne je somaševal z dušnimi pastirji, ki delujejo na argentinskih farah. Po maši so imeli srečanje v jedilnici, razgovor in skupno kosilo. Zvečer je g. škof dr. Peter Štumpf odšel V SLOVENSKI DOM V CARAPACHAY. Tudi tja so ga spremljali msgr. Janez Pucelj, g. Simon Onušič, dr. Jure Rode in g. Franci Cukjati. Rojaki iz Carapachaya so ga sprejeli na dvorišču Doma; pozdravila ga je Mikaela Resnik in mu podala slovenski šopek. Slavje se je nadaljevalo v dvorani s sveto mašo, pri kateri je bilo ubrano ljudsko petje. Med pridigo je g. škof priporočal vernikom, naj se z zaupanjem zatekajo k Mariji Pomagaj v vseh težavah. Po maši je g. škofa pozdravil predsednik Doma Franci Korošec in opisal zgodovino in delovanje ustanove. Za spomin so rojaki vse obiskovalce obdarovali. Gospod škof se je zahvalil za sprejem in povedal več zanimivih zgodb o svojem otroštvu v Prekmurju in o sedanjem položaju v Sloveniji. Sledila je pogostitev in družabni del. G. škof je prosil za harmoniko in zaigral nakaj najlepših slovenskih pesmi. Vsi so peli še dolgo v noč in se hvaležni vrnili na svoje domove, saj jim je g. škof prinesel božji blagoslov. V četrtek, 22. novembra, se je škof dr. Peter Štumpf sestal S ČLANICAMI ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA V SLOVENSKI HIŠI. Na srečanju sta bila tudi oba spremljevalca, msgr. Pucelj, g. Simon Onušič ter duhovni vodja Zveze dr. Jure Rode in g. Franci Cukjati. Predsednica Zveze gospa Pavlina Do- j bovšek jih je pozdravila in predstavila delo Zveze. Sledilo je skupno kosilo, ki je potekalo ob Prijetnem pogovoru. Vse smo bile Sanjene, ko je g. škof povedal zgod-Qo o materini ljubezni, ki še pre-f^° groba poskrbela otrokom kru-aa- Imele smo priložnost, da se je 'jsaka članica predstavila in poveva o svojem delu pri Zvezi. Bile Srn° vesele škofovega obiska, kar Prehitro je minil čas. Popoldne se je g. škof razgo-^arjal Z UČITELJICAMI SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL. raele so zelo malo časa. Vsaka °la je na kratko predstavila svoje elovanje. Oddale smo mu pisno poročilo o številu učencev, koliko časa šola že deluje in podobno. Pohvalil je prostovoljno delo učiteljstva, zvestobo slovenstvu in jim želel še veliko uspehov, vztrajnosti in božjega blagoslova. Isti dan ob 19. uri je bilo SREČANJE g. škofa Z BIRMANCI, NJIHOVIMI STARŠI TER BOTRI. Zbrali so se v Dvorani škofa Rožmana v Slovenski hiši. Najprej je škof povedal uvodne misli o zakramentu sv. birme. Poudaril je odgovornost staršev in botrov do tega zakramenta. Posebej je nagovoril tudi birmance. Nato jih je povabil, da so se v skupinah približali na stopnišče. Vsakega posebej je vprašal po imenu, krstnem zavetniku in o pripravi na sveto birmo. Vprašanja so bila iz knjige »Pridi sv. Duh«, ki so jo birmanci uporabljali pri verouku. Na končuje vsakemu izročil Sveto pismo za mlade, ki jih je podarila Slovenska svetopisemska družba in Rafaelova družba. Na svojem pastoralnem obisku je dr. Peter Štumpf s spremljevalci v petek, 23. novembra, prišel V SLOVENSKI DOM V SAN MARTIN. Tudi tukaj je najprej daroval sv. mašo v cerkvi zavoda Presvetega Srca Jezusovega, kjer imajo rojaki vsako nedeljo slovensko mašo. Somaševal je tudi delegat dr. Jure Rode. Prepeval pa je pevski zbor San Martin pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Uraden sprejem je bil v Domu, kjer je predsednik Viktor Leber škofu izrekel dobrodošlico. Po stari slovenski navadi so gostom postregli s kruhom in soljo ter nazdravili s pristnim mariborskim žganjem. V lepo okrašeni dvorani, ki jo je za to priložnost pripravil Janez Filipič, so si ogledali avdiovizual, ki prikazuje zgodovino sanmartinske skupnosti. Oblikovala ga je Regina Truden Leber. Inž. Tone Podržaj je ob slikah recitiral: Ded se poslavlja (Mirko Kunčič) in Družina smo (Tone Kuntner). Ob koncu programa so učenci šole dr. Gregorija Rožmana zapeli nekaj pesmi, škofu dr. Petru Štumpfu pa podarili slovenski šopek in zbornik ob 50-letnici slovenske šole. Predsednik doma je vsakemu gostu poklonil spominski krožnik z grbom Doma. Predstavil je tudi predstavnike krajevnih organizacij. Sledil je prigrizek, ki ga je pripravila krajevna Zveza slovenskih mater in žena. Gospod škofje zaigral na harmoniko nekaj slovenskih melodij. Ob koncu seje zahvalil za sprejem: »Tukaj sem našel dom ... v vašem srcu. Hvala, da ste me sprejeli! Z vami Mati Marija.« V soboto, 24. novembra, je bil DUHOVNI DAN ZA MLADINO. Srečanje z škofom dr. Petrom Štumpfom je bilo V SLOMŠKOVEM DOMU. Začelo se je ob 9.30. Zbralo se je 48 deklet in fantov. Z njimi je bil tudi g. Franci Cukjati, ki je odgovoren za duš-nopastirsko delo med mladino. Prvi del je bil v dvorani. G. škof je imel uvodni nagovor o zakramentu sprave in o krizi tega zakramenta med mladimi po vsem svetu. Po kratkem odmoru so mladi pisno stavili vprašanja o tej temi. Škof je na ta vprašanja odgovarjal. Pred začetkom popoldanskega srečanja so se udeleženci okrepčali s »patiji«. Sledila je priprava na sveto mašo, ki se je začela ob 17. uri. Takrat je prišlo še kakih 20 mladih, ki so imeli na skrbi petje pri sveti daritvi. Z mašo se je zaključilo srečanje. Zvečer je g. škof s spremljevalci POHITEL NA PRISTAVO. Pri vhodu ga je sprejel predsednik društva Slovenska pristava Edvard Kenda in skupina mladih v prekmurskih narodnih nošah. Tomaž Maček in Ljudmila Golob sta ga pozdravila in mu izročila šopek rož. Nato je bila sveta maša, ki jo je daroval g. škof dr. Peter Štumpf. Somaševali so: msgr. Janez Pucelj, dr. Jure Rode, pater dr. Alojzij Kukoviča in g. Simon Onušič. Med mašo je pel dekliški pevski zbor Milina in priložnostni zbor, oba pod vodstvom prof. Marjane Jelenc Petrocco. Na orglah jih je spremljala gospa Anka Savelli Gaser. Kulturni programje bil na dvorišču. Med udeleženci je bil tudi veleposlanik RS prof. Avguštin Vivod in gospa. Točke programa je povezovala Maruča Zurc Čeč. Najprej je spregovoril predsednik Edvard Kenda. Pozdravil je g. škofa in goste ter na kratko podal zgodovino Pristave. Gospodu škofu in spremljevalcema so podarili knjigo »Moja zgodba«. Nato je zapel dekliški zbor Milina pod vodstvom Marjane Jelenc Petrocco. Učenci nižjih razredov so zapeli nekaj pesmi; vodi jih Helena Zarnik. S petjem so sodelovali tudi učenci višjih razredov; nje je pripravila Veronika Zurc Boh. Folklorna skupina je zaplesala venček prekmurskih plesov. Gospod škof se je zahvalil za lep sprejem in povedal zgodbo o dobrodelnosti slovenske matere. Sledil je prigrizek, ki so ga pripravile žene in matere. Končno je g. škof zaprosil za harmoniko in zaigral več slovenskih narodnih pesmi; vsi navzoči pa so veselo prepevali pozno v noč. a Škof na Pristavi. Foto Matjaž Čeč To je dan, ki ga je naredil Gospod. Tako smo čutili, ko smo v nedeljo zjutraj občudovali lepo ^odro nebo in se spomnili, da *kof msgr. dr. Peter Štumpf ^ODELIL zakrament sv. “IRME SLOVENSKIM OTRO- OM. Bilje praznik Kristusa Kra- Ja vesoljstva. Slavje je bilo V CERKVI MA-«1JE POMOČNICE KRIS-d h NOV V RAMOS MEJI JI. Že °bro uro pred sv. mašo so se v senci 08atih, dišečih lip prostranega naika v Don Boskovem zavodu lrali birmanci, botri, starši in j°rndniki. Ob petih so birmanci botri v sprevodu odšli v cerkev, , Je bila za to priložnost bogato nsrašena. Pred oltarje prišel škof d^k ^e^er Štumpf v spremstvu tqv 'jvnibov in ministrantov. Dalj ni je sv. mašo; somaševali so nat Ure Hnde, msgr. Janez Pucelj, ci Ab-)jzij Kukoviča, gg. Franka!-^*, Simon Onušič, Jože Bo-anc in payel Noyak CM Janez br 'i® vodil sv. mašo, berili sta g ‘l a Tože Novak in Alenka Smole Br | e; psalm je pel Marcelo 7. U a' Prošnje je povedala Magda D banc Petkovšek. Na koru je *»ala mladina iz San Justa s dr,vuV0 orSel in kitar (prof. An-GriP a„Se!an Vombergar, Andrej Z Ji j nel Oblak, Aleks Puntar), ml j. ostnim navdušenjem je čest lnf Potegnila vse versko ob-v° k Petju. Imeli smo besedilo pesmi in smo veselo prepevali: »Pridi sveti Duh.« Pri pridigi je škof dr. Peter Štumpf prebral pozdravno pismo nadškofa msgr. Alojza Urana. Potem je govoril o svojem duhovniškem delu, o obnovi cerkvice sv. Križa. Razmišljal je o svojem poklicu, o zadnjem pismu svoje stare mame, ki mu je naročala, naj moli k presvetemu Sr- cu Jezusovemu. Priporočal nam je, naj molimo za birmance, da bi vedno ostali zvesti Bogu. Pri obredu sv. birme se je sto sedem birmancev in njihovih botrov približalo oltarju, kjer jih je g. škof potrdil v sveti veri. Ob koncu maše smo vsi skupaj zapeli »Marija skoz življenje«, saj nam je g. škof priporočal, naj častimo Marijo, ki nas bo vodila po Škof na Pristavi. Foto Matjaž Čeč pravi poti. Vsi, ki smo se udeležili tega le- | pega slavja, smo se srečni vrnili na j svoje domove. Birmancem pa bo ta dan gotovo ostal v najlepšem spominu. V ponedeljek, 26. novembra, je bil g. škof s spremljevalci V SLOVENSKI VASI. Najprej je obiskal cerkev Marije Kraljice. Ves dan je imel na razpolago, da sije ogledal edino strnjeno slovensko naselje in poslopja slovenskih lazaristov, Baragovo misijonišče. Oglasil seje v šoli Marije Kraljice, kjer so ga pozdravili dijaki. Obiskal je tudi Dom svetega Vincencija ter pozdravil stanovalce, posebej še g. Janeza Petka. Zvečer je g. škof dr. Peter Stumpf maševal v cerkvi Marije Kraljice. Somaševali so msgr. Janez Pucelj, gg. Barle Jaka, Pavle Novak in Simon Onušič. Ljudsko petje je spremljalo sv. daritev. Med mašo je g. škof birmal tri deklice. Po maši so odšli v Hladnikov dom na sprejem. Tam je g. škofa in spremljevalce pozdravil predsednik Hladnikovega doma Ciril j Jan. Na kratko je opisal zgodovino | Slovenske vasi in življenje v Domu. Za spomin so visokemu gostu in i spremljevalcem poklonili zbornik 50 let Slovenske vasi. Sledila je pogostitev vseh navzočih. Veselo petje je g. škof spremljal s harmoniko, kar je postala že kar navada | ob obiskih slovenskih Domov. Prišla je ura slovesa. V torek, 27. novembra, je bila V CERKVI MARIJE POMAGAJ ZAHVALNA SVETA MAŠA. Čeprav je bil deloven dan, seje zbralo precej ljudi, ki so želeli še zadnji škofov blagoslov. Skupaj z g. škofom so somaševali msgr. Janez Pucelj, g. Simon Onušič, dr. Jure Rode, g. Franci Cukjati in g. Pavle Novak. Daritev svete maše je spremljalo ljudsko petje, na orgle pa je igrala prof. Andrejka Selan Vombergar. Pri pridigi je g. škof poudaril, da je Marija Božja Mati ves čas zgodovine spremljala in varovala slovenski narod. Priporočal nam je, naj se zatekamo k Njej, saj še nikoli ni bilo slišati, da bi Ona koga zapustila. Naročil nam je, naj molimo za Slovenijo in nam obljubil,da se nas bo spominjal v molitvi. Po maši je bila priložnost, da je vsak, kdor je želel, g. škofa še Spoštovani g. škof, dr. Peter Štumpf! Prelat dr. Jure Rode meje naprosil, da Vam na kratko poročam, kako je danes urejeno slovensko dušno pastirstvo za rojake v Argentini. V glavnem velja, da omenjena dejavnost sledi direktivam katoliške Cerkve v službi za izseljence po svetu, kot so navedene v papeških dokumentih Exsul Familia, Pastoralis migratorum cura in Erga migrantes caritas Christi. Tem navodilom je treba dodati še dolgoletne izkušnje izseljenskih duhovnikov, v našem primeru Slovencev v Argentini, od Jožefa Kastelica in Janeza Hladnika med predvojnimi naseljenci, do Antona Oreharja, Alojzija Starca, Jožeta Škerbca in Jureta Rodeta med povojnimi. Vsi ti so glavni odgovorni in zaslužni za to, kako se dušno pastirstvo izvaja med rojaki v Argentini od leta 1933 do danes. osebno pozdravil. Skušali smo premostiti otožnost slovesa z veselim: »Nasvidenje.« V jedilnici je bila pripravljena večerja za goste, duhovnike in najožje sodelavce Slovenske hiše. Delegat dr. Jure Rode se je škofu dr. Petru Stumpfu še enkrat zahvalil za obisk in vse duhovne dobrine, ki smo jih bili v teh dneh deležni. V prijateljskem pogovoru je prehitro potekel čas. V sredo, 28. novembra, je g. škof s spremljevalcema odpotoval nazaj v domovino. I Da ne bo to poročilo predolgo, bom izpustil zgodovino 75-letnega delovanja in bom opisal le sedanjo situacijo. Sicer pa je zgodovina SDP opisana v obsežni knjigi, ki ima čez 700 strani in ki je pred tremi leti izšla Slovensko dušno pastirstvo (SDP) v Argentini danes JURE VOMBERGAR A v založbi Družina z naslovom Letopis 7 947-1997. Sedež SDP v Argentini je v Slovenski hiši v Buenos Airesu, ki je kot celota cerkvena imovina. Tu je osrednje svetišče, posvečeno Mariji pomagaj. V stavbnem kompleksu je ®na velika dvorana, poimenovana Po škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ena manjša, poimenovana po dr. Binetu Debeljaku; v tem kompleksu 'ma prostore Slovenski srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka, tu imajo Sedež in pisarne številne slovenske 0r9anizacije in društva. Med njimi je dušnopastirska pisarna in pisarna vsakokratnega delegata za SDP. Delovanje SDP je osredotočeno v območjih Slovenskih krajevnih domov, kjer se zbirajo rojaki in ki navadno živijo v bližini. Večina jih je v Velikem Buenos Airesu. Poleg Slovenske hiše v glavnem mestu, Je šest središč v predmestjih San dosto, Ramos Mejia, Castelar, San Martin, Carapachay in Slovenska Vas v Lanusu. Drugod po Argentini so središča še v mestih Mendoza in ariloche. Upam, da boste, g. škof, lrTle|i priložnost, da jih obiščete. v vseh omenjenih središčih so r®dne nedeljske sv. maše v sloven-s em jeziku. Prav tako sv. ure na Prve Petke v mesecu, s priložnostjo Za spoved. Ker so v teh središčih - di slovenske sobotne osnovne 0 e’ je poskrbljeno tudi za verouk, Popravo na prejem prvega sv. ob-a*lla in sv. birme. Za to imamo tudi r|merne veroučne knjige. Poleg rednega dušnopastirske-s? delovanja po okrajih, so razne ^ opne pobožnosti in srečanja. Ima-vsakoletna romanja v Lujan in v P^dee. V Lujanu, največjem božje-n nem središču v Argentini, se zbere največ rojakov, tudi do 2500. To je iPolj množična slovenska verska i2 nifestacija in se je udeležijo rojaki Re-Se ^r9entine. Tudi procesija sv. d mojega Telesa v Ramos Mejiji je že 9oletna tradicija. Naj omenim tudi kjer 6V SV' ^a*aela v Buenos Airesu, sv r 16 ?osePej mesečna slovenska pre^^3 za Primorske rojake, tako ^vojne kot povojne naseljence. n0v , °rganizira vsako leto sta-nnxjG 6 duhovne vaje in duhovne ob- nove v postu, kot priprava na veliko noč. Izdaja tudi dve publikaciji: tedensko Oznanilo in mesečno versko družinsko revijo Duhovno življenje s prilogo za otroke, Božje stezice. Obstajajo razne katoliške organizacije, ki imajo svojega duhovnega vodjo. Danes so to ZSMŽ, ki se posveča predvsem dobrodelnosti, skrbi pa tudi za duhovno oblikovanje svojih članic, predvsem s predavanji. Mladina ima svoji organizaciji, ki sta SFZ in SDO. Redno se zbirajo tudi molivci in molivke Živega rožnega venca. Te organizacije imajo svoje središče v Slovenski hiši, imajo pa tudi svoje krajevne podružnice po Slovenskih domovih. Čeprav Slovenska hiša nima naravnega zaledja rojakov, kot ga imajo slovenski krajevni domovi, pa se vendar v njej skozi leto vrste razne skupne prireditve, ki imajo tudi verski značaj. V cerkvi Marije Pomagaj so skupni obredi velikega tedna in polnočnica za božič. Meseca junija se rojaki v Argentini spomnimo naših žrtev vojne in revolucije v skupni prireditvi, ki prične s sv. mašo in nadaljuje v dvorani z akademijo. Na podoben način proslavljamo tudi praznik državnosti. Šolski otroci se zberejo s svojimi učiteljicami in starši na začetni šolski prireditvi, na nedeljo sv. Alojzija in ob obletnici smrti škofa A. M. Slomška. Te prireditve vedno začnejo s sv. mašo in navadno nadaljujejo v veliki dvorani z otroško igro, ki jo izmenično pripravijo šolski tečaji. V Slovenski hiši se vsako zadnjo sredo v mesecu zberejo na skupnem sestanku slovenski duhovniki, ne samo tisti, ki so zadolženi za SDP. Naj pripomnim, da nekateri od njih občasno pomagajo, tako pri spovedovanju (n.pr. na romanjih ali ob pobožnostih prvih petkov) kot v primeru krajše odsotnosti kakega rednega dušnega pastirja. Mimogrede naj omenim, da je v Argentini delovalo doslej čez 180 duhovnikov slovenskega porekla. Z begunci po drugi svetovni vojni jih je prišlo v Argentino 68, tukaj pa je bilo posvečenih 87. Številni od teh so študirali v slovenskem semenišču, ki ga je ustanovil škof Rožman. Večina od njih je nato odšla v Evropo ali v misijone. Danes nam primanjkuje slovenskih duhovnikov, pa tudi nobenega semeniščnika nimamo. Večine nekdanjih katoliških organizacij in publikacij ni več, pa tudi vedno manj imamo piscev za naše publikacije. Moremo pa ugotoviti, da je udeležba pri slovenskih sv. mašah, pri pobožnostih prvih petkov in prvih sobot še vedno številčna, prav tako udeležba na romanjih; tudi slovenske šole nimajo osipa. Smemo upati, da bosta slovenska zavest in versko življenje v naši emigraciji v Argentini še dolgo živi. ZAKLJUČEK ŠKOFIJSKEGA POSTOPKA ZA NADŠKOFA ANTONA VOVKA 12. Oktobra je v prostorih nadškofijskega dvorca v Ljubljani potekala slovesna sklepna seja škofijskega postopka zbiranja podatkov o življenju in učenju Božjega služabnika in kandidata za blaženega, ljubljanskega nadškofa Antona Vovka (1900-1963). Ljubljanski nadškof in metropolit, msgr. Alojz Uran, ter drugi odgovorni za postopek so podpisali listine, ki zagotavljajo pristnost zbranega gradiva. Na škofijski ravni se je postopek uradno zaključil v soboto, 20. oktobra, ob 9. uri s sv. mašo v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja, kjer so zbrano dokumentacijo zapečatili in jo bodo poslali v Rim na Kongregacijo za zadeve svetnikov. Ta bo dokumente preučila in o njih podala končno sodbo. O Raziskovanju' pri verskih obredih na dan volitev msgr. dr. ANTON STRES * "T eposredno pred prvim I I krogom predsedniških vo-Jl litev je slovenska javnost izvedela, da je izredni profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Igor Lukšič, v okviru svojega predmeta angažiral študente, da so 21. oktobra letos obiskali nedeljska bogoslužja z namenom opazovati duhovnike in vernike med verskim obredom oziroma neposredno po njem, če bo kdo od njih pozival zbrane, »naj se udeležijo volitev in volijo za določenega kandidata«. Pozneje se je še izvedelo, da tako poizvedovanje omenjeni profesor izvaja že dlje časa. V Cerkvi smo se glede opisanega delovanja dr. Lukšiča najprej vzdržali obširnejše presoje. Pričakovali smo, da bo strokovna javnost tovrstno delovanje jasno odklonila, ker pa pristojne akademske oblasti na opisani dogodek uradno niso reagirale, oziroma so ga nekateri celo zagovarjali, želimo širšo javnost opozoriti na naslednja dejstva. 1. Dejstvo je, daje prof. dr. Igor Lukšič s svojim tajnim »raziskovalnim delom« pridobival osebne podatke in informacije občutljivega značaja, kamor sodijo informacije o političnem in o verskem prepričanju posameznikov. Tako ravnanje že samo po sebi predstavlja kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov (ZVOP-1). Zatrjevanje, da pri navedeni raziskavi ni bilo zbiranja osebnih podatkov, je neresno. Nobene strokovno vodene raziskave namreč ni mogoče izvajati brez uporabe določenih podatkov in ustreznih evidenc. V konkretnem primeru je očitno, da so se zbirali osebni podatki o političnem in verskem prepričanju posameznikov in to celo glede točno določenih političnih vprašanj. Ob tem seje mogoče resno vprašati, kdo ima dostop do tako zbranih podatkov, kako so te občutljive informacije shranjene, s kakšnimi nameni se bodo obdelovale, komu so bile posredovane in ali so posledično kršena tudi posebna pravila o varovanju osebnih in zaupnih podatkov na Univerzi v Ljubljani. Le-ta določajo, da so podatki o verskem in političnem prepričanju občutljivi podatki, ki morajo biti vestno in skrbno shranjeni ter obdelovani. 2. Posebej želimo poudariti, da resna opazovalna metoda, skladna z etiko znanstvenega raziskovanja, zahteva predhoden pristanek opazovanih oseb. Tega v tem in prejšnjih podobnih primerih ni bilo. Tudi nadziranje in zbiranje informacij o pogovorih vernih državljanov po verskih obredih je kršenje ustavno zagotovljenih človekovih pravic, zlasti pravice do zasebnosti in do svobode veroizpovedi. Tovrstno ‘raziskovanje’ je bolj podobno vohunjenju kakor raziskovalni dejavnosti, vredni tega imena. Zato se zastavlja vprašanje, ali niso takšne raziskave predvsem pritisk in nadzor, kakršen je bil v navadi v preteklem totalitarnem komunističnem režimu. 3. Poleg tega je obravnava verskega obreda kot potencialno politične dejavnosti tudi objektivno žaljiva. Vsebina projekta predstavlja nedopustno sumničenje in neutemeljeno stigmatizacijo delovanja Cerkve, je navaden ideološki aktivizem in predstavlja zlorabo študentov v politične namene. Za katoliške študente je opisano ‘raziskovalno’ opazovanje lastnega verskega obreda še posebej v nasprotju z njihovo svobodo veroizpovedi. 4. Posebno močno težo pri ovrednotenju obravnavane raziskave ima dejstvo, da je omenjeni visokošolski učitelj podpredsednik in eden od ideologov stranke Socialnih demokratov. Na njeni spletni strani (http://w-rti w.socialnidemokrati.si) najdemo program stranke, kjer v poglavju z naslovom Demokratična tranzicija je končana očita Katoliški Cerkvi vmešavanje »v politiko, šolstvo, medije in vsiljevanju njenih vedenjskih vzorcev v javno sfero z namenom, da bi jo obvladala in si jo prilastila«. Očitno je, da stranka Socialnih demokratov Katoliški Cerkvi odreka pravico do resnično svobodnega vzgojnega in izobraževalnega delovanja, do Pojavljanja v medijih, do javnega izražanja verskega prepričanja ia sploh do javnega delovanja. To Pomeni spodbujanje k nestrpnosti ia kršitev 7. člena Ustave RS, P° katerem je delovanje verskih skupnosti svobodno. V tej luči postane povezava med obravnavano raziskovalno’ dejavnostjo prof. Lukšiča na javni akademski usta-aovi in njegovim ideološkim delo-Vanjem kot podpredsednika politič-ne stranke očitna. Statut Univerze v Ljubljani pa določa, da »na Uni-Verzi ni dopustno delovanje političnih strank«. v Komisija Pravičnost in mir pri ^SK je začudena, da predavatelj Univerzi v Ljubljani, ki je Pkrati visok funkcionar politične stranke, uporablja svoj pedagoški Pobožaj za dejavnost, ki je etično ^sprejemljiva, v več ozirih pro-^ravna, brez strokovne oziro-1113 znanstvene vrednosti in v na-sprotju z avtonomijo javne uni-v®rze. Menimo, da navedena ra-Zlskava služi zgolj političnim na-rtleriom, vzbujanju nezaupanja n stigmatiziranju duhovnikov in Vernikov. Zato Komisija Pravič-n°st in mir take postopke odločaj0 °dklanja in pričakuje, da se bo- 0 tudi pristojni državni in aka- eRiski organi do očitno sporne ziskave ustrezno opredelili. Predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK Iz tednika Novi glas »Rečem vam, da morate ljubiti tistega, ki vam dela zlo; greh je seveda treba sovražiti, toda zato ie treba rešiti grešnika z ljubeznijo, ^e bi moj lastni sin živel življenje Srarn°te in nasilja, bi moja ljubezen terjala, da ga moram razumeti. Ce pa bi še naprej vztrajal na Poti hudega, bi moja ljubezen zahtevala, da mu odtegnem svojo Podporo.« (M. GANDHI) Polje, kdo bo tebe ljubil... ERNEST HIRSCHEGGER (14) amostan leži blizu mostu čez reko, ki je meja s Švico. To ^^rje bil najprimernejši kraj za nalogo, ki sta jo vršila. Prinašala sta pošto škofa Rožmana in jo tu oddajala eni izmed sester, ki je bila profesorica v šoli onkraj mostu reke, ki meji Avstrijo od Švice, zato sta bila ravno ta dan tam. - Sestre so nas prijazno sprejele in nam prijazno odstopile prostorno sobo in prevzele skrb za nas. V samostanu smo ostali ves mesec. Brata so sestre zaposlile s popravljanjem in barvanjem poškodovanih kipov svetnikov, jaz pa sem kak dan pomagal grabiti seno na njihovem travniku. Sicer pa sem moral čimprej potovati v Innsbruck, kamor mi je svetoval g. Babnik, najprej v samostan cistercijancev v Stamsu, kjer je bilo tudi več patrov, beguncev iz Stične. Eden od njih, pater Kržišnik, se me je spomnil; bil je študent v škofovih zavodih v Šentvidu. V tem samostanu sta se zadrževala gospoda Franc Kremžar in Pavel Masič, ki so ju zasledovali slovenski komunisti. V samostanu sem ostal dva dni, da sem lahko šel v mesto. Svetovali so mi namreč, naj grem v IRO-urad gospoda Maleka, ki je direktor za begunske zadeve za celo francosko področje. Šel sem in ko pridem na vrsto, me ta gospod vpraša: »Ali si ti?« Jaz pa njega tudi tako. Bil je Stanko Natlačen, duhovnik, s službenim imenom Malek, v civilni obleki. Ko mu razložim o težavah, ga prosim za pomoč. Povem, kje začasno bivamo. Obljubil mi je, da se bomo mogli kmalu nastaniti v taborišču Kuffstein na Tirolskem blizu bavarske meje. Z veselo novico sem se vrnil v Stams, od tam pa v Gaissau. Kmalu je prišlo obvestilo, da se že lahko selimo, ker je ono taborišče že popravljeno. Zelo hvaležni za tako veliko dobroto smo se poslovili od ljubeznivih sester in odpotovali z vlakom v prelepe Tirale in v Kuffstein. Družini sta dobili vsaka svojo sobo s skromno opremo. Zaposlili so me v pisarnah uprave, brat pa se je vključil v kulturne dejavnosti z drugimi begunci, ki so bili Poljaki, Ukrajinci, Rusi in Madžari. Obiskal nas je gospod Malek in naročil, naj čez nekaj dni pridem k njemu v njegov urad, da urediva še nerešeno zadevo glede izselitvenega dovoljenja. Medtem je službeno prosil, da mu UNRRA na Dunaju izda potrebno dovoljenje. Odgovor je bil odklonilen. Očividno so tudi tam imeli zloglasno Titovo črno knjigo z imeni 'vojnih zločincev1. Potem je g. Malek izposloval, da je z Dunaja prišla starejša prijazna gospa, da napiše naše osebne podatke vseh mojih in bratovih. Ko ponovno odpotujem na IRO k Malku, mi sporoči, da množičnih prevozov beguncev z ameriškimi vojaškimi ladjami v prekomorske dežele ni več, ker so bili že skoro vsi begunci iz taborišč odpeljani. Odslej je begunsko vprašanje v pristojnosti območnih uradov IRO: Zato bo ta uprava za najini dve družini naredila posebne potne listine. Dobil bom potrebni denar za vožnjo v Innsbruck, Pariz in Marseille ter vozovnice za vkrcanje na ladjo do Buenos Airesa. Zadeva je bila rešena šele v začetku maja 1949. Dne 13. septembra je bil rojen najin sin Friderik. V začetku maja je končmo prišel z Dunaja argentinski generalni konzul v naše taborišče, kjer je nanj čakalo mnogo drugih prijavljenih za Argentino. Konzul je bil Jose Rarnon Virasoro. Podpisoval je in vsakemu izročil pripravljene listine. Ko prideta na vrsto najini družini, nas je preštel, štiri bratovih in mojih sedem, nato pa pravi: »Take družine potrebuje Argentina, čestitam vam.« V OBLJUBLJENO DEŽELO Prvo nedeljo v maju smo v Kuff-steinu stopili na vlak. Imeli smo precej prtljage, saj smo se zadnje mesece pripravljali tako, da smo pridobili več potrebščin, mizar nam je naredil nekaj zložljivega pohištva, Rudi je imel dva fotoaparata in vse potrebno za slikanje, prej je opravil fotografski tečaj. Pripeljali smo se v Innsbruck in izstopili, da sem šel na IRO h gospodu Natlačenu, ki je imel pripravljenih še nekaj papirjev in denar. Dal mi je pismo za prijatelja Zalaznika v Parizu, ki nas bo čakal na pariškem kolodvoru. Natlačenu sem se lepo zahvalil. Pozneje sem zvedel, da se je izselil v Avstralijo. Stopili smo na vlak in preko nemške meje srečno prispeli v Pariz, kjer nas je res čakal Zalaznik. Odvedel nas je v manjši hotel. Treba je bilo čakati tri dni v Parizu, za kar je bilo potrebno policijsko dovoljenje, kamor sem šel in ga dobil. Izkoristili smo priložnost in šli po mestu, našli katedralo Notre-Dam, Eiflov stolp in slavolok preko ceste. Treba je bilo iti v urade francoske plovne družbe, kjer so določili poltovorno ladjo Florida, za kar sem plačal dovoljenja za vkrcanje v Marseillu. Na železniški postaji pa sem kupil vozovnice za vlak do pristanišča. Ker je bila popoldanska ura, ko mnogo delavcev odhaja z dela, je bila podzemska železnica prenapolnjena. Ker se je mudilo, sem najel taksi, ki pa je zaradi velikega prometa in ozkih ulic vsak čas ustavljal. Končno prihitim na železniški kolodvor, kjer me je pričakoval uradnik UNRRE. Kot mi je bilo povedano že v Innsbrucku, bi mi moral izročiti še en dodatek denarja za potne stroške. Videl sem ga, a se je v množici izmikal. Nisem mogel več čakati. Obe družini sta bili že na vlaku, ker je brat imel vozovnice, uslužbenec je že premaknil zaporo in me ni pustil skozi. Odrinil sem ga in ušel mimo njega in zadnji hip skočil na vlak. Na vožnji proti Marseillu je sprevodnik pregledoval vozne listke. Bilo je po polnoči. Ko vidi vozovnico in dokument našega Miha, ugotovi, da ima vozovnica polovično ceno. Rojen je bil 2. junija 1945, ker pa je v petem letu, bi moral plačati doplačilo. Nazadnje se je dal pregovoriti in odšel. Zjutraj smo prispeli v veliko pristanišče in mesto Marseille. Čakati je bilo treba do pozne popoldanske ure. Dobili smo dobro kosilo in banane, ki jih otroci niso poznali. Končno smo se vkrcali na ladjo Florida. Prišlo je tudi nekaj Hrvatov, največ pa Italijanov. Do tega trenutka sem še vedno imel občutek, da se bo kaj pripetilo in nam preprečilo odhod. Šele na ladji sem se oddahnil. Ladja je plula ob francoski, nato španski obali skozi ožino Gibraltarja ob afriški obali in ob njej do mesta Dakarja pozno ponoči, kjer smo stali nekaj ur. Dovoljen je bil prost izstop. S krova smo opazovali, kako zamorci nakladajo težke tovore na dvigala, beli preddelavci pa so te sužnje z biči priganjali k delu, če so se ustavili ali bili prepočasni. Doli na ploščadi so starejši zamorci prodajali razno. Brat in jaz sva kupila sandale, za ženi pa torbice iz kačje kože. Ko smo pluli že preko tropskega pasu ekvatorja, je bila jako viharna noč. Tovori na krovu so padali in se zaletavali. - Nekaj dni potem so naši otroci zboleli za ošpice. Zdravnik je dal obe družini premestiti v spodnji prostor pod morsko gladino. Posebno bolna je bila Magda. Odprl sem okroglo okno tik nad morjem, da je zadihala sveži zrak in ji je odleglo. Brata Ernest in Rudi Hirschegger julija 1949 v Mendozi Zdravnik je skrbel za obolele. Tudo odrasli nismo imeli dobrih občutkov, pač zaradi stalnega zibanja ladje. Že v Avstriji sem kupil špansko-nemško vadnico in se na krovu ladje učil kasteljanščine. Ugotovil sem, da je sredi krova mesto, kjer se najmanj čuti zibanje, zato sem sedel tam in se učil. Naslednja postaja je bil Rio de Janeiro. Tudi tod smo stali uro in pol, vendar ni bilo dovoljeno izstopiti. Ljudje, ki so bili v pristanišču morda iz radovednosti, so nas pozdravljali in nam metali velike banane. Bilo je dokaj vroče, čeprav je bil že zimski mesec. Opazili smo koničasto goro, na njem pa velik kip Kristusa Odrešenika. - Naslednje pristanišče je bilo Santos, kjer so več ur nakladali banane, še zelene, ker te počasi dozorevajo in postanejo rumene. Pripluli smo do Urugvaja, kjer je ladja zopet pristala. Vstopili so argentinski cariniki in pregledovali potne listine in nekaj spraševali, česar nismo razumeli. Zadnji konec plovbe je bil po reki Parana, ki je široka kot morje. Po eni uri plovbe smo šele zagledali mesto Buenos Aires. Pristali in izkrcali smo se 21. junija 1949. Plovba je torej trajala skoraj pet tednov. Otroci so se za silo pozdravili, razen Pavline, ki so jo odpeljali v najbližjo bolnišnico Munoz. Nastanili so nas v Hotel de Inmigrantes, ki je bolj podoben vojaški kasarni kot hotelu-Železne postelje so bile nadstropne- To nas ni motilo, saj smo prišli vajeni lesenih barak in tudi nadstropnih Postelj. Raztovorili so našo prtljago, i° pregledali in nam jo izročili ter spravili v hotel. Postregli so nam z obilno hrano, ki nam je teknila, saj smo na ladji zaradi zibanja in obračanja v želodcu malo jedli, čeprav dobre ^ane ni manjkalo. Sporočili so nam, da imamo pravico bivati tukaj deset dni. Izhod v raasto je bil svoboden in rekli so, naj si v tem času poiščemo delo in stanovanje. To pa je bila za nas kočljiva zadeva. Jaz sem se nekoliko naučil najpotrebnejših besed in stav-k°v. Dela je bilo sicer dovolj v gradbeništvu in tovarnah, da pa bi našel stanovanje z otroki, pa ni bilo upanja. V teh dneh smo imeli zdravniške Preiskave, v uradih policije so nam Pa naredili osebne izkaznice, imenovane Cedula de Identidad. Šel sem še v bolnico in svojevoljno vzel Pavlino. V Buenos Airesu je bil dušni pastir 2a Prejšnje slovenske naseljence, v rnestu pa je obstajala slovenska Pisarna, ki so jo uredili begunci, ki s° Prišli sem osem mesecev pred aami. Zvedeli so za prihod najinih veh družin, zato nas je prišel ta 9°spod, Janez Hladnik, obiskat. Ko 6 malo manjkalo do desetega dne, arn je svetoval, naj prosimo za pre-ostitev v drugo provinco, kar je Prava dovoljevala. Svetoval je, naj e odločimo za provinco in mesto z 6ndoza, kamor je šlo že več družin I 0 r°ki- Tam je bolj zdravo podnebje Je lažje najti delo in stanovanje. 1 okolje in narava pod visokimi °rami je lepo in zdravo. Odločili Sm°se zato. kje smo bik še v taborišču Spittal, izsraem delal, kot že omenjeno, v s 8 Jenski pisarni, smo dobivali pi-a od tega gospoda, ki je veliko vse?0®61’ da te Ph vlac|i izposloval je ''vena dovoljenja za nas. Pisal V ° sPlošnih razmerah v tej deželi, je t Pismu ie pisal: »Argentina še n k b°9ata dežela, da se doslej not>eni vladi ni posrečilo, da bi jo u9onobila.« Potem: »Argentina Dalje na strani 28 Ibuhcmc življenje je objavile JANUAR-FEBRUAR PRED 70 LETI (1938) T anez Hladnik, slovenski iz-I seljenski dušni pastir in urednik revije Duhovno življenje, sporoča, da bodo letos slovenske službe božje: 1. nedeljo v mesecu na Saavedri ob 10,30. uri (Av. del Tej ar 4200); 2. nedeljo na Avellanedi ob 10. uri (Manuel Estevez 630, blizu Frigorifico La Blanca); 3. nedeljo na Paternalu ob 10. uri (Av. del Čampo 1653, poleg bolnišnice Tornu), 4. nedeljo pa bo maša premakljiva. Revija Duhovno življenje izhaja letos v večjem formatu: 16 cm x 24 cm. V prvi številki za ja-nuar-februar je več zanimivih člankov: v začetku poročilo o ustanovitvi Akademije umetnosti in znanosti v Ljubljani, nato poročilo o prvem sv. obhajilu, pri katerem je 19. decembra v Buenos Airesu k božji mizi pristopilo 21 otrok slovenskega porekla. Sledi opis romanja v Lujan, katerega se je lani 28. novembra udeležilo med 500 in 600 rojakov v spremstvu duhovnikov Josipa Kastelica in Janeza Hladnika, David Doktorič iz Montevidea pa je bil zadržan. Zanimiv je članek E Daliborja o njegovih spominih na Nikolo Mi-hanoviča, najbogatejšega priseljenca jugoslovanskega porekla v Argentini in njegovih stikih z Janezom E. Krekom v času pred 1. svetovno vojno. Proti koncu januarja je g. Hladnik odšel na pastoralni obisk rojakov, ki žive v mestih in okrajih Olavarria, Loma Negra, Tandil, Bahia Blanca in Mar del Plata. V istem času je obiskoval jugoslovanske izseljence tudi veleposlanik Izidor Cankar v krajih Comodoro Rivadavia, Tandil in Cordoba. Večina njih je hrvaškega porekla. Rafaelova družba v Sloveniji je dobila nov odbor: častna predsednika dr. Anton Korošec in ban dr. Marko Natlačen, predsednik škof dr. Gregorij Rožman, odborniki dr. Juro Adlešič, dr. Leonid Pitamic, dr. Rado Kušej, dr. Ivan Ahčin, dr. Matija Slavič, dr. Alojzij Kuhar, dr. Ivan Tomšič, dr. Alojzij Odar, dr. Ivo Česnik, dr. Luka Kravina, dr. Fran Kulovec, Nande Novak in p. Odilo Hajnšek. Za izseljensko^ zbornico: Jože Prem-rov, Janko Žagar-Sanaval, prof. Silvo Breskvar, prof. Leopold Stanek, p. Salezij Glavnik in prof. Josip Zemljak. PRED 60 LETI (1948) JANUAR "W" zšla je prva številka Svo- I hodne Slovenije v argentin-M. ski izdaji (6. letnik). Začela je izhajati leta 1941 v Sloveniji kot podtalno glasilo in prenehala leta 1945. Sedaj izhaja vsakih 14 dni; izdajajo Miloš Stare. Redna služba božja za Slovence v Buenos Airesu je vsako nedeljo ob 10.00 na Avellanedi (kapela hiralnice zavoda Don Bos-co, ulica Manuel Estevez 630) in na Paternalu ob 16.30 (Paz Soldan 4924). 18: Romanje v San Antonio de Padua (30 km iz Buenos Airesa): dopoldne je bila sv. maša z ljudskim petjem, popoldne pa slovesne litanije in pridiga. Govoril je lazarist Ladislav Lenček o ljubezni med brati. 21: Ladja Santa Cruz je pripeljala 298 rojakov, med katerimi je bilo 38 družin in 11 bogoslovcev, ki so takoj odšli v semenišče v San Luisu (oddaljen 835 km od Buenos Airesa). Že prej je prišlo pet teoloških profesorjev in trije bogoslovci. Pričakujejo še 15 bogoslovcev in nekaj profesorjev. DUHOVNO ŽIVLJENJE JE OBJAVILO 25: Od te nedelje naprej bo v Buenos Airesu redna nedeljska sv. maša tudi na Caballito ob 10.30 (ulica Rivadavia 5652, Capital). 25: Ustanovljeno je bilo Društvo Slovencev, katerega namen je delati za pomoč beguncem v novi domovini. Sedež društva je v ulici Victor Martinez 50, Capital. FEBRUAR "1\ /T 16- in 28. februarjem |\/l je dušni pastir Janez -LV J- Hladnik obiskal rojake v Rosario, Parana in Cordoba. V San Luisu je pričelo delovati slovensko bogoslovje, katero je prevzel tamkajšni škof Emilio Di Pasquo. Ravnatelj bogoslovja je prelat dr. Alojzij Odar, profesorji pa so dr. Ivan Ahčin, Jože Košiček, Franc Levstek in Andrej Pogačar. “Polovica profesorskega zbora in ostali bogoslovci pridejo v kratkem. ” Duhovsko obleko je sprejel Romuald Ružič iz Slovenske krajine in s tem stopil v red Božje previdnosti, katerega je ustanovil Don Orione. V februarski številki Duhovnega življenja Janez Hladnik roti bralce (v slovenskem in španskem jeziku), naj pomagajo beguncem, ki prihajajo. Predvsem prosi za stanovanja in zaposlitev. PRED 50 LETI (1958) JANUAR Na prostornem vrtu slo-'"X • venske restavracije Ilirije L/ • je Misijonska zveza priredila svojo 7. tombolo v korist slovenskih misijonarjev. Udeleženci so z glasovanjem odločili, kateri naj bo glavni dobitek tombole. Mesec januar je v Argentini mesec počitnic. Vse beži iz Buenos Airesa in išče oddiha bodisi ob morju (Mar del Plata, Mi-ramar) ali v notranjosti dežele (Bariloche, Slovenski počitniški dom v kor dobskih planinah). 12. januarja je SPZ Gallus povedel svoje člane in prijatelje na otok Hiavvatha v delti reke Parana. Udeležencev je bilo 200. Žal je tragična smrt Jožeta Musarja, ki je utonil popoldne, uničila veselo razpoloženje izletnikov. Naslednjo nedeljo je 185 slovenskih otrok pod vodstvom svojih učiteljev pohitelo na Markeževo pristavo v Merlu. Ob koncu januarja so šle na izlet tudi dekleta SDO. 12: Občni zbor Slovenskega cerkvenega pevskega zbora v Ramos Mejia je izvolil nov odbor: Tine Javoršek, Franc Miklavc, Jernej Tomazin, Lojze Petek, Viktor Fele, Vinko Tomazin, Gustelj Čop in Pavla Krušič; zborovodja bo še naprej Gabrijel Čamernik. 25: Vsakoletna družabna prireditev revije Slovenska beseda, ki jo ureja duhovni svetnik Karel Škulj, je bila v Santos Lu-gares. Udeležilo se je je nad 300 rojakov. Bilo je živahno in domače razpoloženje ob zvokih orkestra Moulin Rouge, v katerem igra tudi več Slovencev. Namen prireditve je pridobitev gmotnih sredstev za redno izhajanje kulturne revije. Direktor Slovenskega dušnega pastirstva (SDP) Anton Orehar je januarja obiskal rojake širom po Argentini: v počitniški koloniji pri dr. Hanželiču, v Cordobi, Mendozi, San Luisu in Rosariu. FEBRUAR 4: Za izseljenskega duhovnika je odšel iz Argentine v Venezuelo Janez Grilc. Argentino je zapustil tudi Jošt Martelanc in odšel v ZDA. Stanko Kavalar pa namerava v Francijo sredi tega leta. 9: Tradicionalna prireditev revije DZ za pridobitev sredstev za redno izhajanje je bila na Pristavi v Moronu. Na sporedu je bil srečolov, družabne igre in nagradno žrebanje naročnikov. 9: Župnik Karel Škulj je sklical rojake iz San Martina in okolice na sestanek, na katerem so se menili o možnosti priprave lastnega društvenega doma v San Martinu. Zbralo seje okoli 70 rojakov. Dekleta in fantje so opravili duhovne vaje. Dekleta, 148 po številu, je vodil župnik Gregor Mali, fantom, ki jih je prišlo 127, pa je govoril prof. dr. Rudolf Hanželič. 16: Društvo bivših slovenskih borcev je priredilo slavje, med katerim je društveni kurat Jože Guštin, ki je bil sam domobranec, blagoslovil bojevniški prapor. Razvil je misli o pomenu barv slovenske trobojnice. Sledil je pozdrav zastavi, katerega besedilo je sestavil podpolkovnik Vuk Rupnik, kije tudi predsednik društva. Pri zastavi je ostala častna straža, ki seje menjavala do sončnega zahoda. 23: SFZ je imela svoj 9. občni zbor ob udeležbi 44 članov. Na volitvah je bil znova izvoljen za predsednika Tone Bidovec, ostali odborniki so pa Aleksander Avguštin, Branko Štancer, Ciril Selan, Rudi Ribnikar, Lojze Mehle, Jože Malovrh, Jože Grabnar in Marjan Jesenovec; Milan Magister, Tone Krajnik, Jože Poznič; Franc Vester, Lojze Lavrič in Jože Trpin. V odbor SDO v Mendozi so bile izvoljene Jelka Božnar, Ivanka Trobec, Rezka Štirn in Pavlina Božnar. »BOG NE POTREBUJE, DA BI GA BRANILI« »Spet moramo postati kvas, sol, ki daje okus.« To meni italijanski pisatelj Vitto-rio Messori v intervjuju z »II Giornale«. S tem se je opredelil za »Catholic Anti Defa-mation League« (CADL), organizacijo prosti diskriminaciji katoličanov, ki so jo v zadnjih mesecih ustanovili v Italiji. Konkreten povod za nastanek organizacije je veriga blasfemičnih gledaliških del, filmov in oglasov v Italiji. Najnovejši primer: »Messiah game« pri bienalu v Benetkah, kjer so zadnjo večerjo predstavili kot orgije in Jezusa kot mazohista. »Našo vero stalno žalijo, njen nauk se zaničuje in njen kult smeši,« pravijo organizatorji. Cilj te organizacije je zaščita krščanskih vrednot. (Kath.net) ROJSTVA, POROKE in SMRTI v letu 1957 ROJSTVA: Jože Adamič-Zajc, Marija Vera Adamič-Močnik, Danijela Bajuk-Petrič, Emilija Kristina Bavec-Grabnar, Vid Pavel Belec-Žagar, Marija Doroteja Brecelj-Legiša, Marjeta Bregar-Starc, Jože Alojzij Campa-Draksler, Emilij Peter Černe-Mikluš, Avguštin Čop-Juhant, Marta Karolina Dimnik-Lampret, Marjeta Marija Dolinar-Lavrenčič, Marija Gabrijela Dolinšek-Remic, Kristina Alojzija Dragan-Jereb, Marta Irena Draksler-Franko, Mihael Alojzij ^renšek-Knavs, Gloria Marieta Du Pieux de Feyoux-Štajdohar, Martin Ecker-Krombholz, Ana Marija Erja-Vec-Miklavčič, Niky Fabjančič-Moi, Zdravko Fale-Kosanc, Adriana Klavsi3 Fekovec, Lucija Irena Ferfolja-Pe^an, Helena Kristina Fink-Kovač, Marija Monika Fink-Kačar, Tatjana Vanda Gabrenja-Jurček, Teodora /'derika Geržinič-Fink, Janez Glin-sek-Merlak, Franc Godnjavec-Urh, ,9a Golob -Peternel, Irma Gos-ni^-Bracalante, Marjan Grbec-Lav-|IC' Gregor Jože Grebenc-Bajda, 9nacij Alojzij Grohar -Moder, Tomaž rančišek Grom-Staudacher, Jurij sfner-Hartman, Helena Terezija irschegger-Kranner, Marija Hoče-^-Markež, Viktorija Holosan-Uča-Niko Ciril Jakoš-Oblak, Mag-a|ena Jakše-Turk, Franc Jelen-kvarča, Hilda Jereb-Urbančič, artin Jeretina-Puntar, Janez Jer-an-Vombergar, Marko Jerman-ra|j, Alojzij Janez Jurjevčič-Eržen, ndrej Keber-Chiuch, Francka anjšček-Kokalj, Friderik Klemen-°Privec, Ivan Marjan Klobovs-[,n C’ Mihael Kociman-Škulj, Franc °cjančič-Rauh, Jakob Frančišek „°cmur-Maček, Ana Alojzija Kočar-Anfrllakl’ Slavka Kokalj-Osredkar, q °niia Frančiška Komidar-Kofol, Hijel Vinko Konig-Pahole, Ana ^ pj"ivnikar-Pleško, Anton Avguštin nikP ^ostelec-Kralj, Marija Kraj-etek. Ana Marija Kralj-Lam-J°že France Kržišnik-Lavrič, P ret Si|vestra Pold T u Nuhar-Kovačič, Jurij Leo-b6 *-.ah-Furlan, Jože France Le-Otri °mazin’ J°že Alojzij Levar-Help’ ^ar'ja Julija Likozar-Jenko, na Eva Lobnik-Homovc, Monika Lorger-Kien, Marta Malovrh-Oblak, Lucija Manfreda-Kragelj, Marija Adrijana Manfreda-Kragelj, Tone Marin-Marolt, Ana Marija Marinčič-Borštnar, Marjeta Markež-Žitnik, Janez Markovič-Avguštin, Janez Franc Mastnak-Repar, Kristina Lucija Ma-zora-Šuligoj, Lilijana Medvešček-Flor-jančič, Marko Mele-Pleško, Alojzij Jožef Mihelič-Carmelo, Blaž Miklič-Krajnik, Mirta Monika Modrijančič-Hrast, Janez Muhič-Telič, Klavdija Nanut-VIk, Jože Andrej Nemanič-Pečkaj, Ana Adriana Novak-Corn, Jožef Franc Novak-Glavan, Terezija Oberžan-Rupnik, Mihael Omahna-Cvetko, Lucija Opeka-Marolt, Ana Ovčar, Franc Ovniček, Peter Pavšer-Trpin, Lilijana Marija Pelan-Sterle, Alfred Marko Peršuh-Pritekelj, Marija Petek-Kopač, Lilijana Peterlin-Šoba, Monika Marija Pezdirc-Rezelj, Marija Jožefa Pintar-Grilc, Alenka Pograjc-Šega, Irena Lucija Potočar-Avsec, Viktor Potočnik-Kopač, Anton Rudolf Praprotnik-Homan, Sergij Rihard Praprotnik-Brešček, Oskar Pregelj-Močnik, Marija Magdalena Rajer-Žužek, Marija Marta Rant-Kokalj, Monika Rant-Lesar, Adriana Repič-Repič, Marjeta Reven-Čelik, Katarina Rožanec-Marolt, Franc Edvard Seljak-Carl, Marjeta Senovršnik-Tašner, Marija Sever-Škerjanc, Monika Flora Slavič-Barkovič, Edvard Smole-Semolič, Franc Starič-Kopač, Sergij Stocca-Lobiec, Ivan Alojzij Sušnik-Koprivc, Stanko Štefan Šenk-Šink, Andrej Robert Šimenc-Golmajer, Janez Jože Škrbec-Oman, Bernarda Šmon-Kveder, Marjeta Ana Štefe-Grilc, Janko Štrubelj-Krajnik, Blaž Viljem Šušteršič-Frangeš, Janja Marija Šušteršič-Kramar, Adrijana Klavdija Tekavec, Danijela Roza Te-lič-Erjavec, Andrej Danijel Terčič-Romano, Tone Tomaževič-Zupanc, Pavla Tomaževič-Zupanc, Jožefa Zofija Tominc-Malavašič, Janez Karel Trkman-Kacin, Jurij Janez Truden-Langus, Emil Stanislav Udovič-Cerar, Irena Urbančič-Skvarča, Marija Ur-banija-Novak, Danijel Vitrih-Seljak, Alexander Warzel-Orehek, Silvo Albert Zajc-Škulj, Danijel Zakrajšek-Mišič, Mihael Zemljič, Marija Ladi Zgonc-Marolt, Darinka Antonija Zo-rec-Kogovšek, Lucija Zorko-Kržič, Anton Andrej Zrimšek-Marolt, Marija Terezija Žagar-Vombergar, Ana Žitnik-Podržaj, Fredi Žitnik-Majeršič, Peter Jože Žnidaršič-Lončar. (153 rojstev) POROKE: Vinko Antolin in Rozalija Plej, Alojzij Bavec in Julijana Grabnar, Ivan Bevec in Celia Luisa Mandolino, Karel Blazinšek in Filipina Medved, Juan Carlos Bottini in Vida Kjuder, Franček Breznikar in Kristina Prijatelj, Lojze Bučar in Alma Antonič, Jorge Colombino in Eva Marija Verbič, Marjan Eiletz in Pavla Maček, Alojzij Glavič in Silvija Frandolič, Franc Gosnik in Marcia Bracalante, Avgust Horvat in Francka Žebre, Anton Japelj in Marija Mehle, Martin Kelc in Majda Brandsteter, Janez Kobal in Lidija Klara Kobal, Marko Kremžar in Pavla Hribovšek, France Krištof in Štefka Petrič, Ivan Kruder in Jožica Aichholzer, Rok Kurnik in Minka Pustavrh, Jože Lovšin in Angela Moder, Marko Martelanc in Vanda Majcen, Jože Mavrič in Leopoldina Krajnik, Ivan Medvešček in Milena Medved, Anton Mikuž in Olga Bajželj, Leonard Lavvrence Nevvland in Olga Henrieta Elizabeta Zorc, Marjan Posteiner in Irma Skubin, Jože Raholin in Kristina Škamlec, Jožef Simčič in Heidy Anna Landolt, Maks Skarlovnik in Anica Tomaževič, Miha Smersu in Nataša Zajc, Jože Šeme in Ivanka Bidovec, Lojze Šilar in Elizabeta Selan, Franc Šturm in Aleksandra Marija Klemenčič, Re-migij Milko Terčič in Jorgelina Lidia Romano, Raimundo Verderi in Irena Potočnik, Anton Žagar in Lidija Avgusta Makuc. (36 parov, od teh 27 slovenskih) SMRTI: Avguštin Dornik I (48), Mihael Alojzij Drenšek, Jernej Flor (72), Anica Hostar * (17), Jožica Hostar (15), Hilda Jereb, Klemenčič Janez (72), Levstik Kristina, Jože Mavrič (60), Jože Mehle (57), Gerard Mravlag (41), Cvetka Oberžan, Franc Ovčjak (66), Anton Pavlič (61), Jože Penko (75), Janez Planinšek (50), Anton Ravnik (33), Jožef Rijavec (83), Julka Sedej ROJSTVA, POROKE, SMRTI 1957 ► (72), Alojzij Sešek (70), Franc Sivec, Marija Skvarča roj. Malavašič (65), Janez Skvarča (70), Angela Slokar, Jože Škufca (58), Matija Škulj (80), Anastazija Štajdohar (51). (27 smrti) Prosimo rojake, da sporočijo uredništvu DŽ, če je kak podatek napačen ali nepopoln, pa tudi če kaka oseba ali zakonski par manjka na seznamu. Dalje s 25. strani je kakor nadstropna stavba, ki nima stopnic od pritličja do prvega nadstropja. Kdor ima zgoraj kakega strica, da mu poda roko in ga dvigne, bo dalje lahko napredoval sam.« Potreben je bil še en zdravniški pregled. Vsi so bili zdravi, le na meni je zdravnik našel nekaj sumljivega. Dal mi je preizkusno injekcijo za tbc-tuberkulozo. Naslednji dan pravi, da nisem zdrav, zato mi ne bo dovoljena naselitev in bom vrnjen v Evropo. Kaj naj počne družina, moja in bratova, brez mene? Zopet je prišel gospod Hladnik, govoril z zdravnikom, ga prosil, naj bi preizkus ponovil. Poklical je bolničarko, ki je bila Slovenka, me odvedla za zaslon, me z iglo popraskala na roki, tekočino injekcije pa brizgnila proč. Po tem je zdravnik podpisal ugodno zdravniško oceno. V upravi so nam izročili potna dovoljenja in brezplačno vožnjo do Mendoze. Podpisali smo odhodne listine, prevzeli prtljago in že hoteli oditi. Pri izhodu nas je čakal znanec, tudi begunec, ki so ga vzeli v službo kot tolmača, ker je znal več jezikov. Vprašal nas je, ali smo dobili izplačan denar. »Kakšen denar?« ga vprašam. Izplačati bi nam morali iz sklada UNRRA-e po 10 dolarjev za odrasle in po 5 dolarjev za vsakega otroka. To bi bilo 20 dolarjev za brata in 35 dolarjev zame. Takratna menjalna vrednost je bila 8 pesov za dolar. Naše prvo razočaranje! Drugič dalje iz naše kronike METKA MIZERIT ŠOLSKI IZLET V GLEW. Učenci slovenskih šol so se pod vodstvom učiteljstva odpravili na izlet na pristavo gospodov lazaristov v Glew. Foto: Tonči Koželnik Malalan in Matjaž Čeč . LETNIK SSTRMB je 10. oktobra pod vodstvom prof. Mirjam Oblak in g. Francija Cukjatija OBISKAL C0TT0LENG0 IN MARIJINO SVETIŠČE SCH0NSTATT. Po prvem stiku z bolniki so odšli v kapelo, kjer jim je duhovnik ustanove povedal veliko zanimivosti o ustanovitelju Don Orione-ju, ki je bil leta 1980 proglašen za blaženega, 2004 pa za svetnika. Obiskali so samostan slepih redovnic in bolnike, s katerimi so se razgovarjali jim zapeli nekaj pesmi. Po kosilu so se odpeljali v Florencio Varela. Ogledali so si mogočno svetišče Boga Očeta in film o ustanovitelju kongregacije patru Kenterichu. V mali kapelici, kjer je na oltarju slika Marije iz Schčnstatta, je g. Franci Cukjati daroval sv. mašo, pri kateri so dijaki peli v spremstvu kitar Tonija Podržaja in Pavlija Oblaka. Proti večeru so se veseli vrnili domov, hvaležni za lepo doživetje. ŠOLSKI IZLET V GLEW. Kljub napovedim slabega vremena, je bil v soboto, 20. oktobra, zelo lep sončen dan. Učenci slovenskih šol so se, pod vodstvom učiteljstva, odpravili na izlet na pristavo gospodov lazaristov v Glew. Najprej so počastili Boga s sveto mašo, ki jo je daroval g. Pavle Novak. Potem so se hitro sprostili in začeli z igrami. Najprej so bile tekme v odbojki, ki jih je organiziral prof. Jure Urbančič. Seveda so otroci ob uri kosila prekinili igre in se okrepčali. Popoldne so bile tekme v nogometu, igre med dvema ognjema in druge. Kar prehitro je minil čas, odpravili so se domov veseli, saj so preživeli čudovit dan v naravi in v družbi prijateljev. KVARTET TARTINI V SLOMŠKOVEM DOMU. Na svoji turneji po Argentini je godalni kvartet Tartini zaigral tudi rojakom in sicer v soboto, 3. novembra, v Slomškovem domu. Sestavljajo ga Miran Kolbl in Romeo Duchler violini, Aleksander Milošev, viola in Miloš Mlejnik violoncello. Zaigrali so sledeče skladbe: 1. stavek alegro moderato godalnega kvarteta M. Ravela. 2. stavek v E molu »Iz mojega življenja« Bendricka Smetane. Sledila je »Bikoborčeva molitev« Joaguina Turine in »Štiri sporočila« slovenskega skladatelja Marjana Lipovška. Naslednja skladba je bila »Adios Nonino«, ki jo je napisal argentinski skladatelj Astor Piazzola. Nato so zaigrali »Interludium in modo antico« ruskega skladatelja Aleksandra Glazunova. Dodali so še »Orientalski ples« istega skladatelja in »Iz mojega življenja« 1. stavek v E molu. Koncerta se je udeležilo lepo število rojakov, ljubiteljev klasične glasbe. Organiziralo ga je Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu, Zedinjena Slovenija in Slomškov dom. SKUPNI MLADINSKI DAN V SAN JUSTU je bil 55. po vrsti. Mladina se je v nedeljo, 4. novembra, zbrala pri sveti maši v stolnici. Mladi so sodelovali s petjem, branju beril in pri prošnjah. V Domu so najprej dvignili zastavi in zapeli obe himni, argentinsko in slovensko. Potem je vse navzoče pozdravil Zvezni predsednik Pavel Grohar. Začeli so tekmovati v odbojki, s tem so zaključili celoten turnir, ki se je vršil na vseh krajevnih Mladinskih dnevih. Zmago so si priborila dekleta iz San Justa in fantje iz San Martina. Pokal, ki je poimenovan po Franciju Pavliču, je prejela mladina Iz San Justa, ker si je pridobila največ točk. Proti večeru se je začel kulturni program. Marjana Grohar je pozdravila občinstvo in Poudarila pomen, da mladina nosi v svojih srcih Slovenijo. Pavel Grohar Pa je govoril o pomenu mladinskih 0rganizacij in skupnih slovenskih domov. Sledil je odrski prikaz, satira o slovenski kmečki ohceti v moderni verziji. Zelo posrečeno igro so si mladi sami zamislili in tudi napisali ter odigrali v lepi slovenščini. Čestitamo! Ob koncu so še vsi skupaj zapeli svojo himno: »Slovenska smo mladina ...« V četrtek, 8. novembra, popoldne je bil V SLOVENSKI HIŠI REDNI SESTANEK ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA. Vodila ga je ga. Pavlina Dobovšek. Predavala je dr. Alenka Rajer Doli- nar o sladkorni bolezni. Gospe so pozorno poslušale zanimivo predavanje in več koristnih nasvetov za vse, ki trpijo to bolezen, pa tudi za člane družin sladkornih bolnikov. V soboto, 10. novembra, so imeli VISOKOŠOLCI svoj REDNI MESEČNI SESTANEK V SLOVENSKI HIŠI. Predaval jim je dr. Jože Dobovšek o temi: »Mednarodno kazensko pravo: genocid in drugi zločini«. Zanimivega predavanja se je udeležilo lepo število visokošolcev. Ga. Marjana Batagelj, slavnostna govornica vlogo. V glavnih vlogah so nastopili: Boštjan Modic, Gabrijela Bajda Križ, Martin Križ, Miloš Mavrič, Maruča Zurc Čeč, Magda Nagode Keš, Pavel Grohar, Marjanka Grohar. Nastopili so še: Marjana Rožanec, Tatjana Golob, Majdi Maček, Viki Selan, Marjan Kopač in Niko Stariha. Šepetalka je bila Helena Dolinšek, scenski prostor je pripravil Andrej Golob s sodelavci. Obleke sta si zamislila Vera in France Zurc; rekviziti Ana Zafra, Pavla Zupanc; luči in zvok je imel na skrbi Aleks Šuc; maskirali pa sta Metka Magister in Metka Magister Oblak-Irena Žužek pa je oblikovala zelo lep program. Za konec so vsi navzoči zapeli izseljensko himno Slovenija v svetu-Sledila je prosta zabava, ki jo je spremljal Slovenski instrumentalni orkester. V četrtek, 15. novembra, je bil SESTANEK ZVEZE SLOVENSKIH MATER lN ŽENA ODSEK SAN MARTIN. Vodila ga je predsednica gospa Polona Makek-Predaval je arh. Jure Vombergar o temi »Ob 60-letnici začetka prihajanja slovenskih beguncev v Argentino«- Pod okriljem Slovenske kulturne akcije je v soboto, 17. novembra, in v 52. Slovenski dan in 40. Pristavski dan v Castelarju - Foto Matjaž Čeč 52. SLOVENSKI DAN -40. PRISTAVSKI DAN. Krovna organizacija Zedinjena Slovenija prireja vsako leto Slovenski dan. Letos je bil 11. novembra na Pristavi in je bil obenem 40. Pristavski dan. »Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj. Tam si, Slovenija!« je bilo letošnje geslo. Rojaki so se zbrali dopoldne k dviganju zastav in petju himen. Obred dviganja sta opravila predsednica Zedinjene Slovenije ga. Alenka Jenko Godec in predsednik Pristave Edvard Kenda. Sv. mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode, somaševal pa je pater dr. Alojzij Kukoviča. Pri maši je pel krajevni pevski zbor pod vodstvom gospe Anke Savelli Gaser in dekliški zbor Milina, ki ga vodi prof. Marjana Jelenc Petrocco. Po maši je bila akademija ob 40-letnici Pristave. Edvard Kenda je pozdravil vse navzoče, nato pa je sledil kulturni program. Najprej so zapeli najmlajši iz Prešernove šole pod vodstvom gdč. Helene Zarnik; sledilo je petje zbora Milina, ki ga vodi Marjana Jelenc Petrocco. Tudi učenci višjih razredov so pod vodstvom Veronike Zurc Boh, zapeli nekaj pesmi. Folklorna skupina, ki jo vodi prof. Marcelo Corte, pa je zaplesala Gorenjski ples. Pristavske žene so skuhale odlično kosilo, ki so ga mladi prijazno postregli. Domovi pa so pripravili značilne slovenske štante, kjer so prodajali tipično slovensko pecivo, krofe, torte, kavo pa tudi knjige, nalepke itd. Odmor med kosilom in popoldanskim programom je bil čas, da so si gostje lahko ogledali zanimivo razstavo Slovenskega planinskega društva iz Bariloč o dr. Vojku Arku. Za nekaj časa smo se »pre- selili« v gore in planine ter obujali mladostne spomine ob Bariloški romanci na dr. Arka. Popoldanski program je bil na prostem. Napovedovalka Ingrid Kopač Selan je pozdravila častne goste, zastopnike naše organizirane skupnosti in vse, ki so prihiteli na Pristavo. Pozdravne besede so izrekli predsednik Društva Slovenska Pristava g. Edvard Kenda, predsednica krovne organizacije Zedinjene Slovenije gospa Alenka Jenko Godec in veleposlanik RS prof. Avguštin Vivod. Izročil je posebno priznanje društvu Slovenska pristava, ki ga je podelil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 40. obletnici. Veleposlanik je podelil priznanje tudi gospe Anki Savelli Gaser za dolga leta delovanja kot voditeljica zborov in pevskih skupin, spremljevalka na klavirju, učiteljica in vzgojiteljica Prešernove šole. Slavnostna govornica je bila gospa Marjana Batagelj, ki je svoje razmišljanje navezala na sledeče besede: »Slovenski narod mora stati kot večno drevo, kateremu korenine nikdar ne usahnejo«. Govorila je o slovenstvu in narodnih vrednotah. Sledila je odrska predstava in sicer komedija Matura, ki jo je napisal Lazlo Fodor. Predstavila jo je gledališka skupina Pristava, režiral pa Dominik Oblak. Zgodba se godi leta 1937 na dekliški gimnaziji v Ljubljani. Stroga pravila in trda disciplina vladata tam, pa mladostna zaljubljenost in razigranost in vzgojiteljska ljubezen do dijakinj. Po mnogih zapletih se vse srečno konča. Igralci so se dobro naučili dolga besedila in odlično podali vsak svojo Komedija “Matura” na Slovenskem dnevu v Castelarju - Foto Matjaž Čeč nedeljo, 18. novembra, RAZSTAVLJALA SVOJE SLIKE ELI HAFNER. Umetnico je predstavila likovna referentka Kulturne akcije gospa Andrejka Do-^nar Hrovat. Slikarka ustvarja v razpeniti tehnikah, predvsem z oljem na platno. Njena posebnost pa je slikanje s šivanko. S konico igle nanaša na platno drobne pikice barv, ^ar da njenim slikam poseben čar. ZAKLJUČEK SLOVENSKEGA SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA RAVNATELJA MARKA BAJUKA. Zelo živahno je bilo '' soboto, 17. novembra, v Slovenski nlsi; zaključili smo pouk na tečaju. Diiaki so se zbrali v razredih, kjer so !lrn razredniki razdelili spričevala, sliko njihovega znanja, truda in učenja. Vsi sPupaj, dijaki, profesorski zbor in starši Srn° se nato udeležili sv. maše, ki jo I® daroval katehet g. Franci Cukjati. Pri indigi je omenil, da morajo biti dijaki valežni staršem, ki jim omogočajo Možnost šolanja na tečaju in pro-®sorjem, ki jih poučujejo. Pri maši je 'l° mladinsko petje, ki ga je vodila p^Pi.na 4- letnika ob spremljavi kitar. z branjem sošolci so sodelovali er'lin prošnjami. Po maši smo se pomaknili v Dvorano škofa Rožmana. Najboljši dijaki višjih letnikov so prinesli argentinsko, slovensko in papeško zastavo; zapeli smo obe himni. Spored je vodil dr. Štefan Godec. Pozdravil je vse navzoče, voditeljice osnovnih šol, starše, dijake in profesorje. Ravnateljica tečaja prof. Neda Vesel Dolenc je povedala nekaj misli ob zaključku leta. Poudarila je trud in ljubezen, s katero profesorji učijo in vzgajajo dijaško mladino. Posebej se je poslovila od abiturientov RASTI XXXVI. Priporočala jim je, naj ostanejo zvesti krščanskim vrednotam in slovenstvu ter jim želela veliko sreče v življenju. Sledila je razglasitev najboljših dijakov vsakega letnika. Za nagrado so dobile knjižni dar sledeče dijakinje: Uršula Urbančič (1.) Zofija Marolt in Lucijana Jakoš (2.a), Marija Viktorija Loboda (2.b), Tatjana Rožanec (3.a), Nevenka Grohar (3.b), Cintija Seljak (4.) in Marjanka Oblak (5.), ki je poleg tega dobila še medaljo za najvišje povprečje v redih vseh pet let. Ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc in razrednik petega letnika dr. Štefan Godec sta V soboto, 17. novembra, je bil krščen v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj MIRKO MARTIN KOČAR, sin Lojzeta in Irene, roj. Zarnik. Botra sta bila Sonja Filipič, roj. Zarnik, in Tomaž Kočar. Krstil ga je p. dr. Alojzij Kukoviča DJ. abiturientom razdelila spričevala in diplome. Ti so z močnim ploskanjem in odobravanjem pozdravili vsakega izmed njih. Petošolci so tudi letos napisali almanah, ki nosi naslov »Naše sanje«. Predstavil ga je dr. Štefan Godec, ki je vodil pripravo almanaha. Dijaki so ga podarili profesorjem za spomin. Nato so petošolci recitirali odlomke iz Martin Fierra, pesnitve, s katero so se predstavili v Sloveniji. Z govorom sta se Maček Majda in Leber Tomaž v imenu sošolcev poslovila od tečaja. Kakor je že navada, so s šaljivim besedilom izročili »ključ učenosti« svojim naslednikom, dijakom četrtega letnika. Seveda so ga ti hvaležno sprejeli, čeprav ga ne potrebujejo, ker so »zelo učeni«. Dr. Štefan Godec je razglasil počitniško nalogo; vsi skupaj pa smo zapeli »Slovenija, zapoj mi ti ...« Želeli smo si srečne počitnice in se razšli z besedami: »Nasvidenje prihodnje leto«. tr Undacion Dr. Emilio Komar” je imela 22. novembra 2007 svoje adicionalno letno srečanje prijateljev in učencev dr. Komarja na I IVerzi Del Salvador v Buenos Airesu. - Desno: Mariborski oktet 'tiskal tudi Rožmanov dom. Foto Saša Zupan Omahna 1 ¥ J USAL tl UNIVERSIDAD ’>3f DEL SALVADOR SSJ Mufrpoo Dopustnik sedi pri zajtrku. Gostilničarka mu s kavo prinese majhno posodico z medom. »Glej no, glej,« pravi gost gospodinji, »vidim, da imate pri hiši tudi eno čebelo!« + »Moja žena mi prepoveduje vse: Ne smem kaditi, ne smem piti, ne smem iti v kino.« »Ubožec! Ali obžaluješ, da si se poročil?« »Tudi obžalovati ne smem!« + »Mami,« se oglasi Jerica, »zgodba s štorkljami ne bo držala. Kako ti pride kaj takega na pamet? Glej, štorklje odletijo pozimi v Afriko, jaz pa sem bila rojena januarja.« + Neki ne prav uspešen nogometaš je umrl. Ko pride v nebesa, ga sveti Peter začudeno vpraša: »Kako si našel vrata?« + Luka: »Koliko si težak?« Martin: »Devetintrideset kilogramov, z očali.« Luka: »Pa brez očal?« Martin: »Ne vem, brez njih ne vidim do doli.« + Častnik pregleduje četo mladih vojakov. Ustavi pred enim od njih in zavpije: »Ti, kako ti je ime?« »Ime mi je Maks, poročnik.« »Kako si upaš? Ali ne veš, da mi moraš vedno reči gospod? Poskusiva še enkrat, glava neumna: Kako ti je ime?« »Gospod Maks, poročnik.« + Stara gospa pride na banko in bi morala podpisati ček, pa ne ve, kako se to naredi. »Podpišite tako, kot se podpišete na koncu kakšnega pisma,« ji pojasni uslužbenec. Žena napiše: »Poljublja vas vaša teta Agata!« UVOŽENO M ŠUgMEDUME • Čestitka za novo leto: srečno smo preživeli še eno leto. ■ Zmagovalci pišejo zgodovino, poraženci zgodbe. ■ Kako bi se šele prepirali, kdo je bil na pravi strani, če bi v drugi svetovni vojni zmagal Hitler. ■ Zdaj se prepirajo, kaj je bilo pred triinšestdesetimi leti, Osvoboditev ali konec vojne; jaz pa sem takrat komaj čakal, da bo konec Svobode. ■ Tudi to je svoboda, da delajo s človekom, kar se jim zljubi. ■ Ne bojte se: atomska vojna je samo generalka za sodni dan. ■ Mladost sem preživel v socializmu, starost v demokraciji; bolj zadovoljen bi bil, če bi bilo obratno. ■ Tranzicija je žametni prehod iz socializma v socializem. ■ Dame volijo - bivše tovariše. ■ Bili smo svobodni, zdaj smo neodvisni, res me zanima, kdaj bomo zadovoljni. ■ Prihodnost je to, kar bodo počeli drugi z nami. e Veliki brat te gleda - mandi gleda velikega brata. Ob novem letu - v Božjem imenu - Pavle Novak, CM................... Imena Duha - Tomas Špidlik........ Med neodgovornostjo in solidarnostjo: biti varuh svojega brata - Primož Krečič............. Blaženi Ceferino Namuncura - Prevedla Metka Mizerit............ Don Boskova vera je gore prestavljala - Prevedel S.S....... Vprašujete - odgovarjamo - Lojze Kukoviča.......................... Ali sv. Jožef res tako čudovito uslišuje? - Prevedel S.S.......... Brez družine Evropa nima prihodnosti - Iz tednika Novi glas. Obisk škofa dr. Petra Štumpfa v Argentini - Priredila Metka Mizerit. Slovensko dušno pastirstvo (SDP) v Argentini danes-Jure Vombergar ... Zaključek škofijskega postopka za nadškofa Antona Vovka............. O 'raziskovanju' pri verskih obredih na dan volitev - msgr. dr. Anton Stres Polje, kdo bo tebe ljubi... - Ernest Hirschegger....................... Duhovno življenje je objavilo - Priredil Jure Vombergar........... Rojstva, poroke in smrti v letu 1957 - Priredil Jure Vombergar......... Iz naše kronike - Metka Mizerit... I I Z F 4 5 9 10 J II 13 2« 2< 2? 23 231 2/ 2« DUHOVNO ŽIVLJENJE SLOVENSKA VERSKA REVIJA - Izdaja ga Slovensko dušno pastirstvo Direktor, mons. dr. Jure Rode - Urednik: arh. Jure Vombergar -Članica uredniškega odbora: Metka Mizerit - Tehnični urednik: Stane Snoj - Oblikovanje in prelom: Rozka Snoj - Ramon L. Falcon 4158, C1407GSR Buenos Aires, Argentina - Tel: +54-11-4636-0841 -Fax: +54-11-4636-2421 - E-mail: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar -Registre de la Propiedad Intelectual N9 90.877 - Tisk: Talleres Graficos VILKO S.R.L. - California 2750 C1289ABJ Buenos Aires, Argentina - Tel: V +54-11 -4301 -5040 - E-mail: info@vilko.com.ar POVERJENIKI: ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. - ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA - ITALIJA: Trst. Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia - Gorica: Riva Piazzuta 18, 34170 Gorizia, Italia. - AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. Duhovno življenje izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS j a # Mladinski dan na Slovenski pristavi v Castelarju - Foto Matjaž Čeč JH : ■ la w ■ mmmm ffM i« | Vn Im 'V> mi~iiiinrf~; sšf~ La Vida Espiritual Revista mensual religiosa. Editor: Mision Catolica Eslovena. Director: Mons. dr. JorS® j/i Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires - Argentina - Registra Nacional de la Propiedad Intelectual Ne Imnrocinrr Talloroc f^rafinnc JZ11 KO-S P I - Q7C\Q - 019ROAR I Rnonnc A Iroc _ Arnontino W ,y*r}-r-< Tv m J «1 7* i 05 FRANOUEO PAGADO Concesion N9 6395 sfS TARIFA REDUCIDA Concesion N9 2560 :ni a a ^314 i 1/1 ml K K fn i - i