Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 29. septembra 2022 - Leto XXXII, št. 39 stran 2 »Aj ponosno leko povejmo, ka nas je dosta« Prekmursko nebau je bilau pisano stran 3 Vsi kaulak so že vöpomrli stran 8 Gloria Kotnik stran 10 2 »Aj ponosno leko povejmo, ka nas je dosta« Tau soboto, 1. oktaubra se začne vküppisanje lüstva (népszámlálás) na Vogrskom. Od toga dneva do 16. oktaubra vsakši sam, prejk interneta leko dá valase na pitanja, štera do po enom tali vezana na stanovanje (lakáskérdőív), po drügom tali pa na lidi (személyi kérdőív). Če nekak ne spuni vö formular na interneti, te pride k njemi med 17. oktaubrom pa 20. novembrom eden popisovalec (számlálóbiztos), šteri vse vöopita pa gorzamerka. Če štoj eške tak tö vöostane, more svoje odgovore do 28. novembra dati pri notari svoje vesnice ali varaša. Dosta takši pitanj baude, na štera moremo mujs odgovoriti, do pa takša tö, gde je tau nej naprejspisano. Zvün zdravdja in vöre do nas spitavali o našoj narodnosti, maternoj rejči in geziki, šteroga nücamo s padašami in v držini, ranč tak. Naše slovenske organizacije se dosta trüdijo za tau, ka bi na Vogrskom s kem več Slovencov vküpprešteli. Leta 2011 so v našom rosagi gorzamerkali 2820 Slovencov, ka je po ocejni naši organizacij premalo. »Nas je od tauga dosta več,« je biu na začetki našoga pogučavanja gvüšen predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec. »Eno je venak tau bilau, ka so pozabili pitati po narodnosti. Po drügoj strani je lüstvo leko mislilo, ka samo tak se leko zamerka za Slovenca, če dobro guči rejč. Tretjo pa tau, ka smo vsi vküper mislili, ka de vse automatično šlau in nas dosta baude.« Naš sogovornik je zdaj optimist, ka se prej letos rejsan vöpokaže, kelko nas geste. »Dobro bi bilau – pa fejst delamo na tejm –, ka bi nas kauli štiri gezero bilau. S tejm bi fejst zadovolen biu, tau je moj cil. Sploj pa zatok, ka se zdaj trnok kreda dejvamo,« nam je raztomačo Karel Holec, šteri pravi, ka se trüdijo na vsej platformaj. »Napravili smo na priliko brošure, značke in držence, na šteraj vseposedik piše: ’Slovenec sem’, vidi se vejmo, ka Slovenci živejo. Povejmo jim, kak fejst važno je tau, aj nas dosta baude.« Državna slovenska samouprava je z ednim sombotelskim študionom dala napraviti eden dvejminutni »Slovenska skupnost trnok nüca vsakšoga, od mladi do starejši,« je pravo predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec en par dni pred začetkom vküppisanja lüstva pa naš simbol, spominčica, tö. Vöponücamo medije in internet ranč tak. Na srejdi augustuša smo napravili edno nauvo stran na facebooki, vej pa tak leko do največ lüstva pridemo. Ž njauv smo dosegnili skor sedem gezero lüdi, ka zatok nika pomeni.« Predsednik DSS pravi, ka prejk drüžbeni omrežij ležej leko najdejo Slovence po cejlom rosagi. »Tak leko spletémo edno mrežo, stera de nam fejst pomagala, gda mo pošilali pozvanja, na priliko na Državno srečanje,« smo čüli od Karela Holeca, šteri vörje, ka tak leko motivérajo mlade tö. Istina pa je, ka se je na facebooki vöpokazalo, ka je stran »Slovenec sem« najbole dosegnila starostno skupino 30–65 lejt, najmenje pa starost 18–30 lejt. Slovenska skupnost trnok nüca vsakšoga, od mladi do starejši, pravi predsednik. »Važno je tau tü, ka se osebno srečamo. Zdaj mo vküper z Zvezo Slovencev na Madžarskem šli po rosagi, v tiste varaše, gde film, šteroga od 19. septembra vrtijo na interneti. V njem leko vidimo edno zašpilano situacijo, v šteroj popisovalka pozabi pitati domanjo- pa je tau tö raztomačo, zakoj je film za Slovence v vogrskoj rejči: »Zvün Porabja do spitavali Madžari. Tau bi pa tö špajsno bilau, če bi na filmi eden slovenski popisovalec pozabo pitati po narodnosti.« V drügom tali filma vidimo več, mlajši in starejši Slovenk pa Slovencov, šteri eden za drügim na kratko vöpovejo svojo narodnost. Predsednik krovne organizacije je tapravo, ka do v Porabji domanji lidgé ojdli vküppisat od iže do iže. »Na pomauč nam je bila notarka na Dolenjom Seniki, leko smo predlagali popisovalce. Poiskali smo lidi, stere je nej trbölo dosta nagučavati za tau delo. Tak do po naši vesnicaj odli Slovenci, pa zvekšoga v Varaši tü. Dja sem gvüšen, ka v Porabji vküppride telko Slovencov, kelko nas more biti. Dosta pa moremo delati zvün Porabja.« »Slovenca sva,« je v kratkom filmi, šteri se na interneti vrti od 19. septembra, povödala Lilla Bugán tö ga verta, kakše narodnosti je. Gda se ženska čüdiva, ali je tau rejsan tak glavno, vidimo gazdo premišlavati o tejm, ka vse ga veže na Porabje. »Tau je eden motivacijski film, s sterim ščemo lidam malo vplivati na düšo, na srcé. Če je nekak tretja-štrta generacija Slovencov, pa je do tejga mau nej vedo, ka on má do naše krajine, ma pokažemo njegve korenjé,« je tapravo Karel Holec, šteri Vprašalnik (kérdőív) je napisani v vogrskoj rejči, depa če štoj prosi, ma pitanja gorpreštéjo v maternom slovenskom geziki tö. Vsakši leko dá zamerkati dvej narodnosti: če na priliko čüti, ka je polonje Slovenec, polonje pa Vogrin, tau ranč tak leko dá nutspisati, smo čüli od Karela Holeca. »Fejst, fejst važno je za nas, kelko nas vküppreštéjo,« je eške gnauk vöpostavo so- Porabje, 29. septembra 2022 govornik, šteri brodi, ka če de nas malo, tau sploj nazaj potegne lidi, šteri delajo za narodnost. »Če de nas od leta do leta menje, zaka bi te delali? Kakše cile aj mamo, če nas vsikdar sfaldjava?« Za cejlo skupnost prej dosta znamenüje, če je vsikdar več tisti, šteri slovenski gučijo, šteri poznajo našo kulturo, je gvüšen predsednik DSS. »Gda smo pripovejdali v enom kraugi, je eden starejši možak tastaupo pa nam pravo: ’Glejte, lüstvo, vej smo pa preživeli prvo pa drügo bojno, Horthyna, Szálasina, Rákosina pa Kádára režim. Zdaj, ka bi dobro šlau nam, Slovencom tü, zdaj te vömrdjémo?... Tau smo že samo mi krivi, nišče drügi nej!’ Mislim, ka so veuko istino prajli té možak,« je dale pripovejdo Karel Holec. Samo od nas je odvisno, aj dosta baudemo, je cujdau sogovornik. »Nej samo zatok, ka za tejm dobimo pejneze. Tau je ešče tü važno, ka samo tam do leko stvaurili narodnostne samouprave, gde se najde najmenje 25 Slovencov.« Predsednik je eške povödo, ka tak vövidi, ka zavolé Slovencov vküppride v vesnicaj Črejtnik pa Gasztony tö, trüdijo se pa eške po drügi vekši vogrski varašaj ranč tak. »Dja tak mislim, ka je edna narodnost tak leko močna, če dosta pripadnikov má. Če je močna v števili tü, nej samo v identiteti ali znanji gezika. Tau dvauje je tü važno, depa eden zvünašnji de vsikdar tau gledo, kelko nas geste. Dja zdaj ščem, ka aj leko povejmo, ka smo ponosni na tau, ka nas je dosta.« (Slika na prvoj strani: Kejpi iz motivacijskoga filma, šteroga je pred vküppisanjom lüstva dala napraviti DSS) -dm- 3 24. svetovno prvenstvo v lejtanji s toplozračnimi baloni Prekmursko nebau je bilau pisano V Sloveniji je bilau od 17. do 23. septembra 24. svetovno prvenstvo v lejtanji s toplozračnimi baloni. Na tekmovanje je de šau v zgodovino športa v Sloveniji,« je prva pravo Matjaž Pavlinjek, generalni direktor organizacijskega od- Za Slovenijo so tekmovali trije balonarski pilautarge. Od leve: Dejan Buzeti, Vito Rome in Jernej Bojanovič (Kejp: Vestnik) prišlo 105 tekmovalnih ekip iz 32 rosagov s petih celin, največ iz Evrope. Za Slovenijo so tekmovali trgé balonarski pilautarge: Prekmurec Dejan Buzeti, Vito Rome in Jernej Bojanovič. Tau je biu eden najvekših mednarodnih športnih dogodkov v Sloveniji v etom leti. Organizator dogodka, steroga častni pokrovitelj je biu slovenski predsednik Borut Pahor, je biu ROTO balon klub vküper z mednarodno letalsko zvezo (FAI), Mestno občino Murska Sobota pa partneroma, Letalsko zvezo Slovenije in Aeroklubom Murska Sobota. Na den otvoritve, bila je pri soboškom Expanoji, je vreme nej bilau glij najbaukše, samo ka se je, vala Baugi, po tistom zbaukšalo, tak ka so balounarge s cejloga sveta leko pokazali, ka vse znajo pa ladajo. Prvenstvo se je začnilo z mimohodom gardne enote slovenske sodačije in z dvigom slovenske zastave, s stero sta na prizorišče priletejla padalca, sodaka. »Gnes je za Pomurje velki den, steri bora prvenstva, in po tistom ške cujdau: »Pred dvema letoma nam je organizacijo pr- jalo vreme, vüpamo samo, ka de v prihodnjij dnevaj baukše in ka do baloni leko leteli.« Zbrane na otvoritvenom slavji, na sterom so se notpokazali velki goslarge iz Bakovec in plesalci Plesne šole Zeko, je nagučo ške direktor tekmovanja Claude Weber iz Luksemburga: »V čast mi je, ka vas leko pozdravim na tak velkom dogodki. Na prvi balonarski polet v Slovenijo sam biu pozvani pred dvajstimi leti. Od tistoga mau sam pri vas že večkrat biu in sam vido, ka je Slovenija, še najbole pa pomurska regija, fejst dobra za lejtanje z baloni.« Zavolo lagvoga vremena so ene aktivnosti s sobote prejk- Baloni se zdigavlejo nad prekmursko ravnico (Kejp: FAI) venstva, steroga smo zatau mogli prestaviti za dve leti, prekrižala epidemija. Tüdi gnes nam je malo ponaga- djali na nedelo, gda je biu tüdi že prvi tekmovalni den. Toga dneva so se ob deseti vöri v nebau zdignili tüdi trge plin- V okviri spremljevalnoga programa so v soboškon Gledališči Park pripravili predstavitev knjige o zgodovini, pilautarih in razvoji balonarstva v Sloveniji z naslovom Poleti smo v nebo. Ekstremni balonar Ivan Trifonov je spregučo o svojih poletih z balonom, s sterimi se je večkrat zapiso v Guinessovo knjigo rekordov. Ob toj priliki so zanimive anekdote prpovedali začetnik balonarstva na Slovenskon Avi Šorn in začetnika pomurskoga balonarstva Štefan Pavlinjek pa Štefan Bertalanič. V soboškon gledališči so pripravili tüdi projekcijo dokumentarnoga filma Nebo nad Ženavljami ali dan, ko nam je Evropa padla na glavo in dokumentarnega filma z naslovom Matija Gregor Kraškovič (1767 – 1823), zdravnik in prvi slovenski balonar. ski baloni, steri so poleteli v smeri Madžarske. Kak smo te sledkar zvedeli, so se doj spistili pauleg Kaposvára. Trbej najbaukši na svejti. Dosta označevalnih uteži ali kak jih zovejo markerov, je spadnolo v središče s križom označene- Trge plinski baloni so iz Prekmurja leteli vse do Kaposvára (Kejp: Silva Eöry) raztolmačiti, ka so tau takši baloni, steri više pa duže letijo kak tisti, steri nücajo za lejtanje topeu luft. Pilautarge so v šestih tekmovalnih dnevaj mogli rešavati ga cilja. Na tekmovanji, stero je potekalo v skladi s standardnimi pravili FAI, je bila ena od klasičnih nalog tüdi lov na lisico. Tau pomeni, ka je biu eden balon lisica, drügi pa so Night-Glow, nočno iluminacijo balonov na letališči, so pripravili dvakrat. Baloni vnoči delüvlejo kak čarobne lanterne (Kejp: Silva Eöry) dosta različnih nalog. Že prvi den zrankoma, gda so mogli poleteti prauti letališči v Rakičani, in tau tak, ka je vsakši njemi mogli slediti. Inači pa je bilau svetovno prvenstvo rejsan tüdi prava paša za oči, vej pa je trnok fajn Najbaukši pilautar toplozračnoga balona na sveti je Švicar Stefan Zeberli, drügi je biu na svetovnom prvenstvi Japonec Yudai Fujita, tretji pa Francoz Nicolas Schwarz. (Kejp na 1. strani). Najbaukši med Slovencov, in tau na trnok dobrom šestom mesti, je biu Vito Rome. Prekmurec Dejan Buzeti je biu 80., ške en Slovenec Jernej Bojanovič pa 45. Za dvej leti de svetovno prvenstvo v Szigeti na Vogrskom. od njih na podlagi podatkov o smeri in jakosti vötra na različnih višinaj mogo zračunati, gé de se zdigno v luft, je pokazo, ka so na deli resjan Porabje, 29. septembra 2022 gledati v nebau, gda je nad tebov v lufti telko balonov različnih farb in oblik. Silva Eöry 4 PREKMURJE Gasilsko tekmovanje V Murski Soboti pri bautoškom centri Maximus je bilau regijsko tekmovanje gasilcov za memorial Matevža Haceta. Med najmlajšimi, pioniri, so gvinili gasilci PGD Sveti Jurij, drügi so bili zenskovski, tretji pa motovilski gasilci. Pri mladih deklinah je bila najbaukša ekipa iz Zenkovec, pred PGD Cankova in PGD Stara Nova vas. Med mladinci je največ znanja pokazala ekipa PGD Korovci, drügo je bilau PGD Branoslavci in tretje PGD Murska Sobota. Pri mladinkaj so gvinile črenšovske gasilke, pred černelavskimi in cankovskimi. Med vözraščenimi gasilci je v kategoriji A gvinilo PGD Pertoča, drügi so bili PGD Šratovci, tretji pa PGD Dolnji Slaveči. Pri članih B so po pričakovanjih gvinili PGD Korovci, steri so bili letos štrti na gasilski olimpijadi v Celji. Za njimi sta bili na drügom in tretjom mesti PGD Mekotnjak-Stara cesta in PGD Sveti Jurij. Med članicami A so bile najbaukše bodonske gasilke, drüga je bila ekipa iz Lutverec, tretja pa iz Pristave. Pri članicah B je gvinilo PGD Črenšovci, pred PGD Pristava in PGD Bodonci. V konkurenci starejših gasilcov je bilau najbaukše PGD Gornja Radgona, pred PGD Radenci - Boračeva in PGD Boreci. Pri starejših gasilkaj, gé sta tekmovali samo dve ekipi, so bile gasilke PGD Spodnji Ivanjci baukše od PGD Kokoriči. Gasilski regijski poveljnik Dušan Utroša je pravo, ka so bili s tekmovanjom trnok zadovoljni, sploj zatau ka so se po neka lejtaj, gda je koronavirus nej dopüščo vekših prireditev, leko pa drüžili in tüdi pokazali kak dosta znajo. Pravo je ške, ka je pomurska gasilska regija ške furt ena najbole krepkih v Sloveniji, vej pa v 238 prostovoljnih gasilskih drüštvaj, stera so povezana v 21 gasilskih zvezaj, delüvle skor 20 gezero gasilcov. Silva Eöry … prelejpo so popejvali … Sombotelski Slovenci in murskosoboški Madžari se že sedemnajset lejt padašivajo. Člani bejdvej prijatelski drüštev guči- ženske so članice zbora že sedemnajset lejt, do gnes pa so na žalost ostale samo štiri pesmarce. Spejvajo madžarske ljudske vküpprišli, je predsednica Sombotelske slovenske samouprave Marija Kozar držala srečanje z lüstvom (közmeghallgatás). grajnce. Tau je bilau 15., jubilejno srečanje sombotelski Slovencov in soboški Madžarov. Zatok so Pevski zbor madžarskoga drüštva Baráti kör z Murske Sobote – ženske spejvajo vogrske in slovenske ljudske in umetne pesmi Predsednica domanje slovenske samouprave Marija Kozar guči članom slovenskoga drüštva o znamenji letošnjoga vküppisanja lüstva jo slovenski pa vogrski tö, v preminauči lejtaj so organizérali več vküpni programov. Leta 2020 bi svetili 15. oblejtnico svojoga sodelovanja, de je pa koronaviruš tau nej dopüsto. V letošnjom septembri pa je bilau v Sloveniji in na Vogrskom že vse bole slobaudno, zatok sta Sombotelska slovenska samouprava in Slovensko kulturno drüštvo Avgust Pavel 17. septembra zadvečerka v sombotelski Škanzen pozvala članice madžarskoga pevskoga zbora z Murske Sobote. Predsednica soboškoga vogrskoga drüštva Baráti kör Zsuzsanna Sečko je navzaučim povödala, ka deluje njina organizacija že tresti lejt. Ništerne Članom drüštva je tapravla, ka med 1. oktaubrom in 28. novembrom na Vogrskom vküpspišejo lüstvo (népszámlálás). Kak je povödala, do lidi spitavali o njinoj narodnosti tö, de je pa na tau nej mujs odgovor dati. Donk je navzauče prosila: »Ne pozabi! Slovenec sem!«, te pa jim raztalala promocijske dare, štere je sombotelskim organizacijam poslala Državna slovenska samouprava. Pomalek se je spiščavala kmica in vrejmen je tö furt bole mrzlo grtüvalo, zatok so se padaške nut v slovensko ižo potegnili. Tam so eške dugo spejvali takše slovenske in madžarske pesmi, štere so poznali pesmarge tak s slovenske kak vogrske strani pesmi s Prekmurja pa od indrik, depa umetne in priložnostne naute tö. Če majo priliko, rade gorstaupijo s slovenskimi ljudskimi in drügimi pesmimi ranč tak. Zbor vodi Helena Szomi, zvün predsednice drüštva pa v njem spejvata eške Magduš Jakič in Valerija Koltaj. V Somboteli so nutpokazale en tau svojoga repertoara v bejdvej gezikaj. Na srečanji, gde je vrejmen že gesensko ladno bilau, so s trejmi porabskimi ljudskimi nautami gorstaupile Sombotelske spominčice tö. Na fudaj je je sprevajo vodja skupine Francek Mukič, navzaučim se je najbole povidla hejcna pesem Pondejlek se približuje. Če so že sombotelski Slovenci Sombotelske spominčice svojim padaškinjam iz Slovenije prejkdale püšle papérnati rauž, štere so same naredile. Za 10. jubilej so soboške pesmarce že dobile en fotoalbum, zdaj pa jim je sombotelska predsednica Marija Kozar prejkdala eške tri nauve kejpe. Na srejdi decembra madžarsko drüštvo Baráti kör končno dobi svoj kvatejr v središči Murske Sobote. Depa ranč tak kak Slovenci v Somboteli, uni tö trnok žmetno dobijo mlade člane v svojo drüštvo. Zatok je pitanje, kak dugo do eške prijateli z bejdvej strani grajnce leko vküpojdli in spejvali pesmi svoje mladosti. -dm- Obisk Porabja s kolesi V nedeljo, 18. septembra 2022, smo se kolesarji Športnega društva Tri srca iz Radencev odpravili v Porabje. Z vožnjo okrog mej celotnega Porabja smo želeli zaznamovati 30. obletnico odprtja mejnega prehoda Martinje–Gornji Senik, zgodovinske povezave porabskih Slovencev z matičnim narodom. V Monoštru nas je sprejel naš dolgoletni prijatelj Attila Bartakovič, nam predstavil Radio Monošter in njegov pomen za porabske Slovence. Ogledali smo si tudi čudovito baročno cerkev v Monoštru. Najlepša od vsega pa je bila vožnja skozi vasi, ko smo srečevali prebivalce, jih pozdravljali in vedno prejeli odgovor – pozdrav v Radenski kolesarji pred Hotelom Lipa v Monoštru slovenskem jeziku. Cvetka Sreš, članica Športnega društva Tri srca, Radenci Porabje, 29. septembra 2022 5 Dvojezična meša v cerkvi Vsej svecov v Traušči Drüštvo porabski slovenski penzionistov je 15. septembra, na den Žalostne matere božje in na obletnico smrti blajženoga Jánosa Brennerja, organiziralo prauško, romanje po mučeniški pauti v čast nekdanjoga dühovnika. Prauška je bila planirana od cerkve Vsej svecov v Traušči do kapejle Dobroga pastirja na Židovi. Peški bi šli, med potjauv bi molili križno paut za blajženoga Jánosa Brennerja. V kapeli na Židovi bi držali dvojezično sveto mešo, stero bi tam slüžila dühovnik Dejan Horvat iz Markovec in dühovnik Imre Bodorkós iz Monoštra. Tau bi leko bila ena lejpa križna paut za člane drüštva in za slovenske pa madžarske vernike. Smo tak planirali, depa kak pravijo »človek planira, Baug skonča«. Jánosa Brennerja in njegovo kanonizacijo. Znano gé, ka so mladoga Jánosa Brennerja 15. decembra leta 1957 vnoči s tejm vöpozvali iz fare, ka dühovniki Dejan Horvat iz Markovec, Imre Bodorkós in Krisztián Óra pa diakon Balázs Vigh iz Monoštra. Gospaud Imre so nas slovenski Mešo so slüžili varaška župnika Imre Bodorkós, Krisztián Óra pa diakon Balázs Vigh. Z njimi je mašüval markovski župnik Dejan Horvat prej mora slejdnjo mazanje dati ednoma trno betežnoma pozdravili. So veseli bili, ka na den Žalostne matere božje in na obletnico smrti blajženoga Jánosa Brennerja v Traušči leko držijo dvojezično mešo, ka so porabski slovenski upokojenci prosili. Pravli so, ka od majuša do septembera vsakši mesec 15-oga majo križno paut od cerkve Vsej svecov do kapejle Dobroga pastirja in tam sveto mešo darüjejo. V pridigi so dühovnik Dejan Horvat pravli, ka naše živlenje je tö bole lekejše, ka vörvamo v Baugi. Blajženi Janoš Brenner je tö noso svoje križe, težave. Nej mogo skončati svojo živlenje, so ga prva bujli. Vöra ma je gvüšno pomagala, ka je vöprestau tau velko trplenje, ka ga je čakalo. Pred Baugom se ne šté, kakši jezik gučimo, smo Slovenci, Madžari ali Nemci, ki tü živemo, važno je, aj baudemo verniki – so pravli. Evangelij smo tö v dvej jezikaj poslüšali. Plebanoš Dejan je gučo o bolečini Blajžene Device Marije, da so njenoga sina na križ pribili. Na liturgiji so spejvale slovenske ženske z vodjov Marijo Trifus. Dühovnik Imre je poudaril, ka je ta meša nej slüžila samo obletnici smrti Jánosa Brennerja in dnevu Žalostne matere Božje, slüžila se je za nas, za slovenske penzioniste tö. Želel je, aj bau Devica Marija mati vsej nas. S tem se je meša končala. Za volo lagvo vrejmena smo na križno paut nej mogli titi, dapa v Traušči je bila lejpa meša. Kak so pravli v pridigi dühovnik Dejan: »Nika nega brezi Božje volje,« - pa je rejsan tak bilau. Gda smo domau šli, so se oblaki razčistili, dež več nej üšo, lejpi večer je grato. Blajžena Devica Marija je z nami bila. Margit Čuk Če rejsan je bilau tisti četrtek trno slabo vrejmen, so verniki lepau vküpprišli Na den meše so se že predpodnevom črni oblaki graužali više Monoštra. Smo se vüpali, ka nas dež vönja, ker so meteorologi dež obečavali. Popodneva so se oblaki odprli, velki dež je prišo z vihérom, grmalo, bliskalo se je. V kratkom časi je 20 ml deždja spadnilo. Pauti so mokre, škliske gratale, dež je znova üšo, špricko. Za lagvoga vrejmena volo so prauško dojpravli, litanijo in sveto mešo so v cerkvi v Traušči držali zatoga volo. Če rejsen je lagvo vrejmen bilau, so lidge zatok lepau vküpprišli k meši. V petoj vöri so se začnile litanije. Smo dosta molili za blajženoga človeki na Židovi. On se je z oltarnim svestvom, steroga je djau v turbo, stero si je obeso kauli šinjeka, napauto prauti Židovi. Med pautjov so ga neznanci počakali pa ga z naužicom zarezali. Kapejlo Dobroga pastirja so zozidali leta 1989 njemi v spomin, vsakši mejsec 15. (na den njegve smrti) se tü moli križna paut pa se slüži sveta meša. Tak je bilau tau 15. septembra tö. Do svete meše je bila molba, oltarsko svestvo smo hvalili in molili večernico presvetega Rešnjega Telesa, dühovnik Imre Bodorkós so spejvali. V 6. vöri se je začnila dvojezična sveta meša, stero so darüvali Porabje, 29. septembra 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Rolerji v Somboteli Prejšnji četrtek zazranka so se v Somboteli v več mejstaj gnauk samo skazali električni rolerji. Tau je samo pri nas nauvo v Železni županiji, v vekši varašaj, najbola v Budimpešti že duga lejta leko vidimo, ka se z roleri vozijo. Z edne strani tau je fejst praktično na kratki potaj pa tašoga reda, gda je velki promet. Leko povejmo, ka dosta bola prvin v cilj pridemo z njimi, kak če bi v avto ali v taksi seli. Zato ka s tejmi se leko pela kak po pauti tak po pločniki. Pa ranč nej pomalek, 30 kilometrov na vöro pa 50 kilometrov daleč se leko odpelamo. Tau tö istina, ka nej slobaudno pozabiti, ka nazaj se tö moramo pripelati, zavolo toga vsigdar samo pulonje pauti leko računamo. Tak ka rolerji so idealni za vekše varaše, gde je dosta avtonov, gde je vsigdar velki promet. Sombotelski občni zbor se je že junija tak odlaučo, ka napravijo sistem za rolere. V varaši več taši točk je, gde si leko roler sposaudimo pa ranč tak ga nazaj leko pripelamo. 22. septembra so prejkdali té sistem, na den brez avtomobilov, da so organizatorji prosili Sombotelčane, če leko, aj avtone te dan ne nücajo. Po načrti so 63 točk planirali, gde se roler leko vzeme pa doladeje, gda ga že več ne nücamo. V Budimpešti je dostakrat problem biu s tauga, ka so rolere po cejlom varaši vküpbrali, zato ka gdekoli so je leko dolapostavili, če so je že nej nücali. V Somboteli je že cejlak ovak, samo na tisti točkaj je leko dolapostavimo, gde je zbirajo. Če je roler nej tam dolapostavleni, te dočas aplikacija sistema šte peneze pa vleče dola z našoga računa, dočas ga na mesto ne dejemo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Pahor podpisal ukaz o odpoklicu Kajzerja Predsednik države Borut Pahor se je odločil, da glede na vse okoliščine podpiše ukaz o odpoklicu veleposlanika Toneta Kajzerja iz ZDA. Odpoklic je predlagala vlada, saj Kajzerju očita kršitev zakona o zunanjih zadevah. Veleposlanik je namreč nekdanjemu premierju in predsedniku SDS Janezu Janši nepooblaščeno posredoval vsebino diplomatske depeše, ta pa je nato posnetek zaslona z vsebino objavil na spletu. Pahor se je za podpis ukaza odločil po telefonskem pogovoru z Robertom Golobom, vendar je ob tem predsedniku vlade izrazil nezadovoljstvo, ker je vlada sprejela sklep o odpoklicu brez posvetovanja z njim, saj po že sprejeti odločitvi vlade ni več možnosti za morebitne drugačne rešitve. Pahor je ocenil, da bi bilo prav, da se postopek odpoklica veleposlanikov v prihodnje formalno uredi enako kot postopek imenovanja veleposlanikov, kjer je posvetovanje s predsednikom republike sestavni del postopka odločanja. Še pred tem se je Pahor v New Yorku posvetoval z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon in že njej izrazil nezadovoljstvo, da pred odločanjem vlade z njim ni bilo nobenega posvetovanja o zadevi. Marjan Šarec na obisku v Črni gori Obrambni minister Marjan Šarec se je mudil na dvodnevnem obisku v Črni gori. S črnogorskim kolegom Raškom Konjevićem se je zavezal za nadaljevanje sodelovanja na obrambnem in vojaškem področju. V sklopu obiska so podpisali sporazum o donaciji podvodnega plovila za prevoz potapljačev R-2, ki bo dopolnil razstavljeno podmornico v Parku vojaške zgodovine v Pivki, prav tako darilo Črne gore Sloveniji. Marjan Šarec se je srečal tudi s predsednikom Milom Đukanovićem in parlamentarnim odborom za obrambo črnogorske skupščine. Razstava ob dnevu slovenskega športa v Slovenskem domu Avtorska razstava, posvečena državnemu prazniku dnevu slovenskega športa, se je 21. septembra preselila v Slovenski kulturni in informativni center v Monoštru. Odprla sta jo predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs in podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije dnica slovenske zveze. OKS si s praznikom dan slovenskega športa prizadeva povečati zavedanje o pomenu telesne in športne dejavnosti ter s tem nagovoriti tudi vse tiste, ki se s športom ne ukvarjajo. Podpredsednik OKS Janez Sodržnik je izrazil veselje, da so lahko pripeljali to Odprtja razstave so se udeležili tudi generalna konzulka Republike Slovenije v Monoštru Metka Lajnšček, vodja OKS-ZŠZ Regijske pisarne Moravske Toplice Branko Recek, predstavniki porabskih športnih društev in nekaj učencev iz obeh dvojezičnih šol (OKS) Janez Sodržnik. Razstava ima pet vsebinskih sklopov – kratek pregled nekaterih zgodovinskih okoliščin in dogodkov ter osebnosti, ki so pomembno prispevale k temu, da se Slovenija danes uvršča med narode v svetu, ki so prepoznali vlogo športa pri ohranjanju svoje samobitnosti. »Veseli smo, da so z nami predstavniki porabskih slovenskih športnih društev in tudi mladi športniki. Šport je ena tistih panog, ki v veliki meri prispeva k temu, da se naša skupnost in tudi naš jezik okrepita in da postanemo bolj aktivni. Vsi vemo, da je šport za vsakega in v njem najde vsakdo nekaj posebnega, nekaj lepega. Šport je tisti, ki nam omogoča, da mladi gredo v Slovenijo, navezujejo stike in pridobivajo nove prijatelje, s tem pa imajo možnost tudi za uporabo materinščine. Tako se okrepi njihovo znanje in seveda menim, da imamo še ogromno skupnih možnosti – izzivi so pred nami. Naša naloga je, da naredimo korak naprej, da postanemo še bolj uspešni na tem področju«, je izpostavila predse- razstavo, posvečeno dnevu slovenskega športa, tudi v Monošter. Z zadovoljstvom se je spominjal tudi lanskega dogodka, ko je v Porabje prispela slovenska bakla. »Dan slovenskega športa ni postal praznik kar sam od sebe. Za to smo morali narediti veliko stvari in tudi prepričati tiste, ki so potem v državnem zboru sprejeli zakon. Izredno podporo nam že od prvega trenutka dajal predsednik države Borut Pahor. Najlepši rezultat je bil to, da smo uspeli prepričati vse politične stranke, da je to v bistvu projekt, ki zasluži njihovo podporo«, je še povedal podpredsednik. Praznik slovenskega športa je bil uveden leta 2020. Datum je izbran kot obletnica 23. septembra 2000, ko so ob zmagi veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika ter strelca Rajmonda Debevca na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zaigrali slovensko himno Zdravljico. Olimpijski komite Slovenije si je za svoj naslednji cilj zadal, da bi bil ta praznik tudi dela prost dan. Nikoletta Vajda - Nagy Pod Srebrnim brejgom … ... so v Murski Soboti pisateljice pa pisatelji srečali. Že od leta 1995 se vsikšo leto vsi tisti dobijo, steri za mlajše pa najbole mlajše pišejo. Srejčanje se Oko besede zové, na njem se dosta vsega godi, se zavole vsega leko čüje pa vidi. Vsikšo leto se najbaukša knjiga za mlajše razglasi, sto jo je napiso ali napisala, nagrado Večernica dobi. Tau leto jo je Maša Ogrizek za knjigo Lisičja luna dobila. V časaj krize organizatorom društvi Argo - gratulejrati trbej, ka vse je dobro vöspadnolo. Zaprav, ka so sploj vse tau naprajli. V gnejšnjom pisanji zvekšoga ženske na prvom mesti stodjijo. Pri drugoj se stavimo. Ana Roš je trno poznana küjarca, zaprav, po cejlom svejti je poznana. Tau leto so jo znauva med deset najbaukši, najvekši küjarski šefov razglasili. Ana se je sploj nej za küjarco včila. V Trsti je diplomacijo študejrala, njena paut je vcejlak ovak naravnana bila. Pa je spoznala enoga možakara, gnes je njeni mauž, doma so krčmo meli. Pisateljica Maša Ogrizek na audri Začnila je v njivi držinski krčmi gledališča Park v Murski Soboti. Ovak kak kelnarca delati, vse bole pa pa Maša v živlenji eške kaj drugo tö dela, nej samo piše. Filozofijo go je küjanje migalo. Nej dugo je študejrala, kak novinarka pa trbelo, ka so na Talanskom že kritičarka je delala, gnesden od nje pisali. Že so go v najbau- zvejkšoga samo knjige piše pa kakšo kše restavracije po svejti zvali, kritiko tö tam je küjala, svoje nauve gestije je notpokazala. 2017. leta so go za najbaukšo küjarco na svejti razglasili. Nej dugo trbelo, je krčma Hiša Franko, v steroj z možom delata, dvej Michelinovi zvejzdici dobila. Cejla njena pripovejst je pripovejst o pauti do zvejzd, kama je segnila. Tatjana Rojc je tretja ženska, od stere gvüšno neka trbej napisati. Že dugo je v politiki. Depa nej v Sloveniji. Tatjana je Slovenka, stera na Talanskom živé. Tam se ne srača ranč vsikši den, ka bi Slovenci svoje lidi v viskoj politiki meli. Depa ranč una na mesti senatorke sedi. V tom leti znauva vüpanje ma, ka de njena politična paut tadale šla. Kak vögleda, se tau ma zgoditi. Tatjano je njena partija na prvo mesto na volitvaj gordala. Takše se eške nigdar nej zgodilo. Tau je za Slovence na Talanskom trno dobro, ka se nekak v viskoj politiki za nji gorgemle. Najbole v tom časi, gda znauva ekstremna politika glavau zdigava. Vejmo, kak je indasvejta s tejm bilau. Takšna politika za manjšine nigdar nika dobroga nej prinesla. V skrbi za svoje lidi pa je ranč Tatjana Rojc dostakrat svoj glas zdignola, pri nauvi zakonaj kcuj bila. Vsem trem ženskam gratulejramo za vse, ka so naprajle, kcuj pa eške slovenskim nogometašom tö. Že smo nej samo gnauk od krize v slovenskom brsanji labde pisali. V Ljubljano je reprezentanca Norveške z velkim Erling Haalandom prišla. Niške nej velkoga vüpanja emo, ka bi se kaj pozitivnoga zgodilo. Najbole po tejm, gda je ranč Haaland gol dau. Depa, pojbom pa možakarom se je neka v glavej kaulak obrnolo, na dober kraj se njim je obrnolo. Brsali so kak eške nigdar nej. Na konci je 2:1 za Slovenijo bilau. Euforija je visko gorskaučila, eške više od našoga Srebrnoga brejga. Steri pa vej prajti, pomalek, pomalek, lidgé moji. Istina, ka je trno dobro tau bilau videti, depa, na drugi den vse vküper leko vcejlak ovak vöspadne. Takše se je že godilo, vejmo pa, ka ena lastojca eške sprtoletja nigdar nej prinesla. Miki Roš Porabje, 29. septembra 2022 7 Sveta maša pri svetlobnem križu 11. jubilej ob postavitvi svetlobnega križa v Sakalovcih so vaščani 24. septembra proslavili s praznično mašo. Verniki iz monoštrske župnije so Óra je v pridigi govoril o križu, o tem, da je Jezus zaradi nas umrl na križu, s tem pa je opral naše grehe in je pobotal ljudi z ljudmi ter z Bogom. Jezus vabi vse nas, Pri maši ob svetlobnem križu je pridigal monoštrski župnik Krisztián Óra prišli peš do križa, mašo so darovali Krisztián Óra in Balázs Vigh ter Tibor Tóth. Porabski cerkveni zbori so mašo popestrili s pesmimi, skupaj so molili za svetovni mir in za bolne ljudi. Krisztián županja vasi Valerija Rogán zahvalila vsem, ki so pomagali pri organizaciji. Posebej je omenila pokojno gospo Elizabeto Serfec, ki smo jo vsi poznali kot Elza katerem je dvojezični napis. To dejanje je spodbudila Magdaleno Malli, da je tudi sama finančno podprla obnovo cerkve. Vse vernike so organizatorji Na bregu, kjer stoji svetlobni križ, so postavili šotor za praznično mašo da se vračamo k Bogu in živimo skupaj s soljudmi z ljubeznijo v miru. Na koncu maše so sakalovski otroci pripravili program s plesi in pesmimi, potem pa se je néni. Pred smrtjo je dala denar svoji družini, da ga podarijo cerkvi. Iz te denarne podpore so za 100. jubilej sakalovske kapele pripravili novi prekrasni prapor z Marijino podobo, na pričakali s pogostitvijo, pri financiranju le-te sta občini pomagali lokalna narodnostna samouprava in gospa zagovornica Erika Köleš Kiss. Noémi Illés Odkrili smo zaklade slovenske obale V sredini septembra so člani Folklorne Skupine ZSM Sakalovci preživeli konec tedna na slovenski obali. Tradicijo, da vsako leto organiziramo izlet, smo obudili, saj smo načrte na žalost zaradi covida v zadnjih dveh letih vedno prestavljali. smo se tudi zdaj obogatili s številnimi lepimi spomini in smešnimi trenutki ter lepimi fotografijami, ki nam bodo prišle zelo prav pri »razstavi« ob naslednjem praznovanju našega jubileja. Noémi Illés Člani sakalovske folklorne skupine pri Predjamskem gradu Še ena »gasilska« na obali v Kopru Letos, ker smo praznovali 25. jubilej delovanja naše skupine, smo izbrali poseben kraj, in sicer smo potovali na morje. Čeprav smo imeli slabo vreme, smo bogato izkoristili čas. Ogledali smo si predjamski grad blizu Postojne in se sprehajali po ozkih ulicah Kopra. Sobotni večer smo posvetili druženju in zabavi ter si ogledali najlepši sončni zahod v prekrasnem Piranu. Nedeljo smo začeli v Žusterni, na najnovejši plaži Kopra, zdaj brez kopalk, ampak v toplejših oblekah. Na poti proti domu smo se za krajši čas ustavili v prestolnici Slovenije in si ogledali ljubljanski grad ter pojedli kosilo na Trojanah. Kot vedno Porabje, 29. septembra 2022 ... DO MADŽARSKE V Evropi se je kruh najbolj podražil na Madžarskem V Evropi je bil avgusta letos kruh povprečno za 18 odstotkov dražji kot leto prej, je ugotovil Eurostat. (Samo za primerjavo, leto prej se je kruh povprečno podražil le za 3 odstotke.) Največjo podražitev so kupci doživeli na Madžarskem, pri nas se je kruh podražil za 66 odstotkov. Sledijo Litva s 33 odstotki ter Estonija in Slovaška z 32 odstotki. Najmanjšo podražitev so doživeli v Franciji (8 odstotkov), na Nizozemskem in v Luksemburgu (10 odstotkov). Eurostat je dodal, da je razlog za podražitev v prvi vrsti vojna med Rusijo in Ukrajino, ki zelo negativno vpliva na mednarodne trge, saj sta obe državi med velikimi izvozniki pšenice in tudi koruze. Poslanec lahko zgubi mandat? Pravosodni odbor parlamenta je na seji prejšnji teden sprejel stališče, da lahko poslanec, če se po lastni krivdi ne udeleži konstitutivne seje in s tem slovesne zaobljube parlamenta, zgubi mandat. Stališče je nastalo zaradi opozicijskega poslanca Ákosa Hadházyja, ki je na tak način izrazil svoje prepričanje, da spomladanske volitve niso bile demokratične. Predsednik parlamenta mu je kasneje preprečil, da bi posebej opravil slovesno zaobljubo, zato svojega dela v parlamentu še danes ne more opravljati, tako ni niti upravičen do poslanske plače. Predsednik pravosodnega odbora, krščanski demokrat Imre Vejkey, je poudaril, da poslanci nimajo le pravic, temveč tudi obveznosti, ki jih morajo upoštevati. S svojim obnašanjem, ki mora biti zgled državljanom, naj bi namreč krepili zgled parlamenta, ne pa spodkopavali, kot dela to omenjeni poslanec. 8 Vsi kaulak so že vöpomrli - Tau mena povejte, te križ, steri tü prejk poštije stoji, kak se zove pa sto ga je dau postaviti? »Tau je Petrajnin križ, zato se tak zove, ka so ga oni dali postaviti. Pod njigvi ramom, kak je te brejg, so lüstvo, domanji sause- den? dov. »Tak pomalek tadelam, »Vse kaulak, ka sausede taštibram, dosta že tak ne sem mejla, so vöpomrli, ladam. Najbola vanej na rame so odali, tak ka če dja dvauri, kaulak rama pa s mrdjem, te že nikoga nede, kokauši se spravlam.« samo Vaugri.« - Čidni so tej psauvdje, ste- Vi mate brate ali sestre? ri kaulak vašoga rama »Brata sam mejla, on je osem lejt starejši bejo od mene, depa gda je 63 lejta star grato, te je mrau tak naglo.« - Kakšno življenje je bilau pri tau rami, gde ste se naraudili, gde ste v cejlom Gospaudina Mariška iz Ritkarovec je žalostna, ka kauli nje več skurok življenji živeli? nega domanji lidi »Težko življenje je bilau, dosta ne more taprešteti, ka je njive bile. Gnauk so Djo- sem delala, najgoranapisano. Prejšnji ke- ška s kravami nika pelali bola te gda sem Petrajnin križ je postavila držina, ka se je gazda rejšo smrtne nevole den, gda sem ga zagledno, pa krave so s kaulami vret še ladala, gda te sem pravo sam sebi, ka vujšle, zato ka so se zbo- smo krave meli. dočas eden stopaj ne na- jale. Oni so te križ te zato Dja sem dosta delala doma lejčajo pa lajajo? pravim, dočas ne zvejm, dali postaviti, ka so živi na njivaj pa pri rami, zato »Te Vogrin je ma, steri je sto pa zaka ga je postavo. ostali, ka so je krave nej ka dja sem inan delat nej moj saused, ranč ne vejm, Na tistom tali, gde te križ bujle. Zato so ga tak po- odla, samo na gazdiji sem tjelko psauv je vsevküp. stoji, že dosta domanjoga stavili, ka tak tagora proto lüstva nega, lüdcke (tujce) brga gleda, proto dauma, pa tak zaman spitavam. kak je bejo njigvi ram. Gda Nejdaleč kraj od križa so so zdaj križ farbali, tisti so doma Mariška Ropoš, po prajli, če bi fejst steli, križ domanjom Gospaudina. bi leko obrnauli proto pauRanč so v ogradci delali, ti. Tašo je že bilau, na Gogda sem se mimo pelo, tak rejnjom Seniki so enga obrnauli proto pauti, depa ka sem se stavo. - Baug daj, tetica, ka de- te že vejn etak ostane kak je postavleni bejo.« late? »V ogradca malo travo vö- - Je še kakšna žlata, stera berem, zato ka že cejlak skrb ma te križ? Gda so križ obnovili, so ga pistili obrnjenoga kraj od pauti gorazarasla rauže. Zdaj že »Oni so te rame odali, zdaj samo te ogradec mam, nji- že samo Kristina žive, ka vo že ne delam, nej vrejd- Djantjinoga Karina ma, se mantrala. Zdaj gda sem Lani decembra so se skotino, divjačina mi vse na ni- ona v Lentina žive, depa že stara, zdaj me že vse li pa je nikoma nej trbelo, ona je že tü osemdesetšest boli, najbola nodje. Zdaj tak so vsi tü ostali. Tau so koj deje.« - Tetica Mariška, leko bi lejt stara. Križ je občina ob- že drügo nejmam, kokau- čemerasti psauvdje, koga malo skrejej prišli, nika nauvila, pa nej samo tau- ši, kaulak tresti, rece pa ne poznajo, tejstoga fejst ga, vse ka na Verici pa v mačke. pucajo. Lisice se mene töj štjem pitati od vas. Ritkarovci mamo.« Zdaj ste že sami, zato ka nej trbej bojati, zato ka vse »Ka štješ, če vejm, te povejm, če pa nej, te nika - Tau gledam, kaulak vas hči se je oženila pa že je so je spucali, töj niša živina že trno nega domanjo na svojom. Ka delate cejli ne ostane.« nemo gučala.« Vsigdar te, gda sem v Ritkarovci kameni križ pri pauti zagledno, mi na misli prišlo, zaka je te križ naaupak postavleni. Prazen tau prauto poštiji kaže, gde je napis, tisti tau pa prauti seči, kak če bi tau steli, aj niške Porabje, 29. septembra 2022 - Ka delate s telšimi kokaušami? »Za djajce je mam, depa tau tü istina, ka zdaj gda je sildje tak drago, trno se ne splača. Vse kokauši, ka je mam, so se doma zlegle, dja nikdar eno ne tjöjpim, zdaj tü mam osem mali čibakov.« - Lejpo djablan mate töj na podauknaj? »Gda so paut delali, tam je bejla stara djablan, depa vö so go vrezali, pa bi nej trbelo, zato ka je nej bila tak paulek. Prvin kak bi go vöpodrli, je prejšo saused Izidor pa s tiste je vcejpo tau malo djablan, pa vidiš, kak lopau se je prijela, vse puno je djabok.« - Kakšna fajta je? »Tak se zove, ka hujcabana, tau so zimske djaboke, zdaj je ne moreš djesti zato, ka so fejst trde. Še tak djaboke se najbola držijo, drügo tak nej, nega nej črešenj, nej sliv, breskvi, tau so vse za nikoj valaun.« - Cejlo sejnco puno mate, na krepko zimau se kreda dejvate? »Če je nej krepka zima, te ranč tak moraš nalagati, tak ka drva trbej. Še tau dobro, ka mam gauštjo, ka mi nej trbej tjipüvati drva. Zdaj so tejsti v velkoj navauli, steri s plinom tjürijo, zato ka fejst dragi je grato.« - Mate kakšne stare tjejpe na stanej ali v albumi? »Nej, zato ka prvin se je ništje nej dau doladjamati. Gda je Vajnin Miška prejšo se, te bi se mogli doladjamati, samo vsigdar je nikak taostalo, tak ka nejmam tjejpa. Depa ranč nej trbej, sto de tašo staro babo že gledo kak sem dja, še sama sebe nemo.« Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Cejlo Kočevje, Kočevski rog pa eške kaj smo obodili. V Ribnico smo se že napautili. Nazadnje smo že tö prajli, ka po ribaj svoje ménje ma. Kak je inda dosta rib v vodaj bilau, je gnes vse menje leko vidimo pa zgrabimo. Nesterni pravijo, ka zavolo trno poznane meštrije iz toga varaša, bi se varaš leko vcejlak ovak zvau. Suha roba je rejsan süja ali če škete, je vöposenjena. Ka nemo na stera skuazi Ribnico teče je nej ranč duga reka, druge kakše vekše vode pa kaulak Kak vidimo, tak so že od inda lidge iz Ribnice ojdli svojo suho robo odavat. Na, nej ranč od inda, v leti 1492 se moramo staviti. V tom leti je cesar Friderik III. Habsburški Ribnici dau prvico, ka leko kaulak ojdijo svojo robo odavat. S tejm je ta meštrija eške bole na velke živeti začnila. Po vsej slovenski krajinaj so ojdli, na Talansko tö, pa tam odavali. Za takše lidi je iz toga ménje krošnjar vöprišlo: velki krošeu više sebe nosi dugo pa na šurko tumačili, eden foto si najprva poglednimo. Iz te meštrije je ena trno poznana nauta vöprišla: »Sem Ribnčan Urban, po celem sveti jaz sem znan. Jaz brihtne sem glave pa žlice mam nove…« Ja, od čednoga Urbana iz Ribnice pripovejda, steroga cejli svejt pozna pa nauve žlice s seuv nosi. Tekst za tau nauto je nin kaulak leta 1870 dühovnik Janez Poboj napiso. Eške gnes nauto Slovenci, steri so že davnik taprejk v Merko odišli, popejvajo. Mi pa malo bole nazaj v stare čase eške gnauk skaučimo. Ribnica Ribnica je trno stara, od leta 1082 tadale leko od nje pripovejdamo. Zaprav, grad je tam biu, kaulak pa je par ramov stalo. Kakoli gledamo pa iškemo, nin kaj od velke ribičije ne najdemo. Bistrica, nje nega. Leko pa je inda vcejlak ovak bilau. Tak leko gnes v Ribnici najdemo dvauje ménje: Mala mlaka, Velka mlaka. Leko, ka ranč tam si je človek indasvejta ribo za gesti kak legenda živé. Dokumenti nam pripovejdajo, ka je na 75. viteški turniraj prvi biu. Nej samo tau, s svojim bratom Andrejom sta na Törke šla, gda je tau trbelo. V tom sta trno dobriva bila pa v bojnaj za erbijo tö. Ranč iz toga je legeda vöprišla. Na stranaj vaši pa naši novin Porabje smo že o Celjski grofaj pisali. Gda je cejla žlata preminaula, se je bitje za njivo erbijo začnolo. V tejm je naš Gašper trno aktiven biu. Un se je v tej vekši ali menjši bitjaj za cesara biu. Tak se je s svojo sodačijo skrak Beča s sodačijo Jana Vitovca vküper zgrabo. Un se je za eno drugo držino bojno. Lambergar ga je pošteno zbiu, depa Vitovec je živi domau odišo. Iz toga je legenda vöprišla, kak smo prajli. V njoj Vitovec ménje Pegam dobi, tri glave ma. Mati Gašpari povej, aj njemi srejdnjo glavau vzeme, tak gvüšno un živi ostane. Pri vsejm tejm leko vijdimo, kak leko neka istinskoga v glavaj lidi legenda grata. Nut v njem je zavole velki pa mali rib plavalo. Med njimi pa eške ena zlata ribica tö. zmeto. Od toga so na dnej jezera velke lüknje gratale. Voda je po tej lüjknja nut v Duga lejta po bitji so lidge tau legendo tak vidli. Tau je po več kak 300 lejtaj bilau namalano. Tau kak Lamberger Pegami srejdnjo glavau vkraj vzeme. Tau pa eške nej vse, oba sta v uniforme nutzravnana, stere so se za časa Napoleonovi bojn nosile Na Velki gori je v tistom časi velikan živo. Vodne je spau, vnoči je ribe odo lovit. Zlata ribica njemi je tak pomagala, ka je svejtila. Tak si je leko ribe zgrabo, ka je nej lačen zemlau odtekla. Vode več nej bilau. Na dnej indašnjoga jezera je telko rib ostanolo, ka ji je človek eške telko na küpi nej vido. Lidge od blüzi pa da- Legenda od imena Že smo pripovejdali, ka varaš Ribnica po ribaj ménje nosi. Tau je vse, ka je od indašnjoga velkoga grada ostanolo. Najbole ga je druga velka bojna »gornačnola«. Z njim se je telko toga godilo, ka na taum mesti je nej mogauče povedati. Samo tau napišemo, ka se je prejk 20 njegvi gospodarov vöminilo. Tisti prvi, ka so ga meli, so se Turjaški zvali. Gnes njivo krv pri vsej grofaj Auerspergaj leko najdemo. Ta velka plemenita žlata eške gnesden živé Tak aj bi indašnji grad Ribnica vögledo. Vidi se, ka v tisti časaj dosta več vode tam bilau, kak pa gnes jo leko najdemo. Na tom mesti znauva leko ribe iškemo. Grad je dva mejtera kuste stejne emo. Törki so kaulak njega več kak desetkrat besneli, nigdar so pa nej nut v njega prišli zgrabo. Leko pa ribe eške nindri indri iškemo. Od leta 1478 pa do 1493 je legendarni Gašper Lamberger grad prejk emo. Eške gnes Depa, kak ga je po legendi dobila, je vcejlak ovakša pripovejst. Na mesti gnešnjoga varaša pa eške kaulak njega je inda velko jezero (tó) bilau. ostano. Gnauk so lidge po vodau prišli. Velka süča je bila, s čebrami so si vodau domau nosili. Pri tom deli so zlato ribico v čeber daubili. Ta so jo lüčili, iz nje je kamen grato. Velikan vnoči do jezera pride. Zlate ribice je nin nej bilau, aj njemi svejti. Isko jo je, nin je nej najšo. Trno se je svado. Nut v vodau je skale, velke kamne, drejve pa vse drugo Porabje, 29. septembra 2022 leč so s kaulami ta ojdli, ka si ribe naberejo. Na, po toj pripovejsti je Ribnica svoje ménje daubila. Leko stoj v tau vörvle ali pa nej. Depa, eno pitanje dun ostane: kama je velikan po tistom odišo, gda je velki kvar naredo? Leko, ka po svejti klejma pa eno drugo zlato ribico iške. Miki Roš 10 Erični slovenski športniki (23.) Gloria Kotnik Skijarka na deski Gloria Kotnik je na letošnjih zimskih olimpijskih igraj v Pekingi napisala eno najlepših pravljic. Po tistom ka je na igre prišla skauzi šivankino vüjo, leta 2005, ali nikdar ji je nej gratalo, ka bi prišla na stube, se pravi med najbaukše tri. Po tistom ka si je leta 2015 fejst poškodovala koleno, je bilau leto 2018 tisto, v sterom je dosegala lepe uspehe, vej pa je trikrat prišla v polfinale tekem za svetovni pokal, ali sigdar je na konci osvojila štrto mesto. Malo po tistom so se začnili pojavlati psihični problemi. Pravi, ka je v velki želji po uspehi »izgorela«, in tau celau dvakrat, zatau se je odlaučila ka dojstavi svojo Gloria Kotnik je na olimpijski igraj v Pekingi osvojila bronasto medaljo kariero in se posveti držini, pauleg je 32-letna Velenjčanka osvojila bronasto toga pa je delala v firmi, stera se spravla s olimpijsko medaljo. In tau komaj eno leto prodajo podložnih plošč za snežne deske. po tistom, ka je rodila sina Maja. Za uspešno vrnitev na tekmovanja se leko Kvalifikacije so ške nej napovedovale tak vel- najbole zahvali sini, steri je njena najvekša koga uspeha. V osmino finala je prišla kak 14., tam pa je te dojobladala Japonko Tsubaki Miki. V četrtfinali je bila hitrejša kak Nemka Carolin Langenhorst, v polfinali pa je bila od nje, pa nej za dosta, hitrejša Avstrijka Daniela Ulbing. Gda je Slovenka v malom finali dojobladala Nizozemko Michelle Dekker, so ji po lici začnile teči skuze sreče in genjenosti. »Nikak ne morem vörvati, ka mi je gratalo dobiti medaljo,« je ške naprej skuznih oči razlagala na slovenski televiziji in se čüdila, ka ji je rejsan gratalo na najbole fontoški tekmi priti do tak velkoga uspeha. Bronasto medaljo je posvetila svojim najbližjim pa tistim, steri so ji furt stali ob strani. »Ške bole kak olimpijski bron cenim tisto, ka mam doma. Moj najvekši dosežek v žitki me čaka doma,« je pravla in s tem mislila na Maja. Povedala je ške, ka Mlada držina. Gloria s partnerom Željkon in je začnila trenerati komaj 11 mesecov po tissinom Majom tom, ka je porodlila sina, zatau je nej mela dosta prilik, ka bi zgrabila olimpijsko kvoto. Meseca januara, gda je bila vküper s Timom sreča. »Tau malo bitje me je navčilo, ka je Mastnakom (tüdi on je v Pekingi osvojo me- najbole fontoško v žitki, zatau sam zdaj daljo, in tau srebrno) šesta na tekmi meša- na olimpijske igre šla neobremenjena. nih ekip, ji je tau odprlo dveri na olimpijske Nej san se telko sekerala, kak san se prva igre. znala za vsakšo stvar. Pauleg toga me je Gloria Kotnik se je z deskanjom na snejgi materinstvo navčilo, ka trbej v žitki tüdi začnila spravlati že v deteči lejtaj, vej pa je improvizerati, ka ne moreš vsega splanenjeni oča Peter Kotnik trener v tom športi. rati,« je ške povedala Gloria Kotnik. (Kejp Zanimivo je, ka je v zadnji lejtaj vodo kitaj- na 1. strani: Gloria Kotnik kot Bronasta sko ekipo, tak ka je v živo vido tüdi velki olimpijka) čerkin uspeh. V svetovnom pokali in na drüSilva Eöry gih velkih tekmovanjaj je tekmovala vse od Kejpi: internet 30. mednarodna likovna kolonija Izak Lipovci V Lipovcih so organizirali 30. mednarodno likovno kolonijo Izak Lipovci. Ob začetku likovne kolonije so v beltinskem gradu odprli razstavo umetniških del, ki so nastala na lanski 29. likovni koloniji Izak Lipovci. Organizator je Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci, ki mu predseduje Udeleženci letošnje jubilejne mednarodne likovne kolonije in umetniški vodja Franc Obal Jožica Jakob. Lani in predlani so bili udeleženci zaradi pandemije le iz Slovenije, pred tem pa so gostili tudi umetnike iz tujine. Letos je na likovni koloniji sodelovalo sedem likovnih ustvarjalcev, šest iz Slovenije in eden iz Turčije: Ahmet Özel Ob začetku so odprli razstavo del, ki so jih ustvarili na lanski likovni koloniji iz Carigrada, Jožica Medle iz Šentjerneja, Zoran Ogrinc iz Slovenj Gradca, Matjaž Duh iz Maribora, Jože Denko iz Murske Sobote, Maša Mlinarič iz Lipovcev ter Igor Banfi, ki živi v Murski Soboti in Ljubljani. Slikarji so se družili in ustvarjali v lipovskem vaškem domu ter na različnih mestih v Lipovcih in okolici. Bivali pa so po domovih v kraju. Besedilo in fotografiji Jože Gabor Porabje, 29. septembra 2022 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 30.09.2022. I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Ugriznimo znanost: Geotermalna energija, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma, z Mašo: Ričota z radičem in slanino, 11:05 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Tarča, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Peter Sellers, 14:15 TV-izložba, 14:30 Prisluhnimo tišini, 14:45 TV-izložba, 15:00 Mostovi – Hidak, 15:35 Mulčki, risanka, 15:45 Mimi in Liza, risanka, 15:50 Osvežilna fronta, 16:15 Infodrom, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta! 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Šef doma, z Mašo in s Petro, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V petek zvečer, 21:25 Na lepše: Romski turizem in Baza 20, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Emma Thompson, 23:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 0:50 Napovedujemo PETEK, 30.09.2022. II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:15 Videotrak, 11:30 Dobro jutro, 14:10 Po sledeh fatamorgane, 15:20 O živalih in ljudeh, 16:10 Na vrtu, 16:40 Migaj z nami, 17:30 Nina, koncert Nine Pušlar v Križankah, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:15 Gospodarstvo, 20:35 Magnet, 20:50 Obljuba, 23:10 iOtok, 0:55 Videonoč SOBOTA, 01.10.2022, I. spored 6:20 Odmevi, 7:00 Otroški program, 11:25 TV-izložba, 11:40 Ah, ta leta! 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:05 Podjetno naprej: Misija Mlada kohezija/Koželj, pridelava in predelava zelišč, 14:35 Prisluhnimo tišini, 15:00 Vrtičkarji, 15:30 Rojaki, 16:00 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:00 Joker, 21:00 Kaj dogaja? 21:30 Trom: na robu, 22:25 Poročila, Šport, Vreme, 22:55 Sedmi pečat: Z kot Zachariah, 0:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 2:00 Napovedujemo SOBOTA, 01.10.2022, II. spored 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 9:00 Pričevalci: Justina Dovjak, 12:00 Naš vsakdanji kruhek, 13:00 Jan Plestenjak s Simfoniki, 15:05 Avtomobilnost, 16:05 Pred SP v nogometu, 17:20 Rokomet (Ž): Slovenija - Madžarska, 19:05 Specialna enota Dunaj: Krinka, 20:05 Jeklene dame, 21:45 Kino Šiška open: 10 let Kina Šiška, 0:15 Videonoč NEDELJA, 02.10.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:00 Nedeljsko bogoslužje, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Dobrodelna prireditev za Kras, 15:05 Rémi in mojster Vitalis, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Genialna prijateljica, 21:00 Intervju, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:30 Mi, študentje, 0:00 : Baba (Boštjan Gombač, Simfoniki RTV Slovenija in Simon Krečič), 0:10 30. mednarodni festival Noči v stari Ljubljani, 0:50 Dnev- nik Slovencev v Italiji, 1:15 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2:10 Napovedujemo NEDELJA, 02.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip, 7:15 Ugriznimo znanost, 7:40 Benjamin Ziervogel, Simfonični orkester RTV Slovenija in Uroš Lajovic, 8:10 Le plesat me pelji 2013 (OFS Val Koper, FS Tine Rožanc Ljubljana, MFS Podkev Miklavž pri Ormožu, AFS France Marolt Ljubljana, FS Dragatuš), 9:20 Orkester Mandolina Ljubljana, 9:45 Začnimo znova, 10:45 Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, 12:20 Žogarija, 12:50 Migaj z nami, 13:20 23 sprehodov, 15:15 V petek zvečer, 17:00 Na lepše, 17:50 Ambienti, 18:30 Gogo, 20:00 Arena, 21:05 Žrebanje Lota, 21:15 Tajkuni: Ruska federacija, 22:05 Kdo laže? 23:00 Nedeljsko popoldne, 0:30 Kaj dogaja? 1:15 Videonoč PONEDELJEK, 03.10.2022, I. spored TVS 6:20 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:05 Vem! 11:45 TV-izložba, 11:55 Intervju: Miran Možina, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Himalaja kliče, 14:25 TV-izložba, 14:40 S-prehodi: dr. Miran Košuta, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:45 Polž na potepu na kitovem repu, 16:10 Mumindol, risanka, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Misija mlada kohezija, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:05 Šef doma, s Petro: Juha iz pečene paprike s tortiljačipsom, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Volitve 2022: Soočenje kandidatov za predsednika republike, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Opus, 23:20 Glasbeni večer: Koncert posvečen skladatelju Lojzetu Lebiču, 1:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:45 Napovedujemo PONEDELJEK, 03.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:45 Videotrak, 11:00 Dobro jutro, 13:50 Obzorja duha, 14:30 Šef doma, z Mašo in s Petro: Študentske paštice, 14:50 Prisluhnimo tišini, 15:20 Na lepše, 16:10 Ljudje in zemlja, 17:20 Sobotno popoldne, 19:00 Kraljica Elizabeta II., 19:55 Panorama, 20:15 Črna kronika, 20:35 Magnet, 20:50 Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, 22:00 živiM, 23:15 Podjetno naprej: Misija mlada kohezija, 23:45 Agape, 0:20 Videonoč TOREK, 04.10.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 RTV Slovenija danes in jutri: Javna razprava o delovanju RTV Slovenija, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Emma Thompson, 14:15 TV-izložba, 14:30 Duhovni utrip: Odmev slavljenja, 14:45 TV-izložba, 15:00 Lučka – Pitypang, 15:40 Mimi in Liza, risanka, 15:50 Nezmotljivi detektivi, 16:05 Smrtonosni plenilci: Huda orožja, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Alpe-Donava-Jadran, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma, z Mašo: Najboljše domače pice, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Žarenje, 20:50 RTV Slovenija danes in jutri: Javna razprava o delovanju RTV Slovenija, 22:15 Odmevi, Šport, 23:00 Spomini: Matija Malešič, 0:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:00 Napovedujemo TOREK, 04.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:30 Videotrak, 10:30 Dobro jutro, Porabje, 29. septembra 2022 OD 30. septembra DO 29. oktobra 13:20 Na lepše, 14:15 Opus: Festival baročne glasbe Varaždin, 14:40 Mostovi besed, portret Vlady Kociancich, 15:45 Šef doma, s Petro: Juha iz pečene paprike s tortiljačipsom, 16:20 Avtomobilnost, 17:10 Joker, kviz, 18:15 Kaj dogaja? 19:00 O čem premišljuje Boris Johnson, 19:55 Panorama, 20:15 Koda, 20:35 Magnet, 20:50 Little Woods, 22:40 Kaj govoriš? = So vakeres? 23:15 Videonoč SREDA, 05.10.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:10 TV-izložba, 11:25 Vem! 12:05 TV-izložba, 12:20 Alpe-Donava-Jadran, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Claudia Cardinale, 14:15 Osmi dan, 14:45 Rojaki, 15:10 Mostovi – Hidak, 15:45 Male sive celice: Najboljši tekmovalci sezone in Big Band RTV Slovenija kličejo poletje, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Človek, ne jezi se! 17:50 Kumijine živalske zgodbice, risanka, 17:55 Knjižni molj: Roboti, 18:05 Šef doma, s Petro: Skutni slivovi cmoki, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Zgaga, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Panoptikum, 23:40 Človek, ne jezi se! 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, 1:00 Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:35 Napovedujemo SREDA, 05.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:00 Videotrak, 10:10 Dobro jutro, 13:00 Lučka – Pitypang, 13:50 Šef doma, z Mašo: Najboljše domače pice, 14:30 Ambienti, 15:15 Nedeljsko popoldne, 16:45 RTV Slovenija danes in jutri: Javna razprava o delovanju RTV Slovenija, 18:10 Panorama, 18:30 Zdravje, 18:50 Magnet, 19:10 Hokej: SŽ Olimpija - EV Zug, liga prvakov, Ljubljana, 21:40 Žrebanje Lota, 21:50 Na utrip srca: Tkalci zvoka, 22:50 Skrivnost gozda mrtvih: Prepovedana soba, 23:50 Videonoč ČETRTEK, 06.10.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:05 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Clint Eastwood, 14:15 TV-izložba, 14:30 Slovenski utrinki, 15:00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15:40 Mulčki, risanka, 15:45 Holly Hobbie, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost: Kanibalizem, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:05 Šef doma, z Mašo: Svinjska potrebuševina z aromatizirano solato, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 20:55 Magellanovo neverjetno popotovanje, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:20 Dediščina Evrope: Carla, 1:05 Ugriznimo znanost: Kanibalizem, 1:35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:55 Napovedujemo ČETRTEK, 06.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:00 Videotrak, 11:10 Dobro jutro, 14:00 Panoptikum, 15:10 Šef doma, s Petro: Skutni slivovi cmoki, 15:45 Človek, ne jezi se! 16:15 Mira Marko, 17:20 V petek zvečer, 19:00 Zelenski, 19:55 Panorama, 20:15 Znanost in tehnologija, 20:35 Magnet, 20:50 Avtomobilnost, 21:30 Ambienti, 22:00 J. in O. Bubeniček: Doktor Živago (duet Lare in Jurija Živaga), 22:15 Slovenska jazz scena: MareziJazz 2022: Big Band Vrhnika, 22:50 Videonoč Vabimo Vas na občni zbor ki bo v sredo, 12. oktobra 2022 ob 10. uri Kraj sestanka: 9985 Gornji Senik, Cerkvena pot 8 Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju Državne slovenske samouprave v obdobju 26.9.2021-11.10.2022 Uvodničar: Karel Holec, predsednik Gornji Senik, 26. september 2022 Karel Holec predsednik DSS SLOVENCI.HU https://slovenci.hu/sl/stetje-prebivalstva/ 2022. Népszámlálás Magyarországon Leta 2022 do na Vogrskom lüstvo vküppisali Info: www.slovenci.hu https://www.facebook.com/slovenecsemszlovenvagyok Kedves magyarországi szlovének! A Rába- vidéken kívül az ország szinte minden pontján élnek a szlovén nemzetiséghez tartozók, kérjük, segítsetek, hogy a közösség tagjaival minél nagyobb számban tudjunk kapcsolatot létesíteni. Jelentkezzetek az oldalunkon vagy egyéb elérhetőségeinken (is). Amennyiben Te is a szlovén nemzetiséghez tartozónak tekinted magad és vállalod a nemzetiségi kötődést; akár privát üzenetben jelezd, mely településen élsz; akár a bejegyzés alá írd a következőket: “Slovenec sem - településnév”. Szeretnénk elérni minél nagyobb számban a közösségünk tagjait, hogy kulturális és egyéb tevékenységünk résztvevőinek körét is bővíteni tudjuk. Dragi Slovenci na Madžarskem! Zunaj Porabja Slovenci živijo na skoraj vseh koncih države, zato nam pomagajte navezati stike s čim večjim številom članov skupnosti. Prijavite se na naši spletni strani ali (tudi) na drugih dosegljivostih. Če se štejete za pripadnika slovenske narodnosti in je za vas pomembno ohranjanje pripadnosti, nam bodisi pošljite zasebno sporočilo, v katerem navedete naselje, kjer živite, bodisi tako, da pod objavo zapišete »Slovenec/ Slovenka sem - ime naselja«. Želimo doseči čim več članov naše skupnosti, da bi lahko razširili krog udeležencev naših kulturnih in drugih dejavnosti. Ponosna sam na svojo rojstno ves Kak en püngrad! Človek se mujs mora staviti, če se pripela ali pride v center Števanovcov. Plac je tü trno v dobrom, na gnakom pa lejpom mesti. Iz sterekoli strani pride človek, aj bau tau iz Andovec, Verice-Ritkarovcec, z Goričkoga ali iz Varaša, ma té lepau vöokinčani park spadne v oči, ka se mora mimo njega pelati. Dröjštvo za lepšo ves pa ohranjanje tradicij je s svojimi flajsnimi lidami TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács pod vodstvom predsednice Edit Trajbar pá vödjalo zasé. Djedro dröjštva je vtjüpprijalo, vtjüppobralo pa znosilo vsefale djesenstje pauve pa tiste v lejpom redej vöpostavilo. Za tau so se tü brigali, aj vnoči-vodne „straži” za pogled vrejden vert. Tau, ka se ta mlada pa srejdnja generacija skaus leta briga za tau, aj center vesi furt lejpi pa čéjsti bau, vsakši domanji leko svedoči. Vej pa Glavna in odgovorna urednica Nikoletta Vajda-Nagy Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB te tau vsakši gorazišče, ka so najbole potrejbne zidine vse v taum tali - kak cerkev, šaula, kulturni daum, zdravstvena ambulanta, bauta z gostilnov. No, pa dosta turistov se vozi tü skaus, steri majo ka videti. Števanovčani so srečni, veseli pa radi, ka njim tau dröjštvo taše lepote podari pa vreddrži center cejlo leto. Klara Fodor slika: Edit Trajbar www.porabje.hu