92. Mm.
v mraoL v auto. 11 wnio »a
xlto. ino.
,Slovensld Narod" velit:
v Ljubljani na dom dostav!je. v upravništvu prejemac:
celo leto......K 34—    i    celo leto......K 22-—
pol leta........IZ—        pol leta .......11 —
četrt leta........                            6r— četrt leta .......  , 5o0
na mesec.      ......  2*— '    na mesec.      ...... 190
Dopisi naj se franldrijo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Enailova ulica it a, (v pritličju levo), telefon št 34.
lakaja vsak dan svečer izvzenisi neaelie in praznik*.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
----Posamavn« atewilka valja 10 vtarjev. -
ha pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, Narodna tlakama telefon it 85.
.Slovenski Narod' velja po pošt!:
ca Avstro-Ofrsko: za Nemčijo:
celo leto ......
celo leto.......K 25 —
pol leta ....... «13-
četrt leta.......• 650
na mesec........ 2*30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30—!
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka Iprsratttvo: Enailova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), talolanit. S*
Na belo nectelio bodete odločevali, kaka bodi gospodarska in narodna bodočnost mesta!
V&iljaje se vam klerikalna stranka, katera steza na podlagi krivičnega in strankarsko prikrojenega volilnega zakona pohlepne svoje roke po dbčinski naši upravi. Ne iz ljubezni do lepega našega mesta, proti kateremu so kmečko ljudstvo neprestano in z najostudnejšo brezvestnostjo hujskali, skušajo   klerikalci  polastiti se mestnega gospodarstva;   pri tem jih vodi  edinole namen, na stroške ljubljanskega davkoplačevalca rešiti Se političnega
poloma na deželi.
Milijonske dolgove, ki jih z lahko dušo napravlja deželnozborska večina, piačuj Ljubljana! In plačevala jih bode, ako bi bili dne 23. aprila izvoljeni v ljubljanski mestni svet tisti neresni kimavci, katere vam priporoča klerikalna stranka.
Volilci! Ako nočete gospodarsko poginiti, ako nočete, da se klerikalstvo kakor pijavka ne zagrize v mestno gospodarstvo — volite na belo nedeljo — narodno-napredno!
Somešcanje! V še večji nevarnosti je vaša narodna bodočnost, ako si osvoji klerikalna stranka naše belo mesto. Ne pozabite, da je to stranka, koje voditelj  imenuje naŠO Željo  po slovenski Visoki Šoli — oslarijo, in ne pozabite, da ie to stranka, katere kričavi podvoditelj je slovesno
izjLavil, da mu je v Slovencih ljubši nemški uradnik nego slovenski« ki kakor pravi dr. Šušteršič, samo žre in žre!
Volilci! Ohranite v spominu, da je klerikalna stranka odprla vrata naše mestne hiše zagrizenemu germanstvu, ki s pomočjo klerikalstva šopirnejše nego kdaj dviga svojo glavo v srcu Slovenije; in ne pozabite tudi, da klerikalna stranka (s svojim deželnim glavarjem) dandanes oltarje postavlja Anastaziju Griinu, ki je svoj čas vse slovensko strupeno sovražil ter je z umazano culo v obraz bil našim poslancem v naši deželni zbornici!
Volilci!   Pri srcu sta vam gospodarska in narodna bodočnost Ljubljane!  Odločba vam torej ne bo težka!
Neizprosnim sovražnikom meščanskega prebivalstva, gospodarskim izstradalcem Ljubljane, glavnim povzročiteljem neznosne draginje, zastopnikom osebnega koristolovstva, oznanovalcem škofovega policijskega nadzorstva in vohunstva nad našimi rodbinami, izdajalcem slovenskega uradneštva in zastrupljevalcem vsega javnega življenja — niti enega glasu!
Volilci 9 Na belo nedeljo bodo uprte v vas oči vseh Slovencev, katerim je sveta narodna in napredna misel, in kateri nikakor nočejo ukloniti možati svoj tilnik pod težo klerikalnega terorizma.
Usoda Ljubljane pa bo usoda Slovenije!
Somešcanje, v vaše roke polagamo to usodo ter vam priporočamo, da soglasno volite naše narodne in napredne kandidate.
*/ Ljubljani, na veliko soboto 1911.
3zvršcvalni odbor narodno-napredne stranke.
Naši kandidatje so:
I. razred.
1. Kftez Ivan,   veletržec in posestnik.
2. Dr. Triller Karel, odvetnik.
3. pl. Trnkoczy Ubaid, lekarnar in
posestnik.
4. MaUy Fran, tovarnar in posestnik.
5. Bončar Anton, gostilničar in posestnik.
6. Hudovernik Aleksander,   c. kr.
notar.
7. Čeme Karel, mesar in posestnik.
8. Franchetti, Engelbert, brivec.
9. Belič Ivan, gostilničar in posestnik.
10. Lenček Alojzij* klepar in posestnik.
11. Franzel Hinko,   knjigovodja in posestnik.
12. Bezenšek Arnošt, bančni uradnik in posestnik.
13. Bizjak Anton,   krojač, posestnik in gostilničar.
14. Dr. Krevelj Josip, notarski kandidat.
15. Rohrmann Viktor, trgovec, posestnik in gostilničar.
16. Dr. Bndež Vladimir, zdravnik
17. Pribil   Ivan,    zavarovalni pod-ravnatelj in posestnik.
18. Perušek Rajko, c. kr. profesor v pokoju.
19. Dr. Kokalj Alojzij, odvetnik.
20. Tonejc Anton, kavarn ar.
21. Dr. Lavš Alojzij,   bančni uradnik.
22. Adamič Ivan, vrvar in posestnik.
23. Poljšak Fran, blagajnik.
24. Fortnna Josip, gostilničar in po-
sestnik.
25. Podkrajšek Fran, železniški ofi-cijal v pokoju.
26. Mrak Valentin, gostilničar in posestnik.
27. Dežman Josip, vlakovodja.
28. Pnst Ivan, ključavničar   in posestnik.
29. Škafar Fran, mizar.
30. Lušin Dominik, posestnik.
II# razred.
1. Višnikar Fran, c. kr. višji sodni svetnik v pokoju.
2. Reisner Josip, c. kr. profesor.
3. Dr. Novak Fran, odvetnik.
4. Milohnoja Ivan, c. kr. finančni tajniki
5. Štembov Ignacij,   stavbni inže-
, ner.
6. Planinšek  Fran, železniški pristav.
7. Roethl Matija, poštni oficijal in posestnik.
8. Lapajne Štefan,   c. kr. okrajni glavar v pokoju.
9. Pnstoslemšek Kasto, urednik.
10. Kavčič Fran, gostilničar in posestnik.
11. Kraigher Franc, krojač.
12. Ružička Ivan, e. kr. evid. nadzornik v pokoju.
13. Verstovšek Ivan, železniški višji revident.
14. Verbič Anton, posestnik.
15. Skulj Frane, mestni učitelj.
16. Milavec Josip, c. in kr. podpolkovnik v pokoju.
17. Babnik Jakob, vodovodni instalater.
18. Holz Vatroslav, bančni uradnik v pokoju.
19. Dr. Šlebinger Janko, c. kr. profesor.
20. Pretnar Jakob, mestni učitelj.
21. Inkret Matko, zavarovalni potnik in posestnik.
22. Franke Leo, knjigovodja.
23. Goršic Ivan, zasebnik.
24. Hrast Ivan, nadučitelj v pokoju.
25. Mlakar Ludovik, posestnik.
26. Tavčar Rihard, odvetniški soli-citator.
27. Bernot Fran, sodar.
28. Bratovž Vid, starinar.
29. Maselj Fran, c. in kr. računski stotnik v pokoju.
30. Pogačnik Anton, posestnik.
III. razred.
1. Dr. Tavčar Ivan, odvetnik in posestnik.
2. Dimnik Jakob, mestni nadučitelj.
3. Pavšek Ivan, gostilničar in posestnik.
4. Dr.   Pipenbacher   Josip,   c. kr. gimnazijski profesor.
5. Smole Jakob, posestnik.
6. Likosar Anton, nadučitelj.
7. Bonač Ivan, tovarnar.
8. Praprotnik Simon, mizar in posestnik.
9. Korene Fran, strojnik.
10. Jaklič Lndovik, delovodja.
11. Bole Jakob, gostilničar in posest« nik.
12. Vončina Valentin,   c. kr. sodni oficijal v pokoju.
13. Wisjak Karel, pečar.
14. Dr. Stojan Ivan, notarski kandidat.
15. Beg Ante, potovalni učitelj.
16. Babnik  Karel,*  železniški pod-uradnik.
17. Štele Blaž, izvošcek in posest nik*
18. Irkič    Ignacij, ključavničarski mojster.
19. Skubic Ivan, poslovodja.
20. Čarman Fran,   tiskarski strojevodja.
21. Bizjak Ivan, branjevec in posestnik.
22. Hribar Fran, stavec.
23. Čadež Matej, odvetniški soliei-tator.
24. Deržaj Matija, krojaški mojster*
25. Šlajpah Josip, zasebnik.
26. Bajzelj Ivan, prodajalec glasbil.
27. Jakopič   Ivan,   knjigoveški pomočnik.
28. Hrehorič Fran, trgovski sotrudS nik.
29. Jalen Anton, krojač.
30. Plosko Fran, tapetnik.
U Hoj! U M
Zgodovinsko   znamenit dan na«
poči jutri.
Gre se za usodo, bodočnost LJubljane, za usodo metropole slovenskih
dežela.
Na tisoče in tisoče volileev in voli lk bo stopalo jutri na volišče, da z glasovnico v roki odloči, da-li naj vihra v bodoče nad belo našo Ljubljano ponosna slovenska trobojnica ali naj z jutrišnjim dnem zaplapola z ljubljanskega gradu belo-rumeni in črno-rdeče-žolti prapor klerikalno-nemške zveze.
In jutrišnja volilna borba bo najljutejša, kar jih je kdaj doživela Ljubljana, zakaj smelo lahko trdimo, da volilni boj v našem mestu niti takrat ni bil tako vroč in srdit, ko so narodni Slovenci 1. 1882. po junaškem naskoku oteli Ljubljano iz krempljev nemškega sov raga.
Na okopih ljubljanskega mesta bo stala jutri narodno - napredna stranka z vihrajočo belo-modro-rdečo zastavo in vihtela bo svoj moč na čtiri strani:
Boriti se ji bo treba proti klerikalcem, Nemcem, socijalnim demokratom in — vladi.
Glavna ost njene borbe se bo obračala seveda proti klerikalcem, ki bodo napeli vse sile, da bi si izvo-jevali v Ljubljani prav tak vpliv, kakor so si ga prisleparili v deželi, v drugi vrsti pa proti vladi barona Schwarza, ki že sedaj, kolikor ji je mogoče, pomaga klerikalcem, in ki bo brez dvoma tudi v jutrišnji borbi skušala z vsemi sredstvi podpreti klerikalna stremljenja in klerikalne nakane.
Nebroj slučajev bi lahko našteli, ki vsi jasno izpričujejo, da ima naša deželna vlada tendenco favorizirati klerikalce ter jim iti v vsakem oziru na roke.
To se je pokazalo že pri sestavi volilnih imenikov, ki se je izvršila pod kontrolo deželne vlade.
V volilne imenike je bilo vpisa-niji na stotine in stotine takih, ki sploh nimajo volilne pravice, sprejele so bile v nje celo take osebe, ki so zaradi konkurza in drugih takih dejanj izključene od volilne pravice — in ni morda zgolj slučaj, da so vsi ti čudni volilni »upravičenci« po pretežni večini — klerikalci.
Ako bi bila vla !a kos svoji nalogi, ako bi se v polni meri zavedala >voje dolžnosti, potem bi vsaj eno morala poskrbeti, da bi se iz volilnih imenikov es offo izčrtale osebe, ki notorično nimajo volilne pravice in če bi že tega ne hotela izvršiti, da bi vsaj storila svojo najprimitivnejšo dolžnost, da bi se informirala, da-li imajo predloženi kandidati posamnih strank aktivno in pasivno volilno pravico.
In ako bi storila to svojo prokleto dolžnost, bi morala priti na to, da eden izmed kandidatov klerikalne stranke nima niti aktivne niti pasivne volilne pravice. Vsa Ljubljana ve to. Ali je vlada edina tujka v Jeruzalemu, ki bi naj tega ne vedela?!
Ne moremo tega verjeti, zlasti ker je nam znano, da leže pri vladi posebni registri, iz katerih so ja?no razvidna imena onih, ki se nahajajo v konkurzu ali so bili obsojeni radi kride.
In če bi se na vladi potrudili odpreti te registre, bi našli v njem ime, ki se še sedaj blešči na klerikalni kandidatni listi.
Nam je končno vse eno, ali se nahaja v klerikalnem volilnem predlogu Peter ali Pavel, Abraham ali Jakob, dvomimo pa, če bi smelo to biti vse eno visoki deželni vladi.
Ako pa je to gospodu Sehwarzu vseeno, potem nam mora že dovoliti, da domnevamo, da so zanj merodaj-ni posebni osiri na klerikalno stranko.
Toda naj tudi vlada s prevzviše-nim gospodom Schwarzom na čelu očito podpira naše nasprotnike klerikalce, mi se vkljub temu ne bojimo klerikalnega sovraga, ker se zavedamo, da je na naši strani poštenost in resnica, ker vemo, da je za nami vse, kar v Ljubljani misli narodno In pošteno.
Narodno napredna stranka se ima jutri boriti, kakor smo že nagla-šali, na več front,   glavno bitko pa
ima izvojevati proti klerikalni stranki, ki najpohlepneje steza svoje umazane prste po posesti naše Ljubljane.
In ta bitka ne bo težka, saj se zaveda vse ljubljansko prebivalstvo, da bi bil pravi zločin na razvoju in napredku našega mesta, ako bi usodo metropole slovenske izročili tistim ljudem, ki so z vso svojo preteklostjo in z vsem svojim dosedanjim delovanjem pokazali, da so največji škodljivci b"le naše Ljubljane,
Kdo je bil tisti, ki je dovolil v Ljubljani ustanovitev posebne samostojne gimnazije, najnevarnejšega razsadišča vseneniške propagande? — Klerikalci!
Kdo je spravil na mesto predsednika ljubljanskega deželnega sodišča nemškega nacijonalca Elsnerja? — Klerikalci!
Kdo je dovolil, da je bil za I. državnega pravdnika v Ljubljani imenovan zagrizen Nemec Luschan, ki niti dobro vešč ni slovenskega jezika? — Klerik: lei!
Kdo jc bil tisti, ki je dejansko povzročal, da ni bil potrjen bivši župan Hribar in da je bil razpvšeen mestni občinski svet? — Klerikalci!
Kdo je usilil Ljubljani krivično volilno reformo, po kateri imajo nc-ljubljančani več pravice v Ljubljani, kakor meščani sami? — Klerikalci!
Kdo je tisti, ki je z novim cestnim zakonom obremenil ljubljanske davkoplačevalce z novim letnim davkom v znesku 1/A milijona? — Klerikalci!
Kdo je natovoril z 10 milijonskim posojilom Ljubljančanom na rame vsako leto 250.000 kron novih davkov? — Klerikalci!
In kdo je bil končno tisti, ki je spravil v mestni občinski svet Nemec ter s tem oskrunil slovensko belo Ljubljano?
Zopet in zopet isti klerikalci! Da, trdimo lahko: karkoli se je v zadnjih letih zagrešilo na Ljubljani in njenem prebi valstvu, povsod i in vse-'ej so imeli svoje prste vmes klerikalci.
Zato v boj, v neizprosen boj proti takšnim škodljivcem Ljubljane!
Ljubljanski zavedni volile! in vo-lilke naj pokažejo jutri, da jim je na srcu blagor Ljubljane in celokupnega njenega prebivalstva, in naj vržejo za vedno ob tla klerikalnega zmaja, da si ne bo nikdar več upal stegovati svojih krempljev po naši napredni in vsikdar slovenski beli Ljubljani! Zato nevstr*š°no v boj z zavestjo na gotov sijajni u p peh!
Pozor volilci!
Kdor še ni dob'1 volilne iz' amice in   voblne^a   k'ivrta,   Je d^'žani
da stop takoj na detelno vlado ter tam zehteva. da se mu vročita ta dva dokumenta.
So-n šijemki    V.\   teh dokumentov n sfe dobili, storite to svcjo dolžnost
nemudoma.
Klerikalci — mrinlH UuWj.njkej:pKlilvolJtv(L
Dokler klerikalci   niso dosegli sankcije novega volilnega   reda za
ljubljansko občino, so se vedno kazali in povsod nastopali kot strogi in principielni veleagraroi, kot zagovornike tiate gospodarske politične struje, ki je v največjem nasprotju z interesi mestnega prebivalstva in prebivalstva večjih industrijskih središč. Tega svojega veleagrarnega stališča so se tako strogo držali, da so prišli oelo v popolno nasprotje z interesi našega malega kmetovalca. Z eno besedo: klerikalci so bili in so največji sovražniki meščanstva in delavstva.
Največji trn in največja zapreka so jim uradniki in sicer zgolj iz edino tega vzroka, ker zna uradništvo vsled svoje inteligence samostojno misliti in se ne da brez odpora vpregati v jarem klerikalne samopašnosti. Slovenska ljudska stranka ni nikdar in nikjer skrivala tega svojega sovraštva do uradništva, temveč je vedno javno nastopala kot največja nasprotnica slovenskega uradništva. Na deželi živi še dandanes S. L. S. samo od tega, da hujska kmeta zoper uradnika, katerega dolži vseh krivic, o katerih meni kmet, da so se mu zgodile. Voditelj S. L. S. dr. Ivan ŠusterŠič je svoj čas proglasil geslo, da uradnik žre, žre in žre. In v tem znamenju je S. L. S. dosledno izvajala vso svojo politiko. Profesor J are je izjavil, da mu je nemški uradnik ljubši nego slovenski. S to izjavo je edino le potrdil, kar je narodno - napredna stranka vedno očitala klerikalni stranki, da kupčuje z vlado za posamezna me-rodajna uradniška mesta na Slovenskem. Nepobitno dejstvo je danes, da si je klerikalna strnnka dala od vlade odkupiti najmerodajnejša in najvplivnejša uradniška mesta na Slovenskem in sicer za popolnoma strankarske, klerikalne interese. Kakor hitro so pa zavladali na vodilnih uradniških mestih Nemci, se je začela germanizacija naše uprave, naših sodišč in drugih javnih uradov. Po zaslugi naših klerikalcev so postala na Slovenskem vsa višja uradniška mesta trajna posest Nemcev. S tem je pa naše slovensko uradništvo za dolga leta izključeno od teh mest, do katerih ima edinole ono pravico. Toda klerikalci izvajajo tudi tam, kjer imajo sami odločilno besedo, princip sovraštva do slovenskega uradništva. Kdor pogleda njihove gospodarske, .avode, vidi povsod kot voditelje duhovnike, ker le tem klerikalci zaupajo. In če bo klerikalna politika še nadalje cvetla, bomo kar naenkrat videli pri deželnem odboru in drugih uradih, kjer imajo klerikalci odločilno besedo, duhovnike kot uradnike in nune kot tipkarice.
Imamo uradniški stan, pod katerim so si klerikalci pridobili v zadnjem času skoraj vso oblast. Ta stan je učiteljski. In ravno postopanje klerikalcev napram učitelj-stvu najbolje osvetljuje ono sovraštvo, ki ga goje klerikalci do uradništva in sploh do vseh inteligentnejših sloj v. Učitelj je dandanes, za vlade klerikalne stranke nas amot ejše plačan človek na Slovenskim.
Seveda l>odo klerikalci rekli, da se nidi v njihovem toboru nahajalo uradniki. Res je to! Kdor pa nekoliko natančn jše pogleda te klerikalne uradnike, mora priznati, da so lo neznačajniki, ki »o iz nizkega egoizma ros ali izd i alci in dennncianti svojih lastnih tovarišev. In take ljudi lahko z mirno vestjo prepustimo
klerikalcem, ker so bili narodno - napredni stranki edinole ovira.
Ravnotako sovraštvo pa goje klerikalci tudi proti našemu trgov-s t v u , ki je pijonir našega narodnega napredka in gospodarskega razvoja. V neizprosnem boju zoper naše narodne sovražnike se je naše trgov-stvo razvilo in okrepilo. Nase trgov* stvo si je v tem boju za svoj in narodni obstoj ustvarilo značaj, ki nI dostopen za nizkotne klerikalne spletke. In smelo smemo trditi, da stoji slovensko trgovstvo kot skala, ob katero se zastonj zaganjajo umazani klerikalni valovi. Naši klerikalci so spoznali ta neomahljivi značaj našega trgovstva, vsled česar so je hoteli zavratno ugonobiti. Slovensko trgovstvo ni in ne bo nikdar pozabilo one za naše trgovstvo direktno uničujoče gospodarske poli:ike, katero je inavguriral vodja klerikalnega zadružnega gibanja dr. Krek. In ker se jim je vsled solidne podlage, na katerem sloni naše slovensko trgovstvo, ponesrečil zlobni poskus, so začeli oznanjevati bojkot našemu narodnemu trgovcu ter s pomočjo nemških denarnih zavodov, s katerimi so klerikalci v najintimnejših stikih, importi rati nemške in židovske trgovce. Tudi ta poskus naših nenarodnih klerikalcev se bo in se mora izjaloviti, ker je slovensko trgovstvo presolid-no, da bi je mogla ugonobiti umazana konkurenca od klerikalne In nemške strani.
Klerikalci se kaj radi bahajo, da so prijatelji obrtnega stanu. Tudi to je laž! Klerikalci se pač radi laskajo obrtnikom, kadar jih potrebujejo v svoje strankarske, politične namene, sicer so pa vso obrt pri klerikalcih zmonopolizirali nekateri posamezniki. In Če klerikalci 6nujejo zavode, ki naj pospešujejo razvoj obrta, ne delajo s tem prav nic drugega, nego da s pomočjo navidezno strogo gospodarski naprav vklepajo obrtnike v klerikalni jarem. Na Kranjskem imamo v raznih obrtnih zadrugah strogo gospodarske organizacije, ki nimajo s politiko ne ene ne druge stranke prav nikakoršne zveze — vendar pa delajo klerikalci največje ovire ravno tem organizacijam, ker te nočejo biti slepo orodje klerikalne stranke. Omenjamo samo deželno zvezo gostilni-čarskih zadrug, kateri je klerikalna večina deželnega odbora odjedla vsako podporo. Pri naših klerikalcih se je pa v zadnjem času pojavilo stremljenje, da se v raznih samostanih in drugih duhovniških zavodih etabli-rajo razna obrtna podjetja, ki naj bodo vsled cenih delavnih sil velika konkurenca našemu obrtniku. Posledice tega samostanskega obrtništva naš obrtnik že danes vsepovsod čuti, posebno zaradi tega, ker v vseh onih zavodih in uradih, kjer imajo klerikalci odločilno besedo, vlada najv Čja korupcija, ki pozna samo nekatere privilegirane obrtnike — koritarje in pa samostanska obrtna podjetja.
In če pogledamo še tisti stan, katerega nosijo klerikalci vodno na jeziku — delavski stan, tedaj moramo uvideti, da dela klerikalna stranka samo v korist raznih ljubljanskih duhovnikov, frančiškanov, nun in kadar potrebujejo njihove glasove, nekaterih posvetnjakov, katerim navadno pravimo klerikalni koritarji. Klerikalni vod telji se označujejo vedno kot prijatelje delavskih slojev, sicer pa vodijo politiko, ki je v največjem nasprotju z interesi delavskih slojev. Kot propagatorji veleagrarne politike, kot zagovorniki visoke nvozne carine na razna vsakdanja živila ne morejo biti prijatelji delavca. Že z edinim dejstvom, da kot vele-agrarni politiki    skušajo preprečiti
vsako akcijo, da se vsaj nekoliko od-pomore vladajoči draginji, se kažejo v jasni luči kot najhujši sorražnlkl delavstva. Ker pa veleagrarna politika škoduje tudi našemu majhnemu kmetovalou ter mu popolnoma one-mogočuje uspešno produciranje in ga s tem preganja z domače grude, se v mestih in industrijskih krajih množe čete brezposenih delavcev, ki zelo slabo vplivajo na delavske mezde. Klerikalci se sicer bahajo, da v javnih zastopih mnogo delajo za delavstvo. Toda vsak razsoden človek, ki le nekoliko zasleduje delovanje klerikalne stranke v kranjskem deželnem zboru in v državnem zboru, je moral uvideti, da klerikalni poslanci do danes niso napravili iz svojega nagiba niti trohice koristnega in uspešnega za delavstvo.
Iz delavskega, obrtnega, trgovskega in uradniškega stanu pa sestoja ljubljansko prebivalstvo. Ue pa ti stanovi popolnoma nepristransko pregledajo vse dosedanje delovanje klerikalne stranke, morajo priti do prepričanja, da ta stranka do danes še ni napravila za te stanove prav ničesar koristnega, temveč jim je edinole vedno in povsod škodovala. In ko ste vi ljubljanski delavci, obrtniki, trgovci in uradniki prišli do te-pra prepričanja, vas vprašamo: Ali morete izročiti taki stranki usodo ljubljanskega mesta, usodo ^vojo lastno? Ne in nikdar ne! Ce je torej ljubljanskemu uradniku, trgovcu, obrtniku in delavcu njegov lastni interes na mar, tedaj naj ne da jutri svojega glasu klerikalnim kandidatom, temveč naj voli kandidate narodno - napredne stranke, ki je stala vedno neustrašeno na braniku interesov vseh ljubljanskih prebivalcev.
Pozor volilci in volilke!
Opozarjamo še enkrat, da se dobe glasovnice in volilne koverte v centralni pisarni Narod, napredne stranke, VVolfova ulica 10 1. Istotam se dobe vse potrebne informacije. Na dan volitve pa dobi vsak volilec in vsaka volilka vse potrebno v volilnih lokalih nar. napredne stranke.
Kako hlerlliolci m.
Oni vale baziliskova jajca in tkejo pajčevine. Kdor ta jajca uživa, mora na tem umreti.
Prerok Jezaja 59., 5.
Klerikalci žive od sleparstva in sleparstvo je njih poklic. S pajčevi-nami prepredajo ljudem oči in možgane, da jih potem lahko izrabljajo in izkoriščajo za svoje nečedne namene in z baziliskovimi jajci, polnimi strupenih laži in infernalne hudobije jih pitajo, da jim zastrupijo pamet in zamore razsodnost, vse, da potem lahko žro in žro.
Zivljenski poklic klerikalizma je, da žre. Ze nemški pesnik Goethe je to vedel, ko je pisal, da klerika-lizem
... bat einen gnten Magen, Kann unrecht Gut ganz leicht ver-
tragen,
Hat    schon    ganze    Lander auf-
gefressen Und doch noch nie sich iiberessen.
Da, klerikalci so požrli že cele dežele in spravili cele narode na be-raško palico.
Sedaj bi radi še Ljubljano belo ozrli in oropali.
Kako delajo z deželo Kranjsko, je bilo že mnogokrat pojasnjeno. Od-
LISTEK.
Gosptf Blaž.
Slišali boste tragično komedijo o gospodu Blažu in njegovi ljubezni, poosebljeni v mlekaricl s Posavja. In prosim, da se pripravite.---
Veselo je sijalo jutranje solnce iznad temnih in vijoličastih šum, gorki in mehki so se zdeli žarki, ki so se vlivali v ulico in tekli po njej in obsevali zidove in vrtove, okna in duri. Zelo svetlo je že bilo, iz vseh kotov in sotesk je po metel dan nočne mrakove in strahove, zakaj velika in dolga je bila njegova metla. Segala je s sinjega neba, tam od obzorja pa do globoke zemlje, in bila je spletena iz žarkih niti in plamenov, in bila je široka od gor do gor.
Ne smejte se, dragi moji sosedje in prijatelji, zakaj tudi gospod Blaž se ni smejal. Bil je namreč nesrečno zaljubljen. In verujte mi, ljubi moji, to ni mala stvar. Seveda, ako se zaljubi petnajstletna Mina v šestnajstletnega Miho, še ni to nič tragičnega. Tragično pa je, ako se zaljubi gospod Blaž. In ako se zaljubi v posavsko mlekarico Maričko, pa je zraven toga oženjen. In sicer oženjen s hudo babo. Pomislite in se pokrižajte! fn zdaj čujte, kaj se je zgodilo nadalje:
Lepa in majhna hišica ob cesti je bila potopljena v toplo svetlobo. Sprehajala fc jo po 6trehi, šetala se je po zidovih in rožah, cvetočih na oknih, in tam — ali so čmrlji, ali niso čmrlji — je nekaj bučalo:
»Bu, bu, bu!«
Ali to še zmeraj ni kulminacija moje žalostne os'orije. Še vse hujše pride.
»Bu, bu, bu!«
Gospod Blaž je pel svojo jutranjo pesem. Oblečen v debelo suknjo se je naslanjal na polico pri oknu in se grel na solncu, zakaj jutro je bilo hladno gospodu Blažu vkljub zlati metli, ki ga je božala po hrbtu in licih. Skoro bi bil zopet zadremal, tako ugodno je dela prijetna toplota nj< govi stari krvi. Zakaj gospod Blaž je bil že star okoli 65 let in jo ljubil z gorečim ognjem in mlndeni-škim žarom in plamtečo ljubeznijo ITletno posavsko mlekarico Maričko. To je tragika vseh tragik! In zato je bil hudo navskriž s svojo ženo gospo Barbaro.
Zdaj pa je z tflavo, obrobljeno s srebrno svilo, zadovoljno pokirnaval, gledal v svet in dromljal in pel*
»Bu, bu, bu!«
Gospod 1 laž jo «t*l na straži u
pričakoval svoj ga srca kraljico. O, kolikokrat je že čakal nanjo, skrit za rožami, in kolikokrat ga je že »loti-
la gospa Barbara ter mu neusmiljeno na ila ušesa. Kolikokrat is je gospod Blaž trepetal na kolenih pred neusmiljeno svojo gospo in ji prisegal večno zvestobo! Ali še vsakokrat je prelomil svojo prisego, za k j strašna je moč ljubezni. Gospod Blaž je stal na straži.
V tem svečan m in lepem tre-notku se je zaslišalo po ulici drdra-nje mlekarskega vozička, in zrr^ en so se slišale drobne in h'tre dekliške stopinje.To je bila ona, to je bila *rč-nn kraljica. Gospod Blaž jo je poznal dobro.
Zopet se je zaslišala lepa pesem, a zdaj bolj pritajeno, o mnogo bolj veselo in svetlo. Grlo gospoda Blaža je pelo in zvenelo kakor grlo iskrega ruševca na visokem borovcu. Vstal je in s prstom na ustih tihotapil v vežo t^r se skril za duri.
Voziček na ulici se je ustavil, vrata se odpro in gospod Blaž skoči iz svojega kota in zatuli kakor tiger, ki se vrže iz ločja in trstja na potnika: »P-h!«
Ovbe, kako se je prestrašila uboga Marička! Ko je zagledala grozo zbuiajočo, krvoločno postavo gospoda Blaža, ki se mu je lesketal na glavi srebrni venee mehkih las, je razprostrla reke. zakričala: »O, Jej-hata!« in spustila na tla troje ali čvetero zelenih steklenic, polnih mleka.
Zdaj si pomislite to grozo! Gospod Blaž se je stisnil nazaj za vrata, in Marička je zajokala.
»Oh, kaj poreko vaša gospa!«
»Nič, Marička,« je odgovoril. »Gospa so šli na Limbarsko goro. Hvala bogn!«
»A so šli t« se je med jokom za-smejala Marička. »Potlej pa ne boste r.ič tepeni.«
»Nič! Pojdi z menoj na zofo, da skuhava čaj, ker si prebila toliko strahu.« In sta šla.
»Jej, jej, Marička, kako imaš lep podbradek!« In gospod Blaž je poščegetal Posavko.
»Jej, jej, Marička, kako imaš rdeča ušesca, čisto kakor dve rožici.« In gospod Blaž je vščipnil Posavko.
»Jej, jej, Marička, kaj je pa tole t« In gospod Blaž je sramežljivo in rahlo prijel Posavko za nedra.
»To pa ni za vas, veste,« je dejala Marička. »To je za---«
Uboga Posevka ni utegnila spregovoriti, zakaj na pragu je zagledala gospo Barbaro. Pomislite si dragi moji, ta dramatični prizor! Strah in grozo gospoda Blaža, grozo in strah posavske mlekarice! In neusmiljeno in škodoželjno radost gospe Barbare!
»Grdobe grde!   Kaj pa delata!
Na!«
Gospa Barbara je zavihtela debeli in veliki paternoster, z jagoda-
nii kakor orehi je treščila gospoda Blaža po častitljivi, goli glavi!
»Na! Na, na!« Usekala je mlekarico po čelu in sencih in temenu.
»Na! Pa še ti!« Paternoster se je opletel gospoda Blaža. In ko je nehala gospa Barbara, je bil njen paternoster krvav, in glava gospoda Blaža je krvavela, in Posavki je kapala kri od čela.
Ko je vstal gospod Blaž z bolniške postelje, je tekel na cesto:
»Ali so še mlekarice na svetu* Ali so še? Vse bom postrelil, vse bom poda vil!«
Ko je zaslišal. mlekarski voziček, je pobegnil plah v hišo, tekel po stopnicah in splezal na streho.
»Jaz ti bom dal, vrag, da boš vedel hoditi za menoj!«
S strehe se je vrgel na cesto, zlomil si je tilnik in mazinec na levi nogi.
Gospa Barbara se je kmalu potem omožila s pijancem in tatom Je romnom. A kaj se je zsrodilo s Posavko, nisem mogel zvedeti. Najbrže se je tudi omožila. Saj je bila čedna in bistra in čvrsta deklina. Vsekakor sem videl lansko poletje na ljubljanskem polju ženjico v zreli pšenici, ki se je prav tako smejala kakor Marička in je vsa gorela v rdeča lica. Okropr nje pa so skakali trije lepi otročički.
C. Golar.
kar imajo klerikalci ključe deželne blagajne v rokah, žro in žro. Spravili so celo vrsto fali ranih eksistenc h koritu in bašejo si žepe kolikor morejo. Šele par let vladajo deželo kranjsko, pa so jo že okradli, da stoji pred bankerotom in da se pogreša v velikanskih dolgovih. Ukradli so — edino, kar je Ljubljana imela od dežele, namreč gledališko podporo. Ljubljana plačuje skoro dve tretjini vseh deželnih doklad, ne dobi pa od dežele ničesar. Z ljubljanskim denarjem si plačujejo klerikalci vse.
Vsem svojim društvom dajejo bogate podpore, naprednim društvom pa ničesar; za vsako klerikalno lum-parijo imajo denar, za poštene, obče-koristne naprave, ki so v naprednih rokah, pa ga nimajo. V par letih so več kot milijon kron ukradli deželi, saj so le za svojo sleparsko »Gospodarsko zvezo« ukradli vseučiliški fond.
Lahko si je misliti, kaj bi ti politični banditje šele počeli z žulji ljubljanskih davkoplačevalcev, če bi dobili   mestno gospodarstvo v roke.
Sicer se je pa to v malem že pokazalo v teh mesecih, kar gospodari na rotovžu nemški vladni svetnik Lase lian. Vlada mu je dala »za pomoč« par klerikalcev in komaj so prišli na rotovž, so že začeli zreti.
V tem času, kar je Laschan gospodar na rotovžu, so klerikalci poka sa I i lepe kronice.
Laschan je dal 700 kron krščan-sko-socijalni zvezi, to je društvo, ki drugega ne dela, kakor da opravlja agitacijo za klerikalce. Klerikalci bodo seveda teh 700 kron porabili za agitacijo pri jutrišnjih volitvah.
Dalje so dobili klerikalci 500 K za takozvani »Ljudski dom«, to je za svoj glavni politični lokal, kjer huj-skajo zoper ljubljanske davkoplačevalce.
Dalje so dobili klerikalci 700 K &a Leonovo družbo, to je nekako zakotno društvo, v katerem se goji nekaka lemenatarska znanost. To društvo je izdalo par špehov iu je seveda Katoliški tiskarni ves tisk dolžno. Zdaj za volitve rabi Katoliška tiskarna denar, da lahko svinjskega > Slovenca« razširja in zato se je Leonovi bratovščini mudilo plačati svoj dolg. Zdaj psuje »Slovenec« na mestne stroške ljubljansko prebivalstvo.
Pa se ni vse. Marijanišču je dal Laschan iz mestnega denarja 300 K. Xune v Marijanišču imajo nekaj milijonov premoženja in delajo s svojo sirotišnico prav lepe. dobičke. A vzlic temu so izberaeile od mesta 3000 K.
Tako so klerikalci žrli že sedaj, kn je na rotovžu komandiral Laschan. Kaj bi šele bilo, če bi klerikalci dohili ključe do mestne blagajne v roke.
Zato pa, ljubljanski volilci in ljubljanske volilke. ne verujte klerikalcem, ki so lažnjivci in sleparji. So že cele dežele požrli, pa se še niso pre-objedli.
Pajčevine tkejo nad vaše oči in z baziliskovimi jajci, polnimi strupa, vas hočejo pripraviti ob zdravo pamet, da bi vas potem molzli in drli in ugonobili, kajti klerikalec pozna le enega boga:
boga Pobasaj.
predno greste na volišče
oglasite se v gostilni pri Rusu
Marije Terezije cesta.
Uomianskeno tastva.
Važna je naloga, ki jo ima ljubljansko ženstvo pri jutrišnji volitvi. Prepričani smo, da bo narodno ženstvo svojo nalogo izpolnilo s tistim navdušenjem, s katerim se oprijema vsakega narodnega dela.
A ženstvo ne pojde v boj samo za obrambo narodnih, kulturnih in gospodarskih koristi ljubljanskega mesta, v boj pojde tudi v obrambo ženske časti.
Ljubljanske volilke, gospe in gospodične. Ali veste, kakšne ljudi vam priporoča klerikalna stranka? Med klerikalnimi kandidati so ravno tisti ljudje, ki so ljubljansko ženstvo tako ostudno zasramovali, kakor se kaj takega na sveto Še ni zgodilo.
V štev. 118 »Slovenca«, dne 24. maja 1907 po volitvi v državni zbor
— posebna izdaja — je pisal »Slovenec« o slovenski ženski mladini kot zastopnici slovenskega ženstva sledeče:
»Marširale so za vozovi deroč se
— takozvane gospodične — gojenke učiteljišča in višje dekliške šole. — Fej. — Vpile so s prešičjimi hlapci, mahale z robci proti moškim, s katerimi so oči vidno že preveč znane, se kretale kakor prave zrele Uce, ki se pripravljajo za najvišji institut, ki ga je za njihovo karijero vstvaril njihov kardidat, ki so mu vpile. — Zivio! — Taka ženska mladina, ki peš caplja za vozovi, v katerih se pijani gugajo strežniki svinj, to naj je zastopnica slovenskega ženstva. To naj bodo učiteljice? Vsaka poštena občina se bo branila tako učiteljico sprejeti in >Lursi bodo z ogorčenjem protestirali, če jim pošljejo take zrele tiče, da bi »vzgajale« njihovo mladino.
To je ostudno! Kandidatinje za.....!
Nekatera imena so nam že znana . . .! Fej!!
V št. 120, 27. maja 1907 pa zmerja isti »Slovenec« ženstvo opetovano z »babniearni« se norčuje iz njih in poudarja opetovano že v posebni prilogi 24. maja omenjene nesramne žaljivke.
Ljubljanske volilke! Spominjajte se teh br« zprimernih sasramovanj 2enska čast, ki so Vam jo klerikalci opljuvali. zahteva od Vas, da greste v boj in da jutri z glasovnicami kamenjate žalilce vsega poštenega ženstva.
Opozorilo
za društva, družbe, zavode, korporacije itd.!
Za društva, družbe, zavode, korporacije itd., ki Imajo volilno pravico, voli kot n ih zastopnik predsednik.
Vsak tak predsednik si mor t dati na mestnem magistratu napraviti uradno potrdilo! da Jc res predsednik dotične korporacije, ker drugače ne bo pripušten k volitvi.
Poz varno torej vsa društva, družbe, zavode, ustanove in druge korporacija, ki imajo volilno pravico, naj si nemudoma in brezpogojno preskrbe potrebna potrdila I
MUnuftnle.
Snoči se je vršil v gostilni gosp. Vojeviča na Tržaški oesti javen shod, ki ga je otvoril s pozdravnimi besedami gospod
Korene
ter naprosil kot prvega govornika gospoda
prof. Reisnerja.
Pred meseci smo odgovarjali na javnih shodih na natolcevanja S. L. S., češ, da se branimo nove volilne reforme. Krotki smo Slovenci in že tako vajeni udarcev, da drugače ne reagiramo več na krivice, ki se nam gode. Naj bi se bila zgodila taka krivica kakemu mestu kjerkolisibodi, odpor bi bil silnejši in nikdar tako krotek, kakor je bil naš
Klerikalci so se sklicevali na pravičnost, ko so sklepali ta zakon, toda vprašajmo se le, kako so mogli klerikalci vpeljati tako volilno reformo ravno v Ljubljani, ki je nimajo nikjer drugod. Jasno je, in danes popolnoma gotovo, da so sklenili klerikalci to volilno reformo samo zato, da si pridobe v deželnem zboru
pomoč Nemcev,
sicer bi ne bil noben pošten Nemec ne mogel glasovati v deželnem zboru ž njimi, ko so sklepali o za d zelo po-gubonosnih zakonih. (Pritrjevanje.)
Od začetka so rahlo ubirali klerikalci strune in so trdili, da hočejo na magistratu le kontrolo, sedaj pa so prišli s pravo barvo na dan in zaklicali: »Dol z magistratno komando!« Pol pa zato, da jo dobe v roke njihovi ljudje in vpeljejo svoj ko-ruptni sistem tudi v občinskem svetu.
Poudarjali so, da je gospodarstvo v mestu zavoženo. Mi pa le vprašamo, katero mesto v Avstriji je izhajalo s 35^ občinskimi dokladami in storilo le približno toliko za mesto, kakor je to storil bivši napredni občinski svet ljubljanski t
Pa poglejmo, ali ima ta gospodar, ki se nam vsiljuje, tudi zmožnosti za to, da napravi kaj boljšega. Na deželi so gosoednrili iti ustanavljali konznme rr ti večinoma naprednim trgovcem. Ti klerikalni kon-zumi so izvečino prav neslavno propadli. V deželnem odboru so izpraznili vse blagajne in
od 10miiijonskega posojila so zabili še predno so dobili denar že 6 milijonov Z
Teh 10 milijonov pa bo plačevala de-i la celih 30 let od česar odpade V s na Ljubljano. Kje je ostala tu ona hvalisana pravičnost, ki vendar zahteva da smo vsi ena1'o deležni podpor, če smo enako dolžni plačevati?
Oropali so nas 750.000 K vse-učiliškega fonda, ki ga je nabrala cela dežela in k čemer je prispevala Vs tudi Ljubljana. In ta denar je dobila »Gospodarska zveza«. S tem svojim korakom pa je klerikalna stranka omadeževala vse slovensko vseučiliško vprašanje, na drugi strani pa se je izkazala klerikalna večina v deželnem zboru skrajno umazano stranke rsko.
Ravno tako je bilo s »povzdigo zadružništva«, vse hvale vrednim pod vzet jem, če bi bili vsem enako pravični ter vprašali svojo »Zadružno zvezo« in napredno »Zvezo slovenskih zadrug«. 2 milijona garancije je prevzela dežela za »povzdigo zadružništva«, obenem pa je zahtevala,
da bodi poglavar te zveze »Gospodarska zveza«, zagrizen klerikalen strankarski zavod.
Pa poglejmo še v kotičke, v katere moremo posvetiti šele sedaj. Imeli smo, — imamo še interregnum, — še nimamo župana. V tem času je gospodaril na magistratu vladni komisar in svetovalci so mu bili klerikalci. Pa v tem kratkem času že se nam odkrivajo sledovi koritarstva, ki bi ga radi vpeljali klerikalci v mestu. Sedaj šele se razvejo podrobnosti o raznih izdatnih podporah, ki jih je naklonil na nasvet klerikalcev vladni komisar raznim klerikalnim zavodom in korporacijam, katerih bi napredni občinski svet ne bil razdelil nikdar. Čuje se, da je vladni komisar naklonil veliko podporo »Ljudskemu domu«. (Vihar ogorčenja se je dvignil med poslušalci pri teh besedah govornika.) Prav izdatne podpore pa je vladni komisar baje naklonil tudi »Marijinemu domu«, »Marijanišču« in »Krščansko - socialni zvezi«. (Nepopisno razburjenje.) Prvi klerikalni zavodi, za katere bi sedaj najprej noral krvaveti zopet Ljubljana, pa bi bilo pevsko društvo »Ljubljana« in »Cukarski dom«, med tem ko bi odtegnili klerikalci vsako podporo »Glasbeni Matici« in »Filharmoniji«.
Vera, pravijo, da je v nevarnosti. Zakaj pa oni ne pridejo med nas, ki smo taki neverniki in nas ne skušajo izpreobrniti, kakor bi bila to njih dolžnost! Med nas naj pridejo in z vz »lednim življenjem in z bes do bož-io naj nas prepričajo in pripeljejo nazaj! Tega pa ne store, ker so sami v tem prepričani, da ljudstvo samo farbfjo.
Dovoljeno mi bodi končati s Krekovo primero izza predpnstnib časov. Primerjal je napredno stranko z nevesto, ki išče ženina in ki jo bo vzel hudič. Tist^ velike ofeeti pa do danes še ni bilo. Pač pa vidimo S. L. S. kako se napucana suče okrogr ljubljanskih volilcev in jih hoče zapeljati. Toda, če se kdo ženi, vpraša eden po doti, pošten čovek pa si izbere za ne-vesto pošteno dekle, ki ima brezmadežno preteklost. 20 let je šele stara H n~ve-t?% izbirala pa je že na vseh k >nc"h in imela že celo vrsto fantov, nravirao. da je že veliko »skoz naredila.« Noben pošten slovenski fant se ne bo našel, ki bi jo zasnubil. (Klici: Vlačuga!) Samo enega more še flobiti in ta mora biti sam velik slepar. Mi pa vemo, da je hudič največji slenar in ~ato je protovo, da jo bo hudič vzel. Pa je s svojo preteklostjo tudi dokazala, da ga je vredna. (Veselost in živahno odobravanje.)
Kot drugi govornik nastopil je gospod
Bole,
ki je po kratkem uvodu prešel na afero
Kregar-Stefe,
katerih zadeva je v rokah državnega pravdništva ter poziva ta dva, da mu to njegovo trditev izpodbijeta, v katerem slučaju je on pripravljen plačati za dobrodelne namene 100 K, če se tudi ona dva zavežeta storiti isto, če se izkaže njegova trditev resnična^ V svojem revolveržurnalu »Slovencu« seveda pravita, da ta trditev ni resnična. Pravita, da nista goljufala. Star pregovor pa pravi, da je oni ravno tako kriv, ki drži žakelj, kakor oni, ki notri devi je. Sodbo, kdo je goljufal, bodo izrekli drugi, dejstvo pa je. da je bil plačan in nagovarjan neki uslužbenec trgovske in obrtniške
CELILZZl--^L--^Zi ti     r   i r—, "itt " r rr;
Skušnjo e Tomaža KrniežljavčKa.
Šaljiva povest;   spisal L. Sepetavec.
(Dalje.)
»Nič se ne boj,« ji je prigovarjal Tomaž. »Saj si se štirinajst dni z ongavim študentom, ki zna na kitaro brenkati, peti učila. Celo nekaj not poznaš in takih umetnic je pri slovenskem gledališču malo.«
Tomaž se ni motil. Ko so bilo odpravljene vse druge kandidatinje aa zbor, je kapelnik novic poskusil z Natalijo in to pot je šlo tako dobro, da je bil kapelnik zadovoljen.
»Hura, zmaga je naša,« je zakli-cal Tomaž, ko je pripeljal Natalijo domov. »Naša umetnica jc angažirana.«
Vsa hiša je bila vesela tega uspeha in je hvalila Tomaža, da se jc take vrlo zavzel za svojo prijateljico izza mladih dni. Najlepše plačilo za svojo pomoč pa je dobil Tomaž v mraku, ko je dobil Natalijo samo v sobi.
Položil ji je roko okrog pasa in jO poljubil in ona se ni branila, nego samo rekla:
»A to ti koj povem Tomaž, na kako ljubezensko razmerje ni treba nič misliti. Prijatelja sva pa lahko.«
Tomaž pa se je prešerno in zmagovito zasmejal in zaklicali
»Ljuba duša — mod moškim in med žensko sploh ni prijateljstva; aH se imata rada ali pa se ne marata.
Vse drugo je protinatorno. Bodeva videla, kaj bo z nama.^
In žvižgaje je odš*l z doma poln samozavesti in veselih upov. Oči ho so mu svetile in lica so mu žarela in z dopadajenjem je gledala Natalija za njim ter si na tihem rekla, da ima morda vendar prav.
Tomaževa samozavest je nekaj tednov močno rasla in njegove uade so postajale vse večje. Cele ure je hvalil samega sebe, da je imel izborno misel, vstopiti kot brezplačno delujoč rodoljub v gledališki zbor. Imel je svoje izjemno stališča med gledališkim osobjem in vžival skoraj take pravice, kakor solisti. Na tem mu sicer ni bilo dosti, ker se je čutil vzvišenega nad vsemi gledališkimi umetniki, a služilo mu je to dobro, da je čuval nad Natalijo. To njegovo čuvanje ni bilo lahko in tudi ni bilo hvaležno. Z začudenjem je zapazil, da se je Natalija izredno hitro akli-matizirala na odru in za odrom. Prve dni ji jc postalo še malo vroče, če je slišala presrčno preprostost gledali ških pogovorov in šal, a že Čez nekaj dni jih je lahko mirno poslušala jn so jim celo smejala, kar je v Tomažu vzbujalo doslej popolnoma neznani mu čut nravnega ogorčenja.
Pa je prišlo še huje. Natalija je bila lepa in Tomaž je hitro spoznal, da ima med igralskim Osobjem VSe rolno tekmovalcev. S strahom je gledal njih početje, kako so se Nataliji laskali in jo skušali pridobiti in »Jezo je opazoval, da so ji nosili cvetlice in slaščice in vsakovrstne druge stvari. Tomaž je opetovano pregledal svoj
zaklad, ki se je bil tekom časa precej pomnožil in stresale so ga velike skušnjave, da bi svoj zaklad načel in vsaj en del žrtvoval za Natalijo, a vselej je te skušnjave premagal.
»Čudno sem vstvarjen,« je filo-zofiral pri takih prilikah. »Kar sem doslej še imel skušnjav, nobene še nisem premagal, vsaki sem podlegel in še prav rad. Samo skušnjavo, izdati kaj denarja, lahko zmerom premagam. Škoda, da to premagovanje ne spada med krščanska zasluženja.«
Pomirjen s to filozofijo je zopet skril svoj zaklad in se odločil, da se raje odpove Nataliji, kakor da bi se dotaknil svojega premoženja.
»Kupljena ljubezen tako ni nič prida,« si je rekel in se spomnil gospe Ines in natakarice Angele, ki sta ga ljubili vroče in brezplačno.
Nekaj dni se je Tomaž dobro držal. Pustil je Natalijo popolnoma v miru. Komaj da je ž njo govoril par besedi. A če mu je postajalo vroče in če se je začela porajati ljubosumnost v njegovem srcu, tedaj se je zatekel ali h gospe Ines ali k natakarici Angeli, in če mu še to ni olajšalo gorja, je pil in pil, dokler je mogel čašo vzdigovati.
Natalija pa se ni zanj zmenila in ne za njegovo početje. Veselila se je svoje mladosti in svojih čestilcev in vsak dan novic dokazala, da so v njej bogato razvite vse tiste lastnosti, zaradi katerih so jo že v Mračnem selu prekrstili v Kanalijo.
Cez nekaj časa je prišel Tomaž do spoznanja, da mu njegova tolažil-na sredstva, namreč pijača, gospa
a
Ines in Angela ne zadostujejo več in u videl je potrebo, začeti prav pred Natalijimi očmi še novo ljubezensko razmerje.
»Natalija misli, da sem tako zaljubljen vanjo, da je sploh ne morem pustiti. Pokazati ji moram, da ni tako. Tu pri gledališču moram dobiti ljubico. Če bo Natalija videla, da mi zanjo nič ni, bo postala krotka in ljubosumna in potem ... no potem se že kako sporazumeva.«
Gledališko osebje ženskega spola je bilo precej številno. Tomaž jo posvetil cele tri dni studiranju, katero naj si izbere. Preštudiral je natanko vse, od čokate in špehaste primadone do garderoberke, a sad tega opazovanja in studiranja jo bil docela nezadovoljiv.
»Grda ženska zapelje še največjega grešnika v krepost. Če bi bile na svetu same grde ženske, bi jaz prav lahko izpolnjeval vse kapucinske obljube.«
To je bil rezultat Tomaževega tridnevnega studiranja in opazovanja gledališkega ženskega osebja.
Kdaj je začel Tomaž z novimi taktičnimi potezami, da bi od Natalije pregnal svoje tekmovalce. Najnevarnejši se mu je zdel drugi tenorist, imenovan »Petelinček«, ker je znosil Nataliji toliko cvetlic in slaščic, da bi lahko začela z njimi kup-čevati. Tomaž ga je poklical na stran in mu zaupno rekel:
»Ljubi gospod, dajte si svetovati. Nikar ne tratite časa in denarja. Jas poznam Natalijo kar je na svetu. Doma ji pravimo Kanalija in
zbornice. Ta uradnik je prejel najprej »izjemoma« neko podporo, baje 700 K, ker pa je moral biti ta uradnik večjega plačila potreben, je dobil še toliko, da je znašalo plačilo v vsem 1700 K. Vprašamo se, kdo je plačal ta denar? Hans I. in Hans II. ne, Ljudska posojilnica tudi ne! Dotični je potrkal tudi pri nekem odvetniku (Klici: Pegan!), ta pa ga je zavrnil z grožnjo: »Če nisi tiho, te damo še tapreti!« Končno sta plačala vendar oba Hansa, toda gotovo ne iz svojega; plačala sta potom nakaznice na človeka, ki je poklican varovati moralo, — skratka — riba smrdi pri glavi. Toliko za vzgled klerikalne poštenosti.
Gospod Bole pripoveduje nato, kake težave je imel po nakupu nekdanjega dijaškega doma na Taboru z Ljudsko hranilnico in najrazličnejšimi gospodi, ki so imeli kaj govoriti pri dijaškem domu, seveda samimi velikimi klerikalci ter prešel nato na duhovniško moralo, ki jo je osvetlil z zelo decentno prednašano dogodbo iz resničnega življenja. O razvoju dogodkov poročati, bi bilo predolgo, samo pismo dotičnega duhovnika in odgovor g. Boleta na to pismo pri-občujemo v celoti, pa že iz teh odlomkov se zrcali vsa moralična pro-palost nekaterih duhovnikov.
C. 2/4, 1911. Velecenjeni gospod!
Nek človek je prišel k meni in zahteval od mene denarja, trdil je, da me je videl pri Vas zadnjič in menda se je pri Vas kaj o meni pripovedovalo. Ta hoče izsiliti, da bi se kaj od mene izprešalo.
Jaz sem se čudil pri Vas močno domačega in sem se obnašal — svobodno, nisem si pa svest ničesar takega, da bi mi lahko škodovalo.
Opozorim Vas na ta moj dogodek, ker mislim, da tudi ni v interesu gostilne, ako se širijo iz nje nepqtrebne govorice o gostih.
Seveda mi odslej ne bo več mogoče  bližati se Vaši hiši.
Toliko v pojasnilo.
Oprostite in pozdravljeni
Dr. L.
Ljubljana, 5. aprila 1911. Gospod dr. L.
Na Vaš list od 2. t. m. Vas izživljam, da mi točno naznanite osebo, kje in kaj da se je pri meni od vas govorilo, oziroma da se je hotelo denar od Vas izprešati, ker se jaz čutim na moji časti in obrti — vsled Vašega vedenja žaljenega in oškodovanega, ter bom — ako no dobim od Vas točnega odgovora, izročil Vaš list uredništvom ljubljanskih dnevnikov, da bodeto imeli priliko javno opravičevati Vaše ravnanje, ker jaz si prepovedujem vsako predbacivanje.
Če se je Vam pripetila pri meni kaka nepravilnost, ste morali to meni kot gospodarju naznaniti, Če ste pa Vi po — policijski uri zastonj čakali na moje služkinje, je to samo jasen dokaz, kako da se obnašate — oznanjevalci in čuvatclji morale.
Ker pa hočete Vi mene za Vaše sramno ravnanje baje — soodgovornega delati in terorizirati — izjavljam, da si niste pravega izbrali in — ako hočete, bodem pre-skrbel, da bode tudi javnost izvedela, kako da se Vi obnašate nasproti ženskemu spolu, kar bi me seveda nič no brigalo — saj imate Vašega škofa — če bi se me pustilo na miru. Capito!
lahko mi verjamete, da to ime zasluži.«
»To je zame še bolje,« je menil tenorist Petelinček prav vzradoscen po Tomaževih informacijah, »jaz imam najboljše namene . . .«
»Že verjamem, ljubi gospod,« jo dejal Tomaž. »Najboljše namene sem imel tudi jaz,   a Kanalija ni hotela. nič slišati. Pravi da je poštena.«
»2e verjamem, ljubi gospod,« jo Petelinček posnemal Tomaža, »a saj to nič ne dene, da je Natalija poštena, vprašanje je le, če bo ostala. Sicer pa, ljubi gospod, se mi zdi, da imam jaz ravno tako malo upanja na> uspeh, kakor vi, kajti za Natalijo so zanima tudi naš režiser . . .«
»Taf« se je začudil Tomaž. »Saj ta škili na obe očesi . . .«
»In če bi škilil še na kurja očesa . . . nevaren je vender, skrajno nevaren, kajti režiser je pri gledališču tako mogočen mož, kakor škof v cerkvi.«
Petelinčkovo razkritje je Tomaža silno potrlo, zakaj režiserja ni imel nikoli na sumu, da se zanima za Natalijo, Četudi jo je časih odlikoval s kako osoljeno ih opoprano opazko. Od te ure je kakor lovski pes divjačino zasledoval režiserja in Natalije in je postal ljubosumen kakor tiger. Kmalu je zapazil, da se med Natalijo in med škilastim in plesnivim režiserjem res nekaj plete in od tega trenotka ni imel več miru. Ljubosumnost ga je prevzela z vso in a tako močjo, da je zanemaril celo svoje kupčije ter pozabil na gospo Ines in na Angelo in na literaturo.
396333
Torej točen in natančen odgovor v 24. nrah ali pa —, ker jaz lahko živim, brez da bi mogel de le od Vas denar izprešati,
S primernim spoštovanjem
J. Bole.
Na govor je prišla nato še oddaja nekdanjih lokalov kinematografa >Pathe« za letnih približno 5000 K deželnemu odboru, ki pa že dve leti tie uporablja teh prostorov in ima v njih samo dva stola in eno mizo, pogodba pa je sklenjena na pet let. V petih letih bo znašala vsota, ki jo klerikalni deželni odbor naravnost meče skozi okno za nič in zopet nič, celih
25.000 kron, ukradenih iz žepov davkoplačevalcev. Zelo jasna slika klerikalnega gospodarstva, katera je v zasmeh celo ljudem iz drugih krajev in ki označujejo tafeo gospodarstvo naravnost za norost.
Klerikalno koritarstvo pa osvetljuje posebno drastično sledeči slučaj. Na klerikalni listi v III. razredu je kot kandidat tudi neki Fras, uslužbenec pri deželnem odboru, ki je prej i 1 let služil pri ljubljanskem škofu za slugo. Dočim pa morajo čakati drugi starejši uslužbenci, so temu Frasu všteli vseh 11 let, kar je bil sluga pri škofu, v definitivno službeno dobo in mu celo priznali vse službene razrede, ki hi jih v tej dobi dosegel.
Govoril je nato še urednik' gosp.
Pustoslemšek,
ki je poudarjal, da je dolžnost vsakega zavednega naprednjaka in vsako žene, da pridobi z vsemi dopustnimi sredstvi kolikor more volilk za napredno Hsto.
Pazite
na volilne legitimacije in volilne koverte, ne izročajte jih nikomur!
Klerikalci se namreč pehajo za našimi volilci ter jih skušajo pod raznimi pretvezami pridobiti za se, pri tem pa seveda manipulirajo na najrazličnejše načine z glasovnicami in volilnimi kovertarai.
Pozor torej pred takimi agitatorji.
Obisk tonila Petra na avsirfjsnem ti ;cru.
D a h a i. 21. aprila.
l.:radno se naznanja, da bo cesar Prane Jožef dne 7. majnika pozdravil v svojem budimpeštanskem gradu krafja sosedne kraljevine Srbske IVtra. Skoraj 8 let je poteklo, odkar 50 Karagjorjevici zopet zasedli srbski prestol, ne da bi si bila vladarja obeh sosednih držav — podonavske monarhije in podonavske kraljevine podala prijateljsko roke, ter vidno dokumen-Jirala ozke stike obeh držav, kateri s<> v medsebojnem interesu tako potrebni. Xe precenjujemo vladarskih obiskov; pri cesarskih mizah izgovorjeno napitnice in prijateljska zatrjevanja gotovo niso vedno izraz mišljenja narodov, katerih reprezen-lanti si pri takih prilikah laskajo z raznimi »srčnimi čutili« — toda vsekakor je treba poudarjati, da so taki vladarski obiski dostikrat eminentno politične važnosti.
Poset kralja Petra v ogrski metropoli pomenja oficijelni zaključek dolge in žalostne dobe avstrijsko-srbskega spora, ki .je pričel y letu 1906 s carinsko vojsko ter kulminiral v aneksijski krizi, v kateri je furija krvave vojske ponovno razpenjala -voja krila k strašnemu poletu.
Tretje leto že teče, odkar so se vršili oni dogodki: Avstrija je izvršila aneksijo in, če hočemo, obvarovala prestiž svojega orožja, Srbija si je v trdnih skušnjah one dobe izvo-jcvala zavest svoje gospodarske neodvisnosti od podonavske sosedin je. V obeh državah pa je tre/no razmi-sljenje utrdilo zopet prepričanje, da je trajna napetost med monarhijo in kraljevino obema škodljiva. Gospodarski interesi, ki vežejo od nekdaj Avstrijo in Srbijo prvo kot industrijsko, drugo kot poljedelsko eksportno državo so vedno glasneje zahtevali obnovitev korektnega razmerja in pred par meseci je bila po dolgih podajanjih zopet sklenjena trgovinska l>ogodba, ki ustreza vsaj najnujnejšim tozadevnim zahtevam, četudi na zelo pomanjkljiv način. Enako silna pa je tudi kulturna vez in pa vez krvnega sorodstva, ki veže srbski narod -a narodi habsburške monarhije.Štirje vladarji kraljujejo Jugoslovanom in avstrijski med njimi ni najmanjši. Kakor zahteva srce in razum prijateljske odnosa je med Črno goro, Srbijo in Bolgarijo, kakor si jugoslovanski narodi žele kar najožjih stikov med Belgradom, tako si želimo tudi prijateljstvo med brati na Balkanu in državo, pod katere okriljem se, v težavnih hojih in preko mnogih
težkoč sicer, razvija in proč v i ta gospodarsko in kulturno močna panoga Jugoslavije, pridobivajoč vedno bolj notranje sile in zunanjega vpliva.
Zdi se nam, da je skrajni čas na obeh straneh pozabiti to, kar je bilo in računati z realno bodočnostjo. Mi avstrijski Jugoslovani radostno želimo trenutka, ko se med obema državama na podlagi medsebojnega spoštovanja obnove prijateljske zveze; želimo to, ne morda iz zgolj materijal ističnih gospodarskih ozirov, ki so celo nemško - nacijonalnega »Ser-benfresserja« privedli do nežnejših misli, temveč iz onega srčnega razpoloženja, ki britko občuti, da so dogodki zadnjih let gradili ob Donavi zid, da bi bil kakor stena oddelil brata od brata.
Odkritosrčno rečeno: ne razumemo glasov, ki prihajajo te dni iz Bel-grada, velik del srbskega časopisja se izraža o nameravanem obisku kralja Petra v Budimpešti jako nezadovoljivo; med dijaštvom se je pojavilo celo protestno gibanje, da, trosijo se celo vesti, ki poročajo o sporu v ministrskem kabinetu samem . . . Razumemo te pojave tem manj, ker izhajajo vsi iz tradicije avstrijsko-srb-skega sovraštva, torej one pretekle dobe, katero naj bi ravno obisk srbskega kralja končal ter inavguriral za obe državi boljšo bodočnost.
Kakor nam avstrijskim Jugoslovanom tako mora tudi bratom v kraljevini biti vsak pojav, ki olajša in pospešuje medsebojne gospodarske in kulturne stike dobrodošel. Zgodovina zadnjih let nas je naučila treznega mišljen;a — pokazala je nam, kakor njim, da se Čutimo v&ak pod svojo dosedanjo streho varne in zadovoljne, pokazala je celemu svetu, da jugoslovanska ideja ni revolucijonarno geslo, ki razdira meje držav in išče svoje sreče v novih stavbah, temveč da je ta ideja vera v kulturno edinost in gospodarsko zbližan je jugoslovanskih narodov, za te narode same in za države, v katerih prebivajo, pomembna in koristna.
Poudarjamo: politična treznost, ki so jo pokazale vodilne stranke v Srbiji s tem, da popolnoma soglašajo s korakom za katerega se je kralj Peter in njegova vlada odločila. V posebno zadoščenje naj bo srbskim krogom, da bo v trenutku, ko poda častitljivi vladar nase monarhije prijateljsko roko sinu Karagjorgjevičev boš ona oseba, ki si je nakopala v Srbiji toliko sovraštva odsotna. Grof Aehrenthal bo v trenutku, ko sprejmemo vladarja bratskeera naroda s kraljevskimi častmi — sameval v Opatiji...
Somišljenikom
naznanjamo, da posluje tajništvo narodno-napredne stranke vsak dan do nedelje nepretrgoma od 8. zjutraj do 9. zvečer v Wolfovi ulici 10 I- (Dolenčeva hiša). Vse one p. n. naše pristaše, ki se v kaki stvari za volitve ne razumejo, prosimo, da se blagovolijo oglasiti v imenovanih urah v tajništvu, kjer dobijo vsa potrebna pojasnila. Če ni bila mogoče komu dostavljena glasovnica ali pa mogoče samo ena, čeprav ima volilno pravico v dveh razredih, dobi glasovnice v strankini pisarni, istotako tudi kuverte.
Julilje in meiiansti/o.
(Dalje.)
Gonja slov. duhoven6tva proti meščanstvu tedaj nima in ne more imeti drugega smotra, kakor uničevati njegovo gospodarstvo in šolo, mu tako vzeti ves ponos in ves pogum, ga osiromašiti in potem zavladati nad vsem narodom. In takim členom družbe služiti, ponižno služiti zaradi boljšega kosa kruha ali naši ten ja častihlepnosti, — to naj stori človek iz črede: O fedeli. o catholici, pura e beata greggia! Človeštvo je imelo že pred tisoč in tisoč leti velike kulture; zapadle, umrle so. Ali zapustile so nekaj kulturnih elementov in zopet se je kje drugje oživelo kulturno stremljenje. (Mayer-Helrnholzova energetika). Ni mogoče misl'ti, da se ustavi razvijanje človeštva, isto leži v človeški naravi. Misliti, da se izpolnijo kedaj želje duhovenstva, da bi ljudstvo zaprlo šole in v gospodarstvu in drugem živelo, kakor so začele prve selitve, prva združenja ljudi, tega ne bodo doživljali naši potomci. To jako talentirano, Živahno prebivalstvo Kranjske ne bode nikdar Tirolec. Pa v zdajšnjem času je na Kranjskem kat. duhovnik se mogočen in ker ga podpirata nemški veleposestnik in drugi Nemec na Kranjskem, privabil je nekaj posvetnjakov v farovž. In zdaj se dogajajo prav čudni nastopi. Povem malo dogodbi-co. Avstr. vlade so, kakor znano, dolgo zanemarjale Dolenjsko, največji del Kranjske; — notem vendar enkrat smo dobili železnico. V hudem
boju proti kranjskem* duhovenstvu smo rešili, preden smo dobili železnico neki res  večji talent kranjskega Slovenstva in mn pridobili mandat za državni in deželni zbor. Kaši gospodi v farovžu   so hoteli uničiti ta talent. Hoditi je moral ponoči ta človek po dol. mestih okoli, podnevi se je bati bilo,   da kak   duhovnik nanj pljune. Enkrat na zborovanju Ciril-Metodove družbe v Novem mestu so duhovniki skoraj zdivjali, ko je hotel imenovani človek govoriti. Talent, aH ravno zaradi tega: uničiti ga je treba.   In dolgo so ga preganjali, mu polena metali   pod noge.   Z dr. Švegljem je pomagal dol. železnicam na tir in prišel  je   do dobrega kosa kruha, katerega je zaslužil, ker storil je res dosti koristnega. Ko *e je pripeljal prvi vlak v Novo mesto, je ta mož iskal   prijatelje-meščane in jim roke stiskal. — Rešili ste me vi, prinašam vam zahvalo! — Biti ali ne, ali ti meščani so ga rešili. To mora biti v Šukljetu tako živo še, ako je treba zdaj kaj ukreniti zastran železnice na Dolenjskem, da si ne morem misliti, da je že pozabil solze veselja,   ki so nam prišle in njemu v tem lepem trenotku, ko je privozil prvi vlak na novomeško postajo. — In avstr. višji    vojaki hočejo imeti železnice na Dolenjskem podaljšane v Dalmacijo   in hočejo   imeti drugo zvezo iz sredine države s Trotom čez Brežice, Novo mesto,    Ribnico, So-dražico. Novo mesto čaka lepa bodočnost. Na tem prostoru se mora osre-dočiti veliko prometa in ker je dosti premoga v bližnji okolici, rtora tudi okoli tega prostora nastati nek.'ij kapitalističnega   gospodarstva, pa vsaj veliki trgi za živino in proizvode kmetije in s tem dosti dohoda ljudi, katerih vsak nekaj denarja pusti v mestu. Pravijo, da bo treba zid-tti večje kolodvorsko poslopje in druga poslopja,   katera rabi večji promet železnice. Nobeden tehnik še ni rekel, da bi ne bilo zadosti prostora za vsa ta poslopja in kretanje vlakov na ravnem, večjem prostoru okoli zdajšnjega kolodvora,   tudi   cenejše mislijo tehniki tir železnice iz Brežic od Kostanjevice   naprej ob levem bregu Krke, ki bi se strnila v Novem mestu na prostoru zdajšnjega   kolodvora z dolenjsko železnico; — le Šuklje hoče   imeti novi   kolodvor   v Kandiji (majhni vasi   pri Novem ir estu na nasprotnem, desnem bregu Krke in ob njej) in železnica iz Brežic naj bi I>eljala   na desnem   bregu Krke do Kandije. Ko je .bila komisij?, obhoje-vanja proge proti Črnomlju, je Šuklje kot dež. glavar in po baje soglasnem — (dr. Tavčar  tedaj  že ni bil navzoč) — sklepu dež. odbora, v katerem sedi in glasuje tudi Novome-ščan Jare,   — zahteval,   da se gradi novi kolodvor v Kandiji in je tudi izražal, da bo vse storil, da bo nova železnica v Trst vozila na desnem bre-pru Krke, kjer leži blažena Kandija.
Šuklje ima čez 20 tisoč kron letnih dohodkov, ne očitam mu, da ima te želje zaradi svojega grajskega poslopja na Kamnu v Kandiji. Njegove duševne moči so po mojem pre-vdarku tudi še trdne, poznam ga že toliko let. Ali kakor tedaj, ko se je bojeval za svojo eksistenco, da dobi mandat, z isto strastjo se poteguje zdaj za novi kolodvor v Kandiji na desnem bregu Krke in za to, da bi na desnem bregu Krke prihajala nova železnica do tega kolodvora. Nebesa si s tem ne more hoteti pridobiti; njegova pobožnost je taka bila, kakor moja in kakor je moja še; človeka sva, ki le na zemlji dobro živeti ho-čeva. Pisal je pred vstopom k klerikalcem enkrat: pereat Kar.dija. — Ali so se Novomeščani možu tako hudo zamerili, da bi iz maščevalnosti hotel te uboge meščane tako grozno oškodovati, kakor bi bili oškodovani, ako bi bil prestavljen kolodvor na desni breg Krke v Kandijo! Tudi tega si ne morem misliti; aranžer vsega hudega, kar se je kdaj dogajalo proti Šukljetu. ko je postal klerikalen, sem bil po večjem le jaz in name se ne srdi toliko več, kakor se je. ko je vse svoje žurnalističoe moči zbral in me zdelaval v »Slovencu«, jaz mu pa pozneje vrneval prav tako, kakor to storimo   dobri slovenski katoliki.
Čitateljem, ki ne poznajo Novega mesta in vasi Kandije, povem, da je Novo mesto staro mesto na levem bregu mimo tekoče Krke. Krarični železni most veže to mesto na dolenji strani s Kandijo, mala vas, ki leži na desnem bregu Krke. Kolodvor dol. železnic se nahaja na koncu mesta. Tje bode podaljšana dol. železnica vozila čez most proti Beli Krajini in od tam čez Hrvaško v Dalmacijo. Tam kjer bo podaljšana železnica prevoževala Krko, je konec slavne Kandije, kjer ima Suklje mali gradič brez kakega znatnega zemljišča. Tam je le par malih hiš in bolnica usmiljenih bratov, lam je svet pu-klast, kar se da. Tam bi imel stati novi kolodvor in železnica it Brežic bi imela teci čez hribe in doline, skozi hoete, kjer ni ni« vaai in pri Kandiji v velikem ovinku čez Gotno vas na gorenji konec Kandije, da bi se tam strnila z dolenjsko ittdaljsaaa
a
železnico, tako da bi se ves promet, ki se zdaj vrši skozi Novo mesto, potem vršil skozi Kandijo in sicer dolenjske železnice in one, ki bo prihajala iz Brežic.
(Konec prihodaJtc.)
Horodneso kolka ne na-lepllati na glasovnice.
Opozarjamo volike in volilke, naj as prilepljajo narodnega kolka na glasovalce, ker bi bila vsaka taka z narodnim kolkom opremljena glasovnica neveljavna.
Torej pozor, volilci in volilke! Ako hočete pri volitvah darovati za našo šolsko družbo, vrzite dotično svotico naravnost v družbin nabiralnik, a glasovnic pod nobenim pogojem ne prelepljajte z narodnimi kolki!
Politično kronika.
Glede brambnega zakona je ministrski predsednik baron Bienerth v včerajšnji avdijenci predlagal nov kompromis. Po tem kompromisu naj se teritorialno načelo sicer prizna, veudar naj bo pa v pozitivni obliki izraženo, da ostane načeloma nemščina še vedno službeni jezik.
Laška ljudska stranka je imela predvčerajšnjim shod zaupnikov, na
katerem je bivši državni poslanec dr. Gonci opisal boj za laško pravno fakulteto. Povedal je tudi, kdo je skušal laške poslance pripraviti do tega, da bi dovolili, da bi prišla predloga
0 laški pravni fakulteti šele po veliki noči v razpravo. Vprašanje je bilo takrat aktuelno, ker so nemški svobodomiselni poslanci nameravali iti v Rim in bi radi videli, da bi bila fakultetna predloga poprej rešena. Naučni minister grof Stiirgkb je v tem smislu posredoval pri laških poslancih, ki pa nikakor niso hoteli v to privoliti. Vseeno pa fakultetna predloga ni prišla pred veliko nočjo na dnevni red, kar je nedvomno vlada povzročila. Končno je izjavil, da sta vlada in poslanska zbornica nekorektno postopala napram laškim r>o-slancem.
Andrassvjeva skupina   je zelo
vznevoljena, ker hoče Ju sth ova stranka skupno postopati s socialnimi demokrati. Do zdaj se je splošno mislilo, da se bo grof Andrassv skupno z Justhovo stranko bojeval zoper brambno reformo. Vsled prej omenjenega dogodka so pa pristaši An-drassvjcvi izvzemši grofa Andrassv-ja samega sklenili, pridružiti se narodni delovni stranki.
O albanski ustaji poročajo iz Soluna, da so nosili ustaši v zadnjih bojih v okolici Hoti in Klementi črne zastave z napisi »Mi hočemo pomoči iz inozemstva« in pa »Narodni boj«. — Po uradnih poročilih, so se predvčerajšnjim vršili okoli Tu zija hudi
1 kij i. Posamezni vojaški oddelki so bili popolnoma obkoljeni in so se mogli le težko rešiti. Dve kompaniji, ki so jih poslali iz Tuzija v Pu, so zašle v zasedo. Pri tem je bilo ubitih dvanajst mož, več pa ranjenih. Končno so se morali Albanci umaknit*. — Iz Carigrada poročajo, da so Mali-trori znova napadli turške čete pri Vukliju. Vendar so pa bili in so imeli čez petdeset mrtvih. Turške čete so zasedle vse strategično važne točke.
Položaj na Maroškem je zelo nevaren. Prav nič ne vedo, kaj je z Evropejci v Fezu. Ravnotako ni znano, če je sultan še taktični vladar. Položaj vojaških čet pod vodstvom majorja Bremonda je obupen. Več Častnikov je že napravilo oporoke, v katerih pravijo, da so izgubljeni in da jih more le kak čudež rešiti. Muley Hafid in njegovo spremstvo so morali iz svoje palače zbežali v francoski konzulat.
s
Iz Mehike poročajo- Vodja usta-sev Madero je poslal mehikanskim vladnim četam nov ultimatum, v katerem zahteva, naj Diaz v 24 urah odstopi. V premirju noče ničesar vedeti. Prostovoljna mirovna komisija iz mesta Mehike je šla k Maderu. Ta je izjavil, da noče biti več provizorični predsednik, če Diaz odstopi. Mesto Iwarez bi se moralo takoj podati. Ustašev je več nego 2500 koncentriranih pri Juarezu.
Pozor!
Ktnr il Mit dosedaj se legitimacija prajHaedeatavUeaa, (a nt razrede, kjer {■Fvelitae pravice) naj se nemudoma •MM Mata* aa deteta« vlada (oddelek X. M. todMrttf*. kjar ja daM.
JtajercRo.
Za tretjo narodno zbirko je prejel »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« še sledeči prispevek.' Polenštfk (gosp. J. Gorup) 2 K 30 vin. Prisrčna hvala!
Štajerski nemški nacijonalci imajo prihodnjo nedeljo velik shod svojih zaupnikov iz cele dežele v Gradcu. Volitve so bližajo, zato čini ta prečudna družba potrebo po »organizaciji«.
Drobne novice. Utonila je v Studencih pri Mariboru v Dravi učenka 4. razreda Hedvika Hlava-ček. Otroci so se ob vodi igrali s tem, da so metali v Dravo palčiće in jih zopet lovili ven. Pri tem je padlo dekle v deročo reko in utonilo. — Razpisano je v Št. Jurju ob Juž. želez, na slovenski kmetijski šoli mesto vrtnarja. — Gozdni požar. Na velikonočni ponedeljek je zgorelo v šoštanjski okolici prilično 6 oralov raladolesa, lastnine barona Hueb-lerja.
Društvene novice. Učiteljsko društvo za celjski okra j javlja, da pevska vaja dno 27. aprila v Celju odpade; zato pa se vrši ista v četrtek, dne 4. maja ob
I. popoldne v celjski okoliški šoli. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. — Klub slovenskih naprednih akademikov v Celju ima I. izvanredni občni zbor v soboto, dne 22. aprila ob 8. zvečer v rdeči sobi »Narodnega doma« z običajnim dnevnim redom. Gostje dobrodošli! Po občnem zboru je sestanek starih hiš in prijateljev kluba. (Za »P laninski seje m« v celjskem »Narodnem domu) dne 7. maja so vse priprave v najboljšem teku. Opozarjamo inserente za »Planinskega šaljivca«, ki izide ob priliki »Planinskega sejma«, da naj svoje iflse-rate nemudoma pošljejo, ker gre list kmalu v tisk.
Klerikalne kandidature na Štajerskem. Mariborska »Straža« je priobčila v sredo na uvodnem mestu klerikalno kandidatno listo na Štajerskem. V okraju Maribor — desni breg, kandidira Fr. Piše k, levi breg, J. Roška r, Ptnj-Ormož, Miha. Brečič ml., Slovenjgradec dr. K. V e r s t o v š e k, Celje, dr. A. Korošec. Brežice, dr. J. B e n k o v i č. Za okraj Šmarje-Rogatec-Kozje 8fl kandidatura ni proglašena, vendar bo kandidiral tam najbrže, kakor sum že poročali, dr. J. J a n k o v i č.
Iz Ormoža. Zelo čuduo je dirnilo marsikaterega Slovenca, da so krenili na velikonočno soboto zvečer po dovršenem cerkvenem opravilu humski veterani in godci hardeške požarne hrambe v Bauerjevo gostilno, zbirališče naših Nemcev in nemškutar-jev. Bodemo si posebno zapomnili, da je pomožna hardeška godba pri svojem prvem nastopu počastila gnezd o naših najbolj zagrizenih narodnih nasprotnikov. Tako daleč bi na nob . način ne smeli pri slovenskih društvih popuščati — to je resnično na,;-milejša sodba, ki jo moremo izreči.
Razpisana učiteljska mesta: Na šestrazrednici v Št. Vidu pod Ptujem, 3. pl. raz., def., prošnje do dne 20. maja; na štirirazredniei v Za-vreče, 3. pl. raz., mesto def. učitelju in učiteljice, prošnje do 25. maja.
Iz Bočne pri Gomjemgradu. Tukaj se vrši na belo nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. popoldne v prostorih stare šole mladinska veselica, pri kateri bode nastopila domača šolska mladina. Vspored je sledeči: igrali se bo-deta dve dvodejanki: »Sneguljčiea« An »Lažnjiva Danica«. Prepevale so bodo troglasno pesmi iz A. Kosijeve-ga venčka. Vstopnina je za domače tolarje prosta; sicer so stojišča po 40 vin., sedeži pa po 6*0 vin. Cisti dobiček je namenjen za šolarsko knjižnico. Zaradi malega prostora se bode predstava za okoličane v nedeljo, dne 30. t. m., tudi ob 3. popoldne, ponovila.
Klerikalne volilne sleparije so se že začele? »Narodni list« poroča, da so se razposlala iz dr. Benkovičevc okolice v Celju pisma na klerikalne zaupnike in klerikalne občinske urade, v katerih jih opozarjajo, naj izpu-ščajo pri sestavi volilnih imenikov vse, ki so nasprotnega političnega mišljenja. Ako se to poročilo uresniči, potem je razvidno, da se je klerikalna volilna sleparija za »naše verske in narodne svetinje« zopet v velikem številu pričela.
Štajercijanska kandidatura v Sa. vinski dolini? Nekateri glasovi pravijo, da bode tudi letos kandidiral v Savinski dolini kot štajercijanski kandidat oskrbnik Vodopiuz s Polzele.
Iz Mestinja nam poročajo: Stavba postajališča v Stranjah je po toliko letih vendarle dognana stvar. Gre se sedaj samo še za prostor. Cuje se, da hočejo    postajališče   postaviti pri
II. kilometru, ravno v sredi med Me-stinjem in Šmarjem. To bi bila ista duhovitost, kakor se je zgrešila pri stavbi mestinjske postaje. Nova postaj i ea je vendar namenjena v prvi Vrsti vseni onim, ki pridejo is Zibike
*
in Pristerve. Vsi ti bodo morali capljati skoraj en kilometer za železnico po skrajno neprijetni poti. Ali se ne bi dala stvar pametno urediti, da bi ne bilo iste napake ko v Mestinju, kjer niora\jo vsi, ki žele iti na vlak, korakati cel kilometer za železnico dalje, ko bd bilo treba.
V konkurz je prišla trgovka Ana vStrencan v Mozirju. Konkurzni komisar^ jo svetnik deželne sodnije dr. K o o e v a r, začasni upravitelj konkurzne mase pa dr. J. Benko-v i č v Celju.
Zastrupil se je pri Sv. Urbanu nad Ptujem trtničar J. Novak v Zg. Velovlaku s strihninom. Bil je bojda v velikih denarnih težkoČah.
Volilci in volilke!
Komur se ni bila dostavljena volilna legitimacija, naj jo dvigne nemudoma pri c. kr. det. vladi odd. X., II. nadstr., oziroma na] se zglasl v tajništvu naše stranke, Wolfova ulica 10, kjer se bo takoj potrebno ukrenilo.
RorosKO.
Volitve v Sv. Jakobu v Kožu. V
Sv. Jakobu v Božu so zmagali pri občinskih volitvah na velikonočni to-rek Slovenci. Občinske volitve so se vršile drugič, ker so bile prve vsled formalne napake, ki jo je baje storilo okrajno glavarstvo v Beljaku, raz-^ el javi jene Slovenci so dobili v T. razredu 28. v TT. 40 in v TTI. razredu 155 glasov.
Zanimivi tujci. V ponedeljek so peljali skozi Celovee v več posebnih vozovih zavStopniki raznih afri-kanskih in azijskih narodov, ki so bili na poti na Dunaj. Interesantni tujci so namenjeni za etnologično razstavo na Dunaju in gredo potem tudi v Draždane.
Brez pomoči umrl. Na travniku za Mozerjevo gostilno pri Brezah so našli mrtvega delavca Josipa Kosma r č i n a. Zbolel je za pljučnico in je zapustil v mrzlici stanovanje
se vlegcl na travnik, kjer ga je iohitela kmalu smrt.
Poduk.
K volitvi se ima izkaznica ali legitimacija brezpogojno s seboj prinesti.
Paziti je, da se vloži volilni listek v kuvert, ki ima ravno tisto rim s k o števiko, kot volilni listek. ~
Paziti je, da so kuverti snažni in nezmečkani. Tudi se imajo zalepiti prej, kot se oddajo volilni komisiji.
Primorko.
Zrakoplovec Leltis. V Gorico je dospel s svojim Bleriotovim eno-krovnim letalnim strojem zrakoplova Albert L e t t i s, ki bo v nedeljo, od 3. do 6. popoldne, vzletel na Roj« a h.
Licenciranje bikov. V Kanalu jc
bilo 10. t. m. licenciranje Inkov. V komisiji so bili gg. Nardini, c. kr. višji okrajni živinski zdravnik, Anton Štrekelj. ravnatelj slovenske kmetijske sole, in Anton Jankovič, predsednik slovenskega kmetijskega društva. Potrjeni so bili že v rabi -toječi biki posestnikov J. Gorjupa i/ Vrha, A. Vuge iz Kanala, S. Lo--< <-ka iz Gorenje vasi, F. Jeron-čiča iz Kostanjevice in M. Zege iz Kanala.
Podružnica za zavarovanje goveje živine v Anhovem šteje 95 članov, ki imajo zavarovanih 218 glav /.ivine v skupni vrednosti približno S6.500 K. Največji zavarovanec je g. J. Kaščik iz Plavij št. 46. Zavarovanih ima 8 glav v skupni vrednosti °>770 kron.
Kakor v vojnL Na Livku je šolaj nastanjena ena stotnija pionirjev In ena stotnija planincev. Na oni strani pa so italijanski vojaki. Kakor v vojni!
Ženitovanjski slepar. Služkinja Luiza Spehonja, stanujoča v Trstu v ulici Carlo Ghega št. 8, je verjela zatrdilom ljubezni finančnega ofici-^inta Zuliana in mu izročila, ker ji je obljubil, da jo poroči, ves svoj prihranek, v znesku 250 K. Pred par dnevi pa je deklica izvedela, da je Zulian sodnijsko ločen in da je ne more poročiti. Zahtevala je svoj denar nazaj, ki ga ji pa Zulian ni hotel dati. Obrnila se je zaradi tega na policijo, ki jo sleparja tudi aretirala. Pa še tam se je izgovarjal, da se je hotel le pošaliti z ujo in da od Spe-honje sploh ni več dobil kakor 50 K.
Iz sodne računske službe. Ivan Bregant je imenovan za računskega praktikanta pri računskem oddelku višje deželne sodi je v Trstu.
Tožba erarja proti občini tržaški. Finančna prokuratura je svojedobno v imenu erarja vložila proti mestni občini tožbo na deželno sodi-
šče radi plačila 34.401 X 96 vin. kot odškodnino za poneverjenje davkov od strani pobeglega kontrolorja občinskega računskega oddelka Leopolda Millatovicha. Deželno sodišče je z razsodbo od 10. maja 1910 zavrnilo tožbo erarja in je tega poslednjega obsodilo v povračilo stroškov. Proti tej razsodbi je finančna prokuratura vložila utok na višje deželno sodišče, a to je z razsodbo od 15. oktobra potrdilo pravorek deželnega sodišča in je zavrnilo utok finančne prokurature. Nato je prokuratura vložila revizijski utdk na najvišje sodišče. Ali tudi tu je finančna prokuratura pogorela in mora nositi stroške. V motivacijah je rečeno med drugim, da pravica do zahteve odškodnine traja tri leta in ne trideset, kakor je trdila finančna prokuratura. Potemtakem je stvar zastarala in je slavni erar to pot — prekasno vstal.
Promet Llovdovih parnikov med Trstom in Benetkami. Dosedaj so odhajali parniki iz Trsta v Benetke in narobe vsak dan o polnoči. To vožnjo oskrbujeta parnika »Almissa« iu »Metkovic«. — Sedaj pa je uvedla generalna direkcija Llovdova še tedensko V> dnevne vožnje, in sicer z brzoparnikoma »Princ Hohenlohe« in »Baron Gautsch«. — Parniki odhajajo iz Trsta vsako nedeljo, sredo in petek ob 8. zjutraj in iz Benetk ravno iste dneve ob 8. zvečer.
Velik primanjkljaj prve istrske deželne razstave v Kopru. Lansko leto so priredili istrski Italijanaši prvo deželno razstavo v Kopru. Razstava se je zaključila in izkazuje silen primanjkljaj 16U000 K. Ta primanjkljaj hočejo pokriti sedaj ua ta način, da se najame pri kakem denarnem zavodu posojilo s pogojem, da se zavežejo trgovska in obrtna zbornica istrska, ter občine po deželi, prispevati v pokritje dolga, razmeroma njihovi davčni moči določene letne prispevke. Istrski deželni odbor je tozadevni sklep koprske občine in že sklenjene pogodbe z občinami po deželi že potrdil. Pristopile so občine: Labin, Cres. Novi grad. Veliki in Mali Lošinj, Osor, Poreč, Piran, Pa-viole, Rovinj, Umag, Veresin, Vizi-nad in kot zadnji Sv. Vincenc. Manjka jim torej dosedaj še trinajst občin. Od pristopa teh občin je odvisna 'izvršitev namenjene denarne operacije. Pripomnimo pa pri tem, da se čudimo predrznosti teh Italijanašev, da tako predrzno segajo v slovenske žepe, da pokrijejo svoje primanjkljaje. Kako pridejo vendar slovenski davkoplačevalci, trgovci, obrtniki in kmetje do tega, da plačujejo svoje težko prislužene groše za dolgove teh brezobzirnih Italijanašev in za popolnoma tuje priredbe. Radovedni smo tudi, če bi bili ti možakarji eventualen dobiček razstave tudi tako lepo razdelili po občinah, kakor moledujejo seda za tuje groše.
ji vsakomur!
Varujte je klerikalnih agitatorje« in sleparjev!
Klerikalni agitatorji kradejo volilne kuverte našim volilcem in volilkam po   stanovanjih  ter  jim podtikajo
volilne kuverte s klerikalnimi
glasovnicami.   Takšnega lopova,
ako ga zasačite, dajte takoj arett-tirati I
Vsak volilec in volilka naj pregleda volilno kuverto in se prepriča, ako Je v ajej glasovnica narodno
napredne Stranke. Narodno-napredni
agitatorji, prepričajte ao, ako niso klerikalci našim volilcem in volilkam zamenjali kuvert ln glasovnic!
Dnevne vesti.
-f- Na hišne posestnike vpije »Slovenec«, ter jih vabi k sebi. Pa ravno hišni posestniki bi morali biti slepi, če bi volili Kregarja in Štefe-ta. Kdo pa bo največ plačeval od tistih milijonov, katere hočejo klerikalne sembilje^v deželnem zboru naprtiti Ljubljani? Ravno hišni posestniki! Ti torej ne bodo tako neumni, da bi volili Kregarja in Štel e ta!
-f- Klerikalci, vlada ln občinske volitve. Vedeli smo že naprej, da bo vlada klerikalce pri občinskih Volitvah podpirala, kolikor ji bo mogoče. Vsa naklonjenost vlade napram klerikalcem nas ni popolnoma nič osupnila, ker pri današnjih razmerah smo bili na to pripravljeni. Vendar smo naši c. kr. dež. vladi »aupali, da vsaj protizakonitosti pri klerikalni agitaciji ne bo dopuščala. Nikdar še ni vlada dovolila, da bi imela narodno-
napredna stranka svoj agitacijski lokal pod isto streho, kakor je bilo volišče. Klerikalci pa ao si določili svoje agitacijske lokale v »ljudskem« in »Rokodelskem domu«, čeprav so v obeh teh dveh poslopjih volišča. — Poživljamo e. kr. deželno vlado, da tako, naravnost umazano in nepo-stavno- agitacijo prenove, četudi so se je poslužili nemško . vladni hlapci — klerikalci! Protestiramo odločno proti temu in zagotavljamo c. kr. dež. vlado, da bomo njeno preveliko »velikodušnost« do klerikalcev po ti nosteno komentirali, ako jim dovoli agitacijske lokale pod streho volišč.
4- Kaj bi se zgodilo, če bi dobili klerikalci Ljubljano   v   svojo pest?
Cisto nič drugega, kakor da bi nastale v njej razmere kot vladajo na deželi v klerikalnih občinah, kjer ima glavno, odločilno in edino besedo le nestrpni fajmošter in kaplan. V Ljubljani bi imel glavno in vso besedo ljubljanski škof, oni zagrizeni in zakrknjeni klerikalec, ki bi v svoji borniranosti rad uničil prav vse, kar je kulturnega. Ako bi zagospodovali v Ljubljani klerikalci, vrgli bi vse ljubljanske Sokole iz njih bivališč, zlasti iz »Narodnega doma«, uničili bi »Glasbeno Matico«, gledališče, »Slov. Filharmonijo«, vrgli bi na cesto »Slavca«, »Zvon«, »Merkurja«, »Ciril-Metodovo družbo«, katero uničiti so si zadeli že zdavnaj svojo življensko nalogo. Vsak obrtnik, ki bi hotel dobiti koncesijo, bi se moral klerikalcem pismeno zavezati, da bo podpiral njih protinarodne in protinapredne težnje, drugače bi pa koncesije sploh ne dobil. Isto bi bilo z uradništvom glede služb, kar se ua deželi že prakticira pri zasedanju učiteljskih mest. Ce dobe klerikalci Ljubljano v roke, dobe v roke Mestno hranilnico in njeni rezervni zaklad in drugi njeni milijoni bi se porabili za propadajoče klerikalne zadruge po mestih in deželi. Vlada bi to vse mirno gledala, saj bi to značilo politično slabljenje Slovencev. Da se ne zgodi kaj takega, zato mora iti v boj proti klerikalni stranki vsak, čisto vsak Slovence in Slovenka v Ljubljani in okolici. Proč s temi narodnimi škodljivci!
+ Dr. Šusteršič — Vseslovenec, panslavist in voditelj S. L. S. — njegov brat ultra nemški nacijonalec. Na zadnjem shodu pripomnil je dr. Triller, da dr. Šusteršičeverau bratu Abdonu, ki je višji finančni svetnik, ni ugajalo bivanje med rodnimi brati na Goriškem, temveč je dosegel, da so ga premestili zopet na Tirolsko. Ta Šusteršičev brat Abdon bil je meseca julija lanskega leta nepričakovano poklican v finančno ministrstvo kot predstojnik strokovnega računskega oddelka III. — Ta Abdon Šusteršič, c. kr. finančni višji svetnik, brat kolovodje slov. ljudske stranke pristopil je k neniškonacijonalnemu telovadnemu društvu v Wfihringu kot član.Pošteni Nemci, ki so člani tega društva, opozorili so ga na nem-škonacijonalni značaj tega društva, misleč, da on kot Slovenec in brat poslancev ne more kaj takega storiti, na kar jim je Abdon Šusteršič odgovoril: »Kaj hočete, jaz sem vendar Nemec, tudi v Ljubljani nisem bil pri slovenskem,pač pa član nemškega telovadnega društva.« Tedaj brat voditelja stranke, ki se je urbi et orbi označila kot vseslovenska, se je raz-rlasil ostentativno Nemcem in kot član pristopil društvu, obstoječem iz golih nemških nacijonalcev, ki so večinoma tudi nročodrimovci! Predno se dr. Šusteršič drzne poučevati slo-v uske naprednjake v katoliški veri, naj čita svojemu bratu Abdonu pri-vatissimum o dolžnostih proti veri in domovini. Prav tak kakor ta Abdon je v najglobljem dnu svojega srca tudi njegov brat dr. Ivan Šusteršič. Kako bi mogel drugače izdati tako nesramuo — pri belem dnevu — Ljubljano, kako bi mogel prodajati za denar kos za kosom narodne posesti pangermanom? Noben udarec namenjen naši narodnosti, ga ne gane! Seveda za to bo pa brat njegov Abdon — kar je javna tajnost, — postal v kratkem hofrat in direktor carinskega urada na Dunaju! To je vseslovensko delovanje klerikalne stranke!
-j- Uradniška pragmatika in Gostinca r. Na naše težke in točne obdol-žitve odgovarja Gostinčar per voćem »Slovenca« z znano jezuitsko kazuistiko. Obdolžen v zadevi sedaj črtanega prvega odstavka § 32. poudarja z rafinirano konfuznost jo svojo nekrivdo pri brezpomembnem drugem odstavku § 32. in pri § 31. ter servira slepotilen ričet, sestoječ iz gališkega uredništva, vladnega stališča, štiriurne razprave o § 31. in občinskih volitev. Obdolžen krivdo v pododseku govori o odseku, kamor je prišel predlog o črtanju prvega odstavka § 32. navzlic Goetinčarjeve-mn poročilu za pod odsek. Zakaj ee ne zavaruje proti Očitku, da ni ničesar storil v prid udomacenju kohinkin-skih kur na severnem tečajni Avstrijsko uradnistvo je že pisalo v svoja srna sodbo o moiu. Naj se prievr* Bti in effigie ob sramotni oder! Kaj
store ž njim uradniki klerikalnega prepričanja, pristnega (kako redke so bele vrane!) in najdenega, na to smo resnično radovedni. L.
+ Kako je postal Lilleg kandidat? To je vprašanje, zaradi katerega si še marši kak klerikalec beli glavo. Celo klerikalci si ne znajo razlagati, kako je prišel naenkrat Lilleg na površje. Cuje se, da pred znanim shodom v »Unionu« sploh nihče v klerikalni stranki ni vedel, da bo Lilleg kandidat. Šusteršič ga je proglasil za kandidata, ne da bi bil sploh koga kaj vprašal. Presenečenje je bilo splošno in verodostojne priče pravijo, da je neki sicer veljavni klerikalec pri proglasitvi Lillegove kandidature rekel nevoljno »Verfluchte Familienpoli-tik« in odšel.
-f Lilleg vara uradnike. Iz uradniških krogov se nam piše: Lilleg zatrjuje uradnikom, da si je pridržal popolnoma proste roke in da ne bo kot obč. svetnik čisto nič vezan na klerikalno stranko. Seveda je to navadna laž. Lilleg je podpisal program klerikalne stranke in se je zavezal ne le da bo član klerikalnega kluba v obč. svetu, nego tudi da se bo vedno ravnal po zapovedih vodstva klerikalne stranke.
+ Mene - tekel - ufarsin ali Golaž — Lilleg — Šneperger. Marsikomu se bo zdela ta kombinacija besed malo čudna. So pač kombinacije na svetu, ki imajo časih globok smisel, pa jih razume samo tisti, kdor razmere natančno pozna. Golaž je priljubljena jed, šneperger je renomiran šnoftobak, vse skupaj pa je sramota gospodina Lillega. Mene - tekel-ufarsin! Ljubljanski duhovniki bodo spričo kombinacije »Golaž — Lilleg
— Šneperger« imeli priliko jutri pokazati svojo moralo. Pri jutrišnji volitvi bodo posvedočili, če je njihova morala kaj resneg-a ali če ima tako vrednost, kakor klosetni papir.
4- Lilleg — figamož? Iz Vipave se nam piše: Sedanji klerikalni kandidat za ljubljanski obč. svet Makso Lilleg je pri nas v Vipavi »dobro« znan izza časa. ko je tu služboval. Lilleg je bil vedno dvorezen nož. Med naprednjaki se je delal velikega naprednjaka in takrat je iz njegovih ust kar deževalo »prokletih farjev«, skrivaj je pa hodil v farovž in med klerikalci in je tam zabavljal na naprednjake. Končno so se klerikalcem vendarle odprle oči in rajnki dekan Erjavec je nekega dne pljunil pred Lillega in mu rekel v obraz »vi ste figa - mož«. Sedaj pa je ta isti Lilleg dober za klerikalnega kandidata!
-f- Klerikalno gospodarstvo v deželni bolnici. Klerikalni deželni odbor nima vinarja za že tako nujno in potrebno napravo v deželni bolnici, pač pa ima vedno dovolj denarja za svoje privržence. Tako na pr. je vlekel dr. Drganc skoraj celi dve leti plačo kot ordinarij, ne da bi kaj delal. Da si ogleda svet in razne bolnice, dovolil mu je deželni odbor 3000 kron podpore; seveda dr. Šlajmer ni dobil za svoja znanstvena potovanja niti vinarja! Zato pa mu je deželni odbor za njegovo izborno in neumorno delovanje odkazal kot znak svoje hvaležnosti uprav knežjo ]x>kojnino
— letnih 2800 K! Gospodje so pa res imenitni naši klerikalci.
-f- Kakršna je stranka, taki so njeni kandidati. To je zlata resnica, ki jo vsak spoznava. In po tej resnici se bo vsak ravnal tudi pri predstojećih občinskih volitvah v Ljubljani. Napredna stranka je postavila same spodobne, poštene može za kandidate, ki jim lahko vsak z mirno vestjo zaupa, da bodo občino vestno in pošteno oskrbovali. Klerikalci so pa tako zavržena stranka, da še 90 poštenih ljudi niso našli v svojih vrstah, da bi jih postavili za kandidate. Še 90 poštenih in neomadeževanih ljudi niso mogli klerikalci skupaj spraviti, ampak hočejo poslati v občinski za-stop celo nekaj kandidatov za euht-havz. Ljubljano bi moralo biti sram pred celim svetom, če bi prišli taki klerikalni kandidatje v obč. svet. Ti ne spadajo v obe. svet, ampak v kriminal.
-f- Koritar Dermastja, to je tisti »profesor«, ki je pri skušnji padel, dasi je celo večnost študiral in ki SO ga klerikalci spravili h koritu v trgovski šoli, pa je še klerikalno ministrstvo zahtevalo, da se ga iz službe spodi, se posebno repenči. Zlasti ima na piki dr. SusterŠičevega nekdanjega specita Podgorška. Kako obračuna ž njim, to nam nič mar. Napredna stranka je ravno toliko od. govorna za Podgorška, kakor je katoliška cerkev odgovorna za tistega kaplana, ki je ne daleč od Ljubljane svojemu župniku v mašno vino vlil strupa, da bi ga zastrupil in je bil potem obsojen na sedem let. Napredna stranka ima toliko opraviti s Podgorškom, kakor katoliška cerkev s tistimi duhovniki, ki dekleta prodajajo v bordele v Egiptu. Faktum pa je, da državno pravdnistvo ni našlo nobenega povoda postopati proti Podgorška in da je vsako postopanje proti njemu ustavilo in faktum je tudi, da je napredna stranka od-
pustila Podgorška iz službe in sicer brez vsake penzije ali odpravnine. Lahko bi pa našteli na tucate duhovnikov, ki so bili zaradi različnih zločinov obsojeni, katerim se je krivda dokazala, ki jih pa škof ni spodil iz službe.
4- Našim volilcem in volilkam v vednost. Klerikalni agitatorji od De-bevca in Antončiča do najvišjih gospodov »strokovnjakov« v agitaciji si belijo glave in premišljujejo, na kakšen način bi ogoljufali naše pristaše. Zamenjavajo skrivno in proti volji dotičnika volilne kuverte in glasovnice, agitirajo pod firmo narodno-napredne stranke, skušajo — če, drugače nič ne dosežejo — z različnimi znamenji na kovertah in glasovnicah — naše glasove ubiti, poslužujejo se skratka največjih lumparij, da bi dosegli svoje namene. Volilci, volilke! Postavite take možakarje pred prag — obračunali bomo po volitvi ž njimi — drugod. Somišljeniki, naznanite nam takoj vsak tak slučaj, da bomo lahko veliko »porcijo« tega materijala predložili slovenski javnosti in — c. kr. drž. pravdništvu.
-f »Slovenec« in njegova banda blati v zadnjih svojih številkah nase narodno zavedno ženstvo z lastno jim nesramnostjo in skrajno surovostjo. Našega ženstva seveda te žaljivke i u napadi ne morejo doseči, odgovor pa bo dobil »Slovenec« in njegova častivredna družba jutri. — Slovenska žena bo jutri z glasovnico v roki odgovorila — in tega odgovora je že danes klerikalcev in »Slovenca« strah.
-f- Na pranger ga bodo postavili. Prijatelj našega lista nam poroča: V kavarni »Union« sem slučajno mora i slišati pogovor večje klerikalne družbe, ki se je vsedla poleg mene. Ta družba se je menila o nekem znanem višjem uradniku strogo klerikalnega mišljenja. Rekli so o njem, da je to drugi Mandelj in da ga bo treba v listih postaviti na pranger in ga iz klerikalne stranke pognati, ker dela sitnosti in se ne pokorava brezpogojno. Najlepše je, da so klerikalci končno sami zasmehovali tega svojega pristaša zaradi njegove vernosti in se norca delali iz njega, ker je v času težke bolezni rabil lurško vodo. T<> so res čedni ljudje, ti klerikalci!
-p Klerikalci imajo v volilni listi kandidata, ki po zakonu ne sme voliti in ne sme biti voljen. V klerikalnem volilnem predlogu za II. razred je na 21. mestu čitati ime: »Franc Rus, društveni tajnik«. Nismo škodoželjni in tudi u važu jemo, da marsikoga po nekrivdi zadene nesreča, zato bi tudi o Francu Rusu molčali, ako bi bil le-ta miren in bi se ne vtikal V volilno borbo. Ker pa Rus prav po nepotrebnem agitira proti naši stranki, povemo, da bo vedela slovenska javnost iu poklicana oblast, da je bil v klerikalnem volilnem pred-logu za II. razred na 21. mestu kot kandidat navedeni »Franc Rus, društveni tajnik« predlansko leto obsojen radi konkurza v več tedenski zapor in da vsled tega po zakonu nc sme voliti in tudi ne sme biti voljen. Opozarjamo poklicano oblast na to dejstvo ter jo pozivamo, da stori sedaj svojo dolžnost! Pripominjamo, da nosi dotični konkurzni akt opr. štev. S 11/9.
-f- O naseljevanju nemških bank v Ljubljani govori snočni »Slovenec« na dolgo in na široko in bi rad krivdo zvrnil na liberalce. Pa ne bo nič iz tega. Nemške banke silijo iz dveh razlogov v Ljubljano: 1. Ker vedo, da so klerikalci podkupljeni od nemške šparkase in da vsled tega ne morejo in ne smejo proti nemškim bankam ničesar storiti; 2. ker iščejo klerikalci za svoje bankerotne zavode vedno pomoč pri nemških bankah in so torej od njih odvisni. Tako velika je odvisnost klerikalcev od nemških bank, da so morali pri ultra nemški banki najeti desetmilijonsko deželno posojilo in da morajo še dež. denar, kadar ga sploh kaj imajo, nalagati v nemških bankah. Ni čuda, da potem nemške banke v Ljubljano silijo.
-f» S peklom in s hudičem rogo-vilijo klerikalci v Krakovem za volitve. Nad staro vdovo sta prišla dva posiliagitatorja. Eden je bivši izvo-šček Pavlin, drugi pisar Grilc iz Ljudske posojilnice. Oba sta že dosti stara, da bi ju lahko pamet srečala. Na bolehno vdovo, ki je vsakikrat narodno volila, se je prvi drznil vplivati z grožnjo, da jo čaka. poguba, ako ne voli klerikalcev. Odločno narodna žena je oba zapodila, dobro ve-doča, da poštenih naprednjakov ne bo imel časa jemati hudič, ker bo imel preveč opravka s klerikalno gardo, ki je od prvega do zadnjega godna zanj.
-f- Bistroumnega kmetica sodba o škofu Bonaventuri! Včeraj zasledoval je nek kmetic, kako zajema bager gramoz v Gruberjevem kanalu. Naenkrat pa so mu ušle krilate besede; »Naš škof bi s spodnjo čeluetjo svojo še veliko več zajel.« Tem besedam sledilo je burno krohotanje. Občinstvo pa se je čudilo* da posna kmetic tako dobro svojega višjega pastirja.
5999
Vzorni   klerikalni   kandidat so
tudi ata Pavlo Volkovrh, mokar in bivši vzorni predsednik »Jožefove bratovščine«. On si misli, če bo izvoljen, da bo tako krmila ril kot je »Jo-žefovo bratovščino«, katere člani so morali s silo oskrbeti, da se je Velko-vrh kot predsednik odstranil. »Svetnik« trgovske in obrtne zbornice Pavel Velkovrli, spomnite se malo nazaj, kakšne sto slišali na občnih zborih, a si niste upali reagirati niti na eno obdolžitev. In takšen možakar, ki je vtakniti moral v svoj žep takšne obdolžitve, si upa sedaj kandidirati y občinski svet.
+ Kako dr. Zajec pridobiva vo-Hlee? Neki delavec je dobil }>oziv na orožne vaje. Mož bi rad orožne vaje preložil, zato se je napotil k zdravniku dr. Zajcu, da bi mu napravil zdravniško spričevalo. T)r. Zajec je bil pripravljen, napraviti potrebno zdravniško spričevalo, toda samo pod enim pogojem, ako se mu dotični delavec zaveže, da bo pri volitvah glasoval za klerikalno listo! Šest prič je na razpolago! Opozarjamo na to dejstvo o. kr. državno pravd-ništvo!
+ V rodbiui voditelja klerikalne stranke dr. Šusteršiča ne poznajo slovenščine! V nedeljo popoldne sta se. s popoldanskim vlakom peljali v Vižmarje dve dami v spremstvu mladega gospođica. Družba je ves čas neumorno blebetala v blaženi nemščini ter prezirljivo motrila so-potujoče občinstvo, ki se je v ražin.) voru posluževalo »manjvredne« slovenščine. Ko je družba v Vižuiar-jib izstopila. smo vprašali, ako ni to morda rodbina voditelja nemškutar-ske stranke — dr. Egerja. V naše veliko začudenje pa smo dobili za odgovor, da je to rodbina voditelja klerikalne stranke dr. Ivana Šusteršiča! Slovenski volilci in volilke, zapomnite si. da v rodbini dr. Ivami Šusteršiča, voditelja slovenske klerikalne stranke, ne poznajo sloveaščine!
-f- Klerikalni prešestniki in svili jar ji, o katerih je podal na snojč-iiein shodu pri Vojeviču gostilničar .u*. Bole naravnost drastično sliko, so v včerajšnjem :Slovencu« izlegli peklensko laž, dii je bila na magistratu vložena prošnja za podelitev koncesije za napravo »nove hiše sramote«. Dasi smo v naprej vedeli, da je ta vest inlcrmalna klerikalna izmišljotina, vendar smo se takoj napotili na magistrat, da se o stvari informiramo. In tu smo izvedeli, da je »SIo-venčeva« vest o prošnji za napravo »nove hiše sramote« od kraja do konca zlobno zlagana, zakaj na magistratu o kakšni taki prošnji ničesar ne vedo. Sicer pa povemo »Slovencu« in vsem tistim prešestnikom in svi-njarjem, ki so v najožjih stikih s »Slovenčevim« uredništvom in ki so tudi stalni sotrudniki tega svinjar-skega klerikalnega lista, da so v nedavnem času katoliški prosti in kanoniki sami imeli v zakupu javne hiše sramote in da je notorično znano, da so najboljši in najpogostejši obiska vi le i vlačugarskih javnih hiš katoliški duhovniki in klerikalni pristaši. Ce »Slovenec« želi. lahko kar imenoma navedemo tiste duhovnike in tiste klerikalne pristaše, ki so red-ul obiskavalci javnih hiš sramote!
+ Klerikalec in — maša. Xeki duhovnik, ki je ljubljene- skota Bo-navemurr in po njegovi pameti vzor duhovnika, rekel je svojemu vrstniku: »Ti, za jutri pa nimam maše, veš poplačane mmmaše. Ce dddai en gggroš, pa za te m m m ašššn jem. Ta mu je odgovoril: »Ce tvoja maša tebi ni več vredna kot en «rroš, tudi meni ne velja, imej jo sam!«
Tatovi dobe pri katoliškemu Slovencu.: vedno podpore. Nek klerikalec, ki je dr. Tavčarju več let ribe kradel ter jih z največjim vspe-Jiom v Idrijo prodajal — samo v enein slučaju jih je prodal za 14 kron — je bil končno zasačen ter obsojen. Branil se je plačati 14 K, katere je -tržil za ukradene ribe, vsled tega je dobil eksekucijo a- hišo. Radi tega se sedaj trga »Slovenec«. Ali naj vsak tat, vsak goljuf uživa božje varstvo, kakor ga uživata vidva, Krcgar in štefe?!
-j- Državno pravdništvo opozarjamo, da je župnik Šlibar v Rudniku pobral volileem legitimacije, katere jim ]x> vrnil šele na dan volitve, ko bodo na vozu pripravljeni za odhod v Ljubljano. Obžalujemo Rudničane, <la se pustijo ođ župnika, ki ima toliko masla na glavi, tako slepo voditi in farbati, da se gre pri teh volitvah za krščansko vero. Pokažite, da hočete voliti samostojno in ]>o svojem prepričanju. Zahtevajte ligitimacije nazaj in oglasite se v nedeljo pri Ćeš-novarju ali Šarcu na Dolenjski cesti.
+ Dr. Brejc, klerikalni advokat a Celovcu, je lezel ob pravdi Beree-»Mir« nemškim porotnikom v čreva. Hvalil je Nemce in se jim prilizoval, zagotavljajoč, da delajo na edinost z
Vsak MM ttec točni n imeni uri na svojem mestu!
njimi v nasprotju z Bercetovo radi-kano slovensko stranko, ki je septembra 1908 pobijala Nemcem okna v Ljubljani in ko pride ta k moči, pobije jih še na Koroškein. K tem čenčam jo primešal še nekaj laži in obrekovanja in nemški porotniki so se izrekli za celovški »Mir«.
+ Pujski. Današnjo noč so gotove pasme pujski namazali lepake »Narodno - napredne stranke« s črnilom iu človeškim blatom. Stranka, ki je to naročila, se sama obsoja, narodno t napredni stranki je pa to v veliko zadoščenje. Zares bi bila Ljubljana blatna, ko bi bili na krmilu pujski, ki so že ponoči javno dokazali svojo dostojnost. Ne dolžimo nobene stranke, poudarjamo pa le, da je dotična stranka, straitka pujskov. PejS
-f- Prvi poraz klerikalne stranke. Dr. Šusteršič je postal nervozen, on ne more več mirho spati — in posledica tega stanja je bil njegov nastop pri ženskem zborovanju na velikonočni ponedeljek in pa še bolj pod vsako kritiko njega nekvalificirano gobezdanje! Ali ste g. voditelj Marijinih hčera že tako nizko padli mora-Učno, da ste se spravili v najintimnejše kotiče zakonskih ^i^terij — takorekoč pod odejo! Žalostno bojno orodje. Take stvari se obvavnavajo še eelo pred sodni jo pred zaprtimi vrati! To ni za javnost, najmanje pa za žensko sramežljivi čut! — Sedaj pa še ta nezgoda, da je propadel kr-sean^koklerikahu deželni poslanec za Modling — Geveregger s ti02 glasovoma nasproti naprednjaku Tamussi-no s 1218 glasovi! Gessmann - Šu-steršič premagana! List za listom pada - in to celo na pomlad! Simptomatik no!
Hvaležni ljudje. V Krakovem živi rodovina, ki bo iz same hvaležnosti glasovalci za klerikalce. Neki član te rodovine ima namreč od dr. Zajca spričevalo, da je bolan in vleče vsled tega podporo od bolniško blagajne. Bolezen pa je taka, da ta bolnik lahko po krčmah poseda i u na vrtu koplje. Kaj bi se čudili, če bo tak človek iz same hvaležnosti klerika luo volil.
+   Prodajalka   sadja v hotelu
»Llovd«, kakor tudi njena hči Aua Česen ua 4. stojnici na Pogačarje-vem trgu, sta dve strupeni agitato-rici zoper napredno stranko. Obe agitira ta z lažnjivimi trditvami, češ. da hočejo naptvdnjaki uvesti na magistratu civilni zakon, da zasramu-jejo vero itd., in nclaskavo se zadi-rata tudi v bivšega župana gospoda Ivana Hribarja. Ker je Ana Česen tudi tajnica, s smrtno težavo boreče-ga se klerikalnega društva branjevcev, se samo po sebi urneje, da ji vse, kar je naprednega, že od daleč smrdi. Videti hočemo, če ji tudi denar na-prednjakov in naprednjakinj tako smrdi, kakor napredna stranka, proti kateri tako strastno agitira. Mater njeno pa resno opozarjamo, naj svoj jezik za zobmi drži, sicer se ji zna nekaj neljubega pripetiti.
-j- Slovenske gospodinje in slovenske branjevke. Slovenske gospodinje žele, da bi vse branjevke pritrdile, kakor je predpisano, na svojih prodaja Inih stojnicah tablice s svojimi imeni, da se bodo slovenske gospodinje vedele ravnati, ako bo še »Slovence« napadel katero izmed poštenih narodnih branjevk.
-f- Odlikovanje. Gimnazijski profesor dr. Josip Ivan N o j e d 1 i .ie bil odlikovan z vitežkiin križcem Fran Josipovega reda.
+ Iz justične službe. Višjesodui svetnik v Gradcu dr. Viktor W a g -n e r je imenovan za dvornega svetnika najvišjega sodnega in kasacij-skega dvora.
-f- Službena zamena. Glavni učitelj na moškem učiteljišču v Mariboru dr. Matelj Potočnik in profesor na državni realki v Idriji Matej Pire sta zamenjala svoji službeni mesti.
— Pogreb slovenskega umetnika Ivana Groharja. Pred mrtvašnico deželne bolnice se je zbrala včeraj ob 5. uri popoldne sicer maloštevilna, a odlična družba, da spremi na zadnji poti odličnega slovenskega umetnika, slikarja Ivana G r o h a r j a. Prihiteli so pred vsem njegovi ožji tovariši - slikarji. Zastopani so bili častno tndi slovenski literatje 4 in pesniki, dalje »Akademija«, »Pisateljsko podporno društvo«, intendanca slov. gledališča, »Profesorsko društvo«, »Slo-vens'ka Matica«, »Ciril - Metodova družba«, dijaštvo ter nekaj dam. Iz Gorenjske so prihiteli počastit svoga umrlega prijatelja njegovi prijatelji in tovariši iz Škofje Loke, za-stop škofjeloške občine, njegova 2 sorodnika in zbor pevcev, ki so zapeli pod spretnim vodstvom tamošnjega sodnika gospoda Deva krasno novo žalost i nko »Vigred je prišla«. Krsto SO krasili trije lepi venci, ki so jih poklonili »Umetniško društvo«, »Klub Sava«, občina Škofja Loka in Škof jeločani. — Čudimo pa se, da pri pogrebu ni bila zastopana ljubljanska občina, ne dež. odbor. Zapeli so zvonovi in tiho in skromno se je pomikal  pogreb  slovenskega umetnika
proti pokopališču. Različna so bila čustva, ki so se rodila v srcih spremljevalcev, vsem pa se je bralo na obrazih, da jim je grenka iu težka ta pot, vsi so se zavedali, da smo izgubili žnjim ne samo tovariša ali pii-Jatelja, marveč več, izgiibili smo veliko, plemenito, umetniško, slovensko dušo. K odprtem grobu je pristopil pisatelj Etbin Kristan in govoril prijatelju zadnji sloves. Ivan Grohar, prišel je trenotek, ko je vse res. Odprla se je zemlja in čaka, da Te pokrije. Bridka ni smrt, če je človek vse dopolnil, izčrpal moči, vse dal in vse užil. Tudi ti prijatelj si bil na sredi pota, daja! si z obema rokama, a predno si kaj dobil, so ugasnile oči, ki so tako odkrit^ gledale prijatelja, oči, ki so imele tako širno obzorje in srkale iz narave krasne barve, ki jih podaja tvoja duša v tvojih umotvorih slovenskemu narodu. Bil si Slovenec, umetnik in mučenik! Tu stojimo ne samo kot prijatelji, marveč tudi kot ljudje, ki se zavedamo velike izgube, zavedamo krivde, da si odšel na sredi pota izmei tvojega umetniškega bogastva. Zavedamo se pa tudi ob odprtem tvojem grobu naloge, da osvetlimo Slovencem, kaj so izgubili s teboj. Živel boš med nami s svojim mučeništvom, zaslužil si si večni spomin.« In vrgel je lopatico prsti na krsto mladega umetnika, zaplakala so z govornikom srca prisotnih »Ivan Grohar! Odšel si od nas!«
— Kako je »Slovenec« podkovan glede cerkvenih godov. Rimska cerkev vsebuje pri svojih praznikih tudi takozvane premakljive, to je take. ki se ne praznujejo leto za letom vselej na en in isti strogo določeni dan kakega meseca,   nego ki se ravnajo po izvestnih dobah in raznih cerkvenih določilih. Tak premakljiv praznik je a. ar. god žalostne M. B., ki se slavi vsakoletno na cvetni petek pred šesto postno ali cvetno nedeljo (do-ntinica palmarum). To, umevno, ne ve vsak lajik in kdo bi mu zameril tako neznanje. To neznanje in nevpo-števanje je bilo vzrok, da so se letos nekateri izdajatelji raznih koledarjev malce vrezali. Mislili so si: Lani je bil god Deve sedem žalosti dne ]8. •sušca, ergo   mora biti i letos   na ta dan. V ti dobri veri so ga torej stavili in tiskali i za leto 1911 za dan 18. imenovanega meseca,   dasi je bil ta dan sobota in sicer   šele   ona pred tretjo postno nedeljo (dominion ocu-li) ; cerkev ga je pač,   kot običajno, praznovala na cvetni   petek, to je dne 7. mal. tra\ma. No, lajikom so ta zmota pač ne   sme   šteti v prevelik in ne bomo jih obesili zato. Pač pa se sme neznanje praznikov strogo zameriti cerkvenim krogom, to je ljudem, ki določajo, oziroma po svojih organih razglašajo katoliške cerkvene godove. Le vzemite v roke št. 87. časti-trga »Slovenca« z dne 15. t. in. in poglejte v rubriko, kjer naznanja cerkvene praznike in godove prihodnjega tedna. Tam stoji:   »17. aprila, ponedeljek.   Veliki ponedeljek. Varstvo sv. Jožefa«!!! Morda 50, ali celo več let se po izrecnem določilu sv. rimske kurije obhaja ta praznik vsako leto na tretjo nedeljo po Veliki loči. Vsaka ljubljanska   tercijalka ve to, ne ve pa tega list kranjske katoliško duhovščine »Slovenec«, ki ga urejuje doctor S. S. theologiae, prečastiti gospod Ignacij Žitnik!! Ali se je cenjenim    ££g. redakterjem »Slovenčevim < že popolnoma skisala pamet, da so v hrupnem boju za občinske volitve ljubljanske    popolnoma pozabili, da je bila lani, t. j. 1910. 1. tretja po-velikonočna nedelja sicer res dne 17. malega travna, na kateri dan je letos prišel Velikonočni ponedeljek in da bo letošnja tretja   nedelja po Veliki noči in z njo vred praznik »Varstva sv. Jožefa« šele dne 7. velikega travna?? Ali so se jim morda celo docela sesvedrali klerikalni možgani vspri-čo imena svetnika,   ki   ga vsebuje »Brcviarium« ljubljanske vladikovi-
Čuvajte se, narodno-napredni volilci!
Klerikalci so spet začeli s sleparijo na debelo. Pošiljajo in dele našim volileem glasovnice, na katerih so tiskana napačna imena naših kandidatov. S tem skušajo oškodovati našo stranko, ker je vsaka glasovnica, na kateri ni navedeno pravilno Ime našega kandidata neveljavna. Volilci in volilke, pazite, ako je na vaši beli glasovnici tiskano ime: „1. Narodno-napredna stranka. Ivan Knez**, na modri glasovnici: „11. Narodno-na-predna stranka. Fran Višnlkar" in na rdeči glasovnici: „111. Narodno-napredna stranka. Doktor Ivan Tavčar.41
Sicer pa se naj vsak naš volilec in vsaka naša volllka, predno gre volit, zglasi v agitacijskem lokalu narodno-napredne stranke pred voliščem, kjer se bodo pregledovale glasovnice, da se ne bodo oddale napačne.
ne in se ga ima častiti na dan 17. t.
m. in ki se zove: St. Liberalis, con-fessor, ali po slovensko: Sv. Liberalec, spovednik, ozir. spozna valeč, da so ga kar po domače zatajili zaradi njegovega »liberalnega« imena1?! In ti neslani Abderitje se v svoji puhli domišljavosti še usojajo rogati se nam pri vsaki najneznatnejši zmoti, meneč, da so sami oni vso vedo in učenost snedli z veliko žlico, mesto da bi pometali pred svojim lastnim pragom!
— K pogrebu Ivana Groharja ni poslal svojega zastopnika deželni odbor. Pač pa je bila zastopana deželna vlada, ki je poslala k pogrebu — svojega detektiva.
— Roditeljski večer se vrši v torek, dne 25. aprila na mestni slovenski dekliški osemrazrednici. Starši, njih namestniki in vsi prijatelji so vljudno povabljeni.
— Ob Grubarjevem kanalu za klavnico se je j o travo po poševni steni, nad kameuitne škarpe. Mladi Hrvatje, stari 15—16 let vozijo dobro zemljo do roba, s katero se obsuje poševna plast, pred setvijo trave. Ene-i?a teh fantov vprašam: »Koliko služiš?« — »Malo gospodine — jedno krunu na dan — samo.« »Pa imaš poleg krune tudi hrano?« — »Ne gospodine, le 1 krunu dobim in s to kruno se moram — se moramo hraniti.« Komentar bil bi odveč. Vprašal pa bi: Kaj potem, ko fantom odpadejo pod plat je, ko odpade obleka z mladih teles teh sužnjev? Vsaki teh mla-denčev ki dela najbrže 10 ur, prav lahko zaje eno krono na suhem kruhu .. .
,— Volite po svojem najboljšem prepričanju in bodite overjeni, da volite najboljše, če kupujete »Kolin-sko kavno primes«, ki je domače blago in v vsakem oziru nedosežno!
Nesreča v premogokopu. Pre-mogar Ivan Skok, ki ga je kos premoga, ki se je utrgal v premogokopu v Kočevju na glavi težko poškodoval, je umrl v bolnišnici.
Poštne razmere na Krki   so pač take, da kriče do nebn.   Tri   leta je preteklo odkar je nastavljena pri nas za poštno upraviteljico g. K. V. Kako slabo opravlja svojo poštno službeno dolžnost, ve najbolj tisti, kdor ima na naši pošti kaj opravila. (Stara gosp. kriči kakor sraka.) Uradna ura je na pošti ob 8. Gospodična pride ob S.uri 30 min. Ako ji stranka reče, zakaj ni bilo odprto ob 8., zakriči, da je na njeni uri zdaj 8., da se ona ne ozira na cerkveno uro, da ni prav, kadar pa se pošta zapre, jemlje ozir. na cerkveno uro, dasiravno je bila ob 8. prehitra.   Od Zatiene pride pošta do vasi Gabrovšice ob 10.,   na Krko jo prinese naš pismonoša ob 10. uri 20 min. Ko prinese pismonoša pošto, se zapreta v poštni lokal, ker ima dovoljeno 20 min.   Najprvo okrega in kriči nad pismonošem   seveda broz potrebe, potem kriči, da je preveč dela, da niso naslovi pravi itd. To kričanje traja eno uro. Ko preteče ena ura,    se   prične   druga predstava. Pismonoša raznese pisma po trgu v druge vasi ne, gospodična pa vzame došla pisma v roke in glasno čita naslove s pisem. Kdor je takrat navzoč, ga lahko takoj prejme, seveda ako ga ona posna, ako ga ne pozna, ga ne dobi. Kdor pride pozneje po pismo, ga ne dobi ako prasai za pismo, dobiš odgovor sem že brala, kje si pa takrat bil, nič ni, nič ni za vas. In iako pusti pismo nekaj dni na pošti ležati, potem ga vrne od koder je prišlo. Koliko uradnih dni so že stranke zamudilo pri sodniji v Žužemberku, ker se pošiljajo strankam povabila po pošti. Pač čudno, da se sodu i-ja v Žužemberku ne pritoži. Ali mogoče se je že tudi? Pritožil se je pri nas  občinski   svet,   pritožujejo se stranke tudi na c. kr. poštno ravnateljstvo,   a vse nič ne izda. Meseca junija 1. 1. je bil  tukaj c. kr. poštni komisar  in nam je obljubil,   da v treh mesecih gospodično gotovo prestavi preteklo je že 10 mesecev iu ni obljube izpolnil,   še je stara gospodična tukaj. Torej še enkrat prosimo kompetentne oblasti,   da našo staro, nezmožno in ne popolnoma normalno poštarico premeste ali pa jo denejo v zasluženi pokoj. — Krčani, okoličani krške pošte.
Toplice pri Zagorju. V nedeljo, dne 23. aprila ob 5. popoldne se vrši v risarski dvorani tukajšnje šestraz-rednice roditeljski sestanek. Predava gdč. Mici Garbajs o temi: »Pokorščina kot sredstvo za razvoj značaja«, ter predavanje s skioptičnimi slikami: »Avstrijsko obmorsko obrežje«. Vabljeni so starši in vsi prijatelji šole.
Kazen za volilne sleparje. Kdor bo sleparil z volilnimi kuvertami, iste zamenjaval in protipostavno uganjal volilne sleparije na volišču ali kje drugje, ga zadene najhujša kazen »Pekel«. — Kdor si hoče v svarilen izgled že vnaprej ogledati peklenske muke, katere bi seveda vsi hudički, posebno nad našimi kranjskimi volilnimi in ljudskimi sleparji z vso vnemo in satansko škodoželjnostjo izvrševali,   naj   gre pogledat
Dantejevo nebeško komedijo, ki so predstavlja od sobote naprej v tukajšnjem kinematografu »Ideal« pred pošto. Le slučajno je ravnateljstvo dobilo ravno sedaj to sliko, da lahko nndi grešnikom svarilen vzgled.
Elektroradiograf »Ideal« ima od
sobote 22. do ponedeljka 24. aprila sledeči spored: Imova nesreča. (Komično.) Lov na slone ob Viktorij-skem jezeru. (Barvasta kinematografija tvrdke Pathe Freres.) Pekel. Iz Dantejeve »Nebeške komedije«. Sen-zacijonalno orjaška slika v 22. prizorih. Umetniški film. Maks se ne oženi. (Jako komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Ladjo »Wien« spuste v morje.
— Od ponedeljka naprej se bode slika »Dvojna ljubezen« projecirala. Krasna drama, h kateri imajo dostop samo odrasli.
S ceste. Snoči je nek prevoznik pustil vpreženega konja na Dolenjski cesti, sam pa šel v gostilno. Mod tem, ko se je prevoznik poživljal, je pridirjal voz električne cestne železnice, katerega se je konj ustrašil in skočil na tir. Ko bi ne bil voznik električnega voza naglo ustavil, bi se bila prigodila neizogibna velika nesreča.
Vihar
Včeraj popoldne je nebo nenadoma zitemnelo in je nastal hud vihar, mo*l katerim je padlo tudi par kapelj dežja. Opeka je padala s streh, šipe pri oknih so žvenketale, prah pa se je dvigal kakor oblaki. Vihar je bil tako močan, da je podrl par do lOlctnih otrok, katerim se pa ni ničesar zgodilo. Ulice so se bile nagloma spraznile in kdor je mogel, je tekel, kakor osebe v kinematografu ter se držal za klobuk. To je ra komaj trajalo četrt ure in posijalo je aopet vroče pomladansko solnce. Tudi zvečer se je piš nekoliko pojavil ter se ponujal dež, katerega je bilo žal mnogo, mnogo premalo. Vreme je tudi danes cel dan domalega ve-terno in solnce že precej pripeka.
Zgodnji cvet. Pred kratkem je bila nekemu zidarju v Krakovski ulici iz koveesra ukradena srebrna žepna ura, njec-ovemu tovarišu pa 10 kron denarja. Policija je uzmoviča izsledila v osebi nekega lOletnega dečka, kateri je bil denar že zapravil, uro je imel spravljeno pa v omari.
Prijet goljuf. Lansko leto je rek neznanec izgoljufal uekenm tukajšnjemu trgovcu z gramofoni 200 K vreden gramofon in več plošč. Šele sedaj se je posrečilo orožništvu izslediti goljufa in ga aretirati. Navili.;-nec je o8ietni delavec Jožef Straj-nar iz Arzišč.
V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 10 Maeedon-cev in 14 Hrvatov.
Izgubljeno In najdeno. Krojač Josip Petauer je izgubil zelen rižast površnik. — Zasebnica Pavla' Sama ssa je izgubila 30 K v bankovcih.
— Zasebnik Karol Polak je izgubil pozlačen ščipalnik. — Policijski nad-stražnik Jernej Papler je našel usnjato denarnico s srednjo vsoto denarja. — Šolski učenec Boris ilnp-nik je našel umetni prižigalnik.
Na potu na Grad je bila najdena zapestnica. Kdor jo je izgrubil. naj povpraša na Pimski cesti št. 10/1.
P. n. trjrovce in podjetnike opozarjamo na kontrolno knjigovodstvo in ž njim zvezan opomin je val ni sistem epohaliietra pomena za modernega trgovca. Vee v inseratn.
Pozor! Pozor!
Napredni volilci! ne prilepite narodnih kolkov na glasovnice, da je s tem ne uničite« Mesto tega dajte rajse svoj obolus v nabiralnik. —
narodna obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je prejela ljubeznjiv dar 1 K 20 vin. Hčerki Ljudmila in Vanda Ilešič in sinček Milivoj Ilešič so priredili očetu in materi velikonočno domačo svečanost, svoj gmotni uspeh so poklonili družbi. — G. Alojzij Kranjc, učitelj v Šmartnu pri Gornjem gradu je poslal naši družbi 3 K 49 vin., nabranih v veseli družbi, za pisanke. — G. dr. Korošak, pravnik pri Sv. Jurju ob Ščavnici, je poslal 11 K 20 vin., nabranih na čitalnični veselici S) dne 17. aprila. Tu so nabirali klerikalci za »Stražo«, narodnjaki za družbo sv. Cirila in Metoda, K večjemu uspehu je pripomogel g kaplan Kren od Sv. Antona, ki je rovaril proti rodoljubom. Hvala iskrena!
M đoHeftl vsakogar je. izpolniti tona in mtao enr-
VzetB iU OttlZiOB BH ill0|O!
77
Ženske - volilke
volijo vso v dekliškem lloeju na Bleivreisovi cesti.
Ženski volilni lokal je v Supančioevi hiši ne Bleivreisovi cesti  20, pritličje.
Društvena naznanila.
Občni zbor društva c. kr. sodno-
pisarniških in zemljeknjižnih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani se vrši dne 7. maja t. 1. ob 3. popoldne v hotelu »Štrukelj«, Dalmatinove ulice z običajnim dnevnim redom.
Deželne zadruge izdelovalcev so-davode na Kranjskem izvanredni občni zbor se vrši dne 27. aprila t. 1. ob 9. dopoldne v restavraciji Gašperja Bolte v Ljubljani, Rimska cesta št. 17, h kateremu se vabijo vsi člani s prošnjo, da se istega polnošteviL no udeleže. Pristop imajo samo člani oziroma njih zastopniki. Poslovodje ali pomočniki nimajo pristopa, akoravno se izkažejo s pooblastili članov.
Napredni agitatorji!
Jutri vztrajajte na delu do zadnje ure. Pritisk klerikalcev bo zlasti popoldne
velikanski. Le če vsi vztrajamo do zadnjega, je zmaga gotova.
Razsled po slovnns tem suh.
— Srbski profesorji v Ljubljani. Kakor smo že svoječasno poročali, je društvo srbskih profesorjev v Belgradu sklenilo, o pravoslavnih velikonočnih praznikih prirediti izlet v Zagreb in Ljubljano. V to svr-ho je bil v Zagreb in v Ljubljano poslan profesor Živanovič, da se glede izleta dogovori s hrvaškimi in slovenskimi kolegi. Kakor sedaj poročajo iz Belgrada, pridejo srbski profesorji v Zagreb v četrtek, dne 27. t. m. V Zagrebu ostanejo 27., 28. in 29. aprila. V Ljubljano dospo v soboto, dne 29. aprila z brzovlakom ob pol 6. popoldne. V Ljubljani ostanejo v nedeljo in ponedeljek. Sprejme jih poseben odbor slovenskih profesorjev, pod čigar vodstvom si ogledajo ljubljanske znamenitosti, predvsem pa ureditev ljubljanskih srednjih šol. Na čelu odbora slovenskih profesorjev je predsednik »Slovenske Matice« dr. Fran Ilešič. Ves izlet bo imel strogo pedagoško - naučni značaj. Kakor čujemo, se izleta udeleži okrog sto srbskih profesorjev. V Ljubljano bo srbske profesorje spremlalo tudi več hrvaških njihovih tovarišev.
— Vojaška bremena Bolgarske. Sofijski »Vojni glas« priobčuje podatke o vojaških bremenih na Bolgarskem. Po teh podatkih je izdala Bolgarska od 1. 1903. do 1. 1908. — 313 milijonov 198.000 levov za vojaške namene, ali povprečno vsako leto 64 milijonov 638.000 levov. Na vsakega prebivalca odpade torej 15*15 leva vojnega davka. V Italiji odpade na vsako osebo vojnega davka 1230, v Srbiji 7*70, v Turčiji pa 7 levov. Za časa rusko - japonske vojne je v Rusiji na vsako osebo odpadlo vojnega davka 38*71 frankov na Bolgarskem pa istočasno, dasi ni bilo vojne 45.09 frankov. Bolgarska ima torej najvišja vojaška bremena.
i mi na svojem
Volileem in volilkam
šentjakobskega okraja.
Ta teden so vsak dan od 2 pop. do 7. zvečer v hiši g. Berganta na Sv. Jakoba trgu st S v prvem nadstropju na razpolago
par glasovnice ~W
za one, ki bi jih ne bili dobili aH bi jih  potrebovali za koga drugega.
Gospodarska napredno drnitvo za šentjakobski okraj.
Somišljeniki!
Oglasit* se vsi k jame asnssljlvs s Mtlfc a-a> tačnik lokalik, kjer ko toliko vsskdp dokil in zamenjaj svojo kuverto in glasovnico.
izpral sodita.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Iz Pekla na Brezje. Lepi dnevi so izvabili tudi užitkarico Jero Ko-zlevčarjevo iz Pekla na prosto. Namenila se je iti na božjo pot na Brezje. Za pot pa je treba denarja, katerega pa Jera ni imela. Namenila se je iti kljub temu kot revna romarica k Materi božji; morda bo imela pri njej še večje zasluže nje. Dobri ljudje pa se dobe na Kranjskem povsod. Prišla je srečno, proseča milodarov od hiše do hiše in od vasi do vasi v Škofeljco. Tam jo je si*3Čal orožnik, jo ustavil in poučil, da tako ravnanje na tuje stroške ni zaslužno. Naznanil jo je oblastem radi vlačugar-stva, sodnik pa ji je dal za njen dober namen 8 dni zapora.
Na vaškem studencu. Studenec, ki ga rabi cela vas Podmolnik izvira na zemljišču Antona Dolinska. Rad bi on ubranil porabo vode, ker pa to ne gre, nagaja ljudem kjer in komur more. Med drugim je rečal nekoč na poti k studencu dva mlada dečka, sinova posestnika Jakoba Marolta. Nesla sta škaf, nataknjen na dolgi palici vsak na enem koncu. Ko jih je ugledal, popadla ga je taka jeza, da je pozabil, da ima opraviti z ctroci, strgal jima je iz rok <kaf in ga vrgel po tleh. Ostrašena dečka pa je podil precej časa, mahaj«? za njima s konjskim bičem. Pred sodiščem trdi, da nikomur ne brani vode, dečka pa je napodil le zato, ker sta mu na opomin, da naj vode ne kalita, žaljivo odgovarjala. Po pričah pa se je dokazala resničnost ovadbe. Sodnik pa je obsodil na 10 kron globe ali 3 fini zapora.
Gluha žena. V Novakovi gostilni \ Vižmarjih je pravil neki J. T. — bi) je že precej vinjen—, da ima F. E., sin tamoši jega posestnika nezakonskega otroka. To mu je povedala njegova žena. Ta pa je baj a precej crluha in je bržkotne kako klepetavo vaško vasovalko napačno razumela. Rekla mu je tudi, da je^prišla dotična nezakonska mati iz Šiške, tirjat očeta za dva meseca alimentacije, sam pa je pristavil še zaničljivo opazko, to je oče naredil, potem pa na sina zvrgel. Obtoženec prizna svoj obrekovanje in potrdi neresnico svoje lažnjive govorice. Ker pa tudi izmišljenih pripovedk svoje dozdevno rrluhe žene ne bi imel v gostilni razširjati, ter s tem kaliti mir v soseščini in škodovati svojim j*oobčanom, ga je sodnik, ker je krivdo sam priznal, obsodil le na 100 K globe ali 10 dni zapora.
Narodno naprednim članom volilnih komisij.
Prepričajte se, predno se prične volitev, ako so košare, namenjene za volilne kuverte, v resnici prazne, pazite pa tudi med volitvijo, da kak klerikalec ne vtihotapi klerikalnih volilnih kuverti
Svarilni zgled: Kregar• Šte-fetova volilna aleparija v trgovski zbornici I
Razne stvari.
* Velike železniške tatvine. Moskovska policija je izsledila dobro organizirano roparsko četo, ki je izvrševala na Nikolajovski in Moskovski okrožni železnici sistematično velike rope in tatvine. Zaprli so že 20 tatov, med njimi deset železniških sprevodnikov. Škoda ukradenih predmetov znaša več milijonov rubljev. Obenem so odkrili tudi v Kazan u tako obsežne železniške tatvine, da jih more le dobro organizirana četa izvršiti. Ujeli pa tam dosedaj še niso nikogar.
* Višinski rekord. Nadporočnik Bier, ki je na velikonočno nedeljo dosegel prav lepo višino in se je v ponedeljek podal na pot v Šopronj, je dosegel včeraj višinski rekord. S svojim Etrichovim enokrovnikom je dosegel absolutno višino 1110 m in je s tem prekosil rekord Warchalow-skega in nadporoonika Millerja.
* Razstava glavnih dobitkov. V izložbenih oknih firme V. Mayer Sbhne, c. in kr. dvorni in komorni
juvelirji na Dnnajn I., Stook im Ei-senplstz it. 7 so sedaj nastavljeni vsi glavni dobitki loterije »Viribus unitis«, pomožnega društva za bolne na pljučih ter vzbujajo zaradi prekrasne izvršitve splošno pozornost. Prvi trije glavni dobitki v vrednosti 60.000, 5000 in 2000 K se po odbitku dobitvene pristojbine izplačajo tudi v gotovini ter bo javno žrebanje nepreklicno že dne 4. maja t. 1. Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah ter pri loterijski upravi na Dunaju, L, An der Hiilben.
M im naš i
izpolnili \m ii Milno pre-aj ali pdtazaBo m naloga!
Ajitaci shi IokoII nnrotofl-napredne stronhe
so v nedeljo sledeči:
Hotel Ilirija: Gostilna de Schia va, Kolodvorska ulica.
I. drž. gimnazija: Arena Narodnega doma.
II. drž. gimnazija: Gostilna pri »Jurju«, Poljanska cesta in gostilna »pri Kozaku«, Poljanska cesta 21.
Rokodelski dom: Hotel »Štrukelj«, Kolodvorska ulica.
Hotel »Union«: Gostilna »pri Štefanu«, Miklošičeva cesta in hotel »Llovd«.
Sola   pri Sv. Jakobu: Gostilna
i pri Zupanu« Sv. Jakoba trg.
I. mestna deška judska šola: Gostilna »Pri beli Ljubljani«. Komen-skega ulica.
Narodni dom: »Arena Narodnega doma.
Mestni dom: Gostilna »pri Fer-lincu«, Ces. Jožefa trg.
II. mestna deska ljudska šola: Gostilne pri Debevcu na Bregu in >Saku« na Krakovskem nasipu.
Ljudski dom: Gostilna pri Turku v Streliški ulici.
Volilni lokal za dvorski okraj je pri Mraku, Rimska cesta. Volilni iokal za vodmatski okraj pri Zupančiču na Ahacljevi cesti.
Kje se zbirajo   ljubljanski okoliški kmetovalci na belo nedeljo pred volitvami?
Ker bodo klerikalci aa vse načine begali ljubljanske okoliške kmetovalce na belo nedeljo pred volitvami, poživljamo vse one okoliške kmetovalce, ki hočejo sami sebi dobro in ki nočejo postati žrtve klerikalne po. žrešnosti, da se skupno zbirajo na belo nedeljo okoli devetih dopoldne v sledečih gostilnah:
Volilci iz St. Vida, Dravelj, Kosez in okolice — pri »Slepem Janezu«.
Volilci iz Jezice, Črnuč, Kleč, Savelj in okolice — pri »Figabirtu««
Volilci z Viča, Gline, Brezovice, Dobrove in okolice — pri »Francelj-nu« in pri Terpincu (pri »Jožetu«) na Tržaški cesti in pri »Marčanu« na Rimski cesti.
Volilci z Barja in okolico — pri »Cešnovarju«, »Ribiču« iu »Rastoka r ju« na Dolenjski cesti.
Volilci iz Štcpanje vasi, Bizovika in okolice pri »Belem konjičku« na Poljanski cesti.
Volilci iz občin Snebrje, Moste, Obrije, Tomaževo, Šmartno ob Savi in okolice pri »Zupančiču« na Martinovi eesti.
Kmetovalci, pridite vsi in ne dajte se begati od klerikalnih agitatorjev, ki vas hočejo samo osleparitL
Pozor
Klerikalni volilni sleparji so tako sleparili, da je treba za vsakega volilen in vsako volilko največje previdnosti. „Politično in izobraževalno društvo zn dvorski okraj11 bo radi tega jutri od rane ure naprej neprstr-
Somn poslovalo in sicer bo naš ruitvsn volilni lokal mm dvorski okrnj pri Mraku nn Rimski cesti, kjer dobi vsak vo-lilec in vsaka volilka potrebna po* jaanila. V naš volilni lokal pa naj se tudi potrudijo vsi oni gospodje in one dame dvorskega okraja — tudi nevoliloi — ki niso za agitacijo še nikjer oddeljsnl in ki bi vendarle radi na kak način aodsisvall pri volitvah 1 Za odbor: Adolf Rlbnlkar, t. č. predsednik.
Pozor trgovs sotrudniki!
Klerikalci so razposlali danes popolndne na trg. sotrudnlke neko cunjo, ki blati napredno misleče sotrudnlke, meče jim z neresnicami pesek v oči in jih hoče v zadnjem trenutku prevarati. Torej pozor! Ne ozirajte se na take oklice!
Telefonsko In brzojavna poroiila.
Avstrijsko   poslaništvo v Belgradu.
Dunaj, 22. aprila. Kakor se zatrjuje v zelo verodostojnih krogih, bo avstrijski poslanik, grof Forgach, takoj ko se vrne kralj Peter s pose ta v Budimpešti, odpoklican. Srbska vlada je dala že svoje dovoljenje, da bo imenovan za njegovega naslednika poslaniški tajnik grof Nemes v Parizu, ki je bil že v letih 1901 do 1903 v Belgradu kot legacijski svetnik.
Škodovc delnice.
Dunaj, 22. aprila. Danes je kurz Škodovih delnic padel na 650 K.
Češke kandidature. Praga, 22. aprila, Mladočeska stranka se je definitivno odločila, kandidirati dr. Kramara v Pragi v Novem mestu. Njegov protikandidat je bivši poslanec Sokol. V Chrudimu kandidira dr. Pacak, socijalisti pa kandidirajo Stechlika, znanega pro-pagatorja češko - francoskega edin-stva.
Brambui zakon.
Budimpešta, 22. aprila. Danes dopoldne se je vršil tu ministrski svet glede brambnega zakona. Ministrski predsednik Khuen se je odpeljal nato na Dunaj, kjer se bodo nadaljevale ministrske konference. Srbski manevri.
Belgrad, 22. aprila. Srbska vojna uprava je sklenila, prirediti jeseni velike vojaške manevre, katerih stroški bodo znašali nad pol milijona dinarjev.
Vstaja v Albaniji.
Berolin, 22. aprila. Iz Bara poročajo, da se je vršil danes ponoči hud boj v bližini mesta Tuzi med turškimi četami in vstaši. v katerem so Turki izgubili 400 mož.
Položaj v Marokn.
Pariz, 22. aprila. Položaj v Maroku je zelo vznemirljiv. Mesto Fez so vstaši faktično zavzeli in pomorili vso ondotno posadko. Maroški sultan Mulej Hafid se je skril v francoskem konzulatu.Povsod kličejo vstaši na sveto vojno proti Mulej Hafidu. Bivši sultan Abdul Aziz ima mnogo upanja, da zopet zasede maročanski prestol. Francoske vojne čete, ki so bile poslane proti vstašem, so bile ponovno poražene.
Darila.
Upravništvn naših listov so poslali :
Za    Ciril - Metodovo družbo:
Rodbina Milan Žnideršičeva v Mate-nji vasi, 10 K, mesto venca na grob stare mamice, gospe Cilke Skuškove v Kostanjevici. — Rodbina Kreo v Ljubljani, 10 K, mesto venca na krsto gosp. L. Serajniku in Jos. Platnar v Ljubljani, 10 K, mesto venca na krsto gospe SknŠkove v Kostanjevici. — Skupaj 30 K. — Živeli nabiralci in darovalci!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemiek.
Narodovo zdravilo. Iako se sme imenovati bolesti utešujoce, mišice in živce krep-Čujoče, kot mazilo dobro znano »BfftllOTO francosko tganfs In sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K Sa—• Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI,
c. in kr. dvorni zalagatclj na Dunaja, Tmcb-laufcen S. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-av preparat! zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    2 18
Kapljajoče opozarjamo na inse-rat o Thvmomel Scillac, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat priporočajo.
Ana Csillag. Medtem, ko vsako leto nanovo pojavljajoča se sredstva za rast las večinoma že po kratkem času zopet izginejo, si pa Csillagina nomada že dolga leta hrani sijajen sloves kot edino sredstvo proti izpadanju las, za rast las ter jačenje la> sišča. Pomada Csillag, ki lasem in bradi daje naravni blesk in polnost ter jih varuje prezgodnjega osivenja, ee dobiva po 2 K, 4 K> 6 K, 10 K iz tvornice Ane Csillag na Dunaju L, Kohlmarkt 11.
Učinki praškega domačega mazila se kažejo zlasti v tem, da so z njo pokrite rane vsled svojih antiseptič>-nih lastnosti zavarovane pred infekcijo in vnetjem ter se brez bolečin ter razmeroma lahko in hitro zacelijo. Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. in kr. dvornega dobavitelja v Pragi, je vsled tega svojega izbornega učinka postalo splošno uporabno domače mazilo in se dobiva po vseh lekarnah Avstro - Ogrske.
April dela, kar hoče. Tako trdi ljudska govorica in ne hodi nam na misel, da bi ometavaii ta izrek. Škoda, da april z vedno premeno vremena napravi toliko bolnih, ki morajo prestajati aprilove muhe. Ob redni rabi Favevih sodenskih mineralnih pastilj nas pa varuje hudih nasledkov aprilskega vremena, prehlajenja pa, ki ga že imame, se hitro in udobno iznebimo.
Tok časa. Vse naše stremljenj«* smeri dandanes na pribran jen je časa. Umevno je, da tudi pri kuhanju ne) more ostati pri starem. Prej smo morali, da si pripravimo juhe, cele uro kuhati kos mesa, sedaj pa je treb» samo Maggijevo kocko za 5 vinarjev popariti s četrt litrom kropa pa imamo gotovo najfinejšo govejo juho. Pri kupovanju pazite na ime Maggl in varstveno znamko zvezda s krifc-
C 'Ml.
EEREsiT
deia mokre kleti,vlažna stanovanja zajamčeno suha
i* reference     Avsrr.parent pr3sprKT-
AvstT.ceresirna družba r o Dunaj. X¥HIA
rlarrins-Srrassen.   "    Telefon 222S&
Cigaretni papir in cigaretne stročnice
ABADIE
PARIZ
Dobe se vvseh trafika
Ljubljana trg 1
bazar) železnice.
Čisti samo s
Globus
stilni izvleček
Ndjboljše čistilo ra kovine na sveti
Žiti
v Budimpešti,
Dne 22. aprila 1911. Termin.
Pšenica ca april 1911... za 50 kg 1982
Pšenica za maj 1911    . . za 50 kg 12*28
»     » oktober 1911.  . za 50 kg 1132
Rž za april 1911   ....  za 50 kg 977
Rž za oktober 1911 . . . za 50 kg 877 Koruza za majnik 1911 .  .  za 50 kg 613
Koruza za juli 1910 ... za 50 kg 6 27
Oves za april 1911   ...  za 50 kg 9*22
Oves za oktober 1911  . . za 50 kg 7*79
Kf akti*.
Neizpremenjeno.
l/ZeiTlite   Sij &° imate nahod in ste hripati, tatlezeni ter težko dihate, Feellrje* fluid s znamko »Eknflaid«. Mi strni smo se prepričali pri bolečinah v pršilu Trata itd o njegovem zdravilnem, kašelj blažečem, osvežujočem učinku. Tacat na poizkušajo 5 kron, 3 tncaU 8 kron 60 vinarje* franka Izdeluje ga samo lekarnar E. V. Feller* Smbici, EUia trg 238 na Hrvaškem
Današnji list ima na prilogi humoristične volilne slike.
9+Y
69
D56^
^299
B*X
Foulardna svila
ad meter 1 K 15 vin naprej sa bluse in obleke. Franko In še •emrtnjene) ae peftuja na dom. Bogata izbira vsoroav ae "je 8 prvo poŠto Tevania mm avli««
f
ponije i
Ustna voda
obna krema
Za otroške bolezni
od zdravnikov prav rada priporočena.
mm
™* i naravna
kislina
Ob želodčni kislini
škrofeljnita. rachitis oteklosti žlez
katarjih oslovskem kašlju.
CnnrialitofS edina slovanska jPCLIullIClD,  ura za telovadce.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana II f nHnnr Ljubljana
Mestni trg II.
Kcvcus gk
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
HajrtsiraejJc^jansrvo. Ilustrirani ceniki brezplačno.
K. Ca m e pni k
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Špscial. trgovina s kolesiin pašam. deli.
Izposojevanje koles«
C
Svarilo
pred ponaredbami!
Tvoj slabi želodec Je žalosten godeči Če bi vžival
Ne bil bi bolan:
Naročajte, FLORI AN* od izeeiovafnice!
Naslov za naročila: »rtOMAlf, IjaSljaaa. j
Postavno varovano*
za taktjasje ariaratljaaje gsvtjt jaha sega
jeve
kocke za govejo juho
a 5 vinarjev
MAOGIJEve kocke za goveja juho so čista, aajkoljsa jaka iz govejega mesa v trdi obliki ia imajo zraven že tadi po-::  trebao sol ia dišave. :;
Pristne samo z imenom MAGG1 in varstveno znamko zvezdo s križcem.
lleteorolosično poročilo.
Čas   S*"* 5« baro-   «o
metra   s 2
? mm { £ 5
> o ž:
>
21. i2.pop.| 743 4, 22*7 .   9.zv.   745'6 j 13-4
22- i 7.zj.   746 2! 14*8
Nebo
m. svzh. sk. oblač. p.ni.svzh. dež
m. s vzhod' jasno
Slednja včerajšnja temperatura 14*8% norm. 10'7a. Padavina v 24 urah 1*1 mm.
Zahvala.
Za vse izraze sožalja in dokaze odkritega sočutja povodom bolezni in smrti našega predragega, nepozabnega soproga, ozir. sina, brata, svaka, strica in nečaka, gospoda
Rudolfa Štrekelj
se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo gospodu dr. G. Hočevarju za zdravniško pomoč, častitemu gosp. župniku Ivanu Oblaku za tolažljive besede, slav. tel. društvoma »Sokol« iz Bleda in Radovljice, slavni požarni brambi iz Bledr za zadnje spremstvo, gg. pevcem za ganljivo petje, vsem darovalcem lepih veneov in šopkov ter sploh vsem, ki so dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
1462 Žalujoči ostali.
rodojolko
spretno, pošteno, starejšo, kat prvo moč sprejme
Z. KRAJNC, Kranj
trgovina delikates, špecerije in deželnih pridelkov.
Ravnotam 80 Sprejme 14 letnega dečka kot
čenča.
treznega, zanesljivega, za težko vožnjo,
lite u talM|ia|l vstop
vevška papirnica.
litem x» IS. ma|nika dibn
kuharico
ki zna samostojno voditi gospodinjstvo. Plača K 24*— mesečno, brez obleke, drugo vse v hiši. Prednost imajo one, ki so prekoračile 35. leto starosti.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1465
m ta
■vtlii. trpiK i arami ter zapisani sriiijditnilK.
Ijubljana, Voljove ulice št. 3.
Velika zaloga
Ittvclov, zlatnine in sre-irninc, različnih nr, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
Blsge prve vrste.
Solidna postrežba. Cene na jnižje.
Proda  ss skoro novo
v*-
Proti 168
lil!
izborno delale dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstraajnie neprijetno sapo iz nst 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
▼ Ljnbljanl, Rcsljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi član; bolniških blagajn jnž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnsine-usma In zobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908.
Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnsine-nstne sobne vode, katera je ne prekosi j ivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
Birmanska darila!
Berite, kje se dobijo najcenejše ure in celo ugodneje nego po tovarniških cenah vsled velike zaloge, na primere
Niklasta ura, trptžno kolesje z verižico .....  K 5*50
m — m mm m ..•••I. 6*50
srebrna cil. rent. ara z lepo verižico
7*50 9-50 10*50
srebrna danska ura z lepo verižico....... 9*50
n » n    tt     n n 10*50
Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše svetovno znano švicarsko blago na primer Seeland, Ornega, Schaff-hausner posebno precizijsko natančno regulirana, Z en i t h, ki zdrži natančen čas v vseb legab. — Za vsako blago se dobi pismeno večletno jamčenje. 1359
f rane Keber, Ijubljana, Dunajska cesta 12.
Volite kmetovalci, valite obrtniki, Talite podjetniki, valita za nakup svojih potrebščin trgovca, ki vam postreže z dobrim, zanesljivim blagom in zmernimi cenami I
f r. Stopica, trgovec z železnino
v Ljubljani, Marije Terezije eeeta štev. 1
ima veliko zalogo amerikanskih kosilnic »Deering«, najboljših mlatilnic, čistilnic, slamoreznic in drugih poljedelskih strojev in orodja. — Kdor rabi cement, traverze, železniške šine, železo, pločevino, strešno lepenko in štorjo za strope! razne pumpe itd., naj se obrne na imenovanega, Id postreže vsakomur nepristransko ia pošteno 1'
znamka »STYRIA« pO nizki cenL Poizve se v Novem Vodmitu itev. 58. U71
Spretno
1469
prodajalko
z večletno prakso v papirni ali galanterijski stroki aprejme
L Sdratin. LWIua, totema il. 3.
Strojnik,
mat. ii Mm izup kovat
išče stalne službe. 1475
Ima najboljša spričevala. — Naslov pove  upravništvo   »Sloven. Naroda«.
iša
z vrtom i
je na prodal pod
ugodnimi pogoji. — Več se izve v BoŽni
dolini, cesta 5.
Svetovnoznana monakovska eksportna pivovarna išče 1468
o krafni it (rajonskih)
zastopnikov
in odjemalcev na veliko, ki imajo klet za zalogo. Najemnina za depot, donesek za led in reklamo se dobi.
Ponudbe na: General Reprisentanz, Dunaj VI., Magdalenenstrasse 74, Mezanin.
Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
G. Flux
Gosposka ulica štev. 6,
JXXa nnirin* nekaj dobrih kuharic k IDCC 11UJHU. 2 3 in več osebam, poleg hišne in sluge; navadno bono k 2 otrokoma v Buda-Pešto, privatnega slugo k baronu v Zagreb, poslužnika za hotel na gorenjsko, fant za sobno delo v velik hotel v Split itd. itd — Priporoča se spreten mlad oskrbnik s skromnimi zahtevami in dobrimi izkazili, mlada zanesljiva, urna plačilna natakarica, zanesljiva računarica z dobrim obnašanjem. * 1457
Pri vaanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor
Podpisani bom na Jelo nedeljo
razprodajal v svoji hiši na Uncu izvzemši tovarno vse svoje, nekdaj^
Jeršanovo posestvo
obstoječe iz več Prodala se
spodarskimi vrtom itd. — ijana gostilna jalna.
Dražba se Dražbeni pogoji
gozdov in senožeti. bo tudi hiša z go-poslopji   z lepim
V hiši je dobro vpe-, trafika in proda-
1474
prične ob 1. uri pop.
so na vpogled pri meni.
Avgust Belle.
Redka prilika!   Rena prilika)
planino
Jako
dober _
so po ceni proda na vogla Sv. Petra oeste, vbod Radookoga o. it 2, L nadstropje. im
Proda ao aov
19
iS
za polovico nabavne cene.
Vprača se: Gramofon atelije A. RASREROER, LJubljana, Sodna ulica 5. 1464
za
iŠČOm   a svojo hčerko 2 uri na teden popoldne v internatu »MLADIKA«. Pisma: Dragotin Repo, Bled.
Trgovski sotrudnik
dobro izurjen v mešani stroki želi pre-meniti takoj službo.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1470
Sadi selitve se proda
velika, malo rabljena pisalna miza s predali In nastavkom, velika omara ln miza, kopirna stiskalnica z mizico, spenjalnl stroj (Heftmasckine) za vzorce, železna vlita peč s cevmi pripravna za večji Iskal. 1473
Pogleda se lahko navedene predmete vsaki dan od 12. do 1. ure popoldne pri Dolencu, Stari trg 1, I. nadstropje.
Naročajte na izbiro
bluze, krila, kostume,
plašče, jopiče, nočne halfe, pelerine, perilo, steznike dalje
otroške oblekce, plaščke,
klobučke, čepice in drage potrebščine za otroke in novorojenčke
pri
M. Krištofič- Bučar
Ljubljana, Stari trg 28.
Priznano najfinejša damska ia otroška konfekcija. Izdeluje tudi po meri. Najnižje cene.
Gospod Rajko Rudolf Golob
iz Škofje Loke namerava svoje posestvo, to je
hišo št. 129 z gostilno „pri zelenem drevesu" in kar je zemljišča zraven
v celoti in na drobno razprodati.
Kdor misli kupiti naj se zglasi v
četrtek, dne 27. t. m. dopoldan ob 9. uri v notarski pisarni v Škof ji
LOU. 1463
ŠKOFJA LOKA, 21. aprila 1911.
Riko Lonček,
c. kr. notar.
:: Kjer vlada red, :: Uspeva blagostanje!
Trgovcem
1417
kateri   želijo   imeti svoje
knjigovodstvo, obratovanje,
vse  blagajniško  in  pisarniško  delo  tako urejene
praktično, pregledno, * zanesljivo,
se priporoča strokovnjak sa osebno revizijo ia uredbo po najboljšem sistemu. — Vspeh in tajnost zajamčena, honorar smeren. — Ponudbe sprejema upravništvo »SI. Naroda« pod naslovom: „Kontrolno knjigovodstvo*.
36
F4
4
46
WE7
našega
DOfliK! vestnlL
Nas svetovni nazor.
flzvleoak is predavanj predsednika akad. fer. društva »Sava«,  g. Milka NaglioaJ (Dalje.)
IV. Panteizem — praoblika svetovnega nazora.
V razliko z nami dijametralno nasprotnimi teistično-dualistienimi nazori nam je monistični panteizem mnogo bližji in se, prav umevan, da eelo skladati z našim mišljenjem. Kajti negacija okstramundanskega bitja, ki »ohranjuje in vlada« svet po svoji modrosti in previdnosti nam je s panteizmom skupen karakteri^i-kon. Panteistični intramundanski bog bi bil na ta način le poetična ne? S3da in podoba za pojem substanci immanentne energije. In v tem smislu je mogoče nam z enako pravico reci monisti, panteisti ali ateisti; odvisno je to od tega, ee se hočemo izražati pozitivno ali negativno. Zato je dobro povedal Artur Sehopenliauer: »Pantheismus ist nur ein hoflieher Atheismus. Die Wahrheit des Pan-theisnaus besteht in der Aufhebumr des duali^tischen Gegeusatzos zwi-schen Oott und Welt, in der Er-kenntnis. dašs die \Velt aus ihrer 5nneren Kraft und durch sich selbst da ist. Der Satz des Pantheismus: »Got t und die Welt ist Eins,;< ist bioss eine hoflicke Wendung, dem Herrgott deo Absehied zu gebeu.«
Panteistične refleksije zasledimo v najstarejši filozofiji Indoev, Egipčanov, Kitajcev in Japoncev, tudi rrilozoizein jonskih filozofov bi lahko smatrali v zgoraj navedenem siaitiu za pantei&tiČuo diferencijacijo in ta umstveni nazor se je pcjavil po propadanju grške teoretične filozofije pri stoikih in enako ob razpadu sho-lastike za časa Criordana Bruna (1548 do 1600) in Baruha Spinoze (163:2 do 1677), kakor modernega idealizma.
Kakor omenjeno, so bili zastopniki antiknega panteizma stoiki, torej oni, katerih praktično naziranje je našlo tudi pri Rimljanih (Seneka, Epiktet, Arijan. Mark Avrelij An-tonin i. dr.) največ priznanja, bodisi, ker zavrača transcedentno špekulacijo, bodisi, ker se je karakter stoi-cizma Rimljanom   najbolj prilegral.
Ker se že vsakemu, ki ne soglaša z vladajočimi nazori a priori prisoja vse slabo, naj bo omenjeno, da je Zenon iz Kritija, pričetnik stoiciz-ma vse svoje dolgo življenje, katerega je prostovoljno končal, živel v talci vzdržnosti in nravni strogosti, da so mu Atenci po nasvetu kralja An-tinoa zapisali na spomenik, da je bilo njegovo življenje enako njegovi filozofiji. In res so tudi njegovi nasledniki v »stoa poikile<:, kakor Kle-ant in Hrisip posnemali svojega mojstra in največji Rimljani, n. pr. Ciceron in Pompej, so se izobraževali pri stoikih, kakor Pozidonij in Pane-eij.
V fiziki so se stoiki naslanjali na Heraklita, ki je razvojni princip razvil in analiziral kot rezultat bejujo-eih se nasprotij, ki se družijo f har-monske enote po stavku »združi kakršnakoli nasprotja, pa bo iz vseh eno in iz enega vse.« -Tako so vsi tvori produkt nasprotij, ki se pritezajo in odbijajo, združujejo in razdružu-jejo, kajti med nasprotnim je življe-rje in gibanje.
Stoicizem je v logiki zagovarjal nazor, da se vsebina zavesti pridobi le z vtiski zunanjega sveta. Vsaka predočba (fantasia) nastane namreč s pomočjo senzitivnega vplivanja predstavljajočega se predmeta na dušo. Vsi vtiski, občutki in predočbe tvorijo po spojitvi enakovrstnega vsled spomina izkustvo (empeiria). Kot izrecni senzualisti — zato je njihov kriterij resnice subjektiven — so negirali vse netvarno. Nadaljna posledica tega materijali stičnega na-ziranja je bil stoižki panteizem.
V nasprotju z Aristotelom, ki je s kritiko Platonove ideologije dobil kardinalni točki svojega sistema, snov (hyle) in obliko (eidos) so stoiki zanikavali izvenmaterijalno eksistenco čiste oblike (= boga) in tajili delitev materije od boga (fak-tuelne] energije). Snov je bila tedaj brezoblični vzrok tvorov (amorfos kai apoios usia), bog pa v snovi delajoča in z njo bistveno združena sila. Po 6toiškem nazoru sta bog in snov identična substanca, ki jo opazovano z rrjene pasivne strani imenujemo materijo, z njene aktivne stra-mi pa bog. Ker pa sinkretizem stoicizma ni dopustil enotno zgrajene filozofične stavbe in se je sistemu vedno poznal vpliv Ksenokratov in Polemov, zastopnikov starejše akademije, ki je zabredla iz Platonovega idealizma preko pitagorejskih elementov v demonologične fantazije, '^ato je bog repreaentiral poleg žive sile še splošni razum fnoos, iogos tu pantos).
Iz stoičnega panteiaticnega nazora pa je izhajal tudi za našo moder-
no etiko važen princip, živeti v sa-f lamjn i naravo (homologumdiios te
fveei zen).
Filozofski razvoj je v naslednji
dobi zašel v neodločni skepticizem. Iz zahtave po absolutni jasnosti čiste resnice, ki jo v pomanjkanju empiričnega znanja monistični sistemi niso mogli dati, je dobila filozofija v neoplatonizmu transcedentni mistič-noteozofski značaj. Mesto pameti je odločevala patološka ekstaza in teur-gija.
Sinkretistična mešanica židov-sko-orijentalskih religij, neopitago-reizma in z aristotelističnimi elementi pomešanega neoplatonizraa se je končno izkristalizirala v nov verski sistem, ki je dobil šele precej pozno filozofsko obdelano obliko. Nezavestno pa je pričel toliko stoletij v vra-žarstvu najhujše vklenjeni človeški duh delovati za racijonaliteto dogem; rodil se je sholasticizem kot vez med vero in vedo. »Čredo ut intelligam« je rekel njegov pričetnik Anzelm Oanterburvjski, konec tega gibanja pa se je glasil »intelligo, ne čredam«. L>ogine, ki so jih vsled »znanstvenega« dokazovanja potegnili iz sfere absolutne verjetnosti so izgubivale na verski avtoriteti. Nenamenoma se je vsled »znanstvenega^ dokazovanja^ verodostojnosti dogem rodila avtoriteta razuma in ta je filozofija rešila 15stoletnega spanja. Monlzem je postal zopet tendenca filozof i ji,ki se je s Kartezijem pričela tam, kjer je v poaristotelski dobi končala.
(Dalje prihodnjič.)
Nenavadna hudobnost odseva iz »Omladininih« opazk o narod.-napr.
đijaštvu, oz. o »Dijaškem vrstniku«. Zadnji natis tega lista nam očita »literarno nepoštenost«, češ, da nismo 11. marca pri nekem daljšem citatu navedli vira: »nar. rad. publikacijo »Iz naroda za narod«. »Omladinski« dlakocepec naj si vendar ne domišlja, da se hočemo ponašati z njihovo stvarjo. Če mm avtoriteta že sama na sebi ne imponira, nam pa od te strani še posebno ne. Ravno tako menda nimajo pri »Omladini« monopola za določeno sorto mišljenja in naziranja. Zato se je slučajna zgodilo, da smo bili tudi mi v neki točki iste misli z nekim bivšim radikal-cem in smo slučajno sprejeli njegovo sestavo besed za izraz dotične misli v razpravo. Da se pa takoj vidi, da smo navedli tujo sestavo besed, čeprav tudi našega mnenja, smo zapisali izrecno: »Xaj reproduciramo važne* besede nekega upoštevanega doktorja.«
Ne pride nam pa na misel, da bi za vsako, slučajno že natisnjeno rr.isel, katero bi lr.hko s svojimi besedami večkrat celo primernejše, boljše in krajše povedali, takoj navajali morda še poglavje in vrste, iz radikalnega svetega pisma in tako delali reklamo za nje. Pa tudi brezpomembno bi bilo; kajti rekli ^mo že, da nam stvar zaradi radikalnega izvora nič bolj ne imponira. Da pa nismo slučajno tuje sestave besed hoteli izdajati za svojo, dokazuje že zgoraj omenjeni uvod k citatu. To popolnoma zadošča. Na radikalno zlobnost bomo znali v prihodnje učinkovito odgovoriti!
Pripravljalni odbor »Organizacije svobodomiselnega naronno-na-prednega dijaštva« razpošlje takoj po velikonočnih počitnicah vsem našim društvom pravila v pregled in prijavo.
Ustanovljeno leta 1873
1. Taufer, staiej. Zaoorje ob SavL
tene zmerne, postrežba solidna
1408
Zahtevajte
nakopa kolesa samo
Najoailčnejia oprema
in največja tohnlaka nanolnoat. aav- Krasni katalogi zastonj. "On*
Tvornice Premier
Hab na Čeikem. Isstopnifc A. CKftAB, Oossiale.
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
FT. HITI
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
j.
zlatar v Ljubljani
nasproti glavno poito
priporoča svojo trgovino vsakovrstne
zlatnine
ter predi! žepnih Dr. Častna delavnica.
ro.
Cene zmerne. Solidna  in  reelna postrežba.
Ustanovljeno 1845.
0
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apr-etura sukna.
Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
Šelenborgova ulica it. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
0
Velika zaloga
steklenlne, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov i« L d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
*********************** 9W*mm
* Valno! z« Važno! 1
gosDoSsnie, frgovceinživioorBlce. I
Ndibći so In no]cine!$B postrežbo I
sa drogve, kemikalije, zelišča cve- ** tja, korenine itd. tudi po Knelppn. osine vede In sobni prasak, ribje olie, redllne in posipalne moke za otroka, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografitne aparate in potrebščine Urnrelcna obvezila vsake vrste, sredstva sa desinf ekciio, vosek Ia paste sa tU itd. — Velika zaloga najfinejšega in konfaka. — Zaloga svežih
mineralnih vod Ia soli  Za kopel
Oblastv. konc. oddaja stropov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sel dvojna sel, soliter, eeojaa, kolmoi, krmilno apno Itd. - Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerije
1 ANTON KANC
f! Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Jt Kapale po aa|vsi|l cea! rusa zelišči S (rože), cvetje, koresiae, semena, skorje itd. «.
Dunajska konces. zaloga izvoženih j IV voz -ssag 1196
in rabljene konjske oprave, lindauerjev, pol-kritih enevprežnih in dvovprežmh kočij vseh vrst, brownov, buggijev itd, najeleg.ntnejše blago od gospode vedno v večji izbiri v , zalogi.  Kupujem tudi opuščene cele hleve
Eroti gotovini ali v komisijo. Karel riscaer, »unaj II., Praterstrasse 72.   Telefon 201.07.
HAEUSSER
CHAMPAGNE - EPERNAY
Glavna zaloga v Ljubljani:
PETER LASSNIK
ljude vit Borovnlk
puškan v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — lluetre-57 vani oenlki xaetanj,
!! Pozor kolesarji!!
v
jSM I
fra
■
Namesto lcron 110*—
s^mo po kron 80*^, s prostim tekom .Torpedo* po kron 95* — prodajam za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke pStyrian-Gradecft, modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 5'—, 6-—, 7'—, gumijeve cevi po K 350, 4 —, 5'—. Vse potrebščine, poprave, emajliranje in poniklanje najceneje! Razpošilja se po povzetju. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in franko. Tvorniška zaloga voznih koles :-: in šivalnih strojev. :-:
A. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrnsse 23. IV.
1377
Lepa gostilna
s posestvom prve vrste, ob drž. cesti in železniški progi, za vsako obrt pri pravna, 5 minut od' kolodvora, 10 minut od šole in 15 minut od cerkve, v zelo priljubljenem manjšem slovenskem mesta na Spodnjem Štajerskem, z velikim novo in močno zidanim poslopjem s 6 velikimi sobami, kuhinjo, shrambo, kletjo, velikim gospodarskim poslopjem ter najlepšimi travniki in njivami ob hiši. Lahko se zmeraj redi 12 glav živine, krav in konj in je posebno pripravno za mlekarno, kakor tudi za trgovino z lesom in senom. Vse to se takoj zavoljo bolezni za 62.000 kron proda in je pri kupnini treba izplačati samo 15 do 20 tisoč kron. 1371
Nataiicneje pove Fran c Petellaz
tz Zgornje Polskave pri Pragerskem, Štajersko.
M K pomešal
3067
Ljubljana Sodnijska ulica št. 5.
Lasie Kletke
(kite)
s dolgo preveza . . K 5"—
a poldolgo prevezo. „ 7* —
a kratko provoza  . „ 9'—
„     vate nit'—
seine s?etle (blond) in sive 20«7« dražje priporoča
S« Strmoli,
Min In laniter,
fjabljana, Po) Irančo St. 1,
Izieisie vat lasntoarakn dola te* Hdno is ftkstae. Cest ss dele kite 3 K. Kapije inedeie ii reiase žeaske late r po sajviiiia cesas. 1164
To jo iznajdba:
Kavukove itarapUje izdeluje 124 urah
FrsntiS. Chmel, Praga II. 2032 Mala Šte-pinskA uC (pHzemO. 1327
flčeta se prati dobri plan
1427
Plača po dogovoru. — An t. M ervarf
mizarski   mojster,  Trbovlje, Štajersko.
„Nnlsol"
tvrdke 451
Bergmann & Ko. DeČin na L.
je in ostane slej ko prej nedosežen vsled svojega presenetljivo prirodnega barvanja las in brade
Dobiva se svetel, rjav in črn steklenica po K 250 v
drogeriji Anton Kane in pri brivca A. Fettich-Frankheimu
tovarn za opeko is not
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
K. Novotnv
specijalne tovarne strojev za keramiko io livarna
Praga-Visočany
Opreme za krožne peći, transmisije, posode za impregnovanje lepenke L t. i.
Na vpogled mnogo priporočil. 3820
i
mm
* I
Uradne are od 8. zjutraj io 7. zvežer
0 ttDIlf BA1A PEAZZA P.jrWRSTuP0IITEllflSS03
Onredaja banka tenkih hranllolc.
VLSEE lil RllilŽlCE NEKIME VLOGE 4 /4 /o s 4 /4 /o
VLOGE V TEKOČEM RAČDHD
in VLOGE FIKSNE NAJUGODNEJŠE.
IMM POSLOVANJE VSEH VRST. -Oddelek sa vadife ln kavcije. I Cradne ure od S.zjatraj do 7. zvečer |
I
V Ameri&o m Kanado
pripravna, cenena la zaaesljva voinjs
Cunard Line.
Odhod ls domačega pristanišča Trsta:
Pannonia 2. maja 1911. Carpathia, 16. maja 1911. Saxoma, 23. maja 1911.
Is Uvsrpeols: 274
Največji in najlepši parniki sveta. Lusitania, 29. aprila, 20. maja, 10. junija, 8 julija, 29. julija 1911.
Mauretania, 13. maja, 3. 24. junija, 22. julija 1911.
Pojasnila in vozne karte pri
v Lfsbllanl, SloanSkova nliea slav. 29,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
16
Varstvena znamka:
Sidro. 179
Cnimcnt. Capsid comp.
Nadomestilo za
priznano izborno, tolečiie tolažeče io odvajalno suzilo ob §reblajenju itd. po
80 h, K 1-40 in 2*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem jejo le originalne steklenice v škatljlcah z našo varstveno znamko »sidren*, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. Blohtotiovm leJsana
pri »Zlatem levu* i fti* ENta l S srn
93
DS
REA
^396
se is proste roke os novo zgrajen*
hiša §
z vrtom v Gorici
pod jako ugodnimi pogoji pogoji in nizko ceno jako, pripravno za penztjoniste.— Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«
z velikim,  lepim,  obzidanim sadnim vrtom se> zaradi bolehnosti pod najugodnejšimi pogoji proda v Kamniku Natančneje se poizve pri Anton Sveticu v Kamniku, Gorenjski-. 1379
T 360
Kdor hoče kupiti zavitek za 6 vinare v,
naj zahteva izključno
Ottoman
cigaretni papir,
OTTOMAN
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
■ •
vzajemno zavarovalna banka v Pragi. -asssrvni londi a 40,011.10?-—* — Uplaćene oasaoaalae ia kspltsiiio Z 100,350.800—.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Ven pojasnila dajat ———————
Eennalno zastopstvo v Ljanljani
cigar isarne so v astnei bančnej hiši
i Gosposki uliti stev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
aaY^
nova, z najmodernejšimi stroji in električnim 1179 tokom urejena
tvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih rolojev za okna, prodajalnice itd.
fogrel), Marije uo m ul 8.
Telefon 1324.. Telefon 1324.
8afT [eniki, troškovniki in vzorci zastonj in franko,
Dobro idoča
v prijetnem kraju na Gorenjskem, ob stoječe čez 25 let, z dobrim prometom in nalimi stroški,
se s 1. majem odda za ni let v najem
pod zelo ugođmmi pogoji z zal go vred. Posebna priložnost za go^p. sotrudnike, da se samostojno nastanijo, ter tudi za izurjeno prodajalko zelo pnr^^na.
Ponudbe je poslati na upravn 5»vo »Slov Naroda« pod „DobltOk 1000".
1E
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
818
CEMENTNE STREŠNIKE
«5S**» S
po zn
ni ceni.
Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za /.   /.   njo vsako poljubno garancijo. .*.
IVAN JELACIN
=1131-
LJUBLJANA.
=H3I -
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami
se išče za 1. maj t. 1. Ponudbe pod ..maj 1911" na opravništvo „Slov. Marna".
1435
IVI1JO
mm T. FogaoiiK. M ihti 21.
II. nadstropje.
Mirna stranka
1437
Svoj izdelek ostro igane strojne zidne in zarezane strešne prve vrste ^Jp> $ * 1^ J^sV Idi/ Prve vrste
priporoča 442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tudi zastopnike za razprodalo zarezanih strešnikov.
išče stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo in kopalnico za majev termin. — Ponudbe je nasloviti na upravništvo »Slovenskega Naroda*.
Pr
S tem javljamo, da smo otvorili
OBJAVA.
v Zagrebu, Movićcva ulica št. 5
s:        svojo poslovnico. ::
Nudimo razna
začetnica, mešane stroke teli stopiti V   Službo.   —   Ponudbe   pod „Za-
detnlca11 na upravništvo »Si. Naroda«. __1425
Išče se služba
vna vina
v kako vilo ali pa navadno hišo za mesec avgust. Ponudbe pod „biša*kls na uprav. »Slovenskega Narodd.« 1430
urar iQ trgovec z zlatnino in srebrnino
1954     zapriseženi cenilec
Ijubljana, Jurčičev trg 3.
Zahtevajte moj ravnokar izšli
najnovelši cenik.
dih in steklenicah
po smernih cenah.
Prosim slav. občinstvo, p. n. restavraterje, gostilničarje, kakor vse ostale preprodajalce, da nas v tem skromnem podjetju podpirajo.
SREDIŠNJA ZADRUGA HRV. VINOGRADARA.
Ravnateljstvo.
1042
Prodajo se v Kranju na živahnem in prometnom kraju
3
parcele
Pojasnila   daje   g. AL. S OKLIC,
pekovski mojster, Kranj. 1453
1398
se odda takoj v najem
v Gosposki ulici št. 7.
Spre,me se takoj
učenec
pošten,  z dobrimi šolskimi spričevali pri Andreju Krodelju, trgovina s mešanim blagom. Dobo v a pri Brežicah. 1428
Dobro ohranjeno
1459
želi kupiti Jelovsek, Podčetrtek, Stajo cako.
Mm slikt
prodaja ia pošilja po postnem povzetju Iv. Bonač v Ljubljani
Cona sliki S kron.
273
Sprejmem takoj
v rezunrsKem obrtu
(cerkvena dela) izurjenega 1450
pomočnika
:::: Plačilo po dogovoru. ::::
Peter Bauerheitn
mizar v Hrastniku (Štajersko).
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave
v Ljubljani, Dunajska cesta Stav. 22 (nasprati kavarna „Evrepa")
sion. podjetje za električne naprave, napeljavo električne n»«ijn..E!!l0S <n*,i_!elt,0J,ske.i2. b££i2I2? n,p^veJ2? g£g -"- ""-"""^ motorleT. P- v 'zalogi vedno v veliki izbiri: .jUtro-urtorli, ^SSSt£T^^^
koncesion.
ta pati slin tsr aieselsvih ol|a ta ssastL ■ t sa Hrt, svetilniki
Mehanična delavnica ^arST m,htnltnM g" ^3*" vtako™tnik st"J~ Dt" "«0 tfaaats^^^^
35
76
50
39
49
se iz proste roke na novo zgrajena
hiša =
* * -
z vrtom v Gorici
pod jako ugodnimi pogoji pogoji in nizko ceno jako, pripravno za penzijoniste.— Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«
VILA
z velikim,  lepim,  obzidanim sadnim vrtom se zaradi bolvhnosti pod najugodnejšimi pogoji proda v Kamrrku Natančneje se poizve pri Anton Sveflcn v Kamniku, Gorenjski . 1379
Kdor hoče kupiti zavitek za 6 s i nare v,
naj zahteva izključno
Ottoman
T 366
cigaretni papir.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
•"• • ■••  vzajemno zavarovalna banka v Pragi. • Rezervni fondi K 48.812.Tv7-—. — bpUeaae oasaodatae ia kspitaUlo S 100,380.000-—.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
■r Eeneratno zastopstvo v LjahliaaT ^STSSii v Gosposki iti itn.12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
:
nova, z najmodernejšimi stioji in električnim 1179 tokom urejena
tvornica zalazi], rolet, lesenih in železnih rolojev za okna, prodajalnice itd.
asreti. Marije Ua erlje ul 8.
Telefon 1324.. Telefon 1324.
taki, iroškovniki in vzorci zeleni in Iranko. ~ "San ■■■■■lOBHBsiiiiiiiiaiiii i [■■■■■ananasi
Dobro idoča
458
trgovina
v prijetnem kraju na Gorenjskem, ob stoječa čez 25 let, z dobrim prometom in nalimi stroški,
se s 1. najem odda za vet lei v Dajem
pod zelo ugodnimi pogoji z zal< go vred.
Posebna priložnost za gosp. sotrudnike, i da se samostojno nastanijo, ter tudi i za izurjeno prodajalko  zelo pnp*"^Tia.
Ponudbe je poslati na upravni*vo »Slov  Naroda« pod »Dobitek 1000",
IG
][
Ugodna prilika!
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
818
ENTNE STREŠNIKE
po znižani ceni.
Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za /.   /.   njo vsako poljubno garancijo.   ,\ .%
IVAN
3E
JELACIN
-If5]l-
LJUBLJANA.
="5«
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami
se išče za 1. maj t. 1. Ponudile pod ..maj iSli" na opravnistvo ..Slav. Nanda".
1435
Šivilje
t. nmi m m 21,
II. nadstropje.
	
	t 1 ! I 1
	! _ i
	□
svoj izdelek ostro tgane strojne zidne in zarezane strešne prve vrste ^ Jp* j * J ^ \ \^ jj      prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tudi zastopnike sa razprodalo zarezanih strešnikov.
Mirna stranka
1437
išče stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo in kopalnico za majev termin. — Ponudbe je nasloviti na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda*.
Prod
ii
S tem javljamo, da smo otvorili
OBJAVA.
v Zagrebu, Kukovićeva ulica št. 5
ss svojo poslovnico. i:
Nudimo razna
začetnica, mešane stroke želi Stopiti
v službo. — Ponudbe pod „Začetnica" na upravništvo »SI. Naroda«. __1425
Išče se služba
v  kako  vilo  ali   pa   navadno hišo za mesec avgust.
Ponudbe pod „hi&nik" na uprav. »Slovenskega  Naroda.« 1430
avna vina
urar in trgovec z zlatnino ia srebrnino
1954    zapriseženi cenilec
Ijubljana, Jurčičev trg 3.
Zahtevajte mol ravnokar izšli
nainoveiši cenik.
odih in steklenicah
po zmernih cenah.
Prosim slav. občinstvo, p. n. restavraterje, ' gostilničarje, kakor vse ostale preprodajalce, da nas v tem skromnem podjetju podpirajo.
SREDIŠNJA ZADRUGA HRV. VINOGRADARA.
1042
Ravnateljstvo.
Prodajo se v Kranju na živahnem in prometnem kraju
] stavbne parcele
Pojasnila   daje  g. AL. SO KLIC,
pekovski mojster! Kranj. 1453
1396
Prostorna
se odda takoj v najem
v Gosposki ulici št. 7.
Spre#mo se takoj
učenec
pošten, z dobrimi šolskimi spričevali
pri Andreju Krošolju, trgovina 1 mešanim blagom, Dobo v a pri Brežicah. 1428
Dobro ohranjeno
1459
želi kupiti Jelovšek, Podčetrtek, Stajo roko.
slike
prodaja ia pošilja po postnem povzetja I v« Bon ač v Ljubljani
Cona sliki 0 kron.
273
Sprejmem takoj
o rezborskem obrtu
(cerkvena dela) izurjenega H50
pomočnika
::::        Plačilo po dogovoru.
Peter Bauerheim
aisar v Brutnlka (ftta|«rskt).
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave
v Ljubljani, Dunajska ceeta itev. 88 (nasproti kavarna n Evropa")
za elektrilne naprave, napel
logi vedno v veliki izbiri: al
koncesion. podjetje za električne naprave, napeljavo električne hiti In prenos moCI. telefonske In b«pi;yne naprave. Dob.v« in montiranje ■Urtonav - V *.■<*» večno v velik, izbiri: .»ktro-otortl, "2%-gtf?*^*Z^
amotor|sv aa
■osavilsl. auttllaa alta ia
n po najnižjih cen oleaavotoaalaae
24
35
EU
9983
90
58
39
SE
D^1B
7086
Glavne pot&e poletnega voznega retfa 1911
v področju c kr. državno železniškega ravnateljstva v Trsta.
A. Proga Jesenic« - Trst c. kr. dri. ž.
Vlak št. 1 je malenkostno spremenjen in prido 5 minut prej v Trst c. kr. d. ž. (ob 11. uri 10 min. dopoldne) .
Vlak štev. 2, ki je skoro nespremenjen, pride 2 minuti prej na Jesenice (ob 9. uri 39 min. zvečer).
Istotako sta vlaka Št. 501 in 502 nebistveno spremenjena. (Vlak štev. 501 pride ob 8. uri 50 min. zjntraj v Trst c. kr. d. ž., 502 gre 5 min. kasneje od tam t. j. ob 9. uri.)
Podnevni brzovlaki bodo vozili od 1. maja deljeno po voznem reda. Vlaka štev. 507 in 50S opravljata službo v relaciji Dunaj j. k. in Bero-lin — čez phvrnsko železnico — Trst, vlaka štev. 707 in 708 pa v relaciji Berolm - Monakovo - Trst čoz tursko železnico.
Vlak štev. 507 je nov brzovlak in odhaja iz Jesenic ob 4. uri 9 min. popoldne ter pride v Trst c. kr. d. ž. ob 7. uri 14 min. zvečer.
Vlak štev. 508 je tudi nov ter odhaja iz Trsta c. kr. d. ž. ob 8. uri 20 min. zjutraj in pride na Jesenice ob 11. uri 47 min. dopoldne.
Ta dva brzovlaka imata postanek le v postajah Bled, Bistrica-Bo-hinsko jezero in Gorica d. k. v s vrh o vstopanja ozir. izstopanja potnikov.
Vlak štev. 707 ima lego v lanskem poletju od 1. julija vozerega vlaka štev. 707 in pride 3 minute prej t. j. oh 9. uri 12 min. zvečer v Trst, c. ki*. ž.
Vlak šttv. 708 vozi kakor v lanskem poletju.
Vlaka štev. 11 in 12 sta le malenkostno izpremenjena.
Vlak štev. 13 odhaja 5 minut preje.
Vlak štev. 14 je sa 10 minut prej vstavljen.
Vlak štev. 15 je skoro nespremenjen.
Vlak štev. 16 je moral oditi 4 minute preje iz Trsta c. kr. d. ž. in biti nekoliko spremenjen.
Vlaki štev. 17, 18 in 20 so nespremenjeni.
Vlak štev. 41 se je moral za 4 minute pospešiti in ima bistveno spremenjen vozni red.
Premembe vlakov 42 in 43 so brezpomembne. Vlak štev. 46 je za-poznjen za 14 minut.
Nedeljska in prazniška vlaka štev. 44 in 4 sta nebistveno spremenjena.
Vlaka stev. 25 in 48 vozita kakor v lanskem poletju od 3. julija do o0. septembra na progi Jeseniee-Bled.
B. Proga   Herpelje - Kozina . Trst,
c. kr. d. ž.
Vlaki štev. 211, 217 in 218 so nebistveno spremenjeni.
Nespremenjena vlaka štev. 221 in 222 vozita zopet le ob nedeljah in praznikih.
C. Proga Divača - Pulj.
Vlak štev. 311 vozi le na propri Kanfanar - Pulj.
Vlak štev. 317 odhaja na progi Divača - Herpelje - Kozina 3 minute
preje.
Vlaka štev. 321 in 322 vozita ob nedeljah in praznikih.
Od puljskib delavskih vlakov vozita vlaka štev. 319 in 320.
D. Proga Kanfanar - Rovinj.
Na ti prog-i vozijo vlaki št. 440, 443, 444, 445, 446, 447, 448 in 449, izmed katerih sta vlaka štev. 444 in 446 nebistveno spremenjena.
E. Proga Trbiž - Ljubljana.
Vlaki štev. 1711, 1715 in 1718 so malenkostno spremenjeni.
Vlak štev. 1712 se je moral za 14 minut prej vstaviti.
Vlak štev. 1713 odhaja radi zgodnejšega južnoželezniškega vlaka štev. S za 2 minuti preje.
Vlak štev. 1716 se .je moral radi prej omenjenega zgodnejšega vlaka štev. 2 juž. žel. za 10 min. pospešiti, kar je bilo tudi nujno potrebno.
Vlak štev. 1717, ki obstoji šele od 1. oktobra 1910, se je radi f*osege zveze na južnoželezniški vlak št. 73, ki odhaja kasneje iz Ljubljane, od Jesenic za 1 min. prej vstavilo in tako pospešilo,da pride že ob 9. uri 48 min. v Ljubljano j. k.; s to odredbo je napravljena nova zveza iz Monakove-ga v Opatijo z vlaki 701/1/1717/73/ 1613.
Vlak št. 1722 bo zopet vozil kakor lansko leto v maju in junija ob nedeljah in praznikih, od 1. julija na progi Ljubljana j. k. - Jesenice vsak dan in na progi Jesenice-Trbiž le ob nedeljah in praznikih.
Vlak štev. 1729 bo vozil od 1. julija do 10. septembra vsak dan.
Vlak štev. J 727 bo vozil na zahtevo plavža v Beli peči vsak drag ponedeljek v svrho transporta delavcev iz Ziljoke doline.
F. Pro*a slronj - TrHe.
Ker prihaja vlak štev. 1712 prej, se je moral tudi vlak Stev. 2553 za 14 minut prej vstaviti.
Vlak štev. 2555 odhaja 9 minut preje, ker* prihaja vlak štev. 1716 preje.
Vlak Štev. 2559 vozi kakor pozimi.
H. Proga Ljubljana d. k. - Kamnik.
Na ti progi bodo vozili v maju in juniju vlaki štev. 2151, 2152 5 minut prej 2154, 2155, 2158 in 2157 in ob nedeljah in praznikih tudi vlaka štev. 2160 in 2159.
Od 1. julija bosta vozila še dva vlaka.
Od 1. julija bodo tedaj vozili vlaki štev. 2151, 2152, 2154, 2158, 2157, 2160 in 2159, kakor prej povedano in na novo vlaki štev. 2153 (iz Ljubljane ob 11. uri 40 min. dopoldne, prihod v Kamnik ob 1. uri 2 minute popoldne), 2156 (iz Kamnika ob 1. uri 30 min. popoldne, prih>d v Ljubljano ob 2. uri 40 min. popoldne) in 2155a (iz Ljubljane ob 3. uri iQ min. popoldne, prihod v Kamnik ob 4. uri 24 min. popoldne); vlak štev. 2155 ne bo več vozil.
J. Dolenjske železnice.
Vlaki so splošno enaki ostali. Postanki vlakov štev. 2211, 2212, 2213, 2216 in 2215 so na Grosupljem nekoliko daljši, vsled česar odhajajo vlaki štev 2311, 2313 in 2315 malo kasneje in vlaka štev. 2314 in 2316 prav malo preje.
Nadalje imajo vlaki štev. 2212, 2214 in 2216 v Trebnjem primerne postanke, vsled česar odhajajo ti vlaki na progi Rudolfovo - Trebnje malo preje.
K. Proga Trebnje - St. Jan ž.
Na ti progi so zlasti postanki regulirani, vsled česar odhajajo »laki štev. 2652 za 5 min., 2654 za 7 min. in 2656 za 10 min. preje iz Št. Janža in prihajajo vlaki štev. 2651 za 7 minut, vlak štev. 2653 za 10 min. in 2655 za 2 minuti preje v St. Janž. L. Proga Gorica j. k. - Ajdovščina.
Preložitev osebnih vlakov proge Jesenice - Trst imajo toliko vpliv na vlake proge Gorica j. k. - Ajdovščina, da odhajajo vlak štev. 1151 za 10 minut in 1154 za 10 minut prej, v'aki štev. 1156 za 19 minut, 1158 za 2 min. in 1155 za 9 min. kasneje.
Vlaka štev. 1157 in 1158 bosta vozila kakor v lanskem poletju le ob nedeljah in praznikih.
M. Proga Tržič - Cervinjan.
Vlak štev. 803 se je moral nastaviti radi omogočenja zveze na vlak štev. 1860 iz Gradeža, ki pripelje vračajoče se tržaške izletnike, za 13 minut kasneje.
X. Proga Cervinjan - Belvedere.
Na ti progi bodo vozili kakor v lanskem poletju štiri pari vlakov.
Vozni časi so se regulirali z ozi-rom na že utrjeni tir.
Vozili bodo vlaki štev. 1851, 1854, 1853, 1856, 1855, 1858, 1857 in 1860. Vlaka št. 1857 in 1S60 vozita toliko kasneje, da ima prvi zvezo na vlak štev. 803, zadnji pa na vlak št. 804 v Cervinjan.
Vlaka štev. 1852 in 1859 bosta vozila do Benetk od slučaja do slučaja po naročbi potne pisarne Grigolon v Gradežu za izlet gradežkih <'tovi-ščarjev.
O. Proga Trst - Poreč.
Vlak štev. 959 odhaja radi zveze v Trstu c. kr. d. ž. na vlak Stev. 507 za 14 minut kasneje, vsled česar odhaja tudi vlak štev. 958 kasneje.
Vlaka štev. 911 in 912, ki vozita ob nedeljah in praznikih, se je radi preložitve vlaka štev. 959 oospešilo.
Večja   sodavičarska   obrt dobro
vpeljana v Liubljam l&CO
kompanjona
za nadaljno izvrševan je- radi holehanja; eventualno se obrt pod ugodnimi po ~ goji tudi _
JB0T pnoda
Ponudbe  pod   „SOđnvienr" na
apravoištvo «S1ot. NaroOa « 1306
Vinko jtfajdič
HI Bili
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: V LfnbUaanl:
66
Brzojavi:
Čitajte!    fA. KUMSf'l JflZ IM dOlfflit
: sorski tkalec:
!& U tnjttt M IMtjI Sflafa, M b>
Uji h y zmijom rtnutimi.
Zanemarjen ali slabo strežen nahod, se spremeni slednjič v vnetje pljuč ako ne v jetiko.
Večkrat so kalijevi napadi tako močni da pretresajo celo telo, spanje v takem položaju le skoro nemogoče, in srčna žila bije različno. NajmanjSi hlad podvoji bolečine. Zaliboe le pre-mnogokrat se narede vozli, ki se pomnože ter zamaSe pljuča. V takem položaju začenjajo svoje pogubonosno delo in povzročajo velike izgube tvarin, ki jih imenujemo .stanice*.
Bolnik, je popolnoma podvržen melanholiji. Pljunki so v začetku beli, peneči, počasi za-dobe barvo, ki ne nznanuje nič dobrega, v zadnjem času pa postanejo rjavorumeni. Obstanek njegov je počasna borba s smrtjo in mine pri popolni zavesti. Ne more se zadostno paziti na nahod, ki se začenja, še manj na začetek vnetja pljuč. Zatreti se mora bolezen preden se spremeni v hujšo, najbolje je seveda bolezen pobijati, koj ko se znaki pokažejo.
Lfsdtflama
Židovska talioc Stev. 4.
Velika zaloga obuval
Mikrobi jetike, uničeni po zdravilu Goudron-Guyot.
Zadostuje kozarcu vode, ali kakorSnikoli drugi pijači, ki se navadno pije, primešati eno ali dve žlici zdravila .Goudron-Guyot* da se odpravi tudi najhujši katar, kakor že zastarelo vnetje pljuč. S tem zdravilom se zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče predstavljati si priproste j šega in uspešnejšega zdravila.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo namesto pravega .Goudron-Guvota-, tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Rabi jen je zdravila .Goudron-Guvot", pri vsaki jedi in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika.
Ako hoče kdo ozdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi „Goiidron-Guyot". Dobiva se ga iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega katrana in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstranitev vsake pomote naj se natančno pazi na znamko; Goudron-Guyotova nosi ime ,Guyot- natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijolčasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov; Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi.
Oni, ki se ne morejo privaditi katranovemu okusu, lahko nadomestijo tega s krogljicami Guyot, ki so narejene iz pravega norveškega katrana in katere zavzemajo, 1—2 pred ali tudi med jedjo so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo.
Barva pastil Guyot je bela in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom .Guvot".
Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš in v vseh lekarnah.
Dobiva se v lekarnah Gabr. Piccoli. Sušnik, •'J. ol. Trnkoczv in v vseh boliših lekarnah
Voznih koles tvornica Janus.
S letno jamstvo.
Nafbolisl nakupni
vir za vozna kolesa, šivalne stroje, pnevmatike in pritikline. Kolesa „Janus" s triletnim jamstvom od K 95— naprej Plašči od K 4'50, zračne cevi, prima, ne iz več kosov, od K 3—, acetilenske svetiljke od K 2 —, kolotečni zvonci od K 1*—, ročni zvonci od 30 vinarjev naprej. Držalniki od 30 vin., verižice, prima od K 270 naprej. Pro-stotečna pesta, sedla, torbice, osi in kone za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni savod sa popravila, po-nlkl|an|e ln emajliranje. Vsak dan se razpošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1011 gratis in franko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 605
MAKS  SKUTEZKV, Dunaj,
I. Stubenring 0.
htamlini leti «60.
M. Drenife
Ljubljana,
Kongresni trg 7.
Predttskarlja. I
Risarski atellje. I
ffi&aji, untraii raait i
Tantanraiit ii nzuic n riti. |_
■a|¥vv|* utofa
146
ii vttkovTstoega naterijalo.
lo volno na
Vsakrsaa naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznannjejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli fzorce poslati. 40
#n4t»oyooooooooooooo»ooooo»OsT
f.F.
prvi In edini slovenski oglaševalec in trgovac glasoviri ev
Ljubljana, Poljanska c. 13. 1.
Prodaja glaso-virje, planine In harmonije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidne cenel Posoju-jem kar najceneje ter prodajam instrumente brez zadatja in po najmanjših delnih odplačilih. Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglasevanje in popravila te stroke izvršujem po nizkih cenah. »Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom ugla-Suje edino le
tatHijoiii tiran aia.
Nove
ftvostranske slovenske plošče!
Cena K 4-— ln
po s 2'50.
Gramofoni
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zatnijt? takoj tazpiKn cnib grtaitauv ii razna jvZ
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg štev. 26.
□iDinininininirJin
Josip Stupica
jermtnar ln sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tali krasno opremljeno
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« •čine kakor tudi že obrobljeno vozove in konjake nprave.
□iniainiDlnininp
razpošiljam po povzetju različno blago, ne4aMlrA 4i—50 metrov I. kako-Wm»*sSOamts» vosti K22 — zajamčeno pralno, brezhibno: kanafase, delene, platno, polplatno, rumburško tkanino, krisete, brisače, bele gradele, oksforde, zefire, satin, modrotiske, lastnoročno izdelane, zelo lepe in trpežne v  dolgosti  3 do  15 metrov.
Jr. JUarsehtk, Češki Čermi,
poito Nachod, Adlergebtrge, 1297
? Zakaj ?
bi se vsakdo moral preoričati o solidnosti tkalnice in razpošiljalnice
Bratje Krejcar, Dobroika št 9Z13
na češkem?
Vsakomu pošljemo brošuro in veliko zbirko platnine in pavolnine gratla In franko.
Vse opreme in oprave.   Za po-izkušnjo naročite šest rjuh Ia Ia 150 200 za K 14—.
Spalna trgovina
ročnih del
TIHI JA6ER
o L|ahilaal, Židovska ulica itov. S.
Predtiskarija
I Tamburiranj e Montiranje :-: |
Plisiranje :-::-:
POZOR!
Najnovejši in najlinejši
pletilni stroj
sa jopice, nogavico, ia drago pletenino nudi vsakomur brez razlike trajen in dober zaslužek.
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 232
Franc Kos
mehanična   industrija pletenja modne konfekcije
f Liitliani. Sodna Aa
Prospekti in ceniki brezplačno.
Od leta 1868 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
■ ga priporočajo odllčai zdraraiki, skoro t vseh erropbkib driarah z odličnih uspehom uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
atesti preti kreoicaim ll&ajem lo poraz, izpuščajem, dalje proti rdečici Ba našo, azeblhiaai, potenj o nog, loskiaaa sa glavi ta r kradi. Beroerjevo kotranovo milo ima v seM 40 odstotkov letnega kotraaa ia ae razlitaje fcforvrno o« tud anigik kotraievik ari. ki 3t aabajajo v trgoriid Pil poltnih boleznih rakrtc jako aepesae
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotrsnove milo n eipraTijaaje rse
nesnage s polti,
proti seotfijra na polti Ii glivi pri otrodb, kakor to«i kot aeaaftmn*« kosmetičao milo za umivani« in kopanje zs vsakdanja rabo stal
Bergerjevoglicerinovo-kotranovo milo,
f kmterem jc SS odstotkov gttceriaa ia ki je partanoraao. let oaiičao areistro za glavo se raki dalje i iirrstafa aseeaoa
Bergerjevo boraksovo milo
in sicer prati airoem, Oforenju, aagam mozoljem ia drugim nepriHkam kote.
Cens komadu vsake vrste z navodilom o nporakl 80 vtn.|
Zahtevajte po lekaraak i a zaiemih tr« d vinar tekHetoe Berge-rjeva katraaoo aaaji
fAit aa poleg staječo varctv eootm ako ta aa peltgstofeei flraia po4pt«        " " Q. Hali a Co. aa Toaki etiketi. OdltkOTaa c eaatio diplomo na Dnaja 18*3 ta z zlato
svetinjo na svetovni razstav« v Parizu IOOO
Vsa draga medic. Ia Wflei. aik zaaake BepgjaF M larttu v aavoeilB, n se prMcse Taakcma mila.
Na debelo: 0. HeU * Comps Dunaj, L, Blberstrasse o. V LJubljani se dobiva v lekarnah: Milana Leuatka dediči, Ph. Sir. Joalp Čizmar, J. Blavr, G. Piccoli, Ubald nI. Trn k oz v in v vseh drugih lekarnah na
Kranjskem. 1190
Ranitve
kar ae s tem lahko najmanj*« ranite v rarrije do prav hodih, teofco cel j ivi* ran. Ze 4«> let se arsako somaaom aaaafls obamaa ko« oakatajalk osvežilno
SJSaams, kivleca Ia rasa. Varaj« rane, lajša vnetje in bolečine, hUdi ia pospeanje laraiitenje in Eacalatav.
Cd laatah 7« hal. ktdar poSjje pa paaai naprej t K io h dobi a, fcdar7K pa io aaaaaso aaaaaao prenos sa oosko postajo ATitro-Ograke
B. FRAONER, cfc.<Twrissrttei«.
lekarn* pri
4026
62
2
6CQ
f «1e> 2 vinarja obratnih stroškov aat||1lB f asjfsla Hi.
na uro in HP z mojim pat.    Tv^T   ,9mma P
total ii a mm m
od 16 HP naprej;
4 do 9 vin. pri moiih petrolinskih motorjih in petrolinskih tokomo-bilah, dalje 2—10 HP tudi  stoječe motorje.
Tveraloa motorjev I. WARCMALOWSIll
vumj m, Isjsssss — t.
— .......■ Na tisoče motorjev v    - ■■   <        — .
ralu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji
iz Lesxe neimsKe pivovarne
v Čeških Budejevicah.
To je  izborno,   na   plzenjski  način  varjeno pivo.
Zaloge: Ljubljana: V. H. Rohrman. Trst: Schmldt h Pelo si. Postojna: Emil pl. (larzarolli. Pulj: Lacko Krti. Trnovo: Rudolf
1875 Valenčič. Reka-Susak: Anto Sablich.
Ivan Levičar
posestnik vinogradov
1295 lz dobro pomanega vinograda »Hribarjev breg" pri Jesenicah na Dolenjskem, prodaja podpisani lastnik vinograda v količini od 500 hI. — Vina so od leta 1907, 1908, 1909, izborna, stalna, za jamčeno pristna, rumena in rdeča.
Ceoa 60—70 K H na malo.
Odjemalcem na veliko dajem
n     precejšen popust. ::
Samobor, Hrvatsko.
Edina zaloga
zaloga čevljev
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
Radi pomanjkanja prostora   se   proda   nekaj lepih novih god beni h avtomatov  na utež in na  elektriko, kakor tudi en električen klavir pod tovarniško ceno. Največja zaloga flPaiflof OHO V samo prve vrste s triletno garancijo
1439 Ploftče od K 1"— naprej.
Predao kupite avtomat ali gramofon oglejte si noje zalogo. Popravila vseh vrst gramofov ia avtomatov natančno, hitro in ceno.
DA
rVehksissf zstavftst pri Utirib. kaojjm, irisirtatJ, usleiesjs, U
Dobiva se povsod^po lekarnah, ar"as**)«* rh trgovinah z rudninskimi vodami. 798
LomUen tornim
3 M stavbno sezijo, s
dobavlja v vsaki množini s parobrodom stavbno podjetje a osuševanje barja v Ljubljani, Ambrožev trg 3. Telefon št. 285.
Ceno češko
posteljno verjel
S kg novega skubljenega K 960, boljega K 12 , belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24-—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 3f>—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja sli nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lcbes 35.
pri Plzau na Češkem. 464
V lotu so si moja
Herbstova kolesa
: zavojevala vos sveti :
a       sgl mm m
o        ^aaaaaj        sas^ ■ ^%
3
Sitem koto—, f lvalal »troji, gramofoni TtlgaU iopne rvetllfli«.   —   Najeencjai rvrdka za nakup
potrebščin sa kolesa. — Cevi k a, piasei
K «<•*•, Sorski pl iči K 5 dO, svetiljke K 2 30, Sb>aljke 60 v, jedla K 3*90, trancozi 40 v, držaji JU v, pedali K 3, verige K *», evonci od 3S v dalje.
8JSST*   Krasen katalog 1011. ~SSaj JURI HERBST
M*mm% VI. SUrlahUIeratraMe 1 HA, pritlidle.
veleprima, najboljše kakovosti, rume-nomesnat 1447
semenski in jedilni
odda po nizki uri v vsaki množini tvrdlia Iv. A. Hartmann nasl. y?vg. Tomažič v Cjnbljani.
is v Ljubljani
priporoča naslednja dela
Adrrjcr Tjcrstil: Rdeči smeh . Aškerc: Izlet t Carigrad •   - • »      Prešerno? album    . . /;»-/ Ustoličenje koroških vojvod n   Slovensko nemška meja na
Koroškem......
» Narodni kataster Koroške . Hssaj- Šunarshff: Bredkovski
odvetnik.......
Bojan: Doktor Holman   .  . .
tt: Mali lord.....»
Cankar: Aleš iz Razora .   .   . »
Časnikarstvo ia naši časniki > Čech čvatopluk: Med knjigami
in ljudmi......»
Krjavet-Sa'/'one: V naravi   .   . » Ilalcr>r: Dnevnik ......
Jurčič: Zbrani spisi L—tU .  . » Jelinck: Ukrajinske dane   .  . > Lah: Vaška kronika   .   .   .   . >
L>pu: Strahovale! dveh kron 1. II. a » A Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. . . Murnih: Najhujši sovražniki • Oblak: Start devica ....
0% Razse pripovesti ....
Remec: Ljubezen Koučaoove Klare
Premaganci.....
» V štadentotskib ulicah . »    Zadnji radovise BenaU*
Rutic: Nina.......
Se*6a?<: Cex trije do sreče. . Šepetate: Zaljaoljeoi kapocnr .
broš.
K 1'40, » — 80 » 240 » - 30
2 40
» H0,
» -60
» 150, » —-50 » 1-60, » 1-50, » -'80
—•50 1-20,
—•60 1-20,
—•30 170,
IV.
» —'80, » —60 > —-60, » —-80 » 150, -60, 150, 150, 120, 120, I 1-, » —60,
Theuriet: Usalaa   ..,..» —"90 Trstenjak: Slovessko flediHKe  » 2— FeaW; Llbera uos 1Mb   , ,. ■» . 140, Žarnih: ZvTIll spisi   .   .  .  .   »   t — Žun; Oossvsi nassiassrsdsevi
fotpAtarstva * .... p 3—
* Štiri ruske olike
240
250
2-60 250
1 70
2--
270 2-
IW
1- 60
250 1 60 250 250
2- -2-20 V80 1 60
220
Išče se moški.
s čedno, lepo, čitljivo pisavo. Uradniki zavarovalne stroke imajo prednost. Plača po dogovoru. — Služba stalna. Pismene ponudbe pod „pisarna" na upravništvo
»Slovenskega Naroda«. \3bO
Šivalni stroj 20. stoletja.
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov.
Slnger Go. deln. dr. šivalnih strofev. M14
Ijibljana Kranj Kočevje Jfovo mesto
Sv. Petra cesta 4.      Glavni trg 53.      Glavni trg 79.
Vel ki Jrg 88.
Najboljše za želodec.
Lekarnarja Schaumanna
so sredstvo, ki se Že skoro 30 let kaže kot jako dobro proti  želodčnim  bolečinam,   motenju  prebave  in hujšanju.
Schaumannova želodčna sol
ikatljita K 1*50, želsdtno solne pasu(e K150 Skatljica. Poiiija se po povzetja od 2 stotine napTej.
Lekarna Seliaumann, Sfockerau pri Dunaju. Oobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. "91
rs
Neprimeren učinek.
1^**WM k\ j71al AMII   f\       Usojam se p. n. občinstvo ter cenj.^^^ mf^MmIVsr%mm m mm%mr9    svoje odjemalce opozoriti na to, da sem edino razpe avo na     VflkV^^l^      f, Kranjskem  za svetovno- -SJJ^fti^^l^' znani pisalni stroj J ^ovai^ psa Bsssssssn ww
- izročil tukajšnji tvrdki
THE REX Go*, Selenburgova ulioa štev. 7
in prosim, naj se v bodoče zaradi kupovanja ali popravljanja pisalnih strojev UNDERWOOD v slučaju potrebe vsakdo obrne samo na gorenjo tvrdko. 1429
Z velespoštovanjem
C. A. MOHOVICH, Trst
glavno zastopstvo pisalnega stroia f,UNDEHWOOD((.
:-: so nedosežne glede :-: oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorski trg 3
Telefon  aVtev 291.
V. u. št. 2533
1454
Razglas
o glavnem naboru za leto 1911.
Podpisani magistrat naznanja:
1. Slavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano so vrši letos l.| 2. ln 3. maja v »Mestnem domu11 na Cesarja Jožefa trgu,
in sicer 1. maja za I. in II. razred domačih, v Ljubljano pristojnih, 2. maja za III. razred domačih in I. razred tujih, 3. maja za II. in III. razred tujih nabornikov, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani.
Začetek vselej ob 8. uri dopoldne.
2. Nabornikom, odnosno tudi njegovim moškim svojcem, Hi se po-zovejo k naboru, je priti o pravem času treznim in onainim na nabirališče, ter naj vlože o pravem času potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost:
a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot dušni pastirji (§ 31. voj. zak.);
b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32. voj. zak.);
c) kot posestniki podedovanih kmetij (g 33. voj. zak.);
d) iz rodbinskih razmer (§ 34. voj, zak.);
e) enoletnega prostovoljstva (§§ 25.—29. voj. zak.).
3. Naborniki, ki žele ugodnosti po §§ 31. do 34. voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletnega prostovoljstva, morejo se zglasin, ako bi $e jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnosti, za ugodnost enoletnega prostovoljstva pri glavnem naboru.
4. Kdor zanemari naborno dolžnost aH vobče katero iz vojnega zakona izvirajočib dolžno&tij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas.
Mestni magistrat ljubljanski,
2s sssfftavasje
dne TI. aprila 1911. •MioklU taravll natta Ljobljane itčatao sootifijoti c. kr. dežela« vlade svetilk:
in. 1. r.
mwosb%nmMnm&si
bsss1
6185
78
2254
WF
5
27
07
9JU
klJaftavBltantv«
Pust Ivan
zaprlset.nl Lv.ri.n.c tu o.nll.c
* LJablJoni, PelJuulU CMtl M. 28
se priporoča v izdelovanje vseh ključavničarskih del. — Železne stopnice vseh vrst po načrtih, okna in strehe. Ograje za rakve, stopnice, vrtove ter vezna in vrtna vrata. Štedilnike vseh vrst, in okovi za vrata tu
okna. Valjčne zatvore in solnčne plahte. Pletenje raz
ličnih mrež na stroj za pašnike in ograje.
_ 897__
=iiDir==ii-=ii——in
C. ki«, izvedenec in učitelj ..Glasbene matice"
LJUBLJANA ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA
Kongresni ing št. 13.
največja, najstarejša in edina domača tvrdka io izposojevalnica klavirjev in lanmijev.
Velikanska zaloga vsega glasb, orodja, kakor: violin, citer, kitar, tamburic, harmonik, klarinet itd , najboljših strun
(tudi Weichdd) ter muzikalij. Prodaja na čudovito majhne obroke tudi bres zadatja, tako,
da je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu „pofelnn" ter si na najugodnejši način odplačevanja nabaviti instrument prve vrste. Dvorna firma klavirjev Czapka, Holil & Heitzmann, Stelzhammer in Kosler ter harm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko
Sdrugel in Mauborg (amer. harm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko meni poverile in imam le jaz izključno edini te znamenite instrumente v najv. zalogi in izbiri. 10 letno pismeno jamstvo. Popravila in uglasevanja klavirjev in vsehglasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno. BUflT" Najnižja izposojevaloma, -asas 277
Vir zdravja so brezalkoholno
\x m & & &   1 i m onade
ufneavž Maršnerjevimi šumečimi limonadnimi bonboni
(malinov, pomarančin, jagodov, breskven in prvencev okus) v pastiljah za prodajanje ::   po 2 in 4 vinarja, v patentovanih vrečicah za prodajanje po 2 in 5 vinarjev. ::
Pristni  samo  s to varstveno znamko.
Letna poraba 80 milj. komadov
Pristni samo s to varstveno znamko.
Letna poraba 80 milj. komadov
»m
Edini izđelovarec: Prva češka deln. družba tvomlc orient. aladkornin 1319 in čokolad, Kralj. Vinogradi
prej A. BSaršaer. — Zaloga: Dunaj VL, Theobaldgane 4.
Hit več izpadanja las! 68 lile m pri
Lasje in brada zrastejo nanovo!
„Lasni Pctrolin" ZJLJtt
kemičnega laboratorija Salcour^ U, uaeslii-vega učinka proti izpadanju !as in prhljaju, pospešoie noro rast las io brade in je uspešno za splošno negovanje las. „Petrotin" je preizkusno c. ki. zdrav-stveuo oMastvo. zapisovan m priporočali ga pa mnogi zdravniki. Na tisoče izkazil zdravnikov in lajikov. Oosn. dr. Eichler, Komotav (Češko) pis<: „*ed različnimi sredstvi proti izpadanja las, zlasti proti prhljaja, *ero spozna; vaš izdelek „Petroiin" za najpre-izkašenejst in so gapo mojem predpisu povsod rabili i dobrim uspehom".
.LaanJ PetrcUzr" steklenica 3 K in F 150. Samo pristna, ako je v steklenico
n ovojni karton vtisnjena finna P. Schmidbaoers Menil.
kemični laboratorij Salcburg
— Bahnhof.
Dobiva se pristen:
Ljubljana: Jos. Mayr, lek., Ant. Kane, drog., Gabriel Piccoh" lekarna, Sušnik, lekarna, B. Cvančara,
drogerija.
Postojna: Baccarcich, lekarna.
Trst: Fr. Meli, Ig. VVohl, parfumerije,
Ettors Zernitz, drogerija.
Gorica: Ant. Malnig, drogerija.
Puli: G. Tominz, drogerija, Aug. Zu-liani, drogerija.
Maribor: M. VVolfram, drogerija, K.
VVoif, drogerija.
Celovec: Birnbacher, lekarna, Pavel Hauser, lek., Eger naši., lekarna »pri Angelu«, Ant. Kob r, drog.
Beljak: Fr. Mart i nek, drogerija.
Zagreb: S. Mittelbach, lekarna, Dr. J. Polašek, lekarna.
Trebiaje: Z. Matzke.
Delnice: Frc, Tihova, brivec.
Koće: E. Kriegisch, brivec.
Omaod: Frido Kordon, lekarna. 941
Liiia
Fr. Ševčik **
m. i.
puškar
priporoča svojo veliko zalego raznovrstnih 56
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeških stroge
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno pripo ročam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za bres-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
|f  po najnižjih cenah. Pepravila in naročbe m izvršujejo teeae ia zaaesljlve.
Oenovniki na acahtevMjo zastonj in poštnine prosto.
Avgust Repič
40
; Kttizmtc Hire tt. li (v tona);.
UtCtsjc, searavlja Is prossjs vsakovrstne
sode
s* aaialštlh etana.
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
■ najnovejše fasone -
po najnižji ceni.
Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Najcenejše
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in soinčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofi|o 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
Žfatert želijo 4$vbrv, po oe*ni in xrctmečiijiiMypolvvali rta/sv obrne/e
v J^uM/ani kolodvorske ulice \\saJcc vrstnu JyyasniLi t)a/o se brexplarnc
f. Ti JCaiser puškar
i Ljubljani ŠeleaHurgove ulite l\. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
HnkiH pfflrtHii. neti del nI« (licikln)
kakor tadi
umetalnl ogea]
po najnižjih cenah.
hpraHlajtik.aMkTRnii kiciUu tttn ii ulUn.
sr Tovaraa ollnatlli barv. laka in H
m.
Brata
EBERL
I
Prodajalnica i
Miklošičeva  ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
pieskana..:.
243
L
Delavnica e
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Združeni čevljarji
V Ljubljani, VVolfova ulica št. 14.
Odlikovani na mednarodni rasalFTl na Dunaju 1.1900.
priporočajo svojo bogato zal'go obuval za zimsko sezijo. Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke,
Čistila itd« vedno v največji izberi.
Specialisti za prave gorske in lovsko čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Znnanja naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike.
898
Miren tek
Najboljši material
Velika delozmožnost
Auto
LLamin & Klenient akc. spol. ss      Tvornica Mlada Bolesfava (Češko). is
gi v Ameriko
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljiljane čez Antnverpen v liew-M
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih FinI and, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antvvcrpnom in Novim Vorkom je snažnost. izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kaiitc za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odhod iz £jubljane vsak orek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrati čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica      štev. 26,
odjužnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tižlarjn".
XXXXXX XXXXXX
K*
Najniije cene.
S
s
m
J
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. v«
287
u apalM tai jtaSSMl iob«, mIom tal goepoak« ■obe. Preprog«, laatortt, modrool m vnet UomS Modreci, oftrottl vosUU itd.
i
e
a 8
SaJieUdMM« Uofo.
19
1706
23U
29
C. kn priv. tovarna za cement
Trboveljske prens*9okt>pne
priporoča svoj priznano izvrsten '"-liini rmtit v vedno enakomerni, vse od
avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrilfmioei dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno
Priporočila in izpričevala 205
raznih uradov in najslovitejšib tvrdk so na razpolago
Centralni urad: Dunaj. L, Maximilianstrasse 9.
Slovenski optični zavod
F"Rb Pb zajec
2832
Ljubljana, Stari trg štev. 26
priporoča veliko zalogo raznih očal, ščipalcev, toplomerjev, barometrov! daljnogledov itd. — Očala in Ščipaici se napravijo natančno po zdravniškem receptu.   V strokovnjaŠko dobro urejeni delavnici se vstavljajo nova stekla v očala in v ščfpalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno. ::
Zlatnina, razne ure, prstani, uhani, verižice, naprsne igle itd.
Štirioglate strojne žičaste pletenine
m  surove ali na ognju pocinkane, vseh debelosti in Strokosti pentelj —
posebno pripravne za ograjevanje gozdov, travnikov, vrtov, za voliere, okenske mreže ter mreže za pesek in gramoz, dalje materija! za ograjevanje, različnih debelosti jeklena bodeča žica za plotove, večkTat sukana, šesteroogiata, v ognju pocinkana strojna žičasta pletenina za varstvo proti zajcem, pasjake fazanerijc, voliere, lawn-tennise, Rabitzeve stene, inonirske stavbe, kičaste in ograje iz kovanega železa, stopniške ograje, okenske mreže, ograje za grobe, grobnice, pročelja in balkone ter vse zadevne fabrikate dobavljajo po rajni žjih
cenah po priznano najboljši kakovosti 908 HUVTER S CHR J^LmV '«    «1. d.
tvornice sitarskega in klo9ačevinarske?a blaga
_ DU»AJ   IN   BUDA-PEŠTA. _____
Naravni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko.
Ustavljeno leta 1900.
Gdliliovaaa:
Londonu19<15.
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov i nipisl
Zunanja naročila u mmm Hitre in točno. Cene brez konkurence«
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do BI K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
GLI
Lfnaijana Mestni trg 11-12.
Najnovejša iznajdba!
lik požar
se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi biizgalnlcaml
s 40 delavske sile pomanisanira ravnotežen nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizcjalnic sledeča gasilna društva Srako, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, ftenćur, Koroška Bala Hrnsica, Zgornja Slika, Dravije, Spodnja Idrija, Predoslje, Bora« Stok Trzin, Žaknica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, Valta vas
St. Peter na Dolenjskem.
R. A. S ME KAL
v Zagrebu
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnic« cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojar ter motornih mlinov«
Odplačevanje na obroke
i5o MT 129 odlikovanji
40
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek
za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivsh havelokov itd. itd«
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
FiEšsiles
Gladiti trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
5. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančevc maonf. trgovine priporoča
slamnike
čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti iti.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□IDlDlDIDlDlDin
o, . ^" — -
^'J e) "o
\ rer-f tei
tovarna oležnlkev
I Ljubljana, Mestni trg
□inlDinio|o|n|D
ORIGINAL i**0 MOTOREN
Pazite: . ZaJrtcvajte ssueloJnl sesspekt 502 L. B.
Specialni esseiefc: Sirotiaa toge in obaelov.
Popolne opreme ža* in sUnisk.
L AN GEN &W0LF, VlEN. X
Ustanovljeno 1953.
G.ToplmmiCo.
dražba z omej. zavezo
tvornica za stroje in železolivnica
Dunaj X|t, Gutastr. 159
grade za speclaliteto:
polne jarme vseh vrst za parne
m vodne žage,
vse stroje za obdelovanje
t
lesa • krožne žage, trakovne žag< ^ stroje  za oblanje, stroje za skob-ljenje   (Frasmaschine),   stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije.
Prospekti proračuni stroškov obisk inženirja zastonj. 192
itheuma pij     Protin     |—| Ischias
Otvorjeno od 1. aprila do 1. novembra«
Nizke cene kakor doslej, v kljub času primernim novostim.
gssJT    1* septembra do 1. junija 25 % znižanje.
Čudoviti zdravilni uspehi.   Radioaktivna termalna kopel 33—44° Cetoija.
Krapinske Toplice
Pitno zdravljenje s termalno vodo. Razpošiljanje termalne vode. Obisk 6000 oseb.
HrvaŠko (Hrvaška Švica). Kopeli v basenu, marmorne, prsne, lužnate kopeli, fango, sudariji. Prospekte, pojasnila daje kopališko ravnateljstvo.  Pravilni naslov samo : Krapinske To^lise, Hrvaško
Zdraviliški dom, 200 udobnih sob, prekrasen park, terasa, zdraviliški salon. Stalna vojaška zdraviliška godba, lift, telefon, avtomobilska garaža, izposojanje avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (ki se odcepi od južno2elezni5ke proge Dunaj-Trst) avtomobilski omnibus. Zveza pri vlakih ob 11. uri 16 min. dopoldne in 5. uri 29 min. >Opoldne. Na železniški postaji Zabok avtomobilskega omnibusa zveza pri vlakih ob '0 uri 24 mi^   dopoldne in ob 4. uri 11 min  popoldne. 1. maja do 1. oktobra.
v4      Po afiiita
a
Brasstj 1910 grami prti.
Cena K 2'50
S
9
N S
ar
TJ
a m> & a ~ © i n
s s a "2 s • i S.
? * s a'
Z l S"
I ■
in K 5-—
■t*
najcenejša io najiiitKi^ vožnji v U s paniki „taKaM Uantf*
3267
Bremna NewYork
s cesarskimi b skopni ni ki „KAISEB WlUELMacl f9XKOXPRUfZ flimil« „KAISER VsUBLM d. 8B0BSB«
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega #1% parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljnbljani edino le pri
EDVARDI Ml Kolodvorska ulita m. s
nasproti občeznani gostilni „pri starem Tišlerju".
Odhod Is LlnUlmas le vsak torek, četrtek Is sobote. — Vse M pojasnila, ki se tikajo potovanje, točno in brezplačno. — m Postrežba poštena, reelna In solidna. trn
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorodo, Meksiko, Kaiiforoijo O Arizosa, Utas, Wioinisf, Nevada. Oregon ia Washington nudi naše društvo posebno M ugodno in izredno ceno čez Osivesten, Odhod na tej progi iz Bremna A
enkrat mesečno. S* Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bittimorain na vse ostale dele sveta kakor Pol Brazilijo. Rolo, Boenos-Aires, Colom bo, Siogapore v Avstralijo itd.
61
4
5629
82
Ja Ci
Oi
Franc Vlsjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo 55      novih la te raUIoBlk
vozov.
Julija S tor
Prešernovih  ulicah  štev. 5«
fiairjta zalosa noikil damskib ii strslklk Miii, (evlin u lam-teoii. h prisilil
eolsserskin gorckiH Čevljev.
Elegantna In fako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
S271
CD
Avstr. patent št. 4b.347. Patentovano v 7 državah
ČUDOVITO!
Vse dosedanje iznajdbe skladnih stolov, klopi in miz celega sveta presegaj, I ojk-ova iznajdba železnih skladnih stolov, klopi in miz,
ki jih Izdel.je in zalaga
tovarna   a-e-»2*11» Izd^lkor
FR. BURGER V SPODNJI S3SKI.
Prospekti zastonj In poštnine prosto. Viorce posfijom po noTmfjn. Ako ne ognja, sprejaera poštnine prost.
aazaj in ornem vplačani denar.
Računi se plačujejo le neposredno meni.
Si'
3C
11
j;
je
Obvestilo!
m
m o
ai je oblek za gospode
od K 10a— naprej
— Dober nakup brez konkurence.
Damska konfekcija
kakor krila in blnze po znano nizkin cenah.
Angleško skladišče oble!*
O. Bernaiović Ljubljana, Mestni trg 5.
1418
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-
Manufakturna trfiovln
na debelo in drobno.
nega blaga,
LJubljana, Stritarjeva ulica.
Stampilije
yaeh vrst srn oJmatva, trfovee itd.
Anton tane
Uobljoii, Stori tri 20.
23S
jfej/dtin/
Keil" Ink
najboljši plosk za mehka tla.
Kell-ovi bela glazura za amivalae nize . 90 v Keil-ova voščena pasta za parkete . . 90 „ Keil-ov lak za pozlatenje okvirov ...  40 „
Keil-ov lak za slamnike v vseh barvah Keil-ova pasta za čevlje.....
1196     Dobiva se vedno pri Les kovic u a Medenu v LJubljani« featefaa. Anton Ditricb.   Idrija: Val. Lapajoe.      Črnomelj: Antoo Zore, Skotfa Lokat Matej ZlgOO.    EamnikS E4. flajek.       Branj s Franc Doleti z. dovllica: Oton Hoaan.    Bfovo atealo
30
nadovljlca: Oton Hoaan.
: i. Picek.    Kočevje: Franc Loy.
Modni salon
_ JUJT-MAKHKe
Ljubljana. Židovska ulica štev. 3
priporoča svojo veliko izbiro krasnih klobukov, modelov za dame in deklice, čepice, različen nakit za klobuke.
Sprejemajo ae popravila« 2306 Cene brcat konkurence!
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Najbolje i3 tooa
Izvrstna prilika za petivaije
Ameriko
je io os'aae z novini pair"?*
IŠJItn!51IalllllSla2JlSJEl
gd
tal
i Maksimilijan Sartory
Rožna ulica štev. 15
se priporoča slavn. občinstvu kot specijalist za upeljave in poprave električnih zvoncev, telefonov, strelovodov, električne luči, zdravniških in zobozdravniških aparatov ter vse v to :: — :: stroko spadajočih del. :: — ::
Bil® blago, im nizke. MM na lMm brezplačno.
m 1
el
s) čj
H
velikani:
Kaiserin Auguste Victoria. 25.000 ton Amerika...... 24.000 tt
Cleveland . . Cincinnati . . Pres. Lincoln. Pres. Grant .
. 20.000 . 20,000 . 20.000 . 20.000
brezplačna poj sn la 9aje
FR SEUNIG
Ljubljana.
Kolodvorska ulica št. 28.
Dražba slik.
Hotel Union.
V torek, 25. aprila ob 10. dop. in ob 2 v, popoldne
se bode po naročilu Curikovih dedičev vseh razstavljenih
180 oljnatih slik
po javni dražbi prodalo najvišjemu ponosio.
Slike so do nedelje zvečer razstavljene v ogled.
—— Katalogi se na željo dopošljejo. ——
I441 Dražbeno vodstvo.
podružnica v Trstu
Via S. Micolo št. 30.
Zivno
Vloce n« knjižic©
:. .- ir- • ry fV        jl, Roenroimfanushiizakladi 16milooBOfbon.
g*T IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE I
Dinamo stroji in električni motorji- Naprave za električno razsveUjavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorju Torto o generatorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst
preje Kolben In dr.
Praga-Vysočany
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za Instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt)
69
#
Uvsftaijte pri
iBlek ii BiTTšiikif
za gnspadn m%
i najnovejšo konfekcijsko trgovino
Maček & Komp.
r oMttfB gime psite, Franca Jožefa cesta štev. 3.
PAT
vseh dežeta izposhije inženir 35
■LJS* oblastveno avtor, in zaprisežen) patentni odvetnik na Donaju VI., ■nr.oallfsi nti mie it. 97.
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, perilo samo zadnje novosti v modni iti športni z trgovini za gospode :;
P. MflSdit
Mm, nasureti glavne pošte.
1
1 s
1
12«
" NAJODLICNEJSA
1111TT11111......mm
^fjA IIIL 11111 j 1 ! IZVIRNI POLNITVI.
MOETs CHAN DON
JE ŠAMPANJEC NAJVIŠJEGA /..-. DVORA in ARISTOKRACIJE
Gramofone
najboljše vrste po   najnifji ceni avtomatične, posebno  za gostilničarje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Marije Terezije testa 11
(KolizeJ).
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2*—. 271
S* °
m ca.
3 S
•s s
uma
sobe za gospode.
Glogowsky & Co.
e. In kr. dvomi dobavitelji
Dunaj I., Franz Josef Kai št. 15—17.
fcvzcnia iz&iovaije vsaseluinaga pohištva. - Prifažune ii-vrJojsjo lastni srhiJekti. 1120
V življenju nikdar več!
Namesto 16 kron samo 6 kron.
Ker snu ceno knpil velfto tvornico ur prodajam svojo kovinsko
uro
fioilo iz JU" iiil srehra
z cVojeita pokrovom, 36 ornim izvrstnim remont, kolesjem, tekočim  na kamenih,
prekrasno lepo okrovje z vrezanim grbom, konjem, jelenom ali levom, dokler bo kaj zaloge za smešno
tal
nizKo ceno
s 6 kron komad s
Primerna „6lsria" verižica zraven 1X
3 leta ienutva. — BazpožV'eaje po povzetju.
Izvoz or
MAKS BČHNEL
Đon a i IV., aiargaretcnstrasse 27 68.
i
otrokom in odraslim
zapisujejo zdraviikr-z najboljšim uspehom
mmm mmt
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thymomel Scillae pri oslovskem ka§rju in drugih vrstah dušljivega kašlja. BnV~ Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2*20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2'3C K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— K. 10 steklenic ako denar naprej za 20"— K, Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji ■ Praga I1B., št. 203. —
Pazite na ime izdelka, izdelovalca  in na varstveno znamko.
V Ljnbljani v lekarnah. Jos. Mavr, dr. G. Piccoli in Jos. Čržmaf.
Priznano največja, resnično domača, ta 25 lat obatoječa ahapartaa tvrdjuu
Fr. Čuden
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
uajvecjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
;-: on torej lahko po oripatao tinniikHi cenah ;-;
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astrooomičnem .*. regulator}« regulirane, svetovno znane A
Alpma ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, niklju in jeklu X
prodajan
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Priporoča ne >S>^&
ristoiič-Bncar
Stari trg št. 28, L ja sijana, nasproti Zaiaanise. IJSF" Zadnja moda
KRILA
zgornja
spodnja
FINE KOSTIME — NOČNE HALJE
na novo vpeljane, krasne
POMLADANSKE PLAŠČE i„ PELERINE :
v vsakem blagu, barvi in fazoni, tudi po meri« S£S8T Najfinejše in kompletne ~vm
OBLEKICE — PLAŠČKI —- PELERINCE
SJ^O"   *n krstna oprava. ~OH
Perilo, predpasniki, moderci, otroški klobučki, kapice
in vsako drago modno ln drobno blago Is solidnib tovoren
po najnižji coni.
Na ogled pošilja tudi po pošti.
£67
11
!0
Oljnate barve
najboljše
priznano
Kranjski £ir*trc@ž ?rs laneno olje
Fasadne barve
edino   stanovitne   proti vremenskim vplivom
Prašno olje
za pode
Lake
angleške in lastnega izdelka
Karbolinej gips
Olje in mazilo
za stroje
Jarvc in potrebščine
za umetnike, slikarje, kiparje itd.
priporoča
Adolf ilauptmanii
prvi kranjska tovarna za oljnate barv«, prneže, toke in steklarski Mej.
Zahtevajte cenike! Zafeteeajte ceaikel
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
============= tovarna zarezanih strežnikov 1
ponudi vsako poljubno množino patent, dvojno zarezani
streSnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. — Spreta! ratopalU m litojo.
LuteiN ta tlak »Narode* thkarae«.
51599579
-I
fv
SI K utN ZBPBfflultl
zo občinske volitve?
Volilne le^timacije in votlini koverti.
Vsi volilci in volilke, ki so ▼pi« mi v volilne imenike, dobe najkas* eje 5 dni pred volitvijo t. j. najkas-eje do velikonočnega torka« dne 18. prila po pošti volilne legitimacije li izkaznice in volilne kuverte.
Volilna legitimacija služi v to, a se volilee ali volilka izkaže pred olilno komisijo, da ima res volilno ravico.
Zato mora vsak volilee ali volil-a legitimacijo prinesti sabo na vo-
y v _
sce.
Volilni kuverti so zato, da se anje da glasovnica.
Ako bi kakšen volilee ali volilka ajkasneje 48 ur pred volitvijo, to je o petka., dne 21. aprila ne dobil vo. line legitimacije in volilnega ku-erta, mora iti osebno na deželno lado, Simon Gregorčieva ulica, pri-ičje, desno, kjer bo dobil potrebne olilne dokumente.
Pri volitvi se smejo uporabljati amo uradno izdani in z uradnim pe-atom opremljeni volilni kuverti.
Ako volilni kuvert izgubiš ali okvariš, dobiš lahko novega.
Sicer pa se volilnih kuverto v ihko kupi na magistratu, kolikor se oče, toda treba je za vsak izvod pla-ati 2 vinarja, vendar pa je niagi-trat dolžan, volilne kuverte proda-ati samo do petka, dne 18. aprila.
Končno se lahko volilni kuvert obi tudi pri volilni komisiji.
Volilni kuvert za I. razred je — cl, za II. razred — moder in za III. azred rdeč.
Na kuvertu bo sme biti napisa-cga ničesar drugega, kakor volilni azred iz rimsko številko I., II. ali ID
Nihče naj torej na kuvert niče-ar ne piše, ker bo sicer njegov glas e vel javen.
Gla
sovniee.
Glasovnico si lahko sicer vsak am pripravi, vendar pa je bolje, da e vsak volilee ali volilka zglasi pri akem naprednem političnem dru-tvu v Ljubljani ali naravnost v pi-arni narodno - napredne stranke v Volfovi ulici, Dolenčeva hiša v I. adstropju ter tam zahteva pravilno cpolnjeno glasovnico.
Glasovnica je pravilno izpolnje-La: Za I. volilni razred, ako je na lasovnici napisano: I. razred (ako lapišeš arabsko številko tako-le 3. azred, je glasovnica neveljavna). — Narodno - napredna stranka — van Knez.«
Za II. volilni razred se mora gla-iti glasovnica tako - le:
»II. razred. — Narodno - napredka stranka. — Fran V iš ni kar.«
Glasovnica za III. razred se gla-i tako - le:
»III. razred. — Narodno - na-tredna stranka. — Doktor Ivan Tav-ar.«
Vse tako izpolnjene glasovnice o veljavne.
Na glasovnici torej ni treba pi-ati imen vseh kandidatov, marveč amo prvo ime izmed kandidatov, ki ih je v dotičnem razredu postavila larodno-napredna stranka.
Prav posebno pa je treba pomni-i, da se ne sme noben volilee ali vo-ilka podpisati s svojim podpisom.
Sicer pa smo že gori naglašali: *»aj se nobeden volilee ne muči, da >i glasovnico sam napisal, marveč laj se zglasi pri narodno-napredni t ranki, ki mu bo dala na razpolago se potrebne glasovnice.
Glasovnico za I. razred je treba takniti v beli kuvert, glasovnico :a II. razred v modri kuvert, glasov-lico za III. razred pa — v rdeči kuvert.
Na to je treba posebno paziti, za-taj ali kako deneš na primer glasov-lioo za III. razred v beli ali modri cuvert ali narobe, je tvoj glas nevc-javen.
Zato skrbno pazi, da deneš gia-iovnico I. razreda v beli, glasovnico [I. razreda — v modri in glasovnico ill. razreda v rdeči kuvert.
Vsak kuvert, v katerem je glasovnica, je treba zalepiti in ga skrbno u vati, da se ga ne pokvari ali za-naže, ker se sicer glasovnica proglasi za neveljavno.
Kako se vrši glasovanje?
Volitve se prično, kakor je znalo, v nedeljo 23. t. m. ob 10. dopoldne n trajajo do 4. popoldne.
Vsak volilee ali volilka naj pravočasno pride z volilno legitimacijo n z volilnimi kuverti, v katerih že ma glasovnice, na volišče.
Prišedši na volišče, je treba »redsedniku volilne komisije najprej >okazati volilno legitimacijo, nato )a se mu vroče v zalepljenem kuver-;u glasovnice.
Predsednik položi kuverte, ne da »i jih smel odpreti, t volilno posodo, a to določeno.
Voliioo je a imm vejte* ojeeeU in ae lahko odetva*** W*e p* ta* ostane, ker Je veHte*
voui« m.
eno flaasvaleo ▼
Po dve glasovala* p« ■i<afc. a*o
si volilee I. ali II. raveda, kes* f potem volilne preveo tn41 v IIL
redu.
V tem slučaju boš torej oddal eno glasovnico za I. razred v belem kovertu, oziroma za II. razred t modrem kuvertu in poleg tega še eno glasovnico za IH. razred v rdečem kuvertu.
Izvrševanje volilne pravice.
Volilci in volilke izvršujejo svojo volilno pravico osebno, to je, vsak volilee   in   vsaka volilke mora iti
osebno volit.
Vsaka ženska, ki plačuje kakršenkoli davek, ima volilno pravico in voli, kakor smo že naglašali, osebno, a ne, kakor je bilo dosedaj v navadi, potom pooblaščenca.
Društva, družbe, ustanove, zavodi, korporacije, sploh vse juridične osebe izvršujejo svojo volilno pravico po osebah, ki jih na zunaj zastopajo, ali pa po svojih pooblaščencih, ki pa morajo biti moški.
Soposestniki davku podvrženega zemljišča, imajo skupaj en glas.
Ako ta soposestnika živita v zakonski skupnosti, potem voli za oba mož.
Ako pa soposestnika ne živita v zakonski skupnosti, lahko pooblastita enega izmed sebe, da gre za oba volit, ali pa tudi kakega drugega.
Vsak pooblaščenec pa mora biti tudi za se volilee, in mora imeti, ko pride volit, v rokah pismeno pooblastilo, ki so je podpisali vsi soposestnika ali vsaj večina njih.
Ce so soposestniki samo moški ali pa moški in ženske, smejo dati pooblastilo enemu izmed moških sopo-sestnikov ali pa kakšnemu moškemu volilcu.
Ako pa so soposestnice samo ženske, morajo pooblastiti eno izmed sebe ali pa kako volilko.
Naglašamo vnovič: Pooblaščenec mora biti sam volilee, a ne sme prevzeti več kakor enega pooblastila.
Kakor smo že gori omenili, volijo društva, družbe, sploh razne korporacije po zastopnikih, to je po tistih osebah, ki ih na zunaj zastopajo.
Takšen zastopnik je tudi varuh mladoletnih.
Vsak zastopnik mora biti avstrijski državljan in vsaj 24 let star.
Zastopnik ne sme biti pod skrbstvom, ne sme biti aktiven vojak, ne sme uživati ubožnih podpor iz občinskih ali drugih javnih sredstev, in ne sme biti obsojen radi raznih nečastnih dejanj, kakor tatvine, sleparstva, goljufije itd.
V čemer pa se zastopnik razločuje od pooblaščenca je to, da zastopniku ni treba, da bi bil za-se volilee in da lahko zastopa več volilnih upravičencev, ki ne morejo osebno voliti.
Vsak zastopnik se mora z dokumenti kot tak izkazati pred volilno komisijo.
Volilna dolžnost.
Opozarjamo volilee in volilke, da je pri teh občinskih volitvah uveljavljena dolžnost, to se pravi — vsakdo, ki je v volilnih imenikih vpisan kot volilee ali volilka, mora voliti, to je, priti na belo nedeljo dne 23. t. m. med 10. dopoldne in 4. popoldne na volišče in tam oddati volilni kuvert z glasovnico.
Volilni dolžnosti niso podvrženi samo tisti, ki ne prebivajo stalno v Ljubljani.
Kdor izmed volilcev ali volilk ne pride k volitvi, bo po končanih volitvah pozvan na odgovor in kaznovan.
IzvMni odbor narodeo napredne stranke.
Ljubljanske obt volitve.
Nove volitve članov in namestnikov občinskega sveta ljubljanskega so torej razpisane in se bodo vršile v nedeljo, dne 23. aprila 1911.
Začetek volitve je ob 10. dopoldne; oddajanje glasov se sklene ob 4. popoldne.
Z ozirom na ogromno število volilcev in volilk je določenih 19 volilnih komisij. V svrho, da bo vsak vedel, kje bo moral voliti, naj navedemo uradno razvrstitev:
A. Vse ženske volilke volijo v poslopju mestnega dekliškega liceja, BIeiweisova cesta št. 23, v treh voliščih, za kojih vsako se postavi ena volilna komisija, in sicer po sledečem redu:
Ženske volilke začetnih črk volijo: A do J v telovadnici v pritličju
K do P v učilnici v I. nadstropju R do 2 v risalnici v II. nadstropju Đ. Val ostali volile! upravičenci, t. j. oni moškega spola — bodisi da izvršujejo volilno pravico osebno
ali kot isstofsvfri,
Volilni npravišenei aniitsih črk eetfjei
A in I
▼ vrtni dvorani hotela »Ilirija«, Ko-
lodvorska ulica. C9Č in D
▼ telovadnici I. državne gimnazije,
Tomanova ulica. E, F in G v telovadnici II. državne gimnazije,
Poljanska cesta. H, I, potem J do vštete št. 2700 imenika m. volilnega razreda v dvorani »Rokodelskega doma«, Ko-menskega ulica št. 12, I. nadstropje. J (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane) in K do vštete št 3400 imenika III. volilnega razreda v   veliki   dvorani   hotela »Union«, vhod samo skozi duri v Frančiškanski ulici.
L
v šolski   dvorani   mestne dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg. M
v pritlični veliki učilnici mestne dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg.
N, O, potem P do vštete št. 5400 imenika III. volilnega razreda v telovadnici I. mestne deske ljudske Šole, Komenskega ulica.
P (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane)
v pritlični učilnici I. mestne deške ljudske šole, Komenskega ulica.
R
v mali dvorani v »Narodnem domu« pritličje, dvorana trgovsk. društva Merkur«.
S do vštete št. 7000 imenika III. vol. razreda
v veliki dvorani v »Mestnem domu«,
vhod od Streliške »\lice. S (vsi ostali,   vštevši   vse dodatno vpisane) in Š
v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod nasproti mestni ledenici. T in U
v telovadnici, II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta. V in W
v pritlični učilnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta. Z in Z
v mali dvorani v »Ljudskem domu«, Streliška ulica št. 12 (T' nadstropje).
Za glavno volišče (§§ 38. in 46. obč. vol. reda) je določena velika dvorana v »Mestnem domu«, volilna komisija XVI.
Volilnim upravičencem se dostavijo volilne listine (volilne izkaznice in volilne kuverte) v smislu § 23. obč. vol. reda pravočasno po pošti.
Volilni upravičenci, ki niso dobili iz kakršnegakoli vzroka svojih volilnih listin najkasneje 48 ur pred dnevom volitve jih dobe lahko osebno prič. kr. deželni vladi, vhod iz Simon Gregorčičeve ulice, pritličje na desno.
IG
31
M Meni. mi)
Zaloška cesta, nasproti Šarabona, radi orožne vaje ne ordinira  od 29. aprila do 28. maja. 1426
Ji
OkU ii lig. nhar
r
rjnUjaia, Itkzfjskt iL 16
1542 izvrSnj«
aKte, ran i likEte
za razne prilike.
(Mfcinz-tikat m i attrn
Zjutraj
vidimo v vsaki kiti ▼ rabi
Irmuiti
Zakaj ravno to?
1. Ker so ljudje vajeni, svoje telo v tirati s francoskim žganjem, da ga utrdijo proti dnevnim naporom, da pospešuje delovanje kože, krepijo cirkulacijo krvi in ojačuje živce.
2. Kdor se nagiblje k potenju, mora zjutraj nepogojno otirati truplo s cunj ico, pomočeno v francosko žganje Diana, da se opisani ne dosta tek odpravi.
3. Kdor zjutraj v vodo za umivanje dene francoskega žganja Diana, lahko prebije brez dragih toaletnih pripomočkov.
4. Proti lomljivosti las in luskinam je francosko žganje Diana prav izvrstnega učinka.
5. Vsled prijetnega duha in okusa francoskega žganja Diana ter njegovih razkužujoČih lastnosti je to izborna voda za zobe in grgranje.
6. Kdor zjutraj ponjuha na vodi nekaj kapljic francoskega žganja Diana, odstrani pogostno zagatenje nosnih kanalov in jači nosne sleznice.
Francosko žganje
Diana
torej jači, utrjuje, lajša bolečine, hladi, razkužuje.
Vonja je prijetnega in je
francosko žganje
Diana
zaradi tega izvrstno primerno za osveženje zraka v sobi. Zahtevajte izrecno
francosko žganje
Diana
z nastopno registrirano varstveno znamko, da se varujete ponaredeb.
Francosko žganje
Diana
se dobiva po lekarnah, drogerijah in pri trgovcih.
Cene: Steklenica St. 1 K — 50 Steklenica It 2 K 1-20 Steklenica it. 3 K 240
Ma
V najem se odda
14»
DtfMj L, Hohenstaufeng. 3.
1407
freovna la Mm
kjer je far* in sodišče, pod zelo ugodnimi pogoji. — Pojasnila daje
iutartM« tt Jake* ▼ Lape areadiraae
gozdno posestvo
▼ Pohorfn (Štajersko)
v skupni izmeri 281 ha, od katerih odpade na gozd 255 ha, na polje pa 26 ha, z gospodarskimi poslopji in izvrstnim lovom na srne, divje peteline in rušovce, 1000—1500 m nad morjem, 12 km od bližnje železniške postaje oddaljeno, ob dobri vozni cesti in 2'/»   ure   pešhoda  do   bližnjega mesta,
Je eene napredaj.
Vprašati pod
na   upravništvo   »Slov. Naroda«.
Pomladna io poletna »zija 1911.
Kupon
Metr. 310 dolg za kompletno
moško   o bi* k o
(suknja, hlače, telovnik) stane samo
1 kupon 7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 12 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 18 kron
1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnati kamgarn itd. itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 zaloga tvornice sukna
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorce gratis in poštnine prosto.
Prednosti priTatnib odjemalcev, ako Nago naroča direktno pri ftral Siegel-lmhof M precejšnje.
Zaradi silnega prometa blaga vedno najvee|a Izbira popolnoma svetega blaga. — Stolno najnltje oono. — Tudi najmanjia naročila se po vzorca vestno izvrie.
Ceno posteljno perje!
Najboljši reski nakupni vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2'4Q K; prima polbelega 280 K; belega 4 K; belega puhastega  5 10 K; kg velefinega snežne belega, pulje-nega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
zsotoouene postelje issrs
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 1S0 cm dolga, J20 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm sir, polnjena s novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, iS K, 14 K, 16 K,
iglavnice 3 K, 350, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benlsch, Deienice $t. 767, Čcika'
Dandanes
mora vsak kmetovalec imeti dober po-snemalnik za mlek o Ako ga še nimate, ne naročajte igrače brez vrednosti, nego pr -znano neprekosljiv
separator Diabolo.
Ni ga boljšega ! Pre " dela na uro 120 litrov. — Cena samo K 125—. Prospek št. 125 in jamstvene pogoje Vam pošlje 1. 1872. ustanovljen firma poljedelskih strojev
Ph. Mavfarth & Co.
Dona] n., Taborstraase 71.
Zastopniki se iščejo.
[
gradnja kotlov ia aparatov
IZD II. Wl(taHrtil 8.
^parati „favorit"
sa avtomatično preakrbova-a]e vede za hiše, vile itd.
Rezervarji, kotli,
itaaUri, Ma Is plefteviae, aparati, aMatare.
Ns zahtevo brezplačni obiski potujočega zastopnika gospoda stavbnega tehnika 1199
L. PADUAN, Tmt Barriora voooala otov. M.
37
37
8602
19
Klerikalna armada prihaja k volitvi.
Armada v mesto vleče bandero spred* neso; za njo device žegnaue in čuki hodijo.
Ljubljano vzeti hočejo, zato tak direndaj, da bi Ljubljano narodno požrl bog „Pobasaj"?
Armada v mesto vleče se, bandero spred* neso, pijani sreče žepove si himno zapojo:
„Mi vstajamo, nič nas ni strah!
Pokaj tako hrumite,
se nas ovčic bojite? Ne vprašamo, kaj pravi svet, naš govor poje naša pest,
Ljubljančane proklete
teptajo naše pete.
„Mi vstajamo! Trepeči svet!
Junaki Čukulada
krščanska smo armada! Po noči vodi naš korak, in cilj nas je duševni mrak,
noč temna, ta nas drami
in alkahul nas mami.
„Mi vstajamo, mi vstajamo!
Le dajte h kasi ključe,
da Kregar jih zasuče! Oj srce naše nam gori, po zlatih vaših hrepeni!
Če kasa bo krščanska
bo suša velikanska!**
Klerikalna žoga ali povzdigovanje ljubljanskega davkoplačevalca.
Le dajmo ga, bratec, ne bil bi hudič, saj ima še cvenka mi v žepu pa nič.
Pajk prede po kotih vseh naših blagajn,
Če tega odremo, godi se nam fajn!
Le hopsa, le brcni, da pade kak cvenk, najžlahtnejše blago je vendar penk, penk.
Le daj ga, presvitli, daj svoj blagoslov; pa močno ga brcni, da bo vrtoglov!
Če zmeša si pamet kaj mar je to nam, da za „ Gospodarsko44 le cvenka imam!
Gostinčar rab1 škornje in Krek ni obrit, pritisni ga bratec, le daj mu po ... !
Šteficelj v Amerko bi rad se peljal, pospremil ga jaz bom, — ta dnarce bo dal,
Kaj s Kregarjem bomo še danes ne znam, saj veš, da sem revež -dolge le imam.
Še zame ga brcni, da pade kak cvenk; že strašna potreba pri men' je za penk!
FajmoStri in draginja.
.Učitelj žre, uradnik žre,
Tie žre in žre in žre!**
Tako pred kratkim hujskali
so kmeta na Ljubljančane,
molčali pa previdno so
kaj v farovžih peko in žro,
kako ob polnih skledah se
kaplani, fajmoštri maste,
da vampi ae jim krožijo,
nosovi cvet poganjajo.
Tako si farji pitani
in tolsti njih podrepniki
Če so med sabo govore:
„Kaj nam za argentinsko je meso
puran nam bolje pade,
uradniki pa naj nažro
se same suhe kaše!"
• _ *
Odpravljena klavzura aH misli mlade
Volilni boj.
Volilni boj začel se bo
ko solnce vzide nad goro;
le glejte vi vojščaki,
da vas v pozicijah dobo!
Prejasni naši cilji so,
da bi jih tema vzela;
zato napredna pesem bo
navdan volitve pela
za zmago uma nad močjo,
za zmago solnca nad meglo,
za blagor domovine,
da izdajalce vržemo,
nakane jim preprečimo,
z odporom jim pokažemo,
da vse to, kar imamo,
pred prsti njih varujemo,
da dreti se ne damo!
Volitve dan naj zmage dan
napredne bode misli;
zato na plan, na plan, na plan,
kar še pošteno misli!
Pokaži jutri zopet se,
da si ostala bela
Ljubljana, da si narodna,
Ljubljana, nam omiljena,
da si in boš zavedna.
da ai in boš oaprcdoal
11
Klavzura je odpravljena in je pod kap postavljena,
opral jo bo sedaj hudir skušnjav pa bo zdaj enkrat mir.
Življenje vendar je lepo, kako ne bo, kako ne bo, ae v kamri bom kušavala
nič več na samem spavala. Oj tiho, tiho kamrica, oj tiho. tiho posteljca! Tam zunaj tega ne vedo, kako po kk&rih je lepo, odkar klavzuro zoperno odpravU so z vofitvijo.
nune po volitvah.
šparkasa me živela bo otroke preskrbela bo; le tiho, tiho kamrica, le tiho, tiho posteljca, da liberalci ne zvedo, mi v kamrico posvetijo!
a^a^a^VBvHBBBB(^HBJ|HBHHBMBl
'»11,1c Cl fm II.
»veže
bffinmko rivo
1404
se toči
V RESTAVRACIJI ,PRI LEVU..
Stedilna ognjišča „Criumph"
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta! Stetilma egmtlata sa hotele, goettree, reetaeraelte, karane L dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog 2040      franko proti doposlani znamki.
Tvornica za štedilna ognjišča Irinmph
S. goldschmidt S sin, Web 18, gorenje Avstrijsko.
Lekarnarja A.  THIERRTJA BALZAM
Aliein eehter Balsam
tuš d«r Sciuizen;e<-fta*thtkt*t»
aTInerri in Pregrada
pristen z t d eno sms*, kot Ttntrtno ■■BaaSM OBLASTVENO VAROVANO.
Vsako po pa^ en je, ponaredba in raz peča vanje <r»lf f klllHM z zmotno podobnimi znamkami se kazenskoaodno zasleduje in ostro kaznuje. Zanesljivega zdravilnega učinka t-ri vseh obolelostih dihal, kašlju, izmetavanju, hripavosti, katarju v poliralniku, prsnim bolečinam, pljučnim bolestim, slasti pri inftuanci, ielodcnth boleznih, vnetju jeter in vranice, pomanjkanju slasti, slabem prebavtjanju, zagatenju, sobobolu in ustnim boleznim, trganju po udih, opeklinam, izpuščajem itd. 12 1 ali 8/1, ali 1 specialna steklenica K 5" —
Lekarnarja   A. THIERRYJA
edino pristao
centifolijsko mazilo
zanesljivo najgotovejSega zdravilnega učinka  pri ranah,  oteklinah ra-nitvsh,  vnetjih,  gnojitvah,  odstrani iz trupla vse tuje tvarine in dela celo boleče operacije nepotrebne.   Zdravilno pri se tako starih ranah in tako dalje   2 škatljici staneta K 3*t>0.
Bubiva se v lekanii pri .Angelo farbu" AĐ01F THTCUH? v Predgrađi pri RfKUTtB.
Dalje po stara rcefi iduraan. Ha deteta » rrjotiMfi u m&h^naae dregve. 1035
ED. SMARDA
oblastveno potrjena potovalna piaama
Ljubljana, Dunajska cesta 18.
ovi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Tigovca"
Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske dražbe
Vožnja traja samo 6 dni!
Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake
1863 in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets).
o
E o
O)
"S
HENRIK LANZ MANNHEIM.
Patentne polno in vročeparne
LOKOMOBILE
z ventilno zavoro sistem „LENZ"
in zmožnosti do 1000 P S>
Avstrilska proda]na pisana: EMIL HONIGMANN, Dur jj IX., Ldblichgasse 4.
proda se v prometnem kraju na gorenjskem
(čez 5600 prebivalcev) iz proste roke:
hiša s staroznano gostilno
katera leži na državni cesti, tik farne cerkve, v obližju kolodvora in velike tovarne. Hiša obsega več gostilniških sob, salon io zraven spadajoče prostore ter 15 opremljenih sob za prenočevanje tujcev ter gospodarska poslopja. Z gostilno je združena trafika, v hišo vpeljan lastni vodovod in acetilenova luč, ter nastanjen poštni in brzojavni urad.
lepa obširna vila
za kako večjo rodbino, za hotel, zdravilišče, samostan ali kak penzionat zelo prikladna. Obstoji iz 41 sob, vse z novo opravo opremljene, s potrebnimi pri-tiklinami, 11 a velik krasen vrt. Vodotok v hiši in na vrtu. , Zraven spada zemljišče v izmeri 44 a ter 5 ha velik gozd. — Z vilo se proda tudi rffcO-> lovna lait — Vila leži v bližini državne ceste in 6 minut od kolodvora oddaljena in neposredno pri vhodu v novo otvorjeno zanimivo sotesko, katera obeta radi lepih vodopadov še obilo obiska. Vili se nudi toraj lepa prihodnjost.
velika vodna žaga
na Francisturbino 30 konjskih moči. Z žago je spojena hiša, kjer se je preje nahajal mlin, zaradi velikih prostorov zelo prikladna za mizarsko ali drugo obrt«
odda se tudi več polja za njive, travniki in fozU
Mavadana posestva sa pradal« ali stapaj aH
Naslov se i«ye ▼ upravništvu »Slovenskega Naroda«.
1*1
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova PeifansU saalp it 8.
R.iehova hita.
MedllBlb ognjišč.
InvHlHJojo. a a
um umi %vmu * mm
otroških vozičkov
krojač prve vrste
se uhaja sedaj » lastni talii
j
1
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvornilka zaloga najftnejtib anol. in fraiL specijalitet Mam
: Zavod za UĐiformlraoIe.:
s
k
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšan je polti in telesa so:
'da TU S1.
1 K;
al#m " Menthol s Ull ustna voda po —       1 K; zobni prašek po 60b;
za ohranitev in rast las:
da
lasna voda po
Ti izdelki *Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
I
I
Ph. Mr. Josip Čižmar
v Ljubljani.
Kasajte zaspao te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranjska
tvornicu hloolrjev
Ljubljana
Hi&ujeva alica 5  Recherjeva hiša
Priporoča svoje piVe vrste, za vsa podnebja solidno narejene glesifae^ M*»**-J* In
plaMa *■ ■
Poprave bi Uflaite»nje se fniPaJsje tečno in račueljo najceneje.
aLiOt#3i*i j«, v  t« oriset
..Ufrlbus * Untfls"
pomožnega društva mm bolna na pljučih.
7173 dobitkov v skupni vrednosti 974 135.000 kron.
avni dobitek kron vrednosti.
Prvi trije glavni dobitki se po odbitku dobitnega davka izplačajo tudi
*   jro ovni*.
Žrebanje nepreklicno 4. maja 1011.
Srečke po 1 K
se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah itd. ter pri loterijski upravi na Dunaju 1., An der Hulden 1.
1
i
o
X
I Dva nove Seiferteva biljarda najnovejšega sistema I
1413
Popolnoma na »ovo urejena
kavarna Central"
na Sv. Petra nasipu št. 37
navadno celo noč odprta.
Z odličnim velespoštovanjem §tefan  MlhollČ, kavarnar.
1 Dva nova Seifertova biljarda najnovejšega sistema I
S0
<
o
<<
•t
o.
lil M [zillig!
s svojimi 185 cm dolgimi lorelejskimi lasmi, sem dobila te lase po 14 mesečni rabi svoje pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za pospeševanje njih rasti, za jačenje las, pospešuje pri moških polno, krepko rast brade in že po Kratki rabi povzroči lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje prehitrega osivenja do pozne starosti. Cena lončku K 2'—, K 4*—, K 6*— in K 10*—.
Razpošilja po poŠti, ako se pošlje denar naprej ali pa po povzetju po vsem svetu iz tvornice
ANA CZILLAG, Dunaj I,
KoamlmapUt UliiS,
kamor so naslavljati naroč;la. 1382
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrirana zadruga s omejeno zavezo
s sedežem v tjobljani, JKarije Zerezlje cesta št. 11 (Kolizej).
Zaloga pohištva
ega izdelka
tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbna
vama na Oliab pri LJubljani.
Umno stavbništvo.
Kdor hoče hitro in ceno zidati, uporablja le
1166
Skagliol plošče
S laa  8  cm debele ar       napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI i
Varno proti potresu, ne propušča I prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. |    nt treba ni>flh*h traverz.
Samonoseče in trpežne Kesslerieve stene mm armiran« stat iz neki).
Preračun stroSkov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta
Hdnlgsberg a Dentscn, ^i^ST Zagreb.
18
2954
GX
^139