Informativno glasilo občine Dobrepolje
letnik XXI. št. 12
december 2015
vSrečno novo leto 2016!
Ki# ua / r 4 -	j
Fotografiji sta z osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku, 12. 12. 2015, v Jakličevem domu na Vidmu (Foto Travnik).
■
■
»Ta svet je tako zelo zelo majhen -
in vsi njegovi prebivalci ujeti skupaj le v trenutku časa.
Saj smo vendar lahko prijatelji.
Saj smo vendar lahko prijazni drug do drugega.«
(Pam Brown, roj. 1928)
Naj bodo odkrit pogled, prijazen pozdrav in topel stisk roke stalnice našega življenja.
Veliko zdravja, osebnih uspehov in radosti vam želimo v Novem 2016!
Načelnica UE Grosuplje s sodelavci
Videm 59
DELOVNI ČAS: od pon. do pet. 7 - 20, sob. 8 -16
Želimo vam prijetne praznike in srečno v novem letu 2016!
Frizerski salon »Darja«
Predstruge 2
1312 Videm - Dobrepolje
TEL.: 01 7807 897 • GSM: 041 200 816
Staro že leto mineva in kaže nam ogledalo. Spet se vprašanje rojeva, kaj novo bo leto nam dalo.
Jasnino pogleda v očeh in modrost v srcu naj nosi. Milost rodi naj v ljudeh ter zdravja, veselja natrosi.
Vsem strankam se iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje!
Srečno 2016!
v
S tem kuponom: ^ ^^ ^ popust na striženje do 29. 2. 2016!

Božično-novoletni koncert z orglami
Kulturno društvo Dobrepolje in Občina Dobrepolje vabita na koncert
SLOVENSKEGA OKTETA,
ki bo v soboto, 9. 1. 2016, ob 19.00 v farni cerkvi na Vidmu.
Cena vstopnice je 7 EUR.
Nakup in rezervacija vstopnic:
-	Občina Dobrepolje: tel. 01/788 02 80,
-	Knjižnica Dobrepolje: tel. 01/786 71 40
in eno uro pred koncertom.
VABLJENI.
T: Ol 7BQ7 065 M: O U 930 8GB KOUPDLJE 77 1315 CHJRHPPQLJfl
Pripravite svojega jeklenega konjička na zimo z najugodnejšo ponudbo zimskih pnevmatik
vseh vrst in znamk.
Pnevmatike vam zamenjamo in stare po želji shranimo.
•	POPRAVILO VOZIL ZA VSE ZAVAROVALNICE
•	NADOMESTNO VOZILO (brezplačno)
•	POPRAVILO VOZIL NARAVNALNI MIZI
•	SERVIS VOZIL
•	PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED
•	POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV
•	IZPUŠNI SISTEMI
•	AVTODIAGNOSTIKA
•	AVTOVLEKA
Na voljo tudi:
ALU in jeklena platišča, poltovorne in traktorske pnevmatike, zračnice, akumulatorji, brisalci in drugi avtodeli.
Naš kraj ■ november 2015
3
Piše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, dragi občani, cenjeni bralci občinskega glasila.
Smo sredi veselega decembra, v katerem smo praznovali občinski praznik in to 20. praznik občine Dobrepolje, prireditve se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Osrednja proslava je bila zelo lepa in prijetna s pestrim kulturnim programom, da ste lahko bili dobre volje in uživali ob nastopih različnih skupin. Ob tem se zahvaljujem vsem nastopajočim, ki ste se prijazno odzvali povabilu, vsem drugim, ki ste na kakršen koli način pripomogli, da je slovesnost lepo potekala, vsem obiskovalcem prireditve ter g. Igorju Ahačevčiču, ki je postavil koncept prireditve in jo lepo povezoval.
20 let delovanja občine Dobrepolje je dokaj kratko obdobje, a vendar je močno zaznamovalo razvoj naše občine. Pred petindvajsetimi leti smo doživeli to, kar so naši predniki le sanjali in želeli. Dobili smo svojo državo. S tem pa tudi spremembo organiziranosti na lokalni ravni. Dobili smo številne občine, za katere nekateri vedo povedati, da so premajhne in predrage. Če pa pogledamo številke in stopnjo razvoja, vidimo, da so se male občine razvijale kot celota zelo uspešno ter postale prepoznavne in razvite. Zato pa smo male občine trn v peti marsikateremu v zadnjem času. In če ne bi bilo malih občin, bi tudi mi bili še daleč zadaj. Občinski praznik je praznik vseh nas, ki živimo na tem ozemlju občine, in prav je, da se skupaj poveselimo in poskušamo nazaj vrniti vrednote, ki zagotavljajo lepšo in uspešnejšo prihodnost. »Družba bi bila nekaj krasnega, če bi se ljudje iskreno zanimali drug za drugega,« pravi neznani avtor.
Pred nami so božično-novoletni prazniki, ki imajo polno topline, polno medsebojne povezanosti, so prežeti z notranjim mirom, ki ga nam vsem primanjkuje, ko hitimo in smo nemirni. Članek bom zaključil z božično pesmijo iz knjižice Dobrepolje in okolica, Narodne pesmi, natisnjene leta 1933.
Nocoj ne morem spati, ne vem sam, kaj je to, bom moral hitro vstati, pogledat\ kaj je to! O kaj je tebi bratec moj, da ne moreš zaspat nocoj, da mi ne daš pokoja, pri miru počivat.
Le hitro ustanimo, hitro pojmo naprej in kmalu boš ti videl, kaj se le tam godi. Kako, glej, se močno sveti, jaz menim, da nebo gori in čudo preveliko zagvišno se godi.
Le kolk'je ura bila, polnoči je že preč, jaz menim, da se sanja, da vstati cajt še ni!
Gori poglej, okno odpri, prot Betlehemu se ozri, boš videl, kaj pastirci z veseljem vkup gredo.
Kaj imate vi fantje med sabo za'n špetir? Le hitro, cajt je vstati, ne več zaspat nocoj! Le hitro jih pokličimo, da z nami naprej pojdejo, nam bodo pot kazali, da kam ne zajdemo.
Med volom ino oslom eno Dete leži; en star mož ino žena pa tam zraven kleči. Kaj pravite vi, kaj je to, kaj bi to mlado Dete blo? Jaz menim in prav zares, da Jezus je z nebes!
Kaj hočmo fantje striti? Častiti prav Boga, dol mormo poklekniti, prositi Jezusa: O Jezus ti nam gnado daj, da pridemo u sveti raj, se s tabo veseliti v nebesih vekomaj!
Kazalo
Fotoreportaža z osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku............ 4
Praznično dogajanje v krajevni knjižnici..............................................12
Priprava poprtnikov kot živa mojstrovina Slovenije..............................14
Dobrodelne prireditve za šolski in vrtčevski sklad............................... 15
20 let športnega društva Dobrepolje..................................................25
4
••• Prireditve •••
Naš kraj ■ december 2015
6
••• Prireditve •••
Naš kraj ■ december 2015
Naš kraj ■ december 2015	••• Prireditve ••	7
8
Naš kraj ■ november 2015
Dolžnosti lastnikov zemljišč ob kategoriziranih cestah v času zimskega vzdrževanja cest
V lanski zimski sezoni je MIR javnost preko lokalnih časopisov obvestil o najpogostejših kršitvah cestnoprometnih predpisov v zimskem času, ko imajo tako izvajalci rednega vzdrževanja cest kot policisti, občinski redarji in pristojni inšpektorji obilico dela zaradi kupov snega in ki jih nekateri lastniki zemljišč ob javnih cestah s svojih dvorišč narinejo na ali ob občinske javne ceste. Nekateri to počnejo zaradi nepoznavanja ali slabega poznavanja predpisov, spet drugi predvsem z namenom, da bi, kot sami pravijo, na ta način zavarovali svojo lastnino ob cesti.
V	praksi se namreč pogosto dogaja, da posamezni lastniki zemljišč ob cesti sneg s svojih dvorišč in dovoznih poti narinejo ob cesto ali celo na cesto ali pločnik, z namenom, da sneg odstrani zimska služba, v prepričanju, da je to tako ali tako njihova naloga in za to tudi vsi plačujemo cestne dajatve. Zakon pa pravi drugače.
V	času sneženja je izvajalec zimske službe dolžan zagotavljati vsaj minimalno prevoznost cest, pri čemer se pluženje in prevoznost cest zagotavljata glede na prioritetni vrsti red. Najprej se plužijo glavne ceste, sledijo jim regionalne ceste, nato so na vrsti lokalne ceste ter kot zadnje kategorizirane javne poti. Sneg se vedno plu-ži od ceste višje kategorije proti cestam nižje kategorije. Individualni priključki, dovozi na zasebna dvorišča ter pristopi do zemljišč in objektov se na javno cesto »priključujejo«, zato so v primerjavi z javno cesto »v podrejenem položaju«. Tej
ugotovitvi sledi tudi veljavna zakonodaja. Zakon o cestah (Ur. l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14; v nadaljevanju ZCes-1) v 5. členu določa, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. V drugem odstavku tega člena je določeno, da je še zlasti prepovedano na cestišču javne ceste razsipati sipek material (torej tudi metati sneg nanjo), razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato na cesto ali cesto kako drugače onesnaževati ter puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne na cesto. Za posameznika, ki ravna v nasprotju s to zakonsko določbo, je zagrožena tudi globa v znesku 1.000 evrov.
Drugi najpogostejši razlog prejetih telefonskih klicev občanov je, da ceste niso splužene ali posipane ali pa da niso
pravočasno splužene in posipane. Ob preverjanju teh obvestil ugotavljamo, da je zelo pogost razlog takšnih klicev tudi v slabem poznavanju veljavnih predpisov. Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah ureja 31. člen Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. l. RS št. 62/98). Ta določa, da mora izvajalec rednega vzdrževanja cest v času sneženja zagotavljati prevoznost lokalnih cest od 7. do 20. ure, upoštevaje krajevne potrebe, možni so krajši zastoji, v času močnega sneženja pa so dopustni zastoji do enega dne. Na občinskih javnih poteh pa so v času sneženja po navedenem pravilniku ob upoštevanju lokalnih potreb možni krajši zastoji preko celega dne, v času močnega sneženja pa tudi večdnevni zastoji. Po pravilniku se šteje, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na občinskih kategoriziranih cestah ne presega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah se podrobno uredi v letnem programu zimskega vzdrževanja cest, in sicer s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe.
V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, pa predpisi določajo, da se izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici, pri čemer se mesta in način posipanja ravno tako v letnem programu zimskega vzdrževanja cest določijo glede na geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere. Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, je treba namestiti tudi dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja,
Foto utrinek
Naš kraj ■ november 2015
9
ali pa z letnim programom zimskega vzdrževanja cest zagotoviti izvajanje drugih ukrepov za preprečitev poledice na vozišču.
Obveznosti lastnikov zemljišč ob javni cesti posebej ureja 19. člen ZCes-1. Lastniki zemljišč ob cesti so dolžni na svojem zemljišču dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, zlasti pa so dolžni dopustiti odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda in če snega ni mogoče odlagati v okviru cestnega sveta. Lastnika zemljišča, ki ne dovoli ali ovira odlaganje snega s ceste na svoje zemljišče, se lahko kaznuje z globo 500 evrov.
Lastniki zemljišč ob cesti, ki sneg s svojih dvorišč in individualnih dovozov ali dostopov odlagajo v kupe ob cesti ali pa ga na-rinejo ob rob ceste v prepričanju, da je zimska služba dolžna te kupe snega z roba ceste očistiti ter jih odpeljati drugam, ravnajo v nasprotju z 97. ter 98. členom ZCes-1. V 97. členu ZCes-1 je določeno, da je ob občinski cesti tako imenovani varovalni pas, ki je namenjen varovanju ceste, varnosti udeležencev v prometu ter tudi nemotenemu izvajanju rednih vzdrževalnih in drugih del. Širina varovalnega pasu ob cesti je odvisna od kategorije ceste in znaša vsaj 2 m ali več. Raba prostora v varovalnem pasu ceste je omejena, ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem varovalni pas ceste je, posegi v ta prostor pa so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, torej občine. Posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja upravljavca ceste odlaga sneg ali izvaja kakršna koli druga dela, je lahko že samo zaradi tega, ker to počne brez soglasja upravljavca, kaznovan z globo 200 evrov.
Če pa je lastnik zemljišča ob cesti kup snega nametal na priključku njegove dovozne poti do ceste, pa čeprav je to sneg, ki je bil na njegovo dvorišče ali dovozno pot odrinjen z javne ceste, ravna v nasprotju z 98. členom ZCes-1. Ta namreč določa, da v območju cestnih priključkov na občinsko cesto ni dovoljeno storiti ničesar, kar bi lahko oviralo preglednost s priključka na javno cesto. Posameznika, ki je kup snega na mestu priključka na javno cesto nametal tako, da ovira preglednost, ter je s tem povzročil nevarno vključevanje v promet, se lahko kaznuje z globo 500 evrov.
Zima nam torej poleg čarobno lepe zimske pokrajine prinese tudi cel kup nevšečnosti. Vendar bomo s svojim pravilnim ravnanjem pri odmetavanju snega kot lastnik zemljišča ob cesti prispevali za večjo varnost vseh udeležencev v prometu. In ne nazadnje bomo s tem, ko bomo odstranili sneg, ki je bil v času pluženja s ceste odrinjen ali narinjen na naše zemljišče ob cesti ali na našo dovozno pot, in ga odložili čim dlje stran od ceste, tudi bistveno pripomogli k čim učinkovitejšemu izvajanju zimske službe na javnih cestah. Izvajalec vzdrževanja ceste bo tako lahko cesto hitreje splužil ter zagotovil njeno prevoznost. S tem, ko bo izvajalec hitreje opravil svoje delo na cestah višje kategorije, pa bo lahko prej začel tudi zagotavljati prevoznost kategoriziranih javnih poti, parkirišč, pločnikov in avtobusnih postajališč, ki so v letnih programih zimskega vzdrževanja cest uvrščeni v nižje prednostne razrede.
Za tiste, ki bodo ravnali v nasprotju z opisanimi zakonskimi določbami, bodo poskrbele za to pristojne inšpekcijske službe, policija in občinsko redarstvo.
Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče
Želimo vam blagoslovljene	[ ' *
praznike in vse dobro	Jv
v prihajajočem letu.	f
N Si	■j. v ] K j
C - v r X	f
^re auH s	ttpjK, i ■A 1
Občinski odbor Nove Slovence Dot>repSf(e	
SEMINAR O DAVČNEM OBRAČUNU NA OOZ GROSUPLJE
Območna obrtno-podjetniška zbornica Grosuplje vabi člane zbornice in drugo zainteresirano javnost na seminar »Sestava davčnega obračuna 2015 ter ostale novosti v davčni zakonodaji« v torek, 2. 2. 2016, ob 10.00 v Dom obrtnikov v Grosuplje. Podrobnosti s prijavo najdete na spletni strani www.ooz-grosuplje.si oz. informacije lahko dobite preko ooz.grosuplje@ozs.si ali po telefonu 01 786 51 30. Vljudno vabljeni.
Vsem bralcem Našega kraja pa želimo lepe praznike in obilo uspehov v letu 2016.
10
Naš kraj ■ november 2015
Načrt odvoza komunalnih in nevarnih odpadkov v letu 2016 v Občini Dobrepolje
I.	ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV IN MEŠANE EMBALAŽE
Mešani komunalni odpadki se bodo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike, izmenično na 14 dni (dne 4. 1. 2016 se začne odvoz mešane embalaže).
Ponedeljek: vsa naselja razen Hočevja Sreda:	naselje Hočevje
II.	Biološko razgradljive odpadke bomo odvažali vse petke v letu, ne glede na praznike, v zimskem času (od 15. 11. do 15. 3.) pa vsak drugi petek (prvi odvoz bo 8. 1. 2016).
III.	ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV - EKOLOŠKI OTOKI
Ponedeljek: steklo (odvoz na 14 dni, z začetkom 4. 1. 2016) Četrtek:	papir (tedenski odvoz)
IV.	ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
Dopisnico iz leta 2015 se lahko uporabi še do 31. 12. 2015 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. je dostavljena na sedež JKP), po tem datumu ji veljavnost poteče. V januarju 2016 bodo po pošti poslane nove dopisnice za leto 2016. Dopisnico je treba shraniti. Način odvoza kosovnih odpadkov ostaja enak kot leta 2015. Naročilo odvoza kosovnih odpadkov lahko oddate tudi preko naše spletne strani na http://odpadki.jkpg.si/zbiranje-in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo-odvoza-kos-odpadkov.
V.	PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
POMLADANSKI PREVZEM BO V PETEK, DNE 18. 3. 2016
Struge	Parkirišče pred avtobusno postajo	13.0 0-14.00
Kompolje	Parkirišče pri gasilskem domu	14.30-15.30
Videm	Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge	16.00-17.00
Predstruge	Parkirišče nasproti Iskre	17.15-17.45
Ponikve	Parkirišče pri gasilskem domu	18.00 -18.30
JESENSKI PREVZEM BO V PETEK, DNE 14. 10. 2016		
Struge	Parkirišče pred avtobusno postajo	13.00-14.00
Kompolje	Parkirišče pri gasilnem domu	14.30 -15.30
Videm	Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge	16.00-17.00
Predstruge	Parkirišče nasproti Iskre	17.15-17.45
Ponikve	Parkirišče pri gasilnem domu	18.00-18.30
VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO)
bo v soboto, dne 14. 5.2016, po naslednjem vrstnem redu:
NASELJE:	ZBIRNO MESTO:	ČAS ZBIRANJA:
Struge	Parkirišče pred avtobusno postajo	7.30-8.00
Kompolje	Parkirišče pri gasilskem domu	8.15-8.45
Zagorica	Parkirišče pri starem igrišču	9.00 -9.15
Ponikve	Parkirišče pri gasilskem domu	9.45-10.15
Predstruge	Parkirišče nasproti Iskre	10.30-11.00
Cesta	Prostor na igrišču	11.15 -11.30
Videm	Parkirišče pri gasilskem domu	11.45-12.15
Zdenska vas	Parkirišče pri gasilskem domu	12.30-12.45
Hočevje	Parkirišče pri gasilskem domu	13.00-13.15
Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo:
1.	Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd.
2.	Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd.
3.	Monitorji, televizorji.
4.	Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik ...), telefoni, radijski sprejemniki ipd.
5.	Plinske sijalke: varčne žarnice ipd.
VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA
Odpiralni čas			
Letni delovni čas (15. 3.-14. 11.)		Zimski delovni čas (15. 11.-14. 3.)	
pon-pet	7.00-19.00	pon-pet	7.00-16.00
sob	8.00-15.00	sob	8.00-13.00
nedelje in prazniki ZAPRTO			
Občani lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo:
-	papir in kartonsko embalažo (zvezke, knjige, revije, časopisni papir, kartonasto embalažo ipd.);
-	mešano embalažo (plastenke, pločevinke, tetrapak, razne folije, kovinsko embalažo, embalažo iz plastike ipd.);
-	stekleno embalažo (steklenice, kozarce od vlaganja ipd.) in ravno steklo (okenska stekla ipd.);
-	odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 50 kg/gospodinjstvo/leto);
-	kovine (drobne kovine, večji kosi, kot so radiatorji, peči ipd.);
-	kosovne odpadke (pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, preproge, peči, športne rekvizite ...);
-	odpadno električno in elektronsko opremo (velike gospodinjske aparate, hladilnike in zamrzovalne skrinje, televizorje, monitorje, male gospodinjske aparate ipd.);
Naš kraj ■ november 2015
11
-	nevarne odpadke (akumulatorje, baterije, odpadna zdravila, pesticide, odpadna olja ipd.);
-	odpadni tekstil - za ponovno uporabo (oblačila, obutev);
-	PVC rolete (okenske plastične rolete);
-	odpadno plastiko (plastične igrače, večje plastične kose ...);
-	odpadno azbestno kritino (potrebni podatki ob oddaji: ime in priimek lastnika, naslov, rojstni datum, parcelna številka, katastrska občina);
-	inertne gradbene odpadke (beton, opeko, ploščice) - manjše količine (do 350 kg/dan, do 5000 kg/leto/ gospodinjstvo);
-	lesne odpadke iz vrtov in gospodinjstev (do 500 kg/leto).
Občani lahko proti plačilu v zbirnem centru oddajo:
-	preostanek komunalnih odpadkov;
-	biološko razgradljive odpadke;
-	lahke izolacijske odpadke;
-	mešane gradbene odpadke (do 350 kg/dan oziroma do 5000 kg/leto/gospodinjstvo).
Vse pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodno in storitveno dejavnostjo, lahko v zbirnem centru odpadke oddajo pod enakimi pogoji kot fizične osebe, razen odpadne azbestne kritine (proti plačilu) in mešanih ali inertnih gradbenih odpadkov, ki jih v zbirnem centru ne morejo oddati.
O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa, naše spletne in Facebook strani ter lokalnega radia Zeleni val.
Želimo si, da bi tudi v prihodnje skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje.
VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO SREČNO NOVO LETO 2016.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE KSS Dobrepolje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041 310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si
Poročilo o prejetem pavšalnem nadomestilu v letu 2015
Vsi, ki ste imeli v letu 2015 dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila za kmetijske in gozdarske pridelke, morate do konca januarja 2016 elektronsko oddati poročilo na davčno upravo.
Tisti, ki želite poročilo oddati v pisarni KSS Dobrepolje, lahko to storite s predhodno najavo. S seboj na oddajo poročila prinesite dovoljenje davčne uprave za uveljavljanje pavšala v letu 2015 in vse račune za kmetijske in gozdarske pridelke, pri katerih ste uveljavljali pavšal. Poročilo morate oddati tudi tisti, ki imate dovoljenje za uveljavljanje pavšala, vendar ga niste uporabili. Poročilo je zakonsko pogojeno in je pogoj za podaljšanje pavšala v naslednjem letu. V lanskem letu je davčna uprava vsem pavšalistom, ki niso oddali poročila, poslala globo za storjen prekršek v višini 200 EUR.
Vračilo trošarin za porabljeno gorivo v kmetijstvu
Za vračilo trošarin za porabljeno gorivo v letu 2015 morate do 31. marca 2016 oddati vlogo na pristojni finančni urad. Količina porabe goriva se izračuna po spodaj navedenih normativih.
Normativna poraba je določena na leto glede na površino in dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v uporabi upravičenca, kakor ju izkazujejo GERK (grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva) oziroma zemljiški kataster za gozd, ter znaša:
•	200 litrov na 1 hektar njive ali vrta, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka,
•	420 litrov na 1 hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada,
•	50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega drevja,
•	15 litrov na 1 hektar gozda ali kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem.
Zahtevek se oddaja na obrazcu TRO-A in se pošlje na Finančni urad Ljubljana, Oddelek za trošarine, Šmartinska 152 A, 1524 Ljubljana.
Za več informacij pri izpolnjevanju zahtevkov lahko pridete ali pokličete v pisarno Kmetijske svetovalne službe Dobrepolje, tel. 01 7867 150. Pisarna v Zadrugi Dobrepolje je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Želimo vam srečno in zdravo leto 2016!
KGZS - KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
KSS Dobrepolje Franci Omahen
12	••• Prireditve •••	Naš kraj ■ december 2015
Mestna knjižnica Grosuplje ^	khlljZ-fllCC
E^Dofapoge	^
Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas:
Ponedeljek in sreda: 12.30-19.00 Torek in četrtek: 9.00-14.00 Petek: 12:30-20.00
Praznično dogajanje v krajevni knjižnici Dobrepolje!
Pedagoginja Viljenka Jalovec se je posvetila vsakemu otroku ter staršem tudi individualno svetovala.
Sklop delavnic »Z igro do branja« z Viljenko Jalovec Glasbeno-literarni večer s Sergejem Ferrarijem
V mesecu decembru smo zaključili s sklopom petih delavnic, ki so potekale vsak ponedeljek, pod vodstvom pedagoginje Viljenke Jalovec. Namenjene so bile otrokom, ki se srečujejo z začetnim opismenjevanjem ali s težavami pri učenju branja. Otroci so z navdušenjem prihajali, saj ima Viljenka Jalovec bogate učiteljske izkušnje, strokovno znanje in je avtorica številnih delovnih zvezkov ter didaktičnih pripomočkov. Poleg strokovnih kompetenc pa je gospa Viljenka tudi topla oseba, ki ve, kako pristopiti in na igriv način motivirati mlade nadobudneže.
V	okviru občinskega praznika in 12-letnice delovanja knjižnice v prostorih Jakličevega doma nas je na večeru »Poezija v besedi in glasbi« navdušil dramski igralec Sergej Ferarri. Slednji se je že v otroštvu zapisal odru in filmu in ta ljubezen raste z njim.
V	vsako vlogo stopi z dušo in s telesom. Znamenite slovenske pesnike, kot so Srečko Kosovel, France Prešeren, Ivan Cankar in drugi, nam je recitiral na svojevrsten in šarmanten način ob glasbeni spremljavi. Dramski igralec Sergej Ferrari, ki je praznoval svoj 82. rojstni dan, pravi, da je življenje ena sama igra. Navduši s svojo energijo in pozitivno naravnanostjo, še letos pa je pretekel tudi 21. kilometrov dolgo traso Ljubljanskega maratona.
Otroci so na delavnice prihajali v spremstvu staršev, saj sta pri začetnem opismenjevanju zelo pomembni tudi njihovi pomoč in podpora.
Naš kraj ■ november 2015
13
Praznična delavnica »Voščilo je lepo darilo« z Lauro Strah
V praznično razpoloženje smo se podali z Lauro Strah, ki je pripravila delavnico za otroke, kjer so z njeno pomočjo in vodenjem ustvarili čudovite voščilnice. Vsak otrok je naredil eno voščilnico tudi za stanovalce Zavoda svete Terezije. Skupaj z mladimi smo jih mednje razdelili na obisku v času pred božičem ter jim z branjem misli in zgodb o sreči, ob glasbeni spremljavi Klare Erčulj, zaželeli vse najlepše v novem letu.
Mamici Lauri so na delavnici pomagali Mark in Enej ter najmlajša družinska članica Mila.
Praznična delavnica »Obdarujmo svoje najbližje« z Jano Jakič
Ponovno pa je bila z nami tudi Jana Jakič, ki nam je pripravila novo ustvarjalno presenečenje. Na tokratni delavnici smo s pomočjo njenega »cofkomata« izdelovali cofke. Iz teh pa male volnene ovčke. Seveda pa tudi tokrat niso manjkali slastni piškoti, s katerimi nas je razveselila mala Ariana. Najlepša hvala še enkrat.
Pred delavnico smo prisluhnili tudi pravljici »Zakaj je smreka tudi pozimi zelena«
Tale »cofkomat« mi je pa zelo všeč ...
Tokrat nas je Ariana razveselila s piškotki v obliki cofkov.
Potopisno predavanje »Kurdistan« domačina Gregorja Klinca
Veseli smo, da nas je v besedi in sliki v svoje popotovanje ponovno popeljal Gregor Klinc. Tokrat smo prisluhnili vtisom ter doživetjem iz iraškega in turškega Kurdistana, kamor se je Gregor Klinc podal s svojo družino. Na potovanje, ki bi bilo marsikomu velik izziv, sta se Gregor in Ana s svojo takrat desetmesečno Zalo podala pogumno, saj sta predana popotnika z mnogimi izkušnjami. Svojo navdušenost nad raziskovanjem in spoznavanjem sveta pa prenašata tudi na svojo malo Zalo. Z navdušenjem pričakujemo njihova nova spoznanja in dogodivščine. Potopisni večer je knjižnica pripravila v sodelovanju s Sekcijo Razgledi, društva KOMA 750.
14
Naš kraj ■ november 2015
Priprava poprtnikov kot živa mojstrovina Slovenije
Za nami je več kot dvajset let zavzetega prostovoljnega dela na področju ohranjanja tradicionalne domače kulinari-ke s posebnim poudarkom na lokalnih jedeh in širjenja med mlajše rodove. Zlasti smo ponosne na kašnato potico (štulo), poprtnik, velikonočne ajdove štruklje, različne vrste kruha.
Prejemnice priznanj za najvišje ocenjene poprtnike	Nevenka Peterlin in njen poprtnik
Alenka Peterc
Med našimi cilji so obujanje nekdanje krajevne tradicije (sejem na tiho nedeljo, različne tradicionalne jedi, običaji), sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo pri izobraževanju in osveščanju prebivalcev, zavzemamo se za večjo urejenost podeželja, varstvo okolja in lepše življenje na podeželju.
Povezujemo se s sorodnimi društvi in izmenjujemo mnenja ter izkušnje. Iz tovrstnega povezovanja se je pred petimi leti rodila ideja o prirejanju razstave poprtni-kov in drugih prazničnih božičnih kruhov, kar nam je omogočilo nadaljnje širjenje in ohranjanje tradicije priprave poprtnikov. Postopek priprave poprtnikov je od leta 2013 vpisan v Register žive kulturne dediščine, med nosilkami te dediščine pa smo tudi gospodinje iz velikolaških krajev in Dobrepolja. K pomembnosti in razširjenosti te tradicije torej pomembno prispevajo gospodinje iz Dobrepoljske in Struške ter Ponikovske doline in razstava, ki je bila letos tretjič organizirana na državni ravni.
Tridnevna razstava se je letos odvijala v Dobrepoljski dolini že petič, in sicer v času od 10. do 12. decembra 2015 v Jakli-
čevem domu na Vidmu v organizaciji DPŽ Dobrepolje - Struge v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije, Zavodom Parnas in Občino Dobrepolje. Število udeleženk in udeležencev je vsako leto večje, kar dokazuje, da so naše želje in cilji pomembni tako za lokalno kot za širšo
družbeno skupnost. Letos se je nabralo natanko 70 prazničnih in božičnih vrst kruha, večinoma poprtnikov in župnkov. Spekle so jih gospodinje iz različnih slovenskih pokrajin, bližnjih in bolj oddaljenih, sodelovali so tudi otroci iz dveh osnovnih šol, dobrepoljske in velikola-
Naš kraj ■ november 2015
15
ške, pod vodstvom njihovih mentoric.
Vzdušje na razstavi je bilo zelo prijetno, gospodinje so izmenjevale tako izkušnje pri peki poprtnikov kot tudi nekdanje običaje, povezane s prazničnim kruhom (način peke, okrasitev kruha, vrste testa), ki so se razlikovali od pokrajine do pokrajine, od kraja do kraja, od vasi do vasi, od hiše do hiše. Ocenjevalna komisija, katere člani so bili dr. Boris Kuhar, Marjeta Cevc in Milka Debeljak, je svoje delo opravila temeljito in strokovno ter pohvalila poprtnike, ki so iz leta v leto lepši. Letos je bila polovica le-teh nagrajena z zlatim priznanjem. Dobrepoljske gospodinje so se ponovno izkazale, med prvimi desetimi so bile tri. Najvišje število točk so prejele: Nevenka Peterlin, Brigita Meglen, Lea Babič, Simona Potokar, Nada Lunder, Tadeja Mlakar,
Marta Dešman, Olga Drab in Milka Debeljak. Letos so imeli prvič možnost glasovati tudi obiskovalci, ki so za najlepšega izbrali poprtnik Nevenke Peterlin iz Roba v sosednji občini.
Pred podelitvijo priznanj je v skladu s tradicijo gospod župnik Franc Škulj blagoslovil poprtnike, sledil je krajši kulturni program, ki sta ga vodila Jasmina Mersel in Jože Starič, s podelitvijo priznanj.
Naslednjega dne smo po stari navadi poprtnike razrezali in razdelili obiskovalcem proslave ob 20. obletnici samostojnega delovanja dobrepoljske občine. Podarili smo jih tudi Zavodu svete Terezije in zavodu v Ponikvah, da bi tudi njihovim varovancem pričarali vsaj del vzdušja praznikov ob prehodu iz starega v novo leto. Po enega pa sta prejela tudi župan Janez
Pavlin in njegov gost, predsednik države Borut Pahor.
Sestavni del razstave je bila okrogla miza »Priprava poprtnikov kot živa mojstrovina Slovenije«, katere gostje so bili: Marjeta Keršič Svetel, ddr. Verena Vidrih Perko, Jožica Grandovec, Klara Debeljak in v vlogi moderatorja Jože Starič. Razprava je bila pestra, pomembnih zaključkov precej, a naj poudarimo le tisto, kar se tiče vseh nas: za dediščino smo odgovorni najprej mi sami. Ni toliko pomembna zaščita dediščine kot to, da ljudje dediščino resnično živimo, ohranjamo pestrost receptov in načine priprave poprtnikov ter dediščino ustrezno interpretiramo ob primernih priložnostih in dogodkih. ■
Dobrodelne prireditve za šolski in vrtčevski sklad
Jernej Stare, predsednik Sveta staršev JVIZ OŠ Dobrepolje (besedilo in fotografije)
Spoštovani sokrajani,
dovolite, da se zahvalim vsem, ki ste se udeležili predprazničnih prireditev, ki so jih soustvarjali učitelji, vzgojiteljice, otroci in starši. Srečanja so minila v prijateljskem in sproščenem vzdušju, posebno vrednost pa je imela njihova dobrodelna razsežnost. Odziv je bil odličen in nas je prijetno presenetil - zbrali smo skoraj 2000 EUR prispevkov za šolski in vrtčevski sklad. Vaša pomoč bo služila za dober namen in se
zanjo še posebej zahvaljujem.
V tej zgodbi pa navdušuje še nekaj. Prireditve smo pripravili z medsebojno povezanostjo in sodelovanjem. Praznične okraske, ki smo jih ponudili na bazarju, smo izdelali starši in sodelavci vrtca in šole na posebni delavnici, svoj delež pa so prispevali tudi otroci. Povezovalni učinek je prav tako dragocen kot finančni, saj nas vse vzgaja k sodelovanju in k zavesti, da skupaj dosežemo več. To pa je eden najlepših zgledov, ki jih lahko posredujemo otrokom. Zato iskrena hvala vsem, ki ste
pripomogli s svojimi idejami, dobro voljo in časom. Hvala tudi članom gasilskih društev in zveze šoferjev, ki so skrbeli za varnost.
Predpraznične dobrodelne prireditve so v celoti uspele in naj bo ta zahvala tudi povabilo z željo, da se kmalu spet srečamo na podobnih druženjih, kjer smo vsi prejemniki. Nihče ni tako preskrbljen, bogat, izobražen in izpolnjen, da bi mu bil ta dar odveč. Vsem želim, da bi bili obilno deležni tega daru. Naj bo to moje novoletno voščilo. ■
16
Naš kraj ■ november 2015
Finančno poročilo o dejavnostih na Osnovni šoli Dobrepolje v decembru 2015
V	decembru so učitelji in vzgojitelji na JVIZ OŠ Dobrepolje skupaj s starši vložili veliko truda pri organiziranju več prireditev. Kdor se je udeležil dogodkov, na katerih so nastopali otroci, je lahko spoznaval, koliko iznajdljivosti, talentov in trdega dela je bilo ponovno treba gojiti skozi leto.
Na prireditvah so se zbirala sredstva za Šolski sklad JVIZ OŠ Dobrepolje. Prispevke ste darovali starši in drugi obiskovalci za potrebe otrok v vrtcu in v šoli. Spodaj podajam poročilo o zbranih sredstvih, ki so ga posredovali iz tajništva šole.
V	imenu šolskega sklada se zahvaljujem vsakemu, ki je s svojim doprinosom prispeval v dobro otrok.
Zbrana sredstva v decembru 2015:
Organizator	V EUR	Prireditev
PŠ STRUGE	162,50	prostovoljni prispevki, proslava
PŠ KOMPOLJE	180,25	bazar
VRTEC KOMPOLJE	180,00	bazar
ŠOLA VIDEM	391,00	prostovoljni prispevki, proslava
VRTEC VIDEM	1.076,75	bazar
Skupaj:	1.990,50	
Tudi tokrat se je ravnatelj g. Ivan Grandovec dodatno zavzel. Pridobil je donatorje, ki so pokrili stroške, nastale s prireditvami (bazarji). Tako je šel lahko celotni darovani znesek med prilive sklada.
Marko Ahačevčič (predsednik šolskega sklada)
Naš kraj ■ november 2015
17
Veseli december v vrtcu Ciciban
Tudi v DE Ciciban Kompolje smo vstopili v december, mesec veselja, obdarovanja, sreče, mesec hladnih dni, snega in zimskih radosti. Snega pa kar ni in ni bilo, zato smo si zimsko praznično pravljico pričarali sami.
Kolektiv vrtca Ciciban Kompolje
Izdelovali smo okraske in dekoracije ter okrasili vrtec. Nadvse smo bili veseli obiska očkov in mamic na igralnih uricah ter babic, ki so nam pomagale pri peki piškotov. Tudi Miklavž ni pozabil na nas. Razveselil nas je z lepimi darili, ki jih je ponoči skrivaj prinesel v pehar. Skupina Medvedki si je v Jakličevem domu ogledala lutkovno predstavo Melite Osojnik Čarobna smrečica, otroci iz skupine Zajčki pa so pri vzgojiteljici doma postavili novoletno jelko in jaslice. Šolarji so nam zaigrali na harmonike, ki so dvignile na noge tako otroke kot vzgojiteljice. Obiskal nas je čarodej Jole Cole ter nas popeljal v skrivnostni svet čaranja. Bivanje v vrtcu so nam z glasbo in instrumenti popestrili
tudi učenci Glasbene šole Dobrepolje ter knjižničarka, ki nas je popeljala v prekrasno novoletno vzdušje s pravljico.
V Kompoljah smo letos prvič organizirali pohod z lučkami, katerega so se udeležili vsi otroci iz vrtca in šole, njihovi starši, babice in dedki. Z baklami in lučkami smo se odpravili proti Brezju. Ob vrnitvi pred šolo smo se okrepčali s čajem in piškoti, vzgojiteljice in učiteljice pa smo pripravile božično-novoletni bazar, katerega izkupiček denarja smo namenili za sklad vrtca in šole. Vsem se iskreno zahvaljujemo za prispevke, dobro voljo in nasmehe na licih.
December smo zaključili ob plesnih uricah s petjem in z rajanjem in si obljubili, da bomo vsak dan nekoga objeli in mu povedali, da ga imamo radi. ■
18
Naš kraj ■ november 2015
Osnovni tečaj gasilec
PGD Zagorica je organizirala osnovni tečaj za gasilca.
Boštjan Hren GČII, poveljnik PGD Zagorica
V mesecih novembru in decembru smo v PGD Zagorica organizirali osnovni tečaj za gasilca. Poleg tečajnikov iz Zagorice so se nam pridružili tudi tečajniki iz PGD Struge in Hočevje. V tečaju, ki je obsegal približno 60 šolskih ur, sta bila zajeta tako teoretični kot praktični del. Predavanje je potekalo v prostorih gasilskega doma PGD Zagorica, praktični del pa deloma na igrišču v Za-gorici, deloma na objektu v vasi, ki se bo rušil in je bil idealen za treniranje vstopa v objekt. V okviru teoretičnega dela smo predavatelji predavali naslednje predmete: zaščita teles in dihal, razvrščanje, gasilska
taktika, vozila in oprema, gradbeništvo in preskrba z vodo. Prijavljenih tečajnikov je bilo 25, tečaj pa jih je končalo 21. V praktičnem delu so tečajniki spoznali vozila in opremo ter pravilno uporabo opreme na terenu. Spoznali so tudi pravilno razvrščanje (korakanje) in postavitev enote, pravilno vstopanje v prostor, gibanje po prostorih, uporabo različnih oblik vodnih curkov itd.
Med samim praktičnim delom smo oblikovali skupine in med seboj pomešali vsa tri sodelujoča društva. Izredno sem vesel, da je vsaka skupina delovala timsko. Tečajniki so bili zelo disciplinirani ter so med seboj odlično sodelovali. Tako smo
gasilci ponovno dokazali, da je v slogi in enotnosti res velika moč. To vrlino bodo generacije, ki prihajajo za nami, prenašale še mnogo rodov naprej.
Na koncu bi se rad zahvalil vsem sodelujočim predavateljem in inštruktorjem, saj brez njih tečaja ne bi bilo možno opraviti. Zavedam se, da je bilo porabljenega ogromno prostega časa za samo pripravo in izvedbo tečaja. Menim pa, da je bil ves vložen trud povrnjen z rednim obiskovanjem predavanj s strani tečajnikov ter dejavnim sodelovanjem. Vse to me navdaja z upanjem, da ima gasilstvo v Dobrepolju lepo prihodnost.
Z gasilskim pozdravom na pomoč! ■
Naš kraj ■ november 2015
19
Osnovni tečaj za gasilca v PGD Zdenska vas
V PGD Zdenska vas smo v mesecih novembru in decembru izvajali osnovni tečaj za gasilca. Udeležence smo tekom tečaja seznanili z delovanjem društva, s tehnikami gašenja in reševanja, z gasilsko tehniko in opremo, s katero razpolagamo v društvu, in s požarnim okolišem, ki ga pokrivamo v društvu.
PGD Zdenska vas
Teoretični del tečaja se je odvijal v sejni dvorani gasilskega doma, praktični del pa smo izvajali na terenu. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kateri del je bil tečajnikom zanimivejši. Vsekakor pa so skozi celoten tečaj vsi vzorno sodelovali. Skozi prakso smo tečajnikom predstavili zaščitno opremo telesa in dihal ter vso gasilsko opremo, ki je v gasilskih vozilih in orodni prikolici. Tečajniki so tako črpali vodo iz vodnjaka in pri tem uporabili motorno brizgalno in muljno črpalko, sestavili gasilsko lestev in se naučili po njej pravilno povzpeti in sestopiti, seznanili so se z navezavami gasilskih orodij, gasili ogenj z različnimi vrstami gasilnih sredstev in se s tem naučili pravilnih postopkov gašenja, preizkusili nošenje izoliranega dihalnega aparata, seznanili so se z nevarnostmi, ki pretijo na gasilca ob različnih intervencijah, in še
veliko drugih stvari.
Vse pridobljeno znanje so tečajniki uporabili in pokazali v praksi na taktični vaji v soboto, 19. 12. 2015, pri gasilskem domu. Vaja je bila organizirana kot namišljena intervencija, prilagojena zahtevnosti osnovnega tečaja za gasilca. Pridobljeno znanje jim bo služilo kot podlaga za uspešno ukrepanje v primeru nesreč in za nadaljnja izobraževanja. ■
20
Naš kraj ■ november 2015
Jesenske dejavnosti članov OZVVS Grosuplje
Jesen je čas, ko dober gospodar hiti s pospravljanjem svojih pridelkov, ki mu jih je kot nagrado dala narava za njegovo celoletno marljivo delo. Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje pa smo pospešeno hiteli z realizacijo z letnim programom zadanih nalog.
Franci Zorko
Tako smo se v mesecu oktobru udeležili proslave v počastitev dramatične bitke na Ilovi gori. Naši pohodniki so na prizorišče proslave odšli kar peš. Pri tem je treba povedati, da je bilo naše združenje tudi soorganizator te prireditve, ki je v kraj, kjer so pred 72 leti potekali srditi boji z okupatorjevimi enotami, privabila več kot 500 udeležencev. Vse je družila enotna
misel; naj se takšni dogodki ne ponovijo nikoli več.
Člani združenja pa smo se zbrali tudi v prijetnejših okoliščinah. Eno izmed takšnih druženj smo organizirali v mesecu oktobru pri lovski koči na Znojilah pri Krki. Čeprav nam vreme ta dan ni bilo najbolj naklonjeno, smo kljub temu v družbi soborcev preživeli prijetno jesensko soboto.
Seveda pa ob dnevu spomina na mrtve nismo pozabili tudi na tiste
naše člane, ki jih žal ni več med nami. Predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje so na grobovih naših članov v spomin nanje prižgali sveče. Pred spominska obeležja v Grosupljem, Ivančni Gorici in na Vidmu pa so v poklon vsem žrtvam vojne za Slovenijo položili vence.
Sicer pa se je predsedstvo OZVVS Grosuplje pod vodstvom predsednika Mira Zupančiča tudi v teh jesenskih mesecih sestalo kar nekajkrat. Na svojih sejah so preverjali uresničevanje zadanih nalog in usmerjali ter usklajevali delo združenja.
Novo leto je pred nami, zato vsem veteranom vojne za Slovenijo kakor tudi vsem drugim občankam in občanom želimo:
SREČNO 2016 ■
Foto utrinki
Naš kraj ■ november 2015
21
Atraktiven november v Grošu
Jesen se je že dodobra poslovila od nas in leto se počasi, a vztrajno bliža koncu. V osveženi ekipi upravnega odbora ŠK GROŠ smo zato še bolj motivirani in zagnani, da kujemo nove strategije za nadaljnje možnosti, ki bi jih Študentski klub GROŠ lahko ponujal svojim članom.
Tadeja Skubic, Študentski klub GROŠ
Zato smo se po volitvah podali na skupen izlet po sosednjem Zagrebu, kjer smo utrdili medsebojne prijateljske vezi, se povezali kot ekipa in ob ogledu mestnih znamenitosti in lokalne kulinarike zasnovali nove načrte za še uspešnejše delovanje kluba v prihodnje.
Čeprav nam je november že postregel s prvimi snežinkami, nas je Izidor Furjan 15. novembra s svojim potopisnim predavanjem popeljal v slikovito 14-dnevno avanturo po sončnem Tenerifu in nam predstavil svoj vzpon na Pico del Teide (3718 m). Vse to kar v prostorih Študentskega kluba GROŠ. Potopisna predavanja so le ena izmed idej, za katere upamo, da bodo v prihajajočem letu obrodile sadove in bodo še bolj obiskane.
Začeli smo tudi upoštevati rek: ''Več
znaš, več veljaš!'' Nismo želeli pozabiti na kompetence in konkurenčnost naših članov na trgu dela, zato smo v ta namen organizirali 30-urni tečaj postavitve spletne strani z Wordpressom, kjer so prijavljeni lahko dodobra spoznali vse, kar ta program ponuja.
Za nami je tudi svetovni dan boja proti AIDSU, ki smo ga aktivisti Študentskega kluba GROŠ obeležili na svojevrsten način. Pripravili smo letake, na katerih smo navedli nekaj informacij o tej tematiki. Na drugi strani je bilo geslo letošnje akcije: ''Ali si Dovolj oSveščen?'', pod njim pa je bil pričvrščen zavojček s kondomom. Gradivo smo raznesli po ožji okolici Gro-suplja. Letake je bilo tako mogoče najti v zdravstvenem domu in v Mestni knjižnici Grosuplje, nekaj pa smo jih pustili tudi v lokalih Pupa Pub, v Evropi in v Torpedu. GROŠ-evci upamo, da smo tako vsaj
malo prispevali k osveščanju o smrtonosnem virusu, hkrati pa se zavedamo, da je to problematika, na katero bi morali biti pozorni skozi celo leto.
Da pa bo prehod v novo leto kar se da nepozaben, te vabimo na najbolj noro silvestrovanje na Balkanu (30. 12.-2. 1. 2016). V Novem Sadu, mestu zabave, festivalov in kulinarike, lahko s Študentskim klubom GROŠ doživiš popoln začetek leta 2016. Čakajo te pester dnevni in nočni program, degustacija srbskih dobrot, večerja s tradicionalno glasbo in seveda druženje s študenti iz cele Slovenije. Naša prednovoletna zaobljuba je, da se boš imel/-a več kot odlično!
Na dogodke se lahko prijaviš v času uradnih ur ali preko elektronske pošte. Vedno ste dobrodošli, da pridete pokukat, katere nove popuste in ugodnosti še lahko uveljavljate pod okriljem našega članstva. Za več informacij in novic spremljajte naš uradni FB-profil: Študentski klub GROŠ ali našo spletno stran: www. klub-gros.com.
GROŠ-evcu ni nikoli dolgčas! ■
FTT i"' fc
22
Naš kraj ■ november 2015
Martinovanje članov društva delovnih invalidov
V petek, trinajstega novembra, smo se odpeljali proti Beli krajini, da proslavimo sv. Martina. Naš cilj je bila vasica Radovica, ki leži le šest kilometrov stran od Metlike. Odločili smo se, da se malo vrnemo v preteklost, v petdeseta leta prejšnjega stoletja, v spomine na šolo, v lepe čase. V Osnovni šoli Brihtna glava smo za eno šolsko uro spet postali učenci. S pomočjo »stroge« učiteljice s palico smo na zanimiv in duhovit način spoznali kulturno in naravno dediščino Bele krajine. Na koncu šolske ure smo dobili IZPRIČEVALO z našimi imeni in priimki, kot dokaz, da smo se naučili osnovnega o deželi belih brez. Ob koncu šolske ure smo odšli v neposredno bližino šole na turistično kmetijo, kjer smo dobili zasluženo malico oz. kosilo.
Srečanje težjih invalidov
V soboto, 21. 11. 2015, je Društvo delovnih invalidov Grosuplje organiziralo srečanje za težje invalide in praznovanje mednarodnega dneva invalidov - 3. december.
prav, da se vsi srečamo vsaj enkrat na leto in se malo pogovorimo in razvedrimo. Prisotne je seznanila z delovanjem društva v preteklih mesecih in jih povabila k večjemu sodelovanju.
Zupan občine Grosuplje dr. Peter Verlič je pozdravil udeležence srečanja. Predstavil je dejavnosti in uspehe občine v letu 2015 in s svojimi vzpodbudnimi besedami zaželel uspešno delo društvu še naprej, vsem prisotnim pa veliko zdravja in optimizma v prihajajočem letu.
Sledilo je predavanje dr. Golouha. Vsi prisotni smo z veseljem prisluhnili predavanju o motnjah prebave in skrbi za zdravo odvajanje. Na koncu predavanja se je pojavilo kar nekaj vprašanj, na katera smo dobili želene odgovore.
Antonija Kastelic nas je razveselila s svojo dekla-macijo in s tem prijetno popestrila srečanje. Majda Kaiba pa je prebrala prelepo življenjsko zgodbo.
Po uradnem dnevu je sledila pogostitev, vsi težji invalidi pa so prejeli skromno praktično darilo.
Ob prijetnem klepetu je čas kar prehitro minil. Rahlo utrujeni, a predvsem dobre volje in veselih obrazov smo se začeli poslavljati. Drug drugemu smo zaželeli vse dobro v prihajajočem letu. Zahvaljujemo se Občini Grosuplje in gospodu županu ter Zvezi delovnih invalidov Slovenije, da so nam pomagali pri izvedbi srečanja. ■
Ob glasbi harmonike smo se veselili do večera. Obiskali smo njihovo klet, kjer smo skupaj z belokranjsko pogačo po-kusili njihova odlična vina.
Čas, ki smo ga preživeli v Radovici, nas je tako navdušil, da smo si bili ob vrnitvi domov enotni, da bomo to zgodbo ob priliki ponovili. ■
Karmen Jurčič
Iz treh občin se je zbralo več kot petdeset težjih delovnih invalidov s spremljevalci. Ob prihodu je vse prisotne še posebej razveselila gospa Majda Kaiba, ki je za vsakega naredila smre-kico iz papirja in v njej posebej skrito
lepo misel.
Predsednica Anica Perme je vse prisotne pozdravila in jim zaželela lep dan. Poudarila je, da je to srečanje za težje invalide, ki so zaradi svoje bolezni oziroma invalidnosti prikrajšani in se med letom ne morejo udeleževati naših programov. Prav zaradi tega je
Naš kraj ■ november 2015
23
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Marija Tegel
Zdaj zdaj bomo delali inventuro za leto 2015. Obljubljali si bomo, kaj vse bomo bolje in drugače delali in kaj vse bomo naredili za svoje zdravje. Upam, da se bomo teh obljub držali, ampak vsi vemo, da to ni kar tako. Kajti življenje teče kar po svoje, le malokdaj lahko kaj spremenimo.
Pa naj malo pogledam v iztekajoče se leto, kaj smo delali, kako smo preživljali skupne urice in kaj smo doživeli na svojih izletih. Domača druženja so bila dobro obiskana, saj se radi srečujemo in tudi zaplešemo, če nam le zdravje da. Pogovora pa nam tako in tako ne zmanjka, saj si imamo toliko za povedati.
Pa izleti. No, aprila smo si privoščili obisk Šmarjeških Toplic. Junija smo šli na romanje na Brezje. Seveda nismo izpustili letovanja in kopalnega dne v Izoli. Naj povzamem, dodobra smo se razmigali, tako da nam čez zimo ne bo preveč škripalo po kosteh. No, septembra smo se odločili, da gremo zopet z ladjico po Ljubljanici. Bil je lep sončen dan in res smo nadvse uživali v plovbi po lesketajoči se Ljubljanici in dobrotah, s katerimi so nam postregli.
Naj ne izpustim septembrske koordinacije v Osnovni šoli Stična. Kar 70 naših članov se je udeležilo tega srečanja. Nastopajoči so nam pripravili res prisrčen program, katerega je še popestril pevec Marko Vezel.
No, december je poln lepih dogodkov in tudi letos smo se skupaj s Karitasom in Krajevno organizacijo Rdečega križa odločili, da naše starejše člane obišče »Miklavž«. Prostovoljke so pridno pristopile k pripravi daril. Po vaseh so vas obiskovali poverjeniki in prostovoljci. V domu Prizma Ponikve in Predstruge ter domu sv. Terezije vas je obiskal »pravi« Miklavž. Mislim, da ste ga bili tako vi kot tudi oskrbovanci domov zelo veseli. Kajti obisk sovaščana in beseda, dve vedno dobro denejo.
Prednovoletno srečanje bo v nedeljo, 27. 12. 2015, ob 13. uri, mogoče bo še čas, da se zamudniki prijavite.
Ker se bomo takoj po praznikih odločali za letovanje v Izoli, vam za lažjo odločitev podajam cene za marec 2016.
Letovali bomo v terminu od sobote 5. 3. pa do sobote 12. 3. 2016.
Za lažjo odločitev vam ponujamo cenik za čas našega letovanja:
-	7-dnevni polpenzion v dvoposteljni sobi/osebo je 223,65 €,
-	7-dnevni polni penzion v dvoposteljni sobi/osebo je 255,15 €,
-	7-dnevni polpenzion v enoposteljni sobi/osebo je 292,95 €,
-	7-dnevni polni penzion v enoposteljni sobi je 324,45 €.
V ceni 7-dnevnega penziona je že vračunan 10-% upokojenski popust!
Plača se še turistična taksa.
SPOŠTOVANE ČLANICE, SPOŠTOVANI ČLANI!
Želim vam vesele božične praznike, polne miru in sreče. V novem letu pa obilo zdravja, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja.
k	SREČNO 2016!
24
Naš kraj ■ november 2015
Kaj in kako smo delali v iztekajočem se letu v Krajevni organizaciji Rdečega križa Dobrepolje?
Na zboru Krajevne organizacije Rdečega križa smo se dogovorili, da začnemo pobirati članarino oziroma humanitarne prispevke. Prostovoljci in prostovoljke so se porazdelili po vaseh, obiskali vaše domove in poprosili za članarino oziroma humanitarni prispevek. V mesecu marcu je bila ta akcija zaključena.
Sklicana je bila seja in naredili smo plan, kam in kako bomo ta sredstva namenili.
-	plačali smo 3 položnice do višine 50,00 €,
-	pomagali smo štirim hudo bolnim pri nakupu dodatnih zdravil,
-	15 otrokom smo pomagali pri nakupu šolskih potrebščin (40 € na otroka),
-	skupaj z društvom upokojencev smo organizirali srečanje 80-letnikov,
-	nakupili smo Miklavževa darila za starejše občane.
Konec maja smo izpeljali spomladansko krvodajalsko akcijo. Akcije se je udeležilo več kot 100 darovalcev.
Na koncert Rdečega križa smo popeljali 22 občanov in vsak je s plačilom vstopnice prispeval za en prehrambni paket.
Jesenska krvodajalska akcija se je odvila konec oktobra.
V mesecu oktobru smo izpeljali tudi akcijo Drobtinica. V trgovini TUŠ smo pobirali prostovoljne prispevke za topli obrok za otroke iz socialno šibkih družin z Osnovne šole Videm. Zbrana sredstva so bila nakazana na osnovno šolo.
S prehrambnimi paketi, kruhom in z jabolki smo oskrbovali socialno šibke v naši dolini.
Hrane je vedno manj, prosilcev potrebnih pomoči pa je vedno več.
Tako kot vsako leto smo tudi letos pripravili darila za Miklavža. Skupaj z društvom upokojencev in s Karitasom je Miklavž obdaril več kot 430 starejših.
Za konec leta pa nas čaka še prijeten dogodek za naše najmlajše. Kar 16 otrok iz naše doline bo obdaril »Božiček za en dan«. Ta humanitarna akcija poteka
preko zavoda »Drevored« iz Grosuplja. Otrokom bomo polepšali dan in zagotovo bodo veseli Božičkovih daril.
Vsem, ki ste v iztekajočem se letu pomagali ljudem v stiski, s humanitarnimi prispevki, z oblačili ali obutvijo, se toplo zahvaljujemo.
Krajevna organizacija Rdečega križa Dobrepolje
Naj vas toplo sonce greje,
vam kaže pravo pot,
vam vliva upanja v težkih trenutkih,
pričara smeh in veselje,
osrečuje, ozdravi, opogumlja,
vas boža
sleherni trenutek leta 2016.
Pisma bralcev
Spoštovani župan, g. Janez Pavlin!
Hana Černivec
Mesec december je močno zaznamoval referendum. Naj na začetku povem, da moj namen ni zagovarjanje svojih osebnih prepričanj, ki jih bom postavila na stran, saj niso tako pomembna za tisto, kar želim povedati.
Ze v uvodu je župan precej ostro izrazil svoje mnenje, citiram: »Sedaj pa želi peščica ljudi spreminjati svet, spreminjati zakone narave, spreminjati vrednote, spreminjati vse, česar se domisli (ker o pameti v tem primeru ni smiselno govoriti).« Spoštovani gospod župan, spoštujem vsako mnenje, vendar, ali se vam vaše besede ne zdijo malce neprimerne in tudi rahlo žaljive? Lahko, da sem le jaz preobčutljiva ... Nadaljujem branje in nekaj strani naprej naletim na nekaj več kot tri strani izjav občanov, zakaj bodo na referendumu glasovali proti. V pričakovanju listam naprej, da bi našla podoben sestavek, posvečen na-
sprotni strani. Ki pa ga ni bilo, kar me je v tistem trenutku zelo negativno presenetilo. Menim, da to nikakor ni bilo prav, ni bilo primerno s strani ustvarjalcev glasila - že v sedmem razredu osnovne šole smo obravnavali Kodeks novinarjev RS. Preberite si naslednja dva člena in sami presodite, v kolikšni meri sta bila upoštevana.
2. Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.
25. Prepletanje ali združevanje novinarskih in oglaševalskih ali politično propagandnih besedil ni dopustno. Oglasna sporočila, plačane objave in oglasi morajo biti prepoznavno in nedvoumno ločeni od novinarskih besedil. Če obstaja kakršen koli dvom, mora biti nedvoumno označeno, da gre za oglas. Hibridi med oglaševalskimi ali politično propagandnimi in novinarskimi vsebinami so nedopustni.
To, da so se ustvarjalci časopisa odločili predstaviti le eno »stran«, je neprofesio-
nalno in popolnoma subjektivno, kar ni v skladu z osnovnimi načeli novinarstva, ki jasno pravijo, da mora biti novinar objektiven in predstavljati vsa stališča, pa čeprav se z njimi ne strinja - le tako lahko prejemniki informacij, v tem primeru bralci glasila Naš kraj, dobijo jasno sliko in si samostojno, brez pritiskov, izoblikujejo mnenje o določenem dogajanju, situaciji.
S svojim besedilom nimam namena nikogar žaliti, niti v tem primeru ne gre za moja osebna stališča, želim le izraziti svoje razočaranje in neodobravanje nad ravnanjem ustvarjalcev glasila - prepričana sem, da nisem edina, ki jo je omenjeno zmotilo. Zato, ustvarjalci glasila, vključno z gospodom Pavlinom: Vljudno vas prosim in vam svetujem, da se v prihodnje ob ustvarjanju glasila, ki je namenjeno pisani družbi različnih ljudi, najrazličnejših mišljenj, vzdržite tako ostrega zagovarjanja svojih osebnih prepričanj.
Z vsem spoštovanjem. ■
Naš kraj ■ november 2015
25
20 let športnega društva Dobrepolje
Novembra je minilo že 20 let od ustanovitve ŠD Dobrepolje. Ob tem jubileju smo se že malo pred prazničnim decembrom ustavili, se ozrli na prehojeno pot in se polni optimizma podali naslednjim ciljem naproti.
Bojan Novak
Glavna naloga društva je druženje ljubiteljev športa, posebej športne rekreacije. Več kot 200 članom poskušamo zagotoviti dovolj priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Glavnino ponudbe predstavljajo vadbene skupine (vadba za ženske, za starejše, aerobne in funkcionalne aktivnosti za ljudi različnih starostnih skupin, košarka, odbojka, mali nogomet). Ponudbo pa vsako leto dopolnjujemo z organizacijo odmevnih športnih prireditev (Športni dan v Bruhanji vasi, Dobrepoljski tek, Veter v laseh ter razni turnirji v športnih igrah).
Za vse člane smo 20. 11. 2015 pripravili družabno srečanje in se skupaj poveselili. Glede na to, da tako ali drugače sodelujemo z raznimi društvi, organizacijami in posamezniki, smo v svoje goste povabili tudi številne goste. Veseli smo bili njihove udeležbe in spodbudnih besed ob izrečenih čestitkah. Župan občine, Janez Pavlin, nam je zaželel veliko energije tudi v prihodnje, ob tem pa dodal, da bomo v nekaj letih dobili tudi novo športno dvorano, ki bo le še obogatila ponudbo športa v dolini. Predstavnica Športne unije Slovenije,
Mojca Grojzdek, je poudarila, da je ŠD Dobrepolje pomemben člen v slovenski športno-rekreativni sferi. Veliko energije za nove športne projekte nam je zaželel tudi predsednik Zveze športnih organizacij, Jure Žnidaršič.
Le nekaj dni po skupnem druženju je predsednik društva, Alojz Kuplenk, s strani Športne unije Slovenije v Ljubljani prejel bronasti znak za zasluge na področju športa. Društvo uspešno vodi že od ustanovitve naprej, torej vseh 20 let, ob tem pa mu še vedno ne zmanjka zanosa in energije. Že v svojem pozdravu na druženju je izpostavil ekipo vaditeljev in članov upravnega odbora, saj delujemo kot celota, ki si daje medsebojno podporo in energijo za nadaljnje delovanje.
Slovesnosti in druženja hitro minejo, prav tako izrečene čestitke in lepe želje. Ostanejo pa načrti in aktivnosti, katerim se je treba posvetiti. Zavedamo se, da bo treba tudi v prihodnje krepko pljuniti v roke in še naprej ozaveščati občane o pomenu rednega ukvarjanja s športom, ob tem pa jim nuditi tudi priložnosti za to. Ob tem imamo odprta vrata za vse, ki imate ideje in željo obogatiti športno ponudbo. Priključite se nam in skupaj bomo oblikovali novih 20 let. ■
26
Naš kraj ■ november 2015
Intervju z Alojzom Kuplenkom -dolgoletnim predsednikom ŠD Dobrepolje
V petek, 20. 11. 2015, so člani ŠD Dobrepolje in gostje praznovali 20. obletnico društva. Med klepetom so se spomnili preteklih aktivnosti in snovali nove. Idej in energije jim ne manjka.
/
Mojca Kebelj
Pozdrav in spodbudne besede so namenili gostje, na čelu z županom, Janezom Pavlinom, s predstavnico Športne unije Slovenije, Mojco Grojzdek, in predsednikom ZŠO Dobrepolje, Juretom Žni-daršičem.
Ob slovesnem trenutku so člani društva predsedniku Alojzu Kuplenku ob 20-letnici vodenja društva izročili tudi drobno pozornost.
Na spletnih straneh društva lahko preberemo: "Športno društvo Dobrepolje (na kratko ŠD Dobrepolje) je bilo torej ustanovljeno na občnem zboru dne 27. 10. 1995. Ustanoviteljev je bilo 14. ŠD je bilo ustanovljeno z namenom, da združi vse simpatizerje športa v kraju in da ponudi organizirane oblike športnega udejstvovanja.« Športno društvo danes šteje več kot 180 članov, nekateri so bolj, drugi manj aktivni, vsekakor pa je zelo aktiven njihov dolgoletni predsednik, Alojz Kuplenk.
Kako ste prišli do ideje, da bi ustanovili športno društvo?
To je bila samo posledica že vrsto let aktivnega delovanja skupine športnih
zanesenjakov, ki so se združevali v igranju nogometa, košarke, odbojke, namiznega tenisa in se šli še različne druge aktivnosti.
Kako ste začeli?
Že prej sem omenil, da je bila že sestavljena neka neformalna skupina, okoli katere se je vse vrtelo, in posamezniki te skupine so bili tudi ustanovitelji društva.
Katere so bile prve naloge oz. kratkoročni cilji?
Cilji so bili jasni. Nadaljevati s športi, ki smo jih imeli radi, in privabiti v našo sredino čim več ljudi. Želeli smo se dokazati z delom in nekako postati prepoznavni in priznani, najprej v Do-brepoljski dolini.
Kako je s klubskim življenjem in člani? Katere sekcije delujejo v okviru društva? Na katere ste še posebej ponosni - bi katero izpostavili?
Lahko rečem, da je življenje zelo pestro. Dela nikoli ne zmanjka. Praktično ni dneva, da ne bi bilo kaj za postoriti v smislu delovanja društva. Društvo se je
v 20 letih izredno razvilo. Za to gre zasluga predvsem članom znotraj skupine, ki so se na lastno željo začeli izobraževati, izpopolnjevati športno zanje in s tem višali zahteve po novih in zahtevnejših vadbah. V društvu trenutno deluje 13 vadbenih sekcij, ki združujejo več kot 200 aktivnih članov. Težko bi izpostavljal katero koli sekcijo, pa vseeno, izpostavil bi žensko rekreacijo. Te na začetku praktično ni bilo, sedaj pa deluje kar 8 vadbenih skupin: ABC-vadba, vadba za zdravo hrbtenico, aerobni trening, funkcionalna vadba, pilates, fitnes. Najbolj v porastu pa je v zadnjih treh letih sekcija, ki se ukvarja z nordijsko hojo in s teki.
V	okviru društev se udeležujete različnih prireditev v občini in izven njenih meja ...
Res je. Že takoj ob ustanovitvi smo se lotili zelo pogumne akcije, sodelovanja na mednarodnih igrah v Torinu, poimenovanih Igre brez meja. Pravzaprav so bile te igre pravi podvig za ŠD Dobrepolje. Lahko rečem, da smo vsi živeli za to. Podpora je bila neverjetna, tako s strani Občine Dobrepolje, Godbe Dobrepolje, tedanjega Turističnega društva Dobrepolje kot seveda navijačev.
V	vseh letih smo organizirali vrsto športnih prireditev: Veter v laseh - s športom proti drogi -vseslovenska prireditev za mlade, Športni dan v Bruhanji vasi - športno-družabna prireditev za občane vseh starosti, odbojkarske turnirje, Dobrepoljski tek.
Izven meja občine Dobrepolje smo bili na začetku poznani kot odlični nogometaši in košarkarji. Na raznih turnirjih smo pobirali lovorike kot za stavo. Dokaz za to je klubska vitrina, ki že sedaj ne more več sprejeti novih priznanj. Zadnja leta pa potujemo po Sloveniji in izven nje predvsem tekači. Tudi tukaj smo odlični, saj se kar nekaj naših tekačev na tekaških prireditvah redno uvršča v prvo tretjino tabele.
Kateri so vaši največji uspehi na teh prireditvah?
Malo prehitevam. Nekaj odgovorov sem
Naš kraj ■ november 2015
27
vam dal že pri prejšnjem vprašanju. V Igrah brez meja v Torinu smo bili četrti (čeprav je po poskusnem snemanju kazalo precej bolje, saj smo bili prvi; smo imeli pa to smolo, da se nam je poškodovala tekmovalka, en tekmovalec pa je zbolel). V športih, ki sem jih že omenil: nogomet, košarka, odbojka, tek, pa so si tekmovalci prislužili vrsto pokalov, prejeli so jih za najvišje uvrstitve.
Tudi sami organizirate prireditve ...
Ja, tudi te sem že omenil. Največja in najodmevnejša prireditev je Športni dan v Bruhanji vasi, na kateri sodeluje več kot 170 aktivnih rekreativcev in več kot 200 gledalcev. Potem smo vsa leta organizirali vseslovensko akcijo za mlade pod okriljem Športne unije Slovenije, Veter v laseh - s športom proti odvisnostim, v kateri je vsakokrat sodelovalo več kot 100 osnovnošolcev. Ne smemo pa pozabiti Dobrepoljskega teka, na katerem sodeluje vsako leto več tekačev.
Kakšen je pri nas trenutni položaj rekreacije v primerjavi z vrhunskim športom in s kakšnimi problemi se srečujete?
Za rekreacijo lahko rečem, da smo kar v koraku s časom. Tudi v Dobrepoljski dolini je to opazno. Vedno več ljudi se zaveda, da je treba za zdravje tudi kaj
narediti. Sodobna družba je usmerjena v pehanje za materialnimi dobrinami, dobičkom za vsako ceno. To se negativno odraža na počutju človeka, na zdravju. V ŠD Dobrepolje se tega zavedamo, zato ponujamo ljudem predvsem programe, ki so jim prijazni in ki blagodejno delujejo tako na telo kot na duha.
Vrhunski šport je v dolini bolj problematičen. Razloga sta predvsem dva: športna dvorana in finančna sredstva za programe. Dokler se to ne popravi, ne bomo napredovali v smislu vrhunskega športa.
Kako vidite društvo pred 20 leti in danes?
Pred 20 leti se nisem in nismo spraševali, kakšno društvo želimo. Hoteli smo se družiti, tekmovati, torej imeti se lepo. Tudi sedaj bistveno ne odstopamo od tega. Razlika je v tem, da se ne posvečamo toliko tekmovalnim športom. Želimo razvijati rekreacijo za vse občane in jih privabiti čim več v svojo sredino.
Kaj vam pomeni tako pomemben jubilej (20 let društva), ki ste ga pred mesecem praznovali v vašem društvu?
Pomeni predvsem, da smo na pravi poti, da smo ljudem blizu, da smo odlična družba, da vemo, kaj hočemo. Vse pa je zasnovano na prostovoljstvu in prijateljstvu.
Vaše delo je izključno volontersko. Kje najdete toliko energije, da tako uspešno vodite društvo že 20 let?
Zopet se prehitevam. Kot sem že omenil, pri prijateljstvu. Smo posrečen »skupek« starejših članov in mlajših; svoj čar in zagon nam pa dajo članice.
Glede na to, da se leto 2015 izteka ... Kakšno je bilo minulo leto za ŠD Do-brepolje? Razgibano?
Bilo je lepo in razgibano. Vse cilje, ki smo si jih zastavili, smo izpolnili.
Česa si želite v društvu v prihodnje?
Kot predsednik društva si želim, da bo »klapa«taka, kot je bila do sedaj. Da bodo prevladovale zdrave ideje, da bodo za njimi stali preudarni člani, da bo prevladovalo prijateljstvo. Nadalje si želim, da bi Dobrepoljska dolina dobila novo športno dvorano. To si Dobrepoljci ZASLUŽIMO.
Ob tem jubileju se zahvaljujem vsem zvestim članom za podporo; vaditeljem, za njihov čas in požrtvovalno delo, ter Občini Dobrepolje in vsem drugim organizacijam in posameznikom. Vsi ste prispevali svoj delček v mozaik uspešnega delovanja ŠD Dobrepolje v preteklih 20 letih.
Še enkrat, HVALA VAM! ■
mi* slhjki ni m u*xiahl£*uj
^¡g DOBREPOLJE Občinska športna tekmovanja v letu 2016
Bojan Novak
V vodstvu ZŠO Dobrepolje smo v letu 2015 pripravili predlog mreže športnih tekmovanj za naslov občinskega prvaka občine Dobrepolje. Hitro smo našli skupni jezik z vodstvom občine in za prihajajoče leto pripravili sedem občinskih športnih tekmovanj.
Tekmovanja bodo povečini organizirala športna društva, ZŠO Dobrepolje pa jih bo koordinirala ter ob koncu leta v sodelovanju z Občino Dobrepolje pripravila zaključno podelitev priznanj.
V letu 2016 bomo dobili občinske prvake v futsalu, košarki, odbojki na mivki, tenisu, teku (10 km), bowlingu in prstometu (balinanje s ploščatimi balinčki).
O razpisu posameznih tekmovanj vas bomo obveščali preko Našega kraja in preko spletne in Facebook strani ZŠO Dobrepolje.
Prvo tekmovanje za naslov občinskega prvaka v bowlingu bo predvidoma v februarju ali marcu. Do takrat pa pridno trenirajte! ■
ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ DOBREPOLJE
vas spodbuja, da dobi ŠPORT pomembno mesto v vaših novoletnih zaobljubah. Pridružite se stotinam aktivnih soobčanov.
Želimo vam USPEŠNO, ZDRAVO IN ŠPORTNO LETO 2016!
28
Naš kraj ■ november 2015
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Kar panika reže, razum naj poveže
Svet gre narazen, če gledamo s stališča posameznika, od zunaj in od znotraj. Po-larizirani pojavi, nasprotja in protislovja so tendence, ki vlečejo vsaka na svojo stran, ki silijo k raztrganju vseh, še tistih zadnjih preostalih povezav. Sistematično trganje ali vsaj rahljanje povezav, ki odrešilno držijo nasprotja skupaj, je dandanes temeljno vodilo podiranja antinasproto-valnega ravnotežja. Nepolarizirani procesi so brezkontrastna dogajanja neatraktivne povprečnosti, ki v nas vzdražijo kvečjemu tolikšni del čustvene sfere, kolikor je še apetita pri prenažrtem medvedu. Nekoč so človeka pomirjujoče informacije polnile z energijo, mu dajale moč in voljo. Danes mora človek za to, da vsrka v globine svojih možganov pomirjujočo informacijo, energijo dodati sam in pri tem uporabiti veliko moči in volje. Po drugi strani pa ekstremne informacije in spoznanja človek dandanes posrka brez kakršnega koli psihičnega napora. Torej, hočem povedati: svet se nam trga od zunaj in od znotraj. Negativisti so tisti ljudje, ki spodbujajo polarizacijo zunanjega sveta z namenom, da bi večali nasprotovanje v glavi nas, posameznikov.
Mogoče se sliši zakomplicirano, a gre za preprosta vsakdanja dogajanja. Če nekdo shujša za pet kilogramov, to ne bo sprožilo občutkov občudovanja okolice. Če nekdo shujša za 15 kg in to v nekaj tednih, pa novica pritegne številne občudovalce in ekspresno shujšana oseba postane prava medijska zvezda. Če koza na kmetiji skoti enega ali dva kozlička, bo ta informacija ostala zgolj v ozkem družinskem krogu. Če pa koza skoti pet ali celo šest kozličkov, se o tem piše širom po svetu. Skok s padalom z višine od 3000 do 5000 metrov ni dandanes kot novica nič posebnega. Če pa nekdo skoči z višine 30 km, o tem (celo v živo) poroča skoraj ves svet. Zemeljsko dogajanje je kot prostrani travnik, na katerem se pasejo poročevalske krave. Nekatere prenajedene krave so site navadne trave, zato prežijo zgolj na tisto rastlinje, ki se razraste v višino in štrleče izstopa nad zeleno površino. Izstopajočo rastlino v obliki udarne novice te krave zapisovalke
takoj pogoltnejo, ne glede na to, ali je užitna ali neužitna, ali je dobra ali ogabna, ali je lepa ali grda. Glavno, da izstopa in da je drugačna in veliko bolj neobičajna od 'navadne' trave. V svojem razglabljajočem vampu, navitem kot motor dirkalnika za rally, skrajno tematsko novico prežvekujejo do onemoglosti. Seveda je to popolnoma normalen pojav, saj počnejo le tisto, kar jim omogoča preživetje. In preživetje jim omogočamo tiste informacij željne krave, ki se ne hodimo past na ta prostrani travnik zemeljskega dogajanja, ampak hranimo svoje možgane s prežvekom, ki ga krave zapisovalke izbljuvajo iz svojega vampa na površino časopisnega papirja, televizijskega ekrana, radijskega vala ali internetnega omrežja. Taka hrana za možgane je že predelana in začinjena in nam je ni treba posebej pripravljati, goltamo jo brez truda. Na ta način se počasi na tem svetu ljudje spreminjamo v informacijske pitance.
Toda, to je samo uvodno razmišljanje; ni moj namen, moja pristojnost in moja pravica, da ocenjujem vrednote dejavnosti, ki niso z mojega področja. Se pa infor-
macijsko bombardiranje dotika mojega področja tam, kjer se razglablja o temah v zvezi z zdravjem. In tega v resnici niti ni tako malo ... Poglejmo vzorec razmišljanja nekega pacienta, ki ga bomo poimenovali PPX, kar naj bo kratica za Pridni Profesor X. Gospod PPX predava na filozofski fakulteti in je ne samo učenjaško, ampak tudi življenjsko zelo razgledan. Zaveda se namreč, da zgolj psihično delo na dolgi rok škoduje zdravju, zato se trudi čim več časa posvetiti tudi raznim fizičnim opravilom, da ohranja moč, kondicijo in primerno telesno težo. Veliko dela doma okrog hiše, sprehaja psa, ujčka vnučka, popravlja stare avtomobile in pleše folkloro. Ne kadi, ne pije. Odlična kombinacija, pravi recept za zdravo počutje in možnost dolgega življenja. Ta ustaljeni življenjski ritem je nekaj časa pridno tekel, celo več let, dokler ni prišlo do nekega zapleta v zvezi z zdravjem, ko je na dan prišla vsa krhkost PPX-ove narave. Zaradi le-te bi mu po tem zapletu lahko rekli RPX (Raztreseni Profesor X). PPX-a je namreč nekega večera, na koncu napornega dne, uščipnilo v križu. Tistega dne je PPX dolgo sedel v službi, nato kidal sneg okrog hiše, sprehajal psa, ki ga je sunkovito vlekel zaradi mraza, porival sanke, na katerih je sedel vnuk, odvil menjalnik starega golfa v mrzli delavnici in v vetrovnem večeru odplesal folklorni nastop na krajevnem trgu ob prihodu Božička. Pred spanjem pa, kot da bi ga kdo suval z nožem neposredno v ledveno hrbtenico . Niti najmanjše možnosti ni bilo, da bi zaspal, zato je vzel protibolečinsko tableto, sedel za računalnik in začel brskati za informacijami glede svojih zdravstvenih težav. Na svojo bolečo hrbtenico je bil zelo jezen. Že po nekaj minutah brskanja se je v profesorjevo glavo začela vtihotapljati nevidna sila številnih kupov informacijskega prežveka, o katerem smo govorili malo prej. Zdravstveni informacijski prežvek je še posebej nevaren, ker vsebuje informacijski alkohol, ki spletnega brskača tako omami, da gre, kot bi rekli v Prekmurju, 'v noro pamet'. In gospod PPX je šel tako močno v noro pamet, da ga bomo od tega trenutka naprej imenovali RPX, kot smo že navedli. Sposoben hitrega pridobivanja informacij je gospod RPX že v pol ure prebral toliko o bolečini v hrbtu, da bi lahko s tem znanjem postal izvedenec za tovrstno problematiko. A rekel sem 'bi lahko', ker zaradi svojega napačnega dojemanja informacij ni pridobil pravega znanja, ampak iznakaženo predstavo bolečine v hrbtu, ki je predstavljala predvsem najhujše bolezni v zvezi s hrbtno problematiko. Gospod RPX je bil v pol ure pijan od informacijskega
Naš kraj ■ december 2015 _•• Iz dobrepoljske ambulante ••_29
alkohola internetnega prežveka. Med prebiranjem internetnih zapisov glede bolečine v hrbtu se je osredotočal samo na tiste izstopajoče članke, komentarje in razlage, ki so predstavljali sicer zelo redke, ampak hude bolezni: odpoved ali vnetje ledvic, tumor črevesja, ukleščeno medvretenčno ploščico ter izvenmaternično nosečnost. Nešteto člankov, ki govorijo o nenevarnih draženjih vezi ali mišic obhrbteničnega tkiva, pa je kar namerno spregledal, čeprav je v vseh pisalo, da lahko povzročajo tudi nenevarne težave s hrbtenico hude bolečine. Naslednji dan je seveda šel takoj k zdravniku in povedal, da ima tako hude bolečine v hrbtu, da ima gotovo vnetje ledvic tik pred razpokom ledvičnega meha, da ima morda tumor črevesja ali pa ukleščeno medvretenčno ploščico. Le za izvenma-ternično nosečnost je kljub raztresenosti vedel, da je nima. Po kliničnem pregledu so sledili tablete, bolniški dopust, napotitev na fizioterapijo in k ortopedu. V nadaljnjih dneh je stanje nihalo, kakšen dan je bilo boljše, potem pa spet slabše. Gospod RPX je bil še bolj jezen na svoj hrbet, saj ga kljub počitku ni nehal boleti. Prenehal je z vsemi fizičnimi dejavnostmi, le službeno je ostal dejaven preko računalnika. Minevali so dnevi in tedni, prihajali so specialistični izvidi, zaključena je bila fizioterapija, a uspeha od nikjer. Bolečina je bila močnejša, požirala je tudi profesorjevo voljo. Sledili so novi pregledi ter laboratorijske preiskave in kmalu so se začele odkrivati nove bolezni ... Zvišan krvni tlak, debelost, zvišan holesterol in začetna sladkorna bolezen. Gospod RPX je postopoma zbolel za nenalezljivimi kroničnimi boleznimi sodobnega časa. Zbolel je za enakimi boleznimi, kot so jih imeli njegovi starši . In ko je po enem letu težav gospod RPX dobil še zadnjo kronično bolezen iz družinskega repertoarja, depresijo, je bolečina v hrbtu nekega dne čudežno popustila in se popolnoma umirila. Veliko olajšanje, a kaj, ko je bil davek za to tako zelo velik: visok krvni tlak, sladkorna bolezen, holesterol, debelost in depresija. Pa vendar je kmalu po prenehanju hrbtne bolečine začela popuščati tudi profesorjeva raztresenost. Razmišljanje se mu je bistrilo, vračala sta se pogum in volja. Spet je začel živeti zdrav način življenja in to kljub dejstvu, da je imel kar nekaj dosmrtnih zdravil. A s tem se sčasoma ni več obremenjeval, zaživel je spet življenje, kot ga je imel pred pojavom bolečine v hrbtu, in stanje je bilo kmalu spet stabilno, zmogljivosti zadovoljive. Izkazalo se je, da si spet popolnoma zasluži ime gospod PPX.
Kaj lahko povzamemo iz te zgodbe? Ogromno!
Prvič, nikoli ne smemo misliti, da bo življenje ves čas teklo kot barka po mirnem morju, ki se ne bo nikoli razburkalo. Gospod PPX, kot smo videli, ni bil pripravljen na dejstvo, da ga bo nekega dne doletela zdravstvena težava. Zato je bil odgovor na njo popolnoma zgrešen.
Drugič, sprejemanje telesne bolečine z jezo, s paniko in z izgubo motivacije ni nikoli dobro. Bolečina nas res mora aktivirati, da poiščemo čimprej vzrok za njen nastanek in najboljšo rešitev za odpravo bolezni, ki bolečino povzroča. Ne smemo se pa zaradi bolečine določenega dela telesa ustaviti v svojih siceršnjih dejavnostih oziroma jih ustavimo le za kratek čas; še boljše pa je, če jih samo začasno prilagodimo. Kako? Če nas denimo boli križ, potem ko izključimo vse nevarne vzroke za pojav bolečine, uporabimo metodo DKAOP (delna kontrolirana aktivacija obbolečinskega predela). Gre za kontrolirano vadbo, kjer z gibi zmanjšane amplitude aktiviramo mišice na področju bolečine. S tem na tem mestu izboljšamo pretok, ohranjamo moč in preprečujemo zakrnevanje mišic.
Tretjič, krik bolečine ne sme vplivati na tista področja naših možganov, ki skrbijo za zdrave življenjske navade. Če namreč zaradi neke težko obvladljive bolečine popustimo tudi na drugih področjih, nam bodo kmalu začele 'dihati za vrat' razne kronične bolezni.
Četrtič, nezdrav način življenja je neke vrste zdravstveno zadolževanje. Ko se zavemo, koliko smo dolžni svojemu telesu, da mu povrnemo zdravje, smo prisiljeni najeti protibolezenski kredit v obliki agresivnega zdravljenja, raznih zdravil ter kopice diagnostičnih terapevtskih obravnav. A vemo, da je treba vsak kredit enkrat vrniti . Najbolje je, da ga začnemo vračati takoj, po obrokih, in sicer tako, da takoj začnemo z zdravim načinom življenja. Če tega ne storimo, bomo doživeli podobno usodo, kot če ne vračamo kredita; prej ko slej bo prišla kazen, podobna finančnemu bankrotu, ki ji rečemo v primeru zdravja zdravstveni bankrot, imenovan hud bolezenski zaplet.
Petič, ob branju prežveka raznih medijskih zapisovalcev se ne uvrščajmo samodejno med tiste redke primerke, ki jih doleti skrajno nevarna usoda. Ne obupajmo, če nekje preberemo, da se je pri nekom s podobnimi težavami izkazalo, da gre za smrtno nevarno bolezen, in ne upajmo, če preberemo, da se je pri nekom s podobni-
mi težavami izkazalo, da jih je premagal z neko 'čarovnijo' brez nekega večjega truda. Če je od nekaj tisoč ljudi en človek imel smolo, to še ne pomeni, da jo bomo imeli tudi mi in obratno; če je od nekaj tisoč ljudi en človek imel srečo, to prav tako še ne pomeni, da jo bomo imeli tudi mi.
Za konec pa, da bo vse jasno, še asociativni utrinek: predstavljajmo si, kako zjutraj z muko vstanemo in dvignemo roleto. Zagledamo letečo ptico, bežečega mačka in plavajočo gos. Nič kaj pretirana informacija za naše možgane, neke vrste nezanimiv vsakdanji prizor. Pa vendar je ravno ta prizor tista priložnost, ki nam jo na nevsiljiv način ponuja Bog. To je trenutek, ki se kot nezanimiv ne posrka samodejno v našo pamet, ampak ga moramo kljub jutranji utrujenosti takoj, nemudoma, hipno in brez odlašanja s polno močjo posrkati sami. To je trenutek, ko bomo za ta trud, dodano moč in voljo za vsrkavanje nevpa-dljivega sporočila ta dan bogato nagrajeni; in sicer z močjo, energijo in zdravjem v prihajajočem dnevu. Če pa tega ne storimo in bodisi spustimo roleto ali nezainteresirano zazehamo, nam bo nevsiljivo ponujena od Boga poslana priložnost odletela po nebu, zbežala po cesti in odplavala po ribniku. Odprimo torej v novem letu svoje čute, možganske predalčke in aktivacijske sisteme tudi za manj skrajne stvari, da se ne strgajo vezi med nasprotujočimi si poli. Tako bo vsak od nas prispeval k temu, da bomo ljudje srečni v medsebojni povezanosti, svet pa čudovit v svoji raznolikosti. ■
^ LEKARNA LJUBLJANA^
PE Lekarna Dobrepolje VABI
na brezplačno merjenje glukoze v krvi s strokovnim svetovanjem za zdrav življenjski slog 14. 1. 2016 od 12h do 15h.
Merjenje bo potekalo v prostorih lekarne na Vidmu.
ZDRAVO!
30
Naš kraj ■ november 2015
Srečno 2016
Veliko zdravja, sreče, miru in dobro biro gob v letu 2016
vam želi Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar - Hočevje
Prijazne besede so lahko kratke in preproste, njihov odmev pa je neskončen.
Mati Terezija
Naj bo novo leto 2016 mirno, zdravo in srečno! Vsem donatorjem, krvodajalcem in prostovoljcem iskrena hvala za vsa dejanja dobrote v iztekajočem se letu!
RKS - Območno združenje Grosuplje
Bliža se najlepši čas v letu.
Čas, ko se spominjamo preteklosti
in pričakujemo prihodnost.
Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu
seli iz srca v srce.
Naj se vsem uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja.
Srečno Novo leto 2016
Vsem svojim članom in občanom občine Grosuplje, občine Ivančna Gorica in občine Dobrepolje želi
DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV GROSUPLJE
Minil je dan trpljenja, prišel je dan vstajenja, aleluja, aleluja!
ZAHVALA
Ob bolečem slovesu od žene, mame, babice in prababice
KRISTINE BRODNIK
(9. 1. 1938-10. 12. 2015) iz Kompolj 55
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo v dneh trpljenja obiskovali, ji nudili nego in zdravstveno oskrbo, zanjo molili
in še molite, nam pomagali v težkih trenutkih slovesa, se prišli od nje poslovit, prinesli sveče, cvetje, darove za maše, cerkev in druge dobre namene.
Usmiljeni Bog, ki vidi v srce vsakega človeka, naj vam milostno povrne vašo dobroto.
Vsi njeni
blesk
WWW.BLESK2.SI
KONTAKT:
T://051-334-826
T://01-836-99-33
E://lNFO@BLESK2.SI
Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
^ANITAR,
Vojkova 58, Ljubljana
tel: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542
e-mail: info@sanitar.si
Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje)
Izdelava vseh vrst strojnih instalacij
(vodovod, plin, ogrevanje)
Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli
ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko).
•	Toplotno izolacijske fasade
•	Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €)
•	Celotna izolacija ovoja stavbe: -fasada
-	Izolacija podstrešja (volna, celuloza)
-	dobava In montaža oken (RAL montaža)
-	hidroizolacija in izolacija sten vzemlji -sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal)
•	Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €)
•	Brezplačna 3d vlzuallzacija vašega objekta
•Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti)
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
• Gradbena in zaključna dela
-	manjša zidarska dela
-	ureditev okolice (tlakovci, škarpnlki)
-	čistilni servis (redna In generalna čiščenja)
EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015
-	brezplačna priprava dokumentacije
-	krediti + subvencije
ZAGOTAVLJAMO
-	visoka kakovost storitev -konkurenčnecene
-100% zadovoljstvo strank
Delovni čas:
od pon. do pet. od 9h do 19h
Sobota in nedelja zaprto!
http://www.dobrepolje.si/panorama/
PROSTORSKA PREDSTAVITEV OBČINE DOBREPOLJE
Težave z računalnikom?
Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno!
Prodaja, servis
in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe.
JUNITEH
RAČUNALNIŠKE REŠITVE
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si
IT
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla In ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
t	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopellt steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fuslng tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
QÜTOUtQßTTUO
bruADuLQ egon 041/743 104
Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si
Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila
i* T ^	' * ^ * ^ .
Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h
/m

Naj vam prihajajoče leto 2016 prinese veliko sreče, zdravja in veselja!
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Kebelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.