35. šteullko. u Ljubljani, v torek, 13. febraafla 1906. XXXIX. leto. © iLhAfa vsak dan zvečer, iziniši nedelje in pra«nike, ter velja po posti prejemaj za avstro-ogrske ctažele za vse leto Vf> K, sa pol leta I K, za četrt leta 1 K 69 U, za en mesec V K tO h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom z* vse leto *4 K, za pol leta 13 k, za Četrt letei 6 K, za en me^o S K Kdor hodi sam pouj, placa sa vse leto 'M K, za pol leta 11 K, K a, četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 1 K W h. — Za tuje dežele toliko t**č, kolikor znaša poStnina. Na naročbe brez u>todot?ne vpo? glasovi proti 14 glasom. SPri določitvi dnevnega reda za prihodnjo sejo se je uprizorila mala demonstracija, ki je vladi pokazala, kako malo zvestih pristašev ima za svojo volilno reformo. Nemške stranke so vložile že napovedano interpelacijo zaradi razmerja a Ogrsko. Poslanca Paeher in W o 1 i' sta interpelirala, naj že ministrski svet končno stori korake za gospodarsko in politično ločitev Galicije. Posl. Pitacco je stavil nujni predlog zaradi znane vladne odredbe proti tržaškemu magistratu. Volilna reforma. Praga, 12. februarja. „Narodni Listyu razpravljajo o podrobnostih, ki so dosedaj znam- o volilni reformi ter pravijo, da že po podrobnostih reforma ne bo pravična in moderna. Posebno je obžalovati, da dobe volilno pravico analfabeti, izobražene ženske, pisateljice, umetnice, učiteljice pa ne. Razdelitev volilnih okrajev je krivična. Ako bodo volilni okraji s 30.000, 60.000 in celo % 80.000 volilci, bodo Čehi pričeli neizprosen boj proti taki volilni reformi. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 12. februarja. „Budapesti Hirlap" je prinesel izjavo barona Fejervarvja o razpustu državnega zbora. Ministrski predsednik je baje na tozadevno vpra^Lnje odgovoril, da se mora državni zbor brezpogojno razpustiti do 20. t. m. Zgodi se to ali 15. ali 17. t. m. Nove volitve se razpišejo s kraljevim re-skriptom v postavni dobi. Predsednik poslanske zbornice, Justh, pa je izjavil, da se ne ukloni razpustu, ako se ta razglasi le v uradnem listu, temue bode parlament sklical. Carinska vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Belgrad. 12. februarja. Razen dunajskegu poslanika tir. Vuića je rjrišel v Belgrad tudi rimski poslanik Milan © vi o. Dr. Vuić je baje prinesel seboj novo zatftevo ^vstro-ogrške vlade, ki našteva)^jse spremembe na srbsko-bolgarski carinski zvezi, kakršne hoče imeti Avstro-Ogrska. Dr. Vuić je povedal svojim prijateljem, da bo «^oji vladi priporočal, n a j te z a h t ejj£* s p> e j me. Da želijo na Dunaju, jK se konflikt Čimpreje poravna, povedal je sam «*e-sar ilr. Vuiću Dognana stvar je, da Stojanovi-eevo ministrstvo kmalu poda demisijo ; tudi skupščina se kmalu razpusti« Kralj bi baje najrajše imel, da sestavi novo vlado Vuić. LISTEK. o hiši žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) m. Po dolgem trudu je bil Karlo Zanella dovršil svojo prvo večjo sliko. Bil je s svojim delom jako zadovoljen in prepričan, da je le treba napraviti nekaj šuma in ropota, in oglasilo se bo toliko kupcev, da bo svojo sliko lahko prodal za drag denar. Zahotelo se mu je tudi, da že skoro postane slaven mož. Sodil je, da mu je tega treba iz ekonomičnih in iz socialnih ozirov; menil je, da ima slava resnično vrednost samo za mlade ljudi in da je pravzaprav krivično, ako postane človek slaven šele po dolgoletnem delu, ko je že star, in ga slava nič več ne veseli in mu nič ne koristi. O svoji nenavadni nadarjenosti ni Karlo dvomil. Kakor vsak mlad mož, je bil tudi Karlo prepričan, da mu je sijajna prihodnost zagotovljena, ali hotel je, da se ta sijajna prihodnost nemudoma začne. Ugibaj e, kako bi to omogočil, se je spomnil Diavoletta. Že večkrat je imel priliko spoznati, da mu je Diavoletto naklonjen. Diavoletto je bil pri vseh listih vpliven mož in bi mu lahko poskrbel znamenito reklamo, tako, da bi bil ves Trst opozorjen na mladega umetnika in na njegovo sliko. Karlo je sklenil, da naprosi Diavoletta za to uslugo. Predno je Karlo razstavil svojo sliko v znani trgovini z umetninami je sklenil prirediti v svojem „ateljeju " malo slavnost in povabiti nanjo nekaj prijateljev in njih prijateljice ter Diavoletta. Izposodil si je nekaj denarja in razposlal vabila. Prijatelji so z veseljem sprejeli vabilo, ali ko je bilo čas povabiti Diavoletta, je Karlu upadel pogum. Sram ga jo bilo, da prebiva v revni podstrešni sobi in zdelo se mu je, da se ne spodobi, povabiti uglednega časnikarja na sestanek mladih ljudi, ki niso še ničesar storili in v svetu ničesar ne veljajo. Toda premagal je naposled vse te pomisleke in se odpravil, da osebno povabi Diavoletta na ta večer. Karlo je nekako bojazljivo potrkal na Diavolettova vrata in plašno vprašal, če ne moti. ^Nikakor ne, ljubi sosed," je prijazno odgovoril Marko. „Pisal sem — kakor vsak večer — same budalosti seveda, ker je to moj poklic. Veseli me, da ste me motili. Sedite. Tu s*o cigarete." Karlo se je usedel in si užgal cigareto. Ni vedel, kako bi začel in zato je molčal. Marko se je smehljal, kajti mislil je, da išče mladi in veseli slikar pri njem posojila in je bil radoveden, kako opraviči svojo željo. Marko je rad študiral, kako ljudje lažejo. Presenečen je bil torej, ko je izvedel, da je Karlo z drugim namenom prišel k njemu. „Dovršil sem svojo prvo veliko sliko,tf je pripovedoval Karlo, „in jo razstavim pri Šoljanu — če je tega vredna. Povabil sem nekaj prijateljev na skromno večerjo, da izrečejo svojo sodbo. Ko bi hoteli tudi Vi priti, bi mene in moje prijatelje to neizrečeno veselilo; prava in resnična čast bi to bila za nas. Rekli ste mi večkrat, da se smem do Vas obrniti, Če bi Vas potreboval; zdaj je prišel tak treno-tek in*upam, da mojega spoštljivega povabila ne odklonite." Marko je najprej molče podal slikarju roko, potem je rekel prijazno : „Z veseljem pridem, dragi prijatelj, ali s pogojem, da bodo pri Vas sami umetniki. Ne zamerite mi tega pogoja. Ne želim si, da bi še v svojih prostih urah moral prenašati družbo časnikarjev. Ves ljubi dan se moram ž njimi baviti in - politike sem ravno tako sit, kakor borznih špekulacij. A tržaški časnikar se ne bavi z drugimi stvarmi, kakor s politiko in z borzo.* ^Lahko Vas pomirim,*4 je vzkliknil Karlo. „Ne poznam ne enega Vaših tovarišev. Povabil sem samo nekaj umetnikov, slikarlev, kiparjev in glasbenikov. Sami mladi ljudje so to in nobeden Še nima nič veljave. In z njimi pride morda kako dekle..." Karlo je nekako boječe povedal, da je povabil tudi ljubice svojih prijateljev; strah gaje bilo, da bi Marko ne maral priti v tako družbo, ali dejal si je, da bi ne bilo dostojno, ko bi kaj prikril. „Prav, prav," je smehljaje menil Marko. , Vaših prijateljev se ne bojim . . . No in to tudi upam, da me niste povabili tako, kakor me vabijo bogati trgovci, da bi me kazali svojim gostom. Tega nimam rad, posebno ker sem v Življenju ve« drugačen, kakor v svojih spisih." Karlo je hitel zatrjevati, da ti pomisleki niso utemeljeni. nPovabil sem same ljubeznive ljudi. Seveda bodo veseli, da Vas osebno spoznajo in šteli fli bodo to v čast, ali nikdar ne mislite, da Vai mislim razstaviti pred svojimi prijatelji, kakor svojo slik«.*. Pridite med nas kot odličen prijatelj, ki hoče mlademu sosedu nekoliko pomagati, če je tega vreden. Poglejte mojo sliko, in če se Vam zdi vredna, spišite kaj malega o njej — to je moja prošnja." „Rad Vam ugodim, prijatelj. Upam, da je Vaša slika tako dobra, da mi ne bo, treba lagati, ko jo bom hvalil. Ugodim Vam toliko raje, ker sem Vaš dolžnik. Vi se čudite? Da, da, VaŠ dolžnik sem. Od tistega dneva, ko ste sestradanemu otroku darovali polovico svojega premoženja — ta dolg sem prevzel na-se in j. la-Čal ga bom. To je vzrok da sem sprejel Vaše povabilo in da pridem z resničnim veseljem." Karlo je ves žaret radosti, da se mu je vse tako dobro obneslo. Čutil je, da mu je Marko izkazal posebno Čast, ker je sprejel njegovo povabilo, saj sicer ni šel nikdar med ljudi. nPasja dlaka — ono dvajseti o o, ki sem jo dal lačnemu fantu, sem pa res izvrstno naložil. Tudi z najsrečnejšo spekulacijo bi na borzi ne m o* gel nikdar toliko zaslužiti z eno dvajsetino, kakor mi bo nesla sedaj, ko me bo protežiral Diavoletto." (Dalje prih.) Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 12. februarja. Pri Nikelanu (okraj Kumanova) so turški vojaki pokončali srbsko četo 20 mož. Srbski vstaŠi so bili preoblečeni v Albance. — V okraj Tikveš je prišla nova bolgarska četa. Sofija, 12. februarja. Izjemno sodišče v Skoplju je obsodilo zdravnika dr. Kuše v a v lOletno, šolskega ravnatelja Čivčeva v 41etno, in 16 drugih Bolgarov v 4 do lOletno prisilno delo. Rumunska proti grški pro pagandi. Buk ar eš t, 12. februarja. Ministrski svet je sklenil izgnati osem najbogatejših in najuglednejših članov grške kolonije. Policija je namreč dognala, da so izgnanci odborniki družbe rHellenissimosu, ki ima namen, pobirati denar za podpiranje grške propagande v Macedoniji proti macedonskiin Rummioni. Položaj na Ruskem. Varšava, 12. februarja. Ribiči so našli v reki Visli šestnajst strašno razmesarjenih trupel, ki so bila skupaj zvezana z žico. Mnogim truplom so manjkale roke in noge, obrazi so bili politi z gorečo smolo, vsled česar žrtev ni mogoče spoznati. Policija je baje ribičem strogo prepovedala, praviti komu o tej najdbi. Splošno se misli, da so to trupla revolucionarjev, ki so bili v trdnjavi ustreljeni. V ulici Zgoda je vrgel nekdo proti štirim orožnikom bombo, ki je vse Štiri orožnike hudo ranila. Petrograd, 12. februarja. Car je ustanovil mesto drugega pomočnika justičnemu ministru. Nemci na Ruskem. 9- Moskva. 12. februarja. Tukaj živeči Nemci so si ustanovili zvezo, ki postavi take kandidate, ki bodo v državni dumi zastopali samo narodne interese ruskih Nemcev. Njihov program zahteva svobodo jezika, vere in kulture, decentralizacijo uprave, a ne sme se dati nobeni pokrajini avtonomija. Poziv grofa Tolstega. P e t r c £ * i d . 12. februarja. Grof . ev Tolstoj je začel v neki angleški reviji priobčevati svoje Članke pod naslovom: „Vlada, revolucionarji in narod". Tolstoj piše : „Ne preteklost, temuČ le prihodnjost more biti ideal. Vaša rešitev ni v dumah in volitvah, še manj pa v puškah in kozakih, te-muč v tem, da daste narodu višje ideale, kot so jih dali vaši nasprotniki. Ta ideal je v tem, da daste vsemu narodu, ne samo kmetu edino in naravno pravo, pravo do zemlje. Vi vladni možje imate le dva pota: bratomorne moritve z vsemi grozodejstvi revolucije, ki vodi končno le do žalostnega pogina, ali mirno uresničenje večnih in pravičnih zahtev celega naroda* Ako se tudi oblika družabnega reda, pri kateri imate oblast, preživi ali ne, ne smete te oblasti, dokler jo imate, porabljati v to, da podvoji to že provzročeno zlo in v človeku zbu-jeno sovraštvo, temuč da izpolnite svoje dolžnosti." Revolucionarjem svetuje, naj se odrečejo vsaki vladi, tudi revolucijski vladi. Slaunostna 30letnica akad. tehn. Htua „Triglav". (Dalje.), "j Kon certj _____ Ob 8. uri zvečer so bili prostori „Narodnega domau pozorišče živahnega gibanja. Odlično občinstvo, dame v elegantnih toaletah, se je zbiralo k dragi točki slavja, h koncertu in plesu. Občudovali smo pred vsem krasne dekoracija, ki so pod spretnim vodstvom g. abs. iur. Juro Detička spremenile prostore „Narodnega doma" v izvanredno zabaval išče. Sprejemni prostor z blagajno je bil pravi vrt. Ob blagajni pod baldahinom je bilo razvrščeno cvetličje z dvema alegoričnima kipoma, na desni strani stopnic pa velikanski bel lev v sredi izborno urejenih skupin zelenja. DiČno urejeni, električno razsvetljeni prostor za damska darila nam je kazal pot v koncertno dvorano, k elegantno opremljenem odru. Posebno pozornost je vzbujala v dvorani Triglavanska zastava. V prostorni niši, v sredi zelenja in deko- racij se je vzdihovala krasna zastava, obdana z neb rojem lepih trakov, poklonjenih društvu od rodoljubnih Slovenk in njega prijateljev. Lepo urejeni sedeži okrog diČne dekoracije so vabili na odpoČitek med plesom. Ob 8. uri se je pričela polniti dvorana in ko so zazveneli prvi akordi Jos. Ipavčeve „Triglavanske koračnice", izborno proizvajane od celjske narodne godbe, so bih vsi prostori zasedeni. Po Zajčavi „Jugoslovanski over-turi" je nastopil triglavanski moški zbor pod vodstvom g. phil. S era j -nika. Izborno je pel Gerbičevo n Rožmarin". Občudovali smo izurjenost in krepkost zbora in se divib krasnemu baritonu g. dr. (t v i do Serneca. Po Alotterjevi „Rococo gavoti" je znova pel moški zbor dr. Jos. Jpav-čevo „tinel sem ljubi dve" in Gerbi-čevo rNa razhodu", ki sta žela viharno odobravanje. Istotako je bila poslednja glasbena tooka, Korunova fantanija „Bodi zdrava domovina" sprejeta z velikim aplavzom. Pohvalno nam je tu omenjati vrlo celjsko narodno godbo in gospode Domicij ana iu Beno Se-rajnika in gosp. K" ve* dr a, ki so s svojim izbornim igranjem pripomogli koncertu do tako krasnega uspeha. Po koncertu je bil pozdrav, gotovo najlepša točka slavnosti. V sredi dvorane so se za zastavo zbrali vsi stari in aktivni Triglavani in to veliko skupino je obdajal venec odličnega občinstva, osobito narodnih dam. Ob strani g. dr. Janko Serneca, načelnika pripravljalnega odseka, je po navdušenem nagovoru pripela gospica Marta Hrašovec na zastavo nov krasen trak, darilo celjskih Slovenk. V naslednjem njen pozdrav : „Bodite pozdravljeni v naši sredini vrli Triglavani! Tridesetletnico svojega obstanka obhajate, tedaj zares veliki društveni praznik. Koliko mož raznih stanov že deluje danes med slovenskim narodom, ki so si v Vašem društvu utrdili svoj značaj in svojo zavednost. Hvaležni so mu oni, kvaležna mu je domovina! V tujini je bil „Triglav" njih dom; tam so slišali domačo govorico, družila jih je slovanska pesem, navduševali so jih lepi vzori prve niladeniške dobe. Da bi našli še pozni potomci v Tebi varno zavetišče! Me Celjanke smo ponosne, da Vas smemo pozdraviti na tem mestu. — Sprejmite Triglavani majhen dokaz nase naklonjenosti in našega spoštovanja; čuvajte pred vsemi viharji zastavo, na katero pripenjam spominski trak v imenu čepkih Slovenk ! Me vse Ti želimo tudi v naprej krepko življenje in Ti kličemo: Le naprej slovenski zavod. Le naprej za dragi narod, Le naprej, naprej mladina, Tebe kliče domovina! Triglavanski moški zbor je zapel nato pod vodstvom g. dr. Schwaba svojo krasno himno, nakar se je predsednik društva „Triglava'- v srčnih besedah zahvalil gospiei Marti Hrašovec in celjskim rodoljubnim damam za velikodušen dar. Ta pomembna točka triglavan-skega slavlja je društvu zopet nov dokaz simpatij in naklonjenosti, ki jo uživa med slovenskimi rodoljubnimi damami, in radosten si lahko zapiše v svoje anale vnovič: „Se čuti /.ate, stari Triglav, vrlo slovensko žensko srce, in radosten smeš zreti v bodočnost, ker na tvoji strani je cvet žen-stva — naše Slovenke." (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 13>. februarja. „Slovenčeve" otročarije. Zopet uporablja škofov list priliko, da se Šopiri s tujim perjem. Zakon radi prisilnega zavarovanja zasebnih uradnikov je bil v državni zbornici soglasno sprejet. Od pričetka ni bilo ne enega oponenta v celi zbornici, samo to se je vedelo, da se ne sme sprejeti ne ena bistvena sprememba, če se noče, da vlada zakona ne pokoplje. Zbornica je razpravljala brez interesa, in zategadelj so bile njene klopi do polovice prazne. Tudi od lepega kluba sta bila navzoča navadno le po dva možička. „Slovenec" pa se smeši sedaj kakor predpustni klovn s trditvijo, daje lepega kluba zasluga, da je bil zakon sprejet. Na drugo stran pa udriha po dr. Tavčarju, da ni bil pri celi razpravi omenjenega zakona navzoč, ter hujska zasebne uradnike proti poslancu ljubljanskega mesta. To je naravnost otročje, posebno, če bi gospodje pri „Slovencu" se malo potrudili, ter pričeli svoje glave šteji, katerih ni na Dunaju, kadar zbornica razpravlja. Dr. Šusteršič izgine Časih za cel teden, g. Robič je malokdaj v zbornici, in o Dalmatin- oih pa Še govoriti nočemo. Ko so dr. Tavčarja takorekoč prisilili, da je kandidiral v državni zbor, bil je že odvetnik, deželni odbornik in Član različnih deželnih komisij. Njegovi volilci so dobro vedeli, da ne bode mogel vedno na Dunaju tičati,če je hotel živeti, in opravljati še druge prevzete posle. Će so ga vzlic temu volili, zadene odgovornost volilce, ne pa dr. Tavčarja, ki se nikomur ni vsiljeval. A vzlic temu lajajo „SlovenČevci" za dr. Tavčarjem, prav kakor kastrirani psi, ki drugega ne morejo nego lajati. Za tiste Krpanove osliče, ki spe v lepem klubu, se pa ti poštenjaki ne brigajo, in naj cele tedne doma ostanejo! »Zveza med Slovenci in klerikalci". Rajna „Zgodnja Danica" je pisala 1. 1870. tole izjavo, ki je v marsičem zanimiva tudi po preteku 35 let: „O zvezi med Slovenci in klerikalci govore cerkveni sovražniki in jo pobijajo• oni bi radi, da bi tisti, ki se za pravice naše dežele poganjajo, za cerkvene pravice nič se ne pečali in da bi se duhovni za pravice svoje domačije in slovenstva nič ne menili. Pa to tirjanje je neumno. Kaj pa hoče katoliški Slovenec drugega kakor z duhovnimi svojimi v zvezi biti? Ali se če mar z inoha-medanskimi derviši zvezati? In slovenski duhoven — kaj če drugega kakor s svojim narodom v zvezi biti, za njegov dušni in telesni prid se poganjati? Ali se če slovenski duhoven s tistimi zvezati, ki pravice slovenskega naroda tarejo?* — Tako „Danica" 1. 1870. Mi pa 1. 1906 kon-statujemo z zadovoljstvom, da se res do današnjega dne katoliški Slovenci niso združili z derviši in da se katoliški duhovni res poganjajo za dušni in tele>ni prid našega naroda . . . — Nadučiteljsko mesto v Tržiča. V Tržiču je bilo nadačiteljsko mesto izpraznjeno in razpisano je bilo vsled tega. Potegovali so se zanje štirje prosilci: trije izventržiški in predobro znani pedagog Miklitsch, ki ima edino to dobro lastnost, da je navdušen Nemec in da zna županu Mallvju dobro pihati na srce. V torek 7. t. m. je bila seja krajnega šolskega sveta in ta je v svoji preveliki modrosti postavil v temo na prvo mesto najslabše kvalificiranega prosilca Miklitscha, seveda samo zato, ker ga je predlagal župan Mally. Kako je Miklitscha doletela ta čast. pripoveduje „Gorenjec" sledeče: „V kraj nem šolskem svetu so Slovenci v manjšini. Vendar bi se bila Miklitschu slaba godila, da se ni Slovencem izneveril svetnik Primožič, ki je glasoval v imenu svoje slovenske občine za nemškega kandidata, dasi je Slovencem teden prej obljubil svoj glas in dal celo svojo moško besedo. A povabil je župan k sebi Primožiča in mu prigovarjal, da naj glasuje za Miklitscha, ker če ta ne pride na nad-učiteljsko mesto, bo nemščina takoj izginila iz tržiških ljudskih šol. Primožič se je prestrašil pri tej grozeči nevarnosti in obljubil glasovati za Miklitscha, kar je potem tudi storil. Tržiška nemškutarija je sedaj rešena, vprašamo pa deželni šolski svet, če bo pritrdil tako podlemu postopanju, da se zaslužne učitelje zapostavlja takim učiteljem, ki so priznano najslabši v celem okraju! — Nebeški pogovori. Doslej smo bili prepričani, da v nebesih svetniki le Bogu hvalo dajejo; vsaj tako nam poročajo viri, ki jih dovoljuje katoliška cerkev svojim vernim v prebiranje. Vendar v nebesih se menijo tudi o posvetnih rečeh, kakor je povedal profesor škofovih zavodov, neki Janez Knific, ki se je v obrambo svete vere spravil v Preski pri Medvodah na prižnico in pravil, da se pogovarjajo v nebesih: „Vidiš ga, ta le, ki je dal za to in to, je pa iz preške fare". Kakor se nam od zanesljive strani poroča, bo Knific obral Še več prižnic po Kranjskem po izrecnem naročilu škofa Bonaventure, da se čim več izpreša iz ljudi za „prepotrebue" škofove zavode. Škofu mora res presti že do skrajnosti, da niti domači duhovniki po farah ne delajo dosti uspešno zanj, ampak da mora pošiljati še pridigarje nextra statum", da beračijo za njega Angel varuh kaplana Brajca je prišel ob vso veljavo. Brajc se ne zanese več nanj, mu ne zaupa več svoje dragocene osebe. Zato si je kupil samokres, ki je baje boljši varuh od tistega varuha, ki mu ga je dodelila božja previdnost. Ker je Brajc velik prijatelj glavarja Crona. bi mu priporočali, naj se obrne nanj, ki mu bo gotovo z veseljem postregel z najmanj dvema orožnikoma, ki naj ga spremljata na vseh njegovih potih, da kam ne zabrede in da ne zadene njegova noga ob kamen Premembc v davčni službi. Davčni pristav g. Franc Predalič je premeščen iz Radovljice v Metliko, davčni pristav g. Ivan Kušar iz Kranja v Radovljico in davčni praktikant gosp. Vin c en o i j Pirnat iz Višnje gore v Kranj. Davčni praktikant g. Albert Prime c v Ribnici je dodeljen davčnemu referatu v Radovljico. Šolske vesti. Učiteljic« gdč. Marija Schlajpach v Šenčurju je dobila vsled bolezni dopust; na njeno mesto pride kot suplentinja gospodična Amalija Kecelj, absolvi-rana učiteljska kandidatinja v Tržiču. — Pouk na zasilni šoli pri Sv. Jošta pri Kranju se je z 31. januarjem prenehal za nekaj mesecev, ker je šel ekspozit v Žiri, namestnika mu pa ni mogoče dobiti. - Iz štajerskega deželnega šolskega sveta. V pokoj je šel nad-učitelj pri Sv. Jedrti nad Rimskimi toplicami Jos. Schelig. Strasten nemškutar!; Nadučitelj v Kozjem je postal Anton H o h n j e c, definitivni učitelj v Hrastniku. Stalna učitelja sta postala Rudolf Rentmeister iz Judenburga na nemški šoli v Brežicah in Rudolf Arnšek iz Globokega na Bizeljskem, stalna učiteljica v Kostrivnici pa Olga Franz iz Prevorja. Iz Kaplje pri Arvežu je odšel učitelj J. Menninger na Gor. štajersko. Merodajni krogi naj pazijo, da pride za njegovega naslednika v Kapljo Slovenec, ker se mora v L razredu poučevati tudi slovensko. — Poštna vest. Grdč. Franica Se^a. dozdaj poštna upraviteljica v Konjicah, je imenovana za poštarico v Oplotnici na Štajerskem. — Ma&karada „Ljubljane" in |}Sl0venec"j Snočnji „Slovenec1* piše o maškaradi pevskega društva „Ljubljane" : „Ogorčenje sta vzbudili dve maski, ki sta se vtihotapili in „predstavljali- frančiškana V Italiji se kaj takega ne sme, pa da bi ravno pri nas vsak osel se smel rogati redovnikom! Od naslednjih prireditev zahtevamo, da se kaj takega več ne zgodi." Le ne preveč razburjenosti, čisti »Slovencev ci" ! Kakor smo mi opazili, sta ravno ta dva frančiškana obujala obilno smeha in se je ogorčenje porodilo le v preperelih možganih „Slovencevega" poročevalca, ki vidi za vsakim grmom strah. Frančiškani so vendar še najbolj nedolžni ljudje izmed vseli redovnikov. Sicer bi pa tudi že „Slovence" lahko prišel do spoznanja, da je naravni tok časa, da postajajo redovniki moderni, dokler se' ne zgodi, da se bodo rodovniške halje videle samo Še na maškaradah. „Slovenec" naj bo vsled tega le brez skrbi, da pride na kako prihodnjo maŠkarado še več redovnikov, in naj piše rajši 0 ogorčenju, ki ga občuti kmet. kadar igra fajmošter pri njegovi ženi njegovo vlogo, in kmetski fant. kadar mu kaplan zapelje dekle. — Gosp. Karel Linhart nam piše: Slavuo uredništvo „Slovenskima Naroda" v Ljubljani. Začasa moje aretacije so se razširile najgorostas-nejše govorice, ki so naravnim pot.'m zašle tudi v Časopisje. Apelujem tedaj na Vašo lojalnost in prosim, da objavite sledeči popravek, o katerega resničnosti se lahko pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani sami prepričate: Bil sem aretovan na podlagi anonimnega pisma, pisanega od Človeka, ki stoji v preiskavi radi defravdaeije. 10. t. m. sem bil izpuščen in je drž pravdništvo ustavilo vsako postopanje proti meni. Izkazalo se je namreč, da sem bil po nedolžnem obdolžen i -iz sovražnosti ter sem vložil že tožbo proti anonimnemu obrekovalou. Zahvaljujem se za objavo teh vrstic in beležim s spoštovanjem T r b o v l j e, svečana HK)b\ — Karel Linhart. — »Pisateljsko podporno društvo" je imelo snoči svoj občni zbor. O društvenem delovanju je poročal prof. Macher, o gmotnem -tanju društva pa blagajnik prof. F a u t e k. Iz njegovega poročila posnemamo, d i je imelo društvo v preteklem letu -IT rednih članov, 552 K dohodkov, 4 VB kron pa stroškov, torej 103 krone prebitka. Na podporah seje izplačalo 240 K. Pri volitvi novega odbora so bih izvoljeni stari odborniki. Društvo je izvolilo za svoje Častne člane pet*, nike Josipa Stritarja, Simon* Gregorčiča in Antona Aškerca Na višji dekliški šoli v Ljubljani je bil sklep prvega tečaja v soboto 10. t. m. V 1. a letniku jf dobilo izmed 38 gojenk prvi red z odliko 11, prvi red 22, drugi ret^ 4, zaradi bolezni je ostala neizprašana 1 v 1. b letniku izmed 28 gojenk prvi red 19, drugi red 9; v II. letniku izmed 38 gojenk prvi red z odliko 6, prvi red 31, drugi red 1 ; v III. letniku izmed 32 gojenk prvi red z odliko ti, prvi red 23, drugi red 3. Uspehi so torej hvalni, oziroma povoljni. — Z višjo dekliško Šolo združeni pedagoški tečaj Šteje letos l'i kandidatinj, trgovski tečaj pa 38 učenk. Gospodinjska sola se otvon dne 15. t. m. v društvenih lokalih na Rimski cesti. Pouk M prične ob s uri zjutraj. Poučevalo se bo v kuha nju, šivanju in likanju. Za pouk kuhanju se je najelo spretno kuharico, ki bo skrbela za mnogovrsten jedilni list in fino kuhinjo. Moglo se bo tudi naročati v kuhinji za rasne priredit v za ženit nin<- itd. N dr od na čitalnica v Ljnb-IjanL I)rugi letošnji plesni venček. ki ga priredi narodna Čitalnica svojim članom, se vrši v soboto, dne 17. t. m pod naslovom „papirnati ko stumni venček"^ lz tega naslov* je že. razviden način prireditve. Dam? se udeleže venčka v k<»sturnih s papirnatimi okraski in s papirnatim nu Idtom in najdragocenejšo svilo ali bar-žun nadomestuje raznovrsten razn barven papir. Priglašenih je že v-skupin, ki nedvojbeno dokažejo, kak< miČne efekte je mogoče doseči z naj-skromnejšim materijalom, seveda le, ako se ga razume vpotreiuti > {.istin* finim okusom in s tisto spretnostjo, ki diči naše dame. Tudi gospodje pridejo večinoma ali v popolnih papirnatih kostumih ali vsaj deloma „papirnato- olepšani. Odbor je priskrbi nekaj takih kostumov in pokrival, k; bodo obiskovalcem za mal denar na razpolago. Ako bi želeli morebiti kateri člani natančnejših podatkov, izvolijo naj se obrniti do gospe Jnlije dr. F e r j a n č i Č e v e ali pa gospoda Otona Balzerja, knjigovodje K.'e ditne banke, ki rado volj no dajeta p trebna pojasnila. Ker je zanimanje z* ta večer izredno veliko in je pričakovati mnogoštevilne udeleže, se vrši ta „papirnati kostopni venček" iz-jemno v veliki dvorani „Naroii-nega doma" ter izvršuje plesno godbi ves orkester ljubljanske drašt\en'-godbe. Pevski zbor „Olasbfiae Matice" ima v sredo, dne 14 • m. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani .Glasbene Matice" važn > pos eto vanje glede letošnjega iz eta celega pevskega zbora. Oestiti člani se naprošajo, da pridejo k temu ~ stanku polnoštevilno. Odvračanje j etike. Eranjs podružnici avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih so pač že vlada, oziroma osrednje društvo, deželni zbor kraujski in pa občinski svet ljubljanski dovolili primerne subvencije, vkljub temu p njena sredstva še ne zadostujejo, oa bi mogla takoj pričeti /. zgradbo pro-jektovane o s k r b u v a 1 n i c e za je-tičnike. Vsled tega bode zapričela odvračanje s tem, da bode že v tekočem letu vzela v popolno oskrbovanji primerno število rodbin, v katerih so je pojavila jetika in v katerih jo tedaj treba varovati okuženja ostal" člane, osobito otroke. T«- rodbin* bode v higij«*niskem oziru vestno nadzirala in poučevala. Obolele ektrv bode vzpodbujala k primernemu le-o.-nju in jim bode to olajševala I tem da jim preskrbi primerno hrano, oziroma dovoli potrebne privržke, gledala bode na to, da se strogo izvi-Snjejo vse varnostne naprave, skrbela bo za primerno telesno vzgojo otrok izvrševala desinfekcije itd To tako zvano domovuo odvračanje je glavno načelo boja proti tuberkulozi. Ta boj zahteva izdatnih sredstev ki jih jt posebno pri nas težko dobiti. Teh sredstev pa ne kaže tratiti z neplodnim točenjem obolelih, ki more priti šele v drugi vrsti v pošte v, \<\ bolj, ker so drugi faktorji poklican; sanje skrbeti j predvsem je treba varovati zdrave, posebno one, ki se nahajajo v nevarnosti. S tem so reši velike število ljudi, življenje za življenjem, s higijeniškimi napravami in z zdravstveno odgojo pa se iztrebljaj" vse prilike, ki bi jetiki olajšale pot. Izkušnja, ki jih bode podružnica prid bila pri tem svojem delovanju, uporabljale se bodo pri oskrbovalnui za jetieuike, ki naj to domovuo odvračanje izvaja v velikem obsegu Mora obsežnosti za pred-jtete, ki se pošiljajo s pošto po tarifu za tiskovine. 0 esto so opazuje, da občinstvo Še sedaj ni zadostne poučeno o določbi, glasom koje dimenzij'* tiskovin v nobeni smeri ne ■ smejo presegati 45 cm, oziroma C * po zvite, 75 cm dolžine in 10 cm v premeru. Osobito so se zopet letos slučaji pripetili, da so koledarji, kakor jih pošiljajo trgovci svojim odjemalcem ob uovein letu, gorenje dimenzije v dolgosti presegali in da so se LHlpoŠiljalci šele v zadnjem trenotku, to so pošte take pošiljatve kot tiskovine že zavrnile, obračali na ces. kr. trgovinsko ministrstvo z nujno prošnjo, da se izpregleda prekoračenje dovoljenih dimenzij, češ, da bi sicer ti koledarji izgubili svojo vrednost, ako bi se jih ne moglo odposlati kot tiskovine in za novo leto. Občinstvo, - bito pa ona podjetja, ki se pečajo z izdelovanjem koledarjev, služeČih Za podlago, se torej opozarjajo na določbo glede dopustnih dimenzij za tiskovine z dostavkom, da c. kr. trgovinsko ministrstvo v bodoče prm-jipialno ne bo več dovoljevalo preko-r. Jenja dimenzij za tiskovine. — Janko Majdič t. V Kranju je nagloma preminul veletržec gospod Janko MajdiČ. Bil je vedno zvest pristaš narodno-napredne stranke in delaven odbornik različnih društev in je užival občno spoštovanje. Bodi mu blag spomin! — Z gimnazije v Kranju. Ker je dobil za II. polletje tekočega šolskega leta profesor Anton Jerši-novič dopust, je nameščen za su-plenta učiteljski kandidat Josip M a 1 n a r. — Zgradba nove šole. Na Savi pri Jesenicah priČno spomladi zidati novo šolsko poslopje za slovensko stirirazrednico. Stavbni stroški so pro-računjeni na tJO.OOO K. Neopravičena počasnost. Pred kratkim se je nekdo v tem listu pritoževal nad logaško davčno oblastjo, ki ni pravočasno ukrenila odpisa hišnega davka. Danes pa se oglašamo radi prepoznega davčnega predpisa. Čudno se bo pač marsikomu zdelo, da se radi tega davčnega predpisa pritožujemo, saj so v tem oziru davčne oblasti tako hitre in vestne, no radi v tem slučaju se ne tiče zasebnega davčnega zavezanca, ampak c. kr. rudniškega erarja v Idriji. Tudi 'ega davčni predpis nas ne briga, če bi nepravočasni predpis davka idrijskemu rudniškemu erarju ne imel slabih posledic za druge faktorje. Znano je. da določajo občine visokost -vojih doklad na podlagi izkazov iavčnih predpisov dotičnih občin za tekoče leto. Ce še ni davek ob času proračuna meseca vinotoka definitivno predpisan za to leto, pa davčni uradi naznanijo v tem letu začasni predpis prejšnjega leta. Predpis pa se lahko precej razlikuje, ali je večji ali pa je manjši; pri tako velikem davčnem predpisu, kakor ga ima Idrija, pa je ta razlika lahko precej velika, na vsak naoin pa ima proračun trdne podlage. Tako se je zgodilo v Idriji letos ; ob Času sestave proračuna dne 4. novembra je znašal davčni predpis •krti:!' 146.000 K, ob proračunski >eji 30. decembra pa 134.000 K, razlika je bila za celih 1*2.000 kron in dotični sestavljen proročun je bil '.ic! glavo postavljen. V zadnjem hipu se je aioralo najti kje drugje pokritja skoraj 9000 K manj proračunjeno do-klado. črtati v naglici razne postavke ali jih saj zmanjšati. Takih prememb, ki m gotovo mučne in neprijetne, ne bi bilo, če bi bil definitini davčni i»rodpis pravočasno znan, in bi županstvo že pri sestavi proračuna moglo upoštevati manjši davčni predpis. Pa tudi na drugi strani je za občino tako pozno odmerjenjo davka neprijetno. Davčni urad je od večjega provizoričnega davčnega predpisa naravno izplačal občini tudi več doklad in vsled zmanjšanega davka nastane veliko preplačilo na dok I ada b in v prihodnjem letu se to odtegne občini in v prvih mesecih so občinski dohodki pičli, da skoraj ne zadoščajo za pokritje t roško v in občina se nahaja po krivdi davčne oblasti v kaj mučnem položaju. Upoštevaje torej neprijetnosti, ki zadenejo občino vsled poznega davčnega predpisa, smemo upravičeno prositi, da tega davčna "blast preje izvrši. Lovski ples. Zanimanje za lovski ples, ki ga prirede radovljiški lovci v soboto, dne 17. svečana t. 1. v Lescah pri \Vuchererju, je velikansko. Saj ni Čuda. \Vuchererjev salon »e spremeni v pravi pravcati gozd. Tu boš videl lovce z nabitimi puškami, ki čakajo na zajce, lisice, srnjake itd, V drugem kotu se bode podila Čreda divjih koz. Taki in slični prizori se bodo videli na lovskem plesu. Iz salona boš Tjrišel na plesišče, kjer bode prav pridno svirala slavna radovljiška godba. To bode veselje za plesalke in plesalce. Ako bode kdo hotel komu o kakšni tajni lovski sreči povedati, bode šel ž njim v prvo nadstropje, kjer bode našel *se male in veliko sobe izpremenjene. I^edel se bode pod drevo in povedal jii kozarcu dobrega vina tajno lov-gko srečo prijatelju. Torej ne zamudite lovci in lovski prijatelji in prijateljice prilike in pridite 17. svečana t- 1- zvečer ob polu H. uri vsi v lovski ah promenadni obleki v Lesce k W uchererju. — Mestni višji realki v Idriji je naučno ministrstvo podelilo za vse sedaj obstoječe razrede pravico javnosti. Postojnski salonski orkester priredi v nedeljo, dne 18. t. m. predpustni koncert z godbo, petjem in igro kot benefico velezasluž-nemu kapelniku in glasbeniku gosp. Lovrencu KubiSta. Dimei, strah kranjske dežele, pride s svojo roparsko drhaljo dne 18. februarja t. 1. v Postojno, kjer bo ložiral v gornjih prostorih hotela pri Kroniu. Umrla je v Britofu v starosti 29 let gospa Marij a Dekle v a, soproga rodoljubnega trgovca gospoda Leopolda Dekleve. Naše sožalje! — Prostovoljno gasilno društvo v Ljubnem priredi v nedeljo, IS. svečana 1906. v gostilniških prostorih gosp. Ambrožiča predpustno veselico. — Štiridneven poučni tečaj o Živinoreji priredi c. kr. kmetijska družba kranjska od 19. do 22. februarja v Selcih na Gorenjskem. Pouk se bo vršil vsak dan od 9. —12. dopoldne v ljudski šoli v Selcih, in popoldne od 2.—4. bodo praktična razkazovanja v hlevih, na travnikih i. t. d. Pouk bo brezplačen in se ga more udeležiti vsak odrasel kmetovalec, oziroma gospodinja. Spored predavanjem bo naslednji: V ponedeljek, 19. t. m.: J. Legvart, deželni mlekarski nadzornik, bo učil: Živinoreja in temeljni pogoji njenega uspevanja. Ple-menjenje, oskrbovanje in krmljenje govedi. Vzgoja in poraba govedi. 1 Razkazovanje hlevov in nasv3ti za njih zboljšanje, pravilna molža itd. V torek, 20. t. m.: Gustav Pire, ravnatelj c. kr kmetijske družbe, bo učil naslednje predmete: Kaj je kmetijstvo? Kmetijstvo kot obrt, veda in umetnost. Vednostna podlaga kmetijstvu. Redilne snovi v zemlji in v krmi. Gnoj in gnojenje. Obdelovanje zemljišč. Razkazovanje na gnojiščih, na polju in na travnikih. V sredo, 21. t. m.: J. Legvart, deželni mlekarski nadzornik, bo učil naslednje predmete: Zboljšanje hlevov. Prašičja reja. Mlekarstvo. Razkazovanje v svinjakih, v mlekarni itd. V Četrtek, 22. t. m.: A. Pavlin, c. kr. višji živino-zdravnik, bo učil naslednje predmete: Zdravstvo živine. Prva pomoč pri živinskih boleznih. Pomoč pri porodih. Praktične vaje na živini. — Razpisano je mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu III 4- v Suhorju politični okraj Črnomelj; proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 7' * > K, letna plača za oskrbovanje brzojavne službe 120 K, uradni pavšal 175 K, letni pavšal 140 K za lokalno dostavljanje poštnih pošiljate v. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. V Gornjem gradu je danes umrl po dolgi in mučni bolezni bivši dolgoletni ondotni distriktni zdravnik dr. Ivan Schlander. Pokojnik je po končanih medicinskih študijah ves ča- služboval v gornjegradskem okraju, kjer je bil splošno priljubljen in zlasti med ljudstvom obče spoštovan. Dr. St hlander je bil ves čas svojega življenja dober narodnjak in je rad podpiral razna narodna društva. Blag mu spomin! Prvi vinski sejem v Ptuju. Ker so se vinski sejmi v naši ožji slovenski domovini precej udomačili ! in tudi obnesli, prirodi kmetijsko dru- J štvo za ptujski okraj taki vinski sejem j dne 26. svečana t. 1. v prostorih rui-noritskega samostana v Ptuju. Ako vpoštevamo dejstvo, da se je letos v ptujskem okraju, v slovitih Halozah in Slov. goricah pridelalo približno 40.000 hI vina in da je prištevati letošnji pridelek med boljše letnike, se je nadejati mnogobrojne udeležbe. Na vinskem sejmu se nudi kupcu prilika v kratkem času veliko vin preskusiti, on ni navezan na mešetarj^, ni mu treba vseh hribov prelaziti, predno dobi zaželjeno blago. Kupec in pridelovalec sta v direktni zvezi. Dobiček, ki ga imajo prekupci in mešetarji. ostane njima. Koliko pa je čas vreden, ki si ga na tak način prihrani kupec! Razen tega pa vplivajo taki vinski sejmi poučljivo na vinogradarje. Marsikateri vinogradar, katerega vino ni ustrezalo kupcem bodisi, ker je imelo slab okus vsled nepravilnega shranjevanja in pripravljanja vinske posode, bodisi, ker je sadil manj vredne vrste (sorte) itd., bo odhajal od takega vinskega sejma s trdim sklepom, da hoče tudi on v bodoče temu odpomoči. Električno razsvetljavo dobi Laški trg. Stroški so proračunjeni na 27.505 K. Akadcmično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu priredi 9 proslavo iOletnice svojega častnega člana Josipa Stritarja v začetku marca .Stritarjev veČeru! Uboj radi zajca. Cigan N i-tra Kovač v Glogavcu je ubil svojega svaka Janka Ferkara zaradi zajca. Oba sta streljala nanj in ga je eden izmed njiju ustrelil, pa nista mogla dognati, kdo ga je pravzaprav. — Strašen samomor. Pri Sv. Štefanu na Gratkornu se je žena tovarniškega uradnika Birknerja zaprla v klet, polila svojo obleko s petrolejem in jo zažgala. Žena je v strašnih mukah zgorela. — Zločinstveni babici. V Smi- hovu na Češkem je orožništvo areto-valo dve babici, ki sta izvršili več hudodelstev, ko sta zatirali plod. Dokazano jima je 30 takih slučajev. — Z vagona Je padel v Trstu lampist Anton B i t e ž n i Č, ko je prižigal luči. Razbil si je pri tem lobanjo in umrl še tisto noč. — Krvav pretep. V Trstu je krčmarja Mateja Rabateka neki gost sunil v pretepu z nožem v hrbet in mu prizadel rano, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Burja jo je vrgla v morje. V hrvatskem primorju divja nekaj dni sem silna burja. V Selcah pri Reki je vrgla učiteljico Antonijo Zelinko v morje. Zelinka bi se bila utopila, če bi ne bil skočil neki mornar za njo in jo prinesel na suho. Panorama-kosmorama na Dvornem trgu pod Narodno kavarno nam vsak teden nudi izreden užitek. Ta teden nam je razstavila svetovno razstavo v S t. Louisu leta 1 904. Preveč bi bilo govoriti o vseh znamenitostih, ki se vidijo na tej svetovni razstavi, saj nam že ime mesta St. Louis znači, da se pri pregledu te razstave gibljemo na ameriških tleh in da so ravno Amerikanci mojstri napraviti kaj velikanskega in izrednega, tega nam nihče ne bo hotel oporekati. Najlepše poslopje v tej razstavi zavzema slavnostna palača, ki jo obdaja sto in sto vodometov ter mnogobrojni velikanski kipi. Pri razstavi sami nam pa najbolj ugajajo slike iz brazilijanskega oddelka, iz egiptovskega Sudana, kalifornijska sadna razstava itd. Razstava je vredna vsega priporočila, zlasti pa še, ker so slike točne in jasne in nam kažejo predmete v naravni velikosti in take, kot so v resnici. -- Prihodnji teden Japonska, dežela čudes. Mednarodna panorama. Ta teden je razstavljen Pariz v dnevih, ko je žaloval za svojim predsednikom Carnotoin. Navadni zemljani nimamo pojma, kak pomp razvije pri taki priliki francoska prestolnica. Kuže se nam mrtvaški oder in veličastni sprevod po mestu do raznih cerkev in končno v Pantheon. Slike so vele-krasne. Prihodnji teden potujemo po Krimu. Težka telesna poškodba. V nedeljo zjutraj je nastal v neki gostilni na Poljanski cesti med delavcem Ivanom Zupanom in hlapcema Francetom Prijateljem in Ivanom Mence-tom prepir, ki se je izpremenil v tepeš. Prijatelj je bil nekoliko „prevroČ~ in je začel po gostilni razgrajati. Temu je pa hotel Zupan napraviti mir in ga odstranil iz gostilne. V tem hipu pa začuje Mencetov klic: „Udri ga, udri ga!~, kar je dalo Zupanu tak pogum, da se je s Prijateljem sicer nehal na dvorišču prepirati, a skočil je po lopato in treščil z njo svojega nasprotnika tako močno po glavi, da ga je težko telesno poškodoval. Prijatelja so na odredbo policijskega zdravnika g. dr. Illnerja prepeljali v deželno bolnišnico, Zupan in Mence pa sta morala v zapor. — Nesreča. Danes dopoldne se je pred „Bavarskim dvorom* na Dunajski cesti posest niča Jera Severjeva iz Savel j št 24 pogovarjala tik proge električne cestne železnice z neko žensko. Ko je [uišel proti njima električni voz, je Severjevo njena prijateljica opozorila, da se izogne. Y momentni razburjenosti pa je Severjeva skočila, misleč, da od proge, na progo in v tem trenotku je bil pred njo že električni voz in jo podrl ter na desni roki tako poškodoval, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Krivda baje ne zadene voznika. Pes je ugriznil včeraj popoldne na Kongresnem trgu črevljar-skega vajenca Franceta Vivodo v desno nogo in ga lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je znan. Čigava je torbica? Mestna policija je odvzela nekemu potepuhu črno torbico za denar, kakršno imajo plačilne natakarice. Kdor jo pogreša, naj se zglasi pri policiji. — Dezertiral je včeraj prostak c. kr. 27. domobranskega polka Tomaž Jakopič, rodom z Jezice. — Aretoval j*" danes dopoldne na južnem kolodvoru službujoči nad-stražnik Nikolaj Večerin subagenta Franceta Mlakarja iz Podgore pri Kočevju, ker je hotel spravljati ljudi v Ameriko. Pošiljal bi jih Zwilchenbartu v Bazel, kateri mu je obljubil za vsakega 6 K nagrade. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Hrvatov, 25 Črnogorcev, 10 Macedoncev in 27 Slovencev, nazaj je pa prišlo 80 Slovencev in Hrvatov. V Heb je šlo 40, Inomost 19, v Meran 20, v Scheibbs pa 18 Hrvatov. v — Izgubljene in najdene reči. Šivilja gdč. Ivanka Južnova je našla posteljno odejo. — Trgovski sotrudnik g. Ivan Simončič je našel muf in dva robca. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden otročji muf, dežnik, vreča kurje piče in palica. — Nadporočnik gospod *Wollmann je našel srednjo vsoto denarja in jo oddal na magistratu. - Neka dama je izgubila iz uhana biserni obesek, vreden 180 K. — Neka druga dama je iz-gubda zlat prstan s tremi biseri, vreden 100 K. — Gospa Julija Sokličeva je našla srebrno verižico. — Postrež-nica Marija Vrhovnikova je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Kdvard Pikert je našel nekaj denarja. Vse je bilo oddano na magistratu. — Zaklalo se je v mestni klavnici od 29. januarja do vštetega 3. februarja t. 1. 80 volov, 3 krave, 3 biki, 1 konj, 227 prašičev, 182 telet, 20 koštrunov in kozlov in 43 kozli-Čev; vpeljalo s^ je t> prašičev, 24 telet in 233 kg mesa. — Oddelek „Ljubljanske društvene godbe" koncertuje jutri zvečer v kleti hotela „Union1*. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za nečlane 40 vin. — „&ramel"-kvartet koncertuje jutri zvečer v restavraciji pri „Nove m svetu". Začetek ob 8. uri. Vstop prost. Jugoslovanske vesti. čudna bojazen hrvatske vlade. Kakor smo že poročali, je krv. akad. pevsko društvo „Mladostu v Zagrebu sklenilo, da priredi skupno s srbskim akademičnim pevskim društvom „Obi-liča v Belgradu koncert na korist Strossmayerjeyega spomenika. Koncert bi se moral vršiti včeraj zvečer. V zadnjem hipu je pa hrvatska vlada „Mladosti" prepovedala prehod iz Zemuna v Belgrad in ni hotela pevcem izdati potnih listov. Z oziroin na to prepoved je poslala -Mladost- k vladi posebno deputacijo, da bi izpo-slovala, da bi se pevcem izdali potni listi in bi se jim ne branil prehod iz Zemuna v Belgrad. Deputacijo je sprejel podban Chavrak, ki je deputaciji izjavil, da vlada neče izdati članom ^Mladosti"* potnih listov, in jim svetoval, naj opuste svoje potovanje v Belgrad, češ, da bi se jim lahko tamkaj kaj neprijetnega prigo-dilo, ker jo razpoloženje v srbski prestolnici radi carinskega konflikta napram naši državi in njenim podanikom skrajno neprijazno in sovražno. Deputacija je zaman naglašala kultu-relni namen nameravanega koncerta in poudarjala okolnost, da se vise v Belgradu velike priprave, da se Hrvatje čim najprisrčneje sprejmo, podban je ostal neomajan neprestano na» glašajoČ. naj -Mladost" opusti svoj namen in naj ne hodi v Belgrad. — Naša ljuba Avstrija mora pač stati že na zelo slabih nogah, ako se poslužuje tako malenkostnih sredstev in pretvez, da zabrani prijateljske sestanke Hrvatov in Srbov. Ako pa misli, da bo s takimi mahinaeijami udušna jugoslovansko idejo, se korenito moti. zakaj s takšnim svojim post, anjem bo samo povzročila, da bo se še bolj razširila in razplamtela ! * Najnovejše novice. Praški župan dr. Srb je odložil županstvo. — Stolica za špiritizem. Vodja berolinskih špirit isto v. E. Muller, zahteva v svojem listu, naj se na vseučiliščih ustanovi posebna stolica za špiritizem, ker operira kriminalna policija s pomočjo špiritizma ter igra špiritizem tudi na cesarskem dvoru veliko vlogo. — Nova šola se je zrušila vsled zemeljskega plaza v Pfarrkirchnu na Bavarskem ter podsula pet delavcev. — Zakon morilke Klein se ne razveljavi. Mož morilke Klein je zahteval, da sodišče razveljavi njegov zakon zaradi zakonolomst v a in roparskega umora njegove žene. Sodišče pa je njegovo zahtevo odklonilo, češ, da mote tak predlog staviti le nedolžna stranka — Avtomobil v vojašk službi. Vojno ministrstvo nameraval" ustanoviti poseben tečaj za vožnje z avtomobili — Nevarno je zbolela nad-vojvodinja Marija Terezija, mati nadvojvode Frana Ferdinanda. — Umrl je na Dunaju pri usmi-ljenib bratih grof Leon S p a n n o c h i, star 38 let. Imel je burno preteklost. Bil je častnik, pozneje jahač, borilec v cirkusih in znan iz raznih senzačnih pravd. Huda obsodba. Urednik „Leipziger Volkszoitungu, Heinig, je bil včeraj obsojen zaradi razžaljonja saksonske zbornice v dvoletno ječo. — P r i n c e z i n j o L u j i z o K o -burško toži grof Festetits za neki stari dolg v znesku 100.000 K. — Nesreča na morju. Na Angleškem se je potopila ladja „Ve-ronikaa z 10 možmi. — Zaradi ljubosumnosti je ustrelil v Petrogradu priljubljeno glo-dališčno igralk Taiieekajo njen česti-lec Sčukin, nato pa se je sam usmrtil. — Strajk učencev. Z učiteljišča Vaja (Ogrsko) je odšel ponoči ves razred v Budapešto, da se pri- tožijo pri nauČnem ministru proti nekemu neljubemu jim učitelju. — Okostnik predpotop-nega morskega volka so izkopali v Borbolju pri Šopronu iz nekega ribnika. Okostnik je bil šest metrov pod zemljo. * Najstarejša Dunajčanka, vdova dvornega vojnega knjigovodje, Marija Terezija K u 11 a, je umrla te dni 106 let stara. Spominjala se je še dobro na Napoleona in njegove* vojsko. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 13. februarja. Ob-strukeija v poslanski zbornici zadobiva čedalje večje dimenzije. Zbornica je danes do t. ure razpravljala o nujnem predlogu italijanskih poslancev glede ministrske odredbe, a katero so se tržaškemu magistrata odvzeli posli prenesenega delokroga Nujnost je bila odklonjena, glasovali so zanjo samo italijanski poslanci. Potem je prišel na vrsto drug nujni predlog, ki so ga vložili Vsenetnci in ki se tiče raz delitve armade v avstrijsko in ogrsko. Ta predlog je utemeljeval Franko S tein. Pre-zident grof Vetter ga je oporni njal, naj ne vlači krone v debato. Vseuemci M Vetterja psovali. Stein pa se je izgovarjal, da je v javnem interesu, pojasniti razmerje med krono in Madžari. Stein je tudi obljubil, da bo danes govoril, dokler ne bo konec seje, ker hoče vlada, naj se zakon o rekrutnem li kontingentu vzame še danes v razpravo. Dunaj 13. februarja. PoslbLec Funke je bd dai.es pri minrstr skem predsedniku Gtut^chu in je zahteval, naj se pred razpravo a rekrutnem zafc^nu odgovori na interpelacijo nemš^ h strank za str^n razme ja z 0^rsk • Čedalje se k t i 42 o majska renta.... 42 srebrna renta . . . 4°, avstr kronska renta . . 4« „ zlata n . . 40/o ogrska kronska renta . 4°/0 „ zlata 4°/. posojilo dež. Kranjske 4' V o posojilo mesta Spljet 4 V/o n • Zadar 4:/„ bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4 češka dež. banka k. o. 4° - " ■ , h S 4» a zast. pisma s:al. dež. hipotečne banke . . pest kom. k. o. z 10 pr...... zast. pisma lunerst. hranilnice..... zast pisrna ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4'/f*/j z. pis. ogr. hip. ban. 4 . 'I obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4: . „ obl. češke ind. banke 4°/.) prior. Ick. želez. Trst- Poreč...... 4°, prior, dolenjskih žel. . 3* j prior. jnž. žel. kup. 1 4v3w', avstr. pos. za zel. p. o. Srečke Srečke od I. 1800' \ . . . od L 1864 . . . . , tizske...... . zem. kred. I. emisije a t> m H* ■ a carske hip. banke . . srnske a frs. 100 — w turške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ . . . ?nomoške » . . . »krakovske » . . . ljubljanske . . . . A.vstr. rdeč. križa m ... i>V?r 0 . * • • • Rudolfove • • • . Salcburške » . . . dunajske kom. 9 ... Oclr.ice. ,\;2nt železnice..... Državne železnice . . . . Avsir.-ogrske bančne de'.n. Avstr. kreditne banke . . terske „ » • • /livncstenske . Premogokop v Mostu (Briix) AiDinsice montan . Praške žel. ind. dr. . . . !?;ma-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . ^vstr orožne tovr. družbe Denar 100 05 99 96] 100-15 118 30 9C» 05 114 40 9950 100 65 100.- Blago 100 25 100 15 100 35 118 50 96 25 114 00 101 -101 65 100 — 100 70 101 70 , 100- 100 20 100 lč 100 25 j 100-35, 101-35 I 106 70 107 70 j 100 50 101-50 100— 100 90 100— 100 90 9950 100 50 100 5o 101-50 99 90 99 50 100-- 316 60 318 60 100 75 101 75 197-- 289-50( 16060] 896 60 208 -263 -100 — 149 — 25 50i 476 - 79 92-— 61 -51 85 33 2U 57 — 72 -531 127 -669 75 1636 671 75 792-25 246*— i! 658* -634 50 2642 i 537 25 ! 278 50 , 566 ' 159- 199-291 -50 162 50 306 50 308 — 271 -109- -150 -27 50 487 -85-— 99 -68 — 53 85 35 20 63 78 50 541 50 127 80 670 75 1646 672 75 793 25 247-25 660 635 50 :?648 538 25 571 IGO'— 11-34 19 08 23 60 23-96; 11-38 19-11 23 55 24 04 117-35 117 55 95 501 95 70 Češke sladkorne družbe Valute. C. kr cekin..... 20 franki...... 20 marke ...... Sovereigns...... Marke....... Laški bankovci .... Rublji........i! 261-501 252 25 Dolarji........fl 4 84J 5— Žitne cene v Budimpešti. Dne 13. februarja 1906. Termin* Pšenica za april ... za 100 Ig K 16 78 . oktober . . . 100 „. 16 72 Rž „ april ... „ 100 n m 13 68 Koruza , maj. ... » 100 n n 13/0 O/es . april ... „ 100.« » 1482 EtVUfla. Semintje ceneje. Meteorolosično poročilo. VUina u» i * £ | Vetrovi Nebo 12 9. sv. 327 2 01 •r. avzahod oblačno 13. 7. *j 726 8 00 brezvetrno oblarno rt 2. pop 726 4 1 4 al. jgvzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura: —0'5*, normale: 0 5*. — Padavina v mm 0*0. Narodna čitalnica v Kranju na*n*tija tužuo veat, da je pn-iniuul ilne 12. t. m njen mnogoletni član in odbornik, gospod Janko Majdič veletrŽec. Pogreb pokojnika se vrSi dne 14. t m. ob 2. uri popoldne. 585 V Kranju, 12. svečana 1906. Podružnica »Slovenskega planinskega društva" ta kran.ski okraj .tavij* prt-tužiio v*-*?, tla j. njt-u preza^lužni predsednik, blag gospod Janko Majdič veli-poftestuik in velrtrže<% občinski od-Itornik, predsednik ^Kreditn ga društva v Kranju itd itd. danes ob 10. uri dopoldne v 36 letu svoje ilobe po kratki in mučni bolesni mirno zaspal v Gospodu 581 Pogreb predra ega pokojnika bo v sredo, due 14 t. m ob 2 popoldne V Kranju, 12. svečana 1906. t „Kreditno društvo v Kranju" javlja pr- tužn>» vest, da je pr. ptasluim pre»ki odoornik. pr^dse48 - 2 t Knaflovih ulicah št 5 v pritličju, obstoječe i/. 3 h« b s pripadal, se odda za majev termin. Pojasnila daje npravtnstvo .Na rodne Tiskarne" ravnotam. (RK05LIKHR^HV SUKAKJšTmJ )HAr\SOV [H QK50V ^■ s VRATA EBEKL[ f«Mon ŠL 154. Tvornica kmetijskih strojev K. & R. JEŽEK u Blanskem sprejme za takojšnji nastop nem.-Blov. Jutri, no sv. Valentina dan KONCEM v restavraciji pri „Novem svetu" m Godba: jRflMEL-KVARTET". Začetek ob 8. uri. Vstop p ost. K obilni udeležbi vabi 678 Valentin Mrak. Sprejmem takoj 4d0 4 dva učenca stara od 14 do 17 let, ki imata veselje za Hedlarski obrt in eue^a pomočnika. Odlikovan sem bii z najb d|8imi izpričevali za dober učni u«peh na razstavi vajeniških del v Nabreiiui 5. novembra in v Gorici 19. novembra 1905 Pismene ali nstni^ue ponudbe sprejema Anton Čuk, sedlar, tapetnik in lakirar V Sežani Št. 35 na Primorskem Krojaški salon za gospode Ivan Magdić i = se seda) nahaja ===== Miklošičeva cesta 10 nasproti srand hotela „Union". 3 j 11 3P j u in ipias se sprejmeta ▼ modri tri.r*> ini K. RECKNAGEL na Mestnem trgu št. 24. stanovanja 1 lt 2 io 3 sobami in 1 lokal Za pisarno ili prodajalno m •< laKoj ali pa za wn\. i \ Već ne r/.ve pri kamDosckn Vodniku. Solicitatorja sprejme dr. Josip Kolšek odve*ni< v LaAkem trj^u. V najem iščem dobro idoč MLIN. Naslov ,,B. A. 6t. 2223", poste restante, Logatec. Lei letal lil Dpi s tik ležečim stanovanjem se takoj ali s 1. majnikom odda v Gradi&ču fet. 4. Več pove hišnik na dvorišča na levo. \- p U11 n Id. Piača po dogovoru. — Ponudbe firmi naravnost. 529—3 n m iiit dobro izurjen v trgovini mešanja blaga '/možen blovensk«ga in nemškega je z»ka, (vojaščine prosti imajo prednost) s* sp ejme v trgovini mt Šaoega blaga Slauinec & Šeleher , Šmartno pri Ltji. Kranj6ko. drtavn« teietma* Ivan Majdič naznanja v svojem m vseh sorodnikov imenu prijateljem in znancem žalostno vest, da je iskreno ljubljeni sin, gospod Janko Majdič veleposestnik in veletriec, občinski odbornik, predsednik »Kreditnega društva v Kranju" in „podružnice Slov. planinskega društva za krsoijski okraj" itd. itd. v ponedeljek, dn6 12. svočana 1906, ob 10. uri dopoldne, v 36. letu svoje dobe, po kratki, a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Zeinski ostanki preljubega pokojnika preneso se v sredo, dne 14. svečana 1906, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo služile v tukajšnji župni cerkvi. 586 V Kranju, dne 12. svečana 1906. C u ravnateljstvo dri. teieuuot « *Jeiia*u Xs\rođ. Iz voznega rada. Veljaven od dne L oktobra 1906. leva, ODHOD IZ LJUBLJANE tn#. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob IS. nf ti m p«, o/i cmodcj rlai t Trbiž, Beljak, C^lo^^c. Mali Glodniti, Pranaensfeste, Inomost, Ifo^akovo LiaKuj. Stlithal v dcasrs, SobiAfrrad. Cea K!ei -Rsifting t Stevr v Line ia Duoai »ia \m • — Ob T ori ? n ajotr^j cwobni viak v Trbii, Poatab*l Beliak, Celovec, Marao, Mauteroaorf, FranseasfefU, I^cbno, Duna;, te* 8elzth& p Solnegrad, laomosi. 5ea tleio-Iiei :nji v Btej Line, Bndeiev^ce, Plaec, ftdarij^ vare, Heb, Franoovc ^are, Prago kasao Ce» 4 Dunaj. — Ob ll. rj-i 44 m dopoldne ossls) vlak v Troiš, Pontabel, Haljak., Celovec Mali G o»tz, Ljubeč. Selath&I, Sob^ograd, Bad Gastein, Zeli ob jezera, iOii.^i. Brt-j tu; Curict neva ?ana, tez An stetteu na Dcu~aj. — Ob s iri bb m popokire osobni »Kk * Irt : Šmohor Bebak, Ceioec, Praccenefoete, Inomost, Monakovo, Lja((aj< far K)e:n Beiflu^ » <^ Line, Badgsrsict, Plaec. Marij.'ne vara Heb, Fran.ve vara, Karlove v.re Pr«^, ,v Pra*;o rektni to« I. La U taar.j Lip&ko, aa Dana j ies Anastetten, Ob ! j. ari ponen viak v Trbii, Beljak, Franiensfeste, Lr,omoet, Mouakuvo (Trat-Monako.-o divkta, vt I). asrada), — PROGA V ^OVO MESTO IN KOČEVJE. Oaebni viaki trt 7. a aioiraj oaebni vlak v Nova mesto, Straž«. Topuoe, iCocev,^ g» 1 uri t m — Ob I. ari h n. jsveeer % Novo mesto, Korevj*. — PBIH00 V LjnBLJi*o . PROGA IZ TRBIŽA Ob a. sri ,,; m sjutraj oaobai ?lak a Danaja ~w Auu cttin, »c. , ;Monakovo-Trst đirekt. voz 1., II. raz). inomobi, Fransensfecte oolrK'jj^^o. . Aansee, Ljabno, Celovec. Mali Glodnitz, Beljak. Ob ?. ari 1J m zjutraj esobui rlak ta rva I — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni v.ai a Ooaaja Jea Amstetten, Lipsko, Pra^r (-z I direktni voa I. in Q. razreda), Francove vsre, Karlove vare, Heb, klani ne vare, Plat* Bndejevice, Lidc, bte^r Pari& Ženeva, Curib, Bregent, inooioat, Zeli ob ie*e x Had Gastein. Solno>.rHd, Ljubic, Celovec, Šmoher Pontabel. — Ofc 4. u 2i* m popoldne ai vlak s Dnnaja. L^ukna, Selzthala, Belja*t Celovca, Malega Gloduitza, Hsaall j?eg». lin «1 v Franaen»fe8ts. Pootabla — Ob 8 ari Ob' a zvečer osobni viai ■ Ouaa.u, Ljubaa 8e< i.aa, H ir^oa, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla. ces Sebitbal od Inomosta m Soinograda. eex Ktio-Beitii' g iz Sttvra Liuca, Badejevic, Plzns, Marijinib v^rov, Heba, Fraoeovvin »%r v, PragA Li^^kega. - thOGA u NOV&UA MESTA IN MJĆhVJA. Osobni »la*i: Ob uri 44 a. ujm % osobni vlak is Novepa mesta a AoCevja, ob S on 3L' m popolone ia Strate 1*0| k N' mesta, Koće tja in ob S. on 8b m tvecer iitoiako, — 00H0D IZ UD iUANF jrt kol V KAMNIK. Mešani vlak;: Ob 7. ar 28 b ajatraj, ob S. on 5 m popolone ob ? tri i «večer. — Ob lo. on 45 m poa*Ć> samo ob nedeljah m pravnikih ia le v oktobru. HOD V LJUBLJANO drž. kol. 12 &AMN11L& Mešani viaSi: Ob 4. ari A* & sjutra, 10. ari 59 m dopoldne, ob t. ari 10 m svecei Ob v. ari 66 si ponoči asm ob > praznikih in le v oktobra, — srednjeevropski čas >d tako ugodnimi pogoji. k< draga savarovalmca. Zlanri }e agodno sav aro van je aa doživetje in smrt s KmanjsajoCunj «e vplačili. vsak titan ima po ureteka petin te? pravico do divioouae. t z a 1 ^ xxi n « ^ m\ v at r ^ flk l n a bankir t Pr&gl, <*z. fondi: 31,865 38680 K. Izplsčans odškodnino in kapltallja: 82 737 159-57 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vo*iilfcO*l ilovsuMko • naroda« uprsvo. S 18 vtm polomil* Ukj« letnemlni zsttop v L|ubl|»ni, km^mt pisarne so v lastno) bandnej hiii '-a vara je poslopja m promiCnine proti x;sarnim škodam po najnižjib ceuai Škode ceni a jo takoj in aaikaantueu OSiva najboljši slove a, koder poalaje Oovoljaje iz ftistega dobička tadatn^ oodpore v narodne m obcnokonstni namene. Izdajatelj in odgovorni 'urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodno tiskara©"*