V torek, fetrtek in »loto izhaja ID irljt v Mariboru tire« pošiljanja na iluin n ne leto M nI. — V, M pol leta ti MM leta , t M ., I'i> i . K* t» Uto 10 gl. — k, M pol l»U . .'■ ,, — „ M MM l*ta ■-' .. 00 .. VreduiJtto in opriTniatro je t goepoakik ulicah (n«rrenu»i!8. TeoaJ 1. Vprašanje ali ukaz? Od Savine |lzv. ilop.] 21. nov. Postave so in morajo biti svite. „Vsa plemena narodov v državi so ravnopravna, vsak narod ima neoskrunljivo pravico, tla svojo narodnost obvarjuje in goji. Ravnopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v Soli, urad-niji in javnem življenji je od države pripoznana". Tako je pisano v 19. oddelku državno osnovno postave 21. dec. 1867, in človek bi mislil, da si bode visoko ministerstvo prizadelo, tla izpnsluje izvršilni ukaz tej postavi za Slovenijo. ali o tem ukazu ni duha ni sluha, in že skorej celo leto čakamo zastonj na uresničenje postave. V srednjih šolah je učni jezik nemški,. in slovenska slovnica .še do-zdaj za vso učence ni zapovedan predmet". V uradnijah se službuje nemški, celo slovensko pozivnice so opuščene, ktere so se bile začele pred nekimi leti tu in tam sramežljivo kazati. Kakor je slišati, namenilo je sicer pravosodno ministerstvo en del omenjene postave uresničiti, pa bojimo se ovir, ki bodo temu namenu nasprotvale. tako da v naših uradnijah vse pri starem ostane. Ministerstvo je dalo pred kratkim sebi podvrejenc uradnike vprašati, koliko so zmožni slovenskega jezika v govoru iu pisavi, da se previdi, ali je mogoče, da se slovenski jezik v Štajerskih sodnijah toliko rabi. kolikor v kranjski deželi. Pa zakaj je to vprašanje V Uradniki, ki pri nas imajo službo, morajo slovenski vsaj govoriti znati. Ako pa to znajo, hotlo se v nekih mesecih tudi slovenski pisati naučili, samo da hočejo. Torej ni bilo tega vprašanja ampak ukaza*) potreba, da se ima v treh ali šestih mesecih slovenski jezik v pisarne vpeljati. Da se s tem no hi nikakor kaj nemogočnega tirjalo, nas zgodovina našega cesarstva uči. Do leta 1818 se je na Hrvaškem sploh v latinskem, na katneralnih posestvih in v mitnicah v nemškem jeziku uradovalo, iu večidel ondešnjih uradnikov se ni mogel z mislijo sprijazniti, da bi bilo mogoče, hrvaški ali ilirski jezik v pisarnah rabiti. Nekteri so rekli, da nikdar ne bodo hrvaški pisali, in da, ako bi na to prisiljeni bili, rajši službo pustijo. Kako hitro pa jim je vse trdoglavje izgiuilo, ko je prišel Jelačič ban iu ruzglasil hrvaški jezik za poslovni! Kmalu so bile vso kanclije celo mitnice ali harmice hrvaške. Kdor ni znal pisati, si je dal prestavljati svoje latinske ali nemške spise prvi in drugi teden, potem pa mu tega ni bilo več treba, kajti med tem se jo hrvaški pisati navadil; službo'in ž njo kruhek uradnik no pusti tako meni nič tebi nič. Minister Bach je tamkej kakor tudi na Mugjarskom nemški jezik v uradnije vpeljal in službe po Hrvaškem večidel Slovencem podelil, kteri so so v prvih letih hrvaškega jezika v govoru naučili. Leta 1801 pride povelje, da se mora zopet v hrvaškem jeziku uradovati, in naši Slovenci so v kratkem tudi hrvaški dobro pisali. Ravno tisto leto je bilo po Krdeljskem uradnikom ukazano, da se morajo v pisarnicah tistega jezika tudi v pisavi poslužiti, kterega ljudstvo govori. Po tem takem je med Romani uradni *) V marcu 186'i ju bilo od Hodnijsketfa iiiinisterstvu »uilnijam na Slovenskom ukazano, tla se ima slovanski jezik vpeljati v kanclije, kolikor so da storiti (naeli Tliunlielikeit). Vatreglo l.i su nekoliko Slovencem , ko Iti so tisti ukaz l>rez be-tede .Tliunliehkeit'' ponovil in djanako uresničil. Listek. Angležke čitalnice in naie. [tfeV, do|> I V Londonu, 16, novembra. Slovenski narod, ki je toliko let zimsko spanje spal, se zdaj res tako budi, zaveda in druge narode, za kterimi je v naprodoku zaostal, dohiteteva, da človeka, ki s tujega to novo življenje opazuje kakor jaz, res ponosno začudenje zavzema. Da se pa to novo in natlepolno gibanje nikakor ne ustavi več, temuč vedno dalje širi iu močnejše postaja, treba nam je misliti v ta namen na vse mogoče dobre pripomočke. Občna omika in materijalno zboljšanje naroda je najveća naloga, ktero ima vsak rodoljub za svoj narod posebno in za človečanstvo sploh reševati. Za več let od domovine oddaljenemu mi sedanje razmere na Slovenskem no morejo biti po vsem na tanko znane. Vendar po tem, kar o naših razmerah vem, drznem se reči, tla še naši rodoljubi pri vsem svojem trudu in darovanji za narod marsiktero stvar celo sprevidajo in zanemarjajo. Toži se vedno, da se tu in tam ljudstvo še dosti ne zaveda, da je še malo razsvitljeno in da mu občega naučevanja mnogo manjka: vsakdo pripoznava in vsakdo uči, da učiti je treba ljudstvo, da knjige se mu imajo pisati, pisati in pisati. Res, da to je vse lepo in dobro; resnica je, da kder ni uka, je nevednost iu njeni nastopki. Pa mnogokrat se z ukom samim nič ne doseže, ako namreč nk ni dober po načinu ali po stvari sami. Moje mnenje je, da vsakemu učitelju treba najpoprej vedeti kako in potem šo le kaj učiti, če želi imeti dober vspeh svojega uka. Ako hočemo narod učiti na dobro korist, treba nam vedno na kaj (ali če kaj že vemo) na kako misliti. Naši najboljši narodni zavodi ali ognjišča se zdaj priznavajo iu res tudi so : čitalnice. Ali pa storijo to tudi v resnici toliko, kolikor bi storiti mogle? V sedanjih razmerah treba nam je povsodi prav resnega postopanja v naših čitalnicah. Zdaj je tega premalo, nesitnega živio! živio! iu slava! slava! kričanja in napivanja preveč. Tudi res, da takšno narodne veselice so za bujenje narodne zavesti jezik postal ronmuski, iu poznan je izvrsten uradnik slovenskega rodu, ki je v romanskem jeziku služboval. To so resnični dogodki, in ako so Hrvati leta 1848 precej v svojem jeziku in uradniki slovenskega rodu leta 18G1 v kratkem hrvaški dal celo romanski uradovati mogli, zakaj bi tudi v svojem materinem t. j. slovenskem tega storiti ne mogli. Naj bi tedaj visoko ministerstvo z namero, da se pravična postava djansko uresniči, ne vprašalo naših uradnikov, koliko slovenski znajo, temuč naj le brezskrbno zaukaže, da morajo vsled osnovne postave, na ktero so morali vsi uradniki priseči, v odločenem času v vseh naših pisarnicah službovati. Da bode pa slovenska mladina po dovršenih šolah za slovenske pisarnice dosti dobro izurjena, in se ne bode morala za nje v jezikovem oziru pripravljati, treba je, da naš jezik v šolah svojo veljavo dobi. Ko bi se kteri bodi predmeti v gimnazijah in na vseučilišči v slovenskem, drugi pa v nemškem jeziku učili, nuša mladina bi v obeh jezikoma pisati znala, ona bi bila za nemške in slovenske pisarnice brez vsakih prizadevanja sposobna. Naj tedaj visoko ministerstvo naznačeno veljavo našemu jeziku v šolah podeli; in še le potem naj zopet po svojih c. k. namestnikih stopi pred naša deželna zastopstva in tirja zaupanja in zado-voljnosti: potem še le se bo dalo dalje govoriti. Kvropa V orožji. Žalostno to iniljonarstvo! V Franciji čez miljon, v Prusiji čez miljon v Ruski čez miljon. v Avstriji čez miljon — človeških življenj, kteri se imajo svojim krogom odvzeti, pod orožje postavljeni iu deloma žrtovani biti, da bi bolehavo stanje Evrope doživelo krvavega rešenjn. Na miljone mladih ljudi vsega evropskega prebivnteljstva se izbira, da so jih potem nekoliko izmed njih pobije, nekoliko pohabi, nekoliko z boleznimi uniči. Kakor so v Rimu rubovi, ki so se morali svojim gospodarjem na kratek čas med seboj boriti, pozdravljali imperatorja z besedami: „Ave Caesar imperator morituri te salu-tant"! (Zdrav bodi, cesar, umirajoči te pozdravljajo) - tako morejo ti miljoni mladih ljudi s zdravimi in kropkimi uui in čilo glavo evropskemu oezarizmu na Sekvani in Sprcji bridko kričati: Mi umirajoči Te pozdravljamo! Evropska omika! Človečanstvo našega veka! Ali niso v istini smešne laži, ako pomislimo tako onečastovanje omike, tako zatiranje ljudstva, take nravne propatio! Zakaj scima žrtovati življenje in zdravje naših sinov V Zakaj so ima delu odtegniti toliko rok! Čemu imamo rediti toliko vojaštva? Odgovor: Francija ima več kakor miljon vojakov, ker jih ima Prusija tudi toliko Prusija ima več nego miljon oroženih, ker jih inta Francija tudi toliko. Avstrija mora imeti tudi več nego miljon vojakov, ker jih ima kakor Prusija tako tudi Francija toliko. A Ruska jih mora imeti i/, enakih razlogov ravno toliko. Ali ni to pravo vesolje: ministerstvo in državni zbor dunajski pravita, da moramo tako močni biti, kakor je Prusija; a v Prusiji se pritožujejo, da bo povoljnost našega državnega zbora glede brambovske moči Pruso drago stala, ne le na denarji ampak tudi na ljudeh. Iu z ravno tem izinislekom očitajo velike veljave in koristi; pa vendar veselice, živio- in slava-klici več k dobremu pitju pripomagajo nego k nauku iu razboritosti. Naše čitalnice imajo premalo resuobe za resno učenje, niti je njihov delokrog tako prirejen, da bi obilen nauk in vednosti širil. Da, čitalnico so zato, da bi naš naroden jezik širile za konveracijo tudi med tisto vrsto slov. inteligencijo, ki nemški govori. Ali se širi? Malo. .pravijo; čujem od povsod, da se celo v čitalničnih plesih in besedah govori nemški, tudi brez vse potrobc. To trdim z obzirom primerjajo noše čitalnice angležkim, kterih se vdeleževaje nahajam jih v nekterih zadevah mnogo boljše od naših. Po vseh anglcv.kili mestih je mnogo takšnih družeh z različnimi imeni a vsem jo prva iu glavna stvar iu skrb: širiti vednost in omiko. Odveč bi bilo tukaj naštevati kako se angležke čitalnice ravnajo in kaj vse delajo; pa nekaj, kar so pri nas mnogo pogreša in so mi najvažneje dozdova treba mi omeniti. Popularen nauk — pa menda tudi drugi — se med ljudstvo more bolj širiti ustno, nego književno. Zaradi tega prirejajo angležke čitalnice obilo popularnih „naučnih čitanj" (lectures, vorlesungcn) in razgovorov. V ta namen se izberi izvedeni iu dobri govorniki za „čitalnike" (lecturcr), ki so s tem prav za prav popularni učitelji. Izvrstni čitalniki so popularni po celi A n g 1 e ž k i; hodijo zato tudi od mesta do mesta od čitalnice do čitalnice, kamor se povabijo čitat in govorit, zopet iu zopet o enem in istem predmetu, za kteri se je vsakteri po svoji izvetlenosti odločil. Po tem izgledu'haram, bi li ne bilo mogoče pri nas na Slovenskem kaj takšnega prirediti ,• saj mi gotovo medsebuega nauka menda pač toliko, kakor Angleži potrebujemo. Mi Slovenci tudi imamo može, ki več vedo nego druga množica. Kaj ko bi čitalnice slovenske odločilo barom toliko večerov , kolikor za tombole in plese (ktere zabave pa nikakor ne bi bilo želeti, da se zavoljo toga skrajševajo ali opuščajo), za resno naučno čitanje in razgovore našim izvedenim? Ker vsaka čitalnica ni obilo z izvedenci oskrbljena (vkljub, da se nas toliko izvedenih misli) nnše prave može vendar poznati moromo; naj hi so tedaj ti za odločeni čas naprosili iu naročili, saj s tem, kakor bi si popu- svojo vojsko Prusi Francozom, Francozi Prusom.. Avstrija Rotora in narobe. Kdo je kriv.'' kdo je prvi začel ? T« mu uprnsniju je težek odjgovnr. Kdoi je evropsko stanje poslednji čas opazoval iu o njen premišljeval, dnino ve. da je povsodi pričiu dovolj, i/ kterih Ifhko nastane man neviht«, Vsa Kvropa je bolna, bolna noter do dnbrovja. In kakor se zr,.k le po nevihti očisti, tako more tudi le velik vihar očistiti politični zrak v Kvropi . . . To je — vsaj dozdaj — žalostni zakon, kteregu si moremo posneti iz skušenj človeškega življenja, da jo le silen pretres začetek novih razmer. Le dva tako pretresa si je mogoče misliti: veliko vojsko ali pa popolno finančno onemoglost evropskih narodov. Ali se bodo reči k vojski zasukale, ali bo vseobča denarstvena onemoglost peljala do vseobčegn razoroŽenja, to jo negotovo; obojo jo za ista enako žalostno, a vendar se ime reči, daje po vsem izmed mogočih teh stvari vojska prav za prav verjetueja. Kam ho to peljalo ? Tu imamo posebno dva cilja, ktera bodo iku šali rešiti iz splošnjc zmešnjave in nerodnosti. Ena teli namer ie zadovolj nost in sreča narodov. Nameravalo se bo, da bi se narodi enega kolena združili v kako večo celoto. Cestokrat je bilo že rečeno, da so bodo v Kvropi napravile tri glavne države: romanske države, germanske države, slovanske države. In no da se tajiti — saj živimo v sredi teh zadev — da so narodi v svojim hrepenenji po naravnem združenji pripravljajo na veliko vojsko Stojimo tu pred naravnim zakonom, po kterein se novo življenje lo iz razpadlega starega rodi. — Druga namera je dinastična. Vidimo nekoliko ro-dovin, ktere za razširjenje svojega vladarstvena delajoče ne skoparijo s krvjo in premoženjem narodov, samo da bi svojemu vladarskemu poželenju ustregle. Dobro vede da so slabosti narodov najbolje podpore vladarskemu poželenju poprijclc so se narodnih namer in hočejo v teh imenu doseči nekoliko svojih ciljev. Tako v zelo rabijo narode, a narodi nasproti v tem čudnem razdra-ženji čutov menijo, da si izpolnijo z dinastično pomočjo vse svoje narodne želje. Kdo bo zmagal pri tem na obe strani goljufivem vedenji? Skušnje, ktere so si pridobili Nemci, kažejo tako, da bodo mnogo prej narodi orodje v rokah vladarjev, nego narobe. Kavno Nemčija dokazuje, da imajo v naši dobi vladarji krepke brzde v krepkih rokah. Naj zmaga ta ali oni — okoristil se bo lo cesarizem, vsaj za nekoliko časa! Ako se pri teh okoliščinah ozremo v Avstrijo, moramo pritegniti, da je tudi pri ogromni finančni siromašnosti, ki tu gospodari in pa pi'i notrujui neslogi, ktera jo razriva, prisiljena postaviti na nogo veliko moč l>ranibov>ko. A v načinu, kakor je Avstrija to zadevo vrediln, ne vidimo srečne vladajoče roke, in kar je še huje, ne vidimo v tem roke. s ktere bi narodom prišel velik blagoslov. Slabo finančno stanje bi moralo Avstrijo raje spodbujati, da bi vpeljala vseobčo oboroženje po izgledu Švice, toda pri tem bi prišlo ljudstvu orožja v veči meri v roke, kakor se ur raznih ohzirnv to njenim državnikom varno zdi. Zatorej more hiti stoječa armada . ktera more po razmerah šteti 800.000 mož, armada, ktero je le mogoče vzdrževati, ako se /.epi narodov skoro do čistega izpraznijo. Poleg tega se ho nabirala deželna hramba 200.000 mož po vsej državi, popolnoma nasproti načelu, da imajo narodi oboroženi biti. Po tej sistemi se ravno najkrepkejši del ljudstva pobira izmed ljudstva in se vtika v stoječo armado, a mali ostanek 200.000 mož zaslužuje res ime deželne hrambe, a samo ime. Ilcč sama jo tale: neizmerna 1) o |i i s j. V Ljutomeru, 21. novembra. Ko sem zadnjič pisal, da smo pri .! laatopnikih za okrajno zastopništvo po svojih nemarnosti padli, registriral i'' prepej to norica \ svoje predele organ ljubljanske policijske stranke, rekoč, da tabor ni imel nikakoršntga v narodnom smislu utrjočega upliva na tnkajšiio ljudstvo itd. Izpovem pa še tu enkrat, — akoravno se to Dežma-novemu listu „lamentablc" zdi — da smo si mi po svoji nemarnosti zagotovljeno večino iz rok izmuzniti dali. Povem tu Dež. listu, da so štirje naših volllcev po nebrigi za volitev doma ostali misleči, da bo druzih zadosti in da BO iieiiiškutarji samo z enim glasom našega odpadnika zmagali. Ta glas je bil od i eprozeutanta adinontskih benediktincev, kteri je poprej vedno z nami glasoval in tudi obljubil, da bo zdaj z nami volil, ali zadnjo minuto je svoje mnenje na enkrat spremenil in volil je nemškutarja. Ako ne bi bilo tega odpadnika, bili bi mi še pri vsej zanikarnosti z onim glasom zmagali. — Ali latinski pregovor pravi „errando discimus", — to smo si tudi mi zapamtili iu pokazali smo v torek 10. t. m., da nam ni bila poprejšnja lekcija brez vspeha, — Že davno je minula triletna doba vladanja našega konkuroneioiialncga šolskega in cerkvenega odbora, kteri ima, kakor veste s šolskim in nekoliko tudi s cerkvenim premoženjem upravljati. Sestavljen je iz petih udov, kteri so bili dozdaj sami iieiiiškutarji. načelnik jim je pa bil naš tržki župan, rojen Nemce in ne preveč velik prijatelj naše narodnosti. Volijo ta odbor vsi srenjski odborniki vseli občin cele fare. Od 01 voliloev Spada jih 12 na ljutom, občino . kteri so ražun treh (dr. Farkaš, Vučina iu Postružnik . kteri so pmoderatissinii" narodnjaki) sami zakleti in strupeni sovražniki vsega , kar po slovenščini diši . akoravno sta od teh devetih samo 2 rojena Nemca. Na občine iz okolice pa pride 49 volilcev, ined kterimi je t'2 več ali manj ognjenih in iskrenih narodnjakov. Naši nem-škutarji so dobro vedeli, da so izgubljeni, ako le naših volilcev pride. Ali obupali niso, kajti razdelili --o si že bili med seboj vse nlogo in njihov vodja notar lldgelsborger je bil že za prihodnjega načelnika odločen. Edina manevra, ktera JO bil tu na mestu, je bila z vsemi sredstvi preprečiti, da ne bi mnogo volilcev prišlo, Zatorej so volitev še le v saboto 7. na torek 10. razpisali in to ob s. v jutro! Sredi novembra, ko je še zjutraj ob 7. tema. ob 8. volitev razpisati za volilce. kj imajo 1'/.j uro v Ljutomer hoda!! Zakaj ne raj še ob treh ali štirih zjutraj, kader niežnar dan zvoni; bilo bi še spamet-uejšell Ali ne? Pozivnice za volitev so bile vse nemške, v ktorih jo bilo v obče le rečeno, da bo volitev. Kdo ima pravico voliti, o tem ni bilo niti spominka. Mislili so o tem , da bo samo nekoliko (kakih 5 ali (i) županov prišlo; volitev se bo do % na devet izvršila in neniškutarija je zmagala. — Volitev ima res pravico načelnik bivšega odbora razpisati, ali nadzorništvo vsega tega pripada le vendar politiški gosposki in to pri nas okrajnemu glavarstvu. — Drugokrat prosimo naj se pač bolj gleda, da bomo vsaj naj manj en teden od razpisa do volitve oddiiška imeli iu da ne bo začetek po zimi v jutro, prodno se jo komaj dobro dan naredil. Navadno so volitve ob !t. 10. ali II. dopoldne, kakor so bile pri okrajnem zastopa. — Toda vse te zanjke niso čisto nič pomagale. Ljutom, narodnjaki so dali vsem volilcom energično avizo in prišlo jih je res rano v jutro 42 v čitalnico, samo 7 znanih ndnčnožev je doma ostalo. Marširali so potem „in corpore" kakor stalna vojska z nebistveno priklado kakoršne take deželne hrambe. Res, da železna brigada v občinsko pisarno k volitu. Naši nemškutarji so na nekem se za to navada izgovor. Dnalistična osnova države sili k Umu, da bi Vrt- ogli zbrani stali, in ironično so smijaje 80 ,.mil (ialgonhumor" — kakor jaška moč državna počivala v združeni armadi, ne pak v deželnih hrambah, Nemec pravi — to prikazen gledali. — Poskrili so se potom vsi, nikogar ktere bi različni celo po jeziku v komandi prav lakko vzročile državljansko ni bilo k volihi. Od vseh volilcev je volenih soglasno S naj izvrstnej-vojsko med obema polovicoma države. Prav dobro! Ali pa ne more velika šib narodnjakov: Ivan Kukovec posestnik iz Ljutomera. Vatroslav Mohorje' enotna armada vesti do absolutizma V Ta bojazen prihaja vsem na misel in I župan iz Podgradjo, Juri Kšcla župan iz Ihihinec , vid Spindler posestnik iz dokazuje, kako dualizem brani svobodo. Mislimo, da sije s tem svojim de- Krapja in Vid Polanič. Za načelnika šolskega iu crkvenoga odbora so si lom dualizem skopal grob, pa tudi grob — svobodi. („Illasv.") Ipoteiu med seboj g. Kukovca izbrali. Ali nobena volitev naših protivnikov larno čast množili, reševali bi tudi prvo nalogo pravih domoljubov, razširje-vaje nauk iu omiko med narodom. Ker pa večidel naši izvedenci niso obilo s posvetnim blagom založeni, zato naj hi jim naše čitalnice popolne in druge stroške vrnile, tako da čitalniku ne bi trebalo premišljevati, koliko bi potrošil potovaje od Trsta do Maribora, ali iz Celja v Ljubljano in nazaj. Ker tudi čitalnice slovenske niso bogate, naj bi se nnpravljala vstopnina k ta-oibl berilom, ki bi morali biti podučili pa tudi zanimljivi. S tem bi lehko poleg tega, kar so zdaj, postale nase čitalnice enako angležkim in amerikanskim, literarna in kiiltiirogojovna središča, ali misije za obče izobraževanje in napredek. Smemo reči, da kot takšni zavodi mpgh bi se vrediti slovenske čitalnice, misije za slovensko kulturo med narod sploh. Kot takšnim treba jim med narod dobrih niisionarjev pošiljati. A kako bi to? Angleži in Amerikanci nam naj bodo v izgled. Naši izvedeni čifalniki naj bi namreč obiskovali oddaljene manjše čitalnice, da tam ob nedeljah zbranemu ljudstvu govorijo. Takšno naučno čitanje in razgovori naših čitalničnih niisionarjev bile bi najboljše narodne šole po nedeljskih večerih. — Dosti našega prostega ljudstva pametne besede ne sliši, ker nikdar dalje ne pride nego v nedeljo k maši in prodiki. in prodike! — nikakor nečem našemu vrlemu mlajšemu duhovstvu lazžaljiv biti , ktero se izjeniuti ima — prodike so na nekterih mestih res v takšnem jeziku in taki logiki govorjene, da je strah. Naj bi tedaj bila resna naloga našim rodoljubom takšne kraje obiskovati. Narod naš je naravno vedoželen, in ko Li se v tari naznanilo, da v nedeljo popoldne bode v šoli (po zimi) ali na kakšni trati pod lipo ta ali ta gospod, ki od tod ali ondod pride govoril in učil, svest sem si. da kdor bi le mogel, se bode požuril ga poslušati. Tako hi širil se ustno nauk. in gotovo bolje nego književno; kar bi na ta način dober govornik stoterim z živimi besedami gloko v um in srce vpisal, kdo mi more povedati, koliko bi se jih iz knjig naučilo V Pa tudi, ako želimo, da bode ljudstvo maralo za knjigo, ktero mu spisujemo , treba nam poprej ustno mu pokazati korist, ktero si moro iz njih dobivati. Tedaj čitalnico čitajte poprej ljudstvu, poprej ko želite, da bi to samo čitalo; pošiljajte med narod niisionarje tudi za posvetno kulturo. Ako želite, da bodo ljudstvo kulturno in zvedno. Kaj hi se lehko vse na ta način doseglo, ne bodem tukaj navajal, misliš si lehko čitatelj sani: pa vtem sem prepričan, da po takem početji in po takem ravnanji povzdignili bi si narod na ono stopnjo, da hi bil našim zdaj linij srečnim sosedom potem enak. Ko sem rekel, da naše čitalnice tudi same po sebi navadno pravičnim zahtevam ne zadostujejo, treba mi je še nekoliko dalje ta ugovor pojasniti. V anglijskih čitalnicah so v tednu določeni večeri, kakor za zabavo tako za lesen uk, pa uk je vedno glavna, prva stvar; prilika je vsakemu so vaditi V vseh potrebnih znanostih, ktere ga zadevajo ali veselijo; poleg tega se določujejo izmed udov čifalniki, kterini je naloga ob rednem času svoje spise čitati, ali v zadevah, ktere prilika nanaša, govoriti. Predmeti za to so literarni, narodno gospodarska vprašanja, politično razmere, ki jo dotikajo, znanstveni historični predmeti o umetnostih itd. Oitaluikova ali govornikova razprava pa jo vselej zopet nov predmet kritiki vsem poslušalcem; zahteva se, da vsakdo, ki more, o stvari sami svoje misli pove, in čitalnikovo razpravo in mnenje po svojih nagledih sodi. Iz tega nastajajo živi razgovori, iskrene debate, da se kar je pravega razjasni in odobri, a kar je krivega razkrije in ovrže. Ni li to kakor v obče naučna tako tudi izvrstna parlamentarna šola? Ili li ne koristilo in vele trebalo nam Slovencem v tem Angleže posnemati.' Mi ki smo skoraj v vsem zdaj še le početniki, storimo dober početek, kteri nas bode vodil z varnim in urnim korakom k zaželeni srečni svrhi. Po teb navodili, ktere sem tukaj v izgled omenil, mislim, da ako se dobro preumijo, hi naše čitalnice mogle postati naj boljša središča narodne zavesti, društva literarna, šole narodne, gojišča dobrega napredka, misije kulture slovenske. takn no jezi, nego župana Podgrajskega. kajti naš Vatroslav stoji kakor --kala za narodno stvar. Ni mu zastonj ujec bil slavni Stanko Vraz. Kakor sp policisti na Kranjskem hoje „der Verbauerung des Landtages", ravno tako ic rekel neki naših „purgarjev", da sta zdaj ta 2 odhora ..ganz \eibuucrt". Ali vsak nepristranski ho dopustil, da je naš Vatrosiav bolj izobražen nego ogromno večina naših s „pargarstvom" ponašajočih se tržanov. da on več v enem mesecu knjig in časopisov prebere, nego jih naši „purgnrji" celo leto vidijo. — Nek uradnik jih jo pri zmagi s tem tolažil, da nimata ta odhora nobene važnosti. Ali važnost je ta. da ima odbor denar za šole v rokah in da bo sedanji odbor t. razredu vse pripomočke odtegnil, ako bi se tii tako slovenski jezik zamotava!, kakor to znani famozni dekret zahteva; tudi ima šolski odbor pravico glavnega učitelja voliti. Važnejša je pa ta zmaga v tem obziru, da smo pokazali, da je, ako smo složni, nemškuta-rija v naši okolici popolnoma in neizbudljivo mrtva. in da. ako hočemo, bomo zmerom zmagali. — Ker je organ ljubljanskih policajev resnicoljuben in nepristran, ne dvomimo niti naj manje, da bo tudi to djanje registriral in premeril, kako velik je bil pri tej priliki vpliv našega tabora. Tolstivrh V konjiškem okraji 12. nov. [Izv. dop.] Slovenska adresa do deželnega zbora.) Tudi naš občinski odbor je odposlal štaj. deželnemu zboru to-lo adreso: Visoki deželni zbor! Naša poslanca dr. Vošnjak in M. Herman sta podala vladi v vis. zboru interpelacijo, v kteri sta resnično odkrila naše želj«' iu težave. Podpisani odbor pohlevno prosi: Naj vis. deželni zbor te v interpe-liciji izrečene želje vis. vladi sporoči, iu podpira, da se spolnijo enkrat, da se ij. 19. osnovnih postav v resnici in minejo težave, ki nas hočejo uničiti. Urez materinegajezika v šolah in uradnijah se ne moremo o iu i kat i, se ne moremo na isto stopinjo materialnega blagostanja popeti, kterega mi vedno zvesti Slovenci gotovo zaslužimo. Z 6 dl njeni v eno k ro novino: Slovenijo, pod krilom vis. avstrijanske vlade bodemo našli iste moči, ista sredstva, s kteri mi se bodemo ohranili nasprotnikov in se pokazali vredni biti štetim med izobražene zveste narode mogočne Avstrije. Zedinjena Slovenija nam je edino poroštvo vse to doseči, kar so naše želje, izgovorjene v peticijah, v taborili in v interpelaciji naših čestitih poslaneov, Občina Tolstivrh 12. novembra 1868. Jožef iskrač, župan. Dragotin Jaklič, Mihael /idanšek, Anton Medved , Luka (iiltšvert. Jože Klokočavnik, Štefan Ambrož. Jože Podkrajšek, Franc Podgoršek, Jaka Kukovič. Miha Plešnik, Anton Sivka, odborniki. Krčevina pri Ptuji, mes. nov. (Zaupnica g. M. Herman-u.) Omenili ste že v svojem listu, da je naša občina odposlala prošnjo do dež. zbora zarad vpeljave slov. jezika v šolah in uradnijah in zedinjenja vseh Slovencev v eno krono vi no : 81 oven 1 j O. Tu še dostavim, da smo takrat odposlali tudi zaupno in zahvalno pismo našemu ljubljenemu poslancu g. M. II o r ni a ii - u iu njegovemu tovarišu g. dr. Vošnjak-u. Glas onih -1(1 iz našega okraja, ki so nek s svojo lastno roko podpisali nemško pismo, v kte-rem sami teptajo svojo narodnost, nikakor ni izraz mnenja našega ljudstva, temuč. le posameznih, ki pa menda niso vedeli, kaj so podpisali. Žalibože da so še zmerom nekoji med nami, ki se dajo slepariti od svojih najhujših sovražnikov. Velika večina ljudstva pa je nevoljna in razlutena čez postopanje onih 10. Sicer pa se slišijo čudne govorice, kako da so se lovili podpisi za neniškutarsko adreso, ki je le delo znanega slov. renegata v Ptuji. Našemu ljudstvu se gnjusijo take in enako skrivne zapletke in kakor je Herman resnično povedal v deželnem zboru, lake nasprotne adrese nimajo prav nobeno veljave. Iz HrvaŠkega 20, novembra. I Izv. dop. I Od lota 1S4S. t. j. celih dvajset let je bila Hrvaško-Slavonska kraljevina izluščena iz. tistega okvirja, ktereniu se pravi orsag ogerske krone. Ta interregnuin bo v poznojih časih piscu hrvaške zgodovine še dosta glavo belil; zakaj mursiktore prikazni si ne ho vedel' raztolmačiti; saj še mi sovreineniki tega zmerom ne moremo. Posebno mu bo pa čas od 20. oktobra 1860 do konca novembra 1808. prava uganjka. Trije tabori so v tem času zborovali, ter na končnem vredenji trojedne kraljevine delovali. Prvi naš tabor se ni ogledal ni na desno ni na levo, ne na Dunaj ni v Peštu, on je išel svojo pot. Drugi tabor se ni več tega načela držal. Premišljevajo je stal na razpotji, ne vede, bi li išel na desno bi li išel na levo. Visel ,je med Pešto iu Dunajem kakor majalec na uri, neodločeno je med tema dvema sredotočjema sem ter tje omahoval, ter s tem dragoceni čas tratil. Tretji t. j. denašnji naš tabor se pa ni ne en časek premišljeval, kam bi išel. Išel je tako rekoč brezpogojno v Pešto. Pa počilo, da počilo! Ta njegova odločna odvažnost je kraj iu konec naredila dvadesetletneniu interregnu. Deli list je napisan. Nagodba z Magjari — izvzemši Roško prašanje — je sankcijonirana. Odlegati za obedve hiši poštanskoga državnega zbora so izbrani, in v kratkem bodo tudi v njeni sedeli. Iz raznih provizorij smo prišli v detinitivum. Ali v tak definitiviini, ki je huji od vsakega provizorija, zakaj on je definitivni provizorij. Krona, ki je nagodbo sankcijonirala, si more roke oprati, zakaj ona je naj manje kriva politične smrti pravičnega hrvaškega naroda. Kriva tega nepo-voljnega izida hrvaško-inagjarske prepirke jo naša viša državna politika! Kakor je Kraljevič Marko tistemu kovaču, ki mu jo sabljo skoval, za plačilo s sabljo roko odsekal, ravno tako se je ravnalo s hrvaškim narodom, ki je za Avstrijo bil silen meč. Kakšno je imel hvalo zato? Denašnji faktuin hr-vaško-magjarske nagodbe je odgovor na to vprašanje. Z odsekano desnico je predan svojemu naj večemu sovražniku na milost iu nemilost. Nehvalež-nost Avstrije je zgodovinska. Nekdanji minister Buol jo rekel: svet se bo čudil, kako zna Avstrija nehvaležna hiti! In res, svet se čudi! V nohvalež-nosti proti zunanjim in notranjim prijateljem in dobrotnikom jo še nobena druga država nadkrilila ni. Nehvaležnost proti zunanjim dobrotnikom je Avstrijo dve kraljevini Lomhardijo in Venocijo in svojo stanje v Nemčiji ko- štala. Kancelar Reust je javim izrekel, da se od tistih mal vsa nesreča Avstrije datira. Ne želimo jej, da bi tudi i/ nehvaležnosti proti svojim notranjim dobrotnikom toliko nesreče nažela, koliko.- si je je iz nehvaležnosti proti zunanjim nakopala. Pa vendar postavimo slučaj, da bi se čez noč stvari tako nekako preokrenile, da bi Avstriji zopet ostre sablje in junaške desnice treba bilo. Ali jej bi hrvaški narod i odsekano desnico pomoči mogel?! Kakor je tačas prepozno si življenje zavarovati hteti, kader že smrt kosti lomi. ravno tako bo prepozno na pomaganje klicati, če bo kedaj Avstrija Hrvatov trebuhi, pa jih ne bo nikjer našla! Mi se nadejamo, da se bodo naši poslanci v peštanskeni državnem zboru na lovo stran usedli , in to so s polno pravico nadjanio. kajti magjarska levica ima pri nas privrženike, Dotik jih nima! Mi Hrvati smo denes ravno tam, kjer smo pred '20. leti bili, ali je pa tudi Avstrija tam ? to je veliko vprašanj'-. Mi Hrvati so bodemo s časom zopet izpod gromade izkopali, ktero so večidel Dunajski nehvaležni državniki na nas navalili, — če se pa tudi Avstrija bo V to jo še veče vprašanje! Na razstankii z. Avstrijo jej druga ne želimo kakor: sretan put! Čo so nazaj ozremo iu se vprašamo na čem smo denes Hrvatje na boljom nego pred dvajsetimi leti V so Mani vendarle ena svitla pičica pokaže, iu ta pičica je obveljava našega narodnega jezika v javnem življenji. Pred letom 1K-1M. je pri nas izklnčljiva vladala v uradih in školah le latinščina in deloma tudi magjarščina. In za to pridobitev je moral hrvaški narod krv tisočerih svojih sinov žrtvovati! Draže ni nobeden drug narod obveljave svojega jezika plačal! \sak dan pričakujemo nainionovanje bana in hrvaškega ministra. Prodno bo ta dopis natisnen , bodo naimenovanje brž ko.ne že proglašena. Govori se. da bo vendarle baron Kauch za bana imenovan. Zdaj je na Luž-niei . da bo mogel po nainionovanji svoj slovesen vhod v Zagreb praznovati. Iz Dunaja, 21. nov. H. (i. [Izv. dop.) Znano vam je, da se nas Veči dunajski listi prav radi domišljajo. Tudi ko bi govori o Japancih ali Samojcdcih, ne morejo si kaj, da ne bi leve noge vzdignili proti jugu, kjer naš ubogi rod prebiva, iu brcnili Slovence, če baš ne utegnejo Čohov obirati, Slovakom očitati piskroveze. ali Poljakom divje hetniane, ali strašanskim Kusom krvav barbarizem . itd. Pod črto in nad črto najdemo tacih prijateljev. Tako piše „N. f. P." ta teden feljton, v ktorem se joka nad magjar-sko nekulturnostjo, nad narodnim zatiranjem svojih bratov nemških Sasov, iu tam iz srednjega veka data navaja, da bi bila vsa Ogrska lehko neruštvu in nemški kulturi v pest padla, ko hi ne bilo neumnih kmetov iu še bolj neumnih plomenitašev iu pa — turškega Solimana, ki je nemško meščanstvo prepodil. Kako zlodja pridemo Slovenci v to razpravo? Ali noter smo, radi ne radi. Pripoveduje se namreč da imamo Slovenci onega pesnika, ki je najprej po nemško pesmkoval, potem pa ker se izmed Nemcev nihče ni zmenil za njegove produkte, odpal je Nemčiji in pobegnil v naš tabor. Tu pa smo Slovenci njegove pesmi grozno občudovali: kako „naivne, naravne glasove" ima njegova pesem. Ker si vendar So ne morem misliti, da bi si ljudje, ki to pisarijo, naravnost zmišljali pri vsej svoji hudobnosti, kjer gre slovanstvo grditi: radoveden sem tiste osebe zvedeti, ki dunajskim listom s tako dušno hrano strežejo, iu nas ne psujejo samo v političnih zadevah temuč še celo tam, kjer hi se imeli veseliti, da se vsaj nekaj godi, ako so res pijonirji kulture, namreč v našem prisadevanji napraviti si po svoji moči lastno literaturo. Drugič pa bi rad vedel, kteri jo tisti nemški pesnik, ki je k nam pobegnil in mi občudujemo njegovo „naivne in naravne glasove." To oboje bi mi utegnil edino „Tagblatt" povedati, kajti možje okrog njega izvohajo pri nas marsikaj, česar ni, pa se tudi dado porabiti za to, da služijo za podajače tukajšniin listom, kterim postrezajo z ekstraktom smeti, kar jih mogo namesti. Dunajska „Neno f Presse" z neko iiinogovedočnim obrazom trdi, da ima uvstrijsko-ogorska vlada v rokah neovrgljive dokaze o rusovskih in pru-BOVSkih podpihovanjih in ruvanjih na avstrijsko-oger.skih zemljah, ter da avstrijsko vlado zadržuje samo to. ker noče razmer med Petcrburgoin iu lle-rolinom še bolj zagreniti, od tega. da ta „rovanja" s pravdami sodnijsko ne dokaže. Toliko hoče J'.'1 za zdaj povedati, obeta pa, da bo morda več o tem govorila. Pač smemo radovedni biti kaj se bo vse povedalo. Dokler se samo denuncira, moramo misliti od kod pride ta vest, namreč iz tistega vira, in od tiste policije, ki je bila pred nekaj časom iznašla skrivno zavezo san-fedistov . kterih ni bilo. Tako bo menda tudi s tem „rovanjem". „Pokajo gore, rodi se smešna miš'-. Iz Prage 21. nov. [Izv. dop.j Prihodnji teden, iu sicer 25. t. m. bodo volitve za mestni odbor. Ako se ne motim, bodo precej viharne, gotovo bolj kakor one prejšnjih let. Protinarodna stranka že dolgo dela na vse kriplje. da bi spravila svoje kandidate v odbor. To se ve da jih Koller-jeva vlada podpira kolikor največ more. Iz. vsega se kaže, da ima nasprotna stranka mnogo upanja zmagati, iu če se ne motim zanaša se zelo na to, da narodni volilci ne bodo volili tako kakor dozdaj, ker se boje izjemnega stanja. Mislim pa iu upamo vsi, da bo izjemno stanje čisto malo ali pa nič upliva imelo na volitve. Naši narodni volilci bodo pokazali, da se no ustrašijo nikakoršnih izjemnih okolščin, in se ne boje nikakoršuih nasledkov, to-inuč da hočejo tudi v nevarnih časih stati kakor en mož. Na vsak način pa hode volitev viharna, in da se tega nadja tudi vlada, kažejo obširni pripravki, ki jih je za oni dan napravila. Kakor je čuti, je sklenila državna policija prezirati stare navade, namreč da varujejo meščanje javni mir pri volitvah. 25. bodo opravljali to službo novi policisti, „da bi ne imeli volilci trpeti preveč od nereda, tlačenja in drugih sredstev za agitacije" (agitationsmittel). Pred volitvijo se ne bo trpelo nikakoršno zbirovanje, v voliinico ne bo smel iti drugi, kakor tisti, ki bo imel lcgiti-mivni listek itd. V poslednji seji mestnega odbora se je sklonilo izposoditi 2 milj. gold., da se namreč odpravi deficit, ki je še od leta 1866 ostal, in ki znaša 140.000 gl. Ker so ima veliko cest in ulic, ali novih narediti, ali pa staro popraviti, se je vzelo 2 milj. gold. To je pa zopet velik trn v poti nemšku- tarski. Zal četna toliko? Za kaj se ne varuje bolj? itd. To je njih vpitje; in skušajo na vso viže oskruniti delovanje narodnega odbora. Tako n. pr. pravijo, da hi odbor lehko obvaroval se tobcega deficita, ko bi bil bolj varčen. In da ni varčen, dokazujejo « tem. da se je pridržalo ion ntoi prejšnje občinske straže za domače potrebe, in da je 40 uradnikov v mestnem uradu. Te številke so jim prevelike, ker niti straže niti uradniki niso Nemci, in ker bi narodni možje morali ali kruha stradati, ali pa si ga iskati na tujem. Pa kaj bi opisoval naše ncmškutarje, ker jih imate doma dovolj, ki Vam še več prizadevajo. O naši tiskarni svobodi ki jo imamo , Vas bode gotovo zanimavalo, ker je videti, da se tudi pri Vas začenja „gibati" v tej zadevi. 1!). t. m. ni bilo nič manj kakor 5 konečnih obravnav zavoljo kalc-ljenja javnega miru, in sicer zoper „Nar. Pokr.", „Svohoda" in 8 zoper „Nar. Nov," Zanimljivo je bilo pri drugi obravnavi „Nar. Nov.", ko je vprašal državni pravnik zatoženega vrednika g. Konta, je li bil že kterikrat obsojen Na to vprašanje je izvlekel g. Kout iz žepa listek, in povedal, daje bil 7. sept. t. 1. v ječo odpeljan in celo rajdo obtožeb vsega vkopaj na 'iil mesecev težke ječe in 3000 gld. zapade na kavciji. - - Ta dan je bil obsojen na 2 meseca in 3000 gl. zapade na kavciji , in včeraj je bil g. Kout zopet na 5 mesecev in 1000 gl. zapade na kavciji obsojen. Tornj ima vsega skupaj 30 mesecev sedeti, in od kavcije „Nar. Nov." (1000 gl. plačati v 3 mesecih. Tako godilo leta 1808. Poslano. Koval Iohiiimii<-e <'ompaii) v lihci-poulu To slavnoznano, pošteno zavarovalno društvo je 7. avg, letos imelo svoj navadni občni zbor, pred kterega se je položil račun za 1 g07. leto. More se reči, da je vspeh sijajen, ako se pomisli, da je to leto pogorelo toliko zavarovanih poslopij , da je zavarovalnica zoper ogenj v srebru prejela 4,605.530 gld., a škode je bilo povrniti 2,931.250 gld., kar znaša do 63 od sto. Povrnila se je vsa škoda in poplačali so vsi drugi stroški, iu zavarovalnici zoper ogenj je ostalo 563.730 gld. a. vr. čistega dobička. Pri zavarovalnici za življenje pak je pričakovati mnogo ugodnejši uspeh, ker je vodi-doljstvo vnovič sklenilo, zavarovancem povikšati delež na dobičku, kar jo že zdaj vidoma koristilo društvu, ki je bilo tudi poprej zelo razširjeno. Pokazalo se jo, da je zadnja tri leta novo zavarovalno društvo za življenje, po vprek že zdaj po 801.000 lt, stri. na lelo pretikalo, a poprejšnjih pet let po vprek samo po 688.000 ft. stri. in še je opomniti, da voditeljstvo do 213.000 it. stri. zavarovalne istine na leto ni hotelo prevzeti. ker se je zdelo nevarno. Občni zbor je za posebno izvrstno delovanje izrekel zahvalo voditeljstvu in nižjim uradnikom, a zlasti zasluženemu aktuarju in društvenemu voditelju, gosp. Percv M. Dove. in potem je sklenil, poleg vsega tega sijajnega vspeha samo navadno dividendo, t. j. po 7 sp. na vsako akcijo razdeliti, iu z obilnim ostankom .dobička pomnožiti založno istino, ktera je bila že poprej velika. Znlibog, da jo že 14 dni po občnem zboru društvo „Uoyul Insurance Dompanv" zadela bridka izguba s prezgodnjo smrtjo moža, v zavarovalstvu jako spoštovanega iu mnogo zasluženegu. Ta možje g, Percv M Dove, kterega je osnovalni odbor bil poklical to napravo vodit, in kteri je 21 let svoje dolžnosti tako krepko in razumno izpolnjeval, da jo društvo „Uoyal Insurance Companv" povzdigniti med največja društva na svetu. Blagemu namenu in modroj skrbi tega moža se ima društvo „Royol Insurance Compunv" zahvaliti, da ga je ta izguba zato manj bridko zadela, ker g. Percy M. Dove, za to napravo vedno vnet, še dokler je živel, pridružil se je bil izkušenega pod voditelja gosp. Johna II. Mc. Larena, kteri po dolgoletnih izkušnjah v zava- rovalstvu in operi na modre svete rajnega, bode društvu rRoyal Insurance Companv gotovo enako dostojno vodil in pospeševal. To slavno razglašeno društvo, ktero ima skoraj po v seh delih sveta dobre namestnike, sklenilo je na mojo prošnjo 1866, leta, tudi v Trstu postaviti svojega namestnika, kteri bi v avstrijskem cesarstvu iu v laškem kraljestvu ustanovil krepko delo in namestoval društvo »Rova! Insurance Companv". V tem času je društvo do dobrega ra/videlo. kakošno je v Avstriji zavarovalstvo, in občinstvo je v množili prilikah moglo spoznati, kako natanč-no.hitro in gotovo plačuje ta naprava. Zarad tega in tudi zato, ker se je ta naprava vedno bolj uljubila občinstvu, sklenilo je vodstvo društva „RoyaI Insurance Conipany" pripraviti potrebna pisma za dovolitev po avstrijski državi, in ta pisma je poslalo meni s privolitvijo, da v društvenem imenu storim vse, česar je v ta namen treba pri c. kr. trgovskem ministerstvu. Po-češčen s tem naročilom som nemudoma prošnjo vložil c. kr. trgovskemu ministerstvu ter se v kratkem nadejam ugodnega odgovora, kar bode gotovo na korist vsega občinstva in države same, ako hode tukaj imela zakonite namestnike tako velika naprava s toliko imovino, posebno ker je podoba, da so pravila društva „Koyal Insurance Companyu po polnem primorna novemu zavarovalnemu zakonu (postavi), kteri so napravlja ter utegne skorai dobiti veljavo. Menim, da sem s tem razjasnilom ustregel mnogovrstnim željam tistih, ki se želo zavarovati, ter se nadejam, da se utegne ljubezen iu zaupanje do te naprave tem linij oživiti, ker si je postavila za trden nalog, tudi našemu cesarstvu, kar je največ mogoče, nakloniti vse koristi, ktere more ta važna zavarovalnica podajati. Po naročilu glavnega namestnika, g. (Jirolania Iiasevija v Trstu Inspektor za Krnnjsko, Komiku, južno Štajursko, Gorico, Gradiško, htro in HrvaAko Avgust V rt ni k. Pni i licu i razgled,' V seji finančnega odbora v cisl. delegaciji je naznanil finančni minister Rrestel proračun dežel zastopanih v državnem zboru. Pročun je tale: Stroški: cesarski dvor 8,400.006 gl., kabinetska pisarnica 60.000 gl., državni zbor 434.000 gl.. niiuistersko svetovalstvo 69.000 gl., ministerstvo no-trainih zadev 12,769.000 gl.. za policijo iu deželno hrambo 3,979.000 gl.. poduk in prosveto 5,803.000 gl., finance 84,844.000 gl., kupčijo 13,774.000 gl. kmetijstvo 2,469.000 gl.. pravosodje 13,770.000 gl., računska protipazba 197.000 gl., državni dolg 90,567 000 gl.. stroške za upravo fund. dolga 2,97.000, vsega vkup 234,373.000 gl. Dohodkov je vseh vkup 265,900.000 gl., od kterih pa je plačati še skupne stroške, tako da bi z vsem vkup bilo prihodnje leto 12,500.000 gl., primanjkljaja, ko bi se potrdil pročun po vladni osnovi. Na dalje je v tem odboru govoril h. Reust o „d i s p os i c i j o n s-1'ondu" in je rekel, da se iz njega plačujejo tudi stroški za državno policijo. Njemu se zdi praktično, da je minister zuiinjnih zadev gospodar tega denarja , ker je ta minister edini, ki zastopa celo državo. Pri razgovoru o stroških za rimskega poslanca je rekel: Versko postavodajstvo bo laže napredovalo, ako ostane Avstrija, v prijaznih razmerah z Rimom. Okrajna glavarstva na C os ko m so dobila povelje, da imajo strogo postopati le proti onim, ki bi nalašč ne hoteli davka plačati, sicer pa naj pri pobiranji davka gledajo, da se ne bo nikomur krivimi godila. Velik katoliški tabor v nemškem Matrei-ju na Tirolskem je okrajno glavarstvo v Innsbrnku prepovedalo, in vendar ni bilo še nič slišati o izjemnem stanji na Tirolskem in o suspensiji ustave. V Madridu se je imela te dni napraviti velika republikanska manifestacija . kakoršnih je bilo že popred mnogo po druzih mestih. Ako bo začasno stanje še kaj časa obstalo, utegnilo bi se vendarle primeriti, da bi imeli republikanci večino v usluvodojnein zboru. Kar se tiče Prima, pravijo, da je v dogovoru s kraljico Izabelo, da bi se princu Austurijskemu obvarovala krona; Prim bi hotel kaj storiti za princa, če bi potem on postal začasni vladar. Opomniti je, da je poklical mnogo vojaštva v Madrid. Društvo za zavarovanje življenja in ]px"ilxoc3Ll£OV na Dunaji. Podpisano voditeljstvo obče naznanja, da je Glavno namestovanje za Kranjsko, koroško, spodnjo Štajersko. Primorje, Goric«, Gradiško in Istro izročilo inšpektorju gospodu Avgustu Vrtniku in tov. v Ljubljani. Društvo na razne načine zavarovava življenje in prihodke, tudi ženitveno opravo otrokom po najnižej ceni ter daje po 80 od sto čistega dobička zavarovancem. Vsa pisma z denarji in vsi drugi dopisi naj se pošiljajo GrlavRicniii namestoviinju v ljjiit>l£»iii. Pisarnica je prod frančiškanskim mostom št. 48. Na Dunaji 10. novembra 1868. „ ... . ~ - Voditeljstvo avstr. Greshama. m Izdntolj in odgovorni vrednik Anton Toiušič Lnitnikil Dr. .lofte VoNiijnk in dnini. Tinkar tal lin rd Jnii7.it- 91 VRF