57. številka.
v soboto 9. marca 1895.
XXVIII. leto.
Izhiijsi vsak dan ■vW-«r. izimfii nedete in praznik«, ter velja po poŠti prejemati za a v s t r o - o g e r s k c dežele za vse leto 18 gid., /a pol K tu H gld., Kft «-11 f letu J _;l<l . za jeden mesec 1 gld. 4;> kr. — Za Ljubljanu brez puftiljttnja na dom M vse leto 13 gld., Ift četrt, leta     gld. .'M kr., za jeden mesec I gld. lo lir, /.a po&lij&nja DA iloin računa se po 10 kr.
na mesec, po .'JO kr. /a četrt leta. — Z.t tuje dežele toliko već, kolikor postom i /.iniSa. Za oznanila plačuje ne od Stiristopne petit-vrste po K, kr., će ne ozuairlo jrdenkrat tiska, po R kr., "e «e dvakrat, in p i l kr, .'" se trikrat, ali verkr.it tiska. Dopisi naj M izvole frankirati. — Rokopisi s,e ne vračajo. — Uredništvo iu upravni&tvo je »a Kotiuresnen   trgo št. \'J. Upravnifitvu naj sc blagovolijo poli ljuti naročnine, reklamacjc, oznanila, t j. vse administraovne utvari.
Novi višji državni pravdnik v Trstu in Slovenci.
Omenili smo le govora, s katerim si je ovenčal čelo bivši predsednik okrožnemu sodiščti v Celju, g, Gertscher, predno odide na .svoje novo mesto v Trnt. Da gospod Gertscher ni posebno naklonjen Slovencem, smo sami vedeli, vsaj je že bil tako vzgojen. Oče njegov jo bil odločen naš nasprotnik, sina pa smo veuder imeli za nepristranskega, sodnika, kateri nikdar ne dela razlike mej narodnostmi, naj mu je tudi jedna bolj pri srci nego druga.
Znano je, kako so napete razmere mej Slovenci in Nemci na Štajerskem, kako da Nemci nočejo Slovencem priznati pravice niti do lastne nižje gimnazije, ki jim gre po državnih osnovnih zakonih. Gospodu Gertscherju kot dobremu juristu pač niso neznani državni zakoni in mora vedeti, da jo po njih tudi nam Slovencem izobrazba na podlagi materinega jez.ka zajamčena, znano mu mora biti, da mi Slovenci ne zahtevamo niti toliko, kolikor nam gre, in da se zlasti spodnješt^jerski Nemci upirajo naši najskroinnejši zahtevi. Pričakovali bi bili, da bode tak dostojanstvenik, kot je go.mod novi višji državni pravdnik v Trstu, skušal pomiriti duhove v imenu pozitivnega prava, ne pa, da jih bode še razdražil.
Potrebno je, da tukaj doslovno priobčimo oni del govora, ki se tiče celjskega vprašanja, da naši čitatelji vedo, kako sodi o tej stvari tako visok c. kr. uradnik : ,, Meščanstvo celjsko ni ekspanzivno, noče gospodovati; hoče le doma ostati, kar je, v kar so je vzgojili očetje. Posegati noče čez mejo. Privošči siihmIu njegovo posest, iu hoče le ohraniti in obvarovati, kar je po stoletnem delu dobrega in slavnega storilo. Pridobiti mora prijateljstvo iu priznanje vseh in je ohraniti. Tudi oni, ki so jim nasprotni, bodo spoznali, da to, kar celjski meščan je žele, ni ničesa, kar bi želeti ne smeli. Naj se kmalu povrne mir, naj se poravnajo nasprotja in prodere prepričanje, da je stališče, katero zavzemlje celjsko meščanstvo, tako, da se mu ne more ničesa ugovarjati. Ne mirujte, da ohranite svoje bistvo in je izročite otrokom in otrok otrokom. K temu spada popolna  vera in   popolno  /.»upanje  v  lastno moč.
Vrednost moža sloni na lastni moči in to tudi velja za skupnost. Kdor sam sebe poza i, ga bode svet pozabil! Tega se spominjajte, kadar pridejo za vas težavne ure. Ostanite složni, potem ostanete, kar ste!"
Vidi se, d i gospod Gertscher odobrava postopanje Ueljanov proti nam in poleg tega pa stvari tako zavija, kakor bi Slovenci zares hotsli nemške Celjane uničiti. Mi Slovenci moramo najodlnčnejš« protsstovati proti takemu podtikanju tem odločneje, čim višji je mož, ki se drzne kaj tacega trditi. Mi Nemcem privoščimo učne zavode za njih rodni naraščaj, ne napadamo njih narodnosti, naj jo varujejo in goje, kakor jim drago, a za-se bodeino pa tudi vedno zahtevali   pravice in  tega si  ne damo
sabran je vati od nobenega državnega pravdnikal Da
je želja po gimnaziji v Celju popolnoma zakonita in opravičena, priznala sta celo dva učna ministra: (l;iuč ko je obljubil osnovo slovenskih paralel k v Celju, in Madeyski, ki je to točko vzel v svoj bndget, S tem, če se osnuje slovenska gimnazija v Celju, nemški Celjani niso v nobeni svoji pravici niti za las prikrajšani, a po zakonu sme tudi slovenska manjftina v Celju za-se zahtevati preprosto pravice. Celje je središče Spodnje Štajerske in zato morajo oodu biti zavodi za ta del deželo namenjeni. Ker je večina celjskega okraja slovenska, gre tudi tja slovenska gimnazija. Sploh kako naj bodo take šole urejene, za to mora biti odločilno vse prebivalstvo, za katero so namenjene, ne pa le Celjani.
S tem, da bivši načelnik okrožne mu sodišču v Celju uprav v Sedanjem kritičnem trenotju pritrjuje nemškim Celjanom, se jako poostruje celjsko vprašanje. Vidi se, kakor bi nalašč bil pritekel tlačiteljem štajerskega slovenstva na pomoč. Nemški listi že porabljajo njegove besede v svoje namene. Posebno z velikim veseljem fruktitikuje njegove izjave znana prijateljica Slovencev brezzoba graška teta »Tagespost*. Če morda zaradi celjskega vpra-šania [uide do kacih večjih homatij, bode to nekoliko zasluga gospoda Gertsoherjs. On mora pač vedeti, v kakih odnošajih žive celjski Slovenci, da ni prav dolgo tega, ko v tem mostu niso bili varni pred ulično drnhaljo. Jn v tacih razmerah visok ■odaji uradnik, sedaj višji državni pravdnik, uliva olja na ogenj !
Če pa misli gospod Gertscher, da j« s svojo veljavno besedo kaj omejil slovensko gibanje, mu naravnost povemo, da se bridko moti. Slovenci smo imeli že druge nasprotnike, ji nas niso ugonobili, tudi nas novi gospod tržaški nadpravdnik s Hvojimi govori ne bode. Tudi gospod VVaser je veliko govoril proti Slovencem, a naposled jh p.i le videl, da j** tok dogodkov bil močnejši nego volja njegova. Nasla je proti njegovi volji slovenščina pot v sodnje urade in tudi jnžnoštajerski Slovenci dosežejo svoje pravice, naj gospod Gertscher še tako bobna celjske Nemce na skupni odpor
Pomenljivo j»* pa, da se je gospod Gertscher tako iz^tiil naravnost omeniti gimnazijsko vprašanje, čeprav so vsi tuneli, da je baš to imel v prvi vrsti v mislih. Kolikor ga poznamo, se ni upal
naravnost postaviti se proti vladi, poleg tej.;.t je pa tudi čutiti moral, da bi vender le malo preočitno udaril pravici v obraz, ko bi o tej stvari naravnost odobril postopanje Celjanov.
Čuditi se pa moramo, da je c«s. kr. sodni uradnik, ki bi moral vsaj n.i videz biti visoko nad strankami, tako se umeSal V strankarske boje. Go-spod Gertscher nam je naglaial, da mora javni iunkcijonar če hoče uspešno delovati, imeti zaupanje tistih, mej katerimi deluje. Te besede so nam prav iz srca govorjene, a mi mislimo, da se to zaupanje ne sme omejevati na kako kliko meščanov, temveč na ves okoliš, v katerem mu je delovati. Okrožnega sodišča predsednik v Celju mora torej imeti zaupanje ne le Celjanov, temveč tudi slovenskega mnogošte-vilnejega prebivalstva okoliša tega sodišča. Reči pa moramo, da bi mo2 8 takimi nazori, kakor jih je razvijal gospod Gertscher, ki se je odločno postavil na Slovencem nasprotno stališče, ne mogel lahko računati na zaupanje slovenskega prebivalstva. Tudi primorski Slovani ne morejo z zaupanjem [»ozdravljati novega višjega državnega pravilnika v Trstu sedaj, ko je s tem govorom odkril svoje srce. To nezaupanje bode od sedaj povsod spremljalo gosp. Gertscherja mej Slovani. Zato bi mu pač svetovali, da si poišče kako mesto mej samimi Nemci, ki jedino morejo imeti vanj tisto zaupanje, katero je po njegovi lastni izjavi uradniku potrebno.
Pred II. rednim koncertom »Glasbene Matice",
dne 11. marca t. 1
Vzgojila si je „Glasbena Matica" dete, sebi v ponos, narodu v radost in čast. Mlado je še to dete, a vender deluje z vsemi svojimi močmi krepko in neutrudno; talentov, ki ko mu jih položile rojenice v zibelj, ni pustilo v nemar ležati, marveč se vzdiguje ob njih zmirom višje in višje.
Kjerkoli se pokaže, je sijaj, kogarkoli privabi k sebi, ga osreči, ker mu govori k srcu, ker mu oživi nado, ker mu dvigne misli k jasnim višinam, kamor stopa žvrgoleči škrjanček
Koncertni oddelek naše „Glasbene Matice" j« to. On nas združuje, da zažijemo dve, tri srečne ure, da zavzemamo iz morja glasbenega krasa čašo oživljajočega napoja.
Poteka četrto leto, odkar je „Glasbenu Matica" prvič nastopila z možkim zborom, ki ga je zbrala okolu sebe.   Čez leto dnij privzela je tudi
ženski zbor, s združenima /.boroma pa vstvarila je nanj koncerte nesabtte vrednosti.
Zdrava podlaga, na koji je vzrasel zbor, resnost v delovanji in idealni vznos, ki je dičil prvega zborovodjo, rajnkega dr. Pran Grossa ne manj kakor naslednika, našega Mateja Hubada, to so elementi, ki so učinili, da je vsak dosedanjih koncertov nova isklesana skala k spomeniku, ki ga je dolžan postaviti narod slovenski glasbi in umetnosti sploh.
Tega priznanja ne more nihče odreči pevskemu zboru -Glasbene Matice". Pogled v nedaleko preteklost pred njega ustanovitvijo in primerjanje te preteklosti s sedanjostjo, učita nas kaj hitro, da gre rečenemu zboru hvala, da je naprednjašk, ker ne utaji nikdar klica : le višje, le višje!
Z mladeniAkiin ognjem seznanja nas „Glas-bena Matica" v svojih koncertih z dragoceno iz-bero najlepšega, kar je domovina in tujina na glasbenem polju vstvarila. Skrbnost v sestavi in izvajanji programa in bogatost taistega svedočijo o bujni plodovitoati mladega zbora. Po velikih koncertnih delih, kakor Dvofsikovern „Stabat mater" in   Havdnovem   „Vstvarjenji"  sledi  v prihodnjem
koncertu nekaj novega — o r k e S t r a I n a si m-f o n i j a.
Kolikega pomena da je ta novi dokaz energije, vladajoče v „Glasbeni Matici", ne smemo prezreti. Naravnost moramo reči, da ostane prihodnji koncert ne le v zgodovini „Glasbeno Matice", ampak tudi za razvoj glasbe mej Slovenci sploh zgodovinskega pomena. Ne zabimo, da se bode glasila raz slovenski koncertni oder prvi' mogočnost orkestralne simfonije, kojo goje vsi drugi narodi tem intenzivneje, čim vifcje stoje. , Glasbena Matica" pridobi pa z izvajanjem simfonije značaj pravega in popolnega koncertnega zavoda. Zato {»ozdravljajmo H. koncert posebno prisrčno in veselimo se ga, ker so proslavi ž njun v novic slovenski narod.
Dr. Anton Dvofakovo simfonijo op. <;o v D-duru nasnanja Vspored bodočega koncerta. Posvečena je Hanns Riohteiju.
Da nam predvaja »Glasbena Matica" ravno to v modernem zlogu pisano delo kot prvo simfonijo, odobravamo. Kot mod* rno de!o je simfonije nevajenemu občinstvu dokaj pristopnejše nego simfonije klasikov. Ilazvon tega je Dvoiakova muza toli sijajna   in   zmngonosna,   da  se ji mora udati
501
Državni zbor. Iz proračunskega odseka.
Nji 1 mi naju, 8. marca.
V sredo dne 6. t. m. je imel proračunski odsek državnega zbora sejo, v kateri  se je razpravljalo   ministerstvo  notranjih  zadev.   Pri tej priliki oglasil se je tudi poslanec dr. Gregorčič ter priporočal vladi, naj bi od svoje strani poskrbela, da se njen predlog zastran premembe zakona o d o m o v n i pravic i kmalu spravi  v   razpravo, ker bremena, katera nalaga sedanji zakon občinam na deželi, rastejo od dne do dne. Potoževal se je o pomanjkanju ž i v i n o z d r a v n i ko v  na  Primorskem sploh, in o takih,  ki  bi  bili zmožni  ljudskega jezika, posebe. Omenjal je. da vlada izkazuje posebno naklonjenost okrajnim bolniškim  blagajnam,  katere smatra kot nekake državne naprave, mej tem ko postopa precej trdo   proti   društvenim   bolniškim blagajni cam, od katerih sahteva, naj nalagajo svoje novce samo v take zavode, katerim pripisuje vlada pupi-Iarno varnost, dasi državni zakon tega ne ukazuje. Obširneje je dokazoval počasnost stavbenih uradov na Primorskem,  posebno pred  malo  leti ustanovljene ekspoziture  v  Tolminu, ter  nemarno nadzorovanje in popravljanje državnih cest.   Zahteval je, naj se omenjena ekspozitura opusti,   k«r je   proti zakonu in naj 86 Ustanovi v Tolminu stavbeni oddelek, ka-keršen je v Gorici,
Grajal je nekatere politične urade, ki uradujejo še vedno v ljudstvu nerazumljivem jeziku, ter navajal izgled.', kako morajo stranke zavračati nemške odloke, da dobe potem š«!e slovenske, ki bi se jim morali dati koj spočetka« Zavračal je trditev, da na Primorskem mora znati uradnik 4 jezike, rekoč, da zt slovensko iu hrvatsko ljudstvo zadostuje jeden jezik, slovenski ali hrvatski, ki sta si v najbližjem sorodstvu, za italijansko ljudstvo pa italijanski, torej v okrajih z mešanim prebivalstvom k večjemu dva jezika. Izrazil je svojo zado-voljnost s tem, da je minister mej uradniki v Istri ni koliko pometel, s tem, da je nekatere prestav 1 ali upokojil, kar bi se bilo moralo že prej storiti, ker dotični uradniki niso bili na Svojem mestu.
Govoril je tudi v zadevi slovenskega misijo na V Trstu ter izp.-dtikal se nad tem, da je tržaška policija drugače postopala, ko so nekateri Slovenci na javni ulici odobravali postopanje slovenskih mestnih zastopnikov, in drugače, ko je mestna dru-hal razgrajala v prilog istrskim županom, ki so prišli v Trst 0 priliki nemirov radi dvojezičnih napisov v Istri. Imenoval je nedosledno postopanje politične oblasti, ki je v Komnu prepovedala mi-sijon, češ, ker je strop v cerkvi slab in žuga, da se podere, pa nt prepovedala navadne službe božje. Ako je nevarnost za misijon, je tudi za navadno službo božjo: ako ni nevarnosti za to, ni niti za misijon.
Na to je g. poslanec obširneje govori! o n a-rodnih iu političnih razmerah na Primorskem, posebno na Goriškem, ter pojasnjeval, da vlada podpira iu osrčuje skrajno Italijansko stranko in njene težnje, nasproti kateri je vlada preveč popustljiva in šibka, kar daje stranki vedno več poguma,   da  se   ne   boji   niti   kažnjivih izgredov,
kakeršni   so   se   godili   v   Istri   radi dvojezičnih
napisov*
Na Goriškem so I talijani, oziroma Furlani krajevno ločeni od Slovencev. Prvi bivajo v političnem okraju gradiškem in v Gorici, drugi v Gorici in v vseh dragih okrajih; prvih je 70.000, drugih 140.000, v mestu goriškem je kakih 12.000 do 14.000 Italijanov, oziroma Furianov ali poftir-lanjenih Slovencev, poleg 6.000 do 7.000 Slovencev.
V okolici tržiški (Monfalcone) in korminski (Cormons) je tudi nekaj slovenskih občin, pa nikoli ni prišlo tam do narodnih prepirov. Drugače je v Gorici. Nekateri goriški Italijani težko prenašajo, da nimajo neposredne z veze s Furlanijo, kajti vmes je slovenska občina Podgora. Zato se prizadevajo, da bi poitalijaučili Podgoro ter delajo s pomočjo društva »Lega naziouale" na vso moč v Podgori in v Ločniku. Ker jim poitalijančanje ne gre tako hitro od rok, kakor bi želeli, skušajo dati okolici goriški italijansko lice vsaj s tem, da pačijo krajevna imena in jim dajejo laške oblike. Temu prizadevanju ima zahvaliti svoj početek tudi Piediuionte za Podgoro.
Poleg  nemirnih   in   vznemirjajočih Italijanov biva v Gorici  mnogo mirnih in spravljivih, s katerimi so Slovenci od nekdaj iskali zvezo. Ta zveza je bila tako krepka, da je pri občinskih volitvah pred leti zaporedoma zmagovala in da je  bila  ua tem, da bi dobila mestno starešinstvo  popolno v svoje roke   Ali zadnji 11 eno tek   je stopila deželna vlada vmes, je  razdrla zvezo ter ohranila skraiuo stranko ua krmilu.  Da bi delo olepšala, dala je voliti tudi nekoliko uradnikov v  mest m  zastop. Deželna vlada seje torej pokazala očitno pokroviteljico    skrajne    stranke, one stranke,   ki  jo   na čelu  italijanskemu narodnemu gibanju v mestu iti ki zanaša to gibanje na deželo, v Ločnik, Kormuu, Tržič in v druge kraje.
Ta stranka je   izmislila   ime  Piediruoute za Podgoro. In tudi v tem   oziru  gre  deželna vlada j stranki  na roko. Kajti proti  občinskemu uradu in , proti okrajni političui oblasti je deželna vlada pri I znala  ime   „Piedintonte"   kor,   „sprachu blich"4 (navadno v italijanskem jeziku),   kar  pa  nikakor ni. I t a l i j a n « Iv e m u gibanju na čelu je torej  deželna   vlada,  katera  z   jedne strani skrbi, da bi ne prišlo do javnih nepriličuostij, ki bi jo spravljali v težaven položaj, po drugi strani pa prepušča Slovence italijanski   brezobzirnosti,  da si obrani italijansko prijateljstvo.
V Trstu in v Istri je narodni boj mnogo si • lovitejši. Ali ta boj ne izvira samo iz narodnih, ampak tudi iz gospodarskih razmer. V Istri trpi km ih ko ljudstvo mnogo radi tako zvanih Karnjelov, to je o leruhov, došldi iz tujine, ki tarejo ljudstvo. S Trstom pa južno dežele rade. n« občujejo, marveč le nekako stijene, ker marsikateri lahkoživi Goričan ali Kranjec, ki je s Trstom trgoval, se je opekel, in se boji Trsta kakor ognja. Tudi te okoliščine uplivajo, da mej deželami in Trstom ni prijaznih oduošajev. Pač pa so v uaiboljših in najožjih odnosa; di s Trstom italijanske skrajne stranka iz Gorice in raznih i ste rak i h mest, kakor se je prav očitno pokasalo pri uporu zoper vladno naredbo glede dvojezičnih napisov v ilirskem Primorju.
v.«-a ka za glasbeno lepoto vneta misel. Velika v koncepcij, vnema navedena simfonija našo dušo, kakor priroda v svoji velikosti.
Koj prvi stavek: nallegro non tanto", pripominja nam naravo. Intenzivna uporaba lesenih trobil za glavni tema in pa karakteristično izvajanje spremljajočih motivov po gozdnih rogovih pripominja nam ne manj, kakor prvi klicni tema z odgovarjajočim odmevom ter idilična piščal s svojo pastiisko melodijo čarobni kras gosdne veličastnosti.
V drugem .stavku: „adagiou. uživamo do Osla lepoto gozdne tišine. Ko da ležiš na mahu v senci dreves sa miluhnega šepetanja listja in tuj-nostnega šumenja vrbov, slišiš sladko prepevanje iu žvrgolenje ptičje, pred teboj se pa odpira pogled v daljno od solnca ožarjeno ravau; čutiš se o<am-Ijefjec blaženega v tolikem kra.su.
V vrtinec bujnega življenja, mej rajajoče ljudstvo zvabi nas tretji stavek: „scheizo", češki ples furiant, da nam VSkipi ŠTOS k jednakomu veselju, da se oživimo s srečnimi okolu nas. Ovlada nas življenja polna radost.
V četrtem stavku: „allogro con špirit o" s končnim „prosto", uživamo velikost absolutne umetne glasbe.   Organično čini le-1 a zadnji stavek
J celokupnost « prvim stavkom, s kojim je soroden v
temih. Stopnjevani so tu motivi h grandljosni celoti, v burnem vdiranji slavi svojo zmago umetnost, srce nam vzkipi, živahnejo stopa kri in hitreje utripajo živci, zavzel nas je blišč monumentalne glasbe, koj i ovlada od stoletja do stoletja človeštvo, V kojega osrečevanjo je vstvarjena umetnost z ne-VenljivO svojo krasoto.
Odobravati je, da nam ponuja „Glashena Matica" v svrho razumevanja glavnih motivov I Koiakov**ga veh dola vodilo. Taka analiza, združena s pregledom motivov v notah, služila bode vsakemu kaj dobro. Naj ga ni obiskovalca koncerta brez tega vodila; prouči ž njun v roki oblikoslovje simfonije, najde tudi marsikak kras glasbe, koji bi morda sicer preslišal. Služilo mu bode tudi pozneje, da si oživi spomin na motive, ki so mu misel zavzeli, ki so   vjeli   njegovo   dušo v svoje čarobne
sanjka
Da, vdajmo se muzi, naslajajuio se ob harmonijah, ki jih je nam vst.varil genij !
Kdo ve za oni tajni vir čudovitega vpliva glasbe ? Zavriska, zabliska melodija, pa vrne se nam radost, vrne ho nam vera v srečo, knje iščemo neumorno, povsodi in vsikdar, —oe —
Avstrijska vlada ai hoče pridobiti in obraniti prijaznost in udanost italijanske nemirne stranke a tem, da jo obsipa s političnimi pravicami ter z gmotnimi dobrotami na ikodo slovanskega prebivalstva, katerega je dve tretjini v deželi. Alt to se ji ne posr. či; vara se v tem prav tako, kakor se je varala v Lombardiji in Benečiji. Vae dobrote jej ne bodo nič pomagale; jedina rešitev v tem ozira je slovanski rod na Primorskem. Jedino tega se boji italijanska narodna stranka; jedino ta more doseči, kakor je v resnici dosegel, da celo katero občinsko starašinstvo, ki sicer dovoljuje podpore ponesrečencem v Italiji, se varuje takih pojav, ki bi znale neprijetno dirnoti „na Dunaju", ter da se povzdigne celo do katere nepričakovane sožalnice.
To je zasluga slovanskega roda v Primorju. In kako hvalo dobiva ta narod za to neprecenljivo uslugo avstrijski državi? Zanemarja se popolnoma v gmotnem in duševnem, v narodnem in političnem oziru. Vladi je na tem, da se dobrika radikalni italijanski stranki, da bi ohranila navidezen mir, dasi dobro ve, da mišljenja ne premeni pri onih, katerim dobrote skazuje ua očitno in gotovo škodo slovanskega prebivalstva.
Ta sistem, po katerem se nemirni italijanski življi z dobrotami obsipajo, da bi vsaj na zunaj mirni ostali, slovanski življi pa zanemarjajo, ni pravi, ker izpodkopuje zaupanje v pravičnost in nepristranost; vlade, ker daje nemirnežem srčnost, ko mislijo, da vlada dela to iz bojazni pred njimi, ker zapeljuje tudi mirne Italijane, da se pridružujejo skrajnim strankam, ker kaže neopravičeno popustljivost in šibkost avstrijske vlade.
Ta Biste m je treba premenitiin ta sistem se tako lahko premeni! Vladi ni treba, da bi se postavila v neposreden boj zoper nemrue življ*', zoper skrajne italijanske stranke. Vse to lahko mirno prepusti svojim zaveznikom v tem oziru. In ti zavezniki so primorski Slovani, ki imajo večino v deželi, ki so delavni in vztrajni, ki so sposobni za višjo omiko in hrepenijo po nji, ki so vzrastli v avstrijski državi in živijo ž njo.
Za te naravne z a v o z n i k o avstrijske državne misli iu modre avstrijske uprave ne zahtevam nikakili predpravic, nikakin izjem, ampak samo premembo sistema. Vlada naj postopa pravično in jednako dobrohotno z vsemi narodi v P r i m o r j i . pusti in varuje naj jim državljanske pravice, zagotovi naj jim naravni in postavni razvoj brez v s a k a t e r e ovire, in primorsko vprašanje se reši samo po sebi v korist narodom, v korist deželi in v prvi vrsti v korist avstrijski državi.
Z ozirom na politični del je minister odgovoril, da je s položajem , vsaj kolikor Goriško zadeva, precej zadovoljen, da govornik, če tudi je kritikoval primorsko vlado, vendar ni navedel posebnih kričečih fakt, da glede imena Piedimonte je že ukrenil, da se ne sme uradno rabiti ; a glede sistema ali njegove premembe ni rekel ni&ssa, tako da je še vedno vsakateremu prosto, misliti si o tem, kar hoče.
Drugi dan 7. t. m. se jo nadaljevala razprava o proračunu ministerstva notranjih zadev, in sicer o cestnih in vodnih stavbah. Pri tej priliki je govoril dr. Gregorčič o cestah na Goriškem ter o cestnih nadzoruvalcih v Primorju in na Kranjskem, katere je priporočil vladi, naj bi jim zboljšala plače, da bi toliko lože opravljali svoje posle. V zadnjem oziru je odgovoril vladni zastopnik, da cestnim mojstrom na Primorskem se je s tem pomoglo, da se pomaknejo v višje razrede in da jih ne ostane niti tretjina v tretjem razredu, da se jim dovolijo aktivitetne doklade ter pavšali za nadzorovanje cest, katerim se prištevajo tudi okrajne oeste, in sicer tako, da je pavšal v razmeri z dolgostjo nadzorovane ceste. Omenil je, da mnogi uradni služabniki, ki imajo jednako izobrazbo, dobivajo veliko manjšo plačo. Za cestne mojstre na Kranjskem so namenjeni še ugodnejši pogoji, kajti izmej njih ostaneta samo jeden ali dva v tretjem plačilnem razredu.
Poslanska zbornica.
Na Dunaju. 8. marca.
Začetkom današnje seje je posl. dr. Pa ca k vprašal načelnika upravnega odseka, zakaj se odsek ne skliče na posvetovanje o novem domovinskem zakonu, ter izrekel bojazen, da odpor večjih mest proti temu zakonu ni ostal brezuspešen.
N:.o.lijevala se je potem razprava o davčni reformi.
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Naroda*4 St 57, dne g. marca 1895
Posl. Peschka je razpravljal o načrtovih določbah glede obdavčenja kmetskih posestnikov ter izrekel nade jo, da se pri specijalni debati te določbe premene. Posl. dr. S lavi k je dokazoval, da se s tem načrtom onemogoči pravična razdelitev bremen, ker bo egoizem vedno uplival na Člane davčnih komisij, pa tudi Židom se bo slabo godilo, kjer je prebivalstvo večinoma protisemitsko, na drugi strani pa se meče denar kar pri oknu, kakor je razvideti iz tega, da se bo jeden milijon znašajoča dividenda avstrijsko-ogerske banke davka oprostila. Posl. dr. Steinvvender je sicer dokazoval, da je načrt jako pomankljiv in premembe potreben, pa se vender zanj izrekel.
Jako srečno je govoril posl. dr. Laginja, ki je povdarjal principijelno namreč državnopravno Bvoje stališče, pa pristavil, da si vzlic temu prisvaja dolžnost, izreči o načrtu stvarno sodbo, kajti Hrvatje vedo, da morajo upoštevati faktične razmere in da jim bo davčna reforma samo koristila. Govornik je rekel, da njegov ideal davčne reforme bi bil ta, da se vsak čisti dohodek, da se vsako imetje obdavči seveda kolikor manj mogoče. Na ta način bi si država zagotovila velikanske dohodke in bi lahko pomagala deželam in občinam iz njih financijelnih stisk. Vlada pa je s to reformo na jedni strani razglasila načelo, da nje dohodki vsled pre-osnove se ne smejo zmanjšati, na drugi strani pa pravi, da se bodo dovoljevali popusti od davkov, namreč od dobitkovine in od dohodarine. To ni prava reforma. Tudi pogoji, pod katerimi se bo deželam odkazal jeden del dohodkov, so pretrdi. Če deželni zbori tudi opuste pobiranje doklad, občinam tega ne morejo zabraniti. Kar misli vlada dajati deželam od dohodkov, je premalo, in posledica bo, da bodo dežele zvišale doklade zemljiškemu davku iu dohodarini. S predležečo predlogo se bogatašem olajšujejo bremena na troške siromakov, to se vidi zlasti pri določni o popustu od zemljiškega davka. Najvažnejše vprašanje pri celi reformi je, kako se bodo davki porabljali. Hrvati imajo v tem oziru jako mnogo uzrokov se pritoževati, zakaj njih kul-turelne in gospodarske potrebe se zlasti v Istri prezirajo in zanemarjajo, narod se raznaroduje in zato je umevno, da se njega poslanci nič preveč ne zanimajo za davčno reformo. Sicer pa bi bilo rešiti najprej  volilno  reformo,  potem šele davčno
Ko sta še govorila posl. dr. Milevvski — ta strogo stvarno z državniškega stališča, prav kakor se spodobi kandidatu za kak ministerski portfelj — iu posl. R i e g I e r , se je razprava zaustavila.
Koncem seje so posl. Vošnjak in tovariši interpelovali trgovinskega ministra, hoče li poskrbeti, da se v imenik krajev v poštnem okrožju graškem poleg nemških krajevnih imen postavijo tudi slovenska.
Prihodnja seja bo jutri.
v IJllblJaili. 0. marca.
„Slovenec o koaliciji. Včerajšnji »Slovenec" zopet nekaj piše o tem, da je koalicija zavrgla pri razpravi o kazenskem zakonu predloge proti pro8tozidarstvu. Pri tem pa pravi, da je vedno pisal, da je zveza mej konservativci in liberalci protinaravna. Tu si pač moremo misliti, da „Slovenec" norce brije. Kolikokrat je zagovarjal koalicijo in poslance, ki so v njej, sedaj pa pravi, da je vedno pisal, da je koalicija protinaravna. Po tem takem je „Slovenec" zagovarjal protinaravno in škodljivo zvezo. Sicer bi pa tega nikdo toliko ne zameril, če so se gospodje v šenklavškem faro v/, u zmotili, ko bi le sedaj dosledno postopali in odločno nastopili proti tistim slovenskim poslancem, ki so še vedno v tej nenaravni zvezi na Dunaju. Ko je bil ta list napal Kluna, pričakovali smo, da pridejo na vrsto Povše, Globočnik i. t. d. Tako si pa moramo misliti, da Kluna niso grajali radi njegovih načel, temveč le zaradi tega, ker se je bil malo preostro izrazil o politiki nekaterih kapetanov.
Poslednji ministerski svet se je posvetoval pod predsedstvom cesarjevim o celjskem vprašanji. Kakor poročajo dunajski listi, se je sklenilo, da bode vlada podpirala tiste poslance, ki skušajo potom kompromisa rešiti to vprašanje. Ko bi se pa kompromis ne posrečil, hoče baje vlada vzdržati točko za celjsko dvojezično gimnazijo v budgetu. Ministerski svet se je pa bavil tudi z volilno reformo in se odločil, da počaka, kaj bode storil pododsek. Ako se koalirane stranke sporazumejo o glavnih načelih, bode vlada na tej podlagi iz*
delala načrt zakona. Sicer so pa ministri bili tega mnenja, da se stvar hitro ne bode dala rediti in je stvar tako važna in tako zamotana, da se kak obrok za rešitev ne da določiti. Seveda koalirauim st ran kam in vladi bi bilo pač najugodneje, da se odlo/i to vprašanje ad calendas graecas. Sicer je pa vlada izvedela od deželnih načelnikov, da v kronovinah prebivalstvo nič posebno ne sili na hitro rešitev volilne reforme. — Vse torej kaže, da v sedanji postavodajni dobi z volilno reformo ne bode nič Večina državnega zbora želi, da se voli po starem volilnem redu.
Proti krščanskim socijalistom 0 tem ni nobene dvorobe, da je praški nadškof kardinal grof Schdnborn šel v Rim na vladno željo papeža klicat na pomoč proti krščanskim socijalistom, le to še ni gotovo, če je kaj opravil. Oficijozni listi opominjajo k potrpljenju, kajti v Rimu morajo stvar poprej dobro proučiti, predao se kaj izreko. — Na Dunaj i pa vlada in liberalci seveda težko pričakujejo, da bi papež obsodil krščanske socijaliste, kajti potem bi jih konservativci ne mogli podpirati pri občinskih volitvah proti liberalcem. Sicer pa se obsodba iz Rima, kakor se govori, ne bode raztegala na vse delovanje krščanskih socijalistov, temveč le na hujskanje proti zidom. Pa tudi, če v tem oziru dosežejo liberalci svoj namen, bodo krščanski socijalisti hudo prizadeti. Njih priljubljenost na Dunaji se nikakor ne opira na njih krščanske nazore, temveč le na njih na-sprotstvo proti Židom. O tem se vsakdo lahko prepriča, ako bere njih liste, povsod se v njih vidi sovraštvo do Židov. Sicer pa obsodba iz Rima ne bi uničila krščanskih socijalistov, temveč bi jih le porinila v nemško-narodni tabor, kar bi pa vladi najbrž ne bilo v korist. Delo, ki je Schunborn opravlja v Rimu, bode največ koristilo schonerer-janstvu.
Bolgarija. Dan 12. marca je jako pomenljiv za Bolgare, tedaj mine 25 let, kar so Bolgari po dolgih borbah pridobili cerkveno neodvisnost od carigrajskega patrijarhata in se je osnoval bolgarski eksarhat. V Bolgariji se bode ta dan povsod slovesno praznoval, eksarh je naročil duhovščini v Bolgariji in Makedoniji, da naj ta dan opravlja zahvalne molitve, v katerih naj se tudi spominja turškega sultana.
Francoski socijalisti so tudi v zbornici prišli s predlogom, da naj se odpravi stalna vojska in uvede milica. Vaillant in Jaures sta to zahtevala. James je trdil, da je sedanja stalna vojska le za to, da privilegirani stanovi strahujejo prole-tarce 8 proletarci. Socijalistični nasvet je pobijal ministerski predsednik sam in navajal blizu iste razloge, kakor so se navajali proti odpravi stalne vojske v nemškem državnem zboru.
Predloga proti prevratnikom. Odsek nemškega državnega zbora še sedaj ni rešil te predloge. Pri § 130., ki govori o varstvu monarhije, vere, zakona in rodbine, so se zavrgli vsi predlogi z vladnim vred, samo varstvo rodbine se je bilo sprejelo, a naposled se je tako prikrojen ves ta paragraf < dklonil mej občno veselostjo odsekovih članov. Svobodomiselna stranka in socijalni demokratje so glasovali proti vsem predlogom. Poslanec Lenzmann misli sedaj predlagati, da naj odsek preneha posvetovanje o tej predlogi , ker nima več nobenega pomena , ko se je odklonil najvažnejši paragraf. V tem se pa začenja mej učenjaki, pisatelji, umetniki in knjigotržci veliko gibanje proti vladni predlogi, kakeršno se je bilo začelo o svojem času proti nameravanemu šolskemn zakonu. Tedaj se je bila vladna predloga umaknila, četudi se je bila predložila po želji cesarjevi, in tudi sedaj se pričakuje, da vlada svojo predlogo umakne. Najbolj nepovoljno bode to katoliškemu centrumti, ki je mislil stvar izkoristiti v svoj« namene.
Egipet V tej deželi vlada velika nezadovoljnost. Oblnstva so izvedela, da nižje prebivalstvo kupuje orožje in se pripravlja za ustajo. Storile so se pa že vse potrebne naredbe, da se ustaja že v kalu zatre.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9. marca. — U Izza kulis dolenjskega volišča") so začeli pisati v „ listku" včerajšnjega „Slovenca". Kakor v prejšnjih dopisih „Slovenčevih" o dolenjski volitvi, se tudi pod novim naslovom prikazuje isti otročji debeli nesmisel. „Pueri, pueri, pneri puerilia
tractant." Zdelo se nam je dosedaj Škoda prostora da bi se bavili ali našim dopisnikom dali baviti s takim zabavljanjem izza plota. Včeraj pa se obrača neko zaderikavo pero proti vodstvu narodne stranke, češ, da ni odkrito ravnalo glede kandidatov. Na takšno neosnovano podtikanje nam kaže odgovoriti, a počakati hočemo, kaj vse so v stanu povedati ali izmisliti si — ti zakulisnih novic kovači.
— Drugi koncert „Glasbene Matice".) Posebno značilno za koncerte „Glasbene Matice" je to, da so vsi vzporedi z umetniškim premislekom sestavljeni, da se nam podajajo samo znamenite in z večine nove stvari in da je vsaka točka mi nun-jozno natanko naučena. V tem trojnem pogledu se bode vršil tudi koncert v ponedeljek dne 11. marca. Ustrezati hoče najrazličnejšim zahtevam: temu prinese dva mešana zbora, onemu dva ženska in jed nega moškega, najbolj izvoljenim pa veliko orkestralno skladbo. Poleg modernega velikana Dvofaka in njegovega rojaka Bendla stojita klasiški Hiindel in duhoviti Brahms, njim pa se pridružuje najnovejša slovenska skladba novega nadebudnega talenta. In vse te skladbe se prvič izvajajo mej nami. To je zrcalo muzi kal iškega gibanja mej Slovenci in merilo muzikališke naše izobrazbe. Dal Bog, da bi razumevanje tega kulturnega pomena Matičinih koncertov skoraj prodrlo v najširše slojeve ! — Da se pospeši razumevanje glavnih motivov simfonije, se je sestavilo posebno vodilo z besedami in notami, na kar se koncertno občinstvo še posebej opozarja.
— (Tridesetletnica opernega pevca gosp. Josipa Nollija ) Iz pisarne 9Dramatičnega društva" se nam piše: V torek dne 12. t. m. praznuje naš domačin gospod Josip N o 11 i tridesetletnico svojega umetniškega delovanja kot igralec operni pevec in režiser. Na Veliki ponedeljek 1805. leta nastopil je kot mladi slušatelj prava z dunajskega vseučilišča prvikrat na slovenskem odru v starem gledališču v igri s petjem „Bo b iz Kranja" ter že takrat kot diletant pokazal svojo prirojeno nadarjenost kot igralec in pevec. Kot jeden prvih buditeljev slovenske narodnosti v takrat še skoro popolnem nemški Ljubljani pridružil se je nesebično drugim slovenskim rodoljubom ter veliko pripomogel, da se je ustanovilo naše „Dramatično društvo" z namenom ustanoviti slovensko gledališče z rednimi slovenskimi predstavami, kar se je z njegovo pri-pomočjo tudi kmalu posrečilo. — Od leta 1870. do 1875. bil je rednih slovenskih gledaliških predstav v Ljubljani stalni režiser, igralec in pevec. Od leta 1875. do 1878. pel je na hrvatski operi v Zagrebu, kjer je nastopil v „T r u b a d u r j u" , potem pa je šel v Italijo, Kosijo, Španijo itd. ter deloval povsod kot prvi bariton z velikim uspehom. — Leta 1891. vrnil se je zopet v Ljubljano ter nastopil po daljšem presledku v novem gledališču prvikrat kot Trh v Ipavčevi spevoigri „Teharski plemiči". — Od tačas nepretrgoma do danes je g. Josip Nolli stalni režiser naši lepo razvijajoči se slovenski operi in kot baritonist brezdvomno njen glavni steber. — Uprizoril je v zadnjih treh letih nič manj ko 1 1 velikih, cel večer izpolnjujoči h oper, 2 manjši operi in 4 operete. Raznn v „Vodnjakuu in „Marti", nastopil je v vseh drugih operah tudi kot pevec, večinoma v glavnih ulogah, ter ni s svojim čvrstim in lepo donečim glasom, naravno igro in umetniškim prednašanjem pridobil neomejene simpatije našega občinstva. — Opozarpuno slovensko občinstvo v Ljubljani in naše rojake po drugih slovenskih pokrajinah na ta jubilej, ki je gotovo ne le časten za našega dičnega jubilanta samega, temveč za našo narodno umetnost sploh.        —,a—
— (Slovensko gledališče.) Šele pri sinočni reprizi Parmove opere „Urh, grof Celjski" so prišle vse krasote tega odličnega dela do popolne veljave. Spoznalo se je, kako izviren je skladatelj in kako bogata je njegova fantazija, občudovala se je dosledna stilizacija, melodijoznost, fina karakteristika, in prelepa instrumentacija in kar je slovensko občinstvo sodilo po prvi predstavi, po prvem utisu v hipu navdušenosti, to potrja sedaj trezno in kritično preudarjanje: Pannova opera je znamenito muzikalno delo, kateremu je sojeno, prestopiti ozke meje slovenske domovine. Če bodo drugi po tem delu sodili naše muzikalno delovanje, nas bodo morali spoštovati. Predstava je bila v vsakem oziru izvrstna; sosebno so se odlikovali gospdč. L e-š č i n s k a in gospodje No 11 i, H en eš in Vaši ček. Valentina je pel g. R u s prav dobro. Jako dobra sta bila tudi gč. T o w a r n i c k a in g. Š t a m c a r ter
vea zbor. Občinstvo je bilo oduševljeno in je živahno ploskalo, celo pri odprti sceni, kar je pri nas velika redkost, zlasti odkar imajo nekateri obiskovalci  slabo navado,  da   pri  taki  priliki radi
sikajo.
— (Potrjena izvolitev.) Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev trgovca gospoda Ivana Perdana predsednikom, in lastnika tiskarne g. Antona K le in a podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice kranjske.
— (0 praznovanju sedemdesetletnice Ivana Navratila) na Dunaju srno prejeli obširen popis, katerega pa danes ne moremo priobčiti.
— (Iz odborove seje „Sokolove") Odbor „Sokola" sklenil je v svojej s^ji dne 7. t. m., da se bode udeležil po večjem odposlanstvu vsesokol-skega shoda, ki se povodom narodopisne razstave priredi v Pragi dne 28., 29. in 30. junija. Dalje se je določilo, da se prirede letos naslednje zibave: dne 1(5. t. m. rodbinski večer v vrtnem salonu pri Malici; dne (i. aprila jour fixe v vrtnem salonu pri Ferlincu; dne 27. aprila jour fixe isto tam; dne 11. maja tamburaški večer z vstopnino v vrtnem salonu pri Maliču; dne 8. jumja slavnostni večer v spomin pokojnej go-spej Mariji M urnikov i; dne 13. julija jour fixe na vrtu gostilnice pri „Lloyduu. Izleta priredila se bodeta letos dva in sicer jeden poludnevni izlet, za kateri pa dan ni še določen, na Grosuplje in jeden celodnevni izlet na vozeh skozi Črnovče, Trzin in Mengiš v Cerklje in od tod skozi Šenčur in Kranj nazaj v Ljubljano. Konečno se je odobril račun o letošnji maškaradi, katera je uspela tudi v finančnem oziru, ter prepustilo predsedstvu društva, da gosp. Miljutinu Zamiku izreče primernim načinom zahvalo na velikem trudu ki ga je imel s slikanjem dekoracij za Hej-vaj-hejske Itolobooije.
— (Klub slov. biciklistov „Ljubljana") je
imel v soboto dne 2. t. m. svoj  redni občni zbor, katerega so se člani kluba   prav mnogobrojno udeležili.    Klub se  je v minolem letu v vsakem oziru razširil in ukrepil, ter sodeloval večinoma pri vseh narodnih veselicah in to v Ljubljani in izven mesta. Pravih športnih slavnostij je imel letos klub tri, in sicer je priredil dne 16. septembra  svojo običajno vsakoletno dirko, pri kateri je g. Rohinec postavil za  daljavo   10 kin,  katero  je   prevozil   v   18 min. 38Va nek., avstrijsko-ogerski rekord.  Dne 13. maja izletelo je 7 članov kluba v Gradec k tamkajšnjim kolesarskim slavuostim, dne 5. avgusta pa se udeležil  klub s  5 dirkači kolesarskih dirk na Bledu. Dva klubna člana sta postavila rekorde za slovenske vozače in sicer  g. Bož. Vernik rekord na 20 km z 42 min. 29*/i fl«k., gosp. Bohinec pa na 100 km z 4 ure   13 min.   Vkupno so  prevozili  člani kluba 51623 /»/, od teh pride na g Stiasny ja 6415 fettt, drugi je g. Božidar Vernik 3360 km, tretja g. Kukla z 3826 fclll.    Največjo turo v jednem dnevu je napravil g. Bohinec in sicer iz Ljubljane čez Trbiž v Beljak  in Celovec, petem  nazaj  do  Beljaka   in v Podklošter,  201 km. Za zabavni del je skrbel klub s tem, da je prirejal   poleti  redno večerne izlete v Ljubljansko okolico, jeseni in po zimi pa so se zbirali člani pri zabavnih večerih in vsako soboto pri keglaniu.  Klub je tudi denarno napredoval in imel za lansko leto  12 gld. 29 kr. preostanka.   Pri volilu odbora bil je predsednikom  voljen per accla-mationem g. dr. Josip K u š a r, v odbor pa G članov, ki so se konstituirali v seji dne 7. t. m. in izbrali gosp. Ivana Gorupa  podpredsednikom,  g. Božidara Vernika tajnikom, g. Rudolfa Pehanija blagajnikom, gosp. Zmag. Bohinca  prvim   rednikom,   gg. Frana Tausesa in Krnesta Koželja pa odbornikoma.
— (Novo poštno poslopje.) Ker so pri starem Luckmannovem poslopji le še pritlični zidovi podreti in odstraniti, in se materijal s stavbišča sproti izvaža, pričelo se bode drugi mesec že kopanje temelja.
— (Glas iz občinstva.) Nenavadne vremenske razmere letošnje zime delajo res velike preglavice mestoi blagajni, kakor tudi posamičnim hišnim posestnikom. Zdaj imamo že drugi solnčni dan, ko se taja ledena skorja, katera pa Č6S noč zopet zamrzne Hoja po spolzkih trotoarjih in ulicah je vsled tega v noči in zjutraj izredno nevarua. V splošnem interesu vsega prebivalstva je torej, da se posebno zdaj hitro odstrani ta nevarnost s tem, da se prav pridno Čistijo trotoarji, oziroma da se posipi jejo. Preverjeni smo, da bode velika večina hišnih gospodarjev to rada storila iz lastnega nagiba, ker
drugače so roke in noge someščanov v Veliki nevarnosti. Proti zanikernim gospodarjem pa naj magistrat postopa strogo in brez prizanašanja, ob jednem pa naj seveda na javnih potih in pos-bno pri prehodih čez ulice daje dober izgled. Tudi na spravljanje snega raz streh naj se pazi. Nekateri hišni posestniki so tako brezobzirno, da dajo raz svojih streh metati sneg ob istem času, kakor se meče na nasprotni strani. Tako je bila danes zjutraj pasaža na sv. Petra cesti jako nevarna. Tudi v drugih ulicah se je tako ravnalo, sv. Petra nasip ho pa kmalu preplavljen, če magistrat ne bo hišnih gospodarjev primoral, da cedijo pred svojimi hišami.
— (Stroški za kidanje in izvažanje snega), katere je izplačala mestna občina danes za čas od 3. do vštetega 9. marca letos, znašajo 1123 gl. 89 kr.
— (Zeleznički promet.) Zbog ustavljenega prometa na južni železnici v zadnjih 4 dneh, kateri se je včeraj v jutro zopet odprl za poštni in osobni promet, nakopičil se je poštni posel v znatni meri, dočim čaka tovorno blago še svoje rešitve. Vlaki dohajajo iz Trsta in z Dunaja še vedno z znatnimi zamudami. Te dui je delalo na progi Ljubljana-Trst in Ljubljana - Gradec nad 3000 delavcev. — Tudi promet v Reko se je danes zopet pričel na južni železnici za osobe in brzovozno blago. Tovorni promet v Trst in v Reko pa se tudi menda prične še danes, ker so se zapreke že večinoma odpravile. Tudi vse proge isterskih državnih železnic so zopet odprte.
— (Pogreša se) Friderik Ruard, bivši častnik, sin nekdanjega lastnika blejskega gradu in gorenjskih fužin. Friderik Ruard je zadnji čas v prav siromašnih razmerah živel; te dni je pri nekem penzijoniranem župniku Rozmanu vzel revolver in izginil.
— (1000 metrov kotonine) je našla mestna policiju pri raznih ljudeh v Kurji vasi in v Rudniku. Poizvedbe so dognale, da so to korenino prodajale nekatere delavke ljubljanske predilnice oziroma jo prinašale jedni, katera jo je potem dalje pro dajala. Vodstvo predilnično je izjavilo, da se ostanki pač prodajajo, ker pa se glede ostankov ne vodi nikaka kontrola, je seved i nemogoče dognati, kako je prodajalka dobila toliko kotonine v roke, kakor tudi ni mogoče poizvedeti, koliko se je te kotonine že prodalo.
— (Izprijena mladina ) Mestni policiji se j« posrečilo zasačiti kakih 30 dečkov, starih od 12 do 10 let, ki so hodili prosjačit po hišah in so pri tej priliki kradli, kar je bilo mogoče, vse, kar ni bilo pribito ali priklenjeno.
— (Vinogradarstvo) Poljedelsko ministarstvo je dovolilo, da se oddajo za deželno pepinjero v Ljubljani (rezplačno nastopne trte: (10.000 sadik in 280.000 ključev navadne selekcionirane riparije, 20.000 portalis-sadik iz Siebenbruna, 70.000 portalis-in 10 000 solonis-ključev iz zaloge, naročene na Španskem, 10 000 rupestris monticola-ključev s Francoskega, in ob jednem je obljubilo 85—40.000 raznih trt, ki se bodo ob svojem času razdelile mej neimovite posestnike okuženih vinogradov, po 300—400 vsakemu.
— (Semenj.) Na semenj dne 8. t. m. se je prignalo 891 konj in volov, 253 krav in 43 telet skupaj 1169 glav. Kupci a je bila prav živahna ker je vzlic prometnim oviram prišlo iz raznih krajev precej kupcev.
— Dobrunjske občinske volitve.)  V do-
brunjski občini je> bil dne 6, in 7. t. m. živahen volilski bo|. Duhovniki ho se postavili na čelo agitacije in na vse mogoče načine hujskali zoper kmet sko stranko, /upnik N. je pri sv. Štefanu hodil od hiše do hiše in rotil ljudi, naj volijo njegove pristaše in ne pristaše kmetske stranke, katere je krstil za liberalce ; takisto je v Bizoviku hodil pred mašo in po maši po krčmah lovit volilce. Prav tako so delali drugi duhovniki, celo iz sosedne občine jim je prišel na pomoč neki župnik in tako so zmagali, samo Bizovik je ohranil svojo neodvisnost in ni volil po ukazu „Slovenčevcev". Volitve ao sicer končane razburjenost pa je ostala iu tudi pohujšanje, zakaj nekateri gospodje so pri agitaciji rabili besede, kakeršnih bise sramoval zadnji bržanski mešetar.
— (Zgorela) je dne o. t. m. zjutraj 50letna Marija Zerovnik v Vašah v ljubljanski okolici. Ustajala je običajno ob 4. uri zjutraj in kuhala krmo za prešiče. Bržkone je zaspala pri kotlu in se ji je vnela obleka. Našli so jo mrtvo kraj ognjišča.
— (Novo gimnazijsko poslopje v Kranji) Načrte, katere je predložila mestna občina deželnemu šolskemu svetu, napravil je c. kr inžeuir gosp. Josip Žužek in priznati se mora, da so prav izvrstno izdslani. Poslopje, katero bode stalo na najlepšem in naj pripravnejšem prostoru, imelo bode
jako ukusno unanjost in se bode prav lepo prezen-tovalo in mesto krasilo, ker so pa tndi notranji prostori praktično in primerno razdeljeni, bo vsestranski ugajalo svojemu namenn.
— (Muzikalno deklamatorno akademijo) na korist dijaškemu podpornemu društvu v Novem mestu prirede gimnazijski dijaki pod vodstvom svojega pevovodje, gospoda Ignacija Hladnika, v nedeljo 10. marca v dvorani „Naroduega doma". Začetek ob 7. uri zvečer. 0 tej akademiji se nam piše iz Novega mesta: Muzikalično deklamatorična akademija, katero ima novomeška gimnazija navado napravljati v korist tukajšnjega „podpornega društva za uboge dijakea in ki šteje vselej za najlepšo veselico, kar jih doživimo tukaj, bode tudi letos sijajna, morda celo sijajm-jša, kakor drug t leta. Z veliko pozornostjo in finim ukusom izbrane krasne pevske in godbene točke so že pred dalj časom izvrstno uvežbane; igrokazni del, nalašč za akademijo prirejena in predelana Ferd. Raimundova, mej Slovenci doslej Še ne igrana čarobna igra „Der Diamant des Geisterkonigs" pa obeta biti nekaj novega ne le v programu naših dijaških akademij, ampak nekaj novega za naše mestece sploh. Vsi obilni kostumi za to čaroigro so novi in nalašč zanjo narejeni, posebno krasne pa je z veliko prijaznostjo blagovolilo posoditi slovensko gledališče v Ljubljani
— (Preložen semenj.) Deželna vlada je dovolila Občini St. Rupert, da se za dan 12. t. m. določeni semenj na Veseli gori zaradi prometnih zaprek preloži ua dan 1. aprila.
— (Huda zima.) S Pivke se nam piše: Pomanjkanje drv je splošno. Zge se vse, kar ni neobhodno potrebno v hiši. Na ogenj pokladajo postelj-njake, slabe stole in drugo tako pohištvo. Srečen, kdor ima kaj drv. Sneg je padel do 2 m visoko. Podilo se je nekaj hiš, a bilo bi se jih še več, da niso s s t iv h ogreb ih snega. Snažni zameti stoje liki velikanske barikade ovirajoče vsak promet. Ljudje niso mogli iz hiš, ker so bile nekatere popolnoma zametene. Na kneški trorazrednici se je moralo dne 4 t. m. prenehati s podučavanjem. Strah, da bi nastale nove nezgode, kadar bo sneg skopnel, je splošen.
— (Akadtehn. društvo „Triglav" v Gradcu) priredi s sodelovanjem »kad. društev „Hrvatska", „0gniskoa in „Srbadija" dne 13. marca t. I. Prešernovo slavnost. Loeal : Annensale. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina za osebo: 1 krona.
— (C. kr. kmetijska družba goriška) je
imela   predvčerajšnjim   slavnostno sejo v deželno-iboESkj dvorani v proslavo 25ietnica pred-teduištva grofa Franca C o r o n i n i j a.
— (Žalosten konec veselice.) V Breginju je priredil krčmar 0. ples, pri katerem je skupil okoli 250 gld dinarja. Ko je hotel dfUgO jutro denar pobrati — g* ni bilo več; nekdo je bil bolj uren od njega in ga je žh odnesel.
— (Živa zgorela.) Predvčerajšnjim prinesla si je 7>Sletna vdova Katarina Kregar iz Ajdovščine stanujoča v Trstu, lončeno posodo, napolnjeno z ža-rečim ogljem v svojo sobico, da se nekoliko ogreje. Po nesrečnem naključju približala se je starka preveč ognju; vnela se ji je obleka in hipoma je bila nesrečaica v plamenu. Na nje kričanje prihiteli so sosedje, iu udušili plamen. 1'rihitevši zdravnik ukazal je nesrečnico takoj odpeljati v bolnico, toda opečena je bila tako grozno, da je v kratkem umrla v groznih bolečinah.
— (Kako agitujejo Italijani v Istri.) Znano je, da so hrvatsko-slovenski isterski deželni poslanci nekaj pred razpustom deželnega zbora objavili oklic na svoj« volilce posebej, a na hrvatsko-slovenski narod v Istri sploh. Ker italijanski časopisi niso mogli ovreči v tem oklicu n \ ved ni h, v nebovpijočili krivic, ki se gode Slovanom v Istri — so izmislili prav izvirno sredstvo, ki venč i njih lan tastiško zaslepljenost, to je, priobčili so v pulj skem časopisu „11 Giovine pensiero" z dne 1"». lebruvarja t. I n« uvodne m mestu — torej mestu, ki je namenjeno treznemu razpravljanju — omenjeni oklic slovanskih deželnih poslancev s pol nimi njihovimi imeni nalašč v popačenem smislu tako, kakor da bi se isti kesali svojega delovanja ter se norčevali s Hrvati in Slovenci v Istri. K*-kor je razvidno torej: tam, kjer ne morejo gospoda Italijani z lepa prav nič opraviti, poslužujejo se zvijač, da dosežejo svo|o svrlm, ali d.t v „motni vodi lovijo". Ta čin, čeprav ni vreden ozbiljnoga pomisleka, vender prinbčujem') kot sliko orož.ia, s katerim si žele gospodi Italijani pridržati sedanjo svojo narodno posest v Intri.
— (Razpisane službe) Pri okr. sodišču v Svincu (Kb-rsu-in) eveutuvelno pri kakem drugem sodišču mesto uradnega slug**. Prošnje do dne 29. t. m. predsedništvu deželnega sodišča v Celovcu. — Pri ravnateljstvu c. kr. gozdov in domen v Gorici mesto uradnega sluge z 1-tno plačo 400 gld. in 10O gld. letne doklade. Ztbteva se znanje nemškega, italijanskega in slovenskega jezika. Prošnje do dne 10. aprila omenjenemu ravnateljstvu.
* (Vzg leden konci pij ent) Dunajskemu notarju Quandtu je njegov 30 let stari, oženjeni koocipijent dr. Hannemann poneveril — kolikor se je moglo doslej konstatovati — 6000 gld. in pobegnil.
* (Viharen volilski shod) Državni poslanec Sokol je sklical te dni volilski shod v Unterlieben-thal. Na shod so prišli tndi vsi mestni duhovniki in — comine chez noos — brezobzirno zabavljali ter sramotili volilce in se rogali njih poslancu. Vsled tega je nastal vihar in pretep. Orožniki, ki so prihiteli, so morali z bodali oteti duhovnike in je spremiti domov.
* (Grozna nesreča.) Iz Črnovic poročajo 2. t. m.: V selu Dumbroveui pri Ickanih (blizu romunsko meje) razletel se je kotel v tamošnji žgal-nici Špirita. Špirit se je namreč vnel in razpršil kotel; vsled tega podrl se je strop. V prvem nad etropju spalo je več delavcev, ki so padli z ruševinami vred v ogromni kotel poln gorečega špirita. Dvanajst oseb je bilo takoj mrtvih, mnogo se jih je pa tako strašno opeklo, da menda ne ozdravijo več. Goreči špirit vnel je tudi poslopje; zaradi obi-lega snega pa so mogli ljudje ne le čez dva dni priti gasit. V tem času je seveda  že  vse zgorelo.
* (Škandalozna afera.) Pred berolinskim vojnim sodiščem se je včeraj začela tajna obravnava proti bivšemu dvornemu maršalu baronu Kotzeju. Ta visoki gospod je tožen, da je raznim osebi m pri dvoru pisaril anonimna pisma, v katerih jih je dolžil največjih grdobij, kar si jih človek misliti more. Ta pisma, pisana prvim aristokratom in tudi članom cesarske rodbine, so v prizadetih krogih obudila nepopisljiv srd in to opravičuje domnevanje, da se gode v teh krogih stvari, o katerih misera plebs še ne sanja ne. Javnost seveda ne bo izvedela, kaj se je pisalo in obravnavalo. Da pa se v modernem Berolinu gode prav čudne reči, da sta bili Sodoma m Gomora v primeri ž njim zavetišči nravnosti in kreposti, o tem pač ni dvoma. Nekam sumno je tudi, da se država, ki ima tako stolno mesto, imenuje „das Reich der Gottesfurcht und f r o m -men   S i 1.1 ett.
* (Celo mesto se je pogreznilo ) Blizu As-kabada ležeče mesto Kučan je dne 17. januvarja izginilo Neki voznik je vozil tisti dan blizu mesta in pripoveduje, da je hkrati nastal potres, da je iz zemlje zapuhtel dim in se je mesto hipoma pogreznilo. Ruski konzularni agent potrjuje to s pristav-kom, da je nastala razpoklina, v kateri je mesto izginilo. Mesto je štelo več tisoč prebivalcev, ki so do malega vsi ponesrečili.
* (Samomor iz sovraštva.) V Parizu so našli te dni neko imovito samico skoro mrtvo v nje stanovanju. Zažgala je bila oglje, da bi se zadušila. V sobi je bilo vse razmetano. Policija je iz tega sklepala, da je kdo kaj pokradel in brž zaprla nekatere sorodnike te samice. Ko se je žena v bolnici spet osvt-stila, je priznala, da je sama naredila nered v sobi in se potem poskusila usmrtiti, da bi na njene sorodnike padel sum, da so jo okradli. Ce je toliko sovraštvo izredno, je pa tragikomično to, da je žena, predno se je poskusila usmrtiti, požgala svoje vrednostne papirje; sedaj živi in nima ničesar več!
_ I
Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1
j
I
Darila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospodični Pavla Schubert in Kranja J e 1 o v š e k na Vrhniki 2 4 kron, nabrane na svatbi gosp. Ivana Oblaka in gdč. Mici Kane na Kraljevišči pri Vrhniki. — 1 krono pa kot skupilo za jabolka 5letne Krnice maskirane na pustni torek za Tončeta, prodajalca jabolk iz Bovt.  — Skupaj 2 5 kron.
— Živeli rodoljubne darovalke in darovalci in njih nasledniki!
Za „Narodni dom* v Ljubljani: Rodoljub na Vrhniki 2 1 kron, nabrane po krajcarjih v različnih veseiih družbah pod geslom RBomba za Narodni dom". — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Kn]itovno8^.
— Abecedno in stvarno urejeni register k deželnim zakonikom za vojvodino kranjsko.
— Sestavil Josip Orešek, c. kr. okrajni komisar. — V Ljubljani 1S!>5. — To je naslov 32 stranij obsežni lični knjižici, katera je te dni prišla na svetlo. Z veseljem jo pozdravi vsakdor, kateremu je po stanu ali po častnem poklicu opraviti z zakoni, razglasi in ukazi, zadevajočimi razmere v deželi kranjski. Ne bode mu treba več premetavati celih 46 zakonikov, predno naleti na predpis, katerega ravno potrebuje. V tej knjižici gospoda komisarja Oreška ima vse po predmetih abecedno razvrščeno z zraven spadajočimi citati zakonikov. Mnogo predpisov po teh zakonikih je že razveljavljenih, oziroma predrugačenih in popolnjeuih: ta knjižica pa navaja samo tisto, kar je še tačas v veljavi. Nekaj jako praktičnega pa je g. izdajatelj ukrenil s tem, da je mej posamezne tiskane liste dal vezati bele liste, to z očividnim namenom, da si register lahko vsak sam pozneje popolnjuje, kadar k jed nem u ali drugemu predmetu pride kak nov p sdpis. Na tak način lahko vsak skrbi* da
ta knjižica ne zastara, ampak ostane vedno v roki. Brez dvojbe torej posežejo po njej zlasti vsi občinski uradi in uradniki pri samoupravnih ter političnih oblastvih, katerim je v prvi vrsti namenjena. Z občega stališča pa nas veseli, da poleg društva „Pravnika" domači pravniki čedalje bolj sami skrbe za pripomočke in olajšave pri uradovanji.
— Levstikovi zbrani spisi. Uredil Frančišek Leveč. Izšel je V. in zadnji zvezek zbranih spisov Levstikovih, ki prinaša drugi del kritik in polemik ter Levstikov životopis. Kaj več izprego« vorimo o tem zvezku prihodnji teden.
Dunaj 9. m.irca. Vsi ministri so prišli na sejo pododseka za volilno reformo, izjavili, da so glede volilne reforme vsi solidarni ter naznanili, da želi krona, naj se stvar koj reši. Z ozirom ti a voljo krone so zahtevali, naj pododsek d o že ne posve t o v a n j a i n s t a v i 1 i k a b i b e t u o vprašanje.
Dunaj 9. marca. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o davčni reformi, za katero razpravo pa se poslanci jako malo zanimajo.
Beligrad 9, marca. Na učiteljišču v Nišu se je zasledila socijalistična zarota. Ko se je začela preiskava, so kandidatje in kan-didatinje napadle ravnatelja Tirša in ga vrgli skozi okno prvega nadstropja na cesto. Ravnatelj se je nevarno pobil. Napadli so tudi dva profesorja in se z nozi branili policije. Nekatere kandidate in kaiididatinje je policija zaprla, drugi so utekli. Meščanstvo se poteguje za dijake in bati se je večjih izgredov.
Bellgrad 9. marca. Policija je zashd la, da so kftztienci v tukajšnji trdnjavi ponarejali franke, katere so uradniki izdajali,
Bruselj 0. marca. Osrednji odbor delavskih đrtlštev je sklenil, naj se začne dne 1. aprila generalni štrajk v celi Belgiji. Povod temu je, da je parlament odklonil predlog, naj se za volitve v administrativna zastopstva uvede splošna iu jednaka volilna pravica. Biti se je krvavih izgredov.
Pariz H. marca. Na dan je prišel nov škandal. L. 1889. je dovolila zbornica 50.000 franko.' v to, da se prepelje truplo Lazarja Carnota iz Magdeburga v Pariz. Od tega zneska pa se je v določeni namen porabilo samo 14 000 frankov, oG.OOO frankov pa so si razdelili uradniki mej soboj.
Pariz marca. V cerkvi v ElinCOUrtn je prepovedujoči' duhovnik napadal socijaliste, češ, da razširjajo pogubne nauke. Ko je končal, hotel mu je neki socijalist odgovarjati, vsled česar je nastal pretep. Mnogo oseb je bilo ranjenih.
Listnica uredništva
Gosp. Fr. Sarasa, občinski tajnik v Št. Petru: Potrjujemo i»m, da nam vi niste ničesar pisali niti občina iu izjavljamo da se opomnja v listnici uredništva dne - marca no nanaša na vas, niti na žandarmerijskega postajovodjo, Hmpak na nekega železniškega p.istajovodjo K,
„Glasbena Matica44 v Ljubljani.
Meteorologično poročilo.
bode
V ponedeljek dne 11. marca t. 1.
v redutni dvorani.
Začetek točno ob 8. uri zvečer
U-*t' Opevat! TfcJJ Zadetek ob 1,8. vrl s.ve6er.
štev. B&    Deželno gledališča v Ljubljani. Dr.pr.eia,
V torek, dne 13. marca IHtt.V
Na korist opernemu režiserju ln pevou Josipu Nolli-Ju v proslavo trldesetletaloe njegovega gledališkega delovanja.
Četrtikrst:
Trubadur.
Oper* v  Mirili   dejanjih.   SpssJ  S.  Cammaratm.   Uglasili 1 J. Verdi. Poslovenil A. Štritof.  Dirigent g. Hilarij Beuifiek. Režiser g. Josip Nolli. Začetek točno ob '/,-K  ari, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pespolka st. 27. Prihodnja predstava bo v petek, dne 15. marca 1895. Blagajna se odpre ob 7. url sveder.
Tujci.
8. marca.
Pri Nlonu MerkenB, Schuchart, Reitmav, Wo1f, Jeglič, Hauseli t Dunaja — Hmelak, Lieblein, Monti iz Trsta. — Dejak, Verbovec is Polja. — Becke is Pruge. — Scbieler iz Monakovoga. — !Uyvich is Keke — Motony is Bistrice. — Zwecker i« Toplic — Weaten is Celnovca'
Pri Maliei; Bobwender, Schomrald s Dunaja.
I	Ca« opa-Eovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Ne ho	Mokrica v mm.
s rt 1 E	7. sjntraj 9. popol. 9. zvečer	736*8 s*. 7850 w. 7.'}f) 2 -m.	— 44*C Isl. zah.; obl. 2 2* (  si. zah. jasno — 3 S C si. zah. jasno			0 00 ■■.
	Srednja	temperatura —l-8°,		za -M9	pod n	orrnalom.
ID-a-i^LSijsIsa. borza
dne i». marca 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 15 kr.
Skupni državni dolg v srebrn   .... 101 . ; 5 ,
Ajstrijska zlata renta....... I2f> , — „
Avstrijska kronska renta i' ,..... 101 „ 90 ,
Ogorsk a zlatu renta 4°,,...... 198 , „
Ogorska krunska renta 4 '„..... 99 „ 20 „
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1071 „ —
Kreditne doline«.......... 390 , 50 ,
London viBta.   . ........ 1*8 , 66 ,
Nemški drž. bankovni za 100 mark    .   . rto ( 4^ .
20 mark   ... ...... 12 , 07 „
20 frankov.......... 9 , 79 „
[taliJHiiski bankovci ....... 4t» , t>2 m
C. kr. cekini........... b . «0
o -c
o j
7
S   (S o
~. > Id
fi bi
1_ —
C ^
B.*a
rt ~
-M ^
n Ouj
(ir>-2)
IV
Pri otročjih boleznih
potrebujejo  se  Često   kislino preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega apUv&nja svojega na
• LAVN^iSKLA D I »T
Bt£R
sJćlefU* lufti
lrVV tt Ti
katero radi zapisujejo pri želodćevi kislini, skrofeljnih, pri krvni, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. Dvornega svetnika Luscbner-ja monografija o (»iessluihl Slatini.)
-A. gre 15. t xx r a
30 gld. mesečno
postranskega zaslužka z visoko provizijo si zasluži lahko vsak, ki ima poznanstev, s tem, da vzprejeina naročila na patentovane predmete, ki se lahko ■peoavajo v vsakem okraju. — IVnuillie z znamko za 6 kr. Franu Pokorny-Jn Praga, 1134   II («76—1*
fcSJJ
t
ft
životna zavarovalnica v Novem Torku. (
S „The Mutual"
^   ninifnn     nn rrnn hrr nI n 11\<\     n     \Tnr?nm Vnuku
1»«T mi lij. frank. 11a» mili j. frniik.
(1400—17)
Ciste najamna        Nebenla deiuiearjev.
Največja varnost.  Nedusezioi visuki ilohitkuvni deleži
l*r«'iiioi«'ii|«> «1im- SI. <lc-
cenibrn iimiI .
#.«»»r«»» alulue znaNtajo . Ifplučnlo   Me   |«» /nllirn-
« a ne«-m, mlltar poMlu j *
<lrio.lt o......IVO:t millj. frank.
Specijalno jamstvo za avstrijske zavarovance 1.021,124 krone v 4odstotni zlati renti depo-no ani pri c. kr. ministerski plačilnici.
N.tt iiion ■'•»■ podatke iu intoriua. ije daju
glavno   ravnateljstvo   za  Avstrijo: Wien, I, Lo"bkowitzplatz 1.
Brezov balzam.
Že sani rastlinski sok. kateri teče Is brezo, ako se navrta nji no deblo, je od panitiveka znan kot najizvrstnejAe lepotilo. ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obrnz ali drugi deli polti, lomijo »t* /.«• «lrui(i tlaii ue> /ii h i ii«- liiMl&iu«' «»«! polti, ki poslane »«.!.«! ieiC» lielt* in ••♦•itn*.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in koza ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost iu čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žol.avost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in <iiu;:e nesnažnosti ut polti. — Cena vrču z nuvodom vred gld. I.R>».
I»r. Friderik«* I4eii|rlel*n
BENZOE-MILO.
NHJmilejso in nnjdobrodejnejfie milo, za kožo nalašč, pripravljeno, 1 komad tto Ur. (12—:■)
Dobiva se v Ljubljani v pl. TrakOeaj -j»
lekarni in v v-eh večjih lekarnah. — Pofitna naročila Viprejema W. Hens, llanaj. X.
C. tr. |la?Di ravnateljitvo a?nr. drl, tcienia
Izvod iz voznega reda
xr«17«,Tm.«g'm odL 2.. oktobra 1894.
Naatopno omenjani prihajal H In oflhajalal o»«l MMNi m i »*4njmm§ aMffcn Amm. Hradnjaevropakl ca* ]• krajnima t»« * I4nt U»nl M • minuti naprej.
Odhod U LJubljane (ju*, kol.)
O« 19. uri B tntn. pO mM oaabnl Tlak T Trlile, Pontabal, Beljak, O« loreo, Kranaenafaite, Ljubno, uaa Helethal v Auu«(, Ituhl, Umuoi-dan, 8olna«ra<l, Leucl-Oaatein, Zali na Jeaaru, Stejrr, Lino, Hrilejevloa, PlaenJ, Marijin* ur«, KWer, Karluva «m, Kranoore vara, Prago, Lipa t Jo, Dnu »J vla Amilaura.
Ob   0. uri tO min   mlutritt me.anl Tlak T Nuto meeto, Kočevja.
Ob 7- »tri tO m(m. ^Hfr^j one bal Tlak t Vrhi«, Poutabal, Haljak, Oa-lovec, Kraiianiiafent*, Ljubno, Dunaj, oaa Belathal t Hetiioijra<t, Dui Tin Amatettem,
Ob Vi. uri 5/5 min  <1n)>ol**iln* maaani Tlak t Noto meeto, KoOavJe.
Oh 11. uri Stt mita. <U*j>ol—*tn*> oeebiil Tlak t Trhla, Poutaaal, Halja*, Oaloveo, Kranaeuafeata, I.Jtibno, Helethel, Dunaj
Ob 4. mri 14 enOe. t»>j>ol~<ln* oiebol Tlak t Trhli, Beljak, OalOTao, Ljubno, uea Nelatlial t Halnoarrad, borni Oaatoin, /.aH n« jaaera, liio moel, Hrairnio, Ouiih, OoneTo, Parla, 8tByr, Lino, Oraunden, Iiohl, Budejevioe, PUenJ, Marijin* vara, Ktfar, Kraucove Tara, Karlova vara, Prairo, I,iimlto, Dunaj rim Ametatten.
Ob 7. Mri VO min. iwrw meiaul Tlak t Nuto meeto, Kočevja.
Prihod v LJubljano (jui. kol).
Ob 5. uri l& eeOie. zjtttrnf oiehnl   Tlak a Dunaja Tla Aruatallait, Up.
ilje, Prage, PrancuTih varor, Karlovih vari,v, K«n, Marijinih firor,
PLanJa, Huclejevic, Soliii)«r»ili», Ltnoe, Htajrra, Oinuuitaoa, laulila, An«,
•eaa, Zali*   na  Jeaaru,  Ij.ml .(laetaiua, iauhnega, Celovoa, Haljakav
Kranaomfaat* Trhla* (Afc H. uri 1» mlM. mjutruj meaani Tlak in Kočarje, Norma meata. Ob 11. uri ¥7 mira. rfu|«<uifnr oaabnl vlak a   Dunaja  tU Amaterka«,
Iiipaije,   Pratfe,   PranooTih  raror,  Karlovih   »arov, Kura, Hrarijlnlr.
varov, Plaiija, Rudajavio, Soltioiprada, J.luoa, 8lnyra, Panaa, Uauara,
Onriha, Hre«nloa, Inomoata, Zella na Jaaani, LiAnd-Oailalita, LJnbueara,
Oalovoa, Llanea, Pontahla, Triuaa (H, tf.  «.r<       »m«   ),ftmluilnf meaanl vi.»a. it Kuuevji, Xnv«i meata Ob 4. uri •<* tiiin   |.u;»Witif ur ««a«biii vlak a Duutlh, LJubuoga, Nelzthala,
Beljaka, Oalovi'a, V'raueaniieeie, Ptintatila, TrMea Ob 9. uri JM runi   ;r«'ivr motani Tlak ia Kočevja, Kovapa Meata. Vb U. uri 91 min. »r. .-»t oioV-tO   Tlak   a llitua.i* j>reko  AmeUtten Ii
LJabnaeia, HeUaaa, Celovca, 1'ontahla, Trhiaa.
Odhod ls LJubljane (dr«., kol.;
Ob
ur* »VI enlta. qf**lraj       v Karuuia. .    Oli     ,     pojiolaerfi«« » „ .   SO .
C* lavna zalaga
pristnih ruskih gumijevih galoš
pri (126—12)
J. S. Benedikt-ii v Ljubljani.
vo^l»o svet«!
Fernolendt
voščilo za čevlje.
Ces, kralj.
dež. priv.
tovarna utam. I. 1835 na Diunaji.
To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno •veti ter vzdržuje 11 Nitje tr pesno. ===== Povsod ▼ zalogrl. == (3-10) Zaradi ponmr«j«tii| naj m pasi natanko na noj« lin«
MT St. Fernolendt. ~wm
1'oštni paketi, katerih vsebina (4 kilo voščila) je »i»r-tirana, poši)jaju ge za poikninju poNtnine irosto po 1 ffld 811 kr ni vsaka postno postajo.
Prihod t Iajohljano (dri, kol.).
Oe a. ur* Hrt a*«*«. rlulr»J Ia Kamntki .    11. tli     .     ./.»fni/Mrfia«   a ,,
M M     »O It
riil[o mazilo pni jrotik]
je naiboliSc sredutvo proti |ir«linu, reTMttltma ird.  Lonček atitne 1 kI«*- — tilavno «*klntlftae«*i I*ii4-I* l«*kt»rnar v I.iutu (Uteliakei)*
Spoštovani gospod! Izrekam Vam svojo n-tjtop-IttjAo zalivalo za mazilo proti  protiuu, katero
kaj izborno učinkuje. Po&ljito mi *»< 2 lončka, da bom imel to izboruo aredHtvo vedno pri roki.    «1150 22)
Plasy, ilne W>. iulija 1H<J4       Jo«. Knott.
Lepa hISa
s prodajalnico in gostilno
■e o d d 6 t« ko) po eenf v nafem v Hstart-ness pri I«ltlJI blliu cerkve.
Pogoji ae poizvedd pri lastniku Frana <f'ndnn, urarja t L|nkl|>tni. (274 — 1;
sa 2 sli SI kon|? m nkedn|eni vred odda ■e takoj v ■■nJem.
Kje? pove iz prijaznosti apravnifttvo „Slov. Naroda". (256-3)
Trgovski pomočnik
23 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, izurjen v trgovini z mešanim blagom, seli preme nit I m I u ž t><». — Ponudbe pod  zanesljiv 100"
na upravniStvo nSlov. Naroda". (21i>—3)
Vodovodne cevi
in veo sestavno dole potem sesaljko in drsg-o vodovodne napravo, k »kor tudi rosno stroje iu vos tsh-
ttčiS^J* S. Juhasz v Gradcu.
(263—1)
Knjigovodja
nemščine in slovenščine v besedi in v pisavi zmožen, se v spre J me. — Pismene ponudb* naj se pošljejo na ^lolneN-i« in !V>iivv rlli-a, komisijska trgovina s pridelki v I^JuI»I|miiI. (246—3)
»ooooooooooooooooooooooooooooooooooe
j Na najnovejši in najboljši nafiin
♦ umetne (1180—42)
imvh® in Kobavja
♦ uatavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- -J van|a iu  \ae tobne unernclje, — odstranjuje J
♦ iob«e bolečin« z usmrtenjem živca 4>
l zobozdravnik A. Paichel $
♦ poleg čevljarskega mostu, v Kohlerjevi hiši, I. nadstr. ♦ oo♦•♦♦♦»♦»♦♦♦♦•♦»•♦♦»»♦♦♦♦»»»♦♦eeeee
Razglas.
L'fa 13!)3 flf> je v uradnih prostorih te hraoiluiue na«ala ■Jlill-IJnilMka Mreeka« ki jo je najbrž neka »tranka izgubila.
Ker »a dotićmk, ki jo le izgubil, v postavnem roku pri tukajšnji policiji ni oglasil m je ftlednjtt srećko zopet semkaj izročila, se to mizniini* s j i r i m t . i vkom, da se ima lastnik te srečke javiti pri tej hranilnici mej rokom zastaranja.
—»v* vr ji^j^; i*twv-.
priporoča po nizki ceui
.Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Krali] sUsza, hianilnica
v Ljubljani, dno 8. marca 1895.
(178-1)
z varstveno znamko labodom, je hrezdvonmo najholjie sredstvo v dosego snežnobele&ra perila, za
čiščenje svilene, volnene in barvane tkanine,
kakor je dokazano, je to milo naj-boljSe razk\ižujoče sredstvo za vsake vrste perila iti mimo te^a pojiolnciii neškodljivo za perilo in roke.
Kadi   I/.Iioiik   ava|«   kakovosti   pa nliijejo   iMto Inko
Selite štedilia jedernata mik,
ki so brez vsake konkurence. Ta mila imajo, kakor je že njih kakovost, jedno naslednjih varstvenih znamk. (fi»e—U)
Julij Schlicht, Ustje nad Labo,
tcvama ian.ll, eveč Irx poklzaeiovoGra. olja.
J)4""    vr*a»ja^*x*a*i* ,
.mrov&lBo društvo u iiujnji t Londonu.
FtUJaL aa Av.trijo: FillJ.l« aa Of.r.ko:
Dunaj, I, Giselastrasse i Fešta, Franz - JosefsplaU
st 1, v hiAi društva. |      st. 6 in »;, v liisi druStva.
Društvena aktiva dn« 81. decembra 1*94..........kron 1.'11,435.657-
Letni dohodki na premijah iu obrestih dn« 31. decembra 1HJ>3 t   ,      m      *23,y42.149- — IzplaCitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (184H)....................«87,402.809 -
Mej letom 1H03 je druStvo izpostavilo 9633 polic z glavnico ...      n      73,0'23'67.r>-—
Prospekte in tarife,  na podlagi  katerih  izdaja  družba  police,  kakor tudi obrazce sa
predloge, daje brezplačno
glavna agentura v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 3, II. nadstropje
pri 0-Tric3.C23.-o. Zesclilco-tuL. {uvh—d
St. 5707.
Razglas.
(242—3)
V zmislu §. 15. občinskfga volilnega reda za dnželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dnč 5, avgusta 1887. I., štev. 22. dež. zak.), se javno naznanja, da so
imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet
sestavljeni in da se smejo od danes naprej skozi 14 dnij tukaj pregledovati in proti njim vlagati ugovori.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 1. maroe 181 »5.
5364
568041
7072
OK
1991
08
Izgubil Me Je 8 mesecev Htar
srednje velikosti, kratke, ni i enkaste ali senilne dlake, z znamko *t SO. — Kdor bi ga našel, je naprosen, oddati ga pri gosp. I*. Bluinaner-ju % I.juhl|im», i»h Kra< huvikfm iiHMi|»u, kjer prejme tudi nagrado.     (240—8)
Štev. 3492.
Spreten komi
krepak, 18—20 let star, doma z dežele, špecerijske in galanterijske stroke, r**? vaprc|me takoj. — Več pove upravniStvo .Slovenskega Naroda". (214—3)
Hiša
na Olinoah pri Vi6u h. it. 14 z vrtom, ki meri kacifa
1100Q sežnjcv se proda 1* prosto roke. Več, se izve
pri lastniku biSe P. Cepndru istotam ob nedeljah mej 12. in 3. uro popoludne. (124—6)
V četrtek. f 1. dan t. in. dopoludne
ob 10. uri oddala so bo pri podpinHiiem rnagistiatu
Jefliia v poslopji iiieMeaiiMlae bolnice (ltrcMlJc) v ■ J uhlju ni proti MolNJkemii trsru le%eca. sedaj
kot mesnica rabljena prodajalnica
za dobo otl f. maja I. nagi rej
potom očitne clrnžhc v najem.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
dne 4. marca 1895.
mm
Dr. hit životni balzam
je nad 80 let mano, prebavljanie in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoč« ter milo ras top* ljajoće (434—40)
domača sredstvo.
Velika steklen 11 a I gld., mala
50 kr.,      posti *Jt> kr. več. Nn v:-i'li delili savojnine -e moja tu dodana, zakonito varovana Varstvena snamka.
Zaloge Nknru v vseh lekarnah Avstro Orrake
Prvo iemsb-amemb visi
T izvrsten pridelek, iz. kleti «. Ignacija WutsoherJa, J
^ veleposestnika na Brezovici pri Št. Jerneja, se „
S v Florijanskih ulicah št. 28 |
I flpri Dolenjcu".
V Za obilen obisk se priporoča
% J«31"fk. filial"
L.    (228—3) gostilničarica. ,
D
1  m M tudi dobi
raško domače zdravilo.
To sredstvo poipefiaje prav Isnorn >. kakor svo-ducijo miioge : kultne, cistenjo, smjenjo in letanje run ter poleg tega tudi blaži holočme.
V IkatUlean po 86 kr. iu st
25 kr Pf Dosti (i kr. Ver. Na vneti delih savojnms je ui-ija tu dodana sako« Min varstvena snamka,
0*lctTrzxsv salo ar o.
£2. FRAGNER. Praga,
it. 201-201, H,ila it ran, Idtnm ,,pii inoM* srttr\ ■npr* P o It na ras polil jatev vsak dan. neg
mm
Notarski kandidat
išče sl"u_ž"bo       (254—2>
r posredovanjem upravništva „Slov. Naroda".
Lepa soba s hrano
odda se dvema gospodoma (2;')H-2)
Lingarjeve ulice št. 2, II. nadstropje.
Ogerski
lekarni g. A nt. pri Z1111 e 1 ti v SJorJei
lini ekstrakt za uho
od c. in kr. sekund, zdravnika cli*. Wi|>ol«-i»« Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let avtoritete, ker odpravi vsako prirojeno igliilioMt,   uklanja  takoj   hIi»1» pu»luh9 iiAohuI ««► <.  in vsako  iimv-miim  l»»lf*se>n ; dobivaše proti doji ftiljatvi gld. 1*70 v vsej Avstro-Irn 113«<► \ 1.no po polu iz lekarn : glavna zaloga v „pri sv.  Duhu" g. Edo pI. Tomaya, v lekarni K ogla in v mestni lekarni » KagreiMi: tudalje 1-ju v Trata | Jožefu G h r i s t o f o 1 e 11 i - j u mi  Diiniiji;   pri c.  i u k r. vojni poljski
lekarni F. Ploha n-h na Štefanovem trgu št. 8 — Pristno blago se dobiva latttO v steklenicah z ntisnenim napisom: e. iu kr. sekund. sdrtavnlU «ir. šIjm-u tm Umit«)!.
(1414—11)
•»e <*o*r«s-*v** * i> ♦♦♦e
o-
♦
e
•«■♦♦•••>• o ee-eee
Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, kakor tudi gg. mizarjem, da otvorim z dnem 8. fe-bruvarjem tukaj
Ljubi
ni, na Bregu št. 20
letalo obrt
Li) 10
Moje 251etne izkušnje v tej stroki mi omogocu-jejo izvrševati vsako delo iiajhneje, najsolidneje, ne da bi mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah, ker nem pri tvrdki K h e r 1, kjer sem delal skozi 20 let, izvrševal nujtineje imitacije vsakovrstnega lesa. /, velespostovanjcm .1.14—18)
«7osip l¥Ia.ko\rec
pleskar iu Iakirar na   Etregu.   /ansov..   Iiiša   s t«'v. tiO.
e ■>
i e
♦
e
: s : : : : :
2
i
V lekarni EDE TOMAJA
v Zagrebu, v [lici stev. 12
dobivajo .se razun vseh ostalih zdravi! unkalHii jako preikudeni in koristni, posebnega priporočila vredni lekovi:
Cenik vin vipavske in istrske vinarske zadruge.
Mazilo proti kostobolu alipro-tinu, kalanju in trganju v kontih, otrp-nosti ali grčo v žilah, bolečinah v bokovib in v križu, trdnic.am, prebadanju, vsakovrstnim ozeblinam. Cena <S0 kr.
Sladka voda za kaSelJ ali kreh In za przl, s ka'ero se zdravi kašelj, irelilajeuje nli katar v prsih, phnMli. težko dihanje, bripavost v grla, naduha.    Cena SO kr.
Pojafienl železoviti sirup dolnjo proti slabosti, bh dosti , Skrofulo/.-nosti, zabuhlosti, otroftji pohablienosti, ženskim boloznim, slabokrvnosti, onemoglosti    Cena stek enici 1 gld
Pojadene švedske kaplje ali švedska življenjska tinktura (Le-bensessenz). S tem slovećiui sredstvom se ociAfa kri in /latemca, popravlja iu krepi želodec in ublažuje glavobol, oUjša tesnobo, odpravi napetost ali vetrovi, odklanja bol v žlčtct, gr^e v ž< lodci, zlatenica, mrzlica in zavijanje ali grizenje v trebuhu. Kdor pije redno to toli koristno učinkujoco svodsko tinkturo, si ubrani zdravje, telesno mofti in pride v okom raznim boleznim. Cena steklenici z navodom f>0 kr.
Vsakomu gospodarju prav toplo priporočam praiek za živino, za konjski keh in kašelj, za volo, kruve iu svinje, za lagano očiščenj o, krepljenje želodca in prebave, kadar živina noče jesti, pa kadar si napuhiijiije. Krave dajo potem vec in boljAcga mleka, Vonji postanejo cili in močnejši. Cona jednetnu zavojčku 4.r> kr.
Svajoarske pilne. naJHigumojgo sredstvo za čiščenje iu anaženie želodca in črev, proti zapretju, kadar kri udari v glavo in v prsi, proti tromosti ali težini.   < ena skatljici 70 kr.
Mazilo ma živino, zlasti za konje iu voli proti boli na kosteh, usloconim, napetim žilam, otrplosti in ozeblinam, po težkem naporu, za krepljenje žil in živrev.   Steklenica 80 kr.
Antiseptična voda za usta in zobe, ohranijo se zobje ter se ne pokvarijo, ubranjuje i-i ublažuje z«'hobo|, učvrsti meso okoli zobov, osvežujejo usta, odstranjuje neugoden duh. Steklenica 60 kr.
Fina smrekova esenca (Fichten«
nadel-Rssenzi za čiščenje in ruzkužev .nje zraka v sohah, va dihanje in S4 take, ki so bolni na pluč.h. Po ."•'» kr.
Tekočina proti izpadanju lasi)
nfivrlftnje in ohr injnje lasiš^e, odstranjuje prliot. in pospešuje rast lasi j. Steklen OS fiO k-.
Mast proti Utaju, kr.nt.im. mlečnemu fikoijupu, osipom.   Lonček 60 kr.
Anttsutln. Prah proti potenju iu otiskam.    Skatljn-a ."■:) kr.
Tinktura za kurja oćoaa.. izbornu sredstvo.   Cena fiO kr.
Dr. Spltzerja pomado za lloe
proti solnčniin pegam, madežem, razni in marogam, odstranjuje čo/.meruo tdofiico lica ali nosa, hrapavost, osipe na licu; proizvaja gladkosl. nežnost , belost in fiuost ubrn/.a in rok. Cena večjemu loneu 1 gld. Sem spada tudi borak-sovo milo p> 40 kr. komad.
Pnder Englantlne, najboljše srodstvo za pole;-Sevanje in pomlajevanje licu iti povsem neškodljivo ter prijetnega duha. Odlikovan na Pariški razstavi h pocestno diplomo. Dobiva se v beli, rdečkasti in rumenkasti boii. Cena Skatljici 1 j: Id
Blag-ovonjav šprlt za aobe kaditi. Nekoliko kapljic siri po sobi preugodnu vonjavo.   Steklenica  80 kr.
Otrov ali strup za stenico In bolhe.   Steklen.«-a oO kr.
Antlfe brile od Rodiniaa proti mrzlici.    Manjka steklenica 70 kr.
V skladišču v Šiški št 9 nad 56 litrov:
hektoliter
Vipavsko belo l. \rste . po gl. 2Č50—28*60
ti »1       J* T       T      —x -~
Vipavski Rulandec,desert _ p ."'T- —
,.    BJsling,     .    „ , -Hy-—
r     Burgunder ,    „ „ —1—
Vipavsko Sipi        T     „ T —
Kra jevina „ „  —*—
Istrski ter n, stari..... P   IG'—
novi . . . . „ „  Iti.—
K foškat. desert. .. ,  86'—
,      Rofoiko, in bnldjL r „  JIO- —
ZatlriiKi rMKp»Mil|uti (mli
V pivnici (na drobno) na Bregu št 1:
liter
Vipavsko belo, staro......po gld.—'3H
h -    novo......„    r —'88
Vipavski BolandeC, desert   . .   „     „   —".r>2
Rizling,       „     . . „ „ —•48
,       Burgunder    m      . . „ „ —1—
Vipavska Sipa,             „       ■ • » . —*M
n        Kraljevina...... „ „ —"'10
Istrski teran, stari....... „ n —'89
.     n »vi....... , , —32
n     Rofolkot, desert  . . . . n f — -r>0
Refoško.      „    Utdjka. a „ 120
vinu iu VZOrce ilirektiio. I'.M—2)
St. -461».
VII. 1895. 18
Fini parfumi, dobro difieče vode, razno pomade, bojo za barvanje lasij. da se svi lasje ž n;o črno pobsrvajo, fina mila; prašek za {"ohjio. sredstva za polcpšcvanje, prašek za čiščenje zob, paste za zobe, da postanejo beli.   Po HO kr.
fsohc       uiiilvaiijc. sVriacIce zn %obr.
Eazne stvari iz kaučuka, obvozila za r^no, pasove, kirurške stvari. Ruski čaj, fini Jamaika-rum, Malaga-vino, francoski konjak.
{Lj*"' Zaloga mineralnih vod. "SQ (186«5)
"V"ee ca.szillclla. oglašene x23.od.lcix1.slE© Speclja-litote.
Kdor uaročuje ca 4 gld , mu pošiljamo poštnine prosto. »»»»Msoononoooono»ozo»»oo»
C. kr. okraj no sodišče v Kranjski Gori daje na znanje, da se bodo vršila
tlu«*   t£i>.   marca   lSriO.'S. lotsi
dopoludne od 10—12. ure in ako bode potreba tudi popoludne od 2—6. ure pii tem sodišča
prostovoljna dražba v zapuščino Antona Omana spadajočih posestev
in sior vb,ž St. 5f>, 14:{, 192, li»6, 200, 211, 218, 223 in 262 katastralne obfiine Podkoren, sodno oenjenib na 495 p Id., llfi.") gld., 150 gld., 400 gld % 355 gld., 125 gld, 82 gld., 315 gld. in 300 gld. s pristavkom, da sh bodejo ta poeeatva oddala le za ali nad cenil no vrednost.
Zeinljeknjiini izvleček, ceniluik in dražbeni pogoji so tasodno na vpogled^ Na teh posestvih zavarovanim upnikom ostane  njih zastavna pravica, brez ozira na skupilo neprikrajsana.
C. kr. okrajno sodišče v Kranjski Gori
dne 18. febravarja 18l.»5. (984—2)
L Luser-jev obišž za turiste.
ta«>l«lT4»   iu   liilro iip
vajoce sredstvo pioti Kurjim oeeaoMii«
/n I j     t na pod-
pinfdi, petahfa ^^.(^ Veliko drugim trdim >^cSJ^ . *]/ prienslnih praskam   >/\   • t>l*r     P'8cm Je 1411
Dobiva w v lektir nsb
glavni razpeii Ijalniei: L. Schwenk-a lekarna
810) Meidllng-DnnaJ.
s s^jr     PristOD samo, če imata nu' <»d in
^^v^sjl. obliz varstveno i • sinko in podpis,
^> vv*/* l£' Jn tu 5""HVt;n; tore.i l,B.i ra/'' V> 't***/1^     zavrne Vs-o »nasj vredne psnaredbo.
Pristen   * Idjubljnul:
.los. Mhj rf J. bVobodo, U. pl.Trnko« zy. (t.Picoli.L. Orefiel; v liuilolfovem S. pl. Bladovic, F. Ilaika; v Kamniku J Močnik; v i kslovol A. Eggcr, W. 'riiurinwald. J. H ruba-olter; v Kresali A. Aicb-Inger; v Trisu (na K<--roskem) 0. ifonnorj v
K«liaKn F. Sehol/., Dr. B. kiiuipf; v <iioriei (J. B. Pontouij V WoliV*« berKU A. IluMi; v Kr«.
K Savuik; % Kad-tx*»tti C. B. Andrienj v
K4Hri|i  Josip VVarto; v BaslOVlilel A. Koblek; v (VHi i i.. Gelu.
Oznanilo.
Letošnji redni zbor kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva Avstro-Ogerske, pa tudi letošnji redni zbor hranilnega in posojilnega uradniškega društva v Ljubljani bo Je t a v nedeljo dno 7. aprila 1895 točno oh 10. uri dopoludne V vrtni dvorani Hafnerjeve pivarne na Št. Peterski cesti št. 47.
Dnevni red kranjskega odseka: 1. Kratko poročilo predsednikovo o delovanji uradniškega društva Avstro-Ogerske sploh in z ozi-rom na kranjskega odseka odbor v letu 1894. čitanje zapisnika o lanskem rednem občnem zboru.
Potrditev odboroVega ručana za minulo leto 1S94. Volitev novih odbornikov z» upravno leto 1895. Posamezni nasveti.
Na dnevnem redu zbora hranilnega in posojilnega nradniikega društva jo izvrševanje pravic po §. 30. zadružnih pravil.
Dnevni red se naznani p. n. društvenikom po pravilih pismeno.
V Ljubljani, dne 7. marca 1895. Kr.mjskegn odseka uradniškega društva odhorovi predstojnik:
J. Smolej
Hranilnega In posojilnega uradniškega druStva odborovi načelnik :
Vil. Bregar.
Društven i k :
Ant. Svetek.
1276)
\ Vozni ltstti i Sbt. Ameriko
(199—31 pri
nizozemsko-ameriški i parobrodni družbi.
* l Kolowratring U T.TTTVT A T I IV VVsyringergausH 7* \j \j \J\ Jn^fJ ,
g       VhoH (hm otlpruva % Dunttjft, ^ !-*«.>) h. m ta II« /»iMionj.
Pristna Brnska suknena roba
«lolg M p polnil
llltleltO (>llliM|«l.
IiImo«-, telovnik)
Mit: h    hi« 11|o
za ipomladuo in poletno dobu IS95.
Kupon :tlO met. ( Kiti. I MO i« dobre      j j=
-l<l. 6.—-   Ia bol|M«         cz o
gl«l. 7.75 Ia lin«'            c£ ^
«l«l. »•—   <s liia.-i"S."«3*
uld. io.r»n ia iia|tln«'|e| g
Kupon za črno salonsko obleko k'«!. io.—. blago za vrbuje suknje, 1' d« i za turiste črn peruvienne in dosking, blago za uinf rtne drž. uradnikov, najtinejo gredasano tkanino itd. razpošilja pO tovarniških cenab kot reelna in šolnina najbolje /.naua zaloga Miknene^a blaga
SIEGEL-IMHOF v Brnu.
Vrorri zaslon i in poštnine prostu! — Jamri se /a to, da
pošiljke popolaton Ssgoi ar:ajo vzorcu. Na uvažen)«! S avno p. n. občinstvo se zlasti opozarja, da se blago dobi n 1.0-0 «•«•••«»j««, če M premo ud-io«u. DSgO če se naroiVi od takih, ki sami isto pri nas kupujejo, T t rdi* a Si« u«'!-lnilio I' i Itrmi razpošilja vse liln:;i. pn prut tli l<>\ it m InUIIi •••■iihIi, ne da bi V račun jemala privrtne kupovalce iako oškodujočega sleparskega „krojaskega popusta4. (189-10)
i__
,. it, v.
B      Hehutr. marke.
$ 5 ^i/Ptau^.
arija-celjske kapljice za želodec
prireji
auge-
' v lekarni ,k lju varuhu1
O. 33 r    cL y  v Kromei'ižu  | Morava >
ataroi/.knseiio in poznato zdravilo, ki oživlja funkcije želodca ni    a krepi, čo je prebava inuteua.
Pri&tno le z zraven na*.ianeno varstveno znanko ln podptucm. <14.'i" 19]
Cena ateklentoi 40 kr , veliki steklenici 70 kr.
Navedeni so tudi sestavni deli. »Inri jiH'< t lutki« U»|»l|lc»* /.it >.i'l(»i!ee dobivajo se pristni* i I<tub] f SH t t lekarna 1'iceoli. lekarna Mar det BOhls "'>'! I l"«o.l«>|iiil t lekarna Kr. Itaccarcich : t KUolji Lonit lekarna Karol 1'aliiani ; v Kiolm -IjKi: lekarna Aleksander Roblek ; t Itiulol fo« cm : lekarna Dom. Hi/zoli, lekarna Ilergmaiin : v IViier-liitehii: lekarna pl. Paver : v MmiiiiiIUii t lekarna J. .Močnik ; v (riiuiiil|u t  lekarna  Ivan lilažek; v
Klbuieit lekarna Jos. Ančik.
S
Icrojati (271—1) lioii^r«-sni tvss št. 141
se priporoča slav. p. n. ol)činstvu za izdelovanje vseh hro|ii.<*liili <!«■*!.
Naročila izvrširejo s*' točno in po nizki ceni.
Fran Burger, mizar
v 1.Jlinijami. Sv. D'i'h'a «•«•*<»■ Nt. ?f
se priporoča čč. občinstvu za naročila v izvrševanje imjna-vadnejih iu najtinej b
pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajocih del.
Tudi imam v salofrj več pohištva in izdelujem najlepše lesene atrope ln stene (lamberije). Delo solidno in po niski ceni. '/.» dela. naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročilu isvrlnjem li po predloženih mi ali pa odbranih lastnih  vzorcih po VSeh slogih. ("220—2)
CremeVenus
Prostfedek k zušlerhleni pleli.
Tekutypudr„Eugenie
červen6 tekute ličidlo Jugenia" Pudr„Eugenie"
vbile,ruiove akremove barve.
Barva na vlasy
Kavkazka
essenze na km>y.
»Creme Venus". ■rv.,rlrv ■* *5!!!5,s#r*ll3aSf
1" w —' — V    |Milll   taborno, popolnimi i i.. .Imi.I
llivo kuinictićim areilHtvr), ki nlaitl tahr.iiijnjo. ilu )iolt ne petine r.i»k:vvu in tn ne «v,ti kukiir <.<! m^coli.-, pult i<n,i.uii. m.rveč tur/nu
liolu, mi kiiii'i..... n       .■. u.ii'i... ',■ ...t m,, mla.lu^tiio avcin. „('rl>lll«
I t'nni" ni' ....... i,i •-iiii.iiiIi   tv.rin,   nt  pn.tan« toroj
nikoli ž.kltnv in ... bral   .v.i\«   Uporabljati o v.akein pnljuhtifin
iln«"viit-m iu lftii.. ri - i \' iiiti'i, .ii iMi.itmtva se pro.i, ilu nnj se iintaiiko pyzi na vin uatianeno vantvano ruiamku.   4'enu ii ul<l.
Tekoči puder „Eu?;enie" ;*rtr?r.V"„l:
Rdeče tekoče ličilo „Eug"eniea
|iol.-|»-
Acvanja lmr»i. pulti, kateri, ostane vedno ovetooa m mlmlostiia. l'o-<l:iji i obraiu i (utllkn. kakor tmli rok.on in noirum meliko^t in inru-inoriii Hlirno ui.to.t. <»UtraiiJuJe vaako ratkavo.t polti in y>,-ae vsake
mu.  < em* u nia.
i»<»p»i-■i«»mn
■i«'mI4«icIIti\«>    l>.....      l.ceni, uitimm iu ničnim lepo naravno romaita
hojo, <l.i nuli pri flitktrirni ra»isv.«tl <a vi tlgladajo, kakor bi inioli naravno h.i,o in -■■ tri  .m ,irji pulti.    4'ein* 1 tfltl. Ji O Ur.
Iiel,   rii.h, t-reme. Prijemlje knifl popolnoma in ni • i•» i>i
>   inebkoN!   in   niluilo.tno tvc/uit.
„Puder Eii5,enie",
.e kaj npa/ilo In iltja pulti nnruv • fini I niil.  -O kr . s i iponi  I K'l«l   Bil **r
TrixO°*0'1''   laborati BraHtMtvo *n mm insij. ju. i
H A^l. v g VJAX   ,    1.,..,,   ii, nnjfll|■ ■. n. ••.(.' ulir.ni|iije, n ti n.i-
pruvi prhaj. Cene i ai*i i*r
„Nigritine Vegć tale" barva za lase
i-riiit lit nt|io ii    i. na nbdrl   >.....      i.....lih tadno* m je pov.em
lieiiimfiiii'. .'.L/l.i.-i v iti .. i >itiii.| u. i I.....mi nitr.ivue. < flllt a ((lil ,iliki.
Tekoče kavkazko mazalo za brke,
potpeinje njih r»nt in je Kmitirvira. Žiuulo pri tem nepotrelmo. Daje brkom va.Un poljul......i!iliko.    I ena Tft Itr.
Jedino zalogo za Kranjsko
ima H4I5-11)
FRAN STAMPFEL
Kongresni 11,,Tonhalieu Konirresni tr_r.
Oskrbnik
zaneeljiv, z izvrstnimi »pričevali, v najboljših Jetih ('vrst in zdrav, slovenskega in nemAkega jezika v govoru in pisavi vešč tnr praktičen v poljedelstvu, v kultiviranji travnikov, v živinoreji, v ribarstvu in umni riboreji, kakor tudi v gozdarstvu, v lovu ter nekoliko v vinarstvu, želi v tej lastnosti ali pa v kako službo druge vrste I »prUii t. l. vstopiti, — Blagovoljne ponudbe naj sr< pošljejo pod ,,Oskrbnik, poste restante Kranj, Gorenjsko       (2<;r>—2)
1213)
I. najstarejša posredovalnica složen v L G. Flux, Breg št. 6
IA«e: Mtnre|ao «Ii>t»ro knlinriro km Šupiilii^e na Gorenjskem,  plača IU gld.; K«»ftttlni*k«» kiiliurlco z« tu
dobra plača, jako dobro ravnanje; ve* |»riproMllli in l»ol|*lli bm»«I»uIIi kitliarle. o—18 gld. [>lače: hiHlao in tieU ltol«l, jako dober zaslužek; pratliajo k vrčjin-otrokom za Ljubljano, M gld. plače; koeljni« za neko tovarno, 28—oO gld. na mesce; pt>A.neK>» m1uk<» za Gorenjsko. 10 gld. plače, vse pio.sto; lilA]*«ia It I.rtavtain. H gld plače, vse prosto. — Priporočal ta »«-> nujliolje :ir»leiiiH tanebna lilslua. pridna z lepimi letnimi spričevali, ki gre služit tudi zunaj Ljubljane, iu jako britko. Nkrouino
tlfkl«* a»  tHltltii llelo-
Trakoczj-jev hmeljsi sladni čaj
za zdrave kakor za bolnike priporočljiv
kot redi Ino, krepi Ino, tećno domače sredstvo.
Zavoj x V, kil. vsebine 20 kr., 14 zavojev z »Vi kil. vsebine 2 gld. 25 kr.
Ce se vzame  14 zavojčkov, je po&tnina razmeroma najceneja.
£Jp Zdravniško priznanje. 5^
Gosp. p|. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani.
Vas Itmeljevi sladni č,;»j osvedočil se je pri okrevaječih bolnikih zelo dobro, prosim torej, da mi blagovolite vposlati      5 zamotkov.
KopeliSče Bled (Kranjsko) dne 2 jan. 1888.
Odličnim spoštovanjem ti»-. Vei*dU ^«?iMisl«r, (1815 — 4) kopeliski zdravnik
Hazven   tega   \*l  uieil lel nlsko - larinacet llviii pi «'|uarati . Npt-el |»l11 ei«>  i. t. t!, dl elelUua areilNtvn, lioiiivopntietia idravilit, uaeillel-nlćna lulla, pnrluitierij«« I. t. <l.
priporočajo in ra/,pe Ailjajo na vso al rani aveta
lekarniške tvrdke
Ubald pl. Trnk6czyt Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczv, Dunaj, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnkoczv, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. TrnJ:6czy. Dunaj, Josipovo.
Vendelin pl.Trnk6czy, Gradeu, Štajersko.
^Fo&ilja. se z obratno i?o£to.
V ozira vrednih slučajih se tlrags volje dovoljuje popust od cene.
■ mar/
Izfinjidelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
9057
^2715