Leto Ul«, štev. 127 V LJubljani, sreda dne 3t. maja (922 r usuuua pavsanramu Posamezna števllfca 75 par - 3 K Izhaja ob 4 zlutral. Stane mesečno 7-50 Din 73 inozemstvo 18-— . Oglasi po tarifv Uredništvo: Miklošičeva cesta št, 16/1. Telefon št. 72, Dnevnik za gospodarstvo, prosvcto in politiko. Upravnlitve: Ljubljana, Prešernov* •nI. št 54. Telef. it. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ulic* št. 1. TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poštru čekct. zavodu štev. 11.S42. Ljubljana, 30. »aja. Od dne do dne se priostruje frano si:o - nemško razmerja. Letošnji zadnji ioaj je mednarodni kritični dan fc f; vrste, ker je termin v velikem, i), nas velevažnem, toda sila zamotanem reparacijsfeem vprašanju. Ta dan namreč izteče začasni moratorij za. re-paracijska plačila in dodatke za leto 1022., kakor je ta moratorij dovolila reparacijska komisija Nemčiji na konferenci v Cannesu. Reparacijska komisija izjavlja, da je le tedaj pripravljena podaljšati ta moratorij, če Nemčija 'cočno izpolni svcje zmanjšane obveznosti in če izpolni vrsto drugih zahtev, ki merijo na. uravnavo nemškega državnega proračuna in na dobav-o sredstev, potrebnih za bodoča plačila t r- eznikom. Doslej je Nemčija izpolnjevala svoje plačilne obveznosti in m padli obroki, — c-gromne vsote — -o bili vedno pravočasno deponirani v bankah. Drugače pa je s fiskalnimi okrepi, zlasti z novimi davki v višini F>9 milijard mark. kakor jih zavezniki cn.htevajo, in kakor jih je Nemčija odklonila e svojim odgovorom z dne T. aprila, izročenim v Parizu tik pred oričetkom genovske konference. Baš temu vprašanju je bilo posvečeno bivanje nemškega finančnega ministra Hermesa v Parizu, odkoder se je vrnil šele pred dnevi. Do pozitivne odločitve doslej še ni prišlo. Razgovori so bili le oficijozni, ker se reparacijska. komisija skrbno varuje, da ne bi z javnim razpravljanjem vprašanja sopet znižala itak že skrajno omajani kur z nemške marke, kar bi še bolj poslabšalo že itak neugodni evropski gospodarski položaj. Nemški finančni minister je odklonil 60milijardne davščine. ki bi bile po njegovem mnenju neznosno breme za nemški narod, in je mesto tega predlagal notranje posojilo, čegar iznos bi se potem dal na dispozicijo reparacijski komisiji. Reparacijska komisija tega značilnega predloga sicer ni odklonila, zahtevala pa je^izvestne garancije, tako zlasti novo kontrolo nad nemškim državnim gospodarstvom. Paralelno s pogajanji med zastopnici nemško državne vlade in reparacij-š ko komisijo so pričeli tudi razgovori o mednarodnem posojilu, ki bi Nemčiji omogočilo olajšanje nadaljnih plači!. O mednarodnem posojilu doslej ni nikakršne odločitve, in prva seja za- stala v Parizu ni rodila v tem oziru ncbenega uspeha. Lloyd Georgeovi pismeni posredovalni predlogi STRINJAJO SE Z USTNIM KOMPROMISNIM PREDLOGOM V RAPALLU. Beograd, 30. maja. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Lloyd George je sedaj glede izvršitve rapsllske pogodbe Izročil tudi svoj pismeni projekt ln sicer direktno našemu zastopniku v Rimu. Pls- j svobodno prometno cono 5 — 15_k.ml v meni predlog se v glavnem strinja z ustnim. Današnja «Politika» pravi, da je v pismenem projektu Lloyd George umaknil svoj predlog, naj bi poslala v mešano komisijo za določitev mej Reke tudi Anglija svojega zastopnika. Komisija bi obstojala Ie Iz treh jugoslovanskih ln treh italijanskih članov. Delovanje komisije bi trajalo en mesec. Kot bazo za dosego sporazuma je vzel Llovd George zapisnik o seji v Rapallu leta" 1920, na kateri sta bila Baroš in ban-kino končno priznana Jugoslaviji. Italijanski delegat Salata je namreč takrat predlagal, naj pride Baroš pod suvereni-teto Jugoslavije, ako pride Zadar pod Cičerin na obisku pri d' Annunziu PRISRČNO PRIJATELJSTVO. — DOLGA TAJNA POSVETOVANJA. KOMPLOT PROTI JUGOSLAVIJI? upravičen javiti, da sta se oba razgovar- Italijo. Llovd George izvaja iz tega logično posledico, da sta Baroš in hankino sestavni del naše države. Glede Zadra predlaga Llojrd George katero bl spadal tudi otok Uljan. Pri Po-krajcu in Obrovcu bi bila cona zožena pod 5 km. Ako pride med obema vladama do sporazuma, potem nora Italija izprazniti Sušak v 5 dneh po podpisu sporazuma, m. cono v Dalmaciji pa v 12 dneh. Po poročilih iz Rima italijanska vlada želi, da hI bil na podlagi predlogov Llovda Georgea podpisan sporazum še pred poroko kralja Aleksandra, tako da bi dobili prijateljski odnošaji med obema državama v odposlaništvu italijanske delegacije na poroko še prav posebno izrazit značaj. Rim, 30. maja- (Izv.) Ruski ljudski komisar Juri Cičerin je pred svojim odhodom iz Italije posetil tudi... Gabrijela d'Annunzija v Gardonu ob Gardskem jezeru! (Kakor znano, je Cičerin napadel Jugoslavijo čisto v frankovskem in italijanskem zmislu in je torej njegov poset pri junaku Gabrijelu docela v dosedanjem njegovem stilu. Italijanski listi in oficiozna. agencija eStef&nU obširno poročajo o tem posetu, ki ga je napravil Cičerin Gabrijela v znak zahvale za mnoge tople besede, ki jih je od bolgarske vlade pridu in večerji ter potem prenočil v sobi, pravijena ^revolucija- proti Vranglov-o kateri poročajo, da jo je izbral Gabri jele v svoji vili osebno in jo pripremil za „ , __ I visokega sosta. Cičerin in Gabrijele sta •Servoznost na Francoskem narašča,, ^ vefi ^^ razgovorov. in 5icerbrez Km bolj se bliža 31. maj. Francozi vi- _ vendaT ctxdi klanski tisk, di jo možnost svojega gospodarskega 1 ozdravljanja le v tem, da Nemčija brezpogojno izpolnuje svoje reparacij-ske obveze. Nemci so že za SO milijard frankov na dolgu, francoski proračun je za iVz milijarde frankov pa--iven, francoska industrija stagnira. :>hnova porušenih pokrajin zastaja. Eot temen oblak na obzorju vise dol-aovj, ki jih je Francija napravila za :asa vojne v- Ameriki Poincare vztraja pri tem- da mora Francija nastopiti j r da je cem, sedaj pa ni izključeno, da pride do novih avantur glede Reke ali kaj slič-nega, saj je trenutek za. Gabrijela ugoden, ker se vrše pogajanja z nami in se na Reki že tudi res fašisti gibljejo. Ured. Kandidature po okrafih sprefete MARINKOVIČ PRODRL Z GLAVNO TOČKO SVOJEGA NAČRTA Becgrad, rijske komisije. To znači, da bi fra coski polki zasedli eno od slavnih industrijskih središč nemške države, takozvani Ruhrgebit. I Na Nemškem se je boj med prista-j ?i takozvane Erfullungspolitik, torej one politike, ki smatra, da je najbolje, ako sb Nemčija lojalno drži svojih ohvez in zastopniki ideje, da je že prišel čas očitnega odpora proti versaj-ski pogodbi, prenesel že v samo vla-•]o. Pred nekaj dnevi je izgledalo, da fv, Wirtbov kabinet demisijoniral. Končno je prišlo do kompromisa in v soboto se je vlada zedinila na besedilo Lote reparacijski komisiji, kateri Nemila obljublja nadaljna plačila pod pogojem, da dobi mednarodno posojilo^ odklanja pa plačilo že zapadlih obrokov. Če primerjamo francosko in nemško stališče, izgleda na prvi mah, da je konflikt neizogiben. Toda na obeh straneh vidimo znake popuščanja. Nemci se očividci o poslužujejo «ruske taktike* v predpostavki, cla Francija se ni izrekla zadnje besede. Zadnje debate v francoski komori jim dajejo prav. Tudi cela mednarodna situacija sili Francijo k previdnosti. Ves sv;>t ve. da ostale države antante ne odobravajo justamentne politike proti Nemcem in da je zlasti Anglija za politiko kompromisa. Vrhovni svet, ki je kompetenten, da odredi vojaške ekse- ne ima PRODRL Z GLAVNO TOČKO VOLILNEGA ZAKONA. 30. maja. (Izv.) Danes se i južni Srbiji, kjer so tuji nacijonalci v je nadaljevala konferenca članov vlad-! večini, te večine v srerih izrabili in nih strank glede volilnega zakona- j postavili svoje nacijonalne kandidat?. bili mišljenja, da neslo- pristali na tozadevni Marinkovičev vanska večina, se bo večina pritegii-predlog. Nekateri radikalci so bili si-1 la ua nosilca slovanske kandidatne li-cer proti predlogu, češ, da i. od o v ne- j ste, ako bo to ngiedna o«elw iz dotič-katerih sr?zih, posebno v Vojvodini in i nega sreza. r vojaško ek=pedicijo. ako Nemčija ne | Razpravljali so najprej o srezkih «caa- i Demokrati _ pa so bili mišljenja, .-Ura.ne na najnovejše pogoje repara- didaturah: radikalci in demokrati so>koravno je v doticnih srezih ne~ t'':*:,.- ,___;„-5o Tu ,na« A* hi fran. oristali na tozadevni Marinkovičev vanska večina, se bo večina pnteg is ministrskega s*?efa Ukaz o aumesdj! izgotovlien. — Inozemsko posojilo. — Protest v Sofiji Beograd, 30. maja. (Izv.) Ministrski svet ie na današnji seji nadaljeval razpravo o amnestiji. Tozadevni ukaz bo pojutrišnjem predložen kralju v podpis. Ukaz bo objaviien na dan pred kraljevo svatbo. Finančni minister je uato poročal ministrskemu svetu o tretji ponudbi za inozemsko posojilo, kakor tudi o pogajanjih ! Učno sodelovalo. Sokoli bodo jahali pred za notranje stvari dr. Marinkovič je poročal o vpadih bolgarskih četašev v Južno Srbijo. Vojni minister in žandar-merija sta ukrenila potrebno, da sc vpadi preprečijo. Vlada je sklenila, da bo v Sofiji predala protestno noto. ki io bo poslala tudi velesilam, SOKOLSTVO PR! KRALJEVI POROKI. Beograd, maja. (Izv.) Pri svečanostih kraljeve poroke bo Sokolstvo od- vak». Ko je pričel govoriti dr. Beneš, so slovaški "poslanci vpili: -rrla/li -coriHarlft Dr. Beneš je izvajal med dragim: cSamoobsebi je umevno, da se bodo kritizirale mirovne pogodbe. Vendar pa se versaj-ka. mirovna pogodba ne sme a. priori zameči, temveč se mora smatrati kot podlaga za novo Evropo. Naša obramba je nastala vsled absolutizma Nemčije. V antanti vidimo pogoje za demokratska načela in vsled tega jo pripo- čeprav je zastopana v vladi, vendarle proti dr. Benešu. ker smatTa, da je preveč popustljiv proti sovjetski Rusiji. Pri glasovanju je zbornica odobri!«, ekspoze ministrskega predsednika z glasovi vladnih straiik proti glasovom nemških, madžarskih in komunističnih poslancev ter poslancev slovaške ljudske stranke. •glede prvih dveh ponudb. Tretja ponudba ifc deiinitivno odklonjena. Glede ostalih dveh še ni padla odločitev. Ministrski svet je dalje razpravljal o odlikovanjih uradništva in političnih osebnosti o priliki kraljeve poroke. Minister Konipeujuivu, . kueije proti nemški državi, gotovo bo enodušea. Francija pravi, da ii s- tem slučaju pravico a o aostom-> nastoua." Toda navzlic aaslalanim nasprotstvom se Francija globoko zaveda, da je njena zveza z Anglijo še vedno najtrdnejša opora njene evro-pe.iike jjozicije. Poročajo, da odide Poincare po Binkoštih v London... Vrhovni svet sklepa o sankcijah proti Nemčiji šele 14 dni po zapadlosti njenih plačil. Odločitev o vojaški ekspediciji pade torej šele sredi junija. Medtem ima Francija časa dovolj, da svojo taktiko dobro premisli. Vse kraljem, 300 Sokolic pa bo v treh raz nih kostumih uvrščeno z raznimi vrstami zastavic, dočim bo 700 Sokolov beograjske župe držalo kordon. DEPUTACUE Pm POROKI. Beograd, 30. maja. (Izv.) Vse depu-tacije, ki se nameravajo pokloniti kralju o priliki svatbe, morajo biti dne 6. junija zbrane na dvoru. REZERVNI OFICIRJI PRI POROKI. Becgrad. 30. maja. (Izv.) Rezervni častniki, ki bodo prisostvovali poroki, niso obvezam nositi slavnostno uniformo. Vsi rezervni oficirji, ki imajo dostojno uniformo, morejo prisostvovati svatbi. Rezervni častniki bodo nameščeni od ru- kaže, da zmaguje trez-no-t in d:> mde. ssega poslaništva do hiše ki?r sedaj sta-do kompromisa. miie krali. ' iiiiie kralj. Kemiki parlament Protipoljska d iiig^tmcija. — Predlagana nezaupnica vladi. Berlin, 30. maja. (Izv.) Nemški državni zbor je danes dopoldne sprejel nemško - poljski dogovor glede Gornje Šlezij*;. Zastave pred zborničnim poslopjem so ob tej priliki visele na poldrogu. Po odmoru se je nadaljevala razprava o zunanji politiki. Nemški nacijonalci so predložili predlog, ki izreka vladi nezaupnico glede pogajanj z reparacijsko komisijo- Glasovanje o tem predlogu se bo najbrže vršilo" jutri. vendar pa bo, kakor izgleda, z" veliko večino odklonjeno. VsSi&ve na Madžarskem Grof Bethlen izvoljen. Budimpešta, 30. maja. (Izv.) Ministrski predsednik grof Bethlen je bil izvoljen za člana narodne skupščine v prvem volilnem ekraju liedmezo Vasarhelv. PREPOVED JAVNIH ZBOROVANJ V ITALIJI. Rim, 30. maja. (.Izv.) Ministrski predsednik in notranji minister De Facta je izdal na vse prefekte Palije okrožnico, v kateri prepoveduje z ozirom na spopade med pristaši raznih strank 'gre v prvi vrsti za komuniste in fašiste) vsa javna zborovanja in povorke. AVSTRIJSKO POLJSKA POGAJANJA. Varšava, 30. maja. (Izv.) Prvega junija se prično v Varšavi avstrijsko-poij-ska pogajanja za sklep trgovinske pogodbe. ŠE ENA AMERIŠKA REVOLUCIJA. Pariz, 30. maja. (Izv.) cChicago Tribune* poroča iz \Vashingtona, da je v Me raki pod vodstvom Feliksa Diaza izbruhnila nova krvava revolucija Politiini proces v Hussii Moskva, 30. maja. (Izv.) Proces prot; j socialnim revolucionarjem, ki je bil pr-j votno določen za 21. t. m., a potem od-goden, sc prične sedaj 6. junija. Pismena obtožba, ki obsega 800 strani, se je izročila vsem obtožencem. Obtoženih je | socialnih revolucionarjev, od teh je še-' j na svobodi. ; OGROMNO AMERIŠKO POSOJILO NEMČIJI. ' Berlin, 30. maja. (Tzv.) Kakor se go-i vori, bo Nemčija dobila od konzorcija, ki !ga tvorijo amerikanske banke in ki ga I podpira tudi amerikanska vlada, posojili® pol milijarde dolarjev, to je približno 1150 milijard nemških mark. GIBANJE BOL GARSKIH ČETAŠEV. Beograd, 30. maja. (Izv.) »Politika* javlja iz Kumanova od 29. t. m.: Tu st ie pojavilo nekoliko močnih bolgarskih razbojniških tolp. Imajo slično uniiornv: kakor sedaj naše vojaštvo ter nosijo tudi šajkače. Javlja se začetek bolgarskih akcij. Odredilo se je vse potrebno, da sc preprečijo napad; teh tolp. OLAJŠANJE UVOZA POŠTNIH PAKETOV. Beograd, 30. maja. (Izv.) Finančrf minister je z odlokom J. 7644 od 17. t. m odobril, da se morejo brez dovoljenj Narodne banke uvažati predmeti, ki prihajajo v poštnih pošiljkah iz inozemstva na naslov privatnih oseb in ki služijo osebnim in domačim potrebam, in predmeti, ki prihajajo s pošto in vsebujejo vzorce brez vrednosti. Carinarnice imajo strogo nalogo, da kontrolirajo vsebino pošiljatev, oziroma vrste in količino blaga, kakor tudi poklic naslovnikov, da se iz teh podatkov prepričajo, da je pošiljka v resnici namenjena j« osebno pu-rabo naslovlienca, v StalilaessScsm paria-^,*8SS-S^^ŽŠ inentu ipos!.' Martirc ' i klerik.) r zaklicja j shranijo? Pro*iu»o »Nun o-a: . da uam Poslanske Jijete. — Razmere v i posl. Bombacciju Id in« : . — Proračun. — Parlamentarna komi- vvHko rdečkasto brado: Molči. ?r.:.»- *ija za nadzorovanje državnih železnic. — Vatikan, socijalistiški ruski kožuhi, lepota komunista Bombaccija. ttr. Rim, 28. maja. Zbornica je ta teden nadaljevala razpravo o državnem proračunu, vmes f«. je bilo tudi nekoliko drugih važnih predlogov in razprav. Tako je socija -, list T u r a t i utemeljeval svoj prediger o poslanskih dijetah. Poudarjal je, da sedanje poslanske dijete — 15.000 lii- letno — nikakor ne zadostujejo, bal* — Por-!. C o m b a e e i: »Lepši sem, kot. ti!» Splošna veselost. ki je sledila tem besedam. je pomirila nasprotnike. Politične beležke Mi obljubljamo zelo interesantne pri-p«-v-ke za "pojasnila o klerikalnih zavoiih. — Klerikalci in mi. Klerikalno časopisje, ki vpije sedaj po sodišču *adi razčiščen ja afere, ki jo je pokrenil g. Kamenarovid, takrat ni tako glasno. Pros^ofa Ljubljanska n. L'liom>. A i:. '".. k, 1. junija: Madame Sai:- Vojaška predstava. .ri zvečer. Izv. Pet-k. 2. jani.ia: -M-dame ?an- '-»r. a m e. ne^-8. ob prepočasen. Vratar :e držai mnogo ostrih in lepih stre'-". IBrijanov, je pa malo prevev neprtv . ' ter preveč zapušča vrata. Prvi jo'. ' '. 'e pade! kmalu po pc-;c;':u Je bi! zgolj pcslcdica te vra* '.arjeve neprevidnosti. Napad ie izvedel nekaj lepili prodorov. Prlmorje je nastopilo l dvema rezervama. Od Ilirije smo videli že rniKigo lepših iger. Vendar P3 ie bila zlasti v drugi po- __________7 __________Ljubljanska opera. jlovici 'korai vedno v premoči; žal da je ko bi bilo treba, da se razčiščujejo Sreda, SI. maia: »Tosca», gostovanje g. ; zašla v igro. k4 ie bila za dane razmere pred sodiščem klerikalne afere. Ni j Roberta Primožiča iz Zagreba. C. ; preostra. Najopasneiši Iilrijan ie bi! vse-f Pred sodišče. Ogromni šunder. -' dol"-o tega. ko je dr. šusteršič obdol-' Četrtek, 1. junija; »Boris Godunov li- ir Vidir~ier, ki je igral levo rvezo. katerim so klerikalni listi in serria j jjj =v <>dit~'l klerikalcev najgrše ko-' jažka predstava, začetek ob 3. uri no- i Kril .-i riso bili izredni. Obramba ie sto-Peskova »Jugoslavija> pozdravili »eks-jrnpCije ter jim očital osebno nepošte-1 poldne. Izv. 'rila svoio dolfnost. Vratar je. kolikor ie pose* ljubljanskega Črnogorca, -o 3e n0st, pa so klerikalci vse skupaj vtak-j pt!ek. 2. junija: zaprto, ecej polegel. Zasnovatelji brezooraz-1 rn^rn0 T žeT). Prvim s«danjim mo-! * i zlasti tistim poslancem ne, ki se red- ne intrige m vriskajoči parasiti vsake - ... F . .. „c--- 1-: ^ vmn« T ti ^rrfltt ' , precej poles nili mirno v žep. Prvim sedanjim mo-i no udeležujejo parlamentarnega dela. Predlagal je. nai vsi poslanci dobivajo stalno mesečnino 1000 lir, a povrhu tega prisotnostne dnevnice, po 50 lir za dneve, ko zboruje parlament ali imajo seje parlamentarni odseki. Za-kladni minister P e a n o je izjavil, da bo vltda upoštevala ta predlog. Precejšnje neprilike povzročajo vladi razmere v Libiji, kjer s« vrše ne prestano boji med laškimi četami in upornimi Arabci. Na tozadevno inter- i ime! posla ' Ilirija 'e naslonila r. eno rezervo. ibno izvršil svojo naloga ne intrige in vriskajoči parasiti vsake j -pm v gLg ^ Su,teršič očital, da so i Mariborsko fjledališče. V četrtek --»'uu ><= <-• afere, ki jo skuje zloba, in strast so j jemih} pj^^ tatriganti, denuncijar-LKirke^ C, v petek zaprto, v soboto »Ca-; ber. Z': st: odločitve glede očividno računali, da minister Zrrjav ^ nonolnoma 'nezmožni koritarji. pol-'ricne Amaconke^ A, v nedeljo »Borba>, cij so osupnile. Nujno p vsled svoje bolezni in oddaljenosti od,Qj ;n lakomnosti, da soile. ki zadaja na-:.piotnikom na tisoče mrtvecev, pač ne more doseči pomirjenja. V nadaljevanju razprave o proračunu ministrstva javnih del je minister rlicci utemeljeval postavko 1700 nilijonov za mobilni železniški mato-iial se tem. da je ta vsota- absolutno potrebna za popolno izvedbo osemur-liega delavnika na železnicah, za ubla-fenje brezposelnosti, pospeševanje in-šustrije in usposobijenje železnic za zadovoljevanje prometih potreb. — Proračun je bil končno sprejet, v ...------' r . , - •. -Mošni in podrobni razora v; in nivno- Pati. Klerikalni listi naj bodo pomir iako tudi resolucija, ki" zahteva parla-: jeni tudi v tem ozira, da minister Zer-mentarno komisijo za nadzorovan je j jav svoje obrekovalce ne preganja le državnih železnic. i potom državnega pravdmka (ker so Nato se je pričela razprava o prora-imu očitali zlorabo uradne oblasti), t-unu finančnega ministrstva. Poslanec tudi s »nvatno tožbo, imen r a n g o r r a je poudarjal, da je lavčno breme v Italiji silno težko, težje kot v ameriških Zedinjenih dr-/■tvah, v Švici in Belgiji, in celo težje kot na Francoskem in Angleškem. -------------- ------------------„ 1917. izročil Clam no postaviti v bran. še vedno ne_ poznajo njegove energijo in brezobzirno- tizma> v5e te jn neštete druge j ^jj r,r;Uk, sri napram bamemu sebi. Zato se iz s0 klerikalci iskali zauni ' klevetniških organov danes zrcali kon- j ^kotnili vaških župništil;. prwi ______'.i ininict^r 7orl«3r alrA- ! - « - - — - Kamenaroviču in listom, ki so objavili njegova obrekovanja.. »Novemu Času^ je to jako neprijetno in čudi se, zakaj je ovadil gosp. Žerjav tudi te liste._ Ne zaveda se. da tisti, ki klevete razširja, ni nič boljši nego oni, ki jih izreče. Izgovor, da je Kamenarovič prevzel odgovornost in da sme vsakdo njegova obrekovanja- mirno razširjati, češ, saj to ne trdim jaz, temveč »onile gospoda, ne drži niti moralično niti kazensko — o čemur se je »Novi Cas>, odnosno njegov častiti prednik, če se ne motimo, že sam imel priliko prepri- predvsem v razčiščenje prod sodišče, marveč zato, da pokažemo nedoslednost in nepoštenost klerikalne politike. ki pozna v takih slučajih sodišea le za drug*. Imajo pač slabo vest. Dr. Žerjavov nastop pri sodišču doka- --------------- — . w ] uiicil jliij.-v . >« 5lK)lLia.jll B 1« telil- j------> j J., r .„,., . rl očitke so klerikalci iskali zaupnic \*-Utno mstitucijo. Za to požrtvovalnost j ženim -km. -.->em • nai bo po ed..nn. a, klevetnidah orpnov danes zrcahkon-i^^ Tagkih žup!1iMh. rre-i javni ;ua ol1ll knMnTC m pr0Bvete izreka ko- taldm nastopom le sternacija, oa je minister Žerjav. ako-|forum kaj Mv pred sodišče, -e nihče ^a' Dravske diviz.ij.ke oblasti tem i klubu. Društvo, ki se čuti prikrajšan^, ravno še hudo bolan, nemudoma pri-j^ npal ^šemo tega, da bi hoteli „L.„ „„r»v: .vi^-Mi^. t»kftr m-i ima dovolj dr;v. šel v Ljubljano ter vložil prt državnem j s ten, regj5 ,ja javne afere ne spadajo pravdništvu ovadbo proti ruv-uatJlju - ..... - '.ii?Ke ouuiau wsiu , potom tako upravi gledališča, kakor tu- 1 ™a aovoi) drugih ^reoste. cw pn m,-di vsem članom, ki *o k temu uspehu i roda.nem t-rimu, doseže svoje, pravic^ pripomogli, čvojc- nailepžo zahvalo. Začetkom tekme je predsednik žirije izročil dar društva g. Držaju, ki je igra! stoto igro /a barve svojega kluba Tudi mi s svoje strani čestitamo ob t"-' oriliki simpatičnemu Ilirianu ter mu Druga taki. vojaška predstava se vrši jutri, v četrtek. Gostovanje g. Primožiča- V j-,noo ur. žerjavov HI, ^^ fl^^T fSSt^JS:^' Wmnogo uspehov v prid njego^,- zuje, kako nasprotni so si |X>jmi, ki jih Priilo^ kluba in slovenskega nogome.3- imajo o dostojnosti klerikalci m pa j zgrabi s svojo izborno igro in i , .. „ . „ naši ljudje. _ j ki razpolaga z moškozvenečim gla„m | Trnt «. Sportvercm. £ Cerkev m politika. ^ nedeljo ;o nena^e0grIne in mo& k? je zmožen i: Na bmkoštae _pr».uce go.tu silnih dramatsklh efektov in liričnih ! v Ljubljani -Turn- u. 1 nians. Koncem začetne scene v drugem cher. 1860 eden prvih piedstavrtebc k^i rs^rfi*™ i-rini-r. iužncnemške UtvU-v jaa i «,x ------- klerikalci «:lali opraviti maso F^l^ ^ ^ do | oba dni ob pol 18- uri vfvM cerkvijo m podanec « fi "Sito Him na oder. Jutri poje Car,- ] se vrsl v cvetličarn. W3der v ... političnega agitatorja spremenil v po-; i i™i.„™»m boclo torej vsako možnost, da se »ra- piememi V [-v- - lenburgovi ulici. Konjske trabne dirke, ki so se ' ri nijo ne le glede očitkov proti ministru in poslancu Žerjavu, temveč tudi proti politiku in človeku Žerjavu. Perfi-den. kakor vedno, je Peskov organ. I". HOL na. r r;uiuut>»eiu 111 migic-M.tru. - .. Grajal je posebno različne načine Ne upa se nadaljevati v tonu svojega predpisovanja davkov in izjavil, da rnorajo biti državne finance izključno , - . . - I* pod nadzorstvom parlamenta, vsled šea in namiguje, da m r-osar so vladni zakonski odloki, ki! izgubiti^! Akti, ki jih : nedeljskega članka, zato pa skuša spodkopati, vero v objektivnost ?odi- ..........' 'ii ee mogli »akti i-t^-vr -u ,ia,ull ^n.uu-n.1 _ ______________ „ mora imeti ven- n'af1 fth"šele "naknadno "odobri"parla-! dar gospod Kamenarovid v rokah! ment, v tej stroki absolutno nedopust- f Kaj pride na zadnje. Ugotovitev da se je" skoraj vsa akcija s prodajo svinca vršila takrat, ko je bil gospod Brejc predsednik vlade, ko so bili dolgo časa klerikalci izključni gospodarji na deželni vladi (l. 1920.), da je bila pri konzorciju oficijalno udeležena klerikalna stranka s svojo Zadruž- ni. Več govornikov ie grajalo okornost poslovanja finančne uprave. Med razpravo se je vrinila interpelacija posl. L a z z a r i j a (soc.) zaradi močnih varnostnih sil, s katerimi je vlada za časti konklava zavarovala Vatikan, ka.r da je pobudilo upraviče- ------ ---, , , . no domnevo, da se država daje na:no zvezo, da je s fondi razpolagal do| r:izpolago Vatikanu. — Drž. podtajnik: malega izključno dr. Brejc, je znatno za notranje stvari Casertano je I ohladila interes klenkalnega časopis-odsovariai. da se je to zgodilo le zaija na celi aferi. ^Novemu Casn» se na-vzdrževanie javnega mini m reda. ker enkrat zdi. da pride ta. stvar sele »na -o bile v vatikanskem okolišu zbrane zadnje«. V prvi vrsti se mu zdi poa-v elike množice ljudstva. Med Lazzari-; tično važen dokaz, da je Jadranska jem, ki se ni zadovoliil z odgovorom, 1 banka prispevala »precejšnje vsot^ in nekaterimi poslanci ljudske -tran-jza razne poklicne in kulturne akcije, ke ie prišlo do precej hudih besednih ki jih vodno demokrati. Komplimoit spopadov, v katerih sc je očitalo Laz-(gospodu Kamenarovicti, da predstav-/ariju, da je tedaj, ko jc šel m nalo-jlja njegova banka »judovski veleka-hti svoje stranke v Rusijo, vzel s se-!pital* naj ostane za danes samo mi- -t' . . . 1 - X ______1 T ta l-mpmft na slikal ljudstvu preganjanje katoliške vere in cerkve v jugoslovanski državi. V Vojvodini je katoličanom prepovedano hoditi k spovedi in maši! V tem tonu je šlo naprej. Ker dragi govornik posl. Brodar ni mogel nastopiti v duhovniškem ornatu, so aranžarji mašo končali ter se preselili v svoj dom. da je mogel tudi gospod Brodar izvršiti svojo nalogo. Kakor i»roča »Slover.ee>.' se je tudi on dobro postavil. Izgleda, da se pri nas nikdo ne briga za to, da bi se spoštovala usta- Drtga za m. u<» — —r ... va, ki prepoveduje zlorabo vere mjaajajo vstopnice. fne Matice* v čf tek~ dne 1. junij, | Prvrč. odkar smo dobri, dvorano Fiftw- , , ^ednie rezultate: V on-., monične družbe se vrš, v nje, orkertral- ! ^ ^^ ^ aa ,370 m }e zmagal -Sani konren. Izvaja g. K6niga ' mož s finim in obsežnim muzikalmni na- : - ; dvovprefnih vožniali je dob:.: zorom, umetnik z dušo Njegova oseb- i — ; Tczna na 2560 m S- FlHmč -nost nam jamči za popolen glasbeni uži- j jn Bredo> v 4:59i ceno Vit. -tek. Kdor poseča te vrste koncertov, ne ; posestnik ž »Larmasom- > bo zamudil zadnjega v seziji, ki obeta, j ,s , vojn.. :ia 3080 m v 5:21. Etial. biti 7*. Ljubljano zopet muzikalen dogo- i se vršne 20. in 21. t. m. ti dek. V pisarni »Glasbene Matice> se pro- - ... . cerkve. boj dva kosa kotonine, vredne 350 liri in jo v sestradani Rusiji zamenjal za štiri kožuhe, vredne 10.000 lir... Proračun finančnega ministrstva je hil sprejet, v splošni in podrobni razpravi. Podoben incident, kakor zgoraj. j c dogodil v naslednji seji. ko je posl. Lazzari interpeliral, zakaj so zaprle šole ob papeževi smrti. češ. da je ta vladni ukrep v nasprotju s prevladujočim lajišldm mišljenjem. — Pod. \ i -1 5 _ T _ • -,ls. O I- O r\r\ i a lis; L* d mogrede zabeležen. Da se vrnemo na »važen dokaz*. Pripravljeni smo to vprašanje ventilirati ne le z »Novim Časoma! temveč z vesoljno klerikalno in tudi vsako drago stranko na svetu. Odkod dobivajo klerikalci sredstva za svoje strankine akcije? Ali jim zadostuje božji blagoslov? Notorično je, da razpolaga klerikalna stranka z mili-joiu. proti katerim so skromne vsote, ki jih naoredni gospodarski zavodi dajo od časa do časa za napredne ak- iiuiocim lausium lUiBijtujrin. — i v,.. ---- - -- i ^Sl-O -vi d is i o (klerik.: -Kakšno lajiškojcue na razpolago, naravnost beraške mišljenje?, - M od i tr lian i fsoc.): Ali klerikalci te vsote kradejo? Ali - Molčite postilecb («Quaresimalista> njihove banke, h s svojuni kolssal- - človek ki drži štiridesetdanski | oimi zaslužki gradijo po Ljubljani na Po svetu — Itallia al Amerika. Tudi italijanska vlada se pogaia, kakor poročajo italijanski listi, z newyorškimi finančniki za posojilo 100 milijonov dolarjev, za katere bi v Ameriki nakupsli materijala za italijanske državne železnice. — D' Annunzio pride v Budimpešto. Kakor poroča list »Virradat. v Budimpešti, pride D' Annunzio v kratkem v Budimpešto, kjer bo propagiral za ita-liiansko-madžarsko bratstvo in za to, da bi mu Madžari pomagali pri njegovi reški politiki. — Noblove nagrade se začasno ukinejo. Norveški komite za podeljevanje Noblove nagrade ie predloži! stort-hingu izpreminjevalne predloge k statutu Noblove nagrade, po katerih nai bi se podeljevanje nagrad za nekai časa ustavilo, da se tako okrepi glavni fond. — Največji loterijski dobitek. Sovjetska vlada priredi v Rusiji loterijo v korist gladnih. Vsaka srečka stane po! milijona rabljev. Glavni dobitek znaša 30 milijard rubljev. Ta vsota je na prvi pogled bajeslovna, vendar pa v raski valuti ni tako gorostasna. MM\ cestnih uopvoil" - -------, običajne- pomladanske trabne iir-.e Ljutomeru. Dirke Jugoslovanskega kotarasi:s~* saveza v Zagrebu, o katerih smo že včeraj poročali, so končale s sledečim: Sokolstvo v Rusiji Rusko Sokolstvo i žnejšimi rezultati: V skupin' jun;or'r , . -----=--------„3 |800 m ic zmagal član ljubljanske »lllrije» škrajnar v 7:56.4, v mcdkiiibj':. tekmi na isto daljavo Kosmatin, istega kluba, v 2:54. v skupini semon: na isto daljavo Vladic (Soko-Zagrcbi • 3:2-'. V glavni savezni dirki na 43V) si je pribori! zmago znani slo-cuski dir- se je organiziralo v poseben Savez, ki ga podpira tudi ruska vlada ker uvide-va, kako koristna je telesna vzgoja. Nedavno je bil po vsej a je nedavno poklonil Vaši Visokosti po posebnem odposlancu francoski kralj. Veličanstvo Ludvik XII.? Oj, katera žena na svetu se ?me primerja ri z Vašo Visokostjo?!- .-Vse prepuščam tebi, Matilda. odgovori Lukrecija. «Vem, da je tvoj oku« izvrsten in siguren. Hočem pa hiti lepa. Prav imaš. lepša moram biti, ko katerakoli druga žena na svetu, ker ie moja največja želja, da ugajam niemu. Od sedaj naprej je naloga mojesa življena. da čvrsto pnvezem nase njega, mojega hodočesra -oproga > .-Ali sme.m obuti čeveljčke ua vaso Q0£0h. yoraša drusro dekle. Lukrecua 'sede pre«i zrcalo na stolico z visokim i naslanjačem. Potem položi noge na ■ svilo.no blazino, dvorjanka pa poklek-i ne pred njo in jej obuva čeveljčke, ! izbrane za t,o priliko. Pri tem poslu je i nekoliko privzdignila krilo in obe j dvorianki navdušeno ogledujeta lepe | noge par-eževe hčere. Utrujena ona i zapre oči. Potem nenadoma klikne, 'kakor da se jo spomnila česa strašne-jga in hlastno* ukaže, naj jej prinesejo j ročno ogledalce. »Čutim, da nocoj ne | bom le pa. v pravi. »Neprestano ohč_3-i vanje na teh veselicah je celo za mojo I krepko naravo preveč. Matilda, ali si ; mi dala dovolj rdečice na lice? Pa ne preveč, ker pretiravanje takoj odvzame vso dražest licu. Kjer prestopa umetnost meje prirode, ni več umetnost. Oh- zakaj moramo me žene vedno še podpirati prirodo t. umetnimi sredstvi.'«- »Prisegam, da .sem napravila, kakor najbolje vem in znam.-» odgovarja Matilda. «Če pa smem povedati svoje mnenje, potem trdim, da izgleda Vasa Visokost danes lepše ko kedaj preje! > Lukrecija hoče odgovoriti dvorjan-i ki in ie že rekla : 'Oho. ri znaš laska-Itib. ko naenkrat utihne, kajti nekdo [ie tiho ootrkal na yrata. »PoeleL Ma- kdo io zunaj'- ukaže Matildi, i »Vama dvema na ljubo sem do-1 ki?* Skoro preplašeno jo vzgled-»Ne razumem kdo bj nVogel priti se- slej udeleževal vseh teh svečanosti in;Juan. stavi prst na rn^d, daj in semkajl v oblačilnko mojo.,., jhalabuk po Rimu. pa ti veš, Lnkreoi-1drug pogovor glasno: »Torej ri tNjegova Visokost, vojvoda gandij-ski!* javi Matilda, ko je pogledala skozi špranjo. . . Na Lukrecijinemu licu se pojavi vesel nasmeh. »Ah, moj brat. «on Juan,» izakliče ona veselo. »To je pa lznena-idenje! Naj vstopi Njegova. Visokost, ia. da jaz nisem priiateH takšnih pri-; zvečer' na svečanosti pri grofici 0 - :-reditev; čeprav najdem -ia njih ljudi, ni? Aii .se se-stanei s tvojui® ki so mi dragi.« i cem šele _tam- ali oa odideta odt..i »Vem. poznam te.» brat Juan, »ti J skupaj tja.^ . ^ imaš raje tišino svojega doma, svoje! »Alfonso pride ob ^'h k knjige, listine in statute. Toda v Cirku odvrne Lukrecija. : denje' Nai vstopi Njegova Visokost Maksimu se bova videla, saj veš. da i » ra^(wor. ^ ^ on je mecf o^ni redkimi- ki so mi do- se polnočne predstave v t^ Wk« ;mo^, da .onfem r ^ ^^ - »TebiV<^ne^fpriznsak da bom na tej,znK^| Z«;,;- brodošli vedno.» i In don Juan vstopi v sohano. i »Oprosti, sestrica.-- reče jej pri vsto-j pu, -da se drznem stopiti v tvojo sve-I tišče, toda moram se nekaj pora/ume-jti s teboj.* »Dobrodošel si mi. Ivane.» odgov o-Iri ona... »Matilda, očmi mi ramena. azuu^ - ---------»i leže panterji in levi F^.. ^f^vS^ori Lukr- iv j Sicer bo pa vojvoda Vandijski j titrri ^ da ^^ in u^ dv^-nkS: Vidita!- . stil. da bo prisostvoval moji toaleti, j ,n sicer pa menda to kretMJ m . rig te vodi k= iker se mi mudi. Cez uro morava z Al- ph bestij m p^^ M^kmU ;J in ifonsom biti pri grofici Orsmt Tam ^: ^tt Ztl ^^ra «jna stolico. »Začudila -m se obisku -bova gotovo videla, kaj ne?» ;ško hitijo, potom m jo snau< Don Juan m jej redkobesedno od-: umetnico.* . govori: »Ne, dal Mm se oprostiti pri! »Morda bo r« 1 grofici.^ j govori Lukrecija uho m se ozrf «To mi je p** žal. brat itako neobičajnem ča-u in zapazili -od-fna tvojem licu. da si razburjen in «e-po i navaden- drugačen, kakor vsak dan. -..... * - - - - vse ' • od^ SSh IvorSah T ste se umaknili' V nafn-ej ridbi ubijam, da storim ^ ^^pK^^ brata; zate. ^ mi je »ogj. M-f --di'Alfonso ti Juana in zapeta: »Kaj ne govore pa k,jn*' kri« da Domače vesti * Angleži o poroki kralja Alefesan-| mestnik. Hribarja, ce* ta pada i« j«troške. Tudi to je" bi Ira Coffinson Oven piše v «DaUy j afere v drugo, ki se vse odigravajo na skasov. da se %. Risu« ' * ' ____. . . J . v .. J__X _ '__X« TlA m n I I**— -VI _ — — _ ' katera ;e bila že dvakrat preložen, je i končala z popoln" oprostitvijo g. Risriča. i nasprotna stranka pa mora plačat: v~e bil eden izmed po-iča onemogoči. Kon- Gospodarstvo pre=9n»~ o poroki kralja Aleksandra i račun dostojnosti fe časti ne samo Slo-J^j M je s popolnim neuspehom in g sledeh: « Mnogo tiso6 ljudi hritamke-1 venije. temveč vse države. Članek je pj- iz državne mokp in iste garnirije ter I dne 8. junija ob 10 dopoldne pogodb* ' ia dobavo Tii6fi.-v za garnizije Karlover, nedeljo nod predjed- z Delnicami. Varaždin. Čakovec. DoLn.s, GLAVNA SKUPŠČINA SAVEZA INDUSTRIJ AL AC A V ZAGREBU imperiia bo osebno zainteresiranih san s precej fantazije in ponavlja neka-1 - ■'....... - tere že znane stvari. Novo m zanimivo ca poroki kralja Aleksandra. Za časa svetovne vojne so mnogi britanski vojaki. ki so se bojevali na solunski fronti, inWi priliko spoznati takratnega regenta. Aleksandra, čmar poroka bo sedaj vsem oživela njih vojn? spomine.* Dopisnik prinaša nato življenjepis kralja in pravi, da ima kralj plemenito srce in željo za mir. On nikoli ni izgubil nade v zmago zavetnikov ter je tudi v najtežjih momentih fcrabrii svoje junake. On je (sedaj vladar ujedinjene kraljevine, katera je vselej bila edina njegova vroča želja. je pa sledeče: zaključuje dopisnik. «da so b^-ju atentat. Dotični gospodje so bili -----** —J- -----—pozvani na, policijo ter zaslišani. Obdol- žitov je izzvala pri njih živahno veselost in preiskava se je brzo končala. * «Cankar pred sodiščem«. Pod tem naslovom poročajo listi o razpravi v zadevi Kraigher-Knaflič. Takšno poročanje naj bi se raje odložilo do glavne razprave. če pa se že poroča poprej, treba poročati objektivno. Knaflič je Kraigherju očital obrekovanje in dodal, da si je ob-rekovalec tudi izmislil udeležbo Cankarjevo. Kraigher je zato tožiL Dokazovan nje mora torej dognati: 1.) da je Kraigher nevarnosti minule in da rta znanja njegova poroka r,raino epoho miru in ua-predka.* * Kralj Aleksander ie imenoval »a šefa svojega odposlanstva, ki se bo kraljici Mariji pri njenem prihodu v Beograd peljalo nasproti, admirala Pričo. „ * Stojan Protič v Zagrebu, včeraj fe. prispel v ZagTeb Stojan Protio. fevrha njegovega prihoda še ni znana. * Povišanje železniških tarifov. Minister saobračaja Stanič je pozval vse ravnatelje železniških direkcij v naši državi na skupno konferenco, da =e sporazumejo glede novih železniških tarifov, ki bodo uvedeni s 1. julijem. Tako potniški kakor blagovni promet se namerava povišati za povprečno 50 odstotkov. Surno delo pri nas ni diktirano niti po j Dovjem ima občni zbor dne 21. junija c socijalni niti ekonomski potrebi, a ra-1 p^ 12. uri na Dunaju. TTT. 1S. Sch™ ze» tega naši delavci v večini slučajev 7enbefgplatz št 4. Nezgode. Šestletno Bogomilo Sene- ) nimajo one kvalifikacije, ki bi opraviče- _ češkoslovaške železnice. Kakor segali po njih. kovič. hčerko vlad. svet. in kom ljub. občine dr. Senekoviča. j« v Gradi isarja ! vala takšno redukcijo dela. Nadalje se ; -očajo iz Prage, pričakujejo ti 5radi- c stavila zahteva, da naj vlada državne | krajšem {a»„ prihod amerišk ram v n."u lju. Pod vlak je padeL \ nedeljo je na - Grški konzulat v Zagrebu, VJa-j'^ ^ ^ Na p0lir „ ^ Ipri Celju SS fonSf in f S r^Sj^ -erni\a ^^S&JTe Ip^^^ ^ =či pad^ SSa imenovan Nikola Gjuk. ban- nastopne ^^ | pod lokomotivo brzovlaka, vozečega pre, kir. ..... " ............ * General Haneris v Srbiji. V Srbiji 68 mudi te dni bivši komandant, francoske vojske na solunski fronti, general Haneris. Prispel je v Beograd, da kot osebni prijatelj kralja Aleksandra prisostvuje njegovi poroki. General namerava pri tej priliki posetiti tudi g.obove umrlih francoskih vojakov, pokopanih v Zemunu in položiti ---- 1 ' , ,.. , , ; UUU umuimmvu uituil^jva, T.v podporo za bedne slovenske dijake, ki j u Ljubljani 5tavbni po5lovodja Josip študirajo v čeJkosiovaSki republiki: Lju- on ca nntfifmila. o od se ■ , _ , , onnno T T, i Kavčič. Kolesa so ga potegnila pod se bljanska kreditna banka 30.000 K. Ja- . M nesreČDež popolnoma, mmesar-'rnnka 30.000 K, Kranjska dežel- t" ' u ^ F dranska ^—-------.— ---- r™ na banka 20.000 K. Kreditni zavod za tr- j ^ ± «rovino in industrijo 10.000 K. Slovenska ; eskomptna banka 10.000 K, Zadružna go- i * S sekiro po glavi. V Jagrovi gostilni na Bizoviku pri Ljubljani so pili sku- eskomptna nanua iu.iiuu muiuju* s"" ;paj ri Ssti mizi posestnikov sin Jakob spodarska banka,5000 K Splošna promet- £ ^ & Franc 2!tnik to ,jakob banka 2000 K. Jugoslovanska Union- iB^skvar> BiH ^ povseni mirni m s0 se banka 100(> K. skupno torej 108.000 K, navidezno tudi prijateljski ločili. Toda poznejši dogodek je pokazal, da so morali imeti nekaj med seboj. Kajti komaj je bil Jager na cesti, je že pritekel za na grude ''iekaj vencev. Včeraj' dopjl- ki so se v svrho razdelitve med najbolj dne je odš-il na beograjsko pokopali-i potrebne in pridne dijake našemu posla- šče in okrasil grob svojega nekdanj?-jniku v Pragi nakazale. ^ ^ ^ _ ^ ^ _ r........ __ ga vojnega tovariša in osebnega prija- j * Slovensko Planinsko društvo nazna- j ^ 2itnjk ^ % n?e6om wkjre telja, vojvode Mišiča, s palmo. Dnevejnja tvojim članom, da odpade namerava- :ohde]ovati ?lari rokah in hrbtu. Ja-do kraljeve poroke namerava genoral I ni izlet na Plitvička jezera zaradi preži- . skuSaj ^teg;, T6ndar pa je vsled Haneris porabiti za. obisk Skoplja injdav tamkaj&p hotelov ker fe za Pr_'" močnih udarcev om Bitoma in sploh jrrški meji. 4 Beograd za Bitolf. Beograjski ob-1 redimo po možnosti v einski svet je votira! za restavracijo j kar bomo tudi pravočasno poročali. omagal in se kmalu ne- ti le, ako se uredijo tudi politične raz- _ oddaja inozemskih vrednostnih p^ t mere. Država, ki jc kakor naša. ki 'ma 1 pirjev. Avstrijski državljani, katerim ^ i obilne prirodnega bogastva, bo morala p^p^ja jg. 7. 1900. posestva, pravice ii J postati končno država dela. reda in Pr°- : interesi na ozemlju Belgije. Francosk-. ' dukcije. Nato je bil podelier predsedniku ' 0rSke_ veiik^ Britanije in Italije (izvzem in odboru absolutorij ter je bil ponovno iozem]ja j^tero je bilo odstopljeno 00 i Avstrije na podlagi senžermenske miw ,ne pogodbe s kolonijami vred. imajo v i najkrajšem času pri oddajnih mestih, ka teri «0 navedeni v seznamu, ki ie prik>-!žen naredbi zveznega ministrstva zs fi-Cellski trg. Kljub slabi kakovosti na- Iiance z dne 3. marca 1022 B. G. BI. Nv raščajo cene mesu. Oovedina stane v ; ^^ 0rlamo za 1-5 let, nakar odstopi postaje naši državi brezplačno. Ker je ponudba jako ugodna, bo najbrže takoj s; prejeta. ■* «Anierikanci» se vračajo v domovino. Kakor javlja državni statistični urad. se je 1022- leta žavljanov priselilo v Zedinjene države severne Amerike, v domovino pa ie je vrnilo 49.734 Jugoslovanov. Potemtakem se je vrnilo 18.305 os?,b več. kakor se jih je izselilo. Seveda bi se iih vruilo še več. če- bi imeli sredstva za vrnitev, kajti položaj naših iz-^eljencev v Ameriki je uprav obupen. * Nemci iščejo stikov z Jugoslavijo. Po prizadevanju dr. Sehlittenbauerja -e je nedavno v Miinchenn na Bavar--kem ustanovilo nemško - jugoslovansko društvo, čegar naloga ni s da je prodajal zhkovec tudi druge ......nja dragmie." Prošnja magistratnih usluž- ukradene stvari v bližini Zelene jame. da se na, celjskem magistratu * Nenavadno brihteu tihotapec. Man- cene od zadnjega sejma precej padle. Vzrok je temu v prvi vrsti ta, da so izostali Inozemski kupci in da domači konzum vsled tega in vsled velikega do-gona živine 11I maral plačevati visokih cen. j Novi Sad, 27. maja. <Žitni trg.) Cene vsled živahnega povpraševanja nekoliko narastte. Pšenica notira 1570 — 1580 K, koruza 1190 _ 1200 K, oves 1180 — 1200 K, moka št. 0 22.50 K, št. 2 21.50 K, št. 6 20 K, otrobi 650 — 660 K. — Na polju se ?e opaža pomanjkanje dežja Borza Zagreb, devize: Berlin 25.50 — 25.7: Milan 369 — 373. London 316 — 317.51' Pariz 640 — 650, Praga 137 — 138, Cu rih 1340 — 1350. Dunaj 0.62 — 0.67, Budimpešta 8.75 — 9, Newyork 70. valw dolar 68 — 69.75. avstrii. krone 0.63, napoleoni 225 — 235. marke 26 — 27 lire 365 — 370. Banka za Primorje 165 — 170. Brodska banka 88 — 90. Hrvat, eskomptna banka 175 — lT5.5f-Jadranska banka 450 — 470. Jugoslovenska banka 109 - 110.50. Ljub. kreditna banka 240. Sla venska banka 110 — 118. Praštediona 1205 — 1215. Rečka ptička banka 104 — 107. Slov. eskomptna banka 181.25. Srpska banka 175 — 177.50. F.ksploataciia drva 122 — 125. Goranin 147. uvede nepretrgana služba od 7. do 14. borsk, trgovec Karel Goleš ^ bil lam od , ure. je bila odklonjena, Obč. odbornik cestnega magistrata obsojen na 14 dni; = klicanje konference o prijeten!-; 13?5 - Prekoršek je poročal o mestnem muzeju napora zaradi tihotapstva Kazen b, mo- cL Z Dunaja poročajo: Na upravo južne ; ter naglašal, da spada, muzej v druge i™' odsedeti v pobcljskih zaporih Ker svetlejše prostore. Sklenilo se je, da se iP* .1« ^ ^avetisfe. jako .pr&upljivov premesti muzej - mestno hranihneo v i je poslal Goleš nekega Ivana Handla. ki dvorane, kjer je sedaj carinama, za la- > Proti odškodnin. a besedami: otroka?* To je klerikalna olika! — Neki NSSsar in .-marsikateri-- sta hotela obrniti posojilnico narobe, tako da bi bila streha spodaj, klet ps. zgoraj, pa ji-ea. Gospod pokrajinski namestnik L Hri- i ma, je kapitalno spodletelo! To je pa bar je odlikoval dne 29. maja pred obč- NSSarska olika! Hvalevredno ie pa. dej-r>im zborom Strojnih tovarn in livarn d. ie bofre nahrulil z - . -Ali ste minesli hudičevega j odredbo zdravnika dr. Polca iz Kamrnka, ' je bil Balantič takoj prepeljan v bolnico. ;L v Ljubljani v navzočnosti upravnega in nadzorstvenega sveta, ter delničarjev velezasluženega industrijca gospoda Avgusta 2abkarja z redom sv. Save. V svojem nagovoru na slavljenca je poudarjal g. namestnik zasluge gospoda 2abkarja za povzdigo slovenske industrije in je z iskrenimi besedami Čestital možu, ki se je z neumornim delom in izredno vstraj-nostjo povspel iz skromnih razmer do industrijalca in podpredsednika upravnega sveta Strojnih tovarn in livarn. * Nevolje Slovenačke. Pod tem naslo- sf.vo. da bo napravil tukajšnji olepševalni klub kopališče ob Kanolšci. Ta naprava jo zelo potrebna, da si bodo nekateri tam oprali svojo oliko. — Naš po-stiljon je pred par dnevi zapeljal poštni voz v mlako ob cesti, ds so mu morali * Rabi.iatna žena 571etna posestnica Alojzija, Lepo iz Roča, v mariborskem okraju je živela s svojim možem Antonom v večnem prepiru. Ker je mož postal končno sit vseh nadlog, je prosil sodišče za delitev posestva, čemur je bilo tudi ugodeno. Ko je prišla k posostnici Lepo komisija, da preceni zemljišče, je bila sprejeta skrajno o«cino. Posestnica je končno nenadoma izginila in zaprla člane komisije v sobo, da so si morali na- drugi pomagati, voz potegniti iz mlake, j praviti s silo pot na prosto. Rabijatna Ta "se je pa Se skopal brez kopališča.! i žena se je morala zaradi tega včeraj za- * Iz Planine nam poročajo: Včeraj se je vršila pred okrajno sodnijo v Logatcu obravnava proti g. A. RistiČu. bivšemu drž. upravitelju na posestva H. Windisch-gritza Tožila sta ga uslužbenca H. Win-dischgratza inž. Hoffmtnn in upravnik govarjati pred mariborskim sodiščem in je bila obsojena na 400 Din globe ali pa 10 dni zapora. * Izgubila je revna ženska-, raznašalka časopisa, v torek zjutraj v St. Peter- železnice je dospelo iz Rima obvestilo, 1 , . , . .. . dne 10. junija v Benetkah. i = Sprejemanje živine v Madžarski. Na- j ša komisija za sprejemanje živine od Madžarske je dospela v Budimpešto, kjer bo opravila svoj posel do dne 7. junija. Prometno ministrstvo je dalo v svrho hitrejšega transporta na razpolago večje tevilo vagonov na progah ob madžarski meji. = Izvoz živine v okupirani del Dalmacije je dovoljen na podlagi dovoljenj, katera bo dajala pokrajinska uprava brez osiguranja valute preko v»eh carinarnic v področju Dalmacije. — v trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Prva jugoslovanska tvornica bičevnikov Ogrin & Perič na, La-verci: Caro i Jellinek, medjunarodno ot-premničko d. d. v Zagrebu, podružnica v Mariboru: Jugoslovenska Agrumariia, industrijska in trgov=ka dražba z o. z. (družba kupuje in prodaja kolonialno blago, južno sadje, domače sadje, zelenjavo. pridelke poljedelstva in gozdar- Slavoniia 125 — 126. Ljub. strojne tovarne 216.25. Dunaj, devize: Zagreb 40JT7 — 40.32 Beograd 161.18 — 161.42, Berlin 43.95 — 43.05, Budimpešta 13.99 — 14.05, London 507.75 — 508.25, Milan 599.70 -600.30, Newyork 114.94 — 115.06, Pari;-1049.50 _ 1050.50. Praga 219.15 - 219.35 Sofiia 84.95 — 85.05, Varšava 2.81 — 2.85, Curih 2008.75 — 2011.25; valute. dolarji 114.19 — 114.31. levi 84.45 — 84.55, nemške marke 42.95 — 43.05, funti 505.75 — 506.25, franc. franki 1047.5*" — 104830, Ure 595.70 — 596.30, dinarj 160.68 — 160.92. poljske marke 2.78 2.82. leji 77.44 -- 77.56. švicarski frank 2203.75 -- 2206-25, eeške krone 2lS.1r — 218.60. madž. krone 13.99 — 14-05. Praga, devize: Berlin 19.05 — 19.4' Curih 989 — W3. Milan 772.50 — 274.50 Pariz 472.75 — 474.75. London 230.25 23225. Nevvvork 51.621/' 52.22%. Beograd 7225 — 73.25. Sofiia 38.60 — 39.4(• stva. tehnične in industrijske izdelke itd.); j3UIlaj o.33Va — O.53V2, Varšava 1.201 Jugoslovenski Llovd d. d. v Beogradu j_ 1.401.'.. Budimpešta 6.10 — 6.50: vs-ki ima podružnico v Mariboru: Josip i ]ute: n£mške marke 19.f'5 — 19.45. švi«. Rože in drog v Mariboru (trgovina s pe- j frankj 984 988, lire 269.50 — 27!.5<' nitmno in sadiem na debelo, izdelovanje j franc. franki 469.75 - 471.75, angl. tur? likerjev in špirituoz); Unio-zavodi. tovar- j 229.25 — 231.35. na kemičnotehničnih proizvodov, družen ' Beograd, devize: Beriin 25.65, Pari-z o. z. v Mariboru: Vtoaria. d. d. vinograd- | 632.50. Budimpešta 8.70. Bukarešt blag nikov v Ptuju. I 51, Rim 377, London 319. Praza 139. Cr = Tvornica za dušik. d. d. Ruše ima rih 1370. Dunaj 0.605. dne 14. junija ob 11. uri redni občni zbor i Curih: Berlin 1.93. Nevvvork 522.75 v sejni dvorani banke NiederSsterreichi- ( London 23.27, Pariz 47.75. Milan 275r ?c,he Escompte-Gesellschaft na Dumiju L 1 praga 10.12, Budimpešta 0.65. Zagrc-Am Hof 2. ' i 1.90, Varšava 0.13, Dunaj 0.04«i. avstri — Dobava kruha ln mesa. V inten- j žig. krone 0.051/,. danturi Savske divizijske oblasti v Za- Berlin: Italija 142820 — 1431.80. Lor grebu se bo sklenila dne 7. junija ob j don 1203.45 — 1206.55. Netvvork 271.U 10. uri dopoldne pogodba ?!ede dobave i _ 271.84. Pariz 2484.35 — 2490.65. Svi- ' ca 5193.50 — 5206.50. Dunaj 2.35: kruha ra garnizije Varaždin. Cakovec, skem okraju 400 K. Najdite« se prosi Dolnja Lendava Murska «o»/>t» ta Mar- ■ - Kraljevieo; dne 3. .umja ob rom priob^je nedeljski Beogradski Dnev- j K^rbl zaradi žaljenja češ da jim j uaj se revice usmili «« najden denar T^ZZ mi- ,r-rer naD8d ra ootraiinskeca na- ! ie isti o«tal. da sta kradla Obravnava, da v arran 'bifra Prešernova ul. ' 2.391 •->. Praga 525.30 !5e?ta" 33.75 — 33.85. 526.70. B- Nov v ©21?! retl na dri. feleznlcaft v Šfoeenlil:! Gr^enogftoafile Jesemce-Trbii. Z Jesenic ob 10.35 v! V LJIlOiPnl V BO« od 31. maja na 1. iwl stopi na! Jesenice-t rm. Z Jesemc ob 10» v , *seh progah novi vozni red v veljavo, j Trbiž ob 13.10; iz Trbiža ob 1437 na Du-im ^ j Po. novem voznem redu bodo vozili sle- j Jesenice ob n.Oa. Foleg ^tega mea^ae-j vršj]o zJdarsko deIo deči utrtnišhi vlaki: fog OiŠ&Icl Miz?! Mfarsfis ulloe k<*>-f prttevfl psa t razstav*. PrekfnteBfe vo g. \ ljejo temeije za Bizov ičarjevo hišo. Ob nie ni dopustno. V nedeljo traja razsta-Opekarski cesti se gradi Drelsetova vi- je tekom deževne perijode, §e obmetava. i la, mestna stanovanjska hiša na Prulah ' s senicami In" Pl7nl«>" z Tesenlc ob ^tSivrL^! ' j iz Planice ob 4 36 ter vadbeno živlienjc■ ^^ m Kranjsko goro se izletniška viaKa z s . . T . jeseni ;n spomla- , ' ™ . n„w„., i hod 14.30 in Domobranski cesti je pod streho ie Bohoriče- vi ulici je pod streho Dukičeva hiša. v Karlovac ob 14.14. 18.00 in 23.59. ne gl. kol. oo 8.10, - V obratni smeri odhajajo vlaki iz i Kamnika ob 5.o4 10.28 m 10.24, pnhod, Karlovca ob 4.05, 8.20 in 13.30, iz No-j v Ljubljano ob 7.13, 11.4b in l/ \ ega mesta ob 7.05, 11.32 in 17.12: prihod v Ljubljano ob 9.21, 14.10 in 19.52. Ljubljana-Zagreb via Karlovac. Iz Ljubljane ob 23.22 ,v Zagreb ob 6.30: iz Zagreba ob 22.00 v Ljubljano ob 3.35. Novo mesto-Karlovac. Iz Novega mesta ob .3.10 v Karlovac ob 7.35: iz Karlovca ob 18.45 v Novo mesto ob 23.41. Trcbnje-Novo mesto. Iz Trebnia ob va do S. v pouaeliek do 5. ure popoldne. Prijavljenih je lepo število psov najraz-! Iičnejših pasem, tudi iz inozemstva. Med lovskimi psi je prijavljenih samih brakov, do 100. Raz ven teh veliko p ličarjev, španijclov :n jazbečarjev. Med nelovski-mi psi je največ volčjih psov. aoberma-nov in ioksteriierlev. Skoro je ni pasres brez zastopnika. Kdor si nc ogleda razstave, mu bo žal. Botri ne morejo narediti barmancem večjega veselja, kakor Dolenjske proge. j in KranjsKo goro se «1««»».«. "jtudi na zunaj. Tekom jeseni Ljubljana-Karlov ai. j Jesenic ob 21.45, iz Kranjske gore ot>jdj dozidauc btav5c se omCtujejo in no-j Med Štreliško ulico in Voivode Miši- Iz Ljubljane ob 7.40, 12.27 in 18.07; tej1"?- j vc se prikazujejo iz temeljev. Tudi sta- • & * S£ adjjo w vi|e in sicer Jo- Noveea mesta 10.4b, 15.00 in 20.47; pri-j L)abljana gl M.-Kfmwk. ta j rejše hiše dobivajo novo hce: ta hvale- j Preoeluhova !n Smrkoljeva. i nrihod!vredQi "°krct zapažamo v vseh mestnih Tudj „a jžanski cesti se gradi več hiš. p I delih. Vršijo se na mnogih krajih razne ^ gt Pctcrsk1 C€Sti je Ognjena Ob-1 če jih peljejo na razstavo. Vstopnina (5 ■ •• ^ ;rv 'r3',^: i adaptacije, dozidave in nadzidave, škrat-' jatova'hi-a za en0Nadstropje.' | dinarjev) je namenoma nizka, da raz- leg tega od 1. nmiia do ol. septeurara, stavbena obrt ic 7X\0 zaposlena, na' Posjopie Katoliškega tiskovnega dru-' stavo z ozirom na njeno poučno stran ob nedeljah in PtaaiiWh izletniškat via- j stavbiščih pa zapazi5 delavce iz .vseh; st ob ^^ na Gorenjsko železnico je i lahko vsakdo obišče. Poskrbljeno je tu-ka iz Ljubljane ob 13.00. iz KammKa on j deJov nagc države. ! doSpeIo do prvega nadstropja. V Sp. Si- I di za zabavo. Svira vojaška godba, v Gradbeno gibanje sc nahaja letos v • .£ Qregorjgova hiša obmeiana. | paviljonih bo na razpolago jed in pajaca, znamenju malih eno- ali dvodružinskih' " <;;ac;3rnai ^ jQ sradj pivovarna «Uni-vil in hiš, poleg tega pa tudi velikih• on.. ob Ruskj cestj jc skoraj dograjena. stavb. Stroinc tovarne gradijo nov objekt za Dočirn sc /d palačo Delavske zava-; sk|adiščem Balkan, ravnotako razširja rovainice iu Okrajne bolniške blagajne j usniarna p0jak svoio tovarno, dovaža opeka, so pričeli že s kopanjem j pcterski cesti so začeli tlako- temeljev za <-LjubIjanski dvor» na voga-Pražukovc ulice. V 20.12 prihod v Ljubljano ob 21.25. Krunj-Triič. Iz Kranja ob 8.15, It.20 in 20.55, iz Tržiča ob 5.51, 10.21 in 19.lt>. Štajerska proga. Celje-Dravograd. Iz Celja oh S.Otl. 7.42 v Novo mesto ob 8.13: iz Novega j 15.32 in 20.30, v Velenje ob 9.28, 17 03 .......... ob 9 09 v Trebnie ob 9.45. lin 22.00, v Dravograd-Mezo ob 11.10. 1 " nasprotni smeri iz Dravograda ' . . _____1 vati partno od Kolodvorske ulice proti (jrosaplje-Kočevje. (z Grosuplja ob j 19.00. nasprotnii smeri iz Dravogracu j Kolodvorske in Pražakovc ulice. \ ; ges)]eM- cesti. Cestni'valjar ie dosedai S.50. 13J55 iu 19.15: iz Kočevja pa ob j Meze ob^^S lil | tem poslopju bo razven stanovanj in P>- utrdil Poljansko cesto od Ambroževega 6.29, 11.22 in I6.4S. Trebnje-Št. Janž na 9.35 in 17.10, v Dol. Iz Trebnia j 18.3G. — Poleg tega dva potniška vlaka i u palaia bo ena največjih v Ljubljani. t sarniškili prostorov tudi kineniatograi;! t,ga do klavnice in Vrhovčevo uuco. Trg Dravogradom ob 10 04 14.30 in 20.20; iz St. Janža pa i med ?Iovenjgradccm in b.20, 11.13 iti 16.45. j ter mešani vlaki od Velenja da Slovenj ot iVovo mesto-Straža-Toplicc. Iz Nove- i gradca. — Izletniška vlaka od 1. junija Sa mesta ob 5.28. 10.40 in 15.10, iz Stra- j do 30. septembra ob nedeljah m prazm-/e-Toplice pa ob 6.32, 11.07 in 16.17. Gorenjske proge. Ljubljana gl. kol.-Jesenice. Iz Ljubljane ob 7.01). 11.28, 3.10 in 19.03, prihodi na Jesenice ob 9.17, 13.39, 17.17 in 21.22. V nasprotni smeri z Jesenic ob 5.43, 10.13. 13.57 in 19.49. prihodi v Ljubljano cb 7.40. 12.03, 16.00 in 21.55. — Razen tega med Ljubljano drž. kol. in Kranjem tudi dva tovorna iz Ljubljane ob 9.00, iz Kranja nazaj pa ob 17.10, prihod v Ljubljano ob 18.28. — Od 1. junija do 30. septembra vozita oh nedeljah in praznikih izletniška vlaka, kot lansko leto. odhod iz Ljubljane ob 5.00, prihod na Jesenice ob 7,i7, odhod z Jesenic ob 20.53, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 23.05. — Vsi vlaki imajo na Jesenicah ; kih. odhod iz Celja ob 5.10, nazaj iz Ve-: ienja ob 20.23, prihod v Celie ob 21.5-5. Zveze izven Slovenije. Med Miinchenom in Beogradom vozi v obeh smereh direktni voz preko Ljitb-ljaue-Karlovca in Zagreba. Odhod iz Munchena ob 8-35, prihod v Ljubljano ob 21.55 v Zagreb ob 6.30, v Beograd ob 17.40, odhod iz Beograda ob 8.15, iz Zagreba ob 22.00, iz Ljubljane ob 7.00, prihod v Miincheii ob 21.35. Nadalje med Beogradom in Bistrko-B. j. odhod iz Beograda ob 19.40, iz Zagreba ob 7.10, prihod v Bistrico Boh. i. ob 18.20. v nasprotni smeri odhod iz Bistrice Boh. j. ob 8.52, prihod v Zagreb ob 19.20 ter v Beograd ob 6.35. Direktni voz bo vozil tudi med Ljab- . Tabor ie deioma že urejen in jc zasa.ie-Ob podaljšani Prazakovi ulici koplje-1 no n0VQ drevie Treba bi W|o, da se Vr-io temelje za Tonmesovo hišo, ki bo v, hovčev.a ulica zveže z Holzapilovo ta-' zvezi z zc obsoječim poslopjem. Na j ko da Qdtlade 0?ka zagatu. ki jih loči. Miklošičevi ccsti se delajo temelji za Razqria se dosedai ozka Linhartova palačo Vzajemne posojilnice, ki bo ime- j uljca na" S(jstnajst metrov šireko cesto, , la tri nadstropja in inasardo. Poslopje ! pQ katerj ?e vršil elavni promet o ; Gospodarske banke ob Miklošičev^ cesti j prjijkj vsesokolskega zleta. Telovadiščc j je dograjeno in se obmetuje; načrt \c j jc spiafliran0i ^stavljena je zletna pi-napravil arhitekt Vurnik. Zgradbi »Pro- j sarna in dviguje se tudi že ogrodje za motnega zavoda za premog* in ^Kredit-! prv.0 tribuno. nega zavodaoh podaljšani Miklošiče- j Na Mjrju b0 prišli z polaganjem kavi cesti se že uporabljata. _ . na]ov po novih ulicah. Palača Kreditne banke se obmetuie in1 Tekom letošnjega leta se obeta še bo do sokolskega zleta v toliko dogo- j več novih stavb; med drugimi zgradi t ovij ena, da jo bo možno uporabljati za j ^estna hrauilnica veliko stanovanjsko' ko upokojeni, bodo od vojnega ministr-razne nastanitve. Palača ^Prometne ban- t ]li5o v Dalmatinovi ulici tik hotela Štru- j stva prejeli predpisano »uverenje*. Na kc» na Aleksandrovi cesti je pod streho,, keJj_ j podlagi tega uverenia naj potem pred- palača »TrboveUske družbe® je dospela J —^---— j lože gospodu ministru financ prošnje za do zadnjega nadstropja. V Anton Kne-i AltlOfTA ! priznanje in odmero pokojnine, in sicer zovi ulici je velika stanovanjska vila! O J d. V j in duplo ter prilože izvirni prošnji izvir- «Sloveuske eskomptne banke- dospela i ■ _ ! no ., prepisu prošnje pa prepis * Koncerti na vrta restavracije hotela j .uv£Tetlja,. Je prošnje pošlje gospod n- Prošnjc za prireditev loterije (tombole) sestavljajo stranke večinoma pomanjkljivo in jih vlagajo prepozno. Vse to zavlačuje rešitev, oziroma onemogoča gladko uradno poslovanje. V interesu strank ie, da vlagajo take prošnje na kmetijsko ministrstvo potom pristojnega ohr. glavarstva (magistrata). Prošnje morajo biti pravilno kolkovane in vložene 2 meseca, pred prireditvijo. V prošnji je natančno navesti kraj, dan in namen prireditve, število srečk (tablic) ter cena za posamezno srečko. Če želi stranka oprostitve plačila taks, ie to y prošnji povdarjati. Za vsak slučaj ie navesti tudi dan, na katerega se namerava prireditev eveucueino preložiti. * Prošnje za upokojitev nesprejeiih oficirjev. Finančna delegacija objavlja, da morajo v našo vojsko nespreieti oii-cirji bivše avstro-ogrske vojske predložiti ministru vojne in mornarice z dokumenti obiožeuo prošnjo za upokojitev s kraljevim ukazom. Oficirji, ki bodo po predlogu ministra voine in mornarice ta- do strehe, poleg nie so pričeli s kopa-. zvezo proti Bohinju in vozijo direktno i liano in Bakrom, odhod iz Ljubljane ob do Bistrice-Boh. jezero odnostio Pod-1 18.07, prihod v Rak ar ob 0.31. odhod iz hrda. i Bakra ob 21.55, prihod v Ljubljano ob Jesenice-Bistrica-Boh. jezero - Pudbr- 9.21. 4o. Brzovlaka Dunai oz. Monakovo-Trst Podrobnejši podatki so razvidni iz / Jesenic ob 8.10 in 19.25. prihod v Pod- oglasov, razobešenih pri postajnih oseb-brdo ob 9.04 in 20.19. V nasprotni smeri nih blagajnah. iz Podbrda ob 9.17 in 20.27, prihod lia ' Stenske vozne rede do.be držav ni ura-Jcsenice ob 10.05 in 21.15. Vsi brzovlaki j di izven Ljubljane po pošti, oni v Ljub-imajo postanek tudi v Bistrici-Boh. ie-) Ijani pa pri inšpektoratu soba št. 24 i zero in na Bledu. Nadalje vozijo potili-! proti pismenemu potrdilu brezplačno, i Ski vlaki z Jesenic ob 9.30, 14.09, 17.32 j Privatne stranke pa si jih lahko naroče ;'" £..ad, Dukičeva vila. njem temeljev za Stupicovo vilo. Na Dunajski cesti je obmetaua Po-gačnikova vila in gospodarsko poslopje iti Dular jeva vila; istotako Bratuževa in Šaleharieva hiša ob Vodovodni cesti. Za Bežigradom se gradi Seuicova hiša. Na križišču Erjavčeve ceste in Levstikove ulice je dospela Polakova vila do strehe. Ob poti na Rožnik se gradi Auer-spergova vila in gospodarsko poslopje,: v bližini so dogotovljeni temelji za vilo ■ \Slovensto --Rdeči kriz ~ Ane Repič. Ob Poti v Rožno dolino i aruznice ^Slovenskega Rdečega krizam «limon* v Ljubljani se pričnejo v četr-; naačnj minister dotični pokrajinski upra- junija ter bodo odslej vsak j ^^ oddelku za socialno politiko, da ugo-četrtek od pol 19. do 23. ure. Svlra ved-; tovi pra^co do pokojnine in nje višino, Po izvršenih poizvedbah bo potem finančni minister izdal nalog za izplačevanje pokojnine potom pristoine delega-i cije ministrstva financ. Ravno tako bo na izvrstno prvovrstno postrežbo. Toči-, jzkijučno tinančni minister prizna-, al jo se fina vina ter marčno belo in črno ; vdora-ne jn s-irotnine takih oiicirjev iu granatno pivo. Fran Rom, restavrater. j pa pokojnine žc prei vpokojenih ciicir- iio godba Dravske divizije z izbranim programom. Občinstvo opozarjamo na ta krasni vrt, na izbomo kuhinjo s primorskimi iu srbskimi špecijalitetam! ter Odbor po- ni 21.40. V nasprotni smeri pa iz Bistri ce-B. i. ob 4.39, 8.52, 12.34 in 18.27. j pri svojih postajah. v Kočevju je na svoji seji dne 20. t. m. , soglasno sklenil, da se nakaže iz dru- viia ze pod streho, js . , . , - jega in materinskega doma* znesek 5 ti- jev bivše avstro-ogrske vojske, ki so naši državljani. •tanilo d« SO buedl Dta. 3*—, v«3iti« nadaljnjih 6 fcuedt 1 Ola. — Trgovski oglasi, dopiiova.-;®, ne-pre;n!5nbi» do 20 besedi 6 Din., vsakih nadaljnjih 5 betsdl 2 Din. — Plaža aa naprej. (Lahko tudi v «- rnamkah.) Na vpraSanj« ao odgovarja le, ako Jo vprašanja priložen« mamica ia odgcuer. in oglja; hrastovega, kosta-! njevega iu sa>rekovega lesa. Idol i Večjo množino vina, j Laške jraževine 1. 1W1 », p cJ • : 13 do 14 stopim alkohola f,„,- , -1' --__A „ Trazlm »l««o ■ ima naprodaj ^ina Jelše,! Ce!'e' do ^^ trgovačku knču, koji se i (Šmarje pri Jelšah. 1607 j kud konja razume. .Vleksa i —-------j VraneEcvie, Gline preko Kar- j Enovprežna kočija lovaea. Hrvatsko. 1632 . . , . ,T , .j . _ iu sani naprodaj. Naslov pove • ~ "' . . . T . • uprava »Jutra*. 1642' Žagarski strokovnjak, |_ -.___j k višjo prakso, izurjen v rezanju in vodstvu, razrezavauju Na križišču Tržaške in Rimske cestc ena Tribučeva vila že i druga pa ic dospela do prvega nadstrop- i i ja. Proti Mirju ob bodoči Okrožni cesti! «oc kron. ! so izkopani temelji za Sterncnovo vilo. i * Mednarodna razstava psov o binko- < ! Ob Emonski cesti je dr. Breceljeva vila j stih v Liubljam Razstavljena morajo j i nod streho lia Mirlu pa so vile, ki so i privesti pse na binkostno nedeljo ao pol i jih zgradili dr. Kasal, dr. Nahtigal, dr. 9. ure na razstavišče. Pri vhodu se fflo-i Lapajne, dr. Samec, dr. Zupančič in arh. f Vurnik po večini obmetane, istotako vi-' !a dr. Gosarja. Pod streho je Štucinova vila, dočirn je inž. Zemanekova vila do-graiena do visokega parterja. Na Mirju ob Lepi poti je pod streho Mihelčičcva vila, obmetanc so pa dvojna Konigova hiša, ter Humekova in Brunulerjcva vila. V soseščini teh vil se delajo temelji za tri nove vile, ki jih sezidajo gg. Rav- j nikar, Stopar in Mauser. , Med potjo na Pasji brod in Cesto Odgovorni urednik F r. B r o z o v i o, tvenega premoženja za zgradbo «Deč- j Lastnik in izdajatelj Konzorcij c Jutra*. ra, kdor pripelje psa, izkazati s potrdilom vodstva razstave, da je prijavil psa k razstavi. Le proti temu potrdilu se sme odpeljati tudi psa iz razstavišča ob -v določilih določenih časih. Ta potrdila j so se razi>os!ala vsem razstavljalcem. Na Južui železnici plačajo razstavljati za enkratno vožnjo polovično ceno v II. a« III. razredu potniških vlakov. Ta popust ne velja za psa. Do Ljubljane pla-Oa vsakdo celo karto, ki io žigosa železnica za časa vožnje z mokrim po- ki Sotloni gospod, se je vozil i Med potjo na fasji orou m v,cmu v, Mestni los nastala nova kolonija. Pod, stajnim žigom. Tc karte ne cddaio v Breskvarieva, Škrjančevu in i Ljubljani portirju. temveč velja za vo- • - - • ~ • ■ * ----- v]aku se streho so il v pondeljek, j Mo£rn-vova dozidana jc Jenkova' /njo nazaj. Pri blagajni in v vlaku se Apno ln opeka , t. j.maj* *. 1. z večernim kolonija se utegne šc povečati, i izkaže razstavljalec s potrdilom, da ;c .............................. , .....; vlakom od Zidanega mostu ■ niša, ta Koiomia -----——-- trdega in mehkega lesa, ki i po znižani ceni. s proti Ljubi,ani, ter je na-! , . ... bi mo"el tudi lahko zastopati Klmska st- 2> Pnt,^Je; sproti sedečo damo prosil za-- " " " Pepi Papež Mici Papež, roj. Flaj Radna poročena 31. maja 1&22 Vodale Brez posebnega obvestila. stopati: tvrdko pri prevzemanju in ' }.redavanju robe, postavljanju I iu strojev, išče primerno > desno. Samsko kolo, 1575 j f uuaju 1641 j naslov, ti a j vpos-lje svojega j pod , poštnoležece Ljubljaua. 1640 1639 = s;:mostojno mesto upravitelja ! dobro ohranjeno, pripravno i alt poslovodje. Cenjene po-! izlete; prodam. Naslov nudbe na upravo .