NOVICE URADNE OBJAVE OBCiN ILIRSKA BISTREČA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 28. FEBRUARJA 1976 $!. 5 VSEBINA Občina Hirska Bistrica - ODLOK o urbanističnem redu v občini Ilirska Bistrica - ODLOK o splošni prepovedi parcelacije zemljišč graditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer se predvideva izdelava zazidalnega načrta Gabrije - ODLOK o davkih občanov - ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - ODLOK o obveznem radiofotografiranju prebivalstva v občini Ilirska Bistrica - SKLEP o soglasju k novim cenam vode - SKLEP o soglasju k novim cenam kanalščine - SKLEP o prenehanju veljavnosti sklepa o soglasju k cenam za novo komunalno storitev - čiščenje industrijskih in fekalnih odplak v mestu Ilirska Bistrica Občina !zo!a - ODLOK o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi statutar-no-pravne komisije skupščine občine Izola Občina Piran - ODLOK o posesti in reji psov Občina Postojna - ODLOK o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske S-l v Pivki - ODLOK o davkih občanov - ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve - ODLOK o ustanovitvi, sestavi in nalogah koordinacijskega odbora za družbeno samozaščito občine Postojna - ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za izgradnjo zdravstvenega doma v Postojni Občina Sežana - POPRAVEK odloka o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za izgradnjo objektov srednješolskega centra v Sežani in za sofinanciranje komunalnih in drugih potreb krajevnih skupnosti - POPRAVEK odloka o davkih občanov OBČtMA !L!RSKA BtSTRtCA Na podlagi 9. člena zakona o uibanističncm planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72). 8. in 9. člena odloka o urbanističnem programu občine Ilirska Bistrica (Uradni list SRS, št. 20/68) in 155 člena statuta občine je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK O URBANISTIČNEM REDU V OBČIN! ILIRSKA BISTRICA 1. člen Z urbanističnim redom sc urejajo vsa naselja in območja v občini Hirska Bistrica, razen: - mesta Ilirska Bistrica, ki se ureja z urbanističnim načrtom ter - vikend območja na Sviščakih, ki sc ureja z zazidalnim načrtom. 2. člen V naseljih Bač, Jasen, Jelšane. Hrušica, Harije, Kuteževo, Knežak, Koseze, Podgrad, Rečica, Topole, Zab!Če in Zcmonska vaga, je dovoljena dopolnilna stanovanjska gradnja praviloma znotraj meje strnjenega naselja. Novogradnje so v teh naseljih dovoljene le na površinah, ki so grafično prikazane in opredeljene za ta namen na katastrskih kartah v merilu ! :2880. Novogradnje na območju Al naselja „Zemonska vaga" se urejajo s pogoji zazidalnega načrta. Zazidalni načrt se izdela po naročilu Krajevne skupnosti Dolnji Zemon. Karte so sestavni del tega od loka. 3 člen V naseljih, ki se urejajo z urbanističnim rodom, je dovoljena gradnja novih objektov v okviru osnovnega značaja naselja in to: - stanovanjskih hiš, *- nadomestnih stanovanjskih hiš, * - javnih objektov lokalnega značaja, - preureditev obstoječih zgradb v počitniške hišice, - manjših trgovskih ah gostinskih prostorov za lokalne potrebe, - komunalnih in drugth naprav, - javnih cest, vaških poti in gozdnih cest. -t- pomožnih objektov. - lovskih gozdarskih koč, - planinskih domov, - garaže za osebne avtomobile. Nadomestne stanovanjske hiše sc lahko dovolijo le v primeru, če stari objekti dejansko obstoje, ne zadošča pa vris v katastrski mapi. 4. člen Gradnja objektov po 2. členu tega odloka je dovoljena na območjih dovoljenih za novogradnjo, znotraj meje strnjenega naselja ali v neposredni bližini naselja na zemljiščih, ki so za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, za razvoj turizma in lovstva in za ohranitev pokrajinskih ter naravnih lepot manj pomembna. Gradnja se mora podrediti osnovnemu konceptu zazidave naselja glede gabarita tlorisnega koncepta in i^glcda. Velikost stavbnih parcel za družinske stanovanjske hiše v naseljih sme znašati največ 800 kv. m. 5. člen Za izgradnjo infrastrukturnih objektov in naprav (železniško in cestno omrežje ter naprave, omrežja PTT in RTV zvez in naprav, energetsko omrežje in naprave, žičnice, komunalno ommrcžjc in naprave) in objektov, ki služijo dejavnostim, za katere je predvideno posamezno območje (gozdni objekti, lovske koče in podobno na gozdnih površinah, objekti za turizem - hoteli, moteli, kampi, razgledni stolpi planinske postojanke, kioski ipd. - na turističnih območjih in slično), je potrebno izdati lokacijsko dokumentacijo in pndobiti lokacijsko dovoljenje po določilih zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67, 27/72). 6. člen Za graditev novih objektov in za adaptacijo obstoječih objektov, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost in namen objektov v naseljih, ki jih ureja urbanistični red, veljajo naslednji pogoji za rabo in ureditev zemljišč in m določanje lokacij: 1. Dovoljenje za graditev pritličnih, visokopritličnih ih enonadstropnih objektov s tem, da se njihova višina prilagodi gabaritu naselja in da sc pri oblikovanju objekta upoštevajo značilnosti naselja in okolja. 46 »URADNE OBJAVE« 28 februarja 1976 — St. 3 Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za javne družbene industrijske in specifične objekte, za katere se določi višina po presoji okoliščin v posameznih primerih. 2. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih stanovanjskih zgradb drugih lastnikov najmanj 8.00 m; oziroma najmanj 2.00 m od posestne meje. S pristankom prizadetih sosedov se lahko dovolijo manjši odmiki od obstoječih stanovanjskih zgradb, če tako narekuje konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave in če so varovane higiensko zdravstvene in požarno varnostne koristi. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od cest L, M., 111. in IV. reda v skladu s predpisi o javnih cestah. Od vaških poti morajo biti novi objekti odmaknjeni najmanj 3.00 m. 3. V strnjenih naseljih, v katerih obstaja ali se zgradi javni vodovod, mora biti vsaka nova stanovanjska zgradba, v kateri se uporablja pitna voda, nanj priključena. Sogla^e upravljavca vodovoda mora investitor priložiti k prošnji za izdajo lokacijskega dovoljenja. V naseljih, kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali zajetje v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije. Stremeti je za tem, da se zajetje ali vodnjaki zgradijo za več zgradb skupaj in primerno zaščitijo. 4. Za priključek na javno električno omrežje mora investitor predhodno dobiti sogla^e pristojne elektrogospodarske organizacije in ga priložiti k prošnji za izdajo lokacijskega dovoljenja. 5. V naseljih, kjer obstaja ali sc zgradi javna kanalizacija, mora biti vsaka zgradba, iz katere so urejeni odtoki odplak, priključena nanj. V naseljih, kjer ni javne kanalizacije, je investitor dolžan speljati odplake v vodotesne greznice, ki morajo biti urejene po veljavnih higienskih in sanitarno tehničnih predpisih. Organ sanitarne inšpekcije določi mesto, kjer naj sc zgradi greznica. 6. Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih se morajo zgraditi higiensko in sanitarno tehnično pravilno, ob pogojih in na način, ki ga določi občinska sanitarna inšpekcija. 7. Graditev smetiščnih jam je dovoljena v naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti. Smetiščne jame morajo biti betonske in pokrite. 8. Vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto in javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lokaciji objekta je stremeti za tem, da se predvidijo za več objektov skupni priključki na javno cesto in javne poti 9. Ob dokončanem objektu mora investitor obvezno izvršiti zunanjo ureditev, kot je določeno v lokacijskem dovoljenju. 10. Ograje je dovoljeno postaviti v skladu z veljavnimi predpisi. Ograje morajo biti estetsko oblikovane, niso dovoljeni plotovi iz odpadnih materialov. 7. člen Na območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom, je potrebno za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih poslopij, pomožnih poslopij, za adaptacijo obstoječih objektov, pri katerih se spremeni zunanjost, velikost in namen ter drugih objektih, pridobiti lokacijsko dovoljenje. Zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja mora biti priložena lokacijska dokumentacija in dokazilo, daje investitor upravičen razpolagati z zemljiščem. Lokacijska dokumentacija mora vsebovati podatke za lego, funkcijo, višino in oblikovanje gradbenega objekta, in sicer: 1 dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem, 2. mapnokopijov merilu 1:2880, 3. situacijo v merilu 1:1000 (1:500), kjer morajo biti vrisane vse obstoječe in predvidene komunalne naprave ter odmiki od obstoječih objektov, cest in poti, 4. gradbeni načrt, ki mora biti usklajen s pogoji, določenimi ob .komisijskem ogledu gradbene parcele ter izdelan in potrjen od projektantske organizacije, 5. soglasje upravljavca javnega vodovoda, 6. če se bo investitor sam oskrbe! z vodo, soglasje sanitarne in špekcije na lokacijo in projekt, 7. soglasje elektrogospodarske organizacqe za priključek na javno električno omrežje, 8. soglasje upravljavca javne kanalizacije za priključek na javno kanalizacijsko omrežje, 9. soglasje pristojne organizacije za priključek na javno cesto, 10. soglasje požarno varnostne inšpekcije. Po potrebi lahko upravni organ občinske skupščine, pristojen za gradbene zadeve, zahteva tudidrqga soglasja. K prošnji za izdajo lokacijskega dovoljenja, s katero se ne spremeni kapaciteta objekta (za adaptacijo objekta), niti ni predvidena bistveno večja potrošnja vode in električne energije, niso potrebna soglasja pod 5., 7., 8. in 9. točijo tega člena. Za gradnjo večjih gospodarskih objektov (hale za vzrejo piščancev, modernizirani hlevi in podobno) in javnih lokalov, si mora investitor pridobiti soglasje pristojne krajevne skupnosti. V 8. člen V naseljih ali območjih, katera ureja urbanistični red, se določajo lokacijski pogoji in zahteve neposredno v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja, ter pogoji po zazidalnem načrtu za območje Al „Zemonska vaga". V vseh naseljih v občini mora investitor za izgradnjo ali adaptacijo javnih objektov pridobiti lokacijsko dovoljenje. 9. člen Za gradnjo ali adaptacijo objektov v neposredni bližini kulturnega spomenika, oziroma v spomeniških ali naravnovarstvenih zaščitnih območjih, je potrebno upoštevati spomeniški red in pridobiti soglasje pristojnega zavoda za spomeniško varstvo. 10. člen Za graditev pomožnih objektov za potrebe posameznega občana in njegove družine, ni potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Kot graditev pomožnih objektov se štejejo: 1. graditev drvarnic, smetišč, svinjakov, kokošnjakov, zajčnikov, golobnjakov in čebeljnjakov, 2. graditev gnojišč, greznic in ponikovalnic pri že obstoječih objektih, po poprejšnjem soglasju sanitarne inšpekcqe, 3. graditev rezervoarjev za vodo, ki jo uporabljajo kmetijski proizvajalci za zalivanje in škropljenje. n 4. graditev ograj ob cestah in poteh izven naselij, če je podano poprejšnje soglasje upravnega organa, pristojnega za ceste, 5. obnova dotrajanih ostrešij in spremembe kritine brez menjave naklona strehe in brez dviga obodnega zidovja, 6. zamenjava oken in vrat v dosedanji velikosti in obliki, 7. povečava dimnikov, 8. graditev hišnih kanalizacijskih, vodovodnih in električnih na* peljav, 9. gradnja nadstreškov. , Pismena priglasitev mora vsebovati: r ^ a) dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem, b) opis gradbenega objekta, oziroma del, kijih namerava izvajati in zemljišča, na katerem sc namerava postaviti objekt, c) po potrebi situacijsko skico z vrisano lokacijo novega pomožnega objekta, č) soglasje sosedov mejašev. 11 člen Garaže za motorna vozila in shrambe za kmetijske stroje ne štejejo za pomožne objekte. Lokacijski pogoji in ostale zahteve se za teJ objekte v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, ugotavljajo v/ postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja. 12. člen Na ožjem varstvenem območju izvirov Bistrica in Podstenjška,!% zasega v radiu 1000 m bližnje povodje neposredno, nad izviri, je prepovedana vsaka gradnja in vsi drugi posegi, ki bi lahko vpliva!) at, kvaliteto vode. Kmetijsko izkoriščanje površin mora biti nadzorovano. Težilijc tudi za pogozditvijo vseh površin v tem območju. ^ . i območje je vrisano na katastrskih kartah v merilu 1:2880. Te karte so sestavni de! urbanističnega programa. . ' HgM M ! ' 13. čien , a tršem varstvenem območju izvirov Bistrica in Podstenjšek.ki je vrtsano na karti namenske izrabe površin v meritu 1:50.000,.* mora strogo nadzorovati skiadiščenje strupenih tekočin in 23. februarja 1976 — St 3 »URADNE OBJAVE 47 derivatov. Kmetijska izraba površin je dovoljena v sedanjem obsegu. 23. člen Vsako spremembo v načinu gospodarjenja je potrebno najaviti pri Z dnem, uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o urbani-republiškem upravnem organu, pristojnem za gozdno gospodarstvo. stičnem redu občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 20/68). 14. člen Naselja Knežak, Bač in Koritnice so v širšem varstvenem območju izvirov Bistrica in Podstenjška. Zazidava je tu dovo^ena le pod posebnimi pogoji: 1. industrijske odpadne vode se morajo očistiti pred izpustom, 2. stanovanjska gradnja sedo sprejetja sanacqskih ukrepov lahko rešuje začasno z gradnjo nepretočnih greznic ali troprekatnih greznic z zadostno prostornino (1-2 kub. m/E). Republiški upravni organ, pristojen za gozdno gospodarstvo, mora v soglasju z občinsko skupščino in koristniki vodovoda določiti rok za sanacijo teh naselij. Sanacija mora obsegati izvedbo kanalizacije in izgradnjo čistilnih naprav. 15. člen Poleg območij, navedenih v členili 11. in 12. tega odloka, je potrebno zaščititi tudi vsa ostala območja, ki v programu niso posebej označena, vendar bi kakršnakoli gradnja ali ureditev ogrozila javno kot zasebno preskrbo z vodo. 16. člen Rezervati za perspektivno izgradnjo zadrževalnikov (akumulacij) so: - na potoku Posrtva pod hribom Košara, - Klivnik na potoku Klivnik nad Zaliči, - na Moli nad Mandrgovcem, - na zgornjem toku Reke nad Zabičami Na območju rezervatov so prepovedane novogradnje trajnejših objektov. Ostalo gospodarjenje s površinami je dovoljeno v skladu z namembnostjo površin, ki jc določena z urbanističnim programom. Zgoraj navedeni rezervati za zadržcvalntkc kot tudi režim, veljajo kot začasen ukrep do sprejetja osnov za vodnogospodarske ureditve, ki se za območje cele Slovenije že izdelujejo. 17. člen Izjemno varstveno območje, kjer so nujni zadrževalni ukrepi, vključuje zgornji tok porečja reke Reke vzhodno od Ilirske Bistrice proti Podgrajam, Zabičam in naprej do razvodja prottRcčini. Na teh površinah jc nujno izvajati ukrepe za zaščito oziroma odpravo erozijskih žarišč in za sanacijo hudourniških območij. Upiavni organ občine mora skrbeti, da ne bi prišlo do gradnje na ogroženih mestih. 18. člen . Na celotnem erozijskem območju, navedenem v členu 17. tega odloka je nujno upoštevati predpise o režimu in izkoriščanju posameznih prizadetih površin v smislu zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74). 19 člen Nezazidljivi so tudi rezervati ob komunikacijah daljnovodih visokih napetosti in območja posebne zaščite, ki so prikazana v urbanističnem programu občine na karti namenske porazdelitve površin v merilu 1:50.000. 20. člen Za območje, predvidene trase nove hitre ceste (500 m rezervat), ki vključuje naselja Mala Bukovica, Zarečica, Rečica, Dolenje. Šembije - severozahodni del, Knežak, razen na površinah, k! so grafično prikazana za novogradnjo, velja začasna gradbena zapora do dne. ko bo izdan končni projekt trase hitre ceste. Izjemoma sc odobri lokacija objektov, če za to izda potrebno soglasje Republiška skupnost za ceste SR Slovenije. 21. člen Izvršni svet lahko izjemoma dovoli graditev objektov, ki so splošnega družbenega pomena, tudi na površinah izven območij, določenih s tem odlokom. 22. člen Urbanistični red mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih pet let pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 010-6/76-4/3 Ilirska Bistrica, 26. februarja 1976. Predsednik ing. BOJAN BROZ1NA, 1. r. Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica jc skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26 februarja 1976 sprejela ODLOK O SPLOSN! PREPOVED! PARCELACIJE ZEMLJIŠČ GRADITVE IN SPREMEMBE KULTURE ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU, KJER SE PREDVIDEVA IZDELAVA ZAZIDALNEGA NAČRTA GABR1JE 1. člen Da se zagotovi nemotena izdelava zazidalnih načrtov in urejena gradnja stanovanjskih in drugih objektov, ,se razglasi splošna prepoved parcelacije zemljišč graditve in prepoved spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved), na območju, kije prostorsko prikazano delno v grafičnem prikazu (S 13) odloka o urbanističnem načrtu mesta Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 19/69), v celoti pa na kopiji katastrskega načrta št. 8, za k. o. Trnovo. 2. člen Gradbeni objekti in naprave na zemljiščih, ki leže znotraj območja, na katero sc nanaša prepoved, sc smejo v času prepovedi prezidavati ali obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa. 3. člen Splošna prepoved velja od dneva, ko stopi v veljavo ta odlok, do dneva, ko bodo sprejeti posamezni zazidalni načrti, vendar ne dalj kot tri leta. Morebitne izjemne gradnje splošnega družbenega pomena lahko dovoljuje izvršni svet Skupščine občine Muska Bistrica po postopku. kije predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju. 4. člen Katastrski načrt št. 8, za k. o. Trnovo z vrisanim območjem splošne prepovedi gradnje in seznam parcel, za katere velja prepoved iz 1. člena, je sestavni de! tega odloka. Grafični prikaz območja in seznam parcel, na katera se nanaša prepoved gradnje, sta na vpogled občanom, oiganizacijam združenega dela in drugim organizaeqam v času uradnih ur pri referentu za gradbene zadeve in urbanizem pri skupščini občine Ilirska Bistrica. 5. člen Vse vloge občanov, delovnih in drqgih organizacij, ki so bile vložene pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem občine Ilirska Bistrica do 1. !L 1976, bodo obravnavane po predpisih, ki so veljali v času njih vložitve. Vloge, ki bodo prispele po tem datumu, bodo obravnavane le po določbah tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 010-7/76-4/3 Ilirska Btstrica, 26. februarja 1976 Predsednik INŽ BOJAN BROZ1NA, 1. r. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o dmvkih občanov (Uradni list SRS, št. 2J/74 in 39/74), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica jc skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 sprejela 48 »URADNE OBJAVE 28. februarja 1976 — St. 3 ODLOK O DAVKIH OBČANOV L SPLOŠNE DOLOČBE 1. č!en V občini Ilirska Bistrica se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. 2. č!cn Davki se v občini Hirska Bistrica predpisujejo, odmevajo, plačuje-jo in izterjujejo po doiočbah zakona o davkih občanov, doiočbah tega odloka ter po predpisih izdanih na tej podlagi. 3. člen Z davki občanov se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in po zakonih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih in družbenih potreb dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. 4. člen Zavezanci davka, ki se pretežno ukvarjajo z obrtno proizvodnjo in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, morajo obvezno voditi vse predpisane poslovne knjige, ne glede na višino davčne osnove. Dolžnost vodenja poslovnih knjig iz prejšnjega odstavka ugotovi davčna uprava s posebno odločbo. H. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Zaradi določitve različnih stopenj občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli v tri skupine katastrskih občin tako, da se te razvrstijo v: III. a skupino: Dobropolje, Harije, Velika Bukovica, Zarcčica, Zarečje; III. b skupino: Dolnji Zemon, Ilirska Bistrica, Jasen, Jablanica, Koseze, Kilovče, Vrbovo, Mereče, Mala Bukovica, Podstenjc, Prem, Ratečevo brdo, Smrjc, Topole, Trnovo; IV. skupino: Bač, Brce, Celje, Dolenje, Gaberk, Gornji Zemon. Zajel^e, Snežnik, Starod, Studena gora, Sušak, Šembije, Tominjc. Trpčane, Veliko brdo, Zabiče, Hrušica, Huje, Jencževo brdo. Jelšane, Knežak, Koritnice, Male Loče, Novokračine, Ostrožno brdo. Pavlica, Podbežc, Podgrad, Pregarje, Prelože, Račiče, Rjavče, Sabonje. 6. člen Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin), so proporcionalne in različne za posamezne skupine katastrskih občin ter znašajo: za III. a skupino - 22 %, za III. b skupino - 17 %, za IV. skupino - 9 %. Stopnja davka iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, je proporcionalna in znaša 20 %. 7. člen Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnjah, ki znašajo v posamezni skupini katastrskih občin, kot sledi: za III. a skupino - 46 % za III. b skupino - 41 % za IV. skupino - 33 % Stopnja davka iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, je proporcionalna in znaša 44 %. 8. člen Davčnim zavezancem, ki imajo zemljišča v več skupinah katastrskih občin, se odmeri davek po stopnji, ki ve$a za katastrsko skupino občine, v kateri ima stalno prebivališče. 9. člen Davka iz kmetijske dejavnosti ne plačujejo zavezanci iz Četrte skupine katastrskih občin, če njihov skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3.000 din. 10. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna - za dobo 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi nasadi jablan, sliv in hrušk - za dobo 10 let. Oprostitve po tem členu se priznajo samo pod pogojem, da so bila investicijska dela opravljena po navodilih in nadzorstvom za kmetijstvo pristojnega upravnega organa. ! 1. člen Posebna olajšava zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva za namene iz 3. in 4. odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), se prizna ob naslednjih pogojih: - če znaša vrednost vloženih sredstev od 20.000 do 50.000 din, se odpiše enoletni odmerjeni davek; - če znaša vrednost vloženih sredstev od 50 000 do 100 000 din, se odpiše triletni odmetjeni davek ; - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 100.000 din, sc odpiše petletni odmerjeni davek Zavezancem, ki sc z oisebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim kmetijstvo ni glavni poklic, se prizna posebna olajšava iz prvega odstavka tega člena po stopnjah, ki so navedene v 6. členu tega odloka Olajšava sc prizna na posebno zavezančevo vlogo, ki ji je treba priložiti ureditveni program, potrjen od pristojnega organa za kmetijstvo ter dokazila o vloženih sredstvih. Vlogo za olajšavo je treba vložiti do 31. januarja za preteklo leto. Cc zavezanec v času, v katerem uživa olajšavo, spremeni namen in pogoje, zaradi katerih je pridobi! pravico do olajšave, ali odtuji nabavljeno mehanizacijo, preneha davčna olajšava že v letu nastale spremembe oziroma odtujitve. 12. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, kijim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih ter višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 800 din od letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da ta ni starejši od 26 let in da ne dosega lastnega dohodka 800 din mesečno iz naslova štipendije ali vajeniške nagrade. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek. Vlogi mora biti priloženo potrdilo o rednem šolanju. ! 3. člen Kadar zavezanec uveljavlja posebno olajšavo zaradi škode, kije nastala zaradi elementarnih nezgod, rastbnskih boleznim škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, oceni škodo posebna cenilna komisija, ki jo imenuje za kmetijstvo pristojni upravni organ. 111. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOST! 14. člen Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali drt^e gospodarske dejavnosti in presegajo višino dohodka ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: osnova od 10.000 od 20.000 od 30.000 od 50.000 od 100.000 od 150.000 nad 200.000 do 10.000 do 20000 do 30.000 do 50.000 do 100.000 do 150.000 do 200.000 stopnja 25% 30% 35% 39% 43% 46% 48% 50% Občani, ki jim opravljanje obrtnih ali drtgih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine osebnega dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni davek po stopnji 30 %. 28. februarja 1976 — St 3 »URADNE OBJAVE« 49 15. člen Posebna olajšava za investicijska vlaganja sredstev v razširjeno reprodukego se ob pogojih iz 82. člena zakona o davkih občanov prizna zavezancem vseh obrtnih dejavnosti, razen zavezancem, ki se ukvaqajo z avtoprevozništvom in mesar^vom. - v prvem letu poslovanja za 30 % - v drugem letu poslovanja za 15 % Olajšava po drugem odstavku tega člena se prizna ob letni odmeri davka, če zavezanec utemelji, da je imel tehnološke in organizacijske težave pri uvajanju poslovanja. 16. člen Davek iz obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se določi zavezancem, ki pretežno opravljajo obrtne storitve, če se jim ne odmerja davek po dejanskem dohodku v smislu 73. in 84. člena zakona o davkih občanov. Zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika - kot s postranskim poklicem - plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. Pri določanju davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku mora davčna uprava upoštevati: - akumulativnost oziroma deficitarnost dejavnosti, - opremljenost delavnice oziroma poslovnega prostora, - kraj poslovanja, - starost in zdravstveno stanje zavezanca. 17. člen Davek iz obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij, i. d., od prodaje srečk in vplačil, pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naroči! za časopise, knjige, revije itd., od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči - 10%. 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne stcjqo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženth z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti -20 %. 3. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov - 25 %. Davka po tem členu ne plačujejo občani, ki se ukvatjajo z zbiranjem odpadnega materiala. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV . 18. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev plačujejo zavezanci od osnov in po stopnjah, ki so določene v 14. členu tega odloka. 19. člen V pavšalnem letnem znesku plačujejo davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev zavezanci, ki ne mposlujejo tuje delovne sile in katerih celotni letni dohodek po odbitku ne presega 25.000 din. Pri določanju višine davka v pavšalnem letnem znesku se morajo upoštevati določila 98. člena zakona o davkih občanov in 16. člena tega odloka. 20. člen Davek iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po odbitku se plačuje po stopnji 25 %. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 21. člen Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: ,J)avek iz avtorskih pravic**) se plačuje po stopnji 20 %. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sc plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji 35 % z a naslednje vrste dohodkov doseženih od : - reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih, pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del; - raznih Tkic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; - od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev; - od dohodkov doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih de! na zabavah, plesih, športnih igrišč, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Davek od avtorskih pravic se ne plačuje od dohodka patentov in tehničnih izboljšav. 22. člen Kadar nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek v smislu 103. člena zakona o davkih občanov, odloči o tem komisija, ki jo imenuje pristojna samoupravna interesna skupnost. VI. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 23. člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: ^ osnova stopnja do 10.000 25 % 10.000 do 20.000 30% 20.000 do 30000 35 % 30.000 do 50.000 40% 50.000 do 100.000 45 % 100.000 do 150.000 50% 150.000 do 200.000 55% nad 200.000 24. člen 60% Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plača, če so pretekla 3 leta od dneva, ko je bilo premoženje pridobljeno in če vrednost premičnin ob prodaji ne presega 5.000 din. 25. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem se prizna 50% stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa sc prizna 30 % stroškov za vzdrževanje in upravljanje. 26 člen Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se priznajo stroški v višini 60 %. ^ 27. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem sob, se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 3 000 din letno. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, ne plačujejo davka na dohodke od premoženja tudi zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo preko zveze študentov, turističnega društva ali organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Oprostitve po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto, in h kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. VIL DAVEK NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE 28. člen Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo: 1. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu stavbe); 50 »URADNE OBJAVE 28. februarja 1976 — St. 3 2. tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila; 3. gozdna zemljišča. ^ 29. člen Zavezanec za davek od premoženja na posest stavb je lastnik oziroma uživalec stavbe. Osnova za davek je vrednost stavbe. Pri ugotavljanju vrednosti stavbe se upošteva vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe, funkcionalnost, starost in obrabljenost stavbe ter drqgi elementi, ki vplivajo na vrednost stavbe. 30. člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 31. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave, št. 5/73). 31. člen Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. Za uporabo tlorisne površine stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. 32. člen Pri ugotavljanju vrednosti stavbe se upošteva vrednost točke glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki seje oblikovala 1973. leta. Sprememba vrednosti točke se pri ugotavljanju vrednosti stavbe upošteva le, če se je vrednost točke povečala za več kot 20 %, v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973, oziroma v primerjavi z vrednostjo iz leta, ko je bila opravljena zadnja valorizacija vrednosti točke, ki se je upoštevala pri ugotovitvi vrednosti stavbe. Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.* 33. člen Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 %, ne glede na to, ali so poslovni prostori sestavni del stavbe, ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 34. člen Zavezanec davka od premoženja na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci, ki so med letom opravili rekonstrukcijo, dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, ali so šele postali davčni zavezanci od novozgrajenih stavb, so doižni vložiti davčne napovedi najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija, dozidava, oziroma nadzidava stavbe, oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. 35. člen Občinski davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: - od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji - 0,15 %, - od poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji - 0,20 %, - od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek in oddih po stopnji - 0,30 %. 36. člen hb glede na določbe 35. člena tega odloka, se ne plačuje davek od kmetijskih stanovanjskih stavb, pod pogojem, da zavezanec oziroma njegov zakonec ne prejema poleg dohodka od kmetijstva še dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali od obrtne, oziroma drqge samostojne dejavnosti in če se taka stavba ne daje v najem. Izven mesta Ilirska Bistrica plačujejo davek od stavb samo lastniki oziroma uživalci stavb, ki te dajejo v najem. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena plačujejo davek od stavb lastniki, oziroma uživalci počitniških hišic na celotnem območju občine. 37. člen Davek od tovornih cestnih motornih vozil ter kombi vozil se plačuje v naslednjih letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 din, od vsake začete tone, od 3 do 4 tone 5.000 din, od 4 do 5 ton 8.000 din, nad 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začeto tono nosilnosti; 2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120 din; 3. za tovorne priklopne in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost kot m tovorna vozila, navedena v 1. točki; 4. za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo: 60 din; 5. za vlečna tovorna vozila: a) traktorje do 25 KM nad 25 KM do 40 KM nad 40 KM do 63 KM nad 63 KM 120 din, 170 din, 220 din, 270 din. b) za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna wzila, navedena v 1. točki; 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad 125 cem do 250 ccm 30 din, nad 250 ccm do 500 ccm 40 din, nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din, nad 1000 ccm 60 din, za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; 7. za kombije - glede na delovno prostornino motorja, in sicer: do 900 ccm 500 din, nad 900 do 1350 ccm 800 din, nad 1350 do 1800 ccm 1.100 din, nad 1800 do 2500 ccm ! 400 drn, nad 2500 do 3100 ccm ! 700 din, nad 3100 38. člen 2.000 din. Davek od premoženja na posest gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. VI!!. DAVEK NA DOBITKI OD !CKR NA SREČO 39. člen Davek na dobitke od iger na srečo sc plačuje po stopnji 10 %. !X. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV 40. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo tako napoved vložiti najkasneje do 31 januarja vsakega leta. 41. člen O odpisu davka zaradi neizterljivosti po določilih 224. člena zakona o davkih občanov ali o tem, da se davčni dolg zavaruj? z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevi nepremičnini, odloča izvršni svet skupščine občine. ^ 42. člen Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčna uprava zahtevati od zavezanca, katerega davčni dolg presega znesek odmere zadnjih dveh let, če je bila v tem času brez uspeha poskušana prisilna izterjava iz zavezančevega premoženja. < ' 43. člen Davčni organ lahko na pismeno zahtevo zavezanca odloži plačiM davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: 1. da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen; 2. da so dohodki bistveno manjši zaradi elementarnih nezgod; ,, 3. da je utrpel požar na stanovanjskem ali gospodarskem po* "°H"; , h-!03?.oq 28. februarja 1976 — St. 3 »URADNE OBJAVE« 51 4. da je utrpel hujšo bolezen ali osebno nesrečo, kar je imelo za posledico, da je.bil nesposoben za delo več kot 3 mesece; 5. da je njegova plačana realizacija za 20% ali več nižja od fakturirane realizacije, od katere je bil obdavčen za preteklo leto. Za čas odloga plačila davka ali obročnega plačevanja davčnega dolga se ne zaračunavajo zamudne obresti, če zavezanec davčni dolg poravna v rokih, določenih s sklepom o odlogu ali obročnem {^ačevanju dolga. Odlog plačila davka ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko dovoli največ do enega leta. 44. člen Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja, podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, določenih na podlagi družbenega dogovora občinskih skupščin. X. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 45. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 10/74 in 2/75). 46. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januaija 1976, razen 17., 21. in 23. člena, ki se uporabljajo z dnem objave. St.: 010-1/70-8/2 Ilirska Bistrica, 26. februaija 1976 Predsednik ing. BOJAN BROZJNA. i. t. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73 in 58/75), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na sqi zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 sprejela: ODLOK O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČILA ZA STORITVE 1. člen . Na območju občine Ilirska Bistrica se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek). Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73 in 58/75), po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54/72, 14/73, 45/73, 29/75), po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej Podlagi. 2. člen Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, tazen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom. 3. člen Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski ^rbmetni davek se odbije ob pogojih, ki jih določata zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka. 4. člen Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, kije sestavni del tega odloka. 5. člen ! Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani družbenih in zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah; navedenih v tarifi, kije sestavni del tega odloka. 6. člen Zavezancem, ki opravgajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka in obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmcija v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek. Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradne objave, št. 21/73, 20/73 in 22/73). 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od I. januaija 1976, razen tarifne številke 2 in 3. Št.: 010-2/76-8/2 Ilirska Bistrica, 26. februarja 1976 [ Predsednik Ing. BOJAN BROZINA, l.r. TARIFA POSEBNEGA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA A. PROIZVODI Tar. št. 1 Od vseh proizvodov, namenjenih končni potrošnji, razen proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3 %. OPOMBA: 1. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od avtomobilov, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki avtomobila ni mogoče registrirati. ' . 2. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drqgih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov ter drugih predmetov, izdelanih s takim kamenjem alibiseri. 3. Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od hlodovine, žaganega in tesanega lesa. Tar. št. 2 Od rabljenih osebnih ali tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa, se plačuje poseben občinski davek po stopnji 4 %. OPOMBA: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje po&odo-vanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokpzati s priložit-vijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce ta ne odgovaija prometni vrednosti, ugotovi le-to davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno bivališče. 52 'URADNE OBJAVE 28. februarja 1976 — St. 3 TanK. 3 Od alkoholnih pijač 1. od naravnega vina in vina tip „Biser" 2. od penečega vina 3. od speciainih vin (desertnih, iberskih, aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena nad 12 do 15 dinatjev nad 15 dinarjev 4. od likerjev in močnih alkoholnih pijač če znaša nabavna cena za liter nad 32 dinarjev v % od vrednosti 5. naravno žganje in medica 6. od piva 7. od drqgih alkoholnih pijač, ki niso zajete v točkah 1 do 6 OPOMBA: dinarjev za liter 1,50 5,00 10,00 15.00 25.00 15 % 40% 60% 1. Davčna osnova za alkoholne pjače iz 1., 2., 3. in 4. točke te tarifne številke je liter alkoholne pgače, za večja ali manjša pakiranja je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače od 5., 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pqače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Zavezanci za obračun in plačilo posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač so prodajalci teh pqač končnim potrošnikom. 3. Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroCi, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka dragih snovi in primesi. 5. Z alkoholnimi plačami je mišljeno pivo in drtge alkoholne pijače z več kot 2% alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač. 6. Planinskemu društvu se obračunani prometni davek v Planinskem domu na Sviščakih in v planinski koči na Snežniku prepusti za razširitev planinske dejavnosti. Tar. št. 4 Od alkohola (etanola) 1,00 din. OPOMBA: Davčna osnova je hitrolitrska stopnja čistega alkohola. Tar. št. 5 Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov 20 %. B. OBRTNE STORITVE Tar. št. 6 Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačne od storitev naslednjih dejavnosti: I. Kovinska stroka a vtokleparstvo, mehanika motornih vozil, kleparst' Ključavničarstvo, kovinostrugarstvo, popravjanje peči, štediln.kov, šivalnih strojev ter drqgih kovinskih predmetov 10 %. H. Elektro stroka akumulatorstvo, avtoličarstvo, elektromehaništvo, elektroinštala-terstvo, elektromehanika (za hladilne naprave, previjanje motorjev, popravljanje in vzdrževanje električnih strojev), elektromehanika za radijske in TV sprejemnike, instalaterstvo strelovodov, elektromehanika za gospodinjske stroje ter aparate in proizvode 10 %. 111. Stavbna obrt. instalaterstvo za vodovod in centralno kurjavo, izdelovanje in polaganje podov iz umetnih mas, izoliranje, montaža in popravilo rolet, leracarstvo, krovstvo, opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z dvigali, parketarstvo, pečarstvo, oblaganje ploščic, sobosli-karstvo, pleskarstvo, steklarstvo, tesarstvo, zidarstvo, fasadar-stvo 10 %. IV. Ostale storitve galvaniziranje in pranje vozil, vulkaniziranje, žaganje lesa 10 %. OPOMBA: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plači! za storitve: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, dimnikarstvo, krpanje perila, kolarstvo, popravljanje dvokoles, urarstvo, kamnoseštvo, kemično čiščenje oblek, tapetništvo, mizarstvo, kovaštvo, zlatarstvo ter opravljanje frizerske, brivske in fotografske dejavnosti. Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material posebej izkazan. Tar. št. 7 Od vstopnic. Od prodanih vstopnic za športne, telesnokulturne, umetniško-zabavne prireditve in druge zabavne prireditve 10 %. OPOMBA: 1. Davčna uprava izdaja prirediteljem javnega plesa žigosane vstopnice na podlagi katerih priredite^, najkasneje v roku 15 dni po končanem plesu, naredi obračun in plača prometni davek. 2. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kultumo-umetniške, telesnovzgojne prireditve, prireditve v dobrodelne namene ter mladinske prireditve, če se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno-umetniške ali telesnovzgojne prireditve, odloča ustrezna samoupravna interesna skupnost. Tar. št. 8 Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne storitve, razen za igre na srečo in vloge za javne storitve, ki jih prireja jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 %. OPOMBA: 1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne storitve ali druge igre na srečo. 2. Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja. 3. Obračun srečk za ugotavljanje kupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati po 5. dneh po obračunu, na račun občine, v kateri je bila igra na srečo. Tar. št. 9. Od reklam Za tobačne izdelke in alkoholne pijače 20 %. OPOMBA: Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacqa, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Tar. št. 10 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili 10 %. OPOMBA: Davek po tej tarifni št. se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravka prevoznik skupaj s prevozom. Tar. št. 11 Od plačil (provizij) za posrednice, agencijske in komisijske storitve 13 %. OPOMBA: Davčni zavezanec p. tej tat. št. je organizacija združenega deta. ^an ai. zasebna pravna oseba, ki prejme piačiio za posrednice, ?genc9ske m komisgske storitve. Če občan aii zasebna pravna oseba vaiecdnM^ s'°r'*ve od združene pravne osebe,je izpiače- vaiec doizan obračunat, in piačati davek po tej tarifni številki. 28 februarja 1976 — Št. 3 »URADNE OBJAVE* 53 Tar. št. 12 Za zakupnine in pod zakupnine poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti 10 %. OPOMBA: Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobijo plačilo. Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev. Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali pod zakup osnovna dejavnost. Na podlagi 33. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70), v zvezi s 180. členom zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list št. 38/74), 3- in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73, 16/74) in 155. člena statuta občine ilirska Bistrica je skupščina občine ilirska Bistrica na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 26. februarja 1976 sprejela ODLOK O OBVEZNEM RADIOFOTOGRAFIRANJU PREBIVALSTVA V OBČIN! ILIRSKA BiSTRiCA 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede v letu 1976 obvezno radiofotografiranje vseh prebivalcev občine ilirska Bistrica, in sicer: - po A programu za prebivaloe, ki so rojeni pred 31. 12. 1952. leta, - po D programu še dodatno za prebivalce, ki so rojeni pred 31. 12. 1936.1eta. 2. člen Radiofotografiranje je brezplačno. Stroški radiofotografiranja gredo v breme nosilcev obveznih oblik zdravstvenega varstva. 3. člen Radiofotografska akcija bo od 12. aprila do 20. aprila 1976. Radiofotografiranje izvede inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo - Epidemiološki oddelek Golnik. 4. člen Po izvršenem radiofotografiranju se morajo odzvati na kontrolni pregled tisti občani, ki prejmejo poseben poziv pristojne zdravstvene s*"žb<5. 5. člen Oddelek za občo upravo in družbene službe skupščine občine Ilirska Bistrica po potrebi izda natančnejša navodila in ukrepe za izvajanje tega odloka. 6. člen Kdor se ne udeleži radiofotografiranja ali kontrolnega pregleda in kdor ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov, se kaznuje z denarno kaznijo: dinarjev 1. fizične osebe do 1.000 2. pravne osebe do 5.000 3. odgovorne osebe, pravne osebe in državnega organa do 2.000 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 510-1 /75-8/5 Ilirska Bistrica, 26. februarja 1976 Predsednik INŽ. BOJAN BROZ1NA, 1. r. hh podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 14/73) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 sprejela naslednji SKLEP 1. Komunalno gradbenemu podjetju Ilirska Bistrica se daje soglasje k novi ceni vode, in sicer: 1. Vodovod visoki Kras a) SR Hrvatska * 3,90 din/m^ 2. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati točka d) sklepa o soglasju k novim cenam vode (Uradne objave, št. 12/75). 3. Ta sklep'začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 010-5/764/6 Ilirska Bistrica, 26. februarja 1976 Predsednik INŽ. BOJAN BROŽINA, l.r. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 14/73) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 sprejela SKLEP 1. Daje se soglasje k cenam za kanalščino, ki jih je določil delavski svet Komunalno-gradbenega podjetja Ilirska Bistrica, in sicer: 1. veleodjem - 0,70/m^ porabljene vode 2. kmetijstvo - 0,70/m^ porabljene vode 3. gospodarstvo in negospodarstvo - 1,00/m^ porab jene vode 4. gospodinjstvo - 0,40/m^ porabljene vode 5. ostali potrošniki - 1,00/m^ porabljene vode 2. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati 2. točka sklepa sveta za gospodarstvo skupščine občine Ilirska Bistrica o soglasju k cenam za komunalne storitve (Uradne objave, št. 16/71). 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 010-4/76-4/6 Ilirska Bistrica, 26. februarja 1976 Predsednik INŽ. BOJAN BROZ1NA, l.r. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), 5. in 6. člena odloka o neposredni družbeni kontroli cen proizvodov in storitev na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 14/73) in 155. člena statuta občine je skupščina občine Ilirska Bistrica na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 sprejela naslednji SKLEP 1. Sklep sveta za gospodarstvo in finance skupščine občine Ilirska Bistrica o soglasju k cenam za novo komunalno storitev - čiščenje industrijskih in fekalnih odplak v mestu Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/71) preneha veljati. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 38-31/71-4/6 Ilirska Bistrica, 26. februarja 1976 Predsednik INŽ. BOJAN BROZ1NA, 1. r. 54 URADNE OBJAVE* 38. februarja 1076 — Št. 3 0BČ!MA tzout Na podlagi 268. in 270. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 24. februarja 1976 sprejela ODLOK O USTANOVITVI, DELOVNEM PODROČJU IN SESTAVI STATU TARNO-PRAVNE KOMISIJE SKUPŠČINE OBČINE IZOLA 1. člen Ustanovi se statutarno-pravna komisija skupščine občine Izola. 2. člen Statutarno-pravna komisija obravnava zaradi skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zaradi pravne obdelave: - statut in druge akte, ki jih sprejema skupščina in njeni zbori in daje pristojnim zborom o tem poročilu s svojimi mnenji in predlogi - amandmaje k predlogu odloka ali drugega splošnega akta skupščine; - splošne akte samoupravnih organizacij, ki jih potrjuje ali h katerim daje svoje soglasje skupščina, in daje mnenja, pripombe in predloge pristojnim zborom; - predloge in zahteve za obvezno razlago odlokov in drugih aktov skupščine in daje mnenja o tem, oziroma predlaga pristojnim zborom obvezno razlago; - opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov in drugih splošnih aktov; - ,daje mnenja, in predloge pristojnim zborom skupščine o besedilu družbenega dogovora, kadar skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora ali pri prevzemanju ustreznih obveznosti; - daje predsedstvu skupščine na njegovo zahtevo mnenja v zvezi s pristojnostmi zborov skupščine in mnenja v zvezi z razlago poslovnika skupščine; - opravlja druge zadeve določene v poslovniku skupščine. Objekt oziroma prostor, ki ga čuva pes čuvaj, je potrebno posebej navesti v prijavi psa. Lovski psi služijo potrebam lova. Šolani psi so vzgojeni za posebne naloge. To so zlasti službeni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni psi ter psi, ki so vzgojeni za javne nastope in za vodenje slepih oseb. Med druge pse se štejejo vsi psi, ki niso razvrščeni med pse čuvaje, lovske ali šolane pse. Pse razvršča v kategorije pooblaščena organizacija (Veterinarska postaja Koper), ki vodi register psov. 3. člen Prijava psov na območju občine je obvezna. Prijaviti je treba pse, stare nad tri mesece. Rok za prijavo je 8 dni po nabavi psa oziroma po preteku starosti 3 mesecev. Prijavo mora lastnik psa obnoviti vsako leto do 31. januarja. Ce se priklati na dvorišče tuj pes ali če se zadržuje v okolici, je lastnik, upravljavec zgradbe ali imetnik stanovanjske pravice, dolžan to prijaviti v 24 urah pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 4. člen Lastnik psa je dolžan prijaviti pogin, odtujitev ali pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi z rejo psov. Rok za prijavo je 8 dni. 5. člen Lastnik psa odda prijavo in odjavo psa pooblaščeni organizaciji, ki vodi register psov. V register se vpišejo: ime in priimek lastnika oziroma imetnika psa, ime, pasma, opis in starost psa in številka pasje znamke. 6. člen Pooblaščena organizacija, ki izvaja cepljenje psov proti steklini, izda za psa pasjo znamko in potrdilo o opravljenem cepljenju. Cepljenje psov je obvezno vsako leto. < 3. člen Statutarno-pravna komisija ima 5 članov. Po en delegat se izvoli izmed delegatov vsakega zbora skupščine, dva člana komisije pa se imenujeta izmed strokovnih in javnih delavcev s pravnega področja. Komisija ima predsednika, ki ga imenuje občinska skupščina. Mandatna doba članov komisije traja toliko časa, kolikor traja mandat delegatov skupščine. 4. člen Ta odlok velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. St: 020-8/76 Izola, 24. februarja 1976 Predsednik JOŽE BOLJE, 1. r. 0BČ!MA PtRAM Na podlagi odredbe o ukrepih za preprečevanje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 35/73) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločeni seji zbora združenega dela dne 29. septembra 1975 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1975 sprejela ODLOK O POSESTI IN REJI PSOV 1. člen Na območju občine Piran imajo lahko pse vse fizične in pravne osebe pod pogoji, ki jih določajo ta odlok in drugi predpisi. 2. člen Po tem odloku se razvrstijo psi: - v pse čuvaje, - v lovske pse, - v šolane pse, - v druge pse. Psi čuvaji so pasemski in nepasemski psi, kijih lastniki uporabljajo za varovanje hiS gospodarskih poslopij, skladišč, tovora, vrtov in drugo. 7. člen Registrirani in cepljeni psi morajo nositi ovratnik z znamko, na kateri je označba občine, letnica, ko je bil pes cepljen in registrska številka psa. Znamka velja eno leto. Ce se znamka izgubi, mora lastnik psa v 8 dneh to sporočiti pooblaščeni organizaciji in zaprositi za izdajo nove znamke. . .'r!:-' : -'J '"jR;. - Otsl 8. člen 1 Za psa čuvaja mora imeti lastnik zaprt ali dobro ograjen prostor. Ce takega prostora nima, mora biti pes priklenjen tako, daje možen dostop do vhodnih vrat zgradbe. Za čuvanje kmetijskih pridelkov sme imeti lastnik psa priklenjenega na verigi ob nasadu ali posevku, vendar ne ob javni poti. Psi se lahko prosto gibljejo zunaj hišnega oziroma ograjenega prostora le pod nadzorstvom. Psa, ki je popadljiv, sme lastnik voditi izven prostora, označenega v prvem odstavku tega člena, le na vrvici. Pes mora nositi nagobčnik. ' - . - . .. - . -iq 9. člen Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora biti na vidnem mestu pritrjena svarilna tablica z napisom „HUD PES". 10. člen ^ j , j,; *; Lastnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi, da ne ruoti okolice in ne povzroča škode lovstvu in drugim; da je nahranjen* negovan in če zboli, da ga da zdraviti. ^ o Psa se ne sme mučiti in tudi ne pokončati v nasprotju z dolp& bami tega odloka. Ce je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali če lastnik v nasprotju s sdnitamimi predpisi ih določbami tega odloka psa zanemarja, se pes odvzame ali pokonča na stroške lastnika. Lastnik ne sme puščati psov na balkonih zgradb. , ,, .j x V stanovanjskih zgradbah ali strnjenih naseljih se ne predlog pyi? zadetih strank lahko odvzame ali pokonča psa, ki stalno laja ali tuli in s tem moti okolico. (J odvzemu psa odloča pristojni občinski upravni organ. 28. februarja 1976 — St. 3 ^URADNE OBJAVE* 65 H. člen Za vzrejo psov (vzgajanje mladičev) mora lastnik urediti poseben prostor, ki mora ustrezati higienskim pogojem. Pristojni občinski upravni organ lahko prepove vzrejo psov vsakomur, ki nima za to primernih pogojev. 12. člen Če je podan sum ali če pes zboli za steklino, mora lastnik to takoj prijaviti pristojnemu občmskemu upravnemu organu ali veterinarski postaji. Istočasno mora psa varno zapreti ali prikleniti na verigo ter ukreniti vse potrebno, da pred njim zavaruje okolico. 13. člen (e pes koga ugrizne, mora lastnik to takoj prijaviti občinskemu upravnemu organu. Prijavo mora dati tudi zdravnik, h kateremu seje oseba, ki jo je ugriznil pes, prijavila zaradi zdravljenja. Če se taka oseba ni zdravila, mora ugriz sama prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Lastnik je dolžan na poziv veterinarske službe privesti psa na pregled za steklino. 14. člen (e obstaja večja nevarnost, da bi pes prenašal ali širil parazitarne ali druge bolezni, lahko pristojni občinski upravni organ odredi obvezno zdravljenje takega psa na lastnikove stroške. 15. člen Ni dovoljeno voditi pse v javne prostore in urade ter na javne prireditve (otroška igrišča, javna kopališča, živilski trgi, pokopališča, čakalnice, razstave in javna zborovanja, svečanosti m zabave, trgovine, gostilne in podobno), razen službenih psov varnostnih organov. Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za lovske in šolane pse, ki spremljajo lastnika na potovanju oziroma kadar je lastnik iz drugih objektivnih razlogov primoran imeti psa pri sebi. V takem primeru mora imeti pes nagobčnik, vstop psa v javni prostor pa mora dovoliti upravitelj takega prostora. 16. Člen Da se prepreči prenos stekline in drugih nalezljivih bolezni ter da se prepreči ugrize in druge poškodbe, ki jih lahko povzročijo psi, se sme poloviti vse pse, ki pohajkujejo brez nadzorstva m pse, ki ne nosijo pasje znamke. Pes, ki je bil ulovljen v pnmenh iz prejšnjega odstavka, se vrne lastniku. Če se dokaže, da je bil pes registriran in cepljen za tekoče leto. Vrnitev psa lahko lastnik zahteva v 5 dneh od dneva, ko je bil pes ulovljen. Pri tem mora povrniti stroške, ki so nastali v zvezi z vzdrževanjem psa. Tarifo za vzdrževanje določi pristojni občinski upravni organ. (e lastnik ne zahteva vrnitev psa v določenem roku in če ne plača vzdrževalnih stroškov, se pes pokonča. Pristojni občinski upravni organ lahko določi, da se ulovljenega čistokrvnega psa, za katerega lastnik ne zahteva vrnitve, izroči kinološki organizaciji ali komu drugemu. 17. člen Lovljenje in pokončanje psov po tem odloku opravlja po navodilih pristojnega občinskega upravnega organa veterinarski higienik. Psa na verigi ni dovoljeno pokončati. Po potrebi lahko pristojni občinski upravni organ pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje določenih nalog. 18. člen Pristojni občinski upravni organ lahko oredpiše zaporo psov (pasji kontumac) ob pojavu posebno nevarnih kužnih bolezni, večjih elementarnih nezgod in podobno. O zapori psov se mora na krajevno običajen način obvestiti lastnike psov in vse kinološke organizacije ter lovsko zvezo. 19. člen Vse določbe, ki po tem odloku veljajo za lastnika psa, veljajo tudi za vsakogar, ki ima psa na kakršenkoli način v posesti. 20. člen Z denarno kaznijo od 300 do 1000 din se kaznuje za prekršek oseba: 1. če ne prijavi psa pravočasno po nabavi ali psa, starega nad 3 mesece ali psa, ki se je priklatil (3. člen), 2. če ne poda prijave v primerih, ki so predpisani s tem odlokom (4. člen)* 3. če ne prijavi izgube pasje znamke (drugi odstavek 7. člena), 4. če opusti varnostne ukrepe pri psih (8. člen), 5. če ravna v nasprotju z 10. členom tega odloka, 6. Če v primeru suma ali obolenja za steklino ali v primeru ugriza, tega ne prijavi pristojnemu občinskemu upravnemu organu (12. in 13. člen). Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 21. člen Za izvajanje tega odloka je pristojen oddelek za gospodarstvo. 22. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posesti psov (Uradni vestnik, št. 42/56). 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 332-19/75 Piran, 29, septembra 1975 Predsednik 1VANBAŽEC, 1. r. OBČINA POSTOJNA Na podlagi 13. člena in predhodnih določilih 10. ter 12. člena, drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela: ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU STANOVANJSKE SOSESKE S-l V PIVKI 1. člen V odloku o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske S-l v Pivki (Uradne objave št. 4/73) se doda nov, 5. člen, ki se glasi: „Zazidalni načrt stanovanjske soseske se spremeni in sicer po elaboratu -Blokovna gradnja v Pivki, sprememba zazidave soseske S-l, ki ga je zdelala OZD ,,Invest biro Koper, pod št. 72-72/1 v maju 1975.** 2. člen Navedeni elaborat obsega naslednje sestavne dele: - tehnično poročilo - obstoječe stanje - sprememba zazidave 3. člen Sprememba zazidalnega načrta dopolnjuje individualno sosesko z blokovno gradnjo, ki se jo locira na severozahodni strani soseske S-l. V ta namen odpade 17 individualnih stanovanjskih objektov s parcelami in se locira 6 blokov (P + 4.) s funkcionalnim zemljiščem (parkirišče, otroško igrišče, garaže), ki obsega ca 15.600 kv. m. Obravnavana zazidava obsega skupno 144 stanovanj. 4. člen Vsi ostali členi odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske S-l v Pivki ostanejo v veljavi. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 351-269/72-3/12 Postojna, 27. februaija 1976 Predsednik BIZJAK ALEKSANDER, 1. r. Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. H. 1976 sprejela 56 URADNE OBJAVE* 28. februarja 1976 — St 3 ODLOK O DAVK!H OBČANOV L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine, ki jih je občina doižna financirati po ustavi in zakonih, piačujcjo občani v občini Postojna davke. Davki občanov se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njuni pod lagi. 2. člen Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini. 3. člen Stopnje davkov, ki pripadajo občini, se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davka posebej. 4. člen Poleg zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige na podlagi 23. člena zakona o davkih občanov, morajo poslovne knjige voditi tudi vsi zavezanci, ki sc bavijo z obrtno proizvodnjo. Knjigo prejemkov in izdatkov so dolžni voditi tudi vsi zavezanci od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti kovinske, lesno-prcdelo-valne in gradbene stroke. !i. VRSTE DAVKOV 5. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odtoku in so dohodek občine, so naslednje: 1. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 2. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja mte-lcktualnih storitev^ 4. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic patentov in tehničnih izboljšav, 5. davek na dohodke od premoženja. 6. davek od premoženja. 7. davek na dobitke od iger na srečo. !!L DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOST! 6 člen Za plačevanje davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) sc zemljišča območja občine razdelc po skupinah katastrskih občin, kakor sledi: v!!L skupino se uvrščajo katastrske občine: Dolnja Planina, Gornja Planina, Hrašče, Hrcnovice, Hrušcvjc, Landol, Matenja vas, Orehek, Paqe, Petelinje, Postojna, Rakitnik. Radohova vas, Razdrto, Slavina, Selce, Senožeče - del, Stara vas, Studenec, Velika Brda, Zagon, Zagorje in Zalog; vIV. skupino se uvrščajo katastrske občine: Bukovje, Jurišče, Kačja vas, Kal, Košana, Laže - del, Nadanje selo, Narin, Palčje, Rakulik, Snežnik - del, Stara Sušica, Strane, Strmica, Studeno, Suhorje, Šmihel, Tmje in Volče. Davek iz kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalnih stopnjah, in sicer: v III. skupini katastrskih občin po stopnji - 18 % v IV. skupini katastrskih občin po stopnji - 10 % Ce ima zavezanec zemljišče v več katastrskih občinah, sc davek odmeri po stopnji, ki velja za skupine katastrskih občin, v kateri ima stalno bivališče. Stopnja davka, ki odpade na osebni dohodek od gozda, znaša 20%. ... 7.člen Poleg stopnje davka iz kmet q st va, določene v 6. členu, se plačne davek po stopnji 24 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodkov iz gozdov. Tega davka iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju. 8. člen Kmetom, ki se preživljajo izključno od dohodkov iz kmetijstva, se prizna olajšava davka iz kmetgstva, ki odpade na dohodek od gozda od količine lesa, ki ga porabijo za obnovo stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij. Olajšava se prizna na osnovi vloženega zahtevka zavezanca in na podlagi potrdila organizacije združenega dela, ki gospodari z gozdovi. Davka iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, katerih katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 2000 din, v naslednjih višinskih krajih: Belsko, Brezje. Buje, Bukovje, Cepno, Dolane, Dolnja Košana, Drskovče, Gorenje, Gornja Košana, Gradec, Jurišče, Kal, Klenik, Landol, Lipljc, Mala Brda, Mala Pristava, Malo Ubeljsko, Nadanje selo, Narin, Ncvcrke, Nova Sušica, Orehek, Palčje, Predjama, Razdrto. Rakulik, Sajevčc. Slavinje, Stara Sušica, Strane, Strmica, Studenec. Studeno, Suhorje. Slovenska vas, Šmihel, Tabor, Tmje, Velika Brda, Velika Pristava, Veliko Ubeljsko, Volčje in Žeje. 9. člen Davka iz kmetijstva so začasno oproščena zemljišča: a) ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna - za dobo 10 let, b) na katerih sc zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi - za dobo 8 let. Začasne oprostitve po tem členu se priznajo samo, če so bila investicijska dela izvršena pod nadzorstvom pristojnih državnih organov. 10. člen Zavezancem, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in vložijo večja sredstva v preusmeritev gospodarstva, sc prizna posebna olajšava v smislu pogojev posebnega pravilnika, in to na višino vloženih sredstev. Oiajšava se prizna: - (e znaša vrednost vloženih sredstev nad 3000 do 20.000 din -50%. - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 20.000 do 50-000 din -#'100%, - če znaša vrednost vloženi sredstev nad 50 000 do 100.000 din - za dobo 2 let - 100 %. če znaša vrednost vloženih sredstev nad 100.000 din - za dobo petih let-100%, Drugim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim kmetijstvo ni glavni poklic, se prizna posebna olajšava v primeru, da žive na posestvu in ga obdelujejo s svojimi družinskimi člani. Tem zavezancem se posebna olajšava prizna glede na višino vloženih sredstev v naslednji višini: - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 10 000 do 30.000 din -30%, - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 30.000 do 50 000 din -60%, - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 50 000 din - za dobo 2 let - 100% Ta olajšava se ne prizna za davek, določen v 7. členu tega odloka. Davčna uprava prizna olajšavo in zniža odmerjeni znesek davka iz kmetijstva na osnovi potrdila pristojnega organa za kmetijstvo, ki v postopku ugotovi višino vloženih sredstev v preusmeritev gospodarstva. 11. člen Zavezancem davka izkmetqstva, kijimje kmetijstvo glavni poklic ih preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša: a ) za eneg? otroka v odmemem letu 50 % od odmeijenega davka, b) za dva ali več otrok v odmemem letu 100% od odmerjeneg davka. Davčna uprava prizna olajšavo na podlagi vloge zavezanca, kateri je treba priložiti potrdilo o rednem šolanju in pod pogojem, daje zahtevek vložen do konca koledarskega leta v katerem je bi! posamezni letnik zaključen. 28. februarja 1976 — St. 3 URADNE OBJAVE* 57 !V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA !Z SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH !N DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 12. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti), ki pripada občini, se odmerja: - po dejanskem dohodku, - v pavšalnem letnem znesku, - v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 13. člen Davek iz osebnega dohodka, ki presega osebni dohodek po 10. členu zakona o davki občanov, se plačuje po progresivnih stopnjah, in sicer: če znaša davčna osnova po stopnji nad do % 10.000 25 10000 20 000 30 20.000 30.000 35 30.000 50.000 39 50.000 100.000 43 100.000 150.000 46 150.000 200.000 48 200.000 50 14. člen Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, ugotovljene po določilih 10. člena zakona o davkih občanov poseben občinski davek iz obrtnih dejavnosti po proporcionalni stopnji 30 %. 15. člen Davčna olajšava za investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo ob pogojih 82. člena zakona o davkih občanov velja za vse stroke zavezancev davka iz obrtnih dejavnosti. Olajšava po tem členu sc prizna samo zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod pogojem, če davčna uprava poslovnim knjigam ni odrekla verodostojnosti. Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo, in sicer za leto, ko so sredstva za razširjeno reprodukcijo vložena. Vlogi je potrebno priložiti verodostojno dokumentacijo o višini vloženih sredstev (račun, pogodbo o dobavi, delovršno pogodbo ali carinsko deklaracijo). Davčna olajšava po drugem odstavku 82. člena zakona o davkih občanov se prizna davčnim zavezancem naslednjih obrtnih strok: a) v obrtnih storitvenih dejavnostih: krojaštvo, šiviljstvo, pletilstvo, čevljarstvo, kovaštvo, kolarstvo, sodarstvo, brivstvo in tapetništvo, in to v primeru, da opravljajo storitveno dejavnost pretcžho za občane, za prvo leto poslovanja v višini 50% - za drugo leto poslovanja 20 %; b) za nove gostilne restavracijskega tipa s celodnevno toplo hrano: - za prvo leto poslovanja v višini - 30 %, - za drugo leto poslovanja - 15 %. Ne glede na določbe 84. člena zakona o davkih občanov sc določa davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, zlasti podeželskim obrtnikom in gostilničarjem, ki jim obrtč in gostinstvo nista glavni vir preživljanja. Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika (občana) kot s postranskim poklicem. Pri določanju davka iz obrtnih dejavnosti v pavsblnem letnem znesku mora davčna uprava upoštevati: - akumulativnost oziroma deficitarnost obrtne dejavnosti, - opremljenost delavnice oziroma poslovnega prostora, - kraj poslovanja, - starost in zdravstveno stanje zavezanca. 16. člen Davek iz obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah: Viri dohodkov Stopnja v % 1. Od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd., od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije, ipd., od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od vleke in tovorjenja lesa, prevozov mleka in pluženja snega, od izdelovanja spominkov in domače obrti na domu 10 % 2. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drug h avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike; od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 20 % 3. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25 % V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 17. člen Davek iz osebnega dohodka, ki presega osebni dohodek, ugotovljen po 10. členu zakona o davkih občanov od opravljanja intelektualnih storitev, ki se odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje po progresivnih stopnjah, in sicer: če znaša davčna osnova po stopnji nad do % 10.000 25 10.000 20.000 30 20.000 30.000 35 30 000 50.000 39 50.000 100.000 43 100.000 150.000 46 150.000 200.000 48 200000 50 18. člen Zavezanci davka od intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnove do višine, Ugotovljene po določilih 10. člena zakona o davkih občanov poseben občinski davek od intelektualnih storitev po stopnji 30 %. 19. člen Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 25 %. -h;' 20. člen Zavezancem davka od intelektualnih storitev, ki ne dosegajo 25-000 dinarjev celotnega dohodka po odbitku stroškov in ki so stari nad 60 let, lahko davčni organ odmeri davek v pavšalnem letnem znesku. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 21. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) se plačuje po stopnji 20 %. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji - 35 %, in to od : a) dohodkov, doseženih od reklamnih slik, risb, plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del; 58 URADNE OBJAVE« 28, februarja 1976 — St. 3 b) dohodkov, doseženih od raznih skic, risb, stripov, križank in drugih podobnih de!; c) dohodkov artistov, plesalcev in podobnih izvajalcev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah; d) dohodkov, reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah. Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji 20 % 22. člen (e nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa za obrtniški izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje organ, pristojen za kulturo. 23. člen Davek iz avtorskih pravic se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. VII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 24. člen Davek na dohodke od premoženja (v nadaljnjem besedilu davek od premoženja) se plačuje po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova din stopnja nad do % 10.000 25 10.000 20.000 30 20.000 30.000 35 30 000 50.000 40 50.000 100.000 45 100.000 150.000 50 150.000 200.000 55 200.000 25. člen 60 Skupni dohodki od premoženja, kijih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih hiš ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, se zmanjšajo za stroške vzdrževanja in upravljanja ter enoletno amortizacijo, in sicer: , - za stanovanjske prostore, poslovne prostore, garaže in počitniške hiše 30 % od prejete najemnine v letu, kolikor zavezanec ne dokaže večjih stroškov. 26. člen Stroški od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob. se določijo v višini 60 % od doseženega dohodka v letu. Davek sc ne plačuje, če dohodki, doseženi z oddajanjem opremljenih sob, ne presegajo letno 1000 dinarjev. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe prek ustreznih organizacij (Zveza študentov, turistična društva in druge turistične organizacije, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), sc pri odmeri davka prizna posebna olajšava, ki znaša $0 % od odmerjenega davka na od mer no leto. Pogoj za uveljavitev te olajšave jc,\da zavezanec priloži k letni davčni napovedi potrdilo ustrezne organizacije, ali društva, da je prek njih oddajal opremljene sobe. 27. člen Dohodki, doseženi z zbiranjem odpadnega materiala so oproščeni davka na dohodke od premoženja. VIII. DAVEK OD PREMOŽENJA 28. člen Davek od premoženja se plačuje: 1. od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi wzil v naslednjih letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 dinarjev od vsake začetne tone, od 3 do 4 tone 5.000 dinarjev od vsake začetne tone, od 4 do 5 ton 8.000 dinarjev od vsake začetne tone, nad 5 ton 8.000 + 4.000 dinarjev za vsako nadaljnjo tono nosilnosti, 2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo — 120 din, 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki, 4. za delovne priklopnike - ne glede na nosilnost in težo - 60 din, 5. za vlečna tovorna vozila: dinarjev a) za traktoqe: do 25 KM 120 - nad 25 KM do 40 KM 170 nad 40 KM do 63 KM 220 nad 63 KM 270 b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek tovorna vozila, navedena v 1. točki; 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: nad 125 ccm do 250 c cm nad 250 ccm do 500 ccm nad 500 ccm do 1000 ccm nad 1000 ccm Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; 7. za kombije — glede na delovno prostornino, in sicer: do 900 ccm dinarjev 500 nad 900 ccm do 1350 ccm 800 nad 1350 ccm do 1800 ccm 1.100 nad ! 800 ccm do 2500 ccm 1.400 nad 2500 ccm do 3100 ccm 1.700 nad 3100 ccm 2.000 2. Od gozdnih zemljišč se plača davek v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. 29. člen Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) oziroma uživalec stavb Davek od premoženja plačujejo lastniki oziroma uživalci stavb v Postojni. Pivki in Prestranku. Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena plačujejo lastniki in uživalci stavb, ki se uporabljajo samo za oddih ali počitek (počitniške hiše ali podobno), davek od premoženja na celotnem območj u občine. Poleg oprostitev po določbah zakona o davkih občanov, zavezanci za davek od premoženja po drugem odstavku tega člena ne plačujejo davka od kmetijskih stanovanjskih stavb pod pogojem, da jim je kmetijstvo glavni poklic inda se jim odmerja prispevek z zdravstveno zavarovanje kmetov. 30. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. Pri ugotavljanju vrednosti stavbe sc upošteva vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe, funkcionalnost, starost in obrabljenost stavbe ter drtgi elementi, ki vplivajo na vrednost stavbe. 31. člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 31. člena tega odloka. Točkovanje sc opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave, št. 9/73). Pri točkovanju pa se ne upoštevajo določbe alinee č, d, e, f, k. 1 in m 24. točke ter določbe 27. in 28. točke navedenega priročnika. ")b 32. člen Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar indrpgih zaprtih prostorov stavbe ;/'XT 33. člen r-sb Prt ugotavljanju vrednosti stavbe sc upošteva vrednost točke glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne : površine, ki seje oblikovala 1973. leta. Sprememba vrednosti točke dinarjev 30 40 50 60 38. februarja 1976 — St. 3 -URADNE OBJAVE* 59 se pri ugotavljanju vrednosti stavbe upošteva te, če se je vrednost točke povečata za več kot 20 % v primerjavi z vrednostjo iz teta 1973 oziroma v primerjavi z vrednostjo iz teta, ko je bita opravtjcna zadnja vatorizacija točke, ki se je upoštevata pri ugotovitvi vrednosti stavbe. Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine mora do 3t. januarja vsakega teta za pretekto teto sporočiti davčnemu organu vrednost točke. 34. čten Vrednost poslovnega prostora se poveča za 50 %, ne gtede na to, ati so ti postovni prostori sestavni det stavbe ati pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 35. čten Zavezanec davka od premoženja na posest stavb je dotžan viožiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je pravitoma enkratna. Zavezanci, ki so med tetom opraviti rekonstrukcijo, dozidavo ati nadzidavo že obstoječih stavb, ati so šete postati davčni zavezanci od novozgrajenih stavb, so dotžni vtožiti davčno napoved najkasneje do 31. januaqa po preteku teta, ko je bita opravljena rekonstrukcija, dozidava oziroma nadzidava stavbe oziroma ko seje stavba začeta uporabtjati. 36. čten Občinski davek od premoženja na posest stavb sc ptačuje od davčne osnove po nastednjih stopnjah: - od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž - od postovnih stavb in postovnih prostorov - od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ati občasno uporabtjajo za počitek in oddih IX. DAVEK NA DOBtTKE OD IGER NA SREČO 42. čten Davčna uprava tahko na pismeno zahtevo zavezanca od toži ptačito davka ati dovoti obročno piačcvanjc davčnega dolga pod nastednjimi pogoji: , a) če zavezanec dokaže, da so dohodki bistveno manjši zaradi posledic elementarnih nezgod, b) če zavezanec izkaže, da je utrpet požar na stanovanjskem ali gospodarskem poslopju, c) če zavezanec izkaže, da je utrpet hujšo bolezen ati osebno nesrečo, kar je imeto za posledico, da jc bit nesposoben za deto več kot tri mesece, < d) če zavezanec izkaže, daje njegova plačana realizacija za 20% ati več nižja od fakturirane realizacije, od katere je bit obdavčen za pretekto teto. Za čas odloga ati obročnega plačevanja davčnega dolga se ne zaračunavajo obresti, če zavezanec davčni dotg poravna v rokih, določenih z odtočbo o odlogu oziroma obročnem odptačevanju davčnega dotga. Odtog ptačita ati obročno odplačevanje davčnega dotga se tahko dovoti največ do enega teta. 43. čten Z dnem, ko začne vetjati ta odtok, preneha vejati odtok o davkih občanov (Uradne objave, št. 10/74 in 2/75). 44. čten Ta odtok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa sc od 1. januarja 1976. Št.: 422-18/74-4 Postojna, 27. februarja 1976 Predsednik ALEKSANDER BIZJAK, 1. r. stopnja 0,15 % 0,20% 0,30 % 37. člen Da vek na dobitke od iger na srečo se ptačuje po stopnji 10 %. X. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV 38. čten Davčni zavezanci, ki so po zakonu dotžni vtožiti davčno napoved za odmero davka, morajo to storiti najkasneje do 31. januarja, če ni z zakonom drugače določeno. 39. čten Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komis ji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoj-i, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin. Na podtagi 1., 4., 6. in 37. čtena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73 in 36/75) in 191. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 2. 1976 sprejeta ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradne objave št. 2! /72, 22/73 in 10/75) se v tarifni št. 1 tarife stopnja „4 %** nadomesti s stopnjo „3 %**. 40. člen Izvršni svet tahko na obrazložen predlog davčnega organa odtoči, da se zavezancem davčni dotg v cetoti ati deloma odpiše, če bi se z iztetjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezancev in njihovih družinskih čtanov. Pri zavezancih iz prejšnjega odstavka, ki so tastniki nepremičnega premoženja, se tahko davčni dotg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevi nepremičnini. r-i! f; ^ *