Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K nn loto (Za Nemčijo 4 K, sa Ameriko in driifre tuje državo fl K.) — PoBamozne štovilko bo prodajajo *—————■ po 10 vinarjev ————— Slovenskemu ljudstvu v pouk in zohovo. Spisi in dopisi so pošiljajo: Urodnistvu .Domoljuba". Ljubljana, Kopitariova ulica. Naročnina, reklamacijo in in-Borati pa - Upravništvu „ Domoljuba". — Ljubljana. Kopitarjeva ulica - Štev. 39. V Ljubljani, dne 28. septembra 1916. Leto IIII. Romanija.1 Romanija jo zelo zemlje lačna. Morda bi se smelo reči o nji, kar pravimo snedenemu otroku, da ima večje oči, nego želodec. Pravzaprav je res malo čedno, kako se budi med vojsko posameznim državam apetit. Ob začetku vojske jc Avstrija odločno izjavila, da noče ž njo pridobiti nič zemlje. Kar pa je stopilo držav v vrsto njenih sovražnic, je vsaka imela jasen namen povečati svoje ozemlje: Francoz z Alzacijo in Lotaringijo, Rus z Galicijo, Anglež z nemškimi kolonijami v Afriki; poleg tega so se seveda tudi vsem delale skomine po turškem cesarstvu, ki so ga imele že zdavnaj v mislih, da ga raz-dcle. Toda pravi pohlep po zemlji, neprikrita požrešnost po osvojitvah se je zanesla šele, ko je Lah začel vojsko. Prej imenovani nasprotniki so kolikor toliko varovali nekaj dostojnosti in so vsaj govorili o drugih vzrokih in namenih, ki jih ima vojska zanje. Lah je prvi začel s tem, da je odprl na stežaj usta in naravnost povedal: Zemlje hočem in sicer poleg Južnih Tirolov še obe obali Jadranskega morja. Prav po njegovem zgledu je nastopil Roman. Romanija je imela leta 1913. ob zadnji štetvi 7,604.614 ljudi na ozemlju 139.693 kvadratnih kilometrov (54 na kvadratni kilometer). Zdaj bi rada še Sedmograško ali Erdelj (57.244 km5), velik del Bukovine, najrajši vso (10.442 km5, 730.195 prebivalcev) in Banat od reke Maroša do Donave, od Tise do sedmograških Karpatov. Ni slab tak apetit. Erdelj nima samo krasnih gozdov z najraznovrstnejšo divjačino in se zato shajajo bogati lovci celega sveta 1 Romanija =: Romunija, v njem, nego Romanu diše zlasti dragoceni rudniki. Nadjak, Zalatna, Abrud, Verešpatak, Offenbanja so po celem svetu znani, ker se tam koplje v velikih množinah zlato, ki se poleg tega nabira tudi po rekah Maroš in Aranjoš. Poleg zlata se pa koplje v Erdelju tudi baker, železo, svinec, premog in sol. Splošno prebiva tam premožno in gospodarsko napredno ljudstvo. B u k o v i n a sicer nima tolike vrednosti pod zemljo, toda zemlja sama je rodovitna. Živinoreja je zelo lepo razvita in prav umljivo so romanske skomine po bukovinski živini; še bolj pa po ogromnih gozdih, katei'ih polovica je v državni in razkol no cer-iiveni lasti. Te bi rada polilastala romanska država. B a n a t u pa pomena ni treba razlagati. Vsi vemo, da je v Evropi med rodovitnimi ozemlji v ospredju, če nc naravnost na prvem mestu. Metre globoko sama rodovitna prst, ki gnoja domala nič ne potrebuje. Naša žitna zakladnica sc po pravici imenuje. Z Banatom in Erdeljem bi se Ogrski in posrednje tudi nam vzeli v gospodarskem oziru najvažnejši pokrajini. Ko bi to dobila, za kar ima pa po sedanjih vojnih dogodkih komaj kaj upanja, bi ji bila ruska Besarabija le malo mar. Lahko si predstavljamo agitacijo za vojsko, če poleg tega, kar smo že rekli, še pomislimo, kako se jc popisovalo zatiranje Romanov na Ogrskem, kako jih hočejo nasilno pomadjariti, kako jim ne puste šol v domačem jeziku, in kako jih odrivajo od državnih služb. To je šlo od ust do ust in sicer s tako močjo, da se ji nazadnje ni bilo mogoče ustavljati. Ljudstvo ima v balkanskih državicah sploh veliko besedo tudi glede na vojsko. Volilno pravico na Romanskem ima vsak državljan, ki je dopolnil 21. leto; potemtakem vsa-cega glas nekaj pomeni. V poslanski zbornici je 183 poslancev in proti njim se ne da vladati; tudi kralj navsezadnje ne opravi ničesar. Ne pozabimo dalje, da so Romani v dveletni vojski naravnost obogateli. Žito so prodajali nam in v Nemčijo, kasneje tudi Angležem po ogromnih cenah. Vojska jim je brez truda nano-sila milijone in milijone v deželo. Po-samniki in država so v svojih blagajnah to čutili in postali predrzni. Izlepa ni najti večjega napuha, nego pri tem, kateri je iz neznatnosti naenkrat-postal bogat ali mogočen. Tak se čuti, in vsi kateri imajo z njim kaj posla, to tudi bridko izkušnjo. Ko bi bila v Romaniji govorila trezna pamet, bi bilo pač drugače. Samo svoje gospodarske razmere naj bi pogledali; precej nad 200 milijonov kron je znašal trgovski promet med nami in Romanijo zadnja leta. Soseda, ki kupi za okroglo 100 milijonov blaga, bi po pameti ne kazalo napasti s šrapneli in granatami. Vojska je postavila vse na glavo. Bolgarija, ki je svoj čas kot naša nasprotnica Romanijo klicala v zvezo proti nam, se bori kot naša zaveznica z Romanijo. Ta, ki je bila z nami zvezana po pogodbi, ki ni hotela svoj čas pristopiti k balkanski zvezi, se pa sedaj v družbi druge naše zaveznice —< Italije — vojskuje proti nam in Bolgar riji. Slovanska država Bolgarija gr e r. nami in Nemci; Romanija pa, ki so jo hoteli svoj čas ravno zato okrepiti, da bi bila zagozda med Rusi. in južnimi Slovani, sc pa bojuje na ruski strani. Vsa novejša zgodovina Romanije jc bila pravzaprav prepojena z bojem proti slovanskemu vplivu: zavrgli so cirilico, ki so jo rabili do pred 50 leti, začeli so iz svojega jezika metati slovanske 1« besede, katerih ima ljudska govorica silno mnogo, češ, da se mora otresti vsak sled na spomin prejšnje odvisnosti od slovanske omike. In konec: vojska v zvezi z Husiio. Ukaz za varstvo dorašču-joče mladine. Po ukazu najvišjega poveljnika (ces ukaz z dne 23. maja 1915, dež. zak. št. 133) op.-št. 33.278 z dne 6. avgusta 1916, se do loea na podlagi § 13., odstavek C, Najvišjih določil o območju političnih oblastvij z dne 19. januarja 1853, drž, zak. §t. 10, in na podlagi § 54. obrtnega reda, drž, zak št. 139 iz leta 1907., sledeče: Doraščajočo mladino tvorijo moške in ženske osebe, ki še niso dopolnile 17. leta svoje starosti (mladostne osebe). Mladostnim osebam je prepovedano javno kaditi tobak in potepati se po 9. uri zvečer po javnih potih, cestah, trgih in po drugih javnih napravah. Mladostne osebe smejo obiskati vino-in pivotoče, točarne za kavo, avtomatske restavracije in vse druge gostilne in krčme le v spremstvu doraslih svojcev, varihov, rediteljev ali drugih nadzorovalnih oseb (učiteljev, službenih gospodarjev ali delodajalcev, rokodelskih mojstrov in njihovih namestnikov). Po 9. uri zvečer pa mladostne osebe ne smejo bivati v nobeni gostilni ali krčmi tudi v spremstvu doraslih ne. V žganjetoče pa mladostne osebe sploh ne smejo. Na potovanjih ali izletih iti v gostilno, da se nasitijo ali okrepčajo,ali hoja v kako stalno jedilno, kjer se redno obeduje vsak dan, ne spada pod določbe § 3. Posetnikom varietejev, pevskih zabavišč in enakih podjetij je prepovedano puščati mladostne osebe k svojim prireditvam, naj že pridejo v spremstvu ali brez spremstva doraslih svojcev ali nadzorovalnih oseb. Mladostnim osebam je dovoljen obisk kinematografičnih predstav le, če se končajo te predstave pred 8. uro zvečer, in je vrhutega vsebina predstav izrecno spoznana kot primerna otrokom in mladostnim osebam. Mladostnim je prepovedano kvartati na javnih krajih ali v javnih prostorih. Mladostnim osebam moškega spola je prepovedan obisk javnih hiš in vlačug. Mladostnim osebam je prepovedano kupovati tobak, smodke ali svalčice (cigarete), nepotrebni lišp ali igrače in izdelke ničvredne literature, ter slike, spise in popise, ki bi utegnili slabo vplivati na spolno (seksualno) čutenje, ali kupčevati s takimi stvarmi med seboj. Obrtnikom vsake vr-21 ste je prepovedano prodajati take stvari mladostnim osebam neposredno ali posredno, ali jih oddajati njim tudi zastonj. Mladostnim osebam je prepovedano beračenje v vsaki obliki, posebno pa tudi prodajanje od hiše do hiše. Gostilniški in točilni obrtniki, ki se pregreše zoper v tem ukazu omenjene naredbe in prepovedi, se kaznujejo po določbah obrtnega reda. Druge osebe, ki se pregreše proti temu ukazu, ali zapeljejo mladostne osebe do prepovedanih dejanj, jim dado sredstva za to ali jim dado ka-korsibodi potuho, ali tudi le zanemarjajo svoje dolžno nadzorstvo, kaznujejo politične oblasti I. stopnje po ces. ukazu z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, in po mi nistrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 98. Pri odmerjanju kazni je posebno vpoštevati, kako hud je prestopek, ali so pre stopniki zapeljani in ali so udeležene tudi odrasle osebe. Mladostnim osebam, ki se zasačijo, ko kade ali kvartajo na javnih prostorih ka-teresibodi vrste, imajo odvzeti državni ali avtonomni varnostni organi tobak, vso drugo pripravo za kajenje in kvarte. Odvzete jim stvari se morajo oddati najbližji vojaški sanitetni (zdravstveni) napravi, da jih razdeli bolnim ali ranjenim vojaškim osebam. Mladostne osebe, ki še niso 14 let stare, pa se pregreše zoper ta ukaz, naj se izroče v zmislu § 273. kaz. zak. domačemu kaznovanju, če pa tega kaznovanja ni, ali se pokažejo pri tem posebne okoliščine, naj se izroče varnostni oblasti, da jih kaznuje in potrebno ukrene. Mladostne osebe, ki so stare nad 14 let, pa se pregreše zoper ta ukaz, se naj kaznujejo po ces. ukazu z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, in po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 98. Izvrševanje tega ukaza je odkazano političnim oblastnijam. Ukaz obvelja z dnem, ko se razglasi. S tem dnem se obenem razveljavijo vsi v tej zadevi že izdani ukazi. Ta ukaz se razglaša, da se vsi ravnajo po njem. C. kr. deželni predsednik: Henrik groi Attems s. r. državnih uradnikih. Preštelo se je skupno 142.986 uradniških družin. Razdelili so Moč države. V sedanji vojski se posebno vidi, kje je moč države. Največ vojakov, ki so v stanu hude napore prenašati, je dalo kmečko ljudstvo. Za prihodnost je zelo važno, kako številne so družine po kmetih in mestih. Po mestih je v zakonih otrok vedno manj. Veliko je družin, ki imajo namenoma le enega ali dva otroka. Da je to greh proh poštenemu življenju, zraven pa zločin — jim je mala skrb; saj se za Boga prav malo menijo. Od množine otrok je pa odvisna tudi moč države. V pruski zbornici so se s tem vprašanjem natančno pečali. Vladni zastopnik je povedal, da se je pregledalo število otrok pri v visoke, Imeli so: nič otrok po 1 otroka « 2 « « 3 otroke «4 » « 5 otrok « 6 in čez navadne in nižje uradnil Visoki, 19-1 o/o 27'0 « 29 7 « 14-8 « 60 « 2-1 « 1'3 « navadni, 17'7 o/o 28-0 « 27'4 « 14'9 « 6-5 « 3.0 « 2'5 « te. niž. urad. 13'30/j 23'8 « 23-7 « 15'5 « 9*6 « 6"0 « 8'1 « Kako žalostna je slika pri višjih uradnikih. 75 med sto družinami višjih uradnikov nima več kakor po 2 otroka. Skoro prav nič ni boljše pri navadnih uradnikih, malo pri nižjih. Pa se višji uradniki ne morejo pritoževati, da jim manjka sredstev za prehrano otrok. Po mnenju zdravnikov je zaradi spolnih bolezni do 200.000 manj porodov na leto. V več stotisoč slučajih je pa po mnenju vladnega zastopnika poseglo vmes zločinsko uničevanje. Kako je pri nas na kmetih? Pregledal sem po uradnih knjigah 102 družini kar po vrsti. Izmed teh je bilo: brez otrok po 1 otroka 2 « 3 « 4 « 5 « 6 « 7 « 8 « 9 « 10 « 11 « 12 « 13 « 14 otroke « olrok 4 6 7 9 9 8 16 15 10 6 4 1 2 2 3 družine družin Štel sem seveda tudi otroke, ki so žc umrli. Izmed zakonskih brez otrok so večinoma taki, ki so že v starosti v zakon stopili. Večina onih, ki imajo po 1 ali 2 ali 3 otroke, so taki, ki so bili pred kratkim poročeni. Naše ljudstvo je še — hvala Bogu — zdravo in zato steber države. Naj vsak gleda, da bo tudi tako ostalo. Pregled po svetu. Za zasedanje našega parlamenta. V ogrskem državnem zboru so se še vedno čule zahteve, da naj se tudi v naši polovici začne ustavno življenje iu da naj se skliče jo delegacije. — Nemški kršč. socialci so se izjaviii za kratko zasedanje državnega zbora in delegacij, ako se z novim poslovnikom zagotovi mirno delo. Enako izjavo so dali tudi poljski in češki katoliški poslanci. Pristaš miroljubov princ Aleksander Hohenlohe je objavil članek »Sa-moumor Evrope«, ki so ga ponatisnili skoraj vsi časopisi. Princ trdi, »da je zdaj primeren čas, da se nastopi za mir. Razmere so take, da lahko obe s t rani skleneta časten mir, ker so se na obeh straneh hrabro bili. Papež in Wil- son sta poklicana, da rešita vse vojskujoče se države popolnega pogina.« Zakaj je Italija bila nastopila z novo ofenzivo? Prvič je Bilo ravno pred italijanskim praznikom »20. septembrom«. Ta dan bi bili Lahi radi proslavili s kako pridobitvijo, kar jim je pa spodletelo. Drugič je pritiskala Francija in Anglija, ker sta hoteli razbremeniti druga bojišča. Tretji vzrok je pa strah laške vlade pred laškim ljudstvom, ki že zdaj godrnja, če se ho vojska nadaljevala tudi tretjo zimo. Prekucija na Grškem. Nova Grčija (Macedonija), otoki Kios, Mitilene, Samos in Kreta, se hočejo odtrgati od Stare Grčije ter izvoliti začasno avtonomno vlado, ki bi jo vodil Venizelos. Armada, v kolikor je je na tem ozemlju, bi se pridružila ententi proti Bolgarom in zaveznikom. Na Kreti je vstaja že izbruhnila. Grčija. Venizelos je nekoliko v stran potisnjen, kakor pričajo najnovejši dogodki v Atenah. Novemu ministrskemu predsedniku je Venizelos ponudil svojo pomoč; ta pa ni odgovoril. Tudi kralj hiu na neko pismo ni dal odgovora. Grška nota Nemčiji, Poroča se, da je grška vlada poslala Nemčiji noto glede 4. armadnega zbora. Ententa .smatra to pismo kot ultimat. Zahteva se, da naj Nemčija grške čete spravi na švicarsko mejo. Zadnje novice iz Grčije. Ententa je skoraj zagospodarila na Grškem. Poslaniki entente se za ondotno novo vlado skoraj nič ne brigajo. Ententa je grški vladi izročila novo noto, v kateri zahteva neke določene korake proti Avstriji in Nemčiji. — Med grškimi vojaki se širi dalje revo-lucijsko gibanje. — Nemčija je voljna dati nazaj IV. armadni zbor, ker je smatrala grške vojake le kot goste. Zahteva samo garancije, da se ne priklopijo ententi. GibraHarsko vprašanje se spravlja sedaj v kombinacijo z nevtralnostjo Španije. Utegne se zgoditi, da bo Španija zahtevala, naj sc ji vrne ta zanjo tako važna točka. Ako bi Španija podpirala to željo z vojaškimi odredbami, bi bil to hud udarec za entento. Nemiri so nastali na Portugalskem, ker so se podražila živila. Delavci so se tepli s policijo ter napadli tvornice. V Lizboni so zaprli 70 oseb. Napetost med entento in švedsko. Švedska je zaprla del švedskih voda, ki torej niso dostopne ne Angliji, ne HusijL Ententa se je pritožila. Z odgovorom švedske vlade, ki je izjavila, da hoče v svojih vodah sama gospodariti, ententa ni bila zadovoljna. Anglija preti, da bo, ako bo sila, na lastno roko ukrenila, kar se ji bo zdelo potrebno za ostrejšo blokado proti Nemčiji in za zavarovanje prometa z Rusijo. Tri severne države so se po svojih odposlancih posvetovale in sklenile, da hočejo vztrajati v trdni edinosti. — Anglija je baje zaprla ves dovoz žita in moke na Švedsko. Svetovna vojska. Italijanska ofenziva obnemogla.— Italijani zleteli v zrak na gori Clmone. - Ruski napadi odbiti z velikanskimi izgubami. — Komuni tepeni na Sedmograškem. — Junaška hramba Bolgarov v Mace-(lonljl. — Silni hoji na Francoskem. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Silni italijanski napadi pri Gorici in na Krasu so zlomljeni. Sovražnik je pri Mir-nu zasedel par jarkov in na Krasu razbil par naših* postojank, naprej pa ni mogel. Na Krasu je napadalo nad stotisoč Italijanov noč in dan naše postojanke. Groznemu ognju topov je redno sledil napad pehote; toda valovi italijanskih množic so se razbili ob zidu naših branilcev, med kate- pošteno vrnili. Znani štajerski junak nad-poročnik Mlakar je s svojim oddelkom podkopal vrh gore Cimone (severno od Arsiera), ki so ga bili zasedli Italijani 24. julija. Dasi ranjen, je junaški nadporočnik sam vodil razstrelbo. Učinek je bil grozen. Ena italijanska stotnija je deloma zletela v zrak, deloma je bila zasuta. Po razstrelbi so naši planili na presenečenega sovražnika, ga obkolili in ujeli blizu 500 mož. RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Vojska z Rusi in Romuni tvori sedaj eno samo velikansko bojno črto, ki meri okrog 2200 km in se razteza od obale Vzhodnega morja, čez vso Poljsko in Galicijo, po vseh Karpatih do Oršove ob Donavi, čez Dobrudžo do Črnega morja. Na važnejših delih te fronte so se zadnje dni bili in se še bijejo krvavi boji, ki so prinesli uspeh le nam. Angleško-francoska ofenziva. rimi so se posebno odlikovali slovenski Štajerci od 87, pešpolka. Tisoče Italijanov je izkrvavelo na kraških skalah, zato ni čuda, da je zadnje dni njih napad skoro popolnoma opešal in ponehal. Na tirolskem bojišču trajajo vedni boji za posamezne vrhove, prelaze in doline. Po dolini Sugana bi radi Italijani prišli v bok in za hrbet onim našim četam, ki so bile udrle na italijanska tla, zato ljuto napadajo naše postojanke na gori Civaron m ob potoku Maso, toda njih napadi nimajo sreče. Severovzhodno bi prišli radi v dolino Fleims, zato so zadnje dni pogosto poskušali prodreti v Fasanskih alpah, pa so jih naši vedno z lahkoto odbili. Italijani zleteli v zrak na gori Cimone. Znano je, kako so bili Italijani podminirali vrh gore Col di Lana. Naši so jim to sedaj Na Poljskem, severozapadno od Lučka so začeli naši in Nemci napadati Ruse in so osvojili 19. t. m. utrjeno obmostje Za-rečje; ujeli so pri tem 2511 mož, 31 častnikov in zaplenili 17 strojnih pušk, Jugoza-padno od Lučka so pa zopet pogosto napadali Rusi v množicah, pognali so v bojni metež celo svojo gardo, dosegli pa le — strašne izgube v svojih vrstah, V Galiciji se slika bojev ni izpreme-nila. Rusi še vedno silijo proti Lvovu, pa jim naši zagodejo marsikako bridko. Ob reki Narajovki so uvedli namreč protinapad in ujeli nad 4200 Rusov. Silna bitka v Gozdnih Karpatih traja dalje z vso ljutostjo. Južnovzhodno od Ja-blonskega prelaza so se trdovratno bili za goro Smotrec; trikrat je menjala svojega gospodarja, končno je vendar ostala v ro- 31 kah Rusov. Tudi jugovzhodno od tu pri Ludovi, so morali naši prepustiti par postojank najljutejšim ruskim navalom. Toda zadnje naše poročilo že javlja, da so naše čete že zopet iztrgale nekaj izgubljenih postojank. Najhujše napade sovražnika morajo naši odbijati tam, kjer se stekajo meje Galicije, Bukovine in Romunije. Neprestano se vale ogromne ruske množice proti našim branilcem; toda vse zastonj, prodreti ne morejo. Na vrhovih Karpatov je že • zapadel sneg, zima je pred vrati in te se Rusi boje, zato bi radi na vsak način pred zimo prišli na Ogrsko. Velikanske izgube Rusov ob izjalovljeni veliki ruski oženzivi. Vojni poročevalci cenijo, da so Rusi ob izjalovljenih opeto-vanih naskokih na volinjsko bojno črto imeli okroglo 400.0000 mož izgub. 50.000 vojakov so izgubili samo 16. septembra na 20. kilometrov dolgi bojni črti, katero je branil pl, Marwitz. Oba ruska gardna zbora sta tudi uničena. Pri tem pa niso Rusi ničesar dosegli. V zgoraj omenjenih števil-kaj je uničen moški svet Rusije, up ruske bodočnosti. Naskakovalci so bili večinoma 18 letni mladeniči, katere so gonili brez uspeha v smrt. Celo za državo, kakršna je Rusija, mora bili enkrat konec igre s tolikimi žrtvami. Na Sedmograškem Romuni tepeni. Po bitki jugovzhodno od mesta Hatszeg so naši z Nemci vred podili Romune proti mestu Petroseny, tu so jih zopet premagali in zasedli prelaz Vulkan na romunski meji; tako so jo morali Romuni tu popihati tja, odkoder so prišli. Pa tudi pri Her-mannstadtu so odnesli Romuni krvave glave. Tu sta naše napadli dve romunski diviziji, toda napad je bil odbit in naši so ujeli pri tem 3 častnike in 526 mož. Severovzhodno od tam pa so Romuni nekoliko nazaj potisnili naše prednje straže. V Dobrudži se bijejo hudi boji za črto Konstanca—Črna voda. Po svojem porazu so se umaknile roinunsko-ruske-srbske čete na utrjeno črto, ki leži pred železnico Konstanca—Črna voda. Tu so dobile sovražne čete velika ojačenja iz Rusije in Romunije. Romuni so vrgli tja vse svoje razpoložljive rezerve. Nemci so takoj napadli sovražne postojanke ob Donavi in napravili med njimi nekaj vrzeli. Na levem krilu so pa skušali Romuni z novimi četami celo napadati Bolgare in so se vrgli nanje pri mestu Topraisar. Toda naleteli so slabo. Bolgari so pognali sovražnika v beg in ga zasledovali s konjenico. Silne izgube Romunov v Dobrudži. Iz Zofije se poroča, da znašajo, izgube Romunov v Dobrudži po zanesljivih cenitvah 70.000 mož mrtvih in ranjenih in na ujetnikih 30.000 mož, to je petina Vse njihove armade. Radi velikanskih izgub so morali Romuni vpoklicati nove letnike. Nemški letalci neprestano napadajo most čez Donavo pri Črni vodi in Konstan-co. Most pri Črni vodi so vzeli tudi nemški topničarji že na piko, zato je promet čez Donavo tu večinoma ustavljen. BOJI V MACEDONIJI. Na macedonski bojni črti skušajo sovražniki omajati bolgarsko brambo in pomagati svojim zaveznikom v Dobrudži. Na svojem levem krilu sovražnik srdito na-41 pada. Boji se bijejo od jezera Presepc po gorah tja do Vardarske doline. Pri Florini so sc morali Bolgari najprej umakniti premoči; Francozi so že z veseljem bobnali v svet, da so osvojili Florino. Pa njih veselje je bilo kratko. Bolgari so poslali v boj rezerve in vrgli sovražnika nazaj in mu zadali znatne izgube. Tudi na planini Mogle-nica niso uspeli sovražni napadi. Vzhodno od Vardarja so skušali Italijani zopet svojo srečo v napadanju; toda niso kos Bolgarom, ki so jih nabili ob vznožju Belašice, ujeli 5 častnikov in 250 mož ter zaplenili 2 strojni puški. Tu so Bolgari še celo sami začeli napadati in so osvojili kraja Pal-miš in Sveti Petka, kjer so ugrabili mnogo sovražnega vojnega materijala. , BOJI NA FRANCOSKEM. Bitka na Francoskem se razvija z vso ljutostjo dalje. Sovražnik hoče na vsak način izsiliti odločitev pred zimo. Angleži so poslali tja nove velike rezerve. Kljub najhujšim napadom artiljerije in pehote se sovražniku tudi sedaj ni posrečilo, doseči kaj znatnega. Najbesnejši boji se bijejo severno od Somme. Angleži in Francozi so zasedli par jarkov. BOJI V ZRAKU IN NA MORJU. Zopet napad na Anglijo. Nemški mornariški zrakoplovi so v noči na 24. september iznova napadli v več skupinah Angleško, zlasti London. Povzročili so mnogo požarov. Dva zrakoplova so sovražniki sestrelili. Naši junaški letalci so v južni Adriji potopili francoski podmorski čoln »Fou-cault«. Naše letalo, v katerem sta sedela dva častnika od mornarice, je napadlo sovražni podvodnik z bombami in ga potopilo. Sovražna posadka je skočila v morje. Naše letalo se je nato spustilo v morje in začelo pobirati potapljajoče se sovražnike in jih voziti na suho. Na pomoč je priletelo še eno letalo in obe sta rešili vso sovražno posadko, 2 častnika in 27 mož; nekateri so se že komaj držali nad vodo in so jih naši rešili komaj napol žive. Nemški podmorski čoln je potopil v Sredozemskem morju 17. septembra velik sovražni prevozni parnik, ki je bil poln čet. Ladja se je potopila z moštvom v 43 minutah. Kaj so Rusi nameravali z Bolgari storiti, Vojska poskrbi včasi tudi za zabavo, Rusi so računali, da bodo s svojim vpadom čez Dobrudžo na Bolgare štrli bolgarsko državo. Tega so bili tako gotovi, da so peljali s seboj celo- aripado uradnikov, ki naj bi prevzeli uradne posle po bolgarskih mestih. Toda Rus obrača, — Bog obrne. Ko so Bolgari Ruse nabili, so ujeli Vso to armado uradnikov. In ker bi bili tako radi v bolgarskih mestih, jih bodo odpeljali tja. Ker pa po uradih ni zanje prostora, jim bodo potisnili metle v roke, da bodo pometali mestne ulice. IVERI. • Kdor nič ne veruje, takemu tudi ni nič verjeti. * ;*; * Lepše je slišati: »Ima, kar rabi,« kar kor pa: »Rabi, kar ima « - Tedenske novice. Biseromašnik Fran Dovgan, Dne 20. septembra pred 60 Uti jc bil posvečen za mašnika sedanji metliški prošt mil. g. msgr, Frančišek Dovgan. Praznoval je torej biserno mašo. Tiho, bogoljubno in neumorno njegovo delovanje v vinogradu Gospodovem je bilo od Boga blagoslovljeno. Cerkvena in svetnp. oblast sta ga za trudalju-bivo, nesebično delovanje že častni? odlikovali. Bog ga ohrani! V upravno komisijo centrale krmil jc imenoval poljedelski minister deželne^-i odbornika in načelnika centrale deželnih krmil na Kranjskem msgr. dr. E. L a m -peta. Odlikovanje. G. Fr. Komatar, profesor v Kranju, sedaj enoletni prostovoljcc-narednik, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje. Dobrodelni dnevi. Po vzoru > Tedna Rdečega križa« bodo tudi od 4. do 8. oktobra povodom godovnice Nj. Veličanstva avstrijskega cesarja —-dnevi darovanja. Doneski in darovi raznih dobrodelnih prireditev ter prodaje cvetic in znakov se bodo obrnili v prid vojnim vdovam in sirotam, zakladu invalidov in obolelih, jetičnih vojakov. V kronovini nabrane v?o-te so namenjene domačim bolestnikom. Prispevek za vdovski zaklad 3. zbora. Zbirka, ki se je vsled odredbe presvetlega knezoškofa nabirala po cerkvah ljubljanske škofije povodom rojstnega dne Njeg. Veličanstva cesarja na korist vdovskega in sirotinskega zaklada 3. zbora, je donesla lepo vsoto 11.450 K. 13.000 kg kruha speče vsak dan v Ljubljani mestna aprovizacija, pa je še trda zanj. V mestu je .poleg vojaštva in di-jaštva tudi še 6000 beguncev, ki jim je treba tudi poštreči. — Po dunajskih gostilnah gostom ne postrežejo več s kruhom; prinesti ga mora vsak sam s seboj. Za prenovitev ljubljanskega Gradu ter za olepšavo ondotnih naprav in nasadov se je doslej (odkar je ondi nastanjeno taborišče za ital. ujetnike) porabilo 59.906 K 06 v. Mesto jc dalo •41.933 K 55 v. Za častnega občana litijske občine je bil imenovan povodom 50 letnice in godu ter 10 letnice delovanja v župniji č. g. dekan Matej Rihar. Lep dar (513 I<) je poslalo Kat. del. društvo na Jesenicah deželnemu odboru v namen deželnega zavoda za slepe in sklada za vdove in siroite padlih vojakov. Karambol. V nedeljo popoldne je zadel vrhniški vlak na ljubljanskem prehodu na Dunajski cesti v železniški stroj. Stroj in en voz sta skočila s tira in bila nekoliko poškodovana. Opraskanih je 11 potnikov in 3 uslužbenci. Poslovilp, Večletni naročnik »Domoljuba« Janez Špenko pozdravlja povodom odhoda v Ameriko vse bralce »Domoljuba«, posebno pa dolske farane, Povodenj, Nalivi zadnjih dni so napravili zopet veliko škode na polju in v vinogradih, Voda je poplavila po nižinah ajdo in prstnino. — Na Hrvatskem je Drava prestopila bregove in se razlila po gozdovih' # in polju, kjer stoji deloma poldrag meter visoko. Več vasi je v vodi, Bankovce bomo trgali. Ker manjka drobiža, zlasti kronskega denarja, .se utegne primeriti, da bomo smeli dvekronske bankovce trgati naspol in tudi na štiri dele ter z njimi plačevati zneske po 1 K in 50 v. Podružnica avstro-ogrske banke je baje temu že pritrdila. Pričakuje se še izjava trgovinskega ministra. Gorelo je 18. septembra pri »Slav-čevih« v Gor. Logatcu. Pokončana je hiša in gospodarsko poslopje. Spomin na roparski dan 20. IX. so letos Lahi praznovali ob kupih italijanskih mrličev na slovenskem Krasu. .Poplava. Na severnem Češkem je voda predrla velikanski jez, ki je zapiral vodo reke Bela Niža in Izra. Valovi so odnesli mnogo mlinov, mostov in steklarn. Čez 30 oseb so našli mrtvih, Vojaške novice. Pozdravi. Slovenski fantje in možje s Tirolskih pečin pošiljamo srčne pozdrave vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«: Korp. Pauli Valentin, Domžale; Jernej Jančar iz Javora; Sever Ivan, Ježica; Kožar Ivan, Količevo; Marolt Jože, Črni potok; Koželj Matija, Preserje; Lukančič Iva» Logatec. — Slovenci 17. pp., se iskreno zahvaljujejo za prejete časopise, ki jih z veseljem čitajo; priporočajo se še zanapiej. Srčne pozdrave pošiljajo vsem znancem in čitateljem »Domoljuba«: Korp. Al. Tepina, Jakob Ravnikar, Fr. Kocijančič, Al. Rangus, Albert Kap-lenk, Vinko Smole, J. Cvahte, narednik Babšek i. dr. Razglednico iz brezovega lubja so poslali uredništvu »Domoljuba« slovenski fantje s srčnimi pozdravi vsem bralcem iz Rusije, pa ne iz ujetništva, marveč od svojega regimenta, Razglednica ima v finih potezah vrezljan lavorjev venec, ki se v njegovi sredi nahaja napis Viribus unitis!« ter začetnica našega presvetlega cesarja in datum 12, septembra 1916. Okrog venca je vrezljan napis v pravilnih, lepih črkah: »Srčni pozdrav! Vse za vero, dom, cesarja!« — Imena vojakov na razglednici: Šinkovic Ivan, Ferkulj Jernej, Babič Ivan, Tomšič Fr., Šetina Fr., Štih J., Čik J., Golobič M„ Bitenc Iv., Prime Ant., Rožič Vinko, Kut-nar M., Pravst Andr., Lekše A. —- Razglednico smo bili izpostavili na ogled v izložbenem oknu Kat. bukvarne v Ljubljani; Pomnožila bo sedaj zbirko vojnih zanimivosti, ki so zaenkrat spravljene pri uredništvu, da se prilično izroče vojnemu mu zeju. Iz graške bolnišnice pošiljajo iskrene pozdrave bralcem in bralkam »Domoljuba« četovodja Jos. Marolt, desetnik Janko Krsnik in poddesetnik Jeločin, »Krščanski vojak« je izšel v pomnoženi izdaji ter velja v rdeči obrezi 50 vin, Vojaki, ki ga osebno kupijo, ga dobe za 44 vin. Brezplačno se ne more več razpe-čavati, ker je še za prejšnje podarjene iz- vode dolga okrog poltretji tisoč. Naroča se v Katoliški bukvami v Ljubljani. Vojne znamke in jubilejne dopisnice se vzamejo s 30. septembrom t. 1, iz prometa in se ne smejo več ne zamenjati, ne odkupiti. Kdo ve? Vojak Ivan Terpin (Briicken-partie No. . bi rad izvedel, kje se nahaja njegova žena iz Iderskega pri Kobaridu. Bila je odvedena v ujetništvo na Laško, Ranjen je bil 11. sept. vojni kurat g. Josip Vuketič, ki je služboval pri 87. pp. in je znan pri naših polkih kot ljudomil duhovnik. Omenjeni ima že dvojno odlikovanje. Smešno praznoverje. Med vojake se od neke strani razpečavajo zvezki s sedmimi lističi, ki imajo naslov »Sanje Marije Device«. Na lističih so sestavljene razne neumnosti in prazne, čenčave obljube, češ, da vojak, ki to pri sebi nosi, ne bo umrl nagle smrti, da ga krogla ne bo zadela, da so mu grehi odpuščeni in še druge take neslanosti. — Iz vsega se vidi, da je hotel nekdo s tem na lahek način priti do denarja. Menimo, da je malo ljudi med nami, ki bi se dali motiti s takimi traparija-mi. Katekizem v roke, pa vemo, kaj je resnica! Iz okolice Asiaga. Dne 1. septembra je bil tukaj (tako piše —ič v »Slovencu) mraz, kakor na Slovenskem pozimi. Stiskali smo se v odeje in greli pri og-njih. Čez mesec dni bo gotovo že zapadel sneg, potem nastopi tu mrtva zimska sezona, ki bo onemogočala vsako večjo bojno operacijo. Zima je tu huda. Če je že sedaj mraz, kaj mora biti pa šc-le pozimi. Zato se že sedaj vse potrebno napravlja za zimo. Grade se udobni jarki, zakloni, opazovališča, hlevi za konje itd. Železnih vzpenjač je že več v delu. Vse pridno koplje, teše, zbija. Zimsko pokrivalo in zimsko obleko smo tudi že dobili. Tuintam režemo jelovke in žgemo oglje za zimo. Vse torej marljivo dela, da si ustvari bolj ko mogoče udobno stanišče in ležišče za zimo. — Seveda bi bili bolj zadovoljni, da bi v teh mrzlih krajih ne ostali čez zimo. No, če bomo premeščeni kam drugam, zasedejo naše »domove« pa druge čete. Saj delamo Avstrijci eden za vse in vsi za enega! Asiago ni daleč od nas. V mestecu seveda ni nikakega življenja. Še laške rezerve si ne upajo prebivati v Asiagu. Daleč Save je izvir. Is severovzhodnega bojišča se je oglasil Mihael Savinski: Na veliki šmarijiri dan sem se čutil prav posebno otožnega in zapuščenega, kajti nahajam se v hribih daleč od vsake katoliške cerkve. O, kako je bilo doma lepo na ta dan! Kako praznično in slovesno so vabili zvonovi v Marijino svetišče. Tu pa se glase le topovi, mi pa delamo zapreke proti sovražniku ter popravljamo pota. Kako rad bi šel v cerkev potožit nebeški Materi svoje bridkosti in iskat tolažbe za nadaljnje preiskušnje, a ni mogoče, Že več kot pol leta mi ni bila dana prilika biti v bojni črti pri sv. maši — in Bog ve, kdaj bom imel zopet to srečo. Dragi »Domo-ljubovi« bralci, ki ste doma! Spomnite se še nas trpečih bratov v svojih lepih Marijinih domovih, da bomo skoraj tudi mi n srečno dokončani vojni z vami vied p.* čast in hvalo nebeški Materi. Pozarav vsem Gorenjcem! Ugodnost. Nekdo, ki mu je pred vojsko preobširen obseg trebušne maščobe bil v nadlego, piše: »Trebušnike je vojska stisnila. Preobilni trebuhi so izginili; saj je tudi res nerodno, posebno na dolgih »marših«, nositi tako pokoro pred seboj, ko je že na hrbtu dovolj tovora. Meni je 22 mesečna vojna pokora vzela 20 kg, drugim tudi. Sedaj smo bolj lahki, se lažje zapne-mo. A tudi v zaledju sedanji časi ne rede masti. Prišel je čas pokore za prejšnje preobjestno življenje in uživanje ...« Haziie novice. Dvorni svetnik Fr. Šuklje živi že dal) časa na Dunaju. Blizu Dunaja ga je podrl na tla neki kolesar; zdravi se v nekem dunajskem sanatoriju. V Gorici so ostali 4 duhovniki (Bau-bella, Gabrielli, Pussig, Jug). Zaprte hiše so zapečatene, drugo blago je spravljeno v zaledje. — V svojih prostorih je ostalo tudi nekaj uršulink ter drugih redovnic. Ugovor sv. očeta. Papežev državni tajnik je izročil 27. avgusta diplomatičnim zastopnikom pri Vatikanu ugovor proti ropu palače di Venezia. Rimsko vprašanje. Ko se bodo urejala vprašanja svetovnega miru, bo gotovo prišlo na vrsto tudi rimsko vprašanje. Katoličani vesoljnega sveta ne smejo in ne morejo trpeti, da bi poglavar katoliške Cerkve še nadalje životaril kot ujetnik v •Vatikanu. Že sedaj se nasvetuje, naj bi se sv. očetu prepustil Vatikan in vse okrožje kot suverena svetna posest, da bi bil papež tudi neodvisen svetni vladar male kneževine, kakor sta n. pr. kneževini San Marino in Monako. Papež bi se mogel potem formelno odpovedati pravici do prejšnje cerkvene države. Če Italija sedaj ne porabi prilike in ne popravi napake, storjene leta 1871., potem morda ne bo več tako lepe prilike. Nove poštne pristojbine stopijo v veljavo s 1. oktobrom. Pristojbina za pisma najmanjše teže bo 15 vin., za dopisnice 8 vin., v inozemstvo (izvzemši v Nemčijo) 10 vin. Sorazmerno so povišane tudi pristojbine za druge pošiljatve. Sijajno spričalo. Nas Slovence so doslej med svetom bolj malo poznali. Junaštvo naših fantov in mož je pa sedaj zaslovelo daleč preko mej naše domovine. List »Information« piše na primer med drugim: ...»V vojni so se Slovenci in Hrvati sijajno izkazali kot zvesti državljani in do smrti pogumni branitelji vladarsko rodovinc. Pred vojno so je malokdaj nudila prilika, da bi bili kaj natančnejšega izvedeli o pomenu Slovencev, ki je njih zvestoba tako odlično prestala ognjeno preizkušnjo.« V omenjenem listu se opozarja, naj bi se našel zgodovinar, ki bi opisal kulturne, gospodarske in poli- tične razmere Slovencev tudi za one, ki ne ume vaj o slovenskega jezika. Najbogatejša žena. Nedavno je umrla najbogatejša žena Severne Amerike muiti- (večkratna) milijonarka Hetty Green. Njeno premoženje je še veliko večje, nego se je mislilo, pa je le morala vse zapustiti in nastopiti pot v večnost. Vrednost njenih hiš v Ne\v Yorku znaša 10 milijonov dolarjev, v industriji ima 60 milijonov, v bankah 25, v petrolejnih čistilnicah 10, v posojilnicah 40, v gotovini 10 milijonov dolarjev, skupaj nekako 755 milijonov kron. Države se bo prijelo okrog 100 milijonov kron. Panamski prekop jc zopet v nevarnosti. Ko so ga poleti 1914 otvorili, so imeli nekateri inženerji več pomislekov, kar se je sedaj izpričalo. Pri zadnji nesreči je v zaseki »Kulebra« zdrknilo v kanal 10 milijonov kub. metrov skalovja in peska. Prekop je za' dalj časa zaprt. Zdaj je pa nastopilo še novo presenečenje: V nekaterih odsekih se je namreč dvignila zemlja na dnu prekopa. Pritisk od obeh strani je namreč tolik, da se hoče zemlja sama izravnati, ter nadomestiti odstranjene ogromne množine gramoza in zemlje, vprašanje je, če sc bo ta stvar dala poravnati. Vodovje na Kineškem. Tudi na Ki-neSkem so obsežne povodnji opustoši-le cele pokrajine. Žetev je po nekaterih pokrajinah popolnoma uničena. Brez streho jc nad 1 milijon ljudi. Popisi. Predoslje. Oglasil so je po petnajstih me-, .tecili v/, ruskega ujetništva Jože Muhi iz Pre-dosolj pri Kranju. Pravi, da je Se vedno zdrav in zadovoljen, in da je že večkrat pisal," pa da ne dobi nič odgovora. Doma so bili tega poročila zelo veseli, ker so čuti od drugih, da je bil težko ranjen. Ker je bil že poprej doma bolj šibkega zdravja, so ga objokovali že kot mrtvega. Šmartno pri Litiji. Deželni predsednik visokorodni gospod grof Attems je dne li. septembra obiskal naš kraj, kjer jo svoj čas služboval kot komisar. Sprejem in pozdrav je bil slovesen, četudi je deževalo.' Visoki gost jc obiskal g. dekana Mateja Rihar. ki mu je razkazoval novo cerkev; posetil jo tudi Nj. Visokost vojvodinjo Meklenburško, ki biva žc dlje časa na gradu Wagensbei'g. — Vojaško bolnišnico v Ponovičah ie obiskal vojni supe-ripr msgr. Anton Jaklič. — Za vojne namene pridno žrtvujejo tudi naši ljudje. Dokaz za to jo teden Rdečega križa, ko se je nabralo v šmartiilski občini 1470 K 35 h, v litijski občini do 700 K. — lz vojske naši fantje pridno dopisujejo in se radi spominjajo Marijine družbe, ki dobro prospeva. Letos je bilo sprejetih 10 novih članov. — Kapelica na Pungertu se namerava prenoviti. To bo lep. primeren nagrobni spomenik v vojski padlih domačih junakov in spomin na svetovno vojsko. Za to prenovljenje se posebno zanimlje posestnik grajščinc Grmače visokorodni g. Apfaltrern. — Vinska letina lepo kaže. Mislili smo, da bo dosegla slavo vinsko letine leta 1C08, sedaj bi pa kmalu jesensko deževje in mrzle noči malo podrle naše upe. Iz Reške doline. Letinp jo letos slaba. Sena se ni nakosilo veliko, ker je bila suša; ota-vo ni skoraj nič; krompir je deloma razjeden od črvov, deloma pa gnije. Tudi fižol in žita so slabo dala. — Iz naše doline se jih je precej lil oglasilo, da so v ujetništvu. Tako n. pr. je bil Tomšičev iz Trnovega proglašen že za mrtvega; njegov sluga je prišel na dopust in pripovedoval, da je že pokopan, kar so tudi drugi zatrjevali, a so so varali. Sedaj se jo oglasil iz Rusije. Ranjen je bil res, a ne mrtev, in kot tak je prišel v ujetništvo. Mogoče bo še kdo oživel, kar Bog ciaj. — Žile si je prerezal na roki mesar in gostilničar v Trnovem Fr. Štem-bergar; storil je to v blaznosti. — V Šempetru na Krasu je neka hiša, ki je tako postavljena, da se polovica strešne vode odteka v Jadransko morje, polovica pa jo pošlje tja v Črno morje. Iz Isire. Darovi za goriške begunce: Iz Brezovice 44 K 10 vin.; iz Ostrovice 3 K 60 vin.; z doneski še nekaterih 89 K 70 vin. Obleko so darovali: Brezovica št. 49, 43. 32, 19, 13, 21, kar je zneslo 4 poštne zavoje. Vse je bilo poslano posredovalnici za begunce. Darovateljem pa Bog povrni. — V mesecu avgustu je plačevala mlekarna v Hrušici svojim članom mleko po 40 vin. liter. Žal, da ga je malo in da ponekod vkljub prepovedi še maslo in sir za prodaj izdelujejo. — Vino v Istri bo-letos silno drago. Že zdaj drže ponekod mošt po 2 K liter. Ša-ljivci pravijo, da bo letos vino vsaj pošteno, ko sladkorja ni mogoče dobiti, da bi vino ponarejali. — Mrtvi i 11 ujeti iz župnije Bre-zovica: Janez Segulin. mladenič, Brezovica 3, umrl v Celju 1914; Franc Stančič, Brezovica, umrl v bolnišnici v Pulju; Anton Babuder, Tubljo 3, padel v Galiciji 30. avgusta 1916; Janez Ukovič, Materija 3, padel leta 1916; Jožef Babuder, Povžane 25, padel v Galiciji dne lepo zahvalim; obenem želim, da bi Vas to moje pisanje dobilo pri najboljšem zdravju. Opisati Vam hočem en slučaj, kako se je godilo z menoj v minulih dneh. Bilo je 2, julija, ko smo vrgli Ruse za nekaj kilometrov nazaj. Ponoči dobi tudi naš pionirski oddelek ukaz, da mora iti v bojno črto, v kateri je nastala vrzel, da jo zamašimo. Ko pridemo tja, razvrstim može, kakor je običaj; takoj začne vsak zase kopati mal okop, da se nekoliko zavarujemo za slučaj napada. Spal nisem nič, ker človek mora biti vedno pripravljen za brambo. Dne 3. julija dobimo povelje, da moramo iti naprej. Sedaj se dvignemo iz svojih kritij in gremo proti sovražniku, ki nas seveda takoj opazi. V istem hipu otvori peklenski ogenj na nas. Granate, šrapneli, — to je letelo okrog nas kakor muhe poletu. Tako pridemo — a ne vsi — na mali hribček; tam si zopet napravimo jame, da se nekoliko skrijemo. Vse to pa med neprestanim pokanjem. No, hvala Bogu, bil sem srečen, da me ni nič zadelo. Ko si skopljem jarek, se vležem in začnem misliti na nevarni položaj in na Vas doma. Postalo mi je britko pri srcu, kakor še Kraljevi grad v Bukarešti'.. 3. maja 1915; Janez Mikulič, Povžane, padel na laškem bojišču 1910; Janez Stančič, Brezovica 49, ujet leta 1916 v Rusiji; Anton Vatovec, Brezovica 32, ujet leta 1914 v Rusiji; Franc Vatovec, Brezovica 62, ujet v Rusiji, iz Przemysla; Anton Mikolj, Brezovica 14, ujet v Rusiji; Janez Škcrjanc, Rožice C, ujet v Rusiji; Štefan Mikolj, Slope 11, ujet v Rusiji. — So le v Istri so pričele s poukom dne 16. t. m., kakor v mirnih časih. Zadnji dve leti jc pouk zelo nazadoval, ker zlasti starejših otrok ni v šolo. Krivo temu je deloma to. da se večji šolarji porabljajo za delo. Vendar bi bilo potrebno, da pristojne oblasti prisilijo otroke v šolo vsaj v zimskem času, ko zunanje delo večinoma počiva. Tudi na starše bi bilo potrebno pritiskat', četudi s kaznijo, da pošljejo otroke v šolo. Če tega ne bo, bodo šole zastonj odprte, in žalostne poslcdice podivjanosti bodo še bolj očitne, kakor so do zdaj m crtic® z SjojIsc. Vojak-pionir Valentin Božič iz Dolge poljane pri Vipavi piše svojim domačim iz daljne Galicije; Dragi doma! Naznanim Vam, da sem prejel Vašo karto od 11. t, m., za kar se nikdar poprej. Mislil sem si; priletela bo granata in me zasula v grobu, ki sem si ga sam izkopal, nič več ne bom videl svojih dragih. Pa zakrknilo se je v meni srce in se tudi mora vsakemu v takem slučaju; mislil sem si, naj se zgodi božja volja! Ako ostanem, ostanem; ako ne, pa z Bogom mili domači kraj, z Bogom, oče in mati, z Bogom sestre in bratje moji! Ne vidimo se več tukaj; na svidenje nad zvezdami! Mislil sem, cla bom gotovo mrtev v onem groznem streljanju. Take in enake misl' se človeku nehote vrivajo v glavo. Tako sern ležal skrit precej časa; z menoj je bilo še krog 50 mož. Kar zaslišimo rusko »hurikanje« in zapazim, da gre proti nam truma 300 mož. Začnemo streljali; ker srno imeli slabo postojanko, je bilo ukazano, da se moramo umakniti do tam, kjer smo bili prvo noč. Jaz in še en četovodja greva osamljena po nekem griču. Moj tovariš obstane; bil je ranjen v nogo. Ostal sem sam. Grem naprej in zagledam Rusa; mislim, da je sam. Grem hitro, da ga ujamem. Toda sedaj šele vidim, da so štirje Rusi in pet naših mož, ki pa niso imeli orožja. Kaj storiti? Ojunačim se ter stopim pogumno prednje z mislijo, da me bodo naši podpirali, ako bi prišlo do boja. Ko jih pozovem, da se morajo vdati, so trije takoj vrgli puške iz rok; ti so bili židje. Četrti se je "pa hotel braniti z orožjem. Ker sem pa nastopil z vso odločnostjo, se je vdal tudi ta. Kaj se je zgodilo s tistimi našimi možmi, bom pa ustmeno povedal. Potem peljem ujete Ruse na polkovno poveljstvo in jih tam oddam, ko so me izprašali, kako je bilo. Vseh Rusov smo takrat ujeli 27. Tako je minil torej dan, ki je bil eden najgroznejših, kar sem jih doživel v 19-mesečnem bivanju na bojišču. Sedaj se pa nahajam, hvala Bogu, za nekaj časa na boljšem, pod ognjem topov pa še vedno. Z upanjem v srcu pa živim in čakam. Še enkrat vse najsrčnejše pozdravljam in pričakujoč odgovora ostajam do smrti Vaš Valentin, Ostanite zdravi! Z Bogom! Iz časov ofenzive. Josip Kleva, doma v Maliji, naznanja staršem, kako je bilo ob naši ofenzivi na južnem Tirolskem: Dragi oče! Ko smo bili v ofenzivi, sem Vam malo opisal, ker ni bilo ne časa, ne papirja. Ravno ob ofenzivi je bilo tako deževno vreme, da smo bili do kože premočeni ter se je tudi papir v žepih ves pokvaril, Naša armada je takrat silno veliko prestala, saj je bilo treba predreti italijanske črte po najvišjih snežnikih in gozdovih, ki so bili vsi moderno utrjeni; toda vse srno prenesli ter vrgli Italijane iz najhujših utrdb. Zajeli smo veliko število najtežjih pomorskih topov, ki so jih Lahi tušem spravili v nameri, da bi sami začeli proti nam ofenzivo. Ujetniki so sami pripovedovali, da so nameravali Lahi udariti okoli 20, maja. Prepričali smo se sami o tem, ker smo dobili čisto nanovo montirane topove ter ogromne zaloge municije, nove obleke, veliko sodov vina, voz ter avtomobilov in drugih potrebščin. Ko to pišem, smo prišli iz snežnikov v lepo dolino Asi-ago. Civilisti so se vsi umaknili in zapustili svoje domove. Naša artiljerija ima sila težavno nalogo, ko si mora cesto sekati sko-zi gozdove , , . Pošiljam nebroj srčnih pozdravov. »Čudim se, da sem še živ . , .« Pismo vojaka Antona Šusteršič iz Vel. Podljubna, sedaj pri težkem topniškem polku: Bojišče, 4. avg. 1916. Cenj. uredništvo! Čuli ste že gotovo o silnih ruskih napadih, Zares, sam sebi se čudim, da sem še živ in zdrav, čeravno se zmerom tiho in neopaženo plazi okrog mene bela žena, ki spravlja svojo obilno žetev. Res, mnogo naših vojakov je dalo življenje za milo domovino, še več pa nas je pripravljenih, da se žrtvujemo kot junaki, Tukaj je vedno stalna »zabava«: Topovi nam neprenehoma godejo, strojne puške drobe svojo pesem, Rusi se venomer trudijo, da bi nas potisnili iz Galicije, pa se jim ne posreči. Nahajamo se blizu mesta Brodija ob ruski meji. V dneh od 25. do 30, julija so nas zelo hudo napadali, pa smo vse napade odbili z našimi težkimi topovi; pred nami je ležalo na tisoče mrtvih Rusov, Dne 27, julija nas je sovražnik napadal v več vrstah, Vsled preobilice ruskih vojakov, sm0 se malo nazaj umaknili. Ruske granate in šrapneli so šli na nas kakor toča. Res sem mislil, da bo po meni; pa ljubi Bog me je še obvaroval. Sedaj smo prišli na nove postojanke. Dne 2. avgusta je sovražnik zopet poskusil napad, a so ga preprečili naši topovi, ki so nosili v nasprotno stran občutne jeklene pozdrave, Imel je zopet težke izgube. Mrtvih Rusov je ležalo kakor snopja po njivi. Naša infanterija je ujela čez 1000 Rusov, Sedaj imamo že drugi dan mir. Pošiljam presrčne pozdrave vsem čitateljem »Domoljuba«. Topničar A. Šusteršič, Davno že... Davno že. A še me zmaga misel na ločitve čas, ko je terjal srca draga domovine bojni glas. V žalosti srce je mrlo, v solzah plavalo oko; dolgo še za vami zrlo, ki vriskali ste v slovo. Šli ste daleč. Kamorkoli; a molitev spremlja vas, in trpljenje in vsi boli vaši — naši so ves čas. Z vami s ms na poti, v bitki, z vami v kritju, sred poljan; z vami tudi v uri bridki, ko umirate vsled ran. Solnce zlato ne zaide in ne vzide v zori spet, da nam slednji hip ne ide misel daleč k vam v poset. Težko vaše je življenje; tudi naše lahko ni. Delo, skrb in vse trpljenje skoro jemlje nam moči. Mamica vsak čas tuguje, močna prej, zdaj je kot duh; a moža nadomestuje: vzgaja, vlada, vodi plug. Deva, takrat razcvetela, še brezskrbna kot otrok, v ženo zdaj je dozorela vsled trpljenja in nadlog Leti dve sta že minuli, kar nas loči bojni šum; vendar nista še razsuli src ljubezni. — Le pogum! Morda dolgo Bog še tepel svet pregrešni bo tako. O, da čas bi ta potekel pod Boga močno roko! Zvesti, slavni vi junaki se vrnite k nam nekdaj z zmage častnimi vsi znaki, in cvetel miru bo raj! Tu pa vas v ljubezni verni sprejme žena in otrok, sestra v sreči neizmerni, in nevesta; — dal to Bog! Gorenjka M. J. Gospodarski in tržni pregled. Skrb za prehrano. Krompir. Po mestih je zdaj glavna skrb, kako se bodo ljudje preživeli. Za nekaj mesccev smo popolnoma varni, da ne bo zmanjkalo, čeprav bo nekaj manj kruha. Uprave mest si hočejo zagotoviti zadostno množino krompirja. O Dunaju smo že poročali, da zahteva zase 10 tisoč vagonov. Na Kranjskem je celi deželi predpisano dati za mesta in vso kraje, kjer niso imeli zadosti lastnega pridelka, 2000 vagonov krompirja, med temi lo za bolnišnice 400 vagonov. Ljubljana ima zdaj 60.000 ljudi, torej gotovo veliko potrebuje. Res je bilo letos v okolici mesta skoro vse s krompirjem zasajeno, domači pridelek znaša gotovo nekaj sto vagonov; toda za tako število prebivalstva vendar ne zadostuje. Vlada je torej občinam po deželi določila množino krompirja, ki se dene pod zaporo, to je — da se ne sine v občini prodati, dokler ni ta množina zagotovljena. — Letina je bila letos za krompir precej slaba. Nekaj ga je vzela suša, nekaj ga jo končal črv, tudi po-vodenj je marsikje škodovala. Veliko posestnikov, zlasti takih, ki so sadili krompir na gričastem svetu s plitvo zemljo, so imeli komaj tretji del navadnega pridelka. Reveži, ki navadno slabo gnojijo, ga še za hrano nc bodo imeli, le v močni, dobro pognojeni zemlji je bil pridelek šc zadosti dober. Po uradnih odlokih sme vsak gospodar ohraniti toliko krompirja, kolikor ga rabi za dom, za seme in za navadno krmo živali. Računali so, da ga porabi vsak gospodar na osebo pol kilograma na dan. To je veliko premalo. Porabi se ga najmanj poldrugo kilo; za navadnega delavnega človeka pa 2 k g na dan. Gospodi po mestih se bo zdelo to neverjetno; toda glavna hrana za delavnega človeka je pri nas krompir, ki sc uživa skoro povsod dvakrat na dan in zraven marsikje šc zjutraj. Za vsakega prešiča so računali 200 kg. Seveda ne bo iz tc malo množino posebne masti; toda za zdaj smo lahko zadovoljni, ker moramo vsi potrpeti. Čim več prešičev imaš, več krompirja ti bodo pustili. Kar pa je mogoče dati, naj se pa le da, ker so po mestih ljudje res v pomanjkanju. Dajatev sejaa. Druga velika skrb jc zaradi dajatve sena. Vojaštvo zahteva, 6 milijonov q sena in slame. Ta zahteva sc je razdelila na vse avstrijske dežele, ki morejo kaj dati. Na Češko, ki lani ni ničesar dala, pride 1.75 milijonov cf, na Kranjsko le 130.000 g, torej na enega gospodarja povprečno 200 kg za celo leto. Ker jih je pa veliko, ki ničesar nimajo, saj je na nekaterih krajih suša skoro vso otavo vzela, bo na druge pač nekoliko več prišlo; toda posebne posledice za živinorejo nam pravično razbeljena dajatev krme za vojaško živino nc bo napravila. Veliko žita in krompirja je zrastlo na Poljskem in Srbskem. Toda tc mno- f< 2 eine bo vojaštvo zase porabilo. Na Poljskem dovoli vojaška oblast le 200 g moke na dan za osebo. Na Češkem in Moravskem tožijo, da je bila žetev zelo slaba. Drugim se ta trditev ne zdi prav vrjetna, ker je bilo letos ugodno vreme in tam dobro gnojijo. Krmila. — Fovzdiga gospodarstva. Ni se bati, da bi nam tekom vojske preveč krmil dali, saj povsod tožijo, da je jako malo krmil. Izrabimo dobro, kar imamo sami doma. Letos se mora pesno perje vse posušiti; paziti je treba na zeleno krmo, da sc nam prav nič krmil nc izgubi, zraven pa že zdaj mislimo, kako bi se gospodarstvo po vojski zopet oživilo in povzdignilo. Res bo imel naš denar manjšo veljavo in bo šlo veliko zlata iz Avstrije na tuje za reči, katerih nam zdaj primanjkuje, toda ni se nam bati, saj se bo vsled vojskine šole veliko manj blaga iz tujega k nam vpeljalo, kakor se je pred vojsko zgodilo. Bombaža za strelivo sploh več ne potrebujejo; veliko reči, ki smo jih popred drago na tujem kupovali, zdaj doma izdelujejo; izrabi se vse usnje; kave in čaja se gotovo manj porabi, cokle se bodo marsikje tudi po vojski udomačile. To napravi po celem cesarstvu več sto milijonov prihranka. Na Nemškem, kjer zelo radi jedo klobase, so le za tuja črevesa dali na leto H milijonov mark, kupili so jih čez 300.000 q. Zdaj izdelujejo vsa črevesa za klobase iz domačih rastlin. Pravijo, da so prav dobra. Vsi ti in drugi prihranki bodo naš dobiček. — Na vsak način pa moramo svoje gospodarstvo še bolj povzdigniti. Vsi gospodarji, ki so napravili gnojne jame in kupili prejšnja lela veliko umetnih gnojil, so med vojsko uživali sad svojega truda. Polje, dobro pognojeno in skrbno obdelano, je dalo zadostni pridelek in je gospodarja pošteno redilo. Tu bo treba najbolj zastaviti moči. Brez gnojnice in umetnih gnojil nc bo kmet nikdar pošteno izhajal. Prašičereja. Posebno se nam jc lotiti šc bolj prešieereje. Za hrano je pre-šičje meso skoraj še enkrat toliko vredno kakor goveje. Za lepo izpitane-ga težkega prešiča dobiš skoro 1000 K. Velika nevarnost je, da bi zaradi visokih cen vse težje plerricne živali popro-dali. Nikar tako! Kaj pomaga sam denar? Kmet brez dobre plcmcne živine je kakor telo brez roke. Spomladi bo še veliko večje pomanjkanje mladičev, .kakor je bilo letos. Naj si vsak preskrbi vsaj eno plemeno svinjo za dom. Plemene živali gotovo ne bodo nikdar vzeli, spomladi, boš imel lepe pujse doma. Deželni odbor dovoli v posebnih slučajih za nabavo lepih plemenih živali podporo 2 K za 1 kg žive teže. Seveda se mora prošn ja vložiti. Glejte posebno, da bote imeli povsod zadosti dobrih mrjnscev, ki jih je pa treba tudi dobro krmiti. Vami deMčki na Ncrveške«, Norveška je mala država, ki šteje okoli dva milijona ljudi. Vsled vojske so napravili čez dva milijona dobička in zasluž-52 ka. Ker imajo zelo veliko ladij, so vozili za Angleže iz raznih dežel vse, kar so rabili. Tudi Nemci so kolikor mogoče spoštovali njih nevtralno zastavo. Na vsakega človeka je prišlo Čez 1000 K zaslužka. Paroplovne družbe so v par mesecih zaslužile toliko, kolikor so bilo vse ladje vredne. Osnovale so se nove družbe, ki so pokupile stare ladje ali dale nekaj novih zgraditi. Tudi te so napravile velike dobičke. — Toda zlati dež ni v resnici mnogo koristil, ker je v deželi vse moštvo končal. Tam na Norveškem so bili doma stari Vikingi, ki so na malih ladjicah šli skoro po celi Evropi, osvojili Angleško, se vgnezdili na Francoskem in podjarmili južno Italijo. Njih otroci se pa dajo tlačiti ocl Angležev. Vsi se boje, da bi ne izgubili ugodne kupčije z Angleško. Doma pa vlada hujša draginja kakor pri nas. Zlata imajo dosti, toda za. to zlato nam jih ni treba zavidati. Na Nemškem izkopljejo zdaj toliko premoga, kakor še nikdar popred. Samo rjavega'premoga so nakopali lani 8,837 milijonov vagonov, skoro 500.000 vagonov več, kakor prejšnje leto. Prav slabo se godi kalijevim družbam. Izvoz jc prepovedan, doma ne porabijo toliko, kolikor bi lahko pridelali, akcionarjem j se kaže velika izguba. — Navadno se misli, da Nemci zdaj ne izdelujejo novih trgovskih ladij. Zdaj sami poročajo, da še nikdar niso imele ladjedelnice toliko novih ladij v delu, kakor sedaj. Ko se bo mir sklenil, hočejo biti tudi z ladjami pripravljeni, da kupčijo lahko nanovo začnejo. — Sladkorne pese bo letos v Evropi precej več, kakor lani, torej tudi več sladkorja. Dunajski trg. Goveja živina se za Dunaj rekvirira po severnih deželah. Navadno pride okoli 1400 govedi na tedenski trg. Cene so nespremenjene. Najboljši voli sc plačajo po 5 K 50 v. —Prvič, kar obstoji dunajski trg za prešiče, se je primerilo 12. t. m., da ni bilo prav nobenega prešička na trgu. Komisijonarji pravijo, da imajo pri dunajskih cenah gotovo izgubo, kar je zelo verjetno. — Jajc in mleka je vedno manj. Na Dunaju se plačujejo jajca čez 30 vin. ■ * * » Splošna ureditev prometa z živino bo od 1. oktobra dalje enotna po celi državi. Državni zakonik prinaša naredbo o tem prometu. Glavne določbe so: Na Dunaju bo osrednja komisija, ki bo določevala potrebno množino klavne živine za vojaštvo in civilno prebivalstvo. P b posameznih deželah pa bodo poslovale deželne komisije. Potrebno klavno in vprežno živino bodo preskrbovale s pomočjo občin posebna »mesta«, ki bodo imela izključno pravico do nakupa in prodaje živine. Mesarjem in živinorejcem se glede samostojnega nakupovanja za dom potrebne živine lahko dovolijo olajšave. Za živino in tudi teleta deželna gosposka lahko določi najvišje cene. Dosedanji sejmovi se lahko omeje ali odpravijo, V svrho natančnega pregleda živine je izvoz živine iz ene kronovine v drugo dovoljen samo z dovoljenjem dežel- ne vlade. Da se zagotovi zadostna mno. žina klavne živine (ne pa telet) imajo okr, I glavarstva pravico zahtevati živino za omenjena »mesta«. Naredba zadobi moč 1, okt. Oljnata semena. Vse kmetovalce nujno opozarjamo na to, (Ja bučno seme in seme solnčnic skrbno spravijo. Ko se zrele buče pripravljajo za pokladanje, naj se jim odvzame seme, ter naj se dobro posuši in spravi. Ravno tako je treba dobro po. sušiti glave solnčnih rož, predno se seme oropka. Beguncem s Primorskega 1 Begun-ci s Primorskega, ki so prišli na Kranj-sko ter pripeljali s seboj govejo živino, se obveščajo, da lahko prodajo svojo živino za običajne cene »Kranjskemu l deželnemu mestu za dobavo klavne živine v Ljubljani«, da ne bodo izkoriščani pri prodaji živine od različnih brezvestnih ljudi, ki izrabljajo stisko beguncev. Živino begunci lahko pripeljejo vsak dan na »Zeleni hrib« poleg dolenjskega kolodvora v Ljubljani, kjer jo bo »Kran jsko deželno mesto, za dobavo klavne živine« prevzelo in nato kupnino nakazalo. Mlekarna v Št. Lovrencu naznanja, da. ima več lepih plemenskih mr-jaščkov in svinjic na prodaj. Za mlado pujse 10 do 15 tednov je cena 8 K za 1 kg, za starejše po dogovoru. Ako se doseže podpora deželnega odbora, se cena za toliko zniža. Kmetovalci kranjske dežele! »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani« objavlja sredeče: Doživeli smo težavne čase. Vsi stanovi brez izjeme morajo prenašati vojna bremena. Tudi kmetovalec je dostikrat nejevoljen, da mora dati svojo živinico iz hleva za vojne dajatve. Toda kmetovalci naj pomislijo, da so doma na varnem in da mora armada prenašati še veliko večje težave, kot pa prebivalstvo v zaledju. Vse prebivalstvo mora pomagati armadi, kakor le more in vsak posamezen stan mora sodelovati z armado, bodisi poljedelec, bodisi delavec na železnici, v rudnikih ali po tovarnah, nrav tako pa tudi uradnik. Armada pa potrebuje predvsem živeža. Najpotrebnejša hrana za vojaštvo pa ie meso. Zločinstvo bi bilo, ako bi se kdo ustavljal ali celo hujskal, da ni potreba kmetu dajati živine za vojaštvo, ali pa bi špekuliral z pretirano visokimi cenami. Sveta dolžnost kmetovalca je, da da radovoljno živino za vojaštvo, čeprav jo sicer težko, pa vendar z največjo silo more pogrešati. Da se ohrani kar največ mogoče domača živinoreja tudi za mirni čas, naj bi se dajali za vojaške dobave predvsem voli in sicer v prvi vrsti stari voli, za vprego pa naj se rabijo, kolikor mogoče, krave. Krave prav dobro vozijo ter se lahko finuče voziti, Ako se le par-krat vprežc kg moke, žličke kvasu, malo smetane, jajca, mleka in kaplje ruma. Tačas, ko vstaja, pa opari % kg zmletega ali celega maka z mlekom, ki je oslajeno z medom. Namaža ne sme biti preredka. Ko je testo vzšlo, ga razvaljaj in namaži za pol prsta debelo, potrosi s sladko skorjo in z riba-nim lectom ali domačim črnim kruhom; prideni nato še nekoliko smetane, če je pri rokah, zavij rahloma in deni v namazano kozo. Ko je vstalo, speci. Peč ali pečica mora biti vroča, kakor za orehov kolač. Naredi se tak zvitek lahko tudi iz vlečenega testa brez kvasu. • • « Sobne mravlje odpraviš: Stolci posušenega sivkinega semena, zmešaj ga » tremi deli žveplenega cveta in potrosi s tem kraje, koder lazijo mravlje. — Namoči gobo v med ali v drugo sladko raztopino in nastavi; ko je goba polna mravelj, jo opari. — Potresi stene zidu in omar z žveplenim cvetom. — Nalij majhne steklenice do polovice z oslajeno vodo in jih obesi tam, kjer se pojavijo mravlje; kadar so polne, jih oplakni z vrelo vodo in nastavi zopet. Tako se polovc čudovite množine malih, drobnih mravelj. Nalovljene mravlje porabiš lahko za mazilo za trganje, ako deneš prav malo vode ali samega medu in zaliješ s špiritom, kadar so je nabralo dovolj mravelj. Steklenico postavi za osem dni na solnce. Smrdeča sapa. Včasili^smrdi iz ust, ker gnije zob ali so ostali koščki jedi med zobmi. Tu si pomagaš s tem, da redno izpiraš usta in osnažiš zobe. Ako se gnoji dlesno, vzemi 5 gramov žajbe-ljevega prahu, 2 grama stolčenih žbic, gram muškata in gram sladke skorje; to zmešaj z medom, da bo gosta kaša in nadrgni večkrat dlesni. — Ako prihaja slaba sapa iz želodca, vzemi čistilo in pij dosti mlačne vode. Po vsaki jedi si izpiraj usta. Marsikomu smrdi iz ust kakor po gnoju in tudi sam čuti ta nadležni smrad. Temu so pogostoma krivo sluznice v ustih in v sapniku, ki so Vsled prehlada nezmožne, da bi delovale. Ako se odtrže žlema in izmeče s pljuvanjem, ni več takega smradu v ustiii. Zato je treba izčistiti in okrepiti sluznice. Na litru rdečega vina kuhaj dve žlici rožmarinovega cvetja in listkov, dve žlici sladke skorje in žlico kadila. Kuhaj polagoma, dokler se ne pokuha vino do polovice; nato precedi in izpiraj si s tem večkrat n a dan usta in grlo. Pri izpiranju obrni glavo kolikor mogoče vznak, da gre zdravilo malo po grlu, grgraj in vrzi vun; potem si izplakni usta z mlačno vodo. Včasih smrdi tudi iz nosu, ker so zadelane nosne sluznice. Takrat si je izpirati nos z mlačno vodo in arniko. Smrad iz ust je sploh znak, da človek ni zdrav, in ga opominja, naj si poišče leka, dokler je še čas. Treba jc torej k zdravniku, da dožene, če ne gnije kaj v drobu. Udnica v rokah. Varuj roke pred mrzlo vodo; pranje, lupljenje krompirja poveča bolečine. Roke deni večkrat v čresljcvo izkuho in nateri jih potem z orehovim ali s konopljinim oljem. Nosi čey> dan zapestnice in čez noč debele rokavice._ Najboljša in najsigurnejša prilika ža štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka. Uradne ure od B. M lo i. popoldne. Glej inserat! Tedenska prafika. Petek, 29. sept.: Sv. nadangel Mihael. — Sv. Evtihij, muč; Sobot a , 30. s e p t. : Sv. Jeronim, cerkveni učenik. (t 420.) — Sv. Ilono-rij, papež. Nedelja, 1. okiobra (18. poteinkoštna). EVang.: Jezus ozdravi vodeničnega človeka. - Praznuje se god sv. Rc-migija, škofa, (f 533.) P o n e d e 1 j e k , 2, okt.: S p o m i n angelov v a r i h o v. — Sv. Afra. (f 304.) Torek, 3. okt.: Sv. Gerard, opat. (f 959.) Sreda, 4. okt.: Sv. Frančišek Seraf. (t 1226), god našega presvetlega cesarja. — Sv. Edvin. Četrtek, 15. o k t.: Sv. Placid in tov., muč. (t 541.) Solnce vzhaja ob 6. uri 1 m., zahaja ob 5, u. 41 m. Luna: Prvi krajec. 4. okt. opolnoči. * . * Sv. Afra. Afra je najlepši vzor onega stanovitnega zaupanja v Boga in onega krepkega spokornega duha, ki jc najzanesljivejše znamenje temeljitega iz-preobrnjenja. V Avgsburgu, kjer je živela še kot poganka ter je s svojim razuzdanim življenjem pohujšanje širila, so jo prijeli ter ii zaukazali, da mora malikom žrtvovati. Ponižno jc odgovorila, da je število njenih prejšnjih grehov žc dovolj veliko. »Sicer sem nevredna« — tako je nadaljevala, »da bi umrla za Kristusa; želim pa vendarle, da bi mogla to doseči.« Zastonj se je sodnik trudil, da bi jo osmešil zaradi tega odločnega priznanja. Afra se je zanašala na pomoč spokprnicc Marije Magdalene in desnega razbojnika; iz tega zaupanja je prejemala obilo tolažbe. Ko je bilo zaslišavanjc končano, so jo peljali izvun mesta, kjer je bila živa sežgana. Do zadnjega izdililjeja je vztrajala v molitvi in v spokornih solzah. Molila je: »O Gospod Jezus Kristus! Prišel si iskat grešnike, da bi sc s pokorili. Sprejmi milostno v tem trenutku moje trpljenje v spravo za moje grehe in reši me po tem ognju plamenov v peklu. Sprejmi me kot dar v proslavo tvojega Imena.« Njeha mati in tri služkinje so bile tudi žive sežgane, ker so počastile sv. ostanke mučenicc Afre s krščanskim pogrebom. Na mestu, kjer je pokopana, je postavljena sedaj krasna cerkev. Rek sv. Jcronima: »Žgi in reži ter ne prizanesi mi tukaj, o Gospod; da mi le v večnosti prizaneseš 1_ Poziv na vse matere. Radi nastopiv-šega slabega letnega časa opozarjamo vse matere, da obvarujejo svoje otroke pred prehlajenjem. Tu je treba hitre zdravniške pomoči, ter bo zdravnik v mnogih slučajih predpisal »Sirolin R o c h e«, ki je splošno zelo priljubljen. Je prijetnega okusa in ga radi uživajo. Dobi se v vseli lekarnah. 1 Na dopustu. Vojne ni pri nas doma; sem ne seže hrup sveta. Vendar tudi v sela naša smrt pogosto se oglaša. Večkrat se pritihotapi kakor tat in nič ne vpraša: Hočeš? — Nočeš? — Moraš! r— Ko sem zadnjič se poslavljal, tretjič že na boj odpravljal, mi podal je za slovo sosed žuljevo roko, solzo si z oči otrnil: »Glej, da zdrav se boš povrnil; in ko prideš, me obišči! Vsakikrat si v moji hiši dobro došel!« — In besedo sem držal; danes sem ga obiskal! Doli k Sveti se Heleni, k ccrkvici prijazni njeni je preselil on v tem časi, kar ni mene bilo v vasi. — Žalost v srcu sem občutil. Kdo od naju je to slutil? laz nikoli! — — — Vide. Jaz sem si v mladosti vedno želel veliko denarja; sedaj na stare dni imam i>a toliko dolga, da se kar nič ve? ne morem ganiti.« To in ono. Hindenburg in upnik. Ilindenlmrg je na popotovanju po zasedeni Poljski prišel tudi v neko manjše mesto. Sredi trga zapazi gručo ljudi. Poizveduje, kaj bi bilo. Povedo mu. da je prišel neki judovski upnik, ki denar pogojuje. »Bog ve. ali bi meni kaj posodil,«,pravi feldmaršal ter stopi bi Ko: »Vi pogojujete denar? Ali bi meni posodili 5000 M.?« — »Ne.« — »Zakaj pa ne?« — Posojevalec skomizgne z rameni pa molči. »Ali veste, kdo da sem?« —. j »Maršal Hindenburg.« — »No, in ali bi mu ne i posodili 5000 M.?« — »Ne.« •— »Pa bi vseeno > rad vedel, zakaj ne? Kaj pa ruskemu carju, j bi posodili?« — »Temu pa.« — »Zakaj pa carju, meni.pa ne?« — »Gospod maršal, ja-' vam bom nekaj povedal.« Abrahamovih je govoril nemški lako-le: »Der Zar liot genemmen Prze-mysl und hot es gegeben zuriick, er hot ge-nemnion Tilsit und hot es gegeben zuriick, er hot genemmen I.emberg und hot es gegeben zuriick:« — (»Vidite.' Car j« bi', vzel Przemysl, pa, ga je'nazaj dal; vzel je Tilsit, pa ga je "vrnil; . vzel je Lvov, pa ga jo tudi nazaj dal.«) — Vi sle pa vzeli I.odz, ste vzeli Pinsk, Libavo, pa še .noben človek ni slišal," »dali der Herr Hindenburg hot eppes gegeben zuriick« — (»da bi bil gospod Hindenburg kaj nazaj dal«). Slabo prorokovajije. »No* s pesniki me pa Ie .nikar ne tolažite,« pravi nekdo v družbi; »saj nič nc drži, kar pišejo! Tako je nekoč |>igal stari dvorni svetnik Gothe: Kar kdor si v mladosti želi, ,. na starost se vse mu.izpolni. Vprašanja in odgovori. St. — Sv. Pavel pri Preboldu: Za 73 M CO f. Vam vsaka banko izlača znesek 106 K 72 v. Koliko banka odtegne za svoje delo, nam ni znano. Bačun srno napravili po ceni iz dne 25. septembra. J. A. — Koseze: V ditičnem stavku jc bilo le omenjeno, da nekateri invalidi, ki imajo knjižice, ne dvignejo podpore, ki jim je odmerjena po tem, v koliko so nezmožni za delo. O podpori, ki so jo prejemali svojci, tam ni govora. Obojega itak ne dovoljujejo. LISTNICA UREDNIŠTVA. I- Š- — vojak iz Dolenjskega. Že enkrat smo pisali, da pritožb, češ, da so »naši ljudje trdosrčni in neusmiljenega srca«, pač ne moremo objavljati, zlasti ker bi delali krivico večini prebivalstva. Naši ljudje so splošno dobrega srca in radi pomagajo, kjer jo sila in vkolikor morejo. Izjeme, ki ne delajo Časti, so pa povsod; teb seveda ne bomo ižpreobrnili, četudi bi nad njimi godrnjali. — Begunci so pomilovanja in vsega usmiljenja vredni, zato naj bodo toplo priporočeni milosrčnosti vseh, ki zmorejo zanje kaj storiti. Večinoma so nebogljeni starčki, slabotni otroci in potrte žene ki niso prav nič krivi, da so morali zapustiti rodno ognjišče in iti v hladno tujino; so torej siromaki, ki jim je treba po možnosti priskočiti na pomoč, saj ponavadi nihče ničesar zastonj ne prosi. — Kdor pa sam nima, seveda tudi ne more ne prodati, ne dati; -spoštovati treba, da sta marsikje po naših malih domovih še v rednih razmerah revščina in beda stalna gosta. He irarite taalufgp o.otesa LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 20. septembra: 85, 9, 11, 52, 66. Dunaj, 23. septembra.: 6, 30, 43, 64, 47. SKRIVALNICA. Kje je sovražnik? m šelab, boraks, gumi ar. žveplo, gelatin, vinski kamen se m v nalilo vsaka množina od 5 kg naprej Kemična izdeloval. Perchtoldsdorf pri Dunaju. Kuverte s firmo, pisma, račune Itcf. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Priporočamo coDionemii občinstvu odino domačo tvrdko L VOK šnccijnlna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna ui. 6, katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovnjakov priznarto najboljše šivalno strojev lOvropi in to so . 1'1''A 1'T" v volila izberi in zalogi. tO tema pisma garancija! PoiTi o vezenji vsali cas lirezplaii. FriHiii posredovalci so iscejo. Ktlsiaio se vefleki dnevi sreče! V času do 1. iebr. 1917 izžrebani bodo glavni dobitk: sledečih zbornih srečU- Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . 3©©.©©© in Soo.ooo kron -U * X. \ 2oe.®oo, 4q©.00© in 200.000 fran/c. 30 o zem skih srečk z 1.1880 ..... 9©.©©© in So.ooo kren 3o/0 zemljiških srečk iz 1.1889 .....6©.©©o jn I©©.©©© kron 17 žrebanj vsak© leto! Svota glavnih dobitkov 1, 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. Mesečni obrok samo K oziroma k 3-73. Sreekovn© zastopstvo 12, LJubljana. IROLINwRoche" Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ? influenci. 1. Vsak, ki trpi na frajnem kaši ju. lažje je obvarovali se bolezni,nego jo zdraviti. 2- Osebe s kroničnim kafarom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave. 3. Vadušljivi ,katerim Sirolin tnafno olehča naduho- Skrofuzni otroci,pri katerih učinkujeSiroTin t ugodnim vspehom na splošni počufek. Se dob!v vseh lekarnah HH^+basci /•Ml' U VII 630/16-3 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! Obtoženka Ivanka Gašperšič je kriva, da je dne 3. avgusta 1916 na trgu v Ljubljani izrabljajoč izredne, vsled voine nastale razmere zahtevala za 1 kg krompirja 50 vin. toraj za neobhodno potrebne reči očitno čezmerno ceno in b tem zakrivila prestopek po § 14 Stev. 1 cesarskega ukaza z ilne 7. avgusta 1915. drž. zak. št. 228 in se obsoja po § 14 cit. ukaza z uporabo §§ 266 in 260 a kaz zak. na 48 ur zapora in 10 kron denarne globo, ter po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja. Obenem se izreče, da se razsodba objavi na obdolženkine stroške v listih: Domoljub, Slovenec in Slovenski Narod. Ljubljana, 23. avgusta 1916. Dr. Orgoreutz m. p. 1 Lfr dobrega olfa! si lahko naredi vsak sam brez vsakega truda, če naroči pri meni en zavitek »Morskega mahu" iz katerega se da narediti lit. r dobrega olja, ki se popolnoma nič ne razlikuje od navadnega olja. En zavitek stane K 1'- Pošiiia sc naimanj 6 zav. po povzetju. Trgovci precejšen popust! Razpošilja niea Ivan Urek, ijubiiana, Mosmi trg m Krompir, peso, korenje, repo, pleve in želod Prva kranjska svinjjerejska družba Ljubljana, Dnnajska cesta št. 29. Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1693. reg.strovana zadruga z eme,eiiim iamsivom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Bentni davek plačuje iz svojega. Wj 3j 01 Ijanje denarja na razpolago brez-Zunnnjim vlagateljem so za poši- ftip plačno položnice postne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2, 15 aH 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila troti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastro premoženje znaša čez CCO.CCO K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki repiezentujejo jamstvene glavnice za 0,788.340 K. Načelstvo ; Prodsodnik: Andrej Kalmi, prelsit in sfolni kanonik v Ljubljani. I. p o d p r e ti s e ti n i k: 11. p o d p r e d b e d n i k: B.Remec, ravnatelj slov. trg. solo v Ljubljani; Karol Pollak ml., tovarnar v l.iubliani. C 1 a n i Ivan Doleno, c Itr prolesor v Ljubljani ■ Zaje Albin, c. kr. rad. oticijal v Ljubljani; Anton Kralj, tajnik Zadružno zvezo v Liubljani: dr. Merhar Alojzij, gimn. profesor v L.iubliani. dr. Jakob luolioriu, otlvot-nišlu kandidat v l.iubliani dr. I ran i apež, otuetnik v l.iubliani' Ivan Sušnih, »lolni knnonik v l.iubliani. Anton Suenlk.o, kr. g profesor v l.iubliani; dr. Viljem Ecliweitzer, odvetnik v Ljubljani, dr Aleš Učenidnllt, prot. bogoslovja v Ljubliam: Fran Verblo, o. kr gimn. rrof. v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katoliot v Ljubljani. Nadzorstvo: Protlsodnik: Anton Kržič, c. kr. prolesor in kanonik v I lubljani. — Člani: Anton Cadež, katoliot v Ljubljani: K. Gruber, o kr fin rač olieiinl v Liubljani; Ivan Mlakar, profesor v Liubljani: Avguštin Zajo, o. kr. rae revident in posestnik v i.iubljani Suhe gobe, črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača semena, prazne vrečo Itakortudi vso vrste deželnih pridelkov kupuje SEVER & Urbanič Linb-ljana, Woliova ulica 12. 1695 Zelo dobro VINO, kislo vodo „SILVH."~vreIec in SHDJEVEC razpošilja A. Oset, posestnik in lastnik slatine, Guštanj, Koroško. 201)3 Dobro JKO" uro 99 vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarshe umetnosti! Razpošilja zamenjam! l/elika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasm ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato uro zasloni! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. Lastna znamka JKO" svetovnoznana, ** V/^fc po pošti in daje za njih vplačilo na raz po-lago poštne položnice. Sprejema tudi vloge "'^v.-- na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom 4-". posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kiedit proli poroštvu ali ^^roTTO^BHl zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. piiiffiiijii ii i»ii IIIIHInnllHltlMMIMinillllllMIII!l!IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllll1 1 centrala za skupni nakup in | prodajo v Ljubljani. E registrovana zadruga z omejeno zavezo. | | hiiMi cesla 23. [uradni prosi. I. nafralr.) | I priporoča svojo I zalogo vsakovrstnega kolonialne- 1 ga :n špecerijskega blaga; | g zalogo najboljših mlekarskih iz- | ilelkov: sira. masla, kon- 1 | denziranega mleka: f | zalogo zaiamČ€no pristnega vina 1 | iz Kranjske. .. ~rske. Ogr- | i j-ke. Hrvatske, Istre in Dal- | | macije, najboljše domače I 1 .-livovke. tropinovca, konja- = ka in ruma. (Kleti v Spodnji 1 Šiški št. 152); | zalogo vsakovrstnih kmetijskih | strojev. Strojnik vedno na I razpolago; | zalogo raznih modnih krmil, gno-| jI semen itd; | Knjigo »Živinorejci in vojna« pro- : 1 daja Katoliška bukvama, i .............................................................................. Volna zapeslna ura natančno regal. in re-ilps. Nikel ali jeklo K 12 — n — 20.— /. radij, svetiln. Kazal. K 16— 20 — 24 — v sreb. okr. K 18 — 24. — 2^. — z rad. f,vet k.'iz. K 30 — 30.— srebr. zap. uranaelast. K 30.— 36.- 40 - 14 k. zlata zapestna nra na c last. K 100 —, 120. — , 110.—. 8letno pismono jamstvo Pošilja jo povzetja Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nnzaj. Prva tovarna ur JAN KONRAD r. ia kr. dvomi založnik Urttx št. 15.r>5 tCeško.) Sa željo se v« a kom r zastonj posije rnoj glavni cenik, upufein orehove češn.eve Isruševe javorjeve jesenove po najvišjih cenah. Ponudbe: HUG-ON KRALJ, Ljubljana. Wolfova ulica št. 6. 200(5 Avtomatična past za podgane K5-20, za mi ji K 4-20, lovi hrez nadzorstva do 40 ži-'J- vali v eni noči, ne zapuste ni-^tt.kake .sledi in se same zopet nastavijo. I'ast za Ščurke „Rapid" v.jame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 3 70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ;ili proti predplačilu. Poštnina G0 v. Izvozna tvrdka Tintncr, Dunaj III,, Neulin-Hasse. 20/8 2112 Razširja te „D0E0LJUBA"! Vsak llšaj vseli vrst, suh ali moker, luskine, ližaj na glavi in hradi, izpuSčaji na koži, srbečica se odstrani zanesljivo v najkraišc-in ('■asu z mojim tisočkrat preizkušenim sredstvom. Tekoče zn mazanje. Cena s po tnino vred le K 4'20 za izvirno steklenico. 1'iistno le pri zavodu SANAS, Dunaj Vil. Lerchenfelderstr. 12 5. Kana 50% cestne! Ameriška štodilna kava lepo dišeča, izdatna in štedl jiva, 5 kp vreča za po- skušnjo s potrebnim i.vt. korjem vrea l" K 26- - . l'0 povzotju pošilja a. Scha-pira izvoz kavo GALANTA 473, ^^^ Odrsko. Naročaj e .Slovenca1 1 KranlsHa tlcželna podražnica v bialiliani. p. a. Iti. živlf. fn rerine. rezo. in iantsl. zavarovelricE sprejema zavarovania na doživetje Ir smr otroških dol, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Ahsoluina varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živPenski zavarov že po prvem jetu. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.838'— -tanje jrar. londov koncem 1914 K 48,732.C22'7G V letu 1914 so ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . K 432.232-6t Kdor namtiava skleniti ilvljcnsko 2a>srovanje veljavno hkrati zavolnc zavarovan le, naj se v lastno korist otrne Co (joii imefiovane poiliužric Prospekti zastont in poitnlne prosto. Sposobni zas opnik se sprejmejo po najugodnejšim pogoji. Marije Terezije cesta 12.