Naročnina mesečno	^ШШШ^Л đ^.	^^^^^^^^^^	Ček. račun: Ljub-
2°>	ШШ	ЧВ Т^И^^^^® ^^^	Ш	.^Кг^Шк 'iana
Sivo 4t) Din - ne- gWak ^ ШШ	JÊtW	ЕЗЊ П	■ ШШ	Ш	~ 10Л4Ч za
ce- ^^^^^^ ШШШ ЛШКШ шШат шШ Ш Ê8^Êêêêèë!% B^^^L Ш ^Ннвк	stv ?%з.
&JL4J> E/tyYt O
^^^^^^	^^Л	Ш	Ш^^^^Ј
inozemstvo 120Din ^	ШШШ Ш Ш^Ш	в ^Hf
Uredništvo |е v	ДИЖд^^	гШЗВ^^ ^fflfllL—U prava: Kopitar-
Kopitar jevi ul b/lll ^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^	ц^т^^	^	^ ^^^^^^^^^^	telelon 2942
loto -1 notna^^m'1 SS	2 nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«	lzhaiu vsak dan z,u,ruj-razen
poudeljka in dneva po prnzuiku
Vzvišene naloge zakona
Papež Pij XI., ki je v svoji najnovejši okrožnici »Časti connubik bit krščanskega zakona opredelil kot najintimnejšo življenjsko skupnost med moškim in žensko v medsebojno dopolnitev obeh v Eno* obravnava predvsem listo dobrino zakona, ki je za človeško družbo, njeno ohranitev in napredek najbolj važna, to je porajanje potomstva.
Ta namen zakona, ako ga hočemo tako ; imenovati po socialni važnosti te funkcije, je od Stvarnika samega v Sv. Pismu naznačen z besedami: »Rastita in množita se in napolnita zemljo!« Ta iz zakona izvirajoča dobrina je najodličnejšega pomena, če pomislimo, da se iz zakoncev rodi novi človek, ki po svojem razumu visoko prekaša vsa bitja in je pravi vladar narave in nositelj vsega napredka. Ker pa nekateri to funkcijo zakona vidijo i z -k 1 j u č n o v tem, da se porajajo telesno zdravi i in duševno normalni člani človeškega občestva ! na zemlji, in zato menijo, da bi se moralo onim ljudem, o katerih je več ali manj verjetno, da takega potomstva niso zmožni roditi, umetnim potom plodenje onemogočiti — zato papež opozarja, da človek ni namenjen samo za to, da živi na zemlji in ustvarja ter soustvarja posvetno kulturo. Такб družba kakor zakonca se morata zavedati, da je dete prišlo na svet tudi in celô v prvi vrsti zato, da spoznava Boga, ga časti in ga enkrat večno uživa v nebesih, z eno besedo, da se včlani v nadnaravni red, ki presega vse, kar oko vidi in uho sliši ter srce čuti. Starši rodijo člane Kristusovi cerkvi, zato da se slava božja na zemlji čedalje bolj dosega pa da vsak človek postane deležen večnega življenja. In ker se v modernem času tako zelo poudarja, koliko mati, porajajoč otroke, trpi, zato papež po pravici opominja mater, kako je V8e njeno trpljenje, njene skrbi in težave poplačano po vzvišenosti te njene naloge, tako da se krščanska mati more s svojimi otroci gotovo še neprimerno bolj ponašati kakor rimska mati Graccliov. Zakonca se tedaj ne bosta zavedala samo. da s svojim potomstvom koristita državi, ampak da množita hidi članstvo mističnega Kristusovega telesa s svojimi nadnaravnimi cilji.
Ta funkcija zakonskega življenja pa uujno zahteva tudi pravilno vzgojo potomstva. Kdor ima zmožnost in pravico, da rodi otroke, ima s tem samim obenem pravico in dolžnost vzgoje. Nikdar se razmere življenja ne bodo tnko daleč spremenile, da bi človek, dokler ne doraste, pa naj si bo to prej ali slej, ne potreboval pomoči, nasveta in vzgoje, za kar je Bog po naravi v prvi vrsti in v najodličnejši meri pozval starše. Narava sama namreč pravi, da so tisti, ki njeno delo, rodeč otroka, začeli, dolžni to delo po telesni pomoči otroku in po negi ter vzgoji njegovih duševnih zmožnosti nadaljevati, da se ne bi ta njihov stvor, kateremu je Rog sam vdihnil dušo, komaj začet in nepopoln, pogubil. Ta nega in vzgoja pa se najlažje in najpopolnejše vrši v zakonu, v katerem sta stariša med seboj zvezana po n e -r a z d r u ž 1 j i v i vezi, ki omogoča tako harmonično kakor neprekinjeno skrb in sistematično vzgojo otroka. Zato tudi pravi codex iurls canonici, da je porajanje in vzgajanje potomstva najodličnejši namen zakona.
Taka zakonska zveza, v kateri vlada, kakor smo označili zadnjič, čim popolnejše soglasje medsebojne ljubezni, integralna skupnost duše in telesa in k temu potrebna brezpogojna zvestoba, ki ne dovoljuje druge osebe niti po-želeti, in v kateri sta zakonca tudi pripravljena Bogu in državi roditi otroke, pa še ni trdna, ako v njej ne vlada pravilna podreditev, katero veliki mojster Avsruštin imenuje ordo amoris, urejeno ljubezen. Ta ordo amoris zahteva primat moža tako glede otrok kakor glede žene, od žene pa prostovoljno podreditev in pokorščino možu. »Ta pokorščina«, pravi papež, »ne pomeni negacije svobode niti okr-njuje to, do česar ima žena kot človeška osebnost, kot tovarišica življenja in kot mati polno pravico. Ta podreditev tudi nikakor ne zahteva, da bi se žena pokorjevala vsaki samovolji moškega, ki bi bila proti pameti in bi žalila dostojanstvo žene, oziroma bi temu dostojanstvu ne pristojala. Ta pokorščina tudi ne pomeni, da bi žena bila na isti stopnji kakor one osebe, ki zaradi svoje nezrelosti ali neizkušenosti ne uživajo enakih pravic kakor drugi. Ta podreditev prepoveduje samo ono in tako »svobodo«, ki bi zanemarjala srečo in blagor družine in ki bi srce družine, katero je žena, ločevala od glave, to je od moža, v največjo škodo in pogubo družinskega telesa. Kajti Če je mož glava družine, je žena ujeno erce, in kakor ima mož primat vladanja, tako ima žena primat ljubezni. Ima pa ta podreditev žene tudi razne stopnje, kakršen je pač mož in kakršno so posebne okoliščine vsakega zakona — dâ — če mož ne spolnjuje svojih dolžnosti napram družini, je žena dolžna in ima pravico, njega nadomestiti.« Papež se, končujoč lo poglavje, spominja besed Leva XIII., ki je, obravnavajo« isto temo, dejal, da je med možem in ženo isto razmerje kakor med Kristusom in Cerkvijo, tako da žena, ki se podre-juje možu, nikakor s tem ne postane dekla, ampak ostane tovarišica, koje pokorščina ne sme biti brez dostojanstva.
* Olej >Sloveiica<, članek >Eros krščanskega zakona«, 11. januarja 1081.
Resnica o preganjanju Ukrajincev
Notranji minisler Sladkowski lojalno prizna izgrede policijskih oblasti
v Ukrajini — Informacije našega dopisnika
Lwow, 18. jan (Od našega dopisnika.) Vi mi pišete, da so moje informacije, ki so vam služile za vaš uvodni članek »Kaj se godi v Ukrajini«, povzročile nezadovoljnost pri merodajnih krogih oli-cielne Poljske, kljub temu, da so bile objektivne in napisane v duhu jugcslovansko-poljskega prijateljstva. Jaz do sedaj nisem maral pošiljati novih informacij, ker je bila dostavljena pritožba ukrajinske manjšine na pretres Društvu narodov v Ženevi, ter bo evropska javnost iz tega dokumenta in iz debate, Id se bo okrog njega razvila, natančno poučena o dogodkih, ki so se na žalost dogajali v poljski Ukrajini pred in med volitvami. Vzrok mojega današnjega pisma pa je debata, ki se je ravnokar vršila v proračunskem odboru poljskega sejma, kjer se je v podrobnostih obravnavalo vprašanje vzhodne Galicije, ter surovosti, izvršene od strani vladnih organov nad ukrajinsko narodno manjš-ino. Seji je prisostvoval sam notranji minister Sladkowski, ki je to priliko porabil za »uradno pojasnilo inkriminiranih dogodkov«.
Eden izmed poslancev je ministru zagrozil, da lahko prinitse fotografije od vladnih kazenskih
tolp opustošenih vasi iu kmečkih domov ter o osebah, ki so bile dejansko napadene od poljske policije. Minister Sladkowski je nato odgovoril, da tega ne rabi, ker mu je ta boljševistična im nemška literatura že zinana. V svojem nadaljnjem govoru pa je notranji minister moral priznati, da so se dogodili obžalovanja vredni izgredi od strani vladnih organov. Minister je rekel, da je ni ua svetu vlade, ki bi ne bila interesirana na izidu volitev. Tako je tudi on sam ukazal svojim podložnim uradnikom, da se naj potrudijo, da bodo ideje maršala Pilsud-skega prišle do zmagoslavne veljave. V tem pogledu si on nima ničesar očitati. Kar se pa tiče drugih očitkov, mora on ponovno izjaviti, da poljska vlada ne dela nobene razlike glede na narodnost ali na vero. Vlada ima trdno voljo vsak protipo-stavui in protidržavni pokret zatreti, najsi pride od katerekoli narodnosti ali vere. Ko je torej vlada zapazila, da z navadnimi policijskimi sredstvi ni mogla ve« upostaviti reda v Ukrajini, oziroma preprečiti sistematičnega požiganja domov, ki so ga izvrševali pristaši ukrajinske revolucijonarne stran-i ke, je bila prisiljena seči po krepkejših sredstvih.
Tako je vlada dala zapreti 1799 Ukrajincev, od katerih je bilo 1148 izročenih pristojnim sodiščem. Minister priznava, da je policija pretiravala in da je prišlo do dejanj, katerih on v imenu vlade obžaluje in katere bo dal preiskati 1er krivce najstrožje kaznovati. Vendar se njemu dozdeva, da Ukrajinci pretiravajo, èe govorijo o sistematičnem preganjanju in o sislematif.no in preračunano izvršenih surovostih. Tega on sedaj še ne verjame. Če bi pa dokazni materijal ugotovil, da je policijska oblast prekoračila na celi črti navodila, ki jih j« sprejela od notranjega ministrstva, potem bo on prvi, ki bo zahteval najstrožji obračun.
To izjavo poljskega notranjega ministra vam pošiljam zato, ker priznava, da so se dogodile velike krivice nad ukrajinsko narodno manjšino, ter da so moje zadnje informacije bile zanesljive in resnične, Ukrajina mirno pričakuje razsodbe društva narodov, kakor tudi rezultate preiskovalne komisije, katero obljublja minister Sladkowski, ki se je svoje dni tako grdo branil sprejeti sivolasog? ukrajinskega metropolita kneza Szeptickyja. Preiskovalna komisija ga, upam, ne bo prezrla. J. D
Slike iz Primoža
Krah primorskih zadrug — Borba za slovenski ježih v cerkvi
Trst, 13. jan. ž. Na podia.gii dcnunciacij policijskih konfidentov, je policija napravila hišno preiskavo pri posestniku Vladiimirju štefan-čiču v Temnici na Krasu. Pri njem so zares našli nekaj nabojev za lovsko put-ko, ki so mu jo biihi podtaknili, štefamčič je bil aretiran. Odvedli so ga skozi vas v neznano smer. Njegova rodbini! nič ne ve o njegovi usodii.
Trst, 13. jan. ž. Pod upravo fašističnih komisarjev je zadružništvo v Goriški in Istri popolnoma uničeno. S tem so kmetje prišli na komi J u tir i se sestamejo v Gorici upniilki goriške Zadružne zveze, ter se posvetujejo o predlogu
fašističnega komisarja o likvidaciji. Likvidatorji pomni ja jo 40 odstotkov in zagotavljajo slovenski hranilnici, da je to prehodu ji sporazum. Pod pritiskom policijskih oblasti morejo upniki sprejeti predlog likvidatorjev.
Trst, 13. jan. ž. V poslednjem času postaja borba proti slovenski duhovščini im slovenskemu jeziku v cerkvi vedno močnejša. Ta bortbu se kaže v veliki kajnpanijii. tržaškega tiska proti slovenski duhovščini in nadškofu Sedeju. Na drugi strani se so pričeli odkriti napadi na cerkev, v kateritli se pridiguje v slovenskem im hrvatskem jeziku.
Potiska udarila nazaj
Osîra nota na nemško pritožbo
Varšava, 13. januarja. АЛ. Pat poroča: Po pisanju listov je poljska nota, s katero odgovarja poljska vlada na nemško noto, poslana Društvu narodov o nemških manjšinah v Zgornji šloziiji, razdeljena v štiri dele.
V	prvem delu Poljska na.gikiša. da nemška nota, poslana DruiMvu narodov pomeni dorektmo politično akcijo im da takšno stališče nemške vlade potrjuje samo prepričanje, da je nemška vlada U'|x»raibiila samo noto za podpisovanje nemškega jawioga mišljenja proti Poljski, kajti nota vsebuje ali popolnoma izmišljena ali pa pretirana dejstva.
V	drugem delu nota oipisuje dogodke o priliki volitev v Gornjii Šlezijii ter pobija trditve nemške note, da se nemška manjšima ni mogla v ]k>1 ini meri poslužriti svojo voldvne pravice. Poljska nota prinaša kot dokaz svojih
trdiitev dejstva in številke. Nato poljska nota naglaša, da je razburjenost duhov v Gornji Sleziji za časa volitev bila samo |x»sled.ica terorja, ki ga izvaja nemška vlada nad poljskim» manjšinami v Nemčiji ter akcija proti integriteti poljske države.
V	tretjem delu note objavlja poljska vlada podrobna poročila, kaiko za časa volitev v Poljski in Gornji šlcziiji volivn.i neredi niso bili miti najmanj večji ali drugačni, niti niso bili drugega značaja, kot so povsod incidenti za časa voldvne borbe. Nikakor pa se ti dogodki ne morejo vzjiorejati z nasiljem, k.i ga vrši Nemčija napram poljiski manjšini v Nemčiji.
V	četrtem delu poljska vlada resuniira svoje poročilo in v informativno svrho navaja ukrepe, ki jih je podvzela, da za,ščiti nemško nmn jštiaio v Gornji Šleziiji.
Boj za Elizej
Kandidati za preds. franc, republike • Dva ministra ■ korupcifonista
Pariz, 13. jan. kk. Francoska poslanska zbornica in sonat sta se danes sestala k rednemu zasedanju v novem letu. v katerem bo najvažnejši politični dogodek volitev predsednika republike začetkom meseca maja. Boj za Elizej, ki se ponavlja vsakih sedem let, že meče svoje sence. Zanimivo je, da je moralo več kandidatov, ki so bili do sedaj na prvem mestu, v zadnjih mseecih drug za drugim zapustiti politično tribuno. Poincare, ki bi bil, če bi kandidiral, gotovo dosegel ogromno večino, je odpravljen radi zopet ne težko bolezni, od katere gotovo ne bo ozdravel v d ogled nem času. Briand, ki je veljal nekoliko časa za favorita, je preveč prebrisan, da bi se spustil v kakšne ponižujoče avanture. Bivši pravosodni minister Pe rt t in senator Besnard, bivši francoski poslanik v Rimu,
ki sta imela precej upanja na znmgo, sta postala žrtev Ousitricovega škandala. Predsednik zbornice Bouisson ima proti sebi vso desnioo in sredino. Doumer. predsednik prve zbornice, ima v lastnem taboru samo malo prijateljev. Tako ostanejo samo nekateri postranski kandidati, kakor na pr. senator Lebrune, ki ga protežira Tardieu. Z vseh strani pa se prizadevajo, da bi pripravili Doumerguea do tega. da bi sam zopet kandidiral za predsednika.
Pariz, 13. jan. AA. Danes se sestane poslanska zbornica k zasedanju. Posvečena bo proslavi mar-žnln Joffra. Na dnevnem redu jutrišnje seje bo interpelacija o Oustricoveni škandalu. Poučeni krogi sodijo, da bosta senator Besnard in bivši minister Peret zaradi težke zlorabo službeno dolžnosti postavljena pred vrhovno sodišče.
Potozaj v Španiji zopet napet
Generalna stavka lahko izbruhne vsak dan — Politična zmešnjava
čimdnlje več,a
Pariz, 13. jan. kk. »Petit Parisien« poroča, da je opažati na španski meji največjo pripravljenost. Vse obmejne varnostne čeite in carinska kontrola so ojačone in poostrene. Od soboto dalje računajo španske oblasti, da vsak dan lahko izbruhne ge-neralua stavka. Telefonsko zvezo San Sébastian-Madrid straži vojaštvo. Delavci in revolucionarji čakajo samo nn povelje tajinstvene centrale v Madridu, da udarijo. V San Sebaetianu je bila včeraj alarmirana policija in vojaštvo, ker so se bali, da ne bi mladina nnpndla ječ in osvobodila zaprte republikance.
Madrid, Ш jam. kk. Španski letalski major Franco je pričakoval včeraj v Le Ilavru dva tovariša, ki sta potovala za njim z nekim angleškim parnikotn. Pripovedovala sta mu, da je kapitan z njima med vožnjo postopal zelo sovražno in ju I zaprl v kabino, proti čemur sta protestirala in
stavkala z gladovanjem.
Madrid. 13. jan. kk. Politični položaj v èpaniji je sedaj zelo napet. Neprestano se vrše razgovori raznih politikov med seboj in z ministri. Vrše se tudi dolga posvetovanja v kraljevi palači. Koncentracijski kabinet, katerega propagira liberalna stranka, menda nima več nobenega upanja na uspeh. Bolj verjetno je, da bi prišlo do kabineta na konservativni podlagi z bivšim ministrom Cambom nn čelu. Berenguerjevn vlada pa naglaša, da bo sama vodila volitve v parlament in da bo tudi pozneje še ostala na vladi. Pristaši misli, da bi se volil ustavodajni parlament, ki naj bi odločal o republiki ali monarhiji, ki torej hočejo doseči republiko po legalnem potu, so svoje napore podvojili. Razen toga krožijo neprestano vesli o novem udaru rovolticionarnih republikancev. Mnogi IcUki najostreje napadajo vlado in kralja.
Počitnice do iS. ranuarfa
Ljubljana, 13. jan. AA. Krat evska baneka uprava pojasnjuje na razna vprašanja glede trajanja letošnjih božičnih počitnic, da je 15. ianuar vštet v dobo počitnic. Redni poi k na šolah se začne v petek, dne 16. januarja 1931.
Zelo potrebna vloga
Belgrad, 13. jan. AA. Kmetijska družba v Ljubljani je poslala vlogo kraljevski vladi, v kateri prosi, da se prepove icmečki deci, ki ni dosegi starosti 18 let, delo v tovarnah. Vloga je motivirana s tem, da kmečki otroci po 14. letu starosti odhajajo v mesta in da se radi tega čuti na kmetih pomanjkanje delovne sile.
20 milj. Din za kmet. tečaje
Belgrad, 13. jan. m. Finančno-gospodarski odbor ministrov bo imel le dni sejo, na kateri bo razpravljal o načinu raznih dobav za vojsko. Kmetijsko ministrstvo je odobrilo kredit 20 milij. za otvoritev zimskih kmetijskih tečajev, ki se bodo vršili po vseh občinah za pouk odrasle kmetske mladine.
Cetrtinska vožnja na proslavo Jadranske Straže
Belgrad, 13. jan. AA. Ministrstvo za promet je odobrilo popust na četrtinsko vozno ccno na železnicah in državnih pomikih dekga'cum vseh pododborov Jadranske straže in vsem n rodnim in patrijotičnim delavcem in članom Jrdranske straže, ki se udeleže proslave 18. januarja v Belgradu. Ob odhodu kupijo polovični vozni listek, Iti velja tudi za povralek, če se potnik izkaže s potrdilom Jadranske straže, da se je proslave udeležil. Delegati Jadranske straže sc legitimirajo pri blagajnah z izkaznicami »vaje organizacije, drugi narodni delavci pa z izkaznicami svo;ih druStev. Popust velja od 15. do 20. t. m. na vseh vlakil razen ekspresa.
Premestitve
Belgrad, 13. jan. AA. S sklepom prometnega ministra so v soglasju s predsednikom ministrskega sveta premežčeni: .. B a j u g v II/5 k prometno-komercijelnemu oddelku lublanske železniške direkcije; Josip Hren v II/3 iz Tczna v Kandijo pri Novem mestu: Marjan Prink v 3/11 iz delavnice v Zagrebu k gradb. odde'ku v Ljubljani; Marjan Ocvirk-Bitenc v 3/HI iz gradbenega oddelka v Ljubljani v delavnico v Zagrebu.
Važno za avtomobiliste
Belgrad, 13. jan. AA. Po členu 30. uredbe o zaščiti javni cest je s 1. januarjem prepovedana raba polnega gumi,a pri avtomobilih in je dovoljena samo raba pneumatičnih in elastičnih gumi cv. Da prepreči netočno tolmačenje in da se prizadeti krogi zavarujejo pred nepravilnim tolmačenjem, je ministrstvo za gradnje raz po s a'o okrožnico ban-skim upravam in njihovim oddelkom da se:
1.	pod pojmom »elastični gumi« mora smatrati gumi z vzdušenimi zračnimi kanali, ki se začno na samem platlStu;
2.	da se vse druge vrste elastičnega gumiija, ki imajo kanal sredi preseka ali pa ravno na osi-šču, in v®i njim slični gumiji smejo rabiti samo do konca leta 1932. V loku leta 1931 bo ministrstvo odločilo, katere teh vrst se bodo po letu 1931 smele rabiti.
Kraljeva palača v Zagrebu
Zagreb, 18. jan. Jutri dopoldne bo posebna komisija prevzeln Pongračevo poslopje v imenu mostne uprave. To prevzetje bi se bilo imelo izvršiti že 1. januarja, pa se ni izvršilo radi nekaterih neiz-praznjeniti stanovanj. Najprej se bodo izvršile nekatere adaptacije, ki so potrebne. Posebno se bo posvetilu pozornost zu dovoz avtomobilov do palače same.
Občni zbor I nančnih uradnilrot
Belgrad, 13. jan. AA. Po мккри upravnegr odbora društva finančnih uradnikov in služite!;cv za vzajemno podpiranje v bolezni bo glavna skupščina druStvn 19. januarja ob 9 dopoldne v knjižnični dvorani finančnega ministrstva.
Službeno potovanje g, bana
Dolnja Lendava, 13. jan. A A. Danes ob 9 dopoldne se je ban dr. Marušič s spremstvom odpeljal preko Beltincev, Otlrancev, Crensovcev in Ho-tize v Dolnjo Lendavo, kamor je prispel ob 10 dopoldne. Pred hofelom »Pri kroni« se je zbrala velika množica. Gospoda bana je pozdravil župan Dolnje Lendave Neubauer, ki mu je tolmačil uda-nost tukajšnjega prebivalstva. Takoj nato je g. ban pričel v hoteiu »Pri kroni« sprejemati odposlanstva iz Dolnje Lendave in okolice.
Sprejem iv Dolnji Lendavi.
Dolnja Lendava, 13. jan. AA. Med mnogimi odposlanstvi, ki jih je danes dopoldne sprejel ban dr. Marušič v Dolnji Lendavi, so bili tudi mnogoštevilni zastopniki iz vasi Bogojina, Srehovci, Kobilje, Kapca, Lipa, Bratonci, crensovci, Hotize, 2izki, Dolnja Bistrica, Velika Polana, Dokle^evje, I Beltinci in Filovci, s katerimi so se izjavili soli- ! darne tudi tele občine, kjer živi precejšnje število ljudi madjarske narodnosti: Zamošnje, Pince, Pe-terovci, Dolnji in Gornji Lakoš itd. V tem odposlanstvu so bili mnogi župani in odborniki. Vodja odposlanstva je prečita! spomenico in dejal med drugim.
Z največjim zadovoljstvom smo sprejeli kraljevski zgodovinski maniiest. Z največjim zaupanjem sledimo delu kraljevske vlade, ker smo uver-jeni, da gremo le po tej poti solnčni bodočnosti nasproti. Zavedajoč se svojih državljanskih dolžnosti smo vedno pripravljeni sodelovati pri konsolidaciji in napredku naše domovine. Zato vas tudi pri tej priliki seznanjamo z željami in potrebami naše pokrajine.
Vemo ceniti svojo svobodo in smo jo pripravljeni braniti proti vsakomur. Le v edinstvu države je naš spas. Narodno in državno edinstvo je za nas največja svetinja. Zato odklan'amo vsak prekmurski senaratizem in vsako opredelitev v domačine in prišleke. Priznavamo samo Jugoslovane. Obsojamo vsako javno in zasebno delovanje z besedo in tiskom, ki umetno ustvarja duh oddvojitve in partikularizma na osnovi strankarskih strasti iz prejšniih časov.
Merodajna oblastva naj posvetijo vso skrb našemu narodnemu šolstvu. Kmečka šola je za prekmurski kmečki narod in niegov napredek v gospodarstvu izredne važnosti. Zato naj se dolo-iena kmečka šola v Rakičanu zgradi čimprej.
Okrožno sodišče naj se ustanovi kakor je bilo v načrtu v Murski Soboti; z nenaravno pritegnitvijo našega sreza h okrožnemu sodišču v Ca-kovcu se ne bi mogli sprijazniti.
Agrarna reforma je najvitalnejše vprašanje naše krajine. Naša želja je, naj se agrarna reforma v najkrajšem času likvidira in s tem napravi konec nevzdržnim in škodl'ivim razmeram, ki vladajo danes. Želimo ozemlje odkupiti po primernih cenah in baš v tem oziru nam je potrebna jasnost, da bi se prebivalstvo ne vznemirjalo. Priznavamo samo državna oblastva kot merodajne činitelie. Vsako zasebno vmešavanje, ki zasleduje svoie posebne in morda politične cilie, odločno odklanjamo.
Dela pri regulaciii Mure naj se pospeši:o, istotako regulacija potokov Ledava, Črnec in Ko-biljanski potok.
Nova razmeiitev v Prekmurju med občinami Brarvske in Savske banovine naj se izvrši v najkrajšem času.
Govor župnika Klekla.
Ljutomer, 13. jan. AA. G. bana dr. Marušiča so na potu iz Murske Sobote v Dolnjo Lendavo v Beltincih prisrčno pozdravili. Tudi na povratku v Crensovcih so mu priredili izredno svečan spre-jim. Pred »Našim domom« so ga pričakovali župan, župnik Klekl in velika množica domačinov. G. ban dr. Marušič se je s svojim spremstvom napotil v prostore tamošnje posojilnice. Na bana je imel župnik Klekl izredno prisrčen nagovor je in dejal med drugim: »Ko se je raznesla vest v Slovenski krajini, da dobimo obisk g. bana, so vzplam-tela v naših srcih čuvstva hvaležnosti. On pride k nam, so nam dejala naša srca, gospod ban skrbi za nas, on pride, da nas obišče. O. ban, bodite nverjeni, da naše prebivalstvo z odkritim otroškim srcem spremlja vaš poset v Prektnurju. Ko smo pred dvema letoma praznovali 10 letnico našega zedinjenja, ie zastopnik Nj. Vel. kral;a, ko je videl zbrano veliko množico dejal to-le: Krasno domoljubje, ta narod ne kriči, ampak nosi v srcu ljubezen do svojega poglavarja in do svoje domovine! Tak je naš narod: On ljubi domovino, ljubi svojega kralja in zato je zanj največja žalitev, ako se očita, da naš narod ni državotvoren. Na drugi strani moram poudariti, da je ta narod siroma^n. Svojo domovinsko dolžnost kot čuvar na severu bo mogel vršili samo, ako se mu pomaga. Ta narod je vdan državi ter je prevzel z navdušenjem ideje, izražene v manifestu Nj. Vel. kralja.
Gospod župnik Klekl je nato govoril o potrebah naroda ter prosil g. bana za pomoč. Apeliral je nanj, naj na najvišjem mestu tolmači čuvstva prekmurskega prebivalstva, ki ljubi kralja Aleksandra L, ki ljubi kraljevski dom. Svoj govor je zaključil s trikratnim živel Nj. Vel. kralj Aleksander. Prisotni so z navdušenim ploskanjem in vzklikanjein odobravali župnikov patrijotični govor.
Odgovor g. bana.
O. ban se je zahvalil za ta nepričakovani in v programu nepredvideni sprejem. V daljšem govoru je med drugim dejal: Ce ne bi bil vedel, da je prekmursko prebivalstvo patriiotično in državotvorno, in da je prešinjeno z veliko domovinsko ljubeznijo, ne bi bil prišel v Prekmurje.
Poznam vaše te/koče, je nadaljeval g. ban. Te težkoče izvirajo tudi iz tega, da jc bila ta zemlja toliko časa ločena od ostalega jugoslovanskega ozemlja. Zaradi tega je naša dolžnost, da pomagamo temu narodu.
Z zakonom z dne 11. decembra sta Nj. Vel. kralj in kraljevska vlada dokazala, da hočeta v resnici pomagati našemu narodu, ki je v prvi vrsti kmečKi narod
Na koncu je dejal g. ban: Hočcin poudariti še tole: Z manifestom z dne 6. januarja so prenehale vse strankarske borbe. Energije, ki so se trosile za te borbe, se morejo sedaj uporabiti za složno in skupno delo ter za' napredek in korist naše domovine.
Po tem sprejemu je g. ban s svojim spremstvom nadaljeval z avtomobilom pot v Ljutomer, kamor je prispel ob 6 zvečer.
Na glavnem trgu je bila zbrana šolska mladina in velika množica, ognjegasci, uredništvo ild. Najprej je pozdravil g. bana sreski načelnik dr. Trstenjak, nato pa župan g. Žemljic. Zatem so se pričeli sprejemi v poslopju sreskega načelslva.
Zagrebška vremenska napoved: po večini oblačno, zmerna temperatura, padavine (sneg).
Dunajska vremenska napoved. Zaenkrat nnj-brže še ne bo spremembe sedanjega vremena. Pričakovati ie še višje temnerature in noveea aneffa, j
Tagore o bodočnosti Indije
Znameniti filozof Tngore je uredniku lista »Spectalor« v posebnem pismu razložil svoje misli o sedanji indski politiki:
»Večkrat se me je vprašalo za mnenje, kaj sodim o tem, da Mahatma Gnndi ai sprejel povabita na udeležbo pri »konferenci okrogle mize« v Londonu. Katkor veste, je za predpogoj udeležbo na konferenci stavil jjogoje, o kutenih je britanska vlada sodila, da zutnjo ni-so sprejemljivi. Nisem merodajen, da bi o tej stvar1 iz političnega vidika razpravljal, Pač pa m*l:m, dn je trebn upoštevati raz ven političnih tudi druge momente, ki zahtevajo vso našo pozornost.
Skozi temno meglo preteklosti si dela pot nova doba, v kateri usode narodov ne bodo več odločali politiki, ki so danes še moderni zdravniki dip omacije. Javno svetovno mnenje postaja od dneva do dneva važnejši moralni faktor in že dnnes lahlco rečemo, da postaja odločujoč činitelj na mednarodnih konferencah. Vsak dan se jasneje zavedamo, da vprašanja, Ici so bila še pred nedavnim časom izključne zudeve posaniezuiih narodov, danes zanimajo vse človeštvo. Mogočna sila javnega mnenja že posega preko železnih meja poedmiMi držav in človeš-tvo si v javnem mnenju ustvarja organ, preko katerega nihče ne bo tnoigel iti.
Sevedu se državniki branijo vpliva javnega mnenja in ga skušajo usmeriti po svojii volji. Videli smo, kako v poslednji vojni sovražne države niso le metale druga proti drugi strupenih plinov, ampak so razširjale prav ta.ko strurvona natolcevanja in laži na levo in desno. Orodje mednarodne propagande je postalo nujno orožje v rokah državn-kov, ne samo. cla se javnost polom njih informira, amioak, da se jo po možnosti tudi nalaže in prevara.
Moralna sila.
Vendar vse to, kar delajo lažni državniki, samo priča, da zgodovina človeštva prihaja v novo Fazo, kjer morajo politiki hočeš nočeš priznati velesilo javnem mnenja. Vidi'im v tem vendarle velik napredek, kajti politiki so prisiljeni, da morajo en narod preje obreči pred-no ga ubijejo, medtem ko se je preje delalo tako, dn se ga je enostavno n.bi.lo, ne da bi se smatralo jiotrebno, to barbarsko dejanje sploh pred kom opravičiti.
Tako je povabilo na londonsko konferenco, Ici je došlo indsikemu narodu, značilne oojava sodobnega časa. Pred 50 leti bi se u-ihče ne ganil, če bi ga mirno naprej teptali in pobijali
Tngore o bodočnosti Indije
njegove voditelje. Gandiju ni treba, da bi veroval v političen uspeh konference okrogle mize, toda priznati mora, da predstavlja že z dejstvom, du se vrši, ogromen moralen napredek. Neodvisna in avtonomna vlada čuti potrebo, da se razgovarja s podvrženim narodom. Važnost konference torej ni v eveiitueliiem bodočem sodelovanju angleških in indskih politikov, amjiak v zainteresiranosti svetovnega javnega mnenja za indske probleme. Nazi run ja sem, da se копГегепса vrši pred sodbo vsega sveta in da Angleži ni'č bolj ne žele, kakor da svetovno javno mnenje pritrdi njihovim sklepom. Britanci bi na vsaik način radi, da njihove odločitve zadobc sankcijo javnega mnenja vsegu sveta.
Res je, da nam (u v domovini sikiAi policija s palicami vbiti v glavo neko mišljenje, da hoče streti n-aše glave in da njeno postopanje vzbuja občudovanje policistov vseli držav. A kljub temu je značilno, dn so nas ravno v tem trenotkn povabili na konferenco. In jaz mislim. da bilo modro, ko bi se Gnndii odzval povabilu, čeprav pogo j i niso bili zanj popolnoma sprejemljivi. Če bi prišel na konferenco brez vsakega upanja na uspeh, bi to kljub temu potmnožMo vrednost njegove ve'ike moralne misije, ki jo Ima za naš narod. Velik.i božji darovi nam po malem prihajajo skozi ozke duri in mi moramo biti ponižni in skromni, ko jih_sprejemamo ter moramo imeti vero in zaupanje, da j:m hotno s svojimi zaslugam1 pomagali do rodovitnosti. Vsak dar. kj ima kako vrednost, zahteva od nas lumnožitev vere in žrtev.
Izgubljena prilika.
Sedanji čas zahteva, da se z novo in plemenito talciiko popravi neizmerno trpljenje naroda. Mahatma Gandi je človek sodobnosti. On je oznanjal in izpeljal pasivno resistenco v južni Afriki in Indiji.
In sedaj Je imel priliko, dn uvede moralnega duha tega gibanja v konferenco, ki bi jo edino on mogel napraviti za uspešno in ki bi jo mogel uporabiti kot platformo, raz katero bi se njegov glas slišal od vseh, ki raztreseni po zemlji trpe zatiranj« in preganjanje. Preganjani in zatirani predstavljajo bodočo zgodovino človeštva, ki pa mora bili zgrajena na mnogih neposrednih neuspehih in na mnogem trpljenju. Londonska konferenca potrebuje duhovnega človeka, kakršen je brez dvoma Mahatma Gandi, da bi postala orodje in izraz časovnega duha v mednarodnih političnih odnesih. Jaz sem
otožen, ko vidim, da Je bila ta prilika zamujena tako za Indijo, kakor za ves svet. Kajti cianes smo v prehodni dobi, ko se ustvarja mednarodno sodelovanje na vseh življenjskih področjih — nelzvzrta politiku —, smo v dobi, ko so ustvurjn le en kontinent, v katerega se zlivajo vsi o oki in otočiči človeštva in se vsi združujejo v eno veliko civilizirano družini).
Vpijočo rane.
Položaj ie tak, da se narod, ki gospoduje svetu, pričenja bati eodbe svojih podložnih sužnjev, a se ne briga mnogo za trpljenje, ki ga je povzročil. Čas, ko bo bednim zasijalo odrešenje, prihaja polagoma in gre njegova pot skozi dolgo pot mednarodne mornle, ki jo je treba šele ustvariti. Med tem pa še naprej tečejo okrog nas solze mater in kliče obupen molk zapuščenih in porušenih vasi. To so rane, ki kličejo po takojšnjem ozdravljenju. In jaz moram umolkniti in se celo sramovati, da govorim o dobah, ki pridejo, ko se pred mojimi očmi gode take stvari. Tisti naši bratje, ki 90 trpeli, da so se jim rušila srca, mi pravijo: .Nehaj s tvojimi sanjami o bodočnosti! Naravno je in zaio rešilno za nas, dn se prebijemo skozi trpljenje, ki smo ga mi sami započeli 11a naši zemlji Ne da bi klicali na pomoč ostali svet, da se postavi na našo stran, hočemo slabotni, kakor smo, se dvigniti 111 sili, ki gospoduje nad nnmi, naravnost zaklicati: ne bojimo se te! Brez dvoma imamo pravico, dn zahtevamo zadoščenje za trpljenje, ki ga nesimo, toda še bolj smo dolžni spcžtovanje do nas samih, ki ga nam nihče izven nas ne more dati.'
Ne vem, knko naj jim odgovorim. Le sam pri sebi moram reči: mogoče Je, da so oni modrejši po svoji naravni pameti, ki je izčiščena v trpljenju.
Čudež se jo zgodil
Vzvišena osebnost Mahatme Gandija je bila, ki je po nečloveškem preganjanju vlila nezlomljiv pogum molčečim indijskim množicam, ki so stoletja trpele zato, ker niso vase zaupale. Jaz sam sem preveč dvomil o možnesti, da bi vstnlo novo življenje v deželi, katere mišljenje je bilo lenobno ln brez poguma radi stoletnega zatiranja in nekulture. Toda izvrši! se je čudež pod magičnim vplivom neukrotljivega Gandijevega duha in njegova pogumna vera v človeško naravo je vzbudila zaupanje. Zato svojim dvomom ne zaupam več in se tudi ne upam več prav dvomiti v njegovo modrost, ker se ni odzval povabilu, ki bi ga morda moglo proč od običajnih diplomatičnih potov hitro dovesti do stavljenega cilja. Ponavljani še enkrat: Skoraj rajši verujem v pravilnost Gandijevega postopanja kakor pa svojim dvomom.«
Makedonstvisjoči se pobijajo dalje
Sofija, 13. jan. AA. Davi ob 5 je bil ubit v kabaretu Moulin Rouge v ulici Lege prologerovist Trajčo Spasov Moriovčeto ter njegov spremljevalec Nikola Janev Budakov. Ubili Moriovčeto je bil usum-ljen, da je ubil Mihajla Maneva Viklarova, ki je bil ubil na dan prihoda kralja Borisa. Moriovčeto je bil ledaj areliran, toda lakoj po aretaciji je pobegnil iz zaporov policijskega kvarta. Pozneje se je sam javil sodišču, ki ga je pa oprostilo, ker mu ni moglo dokazali umora. Davi ob 4 sla Moriovčeto in Budakov prišla v kabaret Moulin Rouge ter se vsedla za mizo v bližini izhoda. Takoj po njunem prihodu je prišlo še nekoliko oseb, navidez Makedoncev v kabaret z očividno namero, da izzovejo Moriovčeta
Predavanje Bogoslovne akademije
Sinoči (13. jan.) je bilo po svečani Avguš'i-novi komemoraci.i, ki se je 14. dec. vršila na univerzi, prvo Ietošne predavanje BA. Piedava! je prof. M. Ušeničnik o temi: Sv. Avguštin o božjem spoznanju. Sv. Avguštin jc kakor sv. Frančišek modern: sv. Frančifek s svojo preprosto religioznostjo, sv. Avguštin s svo imi duševnimi boji in iskanjem Boga. — Avfu?tinov razvoj: od manihejca in skeptika do platonika, od Iu do krščanskega filozofa in teologa pa do mistika. Največ nesporazumljen pri interpretaciji Avgušti-novih spisov je vprav iz tega. da se ne vpešteva z ene strani Avguštinovo izhodi-'če iz pla'onizma, z druge strani mistični značaj njegove f lo-ofi e in teologije. Avguštin je prevzel platcn-ke izraze, a jih pozneje napolnil s krčansko in mistično vsebino. Upoštevati je pa treba ludi Avgušfnovo osebno n-av in čud. Sv. Avguštin je popolno-na drugačen tip filozofa in teolega kakor pa n. pr. sv. Tomaž akviaski. Primera. — Pot k Boju: po-Joj platonska katharsis, krščansko pojmevana, ljubezen do resnice, poni'no iskanje, prip ava na odpoved. Osebna pot Avgu?t:nova: iz *keose k iz-veslnosti po notranji inludci i svoje biti (D es ca tov ■>cogito ergo sum«), iz namie izma po pMoiskem idealizmu, k Bogu preko resnic do Resnice (ideološki dokaz). Kritika tega dokaza. Splošna pot: iz stvari (»stvari kličeo, da je B-g«), t. j. iz nih ne-pc-polnosti (prigodno ti) in popolnosti. Avgišlinu posebno ljuba pot: od stvari do stvari po st~pin.'ah kvišku do Boga. — Zakaj pa človek sploh išče Bega? Avguštinov odgovor: In-uielum cor. nemir ga žene, da išče (konvertit slikar Ve kade: »Un-ruhe zu Golt«); ker nas je Bog ustvaril »ad sp«, »k sebi«, t, j. ker je naravnal naše bitje nase, vvidil n?m hrepenen e po spo"nnnju in sreči, ki nas žene od cilja do cilja, od objekta do objekta od mzao-vol stva do nezadovoljstva dokler čl vek ne naide Boga, ki se v n em srce Ha'eno umiri. — Prihodnje predavanije bo v torek 20. t. m. zopet ob 20 v Alo aijevižču. Predaval bo prof. M. S ! a v I £ o Avguštinovem pojmovanju »šeslerih dni« božjega stvarjenja.
Ameriški list o Jugoslaviji
Newyork, 13. jan. ž. »New York Herald Tribune« prinaša članek o razmerah v nafti državi ter pravi, da se novim reformam ni bilo moči izogniti, ako se je hotelo očuvati edinstvo naroda in države. Glede absolutističnega režimu na splošno, kakor glede novega režima v Jugoslaviji posebej, je treba priznati, dn želi nova vlada z energijo in odločnostjo, k'i ne dopušča dvoma, izvršiti stavljene si naloge. Ako se bodo reforme energično nadaljevale, bo Jugoslavija v par letih ena izmed najboljše sHuiranih držav v jugovzhodni Evropi.
in Budakova. Ob 4.40 je odjeknilo izza vrat pri izhodu okoli 10 slrelov. Moriovčeto je bil na mestu niriev, zadel z revolverskimi streli v glavo, prsa in trebuh. Budakov je bil hudo ranjen v glavo ln je umrl ob 10 dopoldne v bolnici. Radi nastale panike se je morilcem posrečilo pobegniti. Policija je v kabaretu aretirala Stojana Ka'.esava in Velčeva, na katera je padla sumnja, da sta sokriva umora. Na splošno pa sumijo umora tržnega mesarja Slavka Georgijeva Nočeva, po domače Kavčeta, in kavar-narja Borisa Oskova. Policija jih zdaj išče. Policija je aretirala tudi nekatere artislke v kabaretu Moulin Rouge. Po izjavah prič sla streljala izza vrat dva moška, dva druga pa sta stala z revolverji v roki na straži.
Kat mtsVonar osvobo'en
Milan, 13. jan. AA. Svojčas so kitajski razbojniki prijeli v Nanjangfuju italijanskega patra Brigneftija. Te dni se je pater Brignetti vrnil v Italijo in je pripovedoval, da ga je nankingška vlada osvobodila s tem, da je razbojnike prevzela v redno vojsko in izročila njihovemu poglavarju poveljstvo večjega vojaškega oddelka.
Dr. Bruning bolan
Berlin. 13. jan. kk. Državni kancler dr. Rril-ning sa je ua svojem |iolovanju po vzhodu prelila-dil, tako da mora ostali v postelji.
40 stopinj pod n?c'o
Šanghaj, 13. 'an. AA. Po vsem Kitajskem pritiska nenavadna hud mraz. Reke in kanali v severnih kraih so zm;znjeni. Pristanišče v Tientsdnu je zmrznilo v eni noči. V o'rec'n ih ookr»jinah divjajo snežni viharji, telefonske in telegrafske zveze so prekin'ene. V Harbinu in v Mandžu iji ie bilo oprtovano 40 stopinj pod ničlo. Mrazu je podleglo več tisoč oseb.
Mi le*o s'a*a delavka
Pariz, 13. jan kk. Pri prijavi delavcev k socialnemu zavarovanju se je ugotovilo, da ima neki pariški tiskar v svoji službi najstarejšo delavko v Franciji in morda na vsem svetu, namreč 101 letno gospodično Heleno Bonnet, ki v brošurncin oddelku zasluži še 12.80 frankov na teden. Dîlavka je navajala, da je tajnost njene sposobnosti za delo v tem, da je vse svoje življenje živela v Parizu kot km?tica. Nikdar se ni posluževala tramvaja, podzemeljske železnice, avtomobilov ali železnice sploh. Ti moderni stroji so samo zato, da povozijo mirne pešce. Tudi z elektriko in jjlinom se 111 mogla sprijazniti, temveč sedi zvečer samo pri sveči.
Bo? s strrvkuforimi
Erfurt. 13 jan. kk. Ko se ;c danes pop-ldne meniavalo delavstvo v Berlin-erïurtski strojni tovarni, v kaleri stavka del delavcev, so komunis'ični slavkarski stražniki ovirali delavce, ki so hoteli ili na delo. Prišlo je do prelepa, v katerem je bil smrln^nevarno ranjen en delavec, ki 'e holel ili na delo. Nastopila je policija, kalero so komunisti napadli s kamenjem, tako da 'e marala streljati. Pri lem je bil ubit en brezposclen delavec, neki drugi delavec pa je bil težko ranjen.
„T*ad wmd" patfet v mor\»
Llsbnna. 13. jnn. kk. Pristaniški urad v Ponta del Gada porečn, da je am< ri?ko letalo *Trade-wind« padlo v morje 20 milj od Azorskegn otoka St. Miguele. Poslana je bila na nomoč lakoj portugalska topničarka, da poišče lelalo.
Leta'sh) reho'd
Pariz, 13. jan. AA. Francoska letalca Lacott-etfe in Permangle sta potolkla mednarodni rekord poleta v premi črti za lahka letala. Letelo sta iz Pariza v Villo Cisneros (290(1 km) v 22. urah.
Zadrcfa poročila
Predsedstvo franc, parlamenta
Pariz, 13. jan. kk. V dveh volitvah je bil danea izvoljen za predsednika poslanske zbornice socialistični poslanec Bouisson z 201 proti 220 glasovom. Pri prvem glasovanju je dobil Bouisson 237 glasov, njegov protikandidat Lafonde pa 202 glasova. Za štiri podpredsednike so bili izvoljeni Moncelle. Ca-slelane, Henry Pale ln Bouyesou.
Kralji, hi se vrača'o
Bukarešt, 13. jan. kk. Lista »Adeveruk in »Vitoruk pišeta, da doznavata iz zanesljivega vira, da se je v zadnjem čaeu zelo uveljavila misel, da bi se bivši grški kralj Jurij vrnil na grški prestol, in da ludi ministrski predsednik Ve"' 'elos sedaj nič več ne ugovarja proli vrnitvi Jurija. Lista navajala, da podpirajo ta načrt angleški politični krogi. Bivši grški kralj Jurij se nahaja sedaj v Bukareštu in o stvari nič ne govori.
Budimnešta, 13. ian. kk. Princ Viljem Wied, bivši albanski knez, biva že dva dni incognito v Budimpešti. Izjavil je nekemu časnikarju, da se ni nikdar odrekel albanskemu prestolu in da se mu tudi nikdar neče odreči. Naj govore karkoli hočejo, balkansko vprašanje še vedno obstoja. Upa, da se bo zopet mogel svobodno udejstvovali. Iz Budim-pešie heče potovati v Bacau v Romuniji, da obišče svojo soprogo na njenem posestvu in bo najbrže cb'skal tudi romunsko kraljevsko hišo, s katero je v sorodstvu.
Socialisti v horapesrski aferi
Pariz. 13- jan. kk. V zvezi s korupcijskimt aferami, ki že več tednov zaposlujejo preiskovalno komisijo in napolnjujejo skandalne kronike v listih, sia bila včeraj tudi prvič imenovana dva socialistična poslanca M o u t e t in U h r y, oba odvetnika pariškega apelacijskega sodišča. O Mou-letu se je trdilo, da je svoj poslanski mandat zlorabljal na korist pelrolejske družbe v Baku, dečim je bil Uhry izključen iz siranke v lokalni organizaciji njegovega volivnega okrožja radi slične:»a cčilka. Moulelov sit čaj je bil že danes pojasnjen in je poslanec Mandel izjavil, da je bil Moutel sam prevaran in da ga ne zadeva nobena krivda. Zadeva poslanca Uliryja pa se bo predležila disciplinarni komisiji Njegova izključitev pa se ie razve'javila, dokler disciplinarna komisija ne izreče 9voje razsodbe.
Trgovinska pogaiatv'a med Juposlavifo in CSR
Praga, 13. januarja, kk. Trgovinska p0.7aian.fa Češkoslovaš' e z Jugoslavijo se bodo začela v torek, 20. t. m. v Pragi. Voditelj jugoslovanske delegacije je sekcijskl šef v trgovinsl em ministrstvu Milivoje Pilja, voditelj češkoslovaške delegacije pa miniele-rialni svetnik dr. Frie Imann. Ugledni gcepodarski list »Gcepndarska politika« izjavlja, da je mn^go upanja za ugoden polek pogaianj. V Jugoslaviji so spoznali, da se Irgovskopolitični program, ki so ga sestavili ustanovile!ii takozvanega airarnega bl >ka, ue more uresničiti. Tako v Ženevi kakor ludi v Berlinu Je nemški gospodarski minister Dle.rich odklonit preforenčni sistem. V Jugrelaviji bodo sp> znali, da je za gospodarske in'ereie Jugoslavijo vaSne'e, če si z dobro Irgovlnsko pogodbo s Češkoslovaško zagolove čim večje prednjno podrečje, kakor pa, če ostane v agrarnem bloku, kaleremu pripada tudi Mad,jurska, največ;a konkurentinja in po liiična nasprolnica Jugoslavije. Trgovsko politično razmer'e med Češkoslovaško in Mndjarsko lah' o postane krlstalizacljska toč' a za večje grujrtranje v b"d' čnodl. Z gospodarskim zbližan'em z Jugoslavijo lahko Češkoslovaška paralizira učinke brez-pogodbenega slanja z Mndjarsko.
K umoru v Mar'boru
Maribor, 13. jan. K poročilu o umoru v Kamniškem jarku dodajemo, da so nocoj ob 8 blizu do» ma v Pobrežju na Zrkrvškl crsti aretirali morilca Frid. Koširja, ki svoje dejanje skesano priznava.