Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 254 LJubljana, nedelja 4« novembra 1954 Cena 2.— Din Upravmštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — Teleton št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Lnseratni oddeieK: Ljubljana, Selen« burgova m 3. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Teleton št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, Wien št 10f> 241 Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon št 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica št. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Po asikarskem zasedanju Balkanska zveza je še mlada institucija. Nastala iz stremljenja po ohranitvi miru, očuvanju obstoječega stanja in čim krepkejšem uveljavljenju lastne volje pri konstruktivnem delu v mednarodnih odnošajih, je poklicana v to, da se vedno z uspehom uveljavlja pred Evropo kot pravi reprezentant Balkana. Že dosedanje udejstvovanje je pokazalo, kako zelo odgovarja razpoloženju balkanskih narodov, kar je prav gotovo njen najzanesljivejši temeli. Da bo mogla svojo veliko konstruktivno funkcijo vršiti čim uspešneje, ji je potrebna trdna notranja zsradba. saj tu ne gre le za rahlo zvezo, slonečo na zunanjih pogodbenih določbah. Ravno Bal. kan sam, ki je toliko pretrpel zaradi nesrečne tekme med velikimi silami, ki so so se tu medsebojno izigravale, poslužujoč se balkanskih narodov kot sredstva v medsebojnih intrigah in nasprotovanjih, se najbolje zaveda, kako silno ie važno in potrebno, da se skupnost in solidarnost tu čim najbolj utrdi in zagotovi. Zato se je povsod z največjim zadoščenjem pozdravilo delo ankarskesra zasedanja, ki se je posvetilo notranji iz-gTadnji balkanske zveze. Njena organizacija je s tem dobila svoje trdne oblike in tudi že povsem konkretne, stalno delujoče organe, svoj svet, predsedstvo in tajništvo. S tem se je vsemu svetu dokumentiralo, da se balkanska zveza pojmuje zelo resno, da se je ustvarila ne kot trenutna koalicija, marveč kot trdna zveza s trajnimi stremljenji, afirmirati balkansko enofo nanram os+ali Evropi zdaj in poslej kot, kompaktno celoto. Zunanu ministri balkanskih držav si morejo biti v sv^sti, da so s stalno organizacijo balkanske zveze, z njenimi novimi statuti, izrazi1! in t>ovedli do realizacije ravno naitrcPneiša in nai"=tano-vitnejša razpoložen "ia prebivalstva. V tem soglasiu med niihovo politiko ter narodi samimi ie najtrdnejša garancija lepše in boljše balkanske bodočnosti. Iz zavesti in volie do enotnosti izvira drugi važni zaključek- ankar^kega zasedanja. da se osmiie gospoda ^ki svet balkanske zveze. Dobro se zavedamo, da se gospodarsko sodelovanje ne da kar tako na hitro in na lahko usmeriti v tokove, kakor bi jih želel iskren zagovornik baJVan-ke solidarnosti. Zakaj gospodarsko živi "»en j® se ra-rviia in raketa rvo svojih posebnih zakonih, ki često ne odgovarjajo čuvs-tvenim razpoloženjem, pa niti ne racionalnim preudarkom ter načrtom. Danes, v dobi tako =ilno prevladujočega avtark'"enega načela, je ta resnica tem boli važna in namembna in načenja tem bolj kompliciran problem vsakdo, kdor se loti noskusa, da usmeri gospodarske odnošaie neke sknnine držav po vid;kjh medsebojnega iTnonoinie-vanja in podpiranja. Ali vendar je odprto tudi tu široko n odročne, kjer se nudi možnost pozitivnih uspehov. Da je svet naših zunanjih ministrov na pravem potu in da pojmuje problem povsem realistično, se najlepše razvidi iz tega, kako se je lotil gospodarskega zbliževanja. Postavil je na program tista področja, kjer se da sodelovanje naihit-reje doseči in kjer more brez komplikacij služiti namenom. To je v področju prometnih zvez, pa v organizaciji skupne močne balkanske banke, ki bi gotovo ogromno pripomogla k finančni emancipaciji balkanskih narodov, ako se racionalno izvrši načrt. Tujski promet se more brez težav usmeriti po skupnih vidikih z medsebojnim olajševanjem in podpiranjem. Tudi na drugih področjih se da za duhovno zbližanje doseči mnogo koristnega. Vsakovrstne prireditve so mogoče, da se na njih sestanejo pripadniki balkanskih narodov, bodi« da so to strokovna zborovanja, potovanja ali prave turistično prometne prireditve. Čim več bomo imeli ljudi, ki so bivali po nekaj časa v kaki od zavezniških držav ter se pri tem seznanili z njenimi razmerami, tem trdnejše in trajnejše vezi se bodo spletle med nami. A-nikarsko zasedanje se je dobro zavedalo, da potrebujemo trajnih vezi, trdne zveze, zato je postavilo v statut tudi program sodelovanja na tem področju. 2'asedanje diplomatskih predstavnikov balkanske zveze se je vršilo v dobi. ko je v ospredju političnega interesa še ved. no razjasnitev vseh onih zločinskih intrig, ki tvorijo ozadje marseiskega zločina: nam so bile te intrige v bistvu znane že dolgo, zunanjemu svetu se po večini odkrivajo šele sedaj. Balkanska zveza je že na zasedanju v Beogradu dokumentirala vsemu svetu, kako je v zahtevi, da se mora ozadje marsejske katastrofe popolnoma razjasniti, povsem eno z našo kraljevino. Prav isto je bila izjavila Mala antanta na isti dan. Ta izrazita solidarnost cbeh zveznih skupin je napravila ogromen vtis na evropsko politično iavnost in pokazalo se je na najvidnejši način, kako se ujemajo stremljenja konstruktivnih sil v Podu-navju in na Balkanu. Ta dejstva so dala povod za pojmovanie. kakor da gre neposredno že za združitev obeh političnih skupin. Ni treba prav posebno naglašati, da so taki zaključki neutemeljeni. Ne MADŽARI V ŠKRIPCIH Senzacionalne in za madžarske oblasti porazne ugotovitve pogum* nega francoskega novinarja — še danes skrivajo Madžari več terorističnih tolp V Jugoslaviji je že dolgo pred mar-sejskim zločinom vedel vsak otrok, da nekatere tuje oblasti, v prvi vrsti madžarske, na nedopusten način podpirajo zločinske teroriste prod Jugoslaviji. Nekateri letošnji procesi pred našimi sodišči so razkrili tudi širši javnosti ona gnezda, kjer so se kovali razni peklenski zločini in delale priprave za n:e. Najbolj žalosten sloves med njimi si je pridobila zapuščena madžarska vasica Janka pusta, kjer so se pod zaščito madžarskih oblasti vežbali zločinci v streljanju, metanju bomb. sestavljanju in postavljanju peklenskih strojev in kar je še sličnih zločinskih spretnosti. Madžari so seveda vsa ta razkritja odločno zanikali in jih označevali za grdo obrekovanje. Da bi odvrnili pozornost od njih. so bili celo tako drzni, da so našo državo in naše oblasti obtožili izzivanja mejnih incidentov. Madžarska propaganda je neprimerno boljša od naše. Na razpolago ima tudi neprimerno večja sredstva in je vrh tega olajšana še zaradi dobrih zvez. ki jih imaio neštete madžarske plemiške familije z zapadno Evropo Ako je tak madžarski grof ali princ na svojo plemiško besedo zatrjeval, da je vse grda laž. kar se očita madžarskim oblastem. je le prelahko našel odprta ušesa. Pošteni francoski patricij ali odkriti angleški džentlmen si pač ni mogel misliti, da bi aristokrat iz stare familije na vsem lepem lagal. Tako se je Madžarom v zadnjih letih vedno posrečilo, natrositi evropski javnosti peska v oči in vzbuditi vsaj dvom v upravičenost jugoslovenskih obtožb. Šele ko je poleti na predrzno in izziva-iočo madžarsko pritožbo pred Društvom narodov z naše strani prišel s preprlču-očimi dokazili podkrepljen energičen odgovor, je posta! mednarodni svet po-zoren. Madžari so se ustrašili in so teroriste ter njihove zapeljane :n ustrahovane žrtve z Janka puste razmestili v manjših skupinah po drugih krajih. Drugače pa so jim še naprej dajali potuho m podporo. Prišla je marsejska katastrofa. Preiskava francoskih sodnih in policijskih oblasti je kmalu ugotovila, da vodijo niti zločina na Janka pusto m druge teroristične brloge na Madžarskem. Zdaj seveda je postalo tudi madžarski gospodi vroče in napela je vse sile. da bi slabila porazne rezultate preiskave. Pred vsem je z Janka puste odpravila še zadnje teroriste, prebivalstvo pa tako ustrahovala, da si o teroristih in njihovem početju nihče ne upa govoriti In potem so Madžari širokogrudno vabili inozemske novinarje, naj pridejo na Janka pusto in se na lastne oči prepričajo. kaka krivica se jim godi. Ponujala jim je avtomobile in madžarščine vešče spremljevalce. Mnogi novinarji so ali iz naivnosti ali pa tudi iz drugih razlogov nasedli na lim in se res dali voziti in spremljati na Janka pusto in druga naselja. Seveda niso našli ničesar »sumljivega« in so tako tudi poročali svojim listom. Morda bi se bilo madžarskim intrigam še sedaj posrečilo vzbuditi v evropski javnosti dvome v polno resnico za Madžare tako poraznih ugotovitev dosedanje preiskave. Njihove nakane pa je v veliki meri preprečil spretni in pogumni pariški novinar Reber, poročevalec na;bolj razširjenega francoskega dnevnika »Pariš Soir«. On je od- klonil madžarske ponudbe in si šel na lastno pest ogledat kraje, ki so se imenovali v preiskavi o marsejskem umoru. Poprej pa se je še podrobno informiral pri Jelki Pogorelčevi, ki je bila nekda: tajnica Gustava Perčeca. a mu je pobegnila, ko je spoznala njegovo zločinsko delo: sedaj živi v Beogradu Na osnovi tretrh podatkov je g. Reber lahko razkril mnogokaj, kar je drugim ostalo prikrito. V Cakovcu si je Reber poiskal šoferja in še enega spremljevalca ter sc nato odpravil čez mejo. O svojih ugotovitvah poroča zdaj že tri dni v »Pariš Soiru«. Te ugotovitve so res senzacionalne in za madžarsko gospodo še boli porazne od razkritij, ki jih je prinesla preiskava. Razumljivo je, da vzbiraio ne le v francoski, marveč tudi v vsej evropski javnosti ogromno pozornost Obisk na Janka pusti Ko se jc Reber pripeljal z avtomobilom na Janka pusto, se ie zglasl pri ravnatelju tamošnje tvornice špirita Gvuli Schlesinger-ju, ki je na njegovo vprašanje izjavil, da ni bilo na Janka pusti nikdar nobenega »usta-ša«. Mogoče so bili kdaj sprejeti v delo hrvatski poljski delavci, ki so bili izgnani iz Jugoslavije. Ker ni mogel Reber dobiti od Schlesingerja nobenih pojasnil, si je hotel sam ogledati taborišče. Ze prej je dobil od Jelke Pogorelčeve točen opis Janka puste in taborišča teror stov Odšel je naprej v tvornico špirita kjer so po izjavah Pogorelčeve vstaši izdelovali bombe. V sobi za goste je našel okoli velike peči pet ljudi ki so bili na videz priprosti poljski delavci, ki pa so govorili med seboj v hrvaščini. Na vprašanje, če so Madžari, je Schlesin-ger odvrnil, da so delavci, ki so bili najeti v Budimpešti, ker primanjkuje v okolici Janka puszte sposobnih ljudi. Schlesinger se bržkone prej n> prepr čal. ali razumeta do-šla gosta hrvatsko. Reber je odšel nato z Janka puszte na 2 km oddaljeno Sandor puszto. Vprašal je več kmetov, če je v naselbini kaj »ustašev«. Eden izmed kmetov mu je odvrnil: Bog nas obvaruj. Ze teh na Janka puszti smo imeli dovolj. Na nadaljnje vprašanje, če so se »ustaši« bavili tud-' z delom na polja, je kmet odvrnil: — UstaSi niso nikdar delali na p°lju. Hodili »o vedno d«bro oboroženi t«r so *e ve« dan bavili z vojaškimi vajami, pri čemer «o kopali tadi *trel»ke jarke. Na vprašanje, če so imeli uniforme, je odgovoril: — Nekateri »o bili v civilnih oblekah, drugI pa so bili oblečeni v madžarske uniforme. Zelo pogosto so prihajali na Janko pu*to z lepimi avtomobili z madžarskimi oficirji, ki «o »i ogledali taborišče. Na vprašanje, če je kdaj prišel na Janka pusto ko so se tamkaj mudili »ustaši«, je kmet odgovoril: — Bog varuj! VSi »mo Re izogibali občevanju z njimi, spl^h pa je bil obisk na Janka pu»ti prepovedan. Na Sandor pusto so prišli orožniki, ki so nam spo. rodili, da ne Smemo hoditi na Janka pusto, ker b| »e drugače Izpostavljali nevarnosti, da bi nas obili. Več kmetov iz našega kraja in s sosednih pu®t, ki So kl jub temu odšli na Janka pusto, je bilo aretiranih in zaprtih, šele, ko So nedvomno ugotovili, 'z katere va«i »o in da ni^o sumljivi, so jih z°pet izpustili. Na vprašan ie francoskega novinarja, kdaj so »ustaši« odšli z Janka pjszte. je odgovoril: Letos, meseca aprila in maja. Do zadnjih dni so prihaiali ponoči nazaj ter se vežbali v strelfanjn. Taborišče je bilo šele v poslednjih dneh, približno pred tednom dni. izpraznjeno- Prispelo 5e ver tovornih avtomobilov honveda. ki so odpeljali v^e prof. Neki višji oficir iz Budimpešte je vsak dan nadziral od važanie. Reber pravilno sklepa na podlagi ovojih opazovani in informacij, da «o Madžari pustili taboriSče »jstaSev? na Janka puszti izprazniti in izčistiti šele tik pred prihodom inozemskih novinarjev. Brlog v plemiškem gradu morda po načelni strani. Zakaj v bistvu so stremljenja in razpoloženja, so pogledi na poglavitne probleme v mednarodni politiki zares slieni, če ne povsem isti pri vseh petih državah. Toda mimo m poleg teh splošnih smernic so posebni interesi in problemi, ki so specialni v Podunavju in zopet drugi na Balkonu; eni kot drugi zahtevajo individualno obravnavanje. Pred vsem pa je zanje potreben poseben aparat, ki more in mora funkcionirati naglo ter zanesljivo. To pa je mogoče samo, ako ostane Mala antanta zase gibek in krepek instrument konstruktivne politike v Podunavju, balkanska zveza pa prav tako gibka in močna aliansa, ki bdi nad balkanskimi zadevami. Med obema zvezama obstoječe soglasje je zase sila, ki krepi eno kot drugo in daje možnosti, da se obe, dodisi vsaka zase ali skupno, dovolj učinkovito uveljavljata pred forumom izven Balkana in Podu-navja. Podoba je, da se bodo v bližnji bodočnosti pokazale potrebe, da se v južno-vzhodni tei vzhodni Evropi organizira mir še z večjimi zvezami. Naj se te razvijejo in uredijo kakorkoli, kot osnova, kot primarna afirmaciia miru in doseženega stanja bosta ostali na eni strani Mala antanta, a na dru?r bnVkan^ka zveza, ki je že z doeedaniim delom Pokazala, kako nujno potrebno je bilo. da jo je politični rarvoi mkliesl v žiVHr»n-?e. Na senzacionalen način je pooasnil Reber, kam in kako so Madžari poskrili teroriste z Janka puste, da so potem lahko tja povabili tuje novinarje. O svojih razkritjih pripoveduje med drugim: Popoldne smo se napotili iz Nagy Kani-zse proti Zala-Egerszegu. Ljudje so nam pripovedovali, da se v pokrajini zbrrajjo oboroženi »ustaši«, ki živijo prav po vojaško. Moj šofer Elemer je k sreči znal madžarsko in je spretno poskrbel, da smo bili vselej točno obveščeni o vsem. za kar smo se zanimalv Kmalu po odhodu iz Nagv Kanizse smo se pripeljali pred dvorec Langsnak. Dvorec je last grofa Billota. ki ima enak dvorec in večje posestvo v okolici Bratislave na Češkoslovaškem Madžarski dvorec stoji ob cesti na desni strani, ko se pride iz Nagv Kanizse. Sredi vel kega posestva stoji zgradba ki ima eno nadstropje, a j« v ostalem brez sloga. Okrog nje je vrt. ograjen s solidno železno ograjo. Poleg nje je več manjših zgradb m hlevov. Daleč naokrog je zemljišče, žitne njive in gozdovi. Skozi gozd teče železniška proga. Tu živi še danes kakih 30 »ustašev«. Kako so prišli v ta dvorec? Od kdaj so tu? Na ti dve in druga taka vprašanja je '»-redno težko dobiti odgovor. Vsa usta so kakor onemela. In ljudje najraje čimprej zaključijo tak razgovor. Treba je bilo do-mislekov in spretnosti spremljevalca Franka in Elemerjeve diplomacije, da smo odkrili tajno tega dvorca: Vstaši so prispeli sem pred neka i dnevi Večina od niib. kar i h ie sedai tu. so bili prei na Janka pustL Ostali so prišli z drugih pust. ki so bile naglo evakuirane od maH?arsk'h oblasti, ko so v Jugoslaviji izvedeli za njihov obstoj. To novo razdelitev ustašev sta odredila in vodila major Fulop in dr. Szabo. ki sta v Nagy Kaniszi voditelja madžarske vojaške špijonaže. Teroristi stanujejo v dolgi beli zgradbi, ki stoji navpično na cesto, tako da se orr-de do nje čez neko notranje dvorišče Vstaše vodi nekaj Maižanov še zadnje dni so Imeli madžarske vojaške uniforme. Zjutraj hodijo na vaje. nato streljajo In-se vadijo v rabi strojnic. Popoldne se prt oblečejo in delajo na polju, zvečer Pa zahajajo iz Langsnaka v Czardo, majhno ka. varno, ki stoji prav blizu bele hi§e na nekem hribčku poleg ceste. Prosti so zvečer do 9.. včasih tudi do 10. Tudi ml smo stopili v kavarno. Hotel sem nekaj popiti, v resnici pa na licu me. sta proučiti položaj Dvorana, podolgovata in nizka, je bila »počet.ka vsa prazna in mračna Pozneje sta zaeore.H dve luči in trije cigani »o uglasili gosli Zbirati so se pričeli kmetje, kmetice, služinčad, in »ustaše« Plesali so čardaš Včasih r>« »ustaše« znhaajjo v Nagv KanlZfao in se shirajo v kavami i Sandorlf Oaj^oka V mestu smo dolsn 'skali to ka varno Nazadn.le <*m*-> Vi naSli Sandor Ga>-dok je obenem lastnik kantine 48. madžarskega pešpolka. Ko smo bili tam. ml je ?yyfer r>n temprn začel dajat.! znake: takoj nato me je z znaki tudi spremljevalec Frank opozoril, naj ipridem bližje. In videli smo. kako je skupina petih ljudi pri zadnjih vratih kavarne zapustila lokal in se v maršu odpravila čez polje v gozd. Janka puszta je po marsejskem atentatu dobila žalosten renome po vsem svetu Nobena druga pusta je v tem .pogledu ni dosegla. Toda dvorec Lan.gs.nak girofa Bil-lota niti malo ne zaostaja za njo. Kam so še skrili zločince »Ustaši« se zbirajo tud: na Szurda pusti, kjer jih je 15. Na Baza majuru jih je 20, v Ana pusti, ki je last grofa Szaporvja. jih je 17. v Buza pusti okrog 30 Tako se po malem sestavlja vstaska legija in zbira svoje kadre. Točno pred petimi meseci so večje štev lo »ustašev«. k« so jih mstruirali v raznih pustah. poslali v Gelse. maio seio, oddaljeno kakih 30 km od Nagy Kanizse. Ti vstaši so bivali v knjižnici tik cerkve. Vadili so se v metanju bomb in v rabi bajonetov Vodil jih je Ibro Bašič. k; so mu pravili »bošnjak«. Iz Gelsa so nekatere odvedli v Subotišče. kjer so se nastanili v orožniški vojašnici. Tam so se učili dalje v rabi orožja, dovršili pa so tudi tečaje v takt ki in strategiji. Ti »ustaši« imajo postati nekaki oficirji. Najboljše, ki so uživali popolno zaupanje voditeljev teroristične organizacije, pa so poslali v Šopronj, kjer so se specializirali za terorist čne atentate Tam so se zbirali v vojašnici pešpol-ka. Imeli so na razpolago strelivo, orožje, razstrelivo in bombe. Šef ustašev na Madžarskem je znani Gustav Perčec, ki je inspiciral po vrsti vsa tabor šča. Še 2 oktobra ie bil v Vasvsrn v madžarskem Gradišču, kjer je nastopal pod imenom Emil Horvath. Jelič je pobegni! v Italijo Se\vyork. 3. novembra, d. Newyorška policija je pred dnevi odkrila, da je v seznamu potnikov, ki so odpotovati iz Zedi-nicnih držav, ime zloglasnega terorista Bra-nimira Jeliča ter je zato začela z vso vnemo poizvedovati, s katerim parnikom je odpotoval iz Newyorka. Ker je našla njegovo me v seznamu potnikov, ki so odpotovali iz Ne\vyorka 36. oktobra, je domnevala, da se je vkrcal bodisi na parnik »Berengarijo« ali pa »Evropo«, ki sta tega dne krenila v Evropo. Sedaj so ugotovili, da je Jelič. k: je zvedel, da je bila za njim izdana tiralica, s pomočjo nekaterih ljud v ne\vvorškem pristanišču zapustil lažno sled. da bi odvrnil zasledovanje policije na napačno smer Šele včeraj je ne\vvorška policija točno ugotovila, na podlagi novih podatkov, na kateri parnik se je vkrcal Jelič. ki je skupno s Paveličem pripravil atentat na pokojnega kralja Aleksandra, se ie namreč vkrcal šele 27. oktobra na italijanski parnik »Conte di Savoia«. ki je odplul ime-njenega dne iz Newyorka. V četrtek jo parnik pristal v Gibraltarju in so ugotovili, da potuje z njim Branimir Jelič z madžarskim potnim listom št. 30S.731, ki ga je izdalo letos madžarsko poslaništvo v Berlinu. Parnik »Conte di Savoia« ima po program-J prispeti danes v Neapelj. kjer se bo Jelič izkrcal n se tako izogn'1 pripravljeni aretaciji v Franciji za primer, če bi se izkrcal v Cherbourgu. oziroma v Angliji, če bi izkrca! v Southamptonu ali pa v Nemčiji, če bi se izkrcal v Bremenu. N'e\vyorška po-I cija je o tem potovanju enega izmed glavnih organizatorjev atentata v Marseilleu oh-vestila tudi italijansko policijo. Pariz. 3. novembra, d. Obveščena od newyorških oblasti je francoska polici.ia pripravila v Cherbourgu vse za aretacijo terorista Bran mira Jeliča. ki bi moral prispeti iz Amerike bodisi s parnikom »Beren-garijo« ali pa z nemškim parnikom »Euro-po«. ki sta prispela pretekli četrtek v Cher-bourg. Črim sta prispela parnika v luko, so še pred izkrcanjem potn kov odšli policijski organi na krov. kjer so pregledali sezname potnikov in posvetili posebno pozornost zlasti onim, ki so potovali z madžarskimi potnimi listi. Kljub najskrbnejši preiskavi pa niso niti med potniki »Evrope« niti »Berengarije« našli Jeliča ali kakega drugega potnika, ki bi mu bil po opisih podoben teT bi imel madžarski potni list. Zato domnevajo, da se je Branimir Je-l;č vkrcal v Newvorku na drug parnik. ki ni odpotoval 26 oktobra, temveč dan kasneje ali pa dan prej. Najdba novih bomb Pariz, 3. novembra č. Preiskava zaradi marseillesltega atentata ge nadaljuje z vso energijo. Včeraj so policijske oblasti v Bordeauxu našle nekaj bomb, docela sličnih bombam, ki so lih našli pri Georgijevu in Miii Kralju Odstavitev dveh visokih Srancoskih uradnikov Pariz, 3. novembra AA. Na podlagi preiskave o odgovornosti za atentat v Marseilleu je bil postavljen na razpoložen ie bivši ravnatelj splošne varnosti Berthouin glavni nadzornik ravnateljstva za varnost Sisteron Pa pride pred disciplinski svet. ker bo odpoklican. Nevarnost vladne krize v Franciji odstranjena Ministrski svet je z večino glasov sprejel Doumer-gov načrt o ustavni reformi Pariz, 3. novembra. AA Po snočnji *>eji, na kateri so razpraviiali o ustavni reformi, kakor jo predlaga predsednik vlade Dou-mereue, ie izšel komunike, ki pravi: M>inietTi eo imeli sejo. ki je trajala od 17. do 20. in na kateri je predsednik vlade predložil evoi načrt ustavne reforme Pojasnil je razloge, ki so sa dovedli do tesa. nakar ie ministrski svet razpravljal o predlogih. Po seji vlade ie Herriot povabil v svoie stanovanje radikalne ministre Lamoure.ixa. Williama Bertianda in Aimp Berthoda. Razgovoru sta nriso^hovala tudi oba glavna tarinika radikalno - socialistične stranke. Na tem se^inku so proučili načrt lstav-ne reforme, ki ga ie nredložil ministrski pred«edn;k vlade Doumergue. Razgovor pri Herriotu ie t^aial ?e/ polnoč. Danes je bMa nova šefa vlade, ki so se ie jdeležili v«i njeni člani Doumergueove ustavne načrte ie ministrski svet sprejel z več'no glasov Vladna krir* je za prvi h?r nrepr^fena Vnr?£anie *stavpn reforme bo nctiV, jP nadalje npreJeno ker ie bil Oonmergue->T nn*rt nove >v»tqve fcoA-or inot"vHn no da-na!nji se«"' izdani ofV'Mn; krvtnnn:Ve — »nrPiet 7 večino TI-C^T- nrn*-" gTpso- rnm rn^'1'i'no sotffl1i*t:Xnib min!«trnv Ko ie nftv>"'r>l c apip ;P tVinvU fTorr'nf d* sn oi ra«' ,'n1ni rpin^tr? nr'<*r'ali ovr»*w-1r» odločanj« gl^de določb o razpustu poslanske rb-T-niVe k.ikor ie bilo «vn?eftwfno hidi pri vprašanfj medzavezniških dolgov. Kljub vsemu daie sporazum, dosežen na današnji seji ministrskega sveta, ministrskemu predsedniku Domiergueu možnost da predloži svoje načrte prihodnji teden parlamPntu. Cteem ministrov, med njimi šest radikalov in dva ostala Plana vlade (v političnih krogih domnevajo, da sta bila delovni minister Marauet in minister za javna dela Flandin) — je glasovalo nrot< načrtom o refonni Ker ima vlada 20 članov, dosežena refna torej ni nosehnn velika. Načrti za reformo, ki io ie prp^a]eHnnVi t^-eb letih na nristan^k senati ni več n^treb^n Uradnikom se odvzamp nrj»virv> stavkp. Hirava iamči vsem svoiim nameS?°nrpm st?|nosf in kariero Nenr^at-nvana al? dogovoripnn nreVin'"fev «''i?he rarrp^i trtTifltfnn «1ii7hpTin MTmppjp. < O rfH^vnih i7da»V;h 5MotM in nar'"»ment nvve lP tedaj nredljmat; novP ;7ri?fVe Ifp je nred tpm odobril nHmemp dohodl-o (*> nmmftnn dno t iannnria ne tyn anroiet v » lf*M-n nro^/sorfnik republike podaljša tekoče proračunsko leto 5e za leto dni. ne- av- Slovo od Ankare Izredna pozornost turške vlade pri odhodu zastopnika našega zunanjega ministra dr. Puriča iz Ankare Ankara, 3. novembra AA. Slovo jugoslo. Venske delegacije od Ankare je bilo zelo prisrčno. Velikanska množica ljudi, zbrana pred železniško postajo, je burno pozdravljala dr. Božidarja Puriča in člane jugoslo. venske delegacije. Na peronu se je od jugoslovenske dele. gacije poslovil zunanji minister dr. Tevfik Ruždi-bej, obdan z višjim uradništvom svojega ministrstva. Dr. Purič je obšel častno četo, vojaška godba pa je odsvirala jugo-Elovensko državno himno. Nato se je dr. Purič poslovil od turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi-beja, grškega zunanjega ministra g. Maksimosa, grškega gospodarskega ministra Pezmazogla, prvega adjutanta in osebnega tajnika predsednika republike Mostafe Kemala, ki sta dr. Puriča pozdravila v imenu državnega poglavarja, in od mnogoštevilnih drugih visokih osebnosti. Pred odhodom vlaka je prispel tudi predsednik turške vlade Izmet paša, ki je poljubil dr. Puriča In podal roko vsem članom jugoslovenske delegacije. Na peronu so bili tudi francoski poslanik in diplomatski zastopniki držav Male antante in balkanskih držav v Ankari. Ko se je vlak premaknil je vojaška godba zaigrala jugoslovensko himno, nato pa še rumunsko, ker se je z istim vlakom odpeljala tudi rumunsika delegacija. Prihod v Carigrad Carigrad, 3. novemtra. AA. Opoldne so prispeli \ Carigrad rumunsk: zunanj.i minister Titrescu, pomočnik jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Purič s spremstvom in turška posanika v Bukarešti in Beogradu. Na postaj Haidar paša so pozdravili rumunsko 'm jugoslovensko delegacijo ca-rigrajski valija, poveljnik mesta, policijski ravnatelj in osebje rumunskega !n jugo-siovenskega konzulata. Častna četa ie izvršila pozdrav, godba pa ie zaigrala rumunsko in jugoslovansko h m no. Ugledni gostje so se nato prepeljali z državno jahto »Ankaro« čez Bospor v hotel >Pera-Pa!ace«. Popoldne je francoski poslanik v Turčiji priredil na francoskemu poslaništvu obed na čast dr. Božidarju Puriču, ki so se ga udeležili tudi naš poslanik v Ankari dr. Miroslav Jankovič, jugoslovenski generalni konzul v Carigradu g. Vukotič in osebni tajnik jugoslovenskega zunanjega ministra e. Slavko Kojič. Tevfik Ruždi bej o uspehih ankarske konference Ankara, 3. novembra. AA. Pred odhodom jugoslovenske delegacije iz Ankare je zunanji min stei Tevfik Ruždi-bej izjavil zastopnikom tiska: Ni potrebno naglašati, kako smo mi, namreč turška vlada in narod, zadovoljni z an-karskim sestankom, ki so se ga udeležili zastopniki vseh zavezniških držav. Ni potrebno poudar ti, da je vsa naša vlada mogla ugotoviti, kako velika iskrenost vlada v odnošajih med štirimi državami, še mani pa mi je treba pripovedovati, kako žal mi je, da ni bilo mojega odličnega prijatelja g. Jevtiča; toda obenem sem srečen, da se mi ie ponudila priložnost videti odličnega diplomata dr. Božidarja Puriča. V ostalem smo mogli biti odškodovani za odsotnost g. Jevtiča samo z navzočnostjo diplomata takšnega formata, kakršen je dejansko gospod Purič, odlični zastopnik jugoslovenskega zunanjega ministrstva in g. Jevtiča. Tega ne trdim samo v svojem osebnem imenu, temveč tudi v imenu Turčije in njene vlade, zakaj imel sem že prej čast seznaniti se z g. dr. Puričem. ki ga izredno cenim. Na drugi strani pa jugoslovenska država dobro pozna iskrena naša prijateljska čuvstva, ki jih gojimo do g. Jevtiča, državnika izredno velikih sposobnosti. Kar se drugega tiče, vas pooblaščam, da sami opišete moja čuvstva do Jugoslavije, saj jih že poznate O ankarskih posvetovanjih samih je Tevfik Ruždi bej izjavil: Zelo sem zadovoljen z uspehi našega dela in z menoj vsa turška vlada. Uspehi ki smo jih dosegli, so velikega pomena za po-mirjenje Balkana in vse Evrope. Zdi se sicer nekoliko pretenciozno. če vam rečem Balkan in vsa Evropa, toda govorim brez lažn ve skromnosti, saj je balkanski soo-razum dejanska sila v službi miru ne samo v teh krajih, temveč v vsej Evropi. Avstrija in Madžarska Zakaj potuje madžarski ministrski predsednik na Dunaj in v Rim? Budimpešta, 3. novembra. w. Zvezni kancelar dr. Sclmschnigg je sprejel danes zastopnika madžarskega korespondenčne-ga urada in mu podal glede jutr šojega Obiska ministrskega predsednika Gorabosa na Dunajn naslednjo izjavo: Naravno in samo po sebi trmlijvo je, da bomo navzočnost ministrskega predsednika Gornbosa na Dunaju porabili tudi za razgovor o vseh splošnih vprašanj h. posebno pa o zadevah, ki se tičejo Avstrije in Madžarske. Gomb&sovo potovamje v Rim nas -pornnja na rimske pogodbe, ki jih je Avstrija podpisala še v dobi pokojnega kanceiaria dr. Dollfussa in M 2e sedaj s svoj mi posledicami pomagajo pospeševati gospodarsko sodelovanje med Italijo, Madžarsko in Avstrijo. Vse tri države smatrajo te pogodbe, kj ustrezajo velikopotezni zamisli ministrskega predsednika Mus-olinija o prerotrebni gosipodarsk pre-o snovi v Podumaviu, samo za i zli od išče, to- da ne za končni cilj skupnih prizadevanj, tako da se lahko upa, da se bodo tej gospodarski politiki priključile še ostale države. I tal ijansk o- a vs tri j -k o-ma d ž a r sko sodelovanje ni ustanovitev bloka, ni začetek kakršnegakoli sistema zvez. temveč resno mišljeni poizkus, da se ustvar: v evropskem gospodarstvu nove smernice za sodelovanje in obnovo. S teh vidikov bodo naše države vodile politiko tudi v bodoče. Rim, 3. novembra. AA. Agencija Štefani poroča: Predsednik madžarske vlade Ju-l'j Gombos bo prispel v Rim 5. novembra. Konferiral bo s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem o splošnih političnih vprašanjih, zlasti o vprašanjih, ki bliže in-teresirajo Italijo in Madžarsko. V tem obisku po marčevem posetu predsednika madžarske vlade, ko so sklenfll znane rimske protokole, vidijo pol tioni krogi normalen izraz prijateljskih od noša je v med obema državama Nacionalna akcija v Avstriji Dunaj, 2. novembra. Kakor je »Jutro« že poročalo se je pred nekaj dnevi vršil prvi sestanek predstavnikov avstrijske »nacionalne akcije« z zastopniki vlade, odnosno domovinske fronte Starhembergom. Schuschniggom in Adamom O sestanku je bil izdan uraden komunike, ki pa o vsebini pogajanj ničesar ne poroča Vladno časopsje je po navedeni konferenci skušalo zabrisati mučni vtis, k- ga je v inozemstvu vzbudilo dejstvo, da se na najbolj merodainib mestih razpravlja o možnosti vrnitve prononsiran;h pristašev anšlusa v politično aktivnost. Zatrjevalo se je. da je šlo zgolj za informativne razg-ovore. k so potekli brez vsakega pozitivnega rezultata in ki se ne bodo niti ponovili nit: nadaljevali. Temu nasproti pa se v informiranih krogih trdovratno vzdržuje baš nasprotna verzija. Trdi se namreč, da vlada in domovinska fronta nikakor nista odklonil izne-šenih predlogov in zahtev da so marveč njihovi zastopniki par vztrajali na nekih pridržkih. da pa se bodo razgovori obnovili najkasneje v treh tednih Do božiča tako zagotavljajo vellkonemški krog bo zadeva dozorela do sklenitve miru. Vsekakor izgleda da je tudi na vladni strani mnogo nagnenja. prilagoditi politični kurz nac'ona!ni struji ki ima zlasti v hajnnve-rcvskih vrstah mnogo pristašev. Ali so pogajanja, ki so se resnično začela, že prvi sad Papenove diplomacije, je težko reč.i. Ni na skoro dvomiti, da so o ni;b poučeni v Rima. Domneva, da gre tu za prvo etapo likvi-daciie nemško-italijanske napetosti, je morda pretirana, težko pa s: je nvsliti. da bi se Starhemberg čigar intimne zveze s fašističnem vodstvom niso nobena tajnost, brez rmske predsankcije spuščal v podjetje. ki mora voditi do rehabilitacije revolucionarjev 25 julija in v daljni konsek-venc do popolnega preokreta v avstrijskih zunaniepolitičnih odnošajih Avstrijski tisk s sumljivo vnemo poudarja da »nacionalna akcija« nima prav nobenih rvez z berlinskim narodno-socialističnim vodstvom, da je zgolj avstrijski pokret. k' stremi za notranjo konsolidacijo, hoteč pritegnit k državotvornemu sodelovanju nacionalne ljudi, ki stojijo doslej pasivno ob strani Treba pa si ie le ogledati 'mena njenih predstavnikov, d« Se ve. kdo je v resnic; ta »nacon^ln« akcija« K pogasinjem i. vladn so orišli med dmcrnv dr R:ehl dr Ursm F^vna in inž Re:nth«ler Kdor je zasledoval pranje avstrijskih listov v zadni;b mesecih ve kaj ta imena pomen jajo Poznajo jih celo čitatelji avstrijske »rjave knjige«, katera ve n. pr. o Reintnalerju povedati, da ga je Hitler sam imenoval za voditelja narodno-socialistič-nih avstrijskih kmetov. Najbolj značilen pa je program »nado. naLne akcije«, ki je služil za .podlago predlogom In zahtevam, o katerih se ie na skupni seji s člani avstrijske vlade razpravljalo Dunajsko čas-oipisje ni smelo objaviti podrobnosti, prcrvinclalna cenzura pa je bila bolj širokogruina. Tako je končno Izvedelo tudi inozemstvo vsaj glaven pogoje za premirje Ln sporazum. Predvsem se zahteva, da vodi Avstrija kot nemška država le tako zunanjo politiko, ki služi skupnim nemškim interesoma O^mova prijatc-ijetva z Nemčijo je predpogoj za notranje pomirjen je. Vsi spori z Nemčijo ps naj bolo političnega, gospodarskega ali kulturnega značaja se morajo poipoLnoma likvidirati in urediti b posebnim državnim aktom. V notranjepolitičnem pogledu se zahteva predvsem popolna amnestija za vse obsojene in kazensko ali policijsko preganjane naredne socialiste. Oni, ki so bil! odpuščeni Iz javnih ali zasebnih stažih, se naj snrejmejo nazaj, povrnejo se naj vse do sedaj naložene globe in odškodnine, legi-onarjem v Nemčiji ln julijskim emigrantom naj se dovoli svoboden povratek. Dovoliti se mora obnova narodno socialistične stranke ina organizacija oboroženih udarniških oddelkov Zato pa bi nac.ionalcl vstopili v domovinsko fronto ln priznali njeno vodstvo, pa le kot posebna skupina pod imenom »nacionalna akcija« in proti zagotovilu primerne udeležbe na vseh vladnih in upravnih mestih. Končno naj se z ljudskim glasovanjem izbere predsednik republike, ki mora biti nacionalen moi. Kakor je videti, se mora »nacionalna akcija« čutiti zelo močno in varno, da sme že par mesecev po julijski revolti stopiti pred Schuschmigiga In Starhemberera p takim programom, ki ne pomenja mnogo manj. kakor amago hitlerjevskega poenotenja. Težko si je misliti, da bi bitlo vse to mogoče brez tehtne podpore od zunaj. Značilno je, da ponujajo možje nacionalne akcije vladi kot protiuslnsro ukinitev vseh Tvoliti&nih in gospodarskih represalij s strani Nemčije, ki bi vrh tega še sklenila z Avstrijo posebno ugodno trgovinsko Pogodbo Brez odobritve ln pooblastila Berlina M take obljube ne bile mogoče Zato nI dvoma. da Je Slo pri pogajanjih manj sa notranjepolitično pomirjenje, kakor pa za da. lekosežno zunanjepolitično akcijo avstrijske vlade, ki mora osnnnlti vse prizadete mednarodne nolitične faktorje Zdi se, da se začenja igra sa avstrijsko samostojnost od kraja. Kongres francoske radikalne stranke sj. Pariz, 31. oktobra. Kongresi radikalne stranke so vedno bili velevažni politični dogodki v notranjem življenju Francije. Od njih je bila često odvisna usoda vlad in celo usmerjenost celokupne francoske polit ke. Za letošnji kongres velja to še v posebni meri, ker je moral rešiti ne ie vprašanje nadaljnjega sodelovanje radikalne stranke v vladi s strankami osovnažene desnice, temveč še nekaj več: moral je določiti stališče stranke k napovedani Doumergueovi ustavni reformi. Razen tega je zasedala letos radikalna stranka v izjemnem položaju, ki so ga ustvarili v Franciji revolucionarni dogodki meseca februarja. Do tega časa se je namreč francosko polit čno življenje kretalo po starih, čvrsto določenih tirih med nacionalnim blokom in kartelom levice, ki sta se menjavala na oblasti kakor po šabloni. Sedaj je vladala koalicija delnice, sedaj koalicija levice, obsegajoč radikale in socialiste, dočim so ekstremisti na desnici in levici vedno stali ob strani. Le redko, v prav izjemnih primer h. je prišlo do koncentracijske vlade nacionalne unije, ki je šla preko cepitve obeh taborov, in vsakokrat je trajala le toliko časa, aarske vladne komisije Knoxa ln izrazil skrb glede na nevarnost prevratov z nemške strani. Na posredovanje angleškega odpravnika poslov Je Scottland Yard poslal tudi štiri detektive v Saarbrfickem, kjer so dodeljeni kot telesni stražniki Knoxu. Angleška odpravnk poslov je tudi opozoril Lavala na potrebo jamstev, na podlagi katerih bi Knoxa, če bi bilo potrebno, podprle zavezniške čete. V nasprotju z vestmi, razširjen imi v inozemskih listih, objavlja Reutenev urad. da ni Anglija prejela od Francije nobenega vprašanja glede sodelovanja angleških čet v primeru, če bi bila Francija naprošena. da naj odipošlie svoje vojaštvo v Posaarje. Pariz, 3. novembra, d. Agenc ja Havas poroča iz Londona, da odobravajo mero-dajni angleški krog: franco^e varnostne ukrepe g!ede na plebiscit v Posaarju. ker temelje na prejšnjih mednarodnih dogovorih. V zvezi s trditvami nemških !;stov, da se pripravlja Francija v Posaarju za nasilno akcijo, piše »Temps« med drugim: Nihče ne more domnevati po trezni pre- soji, da prpravlja Francija kako nasilje. Francija je že ponovno iziavlla, da bo sprejela vsakršno odločitev posaarskega prebivalstva, vendar pa se mora glasovanje izvršiti v okoliščinah, ki sta jih določila m rovna po-godba in Društvo narodov. Stališče Francije je popolnoma pravitno v pravnem pogledu. Samo od Nemčije je odvisno, da se prepreči intervencija francoskih čet s točno določeno m.sijo in da se plefoisc t izvrši v redu in miru. »Petit Journal« poroča, da Francija ne bo mogla nikoli nastopiti v Posaarju, razen v primeru, če bj io pozvak) Društvo narodov. Berlin naj ve, da želi Francija plebiscit in da bi rada videla v Posaarju red in mir brez potrebe intervencije. Ker je tudi v interesu Nemčije, da ne pride do izgredov, računa list, da ne oo prišlo do dogodkov, ki j h napoveduje Berlin. Vse Je odvisno od Nemčije, če pa bi dogodki v Posaarju ogrožalii lastnino in življenje di, potem bi morala Francija želeti, da postane posaarska policija mednarodna n da se okrepi z oddelki z Velike Britanije im Italije. Saarbrucken, 3. noverribra. d. Hitlerjev pooblaščenec za Posaarje Biirckel je izdal poziv narodno-socialističn m napadalnim in zaščitnim oddelkom na obmejnem ozemlju, v katerem odreja, da je od 10. januarja in do 10. felbruaTja 1935 prepovedano na 40 km širokem pasu ob Posaarju nošenje vsakršnih uniform, kakor tudi vsi pohodi in zborovanja. Znižana voznina na Oplenac Beograd, 3. novembra Na predlog generalnega ravnateljstva državnih železnic je prometni minister dovolil 50odstotni popust na normalne voziu-ne za tiste, ki mislijo potovati v skupinah po najmanj 5 oseb na Oplenac, da se poklonijo spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Do Mladenovca oziroma do Arandjelov-ca kupljeni vozni listki veljajo tudi za brezplačen povratek, pod pogojem, da eden izmed potnikov kupi razen listka tudi rumeno železniško legitimacijo. Poklonitelji, ki bodo kupili vozni listek do Mladenovca, si ga dado potrditi na topolski občini, tisti, ki bodo potovali do Arandjelovca, pa na železniški postaji v Arandjelovcu. Vozni listki se dobe že en dan pred odhodom na vseh železniških postajah in pri »Putniku«. Ta popust velja do 20. novembra t. L Madžarska taktnost Beograd, 3. novembra. Dne 23. oktobra je g. Hovold Frank potoval z nemškim pot-n m listom po Jugoslaviji z avtomobilom št 1173. Na avtomobilu je v znak sočutja z žalostjo naše države zaradi smrti pokojnega kralja obesil majhno črno zastavico. G. Frank Je nemški državljan. Istega dne se je vozil po glavni carinski cesti v Segedin, ne da bi biJ sne! črno zastavico z avtomob la. Ko je prišel na madžarska tla, je v stražnici opazil črno zastavico na avtomobilu neki madžarski častnik in mu zapovedal, na] K> sname. Ker Frank tega ni hotel na prvi poziv storiti, je začel madžarsk častnik kričati nanj in mu drugič zapovedal, naj zastavo odstrani, ker se mora drugače vrniti, odkoder je prišel. Osupel nad takšnim ravnanjem madžarskega častnika je Frank ugovarjal, naposled pa je vendarie moral zastavico sneti, da Je tehko nadaljeval vožnjo. Skrivnosten pripetljaj v Solnogradu Solnograd, 8. nov. w. Na postaji v Schwarzach-St.Veltu go našli včeraj opoldne med tiri mrtvega neznanca, ki Je bil samo lahko ranjen na nosu in levi strani obraza Po Hsttnah so ugotovili, da gre za nekega 1. 1916- ▼ Mlogu (?) v Jugoslaviji rojenega Milana Doderja. ki se je skupno 2 dvema drugima Jugoslovanoma. Vnjovl-6em in Faričem. pripeljal e pariškim barao-vlakom do te posta ie Eden izmed potnikov istega oddelka je pripovedoval, da bo se vgi hudo sprli tik pred prihodom v Shcwareach Oba Jugoslovena so aretirali, ker ni izključeno, da sta Doderja umorila Poplave v Italiji Ancona, 3. novembra AA. Reka Veaola Je zaradi hudih nalivov preplavila bregove. Valovi so odnesli 2 otroka. Smrtna nesreča pri Domžalah Domžale, S. novem/bra. Na cesti Mieiu Domžal se je danes popoldne pripetila tragiična nesreča, katere žrtev je pcs-tal 21 letni brezposelni delavec E. Janežič. stanujoč v Domžalah. Fant je .privozil s kolesom po poljski poti in je precej naglo zavil na glavno cesto prav v hipu, ko je pridrvel mimo neki avtomobil. Šofer ni mogel več ustaviti in avtomobil je treščil v kolesarja, ki je odletei več metrov in ves okrvavljen obležal. Bil je takoj nezavesten. Na poanoč so pozvali reševalce ii Liju.bljane, ko pa je pri h i tel reševalni avtomobil, je bil nesrečni mladenič že mrtev. Trije znameniti zdravilni vrelci »Tem pek »Styria« »Donat« Vsak služi zdravju na svoj način. Neznan samomorilec na Golovcu Včeroj popoldne so našli izprehajalci na Golovcu okrog 55 let starega precej slabo oblečenega moškega, ki je leža' na tleh in imel okrog vratu ov to vrvico. Očividno gre za samomor, po katerem pa je neznanec padel z drevesa. Pri sebi ni imel nika-kih listin. Orožniki iz Štepanje vasi so dali prepeljati neznanca v mrtvašnico v Stepa-nji vasi. Kdor bi neznanca pogrešal ali kaj vedel o njem, naj se danes zglasi v mrtvašnici zaradi ugotovitve identitete. Moč italijanskih fašistov Rim, 3. novembra w. Fašistična stranska Italije šteje po oficielnih /irib sedaj okroglo 850.000 članov, za 340.000 več kakor lani ob istem času. Vremenska napoved Včerajšnje vremensko stanje: Anticiklon se je pojavil nad erednio in iužnovzhodno Evropo, ciklon pa nad severno in za.padno Evropo ter Atlantskim oceanom. V Alpah in Panonski nižini prevladuje vedro vreme. ▼ ostalih delih kontinenta oblačno in mestoma deževno. Temperatura je padla v vee< Evropi. Norosadska vremenska napoved za danes: Deloma oblafno in zmerno hladno vreme. Ponoči mraz. Solnee vzide ob 6.19. zaide ob 16.24. Dunajska vremenska napoved la nedeljo: Pretežno weno. ponekod nizka meela in }j-tranja slana CoMPRIMES YICHYETAT ZA LASTNO IZDELOVANJE ALKAUČNE GAZIBANE VODE DOMA Naši kraji in ljudje MnoSea, kakor }e Tržič še zlepa ni videl, se je zbrala k žalni svečanosti, posvečeni hvaležnemu spominu na Velikega kralja. Meščani in okoličani so popolnoma napolnili ves dolgi Glavni trg. Z regentom Aleksandrom na tržaškem kolodvoru Leta 1928. pridem iz Trsta v Jugoslavijo, prepričan, da bom dobil na italijanskem poslaništvu v Beogradu dovoljenje za vrnitev v Trst. To se pa ni zgodilo in tako sem ostal v Jugoslaviji, vse moje stvari (zlasti ka zelo obsežen arhiv, nanašajoč se na ▼»vi važnejše dogodke iz našega narodnega življenja na Primorskem vse tja do začetka leta 1910.) pa v Trstu. V več ko enem letu, preden se mi je posrečilo dobiti te moje stvari iz Trsta se je največji del vsega izgubil. Kar je bilo pisanega, so sežgali, celotne zbirke listov pa so prodali za »ma-kulaturo«. Tako so se mi izgubile tudi zabeležke o izrednem dogodku, ki mi je pa v tako neizbrisnem spominu, da ga vidim pred seboj, ko da sem ga doživel včeraj, ne pa pred dolgimi 13 leti. Samo dneva se ne spominjam in mi je zato tem bolj žal, da so mi uničili z drugimi vred tudi zabeležke o tem dogodku. Bilo je kmalu po onih groznih prvih volitvah v italijanski parlament leta 1921., pač proti koncu maja ali v začetku junija. Mislim, da mi ni treba ponavljati, kaka grozodejstva so v tistem volilnem času uganjale vsepovsod, od Triglava pa do Učke, nad našim narodom na Primorskem one zloglasne >akcijske skvadre« in »kazenske ekspedicije«, kako so napajale našo inteligenco z ricinovim oljem, naše podeželsko prebivalstvo, kateremu so zažigali domove nad glavo, pa bili in ubijali s svojimi tolkači, samokresi, karabinkami in bombami. Zgoreli so tedaj že vsi naši narodni domovi na Primorskem in v Istri so izginile cele vasi v plamenih. Vse ječe so bile polne naših ljudi. Muke, ki so jim bili podvrženi naši, so bile časih tudi hujše od trpljenja prvih kristjanov. Volitve so se vršile 21. maja in so bili tedaj izvoljeni naši prvi narodni zastopniki v italijanski parlament: Josip Lavrenčič, dr. Karel Pod-gomik, dr. Ulix Stanger, Virgilij šček in dr. Josip Wilfan. Socialisti so poslali v rimski parlament Josipa Tuntarja. Poleg kr. karabinijerjev je tedaj v družbi s fa-šistovskimi črnosrajčniki skrbela za javni red; in nered tudi še ona kratkotrajna Nit-tijeva »guardia regia«, nekako državno re-darstvo. I>epega dopoldne sem dobil obvestilo, da ae bo zvečer peljal s simplonskim ekspre-som skozi Trst v najstrožjem inkognitu regent Aleksander, namenjen v Pariz. Moj sklep je bil hitro gotov. Vse gradivo imam zbrano. Treba ga je samo hitro urediti, da bo pregled lažji. Stvar je bila kmalu urejena in precejšen omot vseh naših primorskih listov, v katerih je bilo točno opisano vse, kar se je dogajalo nad našim narodom na Primorskem v pravkar minilem volilnem času, je bil pripravljen, urejen po mesecih in dnevih. Vse pa zavito v izvod tržaškega italijanskega lista. Četrt ure pred prihodom simplonskega ekspresa sem že bil na peronu postaje in z menoj moja znanka, dobra tržaška narodnjak in ja. Pa sva se izprehajala po odhodnem peronu, kakor da sva prišla, da se posloviva od nekoga Vlald, ki so prihajali, so se tedaj ustavljali ob desnem peronu v smeri vožnje, ob postajnih uradih, a odhajali so z nasprotne strani, kjer je izhod iz postajnega poslopja na Miramarsko (kraljice Jelene) cesto. Simplonski ekspres je tako pripeljal na desno stran, pa je moral nato poriniti vso garnituro precej daleč nazaj, da je za odhod potem pristal ob nasprotnem peronu. Vlak je pripeljal v postajo. Peroni so bili prazni. Tu dva karabinijerja, tam dva »redarja«, tuintam pa Kak železničar. Drugače pa niti žive duše. Sama stojiva na peronu in gledava, kdo bo izstopil. Tu naj povem po pravici, da nisem upal, da bi mogel videti regenta samega in da tudi nisem iir~' namena da bi njemu samemu izročil pripravljeno gradivo, temveč sem se namenil, da bi to dal komu iz njegovega spremstva. Toda sreča mi je bila res izredno naklonjena. Videl sem po napisih, da sta v vlaku dva beograjska voza. V enem teh voz je regent. Trda v katerem? Vprašam! Tako stopim sam — gospodična je ostala na peronu — preko tirov k vlaku in grem počasi mimo prvega beograjskega voza. Nikjer ničesar, kar bi kazalo, da je tu. Tedaj se odpro vrata in Izstopi gospod, visok ko gora, pravi srbski tip. — Oprostite, gospod, ali ne prihajate morda iz Beograda? — ga vprašam. Niti me ne pogleda, zamrmra nekaj, kar mi je zvenelo nekako angleški, in Dohiti tja proti vhoda. tj — če si ti Anglež, sem jaz Malajec, — sem si dejal sam pri sebi in hotel stopiti k sprevodniku, ki je prihajal ob vlaku proti meni, da bi ga vprašal. Tedaj pa že ugledam na vratih regentovega spremljevalca v meščanski obleki, takoj za njim pa regenta v rjavi obleki s trdim slamnikom na glavi. Ko sta izstopila oba, pristopim, pozdravim in spet vprašam, govoreč srbski: — Oprostita, gospoda, ali ne prihajata morda iz Beograda? Po prijazni njuni pritrditvi sem se predstavil, ju prosil oproščenja, da ju kot neznanec nadlegujem, ali ker sem prepričan, da se bratje v prestolnici gotovo tudi zanimajo za dogodke med našim narodom to-stran meje, sem zbral precej gradiva o strašnih dogodkih zadnjih časov, misleč, da bi se gospodje, ki potujejo brez dvoma v Pariz in imajo pred seboj še dolgo pot, morda želeli bolje poučiti o teh dogodkih, čitajoč to zbrano gradivo. — O, da, da! Mnogo sem slišal o teh stvareh, — je hitro odgovoril regent. — Prosim Vas, pripovedujte, kako je bilo. Tako smo prešli čez tire na odhodni peron, kjer je čakala moja spremljevalka, katero sem tamkaj predstavil gospodoma iz Beograda. Pa smo se potem izprehajali po peroni gor in dol in jaz sem pripovedoval. V tistem pa se je začel vlak pomikati izpod >hale« in regent nekako osuplo reče: — Glej, vlak že odhaja! Ko sem pojasnil, da mora vlak menjati tir in da pristane za odhod ob peronu, po katerem se izprehajamo, je zadovoljno po-kimal, pa smo spet stopili po peronu in sem nadaljeval svoje pripovedovanje. V tem je lokomotiva porinila vlak v postajo in voz, v katerem se je vozil regent, je obstal prav pred nami. Cas je bil za vstop. Tedaj izročim omot regentovemu spremljevalcu, a regent: — A kako naj Vam to plačam? — ln je vtaknil prste v oba žepa telovnika. Tu seveda ni kazalo več, da tudi še nadalje tako strogo varujem »inkognito« beograjskih potnikov, pa sem. stopil korak nazaj, se poklonil in dejal: — Oprostite, prosim, — vem, kdo sta gospoda, ki imam visoko čast, da govorim z njima. Tedaj se je regent veselo posmejal in mi stisnil roko. — Da, ali Vaše ime? Ponovil sem ime in priimek ter novinarski poklic, a regent je želel, da se to zabeleži. Toda kje in s čim. Nisem imel pri se^. ne svinčnika ne peresa, imel ga tudi ni g. Damjanovič, a imela je svinčnik v svoji torbici moja spremljevalka, pa sem tako napisal svoj naslov na izvod našega lista, ki sem mu bil tedaj urednik in je bil tudi med ostalim izročenim gradivom. Nato smo se poslovili. Regent se mi je zahvalil z besedami: — Najlepša Vam hvala za Vaša obvestila in gradivo, katero bomo medpotoma mogli dobro proučiti. Prijazno mi je vnovič stisnil roko, se enako poslovil od moje spremljevalke ter stopil k vozu. Za njim se je poslovil z nama tudi njegov spremljevalec. Stopila sta v voz in obstala ob odprtih vratih. Lokomotiva je potegnila. — Z Bogom! Z Bogom! Srečno pot! — Z Bogom! Z Bogom! Prijazno je nama v slovo mahal z roko regent, ko je vlak že vozil izpod »hale«. Tako je bilo moje prvo srečanje, moj prvi pogovor s sedaj pokojnim našim Viteškim kraljem Uediniteljem. Brez avdijence, ne ravno po nekak^jn naključju, vsekako pa v najstrožjem »inkognitu«. Govoril sem na tržaški postaji z dvema »gospodoma iz Beograda« in dasi vem, da so mnogoštevilne oči iz vseh kotov tržaške postaje kar najpozornejše spremljale tedaj vsak moj korak, ni vendar niti tedaj niti pozneje nihče niti mene niti tedanje moje spremlje-va'k^ niti uradno niti zasebno povpraševal, s kom sva se tistega večera izprehajala po peronu tržaške postaje, o čem smo se pogovarjali in kaj sem izročil potnikoma. _r. SIEMENS prodaja tudi na obroke RADIO TELEFUNKEN aparate iz prve roke v lastni prodajalni Telefunken „MARSCHALL" super-sprejemalec za vse valovne dolžine s fading-kompenzatorjem Din 6.200.— JUGOSLOVENSKO SIEMENS D. D. LJUBLJANA, Tyrševa cesta la-n Zastopnik za Maribor: Radio Starkel, Trg Svobode. Karol Bervar - 701etnik Danes je dopolnil 70. leto svojega marljivega, cerkveni glasbi posvečenega živ.je-nja, vodja celjske orglarske šole, skladatelj in mestni organist g. Karol Bervar v Ce'ju. Svoj cilj, vzgojiti cerkvi poklicne rn zmožne glasbenike, narodu pa kulturne delavce, je v največji meri dosegel. Rodil se je 4. novembra 1864 v xMotni-ku pri Kamniku. Dovršil je cerKveno glasbeno šolo v Ljubljani. Prva njegova namestitev je bila v Gornjem gradu. V želji, da se v svoji strok' čimbolj izpopolni, je odšel na cerkveno glasbeni konservatorij v Regensburg na Bavarskem in ga >benem s pokojnim Ignacijem Hladnikom odlično ab-solviral. Pozneje je obiskoval n/ns glasbene tečaje na Dunaju in v Gradcu Leta 1895. je nastopil službo v Celju kot mestni organist. Tu se je pričelo njegovo delovanje na področju posvetne in cerkvene glasbe. Poučeval ie petje na takratni slovenski nižji gimnaziji in bil pevovodja Celjskega pevskega društva. Leta 1899. je osnoval cerkveno glasbeno šolo. kateri po- sveča še danes vso svojo pažnjo in skrb. Iz te njegove ustanove je izšlo doslej nad 800 glasbenikov, izmed katerih zastopajo mnogi odlična mesta kot skladatelji, peaa-goig., zborovodje itd. Kot zaveden narodnjak je iz cerkve hitro izrinil nemško petje, ki je do takrat prevladovalo. Zaradi tega je imel mnogo neprilik z avstrijskimi oblastmi in takratnimi narodnimi nasprotn iki. Mnogo se je udejstvoval kot skladatelj nabožne smeri. Gospod Bervar je soustanovitelj Podpornega društva organistov. Kot odbornik in dolgoletni predsednik je bil odločen borec za pravice in boljše življenjske pogjje svojih tovarišev. V Gornjem gradu se je poročil z gospo Josip no iz ugledne rodbine Matkovih. Ta zakon je bil blagoslovljen s 6 otroki, ki so vsi preskrbljeni na raznih mestih v državni in zasebni službi. Leta 1923. mu je vzorno ženo nenadoma vzela smrt. V Celju si je v drugič izbral svojo družico gospo Anico iz Jagričeve rodbine v Kozjem. Kljub sedmim križem • opravlja simpatični in splošno priljubljeni jubilant še vedno čil in zdrav, a tih in skromen svojo službo ter vzgaja podmladek svojega stanu. Zaslužnemu kulturnemu delavcu iskreno čestitamo k lepemu jub leju in mu želimo še mnogo let zdravja ia uspešnega udejstvovanja! Ljubljana, 3. novembra Za Vse svete in na vernih duš dan je že stara slovenska navada, da se izmed vseh pokojnih še posebej spominjamo ^ Pimatov general Maister razstavljen *** pesnika generala Rudolfa Maistra, ki je le- tos dne 26. junija umrl na svojem letnem domu na Uncu. Kip je delo akademskega kiparja Nika Pirnata, ki je Maistra-Voja-nova portretiral kmalu potem, ko je dovršil zagrebško umetniško akademijo. Pokojni general je z veseljem požiral mlademu umetniku, posebno še, ker je bil po svoji bolezni priklenjen na sobo in je živel samo med knjigami svoje bogate biblioteke. Z dovršenim delom je bil general iskreno zadovoljen. Niko Pirnat je kip v mavcu poklonil mariborski mestni občini, ki je za ta dar naklonila kiparju denarno podporo, s katero je šel potem izpopolnjevat svoje študije v Pariz. Bista je doslej krasila slavnostno dvorano mariborskega mestnega magistrata. Po smrti pesnika-generala pa je mariborski mestni svet soglasno sklenil, da se naj kip prelije v bron, tako da bo mestna občina hranila trajen spomenik na velikega osvoboditelja Maribora. Kipar Pirnat je dal bisto v delo naši prvi umet-in livarni kovin, mojstru Francetu Mo-starju na Galjevici, ki je oskrbel prvovrsten, izredno dober odlitek. Odlitek ni niti 1 cm debel, tako da tehta ogromna bronasta bista komaj 29 kg. Pred Bonačevo izložbo se ustavlja neprestano mnogo ljudi, ki občudujejo razstavljeno umetnino. Bista generala Maistra priča tako o tehnični dovršenosti livarja kakor o odličnih kvalitetah oblikovalca. Lik velikega slovenskega pesnika in vojskovodje je v tem bronu elementarno veren in živ in je samo zgovoren dokaz o veliki tvornosti kiparja onih, ki so se to leto na veke poslovili od nas. V počaščen je te lepe navade so danes, na vernih duš dan, razstavili v izložbi tvrdke Bonač v Selenburgovi ulici doprsen kip velikega slovenskega vojskovodje in KAJ JE Florida Nad 6 milijonov za bedne in gladne Pri apnen ju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenieni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstrarisko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebi ian ju črevesa. »Franz Josefova« «rrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana, 3. novembra. V zvezi z nabiralno akcijo pod geslom »Delavec za delavca«, ki se vrši v soboto in nedeljo, smo včeraj objavili podrobnejše poročilo o delovanju mestnega socialno-političnega urada oziroma socialno-politič-nega odseka. K prejšnjim podatkom naj še dostavimo, da izda mestna občina ljubljanska vsako leto približno nad 6 milijonov dinarjev iz svojega rednega proračuna in iz izrednih postavk za socialne namene. Samo za mladinsko in starostno skrbstvo izda mestna občina okrog 4 milijone na leto. Za prihodnje leto pa je socialno-politični odsek vse svoje postavke v proračunu še znatno povišal. Lani je bilo v počitniških kolonijah mestne občine poleti blizu 400 otrok, ki so se duševno in telesno krepili na Gorenjskem in na morju. Ker je pa mestni so. cialno-politični urad iz izkušnje dognal, da pride takšno letovanje v lastni režiji izdatno ceneje kakor pa, če kolonija išče gostoljubja pod tujo streho, in ker bi bilo zatorej mogoče v lastni režiji za isti izdatek poslati mnogo več otrok na počitnice kakor doslej, se je odločil, podvzeti vse potrebne korake, da tudi na morju ustanovi svojo lastno stalno počitniško kolonijo. V ta namen je socialno-politični odsek stavil v svojem letošnjem proračunskem predlogu tudi predlog, naj mestna občina pri Sv. Jakobu-šiljevici v Hrvatskem Primorju zgradi svoj počitniški dom, za kar hi bila potrebna vsota 300.000 Din. S tem v zvezi je mestna občina že poslala k Sv. Jakobu svojega inženjerja, da na li-cu mesta prouči celotni položaj. Tamošnja občina je že obljubila, da bo za malenkostno odškodnino odstopila zemljišče prav Ob morju. Tudi predsednik mestne občine dr. Puc se je za to zamisel toplo zavzel. Kakor smo že zadnjič zabeležili, tudi mestna bolniška blagajna marljivo skrbi za socialni in zdravstveni napredek magistra tnih uslužbencev in njihovih otrok. Prav letos bosta otvorjena dva nova počitniška domova pri Otočah in v Poljanski dolmi. če bo tudi vsa ostala javnost enako dobro razumela svojo socialno in človeško dolžnost, bo borba proti bedi v LJubljani gotovo izvojevala svojo zmago pa naj se pritepe še tako huda zima. Brata je zabodel Ptuj, 3. novembra Brata Potočnik Franc in Ludvik s Ptujske gore sta se mudila te dni na sedmini pri posestnici Tereziji Avguštinovi na Ptujski gori. kamor je prišlo tudi več fantov iz Podloža. Med fanti je nastal prepir, kateremu sta se oba brata Potočnika izognila in odšla domov Prišedši domov se je Franc Potočnk oborožil s kuhinjskim nožem ho-teč iti nad fante da ž njimi obračuni Brat Ludvik mu je to zahranil in ga začel miriti Pri tem pa je Franc Potočnik potegnil svoj žepni nož in ga zasadi' bratu Ludviku v levo stran prsi t'k pod srcem Ludvik se Je ves krvav zgrudil na tla in obležal nezavesten. v kakršnem stanju so ga našli tudi niegovi starši, ki so takoj poklicali zdravnika. da je ranjencu nudil prvo pomoč ter odredil prevoz v ptujsko bolnišnico. Razmejitev vodilih zadrug med Jugoslavijo in Romunijo Mešana komisija, ki je te dni Zborovala v Vršcu in, kakor znano, sprejela tudi načrt novega mostu preko Donava pri Oršovi. je rešila tudi vprašanje razmejitve velikih vodnih zadrug TemeS m Bega, ki so imele doslej svoj sedež ? Te. mišvaru. Sporazumno je bilo področje Je-goslovenskih ln romunskih '-'»dni* zadrug določeno In bodoče samostojne romunske vojne zadruee bodo jusroslovenski vodn' zadrugi! izročile vse obijekte na našem področja ter plačale 340.000 Din in 400.000 fjl *__■!■ IBj&Vt V nedeljo U. t. m. prvikrat NOVA SLIKANICA w JUTRA" Starim ln mladim v zabav* in smeh. Kakor le zmeroml Ne zamudite priče tka ▼ nedeljo! NAROČITE „ JUTRO"! Gospodarstvo Za plačevale e pridobnine v Ljubljani DavSna uprava za mesto Ljubljano K> poslala: V smislu Sena 11«. odstavkov 1. ia » kana o neposrednih davkih x dne 8. febr>-■rja 1928, naiznanja davčna uprava nt mesto Ljubljano, da ao nadaljnji seznamki oseb. »vezanih pridobnini po II. skupini, deloma tudi seznamki oseb, zavezanih pridobnini po L skupini člena 42. zakona • neposrednih davkih, katerih davčne osnove za dan*čno leto 1934. se bodo obravnavale pred strokovnim davčnim odborom za mesto v Ljubljani v časj od 20. de vštetega 27. t- kl, razgrnjeni na vpogled davčnim rave-zancem v pisarni mestnega poglavarstva v Ljubljani v času od 5. do vštetega 12. t. ra_, m sioer med običajnimi uradnimi urami. O predlogih davčne uprave bodo davčni odbori razpravljali v splošnem v istem vrstnem redi in na dan. ki ga navaja razgrnjeni seznamek. V prvi vrsti se pa bodo obravnavah primeri onih davčnih zavezancev, ki bodo morebiti čakali pred razprav-nim prostorom. 0 tem ee obveščajo vm pridobnini zavezane stranke, da v lastnem interesj pregledajo predlagano davčno onovo. da morejo osebno ali pa po pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese. Zade»roi zakonski predpisi se glase: Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni obvezanee ali njegov zastopnik, od-nesno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci, starejši od 18 let, za starte, kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtno ali za plačo £ takim poklicem, toda s pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morejo »stopati strani pred davčnim odborom n- pr. zakotni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred darvčnim odborom zastopati davčne zavezance: odvetniki, javni beležniki. notarji afi pooblaščeni fktančnopravni zastopniki. Za prarvne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, od nosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod derbstvom in mase vobče pa njih skrbnik, zastopnik ali branitetj (konkurzni upravnik). Flaospisans razprave se ne bodo odložile, afco bi jim davčni zavezanci ne prisostvovali; tudi se določeni red za razprave ne bo v nikakem primeru izpremenil. P "od roben vrstni red razprav za posamezne stroke davčnih zavezancev, ki pridejo ■daj na vneto, in tudi pričetek seje ie razviden « pregleda pri mestnem načelstvu v Ljubljani in tudi pri davčni upravi za mesto v LJubljani, Vodnikov trg 5/II. pred razpravnim prostorom. 0 ostalih davčnih zavezancih se bodo seznami davčnih osnov pozneje razgrnili na vpogled m se bo za te tudi pozneje določil vratni red razorav pred davčnim odborom a posebnim razglasom. Gospodarske vesti = Močno nazadovanje vinskega izvoza. Zc dolgo je od tega, ko je vinski izvoz pomenil pri nas znatno postavko. Zlasti nazaduje zadnja leta. Vzroki so v splošnem svetovnem gospodarskem položaju m v ukrepih driav uvoznic, ki omejujejo uvoz blaga, ki ni neobhodno potrebno. Pa tudi drugi strokovnjaki, da naša vina niso zadosti tipizirana in prilagodena okusu tujih rabnikov. Tudi tarifna politika naših železni« podražuje izvoz vina Naše vino zaradi tega na tujih trgih ne more konkurirati s cenejšimi tujimi vini. Velika napaka je naposled v tem, da kletarstvo pri nas še ni na zadostni višini. Kako je oslabel nai vinski izvoz, nam kažejo statistični podatki. Se L 1932. je znašal 932 milijona, a 1. 1933. je padel že na tretjino te količine, to je na okrog 3 milijone litrov. Najmočnejši odjcmalki naših vin sta Italija in Avstrija Slede Češkoslovaška, Nemčija, Holandska, Švica in Poljska. Neznatne količine se izvažajo še v nekatere druge države. = Kmetovalci delžntfcl m opozarjajo, da oe imajo predpisi uredbe o zaščiti lemeČkfh dolgov točno izvajati in da mora biti prvi obrok v višini evi*e. Oarfh. Pari* 30.24. London 15.29. Ifevvjork 307.1250, Brjeelj 71.60, Mila« 26.29. Madrid 41.9250, Amsterdam 207.90. Borim 123.50. Dunaj 57.10, Stockhohn 78-90, CWo 7690. Kobenbavn 68.30, Praea 12-84, Varšava 57 90. Atene 2.9250. Carigrad 2.49, Bukarešte 3.05. Dnnaj. fTečafi v priv kWrfn«n.> Beograd 12.23, London 26.87. Milen 46.06, Howrork 588 72, Pari« 35.86. Praga 21-86, Curih 175.36 100 S v zla tj 128 S nap EfekH. Dunaj. Dwrwv-Sava-Jadran 12.78, Državne železnice 15.96. Trboveljska 13.40, Alpine-Montan. 9.85. V pred boni: Ru5e 12. ftečera-na 14. _ Blagovna tržiSča HMELJ + 2atee (8 t m.) N®mška sekcija Hmeljarske zveze poroča, da ie bila v tem tedna četo živahna kupčija Cen* ca slabše ln srednje biegosopoehoHe ln se drdr eea giblje ned 1900 ta 2075 Ki za 60 k*. Zaloge so ie tele nojhne. V oonemenjevahiia je bilo do včeraj »krniranih 52.328 starib sto-tov nasproti 19.960 starim stotora lani. Po neki vesti je ▼ bmeltekfh okoUSih Če- škoslovaške le le kakih 10.000 starih stota* neprodanega hmelja. 2IT0. + Chicago (S. t m.) Začetni tečaji: Pie-niea: za december 99.6250, ta maj 97; ke-msa: aa december 78-3750, m mmi 78J6. + Hovesadska blagovna berza (l L a) Tendenca ie bik mirna Promed srednfL Pšenica: baška okol. Som bor ia Novi Sad, in južnobanatska 106 — 106; srednjebaika ta srornjebadkB 106 — 110; baSIca, ladja Tisa 120 — 122; baška. ladja Beeej 119 do 121; baška in banatska. ladja Djnav 118 do 120; slavonska 114 — 116; srem^ca 110 _ 112; Bornjebararteka 107 _ 109. — Oves: bnški in eremaki 78 — 79: slavonski 82 — 84: bačld. ladja 86 _ 88. — Ječmoar iari. 67/68 ke 120 — 122.50. — Koraia: baška in eremska, garantirana kakovost 55—56; baška in sremska. dec.-jan. 58—60; banat. garant. 52—53; srem. suš-ladja 69—70. Moka: baška ta bana teka >Og< ta >0gg< 175 - 195; >2< 155 _ 175: >6< 135 _ 155; >6< 115 — 125; >7< 100 — 110; »8< 92.50 do 95: sremska in slavonska >0g< in >0ge< 172.50 — 182.50; >2« 15250 — 16250; »5« 132.50 — 142 50; >8< 9250 — 95. — Fiiol: ba-Ski ta sremski beli 190 — 13250- — Otrobi: beSki in sremski v jultastih vrečah 76 — 78; benatski v »jtastih vrečah 74 — 76; beSki. ladja 79 — 81. No-li plfnrne bolezni oidraiSjive? ■N To bo« wm vatao rprmaani« aanUrA očitne vse, lu bolehajo aa aram. ratartu pi;uCnlb CgH TrMitov. castarelctB kailju. aaaluzenoeU, dolgotrajni hrlparosti ln hripl. a aozOaJ &e nlao naftU adravlla Val taki bolniki dobijo pr) nas M POPOLNOMA BBEZPLACNO KNJIGO S SLIKAMI ■■ upod |iw w gauQ. S. med Outmanna, blTtega tofa adravnlka. r aavodu aa nncen-kuro, o taml: »Ah m dado pij lične bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu bolniku S2 prUlko, da a raajaanl avojo bo i ni en «mo ae odločili, da pošljemo to knjigo ve&ko m ur breapiačno ln franko aaradl sploAnega blagra... — Treba pisati urno dopisnico Ki franklrano m Din l.TS a točnim naslovom na naalor: H PUHLMANN * C o. Berlin <14 Mflggelstraaw Nr. 29-ZS a l ar. mm od n VINO. + Vinsko triitee t dravaki bana rini (3-t m.) V vinski trgovini se kaie mame tendenca k »višanju een boljškn. sorti ranim, močnejšim vinom, u katera ee tahteva splošno 6, 7 do 8 Din liter pri produoentu. Ker pa nova vina še niso oretočena, še ne zanesljivo stanovitna in le prerada oksidira jo, ni pravega prometa. Kupuje s« le po malem, kolikor je začasno neobhodno potrebno. po ceni 5 do 6 Din Zato je pa večje povpraševanje po navodilih, cen^iših rdečih, črnih in belih vinih po ceni 3.50 do 4.50 Din, ki sama zase niso za direktno točenja pač pa sposobna m rezanje in fcboljšanje z močnejšimi južnimi vini Zaradi tega prednjači Se vedno kjpčija s dalmatinskimi in banatskimi vini, ki ki Hib svoji alkoholni Jakceti ne presegajo cene 3 Din. BOMBA 2. + Iiverpool (2. t. m.) Tendenea stataa. Zaključni tečari za december 654 + Newyork (2. t m.) Tendenea statna-ZatJh»čni teč?« za loko 12.30 (12.25) in m december 12.05 — 12j07 (12 — 12.02). S P © Žalna svečanost motociklistov Slovenski motociklisti se klanjajo spomina blagopokojnepa kralja Aleksandra L ter prisegajo mlademu kralja Petra 0L Po dirkališču ropočejo motorji, krofi jo hitrejši od kroga, medtem pa pridne roko hite, da izvrše se zadnje priprave na tribuni, da jo čim dostojneje pripravijo za veliko žalno svečanost, ki jo pr rede slovenski motociklisti danes ob 13.30 na moto-dirkališču 2SK Hermesa v SiŠki. Turoben je pogled proti tribuni, vsej odeti v črno, v sredi pa je slika toliko prezgodaj preminulega blagopokojnega Viteškega kralja. Danes ob 13.30 se bodo slovenski motociklisti oddolžili manom blagopokojnega kralja, nato pa bodo ponavljali besede prisege, besede zaobljube za našim najstarei-šim motociklistom, g. Jako Gorjancem, predsednikom motosaveza. Pričakujemo od ljubljanske publike, da bo v čim večjem številu prisostvovala tej bratski prired tvi vseh motoklubov, prireditvi, ki se je bodo udeležili po svojin delegatih vsi naši motoklubi, ter pri kateri bodo nastopili vsi naši motocikl sti s svojimi stroji. Slava kralju! Živel kralji čuvajmo Jugoslavijo Prvenstvene nogometne tekme r JGo/o-ziji. Danes nastopijo na igrišču SK Jadrana v Koleziji štirje najmočnejši rivali dru- ega razreda za prvenstvo. Ob 13.30 in SK Reka. Vsi štirje klub i so močno izenačeni, igrajo z veliko voljo in požrtvovalnostjo. Zato bodo današnje tekme na igrišču SK Jadrana privabile mnogo športnega občinstva. Vstopnina je za obe tekmi eiiotna in izredno nizka Službene objave LZSP. (Stev. 4 od 3. XI. 1934.) LZSP priredi v prihodnjih dneh sodniški tečaj za vse panoge smuškega športa. Tečaj vodi predsednik g. Gnido-vec. Pozivajo se vsi klubi, da odpošljejo k tem tečajem gospode Jci so se prijavili za tečaj. Razen teh pa naj pridejo še drugi interesenti. Snov je važna za vse tekmovalce. Zato naj bo udeležba na teh tečajih čim večja. Prvo predavanje bo v torek, 6. t m. ob 20. v igralnici kavarne Emone. Predavanja bodo vsak torek in četrtek, proti koncu meseca pa bodo sodniški izpiti. Uprava LZSP je doznala, da nekateri, zlasti še nevčianjeni klubi grade skakalnice Pozivajo se vsi taki. da vipo-šljejo osnutke upravi LZSP v odobr tev. Uprava LZSP bo vsem tozadevnim interesentom z nasveti vedno na razpolago. — Vsi včlanjeni klubi, ki še niso javili svojega programa za letošnjo sezono, se pozivajo, da store to takoj, najkasneje pa do 12. t. m. Vpoštevajo pa naj državno prvenstvo v priredbi JZSS, ki bo od 23. do 27. januarja Tajnik I LZSP. Seja publicističnega odbora Je v Knedeljek ob 18.15 v damski sobi kavarne iona Službene objave LNP. (S seje p. o. 81. X. 34.) Službene Objave v »Jutru« tt. 253 od 3. X. 34. se popravljajo v toliko, da se verificirata e pravom takojšnjega nastopa fikunar Maks in Tkalec Ivan. juni°r«kl pokal. (Službeno.) Popravlja ee včeraj pomotoma javljena objava tako, da igra popoldne ob 14.30 SK Ilirija s SK Marsom, sodnik g. Galič. Tekma Istra n : Reka I pa se vrši ob 14. na igrifiču SK Reke, o čemer se obvedča g. Pečar. Avtoklub Ljubljana, m°to«ekciJa. P. bl člani motosekcije se opozarjajo na objavo 2SK Hermesa v ljubljanskih dnevnikih glede prisostvovanja oddolži tvi spomina "Nj. Vel. blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I- Uedinitelja ln zaobljubi zvestobe Nj. Vel kralju Petru n. Svečani čin se vrši danes ob 13.30 na igriSču Hermesa ▼ SiSki. Udeležbe obvezna. SK Ilirija (nogometna sekcija). DopoL dne ob 10.30 trening tekma s SK Herme-som na Stadionu. MoStvo naj bo ob 10. v •garderobi, sestava razvidna v članski knjigi v »Evropi«. — Juniorjl igrajo ob 14.30 n« Stadionu s SK Marsom, Postava, kakor je bila javljena včeraj. — B-mofttvo igra v Kranju s SK Korotanom. Pred glavnim kolodvorom naj bodo ob 11.45: Herman, Franzot, žitnik, Bogme, Cernač, Ei-selb, Rohaček Smerdu, Doberiet, Lah H, Primožič, Koch. Opremo vzemite dopoldne ob 10. na Stadionu. — (SmuSka sekcija) V ponedeljek amuSka gimnastika v telovadnici Sole na Grabnu. Dame ob 18.30. gospodje ob 19.30. Pridite točno! MK Ilirija p. n. celokupno članstvo se vljudno opozarja, da prisostvuje oddolžit vi spomina NJ Vel blagopokojnega Vite Skega kralja Aleksandra L Uedinitelja ln zaobljubi zvestobe NJ. Vel kralju Petru n., ki se vrSi danes dne 4. novembra na dirkališču 2SK Hermesa točno ob 1. uri popoldne. VsJ člani naj ae udeleže sveCa- VeHka nacionalna motodirka Danes ob 13.30 na dirkališču ŽSK Hermesa Iz malega raste veliko: po več aR manj uspelih poskusih, oživeti v Ljubljani tudi dirkališčni motosport do one višine in do one veljave, ki jo ta športna panoga uživa po vsem svetu, bo pokazala danes moto-sekcija 2SK Hermesa plodove svojega celoletnega dela. Organiziral je veliko nacionalno dirko, ki se je udeleže najprominent-nejši motorni dirkači države. Dolžnost Ljubljane je, da s svojim pol-noštevilnim obiskom nagradi delavno mo-tosekcijo za njen trud, saj bodo prišli na svoj račun vsi prijatelji tega plemenitega in ostrega športa. Borba bo sledila borbi, niti dva momenta divje vožnje si ne bosta enaka. Ne le Starič. tudi drugi, kot da so prirastli na svoje stroje se b<>do podili krog za krogom, da si pribore častno nagrado: lovorjev venec. Zato pa naj velja za danes deviza; vsi na motodirke ZSii Hermesa ob 13.30 v Šiški. nostl v klufcoftdh dresih a čepico la moto. cikli. Udeležba strogo obvezna. SmuSka gimnastika ASK Primerja. Sknn-čarska sekcija ASK Primorja pričenja letošnjo zimsko sezono z rednimi gimnastič-nimi vajami, ki jih bo prirejala v telovadnici drž. učiteljske šole na Reslievi cesti Vabljeni so poleg vseh članov kluba tudi nečlani, ljubitelji zimskega športa, ki ilm je do temeljite in potrebne priprave za pravilno smučanje. Vodstvo teh večerov je poverjeno priznanemu strokovnjaku za smu-ško gimnastiko g. Kermavnerju, ki bo vei-bal obiskovalce po posebej zato sestavljenem načrtu. Telovadn ca ima na razpolago udobno garderobo, opremljeno s prhami Vežbe bodo dvakrat tedensko in sicer ob torkih in četrtkih, vselej ob 20. Prva vaja se vrši v torek, 6. t. m Tajništvo sprejema dopise na naslov sekcije Ljubljana, Nebotičnik. Poleg tega uraduje ob dnevih telovadbe v telovadnici. ŽSK Hermea (nogometna sekcija). Danes dopoldne strogo obvezen trening za A m B moštvo. Igra se ob 9.: B-moStvo proti BmoStvu Ilirije. Postava: MikluS, Aljaža, 2 bona, Lasi 6, KovafidC. Sočan, Ozebek, Loboda, Primar, Petrič, Mrežar, Peteln, Zupan. Imenovani morajo biti ob 8.30 na Stadionu. A-moštvo proti A-moštvu Ilirije. Postava: Oblak, Pepček, Gustl, Slavko, Janez, Cebohin. Ferjan, Zalokar, Kos I, Brodnik, Lado, Mokorel, Kariž, Lo-žar. Imenovani ob 10. na Stadionu. — (Uprava igriSča.) Sestanek vseh redita ljev danes ob 10. na igrišču. SK Reka. Danes ob 14.30 uri naj bodo v garderobi SK Jadrana: Omperman, De-bevc, Glušič, Prijatelj, Lovren««, duha Zore, Battelino, Tomažič, Bfiumel, Piko. Drese in hlačke prinese gospodar, ostalo opremo vsak sam. SK Grafika. Danes prvenstvena tekma s Slavijo na igrišču Reke. Ob 9.30 se morajo Javiti načelniku: Gašparič, Meldna, Katavič, Potrato, Žagar, Bežan I, JerSek, Lave, Vili, Rome, Stupica LL, rez. Bežan IL Zbirališče za vse igralce pred tovarno Zalokar na Tržaški cesti. TSK Slovan. Danes ob 8. naj se Javijo na našem igrišču: PeSJ. Martinčič, Galle, Pere, Smrekar, Batič, Jerančič, Sinček n, Stojkovič, Por, Rozman H tn Vasiljevič. Ob 9. na istem igrišču: Bunc, K obal. Grm, Dečman, Uhan, Kolarič, Thuma, Jankovič, Sinkule, Keravec in Stojanovič. Stranski sodnik Sinček I, reditelji Cerček, Smolej in Uhan. — Redna odborova seja je v ponedeljek 5 t m. ob 20. pri Krušiču. Izred- ni oblini zbor bo v srecio 7. t. m. ob 20. pri Krušiču v kiubovl sotd. 8K Mar*. Danca prvenstvena tekma z Reko na igrišču Jadrana Ob 14. »e morajo Javiti načelniku igralci: Zavrl, Klingen, stein, Dolinar, Humar, Zupane, Trček EL Vrhove, Novaik, 24gon, Trček I. Perko, Krašovec, Strnad. Redite!jako službo vršijo Stražišar, Herman, štadcer, Povhe, ki ae morajo javiti službujočemu odborniku ob 13. BJag-ajna Poga 10. istotam: Marc. Vinšek I, Kamnikar, Habfht n, Zemljak Povto Babnik. Petrift, Jančdgar. Jakš«, Samar, SueterSič ta Vto^ ftek IL Reditelji: Lekše, Turšlč feilamon, blagajna: Strekelj. Popoldne igrajo juniorjl: Legiša, Dolinar. Stopar, ža^ar, Kotnik. Peftnlk, CiA, Staata, Jenko, Selan ln Ple-fiko. SK ZMpp. Danca naj ae javijo ob lt. nt domačem igriflču: G vido, Dolče, Franci, Vendel, Janko, Danilo, JoSko, Jaka Ektv, Stane. Hans. Igra »e v rdečih dresih. SK Radomlje. (Nogometna sekcija.) Za današnjo prvenstveno tekmo z Diskom naj bodo najkasneje ob 14.30 z vfo opremo t garderobi pri Jamišu v Domžalah: SeSek, Jerman Rok Ulčar. Anžič, Može. Jerman Mirko, Krištof. FlrS Ivan, Jerman Flori-jan, Sohmidt, Dejak. Rez. Golob, Pedeh. Straartd sodnik Gaber? ek REPERTOAR DBAMA Začetek ob 20. Nedeija, 4. ob 15.: Mlinar m njeeove b8L Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL — Ob 20.: Gugakiiea. Izven. Znižanf Ponedeljek, 5-: Velika noč. B. OPERA. Začetek ob 20. NedeBh. 4.: Traviata. Izven. Zcrižane od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 5.: Zaprto. ★ Danes *b 15. Urra drama Kaapaeber« llpre »Mlinar la njegova hfi<- Režite M. Skrbi Titova V elavnih uloeah nastopajo: S5. Lipah kot mlinar, gdč. Boltarjeva kot nje-pova hči Marica, Konrada predstavi« R-Gregorin. V ostalih ulouah: ee Medvedova, Gabrijelčičeva, Rakarjeva. ter zc Plut. Potokar, Pianecki in Crnobori. Dejanje se vrši na vasi. Veljajo niižane cene od 20 Din navzdol. — Zvečer se ponovi Olge Schein-pflucove >GwalnicB». defladjska iem o nenadnem pr«»vratj tx botrafrtva v mafbne rto^ mere. I^ra je od pisatelfice ob»iarier» 1 sdravim humorjem, ki nauči Soveka prenašati vedro tudi težave. Torej je sodobna in nauk za vse pesimiste. Zasedba ista kakor pri premieri. Režiser: M. Skrbinšek, scenoerel: inJ Frane. Cene so Eniiaoe. — Jutri bo prva repriza Strindbercove >VsB-ke noS«, na kar opozarjamo abonenbe reda B. Ker se uradi nenadne nastalih tehntt-nfli srir predstarva »HotfmannoTih pripovedk« ne more izvesti, se vrši namesto nje predstava Verdijeve »Traviate« po nriia-nih cenah od 30 Din navzdol. Predstava bo d revi Uloeo Violete pole ra. G*ui»eteoč»-va. Alfreda r. Gosti č. njeeoveea očeta f. Janko. V ostalih jlogah na*4opijo ea. nova, RamSkova ter f&. M. Rus. PetrovSJS, Jelnikar, J. Rjs. Perko in BekS- Dnriirent: N. Stritof, režiser B. Kreft. Veljajo znižane cena 8RCTJAKOBSKO GLFDALflSCR. Začstefc ob 20.15. NodelK 4.: RokovnjačL MARIBORSKO flLRDALJSCB Začetek ob 20 HedeTla. 4. ob 15-: Hlapci. Znffiane eene ed 20 Din navzdol. _ Ob 20.: KonfKkt. Premiera. Ponedeljek. 5.: Zaiprto. Torek, 6.: Hamlet. B- tjf coof od u—is Vdani v voljo Božjo naznanjamo, da M je Vsemogočni »Zbral danes Ob 10. tiri in pol za svojo nevestico našo zlato ^lettcteo r 11. letu njenega cvetočega življenja K zadnjemu počitku jo spremimo v ponedeljek 5. t. m. ob 10. on. Kranj, dne 3. novembra 1934. DR. FRAN 8EMROV ln VILMA roj. GOLOB, starfi; FRANEK ln 8958 MAJCICA. bratec in sestrica. 1. VI še niste videli največje senzacije sedanjosti. Kako bi izgledal svet, ako bi se posrečilo delati umetno ^ | | f . ZLATO To je najgrandioznejši film, kar smo jih kdaj videlL BR1GITA HELM, HANS ALBERS relefon 21-2 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave danes ob 3., 5., 7.% in 9.% uri. Predprodaja vstopnic od 11. do %13. Skavtska misel prodira Glavna skupščina pred blagoslovitvijo Skavtskega doma Ljubljana, 3. novembra V nedeljo so skavti dravske skavtske žu-pe na 12. redni letni skupščini polagali obračun o letošnjem delu in ukrenili mnogokaj za še hitrejši in boljši razvoj, ki se kaže v zadnjih letih Delegati stegov in župn h klubov so se že dopoldne sestali v Skavt-skem domu in je prišlo do važnih ssiepov o organiziranem sistematičnem delu v vseh edinicah župe spoda župana mesta Kamnika, ki je stare-š n& tamošnje edinice. S polnim zaupanjem v novo upravo in z navdušenjem za bratsko delo v vseh stegih in četah so se delegati po zaključeni skupščini razšli. Veliko delo in mnogo nad so sestavili za bodoče leto, a upravičeno gledajo na uspehe, ker imajo za to dovolj zagotovila. Prvo so novi člani župne uprave, ki so letos pomnožili vrste skavtskih zagovornikov in delav- V Skavtskem domu v Ljubljani — Soba, v kateri se vrše seje in sestanki Na popoldanski skupščini v OUZD. ki jo je otvoril župn starešina dr. Josip Tavčar, so se vsi prisotni poklonili blagopokojne-mu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedi-nitelju. ki je bil najvišji pokrovitelj Saveza skavtov kraljevine Jugoslavije. Z burnimi vzkliki so pozdravili nato kralja Petra II. in mu prisegli zvestobo Po odposlanih vdanostnih brzojavkah, sprejetih s spontanim navdušenjem, je brat starešina v lepih besedah očrta! naše bivše in tekoče delo ter posebno podčrtaval pomembnost pridobitve lastnega skavtskega doma. Člani župne uprave so nato podali svoja poročila. ki so b La splošno odobravana. Zi požrtvovalno delo v preteklem letu sta bila odlikovana s hrastovo vejico sestra ga. Hen-rietta Kunaverjeva in brat Bojan Tavčar Volitve, ki so sledile kratkemu odmoru, so nam dokazale, da dobiva pokret vedno več navdušenih delavcev, ki hočejo graditi na trdnih temeljih, polnih izkušenj, ki sta nam j h sezidala najzaslužnejša delavia in pobornika skavtske misli brata Pavel Kuna-ver in inž. Pengov. V starešinstvo so bili lz-voljeni za starešino g. dr. J. Tavčar, za namestnike starešine gospa Vida Novakova, inž Pengov. F. J. Knaflič in dr Blatnik. Uprava in načelstvo. k je bilo poverjeno bratu dipl. phil 2ivku Lovšetu, je izpopolnjeno z mnogimi skavtskimi deiavci, med katerimi je tudi slovenski chief-skavt Pavel Kunaver. Skupščini so prisostvovali števmi de'e-gati vseh edinic v dravski banovini, mnogo skavtov in planink in simnatizerjev iz javnosti Med delegati je posebej om-miti go- cev. tako v Ljubljani kakor v drugih mestih sirom banovine Skupaj s priznanjem, ki ga žanje skavt zem pri oblastvih, nam dokazujejo, da so se nejasni pojmi o skavtizmu :n napačna sodba, povzročena od nedost.itkov in težkoč v prvih letih umaknili vpošteva-nju in si organizacija pridobiva vedno več ugleda in simpatij. Vse polno je teh dokazov Ljubljanski škof g. dr. Rofman je pokazal svojo naklonjenost s tem. da bo osebno blagoslov'1 novi skavtski dom, ki je v pretežnem delu plod skavtskih rok. Prav tako izkazujejo skavti največjo hvaležnost g. banu dr. Marušiču. k' jih v teh težkih časih podpira z vso ljubeznijo. Oblastvom se pridružuje obširen krog sveta rod teljev in prijateljev, ki ima včlanjene tudi najuglednejše osebnosti. Njihovo delo jim lajša orati ledino med našo javnostjo. Za uspešnejša leta v bodočnosti pa jim je dano še eno važne jamstvo. V tivolskem kotu vele-sejma je zrasla hišica, ki so si jo skavti že davno zidali v oblake Brez strehe so se morali potikati po skladiščih, kleteh in za s lo urejenih prostorih; poizgubilo in pokvarilo se jim je mnogo inventarja, ki so si ga s trudom nabrali. Vsega tega je sedaj konec, ker imajo svoj dom. Dinar za dinarjem so nabirali tako z lastnimi prireditvami, kakor s podporami, da je njihov ideal zdai uresn čen Zato so tem bolj hvaležni mnogim svojim prijateljem, ki so jih podpirali in jim lajšali delo. Z zadovoljstvom torej lahko gledajo na preteklo leto. ker so si ustvarili takšen položaj in možnost za plodno delo. na podlagi opazovanj v tajnosti prirode ter spoznajo povezanost posameznih kmetijskih panog. Čebelnjak je pa tudi izvrstno vzgojno sredstvo Učenci se seznanijo z vzornim redom in s snago, ki vlada v vsaki čebelni družini. Vsaki skupini čebel je odkazano delo, ki ga vestno vrši. Med vsemi najvažnejSa je kraljica, brez katere ni reda tako da je panj brez kraljice zapisan smrti. Mladina se zgleduje na čebelni marljivosti Vsi za enega, eden za vse. Čebelna družina je država v malem. Čebelnjak k vsaki narodni šoli! Res da odpade na Dravsko banovino že danes 17% vseh panjev v državi. Pri nas imamo okoli lOO.OCO panjev raznih sestavov, toda glede na ugodno zemljepisno lego, podnebje in floro bi jih lahko bilo še več Šola lahko v tem pogledu mnogo pripomore Seveda bi mnogo pripomogla k dvigu čebelarstva zopetna uvedba potovalnih čebelarskih učiteljev; potrebno je tudi več plemenilnih postaj za matice, kajti ena je očividno premalo za našo banovino. Hvala bogu, da imamo tako agilno ustanovo za širjenje umnega čebelarstva, kakor je Čebelarsko društvo za Slovenijo, ki je naj-agilnejše v državi. Vsa hvala in čast našemu Znideršiču: ponosni smo v celjskem srezu na svojega Peternela. Kosa..., toda pomoči potrebujemo še od drugod. Čebelarstvo ni samo kar tako-le, da bi se z njim igračkali penzionirani učitelji, kakor se je nekoč nekdo izrazil. Kljub obsežnim hmeljiščem je celjski srez ugoden za čebelorejo Površina sreza znaša 63.500 ha; od tega je 63% ali skoro 40.000 ha primernih za čebelna pasišča. Letos je bilo v srezu 4053 panjev, med njimi 1959 AZ. 882 dunajčanov. 1057 kranjičev in 155 panjev s premakljivim satjem razne mere. Medu smo letos pridelali v srezu 7500 kfl. voska pa 500 kg; na en panj pride 1.85 kg medu ter 0.11 kg voska. Letina je bila slaba, saj bi morali dobiti na panj 7 kg medu! Po poklicu so čebelarji v celjskem srezu: 365 kmetovalcev, 31 obrtnikov, 19 učiteljev, 5 duhovnikov. 4 delavci, 32 državnih uslužbencev in upokojencev ter 18 drugih, skupno torej 474 čebelarjev. V srezu lahko usneva še najmanj desetkrat toliko panjev kakor jih imamo danes. Oprimite se zato čebelarstva! V današnjih hudih časih vam ob dobri letini lahko prinese dobrodošel dohodek. Poleg tega je opravilo, ki goji v človeku plemenitost ter ljubezen do narave in rodne grude. J os. Sark. Tvoj korak, da Te Je človeška strast grabežljivosti iztrgala nam in rodu Tvojemu, in to ▼ času, ko si, nik)dar omahujoč pod težo bremen, započel z nova deliti nado in uipe svojim rojakom, kakor takrat, ko si mladenič visoko dvigal sokolski prapor goriških Slovencev. Sredi dela Te je dohitela bela sestra tn odšel si tja, kamor sta v mesecu dni odšla Tvoj brat FMmumd in Goriškemu rodoljubu Rudolfu Koniedicu v spomin Ljubljana, 3. novembra Nemila usoda TI je iprestrigla nit žlvlje. nja na krivični meji. Kakor hrast pred drvarjevo sekiro »i padel Ti, ponosen in čist, nam ipa, ki smo oetali, se je skrčilo srce v nemi tugti in groza se Je naselila v | naše duše. Ne moremo se sprijazniitl z mislijo, da je podla roka namerno ustavila oSo/no- Spomenik na vižmarski tabor I869 Sokolski dem v št. Vidu nad Ljubljano Ljubljana, 3. novembra Na binkoštni ponedeljek 17. maja 1869 je bil v Vižmarjih najmogočnejši in najznamenitejši narodni tabor. Na njem je slovenski narod formuliral svoj politični program, ki je vnel v slovenskih srcih tolik ogenj navdušenja, da je bil že naslednje leto začrtan južnoslovanski program, ki je bil začetek jugoslovenske ideje pri nas In ta ideja se je pol stoletja nato uresničila DANES premiera senzacijonalnega velefilma CAR J0NES V glavni vlogi črnec Pavel Robeson. Film skrajno napete vsebine in drznih podvigov. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. v svobodni jugoslovenski državi — v naši kraljevini Jugoslaviji. V spom n na to veličastno narodno in politično ljudsko manifestacijo je nameraval postaviti narodni odbor dostojen spomenik. kar je tedaj avstrijska vlada prepovedala Da izpolnimo davno željo naših prednikov. se je na sestanku delegatov nacionalnih društev dne 10. marca t. 1. v Ljubljani soglasno izvolil podpisan akcijski odbor, ki s1 je v zvezi s sokolskim društvom 5t. Vid nad Ljubljano postavil nalogo, da zgradi v spomin na ta znameniti tabor skromen spomenik. Sokolski dom Ta spomenik naj bi pričal poznim rodovom o dob . ki je v njej pr čel stopati Slovan na plan in ki so se v njej jele svetlikati prve zarje zlate svobode ter se je pričela tudi borba za svobodo Ta spomenik, ki, naj bo priča o takratnem narodnem prebujenju, naj bo obenem simbol ljubezni do rodne grude, do. naše države in do našega blagopokojnega kralja mučenika. Iz tega spomenika naj vzklje nov rod, ki mu bo vedno v srcu in mislih poslednja želja Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja: Čuvajte Jugoslavijo! Prosimo in pozivamo vso našo javnost, da prispeva za to plemenito akcijo. Naj ne bo nobenega društva, organizacije in korpo-racije, ki se ne bi odzvala temu pozivu, naj ne bo nobenega zavednega našega človeka, ki bi vsaj z dinarskim prispevkom ne omogočil uresničenja te akcije. Naj ne bo v naši banovini nobene občine, ki bi vsaj z malenkostnim zneskom ne priskočila na pomoč tej akciji! Prspevke je pošiljati podružnici poštne hranilnice v Ljubljani na čekovni račun štev. 14.063 (Sokolsko društvo Št. Vid nad Ljubljano) s pristavkom* Za spomenik! Častna predsednica: Franja Tavčarjeva. Predsednik: Engelbert L Gangl. Podpredsednik: dr. Vladv^ir Ravnihar. Odborniki. Man ca Komanova. Valentin Babnik, Albin Koman, dr. Arko, dr. Pipenbacher. sestra Leopoldina. Tri veje one mogočne sošike rodbine, ki je bila steber narodnega dela in življenja, tam ob bregovih bifrtre Soče, so v kratkem času dobile težke udarce. 2aloet in nenuir se polaščata nas vseh, ki smo Te poznali, cenili in ljuibili, ko se zavemo, da Te ne bo več med nas, da ne borno čuli več Tvoje resne in odločne besede, ne mi, ne oni naši bedni -bratje onkraj, ki si jim vldval vedno znova svežega poguma in jih vzpodbujal k vztrajanju in jim kazal luč rešitve Tema, nepredirna ln težka, ge je zgrnila čez Te Obležal si sredi narave, zvezde na nebu in smreke v goztfu so Ti bile čuvarice ob zadnjem apamcu. Ni se Ti izpolnjla Tvoja najsrčnejša želja, da v svobodni zemlji bi svoboden se spočil. Nismo Te spremili k (počitku Tvoji prijatelji, niso Ti izkazali •zadnje čaeti Tvoji lovskii tovariši, niso močile solize Tvojih najlbližjih, gomHe Tvoje. Odšel si nem ln resen opomin si nam zapustil Končan Tvoj boj še ni, začet pred davnimi desetletji z očetom in brati svojimi, da ga skonča ves rod Ln kakor si nekoč budil svoj narod, dramil ga iz sipa-nja k vstajenju in svobodi, tako gi ziaj, ko je zarezala med nas tujčeva pest, hrabril naše ubogo in zapuščeno ljudstvo. Nisi zapustil svojih rodnih tal, svojih tlačenih rojakov. Vedno in vedno si se vračal med nje in Jim govoril o naši sreči, o moči naši in o zarji, ki pride. Narod, ki Te je spoštoval in ljubil. Ti bo vedel hvalo za to. Mi pa, kri smo te poznali ta Tvoje zvesto narodno srce, mi vemo več ko to, kar morejo izraziti besede Spomin Tvoj nam bo svet in želja vroča, da bi osvobodili Ti gomilo in jo ozaljšali z najljubšimi barvami Tvojega naroda, naj Ti da lahko spanje in mir Tvoji dušd. Z. CICi Vam fe $nana NIVEA ioCa $a teiuhno «190/0? 'Biti lepa, biti vitka ln ravna, korakati veselo ln razpoloženo, z lahkim korakom, sveže in elastično — to je želja nas vseh. Tu vam pomore Nivea-šola za vzgojo telesa: 12 dobro premišljenih vežb, ki jih lahko vsakdo izvede. Te poživljajo telo. ustvarjajo veselje do življenja in radosten telesni občutek. Ta prospekt lahko dobite v lekarnah, drogerijah in parfumerijah ali pri tvrdki: JugosL P. Beiersdorf A Co. d. s. n. J, Maribor, Gregorčičeva ulica štev. 24. Lepa in vitka NIVEA. za ie^esno vzgojo Čebelarstvo v celjskem srezu Ob priliki šolsko-vrtnarske razstave v Celju sem v »Jutru« podčrtal veliki gospodarski pomen čebeloreje, ne samo glede pridob vanja medu in voska, temveč tudi glede opraševanja sadnega drevja, kar je še posebne važnosti za dravsko banovino kot izrazito sadno pokrajino. Jasno je zato, da spada k vsaki narodni šoli tudi dobro urejen in umno upravljan čebelnjak. Zakon o narodnih šolah določa, da se je na podeželskih narodnih šolah predvsem ozirati na potrebe kmetijstva Kmetijstvo je osrednj predmet, okoii katerega se naj osredotočujejo vsi drugi predmeti. V šolskem čebelnjaku proniknejo učenci i> K D I H I G I B L E „JUNAKI ZRAKA" ii i: Ljubljansko pokopališče in njegove potrebe Ljubljana, 3. novembra Z vsakim dnem narašča in se veča Ljubljana, s slehernim dnem pa se polni tudi mesto mrtvih tam zunaj na Ljubljanskem Eolju pri Sv. Križu. 2e nad 28 let ima jubljana svoje novo pokopališče. Staro pokopališče pri Sv. Krištofu, otvorjeno leta 1780. je postajalo pretesno, resna ovira baš v to smer proti Posavju najbolj se razvijajočemu mestu in se zdaj že popolnoma um ka novim načrtom. Pri Sv. Krištofu so pokopavali 127 let, pri Sv. Križu pa je bil 3. maja 1. 1906. prvi pokopan delavec Anton Novak, ki ima grob na 32. oddelku v 1. vrsti. Uprava pokopališča je kupila na Ljubljanskem polju prvotno okrog 20 oralov zemlje (116.179.56 m») 1. 1927. pa so dokupili še nadaljnjih 70.000 m* zemlje, s čimer se je že itak veliko pokopališče prav obsežno povečalo. Pokopališče pri Sv. Križu so ogradili po načrtu arhitekta Trumlerja, ki je zidal tudi kapelo. Na božji njivi pri Sv. Križu je od 3. maja 1906 do konca preteklega leta našlo svoje zadnje domovanje 41-542 mrtvih, do dneva Vseh svetih letos pa j h počiva tam že okroglo 42.000. Med svetovno vojno so pokopali na pokopališču 6128 vojakov raznih narodnosti. Pokopališče je zdaj kar najlepše urejeno in je prav gotovo eno najkrasnejših v državi. Pod novim upraviteljem g. Legatom, ki vodi upravo že 10 let, je reH na pokopali^u vzoren, parava strogo pazi na čistočo. Z napeljavo elektrike 1. 1927. je prido-b:la tudi okolica. Cesta Med hmeljniki prej vsa temna in zanemarjena, je zdaj zadostno razsvetljena. Kapelica pri Sv. Križu je dobila 1 1928. tudi nove zvonove. Pokopališče je bilo 1. 1929. pridruženo mestni občini ljubljanski, prej je pripadalo katastralni občini Jezici. Sv. Križ pogreša še vodovod, ki ga zaenkrat nadomestujejo vodnjaki. bol! potrebna je mrtvaška veža, upati je, da pri de načrt v doglednem času vendarle do gradnje Prostor pred pokopališčem, kjer so v zadnjih letih zrastle nekatere stavbe, bo prišel šele prav do veljave tedaj, če bo uveljavljen Plečnikov načrt ki predvideva tam veliko krožno cesto primeren park in drugo, kar vse bo v kras okolici. Zahvala Ker sem prejel ob 251etnem jubileju svojega župn kovanja v mestni župniji Sv Jakoba v Ljubljani toliko in tako odličnih voščil ter izrazov ljubezn' in snoštovanja da se ne morem vsakemu nosebej zahvaliti. blagovolite vsi sprejeti po tej poti mojo toplo zahvalo Vse nosim v svojem «rcu in se Vas spominjam pr oltarju Janko Barte. mestni župnik. Radio kotiček Liubl lana 4. novembra Nedeljski program naše oddajne postaje, ki je predvsem namenjen našemu podeželju, prinaša ob 10.20 v higijenski uri predavanje zaščitne sestre ge. Franje Zajc-Boškovičeve o dobri vzgoji in negi otrok, samospeve g. Jože Likoviča, kmetijsko posvetovalnico, katero vodi g. inž Vinko Sa-dar in oktet »Ljubljanskega Zvona«, ki bo zapel resne speve. Na večernem sporedu je nacionalno predavanje o proglasu uedi-njenja Bosne in Hercegovine s Sremom, dalje frančiškanski pevski zbor, ki poje Sattnerjeve pesmi iz zbirke »Golgota«. Za ponedeljek ob 20.00 javljena zdravniška ura g. dr. Bogomirja Magajne je ta teden izjemoma preložena na četrtek, za četrtek določena pravna ura g. dr. Vladimir ja Knafliča, advokata v Ljubljani, pa prenesena na ta ponedeljek, 5. t m. Prva pravna ura. na katero posebej opozarjamo ne samo radijske abonente, ampak vso našo javnost, bo imela nad vse aktualno vsebino: Politični delikt in pravo izročitve, s posebnim ozirom na veljavno italijansko Dravo. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. 3 tempe ratura. 4. relativna vlaga v odstotkih 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10 7 padavine v mm 8 vrsta padavm. — Temperatura: prve številke pomen.jo naj vi3jo. druge oajb.rfjo tempera-*resi*a, ki nam ie od to»--ka dalje kvarila vreme, jc imela že mobiliziran svoj mrzli sektor za pohod čez Evropo. Istočasno, ko so niene tople in vlažne zračne mase šele pričele prodirati preko naših krajev, je ob Norveški že drl proti jugu hladni zračni tok, dosegel Britansko otočje in ga preplavil, se zagnal v Francijo in nemško srednjo Evropo in na vso moč naglo prodiral proti obalam Sredozemskega morja. Povsod, kamor ie dr»-spel ter izpodrival toplejši zrak. je prožil silne nalive m prinesel krepko ohladitev. Naše kraje je vremenski preobrat dosegel ravno na vseh svetih dan in prav isti dan je povzroč 1 sneg po velikem delu osred- DANES PREMIERA v kateri nastopa novi vamp Amerike JE AN HAKLOW prvič v Ljubljani v prekrasni drami DEMONSKA ŽENA Ta film nam odkriva dušo rdečelaske ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9.% nje Evrope, pa tudi v Franciji in Angliji. V teku nekaj ur se je toplina znižala za 8 i»o 10 stopinj C; stik obe*» različno segretih zračnih mas se je vršil med velikimi bojnimi igrami, ki so se nam sicer zakr vale s temnimi oblaki, ki pa so se nam vendarle dajale na znanje z mogočnim grmenjem in celo treskanjem Dasi nas je sneg, ki se nam je s tem letošnio jesen že tretjič ponudil, navdajal s strahom pred zgodnjo zimo. nas je grmenje vendarle tolažilo Zakaj star kmetski vremenski pregovor veli. da ni še pričakovati snega in zime, kadar pozno jesen' grmi. In res se je kmalu po grmenju zvedrilo. preden se jc mogel sneg prijeti Mrzla poplava je zadela zanadno polovico Evrope, kjer pa se mraz ne more posebno stopnjevati niti dolgo držati spričo bližine toplega oceana Evropski vzhod je letos izredno topel tud' na skrajnem ruskem severu še n zime. se še vedno drži toplina krepko nad ničlo Dokler se tamkaj ne bo naselila zima. tudi nri nas pred ohladitvijo še ne bomo imeli strahu ca bi nam .ostala PRIDE! Marlene Dietrich pride: i PLAVOLASA VENERA | OD DOBREGA KNAJBOIJSEMU ste m napotili, ako greste izbrat blago za plaR, obleko in manufakturo sploh k tvrdki NOVAK-LJUBLJANA Kongresni trg 15 — pri nunski cerkvi Ogromna izbira! Najngodne|8e eenel Domače vesti • Nacionalna ura radia. Današtnje prelaganje bo posvečeno važnim zgodovinskim dogodkom in sicer proglasitvi zedi-ajenja Bosne in Hercegovine s Srbijo ter Italijanski okupaciji Zadra Jutri bo predavanje o ilirskem pokretu, ki bo rasode-tj«ao na naslednja poglavja: bistvo iliris-ma. raasmere, ki so d o ved le do razmaha litrskega pokreta, pomen UiTskega pokreta sa Jugoslovene?ki narod. • Društvo Zagrebčanov. Kakor ao m v Beograd« poleg rojakov ta raznih krajev ta pokrajin naposled »družili v posebnem društvo todi stari Beograjčani, tako Je tudi Zagreb dobil »Društvo Zagrebčanov«. To društvo ima svoje glasilo »Zagreb«, ki Je ob nastopu novega predsednika zagTeb-fike mestne uprave Rudolla Erberja a ve- Pri megli, mrazu, vetru, proti nečistočam in staranju kože je najpopolnejša KAMILČNA KREMA »KAMILA" Dobi se povsod po Din 10.— za škatljico. seljem ugotovijo, da Je novi predsednik pravi Zagrebčan in da Je vedno več upa-cri« v nveljavljenje društvenega glasila: Zagreb-Zagrebčanom! Glasilo Je začelo objavljati tudi nekakšen almanah pravih stoodstotnih Zagrebčanov, a čudno, da »o vanj sprejeta tudi lastniki raznih trgovin in podjetij i® sredine Zagreba, d asi po pravem ne morejo biti prišteti med stoodetot. te zagrebške meščane " Srbsko slikarstvo v srednjem vek^ Do leta 1930. ie bilo v tujem svetu veliko več podatkov o srbski slikarski umetnosti v srednjem vekj, kakor pa pri nas doma. Ju-roelovem nismo imeli niti eneea dela, ki bi Obsegalo ves razvoi sijajne srednjeveške trmetnofrti. Sele konec leta 1930- je upravnik Narodnega muzeja v Beogradu, Vlada Petkovič izdal prvi del svojega dela: Srbsko slikarstvo v srednjem veku. Ta izdaja je obsegala okrog 400 fotografij najpomembnejših fresk od 12. do 15. stoletja. Razen B a m s k e plašče od Din J50.- dalje. Suknje za gospode od Din 490.— d a 1 f e kupite pri FRAN LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ulica trvoda je bilo v tem dekj le mak) teksta. V teku naslednjih let je Petkovič vneto nadaljeval svoie delo ter je obiskal vse stare samostane in stara svetišča. Te dni ie izšel iz tiska drugi del srbskega srednjeveškega slikarstva, ki obsega preko 200 listov z reprodukcijami najlepših del srbske srednjeveške slikarske umetnosti in tudi mnogo strani teksta, ki daje dober pregled raznih Sol ki so se jdejstvovale v srednjem veku-♦ i spremembe v železniški službi. Premeščeni so uradniki 8. poloiajne skupine' Jeglič Janko iz Ljubljane glav kol v Laško, štern Rudolf Iz LJubljane glavni kol na Jesenice, Stare Jernej iz Tezna v Maribor glav. koL, Babnik Ivan iz LJubljane glav. kol. na Jesenice, Hrem Josip iz tova-rilšča Petrovče v Maribor glav kol.; urad. ntki 9 položajne lupine: Gril Janez iz LJubljane glav. kol. na Jesenice, Leskovec Ivan tz Maribora glav kol na Temo: Cenjene dame vljudno opozarjam na novo otvorjeni parfumerijski oddelek pri tt »LUSTRA«, V. LAZNIK, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 8 (poleg Slamiča) Bogata zaloga. Solidne cene. 8913 I uradniki 10. položajne skupine: Bučar Peter Lz LJubljane glav. kol. v Rogatec. Ne-čemar Jožef iz Laz ▼ Medvode, SLmončič Maks iz *t'ie Boh. jezero, Jančar Jernej iz LJubljane gor. kol. na Brezovico, Boncelj Ivan iz LJubljane gor. kol. v Trbovlje, žnidar Leopold iz Ptuja v Ivaojkovce, Remžgar Franc is LJubljane glav kol. v Trbovlje, Trošt Filip te Ljubljane glav kol. na Zidani most, MegJlč Franc iz Ljubljane gor kol. na Pragersko, Ankon Avguštin iz Ljubljane glav. kol. v Zalog in Bukovnik Frančišek te LJubljane glav. kol. v Hrastnik. ♦ Uprava Hubadove iuPe JP3 obveflfta vsa včlanjena pevska društva, da »e bo vršil 26. t m. v BeogTadu X kongres Juž-noslo venskega pevskega aaveza. Pošljite svoje delegate, a ko ne, pošljite na dan kongresa brzojavni pozdrav! Poravnajte letno članarino, ker je sedaj 2e zadnji čas. — Uprava. ♦ Nova revija »Misel In delo« taMe to teden izdaja Jo »Tisk Jagoslovenskih naprednih akademskih starešin NASTA r. s. z o. z. v LJubljani«. Namen revije Je, zbirati konstruktivne intelektualne delavce v publicističnem delu za razmotrivanje o sodobnih političnih, gospodarskih, kulturnih, socialnih in dragih važnih problemih. Odkar je prenehala izhajati »Naša doba« smo občutno pogrešali takega glasila, ki bi Obravnavalo aktualna vprašanja našega javnega fcivflenja načelno, zlasti v teh časih. ko Je trezno presojanje bolj potrebno kakor kdaj prej. Revijo nreja uredniški odibor dr. S. Bajič, dr L. Cermelj. dr. S. S. Lapajne in dr A Zalokar. Iizhajala bo revija začetkom vsakega meseca Prva številka je dvojna (oktober, november). Vsebuje te-le članke: uvodna beseda (program); f Aleksander I.; dr. Bajič: Zakon o minimalnih mezdah, dr. Ldkar: Vprašanje srednje šole; A Lafcivic: Kočevje in mi; dr. S. 8. Lapajne: Usoda vlagateljev; dr. A Zalokar: Regeneracija; dr. B Vr-čon: Kriza manjšinske zaščite. Obzornik ■prinaša pregled o kongresih naših intelektualcev (učiteljev, profesorjev, zdravnikov pravnikov), o kongresu evropskih narodnosti, o umrlem dr Janžetu Novaku, o 80 letnici Mihajla GabriJelčiča, o prirodo. slovnem draštvn in dr Naročnina za revijo naša vse leto M Din, xa pol leta S« Din, posamezna številk* stane € Din, dvojna 12 Din. Naroča se pri upravi lista na Gosposvetstei cesti 4 v Ljubljani. ♦ Nov planinski dom. Podružnica Hrvatskega planinskega društva v Križevclh Je te spravila pod streho bvoJ planinski dom na Kalniku. V kratkem bodo dovršili tudi opremo in bo dom že pred zimo izročen javnosti. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani Je trmri« g>dč. Joeipina Blnmanerjeva, bivša dolgoletna poslovodklmja veletrgovca R. KoHmanna, znana dobrotni ca revežev in zvesta podpornica narodnih dru&tev Pogreb bo danes ob 1€.15. — V Grablmčevi ulici 18. v Ljubljani je mnri v 70. letu g. Ivan J a r c, žel. sprevodnik v pokoja in posestnik. K večnemu počitka ga bodo fjpremili jutri ob 16. — V Kranju je nmnla družini g. dr Frana Sem rova enajstletna hčerkica Alenčica Pokopali Jo bodo Jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Kupujte sam« robo znanih znamk! Vrednost zlata in dragih kamnov merimo v karatlh Ako Je zlat predmet 14-kara-ten, pconenja to, da vsebuje vsakih 24 gramov 14 gramov čistega zlata Malokdo to ve, ko kupuje dragocenosti, pač pa vsakdo ve, da Je 18-kraten zlat predmet več vreden kakor pe 14-karaten. Tudi žarnice morajo imeta podatek, ki omogoča razločevati boljšo žannioo od slabše. V ta namen je svetlobna množina novih Tungsram D žarnic podana v mednarodnih de-kalumenih, a poraba učinka v wat*ih, pri čemer sta svetlobna množina in gospodar-stvenost povečani do 20%, kar omogoča važen izum v dvojni vijačnici zvite nitike. Od dveh žarnic je po kakovosti boljša in gospodarnejša ona, ki oddaja več mednarodnih dekalunnenov Dim) svetlobe, a troši manjši učinek (w). Oba ta podatka morete pTečitati na novih Tungisram D žarnicah, katerih nitka je zvita v dvojni vijačnici in Vam Je na ta način že pri nakupu mogoče pravilno presoditi gospodarnost in vrednost žarnice. ♦ K članka >Konec afere s knjige .Jedno dopisivanje'«, objavljenem v »Jutru« št. 231 objavljamo že naslednje vrste, da se sii&ita obe strani: Referat gospe dr. Chlapec-Gjor-gjevičeve v »Jutru« m imel nikakeg-a vpliva na potek tiskovnega spora. Tiskovni spor se je nanašal le na mesta v flanku. katere- Letos pričaka) trdo rimo. m Razpošiljanje mineralne vod* v ^ mrazu je zvezano z veliko nevarnostjo, da pošiljka na potu zmrzne. Opozarjamo gg. trgovce, gostilničarje in privatnike, da se pravočasno oskrbe s Radensko, dokler ne nastopi mraz. Oni. ki Radenske fie nimajo, naj zahtevajo cenik in dobavne pogoje ter naj vedo, da se dobro blago vedno lahko proda. Uprava Zdravilišča Slatina Radenci. ga je obiavila v »Ženskem Obzorniku* ea. Urbanova, soproga urednika »Narodnih Listov« in v katerem se je trdilo, da ie mogel tako kakor v knjigi »Jedno dopishanje«, soditi in pisati edino le stvari, površni in pristranski Dunaj, dalje, da bi morda da-nee bilo tam edino mesto za izdajo takega »Dopisivanja<, nikakor pa ne Beograd, dalje, da }e v knjigi izpregovoril le stari Du-na? na nesrefo srbskohrvatski in da se je dr. Chlapoova na D.inaru omožila z višjim častnikom slnfajn« Cehom in stično. Tožbe ge. dr. Chlapcove se je umaknila Sel© po iziavi obtoženih, da niso mislili obdolževati tožiteljice nejugoslovenskega mišlienia. oziroma renegatštva. in ko so se obvezali, da objavijo to izjavo na svoje stroške v »2en-kem Obzoru« in plačajo svoie prarvne stroške. — Op. uredništva: Prinašamo lojalno zgomii popravek in pristavljamo, da ®rno poročilo o izidu omenjene razprave pred praškim sodiščem posneli po »Narodnih Litih« Tam je bilo izrefno omenjano tudi »Jutro«, odnosno izjava, ki jo ie ga. dr-Chlapec - Giorcievič priobčila v naSem Hstj. Previdni starši, dajte svoji deci za zdravi razvoj prepotreb-bno, na vitaminih bogato RIBJE OLJE! Tudi slabotni odrasli ga zaradi tega z uspehom uživajo. Pravo norveško ribje olje, letošnje, je pravkar prispelo. Olje je fino prečiščeno in brez zoprnega vonja. — Za kvaliteto jamči: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg štev. 12. ♦ žlvinjskl gejem v Bohinjski Bistrici bo v četrtek 8. t. m., ker se ni mogel vršiti na dan sv. Luke. Steznike ln nedrčke izdeluje na Dunaju diplom. steznlčarka I. Sala j, Aleksandrova !'L ♦ Rdeči polmesec namesto rdečega kri- ia. V vibasOci bamovini je prišlo na dnervni red vprašanje izmenjave znaka društva Rdečega križa na ta način, da Vi muslimanski prebivalci lahko nosili »na/k rdečega polmesca. Predlagatelji naglaSaJo, da mufilimanako prebivalstvo po mestih Kak že vneto sodeluje pri organizacijah Rdečega križa in da bd se eilji te velike humanitarne organizacije lahko uspešno propagirali tudi med muslimanskim (prebivalstvom po vaseh, če bi se mak i^presnenil. DHEVl TECE30-. DEL ZALOGE 30 d. 600 CENEJE BLAGO ZA DAMSKE PLAfiCE IN OBLEKE BLAGO ZA MOŠKE PLAŠČE IN OBLEKE BARHENTI TURINGI SVILE MANUFAKTURA. F. KS. SOUVAN LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 SMO PRED 100LETNICO OBSTOJA Aromatin GOSTILNIČARJI! • BlaznUcova »Velika »»ratlka« za lete 1935 je Izila leto« im devetdeseti«. Za ta jubilej Je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to prati&o, ne samo pri nas doma. teonveč tndd v inozemstvu, v Ameriki. Avstriji. Nemčiji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika ae naroča pri tiskarni I. BLasnlk nasled. v Ljubljani. * Obledele obleke barva v različnih barvah in pllslra tovarna JOS. REICH. „MARADU" je naslov najsenzacionalnejšemu filmu z Malajskih otokov. Ta film nam pokaže, kako je izginilo bogato in razkošno mesto »Maradu«, katerega Je uničil potres in vulkani. še nikdar niste videli tako napetega filma kakor je ta. FIlm po svoji napetosti prekaša skoro vse dosedanje filme. Predstava danes ob 11. url dopoldne v prostorih Elitnega kina Matice. Vstopninca Din 3.50, 4J0, 5.50 ln «50. če hočete Imeti dobre in poslužite ae »Arocnatinac. • Redno uživanje ■dravje nJim Ce hočete M ti a kleparjem res zadovoljni, pokličite A. COKERTA, Vidovdanska it. 1 ♦ Blage za dameke plašče. shMke sokolje le man«faMxm> sploh koptte najogod. aeje pri tnrOd Novak, LJnfcljaoa, Kongree- nd trg. Pri boleznih želodca, črevesja In pre-enavljanJa privede uporaba naravne »Franz Joeefove« grenčlce prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri. Iz Ljubljane n— Odlikovanje častnega bofzncji predsednika g. Dragotlna Hribarja. Včeraj dopoldne sta v imena borzne oprave borzni predsednik dr. Ivan Slokar ln borzni tajnik J. Kovač iaročila častnem« predsednika Ljubljanske borze za blago la vrednote g. Dragotinu Hribarja krasno diplomo v priznanje njegovih izrednih taslng za usta/no_ vitev in razvoj te važne gospodarske institucije. Diploma, v obliki portreta. Je umetniško delo našega priznanega mojstra Božzidara Jakca. u— Preporodovd na d"n TNi •vetnl-kov. Kakor vselej, so se Preporodovd tudi letos na dan Vseh svetnikov spomnili velikih mož našega naroda. Mestno načel-stvo jim je naklonilo primerno podporo, svečama Kopač & Co. pa potrebne svečke, za kar naj prejmeta iskreno zahvalo! Preporod ovci so obesili venec iz borovja, s trobojko in živordečimi nageljni svojemu ideologu Avgustu Jenku pod spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši, Gosposvetska cesta 7, prav tako žrtvama Lundru in Adamiču pod spominsko ploščo pred stoL nico. Z enakima vencema se se oddolžili velikemu Ivanu Cankarju ln EndHcherju. Misil vseh 90 romale na prerani grob nepozabnega Janžeta Novaka v Notranjih goricah, kamor so odnesli lep venec. Pri Sv. Krištofu in sv. Križu so položili ven. ce in prižgali svečke Valentina Vodniku in Matiji Čopu, Janezu Bleiweisu, Antonu Linhartu, Josipu Jurčiču, Jerneju Kopitarju, Franu Zajcu, Preporodovcn L Gnezdi, pisatelju Riharfu, bratoma Cimperma-noma. slikarju Matevžu Langusu in drugim. Za mnoge teh grobov rtcrbe edino še Preporodovd. Sicer bd ostali v narodno sramoto zapuščeni. u— Odkritje spomlneke plošče trtram avstrijskega nasilja na Sohem bajerjn je zaradi splošne žalosti preloženo na pomej-ši čas. u— T ObrtpMtrena tedna od L do & decembra bo krajevni odbor obrtniških organizacij v Ljubljani priredil sejem, na katerem bodo razstavljeni in naprodaj samo domači obrtniški izdelki, med njhnl tudi taki, po katerih ae povprašuje v Miklavževem tednu. Da se nudi občinstvu v teza času posebna ugodnost nakupa, bodo za cene posebni popusti, ki bodo veljali tudi za pozne£o dobavo. Obrtniki, ki nameravajo svoje blago razstaviti na sejmu, ae vljudno vabijo, da pošljejo prijave do 1Q. t m. Okrožnemu odboru obrtniških združenj v LJubljani, Beethovnova uL 10. u— Orkestralno druitvo Glasbene Matice In državni koneervatorlj bosta pontavfla sa iatatf kaatmt Glasbene Mattoa, Id ae bo Trtil v p«tek, ». t. m. v vslfld wkndd dvorani, teredne močan godalni orkester. V tolikem StervOz le nismo Imeit prilike sHfiatt godakneca orkestra v Ljnhgaorf. Pod vodstvom Skladatelja L X. flkerjsnca sn. Igra jo 5 knmrertnflk točk, med njluil 2 ki Jih je napisal Emil Adamič ln sicer »žalno koračnico«, katero Je lnstrumentl-ral prof. Saša Santel ter »Na grobu«, sta-rek is saite »Ljubljanski akvareli«, ki Je imel preje naslov »Pri ©r. Krištota«. Poleg tega izvaja orkester ie po eno delo Caj-kovskega, Sibeliuaa in Sainit-Saensa. Sedeži po zelo nizkih cenah v knjigami Glasbene Matice. u— Lepo delo redM^^mi8«**. V te- ložbd Tiskovne zadruge Je razstavljeno rezbarako delo upokojenega strojevodje g. Ivana dtajerja, ki stanuje v 2i talko vi ulici v Rožni dolini. Ta re^bar-samouk Je iz enega samega kosa lipovega lesa lepo izrezai cerkev sv. Janeza ob Bohinjskem Jezeru. Njegovo delo, ki Je nov dokaz, da je med nami zuoogo nepoznanih talentov, je naprodaj. e— Sokol L. LJubtjana-Tabor, »umta svojevna eanstvn, da Je preminila aaša Bresta članica In dobrotatea gdč. Josipina Blomauer. Pogreb blagopokojne sestre bo danea ob 1€.16 iz hiše žalosti, Rmotufca cesta lOa. Pozivamo članstvo, da ae pogreta udeleži v kroja s društvenim praporom, ostali v d rita s znakom. Zbirališče prod hdšo ialosti. — Uprava. u— Jadranašlce! Obrezan sestanek bo v tor^ 8. t m. v posvetovalnici. Načelnlca. ■— »Rofcovnjače« ponovijo v Šentjakob, slkem gledališča danes ob 20.15. V vodilnih vlogah nastopajo E. Wrischer-Petrovčičeva, Gnidovee tn Košak. V ostalih vlogah nastopa vea ansambel odra Pev*e točke je ugla^btl Parma Viktor. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 16. do 17. ter ene aro pred začetkom predstave. u— Tečaj za smučarsko telovadbo. Tečaji m amnčandco telovadbo Slovenskega planinskega društva prično v sredo dne 7. novembra ob 19 ari v dragi državni realni gimnazij za Poljanah, vhod Iz Ciril Metodove ofioe. Prtjave sprejema Kodak »RETINA To Je novi aparat sa 36 posnetkov, Id ga boste imeli redno pri seM! K 0 DAK — „R E TI NA" Idealen za šport, dom, potovanje In nočne posnetke, ker je prnktffien. zanesljiv, pa nad vse poceni. Din 1.590.- NA ŽELJO UGODNO ODPLAČEVANJE NA OBROKE. UPORABLJAJTE STALNO KAX-PANATOMIO-iniJC. Kar po dinarjih prihranite, morete zapraviti z nepremišljenim nakupom smučarskih čevljev. Dobro pa boste kupili, če ai nabavite čevlje znamke Brana. 71 smučarski čevlji so po svoji dobroti garantirano najmanj toliko vredni kakor najdražji inozemski izdelek. Smučarski čevelj BRANA je kvaliteta zase. Zahtevajte Se danea cenik od tvrdke BRATA NAGLIC, ŽIR1 SPD aa Masarrkon centa 14-1 med uradnimi urami tn v aredo pred pričeskam tečaja r garderobi telovadnioe ob 18.30 Člani naj se izkažejo pri vpisu z izskaznico. u— Združenje eobo-črko^iikarjeT, pleskarjev in ličarjev je imelo žalno komemo-racijo 26. p. m. v prostorih okrožnega odbora obrtniSkih združeni Predsednik g. Košak Ivan ie opisal življenje in velike za-sluee blatropokojnesra kraliG ra Jueoslatvijo, nakar so navzoči počastili spomin s trikrat" nim »Slava !< Obenem so izrazili zvestobo novemu kralja Petra II. Zdrjienfe je poslalo na potrreb biaeopokotnepa krai^a Aleksandra I. Uedinitelja v Beoerad si*>Je-?a odposlanca. u— Vpisovanje na novoustanovljeni meščanski šoti v Moetah. t&pravtteljetvo obvešča naknadno vse prizadete, da ae iebko vp^žejo po zakona o meščansikih ftolah v prvi razred samo oni učend, ki so dor^ Šili L, 5, 7. in 8. razred osnovne šole brea alabih ooen ta n1»o sUri nad 14 l«<-V Ž. renred pa bodo sprejeti ©tri, ki eo de-■rnSill 1. razred kake meščanske »ole. Na dobro okusno pripravljeno DIVJAČINO vabi cenjene goste vsako nedeljo tn četrtek GOSTILNA »LEON«, Kolodvorska uB-ea fltev. 29, kjer se točijo tudi izborna Štajerska vina in pristni dolenjski cviček- m— Privatni o6rH tečaji v DaJsvsfcf ZborntcL Pouk eemščtne aa odreato te mladino v začetnHBrih, nadatje-ralnih la taonvenzadjBfeih tečajih. Za odraele čer, za mladino podnevi. Informacije: »re-čer Js glavne vefie df*wo, '/»1®-, 1WP«*-dne pa ta Oapcrre oBce, aadniJI Vhod lewa» ob 14. u— Poekušen aamomor. Wa Skl eesti ao našB okrog ▼ tarfiBi »e rvijajočega sodnega nalnifcenca Ivana K— ki je v famoanoritaem namena pil sok» kislino. K. je bil prepeljan v boterfflnloo la je ie med potjo močno bruhal, tako ga Jo upanje, da bo okreval Kaj je bi*> v*r<* ubrapnemn dejanje. nI zneno. STROKOVNO POSTREŽBO IN NASVET. NAJVEČJO ZALOGO EN SOLIDNE CEN® V DAMSKIH PLAŠČIH DOBITE LE T KONFEKCIJI PAT7UN, LJTUFUANA KONGRESNI B. o— Številne žrtve neereč. V spiotoo t>o4-nttelco »o včeraj arejeB več »rtev tuenreč. ki »o ae večinoma pripetile na dote«. P r edstnočn Jim so pripeljali leto ta pol starega poeestn-Scovega »inčka P^raae^ ta Godca i« Oslice pri Krki. Otrok Je (»orna padel v kap žerjavice ta dobil straborito epekitate po obraza Poškodbe ao bile trto hode, da Je otrok v bofcaid penoči «mi — Posestnik Ivan Obla* ta c/kaRt* VtsB^m Lašč je včeraj dom« čtatfl eamokrea, kS po mn Je pade! ta rok Pri tem se Je »prolll ta mu Je krogla »darita v dlan leve roka, kjer Je obtičala. — Štiriletni »lnče* AnA-narioe LodT«k Votar«n«rt ta Hraš pri Stmled-nCkc Je včeraj obležal pod gramoroo trn. g», ki se Je prevrnila nanj. x zlomljenflnd aogamt. — Mizarski pomočnik Jernej V»-IJavee ta Dota s! je včeraj hndo poškodoval desnico pri krožni žagi. — Pastirček Rn-dolf ZakrajSek iz Male Račne. pri Groeuip. ljem Je našel včeraj na paši »taro patrono, ki ao Jo pastirji vr^ll v ogenj Zakra^ek Je po ognja brsfeal ta nau Je naboj eknpio-dlral v roko in Obraz. Zakrajškove » Stoodlbe so zelo bnde. Pravkar so prišle v promet razglednice z našimi pravimi narodnimi nošamL Serija obsega 12 razglednic ln stane 10 Din Posamezni komadi po 1-50 E>tn Dobe se po trgovinah ali pa v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani. o— Itlrltndvajeet tramvajaklh beledi leto« poHdJska kronika Bfle ao vse nesreče teSjega značaja, od katerih Ja bilo 5 celo smrtnih. Nesreče »o nastale največ po naključja, v številnih primerih pe ao Jih zakrivile žrtve same. Večkrat smo ie naglašaM, da so pešci na ulicah ta cestah premalo disciplinirani in da Skačejo čez ceste med avtomobili, tramvajskimi in dragimi vooovi, badl kadar vlada največji promet. V prav vseh primerih pa niso bile krive žrtve ta tečejo proti povzročiteljem Se oreiskave o— Dolgoprstne« ne počivajo. V j)! IH»-no spalne sobo Janka Matja&ča v RoAni ulld SI, se Je splazil te dni skooi odprto okno nennan zmiktvt Odnesel 'e popolno, ma novo, moško *ivo obleko, ^oAne hlače črno suknjo. rjrloh najdenih Da deželi več koles ukradenih v LJnbljanl. k! m Jih tatovi pustiU letati v graroab ta r nni vVu o— Uhan Je bU tambljeo od trgovine ftbeit do Slamiča Pošten najditelj se na-BZjJ ga odda prati nagradi v oelao- »JUTRO« it 254 BESC ModdK *. XL 19» s Iz Celja Na praznik Vseh svetih Je romaJo ljudi aa |M>k.op&iidčg k lepo okraše-g robovom svojih dragih Ker Je skono mm daa deževalo in snežilo, tako da Je popoldne pobelil grobove, Je bil oblak Da pokopališčih letoe manjši nego v prejS-BjUi letih Združeni moški stori Celjake-ica pevskega društva »Oljke« in »Celjske-IEa Zvona« ao peH ob 15 na okoliškem, ob M. na mestnem, nato pa na vojaškem po-Irop&Mšdn. moški zbor »Svobode« pa Je pel «b 15. na okoliškem pokopališču. a— Ljudsko vseučilišče. Jutri in v torek efe 20 bo predaval v risalnici deške me-Hfcaneke šole odlični ananetvenik-agodovi-siar nalv profesor g. dr Lj. Hanpfcman is flSagreba o predmetu »Položaj Evrope leta 1914.« Celjani poznajo g prof. dr. Haupt-mana te ia njegovih dosedanjih nastopov t Celju kot izvrstnega predavatelja Cb-itostvo je vabljeno, da se udeleži obeh pre. da vanj v čini večjem šrtevilu. •— Preložen uradni dan. Za torek 8. 1 Bi plačilo! uradni dam Zbornice za TOT za Celje ln okolico Je preložen na torek 13. t, m dopoldne. e— Popravek. V včerajšnjo notico o ■nrti ge Marije PestevSkove v Celja se >• vrinila neJJoba napaka Pokojnica je bila mati soproge sreskega šolskega (ne pa poljskega) nadzornika ge Pesrtevškove. e— Brezposelnost. Pri ekspozituri borce Bw1a se Je od 21. do 31 oktobra na novo pirijavtto 77 breopoeelnih (58 moških ln II) lenSk), posredovanj je bik) 14. odpotovalo Je M, odipadlo pa 32 oseb. Dne SI. detobra Je otrtafo v evidenci 240 breepo. Hiknih (207 moških ln 33 žensk) nasproti (196 moškim ln 38 ženekam) dne 20. s— Umrljlvoet v Celju In okolici. T oktobra Je umrlo v Celju 23 oseb (4 v mestu ki 19 r javnri bolnici), v okoliški občini pa t ceefc. e— Oblak tujcev. V oktobru J« obiskalo Celje 1166 tnjeer (nasproti 1134 v letošnjem seprtemlbrn in 1117 ▼ lanskem okto-i) ln sicer 915 Jugoslovenov in 240 ino- e— Nekaj, kar Se nI bilo! Rdeče serpe •fleje 75.— Din, klot-odeje 90.— Din. Ne anmwttte prilike Stermeckl, Celje. •— Zaradi opustitve trgovin« popolna raaprodaja manufakturnega in modnega Mn«a po relo nizkih cenah samo krateik «ais! Anton BRUMBC, Celje' Kr. Petra 13. is— Kino Union. Danes ob 1«.15, 18.30 ki 20.46 in jutri ob 16.15 in 20.30 zvočni VBlefllm »Orand Hotel« in zvočna pred- It Maribora a— Slov« ravnatelja Dolenca. V sredo dopoldne je bila na trgovski akademiji šolata svečanost v slovo upokojenega ravnatelj g. Mateja Dolenca. V imenu profesorskega zbora ie eovoril prof Josip Stopi6, ki fe poudarjal, da je s• ravnatelj pred 15 leti Cnrtanovil ta zavod ter ea dvignil do dana-Knjega ueleda Želel tnn je uspešno eode-krvanj® v našem gospodarskem življenju V fanenu učencev ao se poslovili Berta Zavod-nikonu Angelo Breetoni in Marjan Hiti. v im«oj trsrovskos« tečaja »Hermes« pa Ema Standičeva Poklonili so mu tudi več Šopkov in daril. Nato je na harmoniko zaisral Vilke Lflltcfck, Je zaključil ditaftki oe-veki sbor pod ved-Mvoa prof VaeiHia Mirka a— Ljudska aniversa Zaradi rfoboke žalosti Jutri n« bo »Čegkeea koncerta« Prihodnja prireditev bo v petek ko bo predavaj t. dr. Vek r* lev K okove* o položaju Slovencev leta 1914. »— Krajevna arganicarifo JNS ta V. mestni ekraj ima ▼ ponedeljek 5. t m ob 20. v drjžtvenih prostorih sestanek propagandnega odseka. Vabljeni ao vsi člani in so-nrišlieniki- Nabiralna akriia na dan Vseh svetih, ki jo je priredilo mariborsko žensko društvo na pokopališču, je prineslo 3670 Din. Znesek ee bo »oorabil v prid počitniške kolonije kraljice Marije na Pohorjj. Slovensko žensko društvo ee vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Pretlakovanje državneea mostu. Državna cestna uorava bo pričela jutri s pre-Makovaniem državnega moetu. i« sicer z lesenimi kockami. Delo bo izvršilo mariborsko podjetje Ubald Naseimbeni in bo trajalo do konca novembra a— Včeraisnti živilski tre ie bil zelo dobro založen. Slaninarj? eo pripeliali 32 voz zaklanih prašičev in slanine, okoliški kmetje m 74 voz zelinftih glav. krompirja in čebule. 30 voz jabolk, hrnSc in grozd ia, 2 voza lesene in 2 voza lončene robe. Cene bo bile zmerne in so modanVli par piščancev po 10 do 15. kolmSi no 20 do V. gosi m pjrane po 25 do 45 divje zoice po 20 do 22. fazane po 20 do 24 in Jerebice po 8 do 10 Dn'n komad. Nesreča na lovu. Včeraj okrog 9. dopoMne se Je pripetila v lovskem revirju g Rei^erja v Pekrah huda nesreča Po nesreči se Je s strelom ramfl pod pazduho leve rame 35 letni lovec Josip Mnstar Reševalci 30 ga prefpeljali v bolnišnico. Nie-govo »tanje Je zelo resno. a— V1«*m. V noči na Vse sveti so neznani vlomilci oVskaii Mandlovo gostilno v Radvanju ter odnesli listnico p 4000 Din zlato moško uro. več zfatib prstanov. Za vlomilci ooTCveduieio orožniki. a— Artobnsni promH na pokopališča Danes bodo vozili avtobusi v povečanem štev;lu na Pobrežie. ker ie bilo v četrtek »Taibo vreme. Cena vožnji v eni smeri 3 Din. tja in nazaj pa 4 D?n Iz Kranja Dan Jadranske straže. Proslava 31 oktobra se letos ni vršila tako glasno kakor druga leta, zato pa s tem večjo piete. to Dopoldne je imela proslavo gimnazijska mladina Na programu je bilo predavanje prof Hrovata, deklamacije in govor oemošolca Vidica Podano Je bilo blagajniško poročilo Pomladba JS na gimnaziji, iz katerega izvemo, da se Je letos organiziral skujpni izlet na morje, ki je veljal okrog 3000 Din. tri učence pa so poslali za cel mesec na morje, kar Je spet veljalo okrog 2000 Din Načelo vodstva Je. da vsak učenec in učenka v teku študija na gimnaziji vsaj enkrat vidi morje Obenem Je gimnazija praznovala dan štednje Zve-čer se je v žalno dekoriranl gimnazijski telovadnici vršila proslava Jadranske straže Predsednik g ravnatelj Košnife Je v kratkih besedah očrta 1 pomen to značaj proslave, povedal je. da je bila nameravana v pričetku novembra prireditev JS v velikem stilu, toda zadnji dogodki so na« zagrnil! v žalost Prof Hrovat je imel CiDeli&a Uhira blaga za moške ta ženske obleke in plašče, barhentov, flanele, kam-brlka, finih Sifonov ln vseh vrst belih tkanin, volnenih ln flanelastih odej solidno blago Vam nudi vedno v najnovejših vzorcih, v vseh kakovostih, samo trpežne vrste, sploš. znana tvrdka R. MIKLAUC »PRI ŠKOFU" Iingarjeva uL — Pred Škofijo v lastnih prostorih. ZaradS Jako velikih nakupov izredno ugodno oene. Prosimo oglejte si nage izložbe! Zaradi velike zaloge i! Vam nudimo vse vrste plašče po zelo znižanih cenah! Oglejte si cene! L TOMŠIČ Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 38. Preso za seno •turo, toda dobro ohranjeno kupim, eventualno samo njene železne sestavne dele. Ponudbe na upravo graščine Zgornji Ptuj. Zepfair peči bo neobhodno potrebne povsod, kjer žele kuriti z drvmi poceni, higienski in udobno. IZPET .FTK TOVARNE PECI ŠTEDILNIKOV in EMAJLA „Zephir" d« (L, Subotica Zahtevajte brezplačno prospekte! fit. 5012, kovtnasta Ankei^remontoir, lepo ohiš je, pravi Švicarski stroj Din 35.—. 6t. 5013, Ista z radio svetlobnim kazalnikom ln kazalci Din 45.— fit. 5030, zelo fina posebno tanka Anker-remontoir, chronometer AXO, točno idoča, elegantna, ohišje Iz krora-nikla Din 135.— H. SUTTNER Ljubljana 5 Laaltna protokolirana tovarna ur v SvicL Csnlk zastonj in poštnine prosi«. Samoproda ja za LJubljano: Veneealav Breznik, Stritarjeva ulica 7. Za Celje: D. B a k a s e h. Za Maribor: Pinter Jt Lenard. NA KRI2ISČU CENTRUMA LJUBLJANE oddamo v'L nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Kactav v oglasnem odd. »Jutra«. 8839 I i n- . r " Popolen učinek' I ] dosežeš samo tedajr če raztopiš'Persil ^ v mrzli vodi Persil varuje perilo Za namakanje perila vzemi Henko! daljši pesniško zasnovan govor, prof. Ivan-čič je recitiral Župančičevo »Ob Kvarne-ru«, zaključil je pa spored govor osmo. šolca Vidica Proslave se je udeležilo kranjsko meščanstvo z g. sreskim načelnikom dr. Ogrinom in predsednikom občine g. Pirceni na čelu r— Vlomi In tatvine v Savskem predmestju. Torkovo poročilo o vlomih po Kranju Je zaključila prošnja prebivalcev Savskega predmestja naj se varnosti njihovega imetja posveča več pozornosti Orožniška postaja pa nam Je sporočila, da so bi'i vsi vlomi, ki so bili izvršeni v te-kn letošnjega leta tam okrog (pri šorru. Kalovsu. Sera miku. Mihelčičn Itd.) takofj od nje preiskani, vlomilci pa aretirani Vlome je izvrševala prosila vlomilska tolipa Anžnr S pridnim in uspešnim zasledovanjem so kraniski orožnik' storili vse. kar je bilo mosrče storiti v dosego varnosti imetja krs»"tsk'h meščanov. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes ln jutri 4. in 5. t. m ob 8 zvečer (v nedeljo tudi ob 3. nri pop.) filmsko veledeLo »Tunel« po zinanem romanu B Kellenmana NaJ-boljšn; igralci Do-iatki običajni Prihodn.fi spored: »Kadar Baby ljubi« z Ano Ondro. Iz Kamnika ka— V spomin bazoviških žrtev. Društvo »Tabor« v Kamniku je na praznik mrtv h počastilo spomin primorskih žrtev Na praznik je bila v frančiškanski cerkvi masa. pri kateri so peli pevci. Popoldne so se člani zbrali na pokopališču okrog spominskega groba in križa, ki sta bila lepo okrašena, pred sliko žrtev in okro« proba pa so gorele lučke. Dekan g. Matej R har je ob grobu opravil molitve, pevci »Lire« pa so zapeli žalostinko »Oi Doberdob« ka— Usoda zastave na Brani. Zadnjemu velikemu viharju, ki je divjal na planinah, zastava na Brani ni moflla kljubovati, čeprav je bila sešita iz dvojnega platna in ob robov h ojačena z všitimi vrvicami in z usnjatimi pasovi. Veter jo je ovil okrog križa in popolnoma zvil, da so jo morali sneti in jo bodo nad.omestili z drugo. V nedeljo so se namreč 4 kamniški planinci, Berto Cerer. Sipo Kolman, Anton Rozman in Drago Nardin, vzpeli na visoko Brano in so trikrat prepleskali visoki železni drog s križem, da se ga v zimi ne prime rja. Ob postavitvi 9 metrov visokega želez- nega droga 14. oktobra sta bila tak mraz in megla, da so ga mogli samo enkrat pre- pleskati. Strje planinci »o po zasneženi in zledeneli strmi poti srečno prišli na Brano in izvršili težavno delo v mirnem solnč-nem vremenu, ki je vladalo v planinah- ko je doline pokrivala gosta megla. Ker je bilo solnce v gorah izredno vroče, se je pleskanje železnega droga popolnoma obneslo in bo^ zdaj zima nanj brez vpliva. ka— Kino Kamnik predvaja danes in futri film »Tarzan, gospodar pragozda«. Predigra zvočni tednik in kulturni film. Iz Novega mesta n— Brajdiči b°gato založeni s orožjem. V Kačjo rido, kjer tabori skupina ciganov družine Brajdičev, so v eni izmed preteklih noči iznenada dospeli orožniki. Cigane, katerih je v taboru lepo Število, je ta neza žel jeni poset tako presenetil, da so na svojih ležiščih kar onemeli. Pri vseh v taboru so orožniki izvršili preiskavo ln našli: 5 lovskih pušk, med njimi predelano vojaško karabinko s patroni, revelver !n en kilogram smodnika. Vse to so orožniki seveda zaplenili. Poleg plena pa so s a*-boj odpeljali že dolgo iskanega Jožeta ln Zvonka Bajdiča, ki imata na vesti star tatinski, Se ne poplačan dolig. n— V znamenju »v. Martina. V pričakovanju sv. Martina, ki je na Dolenjskem to-liko slavljen. so se že sedaj pojavili kurji tatovi in to že kar v mestu. Tako je b0o pokradenih več dvonožcev tovarnarju g. Penci in zasebnici ge. A. Turkovi na Ra-govski cesti. Ravno v Isti ulici pa Je bilo pokradenih par ducatov golobov g. Alojzija Lesjaka. Ljubitelj golobov menda nI poznal njihove lastnosti, zato Je bržkone potem, ko jih Je zaprt v golobnjake, tudi spustil. Ali tudi golobje vedo za svoj rojstni kraj pa se je zato večina vrnfla. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal dane« (v nedeljo) oh 15., IS. to 20.16 zvočni fitan »Obsojena da ljubic. V glavnih vlogah: Norma Shearer, Predrte March ln LesMe Howard. Predigra: Fozov zvočni tednik. Iz Trbovelj t— Prosvetna dela Sokola. Sokolska drama se pripravlja, da otvori letošnjo seww» s Cankarievimi »Hlapci«. Zaradi nepričakovanih ovir se bo letos sezona nekoliko zakasnila. Mladinski prosvetni odbor je že izdelal proeram za letošnje zimsko delovanje. t— Osebna vest Na meeto odišleea g. mi. Lojzeta Dularja pride v Trbovlje R inž. Jeglič iz Senovega. Odšle so na svoja službena mesta vrle eokolske delavke učiteljice: gdč. Rozinova v Prekmurje, gdč. Liea-čeva v Muto in gdč. GriJeeva v Višnio poro. Marljivim eokolskim delavkam želimo na novih mestih obilo sreče in zadovoljstva. Iz Hrastnika l»— 2atno ifeorovanje Jadranske straža ee Je vršilo v torek zvečer v deški fcoH. Uvodni govor Je imel učitelj g. Hotbaner. potem pa Je učitelj g. Pardubsky povaB-čeval spomin pokotinega vladarja kot največjega čuvarja našega morja. Jadranski dan Je praznovala Šolska mladina v nčil-nicah ln so pomladkarji pridno raapečava. li razglednice in kolke v prid Mladinskega Sklada viteškega kralja Aleksandra UedJ-nitelja ter žalne trakove JS Zvečer j« članstvo pri radio-aparatlh poslušalo atpore* komemoracije JS v Ljubljani. h— Kino Sokol predvaja danes Ob 15-13 in 20.15 ruski film »Pot v življenje«. Iz Ptuja Jadranski »tražarfi so imel! v tort* žalni večer v »Mladiki«. Dvorana je bila nabito polna. Predsednik g. sreski načelnik dr. Bratina je imel lep nagovor o jadranskem dnevu, ki ga pa letos praznujemo krvavečih src. »Slava mučeniškeum kralju, živel kralj Peter H.!« je zaorilo po dvorani. Mogočno je nato za donela po dvorani himna, ki jo je odpel dijaški zbor pod vodstvom g. prof. Rusa. Prof. Veselko je zatem imel globoko zasnovano predavanje: »Kralj in naš Jadran«. Petošolee Rafko Polič je imel nato recitacijo »Kralj mučenik«. 2alno svečanost je zaključil dijaški pevski zbor s pesmijo »Buči, bu« morje Adrijansko< j— Ne hrani doma d«nar)td Iz ptujske-okraja je bilo že večkrat slišati, da j« 'il temu ali onemu posestniku trdo pri-služeni denar ukraden, ker ga je imel doma skritega v kaki &rinji ali kovčegu, n»-mestu da bi ga varno naložil v hranilnici, kjer bi se mu kapital še zvišal z obrestmi. Tudi posestnik Hrga Ivan iz Gabernika, občina Juršinci. si je doma hranil v kovče-gu trdo zasluženi prihranek 5100 Din. Te dni pa ga je obiskal neki neznani tat, Id mu je vlomil v kovčeg in odnesel dva tisočaka in precej stotakov. Orožniki so tatu že na »ledu. Duro Durax r\ , ne na zraku in ne pri Lnirocrat pranju. Prvovrstni angleški po-pellni za moške srajce, ne oblede ne na solncu, 5e —60 J)in dnevno lahko zaslužite poleg svojega običajnega posla, ako sprejmete naše poverjeništvo. Agilni možje in žene iz vseh mest Jugoslavije naj javijo svoje naslove Izdavačkom preduzeču, Beograd, poštni pretinac št. 99, pa dobite obširna navodila za delo. 8948 Kovačijo z Inventarjem, možnost dobrega zaslužka, oddamo ▼ zakup. Ponudbe pod »Kovačniča« na oglasni oddelek »Jutra«. 8936 TOVARNA CtKORIJE »F A V O RI T44, ZEMUN obvešča svoje spoštovane odjemalce, da ni noben njen potnik ali zastopnik pooblaščen, vršiti inkaso pri prodaji blaga, ker prodajamo blago Izključno proti predplačilu ali povzetju. pričeli smo z m:s ter i jem, a končali z Protektorji so se preveč naglo izrabljali na gumah vseh vrst. Po vsestranskem preiz-kuševanju so Goodyearovi in-ženjerji dognali vzrok temu — večje brzine, hitrejši pohod in naglo zaustavljanje modernih voz. Zatem so sledili dveletni naporni poskusi, katerih rezultat je — ta Goodyearova nova zadivlju-joča guma »G3« s širšim, ploščatim in težjim protek-torjem, ki daje 43 % več kilometraže brez polzenja. INSERIRAJTE V „JUTRU"! PERJE kg Din T.—, 10.—, čohano 16.—, 24.—> 32.—, belo čohano, gosje s puhom kg Din 36.—, 48.—, 64.—, 84.—, beli puli 150.—. Blazine, polnjene 40 X 50 Din 10.—, 60 X 80 Din 27.—, 35.-^, Pernice, polnjene 120X180 Din 90.—, 135.—, z rožnato ali modro angino. Vzorci brezplačno. Naročila preko 350.— Din pošljemo franko. Posteljne odeje, prvovrstne, poceni v veliki izbiri. Odprem* po povzetju. Ne odgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar. „POSTELJINA" H. Weiss, Zagreb, Ifica 76. Zahvala« Smatram za svojo dolžnost, da se visoko spoštovanemu g. dr. Francu Dergancu, šef-primariju državne bolnice v pokoju, tem potom iavno najtopleje zahvalim za srečno uspelo izredno težko operacijo moje žene in nad vse skrbno nego v njegovem sanatoriju »Emona«. BAJ2ELJ JERNEJ, 8946 kontrolor Hranilnice dravske banovine v Ljubljani. 43% PRVI VIR ZA TRGOVCE m 'O več kilometraže brez polzenja L Lovše Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Telefon 27-28 American Import Co Maribor, Aleksandrova cesta 6 Telefon 23-92 ZELEZNINABJI GALANTERISTJ z železnimi in otroškimi igračami za božič Zahtevajte ponudbe! SOMMER I DRUG, RAČKA TOPOLA Tvornlea železnlne in otrodkih igrač Itini BAZARJI TRGOVINE S PAPIRJEM Marcelle Tinayre: 46 Upornica Roman >Tega ni še nihče videl; nihče razen gospodične Bonove še ni prišel semkaj; a za gospodično Bonovo vidni svet tako in tako ne obstoji.« >Torej sem prvi, ki.. .< >Da, prvi... In ker imate mnogo razumevanja za umetnost in ete zelo izbirčni, me silno veseli, da hvalite moj okus. Reči, ki spadajo k mojemu življenju, imam rada... Te male rumene vaze se dotikam s pravo nežnostjo... In kako rada imam to zaveso, ki jo vidim sleherno jutro.« Z visoko vzdignjeno laktjo je razprostrla tenčično zaveso s prelepimi nageljni, ki so med njimi korakali sloni. Nageljni in sloni so bili zeleni in višnjevi — v vseh odtenkih — in vitka postava mlade žene se je odražala na tanki, prosojni tkanini kakor senca. In Noel je z otroškim veseljem pomislil: »Odkar je spet v Parizu, je ni še nihče obiskal. Te besede ni rekla še nikomur, tega giba ni še pred nikomer napravila.. .< »Oh,« se je pokujala Jozana, >saj ne gledate...« »Pač, gledam, občudujem in mislim ...« »Kaj?« >To, da bi se nasprotniki ženskega gibanja zelo čudili, če bi vas slišali...« »Zakaj ?< »Zato, ker ste tako ženski!... Da, vi ogorčena in operniea: ne boj za obstanek, ne samostojnost, ne razumsko opravilo ni v vas 1 zamorilo ženskih lastnosti, niti ljubezni do domačnosti ne in želje, da bi ugajali... Lišp ljubite, cvetlice so vam v radost, igračke vas veselijo.. .< >In temu se čudite?« >Da in ne...« »Kako? Pisatelj .Delavne žene'?...« »Prav ta... Pisatelj .Delavne žene' je zadovoljen, in Noel Dely-sle se čudi. Prvi je bil že od nekdaj občudovalec nove ženske.,.« »In drugi?« »... občudovalec večne ženskosti.« »Oba sta ista oseba.« »To vidim, odkar vas poznam... Priznati moram, da sem bil v pogledu ženske emancipacije bolj teoretik in nisem nič kaj verjel, da bi moglo biti toliko razuma, močne volje in poguma v isti ženski združenega s tolikšno blagostjo in milino... Popolnoma ste me iz-preobrnili...? >To me zelo veseli...« »Zato se bom trudil, da izpreobrnem tudi druge... Iz čuvetva pravičnosti in iz sovraštva do moškega farizejstva sem se zavzel za žensko ... V bodoče bom zgovornejši, ker bom govoril iz najglobljega prepričanja in misliKna vas... Tako naju bo skupno prizadevanje zbliževalo drugega z drugim... Najino prijateljstvo bo postajalo čedalje plemenitejše, čedalje lepše... Ali ni najino prijateljstvo res nekaj lepega, kaj?« In Jozana je slovesno in resno odgovorila: »Nekaj zelo lepega!.. .< Globoka ganjenost jo je obšla... In da bi obrzdala ta vzkip, ki jo je prevzel s toploto, kakršne še ni poznala, in ji pognal solze v oči, se je odvrnila. Tedaj je zagledala na mizi — kamor jo je bil Noel položil _ knjigo in šopek: parmske vijolice, polne in go- ' eto stisnjene, sivkaete barve, ki se je prelivala v vijoličasto*, zadnje letošnjega leta. Ali ni bila nekoč rekla Noelu, da eo ji izmed vseh cvetlic najljubše vijolice? »In se vam niti nisem zahvalila!... Kako ste prijazni, da ste se me spomnili!« In nekoliko tiše je dodala^ »Edini ste ...« »To upam!« je rekel. »Nisem zelo družaben človek... Rad bi bil vaš najboljši prijatelj. Vaš edini prijatelj... To jc morda sebično... A zdaj si poglejte knjigo; lepa knjiga je, ki je, kakor vem, še niste brali, a jo boete drevi pričeli in prav tako vzljubili, kakor sem jo jaz ...« »,Dominique'? Ali mi jo posodite?« »Ne posodim vam je, podarim vam jo v spomin na svoj prvi obisk pri vas... Na beli list tu spredaj sem zapisal dan: ,25. marca 19..Časih vas bom iznenadil s kako lepo knjigo, ki je še ne poznate... To je moja prijateljska pravica! In pokazal vam bom marsikaj takega, da bo vašim očem in vašemu srcu v veselje.« »Moj Bog!« je rekla Jozana. »Razvadili me boste!... Tega nisem vajena, kar neverjetno se mi zdi... Takšno prečudno, krasno prijateljstvo! Ali mislite, da utegne taka reč trajati in da vam ne bom v nadlego?... Kaj? Samoumevno se vam zdi?... Meni ne... Se pred letom dni, če bi mi bil kdo rekel...« Tega stavka ni dokončala... Senca spominov je padla nanjo in se dotaknila tudi Noela... S prepadenimi, od razburjenja vlažnimi očmi je zrl v Jozano, ne radovedno, pač pa s skoraj bolnim strahom ... Čutila je. Jozana je vstala. »Pripravim nama čaj.« je dejala. »Postavite .Dominika' tjale gor I na polico... Kakor vidite, bo v dobri družbi.« i iS j* / ŽENSKE NOCAV!CE*» Najfinejše svilene - Din 29'* Trpežne »vilene Ia flor f lz sukanca Strapačne flor, M 19--19"-15% 9v Vrsta- «625 SJ Za aport Vrsta: 1375-M Lahek in eleganten kombiniran čeveljček Vrsta: «824-60 Perforiran čeveljček is laka. ki vsaki deklici lepo pristaja i 1 - Vrsta: 7225-06 Za dom samo Bata copate Stareji« dame nosijo rade lakaste polCeflj« Za &gospode! Vrsta: 4644-05 'sem damam in gospodičnam, ki nosijo čevlje z nizko peto. riporočamo tale dober :n ceneni čeveljček V • Vaši deci! Vrsta. 5860-00 Tale čeveljček smo (zde tali za najmlajše v rjavi, črni, ln kombiniranih barvah »* Dečkom ra Itrapae, igro in šport močne športne -ievlje s gumijastimi f podplat- Vrsta: 3222-02 Vrsta Vrsta: 2645-14 Eleganten, močan in poceni, ia telečjega boksa Vrsta i 2945-11 Za Itrapae močen tro-ter-čevelj iz boksa rjavi ali črn: barvi j, Vrsta: 1837-21 Lakastl nizki čevlji ta drutbo in ple« Elegantni in dobri nizki čevlji is črnega rjavega boksa Vrsta: 7217 20 V teh si otpočijet« nog« Trpilai In poceni uma Din r- Vrsta: 1933 22 Visoki čevlji za Itrapae starejšim gospodom Kdor nosi galoSe Bata. ne boji se deija ne blata Vrsta: 3162-00 Tovarna POHIŠTVA I. I. NAGLAS, Turjaški trg št. t ■ priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. k 1 e p. Konk. zadeva čertanc Fortunata, trg* na Vačah. Na predlog upravitelja konk. mase dr. Slibar Ivana, odv. v litiji se dovoli odsvojitev vseh v konkurzno maso spadajočih pre-tadolženčevih premičnin zlasti vse zaloge blaga, v kolikor se istih tts drži ločitvena pravica, potom javne dražbe, ki se vrši dne 12,, novembra 1934 dopoldne ob 10. uri na Hcn mesta na Vačah. Vzklicno ceno tvori cenilaa vrednost, pod katero se ne sme prodajati. Kot cenilca se postavi g. Kristan Ivana, trgovca na Vačah. SRESKO SODIŠČE V LITIJI, odd. I., dne 29. oktobra 1934. 8896 „21M A" KONJSKA STRUNA (Rotsliaar) Žimo za tlmnlce (madraee) najboljfte Kvalitete, vsake vrste in * vsaki množini dobite vedno prt tvrdkl FRANC J E d E. tovarna žime. Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! PERJE Kokoftje, pnrje, gosje, račje, navadno, s strojem člSčeno In Gohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno ln franka Dobavlja se v vsaki množini E. Vafda, Cakovec telefon ttev. 59. 60. 8. 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE. KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! INSERIRAJTE V V O €&Pi razstaša poštar SVILE Š T O F E PLATNA od NA ZAHTEVO POŠLJEMO VZORCE BREZPLAČNO Zaustavite izpadanje las s petrolejem HAHN, najučinkovitejšim higienskim loti-inom zoper izpadanje las, zoper prhljaj in srbečico na glavi, ne masti, in Ima prijeten vonj. Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodaja se v vseh trgovinah te stroke. Zastopstvo: H. Mayer in drug, Zagreb. 1'etrole fialin ppismna F cSO odo i _iimetaiKfcro tot NAJPOPOLNEJŠA in KRALJGVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILJALNA TVRDKA F. S£H!MEIDi& IZDELOVANJE- GLASBIL IN Gl_ASSENlrl PRITEKUN ZAGREB ,Tiil«5ličcvanMO/c Violine___od Din ?l7m*garl Havajska klare. Stare - -148, - l^A} Mandoline..- • 98.- • I saksofoni intd. Harmonike •-75.- - | najceneje. ZAHTEVROTC "SSEM&" GcNIK Mesarska 121 prekajevalska zadruga v Osijeku nudi na prodajo cenj. odjemalcem izdelke svojih zadrugarjev v prvovrstni izdelavi osobito garantirano čisto svinisko mast soljeno in suho slanino v vsaki količini po dnevnih cenah. Vprašanja prosimo poslati na predsednika zadruge gosp. Dragotina Grubiča, mesarja in klobasarja, Osijek L, Strossmayerjeva ulica 50. 8816 Razna uradna raziskovanja potrjujejo, da ramoreta »F1T0NIN« uporabljati « p opolno sigurnostjo pri vse* POŠKODBAH, OKVARAH, OPEKLINAH, HRASTAH, ČRNIH PRIŠCIH, LI-Š A JI II. ČIRIH, RANAH OD LEZANJA, STARIH, ZANEMARJENIH RANAH oa nogah, skrofuloznih ranah, odprtih Ozeblinah te odprtih hemoroidih. prepreča Infekcijo, obusta-vi krvavenje, ne dopušča, da bi se rane usmradile ia jib zelo naglo zaceli. Steklenica stane 20 Din v lekarnah. — Po poštnem povzetja vam pošljemo 2 steklenici za 50 Din. Poučno knjižico br. 14 vam pošlje brezplačno »FITONc dr. z o. z., Zagreb 1-78. Regtetrireao pod Sp. br. 1281 — od 28. fn&j« 16G3. „FITONIN" NAJNOVEJŠE RADIO APARATE odlične kakovosti po nizkih cenah po ugodnih plačilnih pogojih mesečno Din 265.— mesečno Din 165,- Vam nudi " SUJ>EMl-MNDl/CTAS'CE PIIILIPS zastopstvo H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova c. 6 Zahtevajte brezplačni ceniki 'trejesnazue DaraaviU Kraljestvo mode Priljubljenost lepih bluz Je bila že od tMskdaJ t tesni zvezi s kostumi, bajti če &<.xlnp. niso moderni, tudi bluze nimajo nobene veljave. Letos pa ao kostumi na višku mode in je zato povsem umljivo, da stoje tudi bluze v žarišču zanimanja. Mnogim variacijam v modi kostumov odgovarjajo tudi raznolične moderne bluze, ker naa izkušnja uči, da potrebujemo za vsak tip kostuma določeno bluzo. Naravno Je, da se športne bluze razlikujejo od popoldanskih ali večernih, a tudi različna dolžina kostumovih jopic zahteva odgovarjajočo dolgo bluzo. Zato bomo letos videli poleg kratkih bluz, ki ae nosijo v krilu, tudi bluze v obliki telovnika, nadalje bluze v obliki jumper-ja in take z napol dolgim krilcem. Celo do lgi kazaki so j ako moderni, in sicer ▼ zvezi s priljubljenimi »tričetrtinskimi« jopicami, ki so^ nekake naslednice paletojev. Tvorivo bluze se ravna po njenem slogu. Tako so n. pr. športni modeli izdelani predvsem iz mehkega flanela, ki navadno ni enobarven, temveč pestro vzorčast Naša prva skica predočuje okusno bluzo za potovanje in za šport Tukaj učinkuje izvrstno progast flanel, ki je ukrojen v dveh smereh, za život počez, za rokave pa podol-gem. Gumbe zapiramo s širokimi usnjenimi preponami, ki soglašajo s primitivnim športnim slogom te bluze. Najbolj uspešni ao letos modeli, ki ae zapirajo tesno ob vratu. Takšno popoldansko bluzo b stranskim, nabranim volanom vidite na desni skici zgoraj. 2ena, ki si želi posebno tople zimske bluze, se bo rada odločila za bluzo iz debelega pralnega baržuna, ki izvrstno učinkuje v lovsko zeleni ali rjasto rdefti barvi. Bluzo zapenjamo po sredi a spletenimi usnjenimi gumbi, ki krasijo zunanji šiv rokavov in male žepke (srednja skica). Že od nekdaj ao priljubljene bluze s kontrastnim učinkom. Pri tem mislimo predvsem na temne bluze s svetlo garniture. Naša druga skica predočuje temno bluzo a Moderna krznena garnitura sestoji iz okroglega ovratnika In širokih manšet, ki jih zapnemo na plašč z dvema kratkim kaz&kom in s svetlim, po sredi zapetim, bidermajerskim volanom pod vratom. Naslednja bluza je Izrazito popoldanskega značaja ter kaže, kako izvrstno ae ujema svetlo tvorivo s temno krzneno progo ob vratu, ki jo zaključuje cvetlica iz enakega krzna. Pas nadomestuje proga robčkov, ki pa so le deloma vidni, tako da je bluza spredaj gladka. K najbolj značilnim modelom letošnje sezone prištevamo dolgo »kozaško« bluzo, brez katere si ne moremo misliti priljubljenega kostuma z dolgo jopico. V to svrho nam nudi moda črtasta blaga, ki so pretkana s kovinastimi nitkami. S serpentino pod vratom in na rokavih nekoliko omilimo strogi slog kazaka. Z moderno obliko ka-zaka se dobro ujemajo štirikotni gumbi, ki postrani zapenjajo kazakovo krilo (zadnja skica). »Praznična« bluza, ki nam rabi v večerne svrhe, zlasti pa za obisk gledališča, je iz lepega, čipkastega blaga. Zanimiv Je tako-zvani izrez »Grete Garbo« ob vratu, ki ga obrobljajo lepe, velike cvetlice. Trlčetrtin-ski, kelihasti rokavi so obrobljeni z nabranim volanom, enako kot spodnji rob dolgega kazaka (1. skica v spodnji vrsti). Radkrtermalno zdravilišča Dolenjske toplice pri Novem mesta Izborni uspehi zdravljenja, posebno pri rev- matlzma, išiasu, protinu (gihtu), živčnih ter ženskih boleznih. Moderna električna terapija. Tekoča hladna in topla voda v sobah. Na željo tudi serviranje v sobah. krvnih deklicah, ker vodena kri, ki tata manj rdečih krvnih telesc m barvila, znižuje sposobnost zoževanja krvnih žilic. V tem primeru je treba zdraviti slabokrvnost, poskusite tudi lahko že s mazilom: Sall-cilne kisel ine 1 gr, Gold-Creame 60 gr. — Ha. Mnenje avtoritet, ki Je napisano v »Zdr. posvetovalnici« glede možnosti oploditve, se opira na opazovanja iz časa vojne, ko se je dal ta problem dobro proučevati. — Glede vnetja, ki se Vam Je pojavil pod pazduho, Vam svetujemo, da se točno držite predpisov zdravnika, ki Vas zdravi in ki Vam bo gotovo rad dal zaželjena pojasnila tem laže, ker Vas je preiskaL — Zaradi tretjega vprašanja se obrnite na zobozdravnika, ki Vam je napravil krone. Vsekakor je potrebno skrbno čiščenje in Izpiranje ust z vodikovim superoksidom. — Zelena Jama. Ce ima otrok gliste, Je potrebna preiskava blata, da se ugotovi, kakšne vrste so gliste In po tem se ravna zdravljenje. Ce ste ubožni, peljite otroka v drž. zavod za zaščito otrok. — »L D .T. Zaradi zablode si ne smete delati prevelikih skrbi in samo-obtožb. Nezmožnost je v Vaši starosti, če ste sicer popolnoma zdravi, samo psihičnega Izvora, nekaj seveda tudi posledica opisane razvade. Gibajte se veliko na svežem zraku, zvečer se ogibajte težkih ln ostrih jedi, posebno pa alkoholnih pijač, spite le lahko pokrit, zjutraj pa takoj vsta-nite, ko se zbudite ln umijte se ves z mrzlo vodo in kmalu bo vse v redu. — Kfn. Temeljito pojasnilo je v Vašem primeru brez temeljite preiskave nemogoče. Dopuščena je samo domneva, da je nastopilo motenje v prebavi, mogoče zaradi tega, ker se sedaj premalo pregiba te. Po zimi bi tudi lahko hodili na gore, če pa ne, pa nadomestite turistiko s primerno gimnastiko, masažo, kopelmi Itd., s pretežno vegetarično dieto in tu in tam s kakim odvajalnim sredstvom se uredi Iztrebljenje. Poskusilo bi ae tUdI lahko s preparati enzymov trebušne slinavke (Festal). — L. M. Zdravljenje golše oz. Basedowove bolezni se mora izvršiti samo pod strogo zdravniško kontrolo. Z obolenjem v zvezi so tudi vsi opisani znaki slabih živcev in težkega dihanja. V po-štev pride operacija. — Cilka. Pri zaprtju je priporočljiva pretežno vegetarična hrana, zjutraj na tešče pa Izpijte čašo hladne vode ali slatine. Nadalje so se dobro obnesli Priessnitzovi obkladki ln mrzlo umivanje trebuha. Vsaki dan redno ob Isti uri poskusite z odvajanjem, tudi, če ne čutite potrebe. Samo v skrajni sili pridejo v po-Stev odvajalna sredstva (grenka sol, rici-novo olje). — A. P. R. Pri išijasu pride razen masaže, različnih kopeli m obkladkov predvsem v poštev galvanizacija, ki je pogosto boljša kot dlatermija. Tudi različna injekcije dobro vplivajo. — F. D. L Pri sumu na sladkorno bolezen Je predvsem potrebna preiskava seči. Opisani pojavi-niso tipični znaki za sladkorno bolezen. Glede katarja na mehurja glejte odgovor pod »Neprijetnost«. — 22J3: Lahka glasba. — DUNAJ 12 najskl simfoniki. — 16.10: Hayduova glasba. — 17JO: Koncert solistov. — 19.20: Glasba za Schillerjeve drame. — 21.25: Koncert orkestra in solistov .— 23.45: Plošče. — BERLIN 20.10: Mešan program. — 20.30: Govor ministra dr. GoebbeJsa. — 2220: Pevski in klavirski koncert — KO- NIGSBERG 19.30: Celo__20.05: Dueti. — 20.30: Prenos iz Berlina. — 21.45: Plošča. — 22.30: Lahka glasba. — STUTTGART 19: Orkester. — 20.30: Prenos is Berlina. — 21.45: Plošče. — 24: Komorna glasba. — BUDIMPEŠTA 17.50: Pevski koncert — 19.40: FUharmoplčnl koncert — 22.10: Ciganska kapela. — RIM 17.30: Komorna glasba. — 20.10: Plošče. — 20.45: Operni večer. Torek, 0. novembra LJUBLJANA 11: šolska ura: O mladinski igri v splošnem in posebej. — 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Gospodinjska ura: Puding, dodatna hrana za bolnike (Milena Serko). — 18.20: Otroški kotiček (ga. Cirila Medvedova). — 18.40: Nemščina dr. Kolarič. — 19.10: Nar cionalna ura: Vojska in narodna prosveta. — 19.35: Plošče. — 19.50: Jedilni list, program za sredo. — 20: Prenoa iz Beograda. — 22: Cas, poročila, radio orkester. BEOGRAD 16.30: Klavirski koncert — 19: Radio orkester. — 19.40: Ruska glasba. — 20.40: Koncert beograjske filharmonije. — PRAGA 19.10: Mešan program. — 20.10: Skladbe za čelo ln klavir. _ 20.80: Igra. — 22.15: Plošče. — BRNO 20.05: Program iz Prage. — VARŠAVA 19.30: Plošče. — 20: Lahka glasba. — 21: Koncert solistov. — 22: Orkester. — DUNAJ 12: Dunajski simfoniki. — 16.10: Iz zvočnih filmov. — 17.30: Koncertna ura. — 19.10: Arije in pesmi. — 20.10: Humor v glasbi. — 21.30: Nadaljevanje koncerta. — 22.50: Glasbene bagatele. — 23.50: Plošče. — BERLIN 20.10: Mešan program. — KO-NIGSBERG 19: Klavirski koncert — 20.10: Operne arije. — 21.15: Vojaška godba. — 22.50: Nočni koncert — STUTTGART 20.15: Iz kraljevstva ljubezni. — 21: Lahka glasba. — 22.30: Plošče. — 24: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17.35: Orkester. — 20.10: Madžarske pesmi s godbo. — 21.40: Mozartova glasba. Ogljene krtačiee dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev in aparatov domača tvrdka Ivan Paspa i sinovi Zagreb L poštni predal štev. 00 KKAlUITEiniJM LJUBLJANO Levstikova ulica na Vrtači kostumom. Posebnost novega ovratnika Je, da ga zapenjamo zadaj, kakor je razvidno iz naše skice. Vsakovrsten eksotičen les Je po svojem lepem vzorcu prikladen za razne moderne skrinje, ki so po obliki in bani popolnoma neodvisne od ostalega pohištva in jih lahko namestimo v vsaki sobi. velikima gumboma. Na ta način lahko nosimo isto garnituro k raznim plaščem ali HaamBBa—BHM Bamske krznene plaSoe in jopice ter razno drugo krzno v veliki izbiri po jako ugodnih cenah nudi L. R0T krznarstvo Ljubljana Mestni trg štev. 5. Na naši skici vidite tako skrinjo iz kav-kaškega oreha. Spodnji predal je zaprt s steklenimi zatikalnimi vratci. Razen tega so v škrinjo sorazmerno vdelani predali in vdolbine za knjige in keramike. Takšna skrinja združuje torej v sebi vitrino, ko-modo in omaro za knjige ter je primerna zlasti za mala stanovanja. Zdravniška posvetovalnica Neprijetnost. Ce Vam pri kaši ju ali smehu uhaja voda, je to znak, da so mišice mehurja ohlepele, verjetno je pa mehur tudi obolel na katarju, za kar bi govorila okolnost, da se Vam opisana neprijetnost pod toplo odejo ne zgodi. Ogibati se morate ostrih jedi in alkoholnih pijač, na spodnji del trebuha si devajte tople obklad-ke (termofor), zvečer Vam pa priporočamo sedeče tople kopeli z izcedkom hrastove skorje. Zaradi potrebnih zdravil se pa morate abrniti na Vašega zdravnika, tudi zaradi tega, da se ugotove morebitne poškodbe pri porodu. — Mlada. Ce ste sicer drugače zdrava, je rdečisa, ki se Vam pojavlja v obrazu, v zvezi s prehodno dobo, v kateri se nahajate, je torej bolj živčnega izvora in bo po tej dobi sama ob sebi prešla. Večkrat se pa opazuje rdečica pri slabo- Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja, 4. novembra LJUBLJANA 7: Telovadba (Pustišek Ivko) — 7.30: Resna glasba na ploščah. — 8: Poročila. — 8.15: Orgel, koncert (Blaž Arnič). — 8.55: Versko predavanje. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Resna glasba na ploščah. — 10.20: Dobra vzgoja in nega otrok (ga. Zajc-Boškovičeva). — 10.40: Samospevi g. Joža Likoviča, vmes radio orkester. — 12: Cas, poročila, radio orkester. _ 16: Kmetijska posvetovalnica (inž. Sadar Vinko). — 16.30: Oktet »Ljubljanskega Zvona« poje resne speve. — 17.15: Plošče. — 20: Nacionalna ura: Razglas uedinjenja Bosne in Hercegovine s Sremom. — 20.25: Jedilni list, program za ponedeljek, plošče. — 20.45: Frančiškanski pevski zbor poje Sattnerje-ve pesmi iz zbirke »Golgota«. — 22: Cas, poročila, radio orkester. BEOGRAD 15.30: Vojaška godba. — 20: Spevoigra. — PRAGA 19.05: Prenos iz Brna, — 20: Koncert češke filharmonije. — 22.30: Lahka glasba. — BRNO 19.05: Pesmi. — 20: Prenos iz Prage .— VARŠAVA 19: Lahka glasba. — 20: Simfoničen koncert. — 22.15: Orkester. — DUNAJ 11.10: Dunajski simfoniki. — 35.55: Komorne skladbe za pihala. — 16.35: Orkester. — 19.10: Plošče. — 20.15: Prenos opere »Boc-caccio«. — 23.10: Lahka glasba. — 0.15: Plošče. — BERLIN 20: Koncertni večer. — 21: Recitacije. — 21.30: Prenos iz Stutt-garta. — 22.30: Lahka glasba. — KONIGS-BERG 20: Pester program. — 21.30: Prenos iz Stuttgarta. — 22.30: Lahka glasba. — STUTTGART 20: Operni večer. — 21.30: Simfoničen koncert — 22.45: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.35: Ciganska kapela. — 20.30: Kitare. — 22. Operni orkester. — RIM 17: Mešan glasbeni program. — 19.30: Plošče. — 20.45: »Prodana nevesta«. Ponedeljek, 5. novembra LJUBLJANA 12.15: Resna glasba na ploščah. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Odlomki iz Črne gore (Vladimir Re-gally). — 18.20: Radio orkester. — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič). — 19.10: Nacionalna ura: Ilirski pokret. — 19.35: Plošče. — 19.50: Program za torek, jedilni list. — 20: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20.20: Komorni trio Svetel. — 21.20: Otroške žalostinke poje ga. Thierry-Kavč-nikova. — 21.50: Cas, poročila, radio orkester. BEOGRAD 16.30: Radia orkester. — 19.10: Skladbe za viola in violino. — 20.40: Prenos opere iz gledališča. — PRAGA 19.39 Prenos iz Brna. — 20.30: Sukove pesmi. — 21: Simfoničen koncert. — 22.15: Plošče. — BRNO 19: Godba na pihala. _ 20.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Koncert orkestra in solistov. — 21: Stare skladbe. ŠAH Mednarodni turnir v Moskvi, ki so zanj bila že razposlana vabila m bi se moral v kratkem pričeti. Je odgoden. Te dni sem prejel brzojavno obvestilo, da Je turnir preložen na prihodnje leto. Točnejši termin še nI določen. O našem veleturnlrju na Bledu Je Izšla že druga knjiga. Prvo je, kakor znano, izdal dunajski šahovski klub Hietzing L 1932. Sedaj pa prihaja poročilo, da so tudi v Rusiji izdali zbirko vseh partij blejskega turnirja, in sicer s sodelovanjem mojstra Kmocha. Vsekakor nov dokaz, da se blejski turnir pravilno ceni kot največja šahovska prireditev zadnjega desetletja. Z velikim pompom napovedani turnir v Mexico-City ae bo le rea vršil, toda v zelo zmanjšanem obsegu. Prične se že 1. decembra, udeležili pa se ga bodo samo ameriški mojstri. Imel bo tudi svojo senzacijo. Po 7-letnem odmora se ga bo namreč udeležil tudi znani Mehikanec Carlos Tona. L. 1925. as je Tone (rojen L 1904.) prav nenadoma pojavil na evropskih turnirjih in vzbujal splošno pozornost s svojo sijajno igro, tako da so mu celo prerokovali hitro osvojitev svetovnega prvenstva. Udeležil se je L 1925. treh turnirjev. V Baden-Ba-denu Je bil sicer samo deseti (med 20 udeleženci), v Marianskih Titmfli 3.—4, v Moskvi 5.—6. Tam Je krasno porazil dr. Las-kerja ln remiziral s Capablanco. že naslednjega leta pa je tako hudo živčno obolel, da je postalo dvomljivo, če se bo še mogel udeleževati turnirjev. Po dolgoletnem bivanju v sanatoriju se sedaj le vrača v šahovsko življenje. Ce bo Se igral s svojo nekdanjo močjo, so mu največji uspehi za-siguranL Doslej se Je end, kljub težki otvoritvi, dobro branil, igrana poteza pa je vsekakor najslabša izmed možnosti, ki prihajajo v poštev. Res bi tudi cd4:, 18. De7:, Ke7:, 19. Sd4: bilo preslabo za črnega, radi al*. bosti točka c6 (na pr. 1«.____Tac«, Tc8:Jl, a bolje > bilo 17.....Lf3:, 18. gf3:, ed4^ 19. De7: Ke7: 20. Td4^ a6, 2L Le2, Sc5, čeprav bi bila bela končnica še vedno boljša. 18. Lb5 : d7 De7 : d7 Ae slabše je Td8 : OZ, 19. SfS—e5 Dd7—cT AB pa Dd5, 20. f3! ta e4; ali De7 20. ddfe, bc5:, 21. £3 in alabi kmet c5 mora odločiti partijo. 20. M—b4 17—46 Najbolje. Črni hsgnbt poč na vsak kmeta. 21. b4 : dR £8 i eO 22. c5—c6+ DcT—e7 8 tam nastane fconftrtca, ki Je dl izgubljena za črnega. Po Kf7 M ostale dame na deski; 23. cb7t, Db7:, de5:, kar bi dajalo belemu še možnost napada v srednji igrt 23. DaS : «7+ KfS : «r 24. c6 : b7 Ta8—b6 25. Tel—c7+ Td8—d7 26. Tc7 : d7+ Ke7 : d7 27. d4 : e5+ Kd7—07 28. Tttl—d6 Precizneje morda takoj ft, KO im TO. 28. ... . Tb8 : bf 29. f2—f4 Tb7—c71 Daje še največ protflzgledov. 30. Td6 : b6 Tc7—cl+ 31. Kgl—£2 Tel—«2-f- 32. Kf2—fS TC2—«2 33. g2—g4 Solldneje Je h3, beB pa igra dosledno na prodor centralnih kmetov, ki mora itak odločiti. Sedaj postane končnica neto zanimiva. 33. ... . Ta2 : 1x2 34. Tb6 : afi h7—h5 35. Kf3—g3 Th2—«2 36. f4—f5! Ta kombinacija odtoSL 36..........e6 : 15 Ce bi črni igral mesta tega Te3:, prida 37. Kf4 in nato Te6 itd. Ce pa 36____ hg4:, potem 37. Te6: + , K17, 38. Kf4!, gS, 39. Tg6, Tf2 + , 40. Ke4, g2, 41. e6+, Kf8, 42. Ke5, nato pa po vrsti e3—e4, Keo—d4— e3—f3 in dobi. 37. Kg3—<31 Te2—el 38. g4 : f5 h5—h4 39. Ta6—a7+ Ke7—f8 40. Ta7—a8-f-, Kf8—e7 4L Ta8—h8! ' Tel—hI 42. Th8—h7 Ke7—£8 43. Kf3—g4 Wl Ho takoj e4, radi hS, 44. Th4. g&! Tudi 43. Ke4, hS, 44. e6, h2, 45. Ke5, Tel! vodi samo do remija. 43..........Thl—el 44. Kg4—f4 Tel—bi 45. eS—e4! Tn mora stati beli kmet, da ga eventuelno trdnjava od h4 kriti. 45..........h4—h3 Na Kg« pride enostavno 46. s6 in ne sme vzeti trdnjave radi e7—e8D. 46. efi—e6 h3—h2 AB pa Tfl-h 4T. Kg3, Tel, 48. Kf3, Thl, 49. Th4! ta nato KgS. Ali končno 46..... KeS, 47. Tg7:I, h2, 48. 16, Tgl, 49. Ta8, Tdl. 50. TkS+. Td8, 5L Tal ta dobL 47. Th7—h8!+ Obratno 47. KeS vodi namreč —do remija, radi Ke8!, 48. Th8+, Ke7, 49. Th7, KfS. 48. ... . KfS—«7 49. Kf4—e5 črni se vda, ker mora vleči trdnjavo ta dati kmeta. Vsaja Pire. BeB: Pire Dsmski gambit Oral: dr. AztaloS (Igrano v mednarodnem turnirja v Mariboru, avgusta t L) d7—d5 e7—e6 Sg8—<6 L£8—e7 0—0 Sb8—d7 c7—c6 1. d2—d4 2. c2—c4 3. Sbl—c3 4. Lcl—g5 5. e2—e3 6. Sgl—f3 7. Tal—el 8. Ddl—c2 Doslej vse po znanih vsorth ga damskega gambita. 8..........Sf6—e4 Bogoljubov je mnenja da ta poteza vodi do Izenačene pozicije za črnega, kar pa najbrž ne bo držalo. 9. Lg5 : e7 DdS : e7 10. Lfl—d3 Ce si vzame beli kmeta na e4, ne doseže ničesar. Na pr. 10. Se4:, de4:, 11. De4:, Db4+, 12. Sd2, Db2:, 13. Dbl (žrtev Tbl ni korektna), Dbl:, ta pozneje e5 aU c5 z izenačenjem. 1 0..........Se4 : c3 Razbremenilni sistem, ki ga odtod dalje črni igra, izvira od dunajskega mojstra H. Wolfa. Bogoljubov priporoča takoj drugo alternativo: 10.....f5, 11. 0—0, Tf6! z napadom. Bolje pa je za belega mesto 0—0: 11. Se5», Tf6, 12. f4, Se5:, 13. fe5:, Th6, 14. Le4:, fe4:t 15. 0—0 s nadmočno pozicijo. 11. Dc2 : c3 2rtev figure, namreč 11. Lh7:+, Kh8, 12. bc3:, g6, 13. Lg6:, fg6:, 14. Dg«:, bi ne bila korektna, ker je črni le predobro razvit 1 1..........d5 : c4 12. Ld3 : c4 b7—b6 13. 0—0 Lc8—b7 14. Lc4—e2 Proti Frydmanu sem igral letos v Ujpe-šti v slični poziciji 14. Ld3, c5, 15. e4, kar je tudi dobro. V partiji igrani sistem pa je še boljši in še jasneje pokaže prednost bele pozicije. 14..........Tf8—d8 15. Tfl—dl c6—c5 16. Dc3—a3! Za trenutek veže črne figure. 16..........Kg8—18 Na Df6 bi bilo 17. b4! z zavzetjem c-llnije zelo močno. 17. Le2—b5! Bell nadaljuje z vsemi figurami napad proti točki c5. 17..... a7—«6? Stare trdnjavske zgradbe v Krakovu Te dni so začeli stare trdnjaveke ngrad. be okrog Krekova razstredjevati, ker ovirajo mesto v njegovem razvoju. Razstra. tjujejo jih z diaamitom ln pri tem se Je sgodHa nesreča. Prva eksplozija je bila močnejša nego so mislili in navzlic vsem varnostnim ukrepom sta bili drve osebi hudo ranjeni Kamne ta ruševine Je zagnalo 80 m daleč in je pri tem padlo več telegrafskih drogov. Ječa za vegetariance V Ontartu so oblasti na ponovne pn. Bnje iiaMjgfli kaznjencev sklenile, da upadejo v Ječi v Douetesu rastlinsko hrano. S tam so dosegle precejšnje prihranke, kajti kaznjencem, ki so Jim zdraivnJkf predpisali takšno hrano ln ki drugačne to-di Jesti bSbo hote!!, so moraB doslej po kaznilnicah posebej kuhati ta to Je po> vzročalo dvojne stroške. Kaznilnica v Douglasu Je prva agolj vegetarianska kaznilnica na sveta ta bodo vanjo pofinjaB tudi same rastlinojede«. OgIa§! Na zahtevo Okrajne hranilnice prt Sv. Lenartu se bodo v dnevih 22, 23. to *L, ta če bo treba še dne 25. novembr* 1934 prodajale na Tratah hiš. št 19 na Javni dražbi luksuzno pohištvo iz 10 opremljenih sob, razne preproge, porcelan ta steklo ter »1 oljnatih slik raznih nemških mojstrov. Prodala se bode tudi živina ter gospodar* ske premičnine. Dražba se prične dnevno ob 9. ari. Hiša St 19 Trate stoji 10 minut nad emn* reškim mostom ta Je dostopna potom avto* zveze Maribor-Cmurek ter preko Avstrije potom železnice. V kraju so na razpolago prenočišča. Ogled premičnin Je mogoč po-čenši od 19. nov. 1934 naprej dnevno od 8. de 18. ure. Potrebna pojasnila daje pisarna g. dr. Gorlfiek MIlana, odvetnika prt Sv. Lenarta v Slov. goricah. gS69 čji most na suetu imajo v i in drži čez reko Zambezi 3 km 600 m dolgi most preko spodnjega Zambezija v Južni Afriki so sedaj dovršili. To je ta čas največji most na svetu. Vsa zgradba peciva na 36 slepih caisson-ske konstrukcije, ki so jo postavili 40 m globoko v rečno dno. Dno je peščeno, toda tako kompaktno da drži ogromno težo nič manj sigurno nego kakšna granitna podlaga. Vrhu tega so postavili celo vrsto pomožnih lekov na pUote, ki bodo pozneje segli do železniškega nasipa jaižne sipine Zambezija. tako da pojde železniška proga tudi preko mosta. Delo je trajalo 3 in ix>l leta, točno toliko, kolikor je predvidevala gradbena druž- ba iz Glevelanda, ki so Ji to delo izročili zato, ker se je izkazala že s postavitvijo ogromnega mosta nad Viktorijinimi slapovi Novi most pomeni važen člen v železniškem sistemu, ki vodi v deželo Njaso. Ena proga vodi od pristanišča Beire do južne sipine Zambezija, druga pa od severne sipine dalje proti Blantyru, trgovinskem središču Njase. Doslej so morali potniki, ki so hoteli z ene proge na drugo, os ta viti vlaJc in se presedlati na čolne in parnike na kolesa, kar je bilo zelo mučno, ker so bila ta pomožna prevozna sredstva zelo stara in neudobna. Ljudje so se Njase raj- ggzej na Sveti Heleni Langwo©d, zadnje bivališče Napoleona Bonapartea Kadar pristane parnik ob nabrežju mesteca Jamestovvna, ki šteje kakšnih 3000 prebivalcev, ga čaka večino nekoliko stotin ljudi, zamorcev, mešancev ln nekoliko belokožcev. Nekateri kadijo, drugi žvečijo kos sladkornega trsa, dekleta prodajajo razglednice, 2ene pisane verižice, vsem skupaj je pa videti, da se jim v življenju nikamor ne mual. Sonce je vroče podnebje suho, zemlja bela od pranu, nekoliko agav in kaktej je na prvi pogled edina po naravi dana vegetacija strmega otoka. Tujca obkroži cela množica kričečih lazsaronov, ce se približa postajališču avtomobilov, da bi se odpeljal v višje ležeči Langwood. Vožnja je pa draga tako draga, da bi se za to ceno pripeljal iz Švice v Pariz. V notranjosti dežele so poieg mogočnih kaktej in agav redki pašniki za krave in koze, polja konoplje in par pohabljenih dreves, ki spominjajo na to. da je vse gozdovje na otoku s časom poremalo v jamestownske peči. Na vseh vrhovih so slikovite trdnjav-ske razvaline, ptic ni nobenih, le nekoliko metuljev. V Langwoo1I1 v znamkah. Vse pristojbine za male oglase le plačati pr) predaji naročila, oziroma lih Je vposlati v pismu obenem t naročilom, aH na po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuiacijska pristojbina Din 5. Vsa naročila In vpraSanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Beseda i Um daves i Din za Slfro ali dajanje na eiova um. Najmanjši enesek 1 '< nm Krojač! in šivilje! Ifrojoa kn.iig« za daic&ke obleke tu perilo, ki «r,a l.yr tftrajji in preko 100 r «■•!. j« i*51e. Zahi«va « p.">»p<»kt! Kn-afeij AV>;®ij. kromi — Ljub! jena. KriiAt€«!»e, spre«j-mt-ni T Pra.iaiko.T3 »Mei 11, pritličje ievo. 33256-1 Prepisovanje na stroj pTrnaa em na dom. Na-•to" pne-titi t og'asnf-m »J-Ara«. 32327-3 ©eaeda I Din davek ? Din za Slfro ali dajanje na siova 5 Dtn Najmantši '»iTOk 17 nin Potnikom (cam) k! obiskujejo privatne stranke, 6e nudi dober tn stalen zaslužek. Pojasnila v Ljubljani. Dalmatinova ulica 5. pritlič-J«. desno. S2262-5 Pe«n>d* i ni n d« vek i nir za Mfrc al) rtaianle os Blova 5 Otn Na.imamš-znesek 17 Din Vajenca ta 4ot»r« hiše e^i-ej-me takoj Franc Vromioa-r. bri-»ee. Skopja Loka. 33150-ti Vajenko » '»»■o oe>krbo v hiši sprei-irem v Špecerijsko t-gyyvi-n>o. Porouidibe na og; nemi oddelek »Jutra* p-d ~šif-o »Skrbne c. 30318-14 Učenko samo pridno '-n poštno spre.^meirri v fc-vtvvr ino m-e- čaoe;;. Vr'ava'iiii-eah »Ju-tre*. 32380-44 Jeseda i Dtn davc* 2D1D Za ^lfrc aJl daiame oa •lovu 5 On Naimania zne«ek 17 ntn Frrzerka Sm&>a* v niwfcii in domski stroki. orid.u.!erka. premiemiti s!wžbo — najraje t Celje ali Ljub'.'a®«. Po-intdbe na oddi-tk »Jutra« pod »Marijina frizerk««. 3:903-1 Elektroijionter dober afcvi-zKer. doNi službo. a!« I« trnj-i lahko pri-s*o«p« kol dmžcbnik s ka-p'ta'om. fVvrvndhe na odde^k »Jnfe« pod šifro »Do-ber akv-iziter«. 321S6-1 SlužIjo občinskega tajnika razpisuje obilna Zagra-dec. Prošnje s potrebnimi listinami po uredbi občinskih uslužbencev 55 7 ln 8 je predložiti občini do 10. t. m. Pogoj mala matura. 22253-1 Dipl. tehnik z Teiiemo prsičo t tovarni eportffih radežkor, iiie prijnemo wpo«j!v€-v v Ljubljani. Pwiujbe n« og-'ae.ni »ddelek »Jotra« po«l šifro »Ta-koj«. 91915-2 Dva čevUarska pomočnika « T> r « j m e Ignac BaTk t Vgoji porL S315S-1 Prodajalko prvovrstno samostojno moč s prakso Iščem za kmalu ali pozneje. Ponudbe s prepisi spričeval ln «:;!ko pod šifro »Lepo ueželsko ci«to«. 32283-1 PoStrArmco pridTio in fl^eTneim na A' ''Vsfl -ry*—' r >-■>.* i i/S v-nta 24. i e« rr^d 10. in 12. uro. Šivilja In šteparica einfibo — najraje i» Oorenji-fkejn. Por-zve Zg. Šiški Sl 227. 300S6-2 Pekovski pomočnik z dobrima npri^evaJij vcega de!«, tuAi pn peSi. i5«"e Pwi-udbe na &dde!e.k »Jutra« ptvd inažko ->Pi'k< 3?116-? Dame, pozor! Po»ik v kro^jm danskih oblei ee vrši r krojnem učiiižču Roii Medved, Ljubljana, GVedališk« 16. fatotem »t iavrSnje^o dam-eke obleke, p'aš5i. kostumi itd. Kroji ee dobijo po meri hi najdovejeili žnrea- lih. 30101-4 Mesto gospodinje najraje kje d* deSeii — iBOem pri M.m.oetoii>evrni. V ar jeaia eeim vfb-iš&ih dei Naslov v v&t-h poe^aJni pah »Jutra«. 82136-2 Dekle-kuharica resna, vsestranslco poštena, želi službe h gospodu ali družini. Tenj ponudbe poslati na Grad Ponlk7a. 32145-2 PraktrVsnfa * pHne-no m V*'»"rov^ftvo *p*e.jroe o}»-5irvka v Ma- -r.-.,Ponudbe de 'O. Mla^o re^avracij-kt«har-ico poie? k-jhfl^"'« -Ki '..k-»i. Ponudbe ns po-d-fiftniiro >.Trrt-ia« v Mari-K-.-n f>od »Lctrjo nj-m^p-ajp«. 3 "S (0-1 o. Gre tadi na deželo. Ponudbe aa og^Mii oddelek Jo.tra pod zaaiSko »AbsoJven+ka«. 32081-2 Izurjeno p'etil'o <*rr»r inv- takoj Kat.i Dre-an>i j. V-.bnika SU-v. 101. 3?*97-l Pek. pomočn'ka '»ojafiir.e pro«*erp;mem v me šan~ra bli.^a Pf>nndbe z 56h• evV; r* o? Ar-n: odd-o Wt »J'ife« r>.>i Si.fro »Na •tf-0'TC takoj«. 32067-1 Ženska pisarn, moč starejša, e prokso r tekstilni et-o-ki. znW7ia per-fe&tne slovenske, nem-ike t-»i erbo-hmaške ler kn"'»ovodt»tva dobi »eetro. Ponndbe ne oc'ae. ndd«4ek »Jutra« pod »Tekftilna«. 319GS-1 Iščemo zbiralce naročil! Tndi rake ki le ww1aH» jo « oekom mo X« Ponudb* oa«rovit,' na: SepsrjifH Ljib';a.na 00 Mm- preda. 3t«7 Znamk« ■e* td^ry>r! 166 1 Trgovski pomočnik Iztirjen v mešani trgovini, agilen. prvovrsten specerlst, vojaščine prost ee sP*ejme Lot prva moč. Ponudbe nt tvrdko RoJ-nlk Ivaj-., Slovenjeradec. 32103-1 MSnik (ca) . i«S<*fj b~-ljfe me^to Pmniulbe na »sr^ifTii oddelek »Jnt-a« pod šifro »Po-S>na 222«. 32C>93-2 Cent. damam ee pritfi — i>e%aj Jasa brer.pVvno. potem ps ta me.^Vio T>'aiV>. Nn^ov v •w«"h po^loTaJnrce.h .Trt-«-. sesr-o-ž S^emnaistletnl nK.xnn fa.n.t, bre>z rtj-^ev, Rprejone veako bol. Ponudbe n« o^N^n; oddelek »Jutra« pod i-f-o »Ta h-ano«. |V*es+o natakar?ce (Tare1m°m za tskot. — Poiudbe s fotografijo poslati na L1uba Simlč. restoran Mlkolove^ Puma. 32174-1 Mladesra brivskega pom^n^a ppra.Vr em. tfa^Vr r vseh a'nrVah » Jmt r« «. !Va+?Varico Ttnoino. « pa' «it-n TV-n kaveiie. «pre:TneTO P-rd-("ta.vlf »e !e of=' bin v <*n Ma.Hnc v 7.t Kavaml*ko JiJp črtudl «a*etn1co l^cm St-ancan^e ln osK-vi« v hlSl Dopise nod na podr. »Jutra«. bor. 32.150-5 Mlada šMHa pr«idt!it tti ve^a vtiefrj, s-vam''«. J<-Ji po rrd 5nf-o »Sposobna in d.~b-a mož«. 3r,fT7-2 • Uradnik zrmiorten vseh p'«i -n.i«S)kr'h rlc-1. z vpJ"et-no pra.keo — ««jU> kjerkoli Poniidbe po^i j:fro »Zrn^en nraflniik« na ogrnem* od-driek »Jutra«. 3Sn«l-2 Perfeikitna šivilja zmožna vsakega dela. k! pride delat na dom. se pi-iD0-0*a c»n1. damam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »T epo delo«. 32181-2 Postrežnica poštena pridna, vaiena po p-avlia-^la finih sob. išče zi "osli t ve ?a nekaj ur dnevno. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 32169-2 Dobra kuharica želi stalno nameščenje. Samostolna. vešča nem ščine. — Ponudbe pod »Dobro kuham« na ogl. odd. »Jutra«. 32236-?. 500 Din dobi, kdor ml preskrbi službo ali delo v tovarni bodisi kakršnokoli ln kjerkoli. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pošten ln zanes!J'v« 32229-2 ŠiviPa H gre proti knkr?r>«koJii plači. iS? p sTnSbo pri kakšni bo'»S družini v p«iim>£ pri sroapodimjjptvo. Naslov v vseh poe! 0Ta.'.n.ieah Jutra 32381-2 Pridno dekle t5*e mesta kjerkoli, vajena kuhe in šivanja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prld"a 22« 32256-2 Postrežn'ca »far* 2S |e4. «haiW BHfK«ilen!e ko« pa a'i r« rr".l>ain.j« in prno!e. Z. M. Novi trg štev. 5, pni hi"Srricš. S2i72-2 Dekle rfarri 1T M. poftten.ljti ("»lr-SeT. feučen« šiivri'1«. ki en« vm h'?™ d. kjer- k rJi ffluSno. Geli Ome-zel. Trbor!,j^Loke &tev. 4«i. SSS82-2 500 Din dam 06ebi, ki preskrbi absolventu stavbne delovod-ske šole primerno stal no službo, tudi izven te stroke. Grem tudi ea skladiščnika slugo Itd. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »PreJ-mem vsako službo«. 32289-2 Montažo meh. Jacntiard statev preostrem »v«nt ?-em 7fl rnoVt-a Ponndbp na i.2.'a>5 -vl^plpk »J'it"3« rv»d rnajiko »7as—b« 91455-? -tn-pn' prvovr^t-pn v pi- "i1ov ln bn- t 10 no^pni^mni v itsnl alt bii«««« r>n n«i dož°ll. no»»iirt>«e na- T'-nn Pn^e-«<* pri Kotli*. Tr>- ka. ^MSO-P Stroko\Tijak tehn. trgovsko Izobražen, z večletno prakso, vešč nemškega Italijanskega ln francoskega Jezika. vpel1an pri Inozemskih podJetHh kot nakupovalni in prodalal-nl zastopnik, išče primemo zaposlitev. CenJ. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Uspeh slguran«. 32292-2 M es+o gOSrMV^rtF ie Išče dekle pri samostojnem eosoodu al! vdovcu, nairale kje na deželi — Vaiena v=eh hišnih del. Ponudbe tiM značko — »Čedno dek'e ter snažno« na ogl. odd. ».Tiit.-H*« 31446-2 Frir^rka n-ror^iro. iS?*, pa- d-1-..^le^ ».1'itn« r Cel '-m pod šifro »Rol'5? Samostojna M M (vn-on-l!*'« fnd« ® di-nf-'-..". — prvrMTidtbp m o!r'ae. ».Tijt-a« p^d jnn^Vri »V-iVi-cii. Maturantrnja ifižtrnir« rs« predmete nti- je ginma.zjj« in letiim^-no. IVwiid.be na o«ide>ek »Jut-a« pod šifro »N'zk« cena S«. 321f«S-4 Nemško kom-rerrarijo in poirtr rti d.' i®^)"«4en po 8 Di«a od »t«. G-loda -lf^a »L 16. pnffičje — pri g. R^bek. 32172-4 Englhh lesso-ns and (vmirnes Farfer, I>v o rakov« niioa 3flII. 33108-4 English ecmrvereetio« a.nd jr-am«ra.r 10 I>'n per boiir vonr borne. Otto Iteober Z« dmin 1. 320<3S-4 Nemščina t Delavski zbornici. — Vsakovrstni tečaji za odrasle ln otroke. Informacije ob pol 19. fglav-na veža. desnol ali ob 14 (lz Čopove ulice, zadnji vhod). 32151-4 Nemški lezik t*Ji. nemško konverzaeljo io nemSk* »nstinrke.ijp midi akademik. Hooo-ar ftkno-men (eve®t. h-«.na>. Po-t»nd'be nt og'«i»ni oddelek »Juitra« pod >Dob-« rm^«. Dektrične svetilko ln gašperčka « ee-vmi poc«ri p-oda Bo-žii, Čopova ulica St.- 11. 32081-6 Športni voziček poepni naproda; v Beethovnovi »lici 9/in. Or>dat» dopoldna. S21A4-6 Otroški voziček yV.Hr>k. poceni naprodaj. Vat-lov v vseh poslov««;i-ca.h »JntTB«. 32'58-fi Pozor! Nafbo-'j5a drevesa in vrt-n-ioe na.ini">ve:$iih na^^enih hs-v po niiji c-emi oddi a strokovnjak v Rotoi do-Htii. c«>ta X 12. 52131-6 Moško obleko in smučI s palicami vpe dob-o »h-anjeno. po r»-'o ajrodni peni pro Ponudbe na o»l. odd »Jutru« rfo 20. novembra pod »Pedn^oT«. 32324-4 Kro^n? tn f?va1«l te!aj — dnevu! In večerni priredi demeV m-odn' m-lon in mpei!«1.na prikroie-m'niea J .fca K n m e! i. G-led^J-Sk« n'">a 7 ripn-ko pritWe. Prijav* do 10. nov. Tptotetn ne dob:V» rs' kroji po meri te ffiSHTM Fnstn»Vcl'« n-nd"tn za ™> preAne^e rrli'ih rsT.redrnv (tredn"h S"'. IViTvee na »d- d"*1".!: ».Tmtra« ped rr^^Vo »Tni--tini.ktor«. S2!S2-4 WS5WEJ Seseda 1 Din davek ? ffln sa Slfro aH dnlante ns ?lovg s Din Natmanj&i snese*- i 7 Din. Valvasor !**p. II. »daja. knareio ve- sa^i. naprodaj. Na o^led v irxxini trgovini PodknajSek, Cevljansk« liiica. 92114-3 I Din i«ve* ?ntr. '8 šifre «11 iatanle n« s r)1n Vi — Dopise n« omamni »ddHfft »Jn-tra« pod »Veetna« 320»-4 Akademik in^tmira rte predmete k'«« in pitnih« i (r»-ao.'.t-er'wi u«ppbe.tn Ponudb" n» «dde Vit »Jn*ra« pod »7«'sm- ?en .I«peh« Velika izbVa kn^sr redkih, slovensko-nem-ških, leposlovnih, naprodaj. Prlvoa 9, pritličje. 32183-8 Kupiin tiw><)B I Dtn da*et 3 Dtn za slfro ali dajanje na «lovs s Din N&jman.s znesek 17 Otn Pek. mešalni stroj za let to. kupim. Por.iudbe ceno na na^'ov: Pc6ov-n^k, Trebnje, Do4«i:rito. S2077-7 Smrekovih storžev letošnjih eemefi6ik'h. kupim več vago-n^-v. Plačate pri prevztmm 70 Din kj 100 kg frunko v a »on vsaka posta :a v dravski r'm PonTidtv na 1» Mfrr ali 1q'nntP a« S nin •Jntman'* -r* v »i I nt^ovo neč TeJiTMv trije (rrelml Wl rad^ oeHtVP p-od»«n m 1400 JVn N««*"' t .v' TraHta neS prava Ame''k-n H^atlng, nariroda'. Naslov v o»i. odd. »Jutra«. 32141-6 Pozor, mizarji! Napredni mrzar upo-a bi: a samo n«fenti-nno posteljo t.ra?n'>o 'Bettfhine) »KAPO«. Prihrani delo 'ti Brez zado'b»nja. D^b1 » treov:nah t ?eJezn'n»-Sehnp;df» & Ve™>v. S1902-6 Otročke vozičke 4po-tne yohn.ke 'enfif '.-ie:klie ko psa ta malo lenarja »o^ldno »a m« prt S. Reboli a dnig. L'nbria.na Goenviavet^-k« f St. 13 W Površniki wenchi>vut! ganjen- mik iji* td Nt'bo!;š' nakm rw' P-»«kerjn Sv Pet-« r It 14 e Predpasnike ti'nw, datnske in (K-eflte ob'eke po rit-avno korJin-remfoih cenah k umite le pri tvrdki K-Stofič-Bnfar na S»jem tr^ii Stpv. 9. 83S?l-6 Peč amprieati Rnripp. ze'o po-ceni rao-odiNae-Vvr ▼ vseh poaVvo^nioali »Jn*Ti« 323 l-M ,<«.Qodn I Din daven ? Dtr ra sifre «11 iaiani« oa «iova S Otu Na i manj« znesek n Din. Radi« 6 cevni »Radlone« za priklop na 220 izmenični tok Doceni naprodaj. — Prikladno za večjo «ro-£ti"no. restavracijo. Ponudbe na otri. oddelek »Jutra« pod »Radlone«. 32168-9 I Din daveg j Dio » Sifrc ali dajanje na lova 5 Oin NaimanjS1 znesek D!D Avtobus 20 sedežen ln tovorni. 2 tonski, zelo ugodno naprodaj pri avtopod-jetju Casl, Gornji grad. 32204-10 Gramofon s s*»j«kvm iti 15 p^Sfsmi ter pisalni stroj vee brezhibno, poceni prodam. Naslov v vedi p>-6l«ivalai<«li »Jutra«. 82165-6 Lepo preprogo potenc prodam. N»ie'ov v vseh poslovalnicah Jnfa. 32130-6 Krasno zbirko . kaktej proda r»d c^no Tviui Tavčar v ra.nhi. Koikriš3cio pred-meftj« 10S. 321 a>6 Prvovrstne zabole večjo množino prodamo. Vprašati pri »Radio«, r. z. z o. z. v Ljubljani, palača Vzajemne posojilnice Miklošičeva 7. Tel. 3190. 32217-6 »Pri Miklavžu« na Vodnikovem trgu t dobite ajdov med kg 15.— cvetlični med kg 16.— slane sardele kg 14.— skuše kg 16.— oliv. olje liter 14,— bučno olie liter 12.— riž za kuho ln krvavice kg od 4.50 naprej kuhlnlska posoda emai-'Irana 10 odst. p^mista 32243-6 Prvovrsten Inventar za speeerl'"ko trgovino zaradi opustitve *r-l fl«- -W»t1 TC-1^evn1*V-e cr-kv«. Motorno kolo »Peugeot«. 3.5 HP, ugodno prodam. Oskar 2er-Jal, mehanična dalavnl-ca. Celovška c. 65. Zg. SiSka. 32219-10 Tovorni avto d tene čista nosilnosti, se proda po ugodnih pogojih. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod t Prvovrsten«. 32285-10 Avto »Opel« skoraj nov, štlrlsedežna limuzina, prevožen 18.C00 km. ze'o poceni napro-dal. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 32270-10 Oblačila beseda i Din davek 5 Din »tfre «11 laiante oa »lova 5 Dm Numanlši H 1Wn Zimska suknja di>'»i. ftia. dobt> ohra, n ;eTia, za motnega ffoapo-d«, po n.!zki eroii nap-o-daj v Splonltmrgior) ulici it-ev. 61. vra'a 15. 32! 43-'.3 Minerva »Comrnander11 Luksurlornl super za vse valove (12 do 2000 m). Velika natančna skala z napisanimi imeni postaj, ki se javljajo s svetlobnim znakom. Indikator za tiho nastavitev. Izravnava fa-dingrov. Pet najmodernejših elektronk ter usmerjevalka. Za izmenični tok: Din 6.800.— Za vse toke: Din 7.500.— MINERVA „C0RNETTE" Moderni trielektronski super z najnovejšimi elektronkami. Vsi valovi od 18—2000 m. Skala in indikator kot pri Commanderju. Izravnava fadingrov. 7 vglašenih krogov, zato popolna ločljivost reg. zadr, z o, z. v LJubljani MIKLOŠIČEV A CESTA 7. Naročite se na tednik ^Radio Ljubljana«, ki izhaja 2e nad 5 let pri nas. Dve spalnici moderni, orehovo (špera-no) ln Cešnjevo, proda Vurnlk Ignac, Vižmarje 36 pred tovarno Hrlber-nik. 32200-12 Več oprav kobinjokib -»pilniih. mehkih pleek« n-h h-«a. si4err-ie Dve spalnici SreSnjevo in envreko^o. r«-preeelitre kvkala n godno pmda T. Potezo'*, nr1-rar. Zminec 1 — ftkofia 90225-13 Pohištvo Na obroke io na hranfi&e kajiiice. — ftptrane orehov« apalnieo, čreftnveve Sperane ...... 3CfO Dio piemkan« . • . • • n omare ....... 4O0 „ po#it#!j« ...... 2*10 „ nočne omarice . . 130 „ knbinjefce oo-ar« . 8.V> „ kubinj. kre^«n«e . 4ry> « vloiki ..••*.. 90 n msd-aci ......230 „ Sprejemajo ee vrako-TrprT« popravil« po konkurenčnih cenah. \*6e drugo pohištvo dobite najceneje «uw* pri m:z«rS'VB »SAVA«. Kolo-dvojka U'!iea 18, M;k''Ai-5eva cecta 6. Toiefoti 2730. 32337-12 Vaksi f»1a«čev ln d-n»» n^ene nhleke vKw-h poe.1 ova ^ce-h .T-it-a. rv-3"--.' Prehrana* 'n dnevno «pre!we Stari trg M. WIII Vvo. 3 rers-14 Hrana! Neka' pip-e'mptn n« dob-e dom« h-ano r poo.'ov«.ln;c«h ».Tntr»«. 3J287-14 m m»||I M Tfrii-irfgg "iEtaSIaSp esp.ifl 1 Din lluvek JDlt ■ «1frr ali laiani» os 0 * ■ m *, ri $r»rinJoe moderne 'r bere k»r» n'ne p^Ver" ln «ke "vp-crp "o* d-o^r o- h!jl'vo 'p1' Andlortcn v r ' Spalno opravo novo. hrastovo, masivno, svetlo polltirano. solidne tzdelano. prodam za 4000 dinarjev gotovine, event. tudi na obroke. Mic' Tu-ilč. PodmllSčakova 4 Bežigrad. 32308-12 Kapital j-osed« 1 Dtn da ve* ?Dtr sa «fre alt daianje na -tov« Otr Naimanis mespk 1"» ntn Iščem posojilo pnon hipotek arneron opign-ratiju n« prvo m«*-to. Vr-Tiiiter po aogovo-u {V?nud-p.vi »aR.000« na podružnico »Jutn« t Mariboru. 33130-16 Hranilno knjižico z vlogo 11.000 Din, Hranilnice in posojilnice za Kandijo ln okolico Novo mesto prodam Ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »Kandlja«. 32109-16 Ureditev doleov vse treovsko-obrtne nasvete. konkurzne zadeve. tihe ln eodne poravnave sestavo kakulacil, trgovskih proračunov ln h1!»ne. vpeljavo knjigovodstva. oreskrbo družabnikov ln kreditov ugodno, varno ln rentabilno naložbo kaolta-la. v gotovim ln hran'ln«h kn^žlcah vam oskrbi zaupno ln kulantno edina koncesl-onirana komerelialna ol-•arna- Zale Loize. LJub-ljsna 0!«dall»ka ul. 1 Telefon 38-18 M780-18 Dni?-bnika r* 'rdelovanie sparato" notrebn* to"am«m »e is*« Potrebno n-1bl1*pr> eo 000 niti «rr»otrlTie »n v «iii**lii ./"»»livadi« f--ovslr« «11 «<«oj»i« proč poviiaor m« veča;v a 0Mve&/l '« aoett. Ravoo 'aio w »tate rrednoetne oaptrje IzptčU« ukoj T gotovi OL N »rodila t *TT iu;<-mv a»jve«uie;Se P« *l«»vn! ta v od 4. 4. K« j-eh PraAk« al. fl/LL. le-otoa ioter. 88-38. 536-lt Posojila na hranilne Knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo Preko 2000 sadružnlkov. Pučka šteiona Zagreb Naš zastopnik Zore Rudolf, LJubljana. Gledališka ul 12 Telet 38-10 Pismeni odgovor 3 Din znamka. 239-10 100—200.000 Din želim vložiti r dokazano dobro podjetje, oziroma tngovmo. — Rejo* ponmlbe n* og'aM)i oddelek »Jutra« pod ftifro »Sode!«.vec«. 3Ž133-1« Družabnika s kapitalom 150.000 Din sprejmem v dobro ldočo trgovino. Pojasnila pod »Vpeljana trgovina« &a ogl. odd. »Jutra«. 32228-16 Hranilne knjižice Kmetske hranilnice ln Mestne hranilnice ljubljanske ali banovlnske. tudi podeželskih zavodov. članice Zveze slovenskih zadrug ln Zadružne zveze kupim takoj tudi v«*cje. vloge pro ti takoiftnjemu Izplačilu. Por.udbe na ogl. oddelek - Jutra« pod »Razdelitev volila 300 000«. 32295-16 Kuohno knjižice Mestne hranilnic« za man'ši al! večji zn«sek proti takolšnjemu plačilu Mizarstvo »Sava«. — Miklošičeva 6. 32336-1« Rančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40 prodaja hranilne knjižice vseh d°narn1h zavodov dravske banovtn*. Interesenti kupilo pri nu naiboHe. ker garantiramo «a pravilnost knMžlc. za vestne obračune ti rtmkov-iie ir»ršltve Za od®ci»or 3 Din znamk. 32342-16 Po^red<''em denar na hranHne kn;ižice ffrtn'* 7ore. LUihlbna T'ed«1»k« 12. -4 1S-1H »T--« HrSnlne Vtifl^fpp rart'?nlh doms^tb r«vodov iimidflio !»i MV damo v««!**! V»*n*v« »^"T«« H;k"o*^va 6. Stfl3-V16 fiiftlm« IftiSrjpp Mestne h^>ntln?cr Maribor — PomiMhp "a ».Tnt"»« v rv\d «f»n »jvmmvm, 92946-10 .»eseaa I Dtn davek i 1 JU, sa Slfro ali dajanje na »lova 6 Otn. Najmanjs snesek i Oin Usnjarno v Ptuhi orejeoo na eieiktniu etrojer eu. — Oddam pa m«ii trgovino usnja S taiogo lončkih kod, ter enonadstropno hišo t nekaj poeefttv«, tik pri n»n.aroi. Doipde« na ogla«, oddelek »Jutra« poe tia oglaatri odde-Wt »Jn-tra« r>od rv.* ''-k o »Za etaJno«. ' S213&-17 Gostilno a« proroHtin-eim krajin oddam r najem proti odinpu inveniTarja. Dokm.jeka oe-Kt« ■•». 32-309-17 Gostilno vzame v najem ali na račun vdova brez otrok, stara 33 let, ki govori več jezikov. Najraje v Ljubljani aH okolici na prometni točki. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod 61-fro »Promet«. 32281-17 Lokal na Hilrfofcičevi ce«t1 takoi odda d>r>ge»rja Herme« _ 30. 36ail-J» Foto-atelje dobro vpeljaji im r-n-etrrljeo odda Jug v Tržiču. 32053-1® Skladišče p«arten>i. srp-cio m »n ho, 80—100 m» d« pnom^tnesn s rajai. tod* lTo-;66no. «e i* '«koj «1« • 1. fe-Iniarjt-m Po mofeoft"; a >':k .mčen^m afsam'6k'nrt prodori t eoo «i! ivnma «>b«ma. — »Ukod« a a., Ljubljana. Tyr6era » SL 8151(1-1» Dvoriščni lokal 150 mJ. z vpeljamiim pM-nom. vodo in električno etrujo. !e>p in ev&fcei. r meatu takoj oddain. N»-*ior v vff h pTel-OTalnioe.h »Jutra«. »>«11.14 32111-19 Špecerijsko trgovino dobro vpeljano, z blagom ln inventarjem, na prometni točki, dam v najem oziroma prodam. — Najemnina nizka — plača se lahko deloma tudi s hranilno knjižico. Ce-nlene ponudbe na naslov »Porto kasa«. poštni predal 150, Ljubljana. 32297-17 Garažo do 75 Din mesečno oddam. Ponudbe pod »Se nekaj prostora« na oel. odd. »Jutra«. 32310-17 J3SBSSBB »**iten1h de-n.^iv, T«I"V»O» rtrnamlr* t* tvrtlamin 4t bi« V"-'-! n« ».tu. »TT- in:*' ••-»M« 1 Din davek » Olr « Šifre «11 Otn Trjfovino barv in lakov v Be^rradu zelo dobro uvedeno, ob-stola 10 let. na natpro-•n«tnei*em mestu, prodam z«rad' bolezni l■243-19 Modno trgovino ta got-pod-e. t e-entrn mesta pod ugodmim-i poboji prodam. Ponudbe m odde'ek »Jutra« pod šifro »Eksistenca« 33133-1» Cvetlični paviljon takoj prodam. Pismene ponudbe n« oglaf-TO oddelek »Jutra« pod »Cvetličarne« S3127-19 Lokal za ksko oVt aii prtarmo, odrtann na TricJki ceati 5. 33346-1» Krvarna Aeroplan v Karlovcu, na naj prometne j šem mestti, popolnoma novo urejena, se takoj odda. Inventar je event. prevzeti. — Po-bliže: Kramer, Zagreb, Gunduličeva 15, Mezanin 32303-19 - Mesnico v ce<9tro ai^- sta proda« rad: N*!or v veeb pf*.'ovaioi!-c>vea pripravno za trgovca, mesarja. hotelirja ?m restovro-ter:a. -o .i i starosti in od potovan:a " a k o j prodom poor; gotovini. Porzvedi1>e: >Vese'i Hrvat«, hotelir — Karlova« 32075-20 Stavberiki! kdor kun" pa-celo — mi bo gradil h:šo Nas'on; r vseh poslov a'ni ca h Jn.tra. 33178-20 Večie posestvo v zelo dobrem stanju. ki je pripravno za trgovino, cbnt i:Ti z več s^avbn-rmi pa-ce?a"mii. v Mostnih p""1 L "rob' :ai>i. 10 mirnih od tra.mvaa ugodno prodom. p-evzam« s-f lahko hir>o.t»ka f>ri Mes-t-m Viio.-' od isn.noo TVn. Pommdbe na odd^-^k »Jut-a« pod »Ne zfl7r-"d:;.tc Blodne prilike«. 32079-20 Stavb:?ča Bg>cdipo naprodaj. Pr/yve ee na Poljanski e°sri (>}. 32102-20 Nova trs:, hiša g p-aznim stanovan;em 1B l»p°m vrtom, v ve<" t-" far-(sedež o-b?;nej na G oren: ekem naproda' v*!«d Dre ia.p ter velik vrt /leni stavblščem prodam Potasnl-la: Denr.astHa Cesta na Loko 22 in Florla^s^a 3 32329 2f> Hišo T n<»k<»i eno uro od C°Ha blizu kolodvora c°-kro in šole v Sarin 1.sVf d^Vnl. n»odam Na=iov v vseh nosi ovalni - Ca*' ^ooo 90 Stanovanje. beseda 1 Dtn davek ? oic Ki Slfro alt daianls na lova 5 Din Naimantš' *neseh 19 nt d Dvosob. stanovanje e kuhin;o in priti-kiinami oddam takoj v Vodmatu — F'od Ježami 17. 32140-21 Stanovanie »obe in kirbimie oddam z novembrom v R--ž-rr dolini — eesta VII štev M 32162-21 Enosob. stanovan»e parketirano. z elektriko in plinom z ieeo-mb-om oddam na Tyrševi »ept-i 37. Vp-aSat-i v I. nadsitT»n:Ti. demo 321 +8-21 DvoSob. stanovati*? celo prvo nads*ioinie. :n vse pririkline. p^e^rH nd-dam t »V a j aTl oo-zne':e na Vodovod.rai ftest; štev 75 32164-21 TrJcf.S. K-»rat»ie k^mfo-tno ln sr»lTTčniA. oddam s 1. deee-m'K"0-m v povš°tovi nlict št. — Kode.]:evo 3T70-21 Erocoh S VrV.notom kii.hin;io 'n hod.n-:,kAm oddam r P^v 5eto"tik'i,Tvimi ?n mpto^o sf>1>n d'- prafziio ta ^nt ^ddTTTi r veAl. po^^ova'71-eflh »Jut'!!« Pir/>.c/vh. st^novpr^p Vo--^ ^tn 'en h^.'k-0-T^.m '-r vrtun -«ddfl'm r>M Požn" Itoaa. ceeta H 5tev. 22 «008-21 NASE PREPROGE IN PERZUANCI so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje. Dvosob. stanovanje e kubi-netom balkonom, pri-tiklinam-i :n vrtom oddam s 1. decembrom za 500 Din v Sp. Šiški, Verov-škora al. (podaljšek) 70. 33196-21 Sobo in kuhinjo oddam. Idrijska 9. 32167-21 Pisarniške prostore primerne ra-ui za samska stanovanja (2 sobi s pred-^ohol odda uprava paače »Grafika«. 31870-21 V »Pegleznu« n« Poljanski cesti štev 1 oddam takoj še eno kom fortno trisobno staniovanje z rimskim vrtom. 31!>I>1-21 Dvosob. stanovanje « kuhinjo in pri^tikHnamii oddum e 1. decemb-otn v Rožni dolini, cesta X/27. Elektrika, vodovod in vrt S?i 05-21 Stanovanje sobe. kn.bimi.ie in pritiklim oddam v Mostah. Bczo-viška ulica štev. 4. 32207-21 Dvosob. stanovanje s kopalinico. 'epo im sol-nč-no. oddam s 1. feb-uarjem Po.1 zve se na Kong^esirem trgu št. 6/1. 38239-31 Enosob. stanovanje »uho io zra&n-o takioj oddam samo odraslim ose-b«m v Sp. Šiški. Ka.v-ško-va ulica 5. 3^13(7-21 Dvosob. stanovanje m3;hno. oddam s 1. de-(■pmh-uTm d-vema osebama v Cimpermanovi u>Mci 1. 32:23-21 Trisob. stanovanje komfortno, za Stadionom. v vili, z ure'enim vrtom, tako.l oddam v na^em Po'-3ve ln ogleda se v Drmotovl ulici številka '.6 (za Stadionom) ali med uradnimi urami pri Vzatemnl zavarovalnici. Ml^ošlčeva cesta 19 (tel. 2521. 2522). 32231-21 Stanovame oddam v Aleševčevi n'liei št. 24. 32244-31 Podpritlično stanovanje k-asno in suho takoj oddam v Mostah. Zelena jama. Prešernova ulic« 13. 32240-31 Dvosob. stanovanje pri:azino m solnčioo. • pri ,;k'innm; takoj odda.m na GtiMMh. c-esta VII št. 20. 33236-31 SoKo in kuhiin'o oddam s 15. novembrom aH 1. decembrom. Cena ■^O Predovičeva 16. Moste. 32264-21 Fro.c.rt.h sfa«ovan?e v Tjz Š:čki oddam. Po-s.n r 3 d« S!io-?a«. T v riševa cesta štev. '7 32209-21 p^ocob. stanovanje n-i^ifno. lepo suho z d°c^mbrom ^ddiam v Sp. S : 1 k -i. Verov§knva pre-go) št. 24. 32288-31 Strno^vame in kuhinje oddnm — Privoz 13. 32317-21 Qf^novanie p'efn-o.^1 'eno, t el ektriiko ^ rrnn.t-n m^sta taik-o: oddam mi^m st-ranik^ v vseh poslovalTiient' Jn*ra 32318-21 s 1. d"e^>mb-om odda.m v Sp. S:ški. Alešev?«vn 42 ^f^novpmie 5—6ko.Vm>. v Bt.r^ffem cen-t.ni TPo«.»a tsko! oddjT!ltrfi« >* »Z'«Č,tl0«. 3=>P5S-?' ai^rbf. 'm pnrt^kl^. y vodo "fi oTot-^r^iko taike' oddam v Oifflariev' ml seBs^-?1 HvntoK «t3nov!ir*P s kabinetom. so.'mčTio 'lin pi-ostii-^o v na•'Je/nšem de-1 ti Podrožnika t.ako; odda Fattir. Več™ pot št 7 33358-21 ^^irJcoih. s^anovaTI*«1 7 v=em kr>mfort om ti o Veksp.ndrovt rp"V i riam va 1 febrna" J ■ UMI II HM i I oapiin 1 nin ?nir »n ^Ifrr aH Intnnls n« •inn« s r»1n Vqtmnp" ovosob. s+pnovPti?e iščem s 1. feb-narjem v t>l:ž.inr sv Jožefa ali Ta ho'a Ponodbe na og'n«n' oddelek »Jutra« ood šif-*> »Zakonski imt b">7 otrok« 3*1 «9-21/» DvfteAh cf^novppV < n'it'k'inam! 'ščeta ra konca b-ez otnmk \f:kuž Kol-odvors-kn i'ic» št 3. 52157-?1/a 7 vs""m' pritik'ArnmJ ffm v sredin- tpfcta P'iprflv '■en *em tnd: o^ača^ rm n-ej „V -nrfi: ka.: r>wn vrtif. Po^>id.be na o«lasmJ oddelek »Jutra« pod Pfm »Z« februar«. 32036--"» Stanovanje sobe in kujhin.je, po možnosti e kopa irico. iščeim e 1. februarjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zakooca brez otrok št. 1934«. 32194-21/a Zakonca brez otrok iščeta s 15. nioreembrom ali pozneje enosobno stanovanje. Ponudbe na og!asni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna ceno«. 32513-21/e Samostojna gospa Išče manjše stanovanje za februar, plača točna. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Predsoba«. 32216-21a Dvosob. stanovanje s k-opaiMOO, iščf.im s 15. nove-mih-oim a'1'i 1. decem-h - n-m. Potvudbe na ^^'uir.nii oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad zakonski pan. 32208-211/a Stanovanje eno aH dvosobno Iščem samo v mestu aH bližja periferija Ponudbe na otn »lo^olr t>nir «frr aH Inmnls »i« « otn v« »manIS Bne«"* nin Dijaka spre;mem po nizki ceci v z^ač^io sra,nCyva.n.:<. sredi mesta. Xaslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 32115-22 Dijakinio /sred^l ^ešo^k o) er»-e:tneTn v prvovr«'no oskrbo Piouk f-an-šči.ne. nemščine in k:1avrr:a. Sktrnno mesei^tn-o 100 r>in- O-oj. nčitelinea Gosposka ulica štev. 10/1. 32208-2r? tmmv* =sedn 1 Din davek ?Dir •a 41 Tre aH datants ns tova S Oln Natmanlt »m^eV 19 nin Sostanovalko za 150 Din mese&no sprej m-e bol:ša g^spa — Š'er nad. Za-bjak štev 6/1. 331412-23 Prazno sobo soVnčno. pa-ketira.no. s posebnim vhodom oddam v škrabčevi ulici štev. 17. Saior2-23 Sobo lepo \m zračimo. etrog"o se-parii-ano. oddam s 15. no-vemb^m bol gr«po d 11 — tud; oficiriD feto-tam s.pre:mem tudi snažao sos+anovalVo Kolodvorska nI. 34/IT levo 33160-23 Svetlo sobo prositorno »n liepo oprem-Ijemo oddam s 15. novembrom mirni in solidni osebi. 0g'edati med 1.1. in 15 ono. A. S+ari trs? 92/1 (vrata e šipami). 32171-23 3 preproste gosocde na stanovanje in domačo h-«.n.o sp-o;*me takoj Iv. Brecelj. Vodovod™ c. 5. 33188-2? $eoa*-irj?*w> s^Ko t akni odda Končer Stari trg št. 28. 33258-23 Ooremlieno sobo s posebnim vh-odiom. dvema po**el-iema in nlektri ko odda A T/trar Gra dr'eč.e 17. pritličje lev« 32240-23 Prp7no cobo s posebnim vhodom s stopnic. oddam takoj aH pozneje na Mirjn Larn?ns.o-va ullea 17 3-325-23 Of>rer»i"eno soho lepo SAITIČTIO in zrač-no ? osebama poceni odda Verovšek. Hrenova ml. 1?. 32311-2S Zrsčno sobo lepo opremljeno, t elektr. ■azsvetl:av-o v centru me-sia oddam NasVnv v vseh t>os'ovb Itiiea.h »Jutra«. 32341-2S Dve vezatrj sob' v bližini sodišča oddam opremljeni za 1 osebo aH za pisarno Naslov v ci odd »Jutra«. 32312-23 Dijakinjo aH vaienko sprejmem na stanovanje z vso oskrbo za 400 Din me=e*no Kollzej, vrata 6t. 49 32313 -23 Za 200 Din oddam takoj lepo sobo z 1 aH 2 poc+eliama. elektrika. separiran '-hod 6 stopnic šlva'n! stro' na raznoiaso. SpodJla ^lsit. Ooriška ul. 31 ob y r. železnici. 32.119-23 Sostanovalca sore1mem takol. Spodnla Verovškova ulica 22 /n 32304-23 Q*ystj>nOV!»1ca sprelmem k svojemu sinu 12 1et.n°mu fantu na ~so prehrano. DUaki kla-glmnazlle !maio 1-ednost,. Cp«n usodna Va.slov: M Seh. Liub-Mane. 7. 2;ibertova 301. 32307-2? Qrv1npno co So - poHiSfom dve osebi takoi oddam Tsto-tam se +ako< odda mai-«i»>n enVia B Štedilnikom Trn-ro^Bti C-"-or Or»crtr» '•"p+ska c. 10/1. 32279-2"' nnrwn"<>iio 1« nr •»•»«/> caK« j vpo o«.k-bo tako-' A^darr 'otofam Mtiirem ahonontp Pred Škofijo Stev. 10TT 33124-23 I Državni uradniki, Častniki, upokojenci ter privatniki imajo pravico na obroke 12 do 24 mesecev brez povi-ška cen in obresti. SARAJEVSKA TKALNICA PKEPROG SKLADIŠČE ZAGREB, GUNDULICEVA LL I Lepo, zračno sobo s souporabo kopalnice takoj oddam v Pm!ah — Sredina št. 8'IH. desno. 32191-23 Sobo za pisarno takoj odda drogeni.a Her-mus, Miklošičeva c. 30. 32212-33 Čedno sobico v centra mesta oddam. — Naslov v vseh poslova-lni-cah »Jutra«. 32314-23 2 lepi prazni sobi in 1 opremljeno z dvema a-'i eno p.sr.eljo oddam v Coo4ovi »'idi 7. Sv. Krištof. 32202-23 SoPdno gdč. sprejmem v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 32159-23 G. sostanovalca «r>re-'mf-m v čieto sobo na Vrtači št. 3. 32221-23 Sobo s posebnim vhodnim takoj odda Tunk Stre-liška u/lea št. 22. 33268-23 Dve lepi sobi podpritličji, oddam na Zrinjskega cesti štev. 8. 32315-23 Opremljeno sobo lepo. svetlo, v stnog^ra centra oddam stalni osebi. Kinpalnico. lift. Aleksan drova cesta 4/H1 vata 17 Sobo snažno, oddam v eentra Klavir na nazrvi'a-go. Na*l'0»v v vseh o°sTo ralioieah »Jutra« 3320^-26 Pin mesečno oddam opremUeno sobo s hrano 2 gospodoma aH gospodičnama tako! a!l no^pio Kremžar Kar-lovska 26. 32267-23 lesed« 5T para lavp« Din za Airrc ali da anis naslova 3 Din Nai •nuni«- -.».b >•> nm V Kranfu pnoti zapadli aH jugai iSčeim s 1. decembrom so'nčno. oprem ! i en o sobo. Pommd'be na og'osni oddelek Jirt-a pod »T-a ;no«. 33M3-23/a zagonski par i S 6 e s 15 novembrom oprem''eno sobo z uipo-a-bo ku-h"Ti 'e. Ponudbe pod značko »Ne daleč« na o-c' oddelek »Jutra«. 83251 -2S/a opremljeno sobo s posebnim vhodom, išče srospod za tako'. Po.r"dbe na .^'asni oddelek Jv+^a pod »Oficir«. 32328-2S.'a rUl esedo ?Din da ve* ?r«r. '.8 Sltrc *U1 lajanls oa lova S Din Natmanis tnmek f Oln Znanja želi trgovec ločen. 30 let star, s samostojno im Enafajno damo-Dopise na oglasni ^ddelek »Ju.tra« pod »Kavarna«. 33104-34 »Ely« Dvign-ite pišimo v og'as. oddelku »Jutra«. 33284-24 Znanja i boljšim. 34—JO let sta'im gos.[idom želi gospodična v svrho poseča.nja kina in kavarne. Pon-udbe na o*!, oddelek »Jirtra« pod š-fro »Sam ostojna dama«. 32070 eko^teiuco. Dop^t-na og.at-rj oddelek Jutiu pod z.:iaoko »Vernoct«. 31 «>0-25 Gospodična želi po.-ijčiti eture.SL-ga gospoda. De:avci nicyj izk.,u fcenl. Ponudbe na ■>£ a«.ni oddelek »Jutra« pod šifro »Šivilja 3«. 32103-25 Ženidbe — poroke po redujem najaisk.et-neje, najsolidneje. Prospekte — navouila pošilja proti poštnim znamkam 10 Din »Fi-des«, Zagreb, Tkalčlčeva št. 4. 32069-25 Trgovec 36 let, želi poznanstva z nemško govorečo damo. vdovo v svrho ženitve. Nekaj premoženja za-željeno. Ponudbet na ogl. odd. »Jutra«' pod »Harmonija«. 32235-25 Drž. name?čenec 26 let poroči žensko z nekaj premoženja ali s službo. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Bu-dučnost«. 32265-25 Drž. upokojenec želi znanja z damo z ne-ka' gotovine v starosti od 30 do 40 let. Slika za-željena. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod *Sre-ča«. 32305-25 Katera gospodična bi pomagala 26 letnemu fantu pri povečanju obrata? SedanM mesečni dohodek 6000 Din. Potrebna vsota 30.000 Din. ženltev- po možnosti — Ponudbe na osi. odde lek »Jutra« pod »T ena bodočnost«. 32339-25 Flecp^ofl m'f-dofir5 d-ž. iis':"i*-benec. fe"' ma-n:a r drž. uir»oko:einko Ah-t.A!eo. Dopise na i/C'""- r.1 »Jutra« prvi »7.'me«. 32263-" Gosno^čna 37 letna, z eotovlno. že'i znanca s sta'no riastav-M»n!m že,eznl*ar1em aH rtnrlm obrtnikom cd 40 d65 le* Vdi"d niso :7icliii*enl. Ponudbe pod ».Tesen* na podr >.Tm- ipspda 1 Din dnvok 2 nir «frc aH datanis oa tova 5 Oln Naiman s »meve* n mn Klavir, harmoniko ln saksofon kupim. Ponudbe na og^as. oddelek »Jutra« Dod &:fro »Akordeon«. 31063-26 Klavirji pianini Kupujte a? jbroke od Din 4CMI-— ^rre »vet»vnr t»t)r B6 -•-n'! >rfw S'emway F0' :ii - !,.,'■!. k X Orv-laja Jih t k.jučno s »odn: .ivedt-nrc n OivS- ijčiieti G1 M»t,ic>- \LFONZ BREZNIK A.eKsandrova cesta 1 (vogal Beethovnov« ulice). Lep klavir skoro nov, prtoda-m. sloiv v «*eh posi-ova nicah ..Jutra«. 32230-26 Klavir ršfem proti pr:mermi od-škodinini na posodo na stanovanje. Ponudb pod značko »150« na og asni o»ldel<"k »Ju.tro«. 322;tl-26 Ivan Kacin Domžale t.vornlca klavirjev m aarmonijev. zaloga Ljubljana. Gosposvetska cesta 12 (dvorišče). P:e aen kupite planino ali narmonlj. osleite si naše na'nove'še izdiike ln cene Lstotam se sp-ete-malo popravila ln ugla-šanje klavirjev. 32236-26 Kratek klavir ekoro noo nizki ceni proda.m. — Aleševč-eva 32. 322C0-27 Psa starega 6 mssecev ln psl-co 1 ln pol leta staro, čistokrvna Spanljela, Izbama za lov ln čuvaja. ugodno proda Ma-fn Svetina. Bled H. 78. Re člca 32291-27 Črn d*ki k: sliši na mi0 »L1t««. se 5e izgubi! iz Gosprvsvo.v.ke ceste 5/1. 31301-27 «»«)• y jara 3av••^ i Mn obžalu^m ter se fdč. -nalc Tvankl 5rahval,U-'em. da 'e rdctoplla od iraTonskp t^žbe. V T.ivMi«-" dne 3. novembra 19"1 Flerin *■»»»»■» 32220-31 "»seda i nin davelt 2 Dir. za šifre aH daiams oa slova S Din Natmanlš rnessii r> run poc Ijev Šivalni stroj :eni prode Novak. Re«-Ijeva oeeta 30, podari" Jč'e 32190-29 Reskalni stroj kompletni ali delni, z go-niln m kolesom (PrSzisions Trieb und RSderfrasTmischi-nen) kupim. Ponudbe na ■lov: I. a. nasi le. Zlebr.ik, Domža 31922-39 Nov šivalni stroj po ugodni ceni proda Bar-telj Pavle. Jesenice. 3213n-20 Šivalni stroj ieosk.i »Ji krojaški, Jetvdi neraben, kiiirrin proti takojšnjemu plačilu. Arisfea. Jernejt-va 2. 3CS34-29 Šivalni stroj »Sin-ger«. ki štaka in što-pa. po relo nizki čemi proda Eriavec. O ovška resta 56/1. 93:33 29 Motor na bencin zelo pripraven za raganje drv. poceni naprodal. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 32271-20 ■'seda 1 Otn davek 7 Dtn a šifro ali dalanis na lova 5 Din Naimanjšt znesek 17 nin Sodna dražba nepremičnin »Zvonarne ln livarne« St Vid nad LJubltano dne 8. novembra 1934 ob 8.30 pri sodišču soba 16. Približno 3000 kv. stavbiš*a. sodno cenjeno 203.000 Din 32266-32 t Obrt Dame, pozor! Trajno o-ndu acijo Vam naredi že od 46 Din naprej Jernej H i i b a r, frizer v lledvodab. 33U83-30 Slava Gril ko-zm^tion salon Ljubljana Beethovnova alico 15, se priporoča ceraj. ončln-st-™. 3199S-30 Za izdelavo dam-skih plaščev ln zimskih sukenj se priporoča Jakob Smerajc Tržaška c. 5. 32246-30 Gumi-nogavice in gumijasti pasovi t veliki izberi pri Adeli Besedraik. Ljubi .'ar a š»-lenbnrgwa 6. 3:302-30 Vrednote iieseda l Din davek zoil. za sifre ali dajaojs oa slova & Din Naitnaniš' znesek 11 Oln Srebrne krone staro ilato in srebro upij« .-afinmj« u»g i k-^vuj * LjuP.jam Cimik* •i.ic Stev 36 — »boc » V:<1 »»danske sest* (pri U .{-nal 7(1 Vsakovrstno zlato kupuj« p» najviš.Ti) cena!) CERNE — juvelier Ljubljana. Woltova ulic8 i Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenab Maribor ~ka aflnerlja zlata -Maribor. Orožnova ulica 8 230-3S 1»I1« i I liti 3tke| <|MI, za Mfrc ali dajan is oa • iovb S Olu Naimani' t nin Kaj je »Biser'nk«? 31902-34 Steznike, pasove in nedrčke po meri. po nizkih cenah priporoča Ana H a t t e r, Gajeva nliica štev. 3/II. 32333-30 Ia zimska štajerska jabolka strogo sortirana in prebrana po sortah, cena od 2.25 Din dalje, za kuhanje tudi ceneje. Oglejte si »Stalno sadno razstavo« Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trs št. 3. 22134-34 Pridelki esedfl l Din davek 2Dlt> a šifro aH dajanje na •nva 5 Oln Naiman Is en«»sek 11 nin Lucerno črno deteljo, sladko seno, vagonske pošiljk* kupim. Skrajne ponudbe na po-druž-nSco »Jutn.« v Ceiju pod mač&o »Gooovna«. __32128-33 Orehova jedrca očiščena, pošilja od 5 kg dalje fco. 16 Din Desider Goldgruber, Graianica. Vrbaska banovina. 31601-33 Večjo množino vina belo, rdeče ia črno, ii sv ojr!h virotvgradiT na Trški gori. ieterkn 1927—34, proda Franc Se-idl, Novo mesto. 32144-33 Kislo zelje repo novo prvovrstno, ln cele glave m sarmo v sodčkih dobavlja po orezkonkurenčni ceni Gustav Erkiavec Ljubljana Kodeljevo 10 te-lelor 25-91 205-33 Kislo zelje, repo in carmo (»rvovrstno tro opetkonkt^-renčfi: setr rsak' mnotio« V>ba vlja Boman Ljubija-a* Sv česna 33 — T«!efoe 27 66 Ž17^S Med zajamčeno pristen. AJdo^» po 14, cvetlični t>o 17 dmarjev na drobno, en-gros popust. Selen tur-gova 6/1., Plemenitaš 32293-33 Razno Damski frizerji! Vse vrste rabljenih aparatov za trajno ondula-cljo Iščemo ln piačamo r.ajvlšje cene, obenem jih vzamemo v račun proti povzetju za nove Fortschrirt aparate na vroči zrak z 28 ogreval-kami. model 34. — Fort-schrlft Je lahek, zanesljiv. brez nevarnosti opeklin. Kot dokaz njegove bajeslovne vrednosti nudimo priporočila vseh prvovrstnih frizerjev Jugoslavije. Prodajamo rabljene aparate: Kadus, Meyer. Nam. Fu-va. od 1000 Din dalje. — Zaerebškl izdelek, popolnoma nov. kompleten. 2000 Din. Forster & Bau-er. Wlen III.. Kellgasse 9 Eventualna pojasnila dale lz prijaznosti Salon Navinšek. Ljubljana. Se-lenburgova ul. 32091-37 Zimska jabolka vseh vrst stalno na zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. VATO v tablah in za ode}e» Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce ln ceniki ARBEITER Maribor 29 Šivalni stroji od Din 1600.—• naprej Otroški vozički od Din 200.— naprej Dvokolesa od Din 950.—« naprej »Sachs« motorji od Din 5000.— naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA Karlovška c. 4. Ceniki franko. -r Občtfia Ljubljana He&tai pogretoi zarod Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je nsfi nad vse ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod Ivan Jarc železniški sprevodnik v pokoju in posestnik dne 3. t. m. po kratkem trpljenju, previden s svetotajstvi, v 70. letu starosti mirno preminul. Pogreb bo v ponedeljek, dne 5. novembra 1934., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Grablovčeva ulica 18, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana—Moste, dne 3. novembra 1934. JANKO, ŠTEFAN, ERNEST, sinovi; MARIJA STAMAČ, RIKA KRAŠEVEC, FANI PAVŠIČ, TINCA PORENTA, hčerke, in ostalo sorod«t\\ 8947 f Ofb& POZOR! POZOR! POZOR! V vednost vsem trgovcem in reflektan-tom, da sem otvoril KOŠARSKO in PLETARSKO DELAVNICO Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni ter se priporočam za cenj. naročila. Postrežba točna! 8881 PRAH ALOJZIJ ml. splošno pletarstvo, SODRA2ICA VRE Din 40.— nikel anker remontoar „ 58.— ista lepo gravirana „ 130.— tula posrebrena , 138.— zapestna, Din 60.— navadna budilka, Din 55.— in Dih 130.— navadna stenska ura, Din 235.— stenska ura s kukavico, Novost: Ure brez kazalcev. Din 78 žepna in Din 124 zapestna. TRGOVSKI' (KXM ^ mnmvki. ^mAPEciA-n-OBLEt Celje št, 20. Zahtevajte brezplačni cenik z več tisoč slikami. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. J Na ponovno prošnjo naših cenj. strank iz Ljubljane tudi tem potom sporočamo, da prodajamo TI V AR obleke razen glavne zaloge v PREŠERNOVI ULICI štev. 54, nasproti glavne pošte tudi v novi prodajalni na Sv. Petra cesti št. 26 Upravitelj te prodajalne je g. RAMOVŠ. PROSIM, PAZITE! TTVAR OBLEKE morajo biti previdene s tem tovarniškim listkom. Prosimo naše cenj. stranke, da nam javijo, če se vam bo ponudilo ali prodalo manjvredno in tuje blago, kakor naše originalno TTVAR Istočasno se zahvaljujemo našim cenj. strankam za poverjeno nam zaupanje in naklonjenost. Mi se bomo tudi v nadalje potrudili, da si to zaupanje z našim vestnim delom obvarujemo. TIVAK obleke Prešernova ulica štev. 54 nasproti glavne pošte, SV. PETRA CESTA STEV. 26 Naznanjam cenj. občinstvu, •fJsa da mi je poverjena prodaja dobro poznanih TIVAR oblek Podpiran z dobro sortirano zalogo in znano nizkimi cenami, se bom potrudil tudi s pazljivo postrežbo, da cenj. odjemalce v vsakem pogledu čim najbolje zadovoljim. Z odličnim spoštovanjem ŽM. Ramovš Ljubljanaf Sv. Petra cesta 26. DRŽAVNA HIPOTEKARNA BfiNKA Ustanovljena leta 1862. KRALJEVINE JUGOSLAVIJE (prej UPRAVA FONDOV) BANKO UPRAVLJA NEODVISEN UPRAVNI ODBOR CENTRALA V BEOGRADU Ustanovljena leta 1862. Glavne Hlijale: Zagreb, Ljubljana, Skoplje, Sarajevo, Niš, Novi Sad, Cetinje in Split Agencije: Kragujevac, Valjevo, čačak, Zemun, Vet Bečkerek, Bitolj, Prijepolje in Ermja Luka Glavni bančni posli: Upravlja vse državne in javne fonde, pupilne, depozitne in cerkvene kapitale, občinski in samostanski denar, denar ustanov i. t. d. Emitira obveznice in založnice. _ '"i ""• t--' -•" t" j. - - ... £t '...'* ' Sprejema hranilne vloge. Dovoljuje posojila na nepremičnine, a občinam in samoupravnim telesom na davščine in dohodke. Financira vodne zadruge. Eskontira menice denarnih zavodov. Lombardira državne vrednostne papirje, akcije Narodne banke in Privilegirane agrarne banke in blagajniške zapise Ministrstva financ. Eskontira nastopne kupone s svojih založnic dolarske emisije (Seligman), ki so nostrificirane v kraljevini. Državna hipotekama banka spreiema hranilne vloge in plača 51 obresti na leto Za vse bančne obveze jamči država Za vsa pojasnila se je obračati na naslov: Državna hipotekama banka - Beograd ali na njene filijale