Let© IfS,, štev. SO LJubljana, petek 17. aprila 1925 Poštnina pavšal Irana. Cans 2 Slin <=a l*haj» cb 4. ijatfal. rsm Sune mesečno Din «5—; z* i nojem* t vo Din 40'— ncobvcauo. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Ste v. 16/I. — Telefon itev. ji. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knailovi ul, it s/L — Telefon it J4. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava: LpravnfStvo: Ljubljana, Prešernov* ulica it. 54. — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon št. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica •t 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavodu: Ljub* ljana it 11842, - Praba čislo 78.180 Wien Nr. 105.24 u LJubljana, 16. aprila. Krvavi dogodki v Bolgariji so znova obrnili nase pozornost Evrope. Poskušen atentat na kralja Borisa presega sicer pomembnost dosedanjih notranjih borb v Bolgariji, toda v svojem bistvu, po svoji prirodi se prav nič ne razlikuje od sličnih dogodkov, ki so se odigravali tekom zadnjih let in se še odigravaio v bolgarskem političnem življenju. Glavno svojstvo te notranjepolitične bolgarske borbe ie. da se ves boj vrši s pomočjo nasilnih sredstev, s krvavim medsebojnim terorjem, kateremu podlegajo do vrsti vsi pomemb-ne si člani tako vladnih kot opozicljo-nalnih skupin. V tem pogledu se lahKo trdi, da nima Evropa siič"e države, kjer bi politični boj tako podivjal, kjer bi zavzel tako strahotne oblike kot v Bolgariji. Morda bi celo Albanija ogorčeno protestirala, ako bi jo primerjali z nesrečno Bolgarsko. Odkar je na vladi Cankov s svojo meščansko koncentracijo, so se krvavi boii razvili do srd:te strastnosti, kakor še ne dotlej. Makedonstvuiušči z oficrr-sko ligo so pričeli s strahovaniem premagovati zemljoradniške nasprotnike; ko Pa je skupna nevarnost zbližata zemliedelce in komuniste, se je terdr vladnih oboroženih organizacij obrnil proti obema strankama. Toda vladni nasprotniki niso ostali mirni in pasivni, marveč so odgovorili z enakim orožjem. Tako se je začelo medsebojno ubijanje, kateremu so podlegali vplivnejši funkciionarii. Še bolj liuta in krvava je postala notranja borba, ko se je posrečilo pridobiti za komunistične cilje tudi en dej makedonstvujuščih. kar je med slednjimi povzročilo razkol in krvavo medsebojno borbo. Sedai so se komunisti in komunistični makedonstvuiušči organizirali v male tolpe, ki so po vzgledi komitskih oddelkov križarile no gozdih in gorah, se skrivale pri pristaši ter od časa do časa napadale zdaj to mestece ali vas. ali vlak. ali urad. ali karkoli, kar ie predstavljalo moč ter postojanko vladnih pristašev. Težko ie presoditi, koliko 'e bila Pri tem udeležena pomoč 'fn iniciiativa od zunai. s strani boljše-viVnv, kakor trdi vlada Cankova. Za letošnjo spomlad so v Sofiii napovedovali še večje izbruhe te krvave borbe, še intenzivne'šo komunistično ofenzivo. Bolgarski dlr>!omaci'i se je posrečilo, o prevratni nevarnosti prepričati anfanto. ki ie sofiiski vladi pravkar dovolila po-večanie vojaške moči, da bi mogla biti kos preteči opasnosti. Nedvomno bodo vladni pristaši najnovejše dogodke izrabili za novo ofenzivo proti zagrizenim notraniim nasprotnikom. pri čemer se sredstva ne bodo izbirala. Tn nasprotniki bodo odgovorili z enakim orožjem, z istimi sred«tvi . . . Take krvave borbe ne bo konec, dokler se nasprotni stranki dodobra ne oslabita in napravita prostora zmernim elementom, ki zaman posku-šaio priti na krmilo in napraviti konec strašni anarhiii. Kot bolgarski sosedi in kot Jugoslo-veni iskreno želimo, da najde nesrečna Bolgarih, kj ie kliub vsemu vendarle naša bratska država in se bo kot taka prei ali slej uveljavila, čim prej notranji mir in se konsolidira k smotrenemu razvoiu. Kraljica Marija v Iticžah Sarajevo, 16. aprila, n. Danes dopoldne ob 10. se je pripeljala v Ilidže kraljica Marija s spremstvom. Na kolodvoru so jo pričakovali kralj Aleksander, zastopniki vojaških in civilnih oblastev ter mnogoštevilno prebivalstvo, ki je kralja ia kraljico živahno pozdravljalo. Popoldne se je peljala kraljevska dvojica na izprehod v sarajevsko okolico "m se je povrnila proti večeru v Ilidže preko Korza. Prebivalstvo je prirejalo kralja ln kraljici avacije. Saralevo, 16. aprila n. V nedeljo prirede sarajevski športni klubi nogometne tekme za prvenstvo Bosne hi Hercegovine. Depu-tacija športnikov je prišla danes na dvorni maršalat v Ilidžu in izrazila željo, naj bi kralj In kraljica prisostvovala tem tekmam. Sporočilo se Ji je, da bo vladarska dvojica drage volje ugodila tej želji. Venizelos ^ostane noslanik v Beogradu? Bukarešta, 16. aprila (Avala). Kakor lavlja «Universul». se v grških ' olitič-nih krogih potrjuje vest, da je Venizelos izjavil, da je pripravljen po obnovitvi lugoslovensko-grške zveze zastopati grško vlado v Beogradu. .Menijo, da bo po tem Imenovanju mogoče pričeti posojanja za ustanovitev balkanske zveze, v kateri bi bila tudi Rumu-nija. Češko-rumunska obmejna pogodba Bukarešta, 16. aprila. j Bs.ita je ftila tukaj podpisana češkoslovaško=rumun» «ka pogodba o mejnih vprašanjih ia o last> oinskih pravicah v obmejni coni. Peklenski stroi v sofiiski katedrali Nad vso Bolgarijo se proglasi obsedno stanje Naraščajoča anarhija. — Vedno novi atentati in spopadi. — Cele Sitke med vojaštvom in četaši. Sofija, 16. aprila, s. Ko se ]e danas vršila v katedrali zadušnica za umorjenim poslancem Kosto Georgijevom. Je eksplodiral peklenski s ni. Mnogo oseb le bilo ubitih In ranjenih. Vsi navzoči ministri so ostali nepoškodovani. V ostalem sa red In mir ni kalil. Beograd, 16. aprila, n. Iz Sofije poročajo: Danes dopoldne so se vršile v stolnici sv. Nedelje pogrebne svečanosti za poslanca Kosto Georgijeva. ki ie bil včeraj umorien. Nenadoma je eksplodiral v cerkvi peklenski stroj. Takoj po eksploziji v cerkvi je policija in vojaštvo zastražilo s(olnico, da ne bi prišlo do neredov ali celo nemirov. Sofija, 16. aprila, r. Pri Aitošu ob Črnem morju je došlo do novih boiev med vladnimi četami in vstaši, ki so organizirani v močnih četah. Vladne te so vstaše pognale v beg. Ob tej priliki je padlo več orožnikov in en vstaš Okrajni načelnik je mobiliziral vse za orožje sposobne ljudi ter zahteval Pomoči iz Burgasa. Boji so se vršil! ves dan in šele zvečer, ko je došlo voji-štvo s topništvom, so se vstaške čete umaknile brez večjih izgub v notra-niost gorovia. Sofija, 16. aprila, r. Zadnje štiri dni so se zgodili še štirje spopadi mei vladnimi četami in vstaši, ki jih vodi znani četaoki vojvoda Strašni. Ti vsta- ši so zavzeli Karahusein, nedaleč cd Varne, a so se zopet umaknili, ko so došla na pomoč vo'aštvu o'ačenja. Pri Tirnovu so vstaši zavzeli nekatere kra-ie ter so imele vladne čete z njimi dva spopada. Ob tej priliki je padlo več vojakov. od vstašev r.a samo dvojica. Beograd. 16. aprila, n. P sl-dnie dogodke na Bolgarskem, z!astl atentata na kralja Borisa, na pos|. Georgijeva in posebno danes d >p->!dne v cerkvi smremUaji v beograjskih Političnih in d'pl matskih krogih z veliko pozornostjo. Vsi t: doeodki kažejo, da so se urecr'eHe napovedi, da pride meseca aprila v BoIgari.it zopet do novih nem'-rov. Bolgarska vlada je st~r'la vse potrebno, da vzdrži red In mir. no ve se ca. aH ji bo to uspelo. Ni izključeno, da pride do resrrh nemirov in rov. Za jutri Pričakujejo proglasitve r ®d-aega stanja nad vso Bo'garijo. ODGODITEV SOBRANJA. Beograd. 16. anrila. r. Bolgarsko Sobranje je odgodi'o svoje seje radi velikonočnih praznikov na 28. t m, * jrsj na isti dan, ko se sestane tudi naša Narodna skupščina. Včerajšnja sej- Sobranja. ki je bila tudi poslednja pred prazniki, se ie morala prekiniti radi velikih manifestacij, ki so jih priredili v Sofiji radi srečne rešitve kralja Borisa. Podrobnosti o atentatu na kralja Borisa Napadalci so izginili brez sledu. — Atentat je bil skrbno pripravljen. — Po ugotovitvah dosedanje preiskave so ga vpri- zorili konmnisfi. Beograd, ld. aprila, r. Iz Sofije poročajo še naslednje podrobnosti o atentatu na kralja Borisa: Kralj se je na pravoslavno cvetno nedeljo z manjšim spremstvom od« peljal na daljši sprehod. V nedeljo je ostal ves dan v Orhaniji, v pondeljek zjutraj pa je napravil izlet v okolico. V torek se je kralj vračal s svojim spremstvom v Sofijo. Kralj je sedel v avtomobilu spredaj poleg šoferja, dva spremljevalca pa na zadnjih dveh sedežih. Ob 10. je kraljev avtomobil prehitel potniški avtobus, ki redno vozi med Sofijo in Orhanijo. Nekoliko minut pozneje se je začulo streljanje. Strel je raza bil steklo pred šoferjem, ki je težko ranjen izpustil krmilo iz rok. Kralj je sam poskušal voditi avtomobil, vendar pa se je avtomobil zaletel v brzos javni drog in se razbil. Kralj in sprcmlje« valca so skočili iz avtomobila ter pričeli streljati v smeri, odkoder so prihajali streli. Skoro istočasno je padel prof. Ilčev, smrt« no zadet po treh strelih. Vse se je zgodilo v nekoliko hipih. Ker streljanje ni preneha« lo, je kralj zbežal v smeri, odkoder je pri* hajal potniški avtomobil, ki se je ustavil. Potniški avtomobil se je s kraljem vrnil v Orhanijo, kjer je bilo alarmirano vojaštvo, ki jc odšlo na mesto atentata. Ko so napadalci po atentatu videli, da se jim je kralj umaknil, so pobegnili. Ko« maj so prišli 3 do 4 kilometre daleč, jih je pričelo zasledovati orožništvo, ki je nanje streljalo. Pri tem je bil eden izmed napa« dalcev težko ranjen ter 90 ga uro kasneje prijeli na neki 'ivadi. Prijetega atentatorja so snoči pripeljali v sofijsko bolnišnico, kjer so ga takoj pričeli zasliševati Odklo« nil pa je vsako izjavo. Doslej se samo ve, da so atentat organizirali komunisti. Tekom včerajšnjega dne je dognala pre* iskava, da bi se :mel atentat izvršiti že v času, ko se je kralj Boris peljal v Orhani. jo. Napadalci so za atentat vse potrebno pravočasno pripravili, poslednji trenutek pa so morali opustiti svojo namero, ker mo se pojavili v bližini orožniki. Skrili so sc po sosednih hišah in čakali na kraljev po« vratek. Zato so atentat izvršili šele potem ko se je kralj vračal iz Orhanije. Min. predsednik Cankov je na »nočni se« ji sobranja izjavil, da atentata na kralja Borisa niso izvršili navadni razbojniki, temveč ncz3do\>oljne/.l nad sedanjim reži* mom. Dunaj, 16 aprila, s. O atentatu na kra» Ija Bcrisa poročajo iz Sofije nove podrob« nosti. Napadalci so vrgli proti vozu tudi tri bombe, od katerih sta dve eksplodirali ter poškodovali voz. Kralj Boris in njegov adjutant, sta se vrgla za vozom na tla ter sta od tam streljala proti napadalcem. Kljub temu, da je bilo odposlano mnogo vojaštva in policije v zasledovanje, napa« dalce do sedai šc niso mogli izslediti. Oči« vidno gre za tolpo emigrantov, ki so hoteli kralja umoriti. Revizija odnošajev med Italiio in Vatikanom Mussolini se hoče Vatikanu še bolj približati in orinravlja več predlogov za afirmacijo papeške suverenosti. dar pa ni gotovo, da bo ta komisija Izrekla svoie kon*no mnenie. ker ima v svo'i sredi tri člane - duhovnike, ki bi Rim, 16. aprila a. Zadnje dni so se vršila razna posvetovanja v svrho. da se pripravi podlaga za morebitno rešitev takoimenovanega rimskega (vatikanskega) vprašania. Kolikor se je dalo izvedeti, se misli na vsak način na to. da bi se zgradila intenMciional;z'rana železnica, ki naj bi vodila iz Vatikana naravnost do morja. Pravijo, da z ozl-rom na novo naziranie o mednar k»« 2 na/večjo rezervo. — UredJ Čvrsta politična situacija za Narodni blok V Eeogradu praznično razpoloženje. — G. Pašič dosscl v Cav- cat. — Dnevni red prve bodoče seje Narodne skupščine. — Po praznikih še cnergičnejša akcija Narodnega bloka. Kakor se doznava, se bo določil na dopoldanski seji Narodne skuoščine. k: se sestane drugo soboto dne 25. aprila, dnevni red za popoldansko sejo istega dne. Raznrava o vladni deklaraciji se bo odložila dot!ei. da bodo izvoljen; vsi skupščinski odboru Beograjsko časopisje, zlasti «PoIiti-ka». ventilira vprašame rekonstrukcije vlade ter podaia nekaj kombinacij o ii menjavi zasedbe nekaterih resortov. Vse to so pa sama ugibania brez posebne podlage, ker je predlog za no-nolnitev vlade od NRS prepuščen v odločanje samemu predsedniku g. Paši-ču. Gotovo je le to. da je po'itična situacija popolnoma razčiščena ter zrela za rekonstrukcijo, odnosno spopolnitev kabineta. Vsi, ki so špekulirali na razbitje Narodnega bloka, so pili na medvedovo kožo; zato so sedaj tako silno razočarani. Situacija Narodnega bloka ie stalno čvrsta, dogodki v nrihodnjih tednih pa bodo tudi pokazali, da je njegova politika v izvajanju unitarističnega programa še jačja in odločnejša nego je bila dosedai Beograd, 16. aprila, p. Vočigled pra- | voslavnih velikonočnih praznikov je praznično razooloženje zavladalo tudi v političnih krogih. V predsedniška vlade je bil danes kot zastopnik g. Pa-šiča minister Marko Gjuričič, ki pa ni nikogar sprejel. Predsedništvo vlade je dobilo poročilo, da je predsednik vlade došel v Cavcat, odkoder je sedai vzpostavljena zveza z Beogradom. Ob 9 uri zvečer ie ministrski predsednik Pašič vprašal preko Saraieva za referat o dogodkih tekom dneva, a se je tudi on moral prepričati, da se prav ničesar novega ni dogodilo. Danes se je povrnil v prestolico finančni mini-ter dr. Stojadinovič. Ministrski svet se je sestal zvečer h kratki seji. ki je trajala ck! 8. do 9. Vlada Je razpravljala o osnutku invalidskega zokona. ki pride na dnevni red ene prvih sej Narodne skupščine. Ker sta nocoj manjkala tudi minister pravde dr. Lukinič in minister za vojsko in mornarico. ni mogel storiti ministrski svet nobenih sklepov, ampak je bib odložena tvarina za prihodnjo sejo, ki je določena za prihodnjo sredo 22. t m. ob 4. uri popoldne. Frankovci proti kooperaciji z radikali Službeni komunike strankinega vodstva. — Izključitev onih pristašev, ki so se na svojo pest pogajali? Z?greb, 16. aprila, n. Danes je prineslo frankovsko »Hrvatsko pravo® na čelu lista o pogajanjih z radikali strankino izjavo, ki jo je podpisal predsednik stranke dr. Aleksander Horvat «Že 14 dni. pravi ta komunike, nas napadajo naši nasprotniki in pravijo, da hočemo preiti k radikalom. Hrvatska stranka prava ni nikdar in z nikomur, torej tudi ne z radikalno stranko, raz-TOvarjala ali se pogajala. Tudi ni nikogar pooblastila, da bi to storil v njenem imenu. Stranka prava ni nobenemu svojemu članu prepovedala, da se razgo-varja s komur hoče in da izpremeni svoje politično prepričanje. Ako je kateremu članu niene stranke pretesno v pravaških vrstah in ako misli, da bo z drugimi sredstvi in po drugi poti dosegel kaj važnega za hrvatski narod, je to stvar njegove vesti. Hrvatska stran- Težkoče pri sestavljanju Painlevejevega kabineta Pogajanja se zavlačujejo. — Cailiaux prevzame finance. Briand se še ni odločil. Pariz. 16. aprila, s. Pogajanja Pain- | da še ne prinaša nobenega končnove ka prava nima nanj v tem pogledu nobenega vpliva in nima s tem ničesar opraviti. Zato tudi nimajo izjave, ki so jih baje podali pravaši in o katerih piše nam nasprotno časopisje, ničesar skupnega s stranko prava, marveč so kvečjemu le njihova osebna naziranja in mnenja poedincev. ki so s tem ipso facto prenehali biti člani Hrvatske stranke prava in s katerimi stranka več ne računa«. To sporočilo je zbudilo v političnih krogih v Zagrebu precejšnjo pozornost, posebno zato. her bi bila po tej izjavi izključena iz stranke glavna njena voditelja dr. Ante Pavelič in profesor Šufini, ker sta se razgovarjala z gospodo. ki pa tudi ni bila po izjavah NRS pooblaščena s komurkoli razgovarjatl v imenu radikalne stranke. leveia za sestavo kabineta dosedaj še niso dovedla do nobenega rezultata. Glavno težkočo tvori vstop Brianda v vlado. Pač pa jc Cail!aux že sprejel ponudeni mu finančni portfelj. Caillaux je imel popoldne razgovor z guverne*-jem francoske banke, kateremu je pri-, sostvova! tudi sedanji finančni minister De Monzie. Odšel je nato k predsedniku republike. Herriot ne bo vstopil v Painlevetev kabinet. Izlavil je. da bo že v nekaj dneh odpotoval v Lyon, da zopet prevzame žunanske posle, ki jih ie svoj čas odložil. Painleve je popoldne odšel v ElvsCe. kier je izdavil predsedniku republike. Ijavnega odgovora. Rešiti se morajo še važna načelna vprašanja, da se bo glede programa nove vlade dosegel sporazum. Pariz. 16. anrila. (Avala) Po svojem povr3tku iz Elisčja je Painleve razpravljal z Briandom. ki je čakal nanj v predsedništvu zbornice. Po sestanku ie Briand iziavil novinariem: «Ne tajim, da me je Painleve naprosil, da stopim v vlado. Jaz osebno želim, da se vlada pod sedaniimi okoliščinami sestavi čim preje. Tudi ne odklaniam misli, da bi sodeloval s Painlevejem. Preden pa bom to storil, se morajo še rešiti gotova vprašanja, ki se tičejo vladinega programa in razdelitev portfeljev.» Fašisti preprečili v Trstu znanstveno predavanje prof. Vebra Vlada in policija sta predavanje ga prepovedal Trst. 16. aiprila. c.'Za danes napovedano predavanje profesorja ljubljanske univerze dr. Vebra o popolnoma znanstvenem predmetu »Analiza vesti« Je dovolil prefekt osebno in tudi kvestor. Oba sta zagotovila, da se bo predavanje lahko vršilo. Toda tajnic tržaške fašistcrvske organizacije Lupeti-ni Je sporočil lastniku dvorane Modugno, v kateri bi se imelo vršiti predavanje, da mora predavanje preprečiti. Nato je Interveniral dr. Slavšfc pri tajništvo faši^tovske stranke, ki pa mu je odgovoril, da se predavanje ne sme vršiti, ker ga smatrajo fašisti za politično manifestacijo. Dr. Slav* je razložil Lupetlniju, da gre za popolnoma znanstveno predavanje toda tajnik je vstra-j&I no svojem stališču. Dr. SlavSc se Je končno uklonil ter sporočil tajniku, da se predavanje odloži, d asi so ga obiastva dovolila. Pred dvorano Modugno so zvečer ostav-JjaU fašisti v civflnth oblekah prihajoče ob-čnstvo in se celo norčevali iz njesa, češ, naj Ie pohiti na predavanje, da ga ne zamudi. V notranjosti poslopja Je bila večja gruča Varablnjeriev ki poHdjskih agentov v ci-v!j. Li "i 72vračaU goste te Jih prosili naj Prepoved pred^ 'ar.Ja x seveda vzbudilo tred S-love-Jci Tr. tu ro razočaranje. jttettHio a vzii vin na ax tm izraženih želia in upov. po'ni priprav Z3 eleganten skok v vlado. SLS stoji pred nragom svoiih želi — Pred vratmi ministrskih soban in velik program opozicije. s katerim so hoteli osrečiti jugoslovanske narode, se le skrčil do ene samo točke: «Mi gremo v vlado, smo pri- pravljeni sodelovati s Pašičem pri na-daljnem skubljenju delavskega lmdstva, pljunemo na republiko, avtonomijo, znt-žanje davkov, slovenske vojake in obupano stanie slovenskem kmeta — samo eno zahtevamo: Žerjav naj gre! Proč z Baltičem. daite nam Sporna (ki je korakal v žalni obleki za krsto padlih orjuncev). proč s Pucom. daite nam Periča. ki ie dober in ponižen katoliški socijalist daite nam zopet šole v roke, da poneumntmo ljudstvo. da'te nam enesra generala ln konzula — z eno besedo: Pustite nas same. brez vsake konkurence h koritom!« -f Hud konflikt med sp^hovc! In radičevci. Sara;evska »Pravda«, glasilo dr. Spahove skupine, v ostrem članku napada radičevce ln niihov preokret. Članek nosi naslov »Kako presoia HSS situacijo?« in izvira iz peresa muslimanskega poslanca Saliha Balii^a. Posebno trdo priiemlie radičevca Hercega (kot odgovornega urednika »Slobodnega doma«) in zahteva, nai »Slobodni dorns poia«ni. kako more Radič odobravati politiko, ki Hrvate v banovini in osta-lih pokrafinah izpostavila vsem mogočim šikanam. Radič ie pri volitvah dobil zadostno število mandatov, s katerimi bi v družbi z ostalo opozicijo za-mogel od'očno nastopiti proti sedame-mu »orotihrvatskemu« režimu. Sal:h Balilč nravi, da so iz:ave Pavla Radiča in dr. šuperine upravičeno vzbudile snlošno presenečenie. ker niso samo presegle sporazumašketra okvira opozicijskega bloka, temveč so vobče bile pretirane elede na vsebino In na stališče bloka napram vladi. V celem članku mrgoli ostric proti radičevcem. ki do-kazuiefe posebno gorečo liubezen med muslimani in radičevci. Vidi se namreč, da bi se muslimani, radičevci In klerikalci od samih ljubeznivosti najraje po-davili. -f «V| me razumete!« Stlpa Radič je dopisniku »Nove Dobe« da! nastopno izjavo: »Povejte vsem, da vse to. kar se je zgodilo, ni taktika nego politika. To nI kako nadmodrovante, temveč iskrena želia za sporazum. Zato laz docela odobravam vse. kar se le zgod'lo. VI me razumete!« . . . Radikalska »Samouprava« k temu značilnemu enlgma-tičnemu namigu dostavlia: »Ali le tz;a-va Stlenana Radiča iskrena aH ne. bodo itak pokazali nadalinl dogodki. Mi naravno od srca želimo, da bi bila Iskrena. Ampak nien konec: «VI me razumete!« ie glede na pre;šma Cesta menjanja Radičevega miSIjema In taktike nrav lahko vzbuia laven dvom mesto zaunanle v Iskrenost. Skoda, Stienan Radič bi to lahko opustil. V ostalem politično živlienle mora v vsakem slu-čaiu stopati dalie v zdravejšem pravcu kakor doslei. Država se mora odločno braniti pred stremi jeni! subverzlvnlh elementov ter svoie politično življenje čuvati pred kompl;kaciiami strankarsko - političnih teženl In smeri. Zakon v držav! mora biti naivišia volia ln vsako preskakovanje mej. ki iih Je postavil zakon, mora biti zakonito kaznovano. Nikakl strankarsko - politični Interesi ne smejo gaz'ti osnovneea principa države'« ... Za Stino Radiča. ki bi se rad rešil zapora z dvomliivimi iz doma na Taboru naši mlajši sokolski generaciji. Upam, da bodo naši potomci znali ceniti to naše z velikim naporom ustvarjeno delo. V tej želji kličem vsem prijateljem in bratom krepki sokolski «Zdravo». Govor jubilanta Turka je bil sprejet z velikim navdušenjem in aplavzom. Končno se je oglasil k sklepni besedi g. dr. Pestotnlk. ki je naglašal, da So-kolstvo in vsa napredna javnost z zadovoljstvom jemlje na znanje prisego g. jubilarja. da ostane zvest svojim načelom tudi v bodoče. Nato je dr. Pestotnik prečital več brzojavnih pozdravov in med tem tudi brzojavni pozdrav ministra doktorja Žerjava, ki naglaša: «S srcem na Tvojem večeru. Ti iskreno čestita doktor Žerjav.» S tem je bil zaključen oficijelni del večera in razvila se je animirana družabna zabava. tf ZSO&Eft! SOfICU SAHARE je reSitev življenia eaaa, kjer je vsa> nekoliko vode in sence. Ljubitelii lep h filmov najdejo rešitev v oonumentalnem filmu .V senci džamicV ELITS2I. DnajuuumuL^jLu JUI >I HJU. H iiT-pr-nn ----—lBSBBBHBEBBBiiSBIia ELITili p* irnca Teleion 124. Ssrsa še danes: Predstarr W.4.5., "/,8.. 9. ali Borba dveh ženah do srajce Humor! Razkošnostt Eleganca! Mladini prepovedano. Jutri veliki monumentalni orientalski Hagebeckov film 99V senci džaratie" Pred uradniškim kongresom v Ljubljani V pondeljek zvečer se je vršila v Beogradu seja glavnega odbora uradniškega udruženja, na kateri je bil določen definitivni dnevni red za letno glavno skupščino, ki orične zborovati ravno na pravoslavno velikonočno nedeljo v Ljubliani. Program dela v Ljubljani. Delegati uradniških organizacij iz vseh krajev naše države bodo prihajali v Ljubljano že tekom četrtka in petka. Delegati iz Beograda, katerih bo okoli 20. odpotujejo v petek zvečer z brzo-vlakom ter dospejo v Ljubljano v soboto dopoldne ob U. uri. Kongres prične zborovati v nedeljo, dne 19. t. m. ob 9. uri donoldne v veliki dvorani Kazine. Skupščino bo otvoril predsednik glavnega siveza g. doktor Mihaflo Jovanovič s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo glavnega odbora in revizorjev. 2.) Poročilo o izplačilu dolgovnne razlike pa rradmških pričah za dobo od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924. 3.) Poročilo o stanovanjskem vora-šaniu 4.) Poročilo glede iznremembe uradniškega 7-^'rma in uredbe o razvrstitvi. 5.^ Vprašanje članarine. 6.) Volitve nove uprave. 7.) Slučajnosti. Upati je. da bo dnpvni red že dopoldne izčrpan. nakar bodo noooldne zborovale poed;nr sekciie caveza o soeci-je1n:b vnrašaniih uradniškega značaja. Zvečer ob 20. uri bo prirejen na čast gostom svečan banket v dvorani Kazine. V pondeljek ob 10. uri donoldne se bo vrš;Ta lotnjt srlnvna sknnščina jmskega saveza uradn!kov za Srbijo, Črno goro in Vojvodino. Ob 15. uri no-poldne skunš"ina Naro^r-^n «--« veza intelektualnih delavcev, ki je člrn mednarodnega saveza intelekt,,"l*>ili dc'avce". ki ima svoj sedež v Piriru. Na skupščini imaio pravico ndelež*oe vsi člani pokrajinskih savezov. a pravico glasovanja samo dele^ti pokrajinskih savezov. in sicer pride 1 delegat na vsakih 400 članov. Izlet na Bled. V torek dopoldne bodo delegati vseh uradniških organizacij nabavili skupen izlet na Bled. Program izleta je izdelan tako, da se bodo izletniki porazdelili na dve skupini. Prva skupina se pelje do Dobrave in odide nato neš skozi Vint-gar na Bled. druga skupina pa izstopi na Lescah in se nato z vozovi odpelje na Bled.- V slučaju slabega vremena bodo vsi izletmki izstopili na Lescah. V Kranju in v Radovljici bodo prirejeni na kolodvoru svečani pozdravni sprejemi. • Beograjsko časopisje poroča, da ie pričakovati, da bo skupščina uradniškega saveza v Ljubliani zelo burna, člankarji naglašajo, da je glavni odbor deloval sicer zelo požrtvovalno in agil-no. da pa ni dosegel nikakih več'ih uspehov. Mnogo uradnikov je mišbenja. da so se stavile uradništvu največje ne-prilike baš od strani samega finančnega ministra in zato vlada proti njemu veliko nerazpoloženje. Ssko!ski dom v Knmancvem V zadnjem času je opažati v Južni Srbiji živahno gradbeno delavnost. Dograjenih ic bilo v raznih krajih več lepih stavb in tudi mnogo kulturnih domov. Lahko trdimo, da bodo tekom treh let kosovski okraj in osto* li deli Južne Srbije popolnoma prerojeni. V zadnjem času pa se dviga v Južni Sr> biji ponosni Sokolski dom v Kumanovu. To bo velika, moderna stavba, visoka 11 me« trov. V notranjosti bo velika dvorana ra telovadbo, dvorana za gledališke predsta* ve in večja čitalnica. Stavba bo dovršena do jeseni in bo služila kot kulturni centcr za Kumanovo in ves kumanovski okraj. Stavba bo stala 1 in pol milijona dinarjev. V stavbni sklad so prispevala tudi pro svetno ministrstvo 150.000 Din, ministrstvo za socijalno politiko 100.000 Din in vojno ministrstvo 45.000 Din. Tudi razna pride* bitna in kulturna udruženja is Srbije prid« no prispevajo v gradbeni sklad. Jeseni bo svečana otvoritev prvega So» kolskega doma v Južni Srbiji, združena z velikimi nacionalnimi in kulturnimi mani« fertar-" - ^rbski Čaruga Hajduk Obrad In njegova četa. Jovo Čaruga nikakor ni špecijaliteta Slavonije. Slične junake imajo namreč skoro povsod. Tako se je našel tudi srbski Čaruga iz okolice Beograda, v osebi haiduka Obrada Bogosavljevi-ča. ki je izvršil 12 razbojn štev in bil dvakrat obsojen na smrt in na 30 let težke ječe. V sredo je pričela v Beogradu ponovna razprava proti Obradu Bogosav-Ijeviču. Radisavu Mladenoviču in šestim tovarišem, ker ie kasaciisko sodišče iz formalnih razlogov razveljavilo prvo razsodbo. Na prvi razpravi ki se je vršila koncem preteklega leta. je bil Obrad obsojen dvakrat na smrt in na 30 let težke ječe. megov pakiaš Radi-sav pa ra 17 let Obrad je obtožen, da ie izvršil v beograjski okolici celo vrsto ubolev. tatvin, razbojništev tn drugih nasilstev. V njegovi družbi se nahaja tudi Drngutin Miiatovič. ki ie smatral razbojništvo kot nekako dedno pravico. ker ie bil tudi njegov oče Živko glasovit razbo;nik. Med obtoženci Je dalfe L.iubomir Simeonovič. ki ima isto-tako na vesti nešteto zločinov. V noči meseca avgusta 1923 je hajduk Obrad s svoiimi pajdaši ubil posestnika Petra Vlaikoviča. n:egovega soseda Kapeliara pa oolenil. Ma'a 1922 je tolpa napadla med Grockom in Beogradom šest kmetov, jih pretepla ter do nagega slekla Se istega dne. očividno navdušeni radi prvega uspeha, so napadli mlad-m^o in jo oskrunili ter nato pobegnili. Potoma so naleteli na kmeta Krsto Mitrovida. Nataknili so si maske, da bi '''i kmet ne spoznal. Nato so ga Prisilili. da jih je vodil k hiši nekega drugega kiret3. o katerem so mislili, da ima dosti denaria. Toda kmet Krsto jim je pobegnil. Čeprav so razbojniki rxlda!i za n:im več strelov, se je vendar rešii. Ko se razbojnikom ni po.sre-čilo. da jih kmet Krsto odvede v hišo onega seHaka. ki so ga hoteli okleniti, so odšli ha'dvl"i sami. Prišli so pred vrata in pričeli razbrati. V hiši ni bilo seliaka Markoviča. temveč samo niego-va žena. mati ter otroci. Vsled razbijati :a je t>ogleda!a žena Kristina skozi okno. Zjcrozila se je in silno prestrašila. ko je opazila zunaj liudi s črnimi maskami in puškami v roki. Odhitela je takoj k vratom in jih pričela z vso silo podpirati. Toda razbojniki so pričeli udarjati s puškinimi kopiti Kristina ie drhtela stnhu kakor šiba na vodi. V tem trenotku so se pokarale nove puške in razboiniVi so se nekoliko odmaknili od vrat. Sosedi so namreč s!i?a!i ropot, se takoj zbrali in pričeli s ba!dn-ki boj. Med bojem je Kristina zbežala v občino in prosila pomoči. Ko pa se i? vrnila, ie bil boj že končan. Razbojnik; so zbežali na vse strani, kmetje pa so se sklonjenih glav zbrali o-krog svojega tovariša Živka Pavloviča, ki je radel v boju. Meseca iuliia 1923 se ie vračal kmet Vladimir Životič s svojim sinom Vojl-slavom z vozom iz Beograda proti do-mu. Na vozu sta imela kupljeno blago, okrog voza pa je skakalo več mladih cigank, ki so se vračale s kopanja. Nenadoma so skočili z gozda trije oboroženi moški s črnimi krinkami na obrazu. Kmetu Vladimirju in njegovemu sinu so odvzeli ves denar in kuplieno blago, seliakc, ki so prišli takrat mimo. pa so prisilili, da so jim prenesli vplenjeno blago v gozd. Pri tej priliki so razbojniki odpe!;alj s seboj tudi tri mlade ciganke in izvršili na njih posilstva. Obtožnica navaia vrh tega še celo vrsto podobnih zločinov. Zanimivo je. da je vodia tolpe, hajduk Obrad. popolnoma miren in hladnokrven. Ko ga je predsednik vprašal, ali je izvršil to ali ono razbojništvo. je začudeno in nedolžen kakor jagnje. odgovoril: cKateri zločin? Nimam niti pojma o stvari!» Obrad je že enkrat poskušal pobegniti iz zapora. Zapičil si je v nogo zarjavel žebelj v nadi, da se bo rana inficirala, nakar bi bil prepeljan v bolnico, od koder bi lažie pobegnil. Toda zdravnik ga je v zanoru operiral in rana se ie kmalu zacelila, česar haj- i LJUBLJANSKI DVO& Telefon 730. Ivan Moiuhin MataKa Lisenko nastopata samo ii danes 17. in soboto 18. t. m. v luksuznem francoskem velefilmu Pariško kliniko ljubavi Predstave ob 4, % 6., Yt 8. in 9 duk Obrad gotovo ni pričakoval Za razpravo vlada v Beogradu veliko za-nimanie. Razbojnike brani več znamenitih odvetnikov. Ljubljanski apaši Ljubljana, 16. aprila. Kakor smo poročali že včeraj se je poli* ciji posrečilo spraviti pod streho nevarno vlomilsko družbo, obstoječo iz treh doma« čh ljubljanskih apašev, ki so bili strah hrar.jsvk in manj; zavarovanih trgovskih lokalov. Vlomilci 201ctni kleparski pomoč* nik Matko Razbergcr, 19!etni čevljarski po* pomočnik Franc Zore so bili po lastnf pomočnik Franc Zore. Vs so bili po lastni krivdi in volji že dalje časa brezposelni. Med njimi prvoimenovani nehote, ker je prišel šele 14. februarja iz 14. mesečne je' če, katero je presedel radi številnih tatvin starejšega datuma. Kakor hitro se je trojica v mizeriji in «suhoti» zopet našla, so pričeli zopet po= slovati po starem receptu in sc udejstvova^ ti kot vlomilci in tatovi. Njihov posel jim je šel izborno od rok, kajti ni ga bilo skd* ro tedna, da se ne bi v zadnjem času čulo o vlomu v to ali ono barako, ki je stala bolj na samem. Na veliko nedeljo so se našli v nc-ki ka» varni v Kolodvorski ulici prti i eno suhi. Ob tej priliki je sprožil Jarc idejo, da preišče« jo stanovanje gostilničarja Možine na Kart lovski cesti. Rečeno storjeno. OdSli so r Kajfeževo gostilno v Florjanski ulici, kjer so se domenili dodobra. Na večer so odšli na dvorišče gostilne Možina vulgo «-pri De-teljicio na Karlovski cesti. Tam si ;e Kaz» berger sezul čevlje ter suknjo v svrho pre® vidnejše in lažje hoje v I. nadstropje in poskusil v spremstvu ostalih dveh najprej srečo s vitrihom, ki pa se mu je zalomil. Vendar pa to njegove podjetnosti ni moti* lo. Odprli so na vratih malo okence s rilo in Razbergerju se je posrečilo priti v no* tranjost stanovanja, kjer je našel v žimni* cah na postelji 1800 Din ▼ gotovini. Prija* telja, ki sta ga čakala pozneje zunaj na cesti, je prevaral kajti vzel jc s seboj sa« mo polovico zneska, drugo polovico pa je »kril na dvorišču Možinove gostilne. S 750 Din so odšli vlomilci na Grad in sa tam denar razdelili. Ker pa je gostilničar tat« vir.o zvečer opazil, stvar prijavil in osurrfl dejanja Jarca, ki stanuje v hiši, sta bila že v pondeljek zjutraj prijeta njegova kom plica. ki sta se takrat slučajno nahajala na Emonski cesti V pondeljek zvečer je priie!, da da izra* za svoji ogorčenosti vsled intarnnc stun.je, da bi bil tudi on v zveri 7 vlomibi, na stražnico na Krakovskem r.alipu že .Tare. Tam pa sc mu je trik popolnoms izjalovi!, kajti bil je pridržan in stavljen i on takoj v zapor. Zasiišavanje, katero je vodil policijsk? koncipist g. Josip Pole, je bilo z:lo težav* no in naporno, vendar pa so mu Je posre* čilo danes zjutraj zlomiti njihov cdpor. Priznali so osem vlomov, ki so lih sktpno ali posamič izvršili zadnje čr.se v Ljubljani. Vlomi, i.i gredo na rovaš triperesne de* teljice so: Vlom v bufet na Grada, Ikode 40O Din. Jarc, ki jc najbolj dničen in na;* bolj pokvarjen grešnik med njimi, je od* nesel 7. septembra lanskega leta iz trafike Kranjc na Prulah za 500 Di.i tobačnih iz* delkov in nekaj gotovine. Skupno so vJo« mili nato še v pekarijo Spo'.ir r..t Poljan* ski cesti, v gostilno 01-:o na Staretn trgu, v trafiko Kveder na Poljanski resti. Raz« berger pa sam dne 26. marca tudi v trgo* vino Rudolfa Krivica v Fran.'i5kanski ulici. Kaka sreča za Ljubljano je. da so prišli ti zlikovci še rrkam kmalu v roke pravici, sledi posebno iz njftovih Izpovedi, kajti priznali so čisto mirno, da so sc namenili v najkrajšem času izroruti več t-govin. K«Sor poia — ne misli slabo! Zato po;mo .Pesem ljubezni* od Turgenjeva. Nailep^a žena Francosko Natalija Kovanbo bo pela z nami! F LITIM. B———B————M— ■ Kulturni pregled Gledališki reoertoarji. Lluhllanska drama Petek, 17.: «Peneloh». F. Sobota, 18.: «Lizistrata». A. Nedelja. 19.: »Vdova Rošlinka®. Izv. Pondeljek, 20.: «Mise!». D. Ljubljanska opera Petek. 17.: Za n rt o. Sobota, 18 : «Boheme». Gostuje g. Maja de S'rozzi. B. Nedelja, 19.: ob pol 20: «Cavalleria rusti* cana», «V vodnjaku«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Mariborsko gledališč« Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: «Peterček». B. (Kuponi.) Nedelja, 19.: »Smrtna tarantella» in karak* temi plesi Gostovanje ljubljanske opere. Pondeljek, 20.: Zaprto. Oa. Maja de Strozzl. Jutri, v soboto gostuje v ljubljanski operi ena najznamenitejših jugoslovanskih opernih pevk, gospa Maja de Strozzl, č!arwca zagrebškega gledališča. Odlična umetnica nastopi kot Mitr.i v PaccMievi ooert Bohjih skoro ves dramski ansambi. — Vrporedno z dramo »Tri sestre« se študira v režiji g. Bratine Shakespearjeva najbrriiša. najpopularnejša In veličastna drzma »Hamlet«. Premijera »Treh sester« bo začetkom prihodnjega tedna, premijera »Hamleta« pa kmalu zatem Dostojevskega »IdiJot. na francoskem odru. Francoska literata Moziere in Bien-stock s:a se lotila zelo nehvaležne-« dela, priredbe Dostojevskega romana »MtJoU za giedciiški oder. Dramatizacija se jima je posrečila in prošie dni se je stvar Igrate. V vlogi Nastasije je nastopila glasov »ta oari-ka igralka Ida Rubmstemova, kneza Miški-ra >e igTai Pierre Blanchart, Rogožina Patri Capellani, Ganjo Paul Amot. Ansambelske scene so bile glasom poročil izvrstne, toda celota je premalo označevala ruskega duha. katerega ie poln roman Dostojevskega. Repertoar beograjskega Nar. gledališča obsega ta teden sledeče komade: Žlahtna meščan. Sca.mpolo, Crešnjev vrst (Hudožestveniki) Poljub, Cavaleria rusticana, Pa-gliacci. Kralj temnih soban (Hud.) Na dnu (Hud.) in Bratje Karamazovi (ista SkupMia.) Gostovanje beograiske opere v Sarajevu je sktenjena stvar. Dne 5. maja bo prva predstava. Na turne k) odide celokupen zbor orkester, ki šteje 75 članov, ter cel baletu« zbor. Dirigenti pojde>o v Sarajevo naslednji: gg. Brezovšek, MataSč in Hristič. Za časa gostovanja beograjske opere v Sarajevu, odidejo član* sarajevske drame v dveh skupinah na gostovanje v Ufice in Dubrovnik. Gledališka predstava v korist beograjskih novinarjev. Dne 2. maja bo v beograjski operi predstava Mascagnijeve »Cavailc-rie rusticane«, poleg katere nastopi s skupnimi Ir solo točkami ves baletni zbor. V delu bosta plesala ga. Kirsanova in baietni mojster Forttmato več svojih plesov. Dobi- Domače vesti * Odlikovanja poštnih uradnikov. S kraljevim ukazom so na predlog ministra pošt« en brzojava odlikovani: z redom sv. Save 4. vrste šef tehničnega odseka v ministrstvu inž. Ernest Lavrenčič ter pomočnik oblastnega poštnega ravnateljstva v Ljubljani Inž. Marij Osana. Z redom sv. Save 5. vrste je odlikovan upravnik pošte Josip Kurent: i zlato medaljo za vestno službovanje uradniki: Josip Vrtovec, Matilda Jak, Karolina Pfajfer, Alojzij Bšber, Roman Vašlč, Marija Cirer, Ludovik Faigelj, Fran Zupančič, Mat-ko Kumer, Anton Mimik, Roza Korošec, Anton Boc, Dragotin Mlakar, Ana Job, Alfonz Ravnikar, Pavel Andres, Jakob čuš, Maks Košir. Ivan Hank, Josip Brand, Oskar Rupert hi Ivan Rozman; s srebrno medaijo za vestno službovanje uradniki: Anton Per-ko, Leopold MarkeU, Franc Celhar, Ivan Kristan, Fran Lužar !n Fran Lojk ter nadzirate'.}! prog Fran Maser. Andrej Pristov to Fran Zaje. * Profesorski kongres v Skopljn. Kako? smo 2e poročali, se bo ob pravoslavnih velikonočnih praznikih vršil v Skopi ju kongres srednješoiskih profesorjev Doslej Je prijavljenih nad 300 delegatov iz vseh pokrajin Jugoslavije. Delegati prispejo v Skopi je 21. aprila; dne 22 bo svečana otvoritev kongresa v hotelu »Palače«. Prosvetnega ministra bo zastopaj načelnik prosvetnega oddelka S, Risto Obradcvič, * Masarykove proslave v Celju !n Sio-venjgradcu. Danes 17. t. m. priredi celjsko Dramatično društvo Masarykovo proslavo v gledališču. Poleg slavnostnega govora odbornika J. C. Lige, g. B. Borka fz Maribora e na dnevnem redu tudi nastop slovenskega kvarteta iz Ljubljane tn gledališkega orkestra. K proslavi je povabljen konzulat CSR iz LJubljane. — V nedeljo 19. aprila ob 30. pa proslavi Masarykovo 75 letnico prosvetni odsek »Sokola« v Slovenjgradcu s pevskim koncertom marito. tenorista g. čivka in govorom pro!. dr. Dolarja o preziden-tu Masaryku. * Osebne vesti. Minister za vnanje zadeve dr. Momčilo NinčJč je odpotoval na Su-5ak, kjer bo preživel velikonočne počitnice. Sea generalnega štaba, bivši vojni minister general Petar Pešič, je v službenih zadevah predvčerajšnjim odpotoval v Zagreb. * Promocija. Na univerzi c Chicagu je prošli mesec naš rojak g. Tomaž Kekič pro-ir.oviral za doktorja vsega zdravilstva. Mla-di doktor se je v ameriški armadi udeležil svetovne vojne te? se Je po vojni zopet posvetil študijam. * lzpremembe v vojaški službi Imenovani so: pehotni polkovnik Stojan Nikolič, doslej komandant dravske brigade, za pomočnika komandanta osješke divizijske oblasti: polkovnik Jovan Svabič, doslej komandant 2. konjeniške brigade, za pomočnika komandanta 1. konjeniške divizije; polkovnik Aleksander Stojanovič, doslej načelnik štaba kosovske divizijske oblasti, za komandanta 21. polka; podpolkovnik Abrani Berah, doslej komandant prištinskega vojnega okrožja, za komandanta celjskega vojnega okrožja; podpolkovnik Oton Limnger, doslej v ljubljanskem vojnem okrožju, za pomočnika knjaževskega vojnega okrožja; podpolkovnik Vojlslav Kostič, doslej komandant 1. bataljona 40. pešpolka, za pomočnika komandanta 21. pešpolka; general-štabnd podpolkovnik Leon R upnik, doslej načelnik štaba moravske divizije, za komandanta a bataljona 16. polka; major Dragotin Mikuž, doslej poveljnik 5. čete 25. polka, za komandanta 1. bataljona 32. polka; podpolkovnik Fran Grošelj doslej komandant 4. bataljona 35. polka, za komandanta 1. bataljona 40. polka; major Rudolf Knez, doslej pri 1. polku, za komandanta 4. bataljona 46. polka. * Nor upravitelj zagrebške carinarnice. Za upravitelja carinarnice na južnem kolo-voru v Zagrebu je imenovan Milan Andjel-kovič, doslej inšpektor generalne direkcije carin. * Občinske volitve v Zagreba. DopoM-ne volitve za zagrebški občinski svet, to je za 25 novih občinskih zastopnikov se vrše dne 10. maja. * Tovarna za popravljanje vagonov. K?-kor znano, je lansko leto v Smcderevu zgorela tovarna za popravljanje vagonov. Pro-tretno ministrstvo je pričelo sedal z gradnjo nove tovarne, ki bo opremljena z najmodernejšimi stroji. Zaposleno bo v tovarni aad 300 delavcev. * Pripustitev Kočevja k mednarodnemu telefonskemu prometu. Po odredbi poštnega ministrstva se otvor! 20. t. m. mednarodni telefonski promet med Kočevjem in centra- jjmuo | — ii tiirtr-rrr-»tbmk»nab«iwb»wg. ček predstave je namenjen v korist penzlj-sfcemu fondu novinarskega udruženja. Gostovanje ljubljanskega baleta v Mariboru. V nedeljo 19. t. m. bo v mariborskem gledališču nastopil celokupni baletni amsambl ljubljanske opere pod vodstvom baletnega mojstra Aleksandra Trobiša. Spored je prvovrsten ter je ljubljanska opera dosegla z njim Izvanredno lep umetniški uspeh. Prvi del sporeda bo obsega! »Smrtno tarantelo«, mimodramo v sedmih slikah: nastopili bodo kot soloplesalci gdč. Ovseniko-va, gdč. Svobodova ter gg. Trobiš In Goi-vfn. Dejanje »Smrtne tarantele« se vtš! v Parizu. DrugI de! bo obsegal zanimive ka-raikterne plesne točke Sn sicer: 1. Strauss: Pomladni glasovi (pleše gdč. Moharjeva), 2. Berger: purleska (plešejo gdč. Svobodova in Japljeva ter g. Trobiš). 3. Haydn: Sere-r.ada (plešeta gdč. Moharieva in gdč. Smer-kolova). 4. Kre-isler: Prijatelj ljubezni (pleše gdč. Svobodova). 3. Jaki: Polka (plešejo gg. Trobiš, Jezeršek in Jakše). 6. Metra: Rože (plešejo gdč. Svobodova, gdč. Japljeva, g. Jakše in baletni zbor). 7. Chopin: Noe!urno (plešejo gdč. Svobodova, Japljeva, Moharjeva ln baletni zbor). 8. Hubner: Mornariški ples (pleše g. Trobiš), 9. Lor-tzing: H ol and ski ples (plešeta gdč. Japljeva in gdč. Moharjeva), 10. Maskovskij: Taran-te!!a (plečeta gdč. Svobodova, g. Trobiš in ialetni zbor. Nadejamo se, da bo občinstvo ( polnem iteviln posetiio ta veter gledaJi- lam« Trst, Gorica, Udlne to Reka. Pristojbina za pogovore 3 minirt znaša s Trstom 25.50 Din, z Gorico 23.50 Din, z Udkiorn 30 Din in s Reko 18 Din. Za navadne pozivale* se zniža pristojbina za polovico. • Brzojavne pristojbine za Rasljo. Po najnovejši odredbi poštnega ministrstva znaša brzojavna pristojbina za Rusijo 755 Din za besedo. • Za Turkov sklad so darovali: »Janez« Din 10.000, Neimenovan Din 2000, Hedžet in Koritn-ik 2000, »Mate« 300, Janez Zore 50, J. Javomil: 200, Emil More 100, ravnatelj dr. Zamik 100, učitelj v pok. K. Trost, St. Jernej 60, svetnik A. Križmaa, Krško 100, Posnemajte! • »Slovenec« ln belgijske volitve. Oni dan je »Slovenca« zabolela r.aša ugotovitev, da Je teki volitev belgijske klerikalce hudo razočaral. Užaljeni »Slovenec« nam je očital popolno Ignoranco. Pod udarcem njegove anaiteme nas nekoliko tolaži le dejstvo, da nismo edW Ignoranti na svetu, tem več da je razen »Slovenca« ves časnikarski svet zabeležil klerikalni poTaz v Belgiji. Ker ljubljanski klerikalni organ rad citira n. pr. »Frankfurter Zeitung«, mu priporočamo v presojo dopis »Po belgijskih volitvah«, ki je izšel v številki od 14. aprila. Ta dopis ve povedati o »razočaranju katolikov, ki so prej izjavljali, da hočejo pri teh volitvah izvojevati večino«. »Frankfurter Zel-tunz« se je torej par dni za nami Izkazala ravno tako »nevedno« kot »Jutro«. Slovenske klerikalce pač bole neuspehi njihovih sobratov v drugih deželah. • »Rogaška Slatina«. Došla nam je že I. letošnja številka zdraviliškega vestnika »Rogaška Slatina«, k! bo objavljal odslej tudi kratke novele in zabavne pripovedke tvorili župan dr. Hrašovec, polkovnik B Toslč kot poverjenik Rdečega križa SHS za Celje, politični uradnic! ln nekaj celjskih meščanov. Krajevni odbori obs ojajo dos'e.' že v Dobrni. Braslovčah, na Vranskem, v Krškem. Zagoriu in Litiji, v kratkem pa se ustanovi krajevni odbor za Trbovlje. Okrož na organizacija v Celju obsega vse območje celjskega vojnega okrožja. Na ustanovni okrožni skupščini v Celju so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: vlad. svet. dr. Žužek, župan dr. Hrašovec, ravn. Gruden, lo-karnar Arko, ravn. Ma JlnJek, opat Jurak župan Omladič iz Braslovč, upr. Jankovič iz Dobrne, podpolk. Avram Berah, Vrtovec ter ge. dr. Božičeva, dr. Kalaaova ln dr. Sernečeva. e— Zaprisega voi?5'e ljubi lanskega vseučitRkena profesor i a v Trstu. Dne 14. t. m. je preda« val v mladinskem dnišrvu »Obzor* pri St. j Mariji Magdaleni v Trstu f!an profesorske« j ga rhora ljubljanske univerze prof. Veber Predavatelj nastopi te dni med primorskim ljudstvom še večkrat t govori U filozofske i strok«. Strela pri Draždanah V včerajšnjem «Jutru» smo poročali o nevihti, ki je divjala .na velikonočni pondeljek ob trdnjavi Kfinigstein v nemški Švici pri Draždanah. Vihar se je razvil kmalu po 4. uri popoldne. Ne ja bi padla na zemljo kapljica dežja, se je naenkrat pojavilo več močnih bliskov in nenadoma je treščilo v visok hrast, ki je bil ograjen z železjem. Lepo vreme, ki je vladalo pred nevihto, je izvabilo iz hiš vse polno ljudi v naročje narave. Pod hrastom, v katerega ie treščilo, je bilo zbranih 30 ljudi, ki so vedrili pod drevesom v strahu pred nastopajočo nevihto. Strela je udarila najprej v deblo, z debla je preskočila na železno ograjo •n z železne ograje na liudi. med kate--imi je začelo treskati, kakor da je eksplodirala bomba. Strela je skupino takoj razpršila. Pometala je ljudi na tla. Tri osebe, ki so bile naslonjene na ograjo. so bile na mestu mrtve, drugi so bili težko poškodovani. Nekaterim je zgorela obleka pri priči ter so zadobili težke opekline po životu. Več izletnikov ie vsled strele izgubilo dar govora in onemelo. Vsi deli života, na ali ob katerih se je nahajal kak kovinski predmet. so ranjeni. Dame, ki so imele zapestnice na rokah in verižice okolu vratu kakor tudi gospodje, ki so imeli ure v žepih telovnikov, so zadobili na teh mestih težke ODekline. Elektrika je učinkovala tako dosledno, da je poškodovala celo prste, na katerih so bili prstani. tiste dele telesa, v katerih neno-sredni bližini so tičale cigaretne doze in slični kovinski predmeti. Ker so se nahajali med izletniki tudi zdravniki je bila takoišnia pomoč pri rokah in samo tei pomoči se ie zahvaliti, da niso bile posledice strele Se strašnejše. Haarmann usmrčen V Hannovru je bil v torek usmrčen znani množinski morilec Haarmann, ki ima na svoji vesti toliko človeških življenj. Haarmann ni izdihnil na vislicah kakor končajo morilci njegove vrste v drugih deželah. Na Hannoveranskem so namreč še vedno v veljavi posebne postave glede usmrčenja z giljotino. Tega načina usmrtitve je bil deležen Haarmann. O usmrtitvi niso ljudje vedeli nič do zadnjega trenutka. Sploh je sodišče ves čas pazilo, da se žalostna zgodovina Haarmannovih dejanj čim prej pozabi. Mnogi so imeli Haarmanna že za mrtvega. Par dni pred usmrčenjem so prinesli hannoveranski listi vest, da bo morilec morda pomiloščen. Ker so utihnili glasovi o smrti, katera je čakala zločinca, so ljudje vzeli to poročilo na znanje, kakor čisto navadno vest. Drugo jutro pa so poslali Haarmanna na drugi svet. Usmrčenje se je vršilo na dvorišču hannoveranske kaznilnice. Navzoč je bil rabelj z dvema pomagačema, dva zdravnika, šest sodnih organov, en poročevalec listov ter kakih 30 oseb. Obsodba se je izvršila ob 6. zjutraj. Se? hannoveranskih zaporov Grčpler je Pripeljal Haarmanna iz celice na dvorišče. Obsoienec ie iziavil. da obžaluje svoja dejanja. Nato je pokleknil. Roke so mu zvezali na hrbtu, glavo pa je moral položiti na leseno klado, kjer mu je rabelj razgalil vrat Nato je pristopil duhovnik. Pozval je morilca k obžalovaniu storjenih grehov, Haarmann ga je energično zavrnil. Izjavil je, da je že sklenil svoje račune z Bogom in da nima ničesar izpovedati. Na morišču se je obnašal izredno hladnokrvno in mirno. Ko je zamahnil rabelj z morilnim orodjem, je zaklical: »Pazite, gospodje, pazite!« Potem je še dodal: «Na svidenje!« Med zvonenjem kaznilniškega zvonca, ki je naznanjal grešnikovo smrt z glasnimi udarci, je padla sekira in Haarmannova glava je odletela. Navzoči so molili očenaš, nato pa so položili truplo v rakev. Poročila pravijo, da le bil zverinski morilec do zadnjega izredno hladnokrven ter da je sprejel vesti o svojem koncu brez vznemirjenja. Ko so mu povedali, kaj ga čaka, ie izjavil, da mu bo pot na morišče sicer težka, dodal pa je, da vč, da je kazen zaslužil. Nato je napisal vlogo na sodišče, v katerem je prosil sodno oblast, naj pospeši njegovo zadevo. Zadnje dni pred smrtjo ni Izrazil Haarmann nobenih posebnih želj. Obnašal se je naravnost vzorno. Psibijatri razlagajo to s posebne vrste blaznostjo, ki se ga je lotila predno je končal pod sekiro. Papeška reklama Pimskl listi se na dolgo in široko ba-vijo z nenavadno dogodivščino, ki se je te dni prinetila v vatikanski cerkvi. Nekemu cerkovniku v cerkvi sv. Petra se je pred dnevi predstavil mož. ki ie želel pritrditi novo svečo na grob papeža Piia X. Dohod k grobu na je bil zaprt. Padi tega je tuiec izročil svečo cerkovniku ter ga prosil, naj jo zanesljivo pritrdi v svečnik Pija X. poleg groba in naj jo takoj prižge. Naslednjega jutra se je podal cerkovnik res k grobu. Držal je v rokah svečo in ko jo je hotel prižgati ie zaslišal svarilen klic: «Ne prižgati!« Menil je sorva. da ga vara uho in je hotel vseeno izpolniti ukaz gosta. Tedaj ra se je še enkrat ponovil klic: «Ne prižgati!« Cerkovnik se je prestrašil, nustil je svečo na licu mesta ter jo urnih nog pobrisal v zakri-stiio. kier je pripovedoval zgodbo nekemu tovarišu. Ta se je odpravil z njim k grobu in je razrezal svečo na kose. Izkazalo se je. da je bila sveča v notranjosti votla in nabita s smodnikom. Ce bi bil cerkovnik svečo prižgal. bi bila ta eksplodirala v njegovih rokah ter ga najmanj osmodila. če ne celo raztrgala. O tem čudežnem dogodku oišek) danes vsi rimski listi ter pripominlaio. da je preprečil katastrofo le svarilen glas pokojnega papeža Piia X. Panež in nie-govi ljudie se seveda temo smeielo. ker vedo dobro, da je vse skupai samo ra-finirana špekulacija, s katero si dela Vatikan letos ob svetem letu reklamo, da bi privabil v Rim čim več tujcev. Velikopotezni zločinec Gerald Chapman, naivečji zločinec Amerike, je bil te dni obsojen na smrt Za seboj ima življenje. burno in bogato na raznih dogodivščinah in polno najpodleiših zločinov. Sedaj bo prejel svoio zasluženo kazen. Naravnost slaven je postal Chapma-nov rop poštnega voza. iz katerega ie ukradel lepe rilijončke. Da bi v miru užival sadove svojega globoko zasnovanega podjetia. se je umaknil v naj-elegantneiši del New Yorka. kjer le živel pod imenom «ri. kemik dr. Riol. Jo nazivlje »rad *<». Nova snov je navzlic baini ceni — ena rnea »tane pet milijonov dolarjev (300 milijoni" di« narjev) — v praksi le vedno ceneii* kot radij, ker je njena oktivnoat neprimerno večja X Madame Thebet II. Ramok ir je Izgel v Parizu nov koledar «prorokInie» nadame Frave, ki oznanja svetu kot naslednica »lo« vite madame Thčbcs. kaj »e l»> »se pripe. tilo prehidnje mesece tega leta. Goepa Fra. y. ae ne bavi tok-at • politiko, vendar pa x. v-lavlja. d.i ne *>om«o imeli vo ne. p«4 pa da bomo ži»e'i v stfah-i. Triia ali *tif» je veliki možje >odo naenkrat »topili r.a plan, možje, kl jih sedaj nihče ne pozna. Nekje na svetu bo Kratka diktatura. Vse. kar se bo dogodilo, bo kratki, hitro In brci bolečin. In še nikdar nc bodo žen. ske bolj ljubljene kot » svetem :ctu l'-25. Jtl U leto D i r-iKMio veliko r<,r tal. Na veliki četrtek sc Je začela Amund. »enova ekspedicija na severni tečaj.^ Sku. pa) a svojim spremljevalcem Američanom Elsvrorthom, ki financira podietje, »e :e ukrcal v Tromsoju na Norveikem na trans, portno ladjo «Fram«. kl bo ostali na oto. ku Spitzbergu v Arktiku. Piloti s letali te nahajajo na motorni ladji «Hooby». Vsi znaki kažejo, da bo imela ekspedictU uspeh in da se bo dalo človeku vendir enkrat priti na toli zaželjeni severni tcčij, scve«la ne peš, ampak z acroplanom. X Smrt slovitega peica Te dni je umrl v Southamptonu na Angleškem znani 4n« gleški pešec Mark Ali, ki je v zadnjih 26 letih prepotoval per pedet apostolorum nad 300.000 kilometrov. Malo pred svojo smrt« jo j? dobil stavo v znesku nad 3000 funtov (900.000 Din). Se kot sedemdesetletnik je sprejel »tavo, da bo v sedmih letih preho« dil 100.000 kilometrov in se ves ta čas pre« življal kot tehnik. Stavo je dobil Se malo pred smrtjo je hodil Mark Ali vsak dan na velike razdalje na sprehod. Pokojni angle« ški kralj Edvard se je zelo zanimal za Allo. va čudna podjetja in ga trikrat »prejel ▼ avdijenci, kjer mu je moral vsa tvoja po» tovanja natančno popisati I Jsnntek novega 'skega zakona PazJelitrv Invalidov ln višina InvaHd-nlno. — Doklade na invalidnina. — Narodni Invalidski fond. Ministrstvo za socl:alno politiko je izdelalo definitiven osnutek novega invalidskega zakona, ki bo med prvimi pred ložen v odobritev Narodni skunšč nl Zakon deli invalide v dve skupini. V prvo skupino snadaio oni. kl so v vojaški službi od dneva mobiiizaciie po preteku 6 tednov po demob'lizac'11 zadobili kako poškodbo ali si nakopali bolezen, ki ie zmanjšala ali popolnoma uničila njihovo sposobnost za pridobitno de!o; v drugo skunino pa spadalo on!, kl so vrSeč volaško dolžnost zadobili kako poškodbo ali bolezen v mirni dobi. Vse Invalidske Pravice se priznavalo volkom. orožnikom, obmelnim Petam, delavcem vojnih zavodov in njihovim starešinam, kakor tudi osebam, kl so pri zasledovaniu. spopadih ali obrambi meje zadobile kako poškodbo ali si nakopale bolezen. Država daje Invalidom sledečo pomoč: brezplačno zdravljenie v bolnicah, proteze in druga potrebna ortopedska sredstva, skrbi za njihovo strokovno izobrazbo. posreduje za delo. deli podpore In posoiila za ustanovitev samostojnega gospodinjstva, izplačuje Invalidnino kriie pogrebne stroške in skrbi za dosmrtno vzdrževanie v Invalidskih domovih v slučalih popolne nesposobnosti za delo. Nadalie predvideva osnutek rodnore za člane rodbin padlih, umrlih ali pogrešanih vojakov. Nadalie določa zakon ustanovitev •Narodnega Invalidskega fonda«, za podporo invalidskih gospodarskih In dobrodelnih organizacij. Ta fond bodo tvorile g'avnlce dosedanjih fondov za invalide, kl so obstoiali v Srbiil. Crnl gori in v ostaHi orečanskih pokrajinah. V prvih treh letih bo v državnem proračunu določenih za ta fond letno 20 millionov dinariev. a kasneje po potrebi Nadal'e se bo stekal v ta fond čisti dobiček državne razredne loterije. A % od prodaie tobaka na debelo ln 1 % od orodale na drobno. 5 % brutto - dohodkov od kinematografov, nadalje po 1 dinar od vsakega oglasa v časopisju. 1 % od čistega letnega dohi*ka državne Hlpotekarne banke in Poštne hranilnice. Razen tega določa zakon še neka! drugih virov. Minister za socijalno politiko bo iz tega fonda določil vsako leto gotovo vsoto za posojila poljedelcem. obrtnikom in trgovcem, kl so Invalidi. in sicer brez obresti ali pa z malenkostnimi obrestmi za dališo dobo. 12 tega fonda bodo nadnl'e dobivali podpore tudi diiaki - Invalidi. Končno se bo iz tega fonda daia'a odkupnina za invalidnini- lahki: 3000 Din. težki 48IT) se fim Ista Izplača naenkrat bodisi v de-narlu. bodisi v zemlji ali drugem mate-riialu. , . Male prodalalnice tobaka se bodo od-daiale v prvi vrsti invalidom. Monopol-ska uorava bo do1?na 50 % dovoljenih novih prodaialnic tobaka oddaiati invalidom. Invalidi bodo imeli tudi brezplačno vožn'o. ako bodo uradno poklicani k raznim oblastem. Invalidnina se del! na štiri kategorije, in sicer za lahke, težke, polne In pretežke invalide. Lahki so oni invalidi, pri katerih je sposobnost za pridobitno delo zmanišana za 20 do 40 odstotkov, težki Mate Mam: Strahovi (Ptičja zgodba.) I. Skozi dvoje oken ie pokukala pomlad in vznemirila jetnike. Kakor uročeni so se zagledali proti šipam in čakali, kaj pride. Morda se prikaže svetel angel in jim odpre kletke in okna In jih izpusti ven v zeleni gozd in na široko polje! Prhutnil je nestrpno črni kos v lepo pobarvani tičnici in začivkal. Spomnil se je zelenega bukovja in svobode, spomnil od daleč: kajti ni ga videl že leto dni. Zgrabil je kalin v drugi kaj-bici s kremplji in s kljunom za žico in kričal: ven. ven! Slavček pa je sedel mirno v svoji celici in se ni niti prestopil. Zimske sanje ie sanial tudi še žolti kanarček nad oknom. Okna pa so se prelepi pomladi bolj in bo'i odpirala — solnce je barvalo na tleh in na steni že jako velik kos svetlobe in v njegovih svetlih pramenih se je obiestno in v neštevilnih drobcih kopal sivi prah zatohle sobe. Sem od ko-staniev na je prihajalo žgolenje "-vih svatov in celo na okno je prifrfotala prostost in pozdravila, pa je nezaupno in strahotna 'akoi zopet odletela ia t prve veje jezno kričala nazaj in drzno Izzivala. Bolestno se je spreletaval kos 00 ozkem prostoru in se slepo zaletaval v stene: bolele so ga že peroti od udarcev in onemoglo je čivkal. In kalin je besnel od dne do dne liuteje. Slavček in kanarček sta dvignila glave in zaiec-Ijala prve vlgredne zloge. Pomlad, pomlad. ali ne čuješ hrepenenja, ali ne vidiš trdne vere. ali ne čutiš otroškega zaupanja in žgoče ljubezni — o zelena pomlad, vrni. vrni prostost! Solnce je metalo široko preprogo luči na tla in na zid In se smehljalo. Toda več ni moglo storiti zanje, nego da jim je lz usmiljenla pozlatilo vodo v skodelicah in konopljo in njih ječo — ječ odpreti pa jim ni moglo, ln zohali so zlato zrnie kos. slavček in kanarček. le kalin ni zobal in ne pil. trdovratno je rval po žicah in srdito čivkal! Zastonj! Zastonj? II. Kandidat Miro se že od božiča ni več nasmejal. Ob nosu navzdol le di-vergentno dobil dve gubi. kakor jih Imajo sestradani mučeniki v življeniu vseh svetnikov, in na grivasti lobanji mu je začelo cvesti pet sivih las. Ne-volia sa ie prevzemala in skrb. skuti pa nevolja. Termin za Izpite se je bližal kakor požrešni lev. on pa je bil še vedno tako slabo oboroženi ln pa druge nadloge! Pozimi ie bilo mraz — uf! Zavijal se je v suknjo ln stiskal roke v žep in šklepetal z zobmi, ko le čepel pri skrio-tih in slišal biti enalsto in dvanajsto uro. Takrat se Je tolažil s pomladjo. No. In zdaj ie pomlad prišla! Pa Je zopet vrag! Zunaj je svetlo, gorko solnce. tu pred njim pa ius Romanum — nai ga! ... In je po hrvaško kleli Naj b! počakala pomlad tla do juniji In pa ta muzik Feliks! Kletno — klimp — klemp — venomer tišči svoje tenke kremplje v klavir in nos v notel Cisto nič obzirnosti ne poznajo ljudie! Saj bi se moral vendar že davno utruditi in enkrat nehati — on pa kar po tli štiri ure! Pa ko bi vsaj kaka vlža bila. polka ali valček, ne bi nič rekel, bi se vsaj malo oddahnil, oa je to tako r»-nikerno praskanje, da le več ko jasno, da to revše niti not ne pozna! Pa 1 Mikužem. 1 gospodarjem Je križ! Res sta stara znanca še z gimna. zije. pa je Mikuž velika Izgub« Oženjen je že tri leta. pa Je babnico spodil — in kaj pomaga, če njega samega sicer ponavadi ni doma. ko oa včasih zvečer ori v leče oa dom kai oo dve. tri iea- invalidi 50 do 70 %. polni invalidi 80 do 100 %. pretežki pa so oni. kojih deta-zmožnost ie zmanišana za 100 % in jim je za življenje potrebna tuja pomoč in postrežba. Višina Invalidnine. Navadni vojaki — lahki invalidi bodo dohivali letno inval Jnino v znesku 480 dinariev težki 1400 Din. polni 2800 Din in pretežki 4800 Din. Kaplarii bodo dobivali za 5 % višjo invalidnino, podna-redniki za 15 % in naredniki za 25 %. Plače in pokojnine ne vplivajo na osebno invalidnino. Častniki in uradniki - Invalidi, ki imaio pravico do pokojnine. bodo imeli pokojnino nastopnega viš egn čina. oziroma skupine, lnvalidt-niž'i oficirii. kapelniki ln vojaški duhovniki bodo na račun invalidnine dobivali letno: lahki invalidi 1800 Din. težki Din, polni 4S00 Din ln pretežki 17000 Din. Invalidi - višji oficirji, kapel-nikl in svečeniki bodo prejemali na Invalidnini- lahki: 300 Din, tež.kl 4800 Din, polni fW)0 Din in pretežki 15.000 Din Vsi ostali državni uradniki, kl niso rezervni oficirii. bodo prejemali Invalidnino nlžfih oficiricv po stopnji njihove nesposobnosti. Invalidnina se bo izplačevala istočasno s plačo, oziroma pokolnino ln dokladamL Pretežki invalidi, ki so slabi, slaboumni in oni. k! so Izgubili obe roki ali obe nogi ln so popolnoma nesposobni za delo. bodo snreiet! v posebne invalidske domove, kier bodo imeli do smrti vso potrebno oskrbo. Za časa vzdrževanj v Invalidskih domovih bodo prejemali tretiino predpisane invalidnine. Ako pa stanujeio taki invalidi pri svojih rodbinah ali pri tretjih osebah, bodo preiemali. dokler se n'lh stanie ovent. ne zboliša. poleg invalidnine še posebno doklado v znesku 3600 Din letno. Siromašni invalidi, stari nad 60 let. bodo dobivali brez ozira na stanje njihove invalidnosti Invalidnino polnih invalidov. . . Težki ln polni Invalidi, kl so siromašni. a rretežki brez ozira na materijal-no stanie. bodo Imeli še posebno doklade: za zakonsko ženo. za vsako zakonsko ali nezakonsko dete šestino invalidnine. To pravico na doklade pa priznava zakon za otroke samo do dovršenega sedmega leta. preko te starosti oa samo za one otroke, ki redno obiskuiejo šolo. kakor tudi za one, ki so povsem nesposobni za duševno aH ročno delo. Za vs^ketra roditelja, ako so starišj siromašni in nespos^b.il za delo. bodo prejemali težki, polni ln pretežki Invalidi dokler so iim edini hranilci 240 Din letno. Aktivni, vpokojeni in rezervni oficirii. podoficlrli In uradniki ne bodo prejemali rodbinskih doklad po tem novem zakonu, amoak po posebnem zakonu za aktivne oficirje, podoficirje ln ostale državne uradnike. Siromašne rodbine padlih, umrlih ali pogrešanih voiakov. kakor tudi siromašne rodbine polnih in pretežkih Invalidov, bodo prejemale na Ime inva!'dnine: Vdova breg otrok 50 % invalidnine polnega invalida. z enim otrokom 54 %, z dvema otrokoma 75 %. s tremi otroci 85 % in s štirim? ali več otroki celo invalidnino. Invalidske sirote (brez očeta in mater): Edina sirota preiema Invalidnino, določeno za vdovo polnesra Invalida. ako ra ie sirot več, se invalidnina stoppierra povišuje. Za pogrebne stroške invalidov se bo izplačevala rodbinam umrlih invalidov trimesečna invalidnina polnega invalida. i ščure kakor Turek in ni potem zaradi smeha in vpitja nobenega miru. In ni mogoče niti študirati niti spati! In pa tako drhal ptičev je kupili «Pa jim ti dajal konoolle in vode.« mu reče vselej, ko odhaja. Seveda, on naj krmi te njegove vrabce, da mu bodo še boli kričali, le zakaj mu nI rekel. nai nakrmi še muzika Feliksa, da mu bo prišel brenkat prav na uho! •Strašno je to! Prav gotovo bom padel pri izpitu!« .... In da bodo tega krivi ptiči. Mikuž in pa Feliks! Toda če pade, jim bo že po- ,VetU! III. •Ali se ti kaj bojiš?« vpraša nekega dne slavček skozi špranlo kali-*. »Nikogar se ne bojim! Ne hudiča, ne vraga, ne škrata In ne zelenca. — tudi hudobca ne!« reče kalin in strese za mre2°- . L . u . ... •Slišal sem.« reč kos. «da je hudič Cm. jezik ln oči Ima iz ognia. na glavi ima goveje roge. rep ima kravji, nog? pa konjske in strašno tuli in vse pož>-e kar vidi. Najraje pa je duše, sem slišal od otrok.« •Kai pa ie to: duša?« vpraša plaho kanarček. •Duše so bele In plavalo po ne**"'« Ia ao ackai časa vsi molčali. Pa s* oglasi zopet prvi kalin: •ln vrag je brat hudičev, le m*To manjši je in rjav. Škrat Je rdeč in zelenec je zelen in pa duš ne jesta tadva. strašita pa rada in tudi kradeta!« In zopet so vsi umolknili Cez nekaj časa pa pravi kos: •Jaz se pa dimn:karja nič ne bo{im in pa kovača! Tadva sta samo črna. pa sta oba človeka, le huda sta kakor so vsi ljudje. Pač pa se bojim cuni—'* in Rezijana. Cunjar ima na hrbtu vrečo in nabira kose in vse ptiče vanio, Reziian pa krivo gleda ln nože in škarje brusi. S škarjami nam potem režejo perje, z noži pa glave!« •Joj!« Fn sam vzdih je šel po vseh ptični-cah. Le kalin se je takoj osmelil in zopet začel: •Pa tudi parkell. Herodež in oust so hudi. Parkelj je podoben hudiču in pobira otroke. Herodež jih kolje ln dela ! mast iz niih. pust je pa piianec in vse ' razbije. Herodež je kralj na Jutrovem. pust pa je iz ciganske dežele doma!« In so se vsi globoko zamislili. Cez dolgo časa odpre kljunček slavec: •Kakšen pa je strah?« •Strah je zelo velik.« pravi kalin, •zavit ie v sivo rjuho in ves čas šumi lo oituL Podoben mu ie duh. samo da Tržna poroola Novosadsfea blagovna borza (16. t. m) Turščica: sremska, maj, 20 vagonov 187.50; baška, maj-juni), 195. Moka: krušna po vzorcu, 14 vagonov 475. Tendenca nespremenjena. Zaradi pravoslavnih velika-nočnih praznikov bo naslednja borza šeie dne 21. aprila. Mariborski trg (15. t. m.) Cene: Meso: goveje L 20, II. 16—17.50, III. 15, tetetina I. 20—22.50, II. 17.50, svinjsko 15.30, salo 25—30, mast 30—35, prekajeno meso 25— 34, šunka 38—40, kozličje meso 25. krakovske klobase 34—40, brunšviške 20—25, sa-falade 28—32, hrenovke 34—38, kramjske klobase 34—40 Din, vse po 1 kg. Kože: konjske 175 D:n komad, goveje 15—17, telečje 28, svinjske 8 Din po 1 kg, gornje usnje 110—130, podplati 70—90 Din za kg. — Perotnina: piščanec majhen 30, večji 35 kokoši 30—45. gosi 80—100, purami 75—140 Din za komad. Domači zajci: majhni 7.50—10, večji 15—40 Din za komad. Mlečni izdelki: mleko 3—3.50, smetana 13— 16 Din za Eter, sirovo maslo 55, kuhano 60, ementalski sir 125, polementalski 70—80, parma-zan 125 Din za 1 kg. Jajca: 0.75— I.25 Din komad. Sadje: jabolka sveža 3—8 Din za kg po kakovosti, suhe češplie 16—18 Din za kg, orehi 9—12, iuščeni 35— 40 Din za kg. Špecerijsko blago: kava I. 70—80. II. 50—65, sladkor: v prahu 17, v kristalih 14.50—15, v kockah 16.50— J7, kvas 35 Din za kg, riž 7—15 Din kg, namizno olje 25—30 Din liter. 2ito: pšenica 4—450. rž 4.50, rž 4.25, ječmen 4, oves 3.50, turščica 3.75—4, fižol 4—5, leča 10 Dm kg. Mievski izdelki: pšenična moka »00« 7.50—8, »2s 7.25—7.50, ®5« 7, »6« 6.25, »7« 5, jeiprenj 7—16, turščni zdrob 4.25— 5.25, pšemični zdrob 8.50 ajdova moka 1. 8, II. 7, kaša 5—6 Din za kg. Krma: sladko ser.o 65—100, otava 60—70 ovsena slama 55—70 Din za q. Kurivo: drva trda 175— 200, mehka 125—150 Din za kubični meter, oglje 1.50—2, koks 1—2 Din kg. Zelenjava: solata zgodnja 1.50—2.50 za komad, glavnata solata 14 Din kg. berivka regrat "m motovileč 1 Din kupček, karfijola S—20 Din kmad, čebula 5—6, česen 15—2), Din za kg, kronrpir zgodnji 12, pozni 1.50— 2 Din kg, kislo zelje 3.50—4, kisla repa 1.50 —2 Din za kg. Dunajski svinjski sejem (15. t. m.) Dogem 9696 komadov. Iz Jugoslavije jih je b-lo 700. Debele svinje so se podražile za 5 trošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svinje I. 2.30 — 2.40, srednjetežke 2.20 — 2.35, kmečke 2.15 — 2.40, stare 2.05 do 2.20, mesne 2 — 2.50 (izjemno 2.55) šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (15. t. m.) Na ameriških borzah so poskočili tečaji vsem predmetom razen rži. Zalo beleži tudi dunajsko tržišče večje cen;, dasi promet še vedno ni posebno živahen. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno hlv govnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 51 — 52, madžarska s Pm-tisia 54.50 — 55, jugoslovenska 54 — 55. Rosafž 52 — 52.50; rž: 49.50 — 51; ječmen: domači (nominelno) 45 — 49: p še nična moka «0»: domača 85 — 88. madžarska 83 50 — 87, jugoslovenska 83.50 do 66 šilingov. — Redna reviz'!a kreditov Narodne banke. Iz Beograda poročajo: Narodna banka je začela z redno letno revizijo svojih kreditov. Najprej se je začelo delo v podružnicah, nato pride na vrsto centrali Posel je izvršen že v podružnicah v Velikem Bečkereku. Vršcu in Pančevu. V tih podružnicah se le reduciralo za 4 milijo,vi kreditov. Sedaj so na vrsti podružnice Zagreb, Ljubljana, Vsraždin. Maribor, Splitom dalje podružnice Novo, Subotica, Niš, Ša-bac, Skoplje in Bitolj. = Ugodno stanje posevkov v naš; kraljevini. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je izdalo poročilo o stanja posevkov za mesec marc. V splošnem je bilo stanje ozimnih in jarih posevkov v tem mesecu med dobrim in zeio dobrim. Posevki se ugodno razvijajo. Nastop mraza v marcu je ponekod uničil cvetoče sadno drevje. = Konkurz beograjske Uvozne banke. Iz Beograda poročajo: Na zahtevo budimpe-štanske tvormiec »Orie-nt« m majorja Save Stevanoviča radi raznih dolgov se je razglasil nad Uvozno banko v Beogradu konkurz. = Velika železniška delavnica v Semde- revn. lz Beograda poročajo: Prometno ministrstvo je odposlalo strokovno komisijo v Smederevo k nadziranju montiranja str5 milijonov dolarjev. Prebitek znaša torej 67 milijonov dolarjev. — Hmeljski promsž Češkoslovaške v ie-bruarju. Po podatkih državnega statističnega urada v Pragi se je izvozilo v mesecu februarju iz Češkoslovaške 5060 starih c;n-tov (po 50 kg). Od tega je med drugim šlo: v Avstrijo '.731 starih centov, v Rus;jo '3:2 v Rumtsnijo 532, v Nerrči-o 392. v rrmcijo 233 starih centov. Izza počc*ka hmeljske sezone 1524 25. se je skupno izvozilo 167.642 centov hmelja, a uvozilo se je v enakem času 17.012 starih centov. = Ustanovitev avstrijsko-bolgarske trgovinske zbornice v Sofiji. Dne 5. t. m. se je v Sofiji vršila konstruirajoča glavna skupščina Avstrijsko-bolgarske trgovinske zbornice ob prisostvovamju zastopnikov bolgarske vlade. == Bolgarska zlata pariteta. Bolgarski finančni minister je podaljšal veljavo zlate paritete (l zlati lev = 15 papirnatih levov) do konca junija. = Rapldno nazadovanje sladkornih cen. Iz Londona poročajo, da so 14. t. m. dopoldne, ko je bilo iz Portorfka prodanih tujim rafinerijam 4000 ton sladkorja po ceni 4.49 centa, padle v Newyorku sladkorne cene na najnižji tečajni nivo v tem letu. To nazadovanje so podpirale privatne vesti, češ, da bo sladkorna produkcija letos v polni meri odgovarjal najvišjim cenitvam ob otvoritvi sezone. Tudi trsni sladkor na dobavo ie glede na slabo tržišče za prometno blago nazadoval v ceni. — Privatna trgovina v Ra-":!i. Rykov jp ime! te dni v Petrogradu govor, v katerem je r.aglašal, da bo privatna trgovina v gospodarstvu sovjetske uniic igrala šc du,-go važno vlogo. Niti državna ni.i zadružna trgovina ne moreta povečati svoiegj kapitala sorazmerno naraščanju celokupnega gospodarstva. Odnošaji med državno in privatno trgovino se morajo zgraditi zato na zdravi gospodarski konkurenci. Administrativno oviranje privatnega kapitala ie nedopustno. Br>r35e 16. aprila LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanje, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). Vrednote: vojna škoda 159 160.50, 7% posojilo 0—62.50, Celjska posojilnica 210—212, Ljubljanska kreditna 217—0, Merkantilna (110), Praštediona 825 -830, Kreditni za trgovino 190—200, Nihag 0—50, Strojne 0—133, Trbovlje 390—405. Vevče tega več poslušati in me to moti — v par dneh imam izpit, učenja čez glavo! Kar pojdite, zbogom!® Feliks je potrto odšel. Česar se je že delj časa bal. to se je zgodilo. Pred par dnevi je izgubil stanovanje in hrano. že en teden se klati po teh in ro onih brlogih in strada — zdaj pa še klavir! ln ni vedel izhoda! . . . Zvečer pride Mikuž. »Miro. danes zvečer imam goste. Boš nekoliko potrpel!« »Hudič nai jih ... že Feliksa sem zjutraj nagnal . . .« »Kaj, njega si nagnal? Pa sem hotel, da bi nam nocoj igral!« »Ali se nič ne boliš, da bi pnšla žena n*»~M in videla tvojo družbo! Tožba za ločitev bi potem drugače izpadh zate. če jaz pričam zoper tebe!« »E, saj je ne bo! In ti. Miro. boš pri našj zabavi nocoj! Jaz pa grem po Feliksa!« Miro se je godrnjaje udal. Zabavale pa so se samo ženske. Miru je preveč težila skrb pred izpiti glavo. Feliks ni mogel pozabiti, da mu je kljib temu povabilu klavir vendarle prepovedan. Mikuž pa je večkrat skrivoma pogledal oroti vratom, če se ne orika- 100—107, Stavbna 265—280. — Btaco: zaključek: jagnjetovl plohi 2—4 m dolžine, 50—100 mm, medla 30 cm, fco meja- 7 vagonov (18). V ponudbah in povpraševanjih napram včeraj ni znatnejših sprememb. ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena. V bančmah papirjih je bil nekoliko živahnejši promet. Med državnimi vrednotami je zabeležila večji promet Vojna škoda. — V devizah je bila tendenca neznatno čvrstejša. Zaradi prošlih praznikov so se nekupiiili večji kupovni nalogi, zaradi cesar je bilo povpraševanje večje, do-čim je bilo blaga na tržišču razmeroma malo. Tečaji so poskočili. Narodna bat ka je intervenirala v čekih na Italijo in Švico. Promet kljub vsemu ni bil poseben. Nekaj večji je bil le v devizi na Italija Notirale so devize: Dimaj 865—885, Italija izplačilo 253.27—256.27. ček 253—256, London izplačilo 295—298, ček 295.62—298.62. New-york ček 61.46-62.46, Pariz 318.80- 323.80, Praga 183—186, ček 182.75—185.75, Švica 1196—1206, ček 1195—1205; efekti: bančni: Lkorale 59—62, Trgo 15—16, Eskomptna 105—105.5, Kreditna. Zagreb 105—110, Klpo 59.5—60.5, Jugo 98—100, Ljubljanska kreditna 217—0, Praštediona 825—830, Slaven-ska 70—72; industrijski: Eksploatacija 36— 42, Isis 52—55. Gutmann 430—440. Slavonija 54—55, Trbovlje 395—0, Vagon Os"jek 95— 99, Vevče 100—110; državni: 7% posojilo 62—63. agrarne 29—30. Vojna škoda per kasa 15S—160, obračun 158—159.5. BEOGRAD. Nekatere devize, med trmi Pariz in Švica, so neznatno poskočile. Zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov je promet zelo slab. Razen majhne količine švice. katero je krila Narodna banka, skoro m' bilo drugih zaključkov. Tečaji so bili zaključeni na bazi 8.30—8.35 za Beograd v Curihu. Notirale so devize: Berlin 1475 —1480, Dunaj 873—875, Budfcnnešta 0.086— 0.0862, Bukarešta 275—28.5, Švica 1198— 1199, London 296.75—297, Milan 254.25— 254.45, Newyork 61.8—61.95, Pariz 318—330 Praga 184—184.35. CURIH: Beograd 8.40, Newyork 517.30, London 24.765, Pariz 26.80. Milan 21.22. Prafa 15.35, Budimpešta 0.00717, Bukarešta 2.325, Sofija 3.775, Dunaj 72.85. DUNAJ: Beograd 11.43 — 11.47, Budim, pešta 93.15 — 9S.55, Milan 29.10 — 2922, Ncwyork 709.35 — 711.25, Parir 36.77 — 36.93~ Praga 21.04 — 21.12, Varšava 136.20 — 136.70, Sofija 5.1625 — 52025, Curih 137.05 — 137.55, dinarji 11.39 — 11.45. PRAGA: Beograd 54.50. Rim 138.625, Newvork 33.c0, Curih 654.50. BERLIN: Beograd 6.765, Dunaj 59.10, Mi. lan 17.24, Praga 12.44, Curih 81.05 LONDON. Devize: Beograd 295.5, Švica 24.76, Newyork 478.5. NEWYORK. Devize: Beograd 162.25, Dunaj 0.0014, London 4.7S5, Švica 19.32.5. Sokol Poškodbeni fond JSS V letu 1922. je bila v okviru jugosioven-sfccga Soko,stva ustanovljena važna podporna institucija, ki si ie nadela nalogo, zbrati iz doneskov vsega članstva vedno razpoložljivi fond. Iz tega naj bi doblvv.i oni člani, ki so se poškodovali pri sokol-skem delu, to je pri telovadbi, bodisi javni, bodisi pri vežbah v telovadnici v sluča'« potrebe dnevno podporo za dobo nezmožnosti za delo v svojem poklicu. Pri trajni invalidnosti bi naj dobili enkratno podporo, v primeru smrtne nesreče pa bi se nakazal svojcem primeren znesek za prvo pomoč. .Poškodbeni fond«, kakor se ta humanitarna naprava imenuje. Je na sedežu saveznj-ga starešinstva in ga upravlja povsem ločeno od saveznih financ posebni odsek, čc-gar predsednikom imenuje savezno stare-š:nstvo enega izmed svoj:h članov za d:>-bo enega leta. Poleg predsednika so v odseku še zastopniki zdravstvenega, finančnega, statističnega in pravnega odseka. Do letošnje glavne skupščine saveza je bil določen rbvezen prispevek 0.50 Din za vsakega člana na leto. Iz teh malih zneskov je bilo mogoče dosedaj priskočiti 25 51*-rrom - ponesrečencem na pomoč s podpori-mi od 120 do 600 Din. Ker je članstvo skoraj brez Izjeme izvršilo svojo dolžnost, le fond v letu 1924. narastel za okroglo 20.000 Din. tako da znaša nad 40.000 Din V resnici lep zgled bratske sokolske solidarnosti! Ze ob ustanovitvi fonda se jc sprožila misel, bi 1| ne bilo mogoče sprejeti v za- že morda njegova žena in ga pj najde pri njegovih najnovejših nevestah! V. Vsi ptiči so skočili po koncu. Ob belem dnevu, pa tak hrup! Dozdaj so bili vaieni kričanja po noči! V sobo se primaie Miro. Klobuk je vrgel v kot in zavriskal. »Hvala Bogu — napravil!« »Ali je koga ubil?« vpraša kos. «ker je tak kakor razbojnik?" »Hej. ptiči.« zakriči Mira «jaz sem zdaj svoboden — bodite še vi!« In je odprl vratica vsem ptičnicam. Kalin je zletel brez glasu in naravnost skozi okno in daleč tja proti gozdu, ne da bi se ozrl. Kos se je ozrl na oknu. pa je tudi odfrčal. Slavček je »letel na omaro, toda spomnil se je groznih strahov in se je zopet vrnil v ptičnico. Kanarček pa si niti upal ni iz ptičnice. Obema je bil strah tako v kosteh, da nista opazila prostosti, ki je vabila. Miro jc zadremal pri mizi. Dremal je dolgo in ko se je zbudil, je hitel zaoirat ptičmke. Slavčku in kanarčku se svoboda ni nikoli več prikazala. Darujmo za sokolski Tabori Vsi klubi ae ponovno poziva io, da nujno izvedejo prijave za zavarovan ie ter se odi zovejo tudi ostalim pozivom saveza. Vsi klubi, ki prirede letošnis tiirke, se pozivajo, da sestavijo pravoSaiiio razpise tekem, ki morajo odgovarjati savezmrnu tekmovalnemu pravilniku, ter da dopo.šlje, jo razpise pravočasno savezu v odobritev. Istočasno se mora v naprej javiti sestava vodstva dirke. T t j ti & I Umazano siva barva in slab duh perila izgine takoj pri uporabi Zlatorog mila in napravi islo bleščeče belo in dišeče. varovanje poleg članstva tudi še sokolski naraščaj in deco, kakor je to uvedeno 2e v češki sokolski organizaciji Kakor ie bila potreba Jasna, vendar ta misel tol ko časa ni bila izvedljiva, dokler ni bil celotni poimenski članski kataster pri savezu dovršen. Po pravilniku »Poškodbenega fondi« imajo namreč pravico do odškodnine samo oni člani, ki so vpisani v ta kataster ln so plačali v fond svoj obvezni prispevek. Letos, ko je savezni članski kataster že skoraj popolnoma izdelan, Je odsek poškodbenega fonda na savezni glavni skupščini v Brodu predlagal, da se poško^beno zavarovanje razširi pod is itni pogoii, ki veljajo za članstvo, tudi na sokolski naraščaj to je na pripadnike sokolske družine v starosti od 14 do 18 let. Predlog in odgovarjajoče izpremembe pravilnika je skuoščin^ soglasno sprejela, kakor tudi povišek prispevka, ki znaša za letošnje upravno leto za vsrkega č'ana in vsakega naraščajnika (—ico) po en dinar. Naraščajskega poimen skega katastra pa ne bo vodilo savezno starešinstvo, temveč pristojne župe, ki so za pravilno in točno evidenco odgovorne S tem, da bo odslej deležen tudi narj-ščaj zavarovalnih podpor, je storil odsek zopet korak naprej do popolnosti te ustanove. Od točnega uradovanja savezu podrejenih avtonomnih edinic — žup in dni-štev — in danes še nepredvidenih izkušenj bo pa odvisno, v kako kra: kem času bo zavarovana tudi še sokolska deca (v starosti od 6. do 14. leta) in s tem vsi pripadnik' sokolske organizacije. Upajmo, da bo to mogoče žc v prihodnjem upravnem letu! Prej tako pereče in toliko časa odprto so-cijalno vprašanje bo s tem rešeno in v zvezi z obvezno uvedbo društvenih zdravnikov do skrajne možnosti izvedeno. Ko se poškodbeni fond zadosti utrdi, bodo pripadniki sokokske organizacije lahko uživali tudi druge dobrine iz te koristne institucije. Spori Službene objave LLAP. (Hazena sakcija. Iz seje dne 8. aprila.) Prvenstvena tekma Atena : Ilirija sc glas som dogovora cbeh klubov vrši dne 19. t. m. na igrišču T. K. D. Atena. Začetek ob 11. uri. Prvenstvena tekma Aten« : Lask, ki bi se imela vršiti dne 29. t. m se glasom do. govora obeh klubov preloži na poznejši ter. min. Verificira se s pravom takojšnjega nasto« na sledeče igralke: za Lask: Črnko Cirila, Jančigaj Vika m Vida, Keršmanc Drag.t in Sava, Kump Marija, Lavrenčič Erna, Pnhek Slavica, Pust Marija, Regallv Mila in Vera, Skerlj Olga, Tominšek Zora, Tuma Anka in 2tbre Ha, za S. K. Ilirija: Schwcigcr Er. na in Sehifrcr Tatjana. S. K. Primorje se sprejme v hazena sek» cijo LLAP. in se prijavi JLAS. Prošnji Sancin S., da se mu omogoči po. laganje izpita saveznega sodnika za hazeno in imenuje za podsaveznega sodnika, se ugodi in javi JLAS. Tajnik I. § Sodniku je poslal 600 Din za cigarete. Posestnik I. Š. iz ptujskega okra :i je iz. gubil v vseh treh instancah pravdo s sose« dom radi priznanja služnostne pravice vož« nje s scmokolnico. Pa niti sedai ni miro. val, vložil je r.ovo tožbo in nekaj dni pred razpravo je poslal sodniku 600 Din za »ci. garete« in ga prosil da naj zasliši neko pri« čo še pred razpravo, da naj o tem ne ob. vesti nikogar in da trdi priči nc sme navc« stl o čem bode zaslišana, češ da samo v tem slučaju bo priča izpovedala tiste okol. nostl ki jih želi imeti pošiljatelj denarja. Sodnik je smatral početje L S. za kaznivo, ker ga po njegovem mnenju hofe zapeljati h kršenju njegovih dolžnosti in je I. S. ovadil I. S. jc bil vsled obtožbe državnega pravdaištva obsojen na 3 mesece ječe. Službene obp^P! Moto-saveza SHS (Iz seje upravnega odbora dne 23. marca.) Poročilo o dopisu mednarodne federacije s katerim se nam pošilis razpis in poziv za udeležbo na mednarodni aiotociklistični dirki na otoku Man, se vzame ra znarje. Savcz se dirke ne udeleži. Fedcraciji se po. jasni naše nakazilo za članarino, nakaže sc pa naknadno šc diferenca na skle« njeni povišek. Federacijo se naprosi, da nam korespondira v francoščini. 20. in 21. aprila je razpisana v Parizu konferenca mednarodne federacije, katere se udeleži, mo po g. dr. Rvbafu. Konferenca bo raz. previjala poleg običajnega dnevnega reda o novem rekordnem pravilniku in o nave. zanju stikov z mednarodno vuadimvtB Ai tkega gosta. Prešerno Ja mimogrede uilo: •Kar stara para alomak derlitva preveč vaal. Je mtaJM nJega Ztomlak prodajati začel.* Potem začne * »estdasetfh letih gibanj« med Uubljanako mladino, ki j« rod Ho a* dolgo nato «č!ta!nleo». Ne najdemo besede. ki bi dovolj označil« U vel »pomembni prerajajoči pokret, ki n»m Je ustvaril naSo najslavnejšo gledališko generacijo. Zanos In navdušenje one dobe Je tako vzvišeno, da se nam vse današnje gledališko tlvlje-nje tdl napram njej — da ne rečemo pre-več — dolgočasno uradniško poslovanje. Doba .čitalnice, zasluži, da bi m Jo po. sebno opisalo ln ovekovečllo. Saj nam je ta doba rodila prav vse, kar danes pravzaprav Imamo. — Parnejil raz. voj našega gledališča Je bil Sel normalnim potom, k! ga sramot! samo en večji madež: zatvorltev ljubljanskih gledališč pred hs med vojno. Popisi ZO. SlSKA. Naši voditelji samostojnih vrtijo v svojem glasilu staro lalno kar naprej in žele, da bi iim sledili tudi mL Ke' pa nočemo mlatiti prazne slame tako ko sl želijo, se hudujejo na nas. Posebno ve. selje imajo s podpisi. O. Ccrne se podpisuje posebno rad, vendar pa Je, ker smo nw dovolili, da sme bit) podpisal p-d vsakim dopisom, ta naš nasvet opustil. Morda p* ni on pisal, pros;mo ga, nai nam sporoča, da bomo vrdeli. kdo je kukavica v miš': luknji. Nadaljno kukanje v pomladnih dneli pa jim srčno privoščimo. RADOVLJICA. Sokolsko g'eda'Išče r Radovljici uprzorl v nedeljo dne 19. t. m. ob -~l 4. ur| popo'dne Golarjsvo Vmečko komedijo .Vdova Ro?'lnka». Dejanje se godi na Oorenjskem ln nastopajo vse osebi v pristnih narodnih nošah. Tudi Igralo se bo v gorenjskem narečju našega kraja. 791 VRHNIKA. V nedelj* dne 19. aprila priredi tuk. kr. org. dem. stranke s pomočjo drž. higijenskega zavoda predavanje o te-tiki; predavanje bodo ""lasnjevale krasne skiop ične slike. Upamo, da bo a ozlrom na po"čno prednvanle korana polna. ŠMARJE PRI LJUBLJANI. Gospodu kaplanu Sušniku svetujemo, da pusti grosti-peljskega Sokola v miru In naj v bodoče skrbi, da se ne bodn nl»govl Orli ln Orlice do polnoči vadili v hoji na Javni cesti, kakor se je to godilo pred prazniki, ko so poz no v noč maršira'1 po vasi gori In doli ln se vadili za procesijo- Nimamo nič proti temu, da se tudi Orli navadijo maršlrati, toda ponoči hočemo Imeti mir. Zapomnite »I to gospod Sušnik. Sokol v Orosupljem napreduje in bo .apredoval, če Je to Vam prav a'l ne. Razlika je le U, da nai naraščaj telovadi pod strogim nadzorstvom 'n ponoči kakor Vaš! OrB. Upamo, da bo to zadostovalo, drugače se pogovo* rimo le kaj več. — Ve4 vaičanov. UTIJA. V nedeljo dne 19. aprila ob 3 mi popoldne se vrli v prostorih tovarniške kuhinje prvi Izredni občni zbor (Bratstva. v Litiji. Dnevni red: poročila predsednika. tajnika ia blagajnika, sprememba društvenih pravil, volitev novega odbora ter slučajnosti. Opozarjamo vse Člane in članice, da Je udeležba za vsakega obvezna V slučaju nezadostne udeležbe se bo vršil občni zbor pol ure kasneje in bo skl;p Cen pri vsakem lievllu. Vab'lo je prinesti s seboj. Brez vabila vstop ni nikomur dovoljen. — Odbor. ŠMARTNO PRI LITIJI. Tajništvo krajevne organlzac'Je JDS v Smartnem obvešča vse člane, da prično z današnjim dnem zopet stalna tedenska predavanja,. Danes se vrši predavanle ob 8. uri zvečer v g-j. s ilni g. Josipa Vozelja v Smartnem. Prosimo točnosti Pripeljite na predavanje tuli vse prijatelje naše misli Vsa dosedanja predavanja so Izborno uspela In upamo, računajoč na dosedanjo disciplino članstva, da bo posel vedno večji. HRASTNIK. V nedeljo dne 19. t m. kon-certira ob 4. url popoldne v dvorani Narodnega doma muzika Dravske divizijsks oblasti pod osebnim vodstvom knpelnika g dr. Ccrlna: bo to prvi večli lrs:rumenta'ii koncert v Hras nlku, vsled Cesar utegne bi ti obisk nenavadno številen. Da ss prepreči prerivanje pri b'agajni na da:> koncerta, priporočamo zlasti domačinom, da sl pravočasno preskrbe vstopnice, ki so v prel-prodaji v trgovini Simonišek. Program in podrobnosti še objavimo. ZIDANI MOST. Krojačnico je otvori! pr! nas g. Ivan Pire. Ker smo fe dVgo pogrešali krojača, njegov prhod toplo pozdravljamo. — Trgovino g. Smoleta Je prevzsl g. Rado železnic. Oba narodna obrtniki priporočamo našemu občinstvu. — Tu na-stavljenl sorevodnik Terčon Je umrl za su-šico v ljubljanski bolnici, star šele 31 let V 71. letu le umrla soproga vrtnarja cementarne -a. Marija Skamen. Blag Jlmi spomini ST. VID - GROBELNO. V nedeljo dne 19. aprila ob 4. url se uprizori na tukajšnjem odru veselo'gra: »Vdova Rošllnk*.. Pridite v lepem Itevllu! SOSTAN.'. Naša obrtno - nadaljevalna Šola Je priredila na cvetno nedeljo razstn vo predmetov ln risb. ki so namenjeni z» veliko vajeniško razstavo v Ljubljani dne 26. aprila. Zanimanje tako od strani obrt-nikov kakor tudi od drugih Je bilo velik* Razstava le dokazala, da se obrtno - nadaljevalna šola nad vse lepo razvija, kar u* seveda bilo mogoče Je v veliko večji meri, Ce bi dobivala šola Izdatnejšo podporo ji strani države In tuk. Industrije. Razstavo Je otvorii vodja obrt. nad. lole učitelj Martin Vrečko s predavanjem o pomenu razstav In o Izobrazbi vajencev; nadalje so Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Din 3'-^ Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t'—. Najmanjši znesek Din 10-—, Slike ra legitimacije Msluje najhitreje fotograf 9 n g o n HIB8ER, Ljubljana, Valvasorje* trg. 168 Ivan Magdič krojsč, Ljubljana, Gti-da !i'ka alira St 7, se pripo-Mla u BDomladno eeiono 131 Šivilja n eW*ka in popravila — sprejema delo na dom. Naslov pove upr. «Jutra». 8*558 (dobe) Natakarja Jtfa?nn«j?a. vfiščp^n nemste-lo Halijanskpjra jetika. 3? e restavracija hotf»'a «Stnifceij» ▼ Ljubljani. 8508 Hletno deVflco i? iTia ve-selje nfciti ne pri »trota. &m * oskrbo v hiši. Prednost brajo firote brej starSev. pove npr. «Jutrn». 8625 Det-fico «•1 14 let n*prpj, pprejmem Moj v pltižbo. NasJor v epravi «Jutra>. 8616 S'v'l?o 'oVo hiiripno. pe -rr-i'rp s> dom. Naslov pore npr. •Jotra.. S621 Slvilia se l?če ** krotefno delavnico fl-"Ta izdelovanja ▼ Ijani. Biti mora dovršena * tej ftroki. Naslov pove "prava €jnir»». 8617 FlurklnJa •S w hiSna dela, ki ena knball H fohe likal!, w Poliva v "povrni ?ib*>rt, 1'reScmova »Mf>, od 0 -1S dopoldn« I" « 3—6 pop. 8639 Ho-g-jn kurjttfi vVla.lai. ae fprejmefa opph.-tr-ifeo okrožno pef ^iniofenl. Ponudbe pod ■'''■i .Opekarna, na apr. "Jntra», kjer as ii.e tu'M Svlov. 8638 Krni-§vj vaienec * sprejme. Ve« ne petere ! trgorini Presker. Sv. «f» tmU. 86** Serv'rarice isfetnice, lf!i reatevraeila hotela .Štrukelj., 8508 Iš5e se inženjer strokcvnlak v avtomobilih, ki bi bil Emnjen samostojno voditi avtomobilsko oddeljenje eiportno-lmrK>rtnera podjetja v Beo-srradu. Me-e?na plaSa S000 Cin. Ponudbe na na«lov: .Rokf.. Enportno-Importno Tr*. Freduieie, Beograd, Katideva 7. 8655 (HSe^o) Uradnik t dveletno prakso, absolvent dr?, dvorarredne trff. ?ole. if^že primpmerra mesta — Gre tndi na deielo. — Ponudbe na upravo «Jtit-n. pod iifro «St. G... 8565 Trgovski pomočnik mlajSl, i?fe mesto v trgovini a p^piriem. knjigarni ali galanteriji. Nastopi > majem. Pod .Marljiv na upravo .Jutra.. S461 Elektromonter veW insUladJtkih. prost »-vodnih in drogih v to str v ko s[tadajo?ih del. i I { « slnibe pri kakem podj-tju v Ljubljani, kt rabi mon terja ra mont:i$na dela — Gr>- tudi v kako elektrarno v Sloveniji — Cenjene .o nuilbe pod «Elektromonter. na upravo cJutra*. 7050 Dobra gospodinja Gospodjina srednjih let, Zeli mesta pri priletnem gospodo ali pri vdoveu t 1—2 otrokoma. J« dobra kuharic« in varPna gospodinja. — Cenjeno ponudbe pod .Dobra eospodinja. na upravo .Jutru, 8645 Šamct-opeko in Ssmot-tnoko, nriporoJa F. Hočevar, Ljubljana, Du. najska cesta 86. 7689 Orjitnaški kroj se poceni proda. — Naslov pove -Jutra.. 86a Pozor! V delikatesni trgovini pri j P r i m c a na Dunajski cesti H. 5 se bo prodajala šunka na debelo in drobno — lOdkj 8, rel-»«ak» • Ptn. Prevozni mlin! ta domače mletje (pogon 2 KS). so na ogled ln prodajo pri Podboj, 8v. Petra cesta 95. 8474 Dvokolesa Najnižja eena In največja zaloga ratnih vrst dvo koles, pnevmatike in delov Prodaja na obioke, ceniki franko Tribuna F B L., turama dvnkoles in otro-iklh -oiijkov, Ljubljana. KarlovSka cesta itev. 4 138 Moš'ro kolo se poceni proda Ogleda s* lahko vsak dan od 15. nre naprej v Zeleni jami 196. 8619 Wo!fov slovar nem^o - slovenski, gamaBe in Škornje, vse v dobrem stanju, se poceni proda. 8624 Hrastovih deblov t ragon, lepih ravnih, od 8—4 m dolgih in 25—8(1 cm debelih, proda po nitki ceni Martin Jernej. 6oKfanj. 8lovenija. 8611 103 lepih umctr'5'clh rr-rzle^vJc ".t 2S dokler tra ia talo^a. prlpo- j roia 11. TiCar v Ljubljani. 195 MV.n z* žito premakljiv ali stabilen, kupi parna iaga Dolna Bri-ra pri Kočevju. 8614 Hi5a z vrtom In pro«tim stanovanjem, s« poceni proda v Rožni dolin! Naslov pove npr. «Jvtra>. 8611 Kozolec jako mofan. na 8 stebrov, z opeko krit, proda v trpj 8*. Jurij ob lufni teleinici Anton Leskoriek. 633S Nova h'ša prt Ljubljani, t prostim »tanovanjem. naproda}. — Naslov pove upr. .Jutra* 8636 Na stanovanje so sprejmeta lahko takoj S go»poda. Soba Usta io • električno ratsvetijavo. — Naslov pove »pr. «Jotr*». 8576 Stanovanje v Ljubljani. 2—S sobe, kuhinja in pritikline, v neposredni bližini me.-ta. se Pfce ta 1. maj. Ponudbe na nj*. Kolo damsko In mo?ko. v dobrem stanlu, ceno naprodaj. Nnvl Vodmat, ZaloSVa ce»U 86/L 8636 OvCja volna oprana živa. llva nmatana in mrtva, j« v večji množini ta dobiti. Ponudbe: Jo.ip Reško ml., Sevnica ob SavL 8529 Oglasni zavod KOPITAR LJUBLJANA, CopovaJI za tr^avce In obrtnike vse Inserate za »se časopise Se prijaino prlporof« KOPITAR _III a__________ SSOBS^B .Jutra, pod tnaiko .C. 8(95 Opremljena soba s poselinim vhodom, se odda. Kje, pove upr. .Jutra., 8525 Prazno sobo ali • posteljo bret perila, žfll soliden gospod ta takoj v Keutjakobskem okraju. — Ponudbe aa uprav* .Jutra, pod .Soba 4059. 8610 Sostanovalka s« sprejme I vso o«krbo k boljši *o«pe poleg obrtne »nI«. Klavir na raipo'ago Naslov pove npr. .Jutra. 8623 Majhna sobica preproga, s« IW» pri kaki stranki v Ljub|i»nl. lH>|ds» pod mačko .Mala sobica, na upravo .Jutra. 8626 Opremliena soba lepa. M odda gospodltnj. Naaiov —rt ugr. Sobico traCno In čedno. ISPe solidna gospodična s 1. majem Event. gre t«d| kot sostanovalka. Ponudbe na upravo .Jutra, poj Iifro .Mirni dom.. 8631 Stanovanje t novi hlfil. s S—4 sobam! in pritlklinaml. s« Hče ta takoj ali s !. majem, »vent. pozneje » mestu ali najbližji okolici centroma. — Cena postranska stvar. — Ponudi* na upravo .Jutra* pod inačko .Nujno 4080». 8S32 Sobica čedno opremliena. s« takoj odda gospodični. Naslov v upravi »Jutra*. 8490 Mesečno cobo opremljeno, separirano, v mestn. i"te ta takoj bančni nra'nik. Na-lovl naj se oddajo v upravi .Jutra* pod .Soba 90». 8633 Opremliena soba s« takoj odda solidnem« gospola v bližnl kavarne .Evropa*. — Naslov pove uprava .Jntra*. Ogled od IZ. do pol t. ure. 8648 Soba se odda takoj ali potneje t gospodoma ali gospodičnama. — Naaiov pove apr. .Jutra. Kot sostanovalka t vso oskrbe, s« sprejme gos|iodlčna. Naslov pove uprava «J«tra>. 8642 Prazno sobo in event. majhno kuhinjo, v novi ali stari MM. I"e nima dama proti plačila ia pol leta naprej. Cenjene ponudbe aa opravo .Jutra, pod iilro .Stan Itev. IS. ■841 Zamenjam takoj staneva*)e S aefc ■ enakim ali manjtiio • električno raa.velljavo. Pisna, n* ponudbe pod .Jfnjao 5040. aa sprave «Jatra>. Opremljena soba ae takoj edda. Raaiov v upravi .J iilra*. 8854 Pes dober čuvaj, volčje para«, se takej _ SapL gja, gv. / Večje industrijsko podjetje išče / vestnega agilnega gospoda, I ki bi si ob primerni inteligenci, vztrajnosti in pridnosti I ščasoma pridobil zmozaost zavzeti vodilno mesto. / Trgovska in splošna naot.azba potrebna. Lei nastop, I neomadeževana preteklost, treznost pogoj. Ob zado-/ voljivem službovanju sta nost zajamčena. Prepisi spričeval se naj predlože. 2090-a Pontidbe pod lfBode6nostM na upravo .Jutra'. I vo! I Por Trgovski lokal s stanovanjem b električno ratsvetijavo. se edda aa deželi. Ponudbe na sprave .Jutra, pod tr.ačko .Prometni kraj 403».. 8563 Lokal ta trgovino aH pitamo, se tve
  • p'avne po5'e ) VELIKI ZEMLJEVID SLOVENIJE Merno : 1 : 130 000 za nriBe, sol«, o same In favne loka!«, z miaoveiSo politično razselitvijo Slovenije v okrožja in z najnove So triavno mejo je pravkar Izšel Nenalepljen zemljevid, sestavljen Is šest listov atane . . . . nalepljen na močnejši papir s platnenimi pregibi .... nalepljen na platno s palicami 360 Din Zemljevid ae naroča v knjigarni tiskovne z Srnge V UU8UANI, Prešernova ul. 54 M«proti glavne poŠt« 130 Din 240 Din govoril! Se načelniki raznih zadrug ob vel* ki udeleibi vajencev In občinstva V nedtv Ijo dne 19. aprila ob 3. uri popoldne pa priredi obrt. nad. šola gledal igro ePrv« april« in «Repoštev» v svrho kritja stroškov za udeležbo razstave v LJubljani Odo zarjamo na predstavo ln pričakujemo obli" ne udeleibel IVANJKOVCI, Tik kolodvora Je zgradil g. Lovro Petovar lz lastnih sredstev le. po prostorno dvorano 1er Je dal tukajšnjim naprednim društvom brezplačno na razpolago. Društva si moralo na svoje stroška postaviti oder. Dvorana Je 22 m dolga Li 8 in pol m široka In le za naše krale velika pridobitev. Dne 1. Jun la priredi tukaj, šnje Bralno in Izobraževalno društvo veliko otvoritveno slavnost ter se obeta od vseh strani mnosrobrojni obisk. SV. LENART V SLOV. GOR. Učenci tukajšnje deške meščanske šole so nabrali aa »Francoski dan. 355 Din, kar Je gotovo velika vsota, če upoštevamo krajevne ln prejšnje šolske razmere. Zanimanje, da ohranimo ta za Slovenske gorice zelo pt>-membni zavod, raste od dne do dne: tudi razmere na šoli so se, odkar je ravnatelj g. Milan Vauda, ugodno spremenile, za kac so mu učenci In starši hvaležni. Javna zahvala PoJplsani se tem potom najiskreneje za* hvaljuiem g. dr. Dernovšku za njegov po* žrtvovalen trud pri težki operaciji mojo edme hčerke Ankice, katera j« bila dalj fasa v ptujskem zavodu «Mladika». Gosp. doktor jo je z operacijo rešil gotove smrti Peter Ksoič trgovec kol v Nišu in hčerka Ankica Naznanilo Naznanjam, da sem Izstopil lz službe to« vame nogavic M. Pranzl sinovi In se zahva« ljujem tem potom p. n. trgovcem za d ose. danjo naklonjenost. Adalbert Majerčic trg. potnik. Poslano '.H .11.11 ■!!?!! »!l .l-UUL.yi.yiJ Van Kaster kakao Imenujem impertinentnega podleža ono osebo, ki je izjavila pri orožništvu v Tra bovljih, da me je videla v soboto dne 28. marca t L ob štirih popoldne v Trbovljah za slučaj, da me Je hotela a tem spraviti v zvezo s tatvino neke baje zlate ure. Rad bi se pomenil ž nja Rajhenburg, 12. aprila 1925. Peterca Bart) Izdajatelj tn lattnlk: iKomerctf «Jutra». Odgovorni urednik: Fran BrozovKL Titk Narodna tiskarna v Ljubljani. 3csip m Rajko Turk Prevažanj« blaga. spedici sko podjetje • LJubljani, VMovfauka tasta SL I Ocarinjenj« blaga. prevzema vsakovistne vožnje blaga, kakor premoga, drv, manulaklure, stavbnega mateiijala itd, po na nižjlli cenah. Istotain so tudi prvoarilal poročal vozovi (bruni z gumaaiimi kolesi) po izjemno nizkih cenah na razpolaga «-« P? i«" naroči priljubljen romane Jutra Do seda) so Izšli sledeči: Romun p* Mtnik, pisanih I. tlakaath virih Pater Kaietan Cest bral. Dia 30- ves. Din 40- po polti 2 Din «0 Tigrovi zobje Cen bral Dia M.-, vet. Din 40-—, po pola »— D—. vezane Dia 30-—. po poiU Dia t— vet FR HELLER. Blapalna velikecra vojvode Roman. Brat. Din IS.—, vez. Dia 2Sr—, p* poiti Dia t— rti FR HELLER. Prigode gospoda Collina Šaljiv detekt vtki roman it velikega sveta. Cena Dia 10-, po polti Din 2"- rte. Knjige se naročilo pri unravnMtvu .Jutra* abljani. Prešerno«« uiioa 84. C^l O. kako ie prijetno! vzklik ae vukds, »*ar -e erkaat <*elzkasil Elza-mlov •bliki steklenic Fallerjeta Eizi-auit t« prt m mila legale eleg-aiii teai. kakor tudi mila zdravja vs kema panctacna motu. Pri aportbi 10 jakn šieu jna radi Irga pa.eni! Dobe te v & ain b trst«! (Utij ce, jlice-rinero. MrakjvTo, katrsntiva in milo za brine). Za palikst o kosov 52 dipjijev iko se paMJe tfrnar ma-prei. po zavzetja za 62 dinjrev pri LEKARNARJU EUOEK V. FEILEI » STUBiCI DONJl Elzasr? 245, Uivitska. «6-1 H •Jutrov« roman mirno Bussy. »Dajte, odložite krinko, saj itak vem, s kak&im lopovom imam posla!« Monsoreau zares odvrže krinko. Diana zavrisne. »Končaj va, gospod!« pravi Bussy. »Nimam rad bočnih razgovorov.* Monsoreau se samo zlobno nasmeši, Diana zadrhti pri tem pogledu, Bussy se pa razljuti. »Hej, stran odtod prostora!« klikne. »Kako, prostora?« vpraša Monsoreau. «AH niste tako rekli?« »Nego, seveda! Prostora, da križamo mece. Daleč imam domov, in skora se mi mudi!« »Prišli ste semkaj na počitek, gospod, in našli ga boste!« Ta hip sta se pojavila še dva druga pajdaša Monsoreauova na balkonu, da je sovražnikov bilo že šest. Oba nova došleca sta se postavila k tovarišem. »Šest!« vikne Bussy. »Kje so pa drugi?« »Zunaj pred vratmi čakajo!« odgovori mirno nadlovec. Diana je padla na kolena in zaječala, Bussy jo pogleda, potem se obrne k Monsoreauu in pravi: »Gospod, veste, da sem človek časti.« »Potrjujem,« odgovori Monsoreau, »in moja žena je tudi nedolžna.« »Dobro, gospod,« pravi Bussy, »to je hud po-per, ali zaslužen, in bo tudi za 7 Ljubljani. Vsi ki so za čitali in eni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. $o!5 zabavati Vas ns more nobena kniisn! Vezana stane .... 55 Di a Broširana pa .... 45 I)ia (LA-DAAE DE« AONSOfkEAU) Bussy je obstal trenutek miren, kakor da ga je prevzel glasni, srce parajoči krik, katerega je presunljivo zagnala Diana in se vrgla svojemu dragemu okrog vratu. Mož s krin- Roman UJenspiegel in Lam Dobrin Junaka veseiiaka iz dežele FlandersUe. Stane broš. Din 60 — vez. Di •> 70"— brez po-5 nine. Naprodai v kn i-garni T skovne zadruge v Ljubijini, Prešernova ul ca 51. (N'.-sp:oti gl pošte.) ko ie napravil znak, in negovi trije drugovi so stopili korak naprej z balkona proti sobi. Bussy s kratko kretnio levice odrine Diano od sebe in z desnico pograbi za meč, ki je ležal na mizi. Svoje protivnike je pri tem neprestano pozorno gledal. «Naprej!» pravi glas moškega s krinko. «Naprej, moji dragi, saj on je že na pol mrtev strahu!« »Varaš se, nikdar se ne bojim!® odvrne Bussy mirno. Diana hoče iznova skočiti k njemu, ali on ji napravi z levico odločno kretnjo in reče: »Nikar, gospa, sicer me boste ovirali In povzročili mojo smrt!« Na te besede je Diana pokorno odstopila, uvidevši, da mu najbolje pomaga, ako se mu brezpogojno pokori. «Aha», se oglasi mož s krinko, «to je zares Bussy. Ej, ej, zares, kako izvrsten prijatelj!« Bussy ne odgovori, marveč se kratko ozre okrog sebe, da presodi z očesom prostor in vsa sredstva bolie obrambe. »Izvedel je,» se oglasi zopet mož s krinko, «da je soprog odsoten, in še celo na dan pred tako resnim dvobojem prihaia, da teši njegovo ženo, ki je sama. Zares, izvrsten prijatelj!« »Aha, to ste vi, gospod de Monsoreau!« pravi še vedno liofsns. S*. Pe'ra t. 27 poteg liotel« Tratnik priporoča svoje veliko zalogo vsakovrstnih n8'inoclerne'£(!i Sprejema slamnike v piekrojevanj^ ter vsa popravila. Zaiosa Spsterie- oblik Postrežba točna Cene najnižje 164-a nove in rabljene, najcenejše pri 5i-a vu t. MHMA, iJKSEfc« Telefon 8t. 980. Telefon St P80. ravnokar d oni i v modnem salonu P/ 11 rYS7 v 1 /.•/ U H LJ A Al čfuchhj-maske j^r^Ts Cene nizke. - Preoblikanjeinpredelanje se Izvršuje točno. _ . w opnpnnnrironnnr m m irir noroJccnmDnpnDCDCDDmrrinrrr m ,t --jf=l - : (5] v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani za potnike francoske znamke Citroen 2 sedežni francoskih frankov 13.200. 3 sedežni francoskih frankov 14 250. poraba benema 5 I na 100 km takoj dobavni iz zaloge pri Nušič-Govekar, Navaden človek. Šala v treh dejanjih. 10 oseb. Din 7.—, poštn. 75 p. Nnšič-Govekar, Narodni poslanec. Komedija. Broš. 18.—, poštn. 73 p. Petrovič, Ploha. Vesela vaška igra v treh dejanjih. 8 oseb. D n 11.—, poštn. 75 p. Puškin-Priiatell. Kapet-nova hči. Povest Broš. Din 24.—, vez. Din 29.—, poštn. Din 1 25 Schonherr-Skrbinšek. Zemlja. Kc medija v 3 dejanjih. Broš. Din 15.—. poštn. 75 p. Shakespearleva dramatična dela. Prevel Oton Župančič. Sen kresne nočL Broš. Din 15.—, vez. Din 21.—, poštn. Din 1.25. Macbeth. Zaloigra. Broš. Din 15.—, vez. Din 21.—, poštn. Din l 25 Othello. Žaloigra. Broš. Din 23.—, vez. Din 29.—, poštn. Din 1 25. Slenkiewicz-R. Moli. Z ognjem in mečem. Roman. Broš. Din 106.—, vez. Din 120,— pošn. Din 5 50. Sienkie\vicz-R. Molč, Potop. Roman. (Izhaja v snopičih.) Stojanovič, Kumanovska bitka. Broš. Din 30.—, poštn. Din 1.—. Stfibrnf-Glonar, Simon Gregorčič. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—, poštn. Din 1.51 Strag-MazL Jutri. Broš. Din 12.—, vez. Din 18.—, poštn. Din 130. Svoboda-Govekar. Poslednji mož. Broš. Din 14.—» poštn. 75 p. Šlolba-Govekar. Stari grehL Veseloigra v treh dejaniih. 9 oseb. Din 8.—, poštn. 75 p. Thoma. Lokalna železnica. Komedija v treh dejanjih. 15 oseb. Din 13.-, pošta 75 p. Zever-Bradač. Tri legende o razpelu. Din 20.—, poštn. Din 1.25 p. Anatole France-Debeljak, Pingvin ski otok. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, poštn. Din 1.50 Andrejev-Vidmar, Plat zvna. Broš. Din 14.—, vez. Din 20.—, poštn. Din 1 50 Andrejev-Vidmar, Povest o sedmih obešen'h. Broš. Din 16.—, vez. Din 22.—, poš:n. Din 1.5C. Barbusse-Debeljak, Ogenj. Broš. Din 30.—, vez. Din 38.—, poštn. Din 2JM Bartošek, Moderna družba in cerkcv. Drn 5.—, pošt. 50 p. Cervcntcs-Šorli, Tri novele. Broš. Din 10.—, vez. Din 16.—, poštn. 1.25. VI. Čorovič, Rasa In vera v srbski prošlastl. Broš. Din 7.—. poš:n. 50 p več. Coster-Debeljak, Ulenspiegel. Roman. Broš. Din 60.—. vez. Din 70.—, poštn. Din 3.— A. Čehov, Sosedje in druge noveli Broš. Din 10.—, vez. Din 16.—, poštn. Din 1.25. Cika Jova Zmaj - Gradnik, Kalamandrija. Otroške pesmi. Vez. Din 12.—, poštn. Din t.—. Cika Jova Zmaj - Gradnik. Pisani oblaki Vez. 14.—, poštn. Din 1. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. Din 7.—, poštn. Din 1.25. Dostojevski-Levstik. Basi. Roman. Broš. Din 40.—, vez. Din 52.—, poštn. Din 4.—. Filip Dominik - Eradač, Kako so se vragi ženili. S slikami. Broš. D'n 35.—, vez. Din 35.—, pošta 1.50. Fosazzaro-Budal, Svetnik. Broš. Din 64.—, vez. Din 72.—, pošt. Din 250. Goncourt-Buddi, Dekle Eliza. Roman. Broš. Din 12.—, vez. Din 18.—, pošta. Din !.25. Hobhousc. Liberalizem. Din 30.—, poštn. Din 1.50. Unrban Vaianski-Fr. Albrrcht, Leteče sence. Broš. Din 22.—, vez. Din 28.—, poštn. Din i 50. Ibsen-Mole. Gospa z morja. Broš. Din 18.—, vez. Din 24.—, poštn. Din 1.75. Nejedly, Smetana. Broš. Din 30.—. pošla. Din 1—. Vse tu navedene knjige razpošilja Hipotekama banka jugoslnvanskih hranilnic Brco',»rt H Tc'«'oo Up.MM« V L]U3ipn« 171 t (prej Kranjska deželna banka) ■ izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči raCun proti najugodnejšemu obresžovanju tar daje vsakovrstne kredita In predujme. Nakup In prodaja valut In deviz. JUCjO-AUTG Ljubljana Duna's'ta cesti 36 ptaiie In filme, dstie-SKmosa, Satrap, Ko-da^iapirle, vse foto-po-trebšdine In fotosjrsilčne aparate Ememan, Contesa. Kedak 03r"« že od 160 Din naprej Ima stalno v zalogi IJubljaM, Židovska tlita t Zahtevajte cenik' 1078-a za takojšnjo vselitev z vrtom in hlevom v okrajih Št. Vid nad Ljubljano, Medvode, Zalog ali Domžale kupim. Popis in ceno takoj na upravo .Jutra" pod »Mali dom". jus-a Zahvala. Ob priliki bridke izgube mojega edinega, nad vse ljubljenega brata urednika Jutra" In rez. kapetana izrekam tem potom naiiskrenejšo zahvalo vsem, ki so ea sprem;Ii na zadnii poti ali mi na katerikoli način izrazili sočutje in sožal e. Posebno se zahvaljujem gospodu dvizi-jonarju gen. Stojanoviču, generaloma Zivkoviču in Tiipkoviču, šefu gen. štuba, g. polkovniku Ncdeljkoviču, ofic. zboru Dravske diviziie. Dimitrije Jankoviču, ljublj. pododboru Udružen;a rez. ofic. i ratnika. Društvu dobrovoljcev, Or uni, stanovsKim tovarišem pokojnika in sploh vsem ki so mu izkazali zadnjo čast in poklonili vence na njegov prerani grob. Ljubljana-Rožna dolina, 16. aprila 1925. Amalija Zoriič, roj. Plat ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo Esllosko cikorijo. Prešernova ulica itev« 54a