glasilo slovenske narddne podporne jednote

CrošaUki is vpravsllkl jes
•Urit MIT B. Lew»4als a v.
omot s/ ps 2C3T B«. Lsw»Sel« |Tfi
^ ***** u.^. gfc
CUc«»d. lU., M>boU, as. april« (April 28), 1923. .	*04 STEV.—NUMBER 101.
SVETKO sooffi 01-
KUTII POT IILIGO, PRAVI 5EI. BBRKH
tovno sodišče, so pote® nikakor ne morejo izogniti Mgi narodov, aeni Borah; »por m fiozdaljebolj • |iri v vrstah ropoblikonske • stranke.
AMERIKA ,EO MORALA PLAHTI ZA LIGO, 61 VBTOPI V T MEDNARODNO SODIŠČE.
I ) • , —r- .-/.."J
/ tWashington, D. 0. «r Ce pojdejo Združene države 't svetovno 1 razsodišče, ee potem ne bodo mo jle izogniti lige narodov.
To je bilo jedro v izjavi, ki jo jp podal zvezni senator Borsh iz Ijahe v Setrtefc. V svojih stavkih je senator nadalje todi poudarjal, dt je napetost radi spora glede adminjstrscijokega načrta za vptop Združenih držav: v svetovno sodišče čezdalje Vfčja. V izjayi je prvič povedano, kako ae bodo VnespravljiVcl" obnašali, ko ae poženo v boj proti sedanji zvezni administraciji. • ■ Senator Borah je izjavil, da ata ligs narodov in svetovno eodišče tsko tesno združena predmeta, da ja ne more razločiti noben pridržek. • : ' v ; f • "Republikanska strsnka si bo z I zatrjevanjem, češ, da more vstopiti v svetovno rhssodišče, ne ds M ji bilo treba'vstopiti v ligo narodov, zakopala obsodbo vsake ga pamethega človeka v deželi," je zatrdil senator is Idaha.
• Senatcr McKeller, ki je vset za-govomil^li«e narodoo, je tudi podal izjavo, ki se domala popolnoma strinja s senatorjem Borahom.
.« * Kajpak, vstop y 'medn^rod^o
razsodbe nas gotovo pripelje ligi narodov v naročje. Zato eem
za načrt." * * "Dodobra razumem človeka, ki
<U jr-jt-pridružimo", jt dejal So-rah. "Ali nikakor pa ne morem razumeti tistih, ki trde, - da ne smemo vstopiti v ligo narodov, a moramo pa se pridružiti vsemu, karkoli ustvari liga, in i vendar nam ne bo treba vstopiti v ligo narodov.	1
"Vsi priznavajo, da je edini mloff za obstoj tega posebnega sodišča liga narodov. Ta je ustvarila razsodišče. Ta irvoli sodnike. Ta iapopolnjujo izpraznjena me-sta. Ona plačuje sodne izdatke. Ona zdrŽHje in ohranja svetovno •odiiče. * ' t i , ' "Z drugimi besedami, sodišča ne more biti, če nI sile za ustvarjanje, voliteur, zdrŽevanje in o-hranjevanje kodnega dvora. Gs pa'de liprs, pade z njo tudi eodišče. o bo ohranjeno eodišče, moramo predvsem gledati na to, da ohranimo ligo. Kadar postane naša dežela članica avetovnega aodišča, » bomo morali zanimati za vaako »tvar, kankoli ohranja ligo, če bomo hoteli ohraniti sodišče.
"•Kako moremo biti brezbrižni za temelj, na katerem eloni so-diičc in brez katerega mu ni občanka t Ali ne bo naša aveta dolžnost predvsem skAeti za ob-»toj lige narodov, če nam bi do da ohranimo eodišče f
"Pravijo, da bi mi pomagali Nseevati izdatke za zdržavanje »vetovnega sodišča. Seveda bi jih »orni i plačevati, še poatanemo <!' i svetovnega sodišča. Ali stroš-111 ss sodišče so prava malenkost naprsni izdatkom za zdrževanje ni< «J narodne lige. In če bi vživali »ploh kake koristi od strani mednarodnega sodišča, ali se bi mo-braniti delnih stroškov, ki bi Priili zs nss sa zdržavanje lige, i,rnr kstere ne moremo imeti sodita f
Dokler niso tisti stroški pisani. mora iti liga k vragn in s ^veda tudi eodišče."
Pregled večjih dnevnih dogodkov.
.	Anicrikn.
Preiskava glede herrinske afere je naletela na ježice.r' 'j
lllinoiaki senat je odložil glaao vanje o oaemurnem delavniku za $ene.
Senator Borah krtači predsed nika Hardinga.
Policija zapira stavkajoče mor narje n% jugu. vv .
Mrtva ženska, stsra 58 let, oži v 1 jena z adrenalinom.
Inossssstvo.
Pet bombnih razatrelb v Po-ruhrju je naredilo ogromno žkodo na železnicah.
Italijani, Angleži in Franoosi Lozani ao ee združili v boju v Lozani proti Chesterjevim konce sijam. „
Rdeči kongres v Moskvi je za
ključen. «
Sovjetska vlada povabila Debsa v Rusijo, e
PREISKAVA 6LEDE HERRINSKE AFERE.
Zbornični preiskovani odbor, js posetil Herrin, jo slsbs
Marion, 111. — Zbornični odbor, ki ima nalogo, dognati, kdo je kriv da ni bilo vojaštvo poklica no v Herrin ob času izgredov zad nje poletje, je v četrtek posetil Herrin in zaslišal pet oseb. Zs slišanje je trajalo oaem ur, toda odbor ni bil niti mslo zadovoljen z rezultatom. Zaslišane! niso hoteli dati tqkih odgovorov, kakršne bi b^li rodi imeli preiakovalci. * • Ko je bilo ssališanje končano nekateri odborniki, izjavili, da
MRTVA ŽENSKA. STARK 51 LET, OBIIJEU Z ADRENALINOM.
O drugem svetu, o kateram naa imajo toliko povedati oorkvoai agentje, no ve obujsna ženaka ai* cesar. Po sprti ni občutila ničs-sar več. Kakor kos mrtvoga lsss je bila.
PO PRVEM VBRIZGANJU JB BILA pEAET DNI V popolni NEZAVESTI
Omaha, Mah. — Opis, kako je, kadar $lovek umira, in kako se človek počuti potem, ko ae prebudi ns tem svetu, namesto v ne-beeih, peklu ali vioah, o čemer vsem vedo toliko povedati duhov* ni vseh veroizpovedenj na svetil, jo podala ženaka, ki jo je veds o-budila k življenju.
Mrs. Rafaelo Mereurio, staro «8 let, so obudili k življenju a adrenalinom potem, ko jo je Že objela bleda in ncizproana smrt. Dr. W. A. Gerria ji jc vbrizgnll ne kaj adrenalina v srce potem, ko je njen zdravnik žo konstatiral njeno smrt. Njeno truplo je bilo pomodrelo. Nobenega znaka o ko* kem življenju nI bilo več na njej Prenehala je bila dihati, in njeno
BIVfil VOJAKI PIKETIRAJO PREDSEDNIKOVO RILO HlftO.
{ J r, : _ i '» .
Waahington, D. C. — (Feder. Press,) Prvič v zgodovini Arnc, riko se je zgodilo, ds stojs pred predsednikovo Belo hlžo piketi v vojaški uniformi. Trije bivši vojaki, člani " World War Vete-raus", korakajo v uniformi gor psi dol pred palačo in eden drži v tiokah napia; "Vojaki, ki ao ac *" jcvsli v svetovni vojni, zahteva-osvobotlenja političnih jetni ov. Brez svobode govora ni do-okracije." — Zadnji teden, ao ojaki zahtevali vatop k predsed-iku, toda dobili o odgovor, da lardlng nima čsaa. Za sprejemajo lorda Cecila in drugih inosem-kih propagandiatov, ki mialjoni-*4Jo po Aperiki sa ligo narodov, fa ima čas!
navzoči ob njeni emrtni postelji, so žo začeli moliti za blagor njene daže, ki se, kakor bomo morali sklepsti ie posnejšegs poročUs, nikakor še ni hotela preeeliti ns "drugi svet."
Priprsvljens ns srečno pot ns drugI svet se je jako začudila, kil
AMERIKA JE OSAMLJENA V LOZANI.
Italija, Francija in Anglija so na*
stopila proti turškim konoe-i sijam ameriškemu sindl-
1. » k; - k katu.
. Lsusannc, 27. apr. —. Italija iu Anglija podpirata Francijo v boju (kroti Chesterjevim konceaijam v Turčiji. Rumbold, Pelle ln Mon
sros ni velbilo. Ljudje"ki so SS®??1, voditeW an«lelkc- frenep-
in Itslijsnske delegacije v ni, ao' na poaebnem sestanku kljuČilt da bodo pobijali turške osoesije Američanom, kjerkoli ».koncesije posegajo v interese viznikov.
j Izmet paša je včeraj informiral zaveznike, da Turčija no bo likvi*
field in pozovejo tjš najmanj trt ffi ivot< ta t]ufni nim privj
priče, ki so "slabo" odgovarjale rtvno nekaj nagprotnega. na vpra^nja. Te priče ao prej- Mr§ MereUH0 j0 |ena imovite-
se je po desetih dneh njena dušo fllpAlt biv4e nemške lastnino na zopet vrnila v telo. Kod je hodRg' ^^ ** entente. Ako med tem časom, nam obujena ŠM- bodejo ssvesuiki imeti to lastnino
šnji šerif in sedanji okrajni bla--lAKioora razumem ^»Lm gajnik; Melvm Thazton, deputi-
^	S	Scaeter in prejšnji
DVA RUDARJA ŽIVA POKOPAVA.
lFottsvi||c, Pa. — Dva rudarja 1,1 *C »hI Krede pokopana v presso-tvvsiks Gelcndovrer. Dvestodeeet ' rcmogt ttHi j« mw| njims u r'^Inim moštvom. Nesrecaels lt9 'Jbrž že ssrtve.
depiittt^ftf ter sedanji okrajni klerk S. E.'( Sto nss. Okrsjni državni pravdnik Dclos Duty tudi ni zadovoljil preiakovalcev.
Odbornika . McCarty in Igoe pravita, da so omenjene priče či sto vse "pozabile" kar se godilo v Herrinu na dan izgredov. Zaali še ven je ee jp največ sukalo okoli vprašanja, dali jc Hunter res ho tel {meti čete, pa jih general Black ni hotel poslati ali je Hun ter nalašč poslal poročilo Blacku, da vojaške čete niso potrebne. Bivši šerif Thazton jo odprto dejal, da čete niso bile potrebne, ker so rudarji hitro naredili mir.
Okrajni državni pravdnik Dutjr je rekel, da je posvaril lastnika površnjega premogovnike, da ni varno kopati premoga med stav ko, toda lastnik je odgovoril, da on ve, kaj so njegove pravice In sc ni zmenil za sv§rilo.
Petsto ciristiv pride v Amerike!
Zakon — izčrpana kvota — gori , aH doli, Harding js odredil, ds ss belogardistom odpro vrata.
Wsshington, D. C. — Petsto ruskih emigrejev, zsdnji ostsnki bele srmsde pod vodstvom generala Merkulovs, ki eo pobegnili iz Vladivostolia zadnjo jesen in se pozneje zatekli na Filipinske oto* ke, pride v Združene države.
Predsednik Harding je s poseb-rrjn odlokom odredil, de gredo nsseljeniške oblasti v tem slučsju preko zakona — ruska kvota je namreč že izčrpana sa U čas — ln sprejmejo ruske cariste na ameriška tla.
PREDLOOA ZA SS MILJONOV SPREJETA.
gpriagfield, DL — Poslanska sborniea je soglasno sprejela prl-svojilao predlogo za SS miljonov dolarjev, e katerimi bo država iz* plačale vojaški bonua. Debat ni bilo nobenih, hi predloga je šla kakor rešeaa stvar. Sedaj pOjde pred senat.
ga Laha in mati šestnajstih OJ trok.
"Čutila sem, kako me je vlekla smrt," je dejala. "Polzela sem. Izkušala Sem se držati neče sa, pa se nisem mogla. Čutila aem se osamelo in daleč proč. Ali ven dar se mi je zdelo,^a mi je treba storiti še nekaj, preden popolno ma izpodrrfhem in zdreim proč.
"Da, da, to je bilo. Imela aem le še par minut. Treba ee ml je bHo iztegniti v postelji, treba skleniti roke na prsih, trebs se smejati. Moji otroci iSorajo vede ti, da aem umrla v miru. '
"Zdelo se mi je, da eo tam \ daljini ljudje okoli mene. Ali njih glasovi ao zamirali in se od daljevali boljinbolj. '
"Potem se mi je zdelo, da pri hajajo tolažilna besede nekega duhovna. Te so mi pripomogle k miru io sadovojjuosti. Pripravljc na sem bila umreti. Mislim, <fS sem se smejala. Vem, da sem sc hotels ln to je bila zadnja reč, ki ee j<< spominjam."
Dne 13. aprila^ji js sdtsvsik prvič vbrizgnll adrenalina * srce. Iu odtlej je liila mrs. Mereurio ns pol v nezavesti.. Govorila je zdejpazdaj nerazumljiva bessde. Mrmrala je, a doatikrat ps popol noms o/nedleift in onsmela.
"Med tem čssom se mi je sde lo,' ds sem kakor hlod lesi," je dejsla bolnica.
Popolns zavest %e js bolniei vr ni Is dae 24. aprila ob štirih zju traj.
"Nikoli ne pozabim tiate ure," je zatrdila obujena ženska. "Te daj aem prvič opscila uro. Bila je štirikfat. Dotlej se niaem prav nič zavedala čaae. Ali tleta, ura me je naposled uverila, da aem pravo človeško bitje na resnič nem svetu."
Tisti, ki oznsnujejo ljudem ve ro in pravijo, da je sveto pismo beseda božja, bodo morali sa vsak aačin popraviti dotične odstavke o peklu, vieah in nebeaih, oziroma o posmrtnem življenju, če bodo hoteli'ishajati s svetom. Ns vSjeni so poprsvljst! in potvsr« jati.
Ca ee tekšno obujanje poaplošl, potem be barantanje e evetepi semskimi izmišljotinami hitro ko is mnogi zdrsvi in krepki ljudje ae bodo jaorali lotiti koriet-nega is poštenega dela, še bode hoteli Stvsti ss tem evet*
nemške^ lastnipe na Turškem jo
kos železnice Berlin-liagdad. (smet jc t^udi povedal saveznlkom, naj izbrišejo tiato točke v veraajl ski pogodbi, |ti določa, da mors Turčijs plačati vojno odškodnino entonti; Turčijs ns bo nič pla čela.
Sergij. Vorevskij, sovjetski trgovski poalanik v Rimu, je do spel v Lozano kot aastopnik ru ske vlade na konferenci. "Tukaj sem le kot opazovalec, kakor ameriški poslanik Grriv," j0 de jal Vorovskij.
Ameriški opazovalec je včeraj prejel dol p kablogrsm is«Wssh i n gt ona z navodili, kakšno atali-šče naj vsame pri razpravah o Chcsterjevih konceaijsh, ako pri dejo na dnevni red. Kakor se po roča, je ameriška vlada priprav Ijens brsniti Chcstcrjcve konec, sije le do gotove meje.
Sovjetska vlada povabila Debea v Rusijo.
Dobe js odgovoril, ds mogočo so odaovs vabilu v jeseni.
Chiesgo, lil. — Rti gene V. Drl« je pred enim tednom prejel ksblo-grsm ruske sovjetske vlade z vs bilom, naj obišče Rusijo kot gost ruske vlade na njene stroške.
Debs je odgovoril pismeno, da se zahvaljuje za vabilo, tods zdaj še ne more oditi na pot, ker je več meseeev angažiran kot govornik na mnogih shodih v Zdru* ženili državah. Mogoče ae odzdve vabilo meseca avgusta ali enkrat na jesen t. I.
"MATI" JOME0 DO*m L MAJA N LIT.
DL — "Preden bom zopet leto dni starejša, pričakujem. da dobi ljudstvo Združenih držav zopet nazaj svojs Uhka vi-ns ia svoje pivo," je dejsla m rs. Msry "meti'/ Jone., »3 let etars orgaaizstoriea za Združene rudarje v Ameriki, ko je v šetrtok razpravljala o Industrijskem polo-žaju s krajevnimi delsvekissi vo-ditelji v koaferenčai sobi šikašks delavske federseije. ■"Dne !. msjs doživim 94 let Is ee počati« štirideset let mlajšo," js rekls tš priletne delsvsks ss-
IU. SEKAT ODLOŽIL § GLASOVANJE 0 ŽENSKI PREOLOCI.
Na poziv nekaterih sogovornikov ni maral sonat pristati tr to, da bi začel razpravljati o oaemurnem delavniku, ki ga jo sprejela poslanska sbornioa.
TA ZAVLAOITEV UTEGNE PRIPOMOOl K PORAZU ŽENSKE ODREDBE V SENATU.
Springfiald, IU. Prisade va-uja, da bi prišla predloga za o-semurnt ženski delavnik, sprejeta zadnjo sredo v poslanski sbornioi, na drugo čitanje v senatu, no da bi bila odkazana tozadevnemu odseku, so se isjalovila. Osemindvajset senatorjev je glasovalo za odložitev, 14 pa ka takojžuo akcijo.
Gissovanje se je vršilo na predlog senatorja Hioksa, ki je bil sa to ,nsj bo predloga senatorja Jewclla sa takojšno akeijo odklonjen. Tp pomeni, da ne bo storil senat nobenega koraka v tem osi-ru Šo »sjmsnj dva terfns. Senatni odeel sa industrijske zadeve bo vzel zadevo prihodnji t6dčn V pretres.
Nekateri senatorji menijo, da ne bo predloga sprejeta v senatu. In če bi bila, potom jo bodo tako obložili s amendmenti ali pristav-ki in popravki, da bo potcui skoro popolnoma brez pomena Tako ae je Že sgodklo enkrat poprej.
Riehard J. Barr, ki jo eden vo difoih republikanskih senatorjev, je vodil bitko sa tskojšnjo akci jo glede šenske delavsko predlo-ge. Dejsl je, da je o predlogi ras-prsvljsl skupni odsek sa industrijske ssdevs ter jo tako dodobra premlel Js prerešetsl, ds ni t*Atjj*|M nobene več ras-prave o njej v odseku.'
"Pojdimo tekoj na delol" je dejal. Ali večina sonatorjev ul hotels Iti takoj na delo.
Predloga sa povišanje plač fod nikom na okrožnem in višjem ao* dišču v okraju Cook, kolikor jih bo odslej naprej Isvoljenih, $12,000 na $15,000 na leto, je bl<a sprejeta. Senator Samuel A. Kt telson jc vpeljsl tozadevno pred logo.
Kiropodična predloga senatorja Barra je bila tudi aprejela v sena
tu. Po njej bo morfla vsaka ose ba, ki loči kurja očesa in se u kvarja s drugimi sdravljesji nog, imeti esiit leto vežbanja na višji
šoli In dve leti učenja na kaki prisnani kiropodičnl šoli. Preden bo kaka oseba smsla sdrsviti noge, bo morsls prsststi izkušnjo v riziki, biologiji, ortopedičnem ra nocelstvu, v rsnocelniŠki kiropo dijl, msnipulseiji in nevrologljl.
Senst js sprejel tudi predlogo, po ksteri dobimo koniisfjo za pre iskavo davčnega vprašsnjs v državi Illinois.
ZADNJA POTOMKA INDIJ AN SKEOA PLEMENA QUILOBNE UMRLA.
Taooma, Wash — Betse/'lien-ry, ki je bila sadnja potomka in-dijsnskegs plemena Quilcene in je svojčas Igrsla vodilno vlogo med svojim plemenom, jn bila |*o kopsns v vedo popoldne. l)oča kale je najmanj 105 let svoje s U rosi i. Njens natančna atarost ni znana. Vsi drugi člani qulleenske-ga plemena ao že odšli v večnost pred njo. Indijansko ustno poro-čilo pravi, da so skoro vse (juil-eene zatrli Kvinaltjc približno
pred sto leti.
................. *
DRŽAVNI ZNANSTVENIKI SE SNIDEJO DNE S, MAJA.
govornico.
Oaleebnrg, DI. — Dertvinizem ip veda o evoluciji ali razvoju bosta glavna predmeta, o katerih bodo razpravljali v tem mestu prihodnji teden, ko ss snidejo de-legetje as šsstnsjeto letno kon> venci jo illlnoišks državne znanstvene akademije. Dr. John L. Coulter s šiksške univerze bo razpravljsl s botsni/negs sli rs«t. linskegs stališče. Dr. Chsrtos Ze. Ieny bo zeeto|»el idejo z zoologič-sega stsliščs, a dr. T. A. Hevsge be ebdelsvsl vprašanje s psleos tologičaegs sU stsrlso^ovskega
(stališča*
NAJNOVEJŠA KAMPANJA PEOTI DELAVCEM: BREZPLAČNI FILMI.
New York, N. Y. — (Federated Prosa.) — Filmni magnatje so produoirsli dolge aerije kinoslik, ki predstavljajo biblijake sgodbe iu razne drug<s reči, katerih namen je, prikazati v najlepši luči sedanjo Industrijske razgiere ia na drugi atranl očrniti ter osma* liti vsako delavako gibanje. Filme bodo kazali brezplačno v cerkvah, dvoranah, klubih in gledi* šeiji. Dvajset velikih mest je že iabrsnih, ki bodo središče sji di. stributirasje teh'filmov. Poročilo ne pove, kdo je fineneirsl to kam-psnjo, toda lshko js uganiti.
NOTRANJI KAVS V FRANCIJI.
Poinoars in MUlerand sta si čvrsto v laash. — Franoija ima pot vsrokov proti stirs.
Pariš, 27, apr. — Neki viijl urednik francoakega zunanjega ministrstva je rekel pred poroč«* valcl, da ima Francija pet velikih razlogov, ki govore proti skorsj* šil jem u pobotanju s Nemčijo.
Prvič francoska vlada he bo go* " vorils o miru, dokler NemČijs ns ponudi us j manj 40 miljard slstili msrk odškodnine; dr«y|č se Šo nista Francija iu Belgija apora* šumeli, kako^ss naj rasdeli od* Škodnius med njima s tretjič bo Francija absolutno zahtevala de- < mllltariziranje Poreuja ln Pu-ruhrja, četrtič mosa Nemčija sa* staviti Franciji svojs carinske dohodke in deti delel svojih industrij kot garancijo sa isplačsfJs reparacij ( peti rsslsg ps js notranji spor med ministrskim prodsed-m k um Poinostejem in prodsedui-kom rapubllke Millorsudom,
K'	. | ■ . - — L .. -
Jfotrsnji polti nI koimftft v Frsneljl jo sdsj v osnrodju In vss druga vprašaja s odškodnino
vred so stoplls v ozadje. Boj mM Poitiesrejem Iu Millerandoip Je silno I jut. Gre Ra bodočo kontrolo vlade. Prihodnjo epomlod ao volitve aa parlament In Poinrare jo v nevarnosti, da obleži poražen. Poinrare predstavlja najbslj ns« aadnjsške elemente v Frane! jI t kon£rvatlvee, klerikaloe In mo-nsrhlstej Milierand ima na svoji Mtrgiii lilieralne strsnk«
JsVno mnenje ss obrsčs proti Poinesrrjevi * vIsdl vsled velifts drsginjt In visokih dsvkov, Ljutf. Stvo ni slepo in ve, ds jo pohod v Poruhrje iisredH Frfiiclji veŠ škode kot koristi,
Iz kriiamko Kalifornije.
Poru predlogo sa odpravo sssrtss ksrni js bil proslavi jo« *§, obeSenlem.
Nsn (Juentin, ('si, — (Feder, Press.) ~ Ksllfornijs Je prosia-vils aakonodajni poraz predloge /a ml pravo smrtne k^ni s tem, da jo obesile človeka ,o čigar krivdi postoji največji dvom. Obešen js bil LMeli Mohamed, nepismesi Afgsnec, ki Je ves čas obrsvnavs trdil s iNimočjo tolmača, da js žrtev rar«ts in pravi zločinci,^ ki so izvršili umor, kateregt je on obtožen, so Izrabili njegov položaj, ker si vešč angleščine. Afga-uee je ŠT"p«d	trdil, da js
nedolžen.	•
Mohamedov odvetnik je akuŠsl dobit. ...I sodnika "iojunetfoa" proti isvršenju smrtne obsodbe, tods sulnik Js odklonil prošnje, rekoč, ds človek si goepodsr svo* jega življenja t
Nssprotniki smrtns kasni so ze4lnjo uro apelirali na govemer-ja Kiehardsone, da naj jmmiloctl obsojenes, governor pa je odgo. voril, da obžaluje, ker se asore biti Afganee dvakrat obešen in epeliral je ne trne v Kaliforniji, naj del s je jo ss vel in ae manj smrtne kasni t
| Chiesgo in okollesi V nedeljo nestsliyt. Teniprrstsrs v sadnjih 24. urah t najvišja SA, najnižja AA. Holne« izide ob A:|S, zaide ob S ;4T
NaioJaUai Žadkijaoa SrOav* JUraa CMum) UM lata U $1.26 u tri bmmm; Chicap 66.60 m UU,
"THE ENLIOHTENMENT"
Orna •> tU fUrrak Natimul Bi—flt hilHf._
—r - 1--'_______ ^ .• t tt'ltt ^ 'i '1 "" tf^i—t—
owm4 br SUvaaU Natl—I. BamtfH S—Ulf._


R O SV E T
glasilo SLOVENSKE »auopme POPPOHg JEPMOTE
"TODPOUME JEDNvfV ^
28. APRILA, 1223
Nailov aa VM) k*r iaf Mik a
"PROSVETA"
r. Uniud StaUe <excapt Chlsace) eadCaaada 66 f« yS)
50. and foreign eountrU« $8j
raign eountri«* $8.00 par »ar,
v akUpaja pr. (Marck SI-26) pola« vaiaga lapsa IU • tam dbonSSS petakla aaralaUa. Paaoriu i«
▼aat
M ustavi lUt.
Statistika v službi privatnih interesov.
Kadar pridejo privatni bizniški interesi v škripce in •o njih profiti v nevarnosti, se poslužijo štatistike, da •ljudstvu dokažejq, da črno ni Črno, ampak črno je belo. Statistika ne laže, pravijo privatni bizniški interesi. Vsi normalni ljudje pravijo tudi, da Statistika ne laže> ako j# ••stavljena na podlagi resničnih podatkov in f aktov. Ampak Statistika je lažnjiva in zapeljiva, ako m tisti poslužijo neresničnih podatkov in faktov, ki jo sestavijo. To potrdi majhen dogodek, ki se je odigral v MlhnesotL n -v v Red Wingu, Minn., se vrši agitacija, da mesto napravi mestno električno centralo, ki b<foddajala električno silo v najem ljudstvu. Predloženo je bilo poročilo večine iri manjšine. Poročilo večine priporoča, da mesto ogradi aojo električno centralo. Poročilo mspjšine nasprotuje električni centrali, ki bi bila ljudska lastnina In zagovarja električno centralo, ki J>i jo zgradili privatni bizniški interesi. Poročilo manjšine podpira svoje priporočilo s Statističnimi podatki. Med drugim navaja: "Pet in osemdeset odstotkov mestnih razsvetljavnih naprav v državi Obsatuje z izgub«/' Na nekem drugem mestu pa govori poročilo manjšine, da je sedem in petdeset vasi in melt odpravilo občinske razsvetljavne naprave, da se zdaj združijo s sistemi, ki so privatna lastnina.	v
Farmarji v Red Wingu so organizirani In se ne dajo ujeti kar tjavendan. Razposlali so občinam vprašalns pole, ki so imele svoje centrale in razsvetljavne naprava. Trideset pol pokazuje, da devet in dvajset občin obratuje aaojecentrale z dobičkom, samo ena občina ima izgubo, Oso jo zakrivijejzredne lokalne razmere. Od sedffein petdeset občin, o katerih je poročilo manjšine pripove* dovalo, da so opustile svoje električne centrale in naprave sa razsvetljavo, nI pet in dvajset občin nikdar lastovalo svoje elektrarne ali razsvetljavi^ naprave.
Zagovorniki privatnih interesov so mislili, da ne bo nihče preiskal njih "Statističnih" podatkov in poročali so neresnico, da tako ostrašijo ljudstvo in ga podkurijo, da Sil. odločno upre občinski elektrarni in napravi sa razsvetljavo.
Taka propaganda od strani privatnih bizniških interesov pokazuje, kakšnih metod se ti interesi poslužijo, da dosežejo svoj namen.
Z'» Na podlagi doprinešenega dokaza se lahko sklepa, koliko so vredni drugi dokazi, ki jih navajajo privabi bizniški interesi proti ljudskemu lastništvu. Ako se poslužijo e*lo lažnjive Statistike, da preprečijo gradnjo občinskih elektrarn in naprav za razsvetljavo, tedaj lahko sodimo, koliko so vredni njih argumenti proti nacionalizaciji ameriških železnic po Plumbovem načrtu.
sebičnost ovira socialno zakonodajo.
V legislaturnem senatu države Minnesote je propadla l^sdloga, po kateri bi bil uveden osemurni delavnik za uslužbence na njihovih državnih cestah. Za predlogo je bilo oddanih sedem in dvajset glasov, proti nji pa lest In trideset Senatorji Devoid, Morin in Dwyer so izdelali, predlagali in zagovarjali predlogo. Člani delavske stranke so storili, kar je bilo v njih moči, da dokažejo, da je osemurni delavnik ravno tako potreben za državne uslužbence kot za druge delavce. Nasprotniki osemurnega delavnika so zavzeli sebično stališče, češ, da dve uri manj dala na dan pomeni povišanje davkov.
Boj proti osemumemu delavniku so vodili senatorji Schmechel, Bonniwell, Turnham in Kelson.
Ti senatorji so prezrli dejstvo, da delavec ravno to-Hko producira v osmih urah kot v desetih. To potrdijo vsi tovarnarji, ki so študirali produktivnost svojih delavcev pri deset in osem urnem delavniku in so prostovoljno uvedli osemurni delavnik. Delavec, ki dela samo osem ur dnevno, producira zaradi tega več, ker njegove delavne moči niso tako upehane in izčrpane kot delavčeva, ki js uprežen in priklenjen k delu vsaki dan po deset ur.
Nekateri senatorji se ne ukvarjajo s takimi dejstvi, ker niso drugega kot navadni političarji, ki skušajo ustrači željam takih tovarnarjev, katerih sposobnosti aa vodenja obrata obstoje v tem, da trgajo delavcem mezdo in podaljšujejo delavni čas. To je vzrok, da zagovarjajo dolg delavni čas o takimi ničevimi argumenti, da dva url manj n% dan pomeni povišanje davkov.
S pota. — Obljubil sem bil ročati kaj iz Kalifornijo, torej naj bo. Ču forovjo Utaka i« Ne-vade seai prišel do vrat Kalifornije. Sen Bernardina, Cel- Potniki ao apeli ono«* jutra, ari v ta obmejni kraj v napol mrtvi, akaloviti ni, ki pa jo bogata aa ia v bližini Mrtva doline.
Par otrok, ki oo biU ga pati it Colorada v Kalifornijo, mo je povpraševalo o oranžah in limonah in kako vae to raate. Vlak je pokal čez strmo gorovje ia brc-fovje, in otroei oo šteli ob okna ter našteli kakih IS drevce, a ao slednjič prenehali, ko ao sadro-mili. Tsko ocm zamišljen proti jntru ari Mrtvo dolino, ki jo pro-eej nižje od morske gladino. Vzlie svoji poiamorni pušči ja ta dolina drafooona, kajti bogata je na rasnih soleh, fosforjif i« zlatu. Mrtva dolina ima v vet krajih čisto studenčnieo, ki pa jo pomol* na a strupom, Uko če asjds tja živina ia ao napije, tam pogina. Potniki potujejo čes to dolino Ia pozimi ia takrat morajo biti pto-skririjeni s večjo zalogo vodo, ker silna vročina in telak zrak poviroiata tako Šcjo, da Hovok v dušku lahko popije galono va-do, kar gre is njega v potenju. Poleti VM sbeU ia Milini Mrtvo doline, kjer se ia sredine razbeljeno dolino umikajo kaša klopotače in druga zvorjad, ki naravnost podivja v letnem čaou in je kot stekli pes, dokler no pogine od neznosno vročino ter taatajŠBjc vode. V peščeni dolini kot malo višje jO videti raališna okostja od poginulih šivih bitij.
Tam v bližini jo neka indijanska družina s malo kmetijo in tam jo pokopališče s imenom Mrtvašnica ali 4'Kraj opravo-do v" imenovana. Mnogi potnici so tam pokopani, ki ao Šli v Mrt-vo dolino v prezgodnjo smrt. V bližini jo napis: tu jo po* v Mrtvo dolino ln od t« naprej jo mrtva tišina in pokcL"
To je ob meji Nevade, kjer v oddaljeni nižini rajoko kraj £an Bernardino. Dolina jo vsa v cvetju, polna šum in prijeten duh prihaja od gosdnlh dreves, ki ao podobna vrbam šahlj-kam, s dolgimi rosljatiml, ohlapno, po nekod do tal vjoečlmi P* resi. Med peresi oe rdeče mali grozdi, v katerih ao mala jedra, ki jih imamo vpakl dan bs mizi pri jedi in jim pravimo poper. Po drevesu in drugo« cvetju brenče čebele, odkoder prihaja prijeten vonj.
■ vke to je v nižini opisanega pu-h t c ga skalovja, kjer ao redke rudarsko naselbino mimo Mrtvo doline med Kalifornijo in 8an Bor-nanlinom. To pokrajino InunujC' jo vrata v lepoto Kalifornijo, kar mesto tudi ssaluži. Okoli ga ob. dajsjo viadke, pečinaste, a sno» gom pokrito gore, v nižini pa 60 oranžo in limono. Tinočletul hrasti tam« vodno solens. Lo niSka o-rshova drevesa in tu pk tam jablana ia hruško pokasujejo, da jo tal pomladna doba, ki ao proti koneu marca v cvetju, dočim ta čas rumeno pomarančo in aitronl Ta aadeŽ aori la cveti obenem vodno naprej brea odmora, kot bl 6 tem drlvje hotelo pokaaati, da nikdar ne api, fcakor aadremlje narava okoli njih, ki pa tudi nikdar ne zaspi, kot se to godi drugod in ja narava pod debelo nošeno odejo. Tu vedno cveti ln rodi.
Tako eem" onega jutra1 prišel Čes opieano gorovje v rajski vrt Ameriko. V Ban Bernardino, Cal., kolikor vem, je ena sama alovrnaka družina. Okoli mesta oo strma pota do malih naaefeia, kjsr prebivalci koljejo in perejo v oadotaem peokn zlato v nekih poaodah, da jim na dnu ootanojo mali koščki slata, dočim psooc zemljo in vodo odstranijo. Strmo a lepo uglajeno poti oo vije jo v druge ddinc čez hribe, kajti vsa Kalifornija jo gorata dežela.
la Ban Bernardina daljo eem oo ustavil v Riversldu, odkoder poročam kasneje. — relec.
"JS
Ohio. — Pri naa deUmo s "polno paro" in delo jn lahko dobiti, le jo človeka ko-ličkaj volja aa delo. Lakko bl delal kar po 24 ur na dan. Zdaj oo m naa gospodje kapltallaU malo namilili ln aam primaknili 11 odstotkov plsč« v lelesniškik tovar-aah. Tako aedaj saalaži navaden delavee po SOo aa uro, kar pa nikakor ne moremo rvči, da zadelajo «a Življeajeke potrebščine. Oae ao tako vlaoko, da llovtk skotaj no mora vsbrajatl.
Društvo "Hlovonaki narod", It. 11.M je iagubilo U svojo srede Na fna Filipa Kožar, ki je nmrl v naj-
delavec
Nearcča
14.
toda toga dne mu mila. Okoli 10. un šel posipat prah po v Jfgtcm čaeu Je pričel pri dvigala premikati je doletela Filipa, da ga Jo dviga-lo hado stisnilo čes poo in nm v pasu polomilo vso kosti Takšnega oo odpeljali v mestno bolnišnico, kjer je dno S. aprila podlegel bolečinam ob 10. uri zvečer.
Društvo "Slovenski narod" mu jo položilo aa krsto v sadnji
C zdrav kraoon venec od bratov
aeater*S. N. P. J. Društvo St. 66 N. H. Z., katero jO bil pokojnik tudi lian, jo etorilo iste in tako ao člani priredili aa pokojnikom ekupen pogreb. Za ranjkim Žalujeta soproga in 11 let etara hčerka. Pokojnik je JH1 rodom Hrvat U sela Ladialav na Hrvaškem. V Ameriki je bival U lat, t starem kraju pa nima nikakih sorodnikov. Tu v Ameriki tudi zapušča strica in teto v Marjanu, Pa., in nečaka v Youngstow»u, O. Pogreb oe jo vi«l po katolikom o-bredu.
Po končanih ceremonijah ao nam goapod napravili govor. O raaličnih rečeh oo nam pripovedovali g. Stopanovič, kakor jo tadi rekel,, da ma vse to nič ne koristi, lo so ranjki ai prookrbol ss delo po smrti Za to jo v primer povedal o ne\em zdravnika, ki jo bU jako bolan in ao nahajal v bolnišnici. DrugI zdravniki eo 66 trudili, da bi ga ohranili pri življenju a vee je bilo saetonj, Končno jo tisti zdravnik umrl kat kak pes. Tako jc duhovni gospod dvakrat ponovil v ovojem govoru. 0 temi besedami jo menda na nas poecbno vplivati. Daljo jo lo roksl, ds nobsiiegu iamed naa ns vidi ob nedeljah r cerkvi, ksr jo ssto, kar smo člsni brsaverskih anizacij. Rekel joi "VI vei, ki
orga aedit
te tu po klopeh in ns hodita v oorkev kskor tudi ns k spovedi, boste umrli kskor pol"
"Gospod" nam ja povedal šs drugo dogodbico o bolniku, ki oa }e nahajal v isti bolnišnici, v drugi sobi Ta bolnik J* Ml ds* Isvec, ki je poklicsl duhovna, ko jo bil na mrtvaški poatelji, da ga je eproviAel Ko jo ta umiral, ao mu prižgali svočo in ko oe jo njegova duša ločila od teleu, jo tO-dl sveča ugsanila in pokojnikova duša jo šla v nebesa prod boga. Ta jo umrl kot pravi človok. < -Tako blaženi torej umrjfjo samo tisti, ki so oprovidonl, drugi pa umrjejo kakor poi. Ni Čuda, da eo goapod tako repenči, aaj sa avoji dva uri dola je dobil 25 io-larjev. Dobro zna zaračunati svo
Ž» "delo". To jo torej njemu rat6ka ljubezen do bližnjega, katero uči ou.
Delavec komaj zaaluži na teden 25 dolarjov, da akromno preživi svojo družino, s goapod jih ss-služi 25 v dveh ursh, pri čsmur mu niti vroče ni sanje.
Društvo "Slovenaki narod1', št. 158 iareks avoje aožalje sorodni kom pokojnega brata, tebi, dragi Filip*, pa naj bo lahka avobodna ameriška zemlja.
Počivaj mirno v tuji zemlji, teboj Žalujemo bratje in sestro S. k. P. J. — Anton laas, tajnik.
WUlard, Wia. — S točnim ar cnm naznanjam sorodnikom prijateljem ln anansom, ds jo umrl moj brst Mstijs KokslJ v 8slt Loko CitrJu, Utah, dno S. apr. V Salt Uko Citjrju jo bfl meaee dni, kjer ae je zdravU, a je bil vedno elabejši. Tako ai je moral iekati pomoči in šel jav bolnišaieo, kjer pa jo aa tri dni umr} Sa jotiko.
Pokojnik aapušča dva braU tu na WlUardu, enega bratranca v ininoieo in seetro v stari dooaovini. Rojen jo bU leU 1SS4 v Veliki vasi, pošt s Moravče pri ljubljeni, okraj Kamnik.
Nsj ti bo la^ka mati semlja, počivaj v mira, dragi brat, oatal boš v apominu žalujočima bratoma Martinu fes Franku KokalJ.
• sovam. — Na Svelethu 60 1-mcli oocmlnštirideootufno poboš-nost. Gospod in "Ovčloa" so prav iskreao molili boga, da bi jim kako poaugal razrešiti kočljivo za-<^vo. Nastalo jo namreč vprašanje radi samomorilca, ki ai bo vael življenje in ga bo dobU Bol-oobub v svojo poet Neznansko oo bo Lnoifor režal nad svojo žrtvi-jo la jo a vosaljem c vrt. A glej ga alomka, tn ti prida adrsvnik a is-najdbo in žrtev bo poklical naaaj k Življenju. Sedaj naatano vprašanje, kdo bo zmagal. Bcloebub najbrž no bo aural dati naaaj boge duše. bog pa jo bo moral is-pnatiU naaaj aa aaadjo v tolo na tdravnikovo povelje. Selo aem radoveden todi Jaz, kdo bo zmagal Hadi Breneelj v Ckieagu bo gotovo razrešil to uganket
sgodbo aam videl leU 1904, če se ne motim, na hišni čtevilki 109 na Chreenwichevi eeati v New Torku.
Oortland napada Uwndale, Lavrndsle napada Dvaindvajsete DvsindfajseU ceefa napada 883 — Prvo tnonijo v Milwsu-keeju in tsko dsljo itd. Ns en ns-čin imata val akupaj prav, namreč, čimbolj boste blstili in metali polena pod nogo 4rt>S drugemu, temprej bo proletariat pograbil gorjačo in vas postavil ob zid, kjer boste le lo cajtsnge prodajali .
Lakko brijeto norce Sa nekaterih delavcev vedno, vae nekaj čaaa, toda ne boste vlekli ss noe vaeh delavcev večno. — V . • .p.
JAVNA GOVORNICA.
Glasovi članov S. N. F. J. in čitateljev Prosveto.
BsUairo, Ofa&o. — Zima ae po-elavlja od nas. Po drevju aa šo, rsapen js obilo brat jo in trava Ša zeleni. Veaelo žvrgoliJo ptički, po-zdravljajoč vzbujajočo as naravo la trdoga spanja.
Kaj pa mi trpinil Ali ni tadi sa naa čas, da ae enkrat zbudimo Is tega surtvfls. Gorsko pečino so pozimi okovane z ledom, doldcr ne ptiaije spomladansko, aolnae, ki s svojimi toplimi |grki uniči lsd. Tsko bi m morsli mi trpini rešiti okov, ds no bomo ss vodno sužnji Odprsviti morsmo tk današnji gnili rad, to nadomestiti ga s boljšim. Toliko gorja nam Je še priaadjal ta aiatom, da ni mogočo popisati Vprašujemo sc, kdo nam je ^oga kriv. Ju bi rekel, da naši učitelji, ki ao naa vedno učili le pokorščine ter no-beno* izobrazbe, ampak lo to, da moramo moliti kakor bl jutri u-mrli in da bomo potom vekomaj šhreli.
Priporočali ao nam molitev ln lo jo priporočajo. Zakaj bl človek molil t ZS tiato, kar povžijem, moram itak težko delati! Nek lokav misijonar jo imkoč rekel, da Ima črn rudar črno dušo, sato da bo pogubljen. Njogovo Strašilo jc dopsdalo drugim in nsvScU ao se gs, ds so gs ponavljali. Dragi Č1-* tatelji, kaj al mlaUte k takemu atrsšilu! Tisti, ki si duži kruh v
K tu svojega obrsas, bo pogub-
m, a tisti U živi na račun nevednih delavcev in peso lenobo msoto da bl učil iaobraabo, pa bo iavcliČan. Meato da bi dajal mladini poduk, pa jo So poaoumnja. Tleti, ki je torej tat pravo človeško raaaodnoatl ao bo bliščal nebeški glorijl Mogočo bodo ti-ati, ki so na tem ovetu bogati kot naši baroni premoga ter Jeklarski magnatjo val v nebeškem sijaju in Imeli bodo ns glavah presvetle krone, kskor zemeljski kajserjl , |
Poznam človeka, ki Je še trido-aat let v Ameriki, pa še nt pri nobenem podpornem drultvu. Nagovarjal oem ga, nkj pristopi k našemu društvu, pa mi je odgovoril da rajlo okočl v reko, kot bl to storil In pristopil k 8. N. P. J. Ali ni tak človek bolan ns u-mu! Tudi on jo okrsdcn sa avo jo pamet, ukradli ao mu jo poneum-njevald.
Kskjhu krivica ao godi delavcem začasa stavke, so rojaki «po mlnjajo is mnogih atavk, zlaatl pa la leta 1910, stavke v West-morelandu. Kozaki oo nas pre ga njaU, ustavljali naa aa javnih cestah, upirali naa v ječe. Taka krivica u godi šo bratom v W. Va. Človeku ae atori hudo pri srcu, ako pomlall, koliko gorja ponaša U para v 20. stoletju, kata-rega toliko opevajo, da ja pro-svitljnno stolstje. VaogS jo v izobilju, človek ps nsj umre glsdu. Ali je to pravlu. In še sc dobijo "namestniki" največjega pravičnika, ki pravijo, da jo ta rod dober ia da u ne smemo aopor-stavljati svojim . naprej postav-1 jnnim.
* Lota 19S0. aam hodU u dolom W. Va. Pričal aem do moatou eloh ln s menoj ota bila lo dva druga rojaka. ftU saso kaki dva milji ia mosta k pmmogorovu. Pod dipelnom aem videl papir, aa katorega ao sapisovali la rova pripeljane karo. Na tkati papir m nisem mogel nič razumeti in vprašal aem delavee pod dffc>el-nom, koliko plačajo od tone naloženega premoga. Odgovoril mi je, d*, pri njih ne plačajo od to-temveč od naložoae karo po SS centov. Kar obtmO um'u la božal v stran, med potjo pa klel A tam oo bUe kare! Gotovo jo to-ktala vsaka po kako štiri toac la pol tako, da bi oo v eni lahko pečlarila dva
ei pri tamkajšnjih rovih delati akoraj aaatonjt Krivi ao sami ker niso organizirani. A zakaj nim> orgsniairani f Ker so nauvc<ini/ Toda aakaj so nezavedni T Nezavedni so aatn, ker ao jim "dušni paatirji" ukradli pomot in jo Juu še kradejo dan na dan. Učijo jih, da morajo biti podložni, češ, e0 ne bodo podložni, da bodo*šli r pekel Kdo je torej pravi povrro-Čitelj njih bedet Pravi povsroči. telji ao raanl verski agentje, ki u. čijo bedno ljudatvo, da mora biti tako, ter da morajo biti delavci že hvaležni, da jim Jcapitalieti dajo delo. 8aj rojaki sc gotovo &« spominjajo, kako se jo proti njim velike stavke v Michiganu obnašal "dušni pastir", ki je ce. lo našo krvi ZapomniU ai rojaki, da celo tisti, ki so slovenskega pokoljenja in ao vstopili v službo Rima, nlao več ljudje, ki bi jim bi. lo za našo koriati, temveč njim je v prvi vrati u njih lasten dobro, bit, za obrano sedanjega reda, z« Rizn in u kapitaliste. Njim je de. lovstvo le toliko, da ga lakorišča* Jo. Torej otreaimo oe takih pijavk, ki nam niao v nikako korist, temveč v škodo našemu napredku. Čim ao Jih bomo otreaU, se bo nam vaem latfko onganisiratl strokovno, politično in gospodarsko, da bomo lahko naatopiU. proti krutemu sistemu.
Drugega o delavskih razmerah no bom piaal, ker dobro še niso) bile,' sdaj niao in tudi ne bodo, dokler bo vladal ta gnili sistem. Meseca februarja je vvtuk. pre« mogorovu poškodovalo voznik^ da je moral v bolnišnico. Komaj jo malo okreval, ao ga razmero pognalo, da je moral naaaj k delu. Delal je šele dva tedna in zopet ga jc doletela nearoča. Sreča« la sts u namreč dva voanika e-den g polnimi drugi s prašnimi karaml Nesrečnik jo prišel »med karo in hudo ga Jo potttodovalo. Sedaj ae adravi v bolnišnici v! BeUairu, Ohio, šo od 17. m. m. Sploh je čudno, da šo šivi Delal jo kot navaden ftelsveo, čeprav; ni bil to po poklicu. Ni bil toliko! srečen, ds bi biTdobil ksko faroj in tsko atrigcl "ovčice" okrade-ne pameti ter ai najel ksko 1raha-rioo, ds bi u sukala okoU psči. Služil ai js^kruh v potu svojsga o. braaa kot polten delavee. Nima lepega farovža, temveč stanuje v raztrgani kompanijski hiži Maoklenavillu, Ohio. ^
V isti kampi je 9. 1 m. skočil v vodnjak nek človek. Zjutraj jo Šel po vodo nek Poljak, pa jc videl da jo v vodnjaku nek človpk! postavljen na glavo. Poumeče-nco ali samomorilec jc imel puu^ nieo. Zvrtelo se mu jo bilo v glavi in tako jc našel smrt. Bil je Američan.	I
Takih dopiaov, kot ga je pistlS rojakinja ia Montane v Št. 50, t, katerem opisuje pečlaraki sUn, pa ne odobravam, pač pa protestiram proti takemu oramotenju. Isobražena žena no bo nfleoga* sramotila,. temveč bo pisal* stvarno, kot jc žc ona omenila. Sramotiti znajo le kako tsrcijal-ko, pa no napredno ženo. In čo j«t oaa prissdeta v dopisu rojaka is Kalifornije, naj ae pomeni « njim, nikar pa naj no opravlja vseh počlarjev v to zadevo. Če jO tako izučena kuharica, tedaj jO tudi boljžo, da bi dala kak na-evot, kako ae pripravi dobra večerja. Č«f ima ona kaj vpogledi v počlarjenje, m jc gotovo navzela takih naaorov, ko Jc vidcU kje pečUrje, kateri ao se naveličali domačega dela, nazadnje pa is njo. Prav uto u hudujo.
Pri "veliko ljudeh oent btt že ni hrani, pa ni povaod enako. Pri nekaterih jo bilo lepo in čedno, pri drugih pa tudi neprimerna necnaga. Tako kot goapodlnje in ločene žensko tndl pečlarjl nise vsi enaki. V msrsikstsrsm nji» skromnem domu vlada prsva vzorna čodnoot, kjer bl se marsikatera gospodinja lahko čeu ns-učila. Tudi kuhinjski isdslki pri mnogih iamed pečUrjev niso nsj-sadnji, vsaj tečni so in čedni.
Pozdravljam vse napredne rojake, posebno pa brate 8. N. P. J« — John talec.
SA ODPOKLIC POSLANIKA« barvita.
Boston, Mam. — V legisUtorl države Maosaeuoette jo bila v sre-do predložena reeoluelja. naalov ljena na predaednika Bardings, sa odpoklic ameriškega poslanika Harvejra na Angleškem.
Resolucija u glaai: "k razloga, ker ae ameriški poelanik George Harvej v Angliji bolj ponaša a svojimi anglsškind prodniki kora amerikaaizmom, čuti ehaaettaka legiaUtara. da bi ral biti Harvejr odpoklican."
Ha HM wmwmmp Pennsyl-vaneke delavske federacije, ki prične f.	Pr»de na dnevni
' j amaigamacija vaeh kovinar-bkih unij v emo aamo industrij-ako unijo. Tozodevni načrt pred-lose delegatje Centralne delavske unija v Uarrieburgu. Omenjena unijo je eogletno ziključiU, da njeni delegetje predloie resolucijo za združenje vaeh kovine r-ekih unij no induetrijeki podlag Okrog tiood organiziranih skladiščnih delaveev r Ban Franeiscu je na štrajku, ker jim delodajalci nočejo zvišati dnevne mezde za 00 centov.
ZvMasja mm*. Železniška (iruiba Philadelphia & Readlng je zvišala vsem svojim delavcem v delavnicah in lokomotivnicah mezde ta tri do osem centov na uro,	^
Stavka nHtfjiv In dragih de lavcev, ki oo čUni I. W. W., se širi I* New Orleaneo, La., je pri šla vest, do je policija aretirala osem jtfvkarjev v pristanišču. — V Ban FVanciacu ja sastavkalo 3800 pristaničnih delavcev. Poročilo o generalni stsvki prihajajo iz vsek paoiflČnih držav. Komarji zahtevajo $20 poviika na mesec:
Razne vesti.
ILLZMOlftSA BAZPOBOČBA POSTAVA JB MBUHNA, PBAVt SODNIK DAVID.
Ohieaffo, 01. Gotovi odstev ki illinoiške razporoine postave
so'"neumni"f je dejel višji sodnik Dgvid.
To kritiko je izrekel, ko je od loMl ukrep, po katerem naj se lo-H "VVilliam A. Hannah od svoje druge žene.
"Ta slučaj le potrjuje in o-svetljuje neumnost tistega odstavka v rarporočni postavi, ki prepoveduje ponovno poroko v teku enegft leto"," je dejal sodnik Dsvid. "Postava je v veljavi ie od 1. 1905. sem, in vendar še ni bilo nobene obsodbe po tem odstavku, kolikor jo znanega meni."
. *
Ko se je Hannah lotil od svoje prve žene, je vzel Oertrudo Beard-sley za ieno po preteku enega leta. Ta se je ločila od njega v mesecu febmarju, in Hannah ae je pomočil tretjič. Da bi so isognil bigsmije, je bila droga razporoko odložena, zakaj, poroka eema je bila nepostavna.
"Edino zdravilo za to pomanjkljivost bi bil konverzatoričen odlok. Hodnik naj sl pridrži končni ukrep, dokler ne poteče leto <ini po zaslišanju."
TABEHTOVEOA TBUPLA HI EDDCI MOREJO KAJTI
CMECKI DBBVKZK V DA*on PBODAB.
Olara, Fla. — Molčeča četa ob- 'argo, D. — Kmete v Hev, o roženih mol je sprejela člane Dakoti jo zadela kekor strela s skupnega preiskovalnega legisls tivnega odseka, ki so prišli sem kaj zasno a bivšim jetnikom Ar-turjem Johnsonom, da odkopljo jo truplo Martina Taberta iz Mu
ae je,
DEBS JB BIL ZA TBBNOTEK "LEPI STABIO0E".
Minneepolia Minn. — (Feder. 1'ress.) — Na trati pred palačo nekega tukajšnjega miljonsrjs sc h igral štiriletni deček, miljonar-iov »in. Po oeeti je pribrnel avtomobil in ae ustaviL Iz njega je »topil smehljajoč ae starec in se »klonil k otroku. Pestunja, ki je »<<lela nekaj korakov etran, jc uiislils, da je prišel aloftinoc, ki ugrabi otroka. 2tvpila je na po 'noč. h hiše jcrpritfkla otrokovi mati. Avtomobil je medtem izgi ml. Deček se je reltl in stiskal v >"ki dsjm. "Lepi stari oče me je Hjubil in mi del tole," je pove sl*11 otrok 'materi.
"Lepi stari oče" ni bil nihče drugi kskor Eugene V. Debs, ki je l>rišel v Minneapolis govorit na »hodu in odbor socialistične orga-Mzscije ga jo vozil naokrog ter mu rizkazoval mesto. Socialisti so radovedni, kaj ai je mislila miljo-ii ar jeva žena/ ko je izvedela, kdo J1' poljubil njenega ainuka. Debs "ns strašno rod otroke. Kadar kje vidi, ko ee igrajo/ ee ne 'nore premsgati, da ne bi stopil » "<1 nje ln poljubil katerega ter jim podaril drobil, po naj bodo "iroci miijonarja sli siromska.
Zračna trta London Berlin Moskva.
lx>ndon, 27. apr. — Vsa pripre za potniško zračno črto ton-«I on-Berlin Moskvo eo Uvršen* in prvi eroplan odrine Iz I/mdona •'ne SO. aprila. Vosnina ia Lond^-»e v Berlin Im trideset dolarjev « oeeho. letala' med l^mdonom in Moakvo bodo plule SS ur. Teta-* »la ae bodo v Amatenlamu. Bre-'»m«, Hamburgu, Berlinu, Varšavi in Bigt
nichs, N. D., ki je umrl radi telesnih poškodb, zadanih s bičem kompanijskega biriča.
Državna poslanca, ki sta člsns preiskovalnega odseka, J. Cley Smith in J. 8. Kennedy, sto de-jala, da boeta tist« oborožene mole tožila.
Johnson, ki je izpovedal na zaslišanju pred legielativnim odsekom, da je bil Tabert pokopan na mestu tri milje od kraja, kjer je eedaj njegov grob, je bil torišče vsega zanimanja.
Ko je dospel odsek semkaj, se je Johnson peljal odepredaj na avtomobila s poslaneeme.
Ne da bi pozdravil odsetrove člane, je stopil "kapitan B01" Fisher k vozu ter dejal Johnso-nu:
"Ti, povej jim, kam si pokopal Taberta, če veš, kaj jo dobro zate!"
Medtem je atopilo osem roj vsak s samokresom v roki zadaj sa svojega glasnica. Johnson ni ničesar odgovoril, in zdelo da je bil prestrašen. *
•Poslanec Kenned? je nkaaal voznika, naj vozi dalje. Johnson je povedel druiino po državni cesti, ali je šel mimo mesta, kjer je, l$akor je Izpovedal, pomagsl pokopati Taberta. Za tem avtomobilom je šlo več domačih vosil.
Odsekov! Slani oo te vozili še kaki dve milji naprej, proden je mogel Johnson povedati, da jih ja nalašč in namenoma odvedel mimo tistega meata. -Avtomobil oe je potem obrnil ter jo krenil naša j proti ClarL
Johnson je potem pokazal na majhen smrekov gozdiček kake pol milje proč od glavne oeste. Odsek je stopil c avtomobila ter se napotil tjakai. Kakih trideset ljudi mu je sledilo. Poslanee Kan-nedy jim je zaklicalt "Gospodje, to je strašno. Vse to (poročim go-vernerju. Hočem, da izve ČStopis-je o vsem tem."
Nihče se ni oglasil. Ali več jih je šlo med četo ter velelo moiem, naj -skrijejo pištole. Zatem so zahtevali, naj Johnson pokale mesto, kjer je bil po njegovi izpo-vedbi pokopan Tabert.
Johnson je iskal in iakal po gozdiču, ali groba pa le ni mogel najti; Pol ure »je potrati! pri tem in naposled dejal, da pe more zaslediti tistega mesta.
Komitej se je petem odpravil k Tabertovemu grobu na pokopališču Mingo. Dva jetnika ete pričela kopati.
Pomožni državni pravdnik if 8ey. Dakote je apeliral na odsek, naj ne da odpreti rakve, dokler se ne da dognati, da je to Ta-hertova krsta.
Ko so zagledeli na »rakvi po-grebnikovo, ime W. S. Whiddon, Ptrry, Fla., to dali gnob zopet zakopati.
_____ i
44 OTBOiSm VBTOBV V DE-žAVI.
Springfisld, IU. — V illinoiški državi je 44 otroških vrteev, katerih je vpisanih 24,815 dečkov in 23,469 deklic. Število zaoebnih otroških vrtcev znaša 78.
Bdeti kongres f Moskvi »a-
« « i .k--
i ključen.
Moskva, 27. spr. — Dvanajsti kongres ruske komunistične stranke je bil včeraj zaključen. Kon-gree jo sprejel brti spremembe Tfoekijev načrt za reorganlzira-nje velikih Industrij. Reorganizl-rsnje bo vodiT Troekij, ki je priznan kot največji organ izstorični ženij v Rusiji. Tik pred zaključ kom j« bil izvoljen nov centralni odbor, ki pa ni nov, kajti vsi stari odborniki so bili ponovno izto-Ijeni. Izvoljenih je bilo tudi 50 komunistov v kontrolno komisijo, katera ima po Leninovem priporočilu nadzorovati vse veje sov-jetake vlade. Zinovjev jO zsklju-Čil zborovanje s besedami, da aklepi dokazujejo, da še ni misUti na odpravo diktature proletariata v Huaiji.
Kongrre. ki ae vrši letno, pred stavlja okrog pol miljona članov komunistične strsnke, kl vrle diktaturo.
jasnega vest, da je njih dnevnik "Courier Newt" kupil J. P. Dol-eton. -
To je morda v tem hipu ntjzi nimivejša sadeva v politiki to dr že ve in najbrž enači konec Totrn*
lejrjetd' Ml ve V severnodakotski
politiki.
Senator Frazier, polk. Bloom in John Andreurs se pojavljajo tedaj kot resnični voditelji kmečke-ga pokreta.
Andrews je bil urednik pri 11 etu "Courier News" in polk. Bloom njegov upravnik.
Andrtvs je eden najzmošnejših urednikov v deleli in je sedaj začel izdajati list, kl mu je dal ime "Progreiaive". Ta novina je ti-skana na ttirlh straneh.
On toli Townleyjt ln nekaj njegovih pomagačev, da to prodali list brez njih vednosti. Urednik j'm očita izdajttvo kmečke pravde.	x
V poteku je le gibanje za utta-< novitev novegt dnevnike.
vee in vaeli aeboj bolje pohištvo, eo rekli delavoem, ki so protestirali: "Oaz dvajaet let lahko pridete po vale pohištvo." — Fran coaki vojaki ao nastanjeni v dvo-1 rani sa delavake aeje samo teto, da delavci ne morejo iborovatl' svojem lastnem poslopju. Bil tem v Boehumu, važnem rudarskem mestu. Tem je bila itro-na hiša trgovake zbornice na enak vandalaki način. Frsueuri to vteli pohištvo, razbili jekleno j blagajno, razmetali po tleh koji-1 pe in liatine, i«prasnili privatno klet hišnik«, razrezali t btjone-ti tlike na atenah in pobili ivetil-ke.
MINIBTESTV^ DOVOLILO I DO BASfOBpUL •
Parit, Francija. — Za frattoo-
ske ženske, ki ao oe poročile med vojno z ameriškimi vojtki in ki sedaj iščejo razporoko po vtpo-stavitev francoskega drlavjan-stva, bo pravoeodno ministrstvo izdtlo posebno odredbo.
Dotlej to bile ta lene otebe bres dešole. Ker to jih njih molje pu-etili na todilu, ali ker nito i ralo v Združene države, nito mogle dotlej dobiti littin, po katerih bi jim bil dan legalni tt^lol, niti jim nito hotela dovoliti francoska sodišča rasporokt it raaloga, oda eo prillt kot šent smeri-ških vojakov pod drago juritdik-cijo.
bojevalca tta glavni tajnik
poslanec Giunta,
JLi i v t ■ f Jf	ifJUfiMvrn	
Sio?cuki Narodni		
UiUaevl^«Rft a. aprila		laheep. 1». p-H* tSOT e Svlavt SSaalt.
GLAVNI STAN. ttS?4S SO, LAWNDALE AVE., CMtCAOO, ILLHSOI«, Iivriovalni odbori
UPPRAVNI OOSEKi
_ Efj
M*l«Ww Terh. ta**,
1
POROTNI OOSEKi ladervreed, »redušallb OST W. Hey St . »aa ITt, BerbartM, Okie. Pred A. VUe^
" Im i« ...........m, Pm ~
^»t	▼atmm
0B88B'
Ko so Francozi sasedli Buer, ao zapeljali težke tanke na grede t rožami okrog mestne hiše, čeprav je bilo dovolj proetora v bližini. Tanke to vozili aemintja toliko Ča-ta, dt to pomandrali in povaljali grmičevje v Ua. Vaak hotelir, či gar hišo rekvirirajo Francozi, js uničen. NI samo, da mu Franoo-ti ne plačajo vinarja aa stanovanje, temveš sobe, ki jih ostavijo, to podotme svinjaku. Franeotki čaatniki imajo neko poeebno menijo, da vae uničijo in rttbljtjo, čttar ne morejo vteti eehoj, ka-
tr sapuste rekvirirane nemške ke. Ogledal eeoa si neki hotel, ki to ga oetavili vojaki. Svinjarija, ki eem jo videl, te ne dt opi-sati.
>-
OSREDNJE OKROSJEi VZHODNO OKROSJSi ZAPAONO OKROSJEi
leaai
Miiii bm ISSa I žv§tl| S4B3 S.
ag><
Gospodinjski kotiček.
OoiHnurood, 0. — V "Gospodinjskem kotičku", predzadnjega petka bl ae pri odfctavku, kako te pripravi pečen fižol, moralo gla-riti; Vteml pol funta rdečega fi-lola ln ne pol duoata rdečega fl-lola. Tu prilagam le nekaj reoep. tov.
FaMata tU to stkala S labhflf
Rim, «7. apr. — Dva Vodilna ftlitta tta tt včeraj dvobojevala eabljtmt ln oba >ts oblelala ranjena. Ker nlato mogla konlata boja, je bilo sklenjeno, da nadaljujeta dvoboj, ko okrevata. Dvo- legoms ta eno uro. Imej priprav
ttllščna juha št. h - (Vegeta-ble soup.) Vsemi precej veliko teleno, dva kvorta zelenega fl-lola, tri korene, šett strokov ko-rute, šest tltdkih ptprik. O-etrgtj koruzo in zreli na drobno oetalo telenjtvo. Vzemi dva kvorta paradiinikov, olupi jih in kukaj da zavrejo. Nato^ poAemi smetano, ki se nabere ter dodaj drugo zelenjavo, kar kuhaj po
velikega falistov- ni skega sveta "in kapitan Fornl, eden vodiUljev fašistovske miUee. Fešisti nočejo povedati, kaj je vzrok spore.
Bombne oktplosijo v Poruhrju
Dueeteldorfj 27. epr. — V zsdnji noči te jo prijttilo pet bombnih razstreli) v različnih krajih Poruhrjt, ki to ntrtdile veliko škodo na šeleznieah In na brtoja-vu ter telefonu. Bonibe to ratdo-jalt večje delo lelezniških prog. Francosko poveljstvo javijo, da tako velikega tabotašntga Čina le ni bilo za čjaa okupacije.
Položaj v Poruhrju
po.
Avfrijaka princesa it jo porodila t delavcem.
Berlin. «7. epr. — Merija Rom Addheid t« llohenlohe Berten-
atein. lS-letna h« avstriM« prin-eem Ane, te je poro«'i le e »inom tovarniškega delovea.
Ijene vroče kotaree (jars), napol* jih ttr dobro zapri in postavi oa hladen, ter v temen prostor,
BtevUo 2. Vasmi četrt funti belegt fižola ';lima beans", funt rila, pol funta jelprenjt, funt korenjt, funt čebule, eden, srednje velik krompir, eno rdečo papriko, pol funti moke, Štiri unče soli, pet gilonov vode ili pi "soup stook". RU in fižol nt-mtkij 12 ur, ješprenj kuhtj dvt uri, olupi korenje, čebulo in krompir, iz ptprlke iztrebi seme in to kuhtj tri minute. Nito oblij z mrzlo vodo. Pripravi in tu drobno zreli t tektčem (food chop-per) veo telenjtvo ter vee skuptj dobro premeltj. Nsto niloži ko ziree tli vrče (jtrs) do tri četrtine. Neredi prelginje Iz moke in denl v vrelo vodo ali "toup stook". Kuhtj tri minute in do dtj Štiri unče toli. Koztree nailj z vročo vodo di bodo polni ter jih ztprl stmo ntpol. Koztree denl nt to v pripravljeno vodo ttr kuhaj uro ln pol. Nito jih poberl .n št vročt dobro ztpri.
K t dir kuhtš jed v koztreih, ne postbi dati nt dno lesine deske, ker drugtče ti koztrei popo> kajo.
t Seeskljeno moto sa paj. (Minee meat.) Tri pinte eetekint govedine, šeet pintov msekinih jabolk, pint u vrelega mošta (ei der), skodelico sladkorja in eko dolioo nasekane turovo mietl,
(Louis P. Loehner nem je elil pet dopieov iz Westftlske o razmerah v okupirani nemški deželi. Tu sledi prvi. Drugi Uidejo prihodnjič, v »s k din po eden. ~ Uredništvo.)
' L
Oborkauttn, Wottfalija, Bom
šija. — (l'iše Louis P. Loehner, korespondent Federated Preeea.) — Vandalizem nsjgousnejšc trti*, ki ga počenjajo Franeozi v tJkozvenem mirnem času, uničuje v Poruhrju vse, kar je ustva rila človeška iznajdljivost in marljivost.
Franeoeke ček to izpraznile tukijšnjo železniško poetljo, katero to imele v tvojih rokih vtč tednov. Ko so čete odšle, ni oeU\ za njimi niti eden tciegrafekl t-parat, telefon niti kikt drug s etvir, dt nt bi bUa razbiti in drogtče uničeni. Vte uniforme nemških železniških uradnikov so bile razparane, pUtno za obveze je bilo polito e tinto, vsi stoli in pisalne mize rtzceptne e sekiro, stroji sa loknjanje voznih listkov zdrobljeni, vsa premikala tračnie zunaj na tirih eo bila zv£ ta in vai železniški vozovi na postaji oropani vsebine. Imam fotografije v dokaz tega. kar pišem.
Franeozi so uničili čisto vse ne glede na to, Če meterl;sl apada železniškim oalužbeneem, privat. mm oeebem, drŽavi sli trgovskim tvfdkam.
V Oberhaosen emo prišli dve dni pozoeje. Prejšnjo noč smo do-•peli v Herne, deUvsko »cele Nejlepše hiša v meeto ie "Volke hsue", ketero to zgradil" deUv-
ake ui#e. Tudi tn eo Froneaziina drobno zrezaoe zelnele glave, razbijali. Ko SO
Niditrni odbori ' ciJlSi?^^^^®^^^ ° '	StT^ale
vem ^ve	_
Zdnaiitvoni odbori V*
Predeedalhi Frttk Alei, S114 S«. Cvevfevd A«Oh CMisns. IM. Jelke Os**. SSSS W. SOth St., Ortee C».,
VRHOVNI ZDRAVNIK* De. P. J. Keea, SSSS St. Clalr Av, POZOR I Kar»msafcass p gl.
VSA PISMA, U S. N. P
s. ssstk ST aZiSL rzrssE^jr™
VSE ZADEVE SOLNI IKZ l*0DP0RE SE NASLOVEi Sdstts «a> O S* Si P« J., SStT-SS Se, Lasvadale Ave, Chlsage^ IN*
- -asasaeHmaMSt
V ZVEZI Z ilAaUNISKUM POSU se
IHE P J . SOST-tS Sa. ^ Pranh f-Msa' iulsašiilha -iišarnitii iStie Itpr siihi Ji psiu
VJ deslal Ib 4u( —-----a- —i-'----■-«— »_	m
t- " . ".rTj-T!? ..-----.'»T^VTTg "-TP
»1
osem čtbul, štiri rdtče paprike, dva unča gorčtčnega semons (mustard), dva funta rjtvtgt tltdkorjt, pel skodeliee soli, tri pinte Idti. Vse to dobro setek-Ijsj in kuhtj eno aro. Violi v steklenice in dobro ztpri. — J, S.
s! to
BRsnjs, sko ga št nhitš. VsrsM si
">lovtntk^ayltško tlovnioo",
KnjUtvna matioa S. V. V. r-1
mtm pozor!
e 1 '■ 1	•
Znamonjo (Morem 31-23)
ptttčt no Is <Un. PooovItn Jo provo^ssDo, do vsm listo no uitnvlmo. Ako llsls ne projiooto, Jo mogočo vsksv uod, kor Dl bU plafen. Ako Jo vsi list pls£so In §s
prejmete, Jo mOfoto UStSV
ijod, vsUd Dspofoof s nsslo-?St pUito nsm dopisnico In nsvsdlto stari In novi nsslov.
sovsilrn-Itvooi tajniki in dmgi ss-•topniki, pri kstsrlk plnlsto nsrotaino.
NaroČniitn ns colo Uto Jo 18.00 in ss pol lota po $SJ0.
CUni 9. N. P. J. plslsjd ss
pol lota $1.00 In ss colo Isto
Zs mosto Chicago Jo so Uto HJO, pol Ista
skodelico tUdkegi eirupt (»ol ^ Evropo iUM M j* laatts), fnnl rozin, funt jtgoif ln	M VSO Isto ps 9A-00.
(turnnts) tri mile lličke timU r^lle «t«n« u Evrooo
hi dvs žlici toli. Vsa to dobro i***1* tUn* m zmešaj, kuhaj eno uro, nato violi v kozarce in dobro zepri. Za dva paja potrebuješ eno skodeliee In poL Ako je pregoeto, dolij malo vode in malo sladkorji po okntu.
Sladke kssMrlot. — Otlono vode, dvt Skodelici soli in koiček galuna (alum). Elij to na kumarice la puetl jih eta ti 24 nr. Nato tekočino Milj ter polij šez nje evele vede. Pripravi eirnp Iz pinte kiaa, funta sladkorja, kolče* ki eoUgi eimte, šeet paprik in žličke dišav. To poeti da zavre ter vlij na luunare. To pueti eta-tl dva dni. nato sopet odlij, tekočino pre vri in jo zopet vlij na ku-m eree. To ponavljaj trikrat vsak drugi dan. Neto jih deni v »tekle-nlee io jih dobro zapri. Ne vli-
vaj oa kumare« vrofe vode ali el.4 POTEEEUJBKO leiieko sa |hi rnpt. emptk počakaj toliko Lft|,j m oeeiu ns miso za
|1.70. Clsni doplslojo fcOc es poltnino.
Msrolnlno Iskko tudi asmi poli Joto ns nsslov t
UPRAVNlSTVO
aPR08VETA,f
mi t. Lstmdslo Avov 9 CHICAGO. IUL
T
IiOEM DOSBO kuheri'0 ss v hrvetako reeUvrtelJo Dul»ra pla-la in stalno delo, OglaeJ nt j sa aaelmo alf naj pile ne iietlovs Uvro Ivšer, J327 Weet ISth Ht^ Chicago, 111.	| Adv.)
da se ohlede.
— Tri kverte
t« so rreneezi na uroon«.	•7*"!
onišili tikorekoc dvt kvorU telenik peredUwk«»,i
uradnike. Es podrdmo.t, otT.iitt ae prit miperinlendrniu The I**-mout llospital, Dtšmoui, Ta
CAdv,)
WIS00BSIM SPBBJBL VBVZ DELAVBK BA
Maditon, Wls. — Senat te jo 1
odgltaovtnjtm odločil m tkrčf-nje ženekega delavnika, Doelej to ženske delili po S5 ur na teden,
tli po 10 ur ns dsn, odtlej lje bode po po I nr sa dan, sU po M ur nt teden. To m strinja s Olsenovo predlogo, kl jo jo It sprejeU državna generalna tknp' ŠČini. Odredbi gre tedtj govor-nerjti Bliinu v podpis.
t.Mj-
ilty, rs.
NAZNANEO IN ZAHVALA.
Z liloitnlm sretm nasna-njsm vtem torodnlkom, anan-eom In prljstsljsis tuftno vost ds ml js kruta smrt ugrabila Ijubljsnogs soprogi
JOŽEFA KIBENA. :
Umrl jo po iroh todnih kolo« hanj« v bolnllnici Kentlngtoii, Pa?, dna 1. tprila 1928 ol U. uri ajutraj. IHar jo bil »4 Ist, doms Is Korltnlco It li. ns jutranjikom po domala Csnotor. Imel jo tri sdrsvslksi ps nito mogli natančno otnadl* njegove bolezni, Islo po smrti ss to Isrsslli. ds js Imsl plučnleo In nakaklno uspavalno bol Pogrsb ao js vrlll dno Is t 1. po katolUkem na pohopsIlMs ss Unttr, Upa hvala botru In botri KrSfi is Vorono, Ps., sa krsanl ds* rovsnl venoc, nadalje ts aa-hvalim toMdnim drultvom U Whlto Vallor, kl so ss vdsls« ftlll pogreba s dvams zaaUva-ma, nadaljs drultvu is Vsto-ns, Ps., kl m 10 tudi vdslsfll! pograba s saatsvo. Hvsls lopa Antonu Kirons Is njofSžfi soprogi, Leopoldu Dovjsks m njegovi toprogl. Hvsls vas« so bratom In seotram drsim It. 400. B. N. P. J. Is BontSSi Pa., kl 10 10 vdtltSill pograba korporativno s godbo ns lju. fte enkrat prav lops Hvs* la vtem, kl tta gs obiekovali * bolniSni« i in s« vdelsSili ba, tor izkazali vala priji sivo mojepiu pokojnemu gu. Pokojnik »spušča v ram kraju 64 lat itaro maUr, dve aoetri In brata, ans ssatrs ja ofiutena, brat lo ttruga ss» etra aU pa oba hroma SS dglo nezmožna. Tukaj zapulčs ono eaatro v Keneington, Pa., DŠ-dalja dva bratranca Joeopha Is Johna Klrena. * dan aa ssksjs nekjr v New Mežici in drurf
Cm v Clevelandu, Ohlo, Po-ojnlk je bil vo/letnf član E. N. P. J. In sedaj prod emrtjs član St. 400 t Renton, PA Hvala vaom, ki ete ml kaj poots* gali In me tolatllJ ok moji lo-loatni url. Dragi soprog, vaj mirno In lahka nsj Tebi umoril k a zemlja. J^ ootall: sorodniki is Ss
tvoja aoproga, Mai K Iren, bo* 7S, Kanton, Po.
Naše družinske razmere.
1» Wisconsins. Toliko j« protestov čez nsae družinska razmere, oz. čez »lovenske žen«, da ne mdn u kaj, da ne bi čeao napisala v naš zagovor. Neki član in naročnik je v svojem dopisu U J:. I Lodga. Mont.. prav "hlastno zahteval od članov in naročnikov, nej ee tako dopiaovanje ustavi. Alt mari ne ve, da ao pri 8. N. P.
tudi članice in tudi narotai-ee pri liatu. I*o njegovem mnenju je ienaka ničla, ki ae j< no ame upoštevat i ib bi tudi ns amela itoeti pravice, da a« zagovarja,

varjamo in uie ue delamo. Prodajala ja jajca, da ■ tem omogoči boljše iivljenje njemu in druži-
ni. Nikoli mu ni ugovarjala, kaj še, da bi čitala ali pisala — ubil
bi jo.
Ali more imeti žena do takega mota kako ljubezen, ko vendar v atrahu trepete pred njim! Kako more ona učiti otroke spoštovanja do očeta, ko vendar očetov* dejanja otroke odvračajo od vaškega spoštovan js. Dejanje je najboljši učitelj in ksr vidijo otroci delati, to bodo delsli ssmi.
Ns ločitsv ženska ni mogla niti misliti, ksjti eents ni imels in •e sploh ni tjpsls nikomur poto. žiti. Tsko mi je pravila njens so seds. Ob pedi je mož plsčevsl v
■UU^Hravntst; P«**** ***** P* v ssluV,
njo ps jc tepel z ofcitsnjem, zsksj
je toliko porsbils. 3
O takih razmerah bi ae torej ne smelo pisati? V te temne kote o tragičnem družinskem življenju, da bi ne smeli posvetltL Mučcniško življenje pohlevnih delavskih žen nsj bi oatslo ss vselej' prikrito fi To mora na dan, le škoda, ds se že prej ni piaslo ksj enakega, ksr bi rezsvfetlilo tudi v te temne kote krivične d's-našnjc družbe.
Nc samo opisovsnjc o družinskih razmerjih, nego vsak članek
Jo pojem mnenju so j trtte ljudje frivi razmer kot jih imamo, Oe kateri dopia »pada v koš, spada oni prvi, ki zahteva prenehanje z opisovanjem družinskih razmer. Kafo bi se dopisniku zdelo, ds bi mu vrgel urednik dopis v koš, kakor priporoča, nsj s4 stori z drugimi?
Dopisnik pravi, da ni treba, da bi Wnoat izvedela, če so kje kregajo in prepirajo. Kaj za to ac nikdar ni šlo in če je katf ra v avr-ho, ds bbljše napiše aliko o družinskih razmerah, dodala radi T ved je jasnosti avoje laatne doživ-življaje, je izpuatila podpis prav valed tqga, da nc bo nihče vedel, . Že se, kje prepire jo. 8 tem, ds ae ne podpišemo, tudi ne blatimo imen svojih mož. Me hočemo ds naa oni upoštevajo, Če pa ka-j ters ns dela prav, naj ji skušajo dokazati, da js v zmoti. Ženske Ss rsde učimo, le žal. da je mnogo moških, ki mislijo; da ae jim ni trebs nič več učiti, pozsbljsjo, la so ubogi In nevedni delavei.
Pissnje o družinskih rszmersh ni prsv nikomur v kvsr, pač ps mu la lahko koristi. Ni pohujšlji-vo in ne, da bi rszdeljevslo nsšo f. ljudi. Ha m o tisti, ki ne ljubijo > pravice ali ki so toliko nevedni, ne marajo za tako pisanje. Pri-poročsls ps bi, ds iz tegs opiao-vsnjs izpustimo ono romsntič-Bost ln ne nsalavljsmo dopisov z naslovil "a hriba", "is dolino" Itd. Ns ta nsšin ae prsv lshko pripeti, «ls mož piše "s hriba"; leus ps "iz doline" in drug aa drugega nc bosta vedela. Boljše bi bilo, ds bi osnsčili ls držsvo, ia katere pišemo. Tako^ nam bo snsoo vsaj v kateri drŽavi je do-piaovslec sli dopisovsfks.
Ds ae msraikdo ne podpiše pod družinskimi rszmersmi je polog mnogih drugih vzrokov tudi ts, ksr ao šo itak pisali n*e-protnlki, ds M na ta način dcla-pjie bresplsčno reklamo. Če ae, podpišem, potem bo ps rea kdo mialll, ds je to oglss.
Obšla sem šo prsocj avets, j>a . šal morsm priznati, ds 4e črnfl tsko ns črtijo in ssničujojo avojih lena kskor rsvno neksteri nsši rojaki. In ko šo se nekoliko naš# • žene oglasilo ter povedal« ' rAsmere, v katerih šive pa je toliko proteata in kritike. Prej je vedno kak počlsr napisal ksj od •voje ljubo peči, nihče ae ni spod-taknll ob tsk dopis, s ko ae ogla-ftajo šene, imamo proteste.
žena pri neksterih nima prsv Bikske veljave, ksr je tudi zna-•tsnje, ds ae niao ženili ia ljubeč-Bi. Tods kdor hoče rsbltl pamet, mt} jo vdeeno dobro, tudi čc se ni Jbnil is ljubezni, kdor ps pameti nima, ima šo toliko manj ljubezni. Ko« je, da je tudi današnji si-Stem kriv ala bih razmer, ali /. molčanjem in potrpljenjem ai rasmor ne bomo nič pomagali, nogo le a aložnoatjo in akupnim dolom. žene pač nimamo tako tr-degs a rea, da bi nam bilo v zaba-: Vo, ko vidimo moše, kako ae za f »ss mučijo, Hade bi pomagale, to-da ksko, Če ne amemo ganiti, ne . govoriti 'S nikomur, ne kam iti, ns titatl ali piaati. Kako naj te-dsj. pomagamo ?
Videla aem alučaj, ko je žen.i Imela tri male otroko in« še štor-t kljs ae ja imela oglaaiti, |>n je prala vsaki dan za druge, da jo T s tem pomagala prelivi jat i družino, Mož je delni v livarni, a ko se >je nekega dne opekel na roki L ln priš«-l domov, je t. adravo roko t ksr meninič tebinič pričel mali« ti po ubogi leni. rraven pa klel
izkrcanje potnikov in blaga in za psvratek paraika. Vai potniki tretjega razreda sS morajo zato is posaols podati ns Ellis Ialand; posebni 'ferryboat' pride podnje, čim jo psraik pristal.
Ko ao ti inozemei prišli n i Ellis Ialand, ae podajo t predsobo, odrejeno za to avrko, kjer sc jx>ataviju v vrato;' drug za dra-gimpridejo pred zdravnika, ki jih pregleda glede njihove telcs-ne in duševne apoaobnoati. Ako zdravnik najde kako reapo bolezen, ao poalani v bolnišnico, in njihov pregled a atrani priseljeniških inapektorjev ae odloži, dokler nc bodo j^uščeni iz bolnišnic«. - ,
Oni pa, ki ao uspešno preststi zdravniški pregled, pridejo drng za drugim pred priseljeniške inšpektorje, ki atavijo na nje razna vprašsnjs in določsjo, ds-ll do-tičnik odgovsrjs vsem predpisom priseljeniških zakonov.
pregledujoči inšpektor ims na avoji mizi potniški aeznsm parni-ks, ns ksterem je inozemet prišel; v tem scznsmu ae nahsjsjo rszni podatki, nsvedeni od psro-brodarske družbe ns podfsgi odgovorov, ki jih je potnik dsl na njena vprsfcanja pred odhodom
v "Prosveti", če gs čitsmo s preudarkom, nam je v poduk. Ne-kdo .hoče, ds bi dopise plačevali a petna jat dolarji in več. Ženski pri njem očivldno niso nič, tudi gospodinje ne, kako naj toroj plačajo, če nlsčsti ne morejo T Slednjič je priromsls v deželo a po mlad, ž njo ps tudi obilo dels aa žene, tsko ds itak ne bomo i-mele dosti čaaa za piaanje. Hkr-beti nam bo treba, kako pripravimo kako dobro zelenjavo in tudi kako se opravijo najboljši vrt-nj pridelki ss zimo. Ako bom kaj pissls, bom o tem. Zs čltsnje bom ps že dobils čas, sko ne drugsče, ksr spotoms, tisti, ki ims ksj več Čsaa, naj ps piše. Dopisi ml S« vedno nsjbolj dopsdejo. Prej aem bils bolj vnets zs poveatl, iz katerih ae človek tudi nauči marši-ksj. Tods sodsj ao prvi dopisi, potem šels vae drugo. Tudi od Rusije ao poroČils zsnimivs, čeprav ne bomo šli tje. Bomo pa skušali tu ostrosti se aužnoati in ae oavoboditi mogotcev kskor so še oni tam.
Posdrsv vsem aomišljenikom in trpečim ženskam. — Itsročnios.
(Dalja.)
V prodajalniei goape Križanova je aedela starka sama, ko je Lipe stopil noter. Ni bila navada, da bi bil hodil o tem času; zato js vdovs čudeč ae vatals, odložila, delo, in lipe je morsl dvskrat vprašati, kje je Marica. Moral pa je še prej ališatt od stsrke, ksko slsb jc videti v lice, ksko je izhujšsl, ds ni še zdrsv itd. — predno je zvedel, ds hčere ni doma, ds nsj-krž danes ne pride.
Ksko bi človek ne bil nejevoljen, sko ae mu prijetno pričsko-vsn je tsko nensgloms sksli v nič 1 Kam je šlaf Ns neko veselico, k sorodnikom. Ps je vedels, ds je on bil bolsn! A bi bils tudi lahko slutiis, ds pride, in ostsls doma! To nejevoljo js Lipe tudi isrekel, morebiti ostreje, nego je mialil sli kotel. Morebiti zsto oatreje, ker ni bil Še prsv zdrsv, in bolni ljudje ao bsje hudih muh. A goli riža nova tega nI hotela u-meti niti premisliti.
"To je pa vendar preveč, mladi goapod" (aieer je rekla: go-
iz ataregs krsja. Inspoktor lahko **	ho*cte
nsj bi mojs hči np uro stregls,
kdsj boste prišli in če boste pri
Priaoljonoi ia priseli« nlike oblasti.
Prsglsdovanjo prissljsnosv.
Nevr Tork. — \ (Jugoslovanski oddelek P. L, I. 8.) — Čim je psrnik priplul v newyorško luko (lato veljs glede drugih priats-nišč), as k psrniku nsjprej pripeljejo kvsrsntinaki uradniki. Ko ao ti končali svojo inepekeijo, pridejo ns psrnik esrlnaki in pri-aeljeniŠki uradniki in ssčnejo tsko j avoj posel, dočim psrnik ns-dsljuje svojo pot k priatsniŠču.
Priaeljeniški inapektorji ln zdravniki federalnega zdravstvenega urada, katerim je poverjeno zdravniško pregledovanje vaeh priseljencev, zaaetlejo eno izmed glavnih dvoran v ladiji in zapnejo pregledovanje vseh razrednih potnikov. Najprej pridejo na vrato Ameriški državljani, in čim ti dokažejo svoje državljanstvo, se jim izroči listek, ki jih vprsviČu-je, da ae takoj izkrcajo.
Mad tem so zdravniki pregledali vae inosemste potnike prvega iu drugega razreda. Ko ao priaeljeniški inapektorji odpravili ne uineriško državljane, začnejo takoj a pregledovanjem inozem«-akih kabin»kih potnikov, ki jih je zdravnik že pregledal. Oni iz-med teb inozemeev, ki ao srečno preataii oba pregleda, dobijo tudi listek, ki jih vpravičuje k takojšnjemu izkrcanju. One pa, ki \il-ao preataii obeh pregledov, zadržujejo na brodu in odpeljejo kasneje na Kllis. Ialand za nadsljni pregled. Ko ao prišli na KU;e Ialand, jih privedejo pred odbor
atavi ikta sli aličns vprašanja na potnika in ae prepriča o istinito-ati navedenih podatkov. Td vprašanja ae lahko nanašajo ns vse točke, na podlagi katerih utegne inšpektor določiti, da-li je potnik pripustljiv (admissiblc) sli da-H se mors izključiti iz Združenih držsv.
Ako priseljence-odgpvsrja povsem predpisom, mu priseljeniška oblsst dovoli vstop v Združene države; v takem alučaju pravimo, ds je priseljene^ pripuščen (Sdmitted). Večinoma on sme takoj zapustiti priseljeniško postajo: ako' je namenjen v meato Ncw York, ae vkrca na "ferrjr-boat", ki ga odvede ns kopno; ako je ps nsmenjen v notrsnjost zemlje, i;a odpeljejo v ursd zs vozne TTstse (ticket-office), ki ae nahaja ns asmem otoku, kjer ai kupi železniški liatek, in od tn potom čolns^ns železniško poats-jo, kjer gs poatsvijo v pravi vlak.-Od tegs trenotks zri vlsds več od-govorns za njegovo varnost, sli železniški uradniki pszijo ns to, ds pride do krsjs, kamor je namenjen.
Ako priaeljeniški inapektorji ob prvem pregledu najdejo, da i-nozemee je nepripnatljlr (i£ad-missible), t- j. da ne odgovarja predpiaom priseljeniških zsko-nov bodisi radi njegove osebne nespoaobnoeti sli rsdi tegs, ker je kvots njegove rojatne dežele izčrpsns, gs pridržujejo za nadsljni pregled pred odborom za poaebno preiskavo (Board of Hpeeial Inquiry).
Do končne rešitve njegove uao-aodo mors inozemec oatsti na Ellis Ialandu (oziroms v alični priaeljeniški poeta ji ' drugje.) Htroške njegovega vzdrževanja plačuje parobrodsraks družba, potom katere je prišel. Postaja ns Kllis Islsndu ima poaebns o-atajsliščs (detantion qusrtera) s spslniesmi in jedilnicsmi zs oba spols. Obsefcns bolnišnica ae ns-hsjs ns latem otoku za one, ki potrebujejo zdravniško oakrbo. O-Htajališča ao četvere vrste: za potnike prvega in drugega razre-da, za začasno pridržane priseljenec, za one pridržane za posebno preiskavo in korično za de-portirance.
"Začasno* pridržan" (tempo-rarily detsined) je oni Inozfemec, ki je bil proglsšen pripustljivim
m«rs »Ara.ii nje mučiti. Ko »e Hpeeial Inquiry); ta jih lahko temu je adrsva roka utrudila, jn j« koj pripusti v zemljo afl jih sa-pričel bres t V Joksje ga je Žena driuje za uadaljno preiakavo ali prosila, naj jo |mati. da mu bo ,»., Jth kratkomalo l/ključi, vse Saredda. aamo po^e naj, kaj! Kar m- pa tiče |mtniko% tret-k«Ae in kaj mu je. Toda zverin« jega razreda, ae pregled latik nc ni uehal. dokler ni bil popolnoma vrši v psrniku ob prihodu v luk»,
šli. Tega jaz ne bi pustils, ko bi tudi ona hotels. Saj sem Vsm že povedala, ksj bi nsjrsjšs videla, ker se bojim, ds ne b4 nič iz vss-gs." v
Lipe ae popravlja, sedš ns atolu, ter jezen nsaloni glavo nszsj. "Mati" --reče — "Vi ste msk> sitni. Ksj mi smerom to pripovedujete T Jsz Vas no, morem ailiti, ds bi mi verjeli; vendsr ona mi verjame, to vem."
To je bilo Križanovi materi vendar preveč. Ona je bila mirna žena, previdna in z vsem svetom ss je lshko aporasumevsls. In sdsj ji ts mlsdenič ošits sitnost! Imels je že oatro besedo ns jezi-ka, ps izgovoriti jo ni hotels. Tsko ata molčala oba, in obema je bilo neprijetno.
"Mati" — izpregovori on —. "aamo tega Vaa proaim, zmerom na- odgovarjajte. Pa učitelju vendar kar naravnoat povedite. Mene to atrašno peče ..."
Kašelj mu uatavi govorico. Ženi ka pogleda z očesom, ki je obenem naznanjalo materinsko akrb o« njem irv čudno suntnjo zaradi njegovega bledega lica, ki jo torej hotelo reči: ubožec, s teboj ne bo nič; ti ne bodeš dolgo živeli
"Njo tudi boli" - nsdsljuje Upe — "sko jI smerom asms dvojbe ssdlts v aree. Dvskrgt ae je fte jokala, ko svs bils aama, pa mi ni mogla povedati, zakaj. Čemu ji pomalem zopet jemljete u-psnje, ki ji ga dajem jaz? Jaz Vam priaeaam ..."
"Nič, nič ns prisessjte. Ksr je voljo bošjs, ns prsnaredi nobena priaega. Tega pa ne trpim, ne zamerite, ds bi mi Vi nsuke dsjsli, ali ds me dolšite, kakor bi evoje-mn otroku tešila aree. Juz poznam avoje materinako' dolžnosti, in če mojs hči sdsj, ko je mlsds in sdrsvs (bcaeds je bils zstegnje-ns« ds je Lipe razumel, ksm meri), nims ssmega veaelja, ne škodi toliko, kakor ako bi kdaj aama in zapuščena bila na evetu in prillks izgubljena ... asj veate, ksj Vsm hočem povedsti. — Vi ps, goapod Filip, akrblte, ds Vsa enske stvsri ne bodo tešile, ds ai zopet zsgotovitc'ljubo gdrsvje; zdite se mi jsko alsbi, in zelo trdni niats bili nikoli I"
A, tsko t'Odtod prihsjs nsns-gloms t S mrslots t Tsko ai je mialil Lipe, in bridek Čut mu je le
(s<lmisaible), ni bil pa tskoj od- H	»es- «tora je ie tudi
puaččn. marveč začsnno zadrlan, (obsodilo moje življenje, zsto mp O čsks ns densr ali na prihod odmeta I In ona. deklies, morebiti snnulnikov, oziroms rsdi kakega — »«<"1 Morebiti je ssrsdi tegs drugega manjšega razloga. V ta- j Jonea — ni doma? kem slučaju je priseljence navs- «tip* i® govorila zopet o lah dno pridržan le par dni. Oni ino- kik atvareh ter navadnih. Lipe je zem^i, ki niao bili pripuščeni ob h»!»o	poslušal, a ne slišal,
prvem pregledu, marveč ao pri- napoaled počaai vzel klobuk, niti drlani "za poaebno preUkavo" *	poalovll in fcl.
Tako je mislil in vae je v njem. t
Voziček je pridrdrsl nasproti po cesti. Četvero ljudi je sedelo na p jem: Mari s svojo pri jate ljico, zdravnik in učitelj Oonoba, ki jo obenem bil za voznika. Vsi ao ga — glasno pozdravili, ona ae jc asrdela, oaamejala ae, voziček pa je drdral mimo. Ozre ae sa vosom. Njena prijateljica mu je migala a belo rnto, a Mari ae ni ozrla. To vendar glasno govori. In vaem, ki ao bili na vozu, jo bila rszmera njegovs a KriŽsaovo Marijo snaus, zsksj tofej ni rekls za trenutek uatsviti!
Ds, ksko bi bil Lipe mogel vedeti, ds se ni ozrls samo iz jeze do učitelja, tega vailjivea? dejala učitelju njena prijateljica ((o aeve po njeni prošnji na uho izrečeno), že predno so Lipeta srečali, naj konja podrži. Ali Gonobs je bsš trenil z vajeti po konjskem hrbtu, vos js zdirjsl mimo. Zsto se nI tfrrla — in morebiti -r tudi zategadelj ne, ker se ji Lipe ni prsv nič nssmejai, nego se tako grdo držal, tla Bog pomagaj, tako, kakor njegoiemu čednemu obrazu ni bilo lepo. Tega obojega Lipe ni mogel vedeti. Ali že otro-ei iščejo "zsksj!!' nc ssme filozofi in mstemstiki. Rszloček med otroki in filozofi ter med leskovim zaljubljencem'in povrhu še potrtim Lipetom bi bil ts, ds so oni ereČni, kadar mislijo, da jc razlog najden, a takov mladoar-čen ' človek ni. Človek je baf bolj k hudemu nego k, dobremu nagnjen, rajši veruje slabo nego dobro.
Kakor ji je Lipe prej pripovp doval in popolnoma verjel, da je njena ljubezen njegovo življenje, tako je bil ta večer v svoji epal-nicj z neznano žalostjo hitro go: tov s to sodbo:
"Ljubezen ni nič? ni je — in za torej tudi življenje ni doati pride."
Pozno ponoči se je atsri oče Rodovščak pripeljal a konjskega semnja in luč videč v sinovi izbi, prišel ga je še zmerjat, zakaj ne epi. — Kako bi apal ?
In Mari? Don^ov je prišla nejevoljna tgr mati o Lipetu ni govo-rils ksj prijazno. Svoje nsvsdne nsuke je dajala. I^eklica, ko je bils sama, ai je <pomagsls po žensko — jokala je. Ona ga je ^ubila. Kaj bi atorila uboga deklica, daNje vedela, kako on miali zdaj!
za mojega brata Rudolfa Su-sanj, doma iz občine Kastav v Istriji. V Ameriko je prišel pred 18 leti, pred leti se jo nahajal v državi Waahington. Rojake proaim ie kdo ve m njegov naalov, naj mi to apo-roči ali pa naj ao aam prijavi svoji sestri Rozi Susanj sedaj omožena, na naalov: Roaie Jardaa, P. O., box 41, Supe-rior, Wyo.	(Adv.)
RAD BI IZVEDEL
kje se nahaja Anton Logar. Pred štirimi meseci oe je nahajal na Choatt Havon, Pa. Do« ma iz Podstenj pri Ilirski Bi* strici na Notranjakem. . Rojake proeim če kdo ve s« njegov naslov, da mi to sporoči, ako bo pa sain čital ta oglas nsj se ml takoj prijavi.* Tony Zupančič, box 77, LoWsville, W. Va.	(Adv.) April 28.
-j-
ZA KUHANJE PIVA / DOMA
imamo v zalogi alad, hmelj, aladkor in vse drage potrebščine. Poakoaite In prepričajte, ds js doma pri
kohani vedno le najboljši ln najcenejši. Dobiti j« tudi zbirko aodov, ateklenic in raznih loncev, itd.
Mi vam doatavimo naročilo po po* M, točno v vsa kraje.
Grocerijam, aladčičarjem in v pro-
dajalne felezntna damo primeren po-
Eit pri večjih naročilih. P " ormaclje na:
Pišite pe
FRANK OGLAR, ft
•401 Sapariar Avansa, CUvaUad, O,
KNJIGE
KNJIŽSVKS MATICE
8. N. P. J. k
T. i /
Lipetovo telesno sdrsvj« je bilo ečssoms tsko, da Bi vedel, sli je
bolsn, ali sdrsv; dsnea je čutil bolečine, jutri je zopet hodil o-koli, in zdelo ae mu je nemogoče, ds bi še dolgo ne živel. Ljudje, ki ao mu od vaeh etrsni hoteli iz-kszovsti svoje aočutje, so mu biU prsva preglavica, kakor muhe o-koli nšes. Časih bi bil vae z vragom zspodil. Ta, ki ga jO videl, je majal s glsvo, in govoril: "E, ksko al zelen v lice!" — drugi, ki je z očetom kupčeval, je dejal lahkomiselno. kakor bi ae menilo o bromovem konju: * * Mladi goapod! Vi nc boate dolgo po Rodovju gospo-dsrili, slsb videz imste." Zdravnik iz okrsjs je atrsšno zdravil zspfasvsl in čsslh govoril o nevsr-noati. A ljudje; ki ao si polni pro-tislovja, ao rekali: "Zdravnik ne ve ničesar; zaradi njega more šc devetdeset let živeti; vasks atsra baba več ve,"»Poaebno atari Rodovščak jc pognal vsakega ali surovo zavrnil, kdor mu je govoril o sinovem nezdravju. Vendar je stsregs možs jsko skrbelo; čssib se mu je to videlo, s časih aje znal bkriti.	(Dslje, prihodnjih.)
Književna matica Slovenske nsrodne podporne jod-note je izdala in im* v zalogi sledeče knjigo:
. Blovsnsko-angloška alov-niča. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda Vezba. Cena $2.00 • poštnino vred.
Jimmio Higgins. Spissl
Upton Sinclair, poslovenil I-van Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarijs-ta za časa velike vojne. Trda vezba. Gena $1.00 s poštnino vred.
ZajedalcL Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skrite-ga koea Življenja alovenekih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s poštnino vred.
Zakon biogonosije. Spisal IIoward J. Moore, poalove-nil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnogo natur-ne zakone in pokazuje, kako ae splošni -»razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. S sliksml. Trds vezbs. Cena $1.50 s poštnino vred.
Zadnji dve knjigi ,n*ro-čeni sknpaj, dobits zs tri dolarje. Vae štiri knjige ss šest dolsrjev. Vredne eol
Nsročbe, a katerimi je po-Blati densr, aprejems
KNJIŽEVNA KATICA
2607-69 So. Laumdalo Ave., Ohioago, BI.
VARCLJIVI NAROD
(held for apeeisl inquiry), mora jo čakati, dokler njihov alučaj pride pred odbor zs poaebno preiakavo. Ako jih tš odbor izključi.
Med potom je mialil prvič dsnea, ds je morebiti vendsr rea: prsve ljubezni, ljubezni do — rti ni. To je čaaih slišal, ljudi
ao odkszani v posebne proatore, i* poznal, ki ao enako govorili, kjer ae nahajajo vsi oni. ki ao pri-1 hi ao se poSmehovsli in ssničljivo
„ pv	j	j,„ |.nvrurJ9 ,,^-u «u««Mdržani /s deportseijo (held for vihali nosove, čuvši o ljubezni. A
fi0,^1! ^0rva:	f deportstion^. Ako so vložili pri-l« j« * "en ^til, ds ljubezen
Vpehsn. Meni •<• je šens tako »m lila, da aem jokala, ker ji niaeni . mogla pomagati. Mialeča. da ji jj> m o* sbiainel, aem kolikor mogoče krpodvirala \ njim s izgovorom da
otl j*joo» T'vl* M,r" gi ps bi pregledovsnje potnikov |v obnašanju otrok najdsi v knjl
katoro
nrpj.
in to iz razmh razlogov j nsjglav uejši razlog j« ta, da ni v nobe l Ali vsi, sakaj ss tvoj dstsk |»an»iktt »sdoati primernega tako rid potepa z drngisai Md pmatora m pravilno opravljanje hi uganja rasno "poroda osti "t
priaeljrniške inapekeije. Na dru Odgovor na to ia mnogo
siv na tajništvo del. departman-1 f> i* roaniea. da je neizmerna, ta. morajo tu čakati, dokler iatl ČutH pa je to on sam; kako bi izda avojo k»nčt»o odločbo. Inoze- j drugim ljudem videl v area? Ka mee. k t je bil končno izključen. | «j«t Morebiti ae ona samo dela tako; morebiti je vse hinavstvo; morebiti miali, kakor mati: možitev, drugo je v drugI vrati Koliko majhnik dokaaov je imel
»me biti vkrcan takoj aa povratno >ošnjo domov.
veš •» vaU i t. prenehal, še bolj itretjeg« razreda vzelo toliko ča gi	_ __
Jo jo bil, če*, da se babe le sgo.|M, da bi naatale rcane zamude ss.dobti pn Književni
zoper to, s U hip je vae possbU. In domislil os je U ln lo stvsri, ki ga js v drugem mnenj« potrdila. In dasi dolupov ni Mlo, je verjel popolnoma, da ae je nalašč odtegnila danea, ker ja "lahko" velela, da pride. Hoče ga aapoftčatL ,
VLAGA REDOVITO ; *
INVESTIRA RAZUMNO V
KASPAR STATE BANK
NAJVEČJI JUGOSLOVENSKI BANKI V ZJEDINJENIH DRŽAVAH.
1900 Blue Ialand Avo.t vogal 1». ulic« CHICAGO	ILUNOIS
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 1,2 50,000.00
Prodajamo parobrodno liatke ma vso pa-robrodn« dražbe v Jugoslavijo faa
CUcafa CUsuritag i AssV.
ladolujemo listtee (affidavils) sa priae-Ijraik«, tor pošiljamo deaar v stoHf
najceneje ta aajbkroj«.