MOSTOVI 2/1991/XXVI 51
Izkušnje najboljšega prevajalca v francoščino
Redkost: dober prevod v tuj jezik
MANAGER št. 7-8/91
Človek, ki ni natančen in priden, ne more biti
dober prevajalec.
Te besede so mi najbolj ostale v spominu iz
pogovora z Viktorjem Jesenikom, starosto
slovenskih prevajalcev, ki je letos učakal
sedemdeset let. Pogovarjala sva se v njegovi
hiši v Podbrezjah, nedaleč od čudovite taborske
cerkvice. Za sklepno poročilo v nizu člankov o
poklicnem prevajanju sem se odločil za
pogovor z Jesenikom ne samo zato, ker ga po¬
znam že od leta 1946, ko se je po šolanju v
Franciji, kjer je bil oče rudar v rudniku železove
rude v okolici Nancyja, vrnil v Slovenijo, ampak
predvsem zato, ker je velika prevajalska oseb¬
nost in ker je med Slovenci vsekakor najboljši
prevajalec v francoščino.
Viktor Jesenik je bil v letih 1950-1958 profesor
za francoščino na kranjski gimnaziji. "Ze takrat
sem veliko prevajal. S Cenetom Vipotnikom
sem imel najboljše odnose. Zelo rad je imel fran¬
coski jezik. Vsak teden sva imela uro fran¬
coščine. Nekaj sva popila in govorila francosko.
Cene Vipotnik je imel dobre zveze v Franciji."
Jesenik pripoveduje, da je takrat prevedel
trinajst Prešernovih pesmi, ki jih je Vipotnik po¬
slal znanemu literarnemu kritiku "Lettres nouvel-
les" Nadeauju. Ta je odgovoril, da je zelo
zadovoljen, in je predlagal, naj bi mu iz Slovenije
poslali še kaj.
Po tem odgovoru so slovenski književniki
takoj naredili izbor slovenske poezije od
Prešerna do Koviča. V tem izboru je bilo 26
pesniških imen.
"Leta 1958," pripoveduje Jesenik, "sem med
prvimi v Sloveniji stopil v svobodni poklic
prevajalca. Skoraj vse, kar sem prevajal, sem
prevajal v francoščino. To sem delal tem laže,
ker mi gre francoščina neposredno," kot se je iz¬
razil. "Nisem se moderniziral, imam svoj pisalni
strojček, razmišljam sproti, pa je v redu."
Jesenik je eden redkih prevajalcev, ki zna -
upam se trditi - celo bolje prevajati v "tuj" jezik, to
je v francoščino, kot v slovenščino. "Za prevode
iz francoščine imamo dvajset dobrih prevajal¬
cev," meni Jesenik. "Za prevode iz angleščine
kakih petdeset dobrih prevajalcev. Vendar
nimamo resnično dobrih prevajalcev v tuje
jezike."
"MALENKOSTNI" METRI KNJIG
Jesenik je v štiridesetih letih poleg Prešerna
prevedel za dve antologiji slovenske poezije,
dve knjižici Mateja Bora, po smrti Ceneta Vipot¬
nika je objavil 50 njegovih pesmi v francoskem
prevodu. Prav v začetku se je posvetil Kosovelu
in je prevedel še druge literarne "malenkosti".
Teh "malenkosti" je za dvajset knjig in knjižic.
Med številnimi pesniki, ki jih je prevedel, so tudi
Kocbek, Gradnik, Župančič.
Pomembno je, da je Jesenik od vsega
začetka prevajal _ tudi strokovna besedila
tehnične narave. Še ko je bil profesor fran¬
coščine v Kranju, je veliko prevajal za Iskro,
Savo in druga podjetja. Zlasti pomembni so
njegovi prevodi zajetnih katalogov, ki so izhajali
ob mednarodnih grafičnih bienalih v Ljubljani, v
katerih so bili tudi obširni eseji.
Zato ne preseneča, da je bil Jesenik med
soustanovitelji Društva znanstvenih in tehniških
prevajalcev Slovenije skupaj z dr. Knezom,
dr. Goliasom - ki ju zelo dobro pozna vsaj
starejša generacija slovenskih tehniških
prevajalcev - z Narcisom Dembskim in drugimi.
Leta 1975 je bil izvoljen za predsednika Društva
in je ostal njegov predsednik dve obdobji, to je
štiri leta. Potem je postal leta 1980 predsednik
jugoslovanske Zveze tehniških in znanstvenih
prevajalcev in tri leta je bil eden od 18 članov
mednarodnega Sveta prevajalcev, ki je
dejansko pristojen za politiko svetovnega
52 MOSTOVI 2/1991/XXVI
prevajanja. V tistih letih je spoznal skoraj ves
svet.
Med sadovi njegovih prizadevanj in izredno
razsežne dejavnosti je velik in frazeološko zelo
bogat slovensko-francoski slovar, ki je moral
precej dolgo čakati na objavo. "Sestavljal sem
ga šest let," pravi Jesenik. "Moj kolega
Dembskij, ki zdaj živi v Franciji, pa je 'naredil'
črki O in P." Slovar je pri prevajalcih v kratkem
času požel obilo priznanj.
Vprašal sem ga, ali se prevajalci kaj obračajo
nanj za pomoč in nasvete. "Pomagal sem in
pomagam mlajšim pri prevajanju v francoščino.
Pošiljajo mi svoje prevode in jim svetujem.
Učijo se vsak svoje tehnike. Priporočam jim,
naj gredo za leto ali dve v Francijo, če le morejo,
naj živijo med Francozi in se seveda čim bolj
pridno učijo," pravi Jesenik.
Na koncu sem ga vprašal o znanem
italijanskem reku, da je "prevajalec izdajalec".
Dobro pozna rek in meni, da velja za slabe in
površne prevajalce in tolmače. "Vsak resen
prevajalec si mora z vsemi močmi prizadevati,
da ne bo izdal svojega besedila, čeprav človek
tu in tam kaj spregleda. Pri literarnem prevajanju
ima prevajalec nekoliko več svobode. Vendar je
treba veliko delati in se vse življenje učiti."
Božidar Pahor
Katere jezike naj tudi v stroki obvlada manager?
Najprej izpopolni slovenščino
MANAGER št.9/91
V majski številki Managerja me je članek
Borisa Verbiča z naslovom Vrhovni šef ima
vedno odprta vrata spodbudil k razmišljanju, da
bi bilo primerno osvetliti komunikacijske
sposobnosti slovenskih managerjev. Pri tem se
bom omejil samo na tri dejavnike: odnos do
slovenskega jezika, znanje tujih jezikov in odnos
do prevajanja.
Zgodovine povojne slovenščine, ki so ji, tako
vsaj upam, šteti dnevi, ne more prikriti noben
slovenski manager, ki se je v tem obdobju šolal,
še manj pa tisti, ki je aktivno deloval v politiki. To
obdobje je pri ljudeh pustilo ohlapen odnos do
matičnega jezika, saj ni bilo več toliko
pomembno, kaj hoče kdo povedati ali napisati
in da bo to preprosto, jasno in razumljivo,
ampak bolj dejstvo, da je bilo sporočilo
povedano z besedami in besednimi zvezami, ki
so bile tisti čas v (politični) rabi. Managerji, ki
niso bili dovolj trdni in samozavestni v odnosu
do svojega maternega jezika, so hitro podlegli
tem političnim jezikovnim težnjam, po načelu
posnemanja pa so s tem okužili tudi svoje
sodelavce. V takšnem spolitiziranem jeziku
mrgoli tujk, dolgoveznosti in nerazumljivosti - o
tem vedo več strokovni prevajalci, ki so morali iz
takšne jezikovne in pomenske godlje najprej
izluščiti pomen sporočila, kar je bilo neprimerno
težje kot pa prevesti besedilo v tuj jezik.
Kako je raba takšnega jezika vplivala na
komunikacije "v hiši" in "na trgu", kot jih imenuje
omenjeni članek? Dvomim, da je veliko
prispevala h komunikativnosti, k všdenju. Pa
tudi sicer so bili ljudje navajeni poslušati in
prebirati tak jezik, saj so se z njim srečevali pri
delu, pri poslušanju in branju novic in informacij,
zato jih, razen redkih izjem z bolj izbrušenim od¬
nosom do jezika, to niti ni tako motilo. Torej ne¬
znanje slovenskega jezika, v smislu
enostavnosti, jasnosti in razumljivosti, niti ni
negativno vplivalo na komunikacijo v podjetju,
saj ni bila razvita zavest o tem neznanju.
Sporazumevanje na trgu je potekalo dokaj
nemoteno, čeprav managerji in sestavljalci be¬
sedil in informacij pri tem nimajo nikakršne zas¬
luge. Svoj jezik, s katerim so "v hiši" še nekako
komunicirali, so enostavno prenašali "na trg",
tudi na tuj trg. Pogodbe, tehnični opisi, ponudbe
in podobna besedila, ki sojih dajali v prevajanje,