Poštnina plačana v
Slovenski
Štev. 36.
V Ljubljani, torek 15. februarja 1938.
Cena Din !■-
Leto III.
Pred odgovorom avstrijskega kanclerja na Hitlerjeve zahteve:
Avstrija na svojem najtežjem razpotju
London, 15. febr. o. Angleški listi včeraj in danes pišejo skoraj samo o nenadnem sestanku med Hitlerjem in avstrijskim kanclerjem dr. Schuschniggom. O razgovorih med voditeljema Nemčije in Avstrije pravijo, da so bili prav za prav en sam pritisk na Avstrijo, naj začne izpolnjevati obveznosti, ki jih je sprejela po skrivnih določilih nemško-avstrijskega sporazuma v juniju lani. Tedaj se je Avstrija obvezala, da bo spremenila svojo vlado v kratkem tako. da bo vanjo pritegnila zastopnike tako imenovane na-*ionalne opozicije, to je hitlerjevcev. Hitler je mnenja, da je Avstrija dosti dolgo odlašala z ^polnitvijo teh določil in da je zdaj prišel čas, da sprejme v vlado nekaj avstrijskih narodnih socialistov. Zaradi tega je poklical avstrijskega kanclerja k sebi.
Kljub obveznosti, ki jo je Avstrija z lanskim sporazumom vzela nase, se vsi njeni voditelji z dr. Schuschniggom vred dobro zavedajo, kaj bi
pomenil vstop hitlerjevcev v vlado. To se pravi, da bi avstrijski narodni socialisti za svoje propagandno delo dobili nele dovoljenje, marveč celo pomoč najvišjih državnih oblasti jn tako mirno pripravljali Avstrijo za priključitev k Nemčiji. Evropski položaj danes ni tak, da bi si Nemčija lahko dovoljevala kaka nasilja za priključitev Avstrije, ne misli se pa temu svojemu namenu odreči in ga skuša doseči po drugih potih. Zaradi tega je Hitler avstrijskemu kanclerju pri razgovorih v Berchteggadenu zagotovil, da bo Nemčija opustila vso odkrito podpiranje avstrijskih hitlerjevcev, če Schuschnigg sprejme v vlado kot notranjega ministra njihovega zastopnika Seis — Jnquarta.
Te Hitlerjeve zahteve in ponudbe so za Avstrijo pogubna past. Če jih odbije, bo izpostavljena še naprej nasilni hitlerjevski agitaciji in propagandi, če jih pa sprejme, jo bč narodni socializem čisto zakonito razjedal in požiral na tihem od znotraj. Ljudje pa, ki Avstrijo vodijo,
bi radi za vsako ceno ohranili njeno neodvisnost, deloma zato, ker tako zahteva avstrijsko ljudstvo, deloma zato, ker hočejo državo ohraniti Habsburžanom, katerim bi za vedno odzvonilo, če zavlada tam narodni socializem.
Odločitev, pred katero stoji avstrijski kancler, je gotovo ena najtežjih, pred katero je bila Avstrija kdaj postavljena, in ni čudno, da odlaša dr. Schuschnig z odgovorom. Več kakor verjetno pa je, da bo moral Hitlerjevemu pritisku od-jcnjati, če ne dobi odločne in izdatne pomoči od tistih velesil, ki so do zdaj jamčile za avstrijsko neodvisnost.
Dunaj, 15. febr. AA. Havas. Včeraj se je Schuschnigg sestal z bivšim kanclerjem Haiderjem, ki je sestavil besedilo ustave iz leta 1954, in pa dunajskim županom Schmitzom.
Včeraj bi morala biti preosnovana avstrijska vlada Do večera pa še ni bilo nič objavljeno.
Drugi dan zasedanja banskega sveta
Banovina in naš kmet
Ljubljana, 15. februarja.
Po včerajšnjem izčrpnem ekspozeju, ki ga je za uvod v letošnje zasedanje banskega sveta podal ban dr. Marko Natlačen je sledila popoldanska razprava, na kateri je najprej podal vestno sestavljeno poročilo načeli it k splošnega oddelka g. Pfeifer, a za njim pa o elektrifikaciji svetnik g. inž. Rueh. Iz njegovega poročila se vidi, da je elektrifikacija v Sloveniji v zadnjem letu zelo napredovala, kolikor so pač dopuščala sredstva, ki jih bo treba v bodoče še povečati. Po_ poročilu upravnega oddelka, ki ga je podal načelnik dr. Hubad, je sledila debata, ki sta se je predvsem udeležila svetnika Ivan Vesenjak in Tratnik. Odgovoril jima je na njihove pripombe inž. Rueh in v tem odgovoru posebno še poudaril, zakaj Brežice še danes nimajo zadovoljive elektrike To so zakrivili odločilni činitelji za «asa prejšnjega režima, ki so s temi deli deloma 8 zanfkrnosti deloma pa iz strankarske zagri-zehosti neprestano odlašali.
Današnja razprava se je začela ob 8 in je ba vrsti vprašanje našega kmetijstva. Poročilo Je podal inž. Podgornik. Iz njega posnemamo Sledeče:
Težke gospodarske razmere, ki so nekaj let skoraj popolnoma zavrle razvoj kmetijskega gospodarstva v Sloveniji, se v preteklem letu še niso v celoti izboljšale. Boljša gospodarska konjunktura najbolj počasi prodira v kmetijsko gospodarstvo in spet najbolj počasi v celi državi v kmetijsko gospodarstvo Slovenije.
Uredbi o zaščiti kmetov in o likvidaciji kmečkih dolgov sta sicer pomagali in doprinesli deloma k ozdravljenju kmetijskega gospodarstva, vendar se pri nas še ne pozna blagodejni učinek teh uredb v polni meri, ker je nelikvidnost denarnih zavodov kljub delnemu izboljšanju v preteklem letu še prevladovala. Proračunski krediti *a pospeševanje kmetijstva so bili tudi v preteklem letu sorazmerno zelo nizki in zato tudi v tem letu ni bilo mogoče zasnovati in denarno podpreti akcij za napredek kmetijstva v večjem obsegu. Pospeševanje kmetijstva se je zato tudi v preteklem letu moralo v glavnem omejiti na dela, ki jih je bilo mogoče izvesti s sodelovanjem kmeta in njegovih stanovskih in strokovnih organizacij z malimi denarnimi stroški. Bila pa so tudi pri tem na prvem mestu taka dela, ki vplivajo Že po svojem bistvu na zboljšanje kmetijskega gospodarstva in s tem na povečanje dohodkov v kmetijstvu.
Kmetijska izobrazba
Kakor že prejšnje leto, tako se je tudi letos kmetijski pouk raztezal v dve smeri: s strokovnimi predavanji in tečaji, s poukom na kmečkih in gospodinjskih nadaljevalnih šolah, v potovalnih
kmetijsko-gospodinjskih tečajih ter v strokovnih kmetijskih šolah se je širilo in dopolnjevalo strokovno znanje kmečkih ljudi. Za večjo strokovno izobrazbo in večjo stanovsko zavest je organiziral kmetijski oddelek strokovna predavanja po radiu, ki so bila vsako nedeljo.
Za dvig kmetijsko-gospodinjske izobrazbe skrbita banovinski kmetijsko-gospodinjski šoli na Mali Loki in v Svečini. Poleg teh dveh skrbi za izobrazbo kmečkega ženstva še 7 zasebnih kmetijsko-gospodinjskih šol. Na novo je bila otvorjena kmetijsko-gospodinjska šola pri uršulinkah v Škofji Loki. Zasebne šole je letos absolviralo 136 gojenk. Število garnitur banovinskih kmetijsko-gospodinjskih tečajev se je povečalo na devet Vkljub razmeroma velikemu številu kmetijsko-gospodinjskih šol, ni bilo mogoče zadosti vsem zahtevam in dejanski potrebi.
V celoti je bilo 26 trimesečnih tečajev, ki jih je obiskovalo 5000 kmečkih deklet.
Kmečko- in gospodinjsko-nadaljevalne šole so se v šolskem leto 1937/38 smotrno širile predvsem v obmejnih krajih, in sicer v Prekmurju in v Dravski dolini.
Praktično so nadaljevalne šole krepile kmečko zavest in ljubezen do kmečkega doma s tem, da so po navodilih kraljevske banske uprave kmečko mladino uvajale v poznavanje in spoštovanje krajevne, duhovne in materialne kmečke kulture, da so kmečko mladino navajale k sestavljanju kronike kmečkega doma in jo vzpodbujale k ohranjevanju, oziroma k zbiranju vseh predmetov, ki so važni za zgodovino kmečkega stanu v domačem kraju (krajevni kmečki muzeji).
Za delo v nadaljevalnih šolah se je učiteljstvo pripravilo v posebnih tečajih.
V preteklem proračunskem letu sta bila tudi dva tečaja na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Oba tečaja je obiskovalo 69 učiteljev.
Kmetijska šola v Poljčah pri Lescah je bila epopolnjena z nakupom posestva na Bledu; organizacija gospodarstva na skupnem posestvu te šole se smotrno nadaljuje. Izvršene so priprave za ureditev internatskega poslopja in gospodarskih zgradb šole v Poljčah.
Državna kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani je dograjena, v veliki meri tudi s pomočjo banske uprave, in bo ta postaja že kmalu začela z delom v lastnem poslopju.
Urejena je bila državna konjarna na Ponovi-čah, ki je v preteklem letu vedno bolj prevzemala pospeševanje konjereje v Sloveniji.
Živinoreja
Največja pažnja se je posvečala živinorejskim selekcijskim organizacijam, ki vodijo kontrolo o vrednosti krav, izvajajo plemenski odbiro ter vo-
Npvl nazori rdečega diktatorja
Tudi Stalin je zašel med trockiste ...
Moskva, 15. feb. o. Veliko pozornost v vsei Rusiji je vzbudilo dejstvo, da je Stalin po dolgem času napisal v »Pravdi« članek, v katerem razlaga svoje nazore o bodočnosti sovjetske Rusije in svetovne revolucije. Članek je napisan kot odgovor voditelju komunistične mladinske organizacije v nekem malem srednjeruskem mestecu, torej docela brezimnemu in neznatnemu človeku. Ta se je Stalinu s posebnim pismom pritožil, da ga njegovi tovariši razglašajo za trockista, ker pravi, da more trajno bodočnost boljševiški državi zagotoviti samo splošna svetovna revolucija in da more edino ta revolucija preprečiti napad zunanjih držav na Sovjetijo. Zaradi tega morajo vsi pravi boljševiki 8 vsemi silami delati za pospešitev proletarske revolucije na svetu. Ti nazori so v bistvu zares trockistični in so marsikaterega boljševiškega veljaka privedli pred puške, če jih je zadnje čase pre-Rlasno oznanjal. Stalin pa v tem svojem nepričakovanem članku neznanega Ivana Ivanoviča Ivanova nele tolaži, naj se ničesar ne boji, marveč Pravi celo, <la eo ti nazori edino pravilno boljše-v>Ski in docela taki, kakor jih izpoveduje Stalin ®ain. Tudi Stalin je prepričan, da more trajno bodočnost Sovjetiji zagotoviti samo svetovna revolu-S|ia, za katero se morajo v skupnem delu združi vsi boljševiki v Rusiji in izven nje. Kapitalistične države bodo gotovo poskusile z ofioroženo k‘1q stroji govjetsko Rusijo in * njej vzpostaviti
svojo oblast in svoj red. Zaradi tega zmaga komunizma v Rusiji še ni končnoveljavna. Napad na sovjetsko Rusijo pa mora proletariat vsega sveta z vsemi sredstvi preprečiti, ter se mora v ta namen organizirati. Rdečo vojsko je treba z vsemi močmi večati in jačiti, da bo nele branila Rusijo, marveč, da bo s svojo silo dajala pobudo in pomoč za revolucijo v Evropi in na svetu. Cilj vsega boljševiškega političnega dela mora biti v tem, da bo vse prebivalstvo sovjetske Rusije neprestano pripravljeno za mobilizacijo, da se ubrani zunanjega tia-pada, ali pa, da gre na pomoč revoluciji v drugih državah.
Te Stalinove razlage so prišle zelo nepričakovano in eo po svoji vsebini kaj presenetljive, 6aj v bistvu potrjujejo nauk Trockega, da mora komunizem biti v stanju večne revolucije, če si hoče zagotoviti zmago na svetu. Zaradi tega nauka je Stalin v zadnjih letih dal postreliti na desettisoče svojih nekdanjih najzvestejših sodelavcev. Zdaj pa, ko je svojo stranko in rdečo vojsko »počistil«, zagovarja v bistvu tista načela, katerim je veljal in še velja ves njegov boj. Torej se da trditi, da so v Rusiji prav za prav sami trockisti in da je kot zadnji zašel nul nje tudi Stalin sam... Kdo bo zdaj jiostavljal »trockiste« ob steno, ko se je izneveril svojemu prepričanju njihov zadnji: naj-.večjt rabelj«.,.^ -	•	'
dijo o tem redovniško knjigovodstvo. Po stanju od i. jan. 1937 je delovalo 142 organizacij, ki so imele vpisanih 6546 krav; od teh je bilo pod mlečno kontrolo 5076 krav. Članov selekcijskih organizacij je bilo po stanju od 1. jan. 1937 5769. Vse te organizacije so združene po pasmah v šest poslovnih zvez.
Banovinski kredit v minulem letu ni zadoščal ter so morali okrajni kmetijski odbori pretežni del kreditov uporabiti samo za živinorejo, ker bi drugače zastalo vse delo in bi bil uničen trud in sad večletnega dela.
Za zboljšanje svinjereje je bilo razdeljenih po znižani ceni 190 plemenskih mrjascev od priznanih rejskih središč. Za osvežitev krvi domačih svinj je bilo nabavljenih v Avstriji 7 plemenskih živali ter so bile te dodeljene svinjerejskim središčem. Tudi tu so delo banske uprave znatno podpirali okrajni kmetijski odbori.
Na vsakoletno premovanje konj, ki je bilo v vseh konjerejskih središčih, je bilo prignanih okrog 700 živali. V jeseni sta bila nabavljena dva toplokrvna nonius žrebca v dunavski banovini, doma so se pa odkupili vsi boljši žrebci, ki so bili pooudeni v nakup. V septembru je bila velika razstava konj v Belgradu, ki se jo je udeležila tudi dravska banovina.
Vinarstvo
Zaradi še vedno trajajoče vinske krize, ki se v doglednem času ne bo zmanjšala, je bila temeljna misel pospeševanja vinarstva ta, da se vinogradi v manj primernih legah opuste in uporabijo za druge kulture, vinarstvo v pravih vinorodnih legah pa se podpira z vsemi sredstvi, ki so na razpolago.
Nadalje je banska uprava podpirala vinogradnike v borbi proti boleznim in škodljivcem, v prvi vrsti proti peronospori, ki v gotovih letih povzroča veliko škodo vinogradništvu. Zaradi pravilne in uspešne obrambe proti peronospori se je ustanovilo 7 antiperonosporičnih postaj, ki imajo nalogo določiti in javiti pravi čas škropljenja vinogradov.
Kmetijske zbornice
Končno je tudi kmečki stan po mnogih letih pričakovanja in prizadevanj dobil svoje zakonito zastopstvo v kmetijskih zbornicah. Dočim so drugi stanovi že davno imeli svoje zbornice, jih ni imel kmečki stan, dasi je najštevilnejši med stanovi v naši državi. Zato je kmečki stan dolga leta odločno vztrajal pri svoji zahtevi, da se mu priznajo iste pravice kot drugim ustanovam.
Sedaj bo mogel tudi kmečki stan po svojem zakonitem zastopstvu — po svoji zbornici — v važnih kinetijsko-gospodarskih, stanovskih in splošnih gospodarskih vprašanjih povedati svojo tehtno besedo in ščititi ter zahtevati svoje pravice. Od sedaj dalje se bo poleg raznih drugih stanovskih zbornic zaslišal v našem državnem življenju tudi glas kmečkega stanu.
Načrt za bodoče leto
Kakor v tem proračunskem letu, bo kraljevska banska uprava tudi v bodočem proračunskem letu posvetila posebno pažnjo izpopolnitvi kmetijskega šolstva. Saj je gotovo, da je za gospodarski in kulturni napredek kmečkega stanu predvsem važna temeljita izobrazba.
Že v januarju L 1. so bili na novi kmetijski šoli v Rakičanu prvi tečaji in so tako tudi najoddaljenejši kraji Slovenije dobili svojo kmetijsko šolo, v jeseni bo na tej šoli odprt prvi letnik.
V	novem proračunskem letu se bo tudi nada ljevalo z ureditvijo kmetijske šole v Poljčah, tako da bi tudi ta šola v zvezi s posestvom na Bledu čimprej mogla služiti svojemu namenu.
Banovina bo morala v letu 1939 v skladu z mednarodnimi pogodbami oddati lastniku posestvo banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah. Zato pa bo ustanovila za strokovno vzgojo viničarjev in malih vinogradnih posestnikov nove banovinske trsnice. Te bodo pripomogle z oddajanjem dobrega trsnega materiala k pravilni obnovi vinogradov. Kot prva teh ustanov bo trsnica pri Sv. Barbari v Halozah.
Mleko je v mnogih krajih danes eden glavnih dohodkov kmeta. V preteklem proračunskem letu je bil izdelan načrt za reorganizacijo mlekarstva v Sloveniji Ta načrt, ki predvideva zgradbo velikih mlekaren za večje gospodarske okoliše, se bo začel izvajati v prihodnjem proračunskem letu.
Kakor je za vnovčevanje mleka pravilna rešitev le v velikih zadružnih mlekarnah, je pravilna in najbrž edina rešitev vnovčevanja vina v velikih zadružnih vinskih kleteh. Letošnje proračunsko leto je dalo tako veliko zadružno klet za 50 vagonov vina v Ormožu, v prihodnjem proračunskem letu bomo poskušali doseči ustanovitev še nadaljnje zadružne kleti,
Vesti 15. februaria
Tesnejše gospodarske sodelovanje z Evropo
želi, kakor poročajo ameriški listi, predsednik Roosevelt, ki bo v kratkem storil nekaj odločilnih korakov v tem smislu.
Politične spremembe v Romuniji je pozdravil češkoslovaški pravosodni minister Derer v govoru, ki ga je v nedeljo imel v Košicah na Slovaškem.
V	Berlinu so obglavili nekega Karla Bischofa, ki ga je ljudsko sodišče obsodilo na smrt zaradi vohunstva.
Predsednik romunske vlade, patriarh Miron Cristea bo v kratkem obiskal Poljsko, da vrne nedavni obisk poglavarja poljskih pravoslavcev, metropolitu Dionizu.
Japonske oblasti so pri Šanghaju ustavile francoski parnik »President Doumerc s pretvezo, da so člani posadke fotografirali obrežje reke Jankee in se s tem pregrešili z vohunstvom.
Na stotine ljudi je brez strehe zaradi poplav v osrednjih pokrajinah Severne Amerike.
Štiri dni ne bodo izšli listi v Turčiji zaradi bajramskega praznika.
Polet v pokritem prostoru se je posrečil nemški letalki Hani Reischevi v berlinski dvorani Deutschland Halle. Pri mednarodni avtomobilski razstavi v Berlinu bo letalka ta svoj poskus ponavljala vsak dan.
Belgija hoče ostati zunaj vsake vojno zieze in ne mara pustiti, da bi njeno ozemlje postalo oporišče za napad proti komurkoli. Tako se glasi razglas, ki so ga izdali bivši belgijski bojevniki.
22.000 ton kakava so sklenili uničiti pridelovalci v Srednji Afriki, da bi obdržali cene na sedanji višini.
Obisk poljskega zunanjega ministra v Rimu so določili za drugo polovico marca. Grof Ciano pa pojde na Poljsko v začetku aprila.
Holandija je priznala italijansko oblast nad Abesinijo s tem, da je njen novi poslanik v Rimu dr. Hubrecht na italijanskem dvoru predložil poverilnice, v katerih daje kralju Viktorju Emanuelu naslov abesinskega cesarja.
Vse vesti o uporih v Abesiniji so brez sleherne podlage, pravijo italijanske oblasti v svojem uradnem odgovoru na poročila francoskih listov.
Vse sovjetske liste je prepovedala uvažati estonska vlad a zaradi zadnjih spopadov meti estonskimi in boljševiškimi obmejnimi stražniki.
50 delavcev je ranila velika skala, ki se jo
Utrgala v madžarskem kamnolomu pri Matri. Pet jih je hudo ranjenih
Na rekordni polet okoli sveta se pripravljajo italijanski letalci s petimi trimotornimi bombniki iste vrste, kakor so bili avioni, ki so pred kratkim letoli v Brazilijo. Polet se bo začel najbrž v prvih dneh marca.
Ameriška letala v vojni ne bodo bombardi rak nezavarovanih mest Tako je sklenilo vrhovno letalsko poveljstvo, ne iz človekoljubnosti, marveč, kakor pravi utemeljitelj tega sklepa, ker sta španska in kitajska vojna dokazali, da so stroški za tako ubijanje ljudi le preveliki ...
Za skupen' nastop proti komunizmu se baje pogajajo Turčija, Perzija in Irak, vsaj tako vedo povedati nemški listi.
Velike delavske demonstracije so bile v avtomobilskih tovarnah družbe »Austro-Fi.at«, kjer so delavci zahtevali, naj vlada takoj pove,
o	čem sta govorila Hitler i,n Schuschnigg v Berchtesgadenu.
Holandska prestolonaslednica Julijana je vče-raz prvič po rojstvu hčerke vstala. Ta dogodek so po vsej državi slavili z velikim veseljem
Velik uspeh v Budimpešti je imel lirvatski pevski zbor »Lisinski« iz Zagreba.
Tri nove podmornice je dobila te dni Brazilija. Zgradili eo jih v italijanskih ladjedelnicah.
Italijanska vlada je podarila Brazilji rekordno letalo, s katerim je Mussolinijev sin Bruno preletel Atlantski ocean.
Sklicanje mednarodne konference za razorožitev bodo predlagali nekateri ameriški poslanci na prihodnjem zasedanju zbornice.
Za novega argentinskega zunanjega ministra so imenovali dosedanjega poslanika v Rimu Josea Cantila. Njegovo imenovanje zlasti pozdravlja italijansko časopisje.
Sestanek Balkanske zveze so zaradi političnih sprememb v Romuniji odložili do 25 t m. Sestanek bo v Ankari.
V	Moskvi so ustrelili predzadnjega sovjetskega poslanika v Bukarešti, Vinogradova. Njegov naslednik Ostrovski se je podobni usodi izognil tako, da se ni vrnil v Moskvo, kamor ga je poklicala vlada.
Francoske komnniste Je obtoževal bivši ministrski predsednik Flandin na kongresu svoje stranke^ in jim očital, da hočejo s podporo za rdečo Španijo zaplesti Francijo v mednaroden spor.
Potovanle angleškega zunanjega ministra po Evrop
London, 15. febr. ni. Popoldansko časopisje objavlja vesti, da bo angleški zunaji minister Eden v kratkem odšel na daljše potovanje v nekatere evropske prestolnic«. Med drugiinii namerava obiskati Dunaj, Prago, Bukarešto, za tem pa se bo podal tudi v Ankaro. Do zvečer te vesti v odločujočih krogih nišo niti potrdili, niti zanikali.
Poročila iz Španije
Salamancn. 15. febr. A A. Havas. Vrhovno poveljstvo objavlja, da so nacionalistične čete v odseku Juana zavzele važne postojanke.
Na estremadurski fronti nacionalistične čete še močno pritiskajo pri Sieri. V odseku pri Za-lamei della Serena so nacionalisti po triurni borbi morali zapustiti zemljišče, ki so ga bili zavzeli, in se umakniti na svoje prvotne postojanke.
Poselim Havasov dopisnik poroča, da so nacionalistični sanitetni oddelki te dni severno od J er u el a na bojišču pokopali nad 5000 milič-tUkpjr. Nacionalisti pa so ujoli 10,000 juiličuikov.
Zasedanje banskega sveta
Drugi del obširnega poročila bana dr. Natlačena
Ljubljana, 15. februarja.
V proračunu izdatkov prosvetnega oddelka, ki znašajo skuppo 22,386.000 din, sta tudi letos najpomembnejši partiji 37 in 42, t. j. vzdrževanje ljudskih šol z zneskom 16,494.000 din. Lani je ta izdatek znašal 16,300.000 din, letošnji je tedaj za malenkost 194.000 din višji, kar gre na račun večjega števila ljudskih šol, oddelkov in učiteljev ter na račun višjih cen, zlasti kurivu. Nova je za banovinski proračun pozicija 5 v partiji 37 »nagrade poslovodjem krajevnih šolskih odborov«, z zneskom 360.000 din. Doslej so te nagrade plačevali šolski odbori. Letos je ta izdatek postavljen v banovinski proračun zato, da bi se nagrade poslovodjem krajevnih šolskih svetov mogle odmeriti po enotni lestvici, sorazmerno obsegu poslov, pravično in enako za vse. Zato pa bo banska uprava nekoliko strožja pri odločanju, ali naj posamezno potrebno popravilo šolskega poslopja prevzame nase, ali naj ga prepusti šolskemu odboru; banovina bo skrbela samo za popravila, ki so v zvezi z redno obrabo, vse drugo bo prepuščala šolskim odborom.
Že lani sem poudaril, da uredba z dne 9. septembra 1936, s katero so se bremena za vzdrževanje ljudskih šol razdelila med banovino in šolske občine, ne ustreza popolnoma. Izkušnje preteklega leta me v tem mnenju potrjujejo. Da navedem samo en primer! Šolske občine so dolžne graditi prostore za šolo in učiteljska stanovanja; kjer takih stanovanj ni, imajo učitelji pravico do najemnine, ki jo pa plačuje banovina. Posledica take razdelitve bremen je, da nihče več ne zida učiteljskih stanovanj in da bi občine še obstoječa taka stanovanja želela uporabiti drugače, seveda plodonosno, banovina pa naj bi plačevala najemnine. Ker se ta pogrešek in še slični drugi ne dajo popraviti drugače, kakor s spremembo uredbe, bo banska uprava ministru prosvete predložila, da uredbo spremeni.
Ljudsko šolstvo je v preteklem letu na vsej črti napredovalo. Število učencev je bilo od predlani na lani padlo za 1700; od lani na letos pa se je to število dvignilo za 2144, česar gotovo ni pripisati samo naravnemu namnoženju prebivalstva, temveč tudi zboljšanju gmotnih prilik. Novih oddelkov je letos 75 več kakor lani, vzlic temu, da smo pet nemških manjšinskih oddelkov zaradi premajhnega števila otrok zaprli, novega manjšinskega oddelka pa nobenega ustanovili. Število novih oddelkov je veliko, vendar z njim ne bomo mogli popraviti šolskega obrata, ki je še vedno nezadovoljiv. Primanjkuje učilnic — po dva do trije oddelki se izmenoma poučujejo v eni učilnici — in primanjkuje učnih moči. Pomanjkanje učilnic je posledica gospodarske depresije, ki še traja, pomanjkanje učnih moči pa je posledica nezadostnih kreditov ministrstva prosvete.
Za decentralizacijo $o'stwa
Trdno sem prepričan, da bi se to stanje zboljšalo, če bi se ljudsko šolska uprava korenito decentralizirala. Vedno in povsod je bilo ljudsko šolstvo podrejeno dežlnemu samoupravnemu ali deželnemu državnemu oblastvu, ki je narodu bliže, njegove prilike in potrebe bolje pozna in ves ' obrat tudi lažje pregleda kakor centralno obla-stvo. Kaj gre v izgubo časa, materijala in delovne sile že s samim dopisovanjem in odpisovanjem zaradi malenkostnih stvari, kakor so dopusti, pri-delitve, napredovanja itd.! Škoda pa je še večja, če se dobro premišljenim predlogom pokrajinskega oblastva ne ustreza. Tudi če bi se državni krediti ne povečali, sem prepričan, da bi banska uprava z racionalnejšim razporejanjem učnih moči, s točnejšim upokojevanjem dosluženih učitelje in s sprejemanjem abiturijentov po strogem vrstnem redu: starost, kvalifikacija in socialni položaj, dosegla uspehe, kakršnih si vsi želimo v prospeh šolstva in ljudske prosvete. Je že nekaj mesecev tega, kar sem poslal v Beograd utemeljen predlog o decentralizaciji ljudskošolske uprave, in upam, da nam bo finančni zakon v enem svojih amandmanov aprila meseca prinesel po-voljno rešitev.
Z visokimi gmotnimi žrtvami banovina prispeva k realizaciji dveh institutov, ki ne bosta banovinska, ki pa bosta v čast in ponos slovenskega naroda še stoletja. Eden je že pod streho: za zidanje vseučiliške knjižnice v Ljubljani banovina v part. 48 votira letos že svoj peti obrok v znesku 200.000 din. Drugi institut pa je Dom slovenske likovne umetnosti, ki se bo z velikodušno podporo slovenskega mecena sezidal na banovinskem zemljišču ob vhodu v Tivolski park. Zemljišče bo banovina dala v ta namen na razpolago. Načrti za poslopje so izdelani in odobreni; graditi se bo pričelo predvidoma že letos spomladi.
Javna dela
Proračun tehničnega oddelka znaša 37,541.230 dinarjev in je za okroglo 1.5 milijona nižji od proračuna za potekajočo upravno dobo. Pretežni del izdatkov gre v breme različnih fondov in posojil.
V bodočem proračunskem letu bo za javna dela iz banovinskih sredstev potrošenih vsaj 60 milijonov dinarjev, torej celo za 4 milijone več kot v tekočem letu. Zopet bodo banovinska javna dela v prav izdatni meri nudila brezposelnemu in siromašnemu kmetskemu prebivalstvu možnost zaslužka in bodo s tem posredno pomagala k zboljšanju gospodarskega življenja.
V naši banovini imamo 615-568 km državnih cost, 4119 km banovinskih cest in 18.527 km občinskih cest. Razmerje državnih in banovinskih cest v naši banovini je 13.09% proti 86.91%; pri vpo-števanju občinskih cest pa je odstotno razmerje 2.64% državnih, 17.72% banovinskih in 79.64% občinskih cest.
četudi bi pri preračunanju dolžine cestnega omrežja na gostoto izglodalo, da je cestno omrežje zadostno, saj imamo 30.07 m državnih cest in 252.79 m banovinskih cest na 1 km- ter smo glede državnih cest le neznatno pod državnim povprečjem (ki znaša 39.56 m/l km1), glede banovinskih cest pa visoko nad njim (123.23 m/l km2), moram smatrati obstoječe razmerje za vse prej kot zdravo. Pomisliti je treba, da leži dravska banovina na važni prehodni točki srednje Evrope, kjer se stikata romanski zahod in nemški sever z jugoslovanskim vzhodom.
Glede novih javnih	del moram ponovno	pribili
dejstvo, ki sem ga že	ponovno	obrazložil	s	tega
mesta. Ne gre, da pričenjamo vedno nova in nova dela, ne da bi bilo dokončano katero pričetih del. Razpoložljivi krediti se ne smejo dalje cepiti v male drobce, ker bi bila sicer dovršitev večjih važnih banovinskih del v doglednem času popolnoma izključena Zato bom v programu banovinskega fonda za javna dela za leto 1938/39 odobril načeloma le taka dela,	ki so že	začeta.
Pri tej jmiliki naj	omenim,	kaj se je	v	tem
pogledu v nasi banovini doslej storilo na državnih cestah. Modernizirano je bilo cestiščo na progi
Ljubljana—Jeprca ter Pesnica—Št. Ilj v skupni dolžini okroglo 30 km.
V delu sta progi Lahore—-Kranj in Maribor— resnica v skupni dolžini 5 km. Rekonstruirani sta
skupaj 9 km dolgi progi Ribnica—Dolenja vas in Kočevje—Dolga vas, v delu pa sta skupaj 4 km dolgi progi Briga—Banja Loka in Krkovo—Fara na sušaški cesti ter most čez Savo v Gozdu. V bodočem letu bo sprameksirana državna cesta med Nakloni in Brezjem ter zgrajen nov most čez Hudinjo v Škofij vasi. Nadaljevanje inodernizacijske-ga programa je odvisno od zakona o cestnih fondih, ki ga namerava vlada v kratkem predložiti narodni skupščini.
Prihodnji mesec se prično dela za suhokrajin-ski vodovod, ki bo končno privedel pitno vodo v najzapuščenejše kraje naše banovine. Tudi tu so banovinska finančna sredstva močno angažirana, vsled česar v bodočem proračunskem letu ne bom mogel misliti na vodno oskrbo drugih krajev v večji meri kot v preteklem letu.
Na tem mestu naj omenim še, da je v preteklem letu banovina pričela podpirati melioracijo zamočvirjenih njiv in travnikov ter z asanacijo plazovitih zemljišč. Podpore dajem po posebnem pravilniku in z veseljem morem ugotoviti, da so razmeroma majhne podpore asaniranim zemljiščem vidno koristile. Akcijo nameravam nadaljevati ter jo spraviti v smotren sistem.
Socialno skrbstvo
Med delavskimi vprašanji je bilo v preteklem letu^ najbolj pereče vprašanje minimalne mezde. Po številnih stavkah po vsej državi, ki so pokazale, da delavstvo mora ponekod delati pod obupnimi delavnimi pogoji in da to stanje izrabljajo temne sile, da narušijo obstoječi državni in družabni red, se je ministrstvo odločilo, da uredi vprašanje minimalnih mezd, za mezdna gibenja pa predpiše postopek. Ministrova uredba z dne 12. februarja 1937 je okvirnega značaja; minimalno mezdo v banovini odredi ban. Določena je tako-zvana osnovna mezda in je odrejeno, za koliko sme ban pri določanju minimalne dezde v svoji banovini iti nad to osnovno mezdo ali pod njo. Osnovna mezda je bila določena z 2 din na uro; minimalna mezda se je smela določiti med 3 din in 1.8 din; le za delavce v starosti pod 18 let se je minimalna mezda smela določiti do spodnje meje 1.5 din. Z ozirom na posebne življenjske prilike v dravski banovini je bilo od vsega po-četka jasno, da se minimalna mezda ne bo mogla določiti pod osnovno mezdo, temveč le nad njo, in sicer do skrajne gornje meje. Po dolgih in temeljitih razpravah se je z odredbo z dne 31. julija 1937 minimalna mezda za dravsko banovino določila tako, da se v industriji sploh ter v trgovini in obrtili v krajih z več kot 5000 prebivalci niora gibati med 3 din in 2.50 din, v trgovini in obrtih v krajih z manj kot 5000 prebivalci med 2.75 din in 2.25 din, za mladoletne pa med 2.50 din in 2 din. Za majhno število strok, ki ob takih mezdah ne bi mogle uspevati, so se izjemno določile nižje mezde, za nekatere stroke kakor tudi za kvalificirane delavce in vajence pa se minimalne mezde sploh niso določile.
Vprafan e prehrane prebivalstva
je v tekočem letu delalo preglavice. Spomladi 1937 je mestoma nastopila lakota. Država je dala za prehrano 250.000, banovina pa 1,750.000 din. Za prehrano se je porabilo skupaj 2,000.000 dinarjev. Poleti 1937 so težke vremenske nezgode, zlasti toča in poplave ugonobile velike množine ljudske hrane, ponekod so celo ogrozile prehrano v bodočem letu. Najtežje so bili prizadeti okraji Novo mesto v 6 občinah, Krško v 4 občinah, Šmarje v 3 občinah in Maribor d. br. v 5 občinah. Za prvo pomoč je bilo iz rednega proračuna in iz Bednost-nega sklada na razpolago 1,286.000 din; temu znesku se je pridružila še dobrovoljna zbirka 242.000 din, nevštevši zbirko hrane v naturi in obleke. Država je dala 1 milijon v denarju in 200 uputnic po 1000 dinarjev.
Način, kako smo lani uredili ubožnostno skrbstvo, v kolikor ga vrši banovina, je v jrolni meri uspel. Izdvojili smo iz proračunskih kreditov za socialno skrbstvo tiste, ki so namenjeni izključno za preskrbo ubogih in jih v dvomesečnih obrokih nakazovali obema karitativnima zvezama v Ljubljani in Mariboru. Na ta način dobi vsaka karitativna zveza do konca marca 1938 — 450.000 din, skupaj 900.000 din. Iz obračunov vidimo, da se ta denar razteka po vsej Sloveniji do zadnje gorske vasi.
Dohodki
Na novo hočem uvesti:
1) trošarino na jedilno olje, in sicer f din na t liter. S to trošarino ni prizadeto ono olje, ki ga proizvajalec porabi za jiotrebe v gospodinjstvu svoje družine. Pripominjam pa, da je la davščina vpeljana že več let v naši sosedni savski banovini; ,
( 2) posebno banovinsko davščino na prevoz blaga z motornimi vozili v višini državne pavšalne vozninske takse, a le za prevoz na progah, ki so z državnimi železnicami v konkurenčnem ali deloma v konkurenčnem stanju.
Po uredbi o vzdrževanju ljudskih šol je morala banovina s t. aprilom 1937 prevzeti nase skrb za vzdrževanje ljudskih šol, izvzemši v avtonomnih mestih. Po tej uredbi je banska uprava že v lanskem proračunu izločila 55%no šolsko doklado.
Minister za finance je 12. decembra 1937 jx)dpisal pravilnik o višini, načinu izterjevanja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na^ vino in žganje. Z odlokom dne 17. decembra 1937 je finančni minister dovolil, da sc v dravski banovini pobira banovinska trošarina na vino in žganje jk> novem pravilniku. S tem dnem se je torej pričelo pobiranje banovinske trošarine na vino in žganje po novem pravilniku.
Trošarina na vino in žganje ni bila s tem na novo uvedena, vendar je novi pravilnik naletel ponekod na hudo kritiko med proizvod-niki in točilei vina. Nastane vprašanje, kaj je v pravilniku takega, da je vzbudil toliko ne-volje.
Trošarina na vino in žganje se je že preje pobirala v enaki višini, kakor je odrejena z novim pravilnikom. Toda prejšnja uredba je
nance. Dohodki od trošarine so leto za letom padali.
Ne moremo trditi, da je padcu trošarmskih dohdkov bila kriva gospodarska kritza. številni tihotapski primeri dokazujejo, da se je trošarini podvrženega vina povžilo vsaj toliko, kakor v letih pred krizo; tihotapec pa je računal kon-z ume n tu isto prodajno ceno, kakor če bi bil plačal trošarino. Ohlapni trošarinski predpisi niso donašali koristi vinogradnikom niti konzu-mentom, marveč le nekaterim brezvestnim in prevejanim tihotapcem. Vsi ukrepi sb se izjalovili ob dejstvu, da zakoniti predpisi omogočajo nekontrolirani prevoz vina in žganja. Po cestah naše banovine so se pojavili novi tovorniki: krošnjarji z vinom. Ti pa niso bili samo iz naše banovine. Večina njih je bila iz drugih krajev. Dovažali pa niso k nam vina samo na vozeh in tovornih avtomobilih, marveč so prihajali k nam kar s. cisternami. Krošnjarji so prodajali vino bogve kakšnega izvora. Kroš-njarsko vino je zaradi nizke cene prodrlo v zadnje gorsko naselje ter izpodrinilo dobra vina naših vinogradnikov brez plačila trošarine, marveč dejstvo, da je med takim krošnjarskim vinom bil v pretežni meri zastopan pridelek samorodnic.
Torej ne samo radi reda in pobijanja tihotapstva, marveč tudi radi zaščite umnega vinogradništva je bilo reba uvesti prevozno kontrolo.
Druga nesmiselna določba prejšnje trošarin-sk uredbe je bila ta, da je trii zasebni konzument prost plačila banovinske trošarine, če je kupil vino neposredno pri vinogradniku. Komu je bila ta določba v korist? Odgovor je zelo lahek: imovitejšim slojem, kajti samo ti so bili toliko pri denarju, da so si vino lahko v večjih količinah nabavljali neposredno pri vinogradnikih. Socialno šibkejši ljudje, delavci, mali kmetje in podobno so pa bili po razmerah prisiljeni, da kupujejo vino pri trgovcih in gostilničarjih s plačano banovinsko trošarino. Trošarina je tako postala davek, ki so ga morali plačevati mali ljudje, premožnejšim slojem je pa bilo omogočeno, da se mu izognejo. Tej socialni krivici je bilo treba narediti konec.
Vinogradniki tožijo, da novi pravilnik ukinja prodajo vina pri vinogradnikih brez posredovalca. Ta očitek je neutemeljen. Če je gostilničar do sedaj kupil vino pri vinogradniku, je bil dolžan prejem in vkletenje vina prav tako prijaviti, kakor po novem pravilniku. To je tudi vsak gostilničar storil, ako je po svoji vesti predpise lojalno izvrševal. Ce vkletenja vina ni prijavil, je storil kaznjivo dejanje tihotapstva. Tega vendar ne bomo zagovarjali.
Neosnovana je tudi bojazen, da bo transportna kontrola zadela le promet domačega vina, dočim je uvozu vina v banovino odprta pot in kupčija neovirana. Transportna kontrola se vendar nanaša na promet vsega vina in žganja, ne glede na provenienco.
Pridelek kmetov vinogradnikov je od nadzorstva popolnoma izvzet; kmet vinogradnik v svoji kleti lahko počne kar hoče, za dom ga lahko potroši, kolikor mu je ljubo. Prijavil bo le to. kar bo prodal, da bo prejel prevoznico za blago.
Ker bo banska upra vplačilne olajšave z vso uvidevnostjo dovoljevala, izgubi tudi pri gostilničarjih ves smisel takoimenovane založne kleti. Založne kleti bi imele pomen, ako bi se od točilca na drobno zahtevalo, da takoj plača trošarino od vse kupljene zaloge vina.
Dovolil sem tudi. da se tudi točilcem na drobno na račun izgube odbijejo 3% od vkletene množine vina, če vkletenje vina sami prijavijo.
Poudarim pa naj končno, ko govorim o tem novem pravilniku, da sanacija našega kreditnega zadružništva nikakor ne bi bila izvedljiva, ne da bi v ta namen našel novih dohodkov. Višji dohodki, ki jih bo trošarina na vino in žganje donašala na podlagi novega pravilnika, so potrebni in se bodo uporabili v prvi vrsti za ozdravljenje naših kmetskih posojilnic in bo denar, ki se bo na ta način stekal v banovinsko blagajno, v odlični meri služil koristim našega malega vlagatelja-meta in omogočil v veliki meri obnovo našega gospodarskega življenja.
Koristi od tega velikopoteznega dejanja, ki pomenja za banovino vsekakor veliko žrtev, bo imelo po mojem prepričanju posredno ali neposredno vse naše gospodarstvo.
TRI ZLATE DEKLICE KINO
SLOGA
Danes premiera vesele komedije
V glavni vlogi najlepša in _	_ . . odlična pevka sijajnega glasu
najijubkejša filmska zvezda 06311113 DUSuifl na-topa prvikrat v filmu, ki je žela dosedaj povsod odlične uspehe Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri.	Rezervirajte	si	vstopnice!
Telefon 27-30
Kriminalen tip - javni govornik
Razne udarne in druge organizacije dostikrat brez vsakega pomisleka sprejemajo v svojo sredo temne elemente, ki nikakor ne bi smeli javno nastopati. Kriminalni tipi se rinejo tako v ospredje, da s svojimi nastopi skušajo povsod »rodo- in domoljubje« vzeti v zakup. V Ljubljani obstoja neka četniška organizacija, ki pošilja svoje zastopnike k vsem patriotskim in drugim prireditvam in slavnostim. Ta organizacija se je 3. oktobra lani udeležila v Stari Loki svečanega odkritja sjx>minske plošče inž. Gosarju, ki je med svetovno vojno leta 1916. padel kot žrtev avstrijske justice v Belgradu. V imenu četnikov se je poklonil spominu inž. Gosarja neki Maks iz Ljubljane. Porabil je priliko, da je udrihnil po banski upravi, češ da je po starem avstrijskem zakonu prepovedala razvitje čet-niškega prapora v Ljubljani. Politični uradnik g. Primožič je v imenu okrajnega načelstva opozoril govornika in mu prepovedal nadalje govoriti v takem smislu. Ljubljančan Maks je bil pozneje od okrajnega načelstva politično kaznovan na strožjo denarno kazen, hkratu pa je bil ovaden državnemu tožilstvu v Ljubljani, ki je proti Maksu uvedlo kazenski progon zaradi prestopka člena 4 zakona o zaščiti javne varnosti in red v državi.
Prva obravnava pred sodnikom-posameznikoin okrožnega sodišča je bila 4. novembra lani. Obtoženec Maks je zanikal, da bi bil tako govoril, kakor navaja obtožnica, pač pa je res izjavil: »Žalibog, da se je tudi nam po avstrijskem zakonu zabranilo razvitje prapora.« Obravnava je bila prekinjena. Pretekli teden se je obravnava proti obtožencu nadaljevala.
Sodnik-posameznik dr. J. Kokalj je zaslišal več prič. V prvi vrsti uradnika g. Primožiča, nar. poslanca g. Rajka Turka in druge, ki so prisostvovali svečanosti v Stari Loki. Nekatere priče so izjavile, da obtoženec s svojimi besedami ni povzročil nobenega razburjenja, druge pa so povedale, da so čule klice ogorčenja »Fuji«, pripombe: »Čudno! Čudno« in culo se je tudi mrmranje.
Kazenski list obtoženega Ljubljančana — četnika Maksa je prav pisan. In sodnik je pristavil zelo umestno pripombo:
»Tak človek ne spada na javno pozornico!«
Drž. tožilec dr. Pompe je v daljšem govoru utemeljeval obtožbo in ujiorabo omenjenega člena.
Branilec dr. Dinko Puc je skušal obtoženca razbremeniti in opravičiti. Obtoženec je bil za svoje izjave že politično kaznovan. Clen 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi se ne more v predmetnem slučaju uporabiti. Clen tu ni na mestu. Obtoženec je le kritiziral odredbo ban6ke uprave.
Sodba in utemeljitev
Ljubljančan, četnik Maks je bil obsojen po omenjenem členu na 1 mesec zapora in na 249 din denarne kazni odnosno na nadaljnih 4 dni zapora.
V globoko zamišljeni utemeljitvi je g. sodnik navajal vse tehtne razloge za obsodbo. Možna je kritika, ni pa dovoljena taka javna kritika, kakor si jo je dovolil obtoženec. Človek, ki ima toliko kazni za seboj, ne bi smel nastopati na javni po-zornici in bi se moral svojemu življenju primerno
umaknit.
Po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda je kazniv vsakdo, kdor na kakršenkoli način dela v nameri povzročiti nerazpoložen je zoper državne zakone, uredbe in naredbe oblastev odnosno zoper politični in socialni red v državi. Zakoni, uredbe in naredbe oblastev 60 drugače podvržene kritiki. Taka kritika ne spada pod udar člena 4. Cim pa bi bila taka kritika iznesena v taki obliki m na tak način, da bi se stavili preziru državni zakoni, uredbe in naredbe oblsatev, pa seveda taka kritika ni dopustna in spada pod udar omenjenega zakona. Zato je tudi, čim dobi kritika tako obliko, dokaz resnice nedopusten, kajti pri dejanskem stanju člena 4 ne gre za iskanje resnice, temveč le za namero postaviti zakone, uredbe in naredbe oblastev preziru odnosno povzročiti nerazpoloženje proti njim. To je bilo tudi v konkretnem slučaju, ko nekatere priče potrdijo, da se je čulo mrmranje in da so se čuli razni vzkliki. Nedvomno, da čl. 4 zakona o zaščiti države ne izključuje kritiko, toda kritika mora biti stvarna.
je
vsebovala določila, da sc je promet vina in žganja od producenta do točilca vršil brez nadzorstva Nesolidni elementi so kaj hitro preudarili, da se bo tukaj dalo imenitno trgovati in dobro zaslužiti, zraven pa banovino z oškodovati za zakonito zajamčeno davščino. Začelo so je tihotapstvo z vinom in žganjem, da je jelo resuo ogrožati banovinske in občinske fi-
Sernečeva oproščena
Ljubljana, 15. februarja. Obravnava o poneverbah pri tvrdki Jax trajal ce! dan z večjim popoldanskim odmorom. Vlekla se je na videz prav monotono. Med občinstvom so bile tudi osebe, ki so se za obravnavo zanimale bolj s trgovskega 6tališča. Obtoženka sc je drugače prav trdovratno in odločno branila. Mirno je odgovarjala na vsa vprašanja in dajala svoja pojasnila. Njeno zaslišanje samo je "trajalo nad dve uri. Zaslišanih je bilo več prič. Sodnik je obravnaval vse jiostavke od točke do točke. Na mizi so bila razpoložena »corpora delicti«, različne knjige in razni 6pisi. Obtoženka je zlasti poudarjala, “a.le eila z delom silno obremenjena in ne izključuje možnosti, ko je stregla strankam, da je v take m primeru pozabila kakšen plačan znesek vpisati. lo, kar dela sedaj 5 oseb pri tvrdki, sta poprej morala delati ona in Sclnveitzer. Šef dr. K. Jax ji je večkrat dejal:
»Gospodična! Nobene stranke ne smete pustiti jz trgovine zaradi konkurence!« V nadaljnjem zaslišanju je g. sodnik pripomnil: »Kaj je s knjigami, ki# ste jih zažgali?«
Obtoženka: »Gospod Jax sam mi je naročil, da naj jih sežgem zaradi davkarije.« Sodnik: »Se je po priči Novotny izkazalo, da to ni res.« Obtoženim: »Jaz nisem imela nobenega interesa knjige se-žigati zaradi davkarije, šlo je za par sto tisoč dinarjev.«
Strokovnjak v Imjigovdstvu je izračunal, da gre za primanjkljaje v celotnem znesku 232.436 din. Ob 14.30 prekinjena obravnava se je ob 16.80 nadaljevala ter se je zavlekla tja do 22.30. Zaslišane so bile mnoge priče, tako bratje in sestre, ki so potrdili, da je obtoženka, ki je drugače imela 1750 din mesečne plače, prav skromno živela in da je bila zelo varčna.
Po končanem dokaznem postopanju je g. sodnik objavil sodbo, s katero jo bila po {f-n 280 k. p. Scrnečeva popolnoma oproščena krivde in kazni. Drž. tožilec je prijavil proti oprostilni sodbi priziv
Filmi
ki jih velja videti... ali ne videti
»Rendezvous v Parizu« (Kino Matica). Takole
anierikansko blago se pri nas no more 'obnesli. Zgodba je preveč konvencionalna, preveč slučajnostim in preveč amerikansko krojena, da bi mogla ogreti. Tipična poteza: besedičenje, prav za prav natepavanje, se vleče brez konca in kraja. Človek nekajkrat zasluti, da je hotel režiser stvar zasolili s humorjem, vendar je ta humor za evropsko uho mnogo preveč izumetničen. Pač pa je filmu v odliko krasna fotograhja.
Kraljevič in siromak (Kino Union). Znana vvainova zgodba» The prince and tlie pauper« je svoj čas razširila krog občudovalcev tega znamenitega ameriškega humorista. In po pravici. Delo Je£,6vnu 7t.vsei>>i, vrlinami: živahno, duhovito, na-o f , je prikazano dovolj verno. Romantična pustolovščina Henrikovega sina Edvarda
ralno iidroeKa nlla vsebuie rahl° nakazano mo-' J I, h!kil(;y, v filmski stroki manj znano ime se je natančno držal Tvvainove snovi; po-66 mu. j°' (la 1° obdržal tudi avtorjevo silo hahil- z®v?’nJu polzgodovinskega vzdušja: robato nie	na	dvoru in mračno dejanje ter neha-
nje ijuai, ki so okrenili zakonom hrbet; klečeplazne dvorjane in nečedno zločinsko svojat. V svoji “S"«, Pravljici je Tvvain pokrbel za moralen nauk. vladarji naj bi sami stopili med narod, saj urugace ne morejo zvedeti za potrebe in za reve, tarejo ljudstvo. Zgodba kraljeviča in pr osja k a je zgodba dveh svetov: kraljevič se sesmani z najhujšo revščino, prosjak pa z največjim sijajem. Med umazanimi in zlobnimi tipi, ki jih srečamo pri delu, sije preprosta, junaška priroda Mi lesa Hendona. Rezija množic se je Keiglileyu izborno [»osrečila. ,™.ov,,H??do,n. J« odličen. Tudi mlada dvojčka i>illy ni Hobby Manch »sta 6c predstavila s prav dobre strani. Prijatelji dobrega, uekompiieiranega Iilnia si bodo delo ogledali,
Od tu 'm tim
Bučne demonstracije, kj so zahtevale eno smrtno žrtev, so priredili v Šibeniku nasprotniki Ljotičevega gibanja v soboto zvečer. Dimitrije Ljotič je najavil v mestu predavanje pod naslovom »Idejne smernice novih pokoljenj?:. Spremljan od skupine svojih pristašev je šel Ljotič v čitalnico na Poljani in začel predavati. Komaj pa se je predavanje začelo, je v dvorani nenadoma ugasnila elektrika. Zborovalci, včinoma gimnazijci, so nato prižgali sveče, da se je predavanje nadaljevalo. Ta čas pa 6e je zunaj na cesti pred dvorano, kjer je bila prav tako ugasnjena luč, zbrala velika množica ljudi, ki so demonstrirali in vpili: Dol z Ljoti-cein, dol s fašizmom. Skupina policajev je hotela demonstrante razgnati, vendar ni uspela. Demonstranti so metali kamenje na okna dvorane in jih VBe razbili. Zaradi tega je policija poklicala na pomoč četo orožnikov, vendar se številni demonstranti kljub temu niso hoteli raziti. Policija je zaradi tega streljala v zrak, in ko še to ni pomagalo, je ustrelila v ljudi. Padlo je-vež žrtev. Sedemnajstletnega mizarja Dragotina Belamariča je krogla zadela v vrat ter je umrl med prevozom v bolnišnico. Poleg tega je obležal težko ranjen še en demonstrant, zadet v glavo, lažje pa dva. Od kamenja, Ju so ga metali demonstranti na policijo, je obležalo precej ranjenih šest policajev in orožniški častnik. Šele okrog polnoči se je policiji posrečilo razgnati demonstrante in vzpostaviti red na ulicah. Ljotič je moral ves čas ostati v dvorani, nakar ga je policija spremila do avtomobila, s katerim 6e je odpeljal proti Kninu. Ljotič je nameraval prvotno imeti predavanje tudi v Splitu, za katero priliko so se tudi pripravljale demonstrante. Ljotič pa jo je zaradi slabe izkušnje popihal Iz Knina rajši naravnost v Belgrad.
Na včerajšnjem zasedanju Narodne skupščine 1« vložil poslanec dr. Fuks interpelacijo na notranjega ministra v zvezi z razpustom akademskega naprednega društva »Jadran« v Ljubljani. Interne-
1	ant je zahteval nujnost, ki je bila sprejeta. Poslanec Lazarevič pa je 6tavil na predsednika skupščine nekatera vprašanja glede dogodkov v Šibeniku ob priliki Ljotičevega predavanja. Lazarevič Je dejal, da je	_►V i priredila demonstra-
cije zato, da bi mogla ■■ • .- • v' nadadjnja predavanja Dimitrija Ljotica v Dalmaciji. Vsi drugi Poslanci, ki so govorili, so se bavih 6 hrvaškim vPrašanjem in večinoma napadali dr. Mačka ter Podpisnike znanega oktofoer&kega sporazuma zdru-z*ne opozicije.
V	Šibeniku bodo danes popoldne na slovesen način pokopali Dragotina Belmariča, ki je bil ubit °b pruliki sobotnih demonstracij proti Dimitriju Ljotiču. Na grobu bosta govorila senator Bela-niarič in poslanec Škarica. V mesto je prišlo že n^iogo ljudi iz okolice, da se bodo udeležili pogreba. Stanje druge žrtve Petra Dujla je še vedno kritično, dočim 60 vsi ostali ranjenci zapustili bolnišnico in se zdravijo doma.
Angleška ladja »Shooters Islandc, s katero so imele tudi 6pli'tske oblasti rrmogo posla, ima kaj čudno zgodovino za seboj. Ladja je bila svoj čas last uajvečjega čikaškega bandita Al Caponeja, ki Je.. ‘J116* ce'° ladjevje za tihotapljenje alkoholnih P!l. ,	^	zaprli Caponeja. je ostala med dru-
gimi ladjami tudi »Shooters Island« brez dela v prisamšču. dokler je ni kupil neki Anglež, ki ima ^voje 6taIno bivališče v šangaju. Čudna predzgodovina ladje je vzbudila v mornarjih, ki so veči-"Oma Kitajci, prepričanje, da z njo ne bo šlo vse P° sreči. Že na poti od Settina do Splita je ladja poživela tri težke nesreče. Enkrat se je zaletela v drugo ladjo, dvakrat pa je za-šla v tak v.ihar, da 8o že vsi mornarji mislili na najhujše. Zadnja nesreča pa je bila v Splitu, ker se je tam zastrupil 70 let stari ladijski strojnik Anglež Carthy.
Ogromen plaz zemlje in kamenja se je odtrgal od hriba pri Kami pod Sarajevom in zasul železniško progo. To se je zgodilo v soboto, vendar je promet še do danes mogoč le s prestopanjem. Ker se boje ncrvih plazov, so prekinili tudi vsak promet na cesti, ki pelje preko hriba, od katerega se le plaz utrgal
v Samo okrog 13.000 avtomobilov je v naši državi. številka je presenetljivo nizka, vendar pa v Pravem odnosu do elatoih cest. Mnogo so bile krive ^isoke carine na avtomobile, katere so pa v zadnjem casu zelo omilili Ker naš trg še zdaleč ni nasičen, so se pojavili predlogi, naj bi se zgradila pri nas avtomobilska tovarna. Kako daleč so prišli z naprti, pa ne vemo. Edino Nemčije je izrabila priliko in vrgla na naš trg precejšnje število cenejših avtomobilov. V primeri s sosednjimi državami smo •ni daileč zadaj, kar se tiče avtomobilov, še Romunija jdh ima več. Tudi v Pragi je več avtomobilov, kakor v V6ej naši državi.
121 meeščanov toži pred sodiščem banjaluški župan Hamdija Afgam zaradi žaljenja časti. Meščani so se namreč predrznili poslati banu vrbaske 'banovine spomenico, v kateri županu niiso v ničemer prizanesli. Ker pa so nekaj besed napisali Preostro, se bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
Državni odbor za volitve senatorjev je včeraj končal svoje delo. Odbor je moral pregledati ves material, ki so mu ga poslale volilne komisije, nakar je sesiavil še popis vseh novoizvoljenih senatorjev ter vse skupaj poslal v 6enat v nadaljnjo obravnavo.
Krvava tragedija se je odigrala v vasi Vrapče pri Zagrebu. Posestnik Franjo Kolarič je živel v divjem zakonu s Štefanijo Perkovič. Včeraj pa sta se sprla. Kolarič je na Štefanijo streljali in jo zadel v vrat. K sreči rana n ibila smrtnonevarna ter je ženska mogla zbežati skozi vas in poklicati ljudi na pomoč. Kolarič ie tekel za njo in spotoma še streljal, pa nič zadel. Ko je videl, da mn je Štefanija ušla, je odšel domov in se ustrelil v 6rce.
Živ je ostal, dasi je padel v 150 metrov globok Prepad Jovan Vrabac iz bližine Kičeva. Jovan je Kozcini čuvaj. Na običajnem obhodu je prišel do nevarnega mesta, pod katerim zija globok prepad, čeprav je vedel za nevarnost, je viseeno 6topil Proti robu, ko mu je nenadoma na zmrznjenem 8negu spodrsnilo in je zletel v globino. Na dnu je obležal močno poškodovan in nezavesten. Šele mraz Ra je spravil k zavesti. Z velikimi mukami se je 'zvlekel spet po snegu iz globine in odšel domov.
Zverinsko mater so prijeli v Gjurgjicu pri Bjelovarju. Milka Šalamunec je pred dvema letoma pbvdovela. Kmalu potem ie našla nekega delavca * njim začela živeti v divjem zakonu- Le 4 leten «inček in 6 letna hčerkica sta ji bila sedaj na poti. ^ato ju je zaprla med kure in ju ni pustila ven niti Podnevi niti ponoči. Otroka sta morala 6pati v "Uriiiku, za jest sta pa dobila silno skromne porci-1®' Ni čuda, če sta si nalezla raznega mrčesa. De-etce si je pred tremi leti zlomilo roko, pa je mati k' Peljala k zdravniku, temveč pustila, da si je ro-a kar tako zara6tla. Brezsrčno mater 60 orožniki zaprli.
Strašna smrt na električnem daljnovodu
Maribor, 14. februarja.
Danes zjutraj ob 7.10 so cegristrirali aparati elektrarne Fala zemeljski stik na tako imenovanem »varaždinskem« daljnovodu, ki se odcepi v mariborski okolici od glavnega falskega daljnovoda ter dovaja elektriko v Ptuj, Ormož, Čakovec in Varaždin. Takoj so se podali monterji elektrarne na progo ter so v bližini vasi Dobravce, na mestu, kjer je "izpeljan daljnovod preko ceste, našli grozoten vzrok te motnje. Na železnem nosilcu elektrovoda
je viselo zogljenefo človeško telo,
pod eletrovodom na tleh pa so ležale odžgane roke nesrečneža. Ugotovilo se je, da je samomorilec mladi, komaj 17 letni Anton Lešnik iz Sv. Miklavža na Dravskem polju. Vso noč se je Lešnik nahajal v družbi fantov, s katerimi je popival ter je že ponoči dejal, da bo šel na električni drog ter se bo ubil. Fantje so sicer smatrali njegovo grožnjo za šalo, pa so ga vendar zadrževali ter mu prigovarjali. Ko pa je šlo proti jutru, se je fant poslovil od družbe ter je dejal, da gre domov. Med potjo pa je ob cesti, ob kateri stojita na vsaki strani dva železna nosilca, dočim nosijo sicer daljnovod leseni drogovi, splezal po konstrukciji na vrh ter se je oprijel za obe žici, po katerih je napeljan
tok v napetost* 35.000 voltov
Čim se je prijel za žici, je otrpnil kot od strele zadet ter je bil gotovo v nekaj minutah mrtev. Od
silne električne energije sta se mu roki v nekaj minutah izpremenili v oglje'ter sta odpadli od telesa. Truplo je padlo na nižje izpeljano električno žico, kjer ga je zadel nov električni udarec ter ga odbil in vrgel v drog, kjer je obviselo na konstrukciji in so ga tam našli. Anton Lešnik je šel v smrt na
istem stebru, na katerem se ie njegov brat
Franc pred dvemi leti povsem na isti način usmrtil. Franc Lešnik je takrat tudi vso noč popival, proti jutru pa, ka se je vračal v družbi prešernih fantov proti domu, je pred njihovimi očmi začel plezati na nosilec. Fantje so mislili, da se njihov tovariš šali, je pa zagrabil za žico ter se usmrtil. Vzrok teh bolestnih zamomorov so neznosne
družinske razmere
v Lešnikovi rodbini. Mati, ki je imela osem otrok v zaikonu z Gašperjem Lešnikom je po smrti tega vzela njegovega brata. Z očimovim prihodom se je začel v družini prepir, mož in žena pijančujeta, otroci pa so se razbežali od hiše ter se zatekajo zdaj k enemu, zdaj k drugemu sorodniku.
Prosvetno društvo Trnovo. Na desetem prosvetnem večeru v sredo 16. t. m. ob 8 zvečer bo imel ekioptično predavanje g. pater dr. Roman Tominec, pod naslovom: »Dunaj, Budapešta, Kra-kovo«.
Trije prekmurski razbojniki pred sodniki
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila v soboto dopoldne razprava proti trem mladim zlikovcem, ki pa so po svojih razbojstvih že pravi rokovnjači. So to 23-let-ni trgovski pomočnik Alojz Žajdela iz Logarovcev, njegov 22-letni brat Franc in posestniški sin Alojz Antolič iz Kobljenščaka. Vsi trije imajo na ve6ti celo vrsto zločinov, od katerih 60 pa najbolj obte-žilna nekatera razbojstva, ki so jih vršili sredi belega dne ter so pri tem grozili svojim žrtvam celo s smrtjo. Brata Žajdela sta v noči na 27. februarja lanskega leta vdrla v hlev posestnika Erhatiča v Zagorcih, porezala sta konjem repe ter pokradla kokoši in druge stvari, tako da sta povzročila 1270 din škode. Alojz Žajdela je ukradel v Murski So-boi služitelju Nikolaju Ksenemanu njegovo kolo, vredno 1200 din. Istega dne je napadel Alojz Žajdela v Verkovcih posestnika Ivana Koltaja. Zalotil ga je na polju, zagrabil ga je z eno roko za vrat, z drugo pa je vihtel nad njim dolg kuhinjski nož ter mu je grozil, da ga zakolje, če mu ne bo izročil denarja. Vrgel je Koltaja na tla, da si je pri padcu zlomil prst na roki, ležečemu pa je izvlekel denarnico ter pobegnil. Na sličen način je Alojz Žajdela napadel v Motivilcih posestnico Viktorijo Cmor ter ji je grozil s samokresom, če mu ne da denarja. Udaril jo je z orožjem po glavi, da jo je oblila kri, denarja pa vseeno ni dobil, ker ga uboga žena ni imela. Alojz Antolič je udrl dne 16. julija v trgovino Štefana Ljubeča v Slavščini ter jo je izropal. Dne 21. junija je napadel svojega starega očeta ter ga je vrgel po stopnicah, da je stari zadobil zelo hude poškodbe. Grozil mu je tudi z nožem. Obtoženci so ta dejanja, ki jih jim očita obtožnica,le deloma priznali. Pri zaslišanju prič je prišlo do precej burnih prizorov, ker sta zlasti Kol-taj in Cmorova zelo nazorno opisovala zverinski napad Žajdele. Sodba je bila stroga: Alojiz Žajdela je obsojen na 15 let robije, trajno izgubo častnih pravic in na 2500 din odškodnine Koltaju. Njegov1 brat Franc je dobil dve leti strogega zapora. Alojz Antolič pa eno leto in štiri mesece 6trogega zapora.
Gibahfe vlog pri slovenskih hranilnicah v letu 1937
Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani je sestavila pregled o gibanju vlog pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v letu 1937. Ker obresti za leto 1937 večinoma še niso pripisane, so upoštevane zaradi primerjave številke za 1. 1936 in 1937 brez obresti.
Vloge na knjižice so narasle za 9,817.170 na 603,021.843 din, vloge v tekočem računu so padle za 4,218.000 na 402,369.000 din, skupne vloge pa so narasle za 5,598.927 din na 1.005,391.520 din, do-čini so znašale 31. decembra 1936 999,014.440 din.
število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 5, v -tek. računu pri 13, skupaj pri 5 hranilnicah. Vlagateljev na knjižice je bilo 129.112, v tek. računu 6.394, skupaj 135.506.
Stanje vlog pri posameznih hranilnicah je znašalo (po velikosti) v milijonih dinarjev: Ljubljana (mestna) 364,2, Ljubljana (banovinska) 169,9, Maribor (b.) 83,4, Maribor (m.) 83,4, Kranj (m.) 40,9, Celje (on.) 30,9. Novo mesto (m.) 28,8, Radovljica (m.) 23, Vrhnika (občinska) 18.9, Slovenj Gradec (okrajna) 17,2, Kamnik (m.) 13,9, Kočevje (m.) 13, Ljubljana (Hran. kmečkih občin) 12,8, Krško (obč.) 11,4, Ptuj (m.) 11,4. Brežice (m.) 9,7. Črnomelj (m.) 8,3, Slov. Bistrica (okr) 8,3, Škofja Loka (m.) 7,4, Sv. Lenart (okr.) 6,6, Gornja Radgona (obč.) 5,3, Mnrenberg (obč.) 5, Konjice )okr.) 4,7, Ormož (m.) 4.7, Ljutomer (m.) 4,7, Murska Solx>ta (obč.) 4,2, Kozje (obč.) 3,3, Kostanjevica (obč.) 2,4, Rogatec (okr.) 2,4 milij. din.
Nove vloge pri zaščitenih hranilnicah so znašale 31. dec. 1937 205,3 milij. din, torej 41,6% V6eh vlog pri teh hranilnicah, ki znašajo sicer 493,4 milij. din. Tu so upoštevane dejansko nove vloge, nadalje pa tudi oproščeni obroki, oproščene vloge in oproščene obresti, ki se smatrajo za nove vloge in 60 vedno razpoložljivi. Pri 5 (nezaščitenih) hranilnicah so proste vse vloge v znesku 334,6 milijonov din. Nove vloge 6e nahajajo v stalnem porastu in so dokaz vračajočega se zaupanja.
Seveda so nove vloge zelo neenakomerno razdeljene na posamezne hranilnice. Cim preje je posamezna hranilnica oprostila vsaj del vlog, tem več novih vlog izkazuje.
Vesti iz Krania
Kranj, 14. februarja.
11	letni dijak preprečil vlom v hranilnico. V
nedeljo, 13. februarja zvečer je stopil iz svoje sobe v vežo 11 letni dijak Ivan D., stanujoč v Prešernovi ulici. Ker je bila v veži tema, je prižgal luč in takoj zapazil med nasprotnimi vrati neznano moško postavo. Nemudoma je dijak skočil nazaj v sobo in poklical svojega stanodajalca g. Dolenca. Ko je g. Dolenc stopil v vežo, neznanca že ni bilo več. Urnih nog jo je pobrisal ekozi zadnja vrata v temo. Neznanec je prav gotovo poskušal vlomiti v pisarno Mestne hranilnice.
Mariborski poštarji so si izvolili spet stari društveni odbor
Maribor, 14. februarja.
Združenje poštnih, telegrafskih in telefonskih zvaničnikov in služiteljev je imelo včeraj popoldne svoj redni občni zbor. Za ta občni zbor je vladalo v vrstah poštnih uslužbencev izredno zanimanje, ker 6e je pojavila v njihovih vrstah neka opozicija, ki je začela z veliko agitacijo proti sedanjemu vodstvu organizacije. Zaradi tega je bila tudi udeležba izredna ter so se udeležili občnega zbora poleg članov iz Maribora tudi zelo številni člani s podeželja. Bilo je vsega skupaj nad sto zborovalcev, ki so po poročilih sedanjih funkcionarjev z veliko napetostjo pričakovali izid volitev novega odbora. Volitve so bile tajne, njihov rezultat pa je pokazal, da uživa dosedanje vodstvo zaupa* nje ogromne večine članstva. Vloženi srta bili dve listi. Prva lista, na kateri so bili vsi člani dosedanjega vodstva, je dobila nad 80 odstotkov oddanih glasov ter je bila s tem zopet izvoljena dosedanja uprava, v kateri so: Turk, Kastelic, Golob, Žula, Kotnik, Pinter, Veber, Peklar in Kramar.
Pijanec napadel policija
Kranj, 14. februarja.
Predpustne nedelje se morajo primerno proslaviti s pijačo, petjem, harmoniko, tu in tam tudi z razgrajanjem. Tega mnenja so v veliki večini seveda tudi Kranjčani, zato so številne predpustne prireditve kar dobro obiskane, pa tudi gostilne niso ob nedeljah prazne. Preteklo nedeljo se je zbralo v gostilni Lukež v Kranju veliko ljudi in veselja je bilo na pretek. Okrog desete ure se je vrtelo po gostilni vse polno ljudi, tako da ni nič čudnega, če je nek fant prav pošteno s komolcem sunil K. Janeza iz Klanca. Ker je Janeza vino naredilo >rahločutnega<, je začel razgrajati po gostilni. Pognal se je za fantom, toda ta mu je srečno ušel. Ko se je Janez vrnil v gostilno, je spet razgrajal in premetaval po gosti.lni, da so morali poklicati policaja. Komaj pa je Janez zapazil policaja, je začel vpiti in se policaja lotil z rokami. Ko so ga umirili, 60 mu dopovedali, da bo za svojo korajžo polagal račun pred sodiščem.
Kdo bo letošnji prvak
Bane Sekulič misli, da bo BSK prvi radi tega, ker je BSK najboljše nogometno moštvo in igra šest tekem doma. Prerokuje pa BSKu v Magrebu neodločen rezultat, v Ljubljani pa morda celo poraz. Tudi za Haska meni Sekulič, da l>o izgubil v Ljubljani in v Splitu. Gradjanski bo j>o njegovem izgubil tekmo proti BSKu, neodločeno Ivo pa igral s Haskom. Hašku prisoja sicer drugo mesto, vendar ne izključuje možnosti, da bi obsedel tudi na tretjem mestu. Končni vrstni red pa bo po njegovem mišljenju naslednji: BSK (30 točk), Ilašk (2"). Gradjanski (24). Hajduk (22), Sl a vi ja (17), Jedinstvo (15), BASK (13), Ljubljana (13), Jugoslavija (15), Con-cordia (4) Sekuliču se pozna, da je igralec in trener Jedimstva, sicer mu ne bi najbrže dal šestega mesta.
Previdnejši je dr. Ivkovič Milufin, ki pravi, tla se mn nikakor ne zdi nemogoče, da Hašk tudi v poletnem delu ne bi mogel obdržati prvega mesta. Zakaj naj bi ne imel sreče še v drugem delu prvenstva, če jo je imel že v prvem, zlasti ker mu športna javnost priznava velikanski napredek. Hašk, BSK in Gradjanski se bodo menjavali v drugem delu prvenstva na vodstvu. Eden od teh treh kilubov bo tudi prvi, kajti vsi trije imajo polno pravico za naslov državnega nogometnega prvaka. Četrti bo Hajduk. Vseh drugih šest klubov pa ima enaiko možnosti, da se plasirajo na šesto ali pa zadnje mesto. Dr. Ivkovič je malo preveč pitijski v svoji napovedi, zato se pa tudi ni mogel nič zmotiti.
Razpis telunovani
ob priliki 7. izleta gorenjskih smučarjev v Bohinj v dneh od 19. do 20. februarja 1938
Sobota, 19. febr. ob tl pred Občinskim domom na Bistrici: start za tekme na 18 km, 6 km in S km za seniorje in juaiorje. Pravico do nastopa imajo vsi smučarji.
Nedelja, 20. febr. ob S za Gradcem nad hotelom ♦Bcllevuet: start za slalom za seniorje in juniorje, tekmuje se v razredih — ocenjuje v celoti. Vodstvo tekme si pridržuje pravico prenesti tekmovanje na drug teren.
Ob li na Hansscnovi skakalnici: skoki za kombinacijo iu solo skoki, pravico do nastopa imajo samo verificirani tekmovalci JZSS. Trening na skakalnici dovoljen do nedolje, in sicer do 12.
Splošna določila: tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS, vendar imajo izjemoma pravico do nastopa tudi neverificirani tekmovalci. Pravico do tekmovanja za klasično prvenstvo GZSP — imajo samo verificirani tekmovalci GZSP. to tekmovanje se vr&i sknpno z ostalim tekmovanjem, vendar bo ocenjeno ločeno. Isti predpisi veljajo za skoke. Vsak verificiran ali neverificiran tekmovalec nastopi na lastno odgovornost! Prijave za klasično kombinacijo GZSP na saveznih prijavnicah, Je poslati do četrtka, 17. t. m. na GZSP ali do 12. ure v soboto, 13. t m. oddati v pisarni GZSP v Bistrici. Žrebanje startnih Številk bo za vse discipline v pisarni GZSP v Bistrici v soboto, 19. t. m. točno ob 13. Žrebanju lahko prisostvujejo samo delegati klubov in vodje moštev. — Vsi zmagovalci v posameznih disciplinah prejmejo krasna darila, ostali plakete ali priznanice. Razglasitev rezu! tatov in ra-ielttev daril bo v y Bistrici*
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Krat	Barometer 11 sko stanje I	lempo-ratnrp v f"		X - > i *	7 <■ X. —	Veter imer. ; Z koet)	Pada vine	
		X s ;	. c: vs = 5				a c	S0 K U >
Ljubljana	<601	-0 8	4.-2	96	10	SE«		
Maribor	/61 4	20	42	80	11)	NW>		
Zagreb	751>	0t»	3-0	70	4	ENE-			
Belgrad	752-V	-5*( i	2-0	-0	5	0	5*	sneg
Sarajevo	-'49 7	-io-o	1-0	M	10	0	20	sneg
Sušak	749 5	3-0	60	6ii	6	NE,			
Split	7469	3-0	8-0	60	10	NE,				
Kumbor	—	—	12-0	_	—				
Rab	'490	00	4’	9!)	10	ESE«	—	—
Vremenska napoved: Spremenljivo, večino-ma oblačno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 7.10 popolnoma oblačno, nakar se je pričelo polagoma jasniti. Ob 8.10 je biio večinoma jasno, a le do u ,ar se je zopet precej pooblačilo. Ob !	® je. naletaval kratek čas sneg. Od 14—17 se
je oblačnost zelo spreminjala, po 17. uri pa je bilo popolnoma oblačno. Ves popoldan in v noči je pihal jugovzhodni veter.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 15. februarja: Favst.
Sreda, 16. februarja: Julijana.
Nočno službo imajo lekarne:: dr. Kmet, Tvr-ševa 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Uetar, Še-lenburgova ulica 7.
Danes, v torek 15. februarja, se vrši ob 20 v Mali filharmonični dvorani skupno predavanje Prirodoslovnega društva in Jadranske straže. 1 reda val bo g. docent dr. Valter Bohinec o tema: 'Sredozemski človek v svoji odvisnosti od narave«.^ Sredozemlje, ki je v zgodovini igralo talko važno vlogo, je še danes prav izrednega pomena in ravno tu je narava v prav posebni meri in na svojevrsten način izoblikovala človeka in njegovo življenje. Predavanje bo spremljalo nad 60 diapozitivov.
Opozarjamo na I. javno produkcijo Ijithljan-- ega drž. konservatorija, ki začne drevi ob četrt na 7 v veliki Filharmonični dvorani. Nastopijo pevci, gojenci klavirskega, violinskega in. instrumentalnega oddelka. Podrobni spored se dobi v knjigami Glasbene Matice ali pa pred začetkom na blagajni. Stane 3 din in velja obenem kot vstopnica.	1
Obleka in obutev xa reveže, V sredo bo na Vod-trgu pred spomenikom mestni socialni urad zbiral zopet za reveže stare obleke, perilo in obutev. Gospodinje store dobro delo, ako oddajajo tam stvan, ki jih družina ne potrebuje več. Mnogokrat so stare stvari doma le v nadlego; revežem pa sluzijo zelo dobro. Zato se spomnite v sredo naših ubogih in prinesite mnogo; socialni urad sprejme hvaležno vse porabno blago.
Odlični spored klavirskega koncerta in prvovrstni umetniški izvajalec, pianist Anton Borovski sta najboljše vabilo in opozorilo za Borov* . ega klavirski koncert, ki bo v petek, dne 18. t. m. ob -H) v veliki Filharmonični dvorani. Umetnik igra dela Bacha, Beethovna, Prokofjeva, Medtnerja, Stravinskega in Liszta, same koncertne umetnine Predprodaja v knjigarni Glasrbene Matice.
Na proslavi 50-letnire slovenskega Mesarstva
ki je bila v minulem decembru v sejni dvorani Mikličevega hotela, je bila izražena splošna želja da se ta jubilej v letošnji kolesarski sezoni proslavi z večjo kolesarsko prireditvijo. Da se ta obletnica ene najstarejših slovenskih .športnih panog proslavi čim učinkoviteje, si je obstoječa ljubljanska kolesarska pod zve za nadela nalogo, da to željo pionirjev našega kolesarstva in njega ljubiteljev tudi izpolni /ato vabi omenjena podzveza za v petek, 18. t m ob 8 zvečer na sestanek v restavraciji »Novi svet-vse udeležence decemberskega jubilejnega sestanka in one, ki bi bili voljni pri izvedbi te proslave sodelovati.
Ljudska univerza v Liubljani. V sredo 16 t. m. bo predaval o temi »Kdo določi snob docent dr. Ivan Matko, šef internega oddelka dr/, bolnišnice v Ljubljani. Vprašanje je zelo zanimivo in kljub mnogoštevilnim preiskovanjem na tem polju se vedno sporno. Vredno pa je, da Se s tean vprašanjem seznani vsaka žena in vsak moški. Razmotrivunje tega problema bo tem in-eresantnejse kor ne bo govoril o njem samo bto.ojr, ampak internist, ki je posvečal temu vprašanju svojo paznjo že dolgo vrsto let. Preda vanje bodo pojasnjevale mnogobrojne skiop-nene slike \ rsilo se bo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Pričetek ob 20 Mladim vstop ni dovoljen.
„ t Poho dništvo na I. drž. realni gimnaziji
nr«vL ik8*" ,lrnf',° sv'°j redni občni zbor v 16. t. m. ob 18 v posvetovalnici zavoda
Ljubljanskii prosveta MO LjubMana uprizori danes ob 8 zvečer na svojem rednem prosvetnem večeru pravljično veseloigro v štirih flejanjili »Krojaček junaček«. — Predprodaja vstopnic po 6, 4, 3 in 2 din v pisarni »Pax et iK>num< v franč. pasaži, člani imajo popust.
Zveza šoferjev dravske banovine v Ljubljani
javlja vseim svojim članom, da bo XVI. redni letni občni zbor dne 12. marca 1938 v salonu restavracije pri Levu, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Vse dopise in predloge, ki bi prišli na občnem zboru v poštev, je treba poslati vsaj osem dni pred občnim zborom zvezi šoferjev dravske banovine, Ljubljana, Mestni trg 6-It. Odbor.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20 uri.
Torek, 15. februarja: »Rdeče rožec. Red B. Sreda, 16. februarja: »Rdeče rože*. Red Sreda. Četrtek, 17. februarja: »Bela bolezen«. Reti Četrtek.
Petek, 18. februarja: Zaprlo.
Sobota, 19. februarja: »Velika puniarija«. Premiera.
Opera. — Začetek ob 20 uri
Torek, 15. februarja: »Ero z onega svcta< De-but gdč. Ilevbalove. Gostovanje g. Josipa Križaja. Premierski abonma.
Sreda, lb februarja: »Evgenij Onjegin«. Gostuje A. Dermota. Izven. Znižane cene.
ute. lungiasncv rezin-	i-	r-|.»„	•	.VT —: . ---
nedeljo, 20. t. m. ob 18 i Ceri tek, 17. februarja: »Traviatat. Gostovanje
Gjuugjen«c. izven. Znižane ccuo.
Kako uspeš v življenju .. .
Osrečit milnone ljudi, sam pa ostal - nesrečen
Kakor je radovednost prvi pogoj spoznavati j a in znanosti, tako je nezadovoljnost prvi pogoj za uspeh. Nezadovoljnost in želja po uspehu morda še nikdar ni bila tako velika kakor danes, kar se vidi iz raznih dobro uspevajočih »prodajalcev uspeha«. Med njimi je gotovo najvažnejši Američan Dale Carnegie, ki je ustanovil svoj »Zavod za učinkovit govor in človeške odnose«, kjer se vzgaja nekaj tisoč ljudi vseh starosti, moških in žensk, ki bi se radi znebili svoje mevžavosti in zlezli na nekoliko višjo stopnjo družabnega položaja.
Carnegie je bil rojen 1888 kot sin ubožnega kmeta v državi Missuri. Vendar se mu je posrečilo pretolči se skozi srednjo šolo do vseučilišča. Tam pa se ga je zaradi njegove neznatne zunanjosti začela polaščati velika potrtost in to imenujejo Američani »inferiority eomplex< (občutek svoje nič- ozir. manjvrednosti). Nekoč je slišal telesno sicer slabotnega, toda imenitnega govornika in spoznal, da krepka
zunanjost še ni vse, da se da v življenju tudi z drugimi zmožnostmi kaj doseči. Začel se je torej zanimati za govorništvo, skušal postati gledališki igralec, pa se mu ni obneslo; stopal je v stike z raznimi društvi in ustanavljal govorniške tečaje. Več let 6e je tako vsiljeval in nazadnje leta 1916 je imel že svoje urade.
Toda bistvo uspeha je spoznal po večletnih skušnjah šele okoli leta 1920. »Ni toliko važno, da človek zna dobro govoriti, kakor da zna z ljudmi prav ravnati. Vsakomur s krepko prisrčnostjo stisni roko, vedno se smehljaj, vsakogar pazljivo poslušaj, kar ti pripoveduje'in mu ne ugovarjaj, s tem ga boš osrečil, dal mu boš občutek važnosti in tako lahko vse dosegel pri njem.« Taka in podobna navodila je spisal v knjigi »Kako vplivati na ljudi in uspeti v življenju«, ki je v enem letu našla čez milijon kup-. cev. Osrečil je sicer milijone, sam pa pravi, da ni srečen, ker bi se s tem nehala njegova de-
I	lavnost.
Tako so zadnjič sprejeli v Varšavi madžarskega kraljevega namestnika Horthyja
Holandska kraljeva družina
600 let stara dediščina
Mala holandska princesa, katere rojstvo je ljudstvo taiko napeto pričakovalo in z nebrzdanim veseljem pozdravilo, ki je osrečilo toliko prebivalstvo — vse dcklice, rojene v januarju, bodo prejele doto z dvora, vsi vojaški in mornariški zločinci so pomiloščeni — je po posestvih mod najbogatejšimi kraljevimi dediči v Evropi. Njen rod, Nassau-Orange, ima staro in zelo zanimivo preteklost, ki kaže, da so tudi največji plemenitaši izšli iz preprostega rodu.
Začetnik rodbine Nassau
je bil grof Oto Nassau-Siegen, ki je umrl leta 1290. Bil je sicer neznaten, nič posebno bogat lemič, toda tako bojevit, da so začeli o njem malu veliko govoriti. Rod je začel slaveti in bogateti ter se v 200 letih tako dvignil, da si je njegov potomec grof Henrik Nasavski drznil zasnubiti visoko plemenito Francozinjo, Klavdijo Salonsko, sestro in dedinjo zadnjega princa Oranšikega. Priženil je s tem lepo francosko pokrajino in plemiški naslov Oranški. Tako sta se že v srednjem veku združili francoska in nemška rodovina, toda od francoske je ostalo nazadnje samo še ime, posestvo pa je kralj Ludvik XIV. leta 1713 priključil, kakor toliko drugih samostojnih kneževin, svojemu kraljestvu. Leta 1752 je pariški parlament končnoveljavno prignal Nas a vski rodbini naslov »Oramge«.
Začetnik kraljevskih posesti
pa je bil Viljem D u ve n voor tiski, nezakonski sin preprostega kmečkega dekleta in neznatnega
grofica iz Duvenvoorda. Rojen je bil leta 1290, se do dvajsetega leta potikal sem in tja po kmetih, brez pravega imena — rekli so mu kar »Veslo«— ker ga oče ni hotel priznati za svojega. Nekoč je pa postal pozoren nanj brat njegovega očeta, ki je imel visoko službo na dvoru. Poklical ga je k sebi, ga opazoval in učil in mu preskrbel malo službo na istem dvoru. Mladenič se je s vo.jo bistroumnostjo znal prikupiti svojim gospodarjem, ki so ga pozakonili, mu dali plemiški naslov in ga postavili za glavnega upravitelja, kjer je trgoval, dajal razne nasvete in dosegel ugled in spoštovanje tudi pri tujih vladarjih.
Iz skromnih začetkov je namreč z veliko varčnostjo in pretkanostjo v denarnih zadevali prišel do tolikega bogastva, da je posojal denar na 20—30% obresti vsem tedanjim gospodom, raznim vojvodom, knezom in škofom in celo angleškemu kralju. Če mu niso mogli vrniti, so mu zastavljali svoja posestva ali mu prepuščali najemnino in razne pravice, tako da je_ bil ob svoji smrti največji posestnik in bogataš v Holandiji. Ker je bil sam, je njegovo premoženje prešlo na njegovo edino nečakinjo, s katero se je oženji Engelbert Nasavski ter tako postal najmogočnejši knez holandski, iz čigar rodu so izšli sedanji vladarji ozir. vladarice Nizozemske, ki so znali veliko bogastvo v skoraj 600 letih ohraniti neokrnjeno, kar je gotovo edinstveni slučaj v Evropi.
Ali ste že poravnali naročnino?
V takihle stolpičih so po nemških mestih posta* vili radiozvočnike, da ne bi bili preveč prikrajšani tisti, ki si radio ne morejo kupiti
Koristi avtomobilskih tekem
Večkrat slišimo, posebno, kadar se kdo ubije, da so tekme sploh velika neumnost. Toda brez tekem bi ne bilo nobenega napredka. Poglejmo samo napredek avtomobila!
Še pred 20 leti so bili ljudje zadovoljni in celo očarani, če so dosegli hitrost 40 km na uro. Današnji rekord je nekaj čez 500 km. Zato je bilo treba izpopolnjevati motorje, kolesa, zavore. Seveda nihče ne bo hotel drveti 500 km na uro, toda avto, ki lahko doseže tako hitrost, mora imeti izredno odpornost ter zato služi za zgled vsej avtomobilski industriji.
Včasih je trajalo skoraj 30 metrov, da se je avto pri hitrosti 60 km ustavil; danes se to zgodi že pri 9 metrih. Včasih so kolesa (gumijasti plašči) držala kvečjemu 4-50 km ter so jih morali pri daljših tekmah neprestano menjavati. Danes je njihova odpornost že tako izpopolnjena, da z njimi prevoziš lahko 65.000 km navadne hitrosti. Tekmam se imajo zahvaliti današnji avtomobilisti, da za manjšo ceno dobe močnejša vozila, manjša, elegantnejša in neprimerno trdnejša, ki z manjšo silo dosežejo boljše uspehe kot nekdaj.
Norvežan Engestangen je spet zboljšal svoj rekord v drsanju na progi 500 m. To progo je zdaj predrsal že v času 41.8 sekunde.
(Industrija gledališkega uspeha*
V	pariških in morda tudi v drugih gledališčih imajo nastavljene posebne »navijačec, ki so plačani za to, da pri občinstvu vzbude navdušenje za kakega igralca, za igranje samo ali za splošen uspeh predstave.
Vodja takih »navijačev-pk>9kačev« v glavnem gledališču v Parizu je odgovoril nekemu časnikarju na njegova vprašanja:
»Nobenega dvoma ni, da je naša služba potrebna. Večkrat me je že kak ravnatelj gledališča odslovil, češ, da ga preveč stanemo, pa me je že v nekaj dneh zopet prosil, naj prevzamem svoje prejšnje opravilo, ker brez njega v dvorani ni nobenega navdušenja, igra nima nobenega uspeha. Občinstvo je kakor bojazljivi otrok, katerega moraš vzpodbujati in tiščati v ospredje, če hočeš kaj n njega izvleči. Včasb se kdo navduši za to ali ono mesto v igri, za tega ali onega igralca, v prvem hipu »pozabljenja nekoliko ploskne, pa se kmalu »zave« in sramežljivo utihne. Ploskale! morajo torej paziti na take podzavestne izbruhe posameznikov in jih krepko podpreti s hrupnim navdušenjem. Njihov vodja mora biti pri vseh skušnjah, dobro poznati igro in občinstvo, da ve, ob kakšni priliki bi kdo rad zaploskal, da mu potem s svojim »orkestrom« pomaga, ustvari v dvorani živo zanimanje ter zagotovi gledališču in igralcem čim več uspeha.«
Ploskačev je 15—20, nameščeni so nad odrom v raznih višinah odkoder napeto opazujejo svojega vodjo, kdaj jim bo dal znamenje.
Programi Radio Ljubljana
Torek, lS.febr.: 11.00 Šolska ara: Kako tudi uče* neo in učenka lahko pomaga. Če nastane nenadoma neigioda..Ali,.nesreča* (s* dr. Fr. Mis) — 12.00 Wurliške orgrle (ploSŠe) — 12.45 Poročila — 13.00. Napovedi 13.20 Narodne pesmi (g. Far. Lupša In Kadilki ork.) -14.00 Poroči la'-18.00 Kmečki trio - 18.40 Kršea* stvo in nacionalizem (g. dr. Fr. Veber) — 39.00 Napo* vedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zabavni zvo&n* tednik — 30.00 Plesna glasba (B. Adamičevi fantje) 21.00 Schubert-Urbacb: Iz Schubertove skicirke (pl.) — 21.10 Klavirski koncert ruske glasbe (g. profesor M-Lipovšek) — 22.00 Napovedi, poročila — 22.15 Labka glasba, igra Radijski orkester.
Drugi programi
Torek, 15. febr.: Betgrad: 20 Konccrt komedijantov, 20.30 Komorni koncert, 21.30 Plošče, 22.20 Vokalni koncert — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 13.40 Opern« in operetna glasba, 20.40 Slavni pevci na pložčah, 20.55 Moaart-Schubert-Wolf-Bru.:kner. 22.20 Plesna gl*
— Budimpešta: 19.15 Stare madžarske koračnice, 20.20 Plošče, 21.45 Orkestralni koncert, 23.20 Ciganski orkester — Bim-Bari: 17.15 Plesna glasba, 21 Koneer glasbenega druStva, 22.15 Izbrane pesmi, 22.45 Plesna gl*
— Praga: 22.15 Pestra glasba — Varšava: 20 Salonski kvintet, 21 Simfonični koncert, 22 Plesna glasba — Sofija: 20.30 Komorni koncert, 21.15 Slovanske pesmi. 22 Lahka in plesna glasba — Berlin: 19.10 Uverture,
120 Pustna glasba, 21 Italijanske in madžarske vojaSke godbe — Konigsberg: 19.10 Plesni večer — Hamburg: 19.10 Verdijeva opera »Othelo«, 20.10 Pester koncert *
Marh Twain:
KraUevič in siromak
V	Londonu so se že začele velike svečanosti za kronanje mladega kralja! Edward VI. (berač Tom) bi moral bili proti 6voji vo4ji kronan za kralja! V vveslminstrsiki katedrali je bilo že vse pripravljeno, in vsi Tomovi izgovori, da on ni pravi kralj, ni60 nič zalegli. V tem trenutku pa je prihitel spet Hendon 6 pravim kraljem pred cerkvena vrata, toda stražarji ju ustavijo.
Radio
ROBERT LORD
10
POD CRNO KRINKO
m
Mč&£ S&flt
^oto \Varner Bros
Betty Groganova
»Oprostite, Betty, mislil sem... no, malo sem se pošalil. Vendar ...« Ed je bil v veliki zadregi. Bilo je kar malo neverjetno, kako more tak fant priti tako hitro v zadrego pred tem mladim dekletom.
»Zdi se mi, da to niso čisti računi...« je zašepetal Mike Grogan svoji ženi in nagajivo pomežiknil.
»Nikar se ti za stvar ne zanimaj, stari. Bova že medve z Betty vse uredili, da bo prav!
Betty je užaljena odnesla jed na mizo. Na skrivaj pa se je
smehljala in z zadovoljnim pogledom škilila na Eda, ki je sedel in se kar nekam predolgo časa pripravljal, da bi prijel za žlico.
»Torej, kaj je, dečko?« ga je vprašala Betty in ga rahlo dregnila s pladnjem ob ramo. Prišla je do njega, da bi mu dala večerjo na krožnik. »Kaj nimate teka?«
»Oprostite, kušterček ... pardon, oprostite gospodična, nič nisem lačen.«
»No, skleniva pogodbo: dovolim vam, da me imenujete kušterček, toda samo, če boste jedli.«
»Zelo rad bi, a res nisem lačen.«
»Za kosilo ste imeli vendar samo tisto malenkost, ki ste jo vzeli s seboj,« se je oglasila stara Groganova.
»Veste, tako je, včasih človeka kar na mah mine tek.., Bil je, pa ga že ni več...! Pa, saj vendar to ni nič tako strašnega! Bo že boljše.«
Stari Mike se v ta razgovor ni nič vmešaval in tudi ni imel časa za to. S silovito naglico je nosil v usta. Imel je izreden tek, tako da je praznil krožnik za krožnikom. Žena se je kar topila od zadovoljstva.
Na koncu, ko je lakoto že precej potolažil, pa se le ni mogel zdržati, da ne bi kaj pripomnil:
»Kako praviš, Ed, da bo že boljše? To ti rad verjamem, toda boljše bo le, če danes ostaneš doma...«
»Hmmm, hm!« se je zaslišalo od one strani, kjer je sedela Betty.
Groganova žena je začela nekam močno ropotati z vilicami in nožem po krožniku. To je bilo malo čudno, kajti takih navad ni imela.
Za trenutek je nastal molk. Ed se je bolj kislo držal, ko so ga vseeno prisilili, da je začel jesti.
Molk je pretrgal telefonski zvonec. Betty je vstala in hitela k telefonu, ki je bil v prednji sobi.
»Halo ...« se je veselo oglasila. V hipu pa ji je šinila sumljiva senca preko lica. »Trenutek počakajte, prosim. Ga bom poklicala!« Obesila je slušalo, se spet naredila, kakor da ji je vseeno, in stopila v sobo:
»Ed, kliče vas k telefonu neka gospodična Danverjeva... Ali ste doma ...?«
Ed je v naglici odložil vilice in nož, kakor da se je razjezil, ter hitel k telefonu.
»Kair koprni po vas .,je še utegnila zavpiti Betty za njim.
Ed je skoraj besen zgrabil slušalo in se oglasil.
K sreči tehnika še ni toliko napredovala, da bi v vsaki hiši imeli poleg telefona tudi daljnovid. Če bi ga imeli, bi bila Betty najbrž zbesnela od jeze in žalosti. Tam v drugem delu mesta je ležala na razkošnem počivalniku, ki je bil pokrit s pisanimi blazinicami najrazličnejših barv, druga ženska. Držala je v roki telefonsko slušalo in mijavkala vanjo ... Premagovala se je, kolikor se je mogla, da bi bil njen glas lepši in slajši.
»Halo, Edica, srčece moje .. * Kako je s teboj? Meni je tako
lepo ... Mislim nate .,. Rada bi vedela, kako ti je zdajle? ...«
Ed je bleknil v naglici nekaj, s čimer je hotel povedati, da mu zdaj ni ravno najboljše.
»Oh, dragi moj, ti ne veš, kako mi je hudo, če ti ni dobro,« se je prilizovala na drugem koncu žice zapeljiva, zloglasna Pearl.
»Nikar naj te nič ne skrbi!« ji je hladno odvrnil Ed.
»Gotovo je temu kriv whisky. Pivo ti ni moglo škoditi!«
»Da, da, pa — zbogom.«
»Čakaj no malo, Edek. Hotela sem ti samo povedati, da ndsem več huda nate, ker si mi dejal, da se ne bova več videla ... Vse sem ti že odpustila...!«
»Ni tako nujno...« se je Ed skoraj zadrl v telefon.
»Oooo, dečko moj, res se nisem mogla še naprej jeziti natef Ali hočeš, da greva v soboto zvečer kam skupaj?«
»Ne, ne morem ... V soboto moram delati...«
Ed je vsekakor hotel, da bi čimprej končal ta ljubeznivi pogovor. Zelo mu je bilo neprijetno, da so Betty in njeni domači
v sobi poslušali. Tam je bilo vse tako tiho kakor pred nevihto. In ta Pearl ni hotela za nobeno ceno nehati. Ed se je že naravnost mučil.
»Torej greš v soboto ali pa v nedeljo na izlet?« je spet spregovorila nasilnica na drugem koncu telefonske žic«.
Zdaj pa je bilo Edu dovolj. Zabrusil ji je odločno:
»Ne morem. Nikakor ne! Grem s svojo družbo ribe lovit* Sicer pa malo pomisli, kaj sem ti rekel včeraj. Konec je. • •*
»Dobro, dobro, Edek, nikar se ne jezi. Zbogom. Poklical* te bom pa še takole katerikrat na telefonček ...!«
Čeprav tehnika še ni izumila daljnovidenja za vse, je Bettf vseeno s svojo lastno televizijo gledala ves ta prizor v praznef*1 krožniku, v katerega se je navidez zagledala.
Ed se je ves pobit vrnil k mizi. Vsi so naprej večerjali v posebnem, nič dobrega obetajočem razpoloženju.
Betty je molčala. Ed je grizel meso, kakor da je svojeg® sovražnika pečenega. Stari Mike se je praskal za ušesom •** skušal rešiti položaj. Ko je bila večerja, ki je bila bolj podobnf sedmini, končana, je Groganova žena začela pripovedovati' kako se je vse podražilo, kako so trgovci neizprosni, kako s° ljudje na splošno pokvarjeni. Takrat pa, ko je bila še ona mlad&i je bilo vse drugače ...
»Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob 12 M.-sečna naročnina 12 Din. za inotemstn 29 Din Uredništvo, Kopitarjeva alira 6/111 Telefon «001 do 4005. Uprava. Kopitar*^« nlka
Jugoslovan*ko tukarno i Ljubljani. K, čet Izdajatelji Ivan Rakoyec Uredniki Jože Kotiček.	4