Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iztkija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prngn-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« Izhaja vsak duu zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Rimski sestanek Ko je odhajal nemški kancler dr. Briining z rimskega kolodvora, obdan od bleslečih uniform fašistične milice, so se slišali iz množice, ki se je gnetla okrog njegovega avtomobila, klici: »Heil Hitler!«, »Nemčija, vzdrami se!«, »Abasso, dol z židovskim kanclerjem!«. Temu incidentu, katerega je povzročila le maloštevilna skupina vročekrvnih nemških nacionalistov, ki se nahajajo v Bimu v študijske svrhe, ni treba pripisovati velikega političnega pomena. Po pravici, nobenega! Vendar pa se ne more zanikati, da so ti medklici sijajno ilustrirali ozračje, v katerem so se sestali nemški in italijanski ministri. Vsa kruta resnica o dejanskem razmerju med fašistično Italijo in Brii-ningovo Nemčijo je odjeknila iz njih. Nakazali so pa obenem tudi precizno smernico za razgovore, ki se bodo vršili okrog Mussolinijeve mize. Evropa je danes razdeljena v dve veliki skupini. Ta resnica se že do banalnosti ponavlja, toda ker jo vedno skušajo maskirati z izmišljenimi ali umetno prenapihnjenimi laži-pokreti o vesoljnem pobratimstvu, je dobro, da se zopet in zopet podčrta. Ob priliki rimskega sestanka je to še bolj potrebno. Prvo skupino bi imenovali konservativno, ker hoče na vsak način ohraniti sedanji obraz Evrope, drugo pa radikalno-revolucionarno, ker stremi za temeljitimi izpremembami. Skupina statičnega miru in skupina nemirnih gibanj. Prvi načeluje Francija, pripadajo ji pa tudi -»njene prijateljice«. V drugi se nahaja tudi Nemčija, o Italiji se pa sme trditi le toliko, da je že večkrat poskušala prevzeti vodilno vlogo. Razvoj evropske politike je s tem podan: kako se bosta obe skupini uravnovesili, kateri se bo pridružila Italija in kdaj. Iz te razpredelitve bi sledilo, da obstojajo med Nemčijo in Italijo res naravni predpogoji za intimno razmerje. Kdo si bo upal očitati nemškemu patriotu, če je s hvaležnostjo ugotovil, kako se Italija trudi za revizijo onega miru, ki je Nemčijo tako ponižal. In zakaj bi zamerili nemškemu politiku, f" je bil prijateljsko presenečen, ko je spoznal, da imata Italija in Nemčija enake vidike tako glede razorožitve kakor v vprašanju ukinitve plačevanja vojnih dolgov. Toda neglede na skupne cilje v zunanji politiki so nemški nacionalisti in italijanski fašisti že zdavnaj navezali naravnost prisrčne stike. Npmški nacionalisti so hodili k fašistom v šolo. Kaj naj bi bil pa sicer delal v Rimu toliko mesecev najbližji sotrudnik Hitlerja, kape-tan Goring? Tudi »jeklene čelade« so se v fašistični družbi v Rimu že večkrat tako obnašale, da Jih je moral Hindenburg sam javno pokarati. Za marsikaterega bo novo, da so se denarne težave v nemški nacionalistični stranki po čudnem naključju pojavile ravno takrat, ko je vse kazalo, da se bosta Francija in Italija v pomorskem vprašanju končnoveljavno sporazumeli. Slednje bi govorilo v prilog zelo konkretnim stikom med fašisti na obeh straneh Alp. Razumljivo je torej, da so ravno nemški fašisti najbolj navdušeni za prijateljstvo z Italijo in da ravno oni najbolj pritiskajo v tem pravcu na nemško zunanjo politiko. Saj niso nikdar odpustili dr. Briiningu, da je tnko ljubeznivo odklanjal ope-tovane ponudbe italijanske diplomacije, katero so iz zasede hujskali Hitlerjevi in Hugenbergovi agenti. Za ceno italijanskega prijateljstva so se nemški fašisti — pa saj to je znano — slovesno odrekli nemški narodni manjšini na južnem Tirolskem. Klici »Heil Hitler!« so torej opomin, ki ga ob 12. uri nemški fašisti pošiljajo kanclerju, da mu bo ostal še svež v spominu, ko bo pristopil k Mussolinijevi mizi. Kakšno vlogo pa igra pri tej hazardni igri kancler dr. Briining? Kot nemškemu patriotu se mu mora zdeti simpatično, da Italija sama kliče po reviziji mirovnih pogodb in vojnih dolgov. Toda kot previden državnik, za katerega se je v tako izredni meri izkazal, je razumel, da Nemčija v dvoboju med Italijo in Francijo ne sme zavzeti kakšnega pristranskega stališča, se manj pa navezati svojo usodo popolnoma na eno ali na drugo stran. Saj še ni dolgo tega, ko je Italija prodala svoje prijatelje, ker so tako zahtevale njene koristi. Kdo ve, kje ležijo danes italijanske koristi? Ni izključeno, da bi enkrat ne zapustila Nemčije osamljene in šla iskat svoje sreče na stran svoje sedaj še nekoliko užaljene »latinske sestre«? Zato je pri dr. Briiningu previdnost morala nadtehtati zahteve čuvstev. Kakor je bilo relativno lahko to resnico spoznali, tako je bilo za dr. Briininga neizmerno težko tolmačiti jo nemškemu narodu, katerega je ves čas pridno obdelovala nacionalistična demagogija. Uspelo mu je odbiti vse italijanske še tako vabljive ponudbe, toda uspelo mu ni popolnoma prepričali svoje ljudstvo o pravilnosti svoje politike. Nacionalisti so segli po drugem orožju. Navzlic njemu in proti njemu so izzvali plebiscit za razpust pruskega deželnega zbora, ki ni potreben ne jk>-litično ne taktično. Pač pa bo dal jdebiscit nemškim fašistom priliko, da pokažejo svojo številčno moč in da prisilijo osrednjo nemško vlado, da ali gre ali pa jih sprejme v svojo sredo. Prisotnost nemških fašistov v vladi, lako teče račun, bi pa za dolgo dobo let onemogočila vsako prijateljsko občevanje s Francijo. Nacionalisti bi torej po tej stranski poli vendarle prisilili nemško vlado, da se vpreže v voz italijanske politike. »Dol z židovskim kanclerjem!«, ali ni lo svarilo za kanclerja na pragu k fašističnemu pontifu? Svarilo o tem, kaj ga čaka, ko se vrne v Berlin, kjer zna po plebiscitu najti novo situacijo? Nam se pa dozdeva, da se fašistična nakana ne bo jiosrcčila. V prvi vrsti ni verjetno, da bi se Mussolini spozabi! lako daleč in skušal kovati v Rimu urotifrancosko fronto. Sedaj ni čas za to. Na 30miljonom Kitajcev grozi lakota Po Jangcehjangu plavajo nešteta človeška trupla — Izbruhnile so nalezljiev bolezni Šanghaj, 8. avg. Položaj v Hankovu, ki je poplavljen, je jako resen. Sicer sc vode ne dvigajo več, todu navzočnost 160.000 beguncev iz poplavljene province otežuje problem prehrane. Vode so odnesle vse čolne, po katerih bi sc mogel živež dovažati, na drugi strani pa mesto nima absolutno nobene moderne administracije, da bi se mogla hrana racionirati. Zaradi tega preti glad iu pa plenitve, kakor je to ponavadi na Kitajskem. Veliko prebivalcev je od gladu že pomrlo. Po vodi jilavajo trupla potonulih. Ni dvoma, da sc bodo pojavile kužne bolezni, ker v sanitarnem oziru v mestu ni popolnoma nič preskrbljeno. Preden bodo vode Jangcekjanga upadle, bodo prešli meseci. Sedanja strahovita poplava ima svoj vzrok v tem, dn so delavci radi spora s podjetjem, ki jih je pustilo stradati v naravnost suženjskem položaju, pred časom zapustili delo nn jezovih in umetnih jezerih nad mestom, tako da sc jc poplava mogla razprostreti brez ovire. Ozemlje med tremi mesti Hnnkov, Hanjan in Vučjan je eno samo ogromno jezero, ki pokriva 70 okrajev, v katerih živi vsega skupaj 27 milijonov ljudi. Najbolj nizki deli teh mest so štiri metre v vodi. Vsa skladišča so poplavljena in vse blago, ki je tukaj nakopičeno, je u ničeno. Dve tretjini province Hunan sta ogroženi od poplave. Nevarnost preti tu 10 milijonom ljudi. Tragična ironija usode je povzročilu, da jc prebivalstvo, kojega zemlja je sedaj |>opla*-ljena, do sedaj trpelo zaradi strašne s više. Zato je sedaj dvakrat udarjeno in ga čakajo črni dnevi najhujšega stradanja. Še hujši je položaj v ozemlju jezerov ta-kozvanega Velikega kanala, ki veže reki Jang-cekjang in Sinkjanfu. To ozemlje jc zaradi hidravličnih naprav eno najbolj plodovitih nu Kitajskem. Zdaj pn predstavlja eno samo močvirje in bo trajalo najmanj dve leti, preden ho vpostavljeno normalno stanje. Razgovor našega dopisnika s predsednikom Cosgrave-jem London, avgusta. Ako v Dublinu prekoračite veliki Merrionov trg, stojite pred veliko vladno palačo in parlamentom irske svobodne države. Tamkaj v njegovi veliki delavni sobi sem imel priliko govoriti nad eno uro z Williamom Cosgrave, katoliškim predsednikom mlade države. O preteklosti običajno ne govori rad. Težko mu je znova odpirali stare rane. Šele zgodovinar bo mogel po desetih letih prav ceniti heroično borbo irskih voditeljev v letih 1917—1927 za svobodo domovine. — Sporazum iz leta 1921 je in ostane podlaga irskoanglešikih odnosov — tako mi zagotavlja predsednik. — I'o tem sporazumu je irska svobodna država suveren člen britanskega imperija. — Torej je sovražnik od včeraj postal danes prijatelj, pripomnim. — Zajrenjenost nekdanjih lei se je v lej kratki dobi naSe sv. bode po večini polegla. Skoraj bo zatenvnel spomin na ogromne žrtve na stoletne boje in na tisoče mladih žrtev, ki so darovali življenje za našo svooodo. Sicer imamo še malo manjšino, ki je nepomirljiva, toda naloge vsakdanjosti so tako mnogoštevilne, da nimamo časa zbujati spominov. — Torej ideal irske republike še ni p .polnoma uresničen? — Gotovo ne! Vsi obžalujemo, da je Sever ločen od naše svobodne države, lo la ideala popolnega združenja ne bomo dosegli z novo cepitvijo sil. Treba je obojeslranske dobre volje. In te dobre volje na Severu toliko časa ne bo, dokler se ne bo docela sprevrglo njihovo mišljenje. Sami veste, da taki procesi zahtevajo mnogo časa. Tcda v omenjeni pogodbi iz leta 1921. vidi ves narod predlago, na kateri more naša domovina znova preevitati. — Torej sle v dobrih odnešajih z materno deželo? — Oprostite! V nasprotju z drugimi dominioni ne smatramo Anglije za naso materino deželo. Prepričali se besle, kako se z vsemi sredstvi trudimo, da obnovimo naš nekdanji deželni jezik. Z domini, ni smo seveda v najboljših odnošajih že radi tega, ker je po njih raztresenih milijone Ircev. Vsi ti seveda smatrajo za svojo materino deželo Irsko in ne Anglije. Z Anglijo nns druži za enkrat vez, ki je bolj dejanska kakor familijarna. Anglija je naš najboljši kupec in mi obratno kupimo na Angleškem več. kol v katerikoli deželi. — Ali se je tudi politično razmerje zboljšalo? — Gotovo. Državna konferenca leta 192(5. je proglasila vse dominione, torej tudi svobodne države za enakovredne države, ki niso v nobenem oziru med seboj podrejene in tudi ne Veliki Britaniji. Državna konferenca jeseni 191)0 je to neodvisnost logično in dosledno popolnima izvedla. Mi smo član I). N. Irska je sledila Kanadi kot člen v Svetu Društva Narodov. Imamo lastna poslaništva v Berlinu, VVashinglonu, pri sv. Stolici in povsod, kjer nam lo kaže. Do sedaj nismo mogli še vsega izvesti, ker je naša politična uprava se v razvoju. — In vaša politika? — Na zunaj, kakor na znotraj nimamo nikakih bojev. Podpisali smo Kellogov pakt in bomo prijeli za orožje samo tedaj, ko bi bili napadeni. V parlamentu imamo le lo politiko, (la smo povsem pravični našim manjši- nam. V stoletjih smo se naučili, da le popolna pravičnost more poslati, temelj države, in da le popolna pravičnost vsakemu in vsem garantira državi trajen obstoj. Ko smo postali gosjiodarji v lastni hiši, so nas čakale težke naloge. Najprej smo uredili in poenostavili železniški promet, ki je bil preje v rokah 27 malih železniških družb. Potem smo izvedli agrarno reformo. Država je kupila od veleposestnikov njihovo zemljo in jo poti ugodnimi pogoji dala malini kmetom. Dalje smo zboljšali našo živinorejo. Potem smo zaplodili v naših vodah bogato ribolovstvo. Zgradili smo 200 novih mostov in 10.000 novih stanovanjskih his. Na reki Shannon smo zgradili velikanski jez, ki daje dovolj elektrike vsej naši industriji, ki je v |>oliiem razvoju. Reformirali smo državni zakonik in uvedli i »odpore za brezposelne in revne, ln kljub temu smo o ugoditem položaju, da smo znatno znižali davke v primeri z onimi, ki so jih nekoč Angleži Iu pobirali. Cesgrave zgleda čudovito mlado, mož odkritih potez, velikih modrih oči, prijetnega nasmeha in ima na sebi nekaj silno privlačnega. Je sin prl-prostih staršev, a ga je življenjska energija v kratki dobi vrgla na površje. Prva leta republike je malodane upravljal vsa ministrstva enega za drugim. Angleži so ga imeli 15 let v ječi. Lela 1916 je poslušal svojo smrtno obsodbo in je bil nekaj minut pred ustrelitvijo pomiloščen. — Ali ni morda v leni roka Previdnosti, ki je čuvala nad bodočnostjo naroda?, sem žalostno vprašal prezi-denta. On pa je pogovor speljal drugam in mi rekel: »Ali ni naša civilna garda srčkana? Ste opa-zili, da nima nobenega orožja pri sebi? Na mojo željo se je to zgodilo, ker bi rad, da narod pozabi, da je kdaj proti njemu kilo dvigal orožji"...« Šele, ko sem se vračal zopet v svoj hotel, sem videl, koliko se je mesto spremenilo. Nove ni^srtne nai>rave, lepe gladke ceste, nove palače, moderna transportna sredstva in najlepša dekleta, kar sem jih kdaj videl. Vse je sveže in mlado na Irskem. Visoko nad streho Narodne banke plapola zeleno-belo-oranžna trobojnica. To je triumf nove Irske pod novim svobodnim režimom in svežim narodnim duhom. Zatiranje sedmih stoletij, solzo in kri, vse je končano, trpljenja je konec. Orodje v božji roki sem,« mi je rekel predsednik pri odhodu. Naj kot orodje v božjih rokah še naprej dela sklepe in načrte, ki zaslužijo občudovanje vsega kulturnega sveta. £p Orožniki resufefo republiko Zamore Vedno zavlačevanje agrarne reforme - Zamora noče sprejeti strica Macio Madrid, 8. avg. Notranji politični položaj v Španiji se je poslabšal. Stojimo namreč pred drugim poskusom revolucije sindikalistov. Zbral se je ministrski svet, da prouči položaj in da z vsemi silami vzdrži mir in red. Obenem pa hočejo ministri pospešiti agrarno reformo, glede katere frama-sonska vlada do sedaj ni storila niti enega samega pozitivnega koraka. Pesimizem se je fiovečal, ker se je zvedelo, da je minister za socialno politiko Llnrgo Caballero izjavil: »Ako sc ne bomo odločili do skrajnih korakov, bo šla republika žvižgat rakom.« Tako po vseh mestih južne Španije kakor v Barceloni se pojavljajo resni nemiri. V Algesirasu je oroiništvo streljalo na delavce, ki so branili drugim delavcem dostop v neko tovarno, in je enega delavca ubilo, jako veliko pa težko ranilo. Prav tnko je orožnišlvo s silo nastopilo proti brezposelnim. ki so aranžirali demonstracije v Cordovi. Tudi tukaj je bilo več oseb ranjenih. Štrajk je izbruhnil tudi v Cadixu. Hudo vrč v Sevilli. kjer se napoveduje generalni politični štrajk, ki ]>a oliliko usmerile po svoje. Denarne pomoči Nemčija od Italije nima pričakovali. Ako pa so si nemški ministri hoteli v okviru vseevropskega sodelovanja pridobiti v Italiji naklonjeno posredovalko med njimi in med Francozi, ali je to kakšna škoda? Če so šli nemški ministri iskat tega v Rim in če bo dr. Briining ob tej priliki zaprosil Mussolinija, naj v interesu Nemčije in Evrope vpliva na brezglave fašiste v Nemčiji, polom si bomo smeli častitati k rimskemu sestanku. Ako Mussolini ju pove Istočasno, dn Nemčija noče hoditi po sledovih italijanske politike na Balkanu in v srednji Evropi, se bomo časlitkani pridružili tudi mi, narodi Balkana iu srednje Evrope Gandi je dobil od kongresa, na katerem jc bila le mala opozicija skrajne levice, polna pooblastila. Gandi je imel ua tej seji 6. t. ni. najdaljši in najbolj temperamentni govor v svojem življenju. Utemeljeval je resolucijo, s katero se obsojajo politični atentati, zlasti pa atentat na bombayskcga guvernerja in na sodnika Garrika. Ta resolucija je bila sprejeta z vprav ogromno večino, kar je vsekakor jako dober znak za kompromis med Indijo in Anglijo. Sicer pa nacionalisti čutijo zadnji čus veliko jiotrebo |>o kompromisu zaradi velike gospodarske krize, ki vlada tudi v Indiji. Gandi je po konferenci izjavil, da nn konferenci v Londonu nc bo izdal narodne stvari. Na drugi strani pn sc bo pošteno prizadeval za kompromis, izv/.emši seveda načelna vprašanja. v katerih on absolutno ne more odnehati. ga avtonomističnega gibanja Macia, so se podali inozemski žurnalisti na sprejem k predsedniku Zamori in ga interpelirali o položaju. Zamora je žurnaliste zagotovil, da vlada nikakor ni sovražno razpoložena napram Kataloniji in da bo katalonski statut blagohotno in skrbno proučila, zlasti gledo gospodarskega dela, ki hoče vse dohodke direktnih davkov ohraniti Kataloniji. Predsednik je tudi dejal, »da se načrt agrarne reforme bliža koncu in da liodo v njem srednji in mali posestniki favorizirani«. Tudi se je pritožil, da inozemstvo nimfi objektivne slike o položaju v Španiji in ji' zagotovil, da bo vlada tudi topol vzdržala red in zakonitost. V Madridu je v petek 7. avgusta istočasno eksplodiralo pet bomb. Te eksplozije so povzročile, da so bile prekinjene telefonske zveze med raznimi mestnimi deli, ker so bili poškodovani kabli. Policija pa je našla obenem več bomb todi v bližini ustavodajne skupščine. Zvečer istega dne s« neznanci na avtomobilu napadli veo policistov ir enega ranili. Atentatorjev niso mogli doseči. Pariz. 7. avg. ž. »Jonrnal« poroča iz Madrida, da je bil v ustavnem odboru dosežen sporazum v onem členu, ki govori o odnošajih med Cerkvijo ia državo. Po tem načrtu Španija nima službene religije, premoženje pa se nacionalizira. H kraljevi 10 letnici vladanja Atene, 8. avg. AA. Atenska agencija javlja: Grški listi prinašajo izredno toplo jiisane člane za 10 letnico zasedbe prestola kralja Aleksandra. »Etlinos« se spominja hrabrosti kralja Aleksandra 1. med vojno in naglasu njegovo visoko modrost, ki jo kaže od prvega dne, ko je stopil na prestol, in s katero vrši svojo visoko kraljevsko dolžnost. V imenu grškega naroda, pravi list. želimo, du bi kralj jugoslovanski dolgo živel, da bi videl v celoti izvršeno delo združitve naroda v takem /mislil, kakor bi to hotel videti. »Athcnain Nca« pišejo: Kralj Aleksander 1. jc vesten suveren velikega patrijotizma, ki je pogosto zastavil življenje v blagor in rešitev domovine. Kralj Aleksander je oboževan od vsega jugoslovanskega naroda, ki mu izkazuje globoko zaupanje. Hraber me.l vojno je kralj Aleksander 1. hraber tudi |>o vojni. 15 let gorja Trst. 8. avg. tg. Danes se jc pričela v Goric) velika proslava 15 letnice, ko so Italijani zavzeli Gorico. Te svečanosti se je udeležilo 10.000 bivših bojevnikov, vse faSistične organizacije ■/. Goriške iu drugih pokrajin ter razni zastopniki iz vse Ita- ka r se njega tiče. bo samo doprinesel k ugod- lije. Svečanosti se je udeležil tudi tajnik fašistične ueniu rezultatu kouforciieu ' stranke CiiurialL Resnica ali prevara? Mussolini pritiska na dr. Briininga, da se priključi protilrancoshi fronti Zakaj mobilizacija milice na jugoslovanski meji? Pariz. 8. avg. fr. Nezaupanje, s katerim ' francoska politična javnost spremlja prisrčne razgovore med g. Mussolinijem in nemškim državnim kanclerjem v Rimu, nc samo da ni ponehalo, ampak se je še povečalo. Vladni krogi so se sicer zavili v popoln molk, toda pisanje celokupnega tiska, ki vidi v rimskem sestanku novo protifrancosko intrigo gotovih velesil, dokazuje, du nezaupanje Francije v sedanji mednarodni položaj ni neutemeljeno. Uvodnim člankom fašističnih listov, dn Italija zasleduje le cilj, kako l>i se nemška politika usmerila v soglasju z vsemi zupadmmi velesilami, ne gre nobena vera. Zakaj Qnai d'Orsey je dobro informiran, tla hoče g. Mussolini Nemčijo podpreti v nameri, da se ne bo poslnžiln francoske pomoči pri upostavitvi svojega gospodarstva. Popolnoma v soglasju s politiko g. Macdonalda nagovarja Mnssolini nemškega državnega kanclerja, naj sc nc poda v nobeno odvisnost od Francije, da bo Nemčija ohranila popolno svobodo pri razpravah na mednarodni razoroiitveni konferenci 1. ko se pripravlja sklenjena fronta proti I ran-ciji. Ta fronta ima pripravljeno tezo o enakopravnosti vseh držav, za čemer se pa skriva zahteva in želja po reviziji verzajske mirovne pogodbe in abolieiji vojne odškodnine ali zahteva po »novem redu«, kakor se to zdnj imenuje. Italija hoče izrabiti sedanji skrajno slu-Si gospodarski položaj Nemčije v svoje stare namene in g. Mussolini bo Briiningu v Rimu šepetal na uho to. kar glasno trobijo vanj dan m dan Mussolinijevi zavezniki, narodni soci-jalisti v Nemčiji. »Vztrajati! Mi bomo žc z združenimi močmi uklonili Francijo!« Miroljubne izjuvc, ki jih Mussolini v zadnjem Času razsipa po vsem svetu, so brez vsake ccne. Fašistična Italija pač želi in nujno rabi miru. da si v sedanji krizi vsaj za silo opomore, toda ta mir je mišljen v škodo Francije, da bi Italija s pomočjo antifrancoskega bloka profitirala od nameravane revizije ver-zajskega miru. Da je Mussolini v slučaju, da se mu ta načrt ne posreči, pripravljen žrtvovati mir H v rope svojim imperialističnim ciljem. dokazuje med drugim — tako piše »Quo-tidien« — te dni odrejena mobilizacija fašistične mladeži ob vzhodni meji. ob kateri priliki je komandant istrskih mladinskih fašijev izdal manifest, v katerem je na koncu rečeno: »Pripravite se z navdušenjem vaše plamtečc mladosti na nove bitke »n na nove zmage, ki jih bo ukazalo Nj. V. kralj po navodilih du-reja! V obče dokazuje zadržanje Italije napram miroljubnemu in lojalnemu sosedu nn vzhodu ravno nasprotno tega. o čemer hoče Mussolini prepričati svet. Francija takega razvoja stvari seveda ni vesela, ker jo prepričana, dn morejo take intrige dveh nli treh proti enemu, čc bi se posrečile, dovesti Ic do kršitve miru in nove svetovne tragedije. Vendar pa je Francija mirna, ker je pruv tako prepričana, du se mir taktično ne bo kršil, ker se ga nasprotniki Francije ne upajo. Stvar je v tem. dn je Francija po prid-nosti in varčnosti svojega prebivalstvu danes najbogatejša država na svetu. Dne 31. julija je zlato, zaklenjeno v kleteh Franc, banke, doseglo vsoto 58 milijard 407 milijonov frankov. To znači za 514 milijonov ali pol milijarde več v enem samem tednu. Vsota zunanjih deviz sc je zvišala v 2 tednih zn 600 milijonov frankov. Sicer se je londonska citv zadnje dva dni pomirila, ker jc nadaljnje kolcbanje štcrlingu onemogočeno in tozadevni manevri, ki sc pripisujejo Francoski banki, nimajo \eč učinka. Toda kljub temu ostane dejstvo, da se gospodarstvo Anglije, na Ikatercm leži 2,811.150 brezposelnih, ki se v kratkem utegnejo /višati na 3 milijone, nahaja v dosti resnem položaju. Zato sc mirno lahko trdi, da nihče razun Francije ne more Nemčiji pomngati. To jc karta, ki jo Francija drži v rokah. V Ženevi, kjer .so seveda krogi Društva Franjo Žebot - 50 letnik Maribor, 8. avgusta. Kdo bi raialil? Pa je vendar resnično. Bivši mnogozaslužni narodni poslanec Franjo Žebot ob-haja te dni v krogu svojih dragih svojo 501etnieo. olavhenec jc bil rojen 10. avgusta 1881 v Selnici ob Muri, župnija Št. Ilj v Slov. gor. Ljudsko šolo le obiskoval v St. Ilju pod narodno zavednimi učitelji: Sorko, Arncčič, Vauhnik in Ur- ________________j---------------------, ,P' Zebotova domačija je bila všolana v leda- ciielno bavilo z vprašanjem ruzorožitve, bo i Sulferajnako šolo na Sladkem vrhu pri Cnm-- " ' - reku, a malemu Frančeku sc nemški poduk nič ni narodov intereslrani na ugodnem rezultatu prihodnjega zasedanja, ki sc sicer ne bo še oti- pa zelo vplivalo nanj po neobveznih razgovorih državnikov, lansirajo vest, da sc začenja v Parizu zopet govoriti o obisku p. Lavala v Italiji. O tcin oficijelno ni šc ničesar določenega, da pu je ta obisk verjeten. Vršil pu se baje nc bo v Rimu, ampak sc bosta gg. Lovni in Mussolini srečula v San Rcmu. V Parizu pripominjajo k temu. da bo treba razčistiti še veliko vprašanj, preden bo imel g. Laval veselje govoriti s šefoni italijanske vlade. Demonstrativen sprejem, ki ga je fašizem priredil v Rimu Nemcem, je kaj slabo predznamenje /.a bližnjo možnost takega sestanka. Tretji dan nemškega obiska Mussolini govori nemško s časnikarji Ir I' jl! *l K* I* ' nnr"d» T'i'i novo zaupanje za boljšo bodočnost. fce- Hralf odklonil ODtSll jjm j> ,|a p0 vajinem posredovanju izrečem va- Rim, 8. avg. tg. Italijanski kralj, ki sr nahaja j šrmu narodu izraz mojega prepričanja, da sc Nem- v St. Ana di Valdieteri. je Briininga in Curtinsa i danes po konferenci z nemškima ministroma sprejel v palači Ve-nezia nemške časnikarje. Povedal jim je v nemškem jeziku; Bilo mi je v največjo veselje, da sem se mogel osebno spoznati z g. državnim kanclerjem dr. Brliningom in g. zunanjim ministrom dr. Curtiusom. Še bolj me je veselilo, da smo v dolgotrajnih prisrčnih razgovorih v teh dneh lahko ugotovili, da imata nemško državnika najboljšo voljo, t odločnimi dejanji ozdraviti trpljenje, s katerim je obremenjena njuna država, in svojemu V Iz včerajšnje „Slovenčeve" druge izdate Rimu: Pri večeri 9 9 9 Mussolini: Dr, Briining Rim, 7. avg. tg. Pri današnji gala večerji je nrvi govoril Mussolini, ki je pozdravil prihod nemških državnikov. Italijanska vlada in italijanski narod sta z živahnim zadoščenjem pozdravila obisk uradnih zastopnikov nemškega naroda ter jih pozdravljata kot goste, ki jih radi vidijo v Rimu. V tem času, ki je za Nemčijo tako težak, ima Italija polno razumevanje za potrebe, ki izvirajo iz tega položaja. Italija je prepričana, da pomeni prijateljsko sodelovanje vlad in narodov najboljšo pol, priti iz sedanjih težkoč. Fašistična Italija je storila rse. d« se učinkovito udeleži skupnega dela. da sc odpravijo moralične in materialne bolezni, ki jih je pustila vojna in na katerih trpijo še vsi narodi. Italija ji- prepričano, da bo rcnično in odkritosrčno politično in gof(>odnrsko sodelovanje med raznimi državami vedno prispevalo k temu, da se ustvari medsebojno zaupanje kot jamstvo za pravi mir. Italija je prepričana, da bo nemški narod z novimi močmi korakal po poti s pametnim in energičnim delovanjem, kakor ga je do sedaj j>okazal gospod državni kancler. Dr. nrtlning se je nato zahvalil Mussoliniju za lojdo besede in za razumevanje 7.a položaj nemškega naroda. Nemška ministra sta prišla v Kalijo zato, ker sta prepričana, da v sedanjem položaju, v katerem se ne nahajajo samo posamezne države, temveč večina držav, ni nič koristnejšega kakor osebni stiki politikov, ki vodijo državne posle. TeV ke naloge, s katerimi se bori nemški narod, so splošno znane. Nemci zaupajo moči svoje delovne volje, za kar so dali že dovolj dokazov. >Mi vemo, da se naše skrbi nc tičejo samo naše države, temveč F.rrope in vsega sveta. Zato upamo, da bodo imeli razumevanje vsi oni, ki so dobre volje in hočejo dati svetu rnir.'- Mussolini jc bil prvi, ki ie spoznal pomen Hooverjeve poslanice in jo takoj i državno dalekovidnostjo spreverlel v dejstvo. Mus-solinijcva odločitev je bistveno pripomogla k temu. da se kritični položaj svetovnega gospodarstva »premeni na bolje. London, 7. avgusta. A A. Iz Sydneja poročajo, da se zmanjšajo plače državnih uradnikov. «aj dopadel in je sam začel hoditi raje v poldrugo uro oddaljeno slovensko .!o v St. Ilju Bil te v vseh razredih odličen v vseh predmetih. Zanimivo je dejstvo, da Franček celih 8 let, kar je hodil v šolo v St. Ilj, ni izostal niti 20 dni, dasi-ravno |e imel dobro poldrugo uro hoda od c'oma do St. 11) a. Vse prigovarjanje učiteljev, naj da oče rrančeka v gimnazijo, ni nič izdalo. Kol sin edinec mora ostati doma na kmetiji.« Učitelj g. M.'!)a,.Vauh"lk' ,ki ž'vi sedaj kot vpokojeni nad-ucitelj pn Sv. .Jakobu v Slov. goricah, je zna! v Franceku in njegovih šolskih tovariših vzgojiti slovensko narodno zavest, živo ljubezen do slovenske domovine, veselje do slovenske kniige iu jih je še po končani ljudski šoli vabi! k sebi in jih podučeval, kako naj nastopajo v življenju in borbi za narod. Vabil je fante v tedanje Kmetijsko bralno društvo. Že 151etnega Frančcka najdemo med člani bralnega društva, a kmalu nato kot knjižničarja in tajnika. Ko jc prišel leta 1900 v sosednjo Jarenino za kaplana agilni in vsestransko delavni ter za organizacijo navdušeni g. Frane Gomilšek, je vabil mladeniče iz vseh okoliških župnij k sebi v Jarenino. Tu se je začela nekaka stalna, dobro organizirana šola za vr.gojo naraščaja. Vsako nedeljo in praznik in tudi med tednom večkrat so se shajali mladeniči iz Jarenine, St, Ilja, Sv. Jakoba, Sv. Marjete in Sv. Kungote v jareninski kaplaniji, Tu jc bila šola, v kateri je. šolal in likal Gomilšek mladeniče za narodne borce in govornike. Ta šola je bila za obmejno slo-venstvo v tedanjih težkjih časih zlata vredna. Fantje iz Gomilškove šole so imeli delokrog svojega narodnega in kulturnega delovanja po vseh kotih m krajih Slov. goric. Po vseh župnijah so rastle »Mladinske zveze« in prosvetna društva ter tajni slovenski fantovski odseki. Ti odseki so pri ljudskem štetju 1C01 in 1910 živahno sodelovali od hiše do hiše celo tja gor med Slovenci pri Spiclfeldu- Lipnici, Cmureku in Radgoni. Za fante, katere je Gomilšek odbral, je ustanovil govorniško šolo. Med temi jc bil tudi Žebot. Gomilšek ga jc še posebej podučeval, kako je treba sestavljati dopise, poročila o novicah in kako pisati članke za časopise. Od tega časa ja prinašal »Slov. Gospodar« in tudi drugi slovenski listi stalno Žebotove dopise in članke iz krajev ob meji. V Slov. Gospodarju-« jc napisal v letih 1902 do 1905 več člankov za slovenske mladeniče in jih je pozval, naj se organizirajo. In res je kmalu na to sledila ustanovitev Zveze slovenskih mladei.ičev leta 1906 v Ljutomeru, žebot je bil izvoljen za prve« ga predsednika Zveze in je ostal do leta 1910. Sleherno zimo od 1904 naprej pa so se vršili večdnevni poučni tečaji in govornike vaje. Prvi tak tečaj se je vršil pozimi leta 1904 v Mariboru v dvorani na Koroški cesti št. 1. Glavni predavatelj je bil rajni dr. Krek. On je štajerske slovenske mladeniče, bilo jih je okoli 80, tako navdušil za kulturno in narodno delo po Slomškovem geslu, da je imel ta tečaj izreden uspeh. Predavali so v tem tečaju še: dr. Medved (o govorništvu), dr. Korošec, poslanec Pišek in drugi. Krščansko socialna zveza (sedanja Prosvetna zveza) je skupno z Mladeniško zvezo prirejala slične tečaje po okrajnih in krajevnih središčih. Od Save do Mure se je cel narod prekvasil z duhom zavednega katolištva in slovenstva. Decembra 1909 je Žebot z Mladeniškimi zvezami prevzel slovensko agitacijsko organizacijo ljudskega štetja ob Muri. Dne 19. januarja 1910 se je Žebot poročil z Marijo Krcnovo iz znane narodne rodbine v St. Ilju. S L februarjem 1910 se je preselil v Maribor. Vstopil je v uredništvo »Straže, in pozneje je urejeval skupno z dr. Korošcem »Slovenskega Gospodarja« in -'Naš dom . Kot odgovorni urednik je bil večkrat obtožen in se je moral zagovarjati pred poroto. A imel je vselej srečo. Porota ga je vedno oprostila. Ob začetku svetovne vojne jc bil skupno z dr. Korošcem pod strogim policijskim nadzorstvom. Žebot je bil delavni član mariborskega Narodnega sveta in je ustanavljal ob prevratu na meji na črti Svečina—Št. Ilj—Cmurek narodne straže. V Mariboru je Žebot sodeloval pri mnogih organizacijah, osobito se je rad gibal med delavskimi iu nižjimi sloji. Leta 1920 je izkusil tudi do- davek po davčni tarifi 114/1, to je 2.2%. Privlači- j )e I)ri.šel vsled politič- lih v naturi se plača skupni davek od vse količine ! "e denuncijacije. Sodišče pa ga je oprostilo, po i te sile. Tem silam se morajo pridružiti se velike moralične lastnosti, ki jih je pokazal nemški narod v še hujših stiskali. Upam. da sc te moje besede srčne simpatije za Nemčijo v evropskih državah ne bodo priznale samo kot dokaz mojega osebnega čuvstvovanja, temveč tudi kot prijateljski izraz italijanskega naroda, ki se smatra za nemškim narodom že mnogo stoletij zvezan v civilizatoričnih in kulturnih stremljenjih, ko je Nemčija mnogo oslal finančnim direkcijam okrožnico, v kateri navaja, da so nekatere davčne uprave in finančne direkcije krivo tolmačile odredbo o pobiranju skupnega davka ua poslovni promet pri žitni moki in ostalih mlinskih izdelkih. Da se povsod uvede enotno ravnanje, razglaša davčni oddelek finančnega ministrstva, da morajo mlini plačati skupni davek na poslovni promet po uredbi št. 16.100/31 tako, da se vsa količina zmlete moke pretvori v ustrezajočo količino žita in se za to količino žita po nabavni ceni žita plača skupni Pozdrav Osservatore Romana H tf Rim .7. avg. tg. Osservatore Romano objavlja danes obširne koinenlarje o obisku nemških državnikov v Rimu. Pri tem izjavlja, da uživa nemški državni kancler popolno moralno podporo j>a-peža in katoliško cerkve pri svojih prizadevanjih, ila doseže notranji mir v Nemčiji in splošni mir v Kvropi. List piše: Požrtvovalna prizadevanja dr. BrUnlnga iio dosegla danes svoj prvi zaključek. Kronal jih bo korak otroške vdanosti, ki ga bo sto- Jorga o nameravanih spremembah Bukarešt, 8 avg. tg. Predsednik vlade Jorga je dal sotruduiku Adeverula« izjavo, v kateri je izrazil upanje, 'la pride v jeseni do značilnih sprememb v romunskem |>oliličncm življenju. Na vprašanje časnikarja, koliko časa bo ostal vladni predsednik, mu je Jorga odgovoril, da misli, da še dva meseca. Časnikar ga je milo vprašal, kdo ga bo zamenjal, nakar mu je profesor Joraa odgovoril, da morda sain Manili, ril nemški državni kancler pri vrhovnem pastirju katoliške cerkve. V besedah in željah papeža bo našel zadoščenje in novo tolažbo za svoje delovanje spričo velikih težkoč, ki ga še vedno čaka jo.,Osservatore Romano dalje ugotavlja, ila se je izvršil obink dr. Uriininga in <1 r. Curtiusn v atmosferi simpatične prisrčnosti. Splošno zanimanje sveta za ta obisk dokazuje, s kakšno pozornostjo opazujejo narodi ta prizadevanja za pomiritev sveta. Kaj hoče Venizelos v Romuniji? Bukarešt, 8. avg. Z. Predsednik grške vlade. Venizelos pride la mesec v Bukarešt. V času obiska v Bukareštu' se. bo Venizelos sestal tudi z bivšim grškim kraljem Jurijem. Prav lako se bo Ve-nizelcm sestal z vodilnimi politiki Romunije ter z njimi razpravljal o vseh važnih vprašanjih. Razpravljalo se bo poleg drugega ludi o vprašanju ru*ke mornarice, ki se čedalje bolj utrjuje nn Črnem morju in pridejo ladje celo mnogokrat do Carjffrada. žita, oddanega v mline za mletje, in ne samo od tiste količine, ki jo mlini oddajo. Vse to velja seveda samo za dobo od 1. aprila do 31. julija 1931. V kolikor mlini tega še niso storili, morajo plačali skupni davek na poslovni promet po dosedanji stopnji davčne tarife št. 114. in sicer za vso količino. V dobi od I. aprila do 31. julija zmleta moka se mora pretvoriti v ustrezajočo količino žita in od tako dobljene količine žita se naknadno plača za navedeno dobo skupni davek na poslovni promet. Davčne uprave so dalje dobile nalog, da takoj po svojih odposlancih pregledajo mline na svojih področjih in da takoj poberejo premalo plačani skupni davek. Finančne direkcije so dolžne do konca septembra t. I. poslati poročilo o rezultatu j pregleda mlinov in pobranih davkih davčnemu oddelku finančnega ministrstva, obenem pa moralo poslati tudi podatke o delovanju vseh velikih mlinov in drugih velikih tvornic v svrho nadaljne kontrole. Osebne vesti Ljubljana. 8. avg. AA. Pomočnik bana . dravsk buno\ ino dr. Otmar Pirkmujer v torek ] II. iu v petek 14. 1. m. radi službene odsotnosti i ne bo sprejemal strank. 50 urnem preiskovalnem zaporu je zopet zadihal svobodo. Nova zračna proga Zagreb, 8. avg. ž. Ker zračna prometna proga Zagreb—Sušak- Spli! ni prinesla onih rezultatov, ki so bili pričakovani, sp odpre v torek nova zračna proga Zagreb—Split, ki bo trajala 75 minul. Prav lako se bo vzdrževala proga Zagreb—Sušak. Pri tej priliki so določene nove cene in. sjcer: Zagreb—Sušak 250 Din, Zagreb—Split 400 Din. Zagreb—Belgrad -110 Din, Zagreb—Gradec 320 Din. Zagreb—Dunaj 600 Din, Belgrad—Sarajevo 4oo Din, Sarajevo—Podgorica -100 Din, Belgrad—Pod-goricu 70O Din, Belgrad—Split 700 Din, Belgrad — Skopi Je 350 Din, Skopljo—Solun 225 Din. Dunajska vremenska napoved. Temperatura se bo hitro zvišala. Postalo bo jasno, posebno v nedeljo, potem pa je pričakovati zopetnega nastopa zapadnih vetrov 7. nevihtami na obširnem ozemlju in z velikim padcem temperatur*. Leta 1911 je Žebot obiskal na Dunaju v SI. Mar.vu zadružni tečaj, a poznejša leta zadružne tečaje v Mariboru in Ljubljani. Pri prvih občinskih volitvah leta 1920 je bil žebot izvoljen v občinski svet inesta Maribor. Pri volitvah v ustavotvorno skupščino novembra 1920 je Žebot kandidiral za j narodnega |-ios!anca, a jc propadel, ker se je tedaj I velik del našega volilstva pridružil lepim obljubam , bivše samostojno - kmetijske stranke. Ko je dne i (1. januarja 1921 umrl poslanec Franc Pišek, je pri-| šel Zebot kol njegov namestnik v ustavotvorno j skupščino. Pri vseh poznejših volitvah je bil Žebot izvoljen za narodnega poslanca z veliko večino, in sicer v okraju Maribor levi breg. Celo v mestu Maribor ie dosegel vedno relativno večino. Kol poslanec se je osobito brigal za nižje in delavske sloje: železničarje, delavce, kmete in obrtnike. Ni dela! razlike ali je prosilec revež ali ne, ali te ali druge stranke ter narodnosti. Cele trume ljudi so prihajale k njemu in prihajajo šc danes iskat nasveta in jiomoči. Po razpustu nnroci-ne skupščine dne 6. januarja 1929 je prevzel Žebot glavno zastopstvo »Vzajemne zavarovalnice , kjei še danes zelo živahno deluje. Franju Žebotu 50 letniku, neumornemu javnemu delavcu in možu dela, naša najprisrčnejša voščila. Še petero križev! Tujski promet na /Idriji Split. 8. avg. ž. V loku sedmih mesecev je obiskalo Splil 24.540 tujcev, od kalorih je bilo naših državljanov 14.524. Semkaj se mora prišleli ludi razno izletnike Jadransko h t raze iz Sko;i'ji in Zagreba, veliko število ekskurzistov, veliko število udeležencev na zadnjem sokolskem izlelu Id. Od tujcev so najbolj zastopani Cehi, medtem ko ,o lansko lelo prevladovali Nemci. V preteklem 'eiu je obiskalo v leni času Split 10.016 inozeincev, medlem ko je število vseh znašalo 22.160. Lishona, 8. avg. Ig. Portugalska narodna banka je diskontno mero od 7%% znižala ua 7%. Pariz, 8. avg. AA. IIoland