Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca, o Celoletna naročnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. □	n o o	□
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna), o	□ a a	□
Upravništvo: Lud. Tomažič, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 11.
V Ljubljani, dne 5. junija 1909.
Letnik II.
Bratom Orlom!
Dvignite, Orli, v jasne višine krila ponosna mlade moči!
Sove se skrivajo v nizke temine, k solncu, k svetlobi Orel hiti.
Gozdi šumeči klanjajo glave, burni viharji divje besnč,
Orel zre mirno v sinje višave, strele in gromi ga ne plašč.
Zora mladosti, sila kreposti, v žilah nam polje naroda rast, v trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in čast.
Mati Slovenija, Tvoji ljubavi Orel junaško1 klanja srce, narod slovenski, k nesmrtni slavi Tvoji se naše sile bore.	>
K Božjemu solncu dvignimo krila, večne ljubavi vabi nas žar.
Z nebne višine Orla bo sila krivdo in sužnost razbila vsikdar!
Dr. Evgen Lampč, dež. odbornik.__
Na ^inkoštni ponedeljek 1909.
*
¥ *
Ta prekrasni pozdrav, ki nam ga je brat dr. Lampč poslal na shod na Krko dnč 31. maja. velja odslej za n a sohi m n o. Na zdar!
J Naši cilji in vzori. [
Branimo svoje najmlajše brate!
Orli so zbrali v svoje vrste cvet slovenske mladine. Medtem, ko so Sokoli sladko spah, so Orli neutrudno delali, kar je bilo poštenih fantov še nezavednih in neorganiziranih, zbrali, potem pa 'lastne vrste čistili in gledali, da ne zraste med pšenico "osat in nobeno strupeno zelišče.
Orel pa je s tem zbudil Sokola. Podrgnil si je Sokol narodnih maškerad in pijač krmežljave oči, se stegoval in najprej samega sebe
ogledal, kako je oskuben in grd. Ker mu je tica-ropariea, tovaršica Svobodna Misel posodila nekaj novega perja, je sfrfotal in odletel na lov za fanti.
Toda Sokol je preveč zamudil. Nič ni pomagalo, da se je iz gosposke živali preskubil v »demokratično«, ljudstvo ga noče poznati, pošteni fantje pa so se združili v okrilju Orla. Sokoli so izpočetka mislili, da bodo Orle z zasramovanjem uplašili; ko to ni šlo, so začeli žugati in za grmovjem čakati. Pa kdo se bo dandanes na Slovenskem 'liberalcev bal? Zato so Sokoli izpremenili svojo taktiko in so se našim fantom začeli prilizovati. Vabili so jih, naj se z njimi združijo, češ, saj smo bratje. Tudi to je izpodletelo.
Kaj zdaj? Sokoli so si mislili: kaj, če bi pa tudi mi začeli tako pridno delati kakor Orli? Pojdimo malo na izlete po kmetih, znabiti dobimo kaj fantov, da se pomladimo.
No, na kmetih niso nič opravili, pa saj še na kmete šli niso. Veliko je bilo, če so se na kakem izletu v bližnjo okolico mest utaborili pri kakem liberalnem krčmarju, kjer so poslušali solzne govore kakega liberalnega notarskega pismarja, potem malo poklafali in v mislih požrli par klerikalcev. Pri tem so dobili na svojo stran tudi kakega fanta ali moža. H koncu so odpeli pesem o tisti, ki je kikelco prodala, da je za sladko vince dala ali pa ono: »Mi pa smo z Nakelna, pijemo ga s frakelna«, in odkorakali v več ali manj izravnanih vrstah domov.
Pokazalo se je pri tem sledeče: Pošten človek ne vstopi noben v liberalne organizacij. Pač pa v vsakem večjem kraju živi nekaj neizobraženih, pijači udanih in z Rogom ter ljudmi sprtih nesrečnih oseb, ki so se zdaj, ko je prej terorizirano ljudstvo prišlo na vrh, umaknili v izvgstne oštarije, kjer sami medseboj zabavljajo, hujskajo, preklinjajo in na skrivnem stiskajo pesti. V vsaki večji vasi jih je po deset. Če se pripelješ v vas ali pa stopiš na govorniški oder, moraš dolgo okoli sebe gledati In hudo napenjati oči, da jih vidiš. Okoli tebe so stotine bistrokih fantov, navdušenih in pogumnih deklet ter modrih mož — pa po dolgem iskanju zapaziš daleč za vrstami naših ljudi na pragu gostilne človeka, ki sovražno gleda, kakor zaboden ris, z eno nogo in pol telesom pa je obrnjen proti veži, da bi se hitro umaknil
vanjo, ako bi imel kaj hudega slišati. Takisto vidiš dve glavi za*oknom, pripravljeni, da se brž umakneta, ako bi ju kdo hotel bližje ogledati. Ko se shod konča, ni nobenega nikoder, šele ko so že vsi fantje doma in se v leže mrak na poljane, ko gredo ljudje razmišljat o tem, kar so čuli, fantje pa se posvetu'ejo, kako bodo vse izpeljali, zaeuješ, če se pelješ nazaj mimo, hripavo petje, žvenketanje kozarcev, vmes pa divji glas in preklinjanje, v katerem igrata hudič in far glavno vlogo . . .
Ti ibaraboni tvorijo zdaj element, iz katerega so liberalci primorani rekrutirati svoj »pomladek«. Vsak mi bo pritrdil — kajti ne pretiravam in ne govorim iz sovražnosti, marveč se mi naši nasprotniki celo smilijo, ker se morajo s takimi smetmi ukvarjati.
Ta okolnost nas ne veseli in ne žalosti — iz stališča naše organizacije je za nas celo zelo koristna. Sokolom ne preostaja nič drugega kakor vse te manjvredne elemente pobrati kakor oni k ral', ki o njem sveto pismo — seveda v drugačnem zmislu — pravi, da je povabil k sebi vse kruljeve, slepce in gobavce. Svetopisemski kralj pa je imel moč, da je te ljudi organiziral in discipliniral, pa tudi kaj, da so imeli uživati. Sokol pa nič nima, kar bi tem duševno pohabljenim dal. Nasprotno, še slabši bodo postali in v hišo, ki jo je en hudobni duh zapustil, se jih bo sedem povrnilo in poslednje reči Sokola bodo hujše kakor prve. Vere imajo že zdaj malo ali nič, potlej je celo nič ne bodo imeli; »Svobodna Misel«, ki jo imajo pri mnogih sokolskih društvih obligatorično vpeljano, bo že skrbela, da bodo dodobra podivjali. Oblasti že zdaj nič ne poznajo, država, dežela, uradnik, žandar, dacar, postava, sodnija,^ vse to jim je prazen nič, če pa jih dobe naši radikalni mladoslovenci v roke. potem že vemo, kaj imamo pričakovati. Da bi pa celo Sokol mogel te anarhiste naučiti discipline, je izključeno. S čim1, v čegavem imenu? V imenu Boga? oblasti? narodnosti? poštenosti? možkosti? Kako — saj ne poznate in ne pripoznate nobene avtoritete! Če je svobodno misliti, je tudi svobodno delati. Skratka, naši nasprotniki bodo od teh moralnih nihilistov le škodo imeli. En--krat sem na Dolenjskem na trgu nagovoril nekaj fantov, kako, da ne gredo na predavanje in igro v izobraževalnem društvu? Rekli so mi: »Smo preveliki gaunerji!« Pa sem dejal: »Ste mar liberalci, kali?« »Hudič naj liberalce in klerikalce vzame!« se mi nato odrežejo. Ta po lastni izpovedbi neorganizirani ga imenski material bodo naši nasprotniti hočeš nočeš morali v svoje vrste sprejeti. Jaz jim ga gotovo privoščim.
To so torej reči, ki nas nič ne brigam. Toda nekaj drugega je, za kar moramo vse zastaviti: da ne prideta naraščaj in pa ž e n s t v o v roke nasprotnikom! Prav odkrito rečem: Če bi šlo zgolj za prospeh naše organizacije same kot take, bi tega ne omenjal. Naša organizacija ima silno naraščaja v svojih vrstah združenega, slovenska dekleta in ma-
tere pa so tako navdušene za naše cilje in vzore, da marsikod še fante prakašajo. Bratje, le pomislite, koliko mater in deklet smo šteli zlasti zadnje dni na naših velikih 'shodih! Nekje na Notranjskem so mi rekla čisto preprosta kmečka dekleta: »Čc bi pri nas le fantje imeli toliko veselja in korajže in če bi tako »Mladost« brali kakor je mie!« — Torej za to ne gre. Mi hočemo, da nasprotnik še tiste nežne mladine nebo imel, ki jo zdaj ima in to v interesu vsega našega naroda.
Govorimo prav resno besedo!
Strašno je dandanes podivjana liberalna mjadina. Že majhni otroci so prepojeni z versko nestrpnosTo in narodnim sovraštvom. Nič blagega ni več v njih. Živijo kakor v pijanosti. Prevladali so na ulici. Žali bog, da borno po zaslugi najnovejših svobodomiselnih organizatorjev prav kmalu prišli do tega, da bomo imeli mularijo, sodrgo nedoraslih pobalinov, ki jim pravijo na Laškem »teppisti«, v Parizu »apaši«, v Rusiji pa »črne stotnije«. Pobijavcev šip nam ne bo zmanjkalo. Ti mladi apaši vedo že danes, da ni Boga, da so farji največji sovražniki naroda, ki jih treba ugonobiti, da je Avstrija vredna, da čim'prej pogine itd. itd. Ti lastniki še neprekuhanih možgan pa so seveda tudi v veliki nevarnosti, da se njihov »politični« anarhizem kmalu izprevržc tudi v moralni nihilizem. Meni je nedavno o tem tožilo mnogo odličnih nasprotnikov, gospodov in gospej. Kar zgrozijo se nekateri, če to mladino premišljujejo. Zadnja svobodomiselna »Omladina« je bridko tožila, kako posiroveli, kričavi in materializmu uda ni so mnogi prostomiselni dijaki. Zadnjič je nekdo v nekem mestu na Gorenjskem prišel slučajno v gostilno, kjer je bil zbran liberalni »naraščaj«. Če je bil v rdečih srajcah ali ne, to zamolčim. Ampak tako je ta naraščaj klafal, zabavljal in psoval, da je omenjeni gospod dejal, da še nikjer po svetu — prepotoval je veliko — ni slišal tolikih in takih sirovosti.
Tukaj je za nas, bratje, silno veliko in široko polje za delo. Z. T. O. je že opetovano opozarjala in dala navodila za organizacijo naraščaja, odseki pa so to takoj lepo izpeljali. Zdi se mi pa, da bi marsikje moglo še boljše biti kot je, zlasti posebnih naraščajskih voditeljev po več odsekih pogrešam, pogrešam ponekod tudi izobraževavnegd pouka, inagovorov za nežno deco. Sitnosti, ki so jih po nekaterih krajih počenjali liberalni učitelji glede tega, zdaj ni več, ker je deželna šolska oblast storila temu nepostavnemu rovanju konec. Nagovori pred telovadbo so dovoljeni zlasti, ker se mora tak kratek pouk vršiti pod nadzorstvom kateheta ali pa kar od njega samega. Kateheti pa so itak vsi v naši organizaciji. Nagovori naj bodo moralne izobraževavne vsebine. Posebna načela, ki jih glede tega podajamo in ki se jih morajo vsa okrožja prav strogo držati, so sledeča:
1.	Vsak član naraščaja mora za telovadbo imeti dovoljenje od obeh starišev.
2.	Telovadba in moralni pouk se mora vršiti pod nadzorstvom dušnega pastirja, ki mu je deca v posebno skrb izročena.
3.	Na skupnih prireditvah se pod nobenim pogo.'em nikoli in nikdar ne sme naraščaja pustiti v gostilno. Tudi naraščajske izlete mora nadzirati dušni pastir ali od njega pooblaščena oseba. Tudi kajenje se mora kolikor le mogoče zatirati, o kvartanju in drugih igrah za denar še ne govorimo.
4.	V telovadnici mora med naraščajem vladati najstrožji red. zlasti je paziti, da se ne govori nespodobnosti.
5.	Naraščaj treba večkrat navajati, da večkrat v letu sprejme tudi izvun tega, kar šola zahteva, svete zakramente.
Bratska okrožja, tu imate tvarino, da jo Obdelate in se lotite takoj dela. Vsako okrožje naj izdela za naraščaj prav natančen posl o v-n i k in pravila, dokler ne dobimo »Zlate knjige«, kjer bo vse tudi glede naraščaja natančno določeno.
Brat e! Spomnite se našega prvega voditelja, pravega našega načelnika in mojstra, gospoda Jezusa, kojega znak, sveti križ, nosimo in ki je tako zelo naraščaj ljubil! Vi, bratje, ste zdaj odgovorni za srečo in nesrečo naraščaja! Delate pa s tem tudi sebi v korist, per tako skrbite, da naše vrste ne iz umro, da ostanejo vedno čiste in da sc vedno bolj goste in udušijo nasprotnikove. Ce rešimo nežno-mladino, storimo Orli delo, kakor si ga večjega in plemenitejšega skoro ni mogoče misliti. Orli bodimo Orla vredni!
Naš program za zimsko sezono 1909/10.
Bratje Orli! Na drugem mestu najdete razloženo in ocenjeno delo, ki smo ga po zadnji o db o rovi seji v Bohinjski Bistrici storili; poglejte vanj kakor v ogledalo, ki verno kaže našo podobo. Na tem mestu vam hočemo, bratje, povedati, kakšen načrt smo si za bodočnost napravili. Na letošnjem občnem zboru se borno o tej reči tako in tako temeljito skupaj posvetovali in definitivne sklepe storili; dobro pa je, da naša armada že zdaj ve, kakšen bojni načrt ima Zveza in kako misli svoje čete razpostaviti.
Letošnje javne prireditve naj se do oktobra meseca zaključijo, po Kamniku naj sploh ne bo saj nobene večje. Bratje, naš prospeli to zahteva in skrb za naš napredek nam to narekuje. Velikih prireditev — javne telovadbe na eni, mladeniški navduševalni shodi na drugi strani — bo do Kamnika zadosti, svoj uspeh bodo brez dvoma bogato dosegle. Razširiti jih še delj, ne gre; ne iz gmotnih ozirov, drugič pa, ker mora zunanjemu delu slediti n o -t r a n j e delo, brez katerega je prvo prazno. Na letošnjih mladeniških shodih smo in bomo zbrali poleg mladeničev na tisoče in tisoče očetov, mož, mater in deklet — po zimi je
naša sveta dolžnost to iskro navdušenja, ki tli v teh neštetih srcih, raz netiti v blagodejen plamen, ki ne bo ugasnil, ampak gorel dalje. Pa mislimo, da nas razumete in da se čisto strinjamo.
Okrožne seje.
Avgusta in septembra naj se torej vrše le m a n j še krajevne p r i r e d i t v e, pred vsem pa seje okrožnih p r e d s e d s t e v. To pa posebno zato, da izdelajo okrožja, ki morajo do Kamnika biti gotova, vestna in temeljita p o ročila za naš občni z b o r. ki bo najbrž oktobra. Gre se zlasti za to, da dobimo zopet natančno statistiko. Ce tako delate, bo naš letošnji občni zbor obrodil za prihod-njost naj lepših sadov.
Občni zbor.
Oktobra ali novembra meseca se vrši občni zbor Z. T. O. Posvetovati se nam bo o velikih načrtih in delo bo ogromno. Pred vsem se pa bomo uverili, kako -se obnesejo okrožja in v čem naj se še izpopolnijo.
Zlata knjiga.
Do takrat, oziroma že preje, pa bo Zveza izdala »Z lato knji g o«, koje sestavo je poverila za organizacijski del bratu Podlesniku, ki bo izdelal tozadevni statut, za načela in mla-deniško-vzgojevavno stran pa bratu Terseglavu. Ta knjiga bo naš katekizem, od katerega se bo pri vsaki telovadni uri moral brati odstavek in ki bo služil tudi za trajen temelj vsemu našemu izObraževavnemu in organiza-i toričnemu delu. Kar je za vojake službeni »re-glement«, to bo za vsakega našega člana »Zlata knjiga«.
Tečaj v Ljubljani.
Po oktobru bo prva stvar enotedenski tehnični in i z o b r a ž e v a v n i tečaj v Ljubljani, podobno kakor se je vršil letos. Seveda bomo, poučeni po letošnji izkušnji, stvar še boljše uredili. Tehnična in izobraževavna predavanja bomo združili dopoldne vsa skupaj, telovadbo pa ves popoldan, oziroma zvečer.
Tečaji po deželi.
Nato pridejo na vrsto ml a d eniški tečaji, decembra, januarja, februarja in marca meseca. Teh mladeniških tečajev bomo priredili šest, vsakega po dva ali tri dni, in sicer vse na deželi, za Gorenjsko dva, za Dolenjsko dva, za Notranjsko dva. Tehničnega dela tu ne bo mogoče storiti, pač pa izobraževalno. Posebno važnost bomo polagali poleg verske na p o-I i t i č n o izobrazb o.
Tečaj na Štajerskem.
-Letos pa se vrši poleg tehnično-organiza-toričnega tečaja v Ljubljani tudi enotedenski tečaj v Mariboru za štajerske mladeniče. Udeleži se ga gotovo tudi veliko mladeničev iz Koroške, kar bo prav izrednega pomena.
To je okvir, v katerem naj se vrši naš dejavni program za zimsko sezono 1909/10. Odseki, oziroma okrožja, pa naj zdaj o njem raz-mišljajo. Zlasti na to naj že zdaj delajo, da to sezono izpolnijo tudi sami z delom, ki bo teklo vzporedno s programom Zveze in v njega duhu. Zimsko sezono morajo odseki zlasti s predavanji in mlad. tečaji izpolniti — okrožja bi storila zelo hvaležno delo, ako bi aranžirala ■pozimi sama večje tečaje poleg onih, ki jih bo priredila Zveza za več okrožji skupaj. Manifestacije naj se pa koiikorbolj mogoče omeje, koder niso res neobhodno in nujno potrebne, kakor pri ustanovitvi kakega odseka ali Doma, pa tudi se naj vrše v zimski sezoni 1909/10 v majhnem in ponižnem obsegu in brez šuma, zlasti ne s preširoko agitacijo. Zveza bo zelo str o g o na to gledala, da se ne ibo motilo tiho notranje delo z nepotrebnimi prireditvami! Saj je za velike manifestac'je do jeseni časa več kot preveč. Po Kamniku se: ima začeti doba notranje okrepitve, oboroževanja duha z izobrazbo, skrbne priprave za velike boje, ki nas čakajo; za boje, ki bodo ,veliko hujši kot dosedanji in v katerih bo Orelv tem častnejše zmagal, čimbolj se bo uril. Če bo Orel delal tako kot si je začrtal, bodo nasprotniki našega ljudstva in pokvar-jevavci njega mladine skopneli kakor slana ob solncu. Za to jamčijo tisoči, ki stoje danes za nami, tako organizirani in združeni skupaj kakor stena iz granita! Na zdar!
Od marca do Binkošti.
Zunanje delo.
Potrebno je, da se naš Orel zdaj sredi najmarljivejšega dela, ko plava visoko pod oblaki in stremi še delj k solncu, ozre nazaj, koliko je preletel visočine, odkar se je porodil v letošnjem marcu. Pa še delj nazaj se nam pogled opira:
V zimi 1906 sta obstajala dva odseka.
Na 1. občnem ustanovnem zboru Z. T. O. 13. novembra 1907 je bilo zastopanih 11 odsekov.
25. marca 1908 se je pri seji obora Z. T. O. v Tržiču štelo 18 odsekov.
18.	oktobra 1908, torej nekoliko več kot po pol letu je pri seji odbora Z. T. O. v Kamniku bilo zastopanih 34 telovadnih odsekov.
15. novembra 1908, mesec po tem, na II. občnem zboru v Ljubljani, je obstojalo 37 odsekov.
19.	marca 1909, štiri mesece za tem, smo šteli pri odborovi seji v Bohinjski Bistrici v Z. T. O. 51 odsekov.
Danes, po dveh mesecih in pol, združuje Orel pod svojimi krili 63 odsekov, je torej po dveh letih in pet mesecih naraste! za 61 odsekov.
Novi odseki
ustanovljeni po Bohinju so: 1. Ig, 2. Sv. Ivan (Trst), 3. St. Vid pri Vipavi, 4. Šenčur, 5. Do-
brova, 6. Vodice, 7. Skale pri Velenju, 8. Železniki, 9. Batuje na Goriškem, 10. Grahovo. 11. Ježica, 12. Radomlje. Snujejo se pa na Dolenjskem trije novi odseki, pa tudi Notranjska in Gorenjska obetata prirastka, tako da ne bo dolgo, da pridemo do števila 70.
Mladeniške shode,
združene s telovadbo, je Z. T. O. po Bohinju priredila v Mariboru, Šenčurju, na Dobrovi, na Ježici, v Grahovem, na Šmarni Gori in na Krki. Na teh shodih, kjer so govorili večinoma 3 4 govorniki, je bilo — vštevši še ostale prireditve bolj 'lokalnega značaja in pa vipavsko slavnost, ki je učinkovala po impozantnem nastopu Orlov zbranih vsegaskupaj najmanj
5000
mladeničev, mož, žena in deklet. Če pomislimo, koliko poučnega, kar se tiče verske, gospodarske in politiške izobrazbe, se je na teh shodih govorilo in kako so se za naše cilje vnemale neštete množice, kar dokazujejo najbolj pod vtisom teh shodov ustanovljeni odseki, potem moramo pač s tem delom biti zadovoljni in zahvaliti Onega, ki nas s svojim blagoslovom tako bogato spremlja.
Ugled
naše organizacije raste od dne do dne. Orel je zastopan v vodstvu in izvrševalnem odboru S. L. S. po enem članu kot poročevalcu za naše delo in načrte, ki so, dasi je organizacija nepolitična, po svojem izobraževalnem značaju tudi za politika ne male važnosti. Naši poslanci nam gredo na roko in nas vpoštevajo, slišali smo javno pohvalo od dr. Kreka, da je Orel postal steber našega društvenega življenja. Z velikimi simpatijami pa spremljajo odločilni krogi prizadevanje Orlovo dvigniti Dolenjsko. Da naša veljava raste, to pa je storilo naše
__	notranje delo.
Po Bohinju zamorerno v našem notranjem življenju zaznamovati zelo velik napredek. Le poglejmo!
Fantovsko izobraževanje.
Šentvidsko okrožje je preskrbelo za redna predavanja na Preski in v Šmartnem. Socialna in apologetična predavanja se vrše redno vsak teden enkrat na Viču. Pravtako so začeli zdaj na Vrhniki. V Kamniku se vrše v odseku predavanja vsakih 14 dni; začelo se je tudi z apologetičnimi razgovori, v Ljubljani pa s tedenskimi govorniškimi vajami. Vsak teden je uvedla fantovske večere Spodnja Idrija; Šent Vid pri Ljubljani pa skrbi prav posebno za p o -1 i t i š k o izobrazb o, kar toplo vsem odsekom priporočamo! Zdaj se razlaga v šentviškem oseku socialno zavarovanje; potem prideta na vrsto- društveni in shodih zakon. Posebno nas vesele izobraževalni večeri v Št. Rupertu na Dolenjskem. Zelo visoko pa se je po Bohinju razvila skrb za
naraščaj.
Št. Rupert prireja za naraščaj deklamacije. Šent Vid nad Ljubljano pa izlete. Kamnagorica je storila sklep, ki bo moral' za vse naše odseke postati obligatoričen — ondi je namreč ves naraščaj zapisan v najvišjo stopnjo družbe treznosti, se vzdržuje torej vsakršne alkoholne pijače! Bratje Kaminogoričani — pravi Orli ste, ki vas moramo javno postaviti vsem za zgled! Pa tudi Tržič nam sporoča, da se hoče naraščaja lotiti. Vedno delavni Logatec prireja za naraščaj nagovore, oziroma manjša preda-vnja. Snov jemlje iz »Mladosti«, »Vrtca«, »An-geljčka«, »Mentorja«, itd. Uspeh se že kaže. Miren se po tem odlikuje, da podučuje tudi deklice, kar je zlasti za goriški okoliš, koder se dekletca rada zanemarijo, velikega pomena. Večinoma so že skoro vsi odseki umeli daleko-sežnost in pomenljivost naraščajske izobrazbe.
Nravno življenje
članov je prvo, na kar odseki gledajo. V to svrho moremo po Bohinju zaznamovati vzorne sklepe, ki se tudi po človeških močeh izvršujejo. Komenda ima sklep, da morajo mladeniči posebno na izletih varovati strogo treznost. Idrija gleda ostro na to, da noben član ne p o -n o čuje in je sestavila natančne določbe glede na discipliniranje in izključevanje članov. Določili so tudi, da mdrajo odsekovi člani saj dvakrat na leto sprejeti skupno sv. obhajilo, prav posebno dolžnost pa imajo z a b r a n -j e v a t i branje in razširjanje slabega časopisja. Zelo nas pa veseli tudi
samodelavnost
bratov telovadcev pri vseh odsekih brez izjeme. Imeli smo jo posebno priliko opazovati pri sestavi okrožij. To je najboljši naš odgovor na bedasto očitanje nasprotnikov, da so naši fantje le za »štafažo« in »suženjstvo«. Posebič omenjamo, da se v Kamnigorici fantje čisto sami ob vsaki važnejši- priliki zbero in prere-šetujejo aktualna vprašanja, iz Logatca pa se jih napoti štiri, včasih-dva, pa gresta v bližnjo okolico poizvedovat in razširjat našo misel. Zdi se nam tudi, da se
gmotno stanje
odsekov povzdiguje, saj od par odsekov imamo v tem oziru zelo ugodna poročila. Na vsak način pa napredujemo, kar se tiče lastnih Domov, oziroma telovadnic; kmalu bodo prav redki tisti, ki ga še nimajo.
Dragi bratje Orli! Glejmo, da s tem svojim delom in s prihodnjim — kajti- nikoli ne smemo omagati in niti za trenotek mirovati — uresničimo, kar poje o nas naša himna;
»Z nebne višine Orla bo sila krivdo in sužnost razbila všikdar!«
Krščansko bratstvo.
Francoski telovadci slovenskim.
Prelat A. Kalan je prejel od podpredsednika »Zveze telovadnih odsekov na Fran-
\
coskem«, ki izdajajo list »Les Jeunes«, nastopne vrstice:
»Brali smo v listu »La Croix« z dne 30. aprila zelo zanimiv članek o krščansko-social-nem gibanju med Sovenci, in opazili smo, da so med drugimi organizacijami, ki so se pri vas ustanovile, tudi telovadni odseki. Morda je vam ljubo zvedeti, da tudi na Francoskem nismo zanemarjali telovadne vzgoje pri naši katoliški mladini. P osebe je v tem pogledu omeniti dr. Michau, komanderja reda sv. Silvestra, ki je s tem namenom ustanovil našo zvezo telovadcev; vodil je dvakrat v Rim impozantno število zastopnikov »Zveze«, ki so bili odlikovani po vsevišnjem blagoslovu sv. Očeta. Sedaj šteje ta telovadna zveza 80.000 telovadcev, porazdeljenih v 8 do 600 skupin. Nas bi zelo veselilo, ako bi se mogla napraviti kaka zveza med našimi mladimi atleti in med vašimi«
Pariz, 1. maja 1909.
5. Place St. Thomas d’Aquin 5.
De Lapparent,
podpredsednik.
Federation Gymnastkiue et Sportive des Patronages de France.
XXX
Zveza telovadnih odsekov je nato odgovorila bratom Francozom sledeče:
Bratje Francozi !
Vaš pozdrav, poslan nam po veleč. g. prelatu Kalanu, smo sprejeli z veliko navdušenostjo. V pozdravu izražena želja po ožji zvezi med Vašimi in našimi mladeniči, je tudi naša želja. Saj se bori naš mali narod prav tako kot plemenito Vaše ljudstvo proti nasprotniku in sovražniku domovine in svete naše katoliške Cerkve, proti brezvestnemu svobodomiselstvu. Kot pri Vas, skušajo tudi pri nas sovražniki katoliške vere iztrgati iz src mladine Kristusa kralja. To preprečiti in vzgojiti narodu krepke, značajne može, je cilj naše mladeniške organizacije. Ta cilj je tudi Vaš cin — zato, bratje, pozdravljeni v boju in pri delu! Na zdar!
Za »Zvezo telovadnih odsekov Orla«
Dr. Lovro Pogačnik,
tč. predsednik.
Ljubljana (Avstrija).
i
Apologetika.
Priče v naravi.
(Prof. Fr. Pengov.)
III.
Da se rastlinstvo ne razpase premočno po zemlji, zato skrbe razni veliki kopitarji, dvo in mnogoparkljarji, glodavci in črna hunska tru-
ma žuželk (kobilic, metuljev, hrostov). Da se te živali preveč ne razmnože, to zabraniti je naloga raznih ptic, posebno pa raznih vrst roparskih živali.
»Toda,« me vprašaš po pravici, »kdo pa si slednjič upa brzdati strahovite roparice, kdo zatira njihov preobilen zarod, da slednjič v svoji krviželjnosti ne izpraznijo ž obličja zem^ lje vseh drugih krotkejših živali in jih ne uničijo?«
Tudi za to je ob pravem času poskrbel modri in dobri Oče teh stvari. Kajti:
1. Se roparice ne pomnožujejo tako močne kot druge živali. Na leto imajo po enkrat mlade in še takrat v majhnem številu. Lev in tiger imata po dva do tri mladiče, planinski in jezerski orel in sova po enega do dva mladiča. Živali pa, ki služijo roparicam v hrano, imajo na leto po večkrat mlade in vsakokrat številen zarod. Le naj večje pasoče se živali delajo pri tem izjemo, n. pr. slon, žirafa, klokan, to pa ysled tega, ker tak orjak iže sam dovolj zatira prebohotno rastlinstvo.
Med posameznimi roparskimi družinami vlada prirojeno sovraštvo na življenje in smrt; saj opazujemo to vsaki dan med družino maček in psov. Ravno tako pisano se gledata v gozdu divja mačka in ris, kjer se še nahajata po ruskih in švedskih črnih lesovih. Kjer ima svoje šotorišče divja mačka, tam ne dobiš z lepa čo-pouhljatega risa in v lovskem okrožji levovem ne lovari nikoli krasnoprogi tiger; če pa nanese nesreča, da se srečata vladarja kje na meji, vselej pride do krvavega boja na smrt.
Mar še nisi doživel, mladenič moj, podobnega prizora v domači okolici med našimi roparskimi škrateljni, n. pr. med vedno lačnim krtom in rovko? — Da, celo če se srečata v svojem temnem podzemeljskem kraljestvu, v črnem rovskem tunelu, dva krta, se vname med njima pri tej priči srdit krvav boj. In ko-pec žaloigre? Zmagovalec premaganega krta takoj — požre!
To je radikalna zmaga, da ga ji ni kmalu para. Ravno tako požre rovka svojo premagano družico, volk volka in lisjak umori v boju sovražno zvitorepko. Ravno to nas uče mnogobrojni poizkusi z vjetimi pticami-roparicami; Ščuka požre drugo ščuko in sova-uharica povečerja z največjo slastjo žužkojedo rovko.
3. Slednjič živi človek, kralj stvarjenja, vladar sveta, z roparsko živaljo v najhujšem smrtnem sovraštvu. To kažejo sulice in puščice starih časov, kakor tudi mreže in železja za lov volkov in lisic, v novejšem času pa puška- risanica in cela razstava premeteno izmišljenih pasti, zanjk in grozno strupenih vad.
Angleški uradni zapiski kažejo, kako veliko je število vsakoletnih človeških žrtev, na deset tisoč, ki jih pomorijo in požro v vzhodni Indiji tigri, leopardi, kače. Tudi pogumni potovala in neustrašeni misijonarji, prvi znanilci krščanstva, vedo mnogo povedati o neprestanih bojih s krviželjnimi, velikimi roparicami, kadar prodirajo njihove karavane v divje
goščave sudanske in visokoafriške. Že v prvih nočeh jim skušajo levi, leopardi in hijene ugrabiti koze in pse iz ležišča, potrgati vole in osle od voz in odnesti v goščo.
Kakor hitro pa vzame človek kako pokrajino v 'svojo poisest, jo obljudi in obdela, kmalu izginejo iz okolice roparske živali. Pred tisočletji je gospodaril po Grškem in v Macedoniji, po Siriji in Palestini še lev, toda odkar se piše .zgodovina, ga ni več v teh krajih.
Kako redek je že pri nas rujavi medved! ,Če se prikaže, takoj se poroča v časopisih in napravijo se gonje nanj. O risu ni več sledu pri nas, tudi divja mačka je precej redka. Tudi volk je pri nas precej bela vrana in kadar pride, se prikrade iz sosednjih hrvaških gozdov.
Tako je zmanjšal človek in omika (kultura) število roparskih živali, da marsikje izumirajo. Mesto njih pa lovi hi uživa zopet človek velike pasoče se živali: jelene, srne in divje prešiče.
Listnica upravništva. Današnji številki smo priložili položnico 7. vljudno prošnjo', da nam blagovole p. n. naročniki poravnati naročnino tekočega letnika. Vsi oni pa, kateri so to že storili, naj jo shranijo za prihodnje.
F”
I
Hat
Bratje Orli!
Prireditve
Orla, ne vštevši že naznanjene, so sledeče: 2Q. junija okrožna tellovadba v Komendi; 27. junija javna telovadba gorenjskih Orlov in mladeniški tečaj v Radovljici; 4. julija javna telovadba v Šmartnem pod Šmarno goro; 1. avgusta javna telovadba na Črnem vrhu; 22. avgusta otvoritev Doma v Mirnu; 8. septembra shod na Brezjah. Na Goriškem se vrši 27. junija telovadba v Štandrežu, 18. julija v Št. Ferjanu, Miren je že omenjen, 12. septembra pa okrožna telovadba in tečaj v Podgori.
Za Zvezni prapor je poslal idrijski odsek Z. T. O. 20 kron. Prisrčna hvala!
13. junija se vrši mladeniški shod v Radečah; govorita dr. Lenard in F. Terseglav.
Prav poseblč na opozarjamo gorenjske Orle na telovadbo v Radovljici, ki bo združena z mladeniškim tečajem. Udeleže sc naj je tudi drugi fantje iz okraja. V Radovljici se mc/ramo postaviti! Radovljiška prireditev je za gorenjske Orle glasom sklepa v Bohinju obligatorična. Na zdar!
Urednik
»Mladosti« ima sledeče na srcu: 1. Odseki, spravljajte »Mladost«, da daste lahko po več letnikov vezat! Škoda, če se tvarina v »Mladosti« izgublja. Marsikomu, ki jo ne shranja, bo pozneje žal. »Mladost«, upamo, se v letu 1910 zelo poveča in olepša, tudi vsebino bomo še višje povzdignili. Treba bo le še enkrat toliko naročnikov, za kar poskrbimo na letošnjem III. občnem zboru. Brat urednik ima že zdaj pripravljeno prelepo gradivo. —
2.	Dopisniki, pišite Orel in ne »Orel«, torej brez ušesc! — 3. Bratje, pišite kolikor mogoče kratko! — 4. Ne zgledujte se nad tem, če »Mladost« o velikih naših prireditvah, ki so bile že drugod obširno opisane, včasih le kratko poroča — je že prav tako! »Mladost« vzame iz takih prireditev le, kar je trajne vrednosti! Na zdar!
8
6«
Okrožja.
I
,di
Komenda.
Javna telovadba okrožja
povodom otvoritve »Društvenega doma« v Komendi
20. junija.
Dopoldne.
1.	Ob 9. uri zjutraj se zbejo vsi došli telovadni odseki »Orli« pred gostilno »Pri 2onu« ob deželni cesti, odkoder odkorakajo v sprevodu pred »Gasilni dom«.
2.	Pozdrav pred »Gasilnim domom«.
3.	Ob 10. nri slovesna sveta maša v župni cerkvi.
4.	Po sveti maši blagoslovljenie »Društvenega doma« po gospodu deželnemu poslancu Iv. Lavrenčiču ter govor gospoda državnega in deželnega poslanca dr. Jan. Kreka.
5.	Opoldne skupni obed v gostilni pri gospodu Mejaču.
Popoldne.
6.	Ob 1. uri telovadna skušnja.
7.	Ob 4. uri javna telovadba na prostem.
Spored:
1.	Rajalni nastop.
2.	Proste vaje.
3.	Orodna telovadba.
4.	Skupina.
5.	Rajalni obhod.
8.	Ljudska veselica na vrtu g. Mejača z srečelovom itd.
Pri prireditvi sodeluje godba.
Opomba. Kamniški vlak gre iz Ljubljane ob 7. uri 28 min. ter pride v Jarše ob 8. uri 23 min., kjer so pripravljeni vozovi za vse tiste, ki se pravočasno prijavijo. Vožnja stane 30 vin. Kosilo bode tudi zelo ceno.
Kar se tiče telovadbe, da vse potrebno navodilo Z. T. O Orlov.
Na veselo svidenje in bratski Na zdar!
Kamnik.
31. maja se je vršila okrožna javna telovadba z godbo v Radomljah. Nastopilo je do 50 Orlov v kroju; mnogobrojno občinstvo je bilo zelo navdušeno. Vršila se je okrožna seja, pri kateri se je ustanovil odsek v Radomljah in takoj sestavil odbor. Imamo torej 16 novih bratov Orlov. Dog jih živi in jim daj poguma! Na zdar!
Št. Vid.
Druga odborova seja se je vršila dne 16. maja t. 1. v Preski. Navzoči vsi zastopniki okrožnih odsekov in dva člana telovadnega odseka v Škofji Loki.
Sklene se, da pripade prebitek okrožne javne telovadbe okrožni blagajni.
Sklene se, da priredi telovadni odsek v Preski vsakih 14 dni predavanja za člane.
Sklene se, da se vsi okrožni odseki udeleže dnč
6.	junija shoda na Sori.
Okrožna javna telovadba bo dne 4. julija t. 1. v Šmartnem pod Šmarno goro. Vaditeljskemu zboru se naroči, da pripravi vse potrebno do prihodnje seje glede te prireditve.
Sklene se, da smejo posamezni okrožni odseki prirejati izlete naraščaja. Izleti pa se morajo vršiti pod stalnim nadzorstvom članov odseka.
Prihodnja seja bo dne 20. junija v Šmartnem pod Šmarno goro. ________________
Devica Marija v Polju.
Okrožni odbor se je sestavil sledeče: A. Rode, predsednik; J. Krušič, podpredsednik; J. Hladnik in J. M e 1 j o , odbornika.
Vaditeljski zbor: F. Svetek, načelnik; J. Svetek, podnačelnik; J. Dovč in J. Anžur, vaditelja. Ustanavlja se odsek v Dolu za Savo.
Vipava.
Okrožje se je ustanovilo dne 9. t. m. s predavanjem g. iur. Česna.
Odbor se je sestavil sledeče: G. dekan Lavrič, predsednik; J. Kromar (Šturije), podpredsednik.
Predsednik (Št. Vid), tajnik.
Vaditeljski zbor: Kobal (Vipava) načelnik, B r a-t u š (Št. Vid) in Brecelj (Šturije), podnačelnika.
Krka.
Odsekov odbor in vaditeljski zbor sta zajedno začasno okrožni odbor'in vaditeljski zbor: K. Supin, predsednik; A. Hrovat, podpredsednik; J. Globokar. blagajnik; J. Hribar in J. Trunkelj odbornika.
Vaditeljski zbor: J. Strah, načelnik; J. Mahne, J. Trunkelj, J. Hribar, vaditelji.
Ljubljana.
Pri občnem zboru ljubljanskega telovadnega odseka se je sklenilo, da je začasno odbor in vaditeljski zbor zajedno tudi okrožni odbor in vaditeljski zbor.
Cerknica.
Okrožje se je ustanovilo 23. maja. Častni predsednik dr. Lavrič, župan cerkniški, predsednik P o ribe v š e k, podpredsednik Klavžar, načelnik J. Udovič, podnačelnik Hiti, tajnik Pavlin, blagajnik Lavrič, blagajnikov namestnik R a j č e v i č. Vsak odsek plača okrožju na leto 4 K članarine in 2 K od čistega dobička vsake prireditve.
Logaško-vrhniško okrožje
se v kratkem ustanovi. Združili se bodo odseki Zgornji in Spodnji Logatec, Vrhnika, Borovnica, Hotedršica in Horjul v eno okrožje.
Dopise in okrožnice
ki se ne tičejo enega odseka samega bo Z. T. O. odslej pošiljala okrožnim predsedstvom — Okrožja pošiljajo Z. T. O. prepis vsake seje!
Ljubljana.
Občni zbor.
Kakor vsako leto v majniku vršil se je tudi letos 21. t. m. občni zbor ljubljanskega odseka.
Brat predsednik otvori polnoštevilno obiskani občni zbor, pozdravi navzočega odsekovega častnega člana veleč. g. kanonika Šiška, predsednika S. K. Š. Z. dr. Kroka, veleč. g. ravnatelja Travna, veleč. g. župnika Kalana in predsednika Z. T. O. dr. Pogačnika. Omenja, da če bi hotel dati natančno poročilo o odsekovem delovanju, bi moral omeniti vse prireditve Z. T. O., kajti povsod je ljubljanski odsek sodeloval ali po svojih vaditeljih, govornikih ali pa korporativno s člani. Spominja se zaslug za mladeniško organizacijo, ki gredo predvsem vzorno delavnemu načelniku ljubljanskega odseka br. Jeločniku in pa vaditeljskemu zboru. Omenja dalje mladeniški tečaj, ki se je vršil v Ljubljani in še druge važne prireditve.
Nato poroča tajnik br. Pavlin sledeče:
Odbor telovadnega odseka »Orel« v Ljubljani je imel v poslovnem letu 1908/1909 31 polnoštevilno obiskanih sej. Članov je pristopilo med letom 24, izstopilo
jih je 9, izključeni so bili 4. Telovadni odsek ima sedaj 52 rednih in 36 podpornih članov. Telovadijo pa še naraščaj, starejši gospodje, dame, atletski klub in trgov-ska šola. Telovadci ljubljanskega odseka so se udele-ž.li skupno v kroju v tem -poslovnem letu sledečih prireditev: blagoslovljenja zastave v Mekinjah, javne telovadbe na Vrhniki, v Škofji Loki, v Št. Vidu, v D. M. v Polju, na Viču; izleta na Brezje, na Dobravo, na Šmarno goro; odborove seje v Kamniku in Bohinju in mladeniškega shoda v Šenčurju pri Kranju ter mladeniškega shoda na Ježici.
Telovadni odsek ima svoj trobentaški zbor, katerega člani so se v poletnem času vadili dvakrat na teden, in sestanke zabavnega kluba enkrat na teden. Priredil se je tedenski mladeniški tečaj za načelnike in vaditelje, katerega je obiskalo čez 70 mladeničev iz vseh odsekov. Nabavil si je štiri uniforme.
Tudi v tem poslovnem letu so hodili bratje vaditelji iz Ljubljane med tednom, posebno pa ob nedeljah, poučevat druge odseke v telovadbi.
Blagajnik br. Poljanec poroča:
Saldo 2 K 89 h. Hranilna knjižica »Ljudske posojilnice« 335 K. Tirjatev Z. T. O. 68 K 20 h. Štiri uniforme 200 K. Inventar 300 K- Aktiva 905 K 89 h. Pasiva 596 K 97 h. Premoženje 308 K 92 h. Dohodki so znašali 1344 K 78 h, izdatki pa 1539 K 89 h; promet 2679 K 67 h.
Pregledovalec računov g. A. Volta poroča, da je pregledal poslovne knjige in račune in našel iste v redu.
Načelnik br. V. Jeločnik poroča:
V	sledečem naj vam podam približno sliko dela ljubljanskega odseka v telovadnici:
V	telovadnici ljubljanskega »Orla« se telovadi na teden dvanajstkrat, in sicer: V ponedeljek popoldne naraščaj, zvečer vaditeljski zbor; v torek popoldne deklice, zvečer člani; v sredo popoldne dijaki, zvečer dame; v četrtek popoldne naraščaj, zvečer člani; v petek popoldne deklice, zvečer starejši gospodje; v soboto popoldne dijaki, zvečer dame.
Članov, ki pohajajo telovadnico, šteje sedai odsek 45 in je povprečen obisk 30 telovadcev na uro. V zimski sezoni je bil obisk telovadbe od strani članov precej manjši, ker se v tem času prirejajo različni kurzi in predavanja, katerih se telovadci udeležujejo. Tudi vaditeljski zbor, kateri šteje 12 članov, je vsled tega precej zaostal, kar pa bo moral sedaj popraviti. Dijakov je 32, katerih povprečen obisk na telovadno uro je 23. — Poleg teh vadi ljubljanski odsek dijake v Marijanišču, katerih število je 30; imajo lastno telovadnico, v katero zahaja povprečno 28 telovadcev; v začetku so vadili dvakrat na teden, sedaj pa vadijo samo enkrat, in sicer v četrtek popoldne. Strejših gospodov je 11 in je povprečen obisk istih šest na uro.
Naraščaja ima ljubljanski odsek 42, katerega povprečen obisk je 30 telovadcev na uro. Damski odsek šteje 26 članic, od katerih povprečen obisk je 14 na uro. Telovadijo tudi male deklice, katerih je 30 in katerih povprečen obisk je 25 na uro. V naši telovadnici ima tudi atletski klub svoje vaje, kateri pa je samostojen. Iz tega je razvidno, da telovadi pri ljubljanskem »Orlu« 310 oseb na teden. Da-si je ljubljanski odsek sam sebe včasih zanemarjal, je pošiljal redno svoje vaditelje drugim odsekom, kakor Vipavo, Idrijo, Vrhniko, Dobrepolje, Šmartin pri Kranju, Komenda, St. Jurij pri Kranju, Vič, D. M. v Polju, Ig, Škofja Loka itd. Poleg tega se je pridno udeleževal javnih prireditev, če že 'fle polnoštevilno, pa vsaj po svojih zastopnikih, in sicer se je udeležil blagoslovljenja zastave v Mekinjah, javne telovadbe na Vrhniki, Zvezne telovadbe v Škofji Loki, javne telovadbe v Šmihelu na Notranjskem, javne telovadbe v Št. Vidu nad Ljublljano, javne telovadbe na Viču, javne telovadbe na Mirnu na Goriškem, javne telovadbe pri D. M. v Polju, izleta na Brezje, Dobravo in Šmarno goro, odborove seje v Kamniku in Bohinju, •mladeniškega shoda in javne telovadbe v Št. Juriju pri Kranju, javne telovadbe na Ježici. Priredil se je tudi mladeniški tečaj, katerega se je udeležavalo 70 mladeničev in katerega v telovadbi je podučeval ljubljanski vaditeljski zbor.
Dr. Krek o pomenu »Orla«.
K besedi se oglasi gospod dr. Krek, ki v navdušujočem in pohvalnem svojem govoru omenja, da so
telovadni odseki spolnili njegova pričakovanja in postali
stebri našega društvenega življenja. Neprijatelj telovadnega odseka ne more biti prijatelj izobraževalnega dela! Kdor skuša sejati seme razdora med telovadnimi odseki in drugimi našimi organizacijami, bodisi izobraževalnimi, gospodarskimi ali reiigijozuimi, ta dela pregrešno! Želi, da bi harmonija med telovadnimi odseki in drugimi našimi organizacijami ostala takoh močna kot je dosedaj. Mladeniče svari pred občutljivostjo nasproti vsem, ki stoji izven njihovega dela. Pogumno in neustrašeno naprej!
Gospod'župnik Kalan izraža svoje veselje nad telovadnimi odseki in želi, da bi sc kropila vez med to mladeniško organizacijo in Marijinimi družbami. Brat predsednik konstatuje, da so najboljši delavci v mladeniški organizaciji člani Marijinih družb.
Na predlog br. Krištofiča se izvoli sledeči odbor: J. Podlesnik predsednik, Hočevar podpredsednik, Pavlin tajnik, Poljanec blagajnik; odborniki: Dolinar, Zajc, Bonač, Kranjc. — Načelnik Jeločnik, Kržan podnačelnik.
Na predlog br. Podlesnika ostane ta odbor začasno tudi okrožni odbor. — K slučajnostmi predlaga br. dr. Pogačnik, da ustanovi odsek govorniško šolo, katero bo vodil vsak teden on. Predlog je bil z navdušenjem sprejet, nakar je bil lepo uspeli občni zbor zaključen.
Radoljica.
Javna telovadba gorenjskega Orla 27. junija.
Dolgo časa že ni bilo od našega telovadnega odseka Orel poročila v »Mladosti«; gotovo si je že marsikdo mislil, da smo spali spanje pravičnega. Ali nasprotno — mi se prav urno gibljemo in pridno pripravljamo za javno telovadbo gorenjskega Orla, ki se vrši 27. t. m. pri nas v Radovljici. Takrat bo dan slavja za našo mlado organizacijo, in dan poroda, ko bo razvil naš Orel svoje peruti po okolici. Naši »Sokoli« nam v 15. številki »Gorenjca« 1. aprila t. 1. napovedujejo tekmo, in primerjajo naše mesto z drugimi Atenami, kajti tudi naši »Sokoli« imajo letošnje leto svoje slavje 11. junija, ko razvijejo svojo zastavo in imajo obenem javno telovadbo. Zatorej pozivljemo bratske odseke gorenjskega Orla, da se korporativno udeleže naše javne telovadbe 27. t. m. v Radovljici. S tem bomo imponirali našemu ljudstvu in pokazali našim nasprotnikom, da jih daleč prekašamo. Zatorej krepko kličemo bratom telovadcem gorenskega Orla iz podnožja Triglava tja do kamniških planin in bele Ljubljane: Na veselo svidenje 27. t. m. v Radovljici! Na zdar!
Škofja Loka.
Slavnost 6. junija.
Dolgo časa že ni bilo nobenega glasu od našega Orla. Toda kakor vsa narava, tako se je tudi naš Orel prenovil sedaj v lepem maju.
Naši Orli se veselo gibljejo in delajo, kakor pridne čebele, zlasti sedai, ko se pripravljamo na javno telovadbo. 6. juni a se bo blagoslovila krasna zasteva tukajšnje mladeniške Marijine družbe in ker so udje Marijine družbe večinoma Orli in člani izobraževalnega društva, zato povabimo vse telovadce in člane izobraževalnih društev k obilni udeležbi. Slavnost se bo vršila približno v tem redu: Ob pol devetih prihod društev v »Društveni dom« in sprejem. Ob tri četrt na devet odhod iz društva v farno cerkev. Ob devetih govor, blagoslovljenje zastave in sveta maša. Ob pol dvanajstih kosilo, nato izlet v Soro, kjer se vrši javna telovadba ljubljanskega, šentviškega in škofjeloškega Orla. Zato opozarjamo brate telovadce, da se pridno vadijo prostih vaj.
Z igrami smo' sedaj dokončali, a oprijeli smo se tembolj telovadbe. Izgubili smo sedaj dva brata, ki sta šla v Ljubno. Toda upati je, da pristopita tudi tam h kakemu katoliškemu društvu. Slavnostnega blagoslovljenja zastave Orlov v Žirch se nas je udeležilo 12, 8 v kroju. Za trud, ki ste ga imeli žirovski bratje, da se je slavnost tako lepo izvršila, Vam kličemo krepak: Na zdar!
Idrija.
Izvanredni občni zbor. — Tajne volitve. — Naša nova pravila.
Dnč 16. maja sc je vršil izvanredni občni zbor našega Orla. Udeležili so sc ga polnoštevilno vsi bratje telovadci, kakor tudi podporni člani. Med temi z veseljem opažamo učitelja Josipa Novaka, ki res s požrtvovalno vnemo zasleduje našo telovadno idejo. Kakor je pri vsakem prejšnjem našem sestanku vzbudil kako pametno, posnemanja vredno misel, tako je tudi na našem občnem zboru povedal marsikaj koristnega. Zato vso čast njemu in obenem ga prosimo še za na-daljne obiske pri naših sestankih!
Izvanredni občni zbor se je moral sklicati za izpopolnitev odbora, predvsem zaraditega, ker je bilo v okrožni odbor izvoljenih nekaj odsekovih odbornikov in zaradi umrlega brata predsednika Franca Svetličiča. Br. podpredsednik Kanduč se spominja rajnega in njegovih vrlin ter zaslug za odsek. Za časa njegove bolezni in po njegovi smrti je opravljal in vodil predsedniško mesto podpredsednik br. Kanduč. Volilo se je tajno in po listkih, kar tudi drugim odsekom priporočamo. Med br. .lazbarjem in br. Kandučem je prišlo do ožjih volitev; ker sta pa pri ožji volitvi dobila enako glasov, smo žrebali in žreb je zadel br. Kanduča, nakar je bil izvoljen za predsednika. Potem je bila volitev podpredsednika. Izvoljen je bil br. Vojteh Karče, nadalje je bil izvoljen za tajnika br. Franc Lapajne in za odbornika Hrovat Karol. Ker je br. Kogej izjavil, da vsled službenih razmer, ki ga zadržujejo, ne more biti več odsekov načelnik, smo si izvolili za načelnika brata Čibeja in sicer z nadpolovično večino. Potem so prišle na vrsto slučajnosti.
Br. okrožni tajnik Puc prebere nova pravila, katera je sestavil tukajšnji telovadni odsek.
Na predlog br. Zevnika po § naj bi se bratje telovadci od 10. ure naprej več ne nahajali zunaj, in če se vrši kako predavanje, oziroma kaka veselica, ki se' konča pred deseto uro, sc tudi zahteva od bratov telovadcev, da se čimpreje podajo domov.
Br. okrožni načelnik poživlja, da bi bratje telovadci po veselicah ne obiskovali kavarno.
Sklenilo se je tudi, da se ne bo ob nedeljah in praznikih nihče nahajal v društvenih prostorih ali v kaki gostilni med sv. mašo. Br. Zevnik priporoča bratom telovadcem, ako ima kdo kake pritožbe, naj jih javi sam ustmeno ali pismeno odboru.
Slednjič dostavlja nanovo izvoljeni br. predsednik Kanduč, naj bi se telovadci bolj pridno udeleževali predavanj. Nadalje priporoča, naj bi se pridno vadili v govorništvu, da bi tako zamegli enkrat sami predavati. Pravila sc bodo predložila okrožnemu odboru in potem še Z. T. O. v potrdilo. Ko se ni nobeden več k besedi oglasil, zaključi predsednik občni zbor.
Dne 20. maja smo priredili igro »Lumpacij Vagabund«, ki je dobro uspela. Odfcek se je udeležil blagoslovlienja zastave žirovskega Orla, kakor se bode udeležil tudi javne telovadbe v Vipavi. Na zdar!
Spodnja Idrija.
Kajne, mislil si, brat urednik, da' smo Orli v Spodnji Idriji že zaspali, ker ni bilo od našega odseka že dolgo nič poročila?
Naš Orel vkljub vsakovrstnim zaprekam še vedno, a tiho in bolj skromno deluje. Dne 14. marca je priredil svoj občili zbor, na katerem je poročal brat predsednik, kaplan Ivan Mrak v navdušenja polnih besedah splošno o delu in napredku Orla. Potem je poročal tajnik brat Anton Rejec o vsem notranjem delu odseka. Od občnega zbora smo imeli pet rednih odborovih sej, tozadevne svoje pogovore pa smo imeli v začetku pri nedeljskih sestankih. Veselice je priredil odsek dve, in sicer eno v srednji Kanomlji, dne 10. oktobra 1908 z igro »Čevljar«, drugo pa 14. svečana 1909 z igro »Povišana naiemščina«. Predavanj smo imeli šest: a) Zgodovina telovadbe in Sokoli, b) Izobrazba in disciplina, c) Tisk, d) Alkoholizem, e) Naši nasprotniki: socialna demokracija, liberalci in anarhisti, ter f) Zakaj ljudje iz-gubivajo vero? — Sledilo je poročilo blagajnikovo o
denarnem stanju ter načelnikovo o telovadbi. Telovadimo vsak teden dvakrat. — Nato se preide k volitvi odbora. Izvoljeni so v odbor sledeči člani: Kaplam br. Iv. Mrak, predsednik; br. Iv. Žonta, podpredsednik; br. Ant. Rejec, tajnik; br. Ant. Skvarča, blagajnik; br. Iv. Kogej, načelnik in br. Jožko Pirih, podnačelnik in vaditelj.
Telovadcev je 10. Imamo pa tudi svoj naraščaj, katerega smo pred kratkem organizirali.
Vsak teden po enkrat ali dvakrat obiskujemo redno fantovske večere, ali kakor mi pravimo, našo izobraževalno šolo, v kateri se za našo organizacijo mnogo koristnega učimo. Poučuje nas kaplan br. Iv. Mrak, zato pa smo mu tudi iz srca hvaležni za njegovo požrtvovalnost in trud, da nas tako podpira v našem odseku. Napravili smo si še tudi osem uniform, v katerih smo vprvič nastopili pri žirovski slavnosti 23. maja. Naš Orel torej bdi in napreduje. Na zdar!
Žiri.
Pod zastavo sv. Mihaela.
23. maj je bil za našega Orla eden izmed najlepših njegovih dnevov. Ta dan se je namreč blagoslovila zastava našega Orla. K tej slavnosti so prihiteli bratje Orli iz Ljubljane, Idrije, Škofje Loke, Spodnje Idrije in Cerkna. Z. T. O. sta zastopala br. Jeločnik in Podlesnik.
Zjutraj ob pol 5. uri je bila budnica. Svirala je godba iz Rovt. Prijatelji Orla so okrasili svoje hiše z zastavami. Bilo jih je mnogo. Niti lani, ko se je otvoril nesrečni Sokolski dom, ni bilo toliko zastav. Jasen dokaz, da je laž in prazna bali arija, ako kdo trobi okoli, da so Žiri v svobodomiselnem taboru. Okrog 7. ure so začeli prihajati bratje od vseh strani. Pozdravil jih je brat Vončina. Nato smo odkorakali v farno cerkev, kjer je imel slavnostni govor gospod dekan Arko, nato pa blagoslovil zastavo, kateri je kumovala gospodična Nežika Erznožnik. Zastavo nosi brat Franc Kristan. Pri sveti maši sta stregla dva brata v uniformah. Po maši smo odkorakali na Dobračevo. Ob cesti je stala v špalirju ogromna množica ljudstva. Nato se je vršila seja okrožja. Popoldne sc je vršila veselica. Govorila sta brata kaplan Perko in J. Podlesnik. Krasen je bil njegov govor, v katerem je ožigosal početje Sokolov, ki. hočejo biti narodni, njihovi voditelji pa se zavežejo s pogodbami Nemcem. Zvečer smo se od bratov Orlov poslovili z željo, da se jeseni zopet vidimo ob blago-slovljenju nove telovadnice.
Tistemu pisunu pa, ki je v obilnem potu svojega obličja skoval dopis za »Notranjca«, ne odgovarjamo. Saj bo »Notranjec« kmalu zmrznil in potem revež ne bo mogel odgovarjati, če ga zdaj skrtačimo. Na zdar!
Št. Rupert.
Telovadba, izobraževalni večeri in skrb za naraščaj.
Malo se sliši in bere o našem odseku. Vendar pa tudi mi delamo, kakor je v naši moči. Zalibog, da so naše vrste tako redke, ker premnogi fantje menijo, da ni druge zabave, kakor poln Stefan in kol. Tudi z telovadbo nam gre težko, ker nam primanjkuje za to prostora. Po zimi smo telovadili v hranilnični prodajalni, ki pa je za telovadbo precej tesna, po leti pa smo na dvorišču iste zadruge. Ko bode do jeseni zgotovljen naš Dom, potem bode nam tudi zaradi prostora boljše.
Seje se večkrat vršijo, vendar pa naj nam bode dovoljeno tukaj javno opozoriti par članov odbora, da naj se istih bolj točno udeležujejo, kajti ako ni reda in discipline, ne pridemo nikamor.
Z izobraževalnimi večeri smo tudi pričeli. Na prvem sicer udeležba ni bila ravno mnogobrojna, vendar pa so vsi udeleženci uvideli potrebo in korist teh sestankov. Upamo torej, da se prihodnjega večera udeleži kar največ bratov. Povdarjalo se je na tem sestanku, da naš glavni namen ni le telovadba, ampak da je telo-' vadba le sredstvo, ki pelje do namena, izobraziti člane za poznejše življenje. Bratje, na nas je, bode li bodočnost naša ali naših nasprotnikov! Ako se mi sedaj izobražujemo, bode nam mogoče v moški dobi tudi javno
nastopati, če pa si sedaj ne izobražujemo duha in ne utrjujemo značaje, pa tudi pozneje ne moremo ugleda pričakovati in nasprotniki naši bodo šli preko nas in proti nam. Torej, bratje, zdaj se potrudimo in sad našega truda gotovo ue bode izostal.
Odsek vzgaja tudi naraščaj. Do sedaj je samo telovadil, pri zadnjem sestanku pa smo sklenili, da se bode skrbelo tudi za njega umsko izobrazbo, in sicer bode v naprej pred krščanskim naukom telovadba, po opravilu bodo pa predavanja, deklamacije, igre in druge stvari. Tudi nežno mladino moramo privezati nase, ako hočemo, da se naše vrste množe.
Na Krki so se 31. maja naši fantje imenitno postavili. Telovadili so jako dobro in sploh napravili vtis discipliniranih in ukaželjnih mladeničev. Na zdar!
Jesenice.
Naše delo.
Telovadni odsek Orel na Jesenicah spada v prvo okrožje na Gorenjskem. Ker pa dozdaj obstoji samo ta odsek v tem okrožju, se ni volilo novega predsedstva, ampak se je predsedstvo telovadnega odseka na Jesenicah izvolilo tudi za predsedstvo prvega okrožja. Sklenilo se je, da se dela na ustanovitev novih odsekov, zlasti da sc ustanovi odsek ali vsaj pododsek na Javorniku. 2e zdaj hodi veliko fantov telovadit z bližnjega Javornika v našo telovadnico. Torej je upanje, da ne bo pri tem posebnih težav in ovir.
Naš odsek se zdaj pripravlja na javno telovadbo v Radovljici dne 27. junija. Načelnik brat 2en hodi še vedno podučevat v Bohinj ondotna odseka. Sklenili smo, da si nabavimo še eno telovadno orodje, namreč konja. Imamo že nekaj nad 60 kron denarja naloženega v hranilnici, upamo v kratkem še ostalo dobiti. Vsi telovadci nosijo že nove, res lepe znake. Nekaj naših fantov so potrdili v vojake, nekaj jih pa že služi cesarja. Veseli nas, da nas pridejo večkrat obiskat, prav posebno pa nas veseli, da so vsi napredovali pri vojakih, nosijo namreč na ovratniku po eno, dve, še celo po tri zvezde. Lahko rečemo, da sta k temu veliko pripomogla naše društvo in naš telovadni odsek.
Naši fantje so v zvezi z drugimi društveniki priredili 6. junija sicer težko, pa lepo in zanimivo igro »Carostrelec«. Posebno imenitno je bilo tretje dejanje. Glavna zasluga gre seveda društveniku Francu Torkar, ki je s svojo tehniko največ pripomogel, da se je prizor o risu sredi Volčje jame dobro izvršil.
Dne 13. junija, v nedeljo zvečer, bo pri nas orga-nizatorična revizija odseka. Po seji bo imel revizor predavanje, ki se ga naj vsi člani Orla v polnem številu udeleže. Na zdar!
Kamnagorlca.
Treznost! — Naraščaj ne sme piti alkohola! — Nekaj smešnih od Sokola.
Težjko smo pričakovali, kdaj pride Velika Sobota, da se pokažemo javno v svojih uniformah. Kako lepo discipliniran je bil naš prvi nastop, da je celo naše nasprotnike iznenadili Pri odhodu od procesije smo slišali na javnem prostoru nekaj žaljivih besed, toda to nas nič ne moti, ker take žalitve z besedo pri nas znajo tudi stare babnice, ne pa taki fantje, ki so že tje in sem veliko lužo preplavali in vzlic temu ostali popolnoma suhi seveda v žepih. Takoj po procesiji smo se zbrali v društvu pri bratskem sestanku, na katerem nam je brat Mik el j razložil nekaj točk iz »Mladosti«. Tovariš brat Jernej Erman nam razklada in dokazuje nevarnost sovražnika. Brat Arh priporoča, naj se kar mogoče razvije agitacija za »Mladost«! Naj jo ima naročeno gotovo vsak član Orla. Ako bomo pridno brali »Mladost, potem se bomo lahko učili, kar potrebuje vsak telovadec.
Glede treznosti smo naredili velik korak naprej, kajti danes lahko poročamo, da so vsi člani zapisani v družbo treznosti, večina fantov si je zbralo drugo stopnjo, nekaj pogumnih pa celo tretjo. Od naraščaja se je pa zapisalo 24 fantov v tretjo stopnjo. Ti mladi junaki se držijo prav nmžko, če tudi že skrbi nekatere nevedne starše, da bi ne opešali, ako ne bodo prav
jiič pili. Zgled smo videli ravno zadnjič 25. aprila, ko se je veliko število Sokola mudilo v Kamnigorici, ž njim naraščaj, ki jim pa nič ne branijo alkohola, kakor se ga tudi sami prav nič ne boje. Seveda čim več ga imajo pod kapicami, tembolj rešujejo milo) slovensko domovino. Prišli so Sokoli menda merit novo telovadnico; pa čudno je to, da so merili kar pred hišo brata Bajželna poleg ceste. Tega gotovo ne bo dovolil cestni odbor, zato so pa tudi pri bratu Debevcu poizkušali meriti, in to kar za hišo gosp. Debevca. Ta kraj bi bil bolj pripraven, ker je bolj na samoti, samo da bi preblizu cerkve ne bilo! Kdo zmaga, se ne ve, ali bo pri Bajželnu ali pri Debevcu?
Telovadimo enkrat, ako mogoče tudi dvakrat na teden. Težko pričakujemo tudi orodja; bradljo imamo že delj časa naročeno, pa jo še danes nismo dobili. V predzadnji seji se je sklenilo vse potrebno glede naraščaja. Predsednik se izvoli, da mora skrbeti za prediranja im drugo potrebno izobrazbo, načelnik se izvoli za telovadbo'. Cuje se tudi, da vsi fantje telovadci, kateri še niso v Marijini družbi, pristopijo, tako da bodo tudi nazunaj pokazali svoje versko prepričanje. Prav tako; potem so pri nas najhujše strasti uničene. Katerega naj sprejmemo v naš telovadni odsek? tako se nekateri vprašujejo? Odgovor: Vse one, ki se zavežejo pod častno besedo, da izpolnujejo vsa naša načela natančno, in da nam pomagajo širiti tudi nazunaj našo mladeniško organizacijo! Dobili smo tudi nove znake, ki so tako lepi, da smo dobili takoj nekaj novih podpornih članov. Ako že lepi znaki tako privabljajo člane, kaj šele naše delo, ako ga bomo prav izvrševali, da bodo videli v nas prave krepostne mladeniče, rešitelje mladine! Na zdar!
Brezje.
Brat urednik! Gotovo bi rad znal, kako se gibljemo pri nas na Brezjah, kajti že dolgo časa nismo nič poročali v »Mladosti«.
Pri nas gre vse po starem in telovadimo sedaj po leti na samostanskem vrtu, seveda boli neredno kakor po zimi, kar ni zameriti našim fantom, ko imajo toliko dela doma. Dne 20. maja so nas obiskali bratje iz Radovljice; bito jih je 16. Potem smo imeli skupno vajo na našem __ telovadišču pod poveljstvom radovljiškega načelnika. Želeti bi bilo, da bi nas večkrat obiskali. Tudi radovljiški »Sokoli« se za nas zanimajo, ker večkrat vprašujejo, kaj počenjajo Orli na Brezjah. Mi jim pa povemo, da Orli tam ob robu naših skal pazno gledajo, da se ne zaleti kak sokol v kraj, kamor ne spada. Za danes imate dovolj, drugo pa, če boste še tako radovedni, pa še kaj več. Pri vojaškemu naboru so vzeli od našega Orla tri fante, in sicer brata predsednika Fr. Potočnika, br. And. Beguša in br. Alojzija Knaflja. To je precejšnja izguba za naš odsek. Na zdar!
Šmartno pod Šmarnogoro.
Lastni dom. — Rajni brat.
Ni nas varala nada, ki smo jo cel čas srčno gojili, da bo- tudi šmarski Orel dobil prostor, kjer bo brez skrbi telovadil. Stara šola, smemo reči, pripada zdaj cerkvi za mežnarijo. Okrajni šolski svet, čeprav s krvavečim srcem, in občinski odbor sta privolila; sedaj treba samo deželnemu šolskemu svetu potrditi in nobeden nam jo potem ne more vzeti. Liberalci so si precej jezika in peta zbrusili, pa je bilo že prepozno.
Nemila smrt je nenadoma prišla in nam vzela našega ljubljenega tovariša Orla, brata Jožeta Šuštarja. Mladenič zdrav in vesel, rdečih lic, vnet telovadec, se je moral ločiti od zemeljskih bratov in sc preseliti v večno veselje, da se pridruži rajskim četam. Pogreb je bil v nedeljo, dne 23. maja. Rajnega brata Orla je spremljalo k večnemu počitku toliko bratov in prijateljev, da takega pogreba ne pomni Šmartno. V slovo so mu zapeli domači bratje Orli žalostinko »Nad zvezdami« in _»Na grobovih«. Pogreba so se udeležili tudi bratje iz Št. Vida. Ker pri nas še ni rdečih srajc, so nosili rajnega Orla uniformirani Št. Vidčani. Opozarjamo domače brate, d)t kar najštevilnejše naročimo uniforme! Na zdar!
Št. Vid.
Naš fantovski dan. — Pošast z rogovi. — Društveno delo Orla in »Bogomile«. — Odgovor na surovosti.
Praznik Vnebohoda je bil naš pravi fantovski dan. Zjutraj smo imeli fantje skupno sv. obhajilo, katerega se je udeležilo čez 200 fantov. Popoldne pa so se zbrali mladeniči iz Smartna, Preske in Št. Vida v naši dvorani in nato smo v dolgem štiristopu korakali na Ježico. kjer smo imeli shod in telovadbo. Na Ježici nas je že čakalo 30 Orlov iz Komende in Mengša, kateri so po triurnem pohodu počastili naš shod in tudi sodelovali pri javni telovadbi. Za to prijaznost se jim šentviško okrožje iskreno zahvaljuje! Z lepimi govori, ki smo jih na shodu čuli, doseglo se je dvoje: Mi srno dobili mnogo novega poguma, Posavčani pa so si mislili, da bi tudi pri njih bilo dobro kaj takega in so zadovoljno gledali naš vzorni nastop, ki se je v naglici, brez skušnje prirejen, prav dobro obnesel. Ko smo sc naj-bolše volje vračali domov, sta na Posavju lajala za nami samo dva psa in pa načelnik šentviškega Sokola, kateri se, is svojim popolnoma neolikanem obnašanjem med telovadbo ni dosti manj osmešil, kakor oni Sokol, ki je nedavno v polnočnih urah v najhujšem strahu budil ljudi z groznim vpitjem: »Pomagajte, hudič me bo vzel!« in so mu prestrašeni ljudje komaj dopovedali, da rogati zanj še ne mara, in da je bila pošast, ki je z rogovi iu verigo tekla za njim, le nedolžna kravica. Ni čuda, da se načelnik krega, on namreč telovadbo dobro razume in bo enkrat kmalu pokazal v Št. Vidu, kaj znajo Sokoli. Takrat se bomo pa mi kar poskrili, ker kaj takega še nismo videli. Odtod tisti ironični smeh našega brihtnega sokolskega načelnika!
Minulo nedeljo sta sc poročila Orel in »Bogomila«, namreč br. Iv. Krmec in Frančiška Švajger. Oba^ sta od začetka marljivo sodelovala pri naši stvari. Zato se pa tega dogodka veselimo tudi mi, želeč jima obilo sreče! — Dnč 13. t. m. vprizore dekleta iz »Bogomile« veliko, a zelo skrbno pripravljeno predstavo. Zanimanje, ki je že sedaj v Št. Vidu za to, nam priča, da bomo imeli zopet enkrat izreden užitek. — Naša druga okrožna seja je bila 16. maja v Preski. Tam smo med drugimi sklenili, naj se v odsekih našega okrožja vrše redna tedenska predavanja med telovadbo. Tako nam sedaj br. predsednik ob petkih razlaga četrt ure postavo o starostnem zavarovanju. Pozneje pričnemo z društvenim in shodnim zakonom, V telovadnici se pa pripravljamo za našo okrožno telovadbo v Šmartnem, dne 4. julija.
Za pobite šipe v dvorani so darovali po 2 kroni gg.: A. Belec, Fr. Vovko, A. Kregar, S. Jovan. I^o
eno krono: Brenk, Nučič, Planinšek in Erman. Uospe-dom darovalcem lepa hvala! Pokazali ste, da če imamo mi nasprotnike tako surove, da nam napravijo škodo, da imamo tudi dobrotnike tako plemenite, da nam pomagajo. Na zdar!
Miren.
Drugi nastop. — Otvoritev Društvenega doma 20. avgusta.
Dne 20. maja je imel naš odsek svoj drugi letošnji telovadni nastop, in sicer v Orehovljah. Prišlo je do 80 Orlov iz Mirna, Gorice, Štverjana in Štandreža. Nastopilo jih je nad 40. Posebno gre čast bratom Štver-jancem, ki so nas to pot letos že drugič poselili! Zato jim hočemo o priliki povrniti. Nastop je bili leip. Telovadile so se nove proste vaje, bradlja in drog. Tudi ostali veselični vzpored so vrli Orehovci lepo izvršili.
Naš novi Društveni dom je pokrit in bode v dveh mesecih' končan. Velika dvorana je 20 metrov dolga, 8 metrov široka in 6 metrov visoka, ter ima obširno galerijo. Stavba je 10 metrov visoka in stoji na lepem prostoru tik reke Vipave ter ima obširno dvorišče. Zidana je poleg novega poslopja »Čevljarske _ zadruge« in sta skupni poslopji 51 metrov dolgi. Dnč 22. avgusta se torej ta naš lepi novi dom otvori. Društvo priredi ta dan celodnevno manifestacijo. Potem pa nas čaka delo, da spravimo v novi dom življenje, katero naj bode v vzgled celi Gorški. Mnogi majejo z glavami češ. da stvar ne bo šla. Mi pa hočemo dokazati, da, ako sc upamo vzdrževati 13 gostilnških domov, bodemo vzdržali tudi en društveni! Na zdar!
Tržič.
16. maja je poletel tržiški Orel v Podbrezje, kjer smo prišli ravno k predavanju. Izilet nam 'je prav vsem ugajal; sliši se, da se tudi fantje iz Podbrezja ojunačijo in ustanove svoj odsek. Prav^ tako! Mi mladi gremo naprej! — Telovadba se prične z junijem na prostem. Veselilo bi nas, ko bi »Mladost« večkrat prinesla kako vajo s slikami, kar je že v par številkah storila letos. — Predavanja še nismo imeli od tedaj nobenega, odkar sc je zadnjič oglasil brat Luka Kurnik. Upamo, da se v kratkem kaj napravi. — Narašča j-ski večeri bi bili tudi za nas prepotrebni! Kako koristno bi bilo tudi vipliv nemškega učiteljstva na učence uničiti! Zato se govori, da napravimo večere za mladino, ki bodo služili bolj izobrazbi duha kot ukrcpljenju telesa. Kako) ise nam obneso naraščajski večeri, vam drugič sporočim. Na zdar!
Kintrgični ordinarij deželne bolnice dr. Franc Derganc vljudno naznanja, da se je povrnil s šestmesečnega kirurgično-znanstvenega potovanja (Dunaj, Berolin, Pariz) in da začne ordinirati dne 7. junija 1909. Ordinacija: 5 K. Na dom: 10 K. Ob petkih: samo ubogi z ubožnim spričevalom brezplačno. Ordinira popoldan: 2.-3. Komenskega ul. 8. - V Ljubljani, dne 29. maja 1909.
/
		
Lr^	j 1 !=©=□ iy [=©=] [7]| 1==®=] | [	
e	i	Trgovina	<	
	mil «1 m.	
0	Starijtrg 10.--LJUBLJANA--totrg 10.	
	y ima v zalogi sledeče telovadske	|j
	potrebščine 		
6	i čepice s peresi, telovadne <	
	hlače, srajce in čevlje,		|
	pasove za uniforme," znake.	
e		0
	r Priporoča tudi svojo bogato	
j 7	] zalogo klobukov in čevljev, ir	4
G	Svoji k svojim!	
	i—i r.- 6..-^!® c=®=3 ^	
P		
Manufakturna trgovina
Fr. Regorschek
Stritarjeve ulice št. 3.
Ustanovljeno 1867.
Ima v zalogi blago za telovadne srajce in žnore za surke; priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo sukna, platna in manu-1!	fakturnega blaga.	1!
8U
Razširjajte
priporočajte -agitirajte za
,MLADOST6
Ha vseh razstavah naj^ višje odlikovana tvrdka!
je uredila celotno več 100 telovadnic.
Edina češka tovarna za vzorno telovadno orodje, na !!	stroje in benzinmotor.	!!
Br. Vindyš & spol, na Smiho vem
::	(Praga).	::
Priporoča se sl. telovadnim odsekom in šolam za popolno in vzorno urejevanje telovadnic, kakor tudi za izdelbo močnega in elegantnega telovadskega orodja po priznanem sistemu. Uredi domače telovadnice, izdeluje orodje za športne igre, različne novosti, bradlje, konje, koze lin drugo težje premično telovadsko orodje s patentiranimi originalnimi napravami za lahko in hitro premikanje in prenašanje orodja, patentirane lestvice z železno konstrukcijo, prirejeno za pomikanje z varnim patentiranim »stavljenjem v poljubni višini in legi.
Poprave in prenarejanja se hitro in po ceni izvršijo. Sploh so cene zmerne.
Plačilne pogodbe po dogovoru. Ceniki in
Katoliška Bukvama
= v Ljubljani : ■■
priporoča
in dopošlje popoln
imenik knjig in muzikalij vsakemu na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Za društveno porabo omenjamo še posebej:
Blagajniška, tajniška in knjižničarjeva knjiga vsaka vezana po ... K 8'50 Pravila za katol. slovenska izobraževalna in podobna društva, ki mesečno pobirajo prispevek svojih članov lega . .	» —'80
Glavna knjiga za »Čebelice« vezana . .	»	9-—
Blagajnikova knjiga za »Čebelice« ...	»	4'90
Hranilna knjižica za »Čebelice® 100 izvodov » 8'— Mesečni zaključek za »Čebelice* lega .	» —‘60
Statistika za telovadne odseke vsaka
knjižica.................................»	—'SO
Stroj A., društveni govornik I. zvezek »	3-—
Podlesnik L, Knjigovodstvo I. del. Knjigovodstvo za društva, »Čebelic«, mladeniče in gospodarje vezano ................ »	3'20
Podlesnik L, Knjigovodstvo II. del vez. »	6'90
Zahtevajte natančne imenike.
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista „Mladost8*
Tisk „Katol. tiskarne8 v Ljubljani.