Domoznanski oddelek
371
LOKVANJ
2007/2008
f

]VW
'. k"
6006636,3
371.8:373.3 (497.4 Ptuj)
COBISS o
LOKVANJ - Šolsko glasilo učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj
Številka: 3 Letnik: 11
Šolsko leto: 2007/2008 Urednik: David Bedrač Oblikovanje: Matej Sužnik
Naklada: 600 izvodov Izdano: junij 2008
iMQf\ miw\, mvt zrnec tommi
Letošnje leto je za Slovence še posebej svečano in pomembno, saj mineva natanko petsto let od rojstva našega velikega duha Primoža Trubarja. Velikega v svojem času in času, ki so ga živeli kasneje in ki ga živimo danes. Njegova vloga pri razvoju Slovencev je tako široka, da jo je težko zaobjeti v nekaj vrsticah. O njem je na stotine člankov, strokovnih študij, knjig in različnih monografij, saj je ta mož pustil nesporni pečat na mnogih področjih.
Gotovo je najpomembnejša izdaja i prvih' slovenskih knjig, ki ju uvrščamo v leto 1550. Ko se učenci ukvarjajo z njuno vsebino, običajno negodujejo, da sta nezanimivi, gre za kakšno zanimivo črtico ali ri^pet roman, ki jih mnogo raje berejo. Ko pa jim
Nikakor pa hišo obstali naši uCti
jih treh .mesecih, prestavljenih v tej
so v
i učenci, ki
poseppiLlVečani številki Lokvanj^^pživelkN marsikaj. Ob vseh zanimivostih tako nismo
pozabili na nekatere statoe—rtibrike, ki jih' lahko vseskozi spremljate v T7bkv>a^ti* kot sta športna stran in stran z ekološkimi,tetpami Prav ekološke tp#ffe^'šo v današnj^pi času neizogibhecMordi^imil čas, da bi se v svetu prebudilo veliko »novih eko Trubarjev«, ki bi napisali prvo ekološko čitanko ali kaj
besec
A

> V
podobnega. „Xoda samo naphana beseda ni
steči v naš
aj pr
iše>glav<Lm nato v naša dejanja, ki iti premis^ehijf/^r naša Zemlja že
h
dovolj. Vsaj mi ekologiji n& Zapisano mora
m o raj (
učitelji razsvetlimo, v kakšnem času je Trubar |
diM
živel in kolikšne duhovne premike je naredi pa nekateri kar zamišljeno obstojijo in se začudijo.
pošteno opozarja^ da/se do nje marsikdaj ne obnašamo lejto.
C^stane le še, da vajri zafblim lepe, sproščene'- * vrb^e, svetle in ustvarjalne počitnice! y/

	
Intervju z ravnateljico			2
Obletnica Primoža Trubarja			5
Intervju z Jernejo Bombek			7
Račka Vrtačka in Nova pravljica			9
Kultura na naši šoli			10
Tabor nadarjenih			11
Državno tekmovanje Kaj veš o prometu...		15
Rdeči križ			16
Bili smo na Švedskem			17
Ekostrani			19
Bili smo v rudniku			21
Naši planinci			22
Festival ustvarjalnosti			23
Pohod po haloški planinski poti			25
OBVESTILO UCENCEM IN STARSEM Prvi šolski dan: 1. septembra 2008
6., 7., 8. in 9. razredi:
ob 800 na šolskem igrišču
2., 3., 4. in 5. razredi: ob 900 na šolskem igrišču
1. razredi: ob 100l) v telovadnici
KNJIŽNICA IVANA
Poiščite katalog šolskih potrebščin DZS 08 v najbližji knjigarni in papirnici DZS ali na vaši šoli!
Kvalitetni zvezki formata A4,
52 listni, 80 g papir, 300 g platnice
Najboljše za vašega otroka!
Vaš otrok bo varnejši v prometu,
saj šolski nahrbtniki Scout in DerDieDas zagotavljajo večjo vidnost, imajo namreč 30% odsevne površine.
Otrokova hrbtenica se bo zdravo razvijala,
hrbtišče nahrbtnika je oblikovano tako, da se teža enakomerno razporedi po celotnem hrbtu.
Izjemna kvaliteta ponuja tudi 3 letno garancijo.
Prikupni otroški motivi so bili izbrani na podlagi otroških natečajev.
5%
Živite s Piko
Privoščite sebi in svojim šolarjem sproščene, razigrane in aktivne počitnice. Za šolske potrebščine poskrbite že zdaj, saj vas maja in junija pri plačilu s kartico Mercator Pika v knjigarnah in papirnicah DZS čakajo privlačni popusti.
popusta pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov
15 % popusta pri nakupu slovarjev DZS 20 % popusta pri nakupu šolskih potrebščin
Možnost plačila na obroke (polog + 5 obrokov)
Popusti se med seboj ne seštevajo niti se ne seštevajo z ostalimi popusti. Popusti ne veljajo za artikle, ki so že v akciji. Popuste obračunamo pri blagajni. Seznam artiklov lahko pogledate pri blagajni v knjigarnah in papirnicah DZS.
Ms n
ercator Pika
Zbirajte lepe trenutke
imfctRVjV Z (RJL VNA cT(ELJIco
Nem pewd, Nem zadnjič ...
1.	Letošnje leto je posebno za Slovence, saj praznujemo 500-letnico rojstva našega pomembnega Slovenca Primoža Trubarja. Kakšni so vaši spomini nanj, ko ste še hodili v šolo in se učili o njem in njegovem delu?
Mislim, da ga ni Slovenca oz. Slovenke, ki bi ne poznal Primoža Trubarja in da ne bi vedel, zakaj je za Slovence tako pomemben.
Tudi menije iz teh časov ostal v spominu kot tisti, kije »spravil na svet« prvo slovensko knjigo.
2.
3.	Trubar je avtor prvih slovenskih knjig. Kaj vam v življenju pomenijo knjige?
Pomenijo mi zelo veliko ...
V življenju sem prebrala veliko knjig, tudi danes jih preberem v povprečju po tri do štiri na mesec, največ leposlovne.
Knjige so moje spremljevalke skozi vse življenje in težko bi bila brez njih.
4.	Če ni preveč osebno, po kakšnih knjigah najraje posegate takole zase?
Kadar berem doma, zvečer pred spanjem, so to knjige, katerih izposojo mi svetujeta naši knjižničarki. Rada posežem tudi po kakšni knjigi za mlade. Tako sem prebrala en del romana Harry Potter, ker sem želela videti, kaj mladi berete. Če pa me sprašujeta po zvrsteh, pa vama lahko povem, da je veliko takih, ki so mi ljube - od pustolovskih, ljubezenskih pa vse do kriminalnih.
5.	Tudi na naši šoli imamo več literarnih prireditev. Zakaj menite, da je to dobro?
Literarne prireditve, ki jih organiziramo v naši osnovni šoli, so prvi poskus vas, učencev, da vidite, kako se znajdete na tem področju. Naša šola je zelo ponosna na to, daje iz njenih vrst zelo veliko, danes odraslih ljudi, ki so uspešni bodisi na literarnem bodisi na gledališkem ali novinarskem področju. Vsi ti so svoje prve korake pričeli prav tukaj ...
6.	Se vam zdi pomembno, da učenci veliko beremo?
Nekateri učenci žal premalo berejo. Na srečo je tudi veliko takih, ki radi in veliko berejo. Nekaj pa je učencev, ki sežejo po knjigi le, kadar je to nujno zlo, ki se mu ni mogoče izogniti. Na to so gotovo vplivali vsi sodobni mediji, zlasti internet in televizija, ki otroke zaposlijo na drugačen način. Prav zaradi tega se nekaterim otrokom zdi, daje branje knjig nepotrebno delo.
Za vas, mlade, je pomembno, da berete iz več razlogov - knjiga je z bralcem povezana na poseben, drugačen način, z branjem le-teh pa krepite tudi razmišljanje, branje z razumevanjem, kar pa je nujno za uspešno učenje v osnovni šoli in tudi pri vseh nadaljnjih oblikah izobraževanja.
7.	Trubar je pomembno vplival tudi na razvoj slovenskega knjižnega jezika. Se vam zdi, da imamo Slovenci dovolj odgovoren odnos do lastnega jezika?
To je v današnjem času zelo problematično področje.
V vseh javnih medijih je veliko narečnih primesi in primesi ljubljanskega pogovornega jezika. Mladi so pri pisanju prav tako zelo nekritični, še zlasti ko gre za pisanje elektronskih sporočil, SMS-ov in dopisovanja na mesendžerju. Imena večine glasbenih skupin, trgovin in podjetij so tudi največkrat zelo »angleška«.
Bojim se, da do svojega jezika nimamo odnosa, kakršnega bi morali imeti.
8.	Trubar je bil zelo napreden človek in že takrat je menil, da se ljudje ne smemo zapirati vase. Najbrž bi tudi trdil, da se moramo povezovati z drugimi kulturami in se ne zapirati. Ali mislite, da je slovenska kultura ogrožena, ko pride v stik z drugimi, večjimi svetovnimi kulturami?
Prav je, da se kulture srečajo, da se ena drugi predstavijo, pri tem pa je pomembna narodna zavest vsakega našega državljana, da pri spoznavanju novih kultur skrbi tudi za lastno.
9.	Tudi mi imamo na šoli mednarodno sodelovanje. Največ s Švedsko. Tudi letos je bilo tako. Kako bi ocenili gostovanje na Švedskem?
Na Švedsko je šlo osemindvajset učencev, dvanajst njihovih staršev in pet strokovnih delavcev šole, ki jih moram zelo pohvaliti, zlasti učence, ki so se obnašali zelo korektno. Na zaključnem nastopu, ki smo ga imeli, so tako vsi sodelovali pri predstavitvi Slovenije, odgovorno in lepo.
Ocenjujem, da je bil obisk na Švedskem uspešen.
10.	Velikokrat rečemo, da je bil Trubar v marsičem prvi. Tudi letošnje leto je bilo le enkrat in na nek način prvič. Kako bi ga ocenili?
Letošnje leto je posebno, saj se je letos dogajalo še posebej veliko. Vidim ga kot uspešnega, ustvarjalnega in prijaznega, saj smo zelo dobro sodelovali učitelji, učenci in starši. Želim si, da bi se takšna leta ponavljala tudi v prihodnje.
11.	Je pa tudi zadnjič. Recimo za devetošolce. Katere besede bi jim položili na njihovo nadaljnjo pot?
Včasih jim je težko kaj polagati na srce, ker se jim, takrat ko odhajajo, zdi, da ne potrebujejo nasveta nikogar, ker so toliko stari, da so že samostojni. Šele čez nekaj časa ugotovijo, da temu še zdaleč ni tako, zato jim želim, da bi na poti, ki je pred njimi, imeli ob lastni volji veliko uspeha in sreče.
12.	In kaj bi rekli vsem nam, s katerimi se boste po počitnicah ponovno srečali?
Zahvalila bi se vam za prijetno sodelovanje. Želim vam prijetne počitnice, ki naj bodo tudi vame. Pazite nase in pridite prvega septembra v šolo polni energije, elana in volje, da bomo lahko še naprej tako uspešno delali.
Hvala za vaše odgovore.
Lea Lah in Maja Dokl, 7. b
CKBLLTNICA (PRIMOŽA ARV^ARJA
iHoim leto je msflmvo
Primož Trubar se je rodil 9. junija v Raščici pri Velikih Laščah tesarju in mlinarju Mihi in materi Jeri.
Ko je dopolnil dvanajst let, se je šel šolat na Reko, nato pa v Salzburg. Kasneje je dobil službo kot kanonik pri ljubljanski stolnici. Vezi s katoliško cerkvijo je dokončno pretrgal leta 1547, ko je nadvojvoda Ferdinand I. ukazal, naj zaprejo voditelje krivovercev v Ljubljani.
Zatekel se je v Nemčijo, kjer se je poročil z Barbaro, hčerjo Matije Sitarja iz Kranja.
To je bil čas, ko je pričel Trubar snovati in uresničevati zamisli za razvoj slovenske književnosti in knjižnega jezika.
Da bi ustregel praktičnim potrebam, je najprej sestavil Katekizem in Abecednik, ki veljata za prvi slovenski knjigi. Kasneje je razmišljal tudi o slovenskih narečjih in postopoma izoblikoval knjižni jezik, ki se ga učimo še danes.
Trubar je umrl v starosti 78 let v Derendingenu, kjer je tudi pokopan.
Pred uvedbo nove valute je bil na bankovcu za deset slovenskih tolarjev, zdaj pa ga najdemo na kovancu za en evro.
Sara Šešerko, Dunja Kolenko, Klemen Herga in Barbara Lovrenčič, 8. c
RAZMIŠLJANJA 01RUZARJU IN PRM UO\/£NfflH KNJIGAH
Prvi slovenski knjigi sta za nas pomembni, saj je slovenski jezik postal enakovreden drugim svetovnim jezikom.
Klara Hazdovac, 5. a
Prvi knjigi sta pomembni, ker slovenščina ni bila več samo jezik kmetov.
Domen Bauman, 5. a
Za Slovence sta prvi knjigi pomembni, saj se je lahko le tako slovenski jezik razvijal, Slovenci pa so se naučili brati in pisati.
Blaž Hazemali, 5. a
Trubarja so oblasti zaradi drugačnega načina razmišljanja preganjale in pobegnil je v Nemčijo.
Matic Branda, 5. a
Primož Trubarje bil velik človek, zelo pomemben za slovenski narod.
Jan Belšak, 5. a
J
mžfim o pzimožu trvmr/v
Ob pomembni obletnici so učenci osmih razredov še posebej razmišljali o vlogi in pomenu Primoža Trubarja. Če boste spodnjo križanko pravilno rešili, boste dobili rešitev, povezano z njim. Pomagajte si s člankom o Trubarju, malo pa pobrskajte tudi po knjižnici ali internetu.
Veliko uspeha!
						1.											
				2.													
3.																	
				4.													
																	
6.																	
			7. 8.														
																	
9.																	
					10.												
11.																	
					12.												
mžAm
1.	Trubarje deloval v obdobju protestantizma, zato je bil_______
2.	Primož Trubar se je poročil z____________________.
3.	Kraj Trubarjevega rojstva.
4.	Kako je bilo ime Trubarjevemu očetu?
5.	Leta 1564 je Trubar sestavil in izdal________________________
6.	Trubarjevo delo iz leta 1555 z naslovom Ta evangeli sv.______
7.	Podoba Primoža Trubarja je bila nekoč na bankovcu za 10______
8.	Trubar se je najprej šolal na_________________.
9.	Mesto Trubarjevega študija.
10.	Prva slovenska knjiga.
11.	Ime Trubarjeve matere.
12.	Mesto Trubarjeve smrti.
Sestavili: Ana Fiirst, Anja Rašl, Blaž Vidovič, 8. c, in Maj Ambrožič, 8. b 6___________________________________________________________________
imfetRVjV Z JcE(R.JLEJO (B0{MQ3EEi
Učiteljica glasbe Jerneja Bombek uspešno vodi kar tri pevske zbore na naši šoli, dejavna pa je tudi na širšem glasbenem področju. Kot vsa leta doslej je bila tudi v letošnjem letu mentorica številnim zborovskim nastopom in prireditvam. O njenem delu v šoli in izven nje smo ji zastavili nekaj vprašanj ...
1. Koliko pesmi ste se v mladinskem zboru naučili v letošnjem šolskem letu?
Petnajst.
2.	Na podlagi česa ste izbirali pesmi?
Program izbiram in oblikujem zmeraj na podlagi tega, kar nas v tekočem šolskem letu čaka tudi pri rednem pouku. Konec meseca avgusta se učitelji dogovorimo, katere prireditve nas v naslednjem šolskem letu čakajo in na podlagi tega se odločimo, kaj bomo peli.
Izbiram pesmi, ki so vezane na določeno prireditev, ali pa takole na splošno, pesmi, ki govorijo o prijateljstvu in podobno, ter jih lahko zapojemo ob različnih priložnostih.
3.	Koliko učencev je letos štel mladinski pevski zbor?
Petinšestdeset.
4.	Ali na šoli vodite še kateri zbor?
Na naši šolo vodim še otroški pevski zbor, v katerem so učenci od tretjega do petega razreda, ter zborček, ki ga obiskujejo učenci prvega in drugega razreda. Vodim pa tudi mladinski zbor na podružnični šoli.
5.	Katere je vaše najljubše glasbilo?
Harfa.
6.	Kako je z vašimi obiski revij pevskih zborov?
Vsako leto se udeležimo območne revije pevskih zborov, pred leti pa smo bili tudi na republiških. Območne revije so tako vsako leto na drugi šoli, republiške revije pa so v Zagorju ob Savi in potekajo vsaki dve leti.
7.	Kakšne ocene ste na le-teh prejeli?
Te revije sicer nimajo tekmovalnega značaja, a vselej dobimo pisno oceno. Pisne ocene so primerne glede na to, kako se odrežemo. Stvar je odvisna od več različnih dejavnikov. V glavnem pa so ocene ugodne in jih s pevci potem po nastopu zmeraj pokomentiramo.
8.	Katere pevske zbore še vodite in s čim se še ukvarjate na šoli?
Trenutno vodim samo te v šoli. Sicer sem vodila odrasle ženske zbore in korepetirala pri številnih drugih zborih. Ukvarjam se tudi s skupino 4 nadarjenih učenk ter s tolkalci na matični in podružnični šoli.
9.	Ste tudi sama pevka v kakšnem pevskem zboru?
Ne več. Sem pa veliko let pela v učiteljskem pevskem zboru, imenovanem po Emilu Adamiču.
10.	S čim pa se ukvarjate v prostem času?
Imam dva hobija: en je branje knjig, zlasti knjig, ki mi dajo tudi nekaj več - zelo rada prebiram Jančarja; drugi moj hobi pa je šport, zlasti tek in kolesarjenje.
11.	Ker je letos petstoletnica od rojstva Primoža Trubarja in ker smo le-temu v Lokvanju posvetili veliko pozornosti, nam zaupajte, kaj menite, da nas lahko v svetu bolje kulturno predstavi - slovenska knjiga ali slovenska glasba?
Oboje. To dokazujejo mnogi slovenski skladatelji in pisatelji, ki so se v svetu močno uveljavili.
Hvala za vaše odgovore!
Roman Krajnc, 9. b
(RflČKA VRAČKA IN NOVA mAVLJICA
&4dM mt\č.v\
OD DNEVA ŠOLE JE MINILO ŠELE TRI MESECE, NAŠA MASKOTA ŠOLE PA ŽE PRIDNO ZASTOPA NAŠO ŠOLO NA RAZLIČNIH PREDSTAVAH, PRIREDITVAH IN SEJMIH. PRAV VSAK SE RAD OB NJEJ USTAVI IN JO POZDRAVI. ZA PRIJAZNOST IN PRISRČNOST MASKOTE SE MORAMO SEVEDA ZAHVALITI MAKSIM JABLOČNIK, UČENKI 3.B RAZREDA, KI JE VLOGO RAČKE VRTAČKE VEDNO ODLIČNO ODIGRALA.
KJE VSE SO JO ŽE SPOZNALI:
-	NA ZAKLJUČNI PRIREDITVI OB DNEVU NAŠE ŠOLE,
-	NA OŠ OLGE MEGLIČ PTUJ,
-	PRI EKO-STOJNICI OB DNE VU ZEMLJE V CENTR U MESTA,
-	NA SPREJEMU BODOČIH PR VOŠOLCEVNAŠE ŠOLE,
-	NA FESTIVAL U USTVARJALNOSTI IN INO V A TIVNOSTI V LJUBLJANI,
-	NA PODRUŽNICI GRAJENA.
VSAK DAN PA VAS POZDRAVI S PLAKATA V AVLI PRIZIDKA IN V KNJIŽNICI.
iOU\ JE Z0QA1EJŠA ZA PmUtCO
SOSLEDJE DOGODKOV OB DNEVU ŠOLE JE PRIPELJALO DO TEGA, DA JE NASTALA PRAVLJICA O ŠOLI. POSVEČENA JE OŠ LJUDSKI VRT PTUJ OB 50-LETNICI DELOVANJA. NASLOV PRAVLJICE JE OB RIBNIKU JE ŠOLA. NAPISALA JO JE LIDIJA ŠOŠTER, ILUSTRIRALA PA NATAŠA CEROVIČ, UČITELJICI V OPB. PRAVLJICA JE UGLEDALA LUČ SVETA V MAJU IN SO JO PREDSTAVILI NA FESTIVALU USTVARJALNOSTI IN INOVATIVNOSTI V LJUBLJANI.
PRAVLJICA GOVORI O ŽIVLJENJU IN DELU V ŠOLI, KI GA NA VZGOJNI NAČIN PREDSTAVI MAMA RACA SVOJIM MALIM RAČKAM.
PRAV GOTOVO BO DOBRA POPOTNICA VSAKEMU RADOVEDNEMU PRVOŠOLČKU. TRENUTNO JE NA VOLJO V ŠOLSKI KNJIŽNICI.
MENTORICA: LIDIJA ŠOŠTER
‘KZJLTVtRJl NA NAŠI ŠOLI
tioERonoiu m meri
V četrtek, 17. aprila 2008, se je v šolski telovadnici odvijal literarni večer ob izidu literarnega glasila Čar besede moje. Naslov literarnega večera je bil Raketa pripelje besede. Mentorja literarnega večera sta bila učitelja Edita Čelofiga in David Bedrač, ki sta poskrbela, da je vse potekalo, kot je bilo predvideno.
Prireditev sta vodila učenca Blaž Vidovič in Iza Malovič, zaplesali sta Nuša Kolenko in
m muučtoi mm značke
Aleksandra Pečnik, na flavto pa sta nam zaigrali Dunja Kolenko in Urška Ljubeč. Seveda pa to ne bi bil pravi literarni večer, če ne bi brali tudi pesmi, zgodb in dramskih besedil, saj je letošnje glasilo zgrajeno iz treh delov.
Ravnateljica Tatjana Vaupotič je na prireditvi razglasila tudi nagrajenca šolskega literarnega natečaja Benjamina Borojeviča, ki je napisal najboljšo pesem ob petdesetletnici naše šole.
Ana Bedrač, 7. d
Da bralna značka na šoli živi, je dokazala polna telovadnica mladih bralcev, ki so se zbrali na zaključku bralne značke, v sredo, 21. maja, ko nas je obiskala pisateljica Aksinja Kermauner. Pravzaprav nas je bilo toliko, da smo se razdelili v dve skupini. V prvi so prevladovali mlajši bralci, v drugi pa mi, malo starejši učenci.
Pisateljica nam je predstavila veliko zanimivosti iz sveta slepih, o katerih sama tudi največ piše. Tako je ustvarila slikanico za slepe, napisala pa je tudi več otroških knjig in romanov za mlade. Meni seje pisateljica najbolj vtisnila v spomin z zgodbo o deklici, kije trpela zaradi albinizma in so jo zaradi njene drugačnosti drugi odrivali, všeč pa mi je bilo tudi, da sem izvedela veliko novega o slepih in slabovidnih ljudeh.
Iva Bedrač, 9. b
<Tj(BO^W(DA(RJfEjMM
NOVINARSKA UBIAVNICA
Pri novinarski delavnici smo spoznali poklic novinarja. Po diktafonu smo se predstavili kot novinarji. Sledila so vprašanja, ki smo si jih izmenjali v dvojicah in tudi te posneli z diktafonom. Ko smo vse posneli, smo se odločali za najbolj smešen intervju. Po
ocenjevanju smo se odšli pogovarjat na klop o novinarskih izkušnjah. Voditelj delavnice je bil učitelj David Bedrač .
Nuša Muršič, 5. razred
mi m smo pzežimi m pmim
V petek smo se ob 12. uri z avtobusom odpeljali izpred šole. Po poti so se nam pridružili še učenci iz podružnice Grajene.
Pri kosilu smo določili dežurne učence, ki so vsak dan pripravljali mize. Nato smo imeli sestanek, kjer so nam učitelji povedali, kaj vse se bo dogajalo. Razdelili smo se v dve skupini. Ena skupina je odšla na lokostrelstvo, druga pa je izdelovala izdelke iz naravnih materialov. Po večerji smo imeli še nekaj delavnic: glasbeno delavnico, zabavno matematiko, kvizi in uganke ter Legoboom. Dan je bil zelo zanimiv. Najbolj mi je bilo zanimivo lokostrelstvo.
Naslednji smo se zbudili ob osmi uri. Po zajtrku smo se odpravili na delavnice: angleško delavnico, likovno delavnico, šah in retoriko. Pri angleščini smo se igrali različne igre. Šah smo igrali z gospo ravnateljico, ki je vse premagala. Pri retoriki smo se pogovarjali, kako nastopati. Pri likovni delavnici smo izdelovali izdelke iz gline. Potem smo se zamenjali. Po delavnicah smo se ukvarjali s športom. Igrali smo badminton, košarko, nogomet in namizni tenis. Po kosilu smo se odpravili na orientacijski pohod. Razdelili smo se v pare. Na poti smo bili listi z vprašanji, na katera smo morali odgovoriti. Na cilju smo za nagrado dobili majice. Vsi smo se dobro odrezali.
Po večerji smo imeli družabni večer s kvizom, glasbeno in plesni točki. Ko se je družabni večer zaključil, smo šli plesat. Po plesu smo bili vsi utrujeni, zato smo se odpravili spat. Najbolj zanimiv mi je bil orientacijski pohod.
V nedeljo smo se zbudili zelo pozno. Peti razredi smo odšli na zajtrk, osme pa smo pustili, naj še malo spijo. Po zajtrku smo se odpravili na dolg sprehod, ki je trajal eno uro in pol. Potem smo imeli športne aktivnosti in v jedilnici smo opisali vse dejavnosti. Na taboru mi je bilo zelo lepo.
Ana Maja Bemhard, 5. razred
t\\juem v potoku
V petek smo se z učiteljicama Mileno Krajnc in Jožico Lešnik odpravili k potoku. Bil je lep sončen
dan, ravno pravšenj za raziskovanje. Do tja
nas je vodila lepa gozdna pot. Ko smo prispeli k Hočkemu potoku, nas je očarala njegova prelepa okolica. Takoj smo se lotili raziskovanja. Izmerili smo temperaturo zraka in vode, vrsto kamnine, določili odraslost potočne struge, rabo tal, dejavnosti ob potoku, tip prsti in hitrost vodnega toka. Kasneje smo analizirali vodo in ugotovili, da je voda izredno čista in pitna. Nekateri smo jo tudi poskusili in bili navdušeni. Ura je bila zelo zanimiva in poučna. Mislim, da smo se veliko naučili in se imeli lepo. Takšna ura v naravi nam je bila všeč.
Klementina Dovečar, 8. razred
plešam neiAmcA
Najprej smo se dogovorili, na katero glasbo bomo plesali. Ana je že imela sestavljen ples na himno šole. Pokazala nam je vsak gib posebej in mi smo ponavljali za njo. Ponavljali smo tako dolgo, da smo se vsi naučili. Predlagali smo, da bi lahko tudi učiteljici Mojca Gramc in Simona Lozinšek plesali, zato sta se nam pridružili. Ko smo se ples naučili, smo hoteli sestaviti še kakšnega. Tako nam je Ana spet pomagala in odločili smo se, da bomo plesali na glasbo Barbie girl. Medtem smo se veliko zabavali. To smo tudi predstavili na družabnem večeru.
Anja Jabločnik, 8. razred
izmomje iz sim
V soboto smo imeli na umiku izdelovanje iz gline. Z nami je bila učiteljica Darja Polner. Najprej smo odšli poiskat naravni material. Nabirali smo vejice, storže, travniške rastline, liste drevja in trave. Nabrane rastline smo prinesli k mizi, kjer nam je učiteljica dala kos gline. Glino smo zvaljali in nanjo odtisnili motiv rastline, naredili okvir in vanj vlili mavec. Počakali smo, da se posuši. Nekateri niso izdelovali odlitkov, ampak so izdelovali posode. Izdelovale smo še majhne postelje, kavče, žogice, igračke, stekleničke in posodice.
Eva Bohak in Maja Pavlič, 5. razred
MIZI IN UQANK£
Z mentorico Darijo Erbus smo se lotili sestavljanja kviza za družabni večer. Sestavljali smo vprašanja; nekatera so bila težja, druga malo lažja. Pomagali smo si s knjigami in računalnikom. Vprašanja smo najprej napisali na roko, nato smo jih prepisali na računalnik in jih oblikovali. Naslednji dan smo na družabnem večeru kviz tudi izvedli. Kviz sta vodili Ana in Alja. Tekmovale so štiri ekipe. Zmagala je ekipa, ki so jo sestavljali: Jan, Tina in Neva. Druga je bila ekipa iz 5. razreda, v kateri so bile Nuša, Lea in Laura.
Maša Lah, 5. razred
ommmm pohovi
V nedeljo smo na taboru imeli pestro popoldne. Pri orientacijskem pohodu sta nam učiteljici Mojca Gramc in Simona Lozinšek dali navodila in pravila tekmovanja. Razdelili smo se v pare in se
postavili na start. Pohod je trajal okoli pol ure, najpočasnejša sta pa potrebovala približno štirideset minut.
Med potjo smo imeli razne naloge, katerih odgovore smo zapisovali na list. Naloge so bile označene z oznakami od KT1 do KT10. Naloge so bile tudi ločene po razredih. Učenci 8. razredov so imeli zahtevnejše naloge od 5. razreda. Proga je vodila po gozdu, mimo vrtov, mimo domačinov... Ko smo prišli na cilj, so učiteljice izmerile čas in dobili smo lepo rumeno, zeleno ali belo majico.
Ana Tepeš, 8. razred
izmomje mic
V petek smo popoldan odšli na travnik. Tam sta nas čakali učiteljici Boža Papež in Tanja Nedeljko. Na travniku smo videli veliko travniških cvetlic, kot so: marjetice, ivanjščice, kukavičje lučice, spominčice, ripeče zlatice, regrat in druge. Ko smo rastline nabrali, smo jih zvezali. Nato smo pobarvali stekleničke z barvami za steklo in jih posprejali z zlato barvo. Vsem nam je bilo zelo všeč.
Eva Štefanec, 5. razred
neiAmcA
Pri šahovski delavnici je sodelovalo 8 učencev: Vito, Tomaž, Eva, Maša, Lea, Jernej, Luka in jaz. Šahovsko delavnico je vodila ravnateljica naše šole Tatjana Vaupotič. Vsak je imel svojo mizo za igranje in gospa ravnateljica je igrala z nami simultanko. Vse igre je zmagala. Zelo mi je bilo všeč. Šah je dobra miselna igra.
Tilen Terbuc, 5.razred
LIKOVNA OBLAVNICA
Lepega sončnega dne smo se udeležili likovne delavnice. Osmi razredi smo z ogljem risali gozd. Ko se je ta delavnica končala, smo nadaljevali s fotografsko. Iskali smo zanimive motive in jih fotografirali na več načinov. Sčasoma smo se navadili in postali pravi fotografi. Tudi pri tej delavnici smo se ukvarjali predvsem z lepoto narave - drevesa, hribi,... Slikali smo biodiverziteto Pohorja, tako biotop kot tudi biocenozo. Bilo je zelo zanimivo in po mojem mnenju je bila to najboljša delavnica na celem taboru.
Nace Zavrtanik, 8. razred
ZAZAm MATEMATIKA
V soboto smo se ljubitelji matematike zbrali na delavnici zabavna matematika. Za ogrevanje smo učenci petih in osmih razredov začeli s klasičnim kvadratnim tangramom. Nato so učenci petih razredov sami izdelali okrogli tangram. Okrogli tangram je tudi lažji, zato je tudi primernejši za mlajše igralce, pomen pa ima isti kot pri običajnem tangramu - izumljanje, sestavljanje vzorčnega lika in tekmovanje. Udeleženci delavnice so rešili tudi matematične naloge, ki smo jih učenci sestavili pri krožku v šoli. Rešitve smo odvrgli v Matkov nabiralnik. Učenci osmih razredov smo se lotili težjih številskih nalog, kot so: Kvadrati v krogu, Kralji in gradovi ter Počitnice. Na koncu smo rešili še sudoku, ki pomeni nekaj takega kot razvrščanje številk. To je izziv čiste logike, številke pa so zgolj simboli.
Jan Zmazek, 8.r.
LeaozooM
Pri delavnici Legoboom smo sestavljali robota iz lego kock. Učiteljica Blanka Kojc je vsaki skupini dala škatlo, v kateri so bile lego kocke. Vsaka skupina je lahko sestavila robota iz načrta ali pa po svoje. Vsi smo delali po načrtu. Robota je bilo zelo težko izdelati, kajti bilo je veliko sestavnih delov. Ko je bil robot sestavljen, gaje bilo treba programirati. To pa zato, da seje lahko premikal. Pri moji skupini je to uredil Luka. Jaz in Tilen pa sva robota sestavljala. Ta delavnica mi je bila zelo všeč.
Tomaž Tepeš, 5. razred
ANGLEŠKA DELAVNICA
Mentorica te delavnice je bila Edita Čelofiga. V prvi igri smo morali napisati svoj naj ljubši sadež, žival in števko od 1 do 200. Na vprašanje, ali radi igramo nogomet, so fantje odgovorili z da, punce pa večinoma z ne. Med njimi tudi jaz. Pri naslednji igri smo morali hitro zapisati povedi. Potem smo od učiteljice dobili list z naslovom Tongue tvvisters. To so bili stavki, ki ti zavozlajo jezik. Enega od njih smo se naučili hitro prebrati z lista. Ta delavnica mi je bila zraven lokostrelstva najboljša.
Tomi Petek, 5.razred
(DRŽAVNO ttlZMOVANM %JIJ VEŠ O
(PROMETU
Na tekmovanje smo se na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj pripravljali že od začetka šolskega leta. Priti na državno tekmovanje ni bil mačji kašelj. Najprej je mentor Miran Petek izmed številnih učencev, ki so želeli na tekmovanje, izbral tiste, ki bodo zastopali našo šolo. Izbral je samo resne in delavne učence, ki so se dokazali tako v teoretičnem kot praktičnem znanju. Med njimi sem bil tudi jaz.
Na področnem tekmovanju smo vsi dosegli odlične rezultate. Nejc Vidrih je osvojil 1. mesto, Matic Širec pa 2. mesto. Tudi skupinsko je bila na prvem mestu naša šola. S tem rezultatom smo se uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo 31. maja 2008 v Novem mestu v Osnovni šoli Drska, imenovani tudi »šola za tretje tisočletje«. Na tekmovanje smo se odpravili že dan prej, da smo si lahko ogledali poligon in cestno vožnjo. Prevoz in bivanje je financirala Mestna občina Ptuj.
Ko smo prišli v največje dolenjsko mesto, smo si sposodili kolesa in se odpravili proti modemi šolski stavbi, kjer je bil začetek, pa tudi konec cestne preizkušnje. Ker je bila proga že objavljena na internetu, smo si jo ogledali »v živo« in na njej vadili. Nato smo srečali šolskega hišnika, ki nam je pokazal še poligon. Bil je zelo podoben tistemu, na katerem smo vadili doma, zato nismo bili
preveč zaskrbljeni. Ko se je zmračilo, smo se odpravili proti apartmajem. Tega večera je bila v okvim praznika, imenovanega »cvičkarija«, zabava. Ker se je glasba slišala vse do nas, smo se odločili, da gremo za kratek čas v mesto. In res smo se hitro vrnili in se odpravili spat, da si za naslednji dan »napolnimo baterije«.
i I L
Zbudili smo se zgodaj zjutraj in se napotili proti šoli, kjer nas je čakal zajtrk. Ob osmi uri smo prisostvovali še krajšemu kulturnemu programu. Nato se je začelo tekmovanje. Najprej smo reševali za to priložnost posebej sestavljene teste. Ko smo vsi končali, smo si ogledali progo, takoj za tem pa smo že začeli z vožnjami. Za vsakim tekmovalcem je peljala avtošola s sodniki, ki so si zapisovali naše morebitne napake.
Medtem ko so po cesti vozili že tisti, ki so prej vozili po poligonu, smo bili za vožnjo po poligonu pripravljeni tudi mi. Tudi ta panoga nam je šla dobro od rok. Zadovoljni smo se odpravili na kosilo, ki je bilo za vse tekmovalce in mentorje pripravljeno v šoli.
Ko so na oglasnih deskah objavili rezultate, nisem mogel verjeti svojim očem, saj sem zmagal. Postal sem državni prvak! Prvi državni prvak v prometu na šoli! Tudi sotekmovalec Matic je dosegel odlično 17. mesto.
Mislim, da nam kljub celoletnemu trudu brez pomoči Mestne občine Ptuj, našega mentorja Mirana Petka in vseh, ki so nam pomagali in
nas podpirali (vodstvo šole, šolska kuhinja ...), ne bi uspelo.
Nejc Vidrih, 8. a
(Rj&EČI miž
TEBE/V KBEdEG/l KRIŽA
Prvi teden v maju je bil teden Rdečega križa, ki poteka vsako leto od 8. do 15. maja. Letošnji je potekal pod sloganom Za prijetno otroštvo. V tem tednu smo se udeležile medobčinskega tekmovanja z naslovom Sirjenje znanj o RK, ki je bilo na sedežu Območnega združenja RK Ptuj.
Našo šolo smo zastopale tri učenke: Danaja Gnilšek in Pia Milič iz 7. a ter Klara Hazdovac iz 5. a.
Med štirinajstimi šolami je naša ekipa pokazala največ znanja in osvojila 1. mesto. Priznanja smo bile zelo vesele.
Klara Hazdovac, 5. a
+
SVET ZA PODMLADEK IN MLADINO
PRIZNANJE
OSNOVNI ŠOU LJUDSKI VRT PTUJ
3 doseženo ^mesto no tekmovanju v
MLADI IN GIBANJE RDEČEGA KRIŽA
(BILI SMO MA ŠMBDSLLM
pomme m ivemo is sou mmo večimo hewahowo somowm
Dneve od 11. do 17. maja 2008 so nekateri petošolci in sedmošolci OŠ Ljudski vrt v spremstvu svojih staršev in učiteljic preživeli pri švedskih vrstnikih.
Naša šola je že osem let vključena v projekt mednarodnega sodelovanja oziroma mednarodno izmenjavo šol. Sodelujemo s šolo Tingvallaskolan iz mesta Saffle na Švedskem. Sodelovanje se je v tem času že globoko zasidralo v življenje in delo učencev in učiteljev obeh šol.
Cilji enotedenskih obiskov so predvsem: spoznavanje drugačnega načina življenja in kulture, vzpostavljanje novih prijateljstev, utrjevanje znanja in urjenje uporabe tujega jezika, seznanjanje z delom na tamkajšnji šoli, učenje samostojnosti, spodbujanje strpnosti do drugih in drugačnih, spodbujanje medsebojnega sprejemanja in spoštovanja ter učenje medsebojnega sodelovanja.
Potovanje z avtobusom v 2000 kilometrov oddaljeno mesto na severu Evrope res ni sanjska izbira. A če si nekoliko sposodimo stari rek, bi iz lastne izkušnje povedali, da je pomemben cilj in ne pot. Res pa je, da je misel na 27 ur dolgo pot pri marsikom vzbudila precej dvoma. A še nobena gora se ni premaknila, če se ni premaknil tisti, ki je hotel do nje.
S Ptuja smo krenili v nedeljo, 11. maja, ob 13. uri. Vožnjo smo nadaljevali preko Avstrije, Nemčije in Danske. Mejo med Dansko in Švedsko smo prečkali v ponedeljek dopoldan, v Saffle pa prispeli ob 16. uri.
Prvi večer, ki smo ga preživeli v tem mestu, je bil namenjen spoznavanju z novimi prijatelji in njihovimi družinami, torej z gostitelji.
Ves teden so nas Švedi razvajali s prikazovanjem svojega načina življenja, vikinške zgodovine in z vnetim iskanjem (pa tudi poizkušanjem) plašnega losa. Navajali smo se na švedsko spokojnost in mirnost, ki bi ju mi v nekaterih trenutkih z lahkoto poimenovali kar brezbrižnost. Vendar smo se vsaj za en teden predali spokojnemu preživljanju dnevov.
Ob jezeru Vanem, tretjem naj večjem v Evropi, smo se v torek popoldan družili z vsemi švedskimi vrstniki in njihovimi starši. Tekmovali smo v raznih družabnih igrah, na koncu pa smo vsi nestrpno čakali na večerjo, ki so nam jo pripravili.
P ' a ,A
N*
ir :i
jr r

Da je bilo življenje Vikingov včasih prav težaško, smo se lahko prepričali v kraju Nysater, kjer ob tamkajšnji reki nastaja pravo vikinško naselje. Metali smo sekire, veslali s težkimi vesli, obiskali grob prvega Vikinga in si ob ognju spekli slastne kruhke, navite na
palico, ki z maslom namazani odlično teknejo.
Predzadnji dan našega obiska smo preživeli v Karlstadu, ki leži 70 kilometrov severno od Saffleja. V mestu smo obiskali muzej Vannlands, kjer nas je najbolj pritegnila Hiša eksperimentov. Ta muzej je namenjen švedski zgodovini, ki je skozi različne zgodovinske vire predstavljena od prazgodovine do današnjih dni.
Po kosilu smo si ogledali naravni park Mariebergsskogen, kjer smo opazovali živali in rastline v naravnem okolju. Na poti nazaj v Saffle smo se ustavili v velikem trgovskem centru, kjer so učenci z lahkoto porabili svoj denar.
Starši so v tem tednu obiskali tudi tovarno avtobusov Volvo, ki se nahaja le nekaj minut vožnje iz mesta Saffle. Ogledali so si tudi mesto Amal in tamkajšnjo gimnazijo.
Naši učenci so drugi in zadnji dan obiska preživeli v šoli s svojimi vrstniki. Čudili so se
marsikateri razliki med slovensko in švedsko šolo, najbolj pa, ko so slišali, da učenci do 8. razreda nimajo ocen. To bi z veseljem prenesli tudi k nam. Morda tudi to, da učenci že v prvih letih in vse do konca osnovnošolskega izobraževanja pridobijo veliko praktičnih znanj in spretnosti.
Pred odhodom smo petkov popoldan popestrili s kulturno izmenjavo, na kateri smo prisotne popeljali iz učilnic naše šole preko Slovenije vse do Švedske. Posebej smo predstavili Ptuj.
Ob slovesu je bilo potočenih nekaj solzic, ki so se na dolgi poti proti Sloveniji pomešale z zgodnjim obujanjem dogodkov minulih dni. Ponovili smo dolgo vožnjo z avtobusom, naslednjega dne ob 23. uri pa smo se že veselili srečanja z domačimi na Ptuju.
Naslednje leto, prav tako v maju, bodo naši učenci vrnili gostoljubnost švedskim prijateljem.
Martina Prejac
‘E%OScTcRjVNI
UC ENJ 6 (razn'jamo možgane)
PONOVNO SMO PHeJBU ZSLENO BKOZAMVO.
Naša šola je že peto leto vključena v nacionalni program Ekošola kot način življenja, ki je del mednarodnega programa Eco Schools. Vsako leto si v svojem delovnem načrtu zastavimo cilje in določimo korake, ki nas z ekološkim razmišljanjem pripeljejo do ravnanj in dejanj, ki so v sožitju z naravo in izražajo pozitiven odnos do vsega živega na našem planetu.
Udejstvovanje v nacionalnem projektu Ekošola kot način življenja nam veliko pomeni. K uspešnemu delovanju prispevamo vsi na šoli, vsak po svojih močeh. Menimo, da bo ekološka zavest, ki jo gradimo, prinesla boljše rezultate v našem mišljenju in odnosu do narave.
ttEJAVNOSlt V MAZCU
Tudi v letošnjem letuje bila skrb za naravo in okolje del našega življenja. Naše okoljske akcije so bile usmerjene na različna področja dela v šoli. Pri pouku smo veliko pozornosti namenjali ekologiji, pri interesnih dejavnostih izdelovali različne izdelke iz naravnih in odpadnih materialov. Skrbeli smo za zdravo prehrano, poskušali malice in kosila presenečenja. Ekologijo smo vključevali v različne projekte in raziskovalne naloge. Da smo bili res uspešni pri tem, dokazuje ponovna osvojitev oziroma potrditev zelene ekozastave, ki je nagrada za naš trud in delo na ekološkem področju.
V marcu smo obeležili svetovni dan lutk in pripravili pregled našega petletnega dela v programu Ekošola kot način življenja. V prireditvenem prostoru šole smo pripravili razstavo ob 22. marcu, svetovnem dnevu voda. Z raziskovalno nalogo Od buče do olja smo opozorili na pomen zdravega načina življenja. Sodelovali smo na Ekokvizu za osnovne šole v Rušah.
DEJAVNOSTI V APRILU
m'
Tudi letošnji april je bil v znamenju različnih okoljskih akcij in projektov.
Z razstavo v prireditvenem prostoru šole smo obeležili 7. april, svetovni dan zdravja.
Ob letošnjem 22. aprilu, dnevu Zemlje, je na šoli cel teden potekalo več aktivnosti. Izvedli smo akcijo čiščenja okolja, poslušali predavanje o vodi, zbirali odpadni papir, pripravili radijsko oddajo posvečeno naši Zemlji, in uredili ekokotiček na temo Zemlja je naš dom. V prireditvenem prostoru šole smo pripravili razstavo izdelkov, ki smo jih izdelali iz odpadne plastične embalaže. Ugotovili smo, da lahko iz odpadne embalaže izdelamo veliko uporabnih izdelkov, predvsem pa smo želeli opozoriti na to, da moramo zmanjšati število odpadkov.
V paviljonu Ljudskega vrta smo pripravili promenadni koncert ter dali pobudo zaCoživitev kulturnega dogajanja v parku pri šoli. Opozorili smo tudi na probleme onesnaženja in vandalizma v Ljudskem vrtu.
Sodelovali smo na prireditvi Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom, ki je potekala na Novem trgu na Ptuju. Predstavili smo svoje delo na ekostojnici in razstavili svoje izdelke iz naravnih in umetnih materialov._y kulturnem programu smo sodelovali s plesi in z maskoto naše šole Račko Vrtačko.
"Vi,;
7™

II/
DEjmosrt v Mesecu maju
V	oddelkih podaljšanega bivanja so prvi razredi izdelovali pikapolonice iz orehovih lupinic, slončke iz plastenk, ptičke iz blaga, slikali so na steklo, izdelali so vrtne vile ter izdelke razstavili v ekokotičku.
Oddelki podaljšanega bivanja tretjih razredov so izdelovali živali iz kamenčkov in rože iz papirja, drugi razredi pa so pri podaljšanem bivanju s kaširanjem iz papirja izdelali Zemljo.
V	avli novega prizidka smo si lahko ogledali razstavo izdelkov ročnodelskega krožka. Poročali smo o delu v letošnjih projektih in natečajih: Zdravo življenje, natečaj Slopaka -Izdelki iz plastenk.
sejeM mezMeb v ceuu
Enaintridesetega maja in prvega junija smo se udeležili 4. sejma zdravega načina življenja, zdravilsva, zeliščarstva, zdrave prehrane in naravne kozmetike.
Naša šola se je predstavila s projektom Zdravo življenje. Razstavili smo plakate in izdelke na to temo. Obiskovalce smo opozorili, da smo v letošnjem letu več pozornosti namenili zdravi prehrani, ki je eden pomembnejših dejavnikov zdravega življenja. Obiskovalci naše stojnice so bili prijetno presenečeni, ko so izvedeli za malice in kosila presenečenja ter jabolčni kotiček. Ni veliko šol, kjer si lahko otroci zjutraj postrežejo s toplim čajem, kosom kruha in jabolkom.
Podrobneje smo predstavili projekt Od buče do olja. Na naši stojnici se je dalo poskusiti jedi iz bučnic in dobiti recepte za pripravo teh jedi. Za žejne pa smo poskrbeli s pravim
Predstavili smo lutkovno igrico z okoljsko tematiko Vrbov vrt, ki jo je napisala Tjaša Šalamun, učenka 8. razreda. Z igrico je sodelovala na natečaju za izvirno lutkovno igrico in dobila priznanje Lutkovnega gledališča Maribor.
Učenci 1. razredov so pri OPB uredili ekokotiček na temo Deset pravil o varstvu narave. Pri izbirnem predmetu likovno snovanje so izdelovali plakate na temo Zdravo življenje.
Izdelali smo zloženko na temo Zdravo življenje. Sodelovali smo na sejmu Altermed v Celju. Pripravili smo sestanek Ekoprogramskega sveta šole.
£^4	h* *-•••'
domačim bezgovim sokom, ki je aktualen ravno v tem času.
Obiskovalci so občudovali nase izdelke iz gline in ročno izvezene prtičke,4 ki so jih izdelali otroci. Pohvalili so,' da se na šoli ukvarjamo tudi s temi dejavnostmi in tako ohranjamo našo kulturno dediščino ter privzgajamo vrednote, ki so se zaradi nenehnega hitenja začele izgubljati. Pri ustvarjanju teh izdelkov je namreč potrebno vložiti veliko truda, časa, potrpežljivosti in natančnosti. Seveda so med izdelki vsi opazili kurenta, ko smo jim v zahvalo za obisk izročili še lokvanj, so obiskovalci dejali:« Vi ste pa iz Ptuja in vaša šola stoji nekje ob ribniku!«
Koordinatorki Ekošole: Karmen Pulko in
Simona Hazimali
(BILI SMO V (RJJBLNIKJJ
V četrtek, 22. 5. 2008, smo se odpravili na izlet v Velenje. Tam nam je bil najbolj všeč Muzej premogovništva, zato ga bova podrobneje opisala.
Ko smo prišli v sprejemno dvorano, smo dobili rudarska oblačila, čelado in malico. Vsak je dobil tudi svojo markico, ki jo je pred odhodom v rudnik obesil na markimo tablico. Za vodiča smo dobili zelo prijaznega rudarja, ki je zelo lepo govoril, tako da smo ga vsi razumeli. In že nas je čakala pot v podzemlje. Z dvigalom smo se odpeljali 167 metrov globoko pod zemljo. Najprej smo se slikali v rudarski opravi in nato odšli v stari del muzeja. Bilo je zelo temno in zanimivo. Ta del je dolg 600 metrov in vse je potekalo na zelo zanimiv način. Avtomatsko so se
vključili zvočniki, televizorji, kjer smo spoznali kopanje premoga v starih časih, v začetkih odprtja rudnika. Nato je sledila malica. Moram priznati, da nam je rudarska-knapovska klobasa res teknila.
Vodič nam je pokazal karto rudnika in njegove razvejane rove. Nato je sledil ogled novega dela rudnika s številnimi nenavadnimi stroji za kopanje premoga. Imajo celo mini vlečnico za prevoz rudarjev na svoja delovna mesta, ki so lahko oddaljena kar nekaj kilometrov.
Nazadnje je sledila vožnja s tekočim trakom in malim vlakcem. Res zanimivo!
Po odhodu iz rudnika smo vrnili oblačila in čelade in se razveselili sonca in svetlobe na površju.
Eva Veselič In Saš Serdinšek Ekart, 4. b
Učenci 4. b z učiteljico Simono Hajnal.
mšl PLANINCI
PLANINSKI IZLEI
V soboto, pred prvomajskimi počitnicami, smo šli na planinski izlet na Janče, ki je na višini 792 metrov. Dobili smo se na železniški postaji Ptuj. Vstopili smo na vlak in posedli v našo kabino. Na izlet smo odšli člani šolske planinske skupine skupaj z učiteljico. Na vlaku so bile tudi planinske skupine drugih šol. Peljali smo se skozi Celje, Zidani most, Hrastnik, Zagorje in izstopili smo v Jevnici. Ko smo izstopili, smo se predstavili drugim šolam. Nas je predstavil učenec iz 5. razreda. Odpravili smo se po ozki poti in zagledali prvo markacijo, ki je bila rdeče bele barve. Hodili smo tri ure. Prišli smo do koče, ki smo jo že nestrpno čakali. Tam smo bili dve uri. Žigosali smo tudi naše dnevnike, kaj pojedli in popili ter se odšli igrat na igrala. V planinsko kočo se je pripeljal sladoledar in zelo smo bili veseli, da smo si lahko kupili
lučke. Čas je hitro minil in potrebno je bilo sestopiti. Ustavili smo se na travniku ob stari hiši, da bi se odpočili. Iz hiše sta prišla lastnika, ki sta tukaj na počitnicah in nas povprašala, od kod smo in kam smo namenjeni. Lastnik je Slovenec, kije poročen z učiteljico iz Kanade. Ona razume slovensko, a govori le angleško. Predstavila se nam je v angleščini in lahko smo jo tudi vprašali o šoli in življenju v Kanadi. Nakar smo odšli dalje proti Jevnici, kjer smo odšli na igrišče in se igrali. Pripeljal je vlak in vstopili smo. Tam smo se usedli v svojo kabino. V kabini smo se igrali slepe miši. Izstopili smo na Ptuju, kjer so bili naši starši. Utrujeni in polni novih doživetij smo odšli domov. Z veseljem pričakujemo nov planinski izlet
Katja Kuhar, 4. c
tpESrtVAL VSTVA (RJALNOSTl
ouočnev it\ Uheiežeo w priprave
Ko sta nas konec aprila Sola za ravnatelje in Ministrstvo za šolstvo in šport povabila, da se udeležimo Festivala ustvarjalnosti in inovativnosti pri pouku, sem takoj pomislila: Koliko stvari lahko v letošnjem jubilejnem letu pokažemo slovenski javnosti! Spomnila sem se slovesne prireditve Zvezdne poti, ki nam jo lahko po množičnosti nastopajočih (in obiskovalcev), izvirnem scenariju ter razkošju kostumov in scene z vsemi njenimi svetlobnimi učinki zavida marsikatera kulturna ustanova; pohvaljene predstavitve obširnega zgodovinskega zbornika Oda moji šoli v Grand hotelu Primus, projekta Delo z nadarjenimi učenci, kjer ubiramo dokaj inovativne poti; bogastva likovne in glasbene ustvarjalnosti učencev, literarnih uspehov učencev in	učiteljev,	maskote šole,
sodelovanja s švedsko šolo Tingvallaskolan.
Pomislila sem na grajenske tolkalce, ki so me prevzeli s svojim všečnim nastopom na prireditvi ob 61-letnici šole, in na tolkalce naše šole, ki so očarali goste v Klubu Gemina XIII. Moj spomin ne pozabi niti lutkarjev, ki že vrsto let uspešno nastopajo na območnih srečanjih lutkarskih skupin, niti mladih gledališčnikov in njihovih prizadevnih mentoric ...
Ob tej raznolikosti idej je udeležba na festivalu postala samoumevna. V prid nam je bilo tudi sofinanciranje Evropskega socialnega sklada, kije z vstopom Slovenije v EU leta 2004 postal sestavni del rednih dejavnosti Zavoda RS za zaposlovanje. Po temeljitem premisleku smo sklenili, da se naša šola na festivalu predstavi s tridnevnim razstavljanjem in prirejeno predstavo Zvezdne poti pod skupnim imenom Praznik naše šole.
SREM, 21. MM 2002
Nekaj po 14. uri se med obiskovalce pomešajo naše zvezdice v svojih rumenih oblekah. Boter Mesec in Komet Repatec. Hitro oblečemo še Maksim v Račko Vrtačko, in točno ob 14.35 se na Malem odru oglasi zvonko prepevanje Blaža. Predstava teče brez napak, ljudi je vedno več, ploskanja tudi. Še en uspeh naše šole!
črnet, 22. um 2002
Hitro razstavimo knjige in druge predmete. Imamo tudi čas, da si v miru ogledamo še druge izmed več kot 180 razstavljavcev -srednje šole in druge izobraževalne ustanove, javne zavode (Zavod za šolstvo, Solo za ravnatelje, CŠOD, CMEPIUS, Andragoški center Slovenije, Urad RS za mladino z nevladnimi organizacijami, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za kulturo z muzeji in galerijami, gledališči, kulturnimi centri). Vsepovsod se vidi, da postaja spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti ena od poglavitnih teženj v izobraževanju.

peret, zz. tim 2002
Na podelitvi priznanj tekmovalcem osnovnih in srednjih šol, ki so na državnih tekmovanjih iz znanja v letu 2008 dosegli najboljše rezultate, smo nestrpno čakali, da pride na vrsto Blaž Vurzer. Strinjali smo se, da so se vsi udeleženci, ki so se predstavili s predstavami (glasbenimi, plesnimi, gledališkimi in lutkovnimi), športom (košarka, mali nogomet, rugby, golf, kriket, rolanje, judo, gimnastika, kolesarjenje), z interaktivnimi predstavitvami (projektov in
primerov dobre prakse pri učenju in poučevanju), odlično odrezali. Za vse, ki sta jih zanimali ustvarjalnost in inovativnost, so bile namenjene okrogle mize in predavanja strokovnjakov in praktikov s področja šolstva in kulture. Najbolj pa smo bili presenečeni nad ugotovitvijo, da smo bili na festivalu s Ptuja edina osnovna šola.
Zadovoljni ob misli, da je bila tridnevna udeležba naše šole na Festivalu uspešna, smo se prepustili mirni vožnji proti Ptuju.
Sonja Dežman
(POHCLD (PO HALOŠKI (PLANINSKI POTI
V soboto, 29. marca, smo imeli športni dan. Zjutraj smo se zbrali v učilnici. Pregledali smo svoje nahrbtnike ali imamo s seboj vse potrebno. Ko smo se primemo obuli in oblekli, smo šli do avtobusne postaje. Tam smo se učenci prvih razredov razdelili v dve skupini. Z avtobusom smo se odpeljali do Borla.
Vožnja je bila prijetna in zanimiva. Opazovali smo prečudovito naravo, ki se je obarvala z nežno zeleno barvo. Pod gradom smo izstopili iz avtobusa, nato smo se odpravili na planinsko pot. Najprej smo hodili po ravnem terenu, nato se je pot strmo vzpenjala. Naš korak je postajal čedalje počasnejši in srčki so nam začeli močno razbijati. Jutro je bilo sveže, tla so bila tudi vlažna, zato smo še
morali dodatno paziti, kako hodimo. Ko smo prišli na vrh hriba, smo imeli prvi počitek. Posedli smo na travo in iz nahrbtnikov vzeli malico.
Malica nam je zelo teknila, saj smo na poti porabili veliko energije. Po malici smo si ogledali okolico. Videli smo jelene in koze, ki so se pasle po strmih haloških gričih. Po krajšem počitku smo nadaljevali pot po Halozah. Naša naslednja točka je bilo Švabovo. Pot do tja je bila precej razgibana. Ponovno smo potrebovali veliko energije in vztrajnosti. Vsi smo že nestrpno opazovali, kje nas čakajo avtobusi.
Ko smo jih zagledali, smo si vsi skupaj oddahnili. Vedeli smo, da je to naša zadnja postaja, zato smo s hitrimi koraki šli do njih. Tam smo si ponovno privoščili malico in
sladkarije. Po malici smo pospravili za seboj in se odpeljali proti šoli.
Pred šolo so nekatere učence že čakali starši, ostali pa smo se še malo počakali. Domov smo se vrnili utrujeni in zadovoljni. Planinski izlet nam bo ostal v lepem spominu.
Učiteljica in vzgojiteljica 1. b razreda: Tanja Perič, Arlena Bosnar Krajnc
Zagrebška cesta 4, L tuj; ‘Tei:02/783-76-51
(Do 30. 6. 2008 z Sirarno prednaročifa za šofsSe učbenike in cfeCovne zvezde. V primeru predptačiCa nudimo S % gotovinskega popusta.
ukvtca
xo x ^ladinsko knjigo
* J*°>“steiža po*do uib^
*0\sVfr Potrebščin \^s
Oj,
Naročite ŠOLSKI PAKET v Mladinski knjigi!
X Popolna ponudba učbenikov in delovnih zvezkov VSEH SLOVENSKIH ZALOŽNIKOV.
X Odlična izbira šolskih potrebščin.
X V vsakem paketu praktično darilo, šolski koledar in urnik.
X Možnost obročnega odplačevanja.
X S predračunom boste junija prejeli bon za 10% POPUST pri naslednjem nakupu!
Mladinska knjiga Trgovina, Knjigarna in papirnica Ptuj, Novi trg 4, telefon 02 749 21 34
NAGRADNO ŽREBANJE 18.9.2008
Prva nagrada potovanje v Pariz in Eurodisney za vso družino in številne druge nagrade!

I
Zj^\ Mladinska knjiga
V^/ TRGOVINA