IWniâki ta aprarntäkt pro*torli IMT t. Umdtl« At« » WHAT DEPRESS/ON COUPON zurrt* Lr € N T*J f PROSVETA THE ENLIGHTENMENT ix iJurrwjWA »lov»««»» nazodn* rOf»POBNt I1DKOT« mmd * . m Urxiâ««* «te»1» ^ —i» »• M ** ^ .. » «trr-*" MM •• »■••• ft Ë5 T* ,," loU . - U Ci-»«. r.«-« U.H-4 SU~ , ™M M M» (' ***** II iwr 1<$Mt9> Glasovi iz naselbin Zanimive Da bi odvrnili pozornost od sebe Milwaukee, Wle. — K0"*1!** .mtmf. A4»«rtUu.» nri.U «III imU b» B IM| u/ iw iM • " pROflVETA IM7 M LMwméml* «tasas or t** ksumut*» rama Domač drobiž Oblabovalci razstave Chicago. — Razstavo In urad SNPJ ao obiskali: Joe Kozar Ro-ae Verbic, Mamie A. BokaJ, Gertrude Bokal, Jerry Bohinc, Christ Mandel Jr. in William Zupane Jr., Cleveland, 0. Adamičevi članki o Jugoslsvljl . New York. — Louis Adamič je zadnje dni objavil članek z naslovom "Beli teror v Jugoslavi-j|M v mesečni reviji "New Masses" za avgust, drugi članek o Istem predmetu pa v tedenski re-Republlc", datirani ječih od katpitaMeti&iih dasopi sov. In to ljudstvo še sedaj n« sporna, da ti Čaaoplsi zastopajo vedno in povsod le Interese vladajočega razreda in delujejo proti interesom ljudstva, katerega držijo v temi in nevednosti. Tudi ne povedo ti časopisi, da je županu Hoanu ponujal neki Poraz kapitalizma odobrava vsak krajev družbe. Ne povedo nadalje, da "zaslužijo" glavni uradniki za- ^!!ZS^L^Hoana"ie ni. varovalnih drofb, katere sedaj mesto in ljudstvo na vse načine, tisti, ki so prtkrivali svoje divi-dende in ogromne dobičke ter varali državo, mesto in vlado, kričijo sedaj najglasneje. Med prve "tax-dodgerje spada v prvi vrsti dnevnik Milwas-kee Journal, dasi je lastnikom bilo dokazano, da so prikrival svoje prave dohodke in prevarali državo za ogromne vsote davka. In baš Journal kriči najglasneje. . Blizu 50,000 podpisov so zbrali za odpoklic župana, toda pregled teh podpisov ln tozadevnih pol je ie prvi dan pokazal, da Sr se vršile veUke goljufije pri zbiranju podpisov. Socialistični zastopniki so našli prva dva dni nad 2,000 nepravilnih in falsifl-clranlh podpisov. Ako je namen teh ljudi pošten, zakaj se poslužujejo goljufije? Pa tudi med delavci se najde mnogo takih, ki kričijo s kapitalističnimi hlapci in ponavljajo njih staro pesem o visokih dav kih. Ti zaslepljeni delavci nima jo toliko razuma, da bi se vprašali, kako je ipogoče, da se baA največji oderuhi potegujejo za znižanje davkov. Taki delavci ne razumejo, da tej gospodi ni za delavske in ljudske intereee, ka- me, ako ni ničesar za njim, Je samo ime. Komunistična Stranka ne vzgaja ljudi samo po imenu, ampak Vzgaja ljudi, ki ae zam* dajo svojega posla in primejo za delo kjerkoli je potseba. Sloneča na strogo opozicijskem temelju ki zahteva taktike v ognju pre ljudstvu ne morejo izplačati njih , _ J| ..... _ .. zavarovalnin, od 35 do S5 tisoč I Izkušene tafcttfce, krse trudi prt- doL na leto. Ne, tega ne povedo j dobiti vedno novih pripomoc-ljudstvu, onemu ljudstvu, ki ta- kov, ako se pokažejo za dobn», *e ko rado verjame lažem prihaja- aplteita. Komunistična stnanka Stvemljenje v wwenoat prins- 4m*im ie btm ZL ša vedno dobre ssdovs. Za izdat» lal u V)a „JTz , ' ngjše uresničenje delavskih ci-fko^^^1, ^ Ijev naj si dela»ska organizacija j pokoln i nrwi-^^n nadene iialqgo, & v prtttod^Kn nymT^ petih letih porazi kapitalizem "Petletni načrt, ako se upostavi bo pritegnil nase večje sodelova- je ne bojuje kar tjavendan, ampak v bojnem smislu te besede. Njen boj potrebuje delavcev, bori te! jev, ki bodO 111 in *prabfli na pravem koncu—šli in «grabili zlo v izvirju. Poraz kapitalizma. Za to se izrabljajo vsi dobri pripomočki. znani advokat 80,000 dolarjev na leto, ako atopi v njegovo tvrd-ko in deluje z njim. delavec, poraz na celi črti. Zato bo treba od vsakega več kakor ime. Komunistična stranka ae To je le nekaj dejstev, ki go- zaveda, da je vsak človek bitje in vorijo dovolj jasno resnico. De- zato lahko ojača rezervo moral vlji "Newi _ 16. avgusta. Te članke tartnenti- w ^______________ ra tudi tednik "Američankiavie, pri vsaki pri News" v Los Angelesu. FUm "Triglavake strmine" liki. Zakaj ti veliki oderuhi tako develan«. - Slovenski film lepo molčijo, kadar Kovorijo so- "Triglavske strmine", ki ga je prinesla sem Iz Ljubljane Fran-ces Tavčarjeva, je bil v Cleve-landu že trikrat predvsjsn z velikim uspehom. Zdsj bo predvajan po drugih naselbinah po dr-| prave «avl Ohio in kaaneje v Detroitu. Enkrat v septembru pa pride cialisti o sredstvih, ki bi v resnici znižali davke? Zakaj so te vrste ljudje proti ljudskemu lastništvu vseh javnih naprav? Tri družbe, ki lastujejo te na-v našem mestu — elek-triška, plinska in telefonska oziroma njih glavni delničarji — Tavčarjeva s t lmorn v Chicago. vlečejo letno po 30 milijonov do^ . . . . . larjev čietega dobička od teh ftmrtna nesreča dveh rojakov » Steel t on, Pa. — Te dni s*a se smrtno ponesrečila Frank Te- naprav. Ako bi ae te naprave nahajale torej v rokah mesta, to je ljudstva, bi ostali ti milijoni žak In njegov svak Frank Si- v megtni blagajni in s tem v že- monovič z motorciklom. Težak L^ ijudstva. je sin Jo*eta Težaka, kl se je pred petimi leti priselil sem iz Tako javno lastništvo bi pomenilo znižanje davkov. Toda Montane. Zapušča starše, dva ly^ jopovi in politični šarlata- brata in štiri sestre, v Sherida-nu, Mo., pa dva brata. Simono-vlč zapušča ženo In majhnega troka. Nov grob Cleveland. — Umrl je Anton Jakopič, star 61 let In doma h ni se borijo proti takim postavam z vsemi silami. Mesto Milwaukee je znižalo davke za to leto v celoti za o-krog 30 milijonov dolarjev. Mestni uslužbenci trpijo zaradi tega in imajo znižane plače. Tr- lavstvo bi moralo biti vsaj toliko razumno in se zavedati, da tisti ljudje, kateri zahtevajo odpoklic župana, nimajo interesov ljudstva ali mesta pri srcu, da od takih ljudi ne more ljudstvo ničesar drugega pričakovati kot korupcijo in Itfmparijo na vseh straneh. 4 Gospodi ni všeč moč, katero izvajajo delavci v mestni vladi. Ni jim všeč, da jim navsdni de-Isvei gledajo na prste in jim o-nemogočajo, da bi izkoriščali mestno blagajno, kakor so jo nekdaj. Patriotična klika noče ni-kakega vmešavanja v njih politiko od strani navadnega ljudstva ; ona hoče sedeti pri polnem koritu in se mastiti, kot se je mastila nekdaj in kakor se masti še danes v vseh drugih velikih mestih, kjer vlada brezmejna korupcija na vseh straneh. Hoana se hočejo znebiti, upajoč, da bo to izpodkopalo moč eo-cialiatov in s tem vsak vpliv organiziranega delavstva v mestni vladi. Toda gospoda še moti Razredno delavstvo stoji na straži in ščiti svoje pravice, pa naj zemljiški špekulanti ln drugi pa-triotični oderuhi še tako kričijo. Frank Novak. Moralni vplivi Eveleth, Mtaa. — "Naj končam, da me ne bo kdo imenoval komunista, dasi ne pripadam k ^^fl Omenil rtv*0 liti ¿tlite M pustil milijone dolarjev » mu nakopičili *4avcl. Delavstvo samo je času brezposelnost nje vsakega človeka. Tako vanje bo razvilo delavske toče ^ obrniti * b i «Analnn^t« in ra/rtrilsi vitji11*1' ln Zakaj ni ta UW^ k večji moči. V stvo Itob1 voluclonarje. V gibanju s najprej razvije. Zaûkro 811vnIce na Notranjskem. V A p|j0 pft tudi trgovci, ker ti tiso- meriki je bil 38 let In zapušča ženo. tri sinove in dve hčeri. Poroka čl manj kupujejo. Mesto bi bilo pa vzlic temu na dobri in trdni finančni podlagi. Pittsburgh, Pa. — Civilno sta K« bi bili davki plačani, toda pla- ee poročila Georve Kreutzer in I Karolina Miklavčič, članica društva št. 66A SNPJ. Bresposeln! v Chicsgu ae pripra vljajo za pohod Chicago. — Brezposelni v tem meatu se pripravljajo za pohod, ki Je določen ns »0. svgusta. Po-hodnlkl se bodo zbirali pri mestni hiši, nakar bodo korakali po glavnih ulicah do Grant parka, kjer bodo imeli eh6d. Policija jim Je pohod dovolila. Nedavne demonstracije, za katere policij ski načelnik ni dal dovoljenja, je policija razbila. Pri tem je bilo več oaeb ranjenih ln aretiranih. Sveti brezposelnih in druge organizacije, ki ae bodo udeležile pohoda, bodo po svojih govornikih ponovno nagla«ili kot glavno zahtevo brezposelnostmi zavarovanje. Čigar stroške naj hI nosili podjetniki, federalna In državna vlada. Kanaduki liberalci aa vl«dno zavarovanje Camroae, Alta. — Voditelj liberalne stranke Mackvnzie King skuša po aapadni Kanadi za ustaviti naraščajoči »«ntiment za novo delavsko stranka, the C«mmon*valth Federation. If njenega programa je na svojih "hodih Izluščil vse točke o so> rin I m* m zavarovanju. Delavcem obljublja zavarovanje proti brez-poaelnoati. furmarfem na proti suši toči in Škodljivim tuAel-kam Ktng Je laboritom ukradel tudi v«* drugih točk U programa t*r jih raztopil v vodi. Zagovarja "ve* ekonomukr »vobode vladno kontrolo denar)® potom ••nt r al ne Kant» kot nadomestilo ta pod rta vi Jan)* krrditnih zavodov, kar zagovarjajo taboriti. čanih je bilo tudi to leto samo okrog 50 odstotkov davkov. De lavci ne zaslutijo in ne morejo plačati. Mali trgovci so povečini na robu propada in ne morejo plačati. Hišni posestniki imajo prazne hiše ali pa ne dobivajo najemnine; tudi ti ao zaostali davki. Krivda torej ne leži na mestni upravi, temveč v krivičnem sistemu, ki povzroča tako strašno brezposelnost. In tega sistema se ne bo odpravilo z reformami, ne z Niro ln ne z lepimi frazami, ampak samo potom odločnega nastopa Ijudatva, ki ne bo več glaaovalo za svoje zatiralce. za atar, krivičen sistem, tem več za lastne interese, za socializem in a tem za pravico in svobodo. Bogati dolarski patrioti, katc ri hočejo sedaj odpoklic Župana Hoana, bi radi prekričali svoje lastne grehe in napake. Radi bi s tem kričanjem odrinili pozornost ljudstva od korupcij svojih .astnlh "nestrankarskih" pollti-karjev v mestni upravi, ki so povzročile celo umor v mestni hiši, katerega žrtev je postal eden izmed teh patriotičnih gospodov. Ti ljudje kričijo o ~vlaaki" plači, katero baje prejema Iloan, daairsvno znaša karanj 7,004) dolarjev na leto. toda o plačah vi-A Jih uradnikov javnih naprav ps lepo molčijo. Oni «e povedo nevednemu ljudstvu, da znaka plača pred-tednika skktittkc družbe #76,-000 na leto in njogevih iln.h ravnateljev In nttjth «adnikov »a od 15 do «0 tisoč dolarjev na •to. Oni n« povedo temu ljudstvu, da maša plača glavi»*» rudnika tukajšnje Velike mlekarn* celo 1*3.000 na leto In pri-hMino toliko plača glavnega u-radnika telefonske in plinake nobeni stranki, volil sem pa že kandidate na soc. listi," zaključijo radi naši delavski dopisniki. Prijatelji, to je ena atarih popevk, katerih ao se dopisniki posluževali pod Hoovrom, da ae postavijo v javnosti ter odvrnejo nekakšne zle slutnje od sebe. Ali danes smo pod "novim dealom," ki je dal delavatvu pravico do organizacije, da lahko vsak brez Btrahu pristopi vanjo. Zato je, "naj končam" itd. od danes naprej naivno govorjenje, le v spodtikc in zasmeh. Kdor nims toliko odločnosti v času, ko ni kdo re "dere" vanj, da si še na par'i ne upa zapisati svojega prepričanja, ko nikdo ne vprašuje zanj, je znamenje, da nima ¿»poznanja socializma ne komu nizmn za sabo. Komunizem daje silo, katera ne omahuje. Kaj zato, ako je delavec razredno zaveden? Ali ni to ponosnejša zavest kakor ona, ki ni ne krop ne voda? Kaj zato, ako delavec pripada socialiatični ali komunistični stranki, saj je dovoljeno. Pa a-koprav bi ne bilo dovoljeno, ali ni delavec brez tega mišljenja mrtev? j Sicer pa socialist ali komunist samo po imenu pomeni malo. I- nega vpliva zaeno, ki je ravno tako važen kakor v bojni liniji Moralni vplivi, dasi so varljivega značaja, so ravno tako potrebni delavski organizaciji kakor njeni vojščaki. Moralni vpliv je kakor stolp svežega cementa ki se ziblje sem ter tja, vojšča ki so njegov oklep, ki drži stolp pokonci, dokler se cement ne strdi. Moralni vpliv je obširna stavba na pesku, ki se kmalu poda. Neke vrste svetloba, ki vzame človeku pogled, ki se pa kmalu vrne; ako se le nekoliko pošto j i in oprime besede, ae ga obvlada. V zgodovini se čita marsikje o takih vplivih, da so dobro u-čhikovali na sovražnika ter ga celo premagali. Ko so Turki oblegali neki grad na Slovenskem da ga izstradajo, jim je graf po vrvi poslal meh pšenice z napi som: "Kolikor zrn pšenice je v tem mehu, toliko fnehov pšenice imamo." A v resnici so poslali Turkom zadnji meh. Turki, videč, da je grad dobro založen živežem, katerega gotovo dobivajo skozi podzemske rove, so jo takoj odkurili. Lemur mogočni, pred katerim se je tresla vsa zemlja, je na vojnem pohodu odjezdil z dvema vojakoma na lov. Na robu strmečega pobočja so obstali. Globoko pod njimi je ležala soteska. Opazijo v soteski četo konjenikov in dvesto mož. V njih spoznajo sovražnikovo prednjo stražo. Lemur je s pogledom zasledoval sovražnikovo četo ter ugibal kam zavije. V tem je njegov vojak pognal konja navzdol in prestregel konjenike. "Hej, sinovi svojih očetov, kam pa take naglo? Poštojte malo In se ozri te gori na pobočje." Konjeniki so se ozrli in v vojaku, stoječem na pobočju, so spoznali Lemur ja "Pomečite tja svoje orožje," na svetuje mladi vojak, "saj poznate Lemurja." Četa se je podala ter sledila vojaku v ujetništvo Ameriška mornarica se je napotila po svetu. V japonskem zalivu je obstala. Japonci videč močno mornarico, so odmajali glavo: "Teh pa ne bomo napadali."— Moralni vpliv delavske organizacije obstoji v mnogoštevilnem članstvu, ki ee pa mora pokazati na planem. Zato naj oni ki se ne morejo ogreti za bojno linijo, služijo drugim, ki gredo tja, za ojačevalce, za tneraln vpliv s tem, da pomagajo ustva riti močno ozadje. Ne, delavska organizacija ne ame prezreti mo-ralnlh vplivov. Delavska organizacija naj gle- oatl in razvilo v4* :»»J ni ta iskre, letih ae bi deUv. *f ^ * delavci lo v reentčne 4- ••»mtai svojih dolarjev J se Človek f* Je Prejemal od druibel žimo HliČL?0 trpeli Pokanji —na pet let. Zadosti je te ra^^TT J?,imel ^PnllkoJ treeenosti; dovolj kapitalizma. I ^/¡f^ ™>v<*oljuba. Ce i Na naši strani je zaalomba eko-l^0"1' ted>V W se ne čudili nemških sil, čaaa in bridkih is- **g" ln hladnosti delavs kušenj zadnjih let; na natMtr* pi*m «'»»«sclji. ni je ves prsvični svet. Dyjgni- . Kolj«or je znano, M mo akcije za petletni načrt in\CI akutno nočejo or^ vzpeli ae bomo nad kapitalizem Jfv JfJ ^m in dobro in mu zadali zadnji udarec. Dru?i »o pa mnenji Josip Kovscich. S Uk * "ne redih! Žalostno, toda no. Vse preveč nezavedn •| brezbrižnosti je med delav-J ljube so lepo posladkane Slovenci na West Alliau ae pre bujajo West Allia, Wis. — Izgledalo | jim rvasedemo. je, da ne bo nobene aktivnosti več na West Allisu - na d fcaïfî^ i*^ svetnem polju med Slovenci. ^¡^Jn^L ^1^ mamo tri organizacije v ta na-" ,wmo ™> uv( mamo tri organizacije IZVfl ga dramski odsek in pevski klu™ 1 ¡¡¡¡¡ w*v¡ice "Zarja," ki so nekako času pri merno aktivni. Da pa ne bo mr vajakem, sebičneiem ln tarjem, ki izsesavajo kri gresa Cleveland, O. — Kontii ni kongres za državo Ohio ¿ne podporne, delavske | e organizacije in i t vila, J. organizacij» Slov.nski"^,^^ avditorij aklenila prirediti pOc-nfk dne 27. avgusta v Kormuto-j n,ihoie Proflt«^ vem parku. i , Organ,^ija Slov avditorij je vir, Iz katerega se lahko razvije _ M ' kulturno, družabno in gospodar-*p sko gibanje v naselbini, a se sedaj vse premalo zanimamo za to [Poročilo a kontinentalne* organizacijo, ki ne more prinesti drugega ko koristi. Ako bi bolj številno udeleževali sej, bi se dalo marsikaj dobrega in ko-| vršil dne 5. in 6. avgusta ristnega ukreniti; skupno bi seJlumbusu. Izvoljeni so bi dalo marsikaj doseči. Temu na* Učni odbori, ki so izdelali sprotno pa se dobijo rojaki, ki luclje ln jih predložili koi destruktivno kritizirajo in s tem| v odobritev. Zastopane podirajo kar drogi gradijo. Ideja slovenskih domov je 1-deja naprednega življa v Ame- da se skupno delavstvo rfki—Je kulturni namen Sloven- pomena, ki ga ima to g cev v tej deželi v splošnem, brez Dejavci in farmarji khiejo razlikenaosob na prepričan j a. To cijo vse ostale delavce, da je kultuno In izobaževalno Po^lf^?]**^ ^ iTl1!.!^ jetje, katerega bi moral vsak zaveden Slovenec vsaj podpirati. Tem potom vabi pripravljalni tem kongresu «) povd odbor Slov. avditorija cenjeno! ™ kot ane" kl občinstvo na piknik dne 27. avgusta v Kozmutovem parku, ne. . , • .„n znanem "Whiskey kornerju." ^S} Zbirališče bo n* -mljišču S^, «4 venskega avd^or ja, West MadU vladne hranU son in S. 62nd st. (stara 53rd J ^ ^ ave.). ob eni uri popoldne. Tam JJ9J V ^tmVom bo čakal truk, ki vas pelje na- • . . 1 ravnost ns pikniiki prostor. 1 obre8tl itd- Ne pozabite, rojaki, na dan 27. avgusta je piknik organizer cije Slov. avditorija. Udeležite se ga. S tem boste pripomogli dobri stvsri, da se enkrat uresni či ideja, po kateri toliko hrepe-j ^ne JT7. avgusta, pHrediU _ organizirajo ln zdramijo moralnobtevajo svoje pravice.^ Resolucije, ki so bile rj sprejete v maju v Washin Za brezposelnostno zavrni iÉ in petdnevnik, proti dtv A. Zeleznik in F. Strm « Piknik dveh drašte Detroit, Mich. - V M nlmo, ne ssmo mi starejši, pačLj piknik druitvi št. 8511 — 'dinsko društvo št. 66 Hr pa tudi mladina. Na veselo snidenje! Zs odbor S. A., John Resslj. Razmera ped novim dealom Balkan. * rabi vw M buraškl zbor Üljudno si VHnstvo iz vse okolice, ai bratske zajednioe v Roos vem parku na 11 Mik- rd Ryan in Mound rd. 6en Ftwn_____ /bo okusen prigrisek -- j« ■ peôena na rsžnju in t Ogšeaby, ID. — Razmere pod J™^ Vgak otrok rola< novim dealom so se izboljšale vt ' ^ dobil fliado toliko, da dajejo trgovcem vsol ■ drulM[ei »stonj. priliko sa podražitev iivljenakih -H 1nnyr,r, potrebščin. Delavci, ki eo zaslu-| . . pk,g{We je mod« žili okrog $20, sedaj sasluiijo o-f^J' in v njm m lat krog $15 in s tem preživljsjo ^rov Sviral bi svoje družine. Delajo šeet ur,C€ 00 * "" - - --dnevno. To eo delodajalci uvedli s namenom, da ee u posli več delavcev. Izkušnje pa nam povedo,] - . wj^noin»! d» ie uposleni deUvci z nizkfani ^ ^a deSTeb 12.501^n mezdami in šeet ur dela produ- T Aubin. Poli cirajo ravno toliko kot so pre j | . ns osem ur. Nihče ni bil nanovo uposlen. New deal, kajne? ______ New deal ps nudi vso priliko.! f ¿iqtihidre sli *T da se delavci lahko organishnajo. »našiznanci od sk>-ke in njihovo glasilo Ido zadnjega slepili nabita banka je absolut-in solidna, tako vama, »mzna vlada med nje-»telji ter jih na vge iri marsikatere-no "oženili", da dado. ali imajo kaj ali nič i-In kako so se ti go-v mislih imam pred--dniitvo poluradnega »ke banke — re-1 Jim je kdo povedal v > »Mi in zavajali na-Kar penili so se od '■j * gotovo tudi zdaj '«Jim ne bo s tem prav Načelnik zavoda, ^ A. D. skozi vse leto loglaAala kot abso-U in zanesljivega, priznal, da je ta de-veH ta 6an viael na ^d prepadom in tO ov*ti tudi najbolj W"tikm zavajalske ,tV0 A. D. si danes da bi se re-100* denarja »»venske Uanke, umljivo, kajti temveč tudi lista, ki ni-'sati slovenske- * Amerika. Pp. ki j«' treščila ob ko jo je ."• Pnporočal po ra-^lLdn" ¡n absolutno £ M udarec za to m^" ' l,r»'7. načelno »žirije jim ne i . ^basale, kajti * vragu žvk *J° tudi če v«* derar vla- * > zaenkrat Ae vprašanje. L j a. y IV*z»bljo vse, * opustijo. A D j- bilo vstl ^ rai*i pome-»J *»§s» in teh- Eft ^ nk'vete, dok- te nI nabralo pred njihovim ragom toliko smeti, da se jih bodo mogli rešiti z železno »tlo in dokler ni postilo.njivo lastno perilo tako umiaza-da ss ga zdaj ne prim* no- na le tako močna mllhfca. • • ♦ Drobiž: — Br. Seliškar nam je povedal, da je dobival kot predsednik slovenske banke ."samo" $7600 letne plače. Ravež! Samo $7500 preveč. — Ce»u i-mamo v Ameriki toliko rsisnih domačih" .¡e njegova kandidatura upravi-; čena ih potrebna. Seveda.. volile i , , . Rh, saj Jih j**nate . . ; Ovca kar ne more in ne more verjeti, ds jo v.olk silno slab Varuh In brani-trtj ovčjih Interesov . . . Tone Podgoričsn. (Ivan J6ntez, 61.) novo Tatisncno otnraza-aja i Mew Torka rsgn denarnih zavodov ? Is potrebe? Bežite no! — zato, da nekateri "dorokči" ljudje služijo lepe denarce brez posel nega truda. — Neki rojak, obžaluje, da ne živimo med kani-bali, češ, kot kanDbali bi imeli vaaj nekaj koristi od gospodarjev falhranih bank in urednikov njihovih glasil: spekli bi jih ter se vsaj enkrat najedli na njihov račun, kot ao se oni dostikrat na račun drugih, ob enem pa hi se jih enkrat za vselej rešili. Kaže, ds nekaterim preseda vsa bala civiliziranost. — Neki rojaki nji, ki bi bila rada dobila nekaj svojega denarja v "naši" banki, sij prijazno svetovali, naj se obrne na nekega H. H. Davisa od Continental Industrial banke za posojilo. "Svoji k svojim" s prihranki, kadar pa jih rabite pojdite pa k "tujcu" prosit posojila na visoke obresti! — Ne-terim našim ljudem, posebno oem in bančnim "ienijem", Američani "tujci", pred katerimi nas posebno A. D. neprestano svari. Isti ljudje pa so dovolj nelogični, da se jezijo, kadar nas kak Američan prav ta-Ko smatra za — tujce! Marijan Urbančič je prevzel nehvaležno nalogo kampanjskega meneže-ja za Toneta Vehovca ter zače kit rttossst* • - 1 ' ■ AntifaiUt obtožen, da je ubil svojega tovariša. Thomas v obrambnem odboru HMerjanei "obialajtjo" F^M, ki je udaril am^rilk^ga zdravnika, bo kaznovan. Na-1 na taies prepovedani mpanjo za svojega kandidata v A. D., slovenskem glasilu lokalne demokratske maline, ki je 1. 1922, ob času N. Y. C. stavke, prinalalo skebske oglase. To bo Vehovcu nedvomno pomaga lo do sigurnejšega poraza. Glede slednjega sem si precej gotov in upam se celo prerokova ti; da bo Tone Vehovec prav tako izvoljen za koncilmena le tos kakor Tone Podgorlčan za državnega governerja. Kdor ne verjame, se bo lahko prepriča na dan volitev. Škode ne bo posebne, kakor bi je ne bilo, če b pogoreli vsi republikanski in de mokratski kandidati skupaj. Sa tako aH tako vsi kandidirajo sa mo in edino le zato, da bi poma gali sebi ln "svojim", ne dru gim. Vehovec po mojem naj boljlem prepričanju ni nobena izjema. • s s Barbič, socialistični ksndidat v mestno zbornico v 82. ward že sme vstati, tods v volilno k&mpanjo zaenkrat le ne more poseči. Da pa ne bo kdo misli da tudi on kandidira brez vss-kega programa, kakor drugI kandidati, bom navedel neksj točk sociallatičnega programa, ki velja za vse strankine kandidate. Solicalistična strsnka v Cleve-landu se zsvezuje, da bo po svojih kandidstih, če bodo izvoljeni, z vso močjo delovsls na ure snlieoju vseh točk svojega programa, ki vsebuje med drugim tudi sledeče točke : ,odprsvo slu-mov ln grsditev stsnovsnjskih hI* po dunsjskem vzorcu; vss mestna dela naj opravijo mestni inženirji ln ne kontraktorji, kot se priktleira sedaj; najvlija plača za mestnega uradnika, vkfjučlvll župana, ne sme presegati letne vsote $5000; brezplačno zdravniško In bolnWko o-skrbo za revne bolnike; mesto naj deluje na tem, da dobi v svoje roke jsvnonaprsvne Industrije ter /Ih obratuje v splošno korist; za mestne usKiž-benee In delavce naj vrija 6-or-alk ln 5 dni na teden ob pri mer ni mlnimaini plščl kil mezdi; mestno adrutkistraefjo je treba temeljito rsorgkniifrati. da bo delovala asmo v korist volfieev in davkoplačevalcev In «e v korist posameznih ossb (politični favoritizem) a tam vpadejo čez meje in izzi vajo incidente. Francoska vlada je dovolila Avatrlji, da lahko poveča svojo armadi od sedanjih 22,000 na 30,000 mož, kolikor največ dovoljuje versaljska pogedba. jen* delavce Anii unije kjer j« GrotU|M) pU¿ ^^ 2ft Aa-to mogoče, za Jplft^o II,19 na u- w - - " ro. (Zakon določa SO ur dela na | teckn pri vseh javnih delih,) vU-nijska lestvica je tudi za t« delavce idatno rišja vsaj \ C Uica- rukov belih itna". Govsrper Alfkbams pod pritiskom, ds ns-stopi proti njim gu in zaaša «hI$ 126 da »1.&0 dal^^j uro. ¿udiija letu js ta plsja * ^^ ^ ^ ^^ teoretična, ker tisti, ki K* I,vršenjem dejsnja. Ta red- navadno delajo pod unUako Iest-|k| ^ ^ ^^ y M||chim hi, bližnjem ssestosu, kjer SU vico. Iz Washingtona poročajo, da kil« nedavno Uadana dva mlsda je grupa stavbnih unjj za sknü šanje delovni k« na g0 ur na teden in da tudi ae nasprotujejo zamorca, i^sn Pippin in A. T, Hardin, tretji pa tsiko ranjen. V tem liušaseliem «naadu je zuižanju plače, C* je to reanion,|g6 "varuhov belih lena in de-gre tendenca teh unij za isena čenjem plač med navadnimi ln i _ _____ »Učenimi delavci; razlika bi bilaliv^ki obrambi oiiroma"njenim potem veliko manjša kot v odvetnikom, ki ao skušalipritira-tekloati. Kot povod za skrajšan- ti morilce Pippina In.Hardina na je dolovnlka nu 20 ur navdajo otožno klop, a so bili prisiljeni veliko brezposelnost v tej indu- »«pustiti Tuaeslooso pod vojsš-«triji, katero ima oživeti ogrom- kim spremstvom. Mesto Izprazni "Hoovervllle" Dallas, Tex. — Po treh letih bivanja v nesanltarnlh "Hoover vilHh" se je to me*to odločilo, da jih Izprazni ln 1500 brezdomo-vincev pošlje — domov. NIkdo pa ne ve, kjer je njih dom. V zadnjih treh letih je ob reki zrastla velika naselbina brez domovinoev, katerih itevilo se noše znižati. Nekateri meščan so srgumsntlrsll, nSj zsnje pomožne oblasti zgrade sanitarno kempo, reliefna komisijs pa se js odločila za "osnsžsnje mesta." BrttskJ tatarski voditelj nI dobi vizmnk Wsshington. — Tom Msnn angleški dekvskl vetersn, ki je nsmersvsl udeležiti protivoj nega kongresa v New Yorku sačetkom septembra, ni dobil vi zuma sa v Združene države. Ad ministraclja mora sedsj odgovarjati na Itsvilne proteste. ni vludni gram. Stavka i a s»wjsfi|iii|i Nlre Podjetnik pohištva Ignoriral pra vilnik. Delavci spremenili ls-|dgniči nam to lahko por v stavko . konstruktivni progw| "Podpisani drlavljani Mit-chem Seat a Vas niikotne dihurje ln ljubimce zamorcev svsrimo, ds se držite proč od nalih zamorskih zsdev ns jugu", pravijo "vs-ruhl" v pismu. "Pri Valem prihodnjem obisku ne boste imeli prilike povedstl svojih izkušenj. Vi nizkotni pri-" . * verujete, ker bomo to s veseljem dokssa-la in za kar Vam jamčimo." Na-Knoxville, Tenn. — (FP) —I to sledi 25 podpisov teh vzornih Dvesto delsvcev pri C. B. Fuml- drlavljanov. Tudi jih prosijo, haj ture kompaniji, ki niso bili le Jim prej nssnsnljo svoj prihod nikdar organizirani, vodi Živah-rin pričakali Vas bomo s veli-no stavko proti družbi, ker se kim sprejemom." ne mara držati pravilnika. Stav- Ce bi tl llnčarji ne bili uver-ko vodi D. E. Fox, predsednik jeni. da ne bo oblast nastopila tukajšnje tesarske unije. Proti njim, bi ss gotovo ne bili Pričela se je, ker podjetnik P° bo on hotel ter plačal kolikor bo 14 Nira ztfia plačo gradba-aim dolavrem Začasni pravilnik podplaalo večl-na kontraktorjev, linije v skrbeh, kaj bo z njih lestvico Chicago. — (FP) — Kaklen bo" "new deal" za grudbene delavce pod pravilnikom te Industrije, je vprašanje velikega za-nimsnjs med organiziranimi de lavci. Iz začasnega pravilnika Je razvidno, da bo zanje pomenil znižanje plač. Ts pravilnik je podpisslo že večina gradbenih kontraktorjev v Chicagu. Pri sestavljanju iste-gs niso unije imele nobene be sede, ker Je le začasen in se > prvi vrsti tiče velikih Javnih del, katere je vlada pričela od' dajati. Pri gradnji cest ln drugih de lih pravilnik dolča minimalno plačo $14, kar je sdatno manj kot sam hotel. Vlada naj gre ftvlft-l 4er,1fa V1^0 na ga t s svojimi pravilniki. Med de-1 KST& i? A? F*!") .Mli4no luvcl je nsšel akcijo. Ce bi bil to hotel, bi ne cev. Mod njimi In stsvkarJI Je 1st ÍÍIJTi tiriAln An "laUf.v.nl.'l "«♦,,„ ur®* '»OJS. kakih 50 gar je v- prišlo do "zaletavanja'1. "Stav karjl so š<* precej nerodni, ker so novinci pri tem delu, ampak se bodo že privadili," Je pojasnil Fox. Themes festltal Grseau New York. — Normsn Tho-mss Je predsedniku Ameriška de- V stavko j« posegsl vladni de-llsvske federacije Willlamu Oree. lavskl odbor, ki Je poslal posredo- nu brzojavno čestltsl k njegovi vatelja. Tudi župan Je pokaral borbi proti Jeklarskim msgns- kompanljo, ni podvzel i»a nobene tom v zadevi pravilnika. Oreen skcije proti nji. v tej borbi skulsl Izvojevsti Je-klaraklm delavcem prsvloo do aeloiranlsasUs. "Popolnoma Je na meatu," prs- vi Thomas v brsojsvu, "ds ne-orgsnisirsne delsvss zastopajo glavni delavski Izplačila v državi Msrylsnd zvišala Bsltimore, Md. — Bkspns mezdna izplačila v tovnrnsh t« dr- Žave ao v Juliju poskočila sa M ^."ff1» - _ odstotkov, glasi poročilo J, voditelji. Resnični prijatelji de- K. Kinesleyja, državnega delav skega komisarja. lavstva in napredka Vam tele zmago v tem boju, ne glede ns V istem mesecu se Je povečsls ^Wno P"P"č.nJ.," P'«vl Tho-tudi u posle nost zs U odstotkov. Te številke so značilne vsled te gs, ker industrije fzkszujejo obi-ftajno nižje aktivnosti v poletnih mesecih. Železnice delajo zopet profit Washington. — Po več mese-Hh "slabih časov" so vešje še-leznice zopet pričele delati profit«. Pennsylvania ga izkasuj« za prvih šest mesecev $4,000,-000, ki j« bil nsrejen večinoma v juniju. New York Central Je v juniju napravila člstegs $1,-I OHft.922, lanskega junija ps Je [imels nsd tri milijone deficiU. To izboljšanje Ju prišlo večinoma na račun delavskih plsč, delno pa tudi radi izboljšanja prometa Druga polovics leta Je za Železnice vedno bolja ko prva In so dobri Izgledi, da bodo del-nlčarjl prejeli običajna novoletna darila v obliki dividend. Delavska ualja as prlsasajs Rasi j« Kvereth, Wash — Tukajšnji osrednji delavski svet, ki jo priključen k Anvriški delavski federaciji, js soglasno sprejo! resolucijo, v kateri zahteva, da a-meriška vlada prizna sovjaUko republiko. eUavka sblariialh Bridgeport, Conn. — Pri Mitchell Bros. Underwear flo. >e sa-stavkalo CS6 delsveev, kl saku-vajo zvišanje plač ss M>* in priznanje tovarniška^! fttavko vodi levičarska unija blačilaih ds BR08VBTJ AV( Tans Seliikar: NASEDU Romam t treh ieUk __ Bogati smo! Bogati, čuješ, Ana, to 10 ps-_{rii ki -o vredni petdeset tisoč kron! Toda imeti le dajeta erar- •ki denar namenjen zs izplačUa mo*tvu .VVrni je našel nekaj starih av^k pečatnikov. Saj je bil kot račuruki^č^ik vešč Ukim stvarem. Spretno je seetavU pia čnni nalog neke vojne bolnišnice, podpUal po-velinika ter dvignil denar brez težave. TjJ šel domov, je računal. Ima denar, pri-nesen s fronte, izkupiček za konje, znesek, dvignjen v banki, in če priračuni še vrednost mikroskopov, sparatov, wjirk to dwifc 'utegne doseči vsoto osemdeset tisoč kron! To *Ik>get sem l Iz tega bomo kovali milijone! je pomislil, vzhičen od tolikšne sreče. Pijan od zadovoljstva in ves samozavesten se je vračal domov. Brezštevilni načrti so mu rojili v glavi, sto poti je držalo v novo življenje, ki se mu je smejalo, se mu odpiralo — postal je kar čez noč človek, ki ima denar, ki se mu bodo povsod odpirala vrata, ki se mu bo odklenil ves svet.. . Cez neksj dni Je bil civilist, civilist z denarja*11' . . ^ L« ge tiste dni je najel trgovinski prostor v hiši. Dal je prebiti steno, da je povečal tako prostor in gs vsega pretvoril v eno samo prostorno skladišče z velikim napisom nad vhodom: AGENCIJA IN KOMISIJA. V tiskarni je naročil tiskovine s firmo, omislil si pečstnike, kupil pisalni stroj, nsjel tlp-karico, poleg stanovanja pa kupil svet. Potem se je vrgel z vsem nagonom na kupčijo. Nič lažjega na svetu, nego je bilo to v tistih časih. Dežela je bila obubožana. Štiri leta blokade so že zdavnaj izčrpala vse zaloge blaga in hrane, ničesar ni bilo več kar bi se prodajalo. Zdaj pa se je hipoma odprl ves svet trgovini. Vse skrivnostne zaloge so se odprle. Justin je odpotoval v Italijo in kupil tam dva vagona ameriškega petroleja. Ljudje, ki so si svetili z lojem in treskami, so pokupili vso zalogo v nekaj urah. Imel je velik dobiček. Kupil je vagon mila. . Najel je še eno tipkarico. •Po razprodaji nekaj voz moke, ki Je je še vedno nedostajalo, ker so jo trgovci zaklepali v skladišča, računajoč na čim večji dobiček, je sestavil bilanco o prometu v prvem poluletju svojega trgovanja: 328 odstotkov čistega dobička! Spomladi so pričeli kopati na kupljenem zemljišču temelj njegovi vili. 8 V tistih dneh, ko je pričel Justin vnovič skupno življenje z Ano, ko je bilo stanovanje urejeno, ko sta postelji zopet stali druga tik druge ter so bile na oknih zavese in na tleh preproge, se je njuno življenje v tej čudoviti naglici dogodkov, dela in hlastanja po denarju ognilo vsem izkušnjavam, ki bi utegnile presenečati njun zakon. Justin Je potoval po trgovinskih poslih, ma-lokedaj je bil doma; kadar se je vračal, je živo, preočltno nosil s seboj pečat novega življenja. Prenagel zlom s starim, skromnim načinom življenja ga je opajal z nenavadno, pretirano samozavestjo, uspehe, ki so mu jih nudile Izredne razmere, pa je pripisoval svoji zmožnosti. Pričel se je gledati od te strani. Postajal je čez mero domišljav in drzen v svojih naklepih. V sebi je videl veličino, ki se je dvigala više in više. Toda to niso bile njegove zmožnosti. To je bils prilika! To ni bila sposobnost, niti senčice trgovske genislnosti ni bilo v teh uspehih. To so bili časi, ki so mogoči morda vsakih sto let samo enkrat. To so bUe prilike, ki jih ustvarja vsaka vojna. To je trgovina, ki je svoje vrste vojna: grabežljiva, pogoltna, po mednarodnih zakonih dovoljena špekulacija, svojevrstno na-silstvo. Ta trgovina se je debelila na račun sestradanega in golega ljudstva, na čigar račun je rastel iz tal povojnih razmer nov stan. Stan verižnikov! Verižniki z moko. Verižni ki z usnjem. Verižniki z -blagom. Nov stan, ki je čez noč obogatel, se razšopiril in pričel živeti na veliko roko. Potoval je ipo Avstriji, po vseh večjih mestih države — tudi po dva meseca ga ni bilo doma. Zaslužil je z lahkoto, denar se mu je kopičil, da sam ni vedel kako. Družil se je z znanci, ki so se na enak način bogatili, predal f ae je življenju, ki ga prej ni poznal. Razmetaval je okoli sebe. Vsi, ki so bili v njegovi bližini, so živeli na njegov račun. Ani je pošiljal vsote, ki bi mu včasi zadoščale za vseletno preživljanje. Potem se je poganjal pohlepno v vse, kar mu je denar nasladnega nudil. Z neko neverjetno lahkomiselnostjo so vsi ti^udje sproti zapravljali imetje, ki so si ga s tako lahkoto pridobivalL Bili so pravcati otroci razmer. V njih ni bilo pretehtane misli v trden, neporušen pod-zidek, ki jo imajo stare, dedne trgovinske hiše, nič stalnega ni ibilo v njih in nobenega pogleda v prihodnje dni. Vsi novi bogataši so bili otročji, premalo zviti, da bi mogli graditi trdno stavbo na vse goljufije, ki so jih uganjali. Bili so bogati samo od trenutka do trenutka. Bogat aši-enod ne vnice. Justin, ki si je želel med vojno mirne, bogate, dobičkonosne trgovine, prijetnega meščanskega družinskega življenja, se je žerv; Galiciji nalezel pretirane vere v svoje zmožnosti. Veroval je, da je zmožen pridobiti si silno bogastvo. § Toda kakor je grabil, tako je tudi rtzsfpal. Zlo, v katero je padal, pa je neprestano vrtalo po njegovem živčevju. Pil je. Družina mu je postala zdaj nekakšno zatočišče, kjer se je za nekaj dni spočll ln umiril. V Mariboru je imel svojo priležnico, v*Ce-lju so ga pozhale vse natakarice. Bil je bolan in zdravil se je, kadar je utegnil. Kakor je bil nekdaj skromen, neroden v. družini, plah do žensk, tako je sdaj v oblasti tisočakov postal družaben, iskajoč ob vsaki priliki veeele družbe. Lezel je vse bolj v kremplje uživanja. NI se mogel ubraniti demonski sili denarja in vsaka priložnost ga je takoj zgrabila, da se je vrgel vanjo brez pomislekov. Vdal se je pijači s tako silo, da ni mogel živeti brez nje. Bil je nesrečen, če niso bile misli razgibane od vina. Nikdar pa ni bH tako pijan, da ne bi vedel, kaj dela, prenesel je silo pijače. iPrecej se je zredil in vse njegovo telo se je otolstllo. (Dalje prftodaJM.) Vtki Iz trboveljskih revirjev (Op. ur.: S. Uratnik je bil član komiaije, ki je pregledala revirje.) Zbirali smo podatke in računali: V vseh revirjih Trboveljske družbe je bilo v juniju bli-zu 2000 rodbin, ki so zaslužile cel mesec od 200—600 Din, v povprečju okrog 100 Din. Poleg tega je bilo v revirjih in njih In glas mu je sastsl v pridu-šenem joku. Delali smo obiske ob kosilu. Dolgi široki hodniki, ob njih ps nanizana mala stanovsnja. Včasih je stanovanje kar sama kuhinja. V neznosni vročini stoje tu postelje ob Štedilniku. Včasih je poleg kuhinje še ena soba. Zopet drugje so poatsvili v eno večjo kuhinjo štiri štedilnike. Odtod pa vodijo štiri vrata v štiri ve£je kabinete. Tu stanu-jejo štiri rodbine, v Vstopimo v prvo sobo in vpra šamo: najbližji okolici okrog 800 rod-______ bin, ki ao bile brez vsakega pre- — Kaj bo danes za ol>ed? — moženja in zaslužka Najprevld-|v zibelki leži otročiček, hlod k a-nejše aestavljen račun nam je kor vosek. — Nisem Jaz od tu-kazal, da bi bilo tr»ba za ta me- kaj. nam odgovarja žena. — So-aec dohodke teh rodbin za 800.-Ueda Je skočila v trgovino. Kaj 000 Din povečati, da bi bila bo za obed? Polento so skuhali' njih prehrana osigurana. Kakor bi se človeku tudi zdelo, da povedo te številke mnogo, vendar Na sami vodi, ker je zabele zmanjkalo! — Poleg polente je bila pripravljena velika skleda smo si rekli, potem ko smo al salate. Na vsaki postelji je spal ogledali položaj na licu mesta: še po en otročiček. Suhe številke ne govore! One — Kako je z mlekom? — V ne morejo izraziti obupne borite celi hiši ga nimamo — Je odgo-za tivljenje, ki jo bljejo gospo-! vorils soseda. — Denarja na dinje in matere po rudarskih kolonijah! Ne morejo izraziti teike ukrbi očetov, ki nosijo ob plačilnih dneh domov meafln* liatke. roko skoro nikdar ne dobimo Jaz sem še jemala po en četrt litra mleka, a zdaj mi ga mle-prazne kark-a ne da več na upanje. Rudarske rodbine, ki bi mo» Med deputactjo hrcspoarinlh; rale trošttl najmanj po W>oo II-je htl družinski oče. ki nam je t rov mleks ns dan. so skoro brez dejsl: i mleks. kmečke rodbine p« mle — Vsega imam p«r kilo- ka ne morejo prodati! gramov korutnr moke im htši.| Pregledujemo stanovanje za Sinoči ml J* «ena porodila. Tri stanovanjem. Povsod Ista slika, male otročlčke Imam. in ta je Mlada lena ima na prsih do-četrti. Ze dolgo amo hr*s dena-, jenčka. Z ročičkaml se oprt je-rja. Vse »I bo pomrlv. - imljt prsi. Marti ga gleda ln pra- vi: — Odkod boš izsesal mleka, revček? — Zapustili smo kolonijo, neprijazno, kakor so jih mogli graditi e v preteklem stoletju. Našo pozornost je pritegnila nase prijaznješa, na samem stoječa hišica, z brajdo in senco ired vhodom. Skoro oddahnili smo si in rekli: Vam gre pa bolje! Imate čedno in prijazno stanovanje, pa še senco pred hišico! — V trenutku sta bili zbrani okrog nas dve družinL — Ksj stanovanje, ko pa drugega ni! — Prinesli so nsm mezdni listek, is ksterega je bilo razvidno, da je zaslužil mož v zadnji 14 dnevni plačilni periodi za 5 šihtov po 88.60 Din. skupaj 192.77 Din. Odbitki: davek 2.10 Din. provi-zijska blagajna 66.26 Din, bolniška blagajna 41 Dih. Delavska zbornica 8 Din, Konzum: živila 48.20 Din. uporaba krušne peči 1.60 Din. uporaba inventarja 0.80 Din, razsvetljava 4.40 Din. Zadruga 2 Din. skupaj 162.77 Din. Ostsne čl ¡«te plače 40 Din. — Jss sem rekls možu: — Se te pare vam bom razdelila, pa kupite zanje kar veste in znate. Jas vam a tem ne morem kuhati! — Vendar je napravila mati zadnje in skrajne napore. da bi našla rešitev, ki j« bila na videz nemogoča. Pri Konzum u in pri ehrato-vodstvu Imajo aaročilo. da ne smejo dovoljevati ne predujmov, * kreditov. Žene pa pridejo vendar do predujmov in kreditov. Druga ae je epustila v jok. — Pravijo: Tebi še ne gre hudo, ker imaš samo tri otroke! Pa tudi trije morajo jesti I Včeraj nismo imeli ničesar za večerjo. Punčke so me spraševale: Ali gremo nocoj lačni apat? Zjutraj sem jih pustila po devetih v postelji, ds bi bilo prej opoldne, ker smo za opoldne kuhali. Blede punčke so se držale matere za krilo in nas plašno gledale. Mimo je prišel znanec rudar. — Ali bo tolažba in Blažev gen? — Ne vem. Opisali bomo, kolikor mogoče verno, kar smo videli. Mi moremo samo to, a to obljubljamo. Prijatelj rudar, Id nas je vodil, je-dejal: Med javnimi deli, ki se predlagajo, se navajajo samo ceste. Potrebno je zato, da vidite, kako teike so pri nas stanovanjske razmere. Sicer boste rekli, da za popravila stanovanj danes ni denarja, ko ga ie za kruh ni. Toda: v zalogah naše družbe leže ogromne količine opeke, apna, cementa, med našimi delavci so profeslonisti vseh vrst, — cele stanovanjske' palače, 64 etanovanj je v njih, stoje v našem revirju napol dograjene, prazne. V 97 ugotovljenih slučajih stanujejo bolniki z odprto tuberkulozo v stanovanjih, kakor ste jih že videli in kakor vam jih bom ie pokazal. Povzpeli smo se po strmem, razoranem pobočju do slovite Sibirije, kakor imenujejo v Trbovljah v vojni zgrajene barake v bližini dnevnega kopa Do-berna. Pol ure hoda, ob žgočem solncu. Prehitela sta nas dva fanta s hlebčki kruha v rokah. Vprašamo ju, kje sta bila? — V Trbovljah, v šolski kuhinji pri obedu. — Zbrala se je cela Četa žen in otrok. Ko so zvedele za naš prihod. — Srečen je, kdor pride v šolsko kuhinjo! A veliko rodbin je, od koder niso nobenega vseli! Poglejte, naš fantek je na pljučih bolan, pregledali 5*o ga v dispanzerju, pa nič ne dobiva! — Stopali smo v barako. Čeprav stoje te barake na strmi rebri, še nisem videl nikdar sa-tohlejtte in vlažnejše kleti, kakor so ta baračna stanovanja. Kuhinjska sopara se meša s vlago in potom preštevilnih stanovalcev. Kdor vsemu temu ni vajen, bi mislil, da se v teh prostorih ne da prebiti niti pol ure, kaj šele celo noč. — Koliko vsa stanuje tu? — Sest otročičkov imamo! — V sobi stojita dve postelji. V eni spita oba odraala z najmlajšim otročičkom. V drugI štirje otroci. Pol metra oddaljena stoji večji zibeljki podobna posteljica. — Tu spi Franček. Sestra od dispanzerja je naročila, da mora posebej spati, ker je na pljučih bolan. Na drugi strani stojita dve ponosni, napol dograjeni, prazni stanovanjski palači — kakor | so nam pravili — s 64 stanovanji. Ustaviti so morali radi štednje dela na njih dograditvi Pozneje smo videli v lepi sta: novanjski koloniji Senovo, ki je v vsem živ kontrast starim stanovanjskim kolonijam, lepo sta novanjsko zgradbo s 13 stanovanji, popolnoma prazno. Vsi ti kontrasti nastajajo zbog štednje. AH ne bi kazalo, da se ta štednja ponovno prouči, ko prihaja štedenje še do absurda, ko postaj s neizbežno, da bomo morali začeti vsaj sa produktivna dela zopet trošltl. Ali ne bi bila boljša stanova nje vsaj za rodbine, v katerih ae nahajajo bolniki z odprto tuberkulozo, zelo koristna investicija? V drugem revirju smo to sli-ko še izpopolnili. Na rudniškem svetu so dali rudarju prostor, da si zgradi na njem barako. Zgradil si je kočo br*i okna. Vrata so obenem tudi okno. V enem kotu je štedilnik, v drugem postelja. — Koliko vas tu spi? — Sedem. — Kako je to mogoče? — V postelji spita mo« In mati, jaz in otroci spimo na tleh! — Ako Jih položiš enega poleg drugega, zavzamejo ravno prostor med postelji in štedilni-kom. Ce pride as en novorojen. *ak. kam s njim? 8U smo pogledat Se eno sta-novsnje. — Tu stanuje deset osab, večinoma odraslih —, nam je pojasnjeval uupntk. Čedno la Pokritje oglaševalna I bornih stroškov od $10 za "d,v J^i ** "dreves do |280 za stvo." Bil Aaron Sepiro, čikaški advokat, ki je obtožen raketlrstva. stanovanje s kuhinjo in eno so-bicoi Tu so imeli danes dobro kosilo. Hčerka, ki služi v mestu, jim je poslala del svojega zaslužka. — Včasih pa je trda — je pojasnjeval gospodar. Dve uri primeš za kramp, pa se ti začne delati kar neka megla pred očmi. Brezposelnost stanovanjske bede v revirjih ni omilila. Nasprotna Doraščajoči svet, ki se je odtekal prej na vse strani, se duši sedaj v preozkih stanovanjskih prostorih. V samskem domu smo videli edino pošteno kosilo. Juho, meso, pražen krompir in aalato. Kuharica nam je tarnala, da pljuskajo valovi slabih časov sicer bolj in bolj tudi ob vanie zidove samskega doma in da bo treba poelabšati hrano. VčMar bodo napram drugim samci še vedno gospodje. Vkljub temu pa revirjih samcev skoro ni več. Filip Uratnik. Vzge|a z dopisnimi šolami Dopisovalnih šol (correspondence schools) je v mnogih deže-sh, ali nikjer ni ta oblika vzgo-evanja za odrasle dobila take važposti ko v Združenih državah. Približno milijon in pol ljudi se vsako leto vpisuje v dopi-s o val ne šole. To število novih dijakov vsako leto, dodano k številu še vpisanih dijakov, ki dobivajo poduk potom pošte, prinaša število vseh dijakov dopisovalnih šol na več ko štirikrat skupno število dijakov vseučilišč 'irsdbcm] je celo »ln cela "univerza potom Je nudila poduk v razi kah, bila v istini lastrdi človeka, ki je upravi J pravljal je lekcije algefal jal Poduk o "upravljaj racije." Ko je stvar poi zanj, mu je žena ali pa je najemal «njega dijaka, da mu Mnogi dijaki dobivajo! lekcije, ki jih morejo vati iz šolske knjige nar. Morda najhujši "*ol" ali "kolegijev" nudijo visokodoneče membne diplome in š^ ve. "Mlini za diplome''' doktorske naslove za 1 tiko, elektroterapeutiko Na drugi strani mnogo prvoklasnih do šol. Velik del velikih . vseučilišč vključuje do tečaje kot del ljudske Nekateri tečaji so nar one, ki delajo in ki predovati v svojem pc_ gi tečaji so za one, ki pripravljati za vseučili gi tečaji za gospodinje za one, ki imajo h repe boljši izobrazbi. Ambk jaki morejo dobiti krei sego diplome, ali v temi morajo podvreči izpit» verzi. University of Califoi širok obseg dopisovalni in med drugimi predm čajo po pošti arhitektu nomijo, narodno gosp filozofijo in jezike. Uni i Chicago ima več ko 46 Domači tečaji Columbi ze v New Yorku vsetx merjalno literaturo, s ske predmete, tajnika tehnične predmete. P predmeti prevladujejo1 ki jih nudijo državni 1 S tem sistemom po< po pošti more nekdo, državi Idaho, biti diji univerze v New Yori drugje, in ukaželjen < Pennsylvaniji, ako no6 san v državni kolegij more postati dijak ¿i kake druge slavne unit nine so različne, v spi so razmeroma zmerne. Seveda poduk po po strani najbolj zanesljii toore biti isto ko redo nje šole. Najprej ni i stika med učiteljem in Dijak na drugi strani like do rabe šolske kq šolskih laboratorijev, ukaželjen dijak zna oa ko, ki mu jo dopisovala di, kajti drugače sploh! nikake vzgojevalne pi Dopisovalna šola mu gočnost, da se uči, kjer kadarkoli hoče in kakof in drugih višjih šol. V aplošnem poduk po pošti od- govarja nedvomno veliki vzgoje- * - Naj pa se izognemo vih obljub nekaterih čih šol, ki mu obetajo, mogoče. Naj se rajii priznane učne zavode dopisovanjem.-FIil rivNtiSA is rim»AH| OPRKMA i MM* SMasa k PriprsvljaM «• P«*I1J*« SMtavrai«. m—rt* kanrfr. M nfch/llm. Mm- 'mM i» prefejalni» »Mm« »S». I M W »«rti«-« »■ P**». no*,. S« W>*» rSAS. BBSSSS d Walk m. I 3 »u -»» valni potrebi. Nudi resnično pri ložnost ss splošno, tehnično in strokovno vzgojo osebi, ki ne more pohajati šole, bddlsi ker živi daleč od višje šole ali ker nima Časa za redno pohajanje šole. To pa velja le glede javnih in privatnih dopisovalnih šol, ki so zanesljive in odgovorne. Zali-bog Imamo pa tudi mnogo "šol po pošti," vpis v katere ne pomen j a nič drugega kot potrato časa, denarja in energije. j -Vzgojevatelji se strinjsj* v tem, ds taki predmeti kot zdrs-voslovjo, umetnost, bolničarko, klobučar stvo ln drugi, se ne po~ rejo podučovati po pošti. Ven darle mnogo dopisovalnih šol nudi teke tečaje. Zaporedoma či-tamo Me oglase kot "Uči se fotografiranja doma — da zaslužiš $10,000 na leto," "Postani bolničarka, da si podvojiš svoj saalušek" sli "Postani umetnik — $100 aa trgovski naris." Taki oglasi so očividno namenjeni ss nevedneis in lahkoveracia. Praktično fotografiranje in bol-ničarstvo potrebujeta izkušnje poleg učnih knjig, in treba je nadarjenosti, da postaneš umetnik. Te šole pa ne vprašujejo sa kvalifikacije bodočih dijakov. Morda znajo komaj čitati, pa se vpisujejo v tečaj, ki naj ga v dvajsetih lekcijah uči. kako pisati drame, ali mu dati pouk o i - ^ prsvoslovju. da ddbi diplomo po pstfM*^ dovršitvi tečaja Cenilo se je. da SO do 80 odstotkov plačane šolnine tere dopisovalne "Mafije" gre Off 10 A « * • »J!, 1 W SAS *M! tiy L— nj