Leto LXJL ŠL 17 Lf^Oaaa, petek 22. )aamrta U&] izhaja vsak dan popoldne, izvzemat nedelje in praznike. — lnaeratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrata Din 4.— Popust po dogovoru, lnaeratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Dtn 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNItTVO LJUBLJANA, Knafljeva aHea stav. &. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-28 In 21-26 Podrntnie« : MARIBOR, 3trosamayerjevm M? — r*OVO MESTO. LJubljana** e, telefon St, 26 — CELJE, celjsko uredništvo: 3troeamayerjcva nnca 1. telefon sC 66. podružnica uprave: Koeenova uL 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvora »1 Postna hranilnica v LJaMJant st. Resnica o položaju v šp španski narod za madridsko vlado Nepristransko poročilo delegacije svetovne dijaške zveze, ki je prepotovala Španijo in se prepričala o dejanskem položaju — Madridska vlada se bori za svobodo in demokracijo, general Franco pa za fašizem in diktaturo London, 22. januarja, br. Spričo nasprotujočih si vesti o položi ju in prilikah v Španiji, zlasti p» ^led*- uu to, da pre*L>ta,vijajo gotovi kro^i madridsko vlado kot komunističen režim, proti kateremu se bori ve» španski narod, je svetovna mednarodna dijašk» zveza, v kateri so včlanjene vvse več j* dijaške organizacije brez »azlikt na strankarsko opredeljenost in v kateri so včlanjeni zlasti tudi katoliški dij tki. imsia-la v Španijo posebno delegacijo, da se na licu mesta prepriča, kaj je na tem resnice, zlasti pa, da agotovi ali je general Franc*, zares branitelj demokracije v Španiji. »Manchester Guardian« objavlja sedaj poročilo te delegacije, ki se je več tednov mudila \ Španiji in obiskala vse važnejše kraje. To poročilo smatra Si t za *ak . važno in verodostojno, da ga objavlja v celoti pod velikim naslovom: »Boj sa narodno svobodo v Španiji«. Poročilo pravi med drugim: Na povabilo španske dijaške zveze fte je mednarodna dijaški delegacija, sestavljena p»> svetovni dijaški zvezi, napotila v Španijo, da prouči tamošnje razmere. Angleški odsek te delegacije je obsegal zastopnike vseh političnih strank. V delegaciji so bili tudi zastopniki Francoskega dijaštva in češkoslovaškega dijaštva. m**! njimi tudi zastopniki češkoslovaškega katoliškega dijaškega pokreta. Delegacija j** prepotovala vso Španijo in ;e obiskala tudi Rnreelono, Valencijo in Madrid. V Španiji se je mudila deset dni. Obiskali smo, pravijo angleški delegat je v svojem poročilu, voditelje španske mladine in španskih dijaških organizacij ter smo se razgovarjali tudi s številnimi političnimi in vojaškimi voditelji. Med drugim smo imeli priliko govorita s predsednikom \alenei|ske vlade Gaballerom, španskim zunanjim ministrom Del Vajom, z generalom Miajo in generalom Kleberjem ter voditelji \seh političnih strak, ki so zastopane \ ljudski fronti, med njimi tudi z voditelji baskiškfli katoličanov. Pregledali smo tudi bojišča okrog Madrida. V teku svojih razgovorov z voditelji in člani dijaških in mladinskih organizacij smo se prepričali, da je mladina in dijaštvo vseh stru i zbrano okroo madridske vlade in da je pri-pravljeno storiti vse za obrambo demokracije. Obiskali smo intelektualce v Valenciji, ki jih madridska vlada ščiti in podpira ne glede na njihovo politično naz&ranje. Prav tako smo si ogledati tudi razstavo slikarskih umetnin, ki so jih rešili iz palače vojvode Albi* h\ jih prenesti v Valencijo. Ugotovili smo. da se republikanski vojaki v Španiji bore za narodno kulturo in za avtonomijo Baskov in Kataloncev. Po ob-isku v Barceloni sojo se razgovarjali tudi / baskiškimi mladinskimi voditelji v Madridu in Parizu, ki so nam bre/ brez izjeme zatrjevali, da je mogoče narodno prizade\tin|e teh narodov uresničiti le z zmago madridske vlado in da bi zmaga generala Franca pomenila za nje kulturno in politično smrt. Globok uti- na nas je napravila povezanost in odločnost vseh slojev ljudstva, zlasti pa mladine. Pri tej priliki smo ne prepričali, da tu ne gre za boj j kake osamljene madridske vlade, marveč za boj in odpor vsega ljudstva, ki se l>o;i prostovoljno v vrstah madridske vlade, in da tvorijo to armado bojevniki iz vrst vseh slojev španskega ljudstva, da je tu španski narod, dočini se vojaki in bojevniki generala Franca nabirajo z nasilnimi sredstvi. kar so nam potrdili rudi begunci, ki so pri-bežali za časa našega bivanja v Španiji na stran madridske vlade. Ogledali smo si tudi obsežno področje madridskega mesta. Id so ga čete generala Franca bombardiiale brez vsakega povoda. Vso delegacijo je do skrajnosti ogorčil pogled na številne nedolžne žrtve med neborci. ženskami in otroci. Ni dvoma, da je hotel general Franco z bombardiranjem civilnega prebivalstva izvajati teror nad njimi, tla bi ga prisilili, da zapusti madridsko vlado in se pridruži uporu. V resnici }>a je to početje generala Franca samo krepilo odpor prebivalstva. prebivalstvo bombardiranih okrajev ni niti zapustilo svojih domov in vztraja med ruševinami, ki jih bo treba čim prej odstraniti. Ob enem smo se prepričali, da vlada povsod red in da je prebivalstvo kljub lakim okoliščinam dobro razpoi'-ženo ter odločeno, da vztraja do kraja. Tudi ta okolnost priča, da podpira vse prebivalstvo madridsko vlado. Prav tako srn se prepričali, kaka zelo je dvignila moralo španskega ljudstva podpora, ki jo je madridska vlada dobila od dragih demokratičnih držav. Zlasti je dvignila pogum ljudstva ustanovitev mednarodnih oddelkov. Sest a v'jeni sta dve brigadi, ki jih tvorijo prostovoljci iz raznih evropskih držav. Med temi tujci smo opazili številne Francoze in Angleže, dalje Oehoslovake, Nemce in Poljake, toda nobenega Kusa. Razgovori s političnimi voditelji so nas prep?ieali. tla ?e madridska vlada v resnici predstavnica Španskega ljud-Njen neposredni namen je zatreti upor generala Franca. Zato madridsko vlado vsestransko podpirajo tako iibe-talci. kakor socialisti, komuni-1 i in anarhisti, a v njej sodelujejo tudi predstavniki brez strankarske opredelitve in zastopniki katoliških strank. Podpirajo jo celo cerkveni krogi. Zaradi očitka, da je to neka revolucionarna vlada, ki pripravi ji komunističen režim in boljševizacijo Španije smo se obrnili na zastopnike ljudske republikanske stranke, ki so nam v naše zadovoljstvo izjavili, da .je edina na-'oga sedan je vlade ta, di obrani demokratično špansko republiko ni prepreči uvedbo fašistične**.« režima, po katerem stremi general Franco. Najgloblji vtis delegacijo pa je napravil način, ka-':o vse prebivalstvo mimo prenaša vse trpljenje ui pomanjkanje, kateremu je i izpostavljeno zaradi uporniške akcije generaal Franca in njegovih fašističnih zaplečnikov. Povsod pa so nam zatrjevali, da jim primanjkuje obleke, hrane in zdravil. Upamo, da bomo s podporo v tej smeri lahko rešili demokracijo ne le v Španiji, temveč v vsej Kvropi, ki Kako je z boljševiško nevarnostjo Nemški škofje natočili papežu čistega vina — Komunistična nevarnost je fašistična iznajdba Berlin, 22. januarja, br. O ponovnih avdijeiM\i)t nemški škofov in kardinalov pri papežu v Rimu. kjer so se svstali, ker jim jo bilo namigujeno da bi se običajna konferenca v Fnldi smatrala kot sestanek pro-tidr/avnih elementov, se z verodostojne strani doznavajo naslednje zanimiv«1 podrobnosti: N»miški kardinali in škofje so v teku svojih av dijenc podali svetemu očetu podrobno in nepo tvor jeno sliko dejanskih razmer, v kat«rih žive nemški katoličani pod sedanjim režimom. Predočili so zlasti nevarnost, ki grozi nemški katoliški mladini zaradi najnovejših ukrepov nemške vlade, po katerih bo katoliški cerkvi odvzet sleherni vpliv na vzgojo mladine. Nemški narodni socializem je že tako zelo zajel široke sloje, da je začelo tudj močno pešati versko življenje in da postajajo cerkve čimdalje bolj prazne. Najgloblji vtis je napravilo na svetega očeta poročilo nemških cerkvenih dostojanstvenikov, da je tako zvana boljševička nevarnost, ki jo s tako vnemo poudarjata Berlin in Rim. v resnici sam bluf, ki naj prikrije narodno socialistični in fašisti- čni naskok na mladino. Z opozarjanjem na komunistično nevarnost koče narodni socializem enako kakor fašizem pridobiti vse ljudstvo na svojo stran. Sveti oče, ki je stal v tem pogledu doslej pod vtisom informacij državnega tajnika kardinala Pacellija, čigar tesne zveze z italijanskim propagandnim ministrstvom so znane, so seveda ta pojasnila nemških škofov globoko potrla. Po Pacellijevih informacijah je bil sveti oče doslej prepričan, da je komunistična nevarnost zares tako aktualna in so temu primerno dobile vse katoliške časopisne centrale navodila, naj na vse vetrove razvna-niejo tako zvano nevarnost boljsevizadje Evrope. Veliko pozornost so v cerkvenih krogih zbudile tudi informacije, ki jih je Vatikan zadnje čase dobil iz Španije, zlasti iz Bilbaoa od tamošnjih cerkvenih dostojanstvenikov. Po teh poročilih je predstavljanje španske državljanske vojne kot komunistično nevarnost močno pretirano in da je tudi večina očitkov proti Baskom neosnovana, tem bolj, ker je namen njihovega pokreta Vatikanu dobro znan in je bil že svoječasno dvolj pojasnjen. jo dogodki v Španiji ion o ogrožajo. Poročilo angleških članov delegacije je bilo dostavljeno tudi angleškemu zunanjemu ministrstvu. Temu opisu razmer v Španiji pa ni kaj dodati, ker bol j kakor vse la men taci j«' >Sk> venca« in njemu [»odobnih listov dokazuje, v katerem grmu tiči zajec. Republikanci zopet napredujejo Zavzeli so več važnih postojank Madrid, 22. januarja. A A. Pwepublikanei S<» včeraj zavzeli nove položaje pri Monc-loji. Njihovo napredovanje je zelo pomenib no. Zavzeli so tudi več strelskih jarkov severno od Cascade. Bitka je bila zelo huda. Ker se je vreme zboljšalo. je bila delavnost letalstva včeraj precejšnja. Iz-vkiniška letala so letala visoko nad prest olico. bomb pa niso metala. Zvečer 80 težki topovi zopet bombardirali prestolico Ponoči ob 2S. uri je bilo bombardiranje na fronti še zelo močno. Iz daljave se neprestano slišijo hude eksplozije. Okoli po! 22. je priletelo nad prestolico 30 nacionalističnih letal in bombardiralo predmestje, število žrtev še ni znano. Izpraznitev pre- stolice se vrši pospešeno. Včeraj je iz Madrida krenilo 30 kamijonov v Barcelono in Katalonijo. Poleg tega pa stalno vozi 30 Kamijonov med Madridom in bližnjimi železniškimi postajami. Francova kontrola San Sebastian. 22. januarja. AA. Ha vas: Naeionaiistn-na radijska postaja je objavila, da je nacionalna junta sklenila uvesti kontrolo nad vsemi pamiki. ki plujejo v teritorialnih vodah nacionalne jun-te. Sedem paraikov valeneijske vlade je bilo že odvedenih v Ceuto, kjer so bili oboroženi kot pomodne vojne ladje. B&mbni atentati na Portugalskem V pretekli noči je bilo zopet več eskplozij — Storilcev še niso izsledili Lizbona, 22. januarja. A A. Havas: Parlament je na svoji včerajšnji popoldanski seji slovesno obsodil ponočr.e atentate. Predsednik je predlagal resolucijo, s katero parlament odobrava vse odredbe, ki jih vlada smatra za potrebne, da pobija delo teroristov. Resolucija je bilo soglasno sprejeta. Razen doslej znanih eksplozij se izve, da je bilo ponori se več eksplozij. Ena bomba je eksplodirala v Barearenl. druga pa. v Saksia-su. Poslopja so precej poškodovana. Tretja bomba je eksplodirala pri Bajroln, kjer j<* vojaško skladišče, škoda, ni bila velika. Policija zasleduje storilce. Aretirala je mnogo oseb, ki so bile sumljive in ki bivajo biizu teh poslopij. Te aretacije so zdaj samo preventivnega značaja, ker je malo verjetno, da bi bili atentatorji ostali v mestu. Papež v nezavesti Bolezen se rapidno slabša in se boje, da bo prišlo do katastrofe RIM, 22. januarja. /.. Bolezen papežu se je zadnje dni rapidno poslabšala. Avdijence nemških škofov so papeža hudo razburile. Zato so mu zdravniki prepovedali vse nadaljnje sprejeme. Prejšnjo noč papež skoraj ni zatisnil oči in je imel vso noč hude bolečine. 1'čeraj dopoldne mu je le malo odleglo, popoldne pa so se bolečine še po- večale. Včeraj zvečer je padel v neza vest, iz katere pa so ga kmalu prebudi li. Tudi \ so preteklo noč ni zatisnil očesa in je proti jutru znova padel v nezavest, ki je trajala precej dolgo. Po izjavi zdravnikov bolnika vedno bolj zapuščajo moči in se je bati, da bo pri šlo do katastrofe. Beneš o stališči?. ČSR Praga, 22. januarja. A A. Havas: Predsednik republike dr. Beneš je imel govor ob sprejemu delegacije češkoslovaške katoliške mladine. Ta govor je napravil najboljši vtis v katoliških krogih. Dr. Beneš je podčrtal duha tolerantnosti, ki vlada v republiki in nato nadaljeval: vMi smo popolni gospodarji svoje usode. Nikomur ne sodimo in nikdar ne bomo delali proti interesom nase države * . Dr. Beneš je nato odločno demantiral vesti nemškega tisk:i. da je ČSR v siužbi sovjetske Rusije. Povdaril je. da je ČSR miroljubna država in republika bo zmeraj ljubila mir. dasi ve voditi tudi vojno. Hitlerjev odgovor Berlin, 22. januarja.. AA. Havas: Verjetno je, da bo Hitlerjev odgovor dne 30. januarja senzaci nelen po važnosti izjav, ki jih bo Hitler podal tako glede notranje kakor tudi zunanje politike. Pravijo, da bo Hitler odgovoril na V?U del Edeno-vegra odgovora, ki se nanaša na Nemčijo. Pričakujejo, da bo Hitler tudi odgovoril na misli L.eona BI uma, ki jih bo izgovoril slednji 24. t. m. v Lvonu. INOZEMSKE BORZE turih, 22. januarja. Beograd 10.—, Pariz 20.345, London 21.40, Nevv York 436.375 Bruselj 73.475. Milan 22.95. Amsterdam 238.90. Berhn 175.40. Dunaj 78.60_81.30, 15JZ3. Varšava 82.30. Vremenska poročila ti. 15 sunnji. —8. ju*»uo. 75 anrza j.ušlk>. 15 pršiću na *rc« IngS Sikaiv: ti niču —7. 15 prši- Zveoe au iu>»iv. pi»*me: v- >>io\ cnij].. Ljubljana. Tnjsfa>-psoaie4nc Zrrese v Maribora, JZSS iii SPD 1 dne 28, januarja. Baronotet m je dvignil, beaifMcasnfa je p:uJia. v RiŽNiah !:»hn.i in-ei:iv:i. v visina.li jasno ču s*.»lncf. Boh. Bistrica, daj*;«?: -Dom na K Omni. danv«: Pokljuka, včeraj: —-4. podlage. mola iti uporabni: Kranjska gora. (juiit.s: 6a, anakaHšč«* u 1 »oral«10. d:vr,Jis*V ta>jcal~ 110. leda 10 on.: Erjavčeva koca. dane*: --10. ja#mu. 15 pr-^roa na 4U poiHage: Rateče-Plaiiica. dane*: —7. 15 • - 90 pr&čiL. maia ki srednja skafcaflnioi utor:*Wjiv-.i. drsal i*V odlično. Zelenica, včeraj: —6, A* pr^iića aa podlagi. Vettka pUnina, danes: 8. 1" etuhecn #*neen Kofce- danes: —2. jaaaa, in nrnioa na 30 podia.ire proti ^iji itd. aimik.. odKoaa. V i>e«leljo soone envsasdansid t<*^aj ?n l>ki -100.—. Dom na Krvavcu, danes: —7. 50 0111 snetr.i L^^rska dolina, danes: 15 pr^lca na podlagi Mc/.Tska koča. danes: - 4 ln priftfa na. 50 podlage: Klopni vrtu danes: —7. 25 nr&6a: Pesek, danes: —10. prši? 50 em. Senjorjev donu danes: 7& s-n^a. pr3i<- na podlagi; Peca. dane*: —9, 110 snega. tw.%' na pod- Ui£i: Ruška koča. danes: —5. 35 -oeca. Rimski vrelec, oaaes: tSL SO saefpn. Zopet spletke »Obter*, ta *pokva€ien}:*k viar»«. kakor ga imenujrjo •Jtrgo«lo%'ert*ke Vovine«. k zopet Z4tčei spletk artti. 2Jftcs »w ne dm mira. Po kongresu JWS v jumjm M je dol Lit- mearce hromil s ščuvanjem in intrigami pnrti JSS Golrde črnila ie v to porabil in dan za dnevom je polagal to stranko v grob. da so se fermćno n.r K'tlčtlfl crto nje govi potrpežljivi čitatelj: n;egovm vrčrrih napoA-edorvafij rn prt>r<»l <*-nn i ki se pa niso uresničite. Potem je prist^-if svoj /m* ček k ognju dr. Mačkovega pokreta in m :/igra\-al kot mentor tega pokreta i#t krt pooblaščeni tolmač dr. Mačko\-ih idej in načrtov Dokler mu tudi tu niso vrgli n> govega lončka preko plota Zadnje mesece si je našel drugo kv*t sporazum med dr. Mačkom in JRZ To kost je v radnicm č \ •iu glodal dan na dan, dokler re ni fOam ljito d oglodal *<4romaka fe posla »eda i MM hrana, iato fe je lott? /o/vl */orv kosti, iel je zopet glodati — J\S . . . Pi*1 nadi>vom *J ug"iuši*ti snurcui ^vofo fmn to« si je dal i/ V ove ga Sodi ipmoffrl tn le \-est: "Kakor invmo iz tuk.tsniih političnih krogov- prireja J\'S ■eafaaltS svojimi pristaši o tem. da bi af strank I /družila z Ljotičevim 'boroni in * llodhtrinimi bor baši in i njinri o*>noi*ala fašistično fr-^i to aH kartel desnice. Tekom časa bi ta tur macija sprejela program Ljotićei b n bi se spremenila v enotno stranko, kaferi bi načel oval Ljotič V ra/nih kr.i ih l '<> dine se \-rsiio v tem pravcu Preteklo nedeljo je bila konferenci pri natorfu Daki Popo\tču. ki sta Sf /V uJcf>-2:'.! narodni poslanec dr ^rpktt l'ukxn(s\'ič in bivši ban Di.nič l u akcij t " rnai '" da\i nima globljega pomena, ker nimajo v Vojvodini ne J.V.V, ne Ljotič ne Hod jara — globljega k(>rena.+ — »Cibzor* je torej zo pet privlekel iz s%'oje ropotarnice -jiivoii si-.te da bo imel vsa; nekaj časa na čem glod, i Pozabil pa je pri tem da se /a\'Tt ttijjo katoliški škofje za preureditev dru/ be n.j stanovski podlagi potom korpornciu tore i po \Torcu naše mMss ***sede! O postopku za sfelen Xz\) sporazuma (J vprašanju postopka ah prttcedure za sklenitev sporazuma, kakor ga zahteva dr. Maček, razpravija v beograjski re\iji *Jav nostm d r. G j u r o v i č. I \ odirma povdar ju pisec, da bi pomen jal sprejem p kakor ga zahte\*a dr. Maček, povratek na ^i/hodno leto 1918.*, na to pa izvaja: »Tak sna. kakršna re, ustava je temeljni zak(> države Dokler ni sprejeta druga ust,t\\ se mora v interesu skupnosti spoštovati on,t, ki je v veljavi Ako bi v sedanji ust.n . sto jate nepremostljive tež.koče za meni* ■spremembo- šefe takrat bi se smelo mislit: na kršitev odredb, ki se nanašajo na poste pek /a spremembo ustave, trnia niti lane nci razveljavi jen je ves usta\-e Ta primer pa ne obstoja. Danes veljavna ustavu M lahko spremeni po postopku, ki je v nii s,t mi predpisan- ako na to pristane krona in ako obstora ona medstrankarska \U*ga. k je predpogoj za spremembo ustave. /*<> budo /a to mora dati ali kralj ali narodno predstavništvo, i* prvern in drugem i' d(>*egla rednim potom spre memba ustave. Predlog narodnega predstav ništva mora sprejeti večina treh petin od celokupnega števila narodnih poslancev in senatorjev. Po izvršenih volitvah za spre membo predloženih določb je potrebna nad polovična wčma v skupščini in senatu* Izvajanja dr Gjuroviča je reprcnhiciral tudi *Qbzor« Konferenca Jf4S v Erceg.iuv^s** ."»r-tUtnek x^uipuiko\ J\S iz Hokt* Kotor *ke se Je vrftll v Erregnovem v hotelu Boki. Poiivu tno t**- odzvali / nu&liini izjemami vsi zaupniki. Vodstvo stranke ho zastopali senatorja dr. Uroš Krulj in Sava Ljubi-bratić in narodni poslanec Bista <>rdji< Na sestanku se je razpravljalo o političnem položaju in o delovanju strankinih predstavnikov meti narodom. Sklenjeno j«* Ml«» izvesti popolno reorjr»ni7aHjo J\S v r*»tski h:ino\ ini. „Dan" preide v druge rohe ~Juguslo\eitska posta« javlja: »Kakor muo Izvedeli, prekie novo«*adski dnevnik »Dan« s 1. febr. v laM komanditne^a društva, ki so ga po«ebej v to svrho osnovali gotovo vojvodinski politiki. gospodan-U «• nfki m javni delavci, rlfcin* i/hnja fe t-«-i je leto s stalnim primanjkljajem, ki ga |i do »edaj pokrival iz ovojih srf^lste> senator Daka ropovk^. r/j* idejo komand i t nega drnštvste se ^aM^teresirala tudi t uHiski minister Svotisla\ Stankovi« in pod ban. ki bosta takisto pristopila k društvu. Svoj pristanek za vstop v to koman-đltao drufttv« Je dak> 50 politikov, gospo-darstAr»ntk«.v in I uMurnih delavcev. P«» večini pripadalo ti politični formaciji JWZtc — Odgovornost aa to vest prepu- Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, potek, *T januarja UfT. Stev. 17 »PRI NAS NI VZROKA ZA REVOLUCIJO" Iz razgovora naših socijalnih delavcev z dr. Petrom Zenklom Ljubljana 22. januarja. Upamo, da ao dr. Zenklove besede, ki smo jih slišali aa dveh predavanjih in v torek aa konferenci na magistratu, odprle oči vsaj nekaterim našim ljudem, ki sicer radi izgovarjajo vse, kar zveni socialno. Znameniti socialni delaven je žrtvoval Ljubljani mnogo dragocenega časa, ki ga je izrabil do skrajnosti, ne gle-de na napore in na to, da se nI dobro prebolel hripe, ko je prispel k nam. Tako delavni so pač Cehi, ki bi nam morali biti tudi v tem pogledu v zgled. Ce primerjamo nase socialno skrbstvo z organizirano, smotreno ter temeljito socialno politiko Češkoslovaške, lahko sprevidimo, kaj pogrešamo in kako bi se bilo treba lotiti res najpotrebnejšega dela. Upamo torej, da je sicer kratka konferenca bila pozitivna, čeprav se vedno ni bilo vse jasno. ZASEBNO ALI JAVNO SOCIALNO DELO? Konferenci je prdesedoval podžupan dr. V. Ravnlhar, ki je pozdravil dr. P. Zenkla, Najprej je gost podal poročilo o organizaciji socialnega skrbstva na Češkoslovaškem, nakar se je razvila debata. Dr. Zenkl se je v uvodu dotaknil vprašanja, ali naj vodi socialno politiko zasebna mciativa ali javni organi. Prišel je do zaključka, da bo sodelovanje zasebnih socialnih delavcev vedno potrebno, tudi ko bo človeška družba dosegla mnogo popolnejši razvoj. Govoril je iz svojih izkušenj, saj je bU na čelu zasebnih dobrodelnih organizacij, v ministrstvu za socialno politiko, župan ene izmed praških občin itd RAZVOJ SOCIALNE POLITIKE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Dr. Zenkl nam je v svojem poročilu točno zarisal meje dela javnih in zasebnih činiteijev na socialnem polju, kar je bilo še posebno potrebno, ko se tolikokrat napačno razlaga, kako je treba poj'..ovali socialne naloge in kdo jih je dolžan prevzemati. Dovolj značilna je bila že ugotovitev, da so cehi pod Avstrijo lahko računali le na samopomoč, kajti drsava za socialne namene ni dajala denarja. S prostovoljnimi prispevki so Čehi pred prevratom naredili izredno mnogo: sezidali slovito narodno gledališče v Pragi, številne socialne ustanove, knjižnice, šole itd. Po prevratu je nastopila reakcija. Mnogi prej požrtvovalni delavci so se začeli sklicevati n-i to, da je zdaj, ko je narod dobil svojo državo, dolžnost države prevzeti socialne naloga. Prišlo je do nesoglasij, ki pa so bile sčasoma odpravljene. Končno pa je nastopila doba prave socialne politike. SOCIALNO DELO ZADEVA SKUPNOSTI IN POSAMEZNIKOV Dandanes tudi ne morejo prevzeti nase vseh socialnih nalog države, samouprave in občine, kakor bi tudi zasebni Činitelji ne mogli opravljati sami vsega dela in je potrebno sodelovanje obeh Činiteijev. Prod vsem mora odločati interes skupnosti in človeka ter se mora temu podrejati vse drugo. Prostovoljno socialno delo je pio-nirstvo, kakor kaže razvoj socialnega skrbstva na Češkoslovaškem, ko pa začne prevzemati javna uprava socialne naloge nase, zasebni socialni delavci no smejo prekrižati rok. Niso dovolj samo zelene pisarniške mize, predpisi, instrukcije in zakoni, pa tudi sam denar nc. Potreben je tudi socialni čut kakor je potrebna zavest, da socialne naloge spadajo med najvažnejše, kur zahteva naš čas. Socialno skrbstvo mora predvsem preprečevati socialno zlo, mora biti individualno in ne ša-blonsko, zato pa je potrebno sodelovanje čim širših plasti ljudstva. ORGANIZACIJI SOCLVLNEGA SKRBSTVA V PRAGI Mnoge socialne naloge izpolnjuje praška občina s vojimi strokovnjaki, ki so absolvirali posebno šolo za socialno politiko, na pr. dajanje nasvetov v socialnem posvetovalnem organu, vodstvo nekaterih zavodov itd. Pri nekaterih drugih svojih nalogah je občina v zvezi z zaupniki, izvoljenimi po ljudstvu, na pr. pri odobravanju podpor nepreskrbljenim otrokom, upravljanju igrišč, nadzorstvu otroških kuhinj itd. Občina sodeluje tudi z nekaterimi poloficielnimi organizacijami, ki so namenjene zaščiti mladine. Te organizacije delujejo tudi povsem samostojno, toda občina jih podpira, zato se pa morajo ravnati po njenih navodilh, na pr. pri razdeljevanju oblek revnim otrokom, pošiljanju otrok na počitnice itd. Zopet v drugih primerih občina prepušča nekatere naloge zasebnim ustanovam, toda sama prevzema stroške, na pr. upravljanje Vajenskega doma. nočnega azila itd. Za reševanje nekaterih konkretnih problemov sestavlja občina po svojih in drugih zastopnikih posebne odbore in za nje delno krije stroške. Tako je bila organizirana bol-ničarska služba v revnih družinah. Občina podpira na razne načine delovanje mnogih društev, socialnih in socialno zdrastvenih akcij ter ustanov, pridržuje si pa pravico nadzorstva nad njihovim delom. Baš s to svojo vsestransko podporo občina v resnici vodi vso socialno politiko ter daje smernice za sodelovanje zasebne iniciative z -KvTto upravo. SODELOVANJE SOCIALNIH IN SOCIALNO ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJ. Ako so dobrodelna društva razcepljena prihajajo navadno pri njihovem delu do izraza predvsem politična, verska in tudi osebna trenja, d očim socialno delovanje zahteva popolno neodvisnost od vseh vplivov, da lahko v resnici služi svojemu pravemu namenu. Zato je v interesu socialnega skrbstva, da se društva združijo, a či- mer 00 doseže bolj ekonomično in smotrno delo. Neobhodno potrebno je raspustiti organizacije, ki niso potrebno. B vsemi silami moramo stremeti, da pride mod zasebnimi in javnimi činitelji socialno politike do čim popolnejšega ter smotreaega sodelovanja. Na češkoslovaškem otavijc za pogoj oi ganlsacujam, če naj prejemajo podporo od države, občine In socialnega zavarovanja, obvezao sodelovanje tal prisilno koncentracijo. Pc tem načelu je prišlo na češkoslovaškem tudi do >Zveze socialnih in socialno zdravstvenih organizacij«, ki ji je v začetku predsedovala Alice Masa ry kova. pome je pa je tudi ta funkcija prešla na dr. Zenkla. V Beogradu je leta l!&9 bila ustanovljena Delovna zveza jugoslovenskih in češkoslovaških socialnih društev in ustanov, ki ji tudi predseduje dr. Zenkl. Te organizacije nekateri naši socialni detevc* sploh niso poznali. DOLGA VRSTA VPRAŠANJ K'> se je po dr. Zenklovem poročilu o organizaciji socialnega skrbstva razvila debata, je bilo najznačilnejše, da so naši socialni delavci vprav zasuli dr. Zenkla z vprašanji, ki so bila delno nepotrebna, saj je odgovor na nje že v poročilu pa tudi v predavanju, ki so ga udeleženci konference tudi menda vsi slišali. Izkazalo se je, da marsikdo pri nas tako temeljitega socialnega skrbstva, kakršno je organizirano v Pragi, kratkomalo ne more razumeti; zato so udeleženci konference vpraševali, od kod jemlje Praga denar aa socialne namene, kakšne davke uvajs v ta namen: kako se je lotila vprašanja beračenja; kako odpravlja nezaposlenost; kako šola strokovnjake ra socialno skrbstvo; v kakšnem odnosu so organizacije za zaščito otrok z drugimi ženskimi organizacijami, kako so čehi mojjii vzgojiti tolikšno armado socialnih delavcev: kako so obdavčene dobrodelne prireditve na Češkoslovaškem; kako vpliva socialna politika Prage na druga češkoslovaška mesta; ali ima praška policija socialni oddelek in kako je organiziran; kakšen pomen pripisuje češki Rdeči križ mirovnemu delu in kako se pripravlja za prime vojne itd. Preoavatoij Dl ne mogel odgovoriti dobro na vsa vprašanja v več urah, za konferenco je pa bila določena le poldruga ura. GLAVNA NAŠA NALOGA JE BUDITI SOCIALNI ČUT . Presenečenje je zbudil med našimi so-cijalnlmi delavci govor duhovnega svetnika Janeza Kalana, ki je sam dejal, da bo govoril revolucionarno. Govornik je dejal, da pri nas silno Učimo v kapitalistični miselnosti in pri tem je r.ajžalostnejše, da ve tega ne zavedamo. Ne zavedamo se tudi, da sc naše socialne razmere kričeče, kar lahko postane silno usodno, če se ne bomo taKoj predramili. Pravega socialnega čuta ni. kjer bi ga morali pričakovati Bogastvo hi ne smelo uiivati samo pravic, temveč bi se moralo savedati tudi svojih dolince ti. Zato jo nase glavna naloga buditi socialni čut Drsava bi pa morala obdavčiti bogataše, os SO sami ne zavedajo svojih socialnih doltnosti. Najprej je treba atveti in sele potom f ilosefirati: -NA SVOJE DSLO SMO LAHKO PONOSNI!« Znana javna delavka ga. Krof tova je reagirala na Kalanove besede in še nekaterih govornikov, ki so trdili, da sme bili spričo dr. Zenklovega predavanja in filma o praških socialnih ustanovah vprav osramočeni, ker tako daleč zaostajamo za Prago. Govornica je dejala, da je treba delo naših humanitarnih društev presojati glede na to, koliko država, odnosno občina prispeva za socialne namene na češkoslovaškem in pri nas. Pozabiti pa tudi ne smemo, da pri nas obstaja cela vrsta socialnih drultev in ustanov z lepo tradicijo. Te organizacije so naredile toliko, da se nam našega dela nI treba sramovati ter smo nanj lahko celo ponosni. OKROG 100 MILIJONOV KČ NA LETO ZA SOCIALNO SKRBSTVO. Dr. Zenkl je dejal, da bo odgovoril posameznim govornikom podrobno pismeno, saj se mu je selo mudilo na predavanje vendar je izrabil čas do zadnjega trenutka in nam povedal še mnogo zanimivega. Nekaterim najbrž marsikaj ni šlo v glavo kakor na pr.. da praška občina prispeva za socialne dajatve iz rednih proračunskih sredstev ogromno vsote, in sioer pri proračunu 690,000.000 KČ okrog 100 milijonov kC! K temu pa še niso prišteti prispevki za zdravstvene namene. Tudi besede, da v Pragi pri proračunskih razpravah, ko je treba odobriti postavke za socialno skrbstvo, prav tako nimajo pomislekov, kakor, ko sklepajo o kreditih za navadno potrebna občinska dela — so zve nele na našem magistratu kakor nov evangelij. Dr. Zenkl je na glasil, da ne smemo prej pričakovati socialnega miru. dokler ne bo družba dala denarja za socialne namene. ČSR je žrtvovala že toliko za socialno skrbstvo, da se ji ni treba bati revolucije, ker za njo ni vzroka. Seveda razmere niso še idealne tudi na češkoslovaškem, toda dani so vsi pogoji za najvišji razvoj socialnega skrbstva in razmere se izboljšujejo čedalje bolj neprestano. Končno je govornik izrekel željo, da bi naši socialni delavci sodelovali čim bolj s praškimi. Našim strokovnjakom, ki bi hoteli proučevati socialno politiko v Pragi, so vedno gostoljubno odprta vrata in sprejeti bodo kakor pravi bratje. Občina jim nudi brezplačno bivanje v svojih svodih. - Ko je bila konferenca končana se je že napolnila unionska dvorana, kamer je odšel g. predavatelj naravnost - "tc hiše. lwejjBjaJL da so zasluzili prt nadurah v zadnjih treh letih okrog S milijone Din, Ako bi so jim posrečilo dokazati, da so v resnici naredili za tako visoko vsoto nadurnega dela, bi bila mesarska podjetja obsojena in marsikdo bi moral opustiti obrt. KINO SLOGA MAKS HANSEN IRENE Z1LACHV, T I B O K HALMAV — Nočue pustolovščine mlade simpatične žene v velemestnem baru! predvaja jutri premiero vesele in zabavne operete, v kateri kraljujejo humor, sladka, opojna, ognjevita muzika, krasno petj~. ljubezen in mladost! A R D A Š ezđfi© gibanje tudi v mesarski stroki Mesarski pomočniki tožijo, da so večkrat lačni, ker imajo preveč mesa Ljubljana. 22. januarja. Lani so se zavzemali delavci skoraj vseh strok za izboljšanje svojega socialnega položaja in sklenjena je bila cela vrsta kolektivnih pogodb. Vendar je še nekaj strok, kjer delavstvo nima kolektivi le pogodbe. Tako na pr. mesarski pomočniki pri nas niso imeli se nikdar kolektivno pogodbe. Zadnje čase si njihova organizacija prizadeva skleniti sporazum z mesarskimi mojstri. Razmere v mesarski stroki se ne morejo primerjati z delovnimi odnosi skoraj v nobeni drugi obrti. Mesarski pomočniki ao namreč navadno na hrani in stanovanju pri mojstrih in živita delodajalec in delavec še v nekakšni cehovski družini, že zaradi tega pomočniki doslej niso nastopali tako enotno za svoje zahteve, kakor delavci v mnogih drugih strokah. Zveza živilskih delavcev, podružnica v Ljubljani, je izdelala osnutek kolepUvne pogodbe in mojstri so že sklepali o njem. Na področju združenja mesarskih podjetij v Ljubljani je okrog 150 delodajalcev. Ko je pa združenje sklicalo sestanek, da bi tia njem sklepali o osnutku kolektivne pogodbe, se je zbralo le okroe; 50 mojstrov. Zborovalci so odklonili osnutek in zato do pogajanj med delodajalci in pomočniki doslej še ni prišlo. Ob tej priliki bo pa najbrž zanimalo marsikoga, kako opisujejo mesarski pomočniki delovno razmerje v podjetjih, ki jih zaposlujejo. Predvsem pomočniki tešijo, da se največ greši glede na delovni čas. Po zakonu o zaščiti delavcev bi morali biti tudi mesarski pomočniki zaposleni največ 10 ur na dan, trde pa. da delajo po 16 in celo po 13 in 70 ur ob ac-katerih prilikah. Za nadurno dalo ne dobo nobenih mezdnih poviSkov. Mesarski pomočnik mora vstajati ob 4. in ob 5. mora biti v klavnici, ko se Mesnice smejo biti odprte do 19., navadno se pa delo v njih konča pozneje, tu in tam šele čez eno uro. Samo po nekaj ur spi mesarski pomočnik, ko prekaja meso ali topi mast. Mezde sc gibljejo od 200 do 700 Din na mesen s hrano in stanovanjem. V Ljubljani so zaposleni samo trije pomočniki, specialisti za predelavo mesa, ki imajo po 1200 do 1600 Din plače na mesec. Mesarski pomočniki tudi trde, da jih marsikdo po krivici zavida zaradi njihove hrane. Mnogi tožijo, da s težavo in gnusom prenašajo vedno ene in iste mesne jedi in da so zaradi tega včasih tudi lačni. Oni, ki se ukvarjajo samo z govejim mesom, nikdar ne pridejo do prašičjega mesa, govedine pa ne morejo več prenašati. Pri svojem delu raztrgajo mnogo obleke in obutve, zlasti se, ker kri razjeda blago. Zato jim pisca navadno ne zadošča. Razumljivo je potemtakem, da marsikaterega uslužbenca napadejo skušnjave, da bi izmaknil kos mesa in ga prodal. Včasih pride v resnici tako daleč, da pomočnik začne krasti. Iz vseh teh razlogov si pomočniki žele ureditev delovnega razmerja v mesarski stroki in upajo, da bodo prej ali slej prodrli s svojimi zahtevami. Njihov največji uspeh zadnjega časa je, da je predpisano po banski uredbi praznovanje nedelj 6 mesecev od jeseni do pomladi. Toda nedeljski počitek doslej velja le za Ljubljano, Jesenice in Maribor, do-čim ga v Celju in drugih krajih še niso uvedli. Za mnoge mesarske pomočnike so I vsi dnevi i« delavniki a neskončno dolgim delovnim časom. Po sskonu o senčiti delavcev bi morali Imeti msssrelri pomočniki vsako tretjo nedeljo preste, radi. ko je v veljavi nedeljsko delo, sa vse nedelje v letu. ko so delali, bi pa smeli zahtevati toliko dni aop—ta. Nekateri pomočniki so Tujsko prometni tečaj za Dolenjsko Novo mesto. 22. januarja V cilju neposrednega pospeševanja tujskega prometa pa tudi pogostinstva ter vseh ostalih nosilcev turizma priredi banska uprava s sodelovanjem Olepševalnega in tujskoprometnega društva v ponedeljek 15. februarja celodnevni tujskopro-metni tečaj za Dolenjsko v Novem mestu Predvidena so tale predavanja: 1. O tuj skoprometni propagandi vobče bi posebej za Dolenjsko; 2. o planinstvu in zimskem sportu s posebnim ozirom na Gorjance; 3. o najvažnejših pogojih za pospeševanje tujskega prometa: 4. o potrebi, možnosti in praktičnih načinih polepšanja in ureditve zunanjega lica stanovanj, tujskopro-metnih postojank in krajev; 5. o postrežbi gosta v teoriji In praksi. Del predavanj bo spojenih s predvajanjem poučnih filmov oziroma skloptičnih slik. Udeležba tečaja je popolnoma brezplačna. Tečaj se prične točno ob 9. dopoldne in traja ves dan K tečaju naj se takoj prijavijo in sicer na naslov Olepševalno in tujskoprometno društvu v Novem mestu, vsi zainteresirani v čim večjem številu posebno pa lastniki hotelov kavarn, gostišč, gostilničarji natakarji, natakarice, hotelsko osobje. sobarice itd. Nadalje zasebniki, ki oddajajo tujske sobe, obrtniki, avtobusni podjetni^ ki. izvoščki. Posebno pa naj se na ta važen tečaj za povzdigo Dolen. M prijavijo gg. občinski odborniki, učitelji, funkcionarji in člani Tujsko-prometnih in olepševalnih društev, sadjarskih in vrtnarskih društev, prosvetnih in kulturnih organizacij, planinskih in turističnih društev in klubov. Samoobsebi je umevno, da imajo pristop tudi zanimanci iz kmetijskih in drugih slojev. Vsak, ki prijavi svojo udeležbo na tečaju naj sporoči na zgoraj označeni naslov: ime in priimek, poklic in bivališče. Incidenti, ki niso incidenti Ljubljana. 22. januarja. Zc v neki prejšnji Številki, posebno pa v včerajšnji se pritožuje neki * Ljubljančana čez i-privilegiran* nered na ljubljanskih cestah Napot|e mu baje delajo ti ubogi Žagarji drv. ki vsaj pozimi hočejo z delom vloviti kak zaslužek. Ker sta v ozki ulici zadela skupaj trgovec s kurivom in žagar drv, to naj bi bil po njegovem n men ju žc incident, katerega bi naj reševal stražnik in sicer v prid tega trgovca s kurivom — pardon ^Ljubljančana^, samo Iz njegove bojazni, da bi preveč ne trpel cestni red. In samo iz te pretirane bojazni priporoča slednji, naj bi meščani žagali svoja drva v zato pripravljenih skladiščih za drva. Kdo ima danes taka skladišča, to vemo Sam sem reven državni uradnik in n° bi rad poleg že itak drago plačanih drv še utrpel posebej stroškov za prevoz drv na žaganje v oddaljena skladišča in sem zadovoljen, da mi ta posel opravi žagar v pičli poluri na mojem domu. Pa še nikoli ni bilo povoda iz vrst občinstva za kakšno razburjanje. Upam. da bomo take ^incidente . ki niso incidenti, lahko sami reševali. Tudi Ljubljančan. Iz Maribora _ Nedelja v trledali^n. Popoldne sb I& ponove opereto »Ples v Ravovu-. po znižanih cenah. Zvečer »x> repriza Begovičcve drame : Roiji človek c. — Dr. Zenkl v .Mariboru. 0 sprejemu od* Urnega češkega socialnega reformatora dr. Zenkla *mo ze poroča1;. V dvoran; Ljudske univerze se je včeraj /brala velika množica Mariborčanov, ki eo napelo sledili zanjmiviin izvajanjem slovitega predaveterja. Uvodoma ga le pozdravil mestni župan g. dr. Juvan. nato pa Je predsednik Ljudske univerze p. ing. Kiikovec. l'o predavanju je hi I dr. Zen-klu aa Čast pr.rejen svočan buukat. na kale* resa so govorili predsednik •'' ligo g. dr. Kukovec, predecdnjk mar .bo raketa Mkega kluba g. Hureš in okrožni sodnik g. dr. Senior. Naslednjega dne sta si dr. Zenkl in ččikordova^k; konzul ogledalu uiart>orske cialne uetanove. ranim"vor»tj mer»ta jn Pohorski dom. nakar je dr. Zenkl odi>otoval v Pra, "O. Smučke tekme odrođene. Zaradi neugodnih snežnih razmer so razpisane iBlidbfl toknie m državno prvenstvo v klasični koim bi naciji odgodilj na ncdoJocOJ rat-. „ Razporoke v Mariboru. Vo statist.1. mariborskega sodišča jc bilo v preteklem lotu v Mariboru ločenih 52 zakonov, 10 sporazumno. 42 pa nesiorazumno. Število raz; porok je v«sako leto večje. _ Koliko so spilj Marjborčan:. Lani ao Ma rjborčanj popili l,3o0.331 litrov vina, 438.737 litrov piva iu 44 620 Htrov žganja. Za vso popito alkoholno pijaco so i>ot rodili v prote-Jđem letu okol; 19 mili.'onov dinarjev. — Avtomobilske d-rke skozj Maribor. Mariborska sekcija Avtomobilskega kJuba ie do* bila iz Monte Carla obve^Uo* da bodo v Če trtek 28. t- m. pasirali Maribor medna rod; ni avtomobilski dirkači. V Mariboru j:b pričakujejo med 12 in 19. uro. — Na gestrazredni šoli samo en učitelj! Ne Prietsvi pri Pragerskem *o na 6razredni osnovni žoli do oktobra preteklega leta po-, učevale tri uč teljske moči Ze neka i mesecev pa jc na tej soli le m'ada učiteljica, ki mora poučevati v vseh razredb in po'p« tega *> upravljati uradnike posle Raxuml;ivo< da je ve? dni na teden pouka nrost'h kar en* sama ueite!?iea pa? ne zmore vseea dels Mprodame ?in'tel;e vnnšamo Če je to za ns predoveiiie otrok v sol" koristno. Zato naj poakrbe. da so temu odpomore. — Z doma |e pobegnil le pred dnevi 151 cl nj učenec meščanske šole Anton Slekovec sin ka/ni barake li a paznika iz I>ajnkove ulice. Za dečkom manjka vsaka sled — Karambol na Aleksandru* \ sesti. VČera^ opoldne >e je pripetila pred trgovko Ba-1'a na Aleksandrovi ec*4i zelo huda prometna ne sreča. V avtomobil avto.zvosčka Oinulcs is Studencev je z vso silo treščil koledar _'i>-letnj fotografski pomočnik Mak*, čope Ko. lesar je padel na pločnik in obležal z zevajo čo rano na glavi in hudimi notranjimi iKAkbd ha mi Nezavednega mladeniča so reševalci prepcljeh t bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. — Julij Betetto bo sodeloval na Svetosavski proslavi. Id bo 27. t. m. v veliki unionski dvorani v Mariboru. — Smrtna nesreča. Blizu PrevalJ se je včeraj smrtno ponesrečil 54-letni voznik Matija Zobe j. Po nesrečnem naključju Je padel pod težko naložen voz, ki ga je popolnoma zmečkal, da je bil na mestu mrtev. — Kri je tekla. V neki vaški gostimi v Podgorcih je prišlo med plesom do krvavega pretepa. JRrtev podivjanosti in alkohola je postal 25-letni posestniški sin Frane Slamaršek, ki je bil zaboden v srce tn je kmalu izkrvavel. Ubjalea so ie aretirali. (Bel KOLEDAB Danes; IVtek, t$» januarja katoličani: Vineencij. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino llrttica: Kevolta na brodu BountT. Kino Ideal. Tajnost Charlie Čhana, Kino Mopa; Škrančetk poje, ivrgoii . .. Kino 1'nion; Bvrsjtscatef* l*nrodo>Io\ no druMvo; predavanj© unav-prof. dr. A. Kov.na o Bapeoib ^voiih trans-plantaci;t»k:h poskusov ob 18. v predavalni* ci mineraloškega instituta ns univerzi. Kom-ert pianiste alseseejdrs iv«»r<>\«>kf»ga ob 20 v veliki Rlhamionični dvorani Sokol suka; Veeef tosalba sesal ob 30. v S»Ko:VNt*m domu DE2URNE LEKARNE Danes; Str. Sušnik Marijin trg 5. Kurart. Gosposvelsks c^!« i. [lolilnsn ded,, C««** 20, oktobra SL Roparski napad Zagorje, 21 januarja. Zc večkrat radi tatvine kaznovani Dime Joicf. pristojwj pri Drnovaku. je spet zašel na stranpot Dne 5. t. m. popoldne sc je vračala po samotni poti ir Litije, kjer jc nakupila med drugim tudi nekoliko bla^a za obleko. Rcs.uk Julka, gostilničarjeva iena vz St. Lamberta Pri Moseniku, na poti. ki pelje v il Lambcrt. se ji je pridru/il ne/nanec. Vprašal jo je. odkod in kam. in če jo sme spremiti. Gospa se mu ni upala niti v oči pogledati. stiAinla je k sebi zavoj tn pospešila korake Vsiljivci pa se ni dosti me-nil /a njeno plahost temveč jo je spremil kakih sto korakov, nato pa nenadoma potegnil noz. ji qa nastavil na prsa in /aklieal; »Denar ali smrt!« Na-padenka jc v nepopisnem strahu in grozi krčevito stisnila /avoj k sebi v naslednjem hipu jo jc pa nasilnež vrgel na t!a in jo ranil z nožem pod levo čeljustjo kjer ji jc prizadejal večjo rano. Pa tudi tedaj g<^pa šc ni pustila zavoja. Zato ji ga je s silo potegni! iz rok. istočasno pa jc prereza! še jermenček njene ročne torhiee v kateri jc imela 300 Din in jo tako oropal se denarja, potem pa neznano kam pobegnil O napadalcu ni mogla ilati nobenih pojasnil, niti najbolj površnega popisa ker jo jc bil strah tako prev/el. da jc na vse pozabil. Zato jc bilo zasledovanje it\o otel-kočeno. Zagorskim orožnikom s*, je pa končno le posrečilo :/,s'editi pravega napadalca v osebi Dimca Jožeta. Ker se je vedno potikal po svetu ga m nasla roka prašiče doma, temveč v samotnem naselju Jaz mah pod Kumom. Sprva jc seveda vse tajil, ko pa jc prišlo do soočenja z napadenke*. sc jc uda! s pridržkom da ji je hotel vzeti saharin, ki naj bi ga baje tihotapila, kar j c seveda iz trte izvito. Toda tudi to priznanje je zaenkrat zadostovalo, da ie bil 18 t. m. aretiran. Med potjo v zapor mu j« prišlo na misel, da je lege! na tla in ni maral naprej. Takih in podobnih šai roka pravice nc vzame resno. Dimca so naložili ns voz in ga potegnili proti Zagorju. Spotoma se je inožak. ki je trdnih rok in mu ni dosti do slave, premislil in se brez ovir pustil odvesti. Izročen jc bil v zapore litijskega diAča. Iz Celja _c Ljud kn vseuf iliire. V rise In mi liosjsssi -oif ps SfoUatsi • sijesj 25. t- ui. ob 20. g. dr. iru. A- K uhelj, docent ljubljanske univerze o jadralm-m hst| m predvajal krasne d apozitive Na to zanimivo predavanje opozarjamo atsstj mladino. _r Odlikovanje. (ilavnj odSor društva Kdečega križa je odlkoval odvernikovo *o+ progo go Elo Kalaneeo in magistralnega di» rektorja g. Iva Subie* v Celju z zlato kokajj. ao društva KK- Čestitamo! —c Izredna eeja meetneea »veta bo danes ob 16. Na dnevnem redu je najet e 6*m ikonskega posojila pr, Drl. hijotel.am: nauki. _c Raimere na delovnem trgu. Pri celj* akj borz.i dela ee je od 11. do 20. t. m. na novo prUav'o 144 brezposelnih, delo e Mt lo ponujeno za 23 oseb, in/sredovanja ^ bi» la izvršena 4, odpotovalo ie 15. odpadlo pa 8 oseb. Dne 20. t. m Je ostalo v evidenci 966 brezposelnih (773 mo^iOi H 198 IssSSJtl nasproti 84i) (064 moškim n 185 IsjSslUMM dne 10- t. m. Dolo dobijo 4 cozdn, delavoi 2 hlapca, po 2 kuharici in natakarici, 4 dekle in 1 pofitrežnica —c Umrla Je v četrtek na Masa rakovem nabrežju št. 9 v itafosti 71 let vdova po nadučitelju ga Ivana Pooseulsova plesjsssjj* ta narodna žena in zvesta narocti ca naAega Usta. Pogreb bo v soboto ob 16 na poko* pališcu v 2alcu. V Zagradu e umrl v četr tek v starost 7q let fuiančn rospic ent v p. g. Martin Jelen- Pokojnega bodo prapetJeH v Maribor. Pogreb bo v nedelo ob 16 iz mr» tvainice na mestnem pokopališču aa Pobrež-ju V celjski bolnic: *o umri v sredo 261et. ns zasebnjca Jožefa Skazova \% Sol pri Ve lenju- 27letn" posestnik Ivan Kne* § Ka'oba m 6letn sinček kroj»*keea pomočnika Hari PaviSjČ iz Lis*- pr Celin Pokonm bodi ohrani en blag spomin, svojcem na&e iskreno " Ije! ?tev. 11 »SLOVENSKI NAROD«, pete*, Sf. januar* 1MT. Stran t DNEVNE VESTI — Zavarovanje delavcev in nameščencev v novembra 1936. l^mi v novembbru je &»o zavarovanih pri Okroinih uradih SUZOit-a tV5fi 926 delavcev in nameščencev, od teh 483.D0a moških in 173.059 žensk. V primeri z oktobrom je naraslo Število zavarovancev za 10.662, v primeri z novembrom predlanskega leta pa za 57.307. Največji porast izkazujejo frradnje nad zemljo in ei-oer 10.976. Gradnje telexnk\ ec*t in vodnih naprav 9381 ki tel etfJna industrija 7S43. Nazadovanje zap^litve iskazuje Šumsko žaparaka industrija za 3456 tor dennrni za-vodi in rava.ro valnicc za 595. V primeri z novembrom 1934 ie nam al o ftteviJo zavarovancev lani 92.688. Povprečna zavarovo-na mrcda je znašala 22.51 Dm in narasla v primeri z novembrom predJaiič.k~fra. leta za 47 par. C-clolnion* za varova n.n mezda je zna&ila 362.01 milijon do6u»n je znfi&tla v oktobru 3.^7.73 In v novembru prollanjvke-pra leta milijonov. — Velika naročda lokomotiv |n vaconov na Madžarskem. Na$a država fe ruorocaJn v zvezi s klirinskmn* terjatvami pri madžarskih tovarnah 80 lokomotiv in 60 potniških vagonov. Med novimi lokomotivami bo tudi nekaj aevodlnssnicoll ki bodo vozi le med Za.Tebmm m Beogradom t©r Beo-jrmdom in ^kon-ljem Niro«xen^b ie pa tudi n**kaj bntili aerodinamičnih malih kompozicij, ki !>o.n, na katerem so kup'i Ti d jn-i 18 vagonov živine. *a kfitoro tv> pl^č."1!! okro^r pol milijona Din. Precej živin^ je tudi v Avstrijo. Danes nepreklicno poslednjih! Najlepša in najzabavne jša Lcharjeva opereta SKRJANCEK POJE . . fcVRGOLI (Wo die Lerche singrO Marta Eggerth. Hans Sbhnker, Carl Anton, Fritz Imhof, Tibor lialmav, Lucie Englisch Danes premiera šlajrer filma, kakršnega žc dolgo ni bilo! Največja pomorska pustolovščina vseh časov na filmskem platnu REVOLTA NA BKODU BOlNTY Charlea Langhton, Clark Gable, Franc-hort Tone (Velefilm v nemškem jeziku) Danes samo ena predstava ob 16. uri! (Večerne predstave odpadejo radi koncerta) \Villy Forstova fiLnska umetnina, višek in triunu njegovega usaarjanja! b l R G T H E A T E R Wemer Krauss, Hortcnso Rakyt Olga Osnova, \\ dty Eichberger, Hans Moscr _ Socialne gospodarska šola podružnice NSZ na .le>eiiicah in Javorniku. V soboto 2-3 t m. ob 19 bo redno predavanje socialno gospodarske ^>le KSZ za Jesenice in Ja* vorntk. Predavši bo g. dr. Joie Mihalek o temi: Uvod v aaroune gospoderstve, Predan vanje Ihj \ velrkj dvorani Kazino na Sai U Vabljeni «o vsi delavci in nameščenci z Jc* sanic. Javornika in okolice. Predavanje je zlasti važno 'a one delavce In nameeeeaice, ki «*> se udeležili prvega predavanja o Stl lemi — Velik uspeli zagrebškega arhitekta. Nedavno jc ba raanisaji mvdnaritdni natečaj za bpomenik maršalu Pi ^u.lsk^mu. Prvo nagrad i > a dobila ca^rebdki k i p-v An-ton Augu*doCič in arhitofcl Dnuro Oa-'hV ki delata zadn e ease skupaj. To je prva mednarodna nagrada, Id 6ta jo dobile dva Urvata. Spomenik Pilsiidakemu iw> njunem osnutku l*> s'ai v Katovkv-V S p. ni'-nik predstavlja mr"-;i!,t na konju. \h>[ njim je pa Skn «► i-čno prikazana slezks u&taja pruti Neretvi. Augii-tin-'i:- iti 0aMč sta dobHa 10000 rjo-tov nagrade, fofcrog 51*000 l>:n - zdelava spomenika bo pa vrgl « |x>l RriUjona '/-loiov. — .SaraiOo j t« iM)«\t^Jo t';nift.arja. UUetnice Canka-;»\ l-urM i•o^Tva!n^1!^T^nTT, > «■ >fovo smrt; pri nas >kor*ii u:s»:no niti opa/..l:. Men* da b; ne bd [»r»vve!ik greh. čepra\ bi sj nakopali hudo zamero, čc bi priznali- da vlada pr: :ia«< v kulturnem žlvbe-nju mrtvilo. Zalo pa zasluži pozornorii, da so v Sarajevu mi« edili na jubileja na^e^u največ t ^a pisatcijau V počastitev Caaksrjevefie spomina ,e lav?ko kulturno drultve Cankar v Sarajevu izdalo in založ io kratek esej delavskega pir satelje Marjana Telatks (Siovenec). 0. t. m. je pa uprizorilo v Delavskem domu Cans karjevega Kralja na Beta novi. Veseli nas da se Slovenci, ki bivajo v drugih pokrsjinsh države, posvečajo kuliumemu delu, in zlasLi. da sodelujejo v delavskih izobraževalnih društvih, ki so jim kulturni delavej nsjboij potrehni — K°nkurzi iu prisilne poravnave. Društvo Induetrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za prvo polovico januarja naslednjo statitiko. (številke v oklepaju se nanašajo na prvo polovico lanskega lcta>. Ot^orjeni konkurzi v dravski banovini 3. v .avski 1 (i), v primorski l, v moravski — U i, Beograd, Zemun, Pan-čevo 1.; razglašene prisilne poravnave iJr ven konkurza v dravski banovini 3 (2), j v savvk: 1 (1). v primor-ki lf v zetski — j (1), v dunavski 1 (1), BeogTad, Zemun. Pančevo 1; končana konkurzna postopanja v dravski bano/ini 4 (5), v savski 1 (5). v drinski — (1), v dunav iki 2, v moravski 2, v vardarski — (1), Beograd. Zemun, Faičevo 2.; potrjene pridane poravnave v dravski g 14), v savski — (2), v vrb&ski — <2), v dunavsal 1. — predsednica Mednarodne ženske »veze ni umrla, V torvk smo poročali, da je umna v Londonu predsednica Mednarodne žen ke zveze znana ang;cik* feministka lady Aberdeen. Zdaj se j« pa iskazalo da ta vest ni toćna. V L/>^d^n*j je urn^h samo ženska ; +««ra imena in tako I tako je nastala pomota. 1 •~- Prisrom sprejeni Msd*aiekem. Iz Beograda se je oc^alajo te oni na Madžarsko 1600 izletnikov, ki so bili povsod prisrčno sprejeti, posebno pa v Budimpešti. Madžarske oblasti so Sle našim izletnikom v vsakem pogledu na roko. — Beograd sc hitro razvija. Naša prest olica je imela lani zelo živahno gradbeno sezono- Gradbeni ođ4elefc je izdal lani gradbeno dovoljenje za 291 novih poslopij. V vsa gradbena dela so investirali zasebniki 106,3&2.500 Din, docim so znašala predlanskim investicije za nove niše 93 milijonov 573.600 Din. * Svetovna razstava v Parizu bo otvor-jena 1. maja. Od ljubljanskega propagandnega odbora za pariško razstavo smo prejeli: Propagandni oddelek generalnega ko-nusariata svetovne razstave v Parizu v 1. 1037. opozarja časopisje na tendenciozne govorice, ki so se razširile v zvezi z datumom otvoritve pariške razstave. Vse te govorice so brez podlage. Svetovna razstava v Parizu, na katere uspehu je francoska produkcija v vseh svojih področjih živo zainteresirana, bo nepreklicno otvorje-na, kakor je bilo to od vsega početka določeno, 1. maja 1937. Francoski in tuji novinarji so se ob pregledu naglega napredovanja razstavnih del mogli že sami prepričati, da je razširjanje nasprotnih govoric tendencioznoga značaja. — Tudi dolenjski hribi imajo nekaj snega. Kakor po planinah je zapadlo nekaj novega snega tudi po dolenjskih hribih tako, da se da na Polževem in sploh po hribih okrog Višnje gore za Sf|o smučati. Posebno začetniki se že lahko seznanijo s prvimi koraki mučanja, seveda pa tudi j> pikami, ki ro itak v začetku neizogibne. — Lutkovni oder v ftiSki on igral v soboto popoldne ob 15. uri lutkovno predstavo A,Vragev svak«. Igra je skrbno pripravljena in bo nudila mladini dovolj užitka. Zato pripeljite etarSJ vaše malčke v &m veVjem številu. Prosvetni od ok. _ Nov grob. Davj je umrl v Ljubljani v visokj si a ros ti 00 let trgov« ui zaslopnik. g. Josip Barupa. I okojnik je bil splošno znan kot zaveden naciorđljst. Pogreb bo v nedo* lio ob 14. s Karlov stke rct»te 11 k Sv. Križu. Bodj mu lahka zemi.a, žalujoč"m nase iskre* no toiidje! — Vreme« Vrenienaks napoved pravi, da in> stalno bCadneiss lepo vratne v oiijtfi tegafii megleno. Včeraj je deževalo v l>c!»-gradu in Sarajevu. Najvišjo t-c>ni.p rrdur;; je znašala v Splitu 11. v Skoplju ^ v Sarajeva v BeoTnulu 4. v Mariboru 3. v Ljubljani v Zairrebu 0.0 Davi je kazal barometer v L jul Ijani 772.1. tempe ratara je znašala — 4.1. — Zaraćena tihotapca salrar'na. IV!j• iy\ v Oakoveu je rasa^Hs v arene pen . 'rv -•'<.■ zdaj v zi-por^b saeakefTa oaoels^v i v Oi koven. Vlom pod šmarno goro. V trgovino Apoloni je K(»s V fcmartnfin gotovine. Za tatovi manjka vsaka *led. _ Bradrško Še vedno -tra>i. Pred mete« ri 'c pobegrs*l ii zaporov ljubljanske jse; nosniee 40letni Jože BrsdeJfcOi * lice PoliuvvcL'a BradeS- Brsdesko, znan tudi jod imenom ►Trnovcc* bH obsojen m !t-:o dni za;?ora /aradj vlomov in drugih prehov, storjenih na Notranjščin in po Po-Ij.iru Id ter Selški dolinj. Po pobeizu \£ ]eU ndOnicCf se je zatekel naravnost domov, kjer •^e ie za'olil s poirebuo obleko jn oroijei\i, nakar se je skril v jjozdu. Potem je pa bodU krssl na Sv. Kalar.no in v drupa hiihov.-.%a naselja. Večkrat je vlomil zadnje dni t>jK:-t v Poljanski doHnj. da'.«;e v Loenah in i>. S?. Jošlti nad horjulom. V tMi: preteklih mWM pa se jc pojavil r pet v Dol. LogSUni J>»:mor j«* že omjco loletnega Ivana Juga, ki je pomagal pri iasjanju drv. pu ^a je l-ograbila eirkulnrka tu u»u raznieearHa ro? ! ko. CSlelnemu vozniku I.ojzeJu Kravairi z Lesc je na poledenelih tleh 6podranilo.' Isto^ Časno je padla nanj ^c vrees eemenls Hi je dobij teze |K>šKodbe na spodnjem živo tu. Zaradi f»olcdice cc je lažje poškodovalo več neprevidnih Joiarjev. ki r-o . ui zdravni« ki nudili pomoč doma, dva jz Trnovegs sta se fu tako po^koilovala. da so ju morali prepeljali v bolnico Oba *da »• zlon):la no^o. — S plinom se je zastrupila. V sredo ponoći se jg pripetila v Zafrreba fcezK.-i nesreč;;. Služkinja Frančiška Frkovič. Btara 19 let je pozabila zapreti p'movod predno te legla spat in svoj,) ocp ev* nos1 j- pla-ca)a e ziv'jcn'en: Zjutraj ao jn ni-lim-tvo. v nje i sol>!,-i. — Najprej se je pošteno napil, potem pa obesil. Včeraj >nio poročali d* se je «oesil v Čakovcu 2fiLetni uradnik tvr«lke vaj Dnuroiin P^tač, V BZedo pooodi a; je pi obelil v Ca/.ovcu t\vV 36 le* ftari St:ep.n Vemet m slcaf v knj ru !ni'. okolnosttb. Ves dan^ je pe ge.le.1 v krčmi cd koder je oilsel proti pokiooi Precej natr^k^jj Doeui »a je pa ol>e»H v solii. kjer jđ epave njegovo 4 raesece ataro dot€ i^j ^ jc positsle v sm^rt. n! znano. — Doplsn-ca. ki ie rotovala 20 let. Po p'unica. SnhotUkl t.^ove<« Ta-K )hi\r~. k? je IhreJ pred vovno v Vukova nt ji 0*15*1 leta 101 ri na n»ko brji5'",?. kamor so poslali za. nfin dof>lau|eo H X£*n*a k; Tn pn n" n^-?a 7jth\l j** prisili dopisnica v Snliotsoo in T-^elNinr JO >e d^hil no letih nssaiDo n*sn>e:i ie dor»r^ nhrap»o»i^ "p f^^ri leW. »Po božjem svetu«, Ljubljana. VVolfova 3. j Iz Lfnbljane —Ij Na ribjem trga lepa Izbira postnih ta drusjih dobrot. Danes je bik? naprodaj dovolj monkih rib srednje kvalitete in tudi nekaj cenenih vrat, ki jih gospodinje najraje kupujejo. Cene so bile smerne. Po 28 Din kg ao prodajati skuse — ub tem času je ta riba posebna redkost na trgu, tuna in oslice. Giplji, ki jih je bilo največ, zo bili po 26 Din. Girice ao prodajali po velikosti od 16 do 20 Din kg, aardeiice so pa bile po 18 Din. Nekoliko je bilo tubjt Unj, in sicer po 32 Din in morskih, rakov po 94 Dn kg. Med recnfeni ribami so prevladovale zopet ščuke kakor navadno. Pro dajali ao jih po IS Din. Čeprav je sdaj najslabši čas za lov na zabe, je trg vendar vedno založen z lepimi žabjimi kraki. Danes sta pa lahko na njeni kupili tudi divjega zajca, fazana ali račko. —lj Čigava bo ena najbolj krasnih Vf] na Mirju? Današnj; *Slove-neci poroča, da zida soproga bivie^a prosvetnega šefa pri baniiki upravi ga Peslotnjkova na Mirju eno najbolj krasnih vil, ki bo veljala okrog milijon dinarjev. V resnicj bo pa ts vila last ge Minke Pestotnikove. rolene Touiažič, pošlo* vodklnje »Nove založber v Ljubljani. Po dobnim vestem točnost nikoli ne škoduje. —|j Deset jih je '»Ho zapo leoh pri »jav nih< delih. V te: sezoni je prj mestnih de» lih zai>oslen;h nia!o nezuposlen h. upošteva; ti pa moramo £e. da ne more o neprestano delatj zaradi neu^odne^a vremena. Nedavno je mestno cestno nadzorstvo potrebovalo za nekai cosa več Jelavcev za čišcenie kanalov in bilo je zaposlenih 10 srečnih, docim hi jih rado delalo več sto. čeprav bi nc zaslužili v osmih urah nHi 20 Din (3 Din na uro in odbitki za zavarovanje). —lj Večer koroške pesnij v Šiški. Drevi ob 20. priredi Sokolsko društvo Ljubljana* £i?kn v Sokolškem domu f>evskj kont-ert ko roških Slovencev v Ljubljani j>od vodstvom marljivega pevovodje g. Novaka Ivana. Na sporedu so preiepe koroške pesmi, ki jih prepevajo KoroŠcj pri svojem delu in rezpo; loženju. Cnienjeni pevski zbor je [»rotiram z vestnostjo [»ri ura vil in je žei širom naže ožje domovine že lepe uspehe Uvodni iiovor bo imel državni pravnik g dr. Feilacher Josip, čigar zibelka je tekla v lepi Zik-k. dolini- Vabimo javnost da v či.m večjem ste* vjlu obišče la koncert Korošcev — li Šentjakobski gled. oder opozarja, da bosto v nedeljo 24 t. ni. dve uprizoritvi uspe le komedije >Pobegla nevesta«. In sicer po* poldaiir\ka predstava ob 15. un. ki je namenjena zla^tj okoličanom in večerna ob 20.15 uri. To ke literature. Na sporedu so zastopani Scar laMi, Bach. Liszt. Sandby, Smela na Prokor-•e-v, S:ravinsJcj in Musorg^ki. Opozarjamo na kralek uvod k nocosnjemu koncertu, ki jc ririkan v programnj knjiiiiei in ee dob, v predprodaj^ kakor tudi pri blljelerjih. Iz* redno zanimiv večer, vreden v*ega natege zanimanja« Predprodaiu vstopnic v knjigars ni Giasl>ene Malce. Začetek točno ob 30 uri. Prenosa po radiu ne !*>. u— liifeliski ibor nsnevne *>>\? na Ledini je da-oval v spomin umrlega I»iv5et;a *o!j dcsfts upravitelja M'rka Repovia tn kateheta f'av'a Z^ica Dn 400 za OboinS iv'ence 5ole na Led ni —lj Tatinski prsti po\-«od. Za 1630 Din robcev je odnesel podjeten vlomilec, ki je te dni vlomil v ialožbo trso\ca Josipa Pa« i telinca na Sv. Petra centi. Ukradel jih je 9 tucatov. V sobo Ivana K v Kapiteljski ulici S je vdrl te dni neki breapo elni Jn mu odnesel rjavo obleko in svilene naram niče, oboje vredno 720 Din. Tato-i Se ve- peaeeajo sosa. V ponedeljek se js aH neki postopač na hodnik liceja m ukra del dijakinji Veri Gregorcevi 1000 Din vreden plase temnecnodre barve. Is stanovanja Josipa J. na Vodovodni cesti 37, je nekdo odnesel črno obleko in delavsko knjižico, glasečo se na označeno ime. J. je oškodovan za 700 Din. Posestniku Edvardu Mezetu v Crni vasi so ukradli cigani ta hleva sest kokosi. Smolo je Imel tudi France R., ki je sadel neSsoitko predobro raapolo*aa v neko smvarno v Kolahorski ulici. Vsa prvotna dobra volja ga js namreč minila ko i* opazil, da mu je neznanka >sgaila< denarnico to žepno uro, tako da ga je oškodovala sa 600 Din _lj Pogrešan ključavničar. Pred Štirimi tedni je izginil 621etni ključavničar Adolf Loboda, stanujoč na Tvrsevi ceeti 55. Vsa poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna in ni izključeno, da se mu je pripetila nesreča. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi to me tnemu naieLstvu v Ljubljani ali policiji. Naše gledališče DRAMA Petek, 22. januarja: ob 15. Kralj z neba. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Sobota, 23. januarja: Dež m vihar. Izven. Cene od 20 Din navzdol Nedelja, 24. januarja: ob 15: Korajža velja! Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Atentat. Izven. Cene od 20 Din navzdol. OP F H A Petek, 22. januarja: Navdianka. Premier- ski abonma. Sobota., 23. januarja: Vesela vdova. Izven Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 24. januarja: Ob 15. Traviata, Izven. Cene od 30 Din navzdol; ob 20. uri Navihanka. Izven. Ga. Zlata Gjungjeuuc-Gavella se je vrnila s svojega gostovanja v Pragi, kjer je žela v partiji »Vesele vdove« naravnost triumfalen uspeh, zaradi katerega so podaljšali njeno gostovanje, nazaj v Ljubljano in bo pela v soboto »Veselo vdOVOC Predstava je izven abonmaja. Cene od 30 Din navzdol. V nedeljo popoldne pa bo pela Verdijevo »Traviato*. Iz Trbovelj — Naslovi naročnikov. V zadnjem času je bila uprava lista primorana ustaviti list nekaterim naročnikom, ker so bili s plačilom naročnine v zaostanku. Izkazalo pa s3 je. da so naročnino v redu plačevali puč pa je bila naročnina nakazana bodisi od naročnika ali pa svojcev pod različnim imenom, zato tu pa tam ni bila knjižena na pravi račun. Ker povzroča tako postopanje ne le mnogo nepotrebnega dela in pisarenja, marveč tudi neljube pomote na škodo naročnika samega, prosimo naročnike, naj nakazujejo naročnino vedno na svoje ime. to je na ime in naslov, na katerega je bil prvotno list naročen, ker le tako bo onemogočena sleherna pomota pri evidenci naročnikov in vknjižbi plačane naročnine. — Nevarna poledica je nastopila včeraj zjutraj, ko je začelo deževati. Ceste, poti :n steze so bile v jutranjih urah tako po-edenele, da so ljudje z največjo previdnostjo hodili, kljub temu pa jih je mnogo padlo. K sreči ni bile večjih nesreč. Le v Pauerjevi koloniji si je sin rudarja La-pornlka pri padcu zlomil nogo. Opoldne pa je nastopilo južno vreme ter je nevarna poledica nekoliko popustila. Danes so ce-?te zopet tako zmehčane, da bomo imeli kmalu običajno brozgo, kakršne si zopet nihče ne želi Verjetno pa je, da bo nastopil zopet mraz in prej ali slej tudi sneg. — Rit z glas občine. Vsi lastniki koles ibiciklov) ne glede na to. ali kolo uporabljajo ali ne, morajo prijaviti tekom januar ja vozila v registracijo. Prijave sprejema občinski urad soba štev 1. med uradnimi urami. Seboj je prinesti prometno knjižico, kolek za 5 Din in 10.50 Din v gotovini. Kdor bi v januarju kolesa ne prijavil v registracijo, bo plačal dvojno takso, razen tega pa se bo zoper njega uvedlo kazensko postopanje. — Zvišanje cestnih doklad. Po sklepu sreskega cestnega odbora bodo cestne do-klade za prihodnje proračunsko leto zvišane od dosedanjih 15 na 20 odst. Ker bo verjetno banska uprava odredila as nje prispevka sa regulacijo Savtnjs od predvidenih 10.000 Din na 42.000 Din, »e utegnejo cestne d oklade na državne neposredne davke Se za nekaj odstotkov zvišati. Želeti je pa, da bi se z ozlrom na težaven gospodarski položaj p rt dobitnikov v naših krajih doklade ne zvišale, zlasti« ker so že doslej samoupravne dajatve težko obremnjevale davkoplačevalce. Iz Litije _ Zanimivo predava*)© o nrobkvnn mednarodnega jesi*« ki njega pomenu v panogah mednarodnega gospodarstva, as bo vršilo v -x»boto zvečer ob pol osmi uri v tukajšnji soli. Preda val oo član eape-rantskega društva iz Ljubljane g. Sterle, Ker bo dostop mogoč vsakemu, vstopnine namreč ni, ste vljudno vabljeni tudi oni iz okolice. Predavanje se bo vršilo v I. nadstropju šole v Litiji (6. razred). — Nogo si jc zlomil pri igri. Na Brega pri Litiji =»o *e igmli otroci, ki m «e ajčkaU na vozu. Mali Drnovškov Tinček, oceu^c L raaspda osnovne *ole, je padel i gugainios in ga je hlod tako nesrečno udariu da ma je zlomil desno nogo. Malega ponesrečenca, Bine po>i\s»nika z Brega je ode odpeljal takoj v Ljubljano v bolnieo, kjer so mu nudili prvo p*»moč. Zaradi pomanjkanja prostora no ?i> sprejem bolnika odklonili in je moral z obvezo domov Zdaj bo n>orai Tinček več tednov letati doma. Iz Zagorja — Smrt rudarskega veterana. V ponedeljek smo ob veliki udeležbi pokopali menda najstarejšega rudarja, 87 letnega Franca Krau^kopfa. Dolgih 53 let je delal v rudnikih, njjdelj v zagorskem. Kot vpokojenec jc /a vse >vojc delo prejemal cebh šest dinarjev mesečne pokojnine, od pokojninske ca društva pa 150 dinarjev. Pokojnik je bil radi svojega poštenega in vedrega značaja splošno priljubljen. Sinova Tone in Robert sta rudniška paznika. Haarfk je brivec Roža pa jc porOCCns f Trbovljah. Na grobu se je od njega poslovila velika množica. Mo§ki /bor »Vzajemnosti« pa mu ke /apel nagrob-nico. N'aj v miru po.'iva vrli mož. preostalim pa naš; toplo sožalje. — Skoro istočasno smo pokopali rudarja I7ranca K upnika in Marijo Draganovo iz Podkraja. Bodi jima lahka /emljica. — Delovnih dni bo tekoči mesec 21, za frbruar pa sc po dosedanjih računih obeta samo 15 delavnikov in to radi pomanjkanja naročil od strani državnih železnie — Saharin! Neki osebi tz kolonije jc bilo zaplenjenih 72 škatlic saharuia. Caka jo občutna kazen po upravni oblasti. Zelja vseh jc, da bi se sladkor pocenil, uaj ga revnejši sloji sploh ne morejo več kupiti Prisiljeni »o hoditi po prepovedanih polih, da si oslade vsaj črno kavo, medtem ko nekateri vlečejo mastne dobičke i/ sladkorne industrije. Poceniti sladkor! — Je klic vseh revnih in saharina nihče več nc bo proda jal. pa tudi tozadevnih prestopkov ne bo. Nc suaramo zagovarjati prestopkov, toda le-ti ao posledica iucupravnčeno dragega sladkorja — Sakaznice za iivila prejmejo na ob čini brezposelni od črke A—K. v petek 22. L m., naslednji dan vsi do Z. V ponedeliek pa tuji občani. SPORT SmtiSki tečaji na Kofcalt S sniuškiuii tečaji Je ieion kn~i, ker je cc* lo v planinah s prav redkimi izjemama premalo Hnega. Saj je letošnja muhasta ziima postavile na glavo tudi ves zimsko *j .*rtnj program, da morajo nasi kuL| svoj^ t.dcnie kar po vrit od[k>vedovati in določati sa poz; neši čas. Zadn e dni je pa za;*dlo v pla« ninah nekaj novega snega in kjer pj prevvsč splhan, »e da za silo snimati. In tako js smučki učitelj na Kofcah pregledal Amufiv šča ter spoznal, da 1k> mogoče prirediti amu-Aki tečaj, prične se v nedeljo 24. U m. jn tra* Jal bo aedem dni. Vodil ga ho savezni smuiki učitelj. Prvemu bo sledil drugi, drugemu tielji tečaj in tako bo lilo. dokler ho možna Hinuka, vedno od nedelje do aobote Popolna preskrbe tečajrerJcov z dobro da mačo hrano štirikrat na dan. prenočiščem v kurjenih sobah in honorarjem SSSalkejM ući telju stane za vseh sed«*m dni 400 Din. Udeleženci tečaia imajo polovično vozn no po železnici. Snežne prilike *o glede na letofinjo Fkru no neugodno zimo ugodne- Na trd« pod* lagi je 10 CSJ pršča. Prijave sprejema oakrbv niča doma na Kofrah, ki daje tudi vaa i>ojas« nila. K upu i domaće blago ! ALI OGLASI beseda 50 para daven Din 3.—, oeaeaa i Um, aaveK U Din preklici «ia pismene odgovore glede rmJih oglasov je treba priložit) znamko - Popustov za male oglase ne priznamo ajijiji^-MJUJIJ.1.H ara. n. ■-.: „ Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. P I C C O L I J A V LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. tW*da 50 par. davek 3 Din Natfnsnfšl znesek 8 Din NA VSA ZIMSKA oblačila dajemo 15 do 2»% popusta. Preskep. Sv Petra c. 14 G-R rirš ni VfFA{VN[ UCO^AflKA ,«P[7BAHAM PRODAM Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši lnesek 9 Die Telet. 2059 čuna drva, št% premog, «aroopeicete W ^* dobite pr» L POGAČNIK Bohoričeva ul rt. &, Makulaturi papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica Stev. s napodna Tiskarna I UUBL3ANA I oufuniA * mUŠOJk. VSE VRST* TTStrOVIM pReraosTt /a NAjeitihjšM Stran 4 >SLO VENSKI NARODc. petek, «. januarja 1937. Stev. '7 Obremenitev železniških prog v Jugoslaviji Ljubljana, IS. januarja Oblastni od i Mir U.TNZB v Ljubljani jp pravkar izdal izredno pregledno karto naših železniških pro£ jilede na njih obremenitev. Karta nazorno prikazuje, da je največji promet na železnicah v Sloveniji, kjer so proge tudj najbolj donosne. Navzlic temu pa se na merodajnih mestih ne pokaže dovolj umeva-nja za gradnjo novih pro-r na ozemlju dravske banovine. Zlasti se pri nas obcutf pomanjkljiva zveza z morjem in nič manj potreba položitve še drugega tira na pro#i Zidani most—Zagreb. Za to progo bi zna-$ab' eitroški okroglo 50 milijonov. Načrtj obsojajo Že izpred vojne. Kedczniške proge v Sloveniji, kakr^n** so, >0 danes preobremenjene in nastaje.io zato od časa do časa v prometu precej občutne motnje. Nova karta prikazuje poleg nor-malnotimrh prog še dvo^irne proge, dalje ozkotirne proge- proge v gradnji in privatne progf\ Od lete 1918 pa do leta 1935 je bilo dograjenih in izročenih prometu skupaj 1310 km novih prog jn sicer znaša prirastek v območju beograjske železniške direkcije v odstotkih 48-1, subotižke 2.2. zagrebške 12.0. sarajevske 8.9 in ljubljanske 5.5. Dohodki železnic porazdeljeni na enega železniškega uslužbenca z.nešajo letno v območju ljubljanske direkcije 41.900. zagrebške 31.100 beograjske 27.200, subotjške 40.600 in sarajevske 16.600 Din, kar zopet pokaže, da so železniške proge v Sloveniji najbolj rentabilne. Iz tabei na karti je razv.dreih se mnogo drugih zanimivih podatkov, zato je potrebno, da si jo nabavi sleherni naš gospodarstvenik pa tudi drugi, ki bodo s tem dobili natančnejša vpogled v železniško gospodarstvo, porazdeljeno na posamezne pokrajine, široka javnost bi pa bila funkc onarjem oblastnega odbora najbrž glede na važnost zelo hvaležna za posebno pojasnjujoče predavanje, ki bi ga kazalo prirediti ob priliki Čim preje. K vprizoritvi operete „Navihanka" Gre za izgubljeno dekle, izgubljene bisere, izgubljenega lorda, izgubljeno ljubezen — in vse se najde Ljubljana.. 22. januarja V i.insici sezoni se je \dlioiapila =>Navi-haHca« na. ste. v Line o»lre rn zmognJa povsod na vsej Qr& Brez dvoma vas bo zaiuinaio zvedeti kaj o ftm prekli<*a-nem dokietu? Tudi mene je zanimalo, zato sem poskusila svojo srečo na skušnji za to opereto. Najprej sta zlx>r ED lt, svojemu imenu in postane kot Andv happy-and v . . . .looj. to mora biti opereta s >ex- appealom. si mastim ko čujem prepevat' uitn-ke^a zvezdnika v p. Sa normu da da. tudi on naiTii je zopet ušel rz dra-m«-* v opereto!) in Japljevo: »Kakšen najin zakon bo. to vaČao ni... Nekdo vprašuje !jiKbv.iv!o v rl ager ju: »Zeli morda kdo malji konjaka? |vsekakor prijetna zadeva.) S Pečkom pa uekaj ni povsem v redu. ker konstatira: »Car modrin oči mof.i. - .< in te modro oči ima Bessi?e Jičeva). Toda ko najavi: >*>irota je prišla« m ne pojavi nekaj majokenega, ki prepeva; Poljubljam vam roko', spoznanio v navihanki Marico Knmien-T^uhejevo. V Stroka.niem šlager-ju pripovedi nje t a s Pečfcom, kaj bi hno res prekrasno^, toda mala navihankn. se ramama bolj za teniškega šamipiona Gorskega kot za Pecka. Ker pa je majčkena deklica, in gu rmaJce polomi« jn povabijo ne baš posebno prijazno: Marš spat! (kar pa še dolgo ne velja za pu-Kiiko. ker je tu koma} polovica predstave). Tudi Gorski je nekam iztirjen kot sani prizna: Jaz ne vem odkod grcffn. kam .. . 7>u|jon hi Peoek pojeta ifflKnitno pesem- co o ženski in tohafcii, ki priča o posebnem jHiznavnirju tepa. ti^ma in tigmeljStem s r-udi ju ... Poličeva ugane med drugim kot posebno novost, da je Vjuoeuen otok .. Kaj pa je Goiovfci? se zanimam, ker vem da igra tudi on v tej opereti. Nekdo mi odgovori skrivnostno, kakor d^lfijski ora-kol: Metulj! Presesnečeno in neverno vpra-:;uni: Kako to? m dobim odgovor: Ker ga nabodejo na iglo... Sicer pa prtdstavija Kes.sT z OTlrt>wna.-rc-k%n aar- monv. Mala navihanima Brumnova razklada na j:iko posrečen način svoje šolsko znanx4 in se uveJj.ivijvi na vse mo_ooc naeime, v veselje in trei>ot njene najbližje okolice. >Navihanka- obeta biti poleg už&ka za po-sluj- -nacija prav tako. Uolovi-nova kt»ieo^r..a;.j i Shrdnea, gtooba prikupna in i*e ota pestxa in zabavna. Dirigent; Stebre, re/-.s*\r: pvef. sest. M. S — eva. Dva nova nemška izuma Stroj za piaaaje not, kj >o ^i / njegovo konstrukcijo belil: glavo akorej 70 let izumih tnlji vseh držiiv, je končno izumljen. Imenuje t^p Rotetvp Rnndstatler in pišf na č stem papirju brea vsakih črt. Vaalca tipka je opremljena s orlam:. ki M oiM aeni z znaki lahko pifiejo lo petčriuem sistemu. Tako ne donimo samo točnega pisanje, temveč lahko napravimo tudi popolne kopije, ker m* dus plikati pod valjiirjeni ne morejo premikati. Novi izum je največjega pomena za peveka društva, zbore, giasbf*ne Šole jn gletktl^ra Čeprav je stroj zelo precizno izdelan. «>e pa lahko glasbeno izsokni ljudje kaj hitro nau ee ravnati z njim. 1'etčrlno normalno vrsto not s ključi, takti in vsemi drug mi jflanhe-niiiii znakj Lahko napišemo v *2—3 minutah, kakor da bi bdle note tiskane. Razen slroja za piranje nor bodo razikavo valj na letošnjem pouiladncm velesejmu v l^Lpzigu, ki »e prične 2^. frbruarja, tudi aparat, ki omogena, da r-c n«i»išeJo noto tfflaifte. ae da bi se bilo treba skladatelju za to tehnično slran pisanja ka( brigati. Ta aparat d**lu \ j>riju-ipu toUKipNirata, r^imo r- to razliko, da j*> v njem nanusstu ti.iua poseben papirnat trak, ki se pourUta v kaseti s pomočjo tiho delujočega motorčka. Če hočemo u[x>rabiti ta aparat recimo na klavirju, je treba namestiti pod tastaturo sa* mo proiinico za kontakt. Potejn kabla, ki ga i>a laliko ludi odstranimo, dobimo zvezo med kontaktno proz nico in aparatom. A\*&* ra* piše note povsem samostojno in to pi«*a nje v celoti odgovarja običa;n«*mu načinu p.san u not. Skladatelj se lahko torej neano-teao posveti t*vo emu delu in ko razvije potem pred seboj te papirnate trakove*, ima točno sliko svoje skladbe z istim tempom Jn istimi izpremembami. kar brez nadaljnjega omogoči ponovno igranje skladbe s te kopija. Tudj ta nemški izum bo prineaoi nuiogo kori sti. Kako si lahko podaljšamo življenje Življenje je treba podaljšati z zadrževanjem procesa staranja še mladega organizma Moskovska »Pravde« probčujc članek akademika A. ik>gomolca o podaljšanju človes škega živijenja. 1'rof. iiogomoiec omenja naj. prej nekaj primerov izredno vwxke etaieel ljudi v Kusiji. V Suhumu na Kavjuizu ziv; 1 Id let stari žapkovskj s svojo tretjo 8^ Let staro ženo in 26 let staro hčerko kot najmlajšim izmed 11 otrok. V Belorusriji v Novo r>o risov u je umrla leta iiritJ Tatjana Malerevičeva, ro: jena leta 17*>6. Na Daljnem vzhodu živi v Ulj 136 let stari Portnov. v Ode^i pa Ul let stari Kaco p. ki še zdaj oi4a brez očal. Njegova malj je umrla stara 137 let. Ti primeri piiča;o, da lahko Še zdaj človek dočaka sta; rost 120 do 150 let. Da se to ne dogaja. M krivi najprej socialni pogoji in izčrpanost na eni strani, na drugi strani pa »usihanjem organizmi. Organizem enomesečnega zarodka ima v sebi 97% vode, otrokov organizem 70%. organizem odraslega človeka pa samo se 64% ali pa se manj. Organizem priletne* ! ga človeka se sušj zato. ker koža in mišičevje ne moreta več zadrževati vode. Rn način, kako preprečiti ta proces, je I umetno pomlajevanje zlez, kar pa n cink u je samo zaraoao. 7. v!;e:ije : ;v!m pt*ia!jsaTi z zadrževanjem procesa staranja še mUd*^ organizma, ne pa e« pomlaje-v*iiijem tttarega organizma. V tem pogledu igra naj važnejšo ■ ogo organizacija dela. DtJaii mora ves ors ganizem, preveč ne sinemo obreunonjevari a« mo ene stran,, ne smemo izčrpavati organizr ma s pijančevanjem, tH>ortom ah ime'leiu tualreini delom. 1'ogoj do! rega iivljeaija je harmonična jn pametna u {•oraha vseh fm£" oij. Paziti moramo, da je vse te4o enakomit-r; no zaposleno ne preveč in ne premalo. Ne sme biij raz-lrke v mrvljenju učene,akovega m delavčevega organizma. Kakor ne sme uče njak pozabiti na sedemunio spiame ui ni« šice, tako delavec ne sme izgubki po d»iu reae\je do čitanja do giedal len aH do druge duševne dela-vnosti, ki mu prir»;»xi vež[tev. Samo na tei podlagi i-n pod temi pogoj! morejo učenjak? s svojim! s-redstvj f»od[>iran zdravo razviti organi-zem in menifno podaij« sati življenje do 15u i K. Največje prometno letalo Francosko letatelko ministrstvo se je od ločilo za zgraditev največjega prometnega letala na avetu. Novo letalo bo tehtalo 25 ton in bo iz prometnega vidika dvakrat večje od r^jrnodernejšega letala družbe *Air France t za zračno progo Pariz—London, v katerem je prostiki obali in o otokih. Splošno zanimanje vzhuja model taJMrisCa C^l>iskincev na ledeni gori. Zgodovina rolarrrlh eksrpedicij sega tu od prvih začetkov do drznih poskusov Ro-alda Anmndsena m ruskih polarnih raziskovalcev ter se zaključuje z zanimivimi dokumenti iz sedanjih raziakavanj. Tu ne \1dimo samo ekspedicij po morju, temveč tudi po zraku nad ledeninv pustinjami. Zelo lepi so modeli nekaterih polarnih sta nic, dicksonskega pristanišča tn lesnih podjetij na Igarki. Ta odielek se bo stalno izpopolnjeval z gradivom iz življenja severnih narodov. Sobota 23. Januarja 12: Kar brez pretim k a se plošče vrtijo, z njih pa napevi veseli donijo. — 1^.4»">; Vreme, poročMa. — 13: Čas. spored, obvestila — 13.15: Kar brez prestanka se ploske vrtijo, z njih pa napevj veseli donijo. _ 14: Vreme. — 18: Za deJopust (igra radi Kki orkester). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Čas. vreme, poroči a, spored, obveslila. — 19-30: Nec. ura-" (dr. Danko Anže4!no\ič) Zagreb. — 19..V): Pregled sporeda. — O zimanji politiid (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.20: Od Iraškega preko Jurklo^tra in Planine do Svetih gor. - 22; C as* vreme, po-rocvla, spored. — Zvoki v oddih (rar dijski orkester). — Konec ob 23. uri. Kupujte domače blago! Georges Ohnet 22 LJUBEZEN Roman Grofica je prisluškovala njegovim korakom na hodniku in z mračno radostjo, kakor da čuti, da ji je uspeh poi2n.-ed.0vanja zagotovljen, se je zaklenila v svojo sobo. Ta noč je bila zopet polna nemira in mračnih misli. Mina je slišala svojega moža. ko se je vračal in prepričala se je, da je baš polnoč. Polagoma se je danifio. vsa/j zdelo se ji je tako in že ob sedmih je vstala ter vsa nestrpna pričakovala vesti. Vse dopoldne je zaman čakala in bila je že silno nestrpna. Zajtrk si je velela prinesti v sobo, češ, da jo boli glava. Najrazličnejši dvomi in domneve so se oglašali v njd. Njen mož je opazil, da mu agent sledi, podkupil ga je, da bi ga ne izdal. Tako torej ne dobi nobenih vesti ali pa bodo lažne. Potem zopet si je mislila, da je bil markiz prepričan o nedolžnosti njenega moža in hoteč kaznovati jo za njeno ljubosumje, jI je naprtil muke strahu, dvomov in domnev. In to je bil za njo najslajši trenutek, ko je mislila na to, da nima njen ljubljeni mož na vesti nobenega greha, da je bil vedno zvest. Potem se je pa naenkrat obrnila k svoji prvotni misli ki zdelo se ji je, da je Armand odkril nastavljeno rruu past. Tedarj jo je obšla nepopisna groza. Poskusila je pretehtali vse dogodke po vrsti in prihajala je k strašnim zaključkom. Njen mož se ni hotel protiviti temu rušeč emu boju in ker se ni mogel odločiti, da bi zapustil svojo ljubico, je sklenil odlpotovati, da bi se nikoli več ne vrnil. Morda se ta hip že pripravlja na pot. Že je bila pripravljena poslati ponj. da bi ga vprašala, kaj namerava storiti. Toda kaj mu poreče, da ne bi vsega zverlela? Tn če ničesar ne sluti, kako naj govori z njim? Plakala je od bolesti in razdvojenosti v samoti svoje sobe, ne da bi vedela 4taj storiti. Bala se je vsega, ona ki ji je š*lo do tistega trenutka vse gladko od rok. Tako je ostala dobri dve uri, skrnšena v kotu pri peči. Še nikoli ni tako silno trpela. In ta žena ki so ji srečo tolikokrat zavidali, je plačevala v teh težkih urah radost svojega o^tednnjega življenja z najglobljo bolestjo svoje duše. Sele okrog treh zjutraj, kakor prejšnjo noč, je prišla komornica povedat, da bi nekdo rad govoril s kom reso. Mina j 2 brž vstala, kri ji je pritisnila v glavo in vsa nestrpna je odhitefla v svoj salon ček. Prišlec je bil ta čas že vstopil skozi druga vrata. Skromno in ponižno je čakal na njena vprašanja. Grofica de Fontenav je obstala nepremič- no naslonjena na kamin. Zrla je na agenta, stoječega pred njo z brezbrižnim pogledom človeka, ki se ga nesreča ljudi, za katere deda ,prav malo tiče, V tej drami je bil on samo statist in njeno razvozi j aii je ga ni moglo zaiiimati. Vendar je pa lahno zadrhtel, ko ga je grofica de Fontenav vprašala: — No, ali ste kaj zvedeti? Njen zamolkli glas njena nervoznost in bledica so pričali o takem strahu, da se je agentu uboga žena zasmilila. Povesil je ramena kakor pod težkim bremenom in odgovoril: — Zvedel sem vse, za kar se je milostiva zanimala. — Ali je res, kar sem slutita? — Tisti, ki mi je bito naročeno sledoti mu, se je odpeljal včeraj r>b desetih s kočijo v Nemilly avenij-? Maillot št. 10 h gospodični Andrmiomftovi. Ostal je tam do polnoči, potem se je pa vrall sem. Davi je odhajal! na konju ob pol devet m,, vrnil se je v Neuillv. ob enajstih je zapustil ta okraj in se vrnil opoldne. Nastala je tišina kakor pred sodnim dvorom, kadar začne predsednik citati težko obsoefibo. Kmalu se je pa Mina obvladala in jela izpraševati agenta o podrobnostih. Sedla je na pručico, si zakrila obraz z robcem in namignila agentu, naj stopi bliže — Kakšna žena je ta Laicie Andirimontova ? —Naj ne bo milostiva komtesa v zmoti. — je odgovoril agent. — to ni žena, temveč mil ado dekle, — Mlado dekle? — Seveda In tu je na najboljšem glasu. Že šest mesecev^ stanuje v tem mirnem dk*miu v Neuillv s svojo teto gospo Mathissenovo, ki je pa včeraj ob sedmih umrla. Najbrž pod vplivom te^a težkega udarca je zahajal mož, ki sem mu sledil, veokrait v ta dom, docim je bil prej v njem samo dvakrat, največ trikrat. Komtesa se je tisti hip stx>mnila na košček modrega papirja, na brzojavko in takoj je spozna/Ja, da mora biti zveza med n v> in agen tovim prirxyve