24. številka. Ljubljana, v torek 29. jannvarja. XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan cveter, izimfli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij ak o-oge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znada. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Oledališka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 28. januvarja. Po tako obširnih debatah in po izvrstnem govoru dr. Gregra poprijeti 'besedo in vzlic že izže-temu predmetu še zan'mati poslušalce, bi se težko komu druzemu posrečilo, nego Hausnerju. Treba je k temu izrednega govorniškega talenta in treba take temeljite vednosti v državnih stvareh, zraven pa nekaj osoljene polemike, v kateri se Hausner že od nekdaj odlikuje. Neusmiljeno je bičal Tomaščuka in nad njegovo nesrečno glavo izsipal toliko sarkazma, da je mož raji izginil iz dvorane, nego da bi še dalje poslušal svojo justifikacijo. A tudi Wurmbramlu ni prizanesel in njegov predlog prav pošteno razče-Bal. Po Hausnerjevem govoru, ki je bil na desni zelo pohvaljen, nasvetoval je dr. Tonkli konec debate. Glasovalo se po imenih, in ker je nekaj poslancev na debni manjkalo, z levico pa je glasoval ves Coroninijev klub, bil je konec debate le z 2 glasomo večine, 171 proti 169 vsprejet. Coronini je izročil potem svoj posebni predlog, ki je bil od njegovega kluba in deloma od levice podpiran. Vsled tega se je še jedenkrat glasovalo, ali se ima debata na novo pričeti, a večina je to zanikala s 174 proti 168 glasom. Za generalna govornika sta bila izbrana na levici Plener, na desni knez Čartoriskv. Besedo poprime Plener. Šuzelka Dunajskim politikom. Triinsedemdesetletni publicista Franc Šuzelka se je iz Heiligenkreuza oglasil in v šesterih člankih v Praškej „PolitikH-i izpregovoril trde besede v obličje Dunajskim politikom, „ki tekajo za praznimi programi, zanemarjajo imenitne skupne naloge, in vrhu tega motijo ter zavirajo delovanje sedanje avstrijske vlade, ki se ravna po pravičnih načelih, ter ima blage in dobre smotre." Ker je mož, ki se v teh člankih pod napisom „Verfassungstreue und Deutschthiimelei in Wiena obrača naravnost do Dunajskih politično delavnih meščanov, državno uva-ževan in izkušen političen pisatelj, in že za tega delj gre njegovim razmišljevanjem velika veljava, zato mislimo, da svojim čast tim čitateljem ustrežemo, ako jim s teh njegovih najnovejših in dnevnej politiki jako primernih člankov posnamemo in podamo vodilne in poglavitne misli. Slavni pisatelj pričenja tako-le: „ Časnikarski in parlamentarni kolovodje politično aktivnega dela meščanov Dunajskih v jedno mer ponosno na-glašajo nerazrušno ustavovernost svojega občinstva in zato povzdigujejo Dunaj kot poglavitni steber in mogočno zavetišče konstitucijonalizma, pri čemer si stvar ttko mislijo, kakor da bi ustavovernost in konstitucijonalno prepričanje bilo jedno in isto. Na to čisto napačno misel opirajo potem trditev, da vsi tisti, ki kakorkoli nasprotujejo sedanjej ustavi, ne-mnjo konstitucijoualnth mislij, nego absolutistične. A to ni res. Vsaka ustava je določena zavoljo države, ne pa narobe država zavoljo ravno te ustave. Vsa-kej ustavi bodi svrha, da ue država ohrani in pospešuje, zatorej se more in mora le taksno ustavo zvesto poslušati in sveto ljubiti ter z vso močjo Čuvati. Lahko je torej biti dober iu zvest konstituci-jonalec, a vender baš za tega delj je tudi lahko nasprotovati tej ali onej ustavi, ali kakor se jo rabi." Ravno narobe (tako namreč nadalje razvija Šuzelka svoje misli): Dunajčanjo so bili doslej absolutisti. Zmirom in pri vsakej priliki so burno zahtevali jednolično centralizacijo, in se baš tako viharno upirali vsakaterej politiki Bprave in radovoljnega združenja. To se da pa jedino-le doseči z absolutističnim vladanjem, katero torej kot jedino sredstvo za centralizacijo Dunajski politiki zahtevajo, ob jednera pa tudi v dejanji konstitucijonalna načela zatajujejo in z vsakim svojim korakom vsakaterega prepričati hote, in so večino v Avstriji v resnici že prepričali, da našo državo parlamentarno a tudi blagovito vladati ni mogoče. Vse tišči na to, da ne vlada večina prebivalstva, nego manjšina, in vse posku^nje, da bi se ustvarilo razmerje pravično, omnhnejo zavpljp nasprotovanja gospodujoče stranke, ki sebe in svoje strankarske namene smatra za smotre političnega življenja, a državo le za sredstvo k tem smotrom. Centralizacija avstriske države je na vrh prispela za časa absolutizma, takrat je bila popolna in Dunaj je delal streho temu poslopju. Vse državno življenje je bilo zbrano na Duuaji; Dunaj je bil vse, i druge avstrijske dežele so bile prazen nič, ali pa samo za to, da so na Dunaj pošiljale krven in denaren davek; rade ali nerade so morale tako plesati, kakor je Dunaj hotel. Iz te centralizacije pa Dunaj ni sumo časti dobival, nego tudi velike gmotne koristi in dobička. Vse to je Dunajčanom ucepilo misel, da je habHburško cesarstvo nastalo in se razširilo samo zavoljo njih, in ima država le nalogo, dežele in druga svoja mesta zatirati in uničevati, da se bo tolikanj bolj sveti! Dunaj, ki ima biti svetovno mesto, to nalogo pa da se najbolje izpolnjuje s priljubljeno in veliko obetajočo centalizacijo. Ako tudi 8e je Dunajčanom za vlade centralističnega absolutizma godi jako dobro, vender so sami prvi udarili po tem zistemu, ki se je 13. mar-cija 1848. leta v resnici zgrudil. Na to so Dunaj-čanje jako ponosni in zahtevajo od vseh narodov naše države, da jim morajo biti zuhvalni za Bvobodo in pravico, ki se jim je pripoznala 1848. leta po Dunajskej pripomoči. A oni tudi zahtevajo, da bi se drugi narodi iz hvaležnosti baš teh pravic izza onega leta Dunaju na ljubo odpovedali. Pod kon-stitucijonalnim plaščem so nadaljevali absolutistično centralizacijo. Vsi avstrijski narodi naj bi odložili svojo individualno samostojnost. V tej politiki je Dunaj prizanesel le ponosnim Madjarom, katerih se je VBakdo bal, dejal jim je posebne svobode, v tem ko je drugim narodom odtezal najnavadnejšo pravico. Najbolj so ustavoverni Duuajčanje hudi, ako se njim nasprotujoče kraljevine in dežele sklicujejo na zgodovinsko svojo pravico. Ker imajo Dunajski politiki sploh le malo zgodovinskega zrmiiu in pre-vdaika, podtikajo tudi stranki zgodovinskega prava le nazadnjaške namene, češ da bode državo tako prevstrojiti, kakeršna je bila v „groznem" srednjem veku; tega pa ne vedo, da se je v srednjem veku po javnih zastopih tudi brez parlamentarne terminologije razpravljajo jako pametno in vspešuo, in da je baš pod vodstvom teh sedaj zaničevanih spred-nikov Dunaj res tisto postal, kar mu sedanji mestni očetje želijo, namreč svetovno mesto, to pa za to, ker se je Dunaj smatral za glavno in prestolno mesto slavne habsburške monarhije, ki zcačno v sebi druži tri mogočne rodove i slovanstvo, ger-manstvo in romanstvo. Tako je trt ba Dunaj v veljavi ohraniti, ne pa s tem, da se stavi potrošne pa- LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (DaUe.) Marsikaj miCnega bi vedel povedati o „Škratuw in „Brencelji", a podlistkar se boji, da bi ga ta dva prijetna šaljivca v bodoči številki ne postavila v nju predale, ter prehudo opikala in popolnem raztrgala. Kaj pa o nadih leposlovnih mesečnikih,o „Lj ubljanskem Zvonu" in Celovškem „Krešu" V O teh dveh bi vedel povedati mnogo, toliko da bi se podlistku odmerjen prostor v „Slovenskom Narodu" nekajkrat napolnil. Ker bi pa kočljivim bIov-stvenikom ne ugajale vse besede, ki jih bi suhoparni podlistkar prepisal iz enciklopedije „Edioostnih" učenjakov, rajše molči. Pred zaključkom bi moral podlistkar še naštevati razne — prave in navidezne urednike slovenskih časopisov iz sedanjega in minolega časa. Ker mej sedanjimi uredniki več ali manj pozna vse (razen očeta g. Ozimka in Imreta Augustkba — če je ta še mej živimi) od Suhoblodnikain Viktorja Dolenca do istinitih urednikov »Slovenskega Gospodarja" in goriške „Sočeu, vedel bi po receptu v enciklopediji „Edinostnih" učenjakov napraviti najokusniše rezko jedilo. Primerno osoljeno in dobro s papriko poštupano bilo bi gotovo slastnejše od najbogatejšo table d' haute. Da je ta vražji želodec nekaterim gospodom toli imenitna stvar. Da, da, prav električna luč se je podlistkarju zabliščela: Leon Gambetta je bil imeniten gourmand. A francoski pokojni Gambetta pa slovenski — — —! Kolik razloček! Veči nego mej levom in kužkom, ali po domače, veči nego mej konjem in pod.....muho. Slovenci, ne smešimo pred svetom same sebe! Vedel bi, kot rečeno, povedati mnogo pikantnega o raznih teh gospodih na katerih ramah leži slovensko časopisje. A. nekaterim se Že pri tej opombi dela kurja polt, ker se boje, da bi jih podlistkar ne naslikal v pravej svetlobi. Pomirite se, podlistkarju gre za stvar, ne za osebe, zato je p r e m i šl j en o podlistkom napisal naslov: „Čas nikar st ve in naši Časniki". Pri takej priliki bi po slovniku „Edinostnih" učenjakov govoril tudi o jeziku, katerega pišejo naši časopisi. Kdor jasno misli, ter si je pridobil tudi primerno naobraženost, pisal bode tudi v časopise naravno in jasno. In jasnost, pa naravnost je poglavitna stvar. Jasna naravna pisava (slog) v časo-pisji nt izklučuje umetnosti v pisavi, izključuje pa vse izumetično ali preskrbno narejeno in natezano. Kdor naravno in jasno piše, izražaje se zmeraj tako, da čitatelj časopisa sebi pravi: tako bi v tem slučaji tudi jaz bil pisal. V slovniku rečenih učenjakov stoji citat iz Horacija: Ut Bibi rmivis Sporet idcin, sudet umitimi, irustraipic laborct Ausub idem. A podlistku neprimerno bi bilo to stvar na drobno razpravljati; tudi odveč bi bilo, naštevati razne razloge, zakaj časnikar v člankih, dopisih itd. ne govori v prvej osebi jednine; ampak navadno v množini. Ta oblika časnikarskih pisateljev in urednikov pa ni oni plural i s m a j es tatic u s , s katerim se razni vladarji v svojih spisih ponašajo. Vse to podlistkar mirne vesti prepušča uašim slov-stvenikom in pa — učenjakom tržaške »Edinosti*. Prezreti ne sme jedne same stvari, s katero se lju-beznjiva „Edinost" odlikuje mej vsemi in nad vsemi slovenskimi časopisi. Vsi jeziki evropski so imeli in imajo več ali manj priprostih — očitnejše rečeno — surovih besed in izrek. V iz- 59 Tace, ali pa Wse otročje posnema odvisne naprave iz tujih velikih mest. Zmirom se liberalni Dunajčaoje iznašajo s svojim ustavoverstvoin, ali pri tem teptijo kousti-tucijonalizraa prvo in glavno načelo: namreč jedna-kopravnost. Vsi so jednaki pred postavo. A ustavo verni liberalci, ki bi grozen krik zagnali, če »d se to jednakost posamičnemu človeku ne priznaval), pa pa to jednakost sami celim narodom zanikujeiu in bi najrajši, da bi jim drŽava to zanikanje tudi postavno odobiila. Dun^j, kot srce cesarstva, bi moral imeti srce za vse narod;. To pa ni tako. Ako Duu tj. kakor se rad pohvali, vse došlece iz pokra-jiu gostoljubno vzprejema in za-nje skrbi, sjtori se to ie iz samoljubja in dobii Lari.je; ker Dunaj bi nikdar ne l»:l to, kar je, če bi mu iz pokrajin ne priteka 8 dunevne in gmotne moči. To pripozuajo sami, ker se Ujlti no da. A uprav zategadelj bi jim moralo biti do te^a, ua so vsi uarodi v državi zadovoljni n srečni, ker to bi Urzavi in mestu prinašalo veiik prid. lepo srečo in sijnjno tdavo. Ako pa Dunajč^njt: ho rjo le eentralizovati in germani-zovuti, tt r avstrij-ke na«ode pripraviti ob narodne posebnosti naravne in zgodovinske pravice, onda odrivajo Dtarode od Avst-ije in od prestolnega mesta proč in izpodkopujejo državi veljavo in moč, Dunaju pj« b.)g.stvo in veličastvo. Dalje prih.) Položaj Slovakov. IV. Ako zdij obrnemo oči od cerkvenega in literarnega življenja v nredo adoiinistracije v Slovaki|i, tedaj se nam predstavlja podoba še večjega opustošenja in demoralizacije. l.mej 15 župauov zgornje-ogerskih županij, kjer bivajo sami ali većinom* Slovaki ni niti jed-nega \ernega in zavednega sina svojega naroda : vsi 80 ali »ojeni Midjur, a'i pa nudjuroui t. j. renegati slovaškega rodu. Kavno tako tudi podžupani. Četudi se prvi in drugi vo ijo v županijskih zborih, vender so faktične kreature in hlapci vlade, katera popblp.' m gospoduj i) v županijskih skupščinah po svojih mnogoštevilnih uradnikih, a će je treba tudi s terorizmom ustavne umetnosti. Kakor vidimo v vsakem n ulžupunu miiiisterskega predsednika v po-marijivnej podobi, t tko tudi v vsaaem uradniku najdemo malega Tiszo, /, njegovimi nabori, odločnostjo in fanatizmom. Pb »vojuj premetenosti in zavijanji pravie-- pres* gajo komitatski čiuovniki mmisterske. Prave pijavko krapiega, zlust' slovanskega prebivalstva su tako imeeov.ni „notarji-1 t. j. selski ali občinski pisarji, četudi po zakonu izvršujejo samo naredbe občiuskih stuašiu in selskih predstojnikov, vender v istini s.imi vi tdajo v občini, ker uživajo navadno pokroviteljstvo izpravnikov in imajo monopol za znanje miidjarsueg t je/.ika in zakonov. Glavna naloga notarjev, in sploh ogerske administracije je: li madjaiovati narod in 2. polniti žepe sebi in svo-j'm patronom, izžemajoč poslednje sokove iz prebivalstva, zlasti iz kmetov, najhuje iz onih, ki so — slovanskega rodu in duha. Povedati moramo, da se sedanja ogerska administracij« nič ne meni za take malovažue svoje naloge, k:-tkor ohranenje varnosti osebe in premo- ženja, skrbi za javno zdravje, milosrdne zavode, mostove, ceste itd. bavi se le „z viSjo politiko", največ h preganjanjem pnnfllavistov in agitacijo za vladne kandidate pri volitvah v državni zbor in druge zbore in mesta. Fmančna administracija kaže pe največ v rubežnin za davke, pri čemer prodajajo eksekutorji celo zemljexHsk* oodja, hiSe in zemljišča. Narod je tako razdražen na tako strogo izterjevanje, da so že pobili eksekutorje n. pr. v Boršodskej županiji. Jtko pridno se ogerski administratorji utikajo v „vojaSke nabore11, ker pri tem si lahko nabero denarjev od onih, ki so klicani k n&boru, zlasti od Židov, kateri se radi in z vspehom odkupujejo od vojne dolžnosti. rL\ Slovane, zlasti za Slovake je vojna sIu>.dh pravo sredstvo za madjarovanje, — zl»sti služba pri honvedskih polkih, katerih organizacija in komanda je čisto inadjarska. Vspehi administrativnih organov pri volitvah v državni »bor se najbolje kaJ.ejo v tem, da zdaj tri-ml'ijonni slovaški narod nema nobenega poslanca! Ni ga takega posilstva in nezakonitosti, da ne bi jo porabili, da prodro z vladnim kandidatom! Zgodovina teh vobtev predstavlja gotovo najškandalnejšo in najčudu^jšo stran avstro-pgerskega parlamentarnega življenja. Itesultat petnajsti« tne praktike aimi-nistracije bil je ta, d* je narod zlasti slovaški, postal popolnem ravnodušen glede sestave zakonoda-jalnih zborov, ter je jako apatičen proti volitvam, in gre volit samo zato, da z«slu>i nek* j goldinarjev ali nekaj bokalov vina. Ni se čuditi, da pri takej ogerskej administraciji narod boža, in nravstveno propada. Treba je le vzeti v roko kateri si bodi oger-ski časnik, da naletiš dolgo kioniko pobojev, ropov, liankeiotov, goljufij, izneverjanj, zapravi jenja siroti-škdi in drugih občinskih fondov, dvobojev, upravnih goljufij in nasilstev in raznih drugih hudodelstev, ki verno kažejo, da he Že potaplja vladna ladja, katero njeni krmarji in mornarji imenujejo „vsesvetui niadjarsk* globus". Težko bode kak slovanski podložnik pretočil kako solzo nad tem državnim mrličem. Zdaj pa teko solze v rekah pri p>gledu velikanskih heka-tomb (darov), ki se prinašajo na račun Slovanov, četudi ne v njih imenu v žrtvo uenasitljivemu mo-bdiu madjarizma. Politični razgled. Aoii.iii.j^ dežele. V Ljubljani 29. januvarja. Govor mladočeškega poslanca Gregra v državnom zboru napravil je tak utis na nasprotnike, da se mu še zdaj ne upajo prav oporekati uemški nasprotni listi. „N. Fr. Pr." bi se samo rada norčevala iz njegovega liberalizma ker se on druži s konservativci, pa jej ne gre od srca. Kadi vedno se ponavljajočih hudodelstev na Dunaj j se zdaj vlada bavi t vprašanjem o javne) varu »»ti. Ker ni več dvojiti, da so nekateri ti zločini vsaj v zvezi s socialističnimi rovanji, zato se misl', da misli vlad? proti socijalistom kaj ukreniti. Govori se že, da se hode proglasilo na Dunaji obsedno stanje, ter prikrajšala svoboda tiska in društev in shodov. Pa težko, da bi te naredbe poma- gale, socij al. stično vprašanje sili na dan, prej aH slej bodo prisiljeni baviti se z njim državniki. Vitanje države. lt»liJaimltl kralj neki m ali vrniti pohod nemškega cesarjeviča v Rimu, ter se bode podal prihodnjo pomlad v Berolin Zi to potova-ije se «,eki že delajo priprave. — Dne 25. t. m. mej italijanskim minisrom Mancinijem in Deeraisom sklenjena pogodba o odpravi konsulske jurisdikcije se glasi: S smrtjo ne sni" h ti kaznovan noben italijanski podložnik, ker je ta kazen v Italiji de facto odpravljena. Javni ra/pori se bodo deloma puravinli po diplomati ""nem putB, deloma pa prepustili novim sodiščem. Kompet« nca apelacijskima sodišča v Algieru se priznava. Ako hoc^ sod:šče obsoditi kakega italijanskega podložnika, tedaj morajo trije izmej šestih prisednikov biti Italjani Večina italijanskih listov se veseli, da se je dognala ta do^odha in tako zopet utrdile dobre razinere. m*j Italijo m Francijo. V fr»nc osl«i»f kameri bila jo prošli petek in soboto debata o socij «lne dalo pomagati L cueva-lier je priporo&il povišanje varstvenih carin, de Koys poni eojB zemljiškega davka, bivši zidarski mojster M trti n N&dared razvil je cel socijalni program p i Bnmaickovem u/.o'cu bonoparlist Ilaentjeo* misli, dB bi se moral pomanjšati davek na pijače in tobak in ustaviti se potrata za šolske namene, ledmitist mr.»f de Muu j*; pametno priznal, da se kriza ne razteza samo na Francijo ter, da republ-\l\ ni za njo oilgovorna. ker cerkev ni ve^ svetna posredovalka, moralo bi se kaj drugega postaviti na nieno mestu, morda kak socijalni kongres, katerega bi se, udeležilo vse države. Rivet je pi<'dV žil načrt orf»»ri|i t^vkov ju u|»eliavi prh)dniu-skega d'ivki, radifatec liri.dau }• "j.lV'1, da bi marsikaj odpustili Orleanskim princem ko tii vrnili de-lalcem onih 48 milijonov, katere so 1875 1. vzeli Franciji, dedno sredstvo za, poiudigo naroduega gospodarstva je po njegov« m mnenji revi/.i;a ustave in odpi-ava senata. L°g mitist I5onIry d' Asson je izjavil željo, da b se vse |e pri dornačni mročilo, ker tuji delalci preplavljajo Franciji. Rtdikabia levica je objavila svoj program. Ta zahteva revi/ijo ustava, odpravo konkordata, loitev cerkve od države, volilno pravico sodnikov, kontrolo vn njili zadev po parlamentu. V notivoijih zadevah /ahteva v smislu svobode radikalna levic«: 1. decentralizacijo uprave, kolikor je to tnogo';e. z ozUom na narodno jedinstvo, departementalno in ob'cmsko svobodo; 2. splošni prvotni šolski jioduk, pouzdi.o ljudskega in obrtnijskega šolstvM, kolikor je m»goče dopuščt nje v sredine in višje šole ni podlagi i<|Mtov sposobnosti; 3. odpra a jedno letne prostovobne vojne službe; jednaku vojna dolžnost za vse, katera naj se po možnosti in-Aa; 4 demokratične reforme davkov; 5. reformo sodništva, da se odpravijo prazne formalitete in zn žajo stroški; 6. potrebne ocijalne reforme, katere naj se ozirajo na prinvrno plafilo za delo, zboljšanje individualnega in občnega blagostanja. Na H|iiin, skem se že vse stranke pripravljajo na volilni noj, ču tudi je še štiri mesec- do volitev. Bati se je. da hi ob volitvah ne izbruhnila ustaja, kajti n sprotne stranke neki pod krinko voli Ine agitacije ščuvajo k uporu. Kralj Alfonz je s tem, da je poklical konservativno vlado, porinil mo-narhistične libt.ra'ce v re|iublikanski tib»r. Trdi se, da je maršal Serrano giavui agitator «n se nadeja s pomočjo liberulnh strank priti do regentstva. Vse-k^ko je položaj na Spanjskem jako res^n. ,1 ni; le.«i»! » konservativna stranka se pripravlja na hud boj v bodočem parlamentarnem zasedanji. V obeh zbornic,»h se bode stranka toiy-jev odločno uprla vladi. Sir Stnfford Northcote, vodja opo- obraženi družbi (katerej se pa izobraženost ne primerja po lepej suknji in visokem svitlem klobuku) se vsak izogiba vseh nizkih besed in robatih izrek. Kdor se ne ravna po tem pravilu, zagreši se zoper dober okus izobražene diužbe. Ta ga začne sprva z začudenjem, poslej pa pisano gledati, prezirati ga in se ga egibati. To prav naravno pravilo je že davno obveljalo v evropski pismenosti in tudi v eviop8kem časopisji. V.-i časnikarji brez razločka se prištevajo mej izobražence, ter se v svojih izdelkih ravnajo po rečenom pravilu. Mej slovenskimi listi le tržaška „Edinostu ne pozna tega veljavnega pravila. Ta „E lin ost" se v svojih spisih tako odurno ihti in ponaša, da so izrazi: podla duša, podlost---iu cela vrsta takih in še hujših besed in izrek kaj običajnega. Tak sermo proletarius ne oblažuje srca ter nikakor ne pospešuje in ne širi naobraženosti mej onimi krogi, katerim je ta list v prvej vrsti namenjen. Tak razuzdan in umazan jezik le pohujšuje čitatelje, podpira le surovost mej njimi, mislečimi: tako se mora preklinjati in p r i m o j d u š e v ati, da se Človek lahko uvrsti mej izobražene stanove. „Nihil placet quod non decet," rekel je prav resnično že Btarodavniški K vin ti lij an. — Vse to je povzeto iz slovnika „EdinoBtnih",učenjakov ter je namenjeno podpisanemu in nepodpisanemu uredniku recenega lista. Takta manjka, takta in blagega Čuta! Slepe strasti ps je na ostajanje. Dolga, predolga vrsta teh podlistkov je vsaj nekoliko pojasnila slovensko časopisje in časnikarstvo sploh. Gotovo bi podlistkar vedel naštevati tudi mnogobrojne dobre lastnosti njegove, a Časopisi, kot s prva rečeno, si sam« tako preradi popevajo lastno hvalo. Kazal je le na razne hibe v Časnikarstvu, a ne le s praznimi besedami, temveč z nepretrganimi dokazi. Now what I vvant, is — facts, facts! rekel je slavni Bo z (izmišljeno ime K. Dickensu, kar vsak slovnik pričuje „Edinostnim" učenjakom). Dokazov, protidokazov zahteva podlistkar od vsakega, tudi od priviligiranega učenjaka, ki se bi hotel spodtikati ob navedenih stvareh. Pisatelj bi se ne bil nikdar nadejal, da bodo ti pohlevni listki tako globoko zadeli v razne kroge ter nepremišljenim našim politikom v obrambo izvabili ono ne dovolj premišljeno šepavo izjavo naših deželnih poslancev. Da bi bil resnico po polnem podprl, rabiti bi ne bil smel urednik »Slovenskega Naroda" toli zelo olovnik.*) Ona *) Opomba uredniku „Slov. Naroda"! Na raznih straneh Bte mi neprimerno zruhlali tvarino, da nekaj prevelika ozirnost na razne veljavne in neveljavne može je doslej narodnej politiki, naiodnemu napredku zmerom največ škodovale. Prvaki, pravi in domišljeni, oiresite se vender jedenkrat te preveižke ozirnosti, iz katere poganja tolikokrat bičana omahljivost in nedoslednost. Potem se ne bodete ujedali iu gnjevili nad tem krotkim in mirnim podlistkarjem. Slavni Pope je že konci prve tretjine minolega stoletja pisal: „To attack v i ce s in th e abstract, vvithout touching persons, may be safe fighting bolj opasni čitatelj precej zasledi: tuje izbrisan prednji stavek, tam pa izvod in zaključek. Najhujše pa je, da ste na mnogih mestih izpustili cele odstavke na pr. v podlistku od 3. januvarja, ko hitro so t« ali šaljivo ali resnobno premočno pobijali napačna načela, napačna pravila, zakrite zvijače in sleparije. Tem potom se je nekojim listkom iztresla vsa sol in paprika, a s tema so izgubili tudi vso slast, ves oni pikantni okuB, katerega pri raznih jedilih na bogatih skupnili mizah smešni sladkosnedeži ne morejo dosta prehvaliti. Će bodo zaradi tega Čitatelji godrnjali, prevzeti imate vi g. urednik, vso odgovoril o s t. Drugo stvar pa jo podlistkar zmerom pripravljen sam braniti in zagovarjati pred vsemi napadi, naj ti prihajajo od privilegiranih ali ueprivilegiranih Ijudij. Pošteno o rož j e povsodi velja tudi v časopisji in v politiki. Premete n ost in zvitost pa ni s leparija. Že sv. pismo pravi: bodito gladki kot jogulje iu zviti kot kače; le Talmud uči pre pel i ča rj e, kako naj brezozirno sleparijo krlstijane ! zieiie v spodnjej zbornici, izjavil je pri nekpm shodu v Barnstaplu prošli četrtek, da se bodo konservativci uprli vsakemu poskusu odvzeti takim volilcem volilno pravico, kateri imajo posestva v groti,i pa tam stalno n« stanujejo. Ravno tuko je dni razumeti, da bodo podpirali Londonskega lordmajorja v protivenji proti munie palnej refoimi. Bivši pomorski minister Sm th je izjavil v Dobi nu, da opozicija ostro pobija irsko in egiptovsko vladno politiko. Lord Carnarven in lord Rendolph Churhill izrazila sta se že tudi v jednakem smislu. Dopisi. Iz Horjula 24 januvarja [Izv. dop.] Včeraj popoludne se je pri nas okrajni glavar gospod Mah-kot v službenih zadevah mudil. Bd je slovesno vzprejet Prostovoljna požarna hramba postavili je pred županovo hišo dva slavoloka s cesarekimi in narodnimi zastavami, in potem 86 je društvo, 28 mež v un formi s čeiadimi na glavi predstavilo g. okrajnemu glavarju, ter ga po svojem načelniku g. JMarintič-u pozdravilo. G. okrajni glavar se je zahvalil za vzprejem in omenil, da ga je jednako vsprejela požarna bramoa •v Šniariji Obljubil je, da hoče, kar bo v njegovi moči, vselej z veseljem v vseh zadevah društvo podpirati, kar je tuli dejanski pokazal in dni t ven blagujnici nuklonil lep dur, za kar mu društ\o i/reku toplo zahvalo. Potem se je podal v šolo, kjer je bilo 01 dopoldanskih učene.'V. Ondi je ostal dobre pol ure, kjer se je ra\n o števililo, iu po njegovi želji v računstvu nadaljevalo. Izrekel se je prav p jvoljno o šoli iu napredku otrok, s katerimi je prav prijmio govoril. S «*]mmI n!«'««» Šta|4»r|a 25. januvarja. "[Izv. dop] (Konue.) In ako slovenski učitelji pri naj boljšej volji iu naj vrč jem. trudu ne morejo doseči, kar veleva z.iImju, potem se jim očita, da so njih šole slabe, da D680 tako d lavni in omikan*, kakor njih sodrugi v nemškem Štujerji. — Učiteljstvo je tudi že vičkriit prosilo, da se v pokoj Btopjvlim starci un uč'Mjcru uiačunijo vsa leta, pa zaman je je trkalo na vrata nemških liberalcev v Gradci. Pred k rat kini se je po predsedništvu štajerske učiteljske zveze deželnemu zboru predložili prošnja, da se tudi deti litivoim poduki tel jem dado 5 letne dokiade. In kdo je to prošnjo zagovarjal, kdo za njo glasoval V S'ovenski poslane, a nemška večina jo jo ovrgla To so dejanski dokazi nemške prijaznosti, iz njih lahko vsak povzame, koliko je vredno tisto „visoko spoštovanje" do učiteljstva, s katerim se tako šopirijo; vse je le mamilo, s katerim hočejo značajno slovensko učiteljstvo premotiti. Se bodo pa slovenski učitelji, res dali premotiti? Upamo, da nikdar ne I Njih poklic je preuzvišen, presvet, pre-imeiiiien, da bi ga oskrunili z grdim izdajstvom. Učiteljem je narod izročil svoj največji zaklad; domovina jim je prepustila svoje najnežnejše cvetlice v oskrbovanje; država pa jim je zaupala vso svojo srečo, in moč, svojo prihodrijost. Sveta zadača učiteljstva je teuaj, da hodi ravnim potom, kakeršneg* kaže pedagogike jasna zvezdu, da se ne ozira na razne bolj ah manj strankarske, sebične u pij i ve, da ignorha vse, ki ga mislijo na krive pota speljati. iodeed, but it is figktiug w.th skadovvs. M v greatest couifort and aucouragemeut to proceed, nas beeu to see that thoae who have no shame, and not fear of any thing else, have appeared touched by my aatires". A poslovenimo po slovniku te lepe besede našim učenjakom, ki h svojo modrostjo zakladajo blaženo tržaško „E dino s t". „Napadati napake same na sebi in nikakor zadevati se ob osobe, je gotovo kaj varni boj, a boj je s senco. Primojem delovanji me je okrepčevalo in s |> od h lijevalo najbolj, ko sem videl, kako zelo so se po mojih satirah zadete kazali možje, ki se drugače ne sramujejo in ne boje nobene stvari." Bistroglavi Anglež je dobro vedel, da zmiraj in vselej resnica v oči kolje. Možato je le z dokazi in prutidokazi pobijati besede in trditve teh drobnih podlistkov, — nemožato, prav babje pa je iskati in povpraševati po imenu njih spisovatelja: zaman je vse zasledovanje. Ileiue pravi nekje: In Froschpfnbl aH1, daa Volk verhannt, Das seineu Meister je vorkannt. V Ljubljani 20. prosinca 1884. Stat nominis uinbra. Na njih skrbi jim bodi, da odredijo plemenitih in neomahljivih značajev, ki bodo zbistreni na umu požlahtnjeni na srci in navdušeni za vse, kar je lepega, blagega in resničnega, stopili v življenje. Taki otroci bodo jedenkrat kinč in Čast svoje domovine, pa tudi trdna podpora in ueustrašljivi branitelji vse države. Vsa podlost bodi vam učiteljem tuja in gorje tistim, ki nežna otroška srei, ž njo oskrunijo. Take učitelje bi prihodnji zarod, hode po njih grobeh, le klel. Hvalu Bogu, da je takih učiteljev pri nas Še malo. Večina se svojga imenitnega Btanu zaveda, in na te smo ponosni, od teh lahko rečemo, da so vpč vredni, nego sto centov zlata. Tiste duševne sirote pa, ki bo se dali premotiti, ter so do celega ali pa le do pol prestopili v uasprotni tabor, ter so tedaj tud: prevzeli nalog, slovensko mlad m j bolj zabiti, nego modriti, sicer jih omilujemo, pa žal vam za nje — ni. Ko bi bili značajni, hi tega ne bili storili, brezziiH Nemške marke . . . \ ; 9 " 4°/0 državne srećke iz 1. 1854 250 gld. 123 " Državne srečke iz L 1964. 100 gld. 171 „ 4 /0 jivstr. zlata renta, davka prosta. . 100 , Ogrska zlata renta 6°/0...... 121 . i*L , \ \ \ 89 „ n papirna renta 5°/0 ... 87 , 5"/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblfg. . * 104 „ Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ Zimlj. obč. avstr. 4«/,«>/o zlati zast. listi . 120 „ 1 nor. oplig. Elizabetine zapad, železnice 105 „ J'rDr. obhg. Ferdinandove sev. železnice 104 , Kreditne srečke......100 gld. 170 . Kudnlfove srećke .... io 20 Akrije anglo-avstr. banke . . 120 ! 116 " Traum)way-društ. velj. 170 gld. a. v. " . 227 90 40 45 85 50 30 Zahvala. Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja in za mnogo lepe vence in cvetlice, ki so bile poslane povodom smrti naše presrčno ljubljene pokojne, za mnogoštevilno udeležitev pogreba, posebno čast. gospem in gospodićinam in gospodom pevcem za premilo petjo, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. V Postoj in i, v 27. dan januvarja 1884. Kodovina Kraigher. Slika pesnika S. Gregorčiča dobiva se na fin in močen papir tiskana v „Narod-nej tiskarni— Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Proda se precej iz proste roke 5 močnih konj za težko vožnjo ali za koleselj. — Natančneje se izve pri g. Karolu Nlrnibu, Hrenove ulice fit. 15. (72) Kovaški pomočnik, ki je dobro izurjen v podkovstvu, dobi službo in v tej zadevi natančneja pojasnila pri (67-2) J. Zavrtniku, v Dol. Logatci. V Logatci oddaje se o Sv. Jurji 1884 pri združenji treh cestA, blizu železnice ležeča, za gostilnico posebno pripravna, prostorna hiša s stajo in vrtom vred v najem. (7*-i> Natančnejo se izvč pri Mulley-Ji na Vrhniki. Castitemu p. n. občinstvu naznanjam, da bode r mizarstvo mojega ranjcega moža še nadalje obstajalo, ter da som vodstvo izročila veščemu strokovnjaku, ki bode vsa mi/..trska dela, stavbena in pohištvo natanko, lično in po nizki ceni izvrševal. Za obilna naročila se uljudno priporoča (69-D Josip Cvetanovič-a udova. Krško, meseca januvarja 1884. owwg g it?* .60 e d I C tj 5? 2. s H bj » I h* H* - N E S mpti a. 2r§ 1 N -t g 1 -.""m — K p 3 o R hm sr"« r 1 0 3 < a -z iz 2 1 o| o- -t ._/rtj cr* »» b C i p; 0 H & 3 i = ■ c! § w O II N< iS" S* CD CO CD I - ■■ l j -1 od v»eh podobnih izdelkov, iiditiftjo to pa«tjlje nič AkodJJivrga. v tiefti; #i.f|.»v/./-