LETO III.
7
SEPTEMBER 1977
glasilo szdl občine logatec
aške
OVICE
Jože Rupnik, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Logatec
Na junijski seji skupščine
občine Logatec so med drugim izvolili za novega predsednika izvršnega sveta skupščine občine Logatec dipl. inženirja
Jožeta Rupnika, dotedanjega načelnika oddelka za gospodarstvo in finance ter podpredsednika tega sveta. Rodil se je leta 1933 na Kalcah, leta 1960 dokončal študije na biotehnični fakulteti v Ljubljani, zatem pa se zaposlil v Logatcu, najprej v kmetijski zadrugi, zatem pri gozdnem gospodarstvu, bil nato družbenopolitični delavec in pred izvolitvijo pa na že omenjenem delovnem mestu v občinski upravi. Kaj več ga ne kaže predstavljati, saj ga pozna skoraj vsak občan kot izredno delovnega in za razvoj socialistične samouprave zelo zavzetega delavca.
Pri opravljanju sedanje delovne dolžnosti mu želimo dosti uspehov.
- vr
11. septembra na Vrhniki
zbor aktivistov in borcev NOV
Na Vrhniki bo 11. septembra velik zbor aktivistov in borcev NOV občin Ljubljana-Vič, Vrhnika, Logatec in Cerknica To bo že tretje srečanje vseh tistih, ki so se borili in delovali na območju teh občin. Letošnje zborovanje bo še zlasti pomembno, saj praznujemo več pomembnih obletnic naše revolucije kot 40 let ustanovitve KP Slovenije, 40-letnica prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in 85 let našega voditelja. Skupščina občine Vrhnika, kot gostiteljica tega srečanja, si prizadeva, da bi kar najbolj slovesno praznovali, saj pričakujejo, da bo na zborovanju okoli deset tisoč ljudi.
Pred zborovanjem bo 10. septembra popoldne na Vrhniki nastop pevskih zborov in godb na pihala iz vseh štirih občin. Razen tega bodo v vseh občinah okrasili svoja središča s cvetjem in jih opremili z zastavami. Glavni odbor tega srečanja je pripravil poleg primernih tiskanih vabil tudi priložnostne značke.
Ob začetku šolskega leta
Ze nekaj dni je, odkar so šolska vrata spet odprta. Mladina je napolnila šole in začela nabirati znanje. Se predno pa začnemo razmišljati o naših nalogah v prihodnje, je prav, da se zaustavimo pri doseženih uspehih v prejšnjem šolskem letu. Na obeh osrednjih šolah v občini je bil učni uspeh skoraj popoten. Tako pravzaprav vsak učenec izdela osemletko in dana mu je možnost nadaljnjega šolanja. Seveda pa je v nadaljnjem šolanju pomembna sposobnost, ustrezna poklicna usmeritev, osvojeno znanje in delovne navade ali, kot po domače temu rečemo, pridnost.
Osnovna šola pa ima poleg izobraževanja močan poudarek tudi v vzgoji Naša socialistična družba bo uspešna le tedaj, če bodo samoupravljava ne le izobraženi, temveč tudi vzgojeni Vsesplošna vzgojenost, kulturnost in družbenopolitična zavzetost posameznika v sredini, kjer dela in živi, omogoča v našem samoupravnem delovanju uspešno in resnično dogovarjanje. Se tako zapletene zadeve se dajo in morejo reševati kulturno in preudarno. Zato osnovna šola omogoča učencem udejstvovanja v raznih izvenšolskih dejavnostih, organizacijah in društvih ter skupnostih učencev.
V teh dejavnostih se mladina že vzgaja, in temu delu bomo morali posvečati še večjo skrb in pozornost. V razvejeno izvenšolsko dejavnost so že vključeni tudi zunanji sodelavci; za njihovo pomoč smo jim zelo hvaležni, zato ob tej priliki vabimo še ostale. Bolj ko bo namreč šola povezana z utripom kraja, bolj bo prihajala do araza njena vzgojna funkcija.
Delovni pogoji se zboljšujejo. Čeprav so neprimerno boljši kot pred dograditvijo, pa nam manjka še marsikaj. Učna tehnologija terja nenehno posodabljanje, ki ji pa v naših šolah prepočasi sledimo. Dalje, dobro se vsi zavedamo, da je steber vzgojnokobraževalne dejavnosti družbeno angažiran učitelj, pa bomo letos, na žalost, izgubili nekaj dobrih sodelavcev in vrzeli bo težko zapolniti
Poleg rednih oddelkov bomo v naslednjem šolskem letu odprli še en oddelek PB v šoli 8 talcev in dva v šoli Gor. Logatec, kajpak, če bomo dobili ustrezen kader. V kolikor bomo finančno in kadrovsko sposobni, pri tem je odločujoč predvsem interes KS in DO, bomo v naslednjih letih postopoma prešli na celodnevno šolo. Vpis šolskih novincev pa bo letos ob začetku šolskega leta in ne med semestralnimi počitnicami, kot je bilo v prejšnjih letih.
V novo šolsko leto gremo z optimizmom in z željami, da dosežemo več kot doslej. Zlasti želimo sodelovanja s starši, z družbenopolitičnimi in delovnimi organizacijami v kraju in občini Naši mladini in sodelavcem pa priporočamo, da se z novim poletom lotijo svojih nalog v šolskem letu 1977/78.
Pavle Smrtnik
Priznanja OF v KS Naklo
Na slovesni seji vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Naklo so 30. junija letos dobili bronasta priznanja OF slovenskega naroda naslednji:
MARJAN JERNEJČIČ, za dolgoletno zavzeto aktivistično delo v socialistični zvezi delovnega ljudstva,
MARCEL ŠTEFANČIČ za neprecenljivo, požrtvovalno in predano delo na področju kulturno prosvetne dejavnosti,
IVAN CERNE za dolgoletni prispevek pri utrjevanju in razvijanju komunalne dejavnosti in krajevne samouprave,
SLAVKO KARČIČ za dol-
Slovesna seja skupščine občine Logatec
Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika bo slovesna seja vseh zborov skupščine občine Logatec, ki se je bodo udeležili med drugimi tudi delegati pobratene občine Gacko. Pred praznikom pa bodo odprli posodobljene ceste v Logatcu, in sicer Krpanovo, Potoško, Gregorčičevo in Levstikovo.
Franc Jerina
goletno zavzeto delo na področju telesne kulture,
IDA VERBIČ za požrtvovalno aktivistično delo v krajevnih družbenopolitičnih organizacijah,
RATKO MARUSlC za zvesto delo in tehten prispevek na področju utrjevanja in razvijanja gasilske organizacije in
ANTON ZIGON za dragocen prispevek pri razvijanju in utrjevanju komunalne dejavnosti in krajevne samouprave.
Medved v Logatcu
V logaških gozdovih so že dalj časa medvedi. Zdi se, da se tu zadržujejo zaradi sedanje avtoceste, katere pregrade onemogočajo vrnitev vsem večjim živalim, ki skozi redke podhode pritavajo na logaško stran. Ze nekajkrat se je v zadnjih tednih primerilo, daje zdaj ta potlej drug kosmatinec kar pri belem dnevu kolovratil okoli Logatca; prvega avgusta pa se je eden pojavil kar v samem Logatcu, in sicer ob petih popoldne. Le nekaj sto metrov od občinskega upravnega poslopja si je najprej ogledoval vodni rezervoar na Naklu, potlej pa spodaj na cesti še poštni vrt, ki pa ni bil kai dosti zanimiv zanj, saj je kmalu odhlačal nazaj v okrilje gozdov. Franc Jerina
Poziv k razpravi
V juliju so, republiška skupščina v svojem delegatskem poročevalcu št. 16, sindikati pa v poročevalcih št. 4 in 5, objavili osnutke novih zakonov, o katerih se bodo jeseni dokončno izrekli in jih sprejeli delegati v republiški skupščini.
Z novimi zakoni bodo še bolj potanko razčlenjena določila, zapisana v naši ustavi in zakonu o združenem delu, ki bodo na ta način prispevali k še hitrejšemu uveljavljanju samoupravljanja, predvsem pa krepitvi položaja in oblasti delovnega človeka v vsakdanjem življenju.
Pred nami so tako osnutki naslednjih zakonov:
- o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu
- o organu samoupravne delavske kontrole
- o volitvah in odpoklicih organov upravljanja in o imenovanju poslovnih organov v organizacijah združenega dela
- o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja Zaključek javne razprave o omenjenih osnutkih zakona
bo v mesecu septembru, ko bosta sekretariat za delo in sekretariat za zakonodajo skupščine SRS pregledala predloge in pripombe v javni razpravi, ter na tej osnovi pripravila predloge zakonov za sprejem.
Ne nazadnje je odvisno tudi od nas samih ali bodo sprejeti zakoni čimbolj popolno ustrezali našim razmeram in potrebam; to je odvisno od naše udeležbe v javni razpravi, zato poziva občinski svet ZS vse delovne ljudi v združenem delu k čimbolj vsebinski razpravi o osnutkih zakonov, da tako še bolj pripomorejo k utrjevanju samoupravnega položaja delavcev.
Občinski svet ZS Logatec
Iz ocene delovanja naših delegacij
V pripravah na volitve 1978 imajo družbenopolitične organizacije pred seboj vrsto nalog, ki jih morajo v predvolilnem obdobju izvršiti. Nekatere naloge so že izpolnjene, kot n. pr. formiranje koordinacijskih odborov za volitve v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, in ocene delovanja delegacij in delegatov. Zelo pomembna in odgovorna naloga je evidentiranje možnih kandidatov za člane delegacij in nosilce družbenopolitičnih funkcij. Pri izvajanju te naloge pa zaostajamo. Iz ocene delovanja delegacij v naši občini, ki sta jo sprejela in kritično pretresla izvršni odbor in občinska konferenca SZDL Logatec na sejah 20. in 28. junija 1977, izhaja vrsta ugotovitev in zaključkov, ki nam naj bodo vodilo pri evidentiranju možnih kandidatov za člane delegacij. V triletnem obdobju delegatskega sistema se je pokazalo, da se je ta način sodelovanja občanov v samoupravljanju že krepko zakoreninil v naši družbeni praksi, vendar pa ugotavljamo tudi precej pomanjkljivosti, ki jih bomo morali čimpreje odpraviti.
Za uspešno delovanje delegacij in delegatov je izredno pomembno, da bomo evidentirali in kasneje v kandidacijskem postopku izbrali tiste delegate, ki bodo to dolžnost opravili z vso zavzetostjo in odgovornostjo in ki bodo med občani deležni zaupanja- Vrsta težav se je pokazala pri delu delegacij posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Gradivo za skupščine posameznih SIS so delegacijam pošiljali neusklajeno, kar je imelo za posledico, da so se morale delegacije pogosto sestajati. Zato so te seje bile večkrat nesklepčne. Da bi se temu izognili, bi kazalo resno premisliti mož-' nosti formiranja posameznih delegacij za posamezne SIS.
Mnogo kritičnih pripomb se je nanašalo na gradivo za seje skupščine občine. Ta gradiva so preobširna, dostikrat premalo jasna in razumljiva. Zato jih mnogo delegatov niti ne prebere morda te bežno pregleda. Gradivo za seje občinske skupščine oziroma za seje posameznih SIS morajo delegati pravočasno prejeti. Napisano mora biti kratko in jedrnato, predvsem pa razumljivo. Pri posameznih predlogih, kjer je možnih več rešitev, naj bodo te rudi poslane. Le tako se bodo delegati lažje odločali in prihajali na seje skupščin s pripravljenimi stališči. Tako bodo seie delegacij veliko boli aktivne in tvorne medtem, ko bi na sejah skupščine delegacije svoja stališča te vsklajevale.
Za normalno delovanje delegacij in delegatov v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela je nujno potrebno zagotoviti tudi materialne pogoje (ustrezne prostore, pisarniški material itd.).
TAvdbro ^obveščenost delegacij bi bilo potrebno izdajati informacije (bil-
tene) o delovanju skupščin in sprejetih sklepih, kar bi omogočalo tudi boljše povratno informiranje.
V dosedanji praksi se je pokazalo, da bi morale delegacije v KS in TOZD tesneje sodelovati, posebno kadar gre za vprašanja skupnega pomena. Vse premalo pa je bilo na sejah delegacij čutiti prisotnost družbenopolitičnih organizacij. Le-te bi se morale še veliko bolj kot doslej zavzemati za uveljavljanje delegatskih odnosov. Družbenopolitične organizacije bi morale do pomembnih vprašanj sprejeti politična stališča in z njimi vplivati tudi na delo delegacije iz njihove sredine (KS, TOZD, DPZ).
Tudi delegacije v TOZD so bile prepuščene bolj same sebi- S samoupravnimi organi so bile bolj slabo povezane. Tudi strokovne službe bi morale stalno sodelovati z delegacijami in jim pomagati pri delu.
Zbor združenega dela se je na sejah skupščine občine omejeval največkrat le na sejno gradivo, občutno manj pa ie razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo posamezne TOZD. Tudi povezanost delegatov z bazo se na sejah zbora ni dovolj odražala. Tudi v zboru krajevnih skupnosti se je čutila premajhna povezanost delegacij s sveti krajevnih skupnosti in družbenopolitičnimi organizacijami. Delegati so več razpravljali, kadar so bila na dnevnem redu vprašanja s komunalnega področja. To pomeni, da so za to področje pokazali večji interes. Pri razpravah iz drugih področij družbene dejavnosti pa niso bih dovolj motivirani in dovzetni. To pomeni, da ie treba v bodoče več skrbi posvetiti tudi vprašanju ustreznega motrviranja delegatov na sejah skupščine. Delegacije KS in zbor krajevnih skupnosti in skupščine SIS bi morale večkrat poročati o svojem delu in o dehi skupščin zborom občanov. Zelo važno pa je, da bi morale delegacije iz KS veliko bolj upoštevati pri svojem delu v skupščini program dela in razvoja KS.
Delegatsko delovanje in povezava z družbenopolitičnimi organizacijami sta bila v družbenopolitičnem zboru skupščine občine slabo razvita. Na drugi strani pa tudi družbenopolitične organizacije predvsem SZDL ni pokazala dovolj skrbi za delovanje tega zbora. Tako so bili delegati te malo ali pa skoraj nič seznanjeni s stališči družbenopolitičnih organizacij ob pomembnejših vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu skupščine občine. Doslej so imeli vsi zbori skupščine občine skupne seje. V bodoče bi kazalo imeti za vsak zbor ločene seje. Ob tem bi morali prav sedaj, ko tečejo priprave za spremembe oziroma dopolnitve statuta občine in statutov krajevnih skupnosti, natančneje opredeliti pristojnost posameznih zborov skupščine občine. Potrebno pa bo ob tej priliki izdelati tudi poslovnike za delovanje posameznih zborov.
Je še vrsta problemov, kijih bomo morali obravnavati v tem predvolilnem času, da bodo delegacije v naslednjem mandatnem obdobju čim bolj učinkovite. Da bi to delo lažje steklo pozivamo delegate, naj se s svojimi predlogi vključijo v reševanje teh vprašarvj. Svoje prispevke pošiljajte na občinsko konferenco SZDL Logatec. Franc KORENC
Spodbudno prvo polletje
Periodični obračuni tozdov iz področja gospodarstva za polovico leta so z novim kontnim planom in obračunskim sistemom že usklajeni z zakonom o združenem delu. V obračunih je uporabljeno novo izrazoslovje, oziroma, pojmi, kot prihodek, skupni dohodek, čisti dohodek, itd. Bistvena novost novega obračuna je, da se iz dohodka najprej odštejejo obveznosti iz skupnega dohodka. Iz tako zmanjšanega skupnega dohodka in deleža, ki pripada posameznemu tozdu, se obračunajo vse obveznosti po samoupravnih sporazumih, amortizacija nad predpisano stopnjo in druge obveznosti. Dohodek zmanjšan za te obveznosti pa predstavlja čisti dohodek, ki ga tozd razporedi na osebne dohodke in na sklade.
Če primerjamo z novim obračunom usklajene kazalce letošnjega obdobja z lanskim, ugotavljamo, da so letošnji rezultati mnogo ugodnejši.
Pri tem je potrebno upoštevati naslednje vplive, če hočemo realno primerjati letošnje in lansko obdobje:
1. v prvem polletju lanskega leta se ie šele začel uveljavljati nov sistem ugotavljanja dohodka, kar je vplivalo na knjigovodsko slabše prikazane rezultate;
2. med letom 1976 se je sistem obračuna dopolnjeval, ki je tudi vplival na kazalce zaključnih računov za leto 1976 in seveda tudi na periodične obračune letošnjega leta.
Poleg teh vplivov obračunskega sistema sta med drugim k ugodnim dosežkom v letošnjem letu doprinesla zlasti povečan obseg fizične proizvodnje v industriji (Valkarton je na primer povečal proizvodnjo za 65 % - od 9.728 ton na 16.044 ton) in razmeroma zadovoljive možnosti prodaje na domačem in tujem trgu.
NEKATERI POMEMBNEJŠI KAZALCI
za obdobje 1.1. - 30. 6. 1977 v primerjavi z enakim lanskim
celotni dohodek
1976      1977 ind-318.575 482.315 151
dohodek
73.577 144.478 196
Cisti dohodek
1976     1977 ind-72.339 108.362 150
zaloge(vse) 102.507 134.545 131
v 000 din
porabljena sredstva amortizacija
1976 1977 ind. 1976 1977 ind. 244.997 337.836 138   10.174     9.183 90
bruto dohodek      obvez. iz dohodka 83.751 153.661 183     9.703   30.348 313
akumulacija neplačan prihodek 1976 1977 ind. 1976 1977 ind-8.522   21.001 246   23.895    19.390 81
pop. St. zaposlenih produktivnost
1.809     1.988 110     40,67     72,68 178
Celotni prihodek gospodarstva se je povečal za 51 %, porabljena sredstva pa le za 38 %. Manjša porast porabljenih sredstev se je odrazila na visokem dohodku, ki se je povečal za 96 %. Največ je prispevala k visokemu dohodku industrija, ki ga je v primerjavi z lanskim letom podvojila. Relativno največji porast dohodka je dosegla Kmetijska zadruga (413 %) in najmanjšega gostinstvo (25 %)■
Cisti dohodek - nov pojem v obračunu - je večji za 50 %.
Osebni dohodki - leto dni nazaj so bili predmet razprav in kritik, da rastejo hitreje kot dohodek - so porastu' za 23 % in kažejo na mnogo bolj previdno in uglašeno politiko delitve dohodka in osebnega dohodka. Če upoštevamo še 10% povečanje zaposlenih v gospodarstvu v primerjalnem obdobju, potem lahko trdimo, da delovne organizacije, vsaj kar se delitve osebnega dohodka tiče, dobro gospodarijo.
Stopnja zaposlovanja (10 %) je izredno visoka in je zahtevala priliv tuje delovne sile.
Razporejena sredstva za osebne dohodke v primerjavi z dogovorjenimi samoupravnimi sporazumi, so za gospodarstvo kot celoto nižja. Razporejenih za osebne dohodke je bilo 71.714 tisoč din - dogovorjenih pa 81.529 tisoč din. Nekaj več, kot je dogovorjeno, je bilo razporejeno Kmetijski zadrugi, v bifeju „Stara pošta ', precej več pa v Gradniku (950 tisoč).
Visok dohodek je botroval, da so se obveznosti iz dohodka dvignile od 9.703 tisoč na 30.348 tisoč din, ali za 212 %. Zaradi prenizkega dohodka v lanskem letu vse obveznosti namreč niso bile pokrite; zato je ta odstotek letos tako visok. No, kljub temu, in pa sprejetemu načelu, da iz dohodka prispeva več tisti, ki ga več ima, bi bilo potrebno temu posvetiti posebno pozornost!
Posebno spodbudna je akumulacija gospodarstva, oziroma sredstva, ki so jih tozdi razporedih v poslovne sklade. Teh sredstev je po obračunih za 146 % več kot lansko leto (8.522 tisoč 1976. leta - letos 21.001 tisoč).
Bruto dohodek gospodarstva, ki nadomešča družbeni proizvod, na njega pa naj bi bila vezana vsa poraba (osebna, skupna in splošna), tako smo se dogovorili v resoluciji družbenoekonomskega razvoja v republiki in v občinskih smernicah razvoja za leto 1977. je porastel za 83 %, to pa je precej več, kot smo načrtovali.
Razumljivo, da iz nekaj teh ugotovitev ne moremo videti dejanskega stanja v posameznih tozdih, rentgenski pregled morajo opraviti samoupravni organi v vsakem tozdu sami. Na splošno pa le lahko ocenimo, da smo z rezultati gospodarjenja v prvem polletju lahko zadovoljni, zlasti še ob dejstvu, da se ne ubadamo z motnjami in izgubami v smislu zakona o združenem delu.
Vrnili so se udarni
Mladinke in mladinci iz naše občine so se organizirani v mladinsko delovno brigado „LOGAŠKI BATALJON", udeležili republiške delovne akcije „MDA SLOVENSKE GORICE 77". Štiriinšt trideset deklet in fantov je v času od 16. julija do 6. avgusta gradilo vodovod v Dornavi v ptujski občini
Izkazali so se prav vsi brigadirji, od najmlajšega Venčeslava, kije dopolnil komaj štirinajst let, pa do najstarejšega Rudija, ki je že dopolnil sedemindvajset let Prav zato moramo pohvaliti prav vse, še posebej za njihove delovne uspehe, saj je bila brigada ob koncu izmene proglašena za dvakratno udarno brigado.
Janez TUR K
Novi občinski izvršni svet
Na skupni seji vseh zborov skupščine občine Logatec meseca junija so po razrešitvi starega izvršnega sveta izvolili novega, v katerem so predsednik dipl. inž. Jože Rupnik, hkrati odgovoren za družbeno načrtovanje in splošno porabo, člani sveta pa inž. Peter Petkovšek, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, ki je odgovoren za trgovino, turizem, gostinstvo in promet, Rudi Lipovec, odgovoren za industrijo in obrt, inž. Janez Fric, odgovoren za kmetijstvo in gozdarstvo, dipl. inž. Rafael Usenik, odgovoren za komunalno in stanovanjsko dejavnost, Anton Peter-nel, odgovoren za skupno porabo, Jože Selan, odgovoren za družbeno samozaščito, vamost in notranje zadeve, Andrej Logar, načelnik oddelka za ljudsko obrambo, odgovoren za to problematiko, in Franc Jerina, odgovoren za krajevne skupnosti.
— vr
Poimenovanje vojašnice
Že v začetku leta 1976 je bil dan predlog, da bi poimenovali logaško vojašnico v Blekovi vasi po Logaškem bataljonu. Predlog odbora Logaškega bataljona
so podprle družbenopolitične organizacije, na seji skupščine občine Logatec pa so kmalu zatem sprejeli sklep o tem, da predlog za to poimenovanje pošljejo zveznemu sekretariatu za narodno obrambo.
Pred dnevi je prišlo sporočilo o sprejeti odredbi imenovanega sekretariata, da se poimenuje logaška vojašnica po Logaškem bataljonu.
Poimenovanje vojašnice bo 22. decembra, na Dan JLA. Tedaj bo velika slovesnost s sodelovanjem armade, mladine, teritorialne obrambe, prostovoljcev, godbe na pihala, okteta in borcev NOV, še zlasti pa borcev nekdanjega Logaškega bataljona.
Franc Jerina
89 ODLIKOVANCEV
V okviru Titovih praznovanj je na predlog občinskega odbora ZZB letos prejelo 89 nekdanjih borcev odlikovanja. Borci so še vedno aktivni v svojih in v drugih družbenopohtičnih organizacijah,pa tudi v raznih telesih socialistične samouprave. V sedanjem mandatu so se izkazali vsi borci, ki so bih izvoljeni v delegacije. V pripravah na volitve, ki bodo prihodnje leto, pa vsa vodstva ZZB že razpravljajo o tem, koga bi kot možne kandidate izbrali za delegate.
Fr^c Jerina
Priznanja OF v KS Naklo
Na slovesni seji vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Naklo so 30. junija letos dobili bronasta priznanja OF slovenskega naroda naslednji:
MARJAN JERNEJĆIČ, za dolgoletno zavzeto aktivistično delo v socialistični zvezi delovnega ljudstva,
MARCEL ŠTEFANČIČ za neprecenljivo, požrtvovalno in predano delo na področju kulturno prosvetne dejavnosti,
IVAN ČERNE za dolgoletni prispevek pri utrjevanju in razvijanju komunalne dejavnosti in krajevne samouprave,
SLAVKO KARClC za dol-
Slovesna seja skupščine občine Logatec
Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika bo slovesna seja vseh zborov skupščine občine Logatec, ki se je bodo udeležili med drugimi tudi delegati pobratene občine Gacko. Pred praznikom pa bodo odprli posodobljene ceste v Logatcu, in sicer Krpanovo, Potoško, Gregorčičevo in Levstikovo.
Franc Jerina
goletno zavzeto delo na področju telesne kulture,
IDA VERBIČ za požrtvovalno aktivistično delo v krajevnih družbenopolitičnih organizacijah,
RATKO MARUŠlC za zvesto delo in tehten prispevek na področju utrjevanja in razvijanja gasilske organizacije in
ANTON ŽIGON za dragocen prispevek pri razvijanju in utrjevanju komunalne dejavnosti in krajevne samouprave.
Medved v Logatcu
V logaških gozdovih so že dalj časa medvedi. Zdi se, da se tu zadržujejo zaradi sedanje avtoceste, katere pregrade onemogočajo vrnitev vsem večjim živalim, ki skozi redke podhode pritavajo na logaško stran. 2e nekajkrat se je v zadnjih tednih primerilo, daje zdaj ta potlej drug kosmatinec kar pri belem dnevu kolovratil okoli Logatca; prvega avgusta pa se je eden pojavil kar v samem Logatcu, in sicer ob petih popoldne. Le nekaj sto metrov od občinskega upravnega poslopja si je najprej ogledoval vodni rezervoar na Naklu, potlej pa spodaj na cesti še poštni vrt, ki pa ni bil k a i dosti zanimiv zanj, saj je kmalu odhlačal nazaj v okrilje gozdov. iranc Jerina
Poziv k razpravi
V juliju so, republiška skupščina v svojem delegatskem poročevalcu št. 16, sindikati pa v poročevalcih št. 4 in 5, objavili osnutke novih zakonov, o katerih se bodo jeseni dokončno izrekli in jih sprejeli delegati v republiški skupščini.
Z novimi zakoni bodo še bolj potanko razčlenjena določila, zapisana v naši ustavi in zakonu o združenem delu, ki bodo na ta način prispevali k še hitrejšemu uveljavljanju samoupravljanja, predvsem pa krepitvi položaja in oblasti delovnega človeka v vsakdanjem življenju.
Pred nami so tako osnutki naslednjih zakonov:
- o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu
- o organu samoupravne delavske kontrole
- o volitvah in odpoklicih organov upravljanja in o imenovanju poslovnih organov v organizacijah združenega dela
- o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja Zaključek javne razprave o omenjenih osnutkih zakona
bo v mesecu septembru, ko bosta sekretariat za delo in sekretariat za zakonodajo skupščine SRS pregledala predloge in pripombe v javni razpravi, ter na tej osnovi pripravila predloge zakonov za sprejem.
Ne nazadnje je odvisno tudi od nas samih ali bodo sprejeti zakoni čimbolj popolno ustrezali našim razmeram in potrebam; to je odvisno od naše udeležbe v javni razpravi, zato poziva občinski svet ZS vse delovne ljudi v združenem delu k čimbolj vsebinski razpravi o osnutkih zakonov, da tako še bolj pripomorejo k utrjevanju samoupravnega položaja delavcev.
Občinski svet ZS Logatec
Iz ocene delovanja naših delegacij
V pripravah na volitve 1978 imajo družbenopolitične organizacije pred seboj vrsto nalog, ki jih morajo v predvolilnem obdobju izvršiti. Nekatere naloge so že izpolnjene, kot n. pr. formiranje koordinacijskih odborov za volitve v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, in ocene delovanja delegacij in delegatov. Zelo pomembna in odgovorna naloga je evidentiranje možnih kandidatov za člane delegacij in nosilce družbenopolitičnih funkcij. Pri izvajanju te naloge pa zaostajamo. Iz ocene delovanja delegacij v naši občini, ki sta jo sprejela in kritično pretresla izvršni odbor in občinska konferenca SZDL Logatec na sejah 20. in 28. junija 1977, izhaja vrsta ugotovitev in zaključkov, ki nam naj bodo vodilo pri evidentiranju možnih kandidatov za člane delegacij. V triletnem obdobju delegatskega sistema se je pokazalo, da se je ta način sodelovanja občanov v samoupravljanju že krepko zakoreninil v naši družbeni praksi, vendar pa ugotavljamo tudi precej pomanjkljivosti, kijih bomo morah čimpreje odpraviti.
Za uspešno delovanje delegacij in delegatov je izredno pomembno, da bomo evidentirali in kasneje v kandidacijskem postopku izbrali tiste delegate, ki bodo to dolžnost opravili z vso zavzetostjo in odgovornostjo in ki bodo med občani deležni zaupanja. Vrsta težav se je pokazala pri delu delegacij posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Gradivo za skupščine posameznih SIS so delegacijam pošiljali neusklajeno, kar je imelo za posledico, da so se morale delegacije pogosto sestajati. Zato so te seje bile večkrat nesklepčne. Da bi se temu izognili, bi kazalo resno premisliti mož-' nosti formiranja posameznih delegacij za posamezne SIS.
Mnogo kritičnih pripomb se je nanašalo na gradivo za seje skupščine občine. Ta gradiva so preobširna, dostikrat premalo jasna in razumljiva. Zato jih mnogo delegatov niti ne prebere morda te bežno pregleda. Gradivo za seje občinske skupščine oziroma za seje posameznih SIS morajo delegati pravočasno prejeti. Napisano mora biti kratko in jedrnato, predvsem pa razumljivo. Pri posameznih predlogih, kjer je možnih več rešitev, naj bodo te tudi poslane. Le tako se bodo delegati lažje odločali in prihajali na seje skupščin s pripravljenimi stališči. Tako bodo seje detegacg veliko boli aktivne in tvorne medtem, ko bi na sejah skupščine delegacije svoja stališča te vsklajevate.
Za normalno delovanje delegacij in delegatov v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela je nujno potrebno zagotoviti tudi materialne pogoje (ustrezne prostore, pisarniški material itd.). • »niocro obveščenost delegacij bi bilo potrebno izdajati informacije (bil-
tene) o delovanju skupščin in sprejetih sklepih, kar bi omogočalo tudi boljše povratno informiranje.
V dosedanji praksi se je pokazalo, da bi morale delegacije v KS in TOZD tesneje sodelovati, posebno kadar gre za vprašanja skupnega pomena. Vse premalo pa je bilo na sejah delegacn čutiti prisotnost družbenopolitičnih organizacij. Le-te bi se morale še veliko bolj kot doslej zavzemati za uveljavljanje delegatskih odnosov. Družbenopolitične organizacije bi morale do pomembnih vprašanj sprejeti politična stališča in z njimi vplivati tudi na delo delegacge iz njihove sredine (KS, TOZD, DPZ).
Tudi delegacije v TOZD so bite prepuščene bolj same sebi S samoupravnimi organi so bile bolj slabo povezane. Tudi strokovne službe bi morale stalno sodelovati z delegacijami in jim pomagati pri delu.
Zbor združenega dela se je na sejah skupščine občine omejeval največkrat le na sejno gradivo, občutno manj pa ie razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo posamezne TOZD. Tudi povezanost delegatov z bazo se na sejah zbora ni dovolj odražala. Tudi v zboru krajevnih skupnosti se je čutila premajhna povezanost delegacij s sveti krajevnih skupnosti in družbenopolitičnimi organizacijami. Delegati so več razpravljali, kadar so bila na dnevnem redu vprašanja s komunalnega področja. To pomeni, da so za to področje pokazali večji interes. Pri razpravah iz drugih področij družbene dejavnosti pa niso bih dovolj motivirani in dovzetni. To pomeni, da ie treba v bodoče več skrbi posvetiti tudi vprašanju ustreznega motiviranju delegatov na sejah skupščine. Delegacije KS in zbor krajevnih skupnosti in skupščine SIS bi morale večkrat poročati o svojem delu in o delu skupščin zborom občanov. Zelo važno pa je, da bi morale delegacije iz KS veliko bolj upoštevati pri svojem delu v skupščini program dela in razvoja KS.
Delegatsko delovanje in povezava z družbenopolitičnimi organizacijami sta bih v družbenopolitičnem zboru skupščine občine slabo razvita. Na drugi strani pa tudi družbenopolitične organizacije predvsem SZDL ni pokazala dovolj skrbi za delovanje tega zbora. Tako so bih delegati te malo ali pa skoraj nič seznanjeni s stališči družbenopolitičnih organizacij ob pomembnejših vpašanjih, ki so bila na dnevnem redu skupščine občine. Doslej so imeli vsi zbori skupščine občine skupne seje. V bodoče bi kazalo imeti za vsak zbor ločene seje. Ob tem bi morah prav sedaj, ko tečejo priprave za spremembe oziroma dopolnitve statuta občine in statutov krajevnih skupnosti, natančneje opredeliti pristojnost posameznih zborov skupščine občine. Potrebno pa bo ob tej priliki izdelati tudi poslovnike za delovanje posameznih zborov.
Je še vrsta problemov, kijih bomo morali obravnavati v tem predvolilnem času, da bodo delegacije v naslednjem mandatnem obdobju čim bolj učinkovite. Da bi to delo lažje steklo pozivamo delegate, naj se s svojimi predlogi vključijo v reševanje teh vprašanj. Svoje prispevke pošiljajte na občinsko konferenco SZDL Logatec. pranc KORENC
Spodbudno prvo polletje
Periodični obračuni tozdov iz področja gospodarstva za polovico leta so z novim kontnim planom in obračunskim sistemom že usklajeni z zakonom o združenem delu. V obračunih je uporabljeno novo izrazoslovje, oziroma, pojmi, kot prihodek, skupni dohodek, čisti dohodek, itd. Bistvena novost novega obračuna je, da se iz dohodka najprej odštejejo obveznosti iz skupnega dohodka. Iz tako zmanjšanega skupnega dohodka in deleža, ki pripada posameznemu tozdu, se obračunajo vse obveznosti po samoupravnih sporazumih, amortizacija nad predpisano stopnjo in druge obveznosti. Dohodek zmanjšan za te obveznosti pa predstavlja čisti dohodek, ki ga tozd razporedi na osebne dohodke in na sklade.
Ce primerjamo z novim obračunom usklajene kazalce letošnjega obdobja z lanskim, ugotavljamo, da so letošnji rezultati mnogo ugodnejši.
Pri tem je potrebno upoštevati naslednje vplive, če hočemo realno primerjati letošnje in lansko obdobje:
1. v prvem polletju lanskega leta se je šele začel uveljavljati nov sistem ugotavljanja dohodka, kar je vplivalo na knjigovodsko slabše prikazane rezultate;
2. med letom 1976 se je sistem obračuna dopolnjeval, kije tudi vplival na kazalce zaključnih računov za leto 1976 in seveda tudi na periodične obračune letošnjega leta.
Poleg teh vplivov obračunskega sistema sta med drugim k ugodnim dosežkom v letošnjem letu doprinesla zlasti povečan obseg fizične proizvodnje v industriji (Valkarton je na primer povečal proizvodnjo za 65 % - od 9.728 ton na 16.044 ton) in razmeroma zadovoljive možnosti prodaje na domačem in tujem tigu.
NEKATERI POMEMBNEJŠI KAZALCI
za obdobje 1. 1. - 30. 6. 1977 v primerjavi z enakim lanskim
celotni dohodek
1976 1977 ind-318.575 482.315 151
dohodek
73.577 144.478 196
Cisti dohodek
1976     1977 ind-72.339 108.362 150
zaloge(vse) 102.507 134.545 131
v 000 din
porabljena sredstva amortizacija
1976 1977 IND. 1976 244.997 337.836 138 10.174
1977 IND. 9.183 90
BRUTO DOHODEK OBVEZ. IZ DOHODKA
83.751 153.661 183 9.703   30.348 313
AKUMULACIJA NEPLAČAN PRIHODEK
1976     1977 IND. 1976      1977 IND-
8.522   21.001 246 23.895    19.390 81
POP. ST. ZAPOSLENIH PRODUKTIVNOST
1.809     1.988 110 40,67     72,68 178
Celotni prihodek gospodarstva se je povečal za 51 %, porabljena sredstva pa le za 38 %. Manjša porast porabljenih sredstev se je odrazila na visokem dohodku, ki se je povečal za 96 %. Največ je prispevala k visokemu dohodku industrija, ki ga je v primerjavi z lanskim letom podvojila. Relativno največji porast dohodka je dosegla Kmetijska zadruga (413 %) in najmanjšega gostinstvo (25 %)•
Cisti dohodek - nov pojem v obračunu - je večji za 50 %.
Osebni dohodki - leto dni nazaj so bili predmet razprav in kritik, da rastejo hitreje kot dohodek - so porastu za 23 % in kažejo na mnogo bolj previdno in uglašeno politiko delitve dohodka in osebnega dohodka. Če upoštevamo še 10% povečanje zaposlenih v gospodarstvu v primerjalnem obdobju, potem lahko trdimo, da delovne organizacije, vsaj kar se delitve osebnega dohodka tiče, dobro gospodarijo.
Stopnja zaposlovanja (10%) je izredno visoka in je zahtevala priliv tuje delovne sile.
Razporejena sredstva za osebne dohodke v primerjavi z dogovorjenimi samoupravnimi sporazumi, so za gospodarstvo kot celoto nižja. Razporejenih za osebne dohodke je bilo 71.714 tisoč din - dogovorjenih pa 81.529 tisoč din. Nekaj več, kot je dogovorjeno, je bilo razporejeno Kmetijski zadrugi, v bifeju „Stara pošta ', precej več pa v Gradniku (950 tisoč).
Visok dohodek je botroval, da so se obveznosti e dohodka dvignile od 9.703 tisoč na 30.348 tisoč din, ah za 212 %. Zaradi prenizkega dohodka v lanskem letu vse obveznosti namreč niso bile pokrite; zato je ta odstotek letos tako visok. No, kljub temu, in pa sprejetemu načelu, da iz dohodka prispeva več tisti, ki ga več ima, bi bilo potrebno temu posvetiti posebno pozornost!
Posebno spodbudna je akumulacija gospodarstva, oziroma sredstva, ki so jih tozdi razporedili v poslovne sklade. Teh sredstev je po obračunih za 146 % več kot lansko leto (8.522 tisoč 1976. leta - letos 21.001 tisoč).
Bruto dohodek gospodarstva, ki nadomešča družbeni proizvod, na njega pa naj bi bila vezana vsa poraba (osebna, skupna in splošna), tako smo se dogovorili v resoluciji družbenoekonomskega razvoja v republiki in v občinskih smernicah razvoja za leto 1977. je porastel za »i %, to pa je precej več, kot smo načrtovali.
Razumljivo, da iz nekaj teh ugotovitev ne moremo videti dejanskega stanja v posameznih tozdih, rentgenski pregled morajo opraviti samoupravni organi v vsakem tozdu sami. Na splošno pa le lahko ocenimo, da smo z rezultati gospodarjenja v prvem polletju lahko zadovoljni, zlasti še ob dejstvu, da se ne ubadamo z motnjami in izgubami v smislu zakona o združenem delu-
Vrnili so se udarni
Mladinke in mladinci iz naše občine so se organizirani v mladinsko delovno brigado „LOGAŠKI BATALJON", udeležili republiške delovne akcije „MDA SLOVENSKE GORICE 77". Štiriinšt trideset deklet in fantov je v času od 16. julija do 6. avgusta gradilo vodovod v Dornavi v ptujski občini
Izkazali so se prav vsi brigadirji, od najmlajšega Venčeslava, kije dopolnil komaj štirinajst let, pa do najstarejšega Rudija, ki je že dopolnil sedemindvajset let Prav zato moramo pohvaliti prav vse, še posebej za njihove delovne uspehe, saj je bila brigada ob koncu izmene proglašena za dvakratno udarno brigado.
Janez TURK
Novi občinski izvršni svet
Na skupni seji vseh zborov skupščine občine Logatec meseca junija so po razrešitvi starega izvršnega sveta izvolili novega, v katerem so predsednik dipl. inž. Jože Rupnik, hkrati odgovoren za družbeno načrtovanje in splošno porabo, člani sveta pa inž. Peter Petkovšek, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, ki je odgovoren za trgovino, turizem, gostinstvo in promet, Rudi Lipovec, odgovoren za industrijo in obrt, inž. Janez Fric, odgovoren za kmetijstvo in gozdarstvo, dipl. inž. Rafael Usenik, odgovoren za komunalno in stanovanjsko dejavnost, Anton Peter-nel, odgovoren za skupno porabo, Jože Selan, odgovoren za družbeno samozaščito, vamost in notranje zadeve, Andrej Logar, načelnik oddelka za ljudsko obrambo, odgovoren za to problematiko, in Franc Jerina, odgovoren za krajevne skupnosti.
— vr
Poimenovanje vojašnice
2e v začetku leta 1976 je bil dan predlog, da bi poimenovali logaško vojašnico v Blekovi vasi po Logaškem bataljonu. Predlog odbora Logaškega bataljona
so podprle družbenopolitične organizacije, na seji skupščine občine Logatec pa so kmalu zatem sprejeli sklep o tem, da predlog za to poimenovanje pošljejo zveznemu sekretariatu za narodno obrambo.
Pred dnevi je prišlo sporočilo o sprejeti odredbi imenovanega sekretariata, da se poimenuje logaška vojašnica po Logaškem bataljonu.
Poimenovanje vojašnice bo 22. decembra, na Dan JLA. Tedaj bo velika slovesnost s sodelovanjem armade, mladine, teritorialne obrambe, prostovoljcev, godbe na pihala, okteta in borcev NOV, še zlasti pa borcev nekdanjega Logaškega bataljona.
Franc Jerina
89 ODLIKOVANCEV
V okviru Titovih praznovanj je na predlog občinskega odbora ZZB letos prejelo 89 nekdanjih borcev odlikovanja. Borci so še vedno aktivni v svojih in v drugih družoenorx)htičnih orga-nizacijah.pa tudi v raznih telesih socialistične samouprave. V sedanjem mandatu so se izkazali vsi borci, ki so bili izvoljeni v delegacije. V pripravah na volitve, ki bodo prihodnje leto, pa vsa vodstva ZZB že razpravljajo o tem, koga bi kot možne kandidate izbrali za delegate.
F/ar i c Jerina
Priznanja OF v KS Naklo
Na slovesni seji vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Naklo so 30. junija letos dobili bronasta priznanja OF slovenskega naroda naslednji:
MARJAN JERNEJČIČ, za dolgoletno zavzeto aktivistično delo v socialistični zvezi delovnega ljudstva,
MARCEL ŠTEFANČIČ za neprecenljivo, požrtvovalno in predano delo na področju kulturno prosvetne dejavnosti,
IVAN ČERNE za dolgoletni prispevek pri utrjevanju in razvijanju komunalne dejavnosti in krajevne samouprave,
SLAVKO KARČIČ za dol-
Slovesna seja skupščine občine Logatec
Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika bo slovesna seja vseh zborov skupščine občine Logatec, ki se je bodo udeležili med drugimi tudi delegati pobratene občine Gacko. Pred praznikom pa bodo od prh posodobljene ceste v Logatcu, in sicer Krpanovo, Potoško, Gregorčičevo in Levstikovo.
Franc Jerina
goletno zavzeto delo na področju telesne kulture,
IDA VERBIČ za požrtvovalno aktivistično delo v krajevnih družbenopolitičnih organizacijah,
RATKO MARUŠIČ za zvesto delo in tehten prispevek na področju utrjevanja in razvijanja gasilske organizacije in
ANTON ZIGON za dragocen prispevek pri razvijanju in utrjevanju komunalne dejavnosti in krajevne samouprave.
Medved v Logatcu
V logaških gozdovih so že dalj časa medvedi. Zdi se, da se tu zadržujejo zaradi sedanje avtoceste, katere pregrade onemogočajo vrnitev vsem večjim živalim, ki skozi redke podhode pritavajo na logaško stran. 2e nekajkrat se je v zadnjih tednih primerilo, daje zdaj ta potlej drug kosmatinec kar pri belem dnevu kolovratil okoli Logatca; prvega avgusta pa se je eden pojavil kar v samem Logatcu, in sicer ob petih popoldne. Le nekaj sto metrov od občinskega upravnega poslopja si je najprej ogledoval vodni rezervoar na Naklu, potlej pa spodaj na cesti še poštni vrt, ki pa ni bil kaj dosti zanimiv zanj, saj je kmalu odhlačal nazaj v okrilje gozdov. Franc Jerina
Poziv k razpravi
V juliju so, republiška skupščina v svojem delegatskem poročevalcu št. 16, sindikati pa v poročevalcih št. 4 in 5, objavili osnutke novih zakonov, o katerih se bodo jeseni dokončno izrekli in jih sprejeli delegati v republiški skupščini.
Z novimi zakoni bodo še bolj potanko razčlenjena določila, zapisana v naši ustavi in zakonu o združenem delu, ki bodo na ta način prispevali k še hitrejšemu uveljavljanju samoupravljanja, predvsem pa krepitvi položaja in oblasti delovnega človeka v vsakdanjem življenju.
Pred nami so tako osnutki naslednjih zakonov:
- o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu
- o organu samoupravne delavske kontrole
- o volitvah in odpoklicih organov upravljanja in o imenovanju poslovnih organov v organizacijah združenega dela
- o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja Zaključek javne razprave o omenjenih osnutkih zakona
bo v mesecu septembru, ko bosta sekretariat za delo in sekretariat za zakonodajo skupščine SRS pregledala predloge in pripombe v javni razpravi, ter na tej osnovi pripravila predloge zakonov za sprejem.
Ne nazadnje je odvisno tudi od nas samih ali bodo sprejeti zakoni čimbolj popolno ustrezali našim razmeram in potrebam; to je odvisno od naše udeležbe v javni razpravi, zato poziva občinski svet ZS vse delovne ljudi v združenem delu k čimbolj vsebinski razpravi o osnutkih zakonov, da tako še bolj pripomorejo k utrjevanju samoupravnega položaja delavcev.
Občinski svet ZS Logatec
Iz ocene delovanja naših delegacij
V pripravah na volitve 1978 imajo družbenopolitične organizacije pred seboj vrsto nalog, ki jih morajo v predvolilnem obdobju izvršiti. Nekatere naloge so že izpolnjene, kot n. pr. formiranje koordinacijskih odborov za volitve v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, in ocene delovanja delegacij in delegatov. Zelo pomembna in odgovorna naloga je evidentiranje možnih kandidatov za člane delegacij in nosilce družbenopolitičnih funkcij. Pri izvajanju te naloge pa zaostajamo. Iz ocene delovanja delegacij v naši občini, ki sta jo sprejela in kritično pretresla izvršni odbor in občinska konferenca SZDL Logatec na sejah 20. in 28. junija 1977, izhaja vrsta ugotovitev in zaključkov, ki nam naj bodo vodilo pri evidentiranju možnih kandidatov za člane delegacij. V triletnem obdobju delegatskega sistema se je pokazalo, da se je ta način sodelovanja občanov v samoupravljanju že krepko zakoreninil v naši družbeni praksi, vendar pa ugotavljamo tudi precej pomanjkljivosti, ki jih bomo morah čimpreje odpraviti.
Za uspešno delovanje delegacij in delegatov je izredno pomembno, da bomo evidentirali in kasneje v kandidacijskem postopku izbrali tiste delegate, ki bodo to dolžnost opravili z vso zavzetostjo in odgovornostjo in ki bodo med občani deležni zaupanja. Vrsta težav se je pokazala pri delu delegacij posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Gradivo za skupščine posameznih SIS so delegacijam pošiljali neusklajeno, kar je imelo za posledico, da so se morale delegacije pogosto sestajati. Zato so te seje bile večkrat nesklepčne. Da bi se temu izognili, bi kazalo resno premisliti mož-1 nosti formiranja posameznih delegacij za posamezne SIS.
Mnogo kritičnih pripomb se je nanašalo na gradivo za seje skupščine občine. Ta gradiva so preobširna, dostikrat premalo jasna in razumljiva. Zato jih mnogo delegatov niti ne prebere morda te bežno pregleda. Gradivo za seje občinske skupščine oziroma za seje posameznih SIS morajo delegati pravočasno prejeti. Napisano mora biti kratko in jedrnato, predvsem pa razumljivo. Pri posameznih predlogih, kjer je možnih več rešitev, naj bodo te tudi poslane. Le tako se bodo delegati lažje odločali in prihajali na seje skupščin s pripraWjenimi stališči. Tako bodo seje detegacj veliko bolj aktivne in tvorne medtem, ko bi na sejah skupščine delegacije svoja stališča te vsklajevate.
Za normalno delovanje delegacij in delegatov v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela je nujno potrebno zagotoviti tudi materialne pogoje (ustrezne prostore, pisarniški material itd.).
Za dobro obveščenost delegacij bi bilo potrebno izdajati informacije (bil-
tene) o delovanju skupščin in sprejetih sklepih, kar bi omogočalo tudi boljše povratno informiranje.
V dosedanji praksi se je pokazalo, da bi morale delegacije v KS in TOZD tesneje sodelovati, posebno kadar gre za vprašanja skupnega pomena. Vse premalo pa je bilo na sejah delegacn čutiti prisotnost družbenopolitičnih organizacij. Le-te bi se morale še veliko bolj kot doslej zavzemati za uveljavljanje delegatskih odnosov. Družbenopolitične organizac^e bi morale do pomembnih vprašanj sprejeti politična stališča in z njimi vplivati tudi na delo delegacge iz njihove sredine (KS, TOZD, DP2).
Tudi delegacije v TOZD so bite prepuščene bolj same sebi. S samoupravnimi organi so bile bolj slabo povezane. Tudi strokovne službe bi morale stalno sodelovati z delegacijami in jim pomagati pri delu.
Zbor združenega dela se je na sejah skupščine občine omejeval največkrat le na sejno gradivo, občutno manj pa je razpravljal o vprašanjih, ki zadevajo posamezne TOZD. Tudi povezanost delegatov z bazo se na sejah zbora ni dovolj odražala. Tudi v zboru krajevnih skupnosti se je čutila premajhna povezanost delegacij s sveti krajevnih skupnosti in družbenopolitičnimi organizacijami. Delegati so več razpravljali, kadar so bila na dnevnem redu vprašanja s komunalnega področja. To pomeni, da so za to področje pokazali večji interes. Pri razpravah iz drugih področij družbene dejavnosti pa niso bih dovolj motivirani in dovzetni. To pomeni, da je treba v bodoče več skrbi posvetiti tudi vprašanju ustreznega motiviranja delegatov na sejah skupščine. Delegacije KS in zbor krajevnih skupnosti in skupščine SIS bi morale večkrat poročati o svojem delu in o deti skupščin zborom občanov. Zelo važno pa je, da bi morale delegacije iz KS veliko bolj upoštevati pri svojem delu v skupščini program dela in razvoja KS.
Delegatsko delovanje in povezava z družbenopolitičnimi organizacijami sta bila v družbenopolitičnem zboru skupščine občine slabo razvita. Na drugi strani pa tudi družbenopolitične organizacije predvsem SZDL ni pokazala dovolj skrbi za delovanje tega zbora. Tako so bih delegati te malo ali pa skoraj nič seznanjeni s stališči družbenopolitičnih organizacij ob pomembnejših vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu skupščine občine. Doslej so imeli vsi zbori skupščine občine skupne seje. V bodoče bi kazalo imeti za vsak zbor ločene seje. Ob tem bi morah prav sedaj, ko tečejo priprave za spremembe oziroma dopolnitve statuta občine in statutov krajevnih skupnosti, natančneje opredeliti pristojnost posameznih zborov skupščine občine. Potrebno pa bo ob tej priliki izdelati tudi poslovnike za delovanje posameznih zborov.
Je še vrsta problemov, kijih bomo morali obravnavati v tem predvolilnem času, da bodo delegacije v naslednjem mandatnem obdobju čim bolj učinkovite. Da bi to delo lažje steklo pozivamo delegate, naj se s svojimi predlogi vključijo v reševanje teh vprašanj. Svoje prispevke pošiljajte na občinsko konferenco SZDL Logatec. Franc KORENC
Spodbudno prvo polletje
Periodični obračuni tozdov iz področja gospodarstva za polovico leta so z novim kontnim planom in obračunskim sistemom že usklajeni z zakonom o združenem delu. V obračunih je uporabljeno novo izrazoslovje, oziroma, pojmi, kot prihodek, skupni dohodek, čisti dohodek, itd. Bistvena novost novega obračuna je, da se iz dohodka najprej odštejejo obveznosti iz skupnega dohodka. Iz tako zmanjšanega skupnega dohodka in deleža, ki pripada posameznemu tozdu, se obračunajo vse obveznosti po samoupravnih sporazumih, amortizacija nad predpisano stopnjo in druge obveznosti. Dohodek zmanjšan za te obveznosti pa predstavlja čisti dohodek, ki ga tozd razporedi na osebne dohodke in na sklade.
Če primerjamo z novim obračunom usklajene kazalce letošnjega obdobja z lanskim, ugotavljamo, da so letošnji rezultati mnogo ugodnejši.
Pri tem je potrebno upoštevati naslednje vplive, če hočemo realno primerjati letošnje in lansko obdobje:
1. v prvem polletju lanskega leta se ie šele začel uveljavljati nov sistem ugotavljanja dohodka, kar je vplivalo na knjigovodsko slabše prikazane rezultate;
2. med letom 1976 se je sistem obračuna dopolnjeval, ki je tudi vplival na kazalce zaključnih računov za leto 1976 in seveda tudi na periodične obračune letošnjega leta.
Poleg teh vplivov obračunskega sistema sta med drugim k ugodnim dosežkom v letošnjem letu doprinesla zlasti povečan obseg fizične proizvodnje v industriji (Valkarton je na primer povečal proizvodnjo za 65 % - od 9.728 ton na 16.044 ton) in razmeroma zadovoljive možnosti prodaje na domačem in tujem trgu.
NEKATERI POMEMBNEJŠI KAZALCI
za obdobje 1.1. - 30. 6. 1977 v primerjavi z enakim lanskim
celotni dohodek
1976 1977 ind-318.575 482.315 151
dohodek
73.577 144.478 196
Cisti dohodek
1976     1977 ind. 72.339 108.362 150
zaloge(vse) 102.507 134.545 131
v 000 din
porabljena sredstva amortizacija
1976 1977 ind. 1976 1977 ind-244.997 337.836 138   10.174     9.183 90
bruto dohodek      obvez. iz dohodka 83.751 153.661 183     9.703    30.348 313
akumulacija neplačan prihodek 1976 1977 ind. 1976 1977 ind-8.522   21.001 246   23.895    19.390 81
pop. st. zaposlenih produktivnost 1.809     1.988 110     40,67     72,68 178
Celotni prihodek gospodarstva se je povečal za 51 %, porabljena sredstva pa le za 38 %. Manjša porast porabljenih sredstev se je odrazila na visokem dohodku, ki se je povečal za 96 %. Največ je prispevala k visokemu dohodku industrija, ki ga je v primerjavi z lanskim letom podvojila. Relativno največji porast dohodka je dosegla Kmetijska zadruga (413 %) in najmanjšega gostinstvo (25 %).
Cisti dohodek - nov pojem v obračunu - je večji za 50 %.
Osebni dohodki - leto dni nazaj so bili predmet razprav in kritik, da rastejo hitreje kot dohodek - so porastu za 23 % in kažejo na mnogo bolj previdno in uglašeno politiko delitve dohodka in osebnega dohodka. Ce upoštevamo še 10% povečanje zaposlenih v gospodarstvu v primerjalnem obdobju, potem lahko trdimo, da delovne organizacije, vsaj kar se delitve osebnega dohodka tiče, dobro gospodarijo.
Stopnja zaposlovanja (10 %) je izredno visoka in je zahtevala priliv tuje delovne sile.
Razporejena sredstva za osebne dohodke v primerjavi z dogovorjenimi samoupravnimi sporazumi, so za gospodarstvo kot celoto nižja. Razporejenih za osebne dohodke je bilo 71.714 tisoč din - dogovorjenih pa 81.529 tisoč din. Nekaj več, kot je dogovorjeno, je bilo razporejeno Kmetijski zadrugi, v bifeju „Stara pošta ', precej več pa v Gradniku (950 tisoč).
Visok dohodek je botroval, da so se obveznosti iz dohodka dvignile od 9.703 tisoč na 30.348 tisoč din, ali za 212 %. Zaradi prenizkega dohodka v lanskem letu vse obveznosti namreč niso bile pokrite; zato je ta odstotek letos tako visok. No, kljub temu, in pa sprejetemu načelu, da iz dohodka prispeva več tisti, ki ga več ima, bi bilo potrebno temu posvetiti posebno pozornost!
Posebno spodbudna je akumulacija gospodarstva, oziroma sredstva, ki so jih tozdi razporedili v poslovne sklade. Teh sredstev je po obračunih za 146 % več kot lansko leto (8.522 tisoč 1976. leta - letos 21.001 tisoč).
Bruto dohodek gospodarstva, ki nadomešča družbeni proizvod, na njega pa naj bi bila vezana vsa poraba (osebna, skupna in splošna), tako smo se dogovorili v resoluciji družbenoekonomskega razvoja v republiki in v občinskih smernicah razvoja za leto 1977. je porastel za »i %, to pa je precej več, kot smo načrtovali.
Razumljivo, da iz nekaj teh ugotovitev ne moremo videti dejanskega stanja v posameznih tozdih, rentgenski pregled morajo opraviti samoupravni organi v vsakem tozdu sami. Na splošno pa le lahko ocenimo, da smo z rezultati gospodarjenja v prvem polletju lahko zadovoljni, zlasti še ob dejstvu, da se ne ubadamo z motnjami in izgubami v smislu zakona o združenem delu.
Vrnili so se udarni
Mladinke in mladinci iz naše občine so se organizirani v mladinsko delovno brigado „LOGAŠKI BATALJON", udeležili republiške delovne akcije „MDA SLOVENSKE GORICE 77". Štiriinštirideset deklet in fantov je v času od 16. julija do 6. avgusta gradilo vodovod v Dornavi v ptujski občini
Izkazali so se prav vsi brigadirji, od najmlajšega Venčeslava, kije dopolnil komaj štirinajst let, pa do najstarejšega Rudija, ki je že dopolnil sedemindvajset let Prav zato moramo pohvaliti prav vse, še posebej za njihove delovne uspehe, saj je bila brigada ob koncu izmene proglašena za dvakratno udarno brigado.
Janez TURK
Novi občinski izvršni svet
Na skupni seji vseh zborov skupščine občine Logatec meseca junija so po razrešitvi starega izvršnega sveta izvolili novega, v katerem so predsednik dipl. inž. Jože Rupnik, hkrati odgovoren za družbeno načrtovanje in splošno porabo, člani sveta pa inž. Peter Petkovšek, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, ki je odgovoren za trgovino, turizem, gostinstvo in promet, Rudi Lipovec, odgovoren za industrijo in obrt, inž. Janez Fric, odgovoren za kmetijstvo in gozdarstvo, dipl. inž. Rafael Usenik, odgovoren za komunalno in stanovanjsko dejavnost, Anton Peter-nel, odgovoren za skupno porabo, Jože Selan, odgovoren za družbeno samozaščito, varnost in notranje zadeve, Andrej Logar, načelnik oddelka za ljudsko obrambo, odgovoren za to problematiko, in Franc Jerina, odgovoren za krajevne skupnosti.
vr
Poimenovanje vojašnice
Že v začetku leta 1976 je bil dan predlog, da bi poimenovali logaško vojašnico v Blekovi vasi Logaškem bataljonu. Pred-og odbora Logaškega bataljona
los
so podprle družbenopolitične organizacije, na seji skupščine občine Logatec pa so kmalu zatem sprejeli sklep o tem, da predlog za to poimenovanje pošljejo zveznemu sekretariatu za narodno obrambo.
Pred dnevi je prišlo sporočilo o sprejeti odredbi imenovanega sekretariata, da se poimenuje logaška vojašnica po Logaškem bataljonu.
Poimenovanje vojašnice bo 22. decembra, na Dan JLA. Tedaj bo velika slovesnost s sodelovanjem armade, mladine, teritorialne obrambe, prostovoljcev, godbe na pihala, okteta in borcev NOV, še zlasti pa borcev nekdanjega Logaškega bataljona.
Franc Jerina
89 ODLIKOVANCEV
V okviru Titovih praznovanj je na predlog občinskega odbora ZZB letos prejelo 89 nekdanjih borcev odlikovanja. Borci so še vedno aktivni v svojih in v drugih družbenorx)htičnih orga-nizacijah.pa tudi v raznih telesih socialistične samouprave. V sedanjem mandatu so se izkazali vsi borci, ki so bih izvoljeni v delegacije. V pripravah na volitve, ki bodo prihodnje leto, pa vsa vodstva ZZB že razpravljajo o tem, koga bi kot možne kandidate izbrali za delegate.
Ftanc Jerina
KJE SO COKLE V
I I ELI II /../ i NJU ZAKONA?
FRANCE POPIT
0 URESNIČEVANJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Bolj ali manj se še vse preveč odloča v skupnih službah. Temelj ne organizacije združenega dela so prevelike, niso postavljene na merilih, ki jih določa zakon o združenem delu. Ponekod si prav izmišljamo merili: moti Jih, da bi se videlo, će bi jih drobili, katere
1 OZI) so uspešne, katere pa Imajo izgubo. Samoupravne interesni skupnosti niso, kar bi morale biti. V njih se Se ne srečujeta in sporazumevata neposredno izvajalec in uporabnik, financer. Predvsem
bo treba usposobiti uporabnika, da bo dobro vedel, o čem se bo pogajal v interesni skupnosti, dobiti mora podatke, koliko kaj stane, zlasti pa mora vedeti, kaj v prvi vrsti potrebuje, da bo produktiven, da bo zdrav, da bo izobražen, da bo kulturen itd. Izvajalci bodo morali povedati, kaj /morejo in koliko to stane. Sporazum naj bi bil rezultat enakopravnega dialoga. Sele kvaliteten, samoupravno nastajajoč dogovor pa je lahko izraz avtentičnega interesa uporabnikov in Izvajalcev. Kar zadeva krajevne skupnosti,, te so nasploh prevelike. Dojeti bi morali, da krajevna skupnost zares ni občina v malem, organizira naj se na podlagi skupnih interesov ljudi v vasi, soseski. Občina ne more nanje prenašati svojih funkcij, lahko pa seveda občani prevzamejo nase neko javno funkcijo in na samoupraven način nadomestijo državo. Nikakor pa ne, da Jim občine nalagajo svoja opravila, zaradi česar tudi raste aparat v krajevnih skupnostih. Predvsem pa nI mogoče predpisovati krajevnim skupnostim nekakšnih lablon, kaj naj Imajo, česa naj nimajo. Vseh Interesov, ki se Se kako prepletajo, ni mogoče predpisovati. Interesi %o raznoliki in ti morajo priti do Izraza. Zakaj ne bi viSke ■kupnostl postale krajevne skupnosti?
Predstavniki občinskega komiteja ZK in občinskega sveta zveze sindikatov so imeli pogovore s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in z vodilnimi delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij o vseh vidikih uveljavljanja zakona o združenem delu v naši občini. Iz njihovega skupnega poročila smo zaradi zanimivosti povzeli poglavitne ugotovitve in jih v skrajšani obliki posredujemo tudi vsem občanom.
Med pogovori so se domenili o načinu ravnanja v sleherni samoupravni sredini glede na posebne razmere, ki jih je treba upoštevati v uveljavljanju določil zakona o združenem delu. V razpravah so se izluščila določena mnenja in prepričanja, ki so po svoji naravi pomenila zadrževanje tempa v uveljavljanju zakonskih določil o združenem delu. Mnenja in prepričanja, ki so in še delujejo kot zavore, cokle, se določno kažejo zlasti v tem, da bi morah imeti nekakšne okvirne vzorce ali teze o uveljavljanju dohodkovnih odnosov, nadalje da ni jasnosti o načinu uveljavljanja načela svobodne menjave dela, o ureditvi odnosov med tozdom in skupnimi službami in podobno. Močno zaviralno sta in še delujeta prepričanji, in sicer, prvič, da še ni mogoče uveljaviti zakona o združenem delu vse dotlej, dokler ne bodo sprejeli še drugih (n. pr. zakon o delovnih razmerjih), in drugič, ne more se uveljaviti načelo delitve po delu, ker se dela ne da natanko izmeriti.
Za vsa ta prepričanja pa so med pogovori sprejeli jasna stališča, kot, denimo, da posebnih ,,šablon" ali splošno veljavnih tez ne more biti, ker imamo v vsakem tozdu ali delovni organizaciji različne razmere, ki zahtevajo vsake zase poseben način urejevanja zadev, in glede teh posebnosti tudi ureditev notranjih samoupravnih aktov v skladu z zakonom. Prav te posebnosti razmer in pogojev v posameznih tozdih in delovnih organizacijah so tudi narekovale primeren način usklajevanja samoupravnih splošnih aktov, in sicer:
1. imenovanje komisij za usklajevanje vseh akcij v zvezi z uveljavljanjem zakona;'
2. izdelava analiz obstoječega stanja v vseh tozdih in delovnih organizacijah v primerjavi z zakonom V analizah bi morah zlasti upoštevati stanje družbenoekonomskih odnosov, samoupravno organiziranje, uresničevanje samoupravljanja, stanje na področju notranje zakonodaje in uresničevanje načela nagrajevanja po delu;
3. imenovanje strokovnih skupin za izdelavo analiz in usklajevanje samoupravnih splošnih aktov;
4. izdelava in sprejem aktivnosti. Sredi avgusta, ko smo pripravljali
ta povzetek poročila, so v nekaterih tozdih že razpravljali o prvih samoupravnih aktih z novo vsebino. Vendar pa - kot je bilo v poročilu poudarjeno - še ne kaže biti zadovoljen, saj delavci, zaradi premalo jasnih pristopov, še ne zaznavajo
spreminjanja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. To kaže, da so v vseh samoupravnih okoljih, kadar gre za splošne deklarativne zadeve, sicer zavzeti za ustavo in zakon, toda ko bi pa morali njuna določila uveljaviti, se pa vedno zatakne. Pojavi se niz izgovorov, kot to, da bi morali višji organi dati določene modele o dohodkovnih odnosih, nadalje o odnosih med tozdi in skupnimi službami in podobno. V zadnjem času se te stvari nekoliko hitreje urejajo in v razpravi je že prvi predlog samoupravnega sporazuma v občini o ureditvi dohodkovnih odnosov med lesno industrijo in gozdarstvom.
Politična dejavnost v občini je torej le dosegla določene uspehe, čeprav ostaja še mnogo perečih vprašanj v večini tozdov in delovnih organizacijah. Pri tem pa je treba povedati, da je zavora hitrejšemu uveljavljanju zakona o združenem delu tudi premajhna usposobljenost osnovnih organizacij zveze komunistov in sindikatov za načelno in konkretno soočenje pogledov pri uveljavljanju določil zakona o združenem delu; težko se namreč uspešno zoperstavljajo premišljenemu in prefinjenemu delovanju tehnokrat-skih in liberalističnih sil, ki si na moč prizadevajo zavarovati lastne interese s tem, da si zadrže čimveč moči odločanja v svojih rokah.
V omenjenem poročilu je zatem poudarjeno, da pri nadaljnjem uveljavljanju določil zakona o združenem delu bodo težave tudi zavoljo premajhnega števila tistih, ki bi v tozdih in delovnih organizacijah uresničevali naloge tega zakona. Zagotovo bo potrebna medsebojna pomoč, pa tudi pomoč ustreznih občinskih organov.
Vprašanje o skupnih službah
Splošno pereče vprašanje, ki ni razrešeno še v nobeni delovni organizaciji ali tozdu, je odnos med tozdom in skupnimi službami. Zdi se, da za razrešitev tega problema ni nobene zagnanosti od strani strokovnih delavcev v skupnih službah. Bržčas je vzrok v njihovem zagotovljenem osebnem dohodku, ki se povečuje z določenim faktorjem, ne glede na obseg opravljenega dela in števila zaposlenih v teh službah.
Naj omenimo še problem uveljavljanja nagrajevanja po delu, ki ga nikakor ne moremo bistveno premakniti s sedanje točke, razen v Konfekciji. Vzroki so kajpada znani, sai so vsepovsod očitne želje ohraniti politiko uravnilovke, kar pomeni za enak poklic ali izobrazbo enako plačilo, pa čeprav je razlika v produktivnosti. Splošna sodba je, da je ta problem v naši občini zelo resen, še zlasti v naši največji delovni organizaciji, v KLI. V njej namreč povečujejo proizvodnjo predvsem z zaposlovanjem nove delovne sile.
Glede uveljavljanja zakonskih določil v posameznih delovnih organizacijah v naši občini, pa naj iz tega poročila povemo naslednje:
GRADNIK: en tozd, deljen na delovne enote
Delovni ljudje odločajo o vseh zadevah iz svoje pristojnosti kot, denimo, o: letnih in srednjeročnih programih, investicijskih načrtih, obravnavajo in potrjujejo periodične in zaključne račune in podobno. Najpogostejša oblika obravnavanja teh zadev, pa tudi tistih, ki jih najbolj neposredno zadevajo (delovna razmerja, delitev dohodka in osebnega dohodka, terenski dodatek, delovni red in delovni pogoji) je po delovnih skupinah.
Samoupravna urejenost je še nepopolna in jo v tem času prilagajajo zahtevam zakonskih določil o združenem delu. Za uveljavitev tega zakona pa so imenovali komisijo in strokovno skupino, ki pripravlja uskladitev samoupravnih aktov z zakonom; sprejeli so tudi program in si določili roke za uskladitev posameznih aktov z zakonskimi določili.
Po ponovni presoji samoupravne urejenosti delovne organizacije so menili, da ni pogojev za njeno delitev na več tozdov. Vendar pa imajo delovne enote; tudi delavci skupnih služb so po statutu delovna enota.
KONFEKCIJA najboljši način delitve po delu
Tudi v tej delovni organizaciji menijo, da je ne kaže deliti na več tozdov. Sedaj je urejena kot en tozd z vsemi ustreznimi samoupravnimi organi. Odločitve sprejemajo v okviru posameznih samoupravnih organov ali na zborih delovnih ljudi.
Delovni organizaciji se pozna, da se je izredno naglo razvila iz majhne obrtne delavnice v industrijsko organizacijo, Id ji predvsem primanjkuje nekaj strokovnjakov. Vendar pa je po drugi strani prav ta okoliščina dobra, kajti vso problematiko obrazložijo preprosto in v razumljivi obliki, kar olajša delavcem opredeliti se ob določenih zadevah. Tudi gospodarski položaj je kljub razmeroma velikim investicijskim vlaganjem zelo ugoden, in kaže, da se bodo osebni dohodki zboljšali tudi njim.
Njihov način" delitve osebnih dohodkov po delu je v občini bržčas najboljši, zlasti velja za delavce v proizvodnji. Odnose med skupnimi službami in proizvodnjo niso razmejili, velja pa povedati, da imajo v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami razmeroma še najmanj zaposlenih v skupnih službah. Pri delitvi osebnih dohodkov je poglavitno merilo opravljeno delo, mnogo manj pa kvalifikacija ali izobrazba.
KMETIJSKA ZADRUGA: še precej nejasnosti
Prva prepričanja, da zadruga ostane kot delovna organizacija le en tozd, so bila potrjena tudi na zboru zadružnikov. Vendar pa ta odločitev hkrati ni dala tudi odgovora na vprašanje o ustanavljanju obratov za kooperacijo in povezovanje s sosednjimi kmetijskimi zadrugami (Vrhnika, Cerknica), oziroma v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Samoupravne pravice kmetov so upoštevane v občnem zboru zadruge, ki so ga izvolili po delegatskem načelu. Polovico članov tega zbora tvorijo zadružniki-kmetje iz vseh okolišev. Osnutek sporazuma o združevanju kmetov in delavcev v kmetijsko zadrugo pa je že v obravnavi.
KLI: velika organizacija — veliko problemov
Zc leta 1973 so se uredili v delovno organizacijo s tremi tozdi in posebno delovno skupnost skupnih služb. Nedavno so pa na zboru delavcev sklenili oblikovati še tozd pomožnih dejavnosti. Iz poročila je videti, da so imeli razni izvršilni organi prevelik vpliv na pomembne odločitve. Nadalje na razvoj družbenoekonomskih odnosov je v precejšnji meri vplivala njihova povezanost v veliko sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenjjales, v kateri je vidik trgovine močnejši od neposredne proizvodnje.
Šibke točke celotnega samoupravljanja v KLI so tudi neurejeni
dohodkovni odnosi, razmerja v delitvi dela, neuravnano načrtovanje in še zlasti neurejena razmerja med tozdi in skupnimi službami. Imajo medsebojni sporazum tozdov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, in sicer po enotnih merilih. Delitev osebnih dohodkov temelji na sporazumu o kategorizaciji delovnih mest, ovrednotenih s sistemom točk, in na doseganju norme, posamezne ali skupne. Tak način delitve osebnih dohodkov pa je videti premalo spodbuden, saj ne zagotavlja pravičnejše delitve po dejansko opravljenem delu. Se manj pravična pa postaja ta delitev tedaj, ko ob večjem preseganju norme, le-te popravljajo, s čimer predvsem prizadenejo pridnejše v delu.
Odnosi med skupnimi službami in tozdi niso zasnovani na samoupravnem sporazumu o pravicah in dolžnostih partnerjev. Ker ni bilo urejenih dohodkovnih odnosov med tozdi, pač pa je vse zasnovano na gospodarskih načrtih z določenimi notranjimi cenami, so tudi skupne službe imele že vnaprej zagotovljen prihodek ne glede na dejansko kakovost in obseg njihovega dela.
Za uresničitev zakonskih določil o združenem delu so do konca avgusta pripravili predloge samoupravnih sporazumov o osnovah načrtov, o sistemizaciji delovnih mest, o ugotavljanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka, o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, o delovnih razmerjih in še druge.
VALKARTON: tozd v sklopu KTL
Sprejeto je prepričanje, da je en tozd, ki pa je v sklopu delovne organizacije Kartonažna tovarna Ljubljana, s katero poslujejo po samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo. Vendar ti odnosi niso temeljih na načelih dohodka, temveč po notranjih cenah. Pripravljajo pa ureditev medsebojnih dohodkovnih odnosov med vsemi tozdi te delovne organizacije. Vse poslovanje in evidenco vodijo skupne službe KTL: s temi službami pa nimajo urejenih odnosov, kakršne določa zakon, temveč so zasnovani podobno kot v KLI, in sicer tozdi prispevajo po vnaprej določenem ključu določen del svojega dohodka za njihovo dejavnost.
Doslej so v Valkartonu že pripravili več samoupravnih aktov na podlagi zakona o združenem delu, do konca septembra pa bodo izvedli referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v tozd in statuta. Iz poročila pa je videti, da so v pogovorih ugotavljali določene pomanjkljivosti v pripravljanju samoupravnega sporazuma med tozdi pri ustvarjanju skupnega prihodka, dalje pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje in delitev osebnih dohodkov in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih med tozdi in skupnimi službami.
GOZDARSTVO: OBRAT ZA KOOPERACIJO:
dva t o zda, ena delovna organizacija
Oba tozda sta se oblikovala že leta 1976 in tedaj sta razmejila tudi sredstva in premoženje. Doslej so bili njuni odnosi urejeni s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, skupne službe pa sta finansirala na podlagi letnega načrta.
V dosedanjem delovanju se kaže še velika odvisnost obeh tozdov od skupnih služb tako v pripravljanju gospodarskih načrtov kot v izdelavi samoupravnih aktov. Imata skupni žiro račun, ki onemogoča tekoče vedenje o razpoložljivem denarju.
Dohodkovni odnosi med njimi in lesno industrijo še niso urejeni, poslovanje pa temelji le na tržnih cenah. Oba tozda imata nekatere samoupravne akte, ki jih pa bo treba še uskladiti z določili zakona o združenem delu.
PENSION KRPAN: zapostavljen tozd
Delovni kolektiv 27 delavcev se čuti zapostavljenega v delovni organizaciji in si zato zelo želi ureditev svojega položaja v tej delovni organizaciji, v kateri bo kot samostojni tozd. O novi obliki urejenosti delovne organizacije bodo odločali v oktobru na referendumu. Sedanji program o uresničevanju zakonskih določil o združenem delu je zasnovan v okviru cele delovne organizacije, ki tudi vodi vse potrebne dejavnosti.
ZDRA VSTVENI DOM: v občini en tozd
Priprave za oblikovanje temeljne organizacije združenega dela v okviru Notranjskega zdravstvenega doma so trajale od leta 1973 dalje; s 1. januarjem letos pa so postali tozd, in sicer po načelu, da je v vsaki občini zdravstveni dom tozd, vsi se pa združujejo v delovno organizacijo Notranjski zdravstveni dom. Dosedanje samoupravljanje je bilo razmeroma dobro, je pa zahtevno spričo občutljivosti njihove temeljne dejavnosti, ki terja sporazumevanje in dogovarjanje znotraj delovne organizacije in navzven s samoupravnimi interesnimi skupnostmi
Iz zaključnega dela poročila naj omenimo finansiranje samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, o čemer so se organizacije združenega dela letos tudi posebej menile. Splošna ugotovitev je bila: predlagani programi teh skupnosti so bili očitno preveliki in niso bili usklajeni z dejanskimi zmogljivostmi vsega občinskega gospodarstva. Zato so jih ustrezno zmanjšali in jih tako prilagodili našim možnostim in hkrati tudi zahtevam resolucije SRS o počasnejši rasti porabe od rasti družbene proizvodnje.
-vr
Kališe!?
Tončkov dom v Kališah je znan že daleč naokoli. Poleg domačinov zaide v to partizansko oazo vedno več tujcev. Domu ni kaj očitati. Spotakljivo pa je zanemarjeno drevje, ki kazi izredno lepo naravno okolje. Vpašanje je: ah bomo dopustih, da bo nasad propadel (če že ni!). Zato bi kazalo opozoriti lastnika na boljše upravljanje; tudi slabo vzdrževano gospodarsko poslopje grozi, da lahko pride do nesreče.
OSNOVNI SOLI: solidne priprave
Njuno problematiko v zvezi z izvajanjem zakonskih določil o združenem delu so v poročilu skupaj zajeli. Vsaka zase sta delovni organizaciji brez delitve na tozde. Samoupravna urejenost na obeh šolah je razmeroma dobra, njihove samoupravne akte pa je treba prilagoditi zahtevam zakona o združenem delu. Tega dela so se že lotih.
Posebno vprašanje je sporazum o pravicah in dolžnosti med njimi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Odnosi med njimi so bili doslej premalo obsežni, tako v materialnem kakor tudi glede celotnih vzgojnoizobraževalnih programov.
Opozarjamo vse delovne organizacije, ustanove, hišne svete in lastnike stanovanjskih hiš, da odlagajo smeti samo na določena mesta, ne pa v potok Logaščico
♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Ker je letošnje leto proglašeno za leto varstva okolja, prosimo občane, da uredijo svoja dvorišča jn okolic«) svojih bivališč.
Fotokopija 15. junija objavljenega poročila v Novem Matajurju iz Čedada o obisku logaških zadružnikov v Ažli; poročevalec je KZ pomotoma spremenil v K 2
Športniki na dopustu
Vedno tesnejši stiki med zadružno mlekarno v Ažli in zadružnimi organizacijami Slovenije
Zadnji je bil na vrsti obisk kmečke zadruge iz Logatca
Mlekarna v Ažli je važen družbeno - gospodarski o-bjekt za vse nadiške doline. Za člana mlekarne smatrajo tudi tistega, ki vanjo prodaja mleko. Sedaj šteje nad 400 članov. Pred lanskim potresom so predelali in izdelali mlečnih izdelkov za priblino 300 milijonov lir.
Mlekarna je navezala dobre stike z zadružniki v Sloveniji. Predlanskem so bili zadružniki ažliske mlekarne gostje velike mlekarne »Planika« v Kobaridu, v tem letu pa je imela Ažla
direktor K 2 Logatec D. Gle-ria. V svojem pozdravnem nagovoru se je zahvalil za prisrčen sprejem in gostoljubnost. Povabil je člane ažliske zadružne mlekarne na obisk v Logatec.
Za njim spregovoril inž. Robič, predstavnik ZZS, ki je omenil dobre odnose med Ažlo in zadružnimi organizacijami Slovenije. Robič je povabil vse beneške Slovence, ki imajo smisel za zadružništvo, naj obiščejo matično domovino, da bodo
Zadružniki iz Logatca na obisku mlekarne v Ažli so se slikali z direktorjem G. Tropino
že dva obiska zadružnih delavcev iz Slovenije.
V četrtek, 26maja, zjutraj je prišlo na obisk 50 zadrunikov K 2 iz Logatca. Vodil jih je direktor Dušan Gleria, ki je tudi predsednik občinske skupščine Logatca. Zraven pa je bil predstavnik ZZS, inž. Robič Anton.
Direktor ažliske mlekarne, Giuliano Tropina, je goste sprejel in jih na kratko seznanil s problemi za realizacijo tega važnega gospodarskega objekta, s kvaliteto proizvodnje ter z organizacijo razprodaje mlečnih proizvodov.
Po ogledu mlekarne, je Tropina povabil goste na zakusko v mlekarniško klet. Tu je^spl^ove^'^jpirej
>~-.iV pawuw
videli, kako tam uspeva ta gospodarska dejavnost.
Ko so izročili Tropini, v spomin na ta obisk, zanimivo slovensko ilustrirano publikacijo in prav lepo majol-čico, je — vidno ganjen — tudi on spregovoril. Zahvalil se je za obisk in darilo in dejal, da smo sosedje, da moramo sodelovati za skupne Interese in da se moramo imeti radi kot bratje.
Cas je šel hitro mimo. Gostje so se poslovili in odpotovali v Karnijo na ogled zadružaega hleva v Forni A-voltri. Pred vrnitvijo v do movino so obiskali še Go-nars, edino taborišče Slovencev pod fašizmom v Fur-laniji.
Občinska zveza TKO je organizirala v času od 9. do 16. julija v Karigadorju taborjenje za člane TKO. Udeležilo se ga je 92 članov raznih društev, med katerimi je bilo 46 otrok. Tabor je sicer last zveze tabornikov občine Idrija, ki so našim ponudili svoje gostoljubje. Vreme je bilo lepo, a neurja le toliko, da so ga malce spoznali. Življenje v taboru je teklo po določenem redu, za red pa je skrbel dežurni, ki je vsako noč imel dva pomočnika. Za db-pustnike se je začel dan ob 6,30, nočni počitek pa ob 20,30, kajpada, če ni bilo vmes večernega kulturnega sporeda.
SSK je imel redne vaje za svoje člane, enako so redno vadili tudi karateisti, katerim so se pridružili tudi idrijski karateisti. Razen tega je športno razvedrilo dopolnil kdaj pa kdaj tudi mali turnir v nogometu, ljubitelji namiznega tenisa pa so imeli na razpolago dve igralni mizi. Tabor je imel tudi pravi zaključek, in sicer zadnji večer, ko so si pripravili ob tabornem
ognju prijeten kultumozabavni program.
Tabor je zelo dobro uspel, za kar gre priznanje organizatorjem, ki so poskrbeli od dobre dnevne urejenosti življenja do raznovrstnega razvedrila in prijetnega počutja, k vsemu temu pa so poskrbele še „kuharice", ki so znale dobro postre-či.
Viktor Premk
Uspehi košarkarjev
V februarju je košarkaški klub Logatec začel z rednimi vajami v telovadnici osnovne šole 8 talcev. Obe ekipi - članska in kadetska - sta nastopali v ligi, ki jo je organizirala MKZL Članska vrsta se je z 8 točkami uvrstila na 3. mesto, kadetska pa na predzadnje. Košarkaški klub Logatec je letos izvedel tudi tekmovanje za ostale, ki jih ta šport zanima.
Viktor Premk
450 občanov na pohodu
V naši občini smo ves mesec junij pripravljali praznovanja Dneva borca - 4. julij - v znamenju Titovih praznovanj. Pripravljalni odbori so delali po krajevnih skupnostih, glavni odbor v okviru občine.
Zelo uspela akcija je bil pohod po poteh logaškega bataljona, ki smo ga izvedli 3. julija. Že v ranih jutranjih urah so se na štirih krajih zbrali nekdanji borci, vojne starešine, mladina in pripadniki teritorialne obrambe. Med pohodom so nekdanji borci seznanjali mlajše udeležence z dogodki v določenih krajih in tako obujali spomine na lepo in slavno preteklost naše narodnoosvobodilne vojne.
Vsi v pohodu so bili zelo zadovoljni z obiskom krajev, v katerih so dobili partizani zanesljivo pomoč. V pohodu je sodelovalo okoli 450 občanov različnih let starosti, vendar je prevladovala mladina. Ves pohod je vodil aktivni polkovnik Franc Dolenc, ki je tudi domačin in dober poznavalec narodnoosvobodilnega boja v logaški občini.
Zaključna slovesnost je bila na kmetiji pri Miklavcu v Novem svetu, kjer so kulturniki in mladina pripravili prav zanimiv partizanski miting. Na tej slovesnosti je govoril tudi nek-
danji komandant Prešernove brigade Karel Leskovec, ki jc tudi domačin v logaški občini.
Po kulturnem programu je prijetno zadišal partizanski golaž, zatem pa se je ob zvokih harmonik in orkestra začelo partizansko rajanje, kije trajalo pozno v noč.
Naj omenimo še odkritje spominskega obeležja, ki so ga istega dne odkrili na Češnici pri Logatcu, in sicer v spomin na kurirja TV 17 Jožeta Friškovca, ki so ga na zverinski način ubili vojaki. Obeležja so izdelali delavci Gozdnega gospodarstva iz Logatca. Franc Jerim
Visoko priznanje šoli 8 talcev
21. julija letos je bilo v Ljubljani v veliki skupščinski dvorani slovesno podeljevanje zveznih in republiških priznanj. Na predlog Z/H občine Logatec je prejela osnovna šola 8 talcev iz Logatca kot priznanje plaketo zveznega odbora ZZB Jugoslavije, in sicer za uspešno sodelovanje pri ohranjanju in obujanju tradicij NOB na šoli, v kraju in občini. Prejeta plaketa je priznanje in spodbuc psi nadaljnje sodelovanje-
LOGAŠKE NOVICE SEPTEMBER 1977
Kako preprečiti poplave?
15. julija je močno neurje na območju Žibrš povzročilo hitro naraščanje Logaščice in njenih pritokov. Tudi Hotenjščica ni mogla v dokaj vijugasti in neočiščeni strugi sprejeti velikih količin vode.
Vode so prestopile bregove med 9. in 10. uro dopoldne ter poplavile v naselju Hotedršica in Logatec 73 hiš in gospodarskih poslopij. Voda se je razlila tudi preko ceste Logatec-Po-stojna pri stari šoli v Gor. Logatcu, tako da je bil promet ustavljen. Zaradi vdora vode v hleve in stanovanjske hiše je bilo potrebno reševati živino in premičnine.
Pri tej elementarni nesreči se je zopet izkazala solidarnost občanov, zlasti v KS Hoterdšica in Tabor, kjer je bila nudena pomoč vsem, ki so jo potrebovali. Ob tej priliki je bila ponovno potrjena nujnost nadaljnjega usposabljanja enot civilne zaščite v KS, predvsem pa koordiniramo sodelovanje z občinskim štabom.
Izvršni svet je še isti dan imel izredno sejo. Med drugim je ocenil s pomočjo predstavnikov KS in civilne zaščite obseg poplav in uspešnost reševalne akcije. Imenovana je bila komisija, ki je ocenila škodo.
Po   oceni  komisije znaša
škoda na poljščinah, nepremičninah in premičninah v KS NAKLO       495.500 din v KS TABOR       280.590 din v KS HOTEDRŠICA220.206 din na cestah 290.000 din
SKUPAJ 1.286.296 din
Posamezniki so utrpeli škodo tudi do 50.000 din.
Morda se ob tej škodi, ki je sicer manjša, kot v prejšnjih poplavah, vsiljuje vprašanje, ali je družbenopolitična skupnost upravičena zahtevati pomoč iz solidarnostnih sredstev, zbranih za sanacijo elementarnih nesreč. Do te pomoči po družbenem dogovoru nismo upravičeni.
Izvršni svet je glede na te okoliščine ugotovil, da je na-daljno preprečitev poplav v Logatcu možno zagotoviti edino s sicer že načrtovano zajezitvijo Črnega potoka v Reški dolini. Pregrada na najožjem delu te doline bi namreč zadržala vodo v kritičnih trenutkih; kot že rečeno, je zajezitev vnesena v srednjeročni program vodne skupnosti Ljubljanica - Sava.
Tudi nekaj milijonov je bilo že vloženo v raziskave. Naloga Izvršnega sveta je, da vloži vse napore za čimprejšnjo realizacijo projekta.
V KS Hotedršica se je moč izogniti poplavam z rednim čiščenjem strug, z izravnavo ostalih krivin struge z vgraditvijo dodatnih propustov na cesti Kalce-Godovič in z čiščenjem požiralnikov.
In kako lahko prispevamo k omilitvi škode?
Poleg zavarovalnice, ki bo povrnila škodo na premičninah, je možno odpisati prispevek za uporabo mestnega zemljišča (KS NAKLO, v drugih KS ni predpisan), davek na zgradbe, kjer je predpisan (kmečka gospodarstva ga nimajo). Te in druge predloge bo izvršni svet posredoval skupščini na septembrski seji.
Dipl. ing. Jože Rupnik
»Topovske cevi« pri Krpanu
Tako poimenujemo zanemarjeno konstrukcijo na parkirnem prostoru pri Krpanu, ki je nekoč nudil senco redkim lastnikom avtomobilov. No, zob časa je naredil svoje in strehe za senco ni več. Ce vso stvar pogledamo s pravega zornega kota, se resnično ponudi podoba štrlečih žrel, podobnih topovskim. Če bi vedeli za gospodarja, bi mu toplo priporočili, da jih odstrani, pa tako bi bilo spet vse v redu, se zlasti če bi bila čista tudi okolica Krpana.
Ps
Medved na Zaplani
Kaže, da se bodo kosmatinci za stalno naselili v bližnji okolici Za-plane, saj so se v popoldanskem času v juliju kar dvakrat pojavili Mimo Urhove domačije jo je prvič primahal brez vsakega strahu pred domačimi, ki so stali pred hišo in niso mogli verjeti svojim očem, ko je nadaljeval pot naprej proti središču naselja. Tam je preplašil domačinki, ki sta pleli na njivi.
Nekateri menijo, da se bodo medvedi zadrževali okoli Zaplane, še zlasti okoli Ostrega vrha, kjer je sedaj novo odlagališče za smeti, v katerih je dosti užitnega, predvsem kruha. - vi
Narodni dom -napol
Narodni dom je preurejen in ima kar čeden izgled. Na vrata pa trka ureditev odra- Domači uporabniki smo sicer navajeni nani. Neprijetno pa je ob obiskih drugih, ki najbrže drugače mislijo o našem odnosu do kulture. Seveda je posredi denar, a z odlašanjem ne bo nič cenejše. Tudi okolico bi lahko bolje uredili in pridobili novo zeleno površino. Ps
Kaj bi z Naklom?
Nekoč lepa izletniška točka je danes nam vsem v sramoto. Kai ni uničil zob časa, so svoje opravili še vandali. Do našega Naida, po katerem se imenuje tudi krajevna skupnost, se obnašamo zares mačehovsko. Menim, da bi z združenimi močmi morali pristopiti k ponovni obnovi, oziroma ureditvi te prijetne izletniške točke. Ps
Kaj je splošni ljudski odpor?
Današnjo Jugoslavijo ne varujejo le armada, TO in varnostni sistem, temveč vse ljudstvo. (Tito)
Osnovni principi splošnega ljudskega odpora, ali krajše SLO, naše samoupravne družbe so bili postavljeni v NOB. Ljudski odpor, kot nosilec revolucionarnega duha našega naroda je sicer še starejši, vendar take širine in razmaha od NOB do sedaj še ni bilo. Podružbljanie obrambnih in varnostnih zadev je revolucionaren proces in trajen interes delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije.
Danes je stvar obrambne sposobnosti naloga vsake najmanjše DPS, OZD ter drugih organov in organizacij. To je naloga slehernega občana in delovnega človeka, ki za svojo socialno in ekonomsko varnost skrbi, da se razni individualni interesi ali druge oblike aktivnosti ne izkoristijo v škodo naše samoupravne socialistične družbe.
Vse te naloge, ki so z razvojem samoupravnega procesa vedno bolj poglabljale in utrjevale zavest našega delovnega človeka in občana, so dobile svojo pravno podlago v republiškem zakonu o ljudski obrambi, varnosti, družbeni samozaščiti in notranjih zadevah (Ur. list SRS št. 23/76 in Naša obramba).
SLO temelji torej na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in občanov. Vsi so izvajalci in nosdci ljudske obrambe.
Oglejmo si osnovne pravice in dolžnosti v JLA, TO, milici ali drugi strukturi, med vojno pa tudi posamično upiranje z orožjem, ali drugimi načini proti agresorju.
- dolžnost služiti v štabih in enotah CZ;
- dolžnost služiti v službi za opazovanje, javljanje, obveščanje, alarmiranje:
- izvrševati delovno dolžnost v delovnih in drugih organizacijah, v KS, DPS in njihovih organih;
- materialno dolžnost, ki se izvaja z dajanjem materialnih sredstev za potrebe oboroženih sil, CZ ter za delovanje vseh drugih struktur in subjektov SLO;
- varovati podatke, ki so zaupne narave.
Vse omenjene zakonske dolžnosti se medsebojno ne izključujejo. Posebej moramo poudariti, da vse pravice in dolžnosti na področju LO izpolnjujejo tudi ženske enakopravno z moškimi.
USTAVA NAM JASNO NALAGA:
„Obramba je najvišja pravica in dolžnost in čast vsakega delovnega človeka in občana'.' Andrcj Logar
Kaj pa je civilna zaščita?
Glede na to, da je vojna ali katerakoli mirnodobska katastrofa največja nesreča, ki lahko ogrozi državo, ljudi, njihovo življenjsko okolje ter materialne in druge dobrine, je civilna zaščita osnovna sila za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Uvodoma bi obrazložil pojem in pomen civilne zaščite v našem družbenem sistemu. S civilno zaščito zajamemo najširšo obliko organiziranja, pripravljanja in sodelovanja občanov, delovnih ljudi v združenem delu, ter drugih organov, organizacij in DPS pi zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in posledicami, ki jih povzročajo elementarne in druge nesreče večjega obsega.
Zakonske obveze sodelovanja občanov v CZ določa zakon o ljudski obrambi SRS, ki določa, da se za delovanje v štabih in enotah civilne zaščite lahko razporedijo delovni ljudje in občani od dopolnjenega 16. leta do dopolnjenega 60. leta starosti za moške oz. do dopolnjenega 55. leta za ženske.
Ne razporejajo pa se:
- osebe v službi v stalni sestavi oboroženih sil,
- vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored v oboroženih silah,
- organi milice,
- nosečnice in ženske z otroki, ki še niso stari 7 let
- osebe, ki niso sposobne služiti v CZ.
Ne glede na to pa se v vojnem času lahko razporedi tiste strokovnjakinje, ki so neizogibno potrebne, ne glede na to, da imajo otroke mlajše od 7 let, če jim je med opravljanjem dolžnosti zagotovljena nega in varstvo otrok.
Zato* se pod civilno zaščito smatra organizirano silo, zasnovano na angažiranju in udeležbi vseh struktur, na vseh ravneh, in sicer od organiziranja v stavbah, KS, DPS, OZD ter drugih organizacijah in organih.
Vloga in namen civilne zaščite: dobro organizirana, pravočasno mipravljena in neprekinjena zaščita je nenadomestljiv prispevek k zaščiti ljudi, da bi preživeli posledice vojnih učinkov, ohranili človeški in materialni potencial, kije prepotreben za nadaljnji odpor proti agresorju.
S svojimi materialnimi in tehničnimi sredstvi, ki jih imajo enote CZ, nadalje z že piej omenjeno zakonsko obveznostjo služiti v štabih in enotah CZ, lahko le-te sodelujejo neposredno pri obrambi v vseh oblikah boja proti agresorju. V mirnodobskem času, ob prilikah hujših naravnih in drugih nesreč, pa CZ nastopi kot organizator akcije zaščite in reševanja, ter angažira potrebne sile in sredstva. Če so te nesreče večjega obsega, se aktivira tudi enote oboroženih sil, ki so v tej akciji na voljo vodtlruro. organom CZ. jjT
MLINAR Vinko
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dobrega moža
Ivana VUKELIĆA
iskrena zahvala vsem darovalcem cvetja, vsem, ki so ga pospremili k prezgodnjemu zadnjemu počitku, zdravstvenemu osebju ZD Logatec, tovarišema Francu PUPISU in Francu JERINU za podovilne in tolažilne besede.
Se posebna zahvala dr. Antonu RAKUŠU in dr. Jožetu SKVARČU za lajšanje bolečin ob dolgotrajni bolezni.
Žalujoča žena Pepca s sinom Ivanom
ZAHVALA
12. maja letos nas je prerano zapustil ljubi mož, oče, sin, brat, stric, zet in svak
CVETO OBLAK roj. 14. avgusta 1949
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, se iskreno zahvaljujemo, še posebno delovnim kolektivom „Gradnik" in „Konfekcija" iz Logatca ter Tovarne usnja z Vrhnike. Se enkrat najlepša hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Mladinska pohodna enota
Kaj je to? Kaj se v njej dela?
To je obujanje tradicij NOV, spoznavanje krajev v občini in izven nje, priprava na ljudsko obrambo,
r
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Cuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK ZKS, Marcel Stefančič, delegat KSP, Tatjana Stirn, delegat KLI. in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za Informacije SR Slovenije it. 421-1/72 j« glasilo oproščeno P^dywta|g. davka od prometa pr*Hr> *nv.
idejnopolitično usposabljanje, mladi
se medsebojno spoznavamo, šport in zabava. Tako na kratko, to je mladinska pohodna enota.
Po približno leto dni pogovorov smo sklenili pri naši osnovni mladinski organizaciji, da takšno enoto ustanovimo. Letos smo se kot mladinska pohodna enota že trikrat sestali in šli na pohod. Naš prvi pohod je bil 17. aprila, in sicer na Prežihovino, kjer se nas je zbralo okoli 8 tisoč mladih in starih k odkritju spomenika Prežihovemu Vorancu. Teden dni pozneje smo šli na drugi pohod, ki smo ga sami organizirali. Sli smo po južni strani logaške občine in nazaj. Pohod je bil razmeroma naporen, trajal je nekaj manj kot dvanajst ur. Tretji pohod pa je bil 7. maja v Ljubljani, in sicer „Po poteh tovarištva in spominov."
Tako je torej z našo pohodno enoto. Mladinci in mladinke, kdor med vami bi želel postati član naše enote, naj se javi meni.
Brigadirski pozdrav - zdravo!
Janez Arhar
\ TEHNIČNI PREGLEDI MOPEDOV, TRAKTO*iEV, \ \ ENOOSNIH TRAKTORSKIH PRIKOLIC IN STANO- \ \   VANJSKIH PRIKOLIC
i
Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec <   obvešča lastnike zgoraj naštetih vozil, da bodo tehnični pre-
ROVTE
26. septembra 1977 — od 8. do 16. ure na dvorišču gostilne „PRI REZKI" v Rovtah.
LOGATEC
27. septembra 1977 - od 8. do 16. ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu.
28. septembra 1977 - od 8. do 12. ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu.
\ HOTEDRŠICA
28. septembra 1977 — od 13. do 16. ure pred Kulturnim domom v Hotedršid.
Lastniki mopedov podaljšajo veljavnost prometnega dovoljenja na podlagi prijave, katero dobijo na tehničnem pregledu, lastniki traktorjev pa opravijo samo tehnični pregled.
Obvezna registracija stanovanjskih prikolic je za naslednje tipe:
450, 410 0,450 L, 450 Q, 450 O, 500 , 500, DB, 550, 640 in 700.
Za stanovanjske prikolice ni dajatev, potrebno je le zahtevati registrsko tablico in prometno dovoljenje.
Končno obveščamo vse lastnike motornih in priklopnih vozil, ki ne bodo zahtevali podaljšanja registracije v enem mesecu po poteku veljavnosti prometnega dovoljenja, da morajo obvezno vrniti registrske tablice in odjaviti vozilo.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO LOGATEC
Obvestilo upokojencem
SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI IN LJUBLJANSKA BANKA STA SKLENILI SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o nakazovanju pokojnin in drugih denarnih prejemkov upokojencev pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na hranilne knjižice in tekoče račune.
Določila tega sporazuma veljajo za upokojence, ki že prejemajo pokojnine prek banke, kot tudi za upokojence, ki bodo šele začeli prejemati pokojnine.
Za vse pa bo gotovo razveseljiva novost, da lahko odslej prejemajo pokojnine in druge denarne prejemke na tekoče račune. Tekoči račun vam omogoča, da lahko kadarkoli
razpolagate s pokojnino, v domačem kraju ali kjerkoli v domovini; z uporabo čekov in pooblastil za poravnavanje stalnih mesečnih obveznosti pa odpadejo skrbi z gotovino, odvečnimi potmi in čakanjem.
Elektronska obdelava podatkov v obeh organizacijah — v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in v Ljubljanski banki — zagotavlja hitro in natančno nakazovanje pokojnin.
Društvo upokojencev Logatec obvešča upokojence, ki živijo v krajevni skupnosti: Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Laze, Rovte, Hotedršica, Trate, Vrh nad Rovtami, da čimpreje uredijo, da bodo prejemali pokojnino in druge prejemke na tekoče račune pri Ljubljanski banki, poslovna enota Logatec.