OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstine tiskovine
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
-#-
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JANUARY 14, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 9
iVOVI GROBOVI
louis volk
V	petek popoldne okoli 4.30 Ure, ko se je vračal od zdravnika proti domu, se je Louis Volk iz 378 E. 161 St. nenadoma zgrudil in umrl. Zadela ga je srčna kap. Star je bil 60 let. Doma je bil iz Turnovo pri Gorici, odkoder je prišel v Ameriko pred 29 leti. Delal je zadnjih 12 let pri Ajax Mfg. Co. Bil je član društva Blejsko jezero, št. 27 SDZ, društva Waterloo Camp, št. 281 Wow, in društva V boj, št. 53 SNPJ.
Tukaj zapušča soprogo Katli-erine, rojeno Rijavec, doma od istotam kot pokojnik, hčer Mrs. Sophie Subel, tri vnuke in več Sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph 2ele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri
in nato na pokopališče Calvary. *
mary primožnik
V	soboto popoldne okrog 12.20 Ure je Mrs. Mary Primožnik, rojena Levstik, tako nesrečno padla po stopnicah na svojem domu, da je čez nekaj minut poškodbam podlegla. Stara je bila 65 let in je stanovala na 92S ^
■jO
Travnik pri Loškem potoku, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 46 let in je bila članica podružnice št. 14 SŽZ, društva sv. Kristine, št. 219 KSKJ, društva Srca Marije (staro) in Oltarnega društva pri fari sv. Kristine.
LAUSCHE BO KANDIDIRAL tETRTIt ZA GOVERNERJA OHIO
COLUMBUS, 13. januarja—Urad governerja Lausche-ta je izdal kratek komunike—obvestilo: Governer Lausche je objavil, da bo kandidat pri prihodnjih volitvah za governerja države Ohio in to na demokratski listi.
Slučaj governerja Lauscheta,
ki bo tako kandidiral četrtič za mesto ohijskega governerja je edinstveni v zgodovini države Ohio.
Bili so governerji, ki so bili governerji po trikrat, kakor na primer Hayes, Cox, Donahey in Bi'icker. Toda v četrtič ni šel do sedaj noben bivši governer v volilno borbo za governerja.
Governer Lausche je bil prvič izvoljen za governerja Ohio leta 1944, potem ko je še služil kot župan mesta Clevelanda, takrat kot župan izvoljen drugič.
O governerju Lauschetu se je mnogo govorilo in ugibalo kakšna naj bo njegova bodoča kari-jera, ko mu poteče sedanje go-vernersko mesto, oziroma ali bo kandidiral za senatorja države Ohio. To negotovost je governer Lausche presekal z objavo iz svojega kabineta, v kateri objavi governer Lausche jasno pravi, da bo kandidiral četrtič za ohijskega governerja.	-•
Tukaj z a pu šča soproga Franka, doma iz Šmartna na Štajerskem, sina Franka ml., hčere Mrs. Mary Coach, Mrs, Ann Poje in Mrs. Josephine Spech, štiri vnuke in več sorodnikov. Sin Joseph Kužnik je Umrl leta 1930. Pogieb se vrši v sredo zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče.
antoinette russ
Po dolgotrajni bolezni jo umrla na svojem domu Antoinette Russ, rojena Laurich, stara 58 let. Stanovala je na 831 E. 232 St. Doma je bila iz vasi Retje pri Loškem potoku, kjer zapušča več sorodnikov.
Tukaj zapušča soproga Joseph, doma iž vasi Travnik pri Loškem potoku, polbrata John Laurich v E velet h, Minn., sestro Mrs. Anna Knight v New Yorku in več sorodnikov. Bila je od mladih let zelo dobra prijateljica z pokojno Mary Primožnik, ki se je smrtno ponesrečila v soboto na svojem domu. Pogreb obeh se vrši v sredo zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
#
Frank link
Pogreb pokojnega Frank Link, čigar truplo je dospelo iz Floride, se je vršil danes zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Filomene ob 9. ' Uri in nato na pokopališče Calvary.
S silo proti unijam
PIKEVILLE, Ky., 13. januarja — Lev/isovi rudarji so hoteli organizirati v rudnikih Leslie County tamkaj zaposlene rudarje. član odbora Tom Raney se je nahajal s svojim avtomobilom na agitaciji za unijo v tem revirju. Avtomobil je stal prazen, ko je v njem eksplodirala bomba in raznesla avtomobil na vse štiri vetrove. To je bil že tretji avtomobil, ki je predmet dinamitnega napada. Poleg tega so zabeležili unijski zastopniki 17 streljanj in to v času, ko so pred nekaj meseci započeli z organizacijo rudarjev v Leslie in Clay County. Do sedaj se še ni izvršila nobena aretacija in gre po izjavah zastopnikov unij za načrtno organiziranje protidelovanja nasprotnikov unije rudarjev.
Komunistično napredovanje v Indiji
NEW DELHI, Indiji, 13. januarja — Indija Nehruja obstoja iz več samoupravnih delov, ki se imenujejo tudi države. Nehru je razpisal v Indiji volitve. Tako so se vršile volitve tudi v državi Travancore-Cochin. Nehru, ki načeljuje vseindijski kongresni stranki, je dobil pri teh volitvah 14 sedežev., zedinjena levičarska fronta, ki je pod vplivom komunistov, je dobila 30, socialisti 11 in razne druge skupine 22 sedežev. Nehru je izgubil svojo prejšnjo večino in ker tudi njegova opozicija po vsej verjetnosti ne bo mogla sestaviti delazmožne vlade, se pričakuje razpis novih volitev.
Država Travancore - Cochin ima osem milijonov prebivalstva, med njim zelo močno krščansko manjšino, toda med to krščansko manjšino je skoraj dva milijona rimokatolikov.
RADOVEDNOST GA JE KAZNCyjALA
MUNCIE, Ind., 13. januarja— Po pokojni Mrs. Bessie Oberlies se je imela vršiti javna razprodaja njene zapuščine. Med to zapuščino je bila tudi stenska ura in je bil John Stefenson, ki je bil tudi interesent na tej dražbi, pripravljen plačati za to uro $5. Ura je visela na steni. Stefenso-na je gnala radovednost kakšna je notranjost te ure. Snel jo je s stene, odpiral, ogledoval, ko se je naenkrat vsulo iz ure na kupe denarja. Sešteli so raztresene dolarje, ki so bili skriti v uri in so jih našteli $4,061. Dolarji so bili v bankovcih od dolarja eden do sto. Ko je Stefenson kupil uro za $5, seveda ti $4,061 niso šli z njim, ampak v zapuščino.
ZA ŽELEZNIM ZASTOROM SO ŠPIJONI, PROCESI IN SMRTI
PRAGA, 13. januarja — Praško sodišče je obsodilo na smrt pet obtožencev, ker da so bili v špijonski službi Amerike. Od oktobra 1951 se je s tem pomnožilo število na smrt obsojenih in cksekviranih obsojencev Jia 130 —vsi kot ameriški špijoni. Trije ostali Cehi so bili obsojeni na življenjsko ječo.
V tako imenovanem Mutual Security Act od 10. oktobra 1951 je tudi določba, da se določi $300,000,000 kot pomoč izbranim osebam, ki bivajo ali pa so ušle iz držav izza železnega zastora. Te osebe se lahko uvrstijo v organizacijo vojaških sil v okrilju severnega Atlantskega pakta, ali pa se jini dajo druge naloge.
Vsled tega besedila ameriškega zakona, je že Sovjetska zveza zahtevala od Washingtona, naj se ta zakon prekliče. Amerika je to sovjetsko zahtevo odklonila.
Sovjeti trdijo, da hoče Amerika s tem zakonom financirati revolucijo v Rusiji in v državah njenega bloka. Zadevo je spravila Sovjetska zveza tudi pred Združene narode v Parizu, ki so pa sovjetske obtožbe odklonili.
ALI SMO V VOJNI S KOREJO ALI NE?
PITTSBURGH, 13. januarja — Tukajšnje sodišče mora rešiti v nekem sporu s pravne plati \'pra.šanje ali je Amerika v vojni s Korejo.
Dne 7. marca 1951 je padel na Koreji korporal Andrew Beley iz Pittsburgha. Andrew je bil zavarovan za $2000. Njegovi sorodniki zahtevajo izplačilo zavarovalnine.
Toda zavarovalna družba pravi, da se zavarovalnina ne izplača tistemu in za tistega, ki je v vojaški službi v času vojne izgubil življenje.
Zastoi>nik družine Beley pa je zastopal tole pravno mnenje:
Suverenost Amerike ni bila napadena. Konflikt na Koreji je policijska akcija članov Združenih narodov. Kongres ni napovedal vojne Koreji, torej vojne ni, torej pokojni korporal Andrew Beley ni izgubili življenja v času vojne, torej se mora plačati zavarovalnina $2000.
Iran zapira angleške konzulate
TEHERAN, 13. januarja — Iranska vlada je odredila, da se morajo 21. januarja 1952 zapreti vsi britanski konzulati ali pod-konzulati v državi Iran. Istočasno je iranska vlada zaprla dopisnika britanske časopisne agencije Reuter Megerdichian, ki je po rodu Iranec. V noti, ki je bila izročena britanskemu poslaniku v Iranu pravi iranska vlada, da ne more več prenašati, da bi se britanski uradniki zaposleni po konzulatih vtikali v notranje iranske zadeve. Britanska vlada je na to noto vložila protest in zanikala iranske obdolžitve.
135,000 brez dela v območju Detroita; brezposelnost bo trajala do poletja
General Clark ne gre v Vatikan
WASHINGTON, 13. januarja — General Mark W. Clark je dal izjavo, da ni njegova namera, da %re kot ameriški poslanik v Vatikan. General Clark se sklicuje pri tem na nasprotja, ki jih je povzročil v ameriški javnosti predlog o njegovem imenovanju za poslanika v Vatikan.
Predsednik Truman je vzel na znanje izjavo generala Clarka. Istočasno se poroča iz Bele hiše, da predsednik Truman, ni opustil svoje namere, da uslai\o-vi v Vatikanu ameriško ambasado.
V državah sovjetskega bloka so od oktobra 1951 na vrsti špi-jonažni procesi in smrtne obsodbe in izvršitve izrečenih smrtnih kazni. Pa najsi gre za Češko ali Madžarsko, Poljsko ali Bolgarijo, Romunijo ali Albanijo.
O zadnjih petih smrtnih obsodbah navajajo češke oblasti, da so bili obsojenci pobrani v begunskih taboriščih ameriške zone v Nemčiji, da so špijonirali in zbirali podatke o čeških vojaških napravah na vzhodu in na severu, zbirali imena in fotografije ravnateljev tovarn, dalje vodilnih oficirjev in komunistov, katere je v slučaju preobrata pobiti. Med njimi je Dolinek, ki je bil tajnik stranke pokojnega Be-neša. Praški radio je posebej opisal slučaj na smrt obsojenega Kroca, ki da je bil bivši nemški vojak in tudi član organizacije Hitlerjeva mladina.
"Kdo vam je zapovedoval med vojno, da izvršujete umore?" so vprašali Kroca. "Hitler," je odgovoril Kroc. "In kdo vam je dal ta naročila sedaj?" "Amerikan-ci"—da je odgovoril Kroc.
Novih davkov ne bo
WASHINGTON, 13. januarja —Iz okolice Trumana se zatrjuje, da je predsednik opustil namero, da bi zahteval od kongresa nove davke. Kakor znano, mu je kongres, predno se je koncem lanskega leta razšel, črtal vec ix)stavk, in je takrat predsednik Truman namignil, da se bo držal zastavljenega programa in bo prišel na dan z novimi davčnimi predlogi, ko se bo kongres znova sestal januarja 1952.
' Sedanje informacije iz okolice Trumana pa javljajo, da je bil predsednik opozorjen na politično propagando, ki bi se vrgla proti njemu in proti demokratski stranki, če bi zahteval nove davke. Predsednik je bil nadalje svetovan, da izvrši davčno reformo in izžjae davčno korupcijo. Temu nasvetu, tako pravijo ta poročila, se je predsednik vdal in ne bo napel strune in davčni vijak do viška, kakor ga sicer zahteva njegov obramben! program.
Mlakuža družinskega življenja
MANSFIELD, O., 13. januarja — V družini Woodrowa'At-'asa Lakeya v bližini Bellville je prišlo do družinske tragedije.
Woodrow, ki je bil star 29 let,
je bil ustreljen naravnost v glavo po svoji ženi Daisy, ki je stara 21 let. V družini je bil še devet mesecev star sinček Daniel.
Woodrow je bil nameščen kot delavec v topilnici in je sedaj zaprta žena Daisy izpovedovala, da je Woodrow nameraval ubiti njo,
sinčka, pobiti njeno družino, povrhu še svojo lastno. Pištolo da ji je izročil on sam in jo je Daisy premišljeno pograbila in ustrelila.
Daisy je imela po celem telesu krvne podpludbe in tako tudi devete mesecev stari sinček. Siroto so oddali v otroško zavetišče.
Zagovor Daisy obstoja v tem,
da je do tega itak moralo priti,
ker eden ali drugi je moral oditi, omenjenih dobav surovin civiln
ZASEŽENE SUROVINE NAJ SE PORAZDELIJO ŽE SEDAJ
DETROIT, 13. januarja—Območje Detroita kot območje ameriške industrije avtomobilov je s preureditvijo civilne v vojno industrijo največ trpelo. Računa se, da je bilo do sedaj odpuščenih okrog 135,000 delavcev, ki bodo sicer poklicani nazaj na delo, vendar se pa ne pričakuje, da bi se to zgodilo pred poletjem.
Delavci so nezadovoljni
so nezadovoljni z osrednjo vlado, da je okrnila in znižala nakazilo potrebnih surovin predvsem jekla in bakra civilni industriji. Dalje da osred nja vlada gleda predvsem na obranibeno industrijo in proizvodnjo, ne briga pa se istočasno za usodo civilne industrije in za številne delavske odpuste.
Osrednja vlada gradi povsod številne tovarne in tovarniške objekte, vse v obrambene namene. Toda predno bodo te nove tovarne in novi objekti začeli z obratom, bo preteklo najmanj šest mesecev ali pa celo eno leto. Vkljub temu pa imajo te tovarne že sedaj zasežene zadostne količine jekla in bakra, ga imajo v skladiščih, kjer ta material lež mrtev. Ker ga ni na razpolago za izdelavo privatnih avtomobilov mora delavstvo na cesto. Ta doba, ko se bo zopet začela popolna zaposlitev v območju Detroita lahko traja neznano dolgo in se bo v tej nesigurni dobi število
brezposelnih le še povečavalo.
*
Posredovanje Washingtona
WASHINGTON, 13. januarja — Šef obrambene produkcije Manly Fleischmann je napovedal, da bodo dobila industrijske območja Detroita toliko naročil kolikor je sploh mogoče. Ta via dina naročila se bodo odvzela ob močjem, ki niso utrpela vslec
s sveta.
'.industriji in se bodo dala v izvr
S 85-leti dela in je oče nove družine
WHITE, Ky., 13. januarja — Eli Lucasu je 85 let in so mu je sedaj v tretjem zakonu porodil 18 otrok. Eli Lucas je bil poročen trikrat. S svojo prvo ženo je imel 15 otrok, njegov drugi zakon je bil brez otrok. Tretjič se je poročil, ko mu je bilo 79 let, njegovi ženi pa komaj 16 let.
Eli Lucas pravi, da družina sedanje njegove žene Rete zakonu ni nasprotovala. Reti je sedaj 22 let. Lucas in Reta sta bila soseda in jo je Lucas opazoval od otroka do doraščanja. Lucas pravi, da je dobro poznal Reto, Reta pa njega. Tako sta spoznala, da bosta lahko živela tudi skupaj kot mož in žena.
Lucas zatrjuje o sebi, da lahke opravlja vsa dela, da je povsod še aktiven, dovolj močan in ga tudi hoja ne utrudi.
Tretji zakon mu je dal troje otrok, zadnji najmanjši je stai komaj 5 mesecev.
Zanimivo je, da Lucas ni zadovoljen s tremi otroci svojega tretjega zakona in trdi, da se bc njegovo potomstvo še nadaljevalo. O svoji družini navaja; Nje gova stara mati je živela 106 let, njegova mati pa 100 let in isto tako njegov oče.
Iz njegovega prvega zakona bc šel sin, ki služi že 40 let pri železnici v kratkem v pokoj.
šitev tistim krajem, ki so utrpeli največ vsled teh omejitev.
Manly Fleichmann je zatrdil, da bo osrednja vlada skušala Dmejiti brezposelnost v Detroitu, kateremu bo dala nbva naročila. Zato se je že sestavila posebna komisija, ki bo preštudirala izvršitev tega plana, in ki je pod vodstvom direktorja za narodno .nobilizacijo Charlesa Wilsona.
Pomoč je nujno potrebna
Tudi Fleischmann sam priznava, da v Detroitu narašča brezposelnost. Da je treba takojšnje pomoči. Da je treba premostiti jarek, ki je nastal v produkciji vsled prenosa civilne v vojno industrijo. V Detroitu je treba ]pre-gledati na terenu kaj naj bi se dalo temu območju v izvršitev na podlagi novih pogodb. Če je treba naj se pogodbe, ki so sklenjene z drugimi industrijskimi območji, prenesejo v izvršitev v območje Detroita. Če bo s tem nastalo nekaj novih stroškov, jih bo treba nositi, ker druge pomoči ni.
Po Detroitu iščejo komuniste
Odbor za pobijanje in preiska-v^o protiameriške delavnosti je odločil, da bo šel v bližnji bodočnosti v območje Detroita, kjer bo izvršil preiskavo o tem, kako 30 se komunisti vgnezdili v to-kvarne, ki delajo pri obramben! produkciji.
Ta odbor bo šel iz Detroita tudi v Chicago, pa tudi v ostala industrijska središča na vzhodni strani Amerike. S tem odborom gredo tudi agentje F.B.I. posebno tisti, ki so vršili tajno službo in zbrali podrobne podatke o posameznih komunistih. Ti agentje bodo zaslišani kot priče, kakor 30 bili v slučaju preiskav v Bostonu in Baltimore, za katere preiskave so dali podatke.
Istočasno torej, ko gre za ublažitev brezposelnosti in za po-jačenje gospodarske delavnosti industrijskega Detroita, se kongres peča v prvi vrsti s vprašanjem kakšno je politično stanje v industrijah, ki so namenjene produkciji za obrambene svrhe. Tudi to akcijo napovedujejo kot neposredno in naj bi se izvršila v orvih dveh mesecih.
Kapitan Carlsen na poti v Ameriko
Krožek št. 2 Prog. Slov.
Redna seja krožka št. 2 Prog. Slovenk se vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse članice na polnošte-vilno udeležbo.
Zaroka
Zaročila sta se na Starega leta večer Miss Eleanore Vertovšnik, hčerka Mr. Martin Vertovšnika iz 1104 E. 71 St., in Mr. Pete Delič iz 452 E. 149 St. Bilo srečno!
NEW YORK, 13. januarja — Mesto New York pripravlja junaškemu kapitanu potopljene ladjs "Flying Enterprise" svečan sprejem. V New York pride Carlsen to sredo. Toda kapitan Carlsen zahteva, da naj bodo sprejema deležni vsi potniki, ki so bili na krovu potopljene ladje in so se pravočasno rešili, kakor tudi vsi člani njegove bivše posadke.
Kakor se poroča iz Falmoutha v Angliji, kamor je stopil prvič kapitan Carlsen na suho zemljo.
nikov televizije, radijskih tvrdk kino podjetij, da bi jim dal na razpolago svojo pisano zgodovino, da bi se filmala oziroma prenašala po televiziji in radiju. Carlsenu se ponujajo bajeslovne vsote za njegovo delo in odkup avtorskih pravic. Carlsen do se-d£y ni sklenil nobene take pogodbe. Še ko je bila "Flying Enterprise" na morski gladini, se je poročalo, da se je sklenil dogovor med nekim kino podjetjem iz Hollywooda in lastništvom ladje, da se posname film, ki bo nosil
je Carlsen oblegovan od zastop-1 isti naslov "Flying Enterprise.
30-letnica poroke
Pred kratkim sta poznana Mr. in Mrs. Joseph Koshak iz 943 Rudyard Rd. obhajala 30-letnico njunega srečnega zakonskega življenja. Sorodniki in številni prijatelji izrekajo slavijencema svoje iskrene čestitke ter jima žehjo vse najboljše, da bi dočakala zlato poroko v zdravju in zadovoljstvu.
Odborniki Glasbene Matice
Glasbena Matica je na svoji l^tni seji izvolila sledeče odbornike za leto 1952; Frank Bra-dach, predsednik; Edward Ke-n i k, podpredsednik; Molly Frank, tajnica; Cai'olyn Budan, blagajničarka. Zbor vabi one, ki imajo posluh in veselje do petja, da se pridružijo.
stran 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRiraON RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
14. januarja 1951
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 - 5.00 . 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)________
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece) _
_$10.00 . 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
DELAVSTVO IN VOLITVE
(1)
Volilna pravica državljana je najpomembnejši zunanji dokaz, da živi v demokraciji. Razume se, če so volitve v resnici svobodne. Volitve so ali neposredne, da demokracija sama brez kakih posredovalcev—izvoljenih ljudi vodi svoje javne zadeve, zboruje in sklepa, kčt imamo slučaj v Švici v posameznih upravnih okrožjih, ki se imenujejo kantoni. Ali pa je posredna, da demokracija izvoli svoje predstavnike in potom njih izraža svojo voljo kako naj bo država upravljana. Redoma je slučaj zadnji.
Demokracija—vladanje ljudstva pa je v upravljanju države potom ljudstva šla tudi tako daleč, da je naložila državljanu, da se briga za obče državne zadeve kot se mora brigati, če je vreden član za zadeve svoje lastne družine. Kakor ne more izstopiti iz družine, kakor iz kakega prostovoljnega društva, ker je družinska organična, tako ne more izstopiti iz države, ker je tudi država kot širša družina organična.
Kakor ne more biti pravemu članu družine vseeno kako se godi družini kot celoti, tako ne more biti postranska stvar za državljana, kako je z življenjem države. In kakor smatra družina za nečastno, vzgoje potrebno in kazni vredno, če se kak Član ne čuti pravega člana te družine v pro-speriranju in žalosti, tako je demokracija na svojem polju vzgoje, pa tudi kazni, če te prave državljanske vzgoje v širši družini v državi še ni, določila sredstvo, pa tudi kazen zoper prestopke v takozvanem zakonu o volilni dolžnosti. Mlado rojena češkoslovaška demokracija je na primer imela zakon o volilni dolžnosti. Vsak državljan, vsaka državljanka, ki bi brez tehtnih in upravičljivih razlogov izostala od volitev, je bila kaznovana. Tako visoko se pojmuje demokracija—vladanje ljudstva, da rabimo slovenski izraz.
Odkar obstoji zavedno delavsko gibanje je šla borba delavca za tem, da tudi delavec sodeluje pri vobči državni upravi in to potom volitev. Moderno delavsko gibanje ima naslov DEMOKRACIJA pa najsi bo to potem socialna demokracija, krščanska demokracija ali kakršnakoli že bodi. Najvidnejši predstavnik delavstva v zadnjem stoletju so bile socialno demokratske stranke z najmočftejšo nemško socialno demokratsko stranko na čelu. Delavci organizirani v svoji posebni politični stranki na naukih Karla Marxa so se zgrnili okrog svoje lastne razredne delavske stranke in stremeli za tem, da dobijo postopoma državno oblast v svoje roke. Pa tudi v tistih časih, ko je bilo mer oda j no premoženje kot tako kdo naj sodeluje pri vodstvu države in pri volitvah, že takrat se je dvignila borba proti temu načelu in to na splošno. Ne samo bogati in premožni, tudi revni in brez premoženja, so člani države in naj se izjavijo o državi.
Od soudeležbe pri volitvah zavisi presoja, v koliko gre za zrelega državljana in v koliko za navadni glasovalni stroj, ki dolžnosti volitev ne doživi notranje. Opaža se, da volilna udeležba večkrat upada. Nekateri trdijo, da je ta pojav razlagati tudi tako, da je demokracija na splošno že tako trdna in tako ukoreninjena, da mnogi mislijo, da bo šlo tudi brez njihovih glasov, ker gre v taki demokraciji vse svojo naravno pot. Na vsak način pa je v neudeležbi volitev zazreti gotovo pomanjkljivost pravega demokratičnega državljana. Demokracijo je čuvati in stati na straži, da se ohranijo njene bistvene pridobitve. Če ni te skrbi, obstoja nevarnost, da se demokracija izrabi, da jo znajo izkoristiti tisti, ki so za svoje lastne interese budno na straži in jih znajo nato potom namišljene demokracije uzakoniti sebi v korist, splošnosti v škodo.
Volilec, ki ima volilno pravico, pa se je ne posluži nima pravice, da kritizira kasnejšo zakonodajo, katero so izglasovali narodni posredniki kot zastopniki tistih, ki so izpolnili svojo državljansko dolžnost. Posebno v državi, kot je Amerika, ki gre po poti razvoja torej evolucije, ne pa revolucije je za najštevilnejši stan, to je delavski stan izvajanje volilne pravice naravnost notranja volilna dolžnosti. Ni nobenega dvoma, da bi ne bilo raznih Taft-Hart-leyevih in podobnih zakonov, če bi bilo ameriško delavstvo brez razlike na versko in narodno pripadnost že pri volitvah, pa tudi kasneje.na straži kot Vojak, ki čuva svoje državljanske in socialne svoboščine, pa tudi pove vsem in vsakomur, kako si predstavlja državno upravo.
Delavstvo imenuje leto 1952 leto volitev. Amerika bo
UREDNIKOVA POŠTA
Rismo Iz Greenwooda
Dragi prijatelj!
Kaj ne misliš, da je že čas, da se oglasim in se Ti zahvalim za srčen sprejem, katerega sva bila deležna z Albinom, ko sva se nahajala na obisku v Clevelandu?
Odnesla sva lepe spomine od tam in se večkrat pogovarjava, kako lepo je bilo. Seveda za Albina je bilo malo težko, ker je bil na bolniški listi. Najbolj špasno je bilo, ko sva bila povabljena na kosilo k Mr. in Mrs. Louis Levsteku, kjer smo se mastili s okusno kokoško in jabolčnim štrudeljnom. Albin si je pa postavil na krožnik eno kan-to paradižnega soka. (Bil je na dijeti, samo sok štiri dni). Kar malo težko nam je bilo pri srcu. Ali vendar je bil junak. Rekel jo: "Zlodja, saj sem prišel 700 milj daleč, da se pozdravim in me ne bo vrag vzel, ako se postim štiri dni."
Bertha Dovgan je rekla: "Veš kaj, Albin, ti pa le še pridi na obisk, si 'čip,' samo žuse in le 'žuse' piješ."
Veš, Mary, tebe moram pa malo na pravo pot speljati. V Clevelandu nimate boljšega zraka kot ga imamo mi, imate pa dobre zdravnike. Tukaj so rekli Albinu, da ne sme nič delati od šest mesecev do enega leta, da mora samo počivati. Kmetija in družina je pa malo prevelika samo za mene in sina Leota in tako se je napotil v Cleveland k vam. Jaz sem pa tudi bila v resnici vesela, da sem šla z njim, akoravno sem zgubila malo vrtnih pridelkov, sem pa zato imela priliko srečati zopet, tebe, draga prijateljica, in lahko mi je bilo pri srcu, da nas nisi pozabila po devetih letih in pol.
Čas nam je potekal tako hitro, da nam ni bilo mogoče obiskati vseh naših prijateljev. (Theresa Gorjanc, drugič ostani dome, kakor tudi več drugih, katere sem obiskala] pa so bila vrata zaklenjena).
Zelo težko mi je bilo, da sem zgrešila Ma Plemlovo in tako rada bi šla k njej, pa sem se kar bala vprašati našega šoferja Louisa Levstika, da bi me zapeljal k njim na deželo. Albin je pa bil bolj slab. Upam, da se bova gotovo še videle, saj si imave vendar toliko za povedati.
Zelo se počutiva srečna, ker imava tako dobre prijatelje in v katerih domovih sva se počutila kot doma, posebno pa pri Joe in Berthi Dovgan. Iskrena hvala za vse in se priporočava za drugič, kadar nas bo pot zopet zanesla v Cleveland.
Vreme imamo precej muhasto, danes zopet pritiska mraz, ali kaj nas briga. Drv je dosti in tri tedne nazaj je Albin zaklal malo, dve in pol leta staro kravo. Kar ni hotela biti s teličkom, ne vem, kaj je bil vzrok. Albin pravi, da telica, jaz pa pravim, da bik.
Čipke so šele sedaj začele ne-sti, pa veš zakaj? Jajca so zopet poceni (40 centov ducat), ko so nam jih plačevali po 60 centov, so šle kar na sedečo stavko, sedaj so pa zopet začele obratovati s polno paro. Žito je vedno dražje, one imajo pa tak apetit, da bi kosmatega vraga pozoba-le. Jajc pa ni. Jaz grem vedno v izgubo s čipkami. Te kar slišim ko rentačiš: "Zakaj pa vraga jih kipaš." Veš meni se nespametno vidi, da bi morala kupovati jajca in kako kokljo za priboljšek, ko živimo na kmetiji, in je tako prijetno poslušati petelina v zgodnji jutrajtiji uri. Albin malo jamra, ko je treba kupiti žito,
ali jajca se pa tako dobro pri-ležejo za zajtrk, da le kaj.
Zadnjič smo se ustavili pri g. Joe Jelerčiču v Willardu, kjer so nam dali jaboljčnika. Bil je tako dober, da sva ga z Albinom vsak po dva kozarca spila, in bi skoraj jaz začela kikirikati domov grede. (Pardon! Ženske le kokodajskajo). Ko sedimo v kuhinji, g. Jelerčič gleda skozi okno in veselo ter zadovoljno kima z glavo in puši svojo pip-co. Pa pogledam tudi jaz in vidim, da na drevesu visi velik kos tala, pa prileti ptiček in začne kljuvati po njem. Kmalu pride drugi in tako dalje, pa pravi Jelerčič: "Veste kaj, tudi ptički radi jedo meso in talo, in ko je vse zmrznjeno, je treba, da se jih spomnimo, poleti nas bodo pa oni razveseljevaU s petjem."
Jaz pa "šmart," ko pridem domov, obesim kos tala na drevo in čakam, kdaj bodo začeli ptički kljuvati po njem. In kaj vidim? Mama "Kiri" lepo spleza po drevesu in se polasti tala, izmaknila mi je vsaki kos, tako da sem se naveličala obešati ga. Ali zadnjič sem pa zopet poizkusila. Ko smo obrali čipko, sem obrane kosti obesila na žico. Mislila sem si: "Sedaj pa le plezaj po njej, ako moreš," in grem po svojih opravkih, prepričana, da sem ugnala staro mačko. Ko pridem nazaj, okostnjaka ni nikjer. Zlodja, saj mačka vendar ne more plezati po žici! Pa kaj vidim? Naš Laddie (pes) lepo sedi za drevesom, veselo miga z repom in se masti z okostnjakom. Menda je toliko časa skakal, da ga je dosegel. To je bilo konec moje dobre volje. Ptički bodo pač morali prenesti zimo brez tala in mesa.
Še nekaj ti moram povedati. Imeli smo mlado kravo, katera se je malo prehitro posušila z mlekom in ni jo bilo vredno krmiti devet mesecev, brez da bi jo lahko molzli. Pa pravi Albin:
"Ako jo pošljemo na trg, ne dobimo skoraj nič za njo, pa jo bomo kar zaklali doma in meso prodali v mesto."
Res se spravita z Leotom teden dni nazaj v hlev, da opravita to delo. Že sta začela devati kravo iz kože, vsak pri eni nogi, ko je Leotu izpodrsnil nož in se mu zapiči do kosti ravno nad kolenom. Pa se je Albin jezil nad njim, da zakaj je tako neroden, da bi moral držati nož od sebe in ne proti sebi. Leo pa pravi:
"No, če bi pa držal nož od sebe, bi jo pa ti dobil, že veš kam, saj si bil s hrbtom obrnjen proti meni."
Poslali smo ga k zdravniku, da mu je nogo zašil in potem sva pa z Albinom sama devala kravo iz kože. To še ni bilo tako težko. Ali ko jo je bilo treba pa izčistiti, je bilo pa že od zlodja; nikakor nismo mogli dobiti želodec iz nje^(Vampe, Ančka, vampe, ne pa želodec), šele ko se je Albin prav po trnovsko pridušil, se ga je spravilo ven.
Jaz, reva sem se potem celo popoldne trudila, da sem izčisti-la vampe, katere imava zelo rada z Albinom, napravljene po tržaško, samo sem si želela Caroline Žigman, da bi nam napravila ta belo polento, katera se zelo prileže zraven.
Po radio se čujejo lepe božične pesmi, meni se pa kar srce trga, ker se spominjam deset let nazaj, ko je moj Billy pel v zboru te pesmi v collinwoodski višji šoli ob božičnem programu. In še danes slišim njegov prijazni glas in nasmeh ob nastopu. Jaz sem še tu, ali on je odšel v dolino miru in pokoja.
Dragi prijatelj! Razumem sol-
ze, katere so se lesketale v tvojih oče, ko si mi pripovedoval, da ti bo sin odšel. Kam, da sam ne veš. Moja iskrena želja je, da bi prišel nazaj zdrav in vesel tak, kot je odšel in to je moje voščilo, tebi dragi mi prijatelj, za NOVO LETO!
Ann Prime.
#
Za božično darilo, dragi prijatelj, ti pa pošiljam navodilo za zelo okusne božične piškote, katere ti naj napravi tvoja boljša polovica. So izrazi notri, za katere jaz ne vem prevoda, zatorej ti ga pošiljam v angleščini. Coconut Gum Drops Cookies
Cream well 1 cup shortening, 1 cup brown sugar, 1 cup of white sugar. Sift together 2 cups of flour, Vz teaspoon salt, 1 teaspoon baking soda, 1 tea spoon baking powder. Add all together with 2 well beaten eggs.
Add 1 cup of shredded coconut, 1 cup of cutup gum drops . (not black), 2 cups of raw rolled oats, 1 teaspoon vanilla. Shape into small balls and press with fork. Bake on greased pan at 350 degrees until golden brown.
A. P.
volila svojega predsednika, zastopnike v spodnjo zbornico in tudi del zastopnikov v senat. Delavstvo nadalje povdar-ja, da se bodo vršile vse te volitve leta 1952 v enem zelo usodnih let domače in svetovne zgodovine. Gre za zaposlitev, za standard življenja, za oborožitev, za Ameriko v svetu in gre za delavčevo najglavnejšo osebno družinsko in socialno vprašanje—za vojno ali mir.	L. C.
Prevarantov nikdar ne manjka
Ljudje so po veliki večini pošteni in ne bi hoteli vedoma koga ogoljufati niti za rdeči cent. Pošteno si služijo svojo eksistenco in pošteno plačujejo svoje obveznosti. Med to ogromno večino poštenih ljudi, pa se vedno dobijo nekateri posamezniki, ki skušajo živeti na račun drugih, to je s prevarami ene ali druge vrste.
Ena vrsta prevarantov vrši svoje posle od hiše do hiše. Na primer, kupili ste nov radio ali kak drug del hišne opreme od poštene trgovine, pa morda pride po par dneh mož, navidezno uslužbenec dotične trgovine, in z obžalovanjehm pove, da se je zgodila pomota. Dostavljeni radio ali drugi del opreme da je cenejše vrste kot dogovorjeno in trgovina ga bo zamenjala z boljšim. Ako nasedete pripovedki, bo prevarant odšel z radijem ali drugim delom pohištva in ne boste niti enega niti drugega več videli. V takem primeru, je pametno prej telefonično vprašati trgovino, da li ji je kaj znano o taki izmenjavi.
Sredi dneva pride mlad mož z zavitkom in trka na hišna vrata sosede, ki je ni doma. (Prevarant je prej ugotovil, da ženske na katero je zavitek naslovljen ob tistem času ne bo (^ma.) Ko se nihče ne oglasi, se gbrne k sosedi in vpraša, če ne bi ona hotela pošiljko prevzeti in plačati pet ali šest ali več dolarjev povzetja, da ustreže sosedi, seveda. Blaga morda soseda ni naročila in vsebina zavitka je morda brez vrednosti. Ako soseda ni naročila sosedi, da paj pričakovani zavitek prevzame, je najbolje dostavljalca vljudno odsloviti.	' '
Prodajalci od hiše do hiše včasih tudi razkazujejo vzorce raznih tkanin kot rjuh ali prevlek za blazine, češ, da jih morejo dati po zelo znižanih cenah, ker da so del blaga, ki je bilo rešeno iz železniške kolizije. Kupec, ki bo dal kak predujem, bo morda dobil slabše blago ali pa sploh nikakega.
Pod pretvezo mesečnega poizvedovanja glede ugajanja radijskih programov nekateri prevaranti tako rekoč "zastonj" oddajajo enciklopedije. Ako podpišete predloženo listino, boste obvezani dotične knjige plačati v polnem in v določenih obrokih. Tista listina je bila pogodba in ni imela nikake zveze z radijskimi programi.
Potujoči fotografi hočejo sli-
PREO PETINDVAJSETIMI LETI
OD 9. DO 16. JANUARJA 1927
Zedinjene države pred vojno poslenost. Vzelo bo več mesecev, z Mehiko. Coolidgeva admini- predno se bo pognalo tovarne v stracija tira deželo v vojno z obrat.
Mehiko v prilog oljnim intere-	_
som," pravi kongresman Hud- V Montrealu, Canada, je na-dleston. Protestu so se zopet pri- stal požar v kino-gledališču. Iz-družili senatorji Wheeler, Bo- gubilo je življenje 75 oseb. V rah in Reed.	dvorani se je nahajalo ob času
—	j ognja okrog 1,000 oseb.
Unije izvojevale veliko zma-	_
go. Prizivno sodišče je namreč	Dohodki slavnosti ob otvori-odločilo, da se delavce ne more	tvi Slovenskega delavskega do-prisiliti k delu, če odidejo na	ma na Waterloo Rd. so zelo postavko.	voljni, kakor poroča finančni Odločitev se pozdravlja kot tajnik Louis Pengel. Skupnih zmago proti "vladni injunkciji."	dohodkov je bilo $7,563.48. V tej
—	vsoti ni vključen dohodek "Spo-Lita Gray, žena igralca-komi-	minske knjige," ki bo objavljen
ka Charlie Chaplina, je vložila	pozneje.
tožbo za razporoko. Dolži ga ne-	_
zvestobe in groženj ter pomanj-	Velike priprave za nastop 150
kanje ljubezni.	Sokolov za veUki telovadni na-
stop v Slovenskem narodnem
Španijo je poplavila bolezen	domu na St. Clair Ave. Gostu-
"španska," ji pravijo. V mestih	jejo tudi češki Sokoli.
Valencia, Barcelona, Seville in	_
Saragosa je javljenih 20,000	Skupnih stroškov v letu 1926
slučajev.	pri Slovenskem delavskem do-
Kakor znano, se je španska	mu na Waterloo Rd. je bilo $74,-
influenza ali "flu" pojavila leta	762.96. čisti preostanek blagaj-
1919 prvo v Španiji, potem se je	ne z dne 31. decembra 1926 zna-
pa razširila na vse kraje.	ša $13,674.85. Louis Pengel, fi-
—	'	nančni tajnik; Vid Jančič, bla-V teku zadnjih par tednov so	gajnik; nadzorniki Joseph Pre-
tovarne odpustile večino delav- sterl, Val. Pire in Elizabeta Mat-' cev in rezultat je občutna neza- ko.
OD 11. DO 18. JANUARJA 1942
Vile rojenice so se oglasile pri Di^e 29. decembra 1941 pa je
družini Mr. in Mrs. John Čeme,	pisala Mrs. Roosevelt Mr. Ada-
766 E. 200 St., in pustile zalo	miču sledeče pismo:
hčerko. Mamica je hčerka Mrs.	"The White House,
Antonije Svetek.
Poročila sta se Mr. Frank Lapuh, sin Mrs. Antonije Svetek, in Miss Florence Mikshe, hčerka Mrs. A. Dolgan iz Parkgrove Ave.
Na božični dan sta se zaročila Mr. Anton Jagodnik, 20750 Tracy Ave. in Miss Irene Mlač, 20780 Miller Ave.
Zaročila sta se Mr. Louis Ar-ko, 981 Addison Rd., in Miss Francka Zakrajšek, hčerka Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, 6*016 St. Clair Ave.
Priznanje iz Bele hiše Mr. Louis Adamiču. Dne 9. januarja je poslala Mrs. Eleanor Roosevelt, soproga predsednika Roo-sevelta, našemu rojaku Adamiču sledečo brzojavko;
"Western Union—NU 363 53 W. H. White House, Washington, D. C., Jan. 9. 46P.
"Louis Adamič,
Milford, N. J.
"I should like a chance to talk to yyu and wonder if'you would care to dine with me Tuesday the thirnteenth at White House and go to Philadelphia Symphony Concert. Of course, if Mrs. Adamic cares to come too, shall be delighted to have her.
"Eleanore Roosevelt."
Prevod brzojavko se glasi: "Louis Adamič, Milford, N. J.
"Rada bi z vami govorila, zato vas vabim v torek, 13. t. m. na kosilo v Beli. hiši, nakar bomo posetili Philadelphia Symphony koncert. Seveda, če bi želela priti tudi Mrs. Adamič, me bo prav veselilo.
"Eleanore Roosevelt."
your
Washington.
"29. decembra 1941. "Dear Mr. Adamic:
"I have just finished book 'Two-Way Passage.'
"I believe it is one of the best ejfjDjanations that I have seen of thap various peoples which our mixed population has to undergo.
"The last chapters are quite exciting. I am not sure how the ideas would work out, but I know they interest me very much and should like to see them tried.
■ "I congratulate you on a most interesting book.
"Very sincerely yours,
"Eleanore Roosevelt.;'
Prevod pisma se glasi:
"Dragi Mr. Adamič:
"Pravkar sem prečitala Vašo knjigo 'Two-Way Passage.' Zdi se mi, da je to najboljša pojas-nitev raznih trenj, skozi katere je moralo iti naše mešano prebivalstvo.
"Zadnja poglavja so dokaj razvnemljiva. Ne vem sicer, kako se bodo te ideje obnesle, vem pa, da me zelo zanimajo in bi želela, da* se jih preizkusi.
"Čestitam Vam na tej zanimivi knjigi.
"Vaša vdana
"Eleanore Roosevelt."
Dramski zbor "Anton Verov-sek je vprizoril veseloigro "Vražja vdova" na odru Slovenskega delavskega doma.
Naslovno vlogo jo imela Jennie Prime. Poleg nje so nastopili Cilka Jaklich, F. Zakrajšek, A. Božič, P. šter, J. Godec, F. Jereb in M. Bashel. Joseph Godec, režiser.
ke lepih otrok (vsaki materi jc njen otrok najlepši), za katere so razpisane nagrade in ki morda dobijo zaposlitev v Holly-woodu. Fotograf hoče samo prodati pol ducata ali Več dragih fotografij.

■SIVINO'
Sem in tja se pojavijo potujoči popravljalci radijskih ali televizijskih aparatov, ki jih, če so uspešni, lepo odnesejo v popravo" in jih lastnik ne vidi več. Istotako so sumljivi pregle-dovalci hišnih temeljev ali kurilnih naprav, ki se sami ponujajo; navadno imajo kaj za prodati po visokih cenah.
Na take in slične načine pre-friganci ogoljufajo prelahkover-ne ljudi za milijone dolarjev vsako leto.
Vsi prodajalci ali ponujajoči se popravljalci od hiše do hišo sicer niso nepošteni, toda prodno se iznebimo našega težko pri-služenega denarja ali se obveže-mo jjlačati to ali ono, je vredno vedeti, s kom imamo za opraviti. Najbolj varno je delati kupčijo z znanimi trgovinami ali obrtni jami. In v največ primerih velja stari pregovor, da prepo-ceni blago je predrago plačano.
—NOVA DOBA
enakopravnost
STRAN 3
Vatikan in "Slovenci
(Nadaljevanje)
V dobi "režima glavnjače" so bile po beograjskih ulicah meseca maja 1928 demonstracije, kakoršnih še ni bilo v Beogradu po padcu nekdanjega Obrenovi-čevega režima leta 1903. Povod demonstracij je bilo policijsko nasHje nad mirnim zborovanjem na beograjski univerzi, kjer so študentje protestirali zaradi policijskega nasilja in so se hoteli mirno raziti, ko je bila sprejeta protestna resolucija. Policija pa je med zborovanjem vdrla na univerzo in pretepavala udeležence zborovanja.
Zvečer po tem dogodku so se začeli zbirati po glavnih beograjskih ulicah demonstranti in ko so nanje navalili policisti in orožniki, so se demonstranti za-barikaridirali pred kavarno in restavracijo "Ruski car." Policisti in orožniki so demonstrante 'pretepali, nekajkrat pa so tudi streljali in na beograjskih ulicah je obležalo nekaj mrtvih
DELO DOBIJO MOŠKI
Spot Welder
^ora imeti nekaj izkušnje in biti zmožen čitanja "blue prints." Plača od ure in nadurno delo. Na vzhodni strani.
Mora govoriti angleščino.
RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO.
1088 IVAHHOE RD.
Izurjeni
DELAVCI
DIE MAKERS DIE REPAIRMEN TOOLMAKERS TOOLROOM LATHE OPERATORJI
AUTOMATIC , SETUP MAN ' ? (Gridleys)
LATHE HAND (Production)
SHEET METAL DELAVCI
Vsa ta dela so stalna, podnevi, z dobro plačo od ure.
Prosta hospitalizacija in bolniška ter poškodninska podpora.
Dobre delovne razmere; samo 12 minut od Square.
THE BISHOP « KABCOCK MFG. CO.
4901 HAMILTON AVE.
EN 1-1600
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN • ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
N,
6% obresti
^prodaj imamo kontrakte, plačljivi mesečno, na zemljišča. $400 do $2500. D. L. KRUEGER 111 W. Washington CEntral 6-5225
WANTED TO RENT
ter nad 100 ranjenih.
Ko se je po daljši ali krajši dobi razšlo nekaj Vukičeviče-vih vlad, je postal mandator dvora za sestavo vlade dr. Korošec in vlada pod njegovim predsedstvom je bila sestavljena 27. julija 1928. V tej vladi je dr. Korošec kot predsednik obdržal tudi notranje ministrstvo. Značilno je, da v tej in tudi v nekaterih prejšnjih vladah ni bilo nobenega člana Slovenske ljudske stranke. Iz tega bi se dalo domnevati, da so slovenski kle-r-ikalci dobro vedeli, kaj se pripravlja na dvoru in da so si tako uredili svoje politično življenje in uveljavljenje na dva načina: voditelj stranke—član vlade in na zelo važnih in odgovornih mestih, vsi drugi politiki pa doma. Taka razvrstitev je ustrezala tudi zahtevam Vatikana, kajti v konkordatski zadevi se je začenjalo novo poglavje.
Ko je kralj 6. januarja 1929 razveljavil vidovdansko ustavo ter razpustil parlament, češ da
V blag spomin
ob drugi obletnici odkar je umrl naš dobri in ljubljeni soprog, oče in stari oče
FRANK DROBNICH
kateri je za vedno preminul 14. januarja 1950.
Dve dolgi leti sti potekli,
odkar so Te odnesli iz naše srede in Te položili v mrzli grob.
Zaman Te iščejo naše solzne oči, ker smrt je kruta, brez srca, kar vzame, več nazaj ne da.
Spavaj mirno, večno spanje, ljubljeni!
Žalujoči ostali:
Soproga Mrs. Rosie Drobnich
in družina
Madrid, Iowa, 14. januarja 1952
med narodom in kraljem ne sme biti posredovalcev, je v prvi vladi monarhofašistične diktature, ki jo je sestavil" general Pero Živkovič, sodeloval voditelj Slovenske ljudske stranke dr. Korošec kot minister za promet. Po čudnem naključju je bil torej na istem mestu ko leta 1920. Takrat se je beograjski režim z brezprimernim nasiljem znesel nad razrednim delavskim gibanjem, po devetih letih pa so bile poteptane tudi tiste skromne svoboščine, ki jih je dajala slaba vidovdanska ustava.
X.
V	zmedenem začetku kraljeve diktature so se kot prvi znašli jugoslovanski škofje. Že 23. januarja 1929 so prišli v Beograd ter po vrsti obiskovali ministrstva, da bi, kakor so pozneje izjavljali, članom vlade izrekli želje in zahteve katoliške cerkve v duhovnem in gmotnem oziru. Temeljito so obravnavali svoje zadeve od verskih in političnih do najožjih gmotnih sredstev in videlo se je, da ne zastopajo samo cerkev, temveč da govorijo tudi v imenu organizacij, ki jih je diktatura razpustila zaradi njihovega verskega značaja. V finančnem ministrstvu so škofje celo zahtevali, naj se cerkvena poslopja oproste zgradarine. Škofovsko delegacijo sta sprejela tudi predsednik vlade general Živkovič in kralj.
V	časopise je prišla o tem obisku samo skromna izjava, ki jo je dal v imenu vseh škofov splitski škof dr. Bonefačič. Izjavil je, da so prišli škofje v Beograd predvsem zaradi obnove pogajanja za konkordat, ki je popolnoma zastalo že pred tremi leti. K temu pa je pristavil, da do konkordata ne bo prišlo tako hitro, ker je konkordat v zvezi z mnogimi drugimi zakoni, zlasti z medverskim zakonom, zakonom o agrarni reformi, šolskim zakonom in tudi s kazenskim zakonikom.
V	kazenskem zakoniku je bil tako imenovani kancel-para-
graf, ki je bil stiliziran takole: Verski zastopniki, ki uporabijo svojo duhovno oblast v strankarske namene, ko Izvršujejo svoja verska opravila, ali z razglasi verskega značaja ali sploh z izvrševanjem svojih uradnih opravil, se kaznujejo z ječo do dveh let ali z globami.
Kakšne obljube so dobili škofje od ministrov in od kralja, niso nikdar povedali, klerikalna glasila pa so začela kar čez noč hvaliti in slaviti diktaturo. Ta-^o je izšel v "Slovencu" 1. februarja uvodnik z naslovom "Protidržavno delo." V tem članku so bili naslednji poudarki: Sedanja vladavina hoče doseči to, kar se zaradi nesposobnosti in mentalitete nekaterih strank in iz drugih vzrokov ni moglo doseči pod parlamentarno vladavino. Zdaj pa prihajajo nekakšni "gospodarski krogi" in z neverjetno predrznostjo podtikajo kralju in njegovi vladi čisto druge namene, hoteč v ljudstvu tudi s silo ustvariti mnenje, da je monarhistično samovlad je identično s politično in socialno reakcijo. To početje stvarno ne pomeni ničesar drugega kot neposredno, zato pa nič manj učinkovito podpiranje fcoljševiziranja množic s tem, da se podkrepljuje to, kar komunisti v sedanjem trenutku z neu-gnano vztrajnostjo skušajo delavstvu ' naravnost dopovedati^ da hoče namreč sedanji režim vzeti množicam s trudom pridobljene socialne pravice.
S tem svojim laskanjem režimu so klerikalci zamahnili na dve -strani: proti razrednemu delavskemu gibanju in proti svojim meščanskim nasprotnikom, ki so jih označili za gospodarske kroge, čeprav so prej sami pod tem Imenom prav radi vodili boje za svojo oblast v raznih gospodarskih zbornicah in ustanovah. Klerikalni listi so objavljali še razne druge pohvale diktature, dokler niso dobili novo, zelo hvaležno snov—obnovo papeške države.
Meseca februarja so se začela pogajanja med Vatikanom in Kvirinalom, da bi se obnovila cerkvena država, ki jo je italijanska vlada odpravila 20. septembra 1870. Za obnovo cerkvene države so se slovenski klerikalci zavzemali takole:
"Obnovitev cerkvene države je za ves krščanski svet zadeva največje važnosti. Poglavar cerkve, ki druži okrog sebe milijone vseh narodov in jezikov, mora biti vsem tem narodom enak. To pa more biti le, če je popolnoma neodvisen v vseh svojih sklepih in dejanjih od vsake druge sile sveta. Gre namreč za to, da more cerkev po svojem vrhovnem poglavarju vedno in povsod nastopati kot nepristranska in nad vsemi posvetnimi tvorbami stoječa učiteljica vseh narodov, vzgojiteljica in sodnica. Samostojna, suverena posvetna oblast je njeno sredstvo v izvrševanju njenega božjega poklica, ne pa njen smoter."
(Dalje prihodnjič)
KLOR V VODI OHRANJUJE ZOBE
Raziskovanja, ki so jih izvršili v Angliji, da bi preizkusili, kako delujejo različne kemične spojine v pitni vodi na gnitje zob, so pokazala, da imajo ženske in otroci v krajih, kjer je pitna voda nasičena s klorom, mnogo manj pokvarjenih zob kakor ženske in otroci v tistih krajih, kjer v pitni vodi ni dovolj klora.
ig6insr'^y,^».
Geiserjev števec v meteorologiji
Geiserjev števec uporabljajo za merjenje radioaktivnosti, za ugotavljanje atomskih eksplozij in podobno, uporabljajo pa ga že tudi v meteorologiji. Zbiranje meteorolških podatkov v polarnih krajih, puščavah ali visokem gorovju je drago, ker zahteva mnogo osebja in vzdrževanje zvez. Kanadčanom je uspelo doseči to, da lahko vsako uro zberejo podatke o debelosti snežne odeje na raznih točkah polarnega področja Kanade, in sicer s pomočjo radioaktivnih snovi in Geiserjev, števcev, katere postavijo na primerne točke. Intenzivnost vira radioaktivnosti (Kobalt 60) je praktično stalna (perioda pet let) in je na ta način tok, ki ga Geiserjev števec izmeri, enostavno funkcija debelosti snega, ki je med radioaktivno snovjo in števcem. Ta tok v rednih presledkih avtomatično oddaja radio oddajna postaja, a sprejemna radio postaja lahko beleži signale več desetin oddajnikov in s tem tudi vnaša te podatke v karte. Števci in oddalj-niki, ki dobivajo električno energijo iz dolgotrajnih baterij in akumulatorjev, so posebno zavarovani proti snegu. Včasih z istimi aparati zbirajo še podatke o temperaturi in zračnem pritisku. V tem primeru je števec podrejen vplivu vira žarkov alfa, a njihova množina je odvisna od gostote zraka. Z istim števcem dobivajo tudi podatke o hitrosti vetra. S področij, do kamor so prej pogumni možje prodirali le s težavo, moderni aparati danes
avtomatično javljajo podatke, ki so važni posebno za zrako-plovstvo.
(Po "Ljudski pravici")
Društveni koledar
JANUARJA
26.	januarja^ sobota—Ples društva Ložka dolina v Slov, nar. domu na St. Clair Ave.
27.	januarja, nedelja—Koncert sopranistinje Ann Safred v Slov. nar. domu.
FEBRUARJI
3. februarja, nedelja—Članska zabava dramskega zbora Naša zvezda v AJC na Recher Ave.
17.	februarja, nedelja—Koncert in bpereta zbora Zarja v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 4. uri pop.
23. februarja, pustna sobota— Ples pevskega zbora Triglav v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
MARCA
3.	marca, sobota—Skupni ples društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ in društva EucUd št. 29 SDZ v AJC na Recher Ave.
APRILA
27. aprila, nedelja—Koncert pevskega zbora Planina v SND na
• Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
,	MAJA
4.	maja, nedelja—5-letnica zbora Triglav; koncert in spevoigra "Kmečka svatba" popoldne v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Zvečer ples isto-tam; v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., pa domača zadava.
18.	maja, nedelja—Bazar krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC na Recher Ave. •
sanje o modernizaciji se uresničijo
POHIŠTVO NAPRODAJ
ZA OBEDNICO, KUHINJO in spalnico.
Tudi razne druge hišne potrebščine.
Cene zelo zmerne.
952 E. 141 ST.
Želim se seznaniti z
Slovenko, Hrvatico ali druge narodnosti pošteno žensko, brez otrok. Mora biti dobrega značaja, ne pijanka, kartovka, plesalka ali kadilka. Na denar se ne oziram, ne na starostno podporo. Nobena ne bo lačna. Katero znnima, naj pošlje svoje ime in naslov pod rubriko "Slovenec/' c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Mesnica in groccrija naprodaj
■ Ima $1200 tedenskega prometa. Se mora prodati ker gre lastnik v armado.
Podrobnosti dobite pri JOSEPH GLOBOKAR 986 E. 74 St., HE 1-6607
■Adults need 5 or 6 rodms unfurnished, heat optional. 15 years present address. Prefer N.W.
EAstgatc 7-7169, between 4 and 7 p. m.
^INESS OPPORTUNITY
Hm&a naprodaj
Za 2 družini, po 5 in 5 sob; blizu šole sv. Vida. Dvojni hrastovi podi, 2 forneza, 2 garaži. Lahko takoj prevzamete. Se mora takoj prodati. Cena zmerna.
JOSEPH GLOBOKAR 986 E. 74 St., HE 1-8607
HIŠA NAPRODAJ
Za 2 družini, 5 in 5 sob. Se bo sama izplačala; Zaprt porč, klet pod vso hišo in veliko podstrešje; fornez na plin, nanovo dekorirano in barvano znotraj in zunaj. E. 109 St., severno od St. Clair Ave. Cena $14,200. Pokličite lastnika.
RE 1-0954
KRASEN FILM V BARVAH
BONNIE PRINCE CHARLIE
z DAVID NIVEN MARGARET LEIGHTON
CP
r LOWER MALL gledališču NA SUPERIOR AVE. NASPROTI GLAVNE KNJIŽNICE
TOČNA POSLUCA!
Naredimo za oblekah luknjice za gumbe, vsakovrstne gumbe, zaponke, pasove in "hemstitching"
SINGER SEWING CENTER
5715 BROADWAY, DI 1-1405
DO YOU KNOW____that
Your neighborhood dealers present two fine radio programs for your listening pleasure every Sunday with "Uncle Nick" ....
SLOVENE PROGRAM ... 12 noon to 12:30 P. M.
"ST. CLAIR AVENUE" ... 1.30 to 2 P. M. EVERY SUNDAY----W J M O____1540 kc
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 WATERLOO ROAD
RESTAVRACIJA V MARENGO, O.
na državni cesti 229, 33 milj overno od Columbusa. Letni do $25,000. Dobri sltilni odje j^^lci. Odprto 7 dni; blizu šole.
3 sobe in kopalnica. Po zelo ^erni ceni.
•^rs. Wilbur G. Wells Jr.
Marengo, ohio, tel. 56.
Mož in žena
srednjih let, brez otrok, iščeta stanovanje s 3 sobami med E. 66 St. in E. 40 St. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
SEIIAJ JE ČAS,
čo hočete popraviti vašo klet! Če je stena 'mokra ali se lušči, jo očistim in nanovo prepleskam z novo tvarino, Jci je "waterproof," ter je stena potem v resnici gladka, lepa in suha.
A MALNAR
1001 EAST 74th ST.
EN 1-4371
Zapadna Slovanska Zveza
GLAVNI URAD: 4676 WASHINGTON ST., DENVER 16. COLO.
je bila ustanovljena 5. julija 1908 na demokratični podlagi. Od leta do leta lepo napreduje ter že veliko let plačuje vse posmrt-nine in dividende svojim članom samo z obrestmi, ki jih zasluži od investicij njenega premoženja. Zato še ni bila prisiljena zvišati lestvice za novopristople člane.
V zadnjih šlirih letih je plačala po $6 dividende svojim članom za vsak tisoč dolarjev posmrtnine ali "endowment" zavarovalnine. Enako vsoto bodo tudi letos prejeli člani, ki niso še dopolnili starost 70 let. Člani, ki so dopolnili starost 70 let, bodo pa letos prejeli po $18 dividende za vsak $1,000 zavarovalnine, kajti solventnost ZSZ je 138.89%. Umrljivost v članstvu je samo 37.45% in obresti pa zasluži po 4%% za vsakih $100 premoženja.
Vse rojake in rojakinje se prijazno vabi za vstop v to nad-solventno domačo organizacijo. Za vsa pojasnila se obrnite na
MRS. JOHANNA V. MERVAR,
7801 Wade Park Ave.. EX 1-0069;
MRS. ANTONIA TOMLE.
14823 Sylvia Ave., PO 1-3549,
ki ste predsednici clevelandskih društev,
ali pa direktno na gl. tajnika ANTHONY JERSIN,
4676 Washington St., Denver 16", Colo.
Pristopnina je prosta in provizija za novopridobljene člane pa od $5 do $10 za vsakih $1,000 novo vpisane zavarovalnine. Pristopite z vašo celo družino še danes!
Različne vrste zavarovalnine do $1,000 za otroke. V odraslem oddelku se zavaruje od 16. do 60. leta, po starosti, za $250 do $5,000. Izdajajo se različni certifikati kot: Celo-življenjski, 20-letno plačljivi in 20-lctno "endowment." Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera vsako leto raste. Poleg smrtnine, ako želite, se lahko zavarujete tudi za bolniško podporo, kakor tudi za razne operacije in poškodbe.
Mesečni prispevki (asesmenti) so urejeni po American Experience tabeli z 3Vž% letnimi obrestmi.

--



mm«
*

milil



\ , g


mmm



Aia^e(^ur

' •
home
wbrovement



im
MONTERSKO OPREMO
Sedaj je čas, da si modernizirate vašo kopalnico ... da dodate k udobnosti. da lično preuredite vašo kuhinjo ... da predelate vašo pralnico. Ko si izberete America-Standard montersko opremo, prav lahko napravite vse te izboljšave, ki bodo v pravcato krasoto. In vaš dom bo mnogo prijetnejši kot kdajkoli... v zavist slehernemu, ki si ga bo ogledal.
Prijazno vas vabimo, da si sedaj pridete ogledati našo obširno zalogo različnih modernih American-Standard kopalnic, stranišč, umivalnikov, kuhinjskih lijakov pralnih korit in avtomatičnih vodnih grelcev! Ni jih boljših za dobiti! In, presenečeni boste, ko boste videli po kako nizki ceni so!
Pridite osebno ali pokličite in vam damo naše cene.

Vam je mogoče sedaj modernizirati ii
PLACATE NA LAHKE OBROKE
3-KOMANDNA OPREMA ZA KOPALNICO
163.95 ^ naprej (brez sedeža in dodatkov)
W. F. HANN & SONS
15505 EUCUD AVE
Ust. 1907
MU 1-4200
Mario Kolenc
Louis Planine
STRAN 4. '
ENAKOPRAVNOST

BELI DVOR
MLADINSKI ROMAN
SPISAL
GUSTAV ŠILIH
Predstavnik: Dr. Miloš Vauhnik
i

CNadaljevanje) r
"Sinoči mi je zaupal, kako je bilo z vama, in veruj mi, vso nqč nisem zatisnil oči. Zdi se mi, da se za vselej poslavlja, da odhaja v smrt. .. Predober je... Vse bi rad popravil, z vsemi se pobota. .. Zato prosi tudi tebe, da bi ga še nocoj obiskal... Saj vem, da se ti upira," je dostavil in glas mu je zadrhtel v stiskanih solzah, "vendar pomisli, da te prosi tako bolan človek...!"
Lovrek ga je presunjen poslušal. Ali je to isti nenasitni in grabežljivi Miklausin, ki je uničil njegovega očeta in preganjal njega samega? Pred seboj je videl bednega starca, v strahu koprnečega, breznadno trpečega očeta, ki je celo v njem vzbujal sočutje.
"Dobro, pridem!" je obljubil. "Poprej moram še k sestri, da ne bo v strahu."
"Hvala ti!" je vzkliknil Mi-
klausin in odhitel nazaj proti trgu.
Kake pol ure kasneje je potrkal mladi Gradnik na vrata njegove hiše. Starec ga je že pričakoval in ga odvedel v razkošno opremljeno jedilnico, kjer je sedel njegov edinec na naslonjaču in že od daleč iztezal svojo shujšano desnico proti svojemu rešitelju. Miklausin ju je pustil sama. Z Ulrikovega obraza je sevalo čisto veselje, ki mu je bilo sprva primešane nekaj zadrege.
"Oprosti," je prosil po prvem pozdravu, "da se ti še nisem zahvalil. . .! Za oboje: za tvojo po-I žrtvovalnost in še bolj za tvoj .|«olk!"
"Ej, kar se tega tiče, rajši oba molčiva! Ni vredno besede! Kako je s teboj?"
"Bolj slabo, sodim. Zdravniki me sicer tolažijo, da se z operacijo vse uredi, ali jaz jim nič
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tnžno vest, da je nmrla naša ljubljena soproga, dobra mati in sestra
F rances SAMSA
rojena Šuštar
Zatiinila je svoje mile oči po dolgi bolezni dne 21. decembra 1951.
Pc^eb seje vršil dne 24. decembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na Lakeview pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnica je bila rojena v Zg. Tuhinju pri Kamniku na Gorenjskem.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti, in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškem odru, in vsem, ki so jo sprejmili na njeni zatlnji poti. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele In sinovi za vzorno voden pogreb. Srčna hvala Progresivnim Slovenkam za častno spremstvo in predsednici Mrs. Marian Ba-shel za lepe besede, ki jih je govorila pokojni v slovo. Hvala tudi Mr. John Prusnicku za govor od društva Mir št. 142 SNPJ in pogrebcem, ki so nosili krsto.
Hvala vsem za vse, kar ste storili ob času žalosti in smrti.
Ti ljubljena soproga, mati in sestra, počivaj v miru in lahka naj Ti bo svobodna ameriška zemlja. Odšla si tja, kjer ni težav in bridkosti, tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo v naših srcih za vedno.
Žalujoči ostali:	^
JOSEPH, soprog JOSEPHINE, FRANCES, poročena KEISTIR, hčeri AUGUST J., sin vnuki in vnukinje ter več sorodnikov MARY SVETINA, sestra V stari domovini zapušča Sest I)ratov in dve sestre ter veliko sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 14. jan. 1952
prav ne verujem... Nu, naj bo že tako ali drugače, vdal sem se. V težkih bolniških mesecih sem mnogo premišljal in razglabljal, a nazadnje sem našel vso uteho v Bogu. Trdno sem nafiienjen posvetiti se mu, ako ozdravim. ..
"Duhovnik?" je vprašal Lovrek neverno.
"Da, duhovnik!" je prikimal Ulrik z vase zamaknjenim pogledom. "čutim, da je to edini po-khc, ki me bo vzdržal pokonci. Ako res ozdravim... Rad bi ozdravel, veš... Misel, da se odpovem vsemu posvetnemu, me je vsega prevzela... In rad bi pomagal tudi drugim v njihovih nadlogah... Tako bi marsikaj popravil..."
"Morda pa se še premisliš..
"Ne, ne! Moj sklep je nepreklicen. Oče še ne ve, tudi mu ničesar ne omeni! Najprej moram ozdraveti. Morda se me Bog usmili. .. V njegovih rokah je odločitev, ali me je izbral za duhovniški polkic, ali me hoče k sebi. Naj bo že tako ali tako: živ ali mrtev, čist hočem prestopiti mejo smrti! Zato moram predvsem urediti najino, ali bolje, našo zadevo. .
"Našo zadevo? Katero?"
"Takoj ti bo jasno," se je glasil Ulrikov zagonetno svečani odgovor.
Čez nekaj časa so se desna vrata na stežaj odprla, in v jedilnico je stopil njegov oče, držeč v svoji desnici šop listin. V jedkem svitu električne luči je opazil Lovrek, kako zelo se je bil mož postaral. Nekdanja zajetnost je izginila, dolga postava se je sključila, lasje pobelili, obraz še bolj zgrbančil. Z negotovimi koraki je stopical po gladkem parketu in očividno poskušal zavleči svoj dohod do njiju, zakaj spotoma je brez stvarne potrebe premestil nekaj stolov in nato pogladil težko zaveso pred oknom. Pri mizi je nato še dolgo listal in urejal papirje, in šele sinovo nestrpno pokašljavanje ga je prisililo, da mu je prikimal s pokornim in hkrati nemirno pričakujočim pogledom.
"Prijatelj Lovrek," je začel Ulrik, "moj oče ti bo točno povedal, koliko je znašal dolg tvojega očeta, preden je prišel Beli dvor na dražbo. Čisto točno ti bo povedal," je poudaril, kakor da hoče že vnaprej zavrniti vse ugovore.
"Čemu to?" je viknil mladi Gradnik presenečeno.
"Moj oče ti želi na tej osnovi predlagati kupčijo, katere ti ne bo žal."
Pogledal je starca, ki je živčno prelagal orumenele papirje pred seboj, in mu namignil.
"Hm, hm," je zakašljal Miklausin, "tako je! Ulrik ti je čisto prav povedal. Tvoj oče mi je dolgoval, kakor so izkazovale podpisane menice... No, da, no, da," se je popravil, ujevši sinov preteči pogled, "tvoj oče je prejel 80,000 kron gotovine, 80,000 zlatih kron...
"Ne več...?"
(Dalje prihodnjič)
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINAtrSONS Funeral directors
lOfSCMTM^ST
iSOSi -Klumc^ H890
Rojstvo nove države v Afriki
Bivše kolonije raznih velesil in tudi "manjših sil" se polagoma izpreminjajo v samostojne države. To smo, na primer, nedavno videli v Indiji, v Indoneziji in v Burmi. V začetku tega leta se je prelevila iz kolonije v samostojno državo tudi Libija. Ta dežela meji s svojim severnim delom na Sredozemsko morje; ob tej obali so njena važna mesta Tripoli, Benghazi in Tobruk, znana iz zadnje svetovne vojne.
Libija je bila približno eno desetletje po večini italijanska kolonija. Mussolini je hotel tam razviti italijanski imperij v Afriki. Zadnja svetovna vojna je napravila konec tem italijanskim imperialističnim sanjam.
Nova samostojna država Libija je prav za prav dete Združenih narodov. Po daljšem razmo-trivanju kaj storiti z osvobojenimi italijanskimi kolonijami so se zastopniki Združenih narodov zedinili, da naj Libija postane samostojna država najkasneje v začetku leta 1952, in tako se je zgodilo. Libiji, oziroma vsaj nekaterim delom iste so v preteklosti vladali Feničani, Rimljani in Otomani in končno eno desetletje Italijani. Druga svetovna vojna je Mussolinijevo gospodstvo odpravila in organizacija Združenih narodov je določila, da naj postane Libija samostojna država. Zastopnik Združenih narodov Adrian Pelt je pomagal deželi sestaviti prvo ustavo.
Libija sestoji iz treh prejšnjih provinc: Tripolitanije, Cirenejke in Fezana. Po 20 zastopnikov iz omenjenih treh provinc je soglasno sklenilo, da naj bo Libija ustavna monarhija in za kralja je bil izbran princ Sajid Mohamed Idris el Mahdi el Senusi iz Cirenejke. Vlado je nastopil kot kralj Idris I. Anghja in Francija, ki sta zadnjih osem let upravljali Libijo, bosta smeli še nadalje obdržati tam nekaj svojega vojaštva, istotako bodo Zedi-njene države tam obdržale svojo letalsko bazo v bližini Tripolija. Nova država bo dobila tudi nekaj finančne pomoči od Anglije, Francije in Zedinjenih držav.
Po površini je Libija velika država, približno trikrat tako velika kot je naša največja država Texas, toda po večini je puščava. Prebivalstvo se ceni na 1,050,-000 in je razpršeno po raztresenih oazah in deloma po maloštevilnih mestih. Glavni mesti sta Tripoli in Benghazi. Prebivalci so Arabci, mohamedanci; je pa še tam kakih 45,000 Italijanov iz časa Mussolinijevega gospod-stva in nekaj tisoč gospodarskih in drugih ekspertov iz drugih držav. Dežela ima malo domačih inteligentov in komaj ena četrtina prebivalcev zna podpisati svoje ime. Večina domačega prebivalstva se ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, toda pridelki ne zadostujejo niti domačim potrebam. Železniških prog je komaj 200 milj in telefonskih in telegrafskih zvez je še manj.
•Novi kralj Libije stanuje začasno v preurejeni nekdanji italijanski vojaški baraki. Nastop njegove vlade je naznanil 101 strel iz izposojenega ameriškega topa. Ljudstvo ima baje zaupanje v svojega novega kralja, ki. se je v dveh vojnah odločno boril proti italijanskim zavojevalcem. Z naklonjenostjo in materialno pomočjo zapadnih držav se morda nova država polagoma izkoplje iz dolgoletne revščine in zaostalosti. Vsekakor se zdi, da je bila nova država rojena v težkih okoliščinah in da ima težko pot pred seboj.
—NOVA DOBA

.v

ffils :2
k
Bi(^SavMi^s8op(/s
R E G U E^ I^LY
nil^sl mS##NN
1882
GORUp
Naznanilo in zahvala
Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu soprogu in očmu
Jfranfe #orup
Svoje mile oči je pokojnik zatisnil za vedno dne 1. decembra 1951 po dolgotrajni in mučni bolezni. Pogreb se je vršil dne 4. decembra 1951 iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo položili njegovo truplo k večnemu počitku na pokopališču Calvary.
Pokojnik je bil doma iz Slavna pri Postojni na Krasu. Rojen je bil dne 30. marca 1882 leta.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili krasne vence in cvetlice h krsti blago-pokojnega, kar nam je bilo v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Jack Rossman, Mr. in Mrs. Ray Yerak, Mr. in Mrs. Adolph Tomsich in družina, Mr. and Mrs. Bill Kozar in družina, Mr. Louis Rozman in družina, Mr. in Mrs. John Rozman in družina, Mr. in Mrs. Frank Rpssman, Mr. in M>s. Anthony Glovan st., Mr. in Mrs. Gregor Bergoch, Mr. in Mrs. Albert Johnson, Mrs. Josephine Cimperman, Mr. in Mrs. Peter Ober-son, Mr. in Mrs. Roman Kopanski, družina Kalister, Mrs. Mary Zabukovec in Mary Ann iz Waukegan, III., Mr. Jacob Pozar in družina. Office of Joseph Dyson Co., Union of I. F. W. No. 5125 of Dyson Co., društvo Naprej št. 5 SNPJ in društvo Janeza Krstnika št. 37 ABZ.
Našo iskreno zahvalo izrekamo sledečim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika: Mrs. Martin Kožar, Mr. in Mrs. Anton Kalister, Arne Johanson, Mr. in Mrs. Joe Pecek, Mr. in Mrs. George Pecelt, Miss Helen Pecek, Mr. in Mrs. Joe Sernel; Mr. in Mrs. Henry Glovan, Mr. Anthony Glovan ml., Mr. in Mrs. L. Markart, Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Mr. Louis Rozman, Mr. in Mrs. L. Farnick, Mr. in Mrs. Joe Ponikvar, Mrs. Mary Bulic, Mr. Mike Bulic, Mr. in Mrs. Roman Schumer, Mr. in Mrs. Joe Ursič, Mr. in Mrs. Thomas Corrigan, Mr. in Mrs. Frank Pirtz, Mr. in Mrs. Frank Piks, Mr. in Mrs. James Kenny, Mr. in Mrs. Frank Glovan, Mr. Frank Rozic, Miss Rozic, Mrs. Louis Prosser, Mrs. Elsie Skoflance, Mr. Louis Intihar, Mr. in Mrs. Ludwig Hoffart, Mr. in Mrs. Joe Marzlikar, Mr. in Mrs. Leganshuk, Mr. in Mrs. Frank Kocjančič, Mrs. Mary Cimparman, Mrs. Mary Rott, Mr. Joseph Stusek, Mrs. Mary Stusek, Mrs. Mary Jaketič, Mrs. Harry Malz, Mrs. Alice ITratter, Mr. in Mrs. J. Glavic, Mr. in Mrs. Harry Prosek, Mr. in Mrs. John Smoody, Mr. Joseph Pirtz, Mr. in Mrs. John Plut4i st., Mr. in Mrs. Ralph Sea rano, Mr. in Mrs. Frank Glazar, Mr. in Mrs. E. Klemenčič, Mrs. Katerine Selan, Mrs. Josephine Sever, Mrs. Christine Ujcich, Mr. in Mrs. Frank Celigoj, Mrs. Mary Primožič, Mrs. Emma Risko, Mr. in Mrs. frank Stopar, Tony in Lucia Aucin, Mr. Tony Kruk, Mr. Frank Zigman, John's Store, E. 53rd & Stanard Ave., Loveko's Gas Station, E. 55th and Homer Ave.
Najlepšo zahvalo izrekamo vsem, ki so prišli pokojnika pok rop it, ko je ležal na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi* zadnji poti na pokopališče.
Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu.
e
Lepo zahvalo izrekamo Rev. Victor Tomcu od cerkve sv. Vida za podeli-ter sv. zakramentov ter za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Enako naj sprejme našo prisrčno zahvalo Mr. Joe Ponikvar, ki je pomagal oskrbovati pokojnika v njegovi bolezni, ga bodril in tolažil tekom dolgih dni.
Našo zahvalo naj sprejmejo člani društev za udeležbo pri pogrebu ter Mr. John Krebeh in Mr. Hace za lepe, v srce segajoče nagrobne govore.
Posebna hvala tudi sodelavcem Joseph Dyson & Co. za denarne prispevke, ki so jih nabrali.
Bodi vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo na en ali drugi način v dneh naše britkosti, izrečena naša topla zahvala za vse. Ako se je pomotoma izpustilo ime enega ali drugega, prosimo, da nam oprostite in sprejmite enako našo najlepšo zahvalo.
Tebi, predragi soproga in očem, pa kličemo; Počivaj v miru v hladni žemljici. Prestal si trpljenje tega sveta in zdaj se veseliš vrh višav, kjer ni muk ne bolečin. Naša srca so žalostna, vsaj smo Te vsi ljubili, tolaži pa nas zavest, da enkrat se zopet snidemo tam gori nad zvezdami za vekomaj.
Snivaj sladko—počivaj mirno!
ŽALUJOČI OSTALI:
MARY GORUP, soproga MRS. ALICE YERAK, MRS. MARY PECEK, ANTHONY ROSSMAN, JOSEPH ROSSMAN MRS. ANTOINETTE URBANIC, FRANK ROSSMAN in JOHN ROZMAN, pastorki
Cleveland, Ohio, dne 14. januarja 1952.