*	Štev. 4. 5
*	\
f *
J Leto VI. i	V Ljubljani, 16. aprila 1910.
ELV1RA DOL1NAR:
O varstvu ptičev.
aslov Vam ne obeča nič novega, kaj ne? Toda vendar upam, da bom mogla osvetliti še nekaj točk, ki so ostale do sedaj neopažene.
Ne bom govorila o »mestnih tičih«, teh aristokratih tičjega sveta, ki je zanje tudi pozimi vedno pokrita miza. Saj mestne okolice s svojimi parki, vrtnimi nasadi in gozdiči so postale pravi eldorado tičev. Posebno velja to za manjša mesta, kjer ni preveč ropota in dima. Izvzeti so seveda industrijski okraji, s svojimi tovarniškimi dimniki. Kjer je vse zakajeno in sajasto, se ne naseli noben ptič, najsibo v drugem oziru še tako dobro skrbljeno .zanj. A o vseh teh krajih nočem govoriti.
Opozarjati hočem cenjene čitatelje marveč na kmečke občine. Morda mi bodete oporekli, da tam v prosti naravi, kjer so le male naselbine, so za tiče dani vsi pogoji, da se lahko množe in širijo. Da, tako si moramo misliti v teoriji. Vsa drugačna pa je praksa.
Kolike kvare delajo pticam otroci, je vsakomur znano. Znano je to tudi učiteljem, ki otroke lahko v šoli opozore in pouče. Vsaj morali bi to storiti, kajti vaška mladina je često nepopisno sirova in kruta ter zasleduje z veliko vnemo vsako ptičje gnezdo, da ga vniči.
Toda to ni glavno.
Pred kakimi dvajsetimi leti je bilo v okolici naše vasi še vse polno ptičev. Poleti je bilo v vseh logih in gozdičkih čuti glasno ptičje žgolenje. Krasne tople noči v maju pa so nam prinesle sladko slavčevo petje. Kolikokrat sem stala ponoči tik odprtega okna ter sem poslušala mile glasove nežnega malega pevca. Pesmica se je drobila za pesmico, zdaj tožno-milo, zdaj zmagovito - ponosno. Tudi tekmovali so ljubosumno med seboj. Od vseh strani so doneli nežni glasovi, a še tam, čisto odzadaj iz daljave je prihajal — že komaj slišno — umirajoči zvok lju-bavne pesmice.
Od leta do leta je bilo manj pevcev. Še sedaj stojim često v lepih majnikovih nočeh ob oknu. A le malokdaj čujem žlahtnega pevca. Mogoče, da se oglasi eden, dva, a to v taki daljavi, tam iz daljne lože, da ga jedva čujem. Kam so izginili moji lepi pevci? Kaj jih je pretiralo iz domačega zavetja?
Ali tudi drugi tiči pojemajo od leta do leta.
Pozimi, ko je burja puhala okoli oglov hiše, ko so sneženi kosmički letali v divjem plesu po zraku in so ubogi ptički prezebali in so gladovali, trosila sem jim na okno svoje sobe ko-nopnenega semena, bučnic, krušnih drobtinic in druzega. Navajala sem tudi svoje otročiče, naj hranijo uboge lačne ptičke. In nežne otroške ročice so trosile radodarno. Da ni bilo treba okna odprtega imeti, dala sem pritrditi pred oknom deščico, ki je imela na okoli rob, kakor korito, da se semena niso trosila na tla. Tu je bila mojim ptičicam vedno pogrnjena miza.
In priletele so lahkokrile senice. Plaho so sedle čisto na kraj deščice, obračale so okroglo glavico ter s svojimi pametnimi očesci pogledavale, li ne preti kaka nevarnost. In ko so spoznale, da jim tu nihče nič žalega ne stori, so zagrabile urno zrnce v kljun ter so ga odnesle, da ga kje v bližini použijejo. A postajale so sčasoma bolj zaupljive. Niso z zrnom več odletele, ampak kar na mestu so ga olupile in z dobrim tekom pojedle. Udrihale so s kljunom in tolkle, da se je stresal ves nežni ži-votek, dokler si niso izluščile zrnja.
Za zastorom so pa gledale široko odprte otroške oči. Usteca so šepetala, a niso se upala glasno govoriti, z zanimanjem in veseljem so delale male otroške glavice svoje prve ornitološke študije.
Priletele so pa tudi drobne, vesele črnoglavke, te živahne, nepopisno nežne stvarice. Prileteli so težki, okorni brglezi; včasih se je zmotil sem še kak črnokrili kos ali kaka plaha taščica.
Ali senice se kmalo niso zadovoljile z zrnjem, ki smo jim ga trosili. Priletele so kar drzno v podstrešje, kjer je stal zaboj z orehi. Udrihale so vztrajno po orehovi lupini, dolble in kljuvale, dokler niso pretolkle trde lupine. A zdaj je bil tudi njih trud dobro poplačan. Sladko jedro jim je dajalo lukulično pojedino. Skoda le, da so jih mačke pri vztrajnem delu preveč zasledovale. Niso se mogle tu prav udomačiti.
A kakšne so razmere danes? Vso zimo jim je bila miza pripravljena gori na balkonu. Prikazale so se spočetka nekatere senice. A potem so priletele cele jate požrešnih vrabcev, ki so še te prepodili. Zagnali so se ti drzni postopači ko lačni volkovi na pripravljeno jed. Par minut ni bilo čuti druzega ko nabijanje desetih, dvajsetih kljunov, a potem so odleteli, cela jata skupaj, kakor so bili prišli, pustivši za sabo same prazne lupinke. Toda niso šli daleč, ti grabeži, nenasitni. Kar na prvo streho so se spustili ter zvedavo pogledovali, kdaj bo zopet usmiljena roka trosila novega zrnja. Čakajte, lakomneži, vi ne dobite ničesar! In pomela sem vse smeti z balkona. Tako, ako mojih nežnih prijateljic več ni, pa rajši sploh več ne trosimo.
Le en edini kos nam je ostal zvest. Sedel je vsaki dan pod balkonom na v.iniki ter zobal drobne vinikine jagode ob steni.
Kje so zopet ostali vsi moji lepi ptički, veseli pevci krasnih dnij?
Za vasjo je vaška paša. Velik predor, poraščen z gostim grmovjem,-takozvana jelšina. Tam je bilo včasih na stotine ptičev. A hudomušni pastirji jim ne dajo miru; od leta do leta jih je manj. Ali bi se udala učiteljeva grom-beseda!
A tudi kraj njiv je bilo povsodi živih mej. Goste vrste grmač so obrobljale njive proti poti, ki vodi med nje. Tu je spomladi cvetelo in sladko dišalo, da se je srce razveselilo nad toliko raznovrstno krasoto in radodarnostjo narave. A poleti je bila tu hladna senčica. Lepo se je hodilo med zelenimi stenami po kameniti, priprosti potici. V grmovju pa je viselo ptičjih gnez-decev. Gošča jih je zakrila zvedavim očem; trnje jih je branilo pred mačkami; po cvetju brneče žuželke so dale obilo hrane lačnim odprtim kljunom.
A prišli so ljudje. Rekli so, da so meje grde. Ne ujemajo se s skrbnim kmetovanjem. Sekali, pulili, skrutali so. Meja je
4*
padla za mejo. Zdaj je okolica lepa, čista, ko obrita. Pred seboj vidiš samo krasne geometrične figure umnega poljedelstva. A ptičice uboge so se morale umakniti.
Le grdi, impertinentni vrabci se množe. Kaj njim za meje! Naselijo se kar direktno pod strehe, ki jih postavijo ljudje sebi in svoji živini. Vsilijo se kar v kozolce. Tam jim vsaj ni daleč do hrane. Tu se maste in debele ter polnijo s svojim vsiljivim, sirovim kričanjem zrak. Poleti bodo pa padali v zrela žitna polja. Pospravili bodo zrnje, predno bo utegnil kmet požeti. A kdo bode uničil mrčes?
Vprašam tedaj, ali ne bi kazalo v korist poljedelstva in sadjereje pustiti tu pa tam kako goščo, kjer bi našli gnezdujoči ptiči varno zavetje? Dosti je takih mest, kjer nič poštenega ne zraste. Glogovec se pa vendar vkorenini ter bujno požene. Saj je tako skromen in tako hvaležen, ako dobi le par pednjev ka-menite, plitve žemljice. Ako pa nočete iz estetičnih ozirov nerednih, divjih mej, zasadite in negujte vrtno grmičje. Ustvarite si umetno lepoto, ako prave narave ne marate! Samo ne iztrebljajte prekoristnih ptičev žužkojedov! Nastavite jim hišice, da v njih gnezdijo; saj se dobe dandanes že za vsako vrsto ptičev posebna umetna gnezda, dupline i. t. d. kakor jih ptiči ljubijo. Hvaležni vam bodo za vsako malo pozornost, ki jim jo privoščite. Uspeh se bo pokazal na vaših vrtovih in njivah.
Škrjanček bo frčal pod sinje neb6 in v cvetju, zelenju bo vse, kakor zdaj, v ljubezni in petju mineval bo maj, a jaz bom »trobental molče« pod zemlj6. Mogoče bo brala to pesem tedaj, in drugo al tretjo slučajno tak6, nikoli, nikoli pa ene ne bo, ker grob jo bo hranil z menoj vekomaj.
M. GASPARI:
Moja pesem
O higijeni človeškega telesa.
Črtice s predavanja gosp. dr. Dem. B!eiweisa vit. Trsteniškega.
igijena ušes je tudi jako važna. Deloma bodemo o nji govorili pri higijeni nosa. Tu naj najprej omenim, da je s higijeniškega stališča kaj malo priporočljivo, nositi uhane. Pustimo to šego zamorkam in Hotentotinjam, ki nimajo drugih toaletnih skrbi. Prebivalki Srednje Evrope pa nikakor ni treba, da si na tak način kazi svoje telo. Zelo razširjeno mnenje, da pomagajo uhani proti glavobolu, da krepe oči, da nekako odvajajo slabe soke, je seveda prazna bajka. Pač pa je prebadanje uhlja vzrok hudim vnetjem, infekcijam in gnojenjem, kakor to često opažamo. Naglašati je torej, da je prebadanje uhlja kirurgiška operacija, ki se mora izvršiti z vso previdnostjo in z aseptičnimi instrumenti. — Uhelj in njega gube je treba vsak dan dobro umiti z milom in gorko vodo. Osebe, ki rade ozebejo, naj ne gredo takoj po umivanju na prosto ali pa naj si uhlja na lahko namažejo z lanolinom. Če so bila ušesa dolgo časa na mrazu, tako da nas kar pečejo in bole, ne smemo koj na gorko in oso-bito k peči ne. V mrazu so žile nekako otrpnile, v gorkoti pa se pripeti lahko ravno nasprotno, uhelj se kar zalije s krvjo, nakar sledi hudo vnetje in se napravijo mehurji po koži. Radi tega ostanimo nekaj časa v hladni sobi in si drgnimo uhelj z mrzlo vodo ali snegom, nakar šele lahko gremo v zakurjeno sobo. — Posebne previdnosti je treba pri snaženju ušesnega masla. Naglašati je, da malo masla prav nič ne škoduje, ker mora biti koža sluhovoda vedno z maščobo napojena; kar se masla preveč nabere, tako da ga opazimo v zunanji odprtini sluhovoda, odstranimo zjutraj lahko s koncem brisače ali s kos-čekom bombaža. Vsako drugo snaženje osobito uporabljanje žličic, gobic, lasnih igel i. t. d. je strogo prepovedati, ker se ž njimi uho in sluh lahko neizmerno oškodujeta. Komur se maslo zasuši, tako da popolnoma zamaši sluhovod in prouzroča na-glušnost in šumenje po ušesih, ta mora k zdravniku, da mu omeči in izbrizga ušesni zamašek. To izbrizganje zahteva mnogo previdnosti, zaradi tega naj ga nikdo sam ne poskuša. Le otrokom, ki si puste kaj neradi očistiti ušesa, izbrizgamo sluhovod od časa do časa lahko z ušesnim balončkom, majhnim balonom iz meh-
kega gumija, ki ga je dobiti po lekarnah. Uporabljati moramo prekuhano vodo, brez velikega pritiska in po izbrizganju sluhovod dobro izbrisati z bombažem. — Majhni otroci si kaj radi vtikajo različne predmete, n. pr. fižolova, kavina zrna, peške i. t. d. v ušesa, pa tudi v nos. Nikdar ne poskušajte sami odstranjati takih vrinjencev! Pri vsakem poizkusu jih boste le še globlje spravili v gladko in opolzko ušesno ali nosno votlino. V takih slučajih je treba takoj k zdravniku.
Preidimo k nosu! Malo čudno je slišati, ali res je, da je prava umetnost, pravilno usekovati se in da se mnogi ljudje temu nikdar ne priuče. Vsekovanje ima namen, odstraniti v nosu nabrani sluz. Treba je torej, da zatisnemo z robcem le eno nosnico, iz druge pa krepko pihnemo sluz. Večina ljudi pa se vse-kuje tako, da zatisne zdaj obe nosnici, zdaj pusti prosti in piha iz obeh naenkrat. Če pihamo pri zaprtih nosnicah, kar se ravno godi pri nepravilnem usekovanju, išče si nosni sluz svojo pot tja, kjer je prosta in kjer je najmanj zračnega pritiska, in to je v ušesno trombo. Zaradi tega sledi nahodu tako često vnetje ušes; Jjudje se inficirajo sami, ker si pripihajo okuženi nosni sluz v ušesno trombo. Važno je torej, učiti otroke, usekovati se tako, da zatisnejo z robcem le eno nosnico in obenem krepko pihnejo iz druge. — Sedaj še par besedi o izmivanju nosa, o nosnih kopelih. Mnogi imajo navado, da si nos izmivajo, bodisi z irigatorjem, bodisi s posebnimi izpiralci. Komur ni to naravnost zdravnik ordiniral, ta naj izmivanje opusti, kajti vsaka tekočina je za nos nekaj tujega, ki draži sluznico, dokaz temu precej občutljive bolečine, ki se pojavljajo v zgornjem nosnem prehodu. Komur pa je umivanje naročeno, ta naj pazi na sledeče: Če uporablja zgolj vodo, pridejati je tej malo kuhinjske soli, na '/o kozarca prekuhane vode približno 2—3 zrna. Ta raztoplina odgovarja takozvani fizijologični raztoplini, to je, podobna je sestavi krvi in telesnih sokov in torej najmanj draži sluznico. Seveda je raztoplino uporabljati mlačno. Kdor si izpira nos z izpiralci, paziti mora na to, da tekočino le vlije v nos pri nazaj nagnjeni glavi, da je pa nikdar ne srka vase. Sicer pride lahko v ušesno trombo in povzroči vnetje ušes. Kdor pa uporablja iri-gator, gledati mora na to, da pritisk ni prevelik. Irigator naj torej stoji le malo višje, kakor je glava. Med izpiranjem je treba mirno dihati, posebno pa je opustiti vsako požiranje, kajti pri požiranju se ušesni trombi široko odpreta, tekočina pride lahko v uho in

povzroči vnetje. — Sedaj pa par besedi o rudečem nosu, bolezni, ki dela njih lastnikom obilo bridkih ur. Rudeči nos je ali učinek ozebline ali posledica motenja krvnega obtoka. Glede ozebline velja isto, kar smo povedali pri ušesih. Kdor ima občutljivo kožo, naj si jo zavaruje s tem, da jo nalahko namaže z lanolinom, kar se prav nič ne pozna. Z mraza ne sme prehitro na gorko, temveč najprej v hladno sobo, pri čemer se nos otere s hladno vodo ali snegom. Veliko ulogo igrajo pri ozeblini nosa pri damah pajčo-lani, ki se primejo kože, zamrznejo in vsled tega tem lažje povzroče ozeblino. Gledati je torej, da pajčolan ni pretesno napet in da se ne dotika kože. — Neprijetnejše je, če je rudeči nos posledica motenega krvnega obtoka. Pozna se to na tem, da opazimo v kqži najmanjše temnorudeče zadebelene žilice. Po navadi se tudi lica udeležujejo tega obolenja, često pojavljajo se tudi mozolji po obrazu. V najhujših slučajih te bolezni dobi nos znano obliko krompirja ali funtnice, ki jo ljudstvo smatra kot ■ znak pijančevanja čisto po krivem, ker često obole za tem motenjem krvnega obtoka ljudje, ki sploh ne uživajo alkohola. Zdravljenje te bolezni je težavno, ker leži vzrok v krvnem obtoku vobče. Kdor boleha za tem, mora gledati, da ima telo vedno odprto, da se veliko pregiblje, da uživa lahko prebavljivo hrano (osobito nič ostrih, papriciranih stvari). Proti rudečici nosa pomagajo trenotni polivi s prav vročo vodo, tako vročo, kakor jo prenesemo. Za nekaj časa pa tudi pomaga, če damo na nos za par minut obkladek iz bombaža in čistega bencina (pri čemer je seveda paziti na luč in ogenj). Hujše razviti rudeči nosovi pa zahtevajo naravnost zdravniške pomoči, vibracijske masaže, elektrolize i. t. d.
Drgnjenje z bencinom je tudi izvrstno sredstvo za premastno polt, ki ima torej preveč leska. V isti namen služi tudi dobro poltni papir (Teintpapier), s katerim si obribamo obraz. (Dalje prih.)
C. GOLAR:
O lepi princezinji.
a sedemnajsto reko,'za osemnajsto goro, dušica moja, je bilo veliko kraljestvo, in tam je vladala hudobna kraljica. Svojih otrok ni imela, ampak samo čudovito lepo pastorko, ki ji je bilo ime Zora. Zakaj tako se je svetil njen obraz, kakor bi vzhajala zora izza njenega čela, in njeni lasje so bili enaki jasnim, svilenim žarkom. In mačeha je bila jezna na pastorko vsled njene lepote, zavidala jej je vso milino in sladko toploto, ki je plavala in objemala lepo princezinjo Zoro.
In glej, dušica moja, zgodilo se je, da je mladi princ iz sosednjega kraljestva, ki je ležalo za sedemnajsto goro in osemnajsto reko slišal o čudoviti lepoti princezinje Zore in jo zasnubil. Pripeljal se je na slonokoščenih vozovih in labudi so bili njegovi konji, in uzde so bile zlate in stremena iz snežne svile. In princ, lep kakor solnčni vitez, je stopil pred mačeho in jo poprosil roke lepe Zore. In še huje se je razgnjevila hudobna kraljica, zakaj silno je bila nevoščljiva svoji pastorki. A odgovorila je princu s sladkim glasom: »Nič na svetu ni v stanu, da bi me bolj razveselilo kakor tvoja želja, ki jo izpolnim z največjo radostjo. Ali, dragi princ, počakati boš moral pri nas, da solnce trikrat zaide. Pripraviti moramo nevesti Zori kraljevsko balo. Naročila sem že hlapcem, da spravijo v staje tvoje labude, tvoje konjiče.«
In princ je slušal kraljico in čakal tretjega jutra.
»O, ljuba gospa, lahko mi bo čakati, saj je moja nevesta, lepa Zora, pri meni.« In poljubil je njene rožne prste in čelo, ki je sijalo v svitu srebrnem. Ali mačeha je v zlobi in srdu poklicala lepo pastorko na večer k sebi in jo v naglici in skrivaj zaklenila v temno čumnato za trojna železna vrata. A nato se je vrnila h krasnemu snubaču in se mu začela sladkati:
»Prelepi princ, zakaj so se ti zagledale oči v Zoro? Ali ne vidiš mene, ki sicer nisem svetla in bela, a zato sem rdeča in polna, in kraljestvo je moje. Bodi moj, in vse bo tvoje, vsa dežela in vse bogastvo.«
Ali princ je ni slušal in hudobna kraljica se je sklenila maščevati. Ponoči, ko je vse spalo, je poslala kraljica po grdo ča-
rovnico v šumo in ko je prišla, ji je velela, naj začara princa v petelina. In čarovnica se je postavila pred posteljo, kjer je počival mladi princ in začela: »Abra, kadabra, abra kadabra!«
In kakor bi trenil, se je princ spremenil v čudovito lepega petelina in je skočil na gredo.
A tisto noč je imela princezinja Zora čudovite sanje. Siv mož je prišel k njej in jo žalostno pogledal:
»Na gredi je petelin, in ko začne jutri peti, stopi k njemu in mu potegni pero iz repa.« In ko se zjutraj princezinja zbudi, in ji hudobna kraljica odpre železna vrata njene ječe, ne najde nikjer princa. Na dvorišču pa je srečala petelina, ki je začel peti pred njo. In princezinja stopi k njemu, ter mu potegne pero iz repa. A pero se v njeni roki spremeni v zlato sabljo. In glej, čudo! Petelin spregovori s človeškim glasom, in sicer tako, kakor bi govoril princ:
»Pojdi s sabljo h kraljici in ji odsekaj glavo, a z njeno krvjo poškropi mene!«
In princezinja gre in najde kraljico na prestolu. Nizko se prikloni, a kakor bi mignil, se vrže nanjo in ji odseka glavo, a potem nastreže krvi v zlato skledo ter se vrne k petelinu.
Vsega naškropi s krvjo, in že zrase iz njega mladi princ. In potem gresta v grad, in tam pred prestolom je ležala mrtva kraljica. Princ stopi k njej in jo skuša vzdigniti, a takrat vstane mrtva kraljica in zaprtih oči plane skozi odprto okno ter splava kakor vešča k čarovnici v šumo.
Princ pa je pripeljal svoje labude iz staj in jih napregel v slonokoščene vozove. In odpeljal se je s svojo nevesto v svoje kraljestvo za sedemnajsto goro, osemnajsto reko. —
M ANICA KOMANOVA.
Le pevajmo!
Kdo branil bo devam veselo živeti, Kdor zvesto spolnjuje vse svoje dolžnosti, pesmi vesele kdo branil nam peti! v petju rad duška da srčni radosti.
Pusto in kislo le on se drži,
Prepevati more le dobro srce,
ki gloda ga črvič nemirne vesti.
zatorej, mladenke, prepevajmo le!
o RAZNOTEROSTI o
Ravnateljica mestnega muzeja v Trstu je postala baronesa Nina de Morpurgo. To je prva ženska na Avstrijskem, ki zavzema tako mesto.
Zdravnice na Dunaju. Od leta do leta se množi število ženskih doktoric medicine. Na Dunaju jih je n. pr. že prav lepo število. Nekatere so nastavljene na javnih in na zasebnih bolni-ščnicah kot pomožne in sekundarne zdravnice, 13 doktoric medicine pa se je na Dunaju samostojno nastanilo. Večinoma so specijalistke za ženske in otroške bolezni.
Prva teologinja na Švedskem. Na stari znameniti univerzi v Upsali na Švedskem je predkratkim napravila doktorat bogoslovja gdč. Emilija Vogelklar. Da je smela delati izpit, je morala gdč. Vogelklar vložiti prošnjo naravnost na kralja. Dobila je dovoljenje s pripombo, da jej doktorat bogoslovja ne daje nikakih novih pravic. Teologinja ne sme izvrševati službe duhovnika, niti se ne sme nastaniti kot privatna docentka na vseučilišču. Pač pa sme poučevati verouk na državnih šolah in na seminarjih.
Zmaga na vodi. Gospa Agneta pl. Bauditz je napravila pred dansko državno mornarsko oblastjo kapitanski izpit z odličnim uspehom. Gospa Bauditz je torej kapitanka in je takoj prevzela vodstvo poštnega parnika v Isefjordu na Danskem.
Ženske občinske svetovalke. V Stokholmu sta bili dve ženski izvoljeni za občinski svetovalki. Ena pripada socialistični, druga pa konservativni stranki.
Dober svčt je zlata vreden pravi znani slovenski pregovor. In dobro ter prav svetovati je včasih tudi zelo težko, če ne kar naravnost nemogoče. Včasih pa pametna misel leži takorekoč kar na cesti, in čuditi se je, da je vsi ljudje ne vidijo. Tako je na pr. s Kolinsko kavno primesjo. Če bi me danes kdo vprašal, kakšno cikorijo naj kupuje, prav nič bi ne premišljala in bi takoj rekla: edino-le Kolinsko. Kar čudim se našim gospodinjam, da niso še vse posegle po tem izvrstnem izdelku. Saj vendar ni nobene kavne primesi, ki bi mogla s Kolinsko tekmovati: tako glede dobrote kakor tudi glede cene. Zato vam, slovenske gospodinje, dajem dober svet: kupujte le pravo Kolinsko kavno primes!
Slovenska gospodinja.

O DOMA O
Šokoladno pecivo. Šokoladna gibanica. Napravi vlečeno testo iz moke, čnega beljaka, mlačne vode in soli. Ko je počivalo vsaj dobre pol ure, ga razvleci, polij ga s surovim maslom, namaži ga z nadevom iz pol skodelice sladke smetane, treh rumenjakov in snegom treh beljakov. Končno potresi gibanico še z nastrgano šokolado (10-12 dek), kruhovimi drobti-nami in sladkorjem. Ako hočeš, potresi testo gibanice tudi z zmletimi mandlji. Gibanico zvij in jo speci na namazani ploči.
Šokoladni kipnik. Umešaj za jajce surovega masla s štirimi rumenjaki in osmimi dekami sladkorja, temu prideni 2 pesti olupljenih, drobno sesekljanih mandljev, 7 dek nastrgane šokolade, 4 polne žlice drobtin od kifelcev, vanilije in sneg treh beljakov. Kipnik speci v namazanem modlu, zvrni ga ter ga daj -z vanilijevim kremom na mizo.
Šokoladna potica. Zmešaj skodelico topljene smetane s štirimi rumenjaki in snegom enega beljaka ter namaži s tem nadevom shajano, srednje-tenko izvaljano testo, kakoršno se sploh potrebuje za potice. Posipaj testo še s štirinajstimi dekami nastrgane šokolade, nastrganimi limonovimi olupki in s sladkorjem. Zvij ga v potico, ki jo pusti shajati, pomaži jo povrhu z raztepenim jajcem in jo speci.
Šokoladna torta. Umešaj dobro 10V2 deke surovega masla, prav toliko sladkorja in 14 dek šokolade, ki jo nastrgaj in v pečici s kako žlico vode raztopi. Potem pridevaj rumenjake, tako dolgo, da jih bo šest, sneg šestih beljakov, 7 dek žemeljnih drobtin in malo dišave. Torto speci in jo prevleči s šokoladnim ledom, ki ga narediš takole: Deni v medeno (mesin-gasto) ponev 3Vj deke nastrgane šokolade, 5 žlic vode in malo limonovega soka; ko se to nekoliko pokuha, primešaj 3>/a žlice presejanega sladkorja in mešaj led, da se segreje, a zavreti ne sme. Potem hitro pomaži ž njim torto, ki jo osuši najprej v pečici, potem na zraku.
Šokoladne prestice. Zgneti v testo 17 dek sladkorja, 14 dek surovega masla, 14 dek neolupljenih, zmletih mandljev, 14 dek moke, 14 dek nastrgane šokolade, 2 rumenjaka, cimeta in dišave. Iz tega testa naredi prestice, ki jih speci na namazani ploči.
Šokoladni piškoti. Mešaj 14 dek vanilijevega sladkorja, 12 dek nastrgane šokolade in 4 rumenjake; ko se začne peniti, prideni sneg štirih beljakov in 7 dek moke. Speci testo v podolgastem modlu za piškote, namazanim s surovim maslom ter posipanim z moko. Ko se pecivo ohladi, ga zreži na piškote.
Rjaste madeže spraviš z nožev, vilic škarij i. t. d. Če je rja še sveža, odrgni madeže z zamaškom iz probkovine (Kork), ki ga pomoči v olje. Na ta način nič ne odrgneš in ne opraskaš orodja. Tudi petrolej odstrani madeže. Pomoči ž njim rjasta mesta in jih odrgni čez nekaj časa z vročim premogovim pepelom. Drugo prav dobro sredstvo je čebelni vosek. Zavij ga v prozorno tančico iz mula ali tula ter drgni ž njim po rjastem orodju, ki ga prej segrej. Tako se naredi na orodju iz voska nekaka kožica. Potem odstrani ta vosek z zdrobljeno soljo, ki odrgne tudi rjo.
Rjaste liste v perilu namakaj v vročem limonovem soku in izperi potem perilo v čisti mehki vodi. Prav dobro sredstvo je tudi sledeče: Zavri limonovega soka in finega namiznega olja, vsakega polovico, pomoči suh rjast madež v to vrelo tekočino in takoj izgine rja. Ali pomoči rjaste lise s ščavno soljo (Kleesalz), ki jo raztopi v malo vode in izperi potem hitro perilo, ker ščavna sol razjeda niti.
Ako ti teče kri iz nosa, si deni mrzle obkladke na čelo in tilnik in sedi povsem mirno. Četudi odteče nekaj krvi, to nič ne škodi. Nikari ne srkaj vode v nos, ker s tem le odstraniš strjenine. Kri se namreč sama od sebe hitro strdi in s tem ustavi. Če si pa nemirna in srkaš vodo, se to ne more zgoditi. Ako kri le ne neha teči, daj si košček vate — ali še bolje renoform-vate v dotično nosnico in jo z nozdrvjo pritisni proti nosni pregradi. Včasih tudi hitro pomaga, če dvigneš roko tiste strani, na kateri ti teče kri, in jo držiš nad glavo.
Iz uredništva.
Gdčni M. V. v D. M ram ornato pločo, ki se je umazala z limono, umijte z vročim lugom in jo takoj dobro zbrišite s flanelo ali s sukneno krpo. Lepo se da osnažiti mramor tudi z žganim apnom, ki mu primešajte milnice (žajfnice), da dobite redko kašo. To kašo denite na umazano pločo, zlasti na madeže ter jo pustite na njej pol dne. Potem odstranite apno, umijte pločo z mlačno vodo in jo dobro obrišite z volneno krpo.
Ga. L. B. Trst. O kakem slovenskem modnem listu nisem nikdar ničesar slišala in je naravnost izključeno, da bi mogel izhajati. Klišeji za modne slike so namreč silno dragi in se izplačajo taki ilustrirani listi le tedaj, če imajo prav mnogo naročnikov. Vidite, niti Hrvati, ki jih je vendar mnogo več kot nas Slovencev, si niso mogli vzdrževati svojega modnega lista, kaj pa šele mi?! Seveda, če bi se vse Slovenke oprijele lista, bi že šlo, toda velikemu številu naših rojakinj imponira pač le to, kar je tuje. Žal da je tako. Da bi mogel modni list uspešno konkurirati s tujimi listi te vrste, bi moral imeti vsaj 5000 naročnic. Takega števila pa ne spravimo tako hitro skupaj. Glejte, saj je še »Slovenka« morala umreti, ker ni imela niti 600 naročnic. In pa naši ilustrovani leposlovni listi umirajo, ker se jih Slovenci ne oklenejo. Slike veljajo ogromno denarja, zato treba pa mnogo naročnikov, da je mogoče velike stroške vsaj pokriti. Dobička itak ni pričakovati. Če želite še kakih informacij, sem Vam rada na uslugo. Zdravi!
| Slaščičarna 30g0S|a„ J{a|a§ Slaščičarna j
% Cesar Franc Jožefova PinliliiM«! (nasproti glavne pošte) | « cesta = ijUJJlJdllfi _ Pri Maliču «
| priporoča svoje slaščice, bonbone i. t. d.
jgj Vsako naročilo se točno in solidno izvrši.

&
Slavno uredništvo in upravništvo!
Kot Vaš zvesti odjemalec »Ciril-Metodove« cikorije pošiljam nekaj listkov v znamenje, da moji domači rabijo le to primes. Naznanjam Vam, da Vaša cikorija je najboljša primes k zrnati kavi, brez katere ne moremo dobre in ukusne kave ■ napraviti. Moja iskrena želja je, naj se Vaša cikorija udomači v vsaki slovenski hiši in naj ne bode nobene slovenske gospodinje, ki bi ne rabila Vaše primesi. Prosim, pošiljajte mi list »Slovensko Gospodinjo« brezplačno, ker ga ni lista, da bi se Slovenkam tako prikupil. To je edini slovenski ženski list, ki se je tudi nam moškim silno prikupil.
Bog naj stoterno blagoslovi Vaše slovensko podjetje in nakloni mnogo odjemalcev Vaše, vse hvale vredne cikorije in mnogo naročnic ter naročnikov »Slovenske Gospodinje«.
Vas pozdravlja vedno zvesti odjemalec
Mihael Pustišek, __Zdole-Kozje, Štajersko.
Slavna tovarna!
Ko pride moja prijateljica na obisk, me vpraša, kakšno cikorijo imamo pri nas; odgovorim jej, da »Zvezdno«.' »Ali imaš naročeno »Slovensko Gospodinjo«, ta poučljiv list?« me vpraša. In pravim jej, da ne. Sedaj pa Vas prosim za ta lepi časopis. Bila sem že prej odjemalka Vaše cikorije in tudi ostanem Vam vedno zvesta. Uljudno Vas pa prosim, da mi pošljite sedaj še list. Tukaj Vam pošiljam nekaj listkov; ker poprej jih nisem shranjevala, a vkratkem Vam jih pošljem več.
Vam udana
Nežika Soline, Goričica št. 17, Sv. Jur ob južni železnici.
Slavna tvrdka!
Tukaj Vam pošiljam nekaj listkov »Ciril-Metodove« cikorije, katera nam jako ugaja. Imam sicer več listkov na razpolago, ali pošiljam jih le nekaj, toliko v dokaz, da v resnici kupujem Vašo cikorijo. Kajti brez Vaše cikorije ne mara nobeden piti kave.
S spoštovanjem
Marija Grom, Polj če št. 2, pošta Begunje pri Lescah.
Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar doseženo!
Prevzetje samojedine zaloge mi omogočuje za K 4-90 ponuditi eleg. posebno pločato amerikan. 14 kar. double-ztato švic. žepno uro. Ta ura ima dobro idoče 36 urno anker-kolesje premovane znamke »Speciosa« in je elektr. potom s pravim zlatom prevlečena. 4 letna garancija. 1 kom. K 4.90 2 kom. K 9.30 Vsaki uri je pridejana fino pozlačena verižica zastonj. Brez ri-ziko, ker se zamenja ali denar vrne. Razpošiljanje po povzetju.
E.Holzer, Krakovo, Stradom 18/62.
Slavna tovarna!
Tukaj Vam pošiljam zopet petero listkov »Ciril-Metodove« cikorije. Prosim Vas uljudno, da mi dalje pošiljate Vaš cenjeni list, ker ga tako podučljivega ni, kakor je ravno »Slovenska Gospodinja«.
Jozefina Murk, Bič.
Szvrstno pražetije kave električnim potom.
Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva čist, dobrodišeč, okusen pridelek, ki je prijetnega učinka, pa ne provzroča vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse škodljive tvarine, ki so nevarne živcem; tako pražena kava je plemenita pijača, ki pospešuje prebav-ljanje in zdravje. w
PT Ze en poizkus
Vas takoi uveri o izrednih prednostih novega praženja proti zastareli metodi. Za praženie so odločilna tale načela:
1.) Najpopolnejša naprava za praženje in napopolnejši tehnični obrat — 2.) Najskrbnejše preizkušanje vseh kavnih vrst glede čistote in dobrote. — 3.) Hitra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom.
?rva ljubljanska velika pražarna za kavo v^j PlanitlŠek
Dunajska cesta. _ Postaja cest. železnice. ' '
Delniška glavnica K3.000.000 -----v
Kakup in prodaja rent, delnic, zastavnih pisem, srečk, deviz, valut i. t. d.
Eskomptiranje in vnovcenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Predujmi na vrednostne papirje najkulantneje.
Zavarovanje proti kurzni izgubi.
Borzna naročila na vsa borzna mesta ino- in tuzemstva.

Rezervni zaklad K 400.000 X--
Sprejema denarne vložke po
4V/o.
Eskompt menic, deviz, računov
najkulantneje. Promese za vsa žrebanja. Sprejemanje vrednot v zalogo
(depot) v varstvo in oskrbovanje.
Vojaške ženitvanjske kavcije
preskrbuje, vinkuluje in de-vinkuluje. Stalna zveza z Ameriko. Otvarjanje čekovnih računov.
ali ustmeuo nasvete za vse
Banka daje brezplačno pismeno
bančne oziroma denarne transakcije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Edina
Q O a. m O
O <
co 2
(JU >
O
m
najokusnejši
in edino
i slovenski izdelek
1 TSrr P. Magdič, I jubljana
Nasproti glavne ft poŠte fc
Svilnato blago, baržuni, pliši in teneiee, svilnate vezenine, čipke, čipkasto blago, vložki, fisclms, Ja-bots, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržnn. trakovi, poza-mentrija, porte, žnore, resice, kre-pince, krepi in flori za žalovanje.
o rp o
iz svile iia čipk.

Oprava za novorojenčke,
posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje - in vezenje. -
Dišave, mila in ustna voda.
Narodne vezenine, zastave, trakovi, znaki i.t. d.
e%
Perilne, volnene in svilnate -. bluze rr
spodnja krila iz batista. klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solnčniki, dežnjjd, pletene jope, čepice in gainaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstr. za
daniske klobuke in slamnike,
oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani
kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov
žalni klobuki vedno na skladišču.
Oddelek za gospode:
„ Jindri, slamniki in čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, predprsniki, ovratniki, za pestnice, žepni robci, kravate, 110 gavice, rokavice, naramnice, pod veze, dr. Jagrovo zdravstveno pe rilo, dežniki, dežni plašči, galoše gainaše, odeje za potovanje, pa lice, ščetke za obleko, lase in zobe
Za turiste: pelerine, nahrbtniki, dokolenice, gainaše, plezalni čevlji, vrvi, palice, cepini, dereze, aluminijeve - posode, thermos. -
Potrebščine za sankanje, tenis in lovce.
Sokolske potrebščine.
H/)	3
£	c
-	E
c	rt
s	*
n c
5. rt
jq tn □
j <
j* —•
i= .5
^ K t/) -o a N