CENA 3.500 DIN _ Leto XLII - št. 49 Kranj, torek, 27. junija 1989 d@mHKfcJJ©IEnGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran stran 11 Temeljna banka Gorenjske Boj za prazno mesto oblasti Stanislav Eržen iz Podhoma je 23. aprila na Pokljuki rešil iz gorečega avta ponesrečena in za to v četrtek prejel priznanje - znak za hrabro dejanje. ljubljanska banka GORENJCinB FORMUU^Tfj m IKA HRANKA Ekološko spreobrnenje? Ce bi vprašali ostale Gorenjce, bi gotovo brez sledu ljubosumja priznali, da so Ločani prišli najdlje v prizadevanjih za čisto okolje. Morda bi se sporekli le ob vprašanju, zakaj. So toliko bolj napredni, osveščeni? Mogoče. Mogoče pa jim drugega ne preostane, ko pa imajo na vsakem koraku koga, ki svinja lepo zeleno pokrajino. Torej gre za nujo, tako rekoč za preživetje. V svojem pravičnem, trdem boju so Ločani poželi tudi že nekaj lepih uspehov. Za primer vzemimo samo Termiko na Trati pa idrijsko odlagališče odpadkov na občinski meji, ki bo (ko bo) menda prvo tovrstno sanirano odlagališče pri nas. Končno se plete tudi čistilna naprava v Marmorju pa obnova Alplesove kotlovnice, epilog dobiva prašičja farma kranjske vojne pošte v Crngrobu. Argument, trma, odločnost, včasih še kanček glasnosti, pomešanih v učinkovit "kokteil", ki, žal, ne reagira edino na Rudnik urana. Če potegnemo črto, ugotovimo, da so Ločani dokaj uspešni, ko od nekoga terjajo spoštovanje narave, zdravja, življenja. Sobotna tretja občinska problemska konferenca socialistične zveze o varstvu okolja pa obeta pomemben preobrat v pojmovanju ekologije; ne več zgolj križanje drugih, ampak tudi pogled vase. Prihaja čas pometanja pred lastnim pragom, obračun z lastno grešno malomarnostjo, ne(za)vednostjo. Bodo tudi pri tem opravilu Ločani vsaj pol toliko uspešni kot pri kazanju na napake drugih? Bodo pospravili črna odlagališča odpadkov, ki jih je polno v obeh zelenih dolinah in v zevajočih peskokopih po Sorskem polju? Bodo v mestu pristali na zamenjavo kotlovnic na premog, ki puhajo v brezvetrje izdatne količine dima in žveplovega dioksida, s čistejšim plinom, bodo glasovali za preselitev težkega prometa iz mesta? Bodo nehali mešati v čiste vode detergente, odpadna olja iz avtomobilov, škropiva proti škodljivcem krompirja... Sobotna problemska konferenca je nakazala nekaj poti v ekološko spreobrnjenje. Upajmo le, da dvojna morala ne bo prehudo trpela, da bodo znali biti Ločani tudi do sebe tako strogi sodniki, kot so do drugih skrunilcev okolja. H. Jelovčan «2' * m-. Do jeseni si bo zdravstvo opomoglo Stavke ni bilo Kranj,26. junija - Za danes napovedane štiriurne stavke zdravstvenih delavcev ni. Tako se je namreč po osmih dneh od napovedi morebitne prekinitve dela odločil stavkovni odbor, ko je proučil odgovore gorenjskih zdravstvenih skupnosti in izvršnih svetov. Pač pa se bodo gorenjski zdravstveni delavci nesporno pridružili splošni zdravstveni stavki 20. septembra, če niti dotlej ne bo storjenega nič za zanesljivejše financiranje zdravstvene dejavnosti. Ko so natanko enaka pričakovanja, le da brez grožnje s stavko, pred kakima dvema mesecema naslovili na zdravstvene skupnosti, so dobili nadvse ohol odgovor: v strokovnih službah sis nismo zgodovinske osebnosti, ki bi bile zmožne 6000 Gorenjcev nasititi s hlebom kruha in dvema ribama. Danes na zahteve, podkrepljene z grožnjo stavke, odgovarjajo z veliko sočutnega razumevanja in pripravljenostjo za dialog. Kot lahko razumemo, so ravno s slednjim v strokovnih službah zdravstvene delavce odvrnili od stavke, čeprav je bilo nedvoumno odgo- vorjeno na eno samo zahtevo na stavko pripravljenega zdravstvenega osebja. Namreč na tisto, naj se povečajo prispevne stopnje za zdravstvo. To in sproščena interventna zakonodaja bosta omogočila nekaj več drobiža na računih zdravstvenih skupnosti in potemtakem tudi rednejše plačevanje zdravstvenim organizacijam. To sicer slednje rešuje šele čez dva meseca, a današnje zagotovilo, da bo jutri denar, danes odpira tudi žepe posojilodajalcev. Plače so do jeseni torej rešene (začuda so se na lepem iz drugotnega motiva za stavko pririnile na vrh), dejavnost pa... Najglasneje so zagotovilom o rešitvi iz vode brez stavke oporekali v lekarnah, kjer čez poletje, ko se bo natekal denar, lahko životarijo povsem brez zdravil. Da ne bo pomote - zdravstveni štrajk smo sicer nekako pričakovali, vendar smo kar veseli, da ga ni bilo. Oddahnili pa si niso le morebitni bolniki, temveč tudi zdravstveno osebje, ki jim ni bilo treba kršiti etičnega kodeksa. S stavko verjetno ne bi dosegli več, kot so le z grožnjo. Le tega ni moč razumeti, da jih je prevzela skoraj evforija, ker so v sisih prvič blagovolili sesti za pogajalsko mizo s parlamentarci iz zdravstva. Pričakovati je namreč, da je dialog običajen način občevanja med dejavniki tako imenovane svobodne menjave dela. D.Z.Žlebir Bi kandidat ZK na volitvah zmagal Kranj, 22. junija - Gorenjska razprava o prenovi Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije v bistvenih točkah predvsem podpira slovensko zamisel prenove in demokratizacije družbe, ki jo je javno, tudi v smislu predvolilne agitacije, v Tacnu razložil Milan Kučan. Tako je bilo razumeti razprave na četrtkovi seji medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko. Ob mnogih, že mnogokrat povedanih vprašanjih prenove, ki bi morala biti že razčiščena, saj sicer o drugačnem obrazu partije nima smisla govoriti (mislim na sintagme iz arzenala revolucionarne marksistično leninisti-čne partije), pa nekatera ostajajo še vedno odprta in ta hip tudi najtežje razrešljiva. Je sedanje članstvo, ne da bi podcenjevali njegove sposobnosti, zmožno prelomiti v glavah, brez pritoka novih in samostojneje mislečih članov, ki ne bodo samo čakali, kaj bo rekel vrh, in za vsak korak iskali opravičilo v dolgih in vseobsegajočih dokumentih. Drugi problem je program, ki ne bo vlekel samo članstva, ampak bo pridobil tudi somišljenike. Za uspeh družbenega programa niso namreč zadostni samo člani, ampak tudi somišljeniki, simpatizerji, tudi drugačnih svetovnonazorskih pogledov na svet. Na tem skuša graditi slovenska partija in o tem bo morala biti razprava še odprta. In vprašanje, ki se zadnje čase postavlja nanovo, je sintagma sestopa z oblasti. Čeprav je bila sprva simpatična, sedanjost kaže, da je bila premalo domišljena, saj se zveza komunistov kot vsaka politična partija ne odreka enakopravnemu sodelovanju v oblasti, ampak se sedaj ogrevamo za primernejši izraz "razdržavljanje partije". Bistvo prenove pa so po moje povedali na seji ene od osnovnih organizacij v škofjeloški občini, ko so se vprašali: bi na volitvah za funkcije v krajevni skupnosti partijski kandidat dobil potrebno podporo ali zmagal? Volitve spomladi bodo, kakršnekoli sicer, takšne, kot doslej pa gotovo ne. J. Košnjek r mira Radovij Kranjsko smučarsko skakalno središče odprto - V nedeljo so na Gorenji Savi v Kranju odprli novo smu-ZrM°- Sr£ l T fr?d,sere Smučarsko skakalnega kluba Iskra Delta Triglav iz Kranja, ki obsega 8, 12, 20, 40 in 65 skakalnice. Kranj je tako popolnoma opremljen za vzgojo skakalcev prek celega leta* središče pa nima gorenjskega, ampak tudi slovenski pomen. Manjka še 90 metrska skakalnica, ki jo prav tako nameravajo zgradit, in y tem primeru bi bil Kranj prvi slovenski kraj s popolno skakalno opremo in ponudbo. Na veliki skakalnici je bila v nedeljo tudi mednarodna tekma, na kateri je med mladinci zmagal Franci Petek iz Žirovnice, med člani pa Matjaž Zupan iz kranjskega Triglava. Več na športni strani. J. K., slika G. Sinik Kranj - Popotovanje po nekaterih jugoslovanskih likovnih galerijah nadaljuje razstava sodobnega tunizijskega slikarstva zdaj v Sloveniji. Konec minulega tedna se je otvoritve v galeriji Mestne hiše v Kranju udeležil tudi tunizijski veleposlanik v naši državi M'hamed Chaker. Na sliki: tunizijski veleposlanik si v družbi kranjskega župana Ivana Torkarja ogleduje razstavo. - L. M. - Foto: Gorazd Šinik Odprta vrata Gorenjskega glasa Pridite v uredništvo! Danes, v torek, 27. junija, vas pričakujemo v prostorih našega uredništva na Moša Pijadejevi 1 (stavba nasproti kranjskega sodišča) ob 11. in 15. uri. Že v prejšnji številki smo vas povabili v prostore našega uredništva in danes to pišemo ponovno. Resnično posebej vabimo vse "Glasove izletnike", med njimi je namreč veliko takšnih, ki so izrazili, da bi si od blizu ogledali, kako nastaja Gorenjski glas, kakšna je tehnična opremljenost podjetja, itd. Nasvidenje torej ob 11. uri dopoldne ali ob 15. uri popold- Znesel se je nad kapelico Strani nj, 23. junija - Zgroženi domačini so zjutraj opazili razdejanje v kapelici sredi Strahi-nja. Ponoči je neznani storilec dvignil ograjo in prišel v notranjost kapelice, tam pa se je znesel nad kipom Marije, v katerega je zalučal vazo in ga poškodoval. Storilec je z barbarskim dejanjem napravil za kaka dva milijona škode, prizadejal pa je tudi čustva domačinov. Izsledili ga še niso. < -J UJ _ o CD co LU KOMPAS KRANJ PREHODNO V GLOBUS V v 2. NADSTROPJU It^Zl^r"3^- 892 O £ (D o mmssmssmjis 2. stran NOVICE IN DOGODKI Torek, 27. junija 1989 MIHA NAGLIC NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAB Kosovska bitka za Evropo Je Kosovo še evropsko polje ali že azijska stepa »Kosovo ni bila bitka, kakršnih je vse polno v zgodovini. To je bil usodni spopad dveh plemen, dveh celin, dveh svetov. Novo carstvo se je rodilo sredi azijskih step, nova orkanska sila je zagrozila stari Evropi, razrvani in razkosani po prepirih dinastij in bojih velikanov. Balkan je prvi sprejel naval... Leta so prihajala in so prinesla popolno uničenje Bolgarije, Srbije, Bosne, bizantinske države in Madžarske, šele Poljaki pod vodstvom Jana Sobieskega so pri Dunaju mogli tristo let pozneje zaustaviti to strašno poplavo, da ne bi zalila vse Evrope...* (Slovenec, 29. 6. 1939) Tako je govoril general Milan Nedić, jugoslovanski vojni minister, za Vidov dan 1939, na svečanosti ob 550-letnici kosovske bitke. V času, ko je bila Evropa na pragu nove usodne preizkušnje, v kateri se je govornik sam kaj slabo zadržal, je poudaril evropsko razsežnost spopada na Kosovu. Za slednjo gre tudi nam. Odgovor na vprašanje, ali je bila ta bitka res tako pomembna, kot se navadno misli, prepustimo zgodovinarjem. Ti naj tudi pojasnijo, zakaj je kosovski poraz tako veličasten, medtem ko za sijajno zmago Andreja Turjaškega, ki je s slovenskimi četami potolkel Turke pri Sisku leta 1593, tako rekoč nihče ne ve. Stvar je v tem, da bo jutri spet en jubilejni Vidov dan in na Kosovu bo spet proslava, pri čemer pa je očitno, da kosovski boj še ni končan — boj za Evropo namreč. Že nekaj časa smo priča srditemu spopadu med Albanci in Srbi, v katerem se sicer ne odloča usoda Evrope, zato pa gotovo evropskost Jugoslavije. Gre za to ali ta lahko postane sodobna evropska država ali pa bo še naprej uklenjena v primitivne in spletkarske okvire bizantinske despotske tradicije. Našo zemljepisno in zgodovinsko pripadnost Evropi to pot zaniku-je naše članstvo v »krvavi intemacionali« (J. Stanič), sodelovanje v krvavem terorju, ki ga zavoženi in zgodovinsko odpisani poznoboljševi-ški dvori izvajajo nad drugače mislečimi in nad »Židi«, nad odpadniki iz lastnega rodu in nad tujerodnimi, češ da so izdali »revolucijo«, bedo, ki jo oblastniki od Kosova do Trga nebeškega miru vsiljujejo pod firmo »socializma«. Medtem ko se v SZ, poljski in Madžarski dogaja marsikaj spodbudnega, se zdi, da se del Jugoslavije vse bolj pogreza v tisto, kar je prinesla sinteza tradicionalnega orientalnega despotizma in boljševizma, v realsocializem kot zadnji stadij fevdalizma. Zaviranje »kontrarevolucije«, ki se dogaja na način politične in delovne diferenciacije, izolacije, ločevanja med separatisti in poštenimi Albanci... in kar je še takega, vse to postrevolucionamo početje uvršča ob tisto, kar se dogaja z Madžari in Nemci v Romuniji ter s Turki in Makedonci v Bolgariji — če ostanemo samo pri balkanski sekciji realsocialistične internaciona-le. Jutri bodo na Kosovem polju proslavili ravno to nasilno usmeritev: zatiranje »tujerodnih« in »izrojenih«. Evropa bo tako še enkrat poražena. Ostaja upanje, da bo s tem izgubljena samo še ena bitka, ne pa tudi vojna, ki traja že nekaj časa in v kateri se bojujemo, da se ta »strašna poplava« iz azijskih step ne bi razlila še bolj proti zahodu, vse do sončne strani Alp. Žalostno je dejstvo, da so 600 let po prvi kosovski bitki Turki v političnem oziru bolj evropski od Albancev, Srbov, Bolgarov in Romunov. Sto let bo že, kar so jih slednji pregnali iz Evrope, sami pa se še vedno spopadajo med seboj. Nacionalna razsežnost teh spopadov prihaja vse bolj v ospredje in uporaba boljševiške retorike jo le zakriva in še bolj zapleta. V nacionalnem oziru ima spopad Srbov in Albancev še eno, evrazijsko vzporednico: sedanje ravnanje Srbov na Kosovu neverjetno spominja na početje Izraelcev s Palestinci na zasedenih ozemljih. S tem pisanjem ne poveličujem Albancev. Tudi srbofob nisem, prej razočaran srbofil. Razočaran zato, kar bi Srbi, ki so že dvakrat v zgodovini ustvarili državo evropskega pomena, lahko odločilno pripomogli pri reintegraciji Jugoslavije v Evropo, zdaj pa nas pehajo nekam v azijske stepe. Srbi so neprimerno močnejši od Albancev, na Kosovu pa so v manjšini in tu pač ne bo nikoli več vse po njihovem; to zahtevati je prav tako nesmisleno, kot če bi Slovenci spet zahtevali glavno besedo na Koroškem, ki je za nas v zgodovinskem oziru tisto, kar je Kosovo za Srbe: narodna zibelka. Je sobivanje Srbov in Albancev na Kosovu res možno le kot neprestan spopad ali pa bo nemara le preraslo v sožitje. Med letoma 1389 in 1989 je navsezadnje tudi leto 1789! Po stoletja trajajočih morijah, dife-renciranjih in izoliranjih se v Evropi vse bolj uveljavljajo načela o svobodi, enakosti in bratstvu med ljudmi in med narodi in deklaracija o pravicah človeka in državljana ne velja več le na papirju. Vrnitev Kosova v Evropo se torej nakazuje v duhu evropske demokratične tradicije. Zadnja vest: Od združenih tiskovnih agencij Vatikana in Kominterne smo zvedeli, da je delegacija evropskih parlamentarcev, ki se je nedavno mudila na Kosovu, ostrmela nad gorečnostjo, s katero knez Miloš Olević in njegov vazal Morina-beg konsolidirala preostale Srbe in poslednje poštene Albance za končni obračun z evro-turško koalicijo izrojenih Albancev in njihovih slovenskih svetovalcev. Ocenjujejo, da imajo slednji pred jutrišnjim dnem kljub boljši strategiji taktično bolj slabe možnosti. Jubilejnega spopada se bodo namreč na ortodoksni strani udeležile tudi srbske množice, ki se ta čas v velikem številu podajajo na pot proti Kosovu. Na vsaki strani bo tako vsaj po dva milijona sodelujočih. Ko bi bil car Lazar še živ in če kralj Matjaž me bi kar naprej spal, bi se protagonisti mogoče še sporazumeli, tako pa se zdi, da ostaja le boj... raGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za . narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bester (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za II. trimesečje 52.500 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji In odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 O nujnosti prenove nihče ne dvomi, vendar so pogledi nanjo različni Večina je vajena čakati, kaj bo rekel Kučan Kranj, 22. junija - Kakšen odnos naj zavzame Zveza komunistov do političnega pluralizma, ali naj se organizira samo kot partija znotraj SZDL ali pa naj se pripravi tudi za klasični strankarski boj, ali je sestop z oblasti sploh ustrezna beseda in je boljši izraz "razdržavljanje" partije, ali naj zveza gradi samo na članih, ali tudi na drugih oblikah članstva in simpatizerstva, kje naj bo organizirana partija, ali samo v krajevnih skupnostih ali še naprej tudi po podjetjih, kdo bo v partiji še ostal, če si ne bo opomogla in posodobila, oziroma, če se je s sedanjim članstvom brez vstopanja novih sploh sposobna prenoviti, ali se sploh zavedamo pomena priprav na volitve prihodnje leto so bila še posebej izrazita vprašanja na četrtkovi razširjeni seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Njegov sekretar Boris Bavdek je strnil nekatere ugotovitve dosedanjih razprav o prenovi Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije ter dejal, da ne smemo zameriti, če komunisti hkratno ob obravnavi razvojnih partijskih in družbenih vprašanj opozarjajo tudi na vsakodnevne probleme, vendar celovite prenove Zveze komunistov na Gorenjskem nihče ne daje pod vprašaj. Gorenjski komunisti soglašajo z govorom Milana Kučana v Tacnu. Del se jih ogreva za politični pluralizem v SZDL, so pobude za klasični strankarski boj, so pa tudi pogledi, predvsem med starejšimi komunisti, da nam politični pluralizem ni potreben. Preveč je čakanja, kaj bo rekel, ukazal in napisal ceka, osnovne organizacije so premalo usposobljene. Glavnina dosedanje gorenjske razprave o prenovi pa terja ofenzivni nastop ZK in javni dialog ter sodoben politični marketing, politični pluralizem, vendar ne ob diskriminaciji ZK, demokratične volitve, na katere se mora ZK temeljito pripraviti, povezanost treh reform, dvigovanje pomena članstva in pobud članstva, ob-držanje pomena nacionalnih partij ter zagovarja uveljavitev človečanskih in državljanskih pravic, zoper represijo. Članica predsedstva CK ZKS Tina Tom-lje je gorenjske komuniste pozvala, naj svoje urejene pripombe do prenove pošljejo v Ljubljano. Do vseh vprašanj slovenska partija še nima odgovorov, je dejala, tako na primer do religije. Brane Mervič je dejal, da komunisti terjajo plodnejše sestanke, menijo, naj organizacije ZK v večjih podjetjih še ostanejo, da je treba obnoviti moralne vrednote in da je v dokumentih o prenovi premalo govora o delegatskem sistemu. Janko Stušek je menil, da so v krizi partijske države in da bi morali pri nas uveljaviti socialistično pravno državo. Za to pa je nujno spremeniti tudi nekatera temeljna načela. Za idejni sistem ne bi smelo biti več prostora, ampak zaprevladanja v parlamentarnem smislu ob svobodi posameznika in pravici političnega združevanja. Preveč govorimo o sestopu z oblasti, premalo pa o vsebini nove oblasti, v katero pa ZK mora vstopiti, sicer bo namesto nje nekdo drug. Stane Boštjančič meni, da je treba še veliko narediti, da bo prenova last članov in tudi somišljenikov, na katerih moramo graditi. Odnosi v ZKJ bodo vplivali na pisanje zvezne ustave, položaj ZKS v ZKJ bo vplival na položaj Slovenije v Jugoslaviji, zato je to treba razčistiti pred kongresi. Če bo ZK želela sodelovati pri oblasti, se bo morala obnašati kot stranka, pluralizem znotraj SZDL pa je težko izvedljiv. Igor Me-žek meni, da je v prenovitvenih dokumentih premalo govora o političnem pluralizmu, da mladi terjajo rezultate, sicer nam bodo obrnili hrbet. Sestop ni prava beseda. ZK ne more biti moderna politična partija, če ne bo njen cilj tudi oblast. Strokovnjaki v CK ZKS naj analizirajo delovanje naprednih socialističnih strank v zahodnih državah, v dokumentih pa je premalo razviden odnos do Evrope in neuvrščenosti, brez primesi utopije. Sindikat naj ne bo več družbenopolitična organizacija, ampak delavska zaščitna organizacija. Marjan Gantar je opozoril na dve dilemi. Stranke so lahko znotraj SZDL leve in desne in je tako treba oblikovati volilni sistem, če pa tega znotraj SZDL ne bo, ta organizacija svojo vlogo izgublja in kaže razmišljati, da bi se SZDL organizirala kot samostojna stranka. Ničesar ne bomo spreminjali na hitro, "prek kolena". Posebej kaže poudarjati naš odpor do represije, tako na državni ravni kot v sami partiji v primerih njegove uporabe zoper manjšine, frakcije, napake, ker samo s tem lahko odstranimo slabosti demokratičnega centralizma. Nobena stvar se ne sme reševati pod plaščem izrednosti, ZK pa grozi nevarnost, če se seveda ne bo pravočasno zavedela, da bo na spomladanskih volitvah izrinje- na. Zato je treba že sedaj pripravljati kadre za volitve, ki lahko dokažejo, da so lahko demokratične brez monopola ZK, vendar ob njenem sodelovanju. Glavni dvom je, če je sedanje članstvo, ki je že nekaj let brez svežih novih moči, sposobno speljati prenovo. Če ZK na tej točki pade, se utegne osip še povečati. Še preveč izrazita je navada čakanja na ukaze vodstev, na besede Kučana in članov republiškega partijskega vrha, na dokumente, ki bi predpisali vsak korak, vsako potezo, pa razvada, da sicer za nekaj novega smo, vendar naj to naredi nekdo drug, čeprav je partija pri oblikovanju novega, tudi za politični boj usposobljenega obraza v prednosti pred drugimi, saj ima svoj aparat, članarino, organizacijo in podobno. Upoštevanja vredno je vprašanje, ki ga je zastavil Miloš čirič, h komu naj se partija obrne: k revnejšim ali srednjim slojem. Ta konflikt bo vse močnejši in od njega je odvisen izid med liberali in zagovorniki enotne, centralistične in trdne države in partije, ki je pisana na kožo revnejšim. Povsem nerešeno je tudi vprašanje, kako se bodo razpletle stvari, če se ena od republiških partij, recimo slovenska, zveznega kongresa ne udeleži. To razpravo je treba odpreti, je upravičeno opozoril Stane Boštjančič. Vlado Kovač pa je sebi in organizaciji zastavil vprašanje: ključni problem je kadrovska prenova; ali lahko isti ljudje, vsako leto starejši, lahko razmišljajo drugače, ali smo za prenovo samo načelno, ali tudi konkretno. Nanj mirne duše navežemo vprašanje, ki ga je Franc Benedik slišal na eni od osnovnih organizacij v škofjeloški občini: ali bi bil kandidat partije za volitve v krajevno samoupravo izvoljen ali ne. J. Košnjek Na slovestnosti ob 20-letnici naše obrambe Jože Smole se je zavzel za pomilostitev četverice Ljubljana, 22. junija — V četrtek je bila v ljubljanskem Domu Jugoslovanske ljudske armade priložnostna slovesnost ob 20—letnici revije Naša obramba, na kateri so bili poleg ostalih gostov in sodelavcev revije, navzoči tudi predstavniki republiških organov in družbenopolitičnih ter družbenih organizacij, navzoči pa so bili tudi predstavniki jugoslovanske ljudske armade. V pozdravnem nagovoru je Danijel Lepin, predsednik Sveta revije Naša obramba predvsem poudaril pomen revije za izobraževanje in usposabljanje delovnih ljudi in občanov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, usposabljanje rezervnih vojaških starešin in vzgojo mladih. Revija je ena najbolj branih na Slovenskem in edinstvena v Jugoslaviji. Hkrati se je Danijel Lepin zahvalil vsem sodelavcem, ki so v dvajsetih letih sodelovali pri oblikovanju revije. Slavnostni govornik, predsednik RK SZDL Jože Smole je dejal, da revija Naša obramba sodi med jugoslovanske fenomene, o čemer priča okrog 110.000 izvodov mesečno in izjemnih 70.000 naročnikov. Revija je ves čas opravljala pomembno poslanstvo po-družbljanja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Dejstvo, da je revija ena najbolj branih je neizpodbiten dokaz, da so trditve v nekaterih drugih delih Jugoslavije, češ da je slovenski narod proti JLA in zasnovi SLO in DS. Jože Smole se je dotaknil tudi aktualnih političnih razmer, predvsem pa nedavne pobude predsednika CK ZKS Milana Kučana za izpustitev vseh političnih zapornikov, obsojenih zaradi nenasilnih dejanj in sicer naj bi jugoslovanske oblasti to storile ob 200. obletnici francoske revolucije. Amnestija političnih zapornikov bi lahko znatno doprinesla k mednarodnemu ogledu Jugoslavije, je poudaril Jože Smole, o ljubljanskem procesu proti četverici pa je dejal: »Dejstvo, da je podprl zahtevo SR Slovenije — za ponovno obravnavo vprašanja pomilostitve četverice na nedavni seji Predsedstva SFRJ le predsednik dr. Janez Drnovšek, je vredno globokega razmisleka. Slovenski narod je namreč del svoje suverenosti prenesel na federacijo. Skladno s tem je logično naše pričakovanje, da Predsedstvo SFRJ to tudi upošteva, ko gre za tako pomembno zadevo, kot je pomilostitev, ki jo je predlagalo in zahtevalo Predsedstvo SR Slovenije. Zavračanje te zahteve z argumentacijo, da ni prišlo do novih bistvenih okoliščin, zaradi katerih bi moralo prejšnje stališče ponovno pretehtati, bo imelo seveda težke posledice. Če se ne upošteva zahteva najvišjega državnega organa SR Slovenije, bo pač potrebno razmisliti o drugih ukrepih. Prepričan sem, da v skupnih prizadevanjih za več demokracije omenjenih vidikov ne moremo zaobiti, tudi zato ne, ker hočemo živeti v drugačnem socializmu, ki bo za človeka bolj prijazen.« Na koncu je sledila podelitev priznanj. Predsedstvo SFRJ je odlikovalo revijo Naša obramba z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Veliko plaketo JLA je prejel dolgoletni predsednik Sveta revije Danijel Lepin. Plakete Zveze rezervnih vojaških starešin so prejeli Franc Šetinc, Slavko Soršak in Miroslav Ulčar, ter delovna enota Naše obrambe. Zahvalo so prejeli Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Videm in Časopisno grafično podjetje Delo, ter Številni posamezniki. Slovesnost ob 20—letnici revije Naša obramba se je nadaljevala z družabnim srečanjem. M. Gregorič Dušan Semolič, sekretar Republiške konference SZDL v Tržiču Strahovi in upi pluralizma Tržič, 22. junija - Potem ko so se že zvrstile ustavne razprave, so v občinski konferenci SZDL v Tržiču pripravili tudi pogovor o političnem pluralizmu in prihodnjih volitvah, ki se ga je udeležil tudi sekretar RK SZDL Dušan Semolič. Zato tudi ni bilo slišati veliko novega, razprava se je sukala večidel okoli novih političnih zvez in tega, kako se utegnejo legitimirati na pomladanskih volitvah. Ko so se razgovorih Tržičani, je bila potrjena Semoličeva uvodna trditev, da predstavljajo nove politične zveze up za ene in strah za druge. Čeprav je nesporno, da je konkurenca idej dobra, da mora tekmovalni duh zajeti tudi politiko in da je obstoj političnih zvez okrepil tudi nadzor nad oblastjo, pa vlada tudi bojazen, kaj če se nove sile povzpnejo na oblast. SZDL je nastanek novih zvez sprejela kot izziv, je zatrdil Dušan Semolič, saj so jo prisilile, da se tudi sama politično posodobi. Spom- nile so jo, da je v fronti vodilna Zveza komunistov, kar ni več v duhu časa, zatorej si bo morala SZDL oblikovati samostojen program. Postavile pa so jo tudi pred vprašanje, ali jih je dolžna sprejeti kot svoje sestavne dele (zveze se namreč lahko le prek SZDL legitimirajo tudi v skupščini), vendar so se v SZDL zdaj odločili, da s silo ne bodo držali marele nad vsakim gibanjem, slednjič mora fronta ohraniti svojo socialistično identiteto. Na kakšen kompromis kaže pristati glede delitve oblasti, pa ostaja odprto vprašanje. Na Madžarskem, ki se bolj kot naša država odpira klasični parlamentarni demokraciji, so to rešili z zakonom o strankah. Največ besed so v Tržiču namenili prihodnjim volitvam, za katere so se jezili, da jih bodo v histeriji sprejemanja ustave in volilnih zakonov težko izpeljali. Volitve 1990 bodo zagotovo neposredne in tajne, vsa ostala volilna umetnost pa je še na pol poti. Tudi nove zveze bodo imele možnost vpliva na izbor ljudi v skupščinah, izbirati bo moč med več kandidati, fazama evidentiranju in kandidiranja se verjetno ne bomo odrekli, pomen naj bi dali nastopom kandidatov v javnosti in predstavitvam programov, izrazitejšo barvo bo morala poleg novih političnih tvorb pokazati tudi SZDL... Ob kopici načelnih zamisli pa so imeli Tržičani tudi na tokratni razpravi vrsto konkretnih pomislekov glede izpeljave prihodnih volitev, ki so se začeli pri usodi družbenopolitičnega zbora, končali pa prav tam. D. Z. Žlebir Torek, 27. junija 1989 GOSPODARSTVO 3. STRAN "mg]$i&mi