Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIX., št. 198
LJubljana, sobota TJ. avgasta 1938
Cena 1 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Marofinina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—__
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65._
Rokopisi se ne vračajo
NEMŠKA DEMARŠA RADI ČSR
Svet z napetostjo pričakuje današnji govor angleškega ministra Simona — Otvorjena veleizdajniška akcija henleinovcev
htev sudetskih Nemcev. Nemška vlada smatra, da se podpora, ki jo namerava v danem primeru nuditi sudetskim Nemcem, ne more smatrati za napad na Češkoslovaško. Nemška vlada je napravila to demaršo v Rimu, Varšavi, Londonu in tudi drugod, le v Parizu tega nemškega koraka ni bilo. Pač pa je nemška vlada o svojih namerah obvestila tudi moskovsko vlado, pri čemer je nemški poslanik v dokaz miroljubnosti Nemčije še posebej naglašal, da je ostala Nemčija v sporu med Rusijo in Japonsko nevtralna.
kenlelnovcev
Plebiscitna akcija v sudetsko-nemških pokrajinah in poziv k samoobrambi proti „marksistom"
P ra g a, 26. avgusta, h. Praški večerni listi poročajo iz Londona, da jc izredna diplomatska aktivnost angleške vlade v zadnjih dveh dneh v zvezi z diplomatskim korakom, ki ga je napravila nemška vlada pretekli teden pri raznih vladah evropskih držav. Nemška vlada je tem državam dala zagotovilo, da želi mir in da bi bila njena želja, da se su-detsko-nemško vprašanje reši na miren način. Če pa se bo rešitev tega problema še nadalje zavlačevala, nemška vlada ne more iti preko tega in se bo z vsemi sredstvi zavzela za izpolnitev za-
Praga, 26. avgusta, h. Iz raznih delov republike prihajajo poročila, da aranžira sudetsko-nemška stranka ljudsko glasovanje, s katerim naj bi se Nemci izrekli za > izenačenje«, odnosno za priključitev su-detsko-nemških pokrajin k Nemčiji. Glasovanje izvaja na ta način, da zbirajo podpise na posebne izjave, ki so sestavljene v gori označenem smislu. To glasovanje vodijo Henleinovi polvojaški oddelki, takozvani reditelji, ki terorizirajo ljudi in zlasti vse one demokratične elemente, ki odklanjajo narodno-socialistične metode. Zaradi tega je prišlo do raznih incidentov. V Ustju je skušalo 60 uniformiranih rediteljev izzvati incident pred policijsko direkcijo, vendar pa se jim ta nakana ni posrečila. Tudi iz raznih drugih krajev poročajo o sličnih izzivalnih akcijah, ki jim je namen, izzvati spopade, ki jih bi nato mogla nemška propaganda izkoriščati proti češkoslovaški.
Splošno začudenje je izzval tudi proglas, ki ga je danes izdalo vodstvo sudetsko-nemške stranke. Proglas sta podpisala vodja rediteljskih oddelkov Fritz Keiner in kot namestnik Henleina poslanec Frank. V proglasu pozivajo pristaše sudetsko-nemške stranke, naj povsod reagirajo na s marksistična« izzivanja in v pomanjkanju zaščite s strani oblasti sežejo po samoobrambi. Namen tega proglasa je jasen. Sudetski Nemci hočejo pod krinko samoobrambe izzvati nemire in izgrede večjega obsega ter tako opravičiti že v naprej morebitne intervencije.
Češkoslovaško notranje ministrstvo je glede na to nečuveno postopanje izdalo objavo, v kateri opozarja, da bodo vsi, ki se bodo posluževali nasilja, občutili vso strogost zakona. Češkoslovaške o-blasti vzdržujejo red in mir vsepovsod v republiki in tudi dobro vedo. kdo izziva nemire in spopade v nemških pokrajinah.
Dejstvo, da je bil ta proglas objavljen v trenutku, ko se tako v Pragi, kakor v Londonu na vse načine prizadevajo, da najdejo najprimernejšo rešitev nemškega manjšinskega problema v češkoslovaški republiki, je še bolj učvrstilo naziranje londonskih uradnih krogih, d.^ se hoče za vsako ceno preprečiti sporazum. V Londonu prevladuje vtis, da hočejo henleinovci izzvati nemire in nerede v večjem obsegu in s tem dati povod za oboroženo intervencijo v ČSR.
Busiclmanovi načrti
Pariz, 26. avgusta, h. »Paris Soire« poroča iz Londona, da je zunanji minister lord Halifax dal francoskemu odpravniku poslov Cambonu naslednje informacije o načrtih lorda Runcimana: V nekaj dneh morda še pred niirnberškim kongresom narodno - socialistične stranke, bo lord Runciman obema taboroma, to je češkoslovaški vladi in sudetsko-nemški stranki dostavil svoje informativno poročilo. V tem poročilu se bo angleški pooblaščenec omejil na to, da obvesti oba tabora o svojih opazovanjih ter ponudi nekatere nasvete, ki naj bi služili za podlago za nadaljevanje pogajanj v svrho kompromisne rešitve. Če pa po tej poti ne bo prišlo do sporazuma in če bo niirnberški kongres pokazal, da pogajanja ne bodo dovedla do uspeha, bo lord Runciman ponovno interveniral ter predložil obema
taboroma konkreten načrt, ki ga morajo I ali sprejeti ali pa odkloniti. Šele potem, če bo tudi ta akcija lorda Runcimana ostala brez uspeha, se bosta vključila Pariz in London in sama prevzela posredovalno akcijo.
Hodževi razgovori
Praga, 26. avgusta, h. Ministrski predsednik dr. Hodža je imel danes popoldne daljši razgovor z zastopnikoma sudetsko-nemške stranke poslancema Kundtom in Rosche_ jem. Razen tega je delj časa konferiral s francoskim poslanikom de Lacroixom. Dopoldne je imel sejo tudii parlamentarni odbor strokovnjakov. Seji je prisostvoval mi= nistrski predsednik dr. Hodža. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s pripravami za novo osnovo, na podlagi katere naj bi se nadaljevala pogajanja s sudetsko. nemško stranko. Popoldne je bila pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Hodže seja političnega odbora ministrov.
četrti Runcimanov weekend
Praga, 26. avgusta, h. Lord Runciman bo prebil svoj tedenski oddih kot gost grofa Alfonza Clari-Aldringena na gradu v Tepiicah. Snoči je bil lord Runciman gost gospe Zdenke Havrankove, vdove generalnega direktorja škodovih tvornic. S svojo soprogo in hčerko se je udeležil večerje, na katero je bilo povabljeno večje število odličnikov praške družbe.
Davi je lord Runciman sprejel predsednike nemške krščansko-socialne svetovne zveze, Hansa Schütza, ki mu je poročal o položaju delavcev in delodajalcev v su-detskonemških pokrajinah. Razgovori o tem se bodo nadaljevali prihodnji teden.
Le brez vmešavanja od zunaj
London. 26. avgusta, h. J>Yorkshire Post« se bavi v uvodniku s propagando proti Češkoslovaški in naglasa, da se mora evropski položaj presojati kot celota. Niti španskega niti češkoslovaškega problema ne bo mogoče urediti, če se bodo nadaljevala vmešavanja od zuriaj.
London, 26. avgusta, h. »Manchester Guardian« tolmači naziranje uradnih londonskih krogov o položaju na češkoslovaškem in piše, da je rešitev sudetsko-nem-škega vprašanja sicer zelo težavna, ni pa nemogoča. Rešitev, tega spora pa bo možna le tedaj, če bo' češkoslovaška vlada v svojih koncesijah šla še dalje, kakor je na drugi strani neobhodno potrebno, da tudi sudetsko-nemška stranka opusti svoje ekstremne zahteve, ki bi jih ne samo na češkoslovaškem, marveč tudi v vsaki drugi državi smatrali za nesprejemljive.
Velike povodnji v ČSR
Praga. 26. avgusta. AA. (ČTK). Nepresta. no deževje zadnjih dni je v mnogih čeških krajih povzročilo velike poplave. Voda je poplavila cele doline, raztrgala poti in s tem onemogočila promet. Nekaj vasi je krog in okrog obdanih z vodo ter je z njimi vsaka zveza nemogoča. Škoda je velika, posebno zaradi uničenih poljskih posevkov. Poplava je huda zlasti v dolinah Labe, Opave, Opavice in Moravice.
Danes bo izpregovoril o položaju lord Simon
London, 26. avgusta, h. V vseh političnih in diplomatskih krogih z napetostjo pričakujejo .jutrišnji govor finančnega ministra sira Johna Simona. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo Simon v svojem govoru razvil naslednja tri načela:
1.	Kakor je izjavil že predsednik Cham-l»erlain 24. marca, Anglija ne bi mogla mirno gledati, če bi v Srednji Evropi nastale kake nove motnje, češkoslovaški sicer ne more zagotoviti avtomatične pomoči, toda London ne bi mogel ostati nevtralen, če bi stopila v akcijo Francija, da izvrši obveznosti, izvirajoče iz francosko-češkoslovaškega pakta.
2.	Položaj se še vedno lahko reši na osnovi medsebojnega sporazuma. S tem, da je Anglija prevzela pokroviteljstvo nad misijo lorda Runcimana, .je zastavila tudi vse sile, da zagotovi uspešen zaključek pogajanj med češkoslovaško vlado in su-detsko-nemška stranko.
3. Stvarno sodelovanje Anglije in Francije tako na področju diplomatske aktivnosti, kakor na področju narodne obrambe, predstavlja najzanesljivejši element za stabilnost Evrope.
V angleških političnih krogih opozarjajo na to, da bo imel Simonov jutrišnji govor značaj izjave vlade pred spodnjo zbornico. Oblika in vsebina tega govora je bila določena na dveh konferencah angleških ministrov in po navodilih, Id jih je sklenil ministrski svet na svoji zadnji plenarni seji pred parlamentarnimi počitnicami. Prvotno je bilo sklenjeno, da bo to izjavo podal ministrski predsednik Chamberlain osebno. Zborovanje, ki bo jutri v Lanarku na škotskem, pa daje dobrodošlo priliko za takojšnjo objavo te izjave, ker želi angleška vlada spričo napetosti v Srednji Evropi popolnoma jasno objaviti sveje stališče. Po informacijah iz uradnih krogov bo Simon nedvoumna povedal, da bo
Anglija glede na angleško-frane, zavezništvo takoj stopila v akcijo, če bi bila Francija prisiljena priskočiti na pomoč češkoslovaški. Položaj v Srednji Evropi sicer ni tako kritičen, da bi bila taka obveznost že nujna, ker angleška vlada upa, da bo že samo svarilo in .jasno formuhrano angleško stališče glede morebitnih komplikacij v Srednji Evropi zadostovalo vsaj do niirnberšikega kongresa.
Informator angleške vlade je nocoj sprejel inozemske novinarje in jim dal naslednjo izjavo: Poročila iz Prage, da pripravlja češkoslovaška vlada novo osnovo za rešitev sudetsko-nemškega problema, dokazuje, da je češkoslovaška vlada prežeta duha spravljivosti. Do sedaj vsebina novih predlogov še ni znana, toda nujno bi bilo potrebno, da bi se enak duh spravljivosti pokazal tudi na strani sudetsko-nemške stranke in da bi se obojestransko zastavile vse sile za pomirjenje.
To izjavo smatrajo londonski diplomatski krogi za dokaz, kako pozorno zasleduje angleška vlada razvoj vseh dogodkov na češkoslovaškem. Vesti o novih predlogih praške vlade so v vseh londonskih uradnih krogih napravile najboljši vtis, nasprotno pa zelo ostro kritizirajo postopanje sudetsko-nemške stranke in je zlasti današnji proglas henleinovcev, ki predstavlja po sodbi londonskih krogov naravnost poziv k uporu, naletel na najostrejšo kritiko.
London, 26. avg. d. Včerajšnja druga konferenca vodilnih angleških državnikov z Runcimanovim sotrudnikom Ashtonom Gwatkinom je vzbudila tudi v širših londonskih političnih krogih silno pozornost. Danes so si že vsi na jasnem, da je položaj na Češkoslovaškem izredno težaven, čeprav po zatrjevanju vladnih krogov še ni izgubljena sleherna nada. V vsakem primeru bodo že v najbližjih dneh v Londonu sprejeti nadvse važni sklepi, ki bodo gotovo odločilno vplivali na nadaljnji razvoj na Češkoslovaškem kakor tudi vobče v Srednji Evropi. V smislu včerajšnjih vesti, da se bo Anglija odločno izrazila za sodelovanje s Francijo tudi v primeru, da bi bila slednja prisiljena izpolniti svoje obveznosti do Češkoslovaške, si je treba tolmačiti tudi včerajšnji popoldanski sestanek lorda Halifaxrt s francoskim poslanikom Cambonom. O vsebini tega razgovora trenutno še ni bilo mogoče dobiti nikakih vesti. Vse pa kaže, da bo že v ponedeljek ali torek padla odločitev glede nadaljnjega energičnejšega stališča angle-sKe vlade in njenega tesnejšega sodelovanja s Francijo ter preko nje s Češkoslovaško. Po tem razgovoru se je lord Halifax odpeljal v Yorshire, odkoder se v ponedeljek spet vrne v London. Prav tako se bo na ta dan vrnil iz Škotske tudi ministrski predsednik Chamberlain. Zanimivo je, da je Gwatkin, ki bi se moral včeraj vrniti v Prago, svoj odhod v zadnjem trenutku od-godil.
O jutrišnjem govoru finančnega ministra sira Johna Simona, ki ga bo imel v Le-narku, pravijo, da bo postavil vso angleško srednjeevropsko politiko v povsem novo luč. Da se je angleška vlada v zadnjih dneh močno preorientirala in to ravno na osnovi Gwatkinovih poročil, priča tudi okoliščina, da je bil Vansittart, drž. pod-tajnik v zunanjem ministrstvu, ki velja za zagovornika odločne politike, in ki so ga v zadnjih 6 mesecih skoraj docela izločili ca vseh važnejših političnih konferenc angleških državnikov, sedaj spet v naglici pritegnjen k razgovorom in posvetom.
Tudi danes so londonski politični krogi mnenja, da bo prišla nova angleška politika v Srednji Evropi do izraza v obliki posebne izjave, v kateri bo Anglija posredno preko Francije Češkoslovaški zagotovila vso svojo pomoč. Hkratu bo angleški poslanik Henderson v Berlinu prijateljsko interveniral v nemškem zunanjem ministrstvu.
Veliko pozornost je vzbudilo poročilo »Timesa«, ki napoveduje, da bo v prihodnjih 10 dneh kriza v sporu med praško viado in vodstvom sudetsko-nemške stranke dosegla vrhunec. Razgovori v teh dneh bodo pokazali, ali je Runcimanu kakorkoli uspelo pospešiti dozoritev vseh problemov. Vsa evropska javnost se sedaj ozira v angleško prestolnico in pričakuje od nje zadnje odločilne besede. Henlein je ubral pot v Nürnberg, Runciman je poslal svojega svetovalca v London. Očitno se bo odločila diplomatska bitka med tema dvema krajema.
Angleška gospodarska akcija na Balkanu
London, 26. avg. o. V kratkem odpotuje v Bukarešto posebna delegacija angleške vlade pod vodstvom sira Frederica Lighta Rossea, ki bo tam nadaljevala gospodarska pogajanja, pričeta v Londonu ob priliki poslednjega obiska bivšega rumun-skega predsednika Nikolaja Tataresca. Kakor zatrjujejo tukajšnji poučeni krogi, bo v kratkem slična delegacija odpotovala tudi v Beograd, ki jo bo vodil znani gospodarski strokovnjak angleške vlade Nick-son ter bo skušala pridobiti odgovorne politične in gospodarske faktorje za tesnejše gospodarsko sodelovanje z Anglijo.
V zvezi z vsem tem in z Gwatkinovim prihodom v London zatrjujejo omenjeni krogf, da namerava angleška vlada v kratkem tudi Češkoslovaški priskočiti na pomoč in ponuditi češkoslovaškim tovarnam kredite, tako da bodo lahko zaposlile vse nezaposleno sudetsko-neanško delavstvo.
Spremembe v vladi
Imenovani so trije novi ministri: za vojsko, za trgovino
in za telesno vzgojo
Beograd, 26. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov so bile 25. t. m. sprejete ostavke, ki so jih dali trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, vojni minister general Ljubomir Maric in minister za telesno vzgojo naroda dr. Vje-koslav Miletic, ter so bili vsi postavljeni na razpoloženje.
Za novega vojnega ministra je postavljen armadni general Miljutin Ne-dič, načelnik glavnega generalnega štaba,
za trgovinskega ministra je postavljen inž. Nikola Kabalin,
za ministra za telesno vzgojo je postavljen dr. Mirko Bujič, župan mesta Splita.
Novi minister vojske in mornarice
Generai Miljutin Nedlč se je rodil 26. Oktobra 1882 v vasi Sopotu v Kozmajskem okraju (dunavska banovina). Vojno akademijo je končal kot prvi po rangu, prav tako P8- tudi vse ostale vojaške šole. 1901 je napredoval v čin artiljerijskega podporočnika. Kot oficir je absolviral višjo šolo vojne akademije in šolo za glavni genera lštab.
Za časa vojne 1912/13 je minister Ne. dič kot kapetan in major opravljal dolžnost v prometnem oddelku vrhovnega poveljstva. Dalje je bil v službi dela za koncentracijo vojske v operativnem oddelku vrhovnega poveljstva, delegat vojnega ministra v ravnateljstvu srbskih državnih železnic za ureditev vojaških transportov, v štabu primorskega vojaškega zbora ter v štabu prve armi je v poročevalskem oddelku vrhovnega poveljstva, dalje je bil na službi kot zastopnik šefa istega oddelka, zatem zastopnik šefa železniškega odseka ter upravitelj železniških transportov za demobilizacijo vojske, v splošnem vojaškem oddelku itd. Pred svetovno -,oj-no 1914 leta je kot generalštabni major zavzel položaj šefa kabineta vojvode Put-nika, a za časa vojne 1914 do 1920 do de-mobilizacije je imel čin generalštabnega majorja in podpolkovnika ter je opravljal sledeče dolžnosti: Bil je v prometnem oddelku vrhovnega poveljstva, v službi za koncentracijo vojske, v štabu obrambe mesta Beograda, pomočnik načelnika štaba v timočki diviziji prvega poziva, po-
Boji na
Šanghaj, 26. avgusta A. Severno krilo japonske vojske je zavzelo postojanke neposredno pred mestom Luang. Predhodnice so že prešle v obrambne dele mesta. Južno krilo, ki napreduje proti Hankovu, je moralo v zadnjih dneh prestati več hudih borb. Japoncem se je posrečilo na zahodni obali Pojanga kljub silnemu odporu Kitajcev izkrcati znamo število novih čet. Po poročilu Japoncev so Kitajci v teh bojih izgubili okrog 2.000 ljudi. Na južni obali Jangceja so japonske čete napredovale za 4 km od Jujčanga.
Tokio, 26. avgusta. AA. Predstavnik japonskega vojnega ministrstva je odločno demantiral vesti, da japonske čete na kitajskih bojiščih uporabljajo strupene pline. Nasprotno so le delale umetno meglo, da bi skrile svoje postojanke in gibanje svojih čet. Obdolžil pa je Kitajce, da uporabljajo strupene pline in celo bacile kolere.
Teror v Palestini
Jeruzalem, 26. avgusta. AA. (DNB). Uradno poročilo pravi, da so v mestu Je-ninu začeli podirati večje število hiš, ker je prebivalstvo pomagalo teroristom. V Aku je bila izvršena smrtna obsodba nad nekim Arabcem, ki je bil pred dnevi obsojen na smrt.
V Jafi je davi nekdo vrgel bombo med množico na trgu. 16 ljudi je obležalo mrtvih, okrog 30 pa jih je bilo ranjenih. Atentat'je povzročil v mestu velike nerede ter so ljudje streljali kar vse vprek in zanetili več požarov. Razjarjeni Arabci so napadli orožniške postaje in banke. Nastopili so tudi oddelki vojske, da preprečijo ropanje. Vse banke in trgovine so zaprte. Policija je ustavila promet na cesti Jeruzalem—Jafa, ker sta bila na tej poti danes ubita dva Žida. Našli so tudi truplo nekega stražnika Arabca, ki so ga teroristi s silo odvedli.
močnik načelnika Btaba, načelnik štaba kombiniranih oddelkov, šef generalštabnega odseka Splošnega vojaškega oddel-va v vojnem ministrstvu, poveljnik prvega bataljona 14. pehotnega polka, pomočnik načelnika generalštaba 2. armije in načelnik generalštaba drinske divizije, v štabu 2. armije na službi za operativne posle, član vojnega odposlanstva v Ljubljani in načelnik generalštaba divizijske oblasti. Po končani demobilizaciji je bil postavljen na sledeča mesta: Bil je v plebiscitni komisiji na Koroškem kot vojaški izvedenec, vojaški odposlanec na Bolgarskem in zatem v Franciji, poveljnik 36. pehotnega polka bana Jelačdča v Zagrebu, šef operativnega odseka v oddelku za zra kop lovstvo v ministrstvu za vojsko in mornarico, načelnik štaba 4. armijske oblasti, vojaški odposlanec v Italiji, po povratku s te dolžnosti pa je postal poveljnik vojaškega letalstva, 6. septembra 1936 je bil postavljen za načelnika glavnega generalštaba, 6. sept. 1937 je napredoval za armijskega generala.
Za zvesto njegovo službo v vojni .n v •miru je bil general Nedič odlikovan s skoro vsemi našimi in tudi tujimi odlikovanji, kakor s kolajno za vojaške vrline, kolajno kralja Petra in redom belega orla z meči V. stopnje, z redom Karagjor-gjeve zvezd? z meči 4. stopnje, redom sv. Save 1. razreda, z redom Ka ragjorgjeve zvezde 3. stopnje, jugoslovanske krone 2 stopnje, rumunske krone 1. stopnje, z ru-munskim redom sv. Ane z meči 3. stopnje, z angleškim redom za izredne zasluge, z grškim redom sv. Jurija 1. stopnje, francoskim redom velikega častnika legije časti, češkim redom belega leva 1. stopnje in z redom italijanske krone 1. stopnje.
Novi minister trgovine in industrije
Inž. Nikola Kabalin se je rodil 9. septembra 1890 v Novem Vinodolu v savski banovini. Tehnične študije je dovršil v Budimpešti. Po osvobojenju je najpreje stopil v službo jugoslovanskih državnih železnic. 1920. leta pa je ustanovil v Kar« lovcu gradbeno podjetje. Javno se je začel udejstvovati že v svoji rani mladosti. Kot gimnazist je bil obtožen zaradi atentata na bana Raucha, ker je bil že tedaj v vrstah napredne mladine. Po osvobojenju se je uveljavil kot pristaš SDS. Kandidiral je pri državnozborskih volitvah 1925. in 1927. v Karlovcu. Od 1925. do 1929. je bil stalno nosilec liste SDS za mestni svet v Karlovcu. L. 1926. je bil izvoljen v oblastni skupščini primorske oblasti v Karlovcu za člana oblastnega odbora. Pri petomajskih volitvah se je inž. Kabalin priključil skupini dr. Baričeviča ter je spadal med najožje somišljenike dr. Jevtiča. Lani pa je inž. Kabalin izstopil iz Bariče-vičevega kluba ter pristopil k JRZ.
Minister dr. Buie
Dr. Mirko Buič se je rodil leta 1594 v Splitu. Študiral je pravo na univerzah ra Dunaju, Pragi, m v Zagrebu kjer je bil tudi promoviran za doktorja. P0 advokat-sko-sedni praksi je stopil 1924 kot tajnik v trgovinsko industrijsko zbornico v Splitu. Od mladih let deluje v sokolstvu ter je že dolga leta starešina sokolske župe v Splitu in član uprave Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Pred nekaj meseci je bil postavljen za predsednika mestne občine v Splitu. Dr. Buič je bil preje član demokratske stranke, v zadnjih letih pa strankarsko ni bil organiziran.
Kairo, 26. avgusta. w. Danes so dobile redakcije vseh v Palestini izhajajočih Li» stov uradni odlok, po katerem jim je za-branjeno objavljati kakršnekoli zasebne ve-sti o izgredih in 6popadiih med arabskimi uporniki in angleškim vojaštvom. Redakcije bodo vsak dan dobivale uradna poročila, katerim pa ne smejo dodajati nikakih komentarjev.
Jeruzalem, 26. avgusta. AA. (DNB)« Vojaško sodišče v Haifi je obsodilo danes dva Arabca na smrt, ker so pri njih našli orožje. V okraju Baizan je beguncem prepovedano odhajati iz hiš.
Med vožnjo eksplodirala lokomotiva brzovlaka
New York, 26. avgusta. AA. V bližini Daytona (Ohio) je nenadoma nastala eksplozija v kotlu lokomotive brzovlaka. Pri nesreči sta našla smrt strojevodja in kurjač, vendar pa je vlak drvel naprej in prevozil pot še nekoliko milj. Postopoma se je brzina vlaka zmanjšala in je nazadnje vlak obstal. Vsi potniki so bili presenečeni, ko so izvedeli, v kakšni nevarnosti so bili.
Belgijska vojska
brez konjenice
Bruseli 26. avgusta. AA. V belgijski vojski so ukinili konjenico. Vlada je sklenila ustanoviti za častno službo eskadron orožniške konjenice, ki bo nastopal v spre» vodih, katerih se udeležuje kralj. Eskadron bo imel svečane uniforme, kakor predvojni kirasirji.
Turki se sele v Turčijo
Bukarešta, 26. avg. e. Turško poslaništvo v Bukarešti je obvestilo rumunskega poljedelskega ministra, da se bo prihodnje leto izselilo iz Rumunije v Turčijo okoli 12.000 Turkov. Poslaništvo prosi, da se tem Turkom olajšajo formalnosti, ki so spojene 2 izselitvijo iz države,
Pred novo rekonstrukcijo francoske vlade
Iz vlade nameravata izstopiti še ministra Mandel in
Reynaud
Pariz, 26. avg. o. Po najnovejših vesteh kriza vlade s poslednjo rekonstrukcijo in izločitvijo ministrov Ramadiera in Frce-sarda eš ni Mia popolnoma rešena, nego traja dalje v latentnem stanju. Kakor zatrjujejo, nameravata podati ostavko tudi prosvetni minister Revna ud in minister za kolonije Mandel, ki sta ostala tudi še po ostavki Ramadiera in Frossarda z njima v najtesnejših stikih. Kakor znano, sta Ramadier in Frossard podala ostavko zaradi Daladierovih načrtov za spremembo zakona o 40-umem delu na teden, Raynaud in Mandel pa nameravata počakati do torka ko bodo na seji vlade meritorno razpravljali o finančnih vprašanjih. Tedaj bosta odikrito nastopila prati Dalacberovim načrtom in izvajala konsek-venoe. Daladier pa Reynauda ne bd rad žrtvoval in mu namerava ponuditi finančni resor pa hkratu odgovornost za ■vso nadaljnjo finančno politiko vlade. Mandelova ostavka pa bo sprejeta. Prosvetni ministrstvo naj bi se poverilo Mar-chandcauju. Baje se je Daladier z njim o tem že pogodil.
Med tem so socialisti in komunisti v borbi proti vladi segli po novih taktičnih sredstvih. Na delavskih shodih, ki so se vršili snoči in danes, posamezni govorniki niso več v toliki meri meri zagovarjali ne-okrnljivosti načela o 40-urnem delovniku, nego so predvsem poudarjali potrebo ponovne i.-.-pc«ledne pomoč! republ kansk! Span ji. Zahtevali so, da se meja na Pirenejih spet copre. Naglašali so, da bi Francova zmaga pomenila neposredno nevarnost za Francijo, ki bi bila v takem primeru c£ rožena še na pirenejski meji
Stavkovno gibanje pristaniškega jM'ìv-stva pa se je med tem pričelo širiti tudi že na atlantske luke. V Cherbourgu se je delavstvo na včerajšnjem shodu povsem solidariziralo s pristaniškim delavstvom v Marseilleu in drugih sredozemskih lukah. Očitno ima tudi stavkovni pokret povsem politično ozadje in hočejo socialisti ter komunisti Daladiera prisiliti, da se odreče dosedanji francoski nevtralnostni politiki.
Zaupnica Daladieru
Pari«, 26. avgusta, br. Poslanski klub ra-
dikalno-socialistične stranke je imel danes dopoldne sejo, na kateri je zavzel svoje stališče k programu ministrskega predsednika Daladiera. Seji so prisostvovali vsi člani kluba. Ministrski predsednik Daladier je imel obširen govor, v katerem je izpopolnil svoja nedeljska izvajanja in pojasnil vse one točke svojega govora, ki nič»o bile dovolj jasne. Ponovno je zanikal domneve, da hoče vlada zrušiti socialno zakonodajo in ukiniti 40-urni delovni teden. Čeravno v nobeni drugi državi z izjemo Mehike ni uveden 40-urni delovnik in bi že samo to dejstvo opravičevalo povišanje delovnega časa, vodi vlado pri tem predvsem skrb za francosko narodno gospodarstvo, zlasti pa za državno obrambo. Vlada želi, da bi se »akon o 40_urnem delu, ki je bil sprejet z ogromno večino, prilagodil dejanskim potrebam. Mednarodni položaj nujno narekuje, da s« z vso naglico izvrši oboroževalni program in zato je potrebno, da delajo ta I>odjetja preko zakonito določenega delovnega časa, pri čemer morajo seveda delavci dobiti za nadurno delo primerno odškodnino. Svoj govor je zaključil z apelom na stranko, naj podpre vlado pri njenem prizadevanju, kajti vsak Francoz mora danes razumeti, da sedaj ni čas za prazne polemike. marveč za odločne sklepe in dejanja. Francija hoče slej ko prej ostari zvesta svojemu idealu in voditi politiko, ki je posvečena odločni obrambi demokracije.
Govor Daladiera je napravi! velik vtis. Poslanski klub je izrekel Daladieru polno priznanje in soglasno sprejel resolucijo, s katero odobrava njegovo politiko in mu izraža popolno zaupanje.
Popoldne so se sestali tudi predstavniki ljudske fronte. Pred tem so imeli klubi parlamentarne levice svoja ločena posvetova» nja. V socialističnem klubu je podal Leon Blum obširno poročilo o položaju in nagla-sil, da spričo napetih mednarodnih razmer socialistična stranka ne sme ovirati dela vlade.
Francija — svetovni upnik
V najnovejši številki pariške »L' Illustration« je priobčil francoski narodnogospodarski pisatelj Robert de Beauplan članek o posojilih, ki jih je Francija dovolila raznim evropskim, azijskim, afriškim in ameriškim državam. Ze pred vojno je imela Francija pridevek bankir Evrope, ki ga je ohranila tudi po svetovni vojni. Bogata francoska zemlja, znana štedljivost francoskega človeka in seveda tudi velika sposobnost francoskih poslovnih ljudi ter finančnikov to so činitelji, ki omogočajo Franciji, da s kapitalom zalaga skoro pol sveta.
Danes se je obseg francoskih posojil skrčil na znatno manjše ozemlje, kajti med onimi državami, ki so od leta 1919. dalje prejemale posojila, ni več Rusije, največjega francoskega dolžnika. Pisec postavlja na čelo spiska francoskih inozemskih posojil dolg carske Rusije, ki je bil ugotovljen leta 1924., ko je komisar Trocki izrazil voljo, da bi se sovjeti poravnali s carskimi upniki na 50°/». Francija je takrat ruski dolg označila z ogromno številko 206.000 milijonov, v katero vsoto je vštet ne samo pravi ruski državni dolg 15 milijard zlatih frankov, marveč tudi 21/a milijardi francoskih naložb v zasebnih podjetjih na Ruskem, ki so z revolucijo propadle, ter 5 milijard za škodo, ki jo je utrpela francoska imovina v Rusiji zaradi revolucije in državljanske vojne. V današnjih frankih bi zneslo to 206 milijard, ki jih francoski finančniki štejejo menda za popolnoma izgubljene.
Vkljub tej izgubi je francosko denarstvo
imelo še tako silo, da je takoj par let po zaključku miru zopet prevzelo vlogo mednarodnega bankirja ter je v zadnjih 15 letih svojim novim in starim klientom posodilo 46 milijard 631 milijonov frankov. Med novimi klienti so seveda vse nasled-stvene države, ki pa jih je Francija kaj različno obdarjala s svojo naklonjenostjo. Največ je v tem času dobila Rumunija (8549 milijonov frankov), tedaj domalega dvakrat toliko kakor naša kraljevina (4317 milijonov). Avstrija je bila menda miljenec pariških finančnikov, kajti prejela je nič manj kakor 5418 milijonov, tedaj relativno in absolutno — izvzemši Rumunijo — več kakor Poljska, Češkoslovaška ali Jugoslavija. Zdaj imajo Francozi nekake težkoče zaradi teh avstrijskih posojil, češkoslovaška je s svojimi 2396 milijoni dobila še najmanj, Madžari pa so si znali pridobiti 3229 milijonov, kar je relativno mnogo več ko Jugosloveni. Zelo radi so v Parizu posojali Nemčiji; dali so ji vsega 6726 milijonov, dočim so zavezniški Poljski dovolili 2 % milijarde manj. Turčija je udeležena na francoskih posojilih približno z enakim zneskom kakor Jugoslavija, dobila je 4470 milijonov. Bolgarom se je komaj posrečilo zaključiti dve posojili za skupni znesek 742 milijonov.
Kar se tiče posameznih posojil Jugoslaviji, je bilo prvo zaključeno leta 1924. (263 milijonov), drugo 1. 1931. (250 milijonov), tretje zopet 1. 1931. (1025 milijonov in 676 miiijonov), četrto 1. 1933. (138 in 277 milijonov), peto 1. 1934. (139 milijonov).
Republikanci pristali na umik prostovoljcev
London, 26. avgusta. AA. Danes je španski veleposlanik izročil v Londonu noto, s katero odobrava republikanska vlada načrt o umiku prostovoljcev iz Španije, ki pa se mora izvršiti na podiagi reciprocitete. Španska vlada stoji na stališču, da se morajo umakniti vsi tuji prostovoljci.
Potrjujejo vesti, da bo lord Plymouth, predsednik odbora za nevmešavanje, poslal španski nacionalistični vladi prošnjo naj mu pojasni nekaj toök, ki so navedene v nedavnem odgovoru na angleški načrt, o umiku tujih prostovoljcev.
Poročila z bojišč
Saint Jean de Luz, 26. avgusta. AA. Poročilo republikanskega vrhovnega poveljstva pravi med drugim, da je sovražnik na bojišču pri Ebru s pomočjo tankov zavzel dva vrhova, njegov napad proti Vilalba
Corbera pa se je končal z neuspehom. Na kastelonskem bojišču so sovražni oddelki na odseku pri Artani zavzeli nove postojanke. Na estremadurskem bojišču so oddelki republikanske artiljerije izvršili napad pri Zujara. Pri tej priliki so republikanci zavzeli več važnih sovražnikovih postojank in ujeli znatno število sovrožnikov. Zavzeli so več važnih postojank ter prodrli do 15 km južno od reke Zujara.
Salamanca, 26. avgusta. AA. Poročilo vrhovnega poveljstva generala Franca poudarja, da so nacionalistične čete na kastelonskem bojišču utrdile svoje postojanke. Na odseku pri reki Ebro so nacionalisti pregnali sovražnika z dobro utrjenih postojank ter pri tem ujeli 500 sovražnih vojakov. Vsega skupaj so nacionalisti dozdaj ujeli na bojišču pri Ebru okoli 10.000 reou-blikancev.
Horthy zapustil Berlin
Berlin. 26. avgusta, br. Madžarski regent Horthv je danes ob 15.30 po dvodnevnem bivanju zapustil Berlin in odpotoval na Sohorfheide. kjer bo ostal dva dni in se bo udeležil njemu na čast prirejenega lova. Dopoldne je Horthv obiskal Potsdam. Pri tej priliki si ie ogledal zgodovinski dvorec Samsouci in garnizijsko cerkev. Tu je na grob Friderika Velikega položil venec.
Usmrtitev dveh zloglasnih zločincev
BanjaIuKa, 26. avig. o. Davi ob 5. sta bila justifioirana zloglasna zločinca Djor-dje Sovilj in Mihajlo Tomič, ki sta bila obsojena na smrt, ker sta lani koncem no-■wembra s sekiro do «mrtl pobila ünst članov družine bogatega kmeta Mihajla Lu-kičav Biziku—Laminc^h v Bosanski Gra-diški. Justificiral ju je krvnik Hart, s svojimi pomočniki. Njuni trupli so takoj odpeljali na železniško postajo in ju poslali zagrebškemu anatomskemu institutu.
Sneg v Koprivnici
Zagreb, 26. avg. o. V zadnjih dneh so temperature prav močno padle. Nastopilo je izredno hladno vreme ,kakor v pozni jeseni. Koprivnica se je davi znašla pod tanko plastjo snega. Sneg je izzval pravo senzacijo, ki pa je trajala le malo časa. ker j? sneg že v jutmjih urah kljub oblačnemu vremenu skopnel.
Mednarodna teozofska
konferenca v Zagrebu
Zagreb, 62. avg. o. Snoči je bila tu otvorjena XV. mednarodna konferenca zveze teozofskih društev. Na konferenco je prišlo okrog 300 delegatov, 150 iz raznih krajev naše države, ostali 150 iz raznih evropskih držav.
Teniško prvenstvo Amerike
New York, 26 .avgusta. AA. (Pat). Pri teniških tekmah za prvenstvo Amerike je dvojica gospodična Jerzenjewska (Poljakinja) in Kukuljevič (Jugoslavija) premagala ameriška dvojioo Righe-v&n Hcurn s 6/4, 6/4, 6/4.
Beležke
Rekordni obisk učiteljske skupščine v Zagrebu
Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega združenja je po razpustu zagrebške glavne skupščine izdal komunike, iz katerega izhaja, da je bila ta skupščina najštevilnejša, odkar obstaja JUU. Prisostvovalo ji je nad 3000 učiteljev. Od 533 izvoljenih delegatov iz vse države jih je prišlo na skupščino 497. Pri verifikacijskem glasovanju se je pokazalo, da je bilo 369 delegatov na strani dosedanjega vodstva, 138 pa jih je tvorilo opozicijo. Ze pred glavno skupščino JUU so nasprotniki (po večini iz moravske banovine) poskusili intrigo, češ da se skupščina ne sme vršiti, dokler niso imele občne zbore vse banovinske sekcije. Glavni odbor JUU je ugotovil, da je taka trditev po pravilih povsem neosnovana. Kakor izhaja iz komunikeja, je prišlo do burnega protesta opozicije radi nekega neugodnega izraza v poročilu finančnega odbora. Predsgdništvo skupščine je dalo takoj ta neugodni izraz brisati ter je o tem skupščino tudi takoj obvestilo. Da bi se ozračje popolnoma pomirilo, je predsednik odredil odmor za 5 minut. V odmoru je policijski komisar zahteval od predsednika, da skupščino razpusti. Predsednik je to odklonil, ker ni bilo nobenega razloga, da se skupščina zaključi pred popolnoma opravljenim dnevnim redom. Nato je policijski komisar objavil v imenu zakona razpust skupščine.
Takoj po razpustu se je sestal Glavni odbor JUU ter je dal Izvršnemu odboru najširša pooblastila za nadaljnje delo. Istočasno je sklical izredno skupščino JUU za 25 september z dnevnim redom: »Nadaljevanje dnevnega reda XVIII skupščine JUU.« Po razpustu skupščine je učiteljstvo v veliki povorki. preko 3000 članov, odšlo pred spomenike narodnih in stanovskih velikanov ter se jim poklonilo z venci in govori. Predsedništvo JUU poziva vse članstvo k popolnemu miru in prisebnosti ter ga prosi, da ima polno zaupanje v svojo upravo. V svojih edinicah pa naj tudi v nadalje postopa strogo po pravilih.
Lažnjivi pismouki
»Slovenski gospodar« se je razpisal v uvodniku o razmerju med mestom in podeželjem. V uvodniku glavni organ JRZ za bivšo mariborsko oblast kratkomalo proglaša naša mesta in trge za legla nem-čurstva. Zaganja se seveda tudi v »Jutro«, češ, da je proti sožitju kmetske okolice z našimi podeželskimi mesti in trgi, ki ga baje najbolje omogočujejo komasacije občin, izvršene v zadnjih treh letih. Očita nam, da nasprotujemo »ukrepom sedanje vlade, ki hoče harmonično celoto med kmetsko okolico in podeželskimi mesti ter trgi zgraditi s tem, da jih združuje v občinsko celoto«. Ogorčeno vzklika pri tem »Slovenski gospodar«: »Liberalizem je dosleden samo v sebičnosti. JNS gre za ohranitev liberalnih trdnjavic, čeprav je to zaradi umetne ohranitve ostankov nem-škutarjev na škodo hvalisani narodni celoti.«
Navajeni smo že, da pismouki v mariborski Cirilovi tiskarni in v ljubljanski Kopitarjevi ulici hudo po svoje tolmačijo intencije ter program kr. vlade. Zato je čisto samo posebi razumljivo, da po svoje krojijo intencije kr. vlade v pogledu združevanja podeželskih mest in trgov z njihovimi kmetskimi okoliškimi občinami. Kr. vlada stoji namreč na ravno nasprotnem stališču od onega, ki ji ga pripisuje mariborski list. V njenem imenu je poudarjal njen najbolj poklicani inter-pret, predsednik dr. Milan Stojadinovič, na javni seji senata med drugim o tem vprašanju tudi sledeče: »So nekatere nemogoče stvari, ki obstoje v naših današnjih občinah. Tako so me opozorili narodni poslanci na primer, dase je več okoliških kmetskih občin spojilo z mestecem. Tako so postali kmetje gospodarji mesta. Predsednik občine je kmet, občinski odborniki so kmetje, vsi skupaj pa so vodili politiko, ki ni bila ravno v interesu mesta. Gospodje iz kmetskih okoliških občin so namreč dejali: Če nimamo mi v vaseh po ulicah razsvetljave, zakaj naj bi jo imeli v mestu? Nastali so konflikti in mesto brez luči. V takih slučajih je kr. vlada mislila, da bo najbolje odgovarjalo narodnim potrebam, če izvrši to, kar ljudstvo želi. Vsak naj bo gospodar v svojem domu: kmet na vasi in meščan v mestu. Tako bo lahko red in mir povsod.«
Priznamo pa, da s tem svojim govorom g. predsednik vlade ni mislil na Kamnik in druga slovenska mesta, ker takrat še niso bila komasirana po receptu »Slov. gospodarja«.
Težave dr. Mirka Košutiča
Nekateri beograjski listi, posebno .»Vreme«, so z velikim zadovoljstvom objavljali napovedi o skorajšnji akciji dr. Mirka Košutiča jci bo 3 svojimi prijatelji likvidiral dosedanjo neaktivistično hrvatsko politiko ter spravil hrvatske mase na pot akivdstične, to je oportunistične politike. Gospod, dr. Košutič je že tudi sam napovedoval, da bo v kratkem izdal proglas na narod in v njem obrazložil svoj program in takoj potem pričel z organiziranjem »•novega hrvatskega potkreta«. V zadnjih nedeljskih »Novostih« je neki njegov prijatelj odložil priöeftek akcije med narodom na oktober, pač pa je vztrajal pri napovedi, da bo dr. Košutičev proglas v par dineh objavljen. Sedaj se javlja »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da je objava dr. Kešutičeve proklamacije izostala, ker je cela vrsta podpisnikov preklicala svoj podpds na proglasu. Med njimi tudi župnik dr. Lomčarič, ki je prvi podpisal dr. Košutičevo prcklamacijo.
Jugoslovanska tiskarna in knjigarna <L z o. z.
Dne 9. avgusta je okrožno kot trgovsko sodišče v Ljubljani vpisalo v trgovinski register firmo: Jugoslovanska tiskarna in knjigarna d. z o. z. V to družbo sta se spremenili Jugoslovanska knjigarna in Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Osnovna glavnica znaša 200.000 din ter sestoji iz vseh delov imovine obeh prejšnjih zadrug, nanašajočih se na dotedanje zadružne deleže in prevzetih v to čružbo v skupni bilančni vrednosti 24.600 din, kakor tudi v gotovini 175.400 din, ki je polno vplačana. Poslovodje so: Cadež Anton, tajnik Katoliškega tiskovnega društva, dr. Tomaž Klinar, stolni kanonik in župnik šentklavški. dr. Kulovec
Predsednik vlade dr. Stojadinovič o odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo
Berlin. 26. avgusta, e. Včeraj je izšel ju-ßoalovenski rvezek vodilnega glasila narodno socialistične mladine >WiI!e und Macht«, ki ga izdaja vodja narodno socialističnih mladinskih organizacij Baldour Schirach. V tej Številki je izšel tudi prispevek ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča pod naslovom »Novi Balkan, Jugoslavija in nemška soseščina«, ki pravi med drugim: »Jugoslavija je s 13. marcem postala neposredna soseda Nemčije. Priključitev Av» stri je k Nemčiji so v vt-ej Jugoslaviji sprejeli s popolnim razumevanjem zgodovinske potrebe, ki ji je bilo z njim zadoščeno. Jugoslovenski narod, ki se je sam hudo boril za svojo samoopredelitev in za svoje zedi-njem j e v večji državi, je docela razumel stremljenje Avstrije po zedinjenju z nemško državo. Poleg tega Jugoslavija ne more obžalovati, da je izginila iako zvana samostojna Avstrija, ker je sedaj za zmerom od» pravi jena možnost restavracije Habsburža-nov na L" un a ju. Prejšnji Dunaj je bil torišče spletkarjenja, rovanstva in zarote v srednjeevropskem področju. 13. marec je, kakor sem prepričan, dokončno poinetel s
to stvarjo. Veselimo se, da smo tafco posteli sosedje prijateljskega, velikega nemškega naroda, s katerim nas veže toliko koristnih stvari in s katerim živimo že dolgo v odnošajih iskrenega in zaupnega prijateljstva.
Predvsem je tudi naloga obojestranske mladine, da nadalje razvija to vzajemno prijateljsko razmerje obeh narodov, zaradi česar je še posebno važno, da se nriadàna obeh narodov bližje spozna in naveže med sabo ožje stike«.
V Številki so nadalje objavljeni ckmki dosedanjega ministra, za telesno vzgojo naroda dr. Vekoskva Miletiča o nemški in jn» goslovenski mladinski vzgoji, Danila Gre-goriòa o delu mladine za Jugoslavi jo. nem_ škega generalnega konzula v Beograda Pranza Neuhausena o gospodarskih odnošajih velike Nemčije in Jugoslavije, tiskovnega atašeja pri nemškem poslaništvu v Beogradu dr. Josefa Hribovska o skupnosti v preteklosti in sedanjosti ter publicista Jožefa Miirza o narodu m dTŽavl Jugoslove* nov. Revija je objavila tadi več slik in nekaj literarnih prispevkov.
Ostanek »pragernaaiisčlfte« v Mannovru
Nedavno je v Hannovru umrla 107 let stara Viljemina Scharnikow in nekateri nemški listi poročajo, da je bila iz rodu nekega posebno starega germanskega plemena. ki je bilo tod naseljeno že pred Kri-stom in se še danes v mnogočem precej razlikuje od sosednjih Nemcev Zagonetko še danes rešujejo, ker se nihče ne spomni, da bi segel po edino možni in pametni rešitvi. O teh Hannoverancih je spisal na-rodopisec Ziehen debelo knjigo, v kateri se mož čudi, kako da pravijo ti ljudje Lü-neburgu Glin, bratu brat in jeziku janzig. Imajo tudi očenaš v starogermanskem jeziku, ki ga molijo pri službi božji. Župnik
Henning je napisal ta očenaš. kakor ga je
bil slišal in kakor ;e najbolje znal: »Nose Vader. ta jis va nebisgai... tja vilja živjot, tak na nebisgaj, tok kak no zime, nosi vi-sedanejsna stjejba doj nam dan nu vi-tedoj nam noe grech, kak moj vitedoji-me nosim gresmarim, ni bringoj nas ka varsikovje, taj loesvaj nos visokak chou-dak.«
Tako je vrli žunik napisal »staroger-manski« očenaš in tako ga je še v svoji mladosti molila pravkar umrla stoletnica Viljemina Zarnikova. Izvestni učenjaki pa si še vedno belijo glave nad tajinstvenim germanskim jezikom.
Za ustanovitev nove, enotne
Glavne Zadružne zveze
Zagreb, 26. avg. o. Za danes je bila v Zigreb sklicana korferenca delegatov zadružnih zvez. da bi se na njej dogovorili o vseh pripravah za ustanovno glavno skupščino nove enotne Glavne zadružne zveze, kakor jo določa novi zadružni zakon. V zvezi s to konferenco so se dopoldne sestali v prostorih osrednje Zveze hrvatskih kmečkih zadrug v Seljačkem domu na Zrinjevcu člani širšega upravnega odbora stare Glavne zadružne zveze. Na sejo so prišli med drugimi predsedniki Glavne zveze srbskih zemljoradniških zadrug. Zadružne matice iz Splita, vojvodinske Zadružne zveze, Zveze hrvatskih seljačkih zadrug, Hrvatske zadružne zveze ter Zveze hrvatskih gospodarskih zadrug in iz Slovenije zastopniki Zadružne zveze ter Zveze slovenskih zadrug. Zastopniki hrvatskih zadružnih organizacij so naglašali, da bo treba vsa vprašanja urediti tako. da se bo v novi centralni zadružni organizaciji omogočilo harmonično delovanje za vse včlanjene zadružne organizacije na podlagi popolne enakopravnosti. Na seji so razpravljali v okviru te obče zahteve tudi o več specialnih predlogih, med katerimi je največjo pozornost vzbudil predlog predsednika Zadružne matice iz Splita, po katerem naj bi se delokrog nove Glavne zadružne zveze prenesel na tri izvršne organe, ki bi si teritorialno razdelili državno področje. Zastopniki hrvatskih zadrug so se zavzemali tudi za to, da se bodo v okviru nove skupne organizacije vsi krediti soraz-
merno enako porazdelili. Pospešila naj bi se nadalje procedura za likvidacijo starih poslovanj v zvezi z izročitvijo zadružnih dolžnikov PAB-u. Na seji so nadalje podrobno razpravljali tudi o novih pravilih enotne zadružne organizacije.
Popoldne je bila skupna konferenca med predstavniki stare Glavne zadružne zveze in zastopniki zvez, ki doslej niso bile včlanjene v stari Glavni zadružni zvezi, nakar je bil objavljen naslednji komunike:
Danes je bila plenarna seja upravnega odbora stare Glavne zadružne zveze, ki jo je vodil prvi podpredsednik Vojin Djor-djevic. Na sejo so prišli zastopniki zvez iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Splita, Sarajeva, Novega Sada Osjeka in Petrov-grada. Soglasno je bil sprejet končni tekst novih pravil Glavne zadružne zveze, v smislu novega zadružnega zakona. Ltstanovna skupščina bo po soglasnem sklepu 1. septembra. Popoldne je biLa konferenca med zastopniki stare Glavne zadružne zveze ter zadrug zbranih okrog Državne zveze zadrug za kmetijski kredit. Na tej skupni konferenci so se obravnavala nova pravila, ki so bila v celoti sprejeta. Nato je bil določen način glasovanja o predlogih ter o predlogu volitev upravnega odbora nove Glavne zadružne zveze na omenjenem ustanovnem občnem zboru 1. septembra Dosežen je bil sporazum, da se bo glasovanje vršilo z aklamacijo povsem v smislu sporazuma, ki je sprejet in podpisan.
V višjo pedagoško šolo sprejeti učitelji
Beograd, 26. avgusta. AA. Z odlokom prosvetnega ministra so bili sprejeti za slušatelje višje pedagoške šole v Zagrebu za leto 1938-39 sledeči učitelji: Dolane Fran ja iz Sv. Katarine (Laško), Metel jko Olga iz Čateža (Brežice), Lužar Ljudmila iz Sv. Urbana (Ptuj), Pegan Marija iz Dolnje Bistrice (Dolnja Lendava). Ger-bek Nada iz Sv. Križa (Litija), Karlin Mihaela Iz Hajdine (Ptuj), AndolŠek Ro-žamarija iz Ljubljane, Dougan Ana, Krka (Litija), Gajšek Ema iz Keblja (Konjice), Slava Hrovat, Logatec, Ajhkič Marjeta. Dol (Litija), Stante Jurij iz Bevk (Ljubljana), Ogorelec Marija iz Gornje Radgone (Ljutomer), Robnik Eva iz Nedelišča (Dolnja Lendava), Pogorelec Ljudmila Terezija iz Ljubljane, Možina Bogomila iz Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah (Laško) in Puc Marija iz Roba pri Vel. Laščah (Kočevje).
Konferenca šolskih zdravnikov
Beograd, 26. avgusta, e. V centralnem hL gienskem zavodu je bila danes konferenca šolskih zdravnikov, ki jo je pklical zavod po nalogu ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Na konferenco je prišlo 22 šolskih zdravnikov iz vseh krajev države. Na njej so bili podani izčrpni strokovni referati O delovanju šolskih zdravstvenih ustanov, o šolskih poliklinikah teT o zdravstvenem stanju šolske dece. O referatih se
gl	BBB8	■	-■
Franc, senator, dr. Odar Alojzij, vseuči-liški profesor, dr. G*-»-gori j Pečjak, predsednik Katoliškega t'skovnega društva, Zaplotnik Ignacij, kitehet v Ljubljani, in Košiček Jožef, uivd-iik »Domoljuba« v Ljubil» ni.
Tudi pri tej preos"H>vi je bilo uveljavljeno načelo, da je pri tiskovnih podjetjih tkzv. katoliške smeri lajiSki element izključen. Vsi navedeni gospodje so duhovniki ter so istočasno člani Katoliškega tiskovnega društva, ki zopet tvori del Katoliške akcije. Preosnovo v lastništva podjetij iz Kopitarjeve ulice je pozdraviti. Dosedaj se mnogokrat ni vedelo, kdo je n. pr. odgovoren za tisk, ki izhaja v Kopitarjevi ulici. Odgovornost se je vedno skrivala za razne anonimne naslove. V bodoče bo v tem oziru jasno in upajmo, tudi bolje, ker so odlični katoliški duhovniki prevzeli javno odgovornost za tisk, ki izhaja iz Jugoslovanske tiskarna.
je razvila podrobna razprava, v kateri je prišla v prvi vrsti do izraza splošna zahteva, da se zdravstveno delo razširi z mestnih šol tudi na deželo. Tudi v resoluciji, ki je bila ob zaključku konference sprejeta, opo= zarjajo šolski zdravniki na to splošno potrà-
bo.
Napredovanje
Beosrrad 26. avgusta. Danes je Ml objavljen daljši ukaz o napredovanju uradništva, ki «pada pod kompetenco ministrstva aa gozdove in rudnike. Poleg drugih sta na* predovala za šumarskega svetnika v 4/2 inž. Alojzij Rus gozdni upravi na Bleda in inž. Dominik Cerjak pri direkciji za gozdove v Ljubljani.
Vremenska napoved
Zagrebška; Vedro, temperature se bodo
dvignile.
Zemunsko vremensko poročilo: V vsej
državi se je zvedrilo, samo v severnih krajih je nekoliko oblačno. Toplota se je po vsej državi dvignila. V zadnjih 24 urah je deževalo samo na skrajnem severoza-padu. Najmanjša toplota v Bitolju 5, najvišja v Nišu 29 stopinj.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro v vsej kraljevini, le v severnih krajih bo nekoliko oblačna Tu pa tam jutranje megle. Toplota se bo dvignila.
Dunajska: Spremenljivo oblačno, ponekod še deževno, zmerno topla
Umrl nam je po kratki, mučni bolezni naš ljubljeni soprog, dobri oče, brat, stric in svak, gospod
ŠETSNA DORÈ
šef davčne uprave
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 28. avgusta 1938 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Črnomlju.
Črnomelj, Novo mesto, dne 26. avgusta 1938.
žalujoéi s
Helena, soproga; Mojca in Peterček, otroka; Šetina Josi-pin a, mama ; Franci, Julij, Lojze, bratje — ter ostalo sorodstvo.
X si š i kraji in ljudje
H krizi ljubljanskega gledališča
Izjave gledališke uprave
Narodno gledališče v Ljubljani je stalno r finančnih težkočah, s katerimi je prizadeta prav tako opera kakor drama, od leta 1928, v njih se zrcali splošna gospodarska depresija minule dobe. Od sezone 1928 -1929 do danes se je skrčila državna dotacija za okroglo 2,000.000 dinarjev, vzporedno pa je padal tudi inkaso, ker je uprava morala znižati vstopnino. Vsakomur je jasno, da se spričo takih razmer plače članstvu niso mogle vzdržati na prejšnji višini, ker v vseobčem omejevanju, ob isplošnem zniževanju življenjskega standarda vseh slojev edino gledališče ni moglo ostati nekak otok blaženih, katerega se dogajanje po svetu ne tiče. Kljub temu je uprava storila vse mogoče, da je to krizo čim bolj omilila, in ni nikoli pri nujnih redukcijah osebja in plač delala mehanično ter ni izvedla znižanja plač v razmerju, po katerem bi bilo ostalo gledališče v popolnem finančnem ravnovesju, temveč je iz socialnega čuta in v skrbi za članstvo gledala, da so osebne in gmotne redukcije gledališko osebje čim manj prizadele. Kljub vsem težavam je uprava izplačevala redne mesečne prejemke članstvu, z gledališkimi dokladarni vred, ako ne prvega, pa v teku meseca.
Uprava Narodnega gledališča ves čas dokazuje ministrstvu prosvete, da je naš
zavod med Narodnimi gledališči v državi v najtežjem položaju, ker mora z najmanjšimi podporami, z najnižjimi dohodki iz predstav in z najmaloštevilnejšim osebjem gojiti dramo in opero ter ju vzdrževati na umetniški višini, kakršno zahteva kulturna misija, ki jo ima naše gledališče t državi, ter se trudi, da bi dosegla za prihodnje budžetsko leto zvišanje državne dotacije, ki bi ji omogočila ostvariti rav-rovesje med dohodki in izdatki Te težnje so našle pri ministrstvu prosvete popolno razumevanje. To članstvo tudi ve in bi se moralo zavedati, da prav zdaj ni čas za motnje v gledališču, ko je — tako je upati — na poti v ugodnejšo finančno stanje.
To je prva točka, ki jo je članstvo predložilo v svoji vlogi upravi ter jo ob javilo v časopisju.
Druge točke presegajo okvir upravičene borbe za zboljšanje stanovskih koristi članstva. Vendar pripominjam k drugi in tretji, da so imeli in imajo tisti člani, Id so režiserji in dirigenti, vso priliko in obveznost sodelovanja z nasveti, predlogi in pomisleki pri sestavljanju opernega in dramskega repertoarja ter v tem pogledu podpirati oba ravnatelja našega zavoda.
Ljubljana, 26. avgusta 1938.
Oton Župančič upravnik Narodnega gledališča
Danes nastopijo naši sokolski mednarodni tekmovalci in tekmovalke
V primeru dežja bo nastop jutri dopoldne
Gregorka na konju
Ne letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola bo danes ob 17. uri — v primeru sla_ bega vremena pa jutri ob 10. dopoldne —
.tekmovalna akademija s sledečim sporedom: 1) Nagovor tekmovalcem. 2) Hkratne vr-
hunske proste vaje — 24 članov. 3) Gred mednarodne tekmovalke. 4) Bralja — 4. 5) Bradlja — B. 6) Konj in krogi-A. 7) Drog B. 8) Bradlja — mednarodne tekmovalke. 9) D rog* A. 10) Proste vaje posameznikov A. 11) Vaje s kiji — sestavil dr. Viktor Murnik mednarodne tekmovalke.
Tekmujejo v skupini A naslednji bratje: Gregorka, Boltižar, Primožič, Pristov, Skr-binšek. Porenta, Longyka, Mainarle, Sk&t in Vildman; v skupini B: Rotar, Sa dar, Slanina, Valand, Vitek. Hojkar, Sket in Frelih; pni mednarodnih tekmovalkah pa sestre: Hafnerjeva, Keržanova, Kovačičeva, Podpaoova, Pustiškova, Rupnikova, Sketova in Vazzazova.
Navodila občinstvu: Dohod na telovadišče je samo iz Lattermanovega drevoreaa. Začetek je točno ob 17. urj (v primeru slabega vremena pa jutri ob 10. uri). Vsak naj vzame s seboj svinčnik ali nalivno pero, da bo lahko izpolnjeval tekmovalno tabelo, ki jo bo dobil brezplačno s sporedom.
Akademija se bo končala do 19. ure. Vstopnice dobite v pre d prodaji v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu do 12. ure. Cena sedežev 8 din in 6 din, stojišč pa 4 din; za naraščaj in deco v pred» prodaji po 2 diin.
Danes tsi na tekmovalno akademijo naših najboljših Sokolov!
Ranjenci po nesreči onkraj Radeč
Bila je vsa sreča, da ni smrtnih žrtev
Radeče, 26. avgusta.
Da pri včerajšnjem silovitem karambolu dveh avtomobilov, nedaleč od Radeč, ni bilo smrtnih žrtev, je bila res prava sreča v nesreči. Seveda pa so nekateri poleg prestanega strahu dobili prav hude poškodbe. Hrastniški gostilničar Zavrašek je obležal z veliko vrezino od levega očesa čez vse čelo, da je imel zdravnik s šivanjem mnogo opravka. Gospa Julka Can-drova ima desno koleno prebito in rane na glavi, desnico pa zlomljeno v zapestju. Gospa Šentjurčeva ima ranjeno desno oko in čeljust; sedela je zadaj in je z licem tidarila ob steno avtomobila, da je imela cesno lice podpluto in posinelo.
Najhujše je menda poškodovana gospa Zavraškova. Ob silnem sunku je padla v znak na glavo in se udarila na temenu. Ležala je tri ure v nezavesti, dobila je pretres možganov. Z velikim prizadevanjem se je reševalcem posrečilo, da so jo obudili k zavesti. Njena 201etna hčerka je dobila samo lažje praske. Šofer Stanko Primožič, ki je iz Radeč doma in je v službi vinskega trgovca Jakovca iz Jastrebarskega opravil že precej voženj, je
utrpel občutne notranje poškodbe, ker ga je pritisnil volan, razen tega pa so tudi njega poškodovali drobci šipe nad levim očesom. Z rentgenom bo mogoče ugotoviti njegove notranje poškodbe. Lastnik avtomobila se ni vozil poleg, pač pa je bil od šoferjevega brata takoj obveščen o nesreči, nakar je iz Jastrebarskega prihitel njegov svak.
V drugem avtu je bil poškodovan šofer Dragotin Takač na nosu, ravnatelj Ahmed Jakovič pa je ostal brez poškodbe. Razbitine Jakovičevega avtomobila so spravili pod kozolec, zagrebški avto pa so proti večeru s tovornim avtom prepeljali v Zagreb. Priče karambola pripovedujejo, da je počilo kakor strel iz topa in se je udar čul še daleč na ono stran Save. Katastrofa se je primerila na meji vasi Šmarčnega in ÌPrapretnega (občina Boštanj), na ovinku nasproti železniški postaji Breg. Pri reševanju sta zdravniku skrbno pomagala dva gasilca iz Vrhovega, izvežbana v sanitetni službi. Medtem, ko se hujše poškodovani zdravijo v bolnišnici v Trbovljah, prebivalstvo še vedno živahno razpravlja o nesreči.
Da bo učitelj v pomoč kmetu
Uspešen tečaj na mariborski vinarski šoli
Maribor, 24. avgusta.
Kmetijski oddelek kr. banske uprave je tudi letos priredil na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 16. do 20. avgusta idejni tečaj za učitelje, ki bodo poučevali v pripravljalnih tečajih za poklicno vzgojo in izobrazbo odrasle moške kmečke mladine in na kmečko-nadaljevalnih šolah. Kako so taki tečaji potrebni za naše ljudstvo, nam kaže zanimanje našega oratarja v sedanji dobi napredka v vseh panogah gospodarstva. Gospodarski dvig kmeta je in mora biti ena prvih nalog podeželskega učitelja, ki je poklican, da kmeta dviga, mu pomaga, svetuje in tako pripomore k splošnemu gospodarskemu napredku podeželja.
O kmetstvu, to je o kmečki psihologij, sociologiji vasi in o kmečki prosveti je predaval ban. viš. šol. svetnik g. Krošl Jože, ki je v kratkih in jedrnatih besedah zbudil pri tečajnikih zanimanje za delo med narodom. Rozložil je tudi pravilnik o poslovanju pri kmečko nadaljevalnih šolah in v pripravljalnih tečajih. G. prof. Fran Baš, ravnatelj ban. arhiva, je poslušalcem razložil glavne osnove kmečke materialne kulture. Narodopisje je hvaležno polje za učitelja na vasi. Narodopisna kultura je del naše narodne kulture. Zdravstvo na deželi, asanacijo naše vasi je obravnaval šef zdravstven, doma g. dr. Josip Vrtovec, ki je na kratko orisal higieno naše vasi. Zdravje ljudstva je temelj države, zato se mora tudi splošna zdravstvena organizacija, ki je pri nas pomanjkljiva, izpopolniti. O kmečki literaturi je predaval g. dr. prof. Ivan Dor-nik. Podal je pregled pisateljev, ki so li-
terarno oblikovali našega kmeta od Levstika do današnjih dni. Kmetijsko gospodarstvo je zanimivo obdelal dipl. agronom g. prof. Emerik Šiftar. Znana praktika: upokojeni učitelj Josip Gosak in Jandl sta govorila o metodi v pripravljalnih tečajih in pri kmečko nadaljevalnih šolah.
Ogled vzorno urejene vinarske in sadjarske šole, izlet v tovarno umetnih gno-jih v Ruše in v izdelovalnico kmetijskih strojev pri g. Ježeku v Mariboru, vse to je poživilo tečaj. Naša vas je dobila nove pionirje, ki bodo delali za izobrazbo odrasle moške kmečke mladine. Podeželje je potrebno posebne pozornosti prosvetnih čini tel j ev. Veliko zaslugo za preporod naše vasi imajo ravno učitelji, ki se nesebično žrtvujejo za delo med narodom, iz katerega so izšli.	Tečajniki.
Huda ura nad Slovenskimi goricami
Gornja Radgona, 26. avgusta Hudi nalivi zadnjih dni nikakor ne vplivajo blagodejno na letošnjo vinsko letino. Zlasti pa ie napravilo precejšnjo škodo neurje pretekli torek in sredo. Proti poldne vu so se zgrnili nad Slovenskimi goricami temni oblaki, iz katerih se je vsipala precej časa suha toča, ki je napravila zlasti v gornjeradgonskem okolišu po vinogradih in drugih nasadih precejšnjo škodo. Sodijo, da je toča zadnjih dni pobila po vinogradih 25% grozdja. Zal ni še pričakovati stalnega lepega vremena, ki bi blagodejno vplivalo na dozorevanje.
Praznik 40 letne službe
Pri znani ljubljanski tvrdki F. Ks. Sov-van bo praznoval jutri trgovski sotrudnik g. Feliks Pire. Malo je Ljubljančanov, ki ne poznajo tega prijaznega, postrežljivega in prikupnega moža, ki hoče biti Se zdaj z mladeniško gibčnostjo povsod prvi pri postrežbi mnogoštevilnih strank.
Jubilant se je rodil leta 1870. kot sin nad-učitelja v Jelšanah v Istri, leta 1888. se je izučil v Mariboru v manufakturni stroki, leto dni je službovat kot pomočnik v Ljutomeru in Slovenski Bistrici, zdaj pa je že 40 let v službi tvrdke Souvan. V teh letih je služil trem gospodarjem iste rodbine z vso požrtvovalnostjo in upravičeno se je veselil vsakega napredka tvrdke, saj je s svojimi sposobnostmi in vestnostjo do napredkov tudi pomagal. Za življenjsko družico si je izbral leta 1903. gospo Zofijo, hčerko znanega okrajnega zdravnika g. dr. F. Finca v Ljubljani.
Jubilej 40-letnega službovanja je kakor za jubilanta časten tudi za tvrdko kot dokaz najboljšega razmerja med delodajalci in delojemalci in kot lepo potrdilo, da je uslužbenec čislan in da je priznan njegov trud za procvit tvrdke, Tvrdka Souvan, ki deluje že nad 100 let, se ponaša z uslužbenci, ki so delovali pri njej pol stoletja.
Čestitkam, ki jih bo jutri prejel g. Pire, se pridružujemo tudi mi v želji, da bi čil in zdrav obhajal še svoj zlati jubilej dela in da bi tak ostal ohranjen do krajnih mej živi jen ja.
Jutri pa v št. Jernej!
Tradicionalne konjske dirke v ftt. Jerneju na Dolenjskem bodo jutrišnjo nedeljo gotovo privabile mnogo udeležencev in de več gledalcev iz vse bivše Kranjske in štajerske. Pripravljene so v tako velikem obsegu, kakor doslej Se nikoli. Pripravljalni odbor, v katerem so poleg zastopnikov vseh domačih društev tudi najboljši organizatorji iz Ljubljane, je poskrbel, da bodo tudi razvajeni posetniki konjskih dirk prišli na svoj račun. Novo, prav pregledno zgrajeno dirkališče v pravilnih angleških izmerah, kakor so predpisane za mednarodne konjske dirke in imajo vse krivulje zadostno dvignjene, bo od tekmovalcev terjalo vse sposobnosti.
Spored prireditve se prične že danes s premiranjem konj, ki bodo jutri zjutraj razstavljeni in bodo lastnikom nagrajenih konj razdeljena darila. Pred pričetkom dirk bo svečana otvoritev novozgrajenega dirkališča, nato pa bo tradicionalna sve-toštefanska povorka okrašenih domačih konj.
Spored zanimivih dirk je naslednji: dirka dvoletnih konj vseh pasem na 1600 m; lov za trakom; dirka 3—4 letnih konj vseh pasem razen ameriških kasačev na 1600 m; preponska galopna dirka na 1600 m; dirka 4—12 letnih konj na 2400 m; Stehvanje; galopna dirka konjev domače reje na 1600 m; dvovprežna dirka vseh konj brez razlike starosti in pasme na 2400 m; preponska galopna dirka za vse konje na 1600 m; naposled rajalne vaje šentjernejskih fantov. Za vse točke so določena častna darila in visoke denarne nagrade. Po tekmovalnem sporedu bo prosta zabava na velikem veseličnem prostoru, kjer bo še mnogo veselih presenečenj, m bodo šentjernejčani izkazali gostom vso pristno dolenjsko gostoljubnost.
V Pragi pripravljajo film o vse sokolskem zletu
Praga, 26. avgusta V velikih filmskih ateljejih AB na Ba-randovu v Pragi je živahno. Znani režiser Mac Frič pripravlja veliki film o letošnjem vsesokolskem zletu. V ateljejih predvajajo celotni grobi materijal. Ogromno množino tega gradiva (okrog 26 tisoč metrov) je nujno reducirati. Posnetki z ulic. stadiona in sprevoda so tako številni in lepi, da je izbira zares težka.
Pri tem nehote obžalujemo, da niso snimki izvedeni v barvah. Pri današnji tehniki bi to ne delalo prevelikih težkoč. Barvasti film bi zajel in navdušil vse one, kateri niso imeli prilike videti to krasoto tisočerih barv in njenih učinkov, že izvajanje na stadionu in zasluga na uspehu je pokazala, da je bila barva velik činitelj efektov. Vendar kljub vsemu pričakujemo z nestrpnostjo film o sili sokolstva in slo-vanstva.
Sin je umoril očeta
Anton Pongrac in žena Marija pred velikim senatom
Maribor, 26. avgusta
Mariborski veliki kazenski senat, ki mu je predsedoval dr. Čemer ob prisedstvu gg. dr. Lečnika, Kolška, Kudra in dr. Gr-movška, je danes razpravljal o groznem primeru očetomora. ki se je pripetil dne 28. oktobra 1937 na Planini na južnem delu našega Pohorja. Padel je kot žrtev lastnega sina 84-letni posestnik Martin Pongrac. Sin Anton je omenjenega dne počakal ob robu gozda na svojega očeta. Oče je živel v ločenem gospodinjstvu z deklo Marijo Dušejevo, ki jo je hotel poročiti. To je v strahu zaradi posestva rodilo v sinu Antonu, čigar žene stari Pongrac ni hotel priznati, grozen sklep, da prepreči očetovo poroko z deklo in da si zagotovi posestvo.
V tem sklepu, h kateremu ga je podžigala njegova 36-letna žena Marija, je sin Anton navalil omenjenega dne na očeta, ga pobil na tla, ga nato ponovno s kamnom podrl na tla, da je oče omahnil v nezavesti. Kruti sin mu je nato prerezal vrat. nakar je oče izdihnil. Ko je sin izvršil grozni zločin, je vzel iz očetovega žepa še stotak, ki ga je našel v telovniku.
Danes dopoldne se je ta žalostna zadeva obravnavala pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Obtožbo je zastopal prvi državni tožilec dr. Zorjana. Z morilcem očeta je sedela na zatožni klopi žena Marija. Obtoženec je na vsa predsednikova vprašanja odgovarjal plašno, nejasno, komaj slišno. Vse drugačen vtisk je napravila žena, ki je odgovarjala jasno, odločno, samozavestno. Ko je državni tožilec prečital obširno obtožnico, je predsednik kazenskega senata vprašal obtoženca, če je vse razumel. Pongrac je odgovoril, da ne zna čitati in da slabo sliši. Sledilo je zasliševanje:
Njegov zagovor
Predsednik: Ali sploh veste, zakaj ste danes tukaj?
Pongrac: Da. ker sem očeta ubil!
Predsednik: Povejte nam nekaj o vašem življenju!
Pongrac: Na posestvu, ki meri okoli 120 johov. je gospodaril pokojni oče. jaz in moja žena pa sva bila kot »oferja«. Oče je z nama zelo slabo ravnal in me je čc-stokrat tepel.
Predsednik: Kedaj ste se poročili?
Pongrac: Pred 8 leti. Oče so bili proti, ker &o se bali, da potem ne bodo imeli hlapca.
Predsednik: Kaj pa ste delali doma?
Pongrac: Opravljati sem moral vsa dela. Šel sem pa tudi drugam delat, da bi si kaj zaslužil, ker mi oče niso nič plačali.
Predsednik: Kdaj vam je mati umrla?
Pongrac: Ko sem bil še majhen. Oče se je kmalu nato drugič poročil, pa je tudi mačeha umrla.
Predsednik: Kdaj pa je prišla dekla k hiši in kako ji je ime?
Pongrac: Ne vem.
Predsednik: Ali je tudi ona bila huda?
Pongrac: Ne vem, ker z njo nisem nič govoril.
Predsednik: Ali ji je hotel oče zapustiti posestvo po svoji smrti?
Pongrac: Ljudje so govorili, da bodo oče izročili gospodinji posestvo,
Predsednik: Ali vam je to oče v obraz rekel?
Pongrac: Ne Rekel mi je vsakokrat, kadar sem ga prosil, naj mi izroči posestvo, da bom vse dobil po njegovi smrti.
Predsednik Kako pa je bilo tisti dan, ko ste očeta umorili? Ali ste kdaj prej mislili na to, da boste očeta umorili?
Pongrac: Žena mi je večkrat rekla, naj ubijem očeta.
Predsednik: Pa zakaj?
Pongrac: Da bi ona dobila posestvo.
Predsednik: Povejte, ali ste kdaj prej mislili na to?
Pongrac: Jaz tega ne bi nikdar napravil, če ona ne bi rekla. Pravila je vedno, da bodo otroci nekaj imeli.
Predsednik: Koliko otrok pa imate?
Pongrac: Tri v starosti od 3 do 6 let.
Predsednik: Kako je bilo tisti dan?
Pongrac: Žena je tisti dan rekla, naj ne-sem čevlje k sosedu Šparhaklu in naj čakam na očeta, ki je šel na sejem v Slovensko Bistrico, in ga naj ubijem.
Predsednik: Ali je zares rekla tako?
Pongrac: Da, rekla je, naj ga počakam, mu spodbijem noge ter ga nato s kamnom udarim po glavi.
Nato je Pongrac podrobno izpovedal, kako je očeta počakal, mu spodbil noge, navalil nanj s kamnom. Oče se je najprej branil s palico in sina udaril po glavi. Nato je sin spet navalil na očeta, ga ponovno s kamnom udari' po glavi, nakar se je oče zrušil in obležal. Dejal je, da je pri ruvanju ležal pod očetom, ki je bil kljub visokim letom mnogo močnejši od njega.
Predsednik: V preiskavi ste dejali, da ste očeta zabodli v vrat, ker se vam je smilil, ker je z nogami še brcal.
Pongrac: Ne vem, kaj sem delal. Bil sem ves zmešan.
Predsednik: Kaj pa ste potem delali, ko je bil oče že mrtev?
Pongrac: Vzel sem mu iz telovnika 100 din, več denarja nisem našel. Šel sem nato domov in rekel ženi, da sem očeta ubil.
Predsednik: Kaj pa je k temu rekla žena?
Pongrac: Rekla mi je, naj grem nazaj in naj vzamem ves denar, da ga ne bodo drugi vzeli.	i . - ,
Predsednik: Ali je bila zena kaj žalostna?
(Pongrac: molči).
Predsednik: Ali ste šli nazaj k mrtvemu očetu?
Pongrac: Da, šel sem m mu odvzel ves denar, pa sem ga nato dal ženi.
Predsednik: Kaj ste pa potem delali?
Pongrac: Potem srno večerjali m šli spat.
Predsednik: Koliko denarja ste očetu odvzeli?
Pongrac: Ne vem, ker ga nisem prešrtel.
Predsednik: Kaj ste pa delali drugo ju-
too?	,
Pongrac: Drugo jutro sem sel po moko
in sol.
Predsednik: Niste Sli tudi po vmo?
Pongrac: Da, šel sem po vino za očetovo sedmino. Ko sem prišel nazaj, je prišla nasproti moja žena, ki je dejala, da so orožniki pri hiši. Prinesla mi je svežo srajco, ki sem jo v gozdu preoblekel. Staro, še nekoliko krvavo, pa je žena nekam skrila. Tudi je žena rekla, naj bežim v gozd.
Predsednflc: Pa a4»J aisfo potom
žali?
Pongrac: Ker n ne ie »gledali orožni
ki.
Predsednik: Zakaj pa orožnikom niflte takoj priznali zločina?
Pongrac: Ker sem se zfoaL
Predsednik: Zakaj niste orožnikom reftdH, da vas je k temu umoru hujekaia žena?
Pongrac: Smilila se mi je.
Predsednik: Zakaj ste potem to preiako-valnemu sodniku rekli?
Pongrac: V zaporih so mi kaznjenci rekli, naj rečem, da me je nahujskala k umoru moja žena, pa bom potem dobil manjšo kazen.
Predsednik: Ali vas je žena zaree nagovarjala k umoru?
Pongrac: Res je, nagovarjala me je!
Državni tožilec: Ali hodite v cerkev in k spovedi?
Pongrac: Da, redno sem šel v cerkev in k spovedi in obhajilu.
Predsednik: Ali pozn«te četrto božjo zapoved?
Pongrac: Poznam.
Predsednik: Pa zakaj ste potem to storili? Niste vedeli, kaj vas potem čaka?
Pongrac: Nisem vedel, bil sem čisto zmešan in tako zamišljen, da nisem vedel, kaj delam.
Predsednik: Koliko let pa ste zahajali ▼ šolo?
Pongrac: Štiri leta.
Predsednik: Pa se niste naučili pisati in čitati?
Pongrac: Bri sem slaboumen in sem se naučil samo podpisati.
Sodnik dr. Lečnik: Kakšen nož pa ste imeli pri sebi?
Pongrac: Navaden žepni nož.
Dr. Lečnik: Ali vam je žena rekla, da zabodete očeta z nožem?
Pongrac: Da, rekla je: najprej s kamnom. potem z nožem.
Branilec dr. Rapotec: Ali ste se žene bali?
Pongrac: Ubogal sem jo vse. kar je rekla, in sem tudi vse storil, kar je hotela.
Državni tožilec: Če bi vam žena rekla, da ubijete otroke, ali bi vi to storili?
Pongrac: Ne, tega ne bi storil.
Predsednik: Ali imate kakšne poškodbe na glavi?
Pongrac: Oče me je večkrat udaril s palico po glavi in sem nekoč zaradi tega tri tedne ležal.
Predsednik: Ali ste bili drugače kaj bolni?
Pongrac: Da. tudi pljuča so me bolela.
Predsednik: Ste bili kdaj vojak?
Pongrac: Ne, niso me vzeli, ker težko slišim.
Žena pred sodniki
Sledilo je zaslišanje 36-Ietne Marije Pon-gračeve, ki je doslej mirno poslušala zagovor svojega moža.
Predsednik: Slišali ste, kaj je vaš mož izpovedal. Kaj pravite k temu? Vi ste baje zli duh, ki je Pongraca tako daleč spravil.
Pongračeva: Nič ni res. nikdar nisem moža nagovarjala k umoru.
Predsednik: Povejte nam kaj iz svojega življenja.
Pongračeva: Svojega moža sem vzela i% usmiljenja, ker je bil velik revež. Po poroki sva stanovala v viničariji, potem sva spet šla nazaj k očetu in stanovala v posebni hiši. Živela sva zelo slabo in srva morala težko delati. Mož je bil na očeta jezen, ker se je oče hotel z deklo poročiti, pa je večkrat rekel, da bo očeta ubil. še tisti dan zjutraj je rekel, da bo očeta ubil.
Predsednik: Kaj ste pa vi nato rekli?
Pongračeva: Jaz sem mu odsvetovala ter dejala, da so oče le oče in naj nikar tega ne stori. Ko pa je mož vedno trdil, da bo očeta ubil, sem mu rekla: »Naredi kar hočeš, če si tako trapast!«
Obtoženec v zmedi
Predsednik: Slišite Pongrac. žena pravi, da ni nič res, kar ste rekli. Ne maščujte se in povejte resnico. Stojite tu pred Bogom. Povejte: Ali vas je žena nagovarjala k umoru? Da ali ne!
Pongrac: Nekaj časa premišljuje, nato pa reče: Ni rekla.
Predsednik: Nikdar vam ni rekla?
Pongrac: Nikdar.
Predsednik: Pa zakaj ste jo tako hudo obremenjevali?
Pongrac: V zaporih 90 mi rekli, da ne bom nič kaznovan, če tako rečem.
Predsednik: Kaj vam je potem žena rekla?
Pongrac: Rekla je, naj podstavim očetu nogo, da bo padel.
Predsednik: Ravno prej pa ste rekli, da ni nič rekla?
Pongrac: Zopet premišljuje m naposled reče: Ne vem. kako bi povedal.
Predsednik: Resnico povejte, kaj vam je rekla?
Pongrac molči in na ponovno vprašanje predsednika reče: Ne morem!
Predsednik: Preiskovalnemu sodniku ste trikrat rekli, da vas je žena nagovarjala, ravno tolikokrat pa ste svojo izpoved preklicali. Kaj je res?
Pongrac: Ni me nagovarjala!
Oba obsojena
Sledilo je zasliševanje treh prič, in sicer 54-letnega soseda Antona Šarhkla, 49-letnega najemnika Janeza Kušarja rn J. Steleta, dočim se je četrta priča odpovedala pričevanju. Šparhakl je dejal, da je pokojni Pongrac slabo ravnal s svojci in da je obtoženi Anton priden delavec. Na predsednikovo vprašanje, če je Anton pri zdravi pameti, je odgovoril, da je bolj slaboumen, kakor ne. Tudi je Šparhakl dejal, da je oče fanta pokvaril in ga mučH s težkimi delL Druge priče niso nič važnega izpovedale.
Sledilo je čkanje izpovedb raznih prič, ki pa niso bile vabljene k današnji razpravi. Po pledojejih se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo nad poi ure. Ob 12.45 je predsednik dr. Čemer razglasil sodbo: Anton Pongrac na 10 let robi je, Mart' ja Pongračeva pa na 12 let robi je, oba tudi na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Marija Pongračeva se je pričela jokati, Anton pa je žalostnega obraza stai ob njej, dokler ju n»o odgnati«
Na solnčni jug
ABANO TERME
■litini itiiiiiiuiiftiiitiiiiiiiHiiiiiiim
M a I j n o kopališče pri Padtri. Artritis, proti n, reuma.
TERMAL-HOTEL MENEGOLIi (Zdravilni vrelec „Quisisana") Lepe, velike sobe, modern komfor izborna kuhinja. Zdravljenj v hisi. Pension 20 — 27 br
ZDRAVILIŠKI ZAVOD CASINO NUOVO
Vrelec Montirone" 87 stopinj Celzija. Kodbmski pension. Vse leto odprto "	Vodja E. Perez.
Domače vesti
*	Obisk uglednega angleškega publicista. V Zagreb je prispel angleški publicist A. Gull and, ki bo prisostvoval prireditvam kulturnega tedna. Publicist Gulland je že leta 1929. potoval po Jugoslaviji in je takrat obiskal tudi Ljubljano. V Jugoslavijo se je vrnil leta 1934. in je takrat obiskal tudi Dalmacijo, Bosno in Južno Srbijo. Na obeh svojih potovanjih je napravil kakih 4000 fotografij, ki kažejo prirodne in zgodovinske zanimivosti, umetnine in tudi razne narodne običaje. Te slike bo porabil v svoji veliki knjigi o Jugoslaviji. Kakor pri angleških, tako sodeluje ugledni publicist tudi pri nekaterih švicarskih, nizozemskih in danskih listih in revijah. Ko je pred 4 leti obiskal tudi vzorno vas Mraclin, je napisal o njej za angleške liste lepo reportažo pod naslovom »Plemiška vas«. Tudi o zagrebških kulturnih prireditvah bo poročal raznim listom.
♦	V okviru mednarodne balkanske kon» ference za varstvo in skrb za deco, ki se bo vršila v Beogradu v dneh od 1. do 10. oktobra e sodelovanjem Jugoslavije, Rumunije, Turčije Grčije. Albanije in Bolgarije, bo v beograjski velesejmski palači otvorjena razsitava socialnega skrbstva, katere se udeleže poles imenovanih držav, oficielno še Češkoslovaška, Italija, Madžarska in Nemčija. Češkoslovaška bo iimela na tej razstavi samostojen oddelek. Priprave za csl. razstavo so si med seboj razidelili: ministrstvo socialnega skrbstva, ministrstvo prosvete, velike zasebne korporacije in me. sto Praga. Socialni uradi mesta Prage, bo_
io raztavli tudi izven okviru čehosio-vaške korporacije. predvsem v mednarodr-ti ih oddelkih skrbstva za deco, mladoletne nezaposlene in deco s telesnimi in dušev-r.imi napakami. Poleg tega bodo razstavili tudi znani Masarykovi domovi, največja socialna ustanova na češkoslovaškem. Socialni urad mesta Prage, že pripravlja gradivo za razstavo v velikem obsegu, da dokumentira visoko stopnjo socialnega skrb* stva na Češkoslovaškem.
Jesen se bliža
*	Deseta gospodinjska razstava »Naši
gostje«, ki bo na ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra, ima namen prikazati, kako naj gospodinja sprejme goste. V deželi, ki je zaradi svojih naravnih krasot upravičena živeti od tujskega prometa, ima gospodinja važno vlogo z najširšega narodno-gospodarskega stališča. Zato je razstava »Naši gostje« razdeljena v dva dela: prikazuje gospodinjo v ozkem domačem krogu, kako pripravlja za svoje goste za vsakdanje in svečane prilike, in gospodinjo gostinskih obratov, kako pripravlja za potujoče goste. Podajamo tudi nekatere smernice, kako naj bodo priročno pripravljeni bufeji na kolodvorskih postajah in drugih križiščih, zlasti ob času povečanega prometa. — Kakor je samo po sebi umevno, da gost spoštuje hišo gostitelja, prikazujemo tudi lično urejen piknik z geslom: »če si gost narave, spoštuj njeno gostoljubnost«. Kot dodatek je priključen vsakdanji gospodinjski del. ki kaže, kako pravilno ravnamo ob čiščenju z namiznim porcelanom, orodjem in perilom. — Tako bo gospodinjska razstava »Naši gostje« po svoji lepoti privlačna, a obenem vzgojna.
*	Važno za trgovce. Samo še pol leta
prakse potrebuje vaša hčerka ali sin, da lahko otvori lastno trgovino, če dovrši enoletni trgovski tečaj na Trgovskem uči-lišču in stenografskem institutu Robida v Ljubljani, s primerno šolsko izobrazbo. Vpisovanje vsak dan v Trnovski ulici 15. Zahtevajte prospekte!
Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna »Franz-Josefova« gren-čica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz-Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje.
__Ogl ree S ni is 48s "
*	Novi grobovi. V Trstu je umrl Ivan Heya, posestnik in trgovec iz Kozane pri Gorici, oče našega sotrudnika, docenta in vodje meteorološkega zavoda na ljubljanski univerzi. — V Ljubljani je umrl g. Leopold Jaz bar, upok. uradnik papirnice v Vevčah. Pogreb bo danes ob pol 17. z Vi-dovdanske ceste. V ljubljanski bolnišnici je umrl dentist-tehnik g. Makso Golob iz Domžal. Pokopali ga bodo danes ob pol 15. V Brežicah je umrl drugošolec Borut Ni-količ, sin ravnatelja meščanske šole. Pogreb bo danes ob 13.30. V Dragomlju je umrla gdč. Cilka Gradova in jo bodo pokopali v nedeljo popoldne. V št. Vidu pri Vipavi je umrla v 76. letu gospa Ivana Balančeva, vdova po višjem oficialu. Pokopali so jo v sredo. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	V jeseni bo na velesejmu spet veliko nagradno žrebanje, že pomladansko brezplačno nagradno žrebanje na velesejmu je zbudilo obilo zanimanja. Zato se je vele-sejmska uprava odločila, da pripravi tudi obiskovalcem jesenskega velesejma od L do 12. septembra nagradno žrebanje z bogatimi darili. Vsak obiskovalec velesejma izvzemSi oni s permanentno ljubljansko legitimacijo, je brezplačno deležen žrebanja. Odtrga naj samo kupon od vstopnice, napiše nanj svoje ime in ga vrže v pripravljeno zapečateno žaro. Ob navzočnosti notarja g. dr. Krevla bo 12. septembra popoldne na sejmišču javno žrebanje. Darila so bogata in tudi številna: motorno kolo (Vok, Ljubljana), 5-cevni radijski aparat Super Ingelen (Tehnik Banjai, Ljubljana), pogrezljiv šivalni stroj (Vok), 30 prvovrstnih damskih ln moških koles ((Tribuna, Rebolj in drug, Splošna trgovska družba, H. Suttner, Vok). Vsekakor prijetno presenečenje obiskovalcem jesenskega velesejma. ki bo bogato založen z z -v "i Ivi m razstavnim gradivom.
* Amaterska fotografija je komaj majhen drobec uporabljene fotografije. Vsa ostala področja fotografije nam niso, razen strokovnjakom, znana niti po imenu! Fotografska reportaža, fotografija v industriji in obrtu, v tujskoprometni propagandi, v kriminalistiki, v vseh področjih znanosti, n. pr. v prirodopisnih znanostih, v astronomiji, v kartografiji, dalje v tehniki za preizkušanje materiala, v letalstvu v vojni tehniki, tiskarstvu, potem najrazličnejše oblike fotografiranja, n. pr. barvna fotografija, mikrofotografija, fotografija z nevidnimi žarki itd.; že sama imena nam kažejo, kako vse širše je področje, ki smo ga videli doslej samo kot umetnost ali kot knipsarstvo. Brez fotografije bi človeška kultura in civilizacija padli za celo stoletje nazaj. Mnogo nazornega vpogleda v ta področja boste dobili v oddelku »Fotografija v znanosti in praksi« na obči razstavi fotografije in filma, ki jo prirejata Fotoklub Ljubljana in Ljubljanski velesejem od 1. do 12. septembra.
© RJ
Primarii
od 27. t. m. dalfe zopet redno ordinira
od 11. — 13. ure.
* Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem nčnem zavodu v LJubljani, Kongresni trg 2/II (prostori Dopisne trgovske šole) se vrši dnevno med običajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago.
Parni kotel kupimo
od 30 do 50 m2 kurilne ploskve eventuelno lokomobilo s takim kotlom. — Ponudbe na Motvoz in Platno, Grosuplje.
*	Proslava 201etnice obstoja Jugoslavije v Trebnjem. Dolenjska društva kmetskih fantov in deklet prirede 18. septembra v Trebnjem kmečki praznik v proslavo 201etnice obstoja Jugoslavije. Vsa narodna društva v okolici so naprošena. da upoštevajo dan kmečke mladine, in so vabljena k čim večji udeležbi. Pripravljalni odbor bo še objavil spored in navodila.
Jesen se bliža ^ ■—^
*	»Dva razburljiva dogodka v Zasavju«.
Na notico pod tem naslovom, objavljeno 24. t. m. narn je poslal zagorski župan naslednji popravek: »Ni res, da bi neki reducirani nameščenec trpel zadnje čase na fiksni ideji, da je konec raznih obla-stev, pač pa je res, da je imenovani bolan že delj časa ter je bil že leta 1935 interniran v bolnišnici za duševne bolezni. Ni res ,da je degodek razburil množico ljudstva ne zaradi spravljanja imenovanega na varno in da imenovani ni nevaren, res pa je ,da je ljudstvo bilo razburjeno, ker je imenovani bolnik že skoz mesec dni stalno trgal raz občinsko desko vse uradne razglase tudi uradno desko samo, ter v nedeljo dne 14. avgusta 1938 iztrgal občinskemu slugi pred cerkvijo razglase iz rok, jih raztrgal ter se sluge tudi dejansko lotil in ga pretepel. Ni res, da so planili iz občinske hiše štirje možje in ga podrli, pač pa je res, da so štirje možje po naročilu občine imenovanega na cesti prijeli, odnesli v vežo občinske hiše, kjer so mu oblekli prisilni jopič zaradi odpreme v bolnišnico na podlagi zdravniškega spričevala in s pristankom sorodnikov, ki so vsako sodelovanje odklonih z izjavo, da so proti bolniku brez moči.«
*	Še eno potovanje v Pariz in London. Da bi omogočil tudi onim, ki se niso mogli ta mesec udeležiti potovanja v Pariz in London, organizira »Putnik« od 24. septembra do 3. oktobra še eno tako poto-vaje z najnižjimi stroški. To 12dnevno potovanje bo nudilo udeležencem morda nikdar tako ugodno priliko spoznati Pariz in London v času, ko je tam najbolj živo. Pri tem je predvideno tudi enodnevno bivanje v Benetkah in poldnevno v Milanu. Cene vsega aranžmaja za udeležence iz Beograda znašajo 3.490, iz Zagreba 3.340, iz Ljubljane pa 3.265 din. Prijave udeležbe bodo sprejemale biletarnice »Putnika« naj-dalje do 10. septembra in dajale bodo vsa obvestila in prospekte brezplačno.
*	Prijave za vpis v gospodarsko-polje-delske šole v Vukovu, Valjevu in Križev-cih se bodo sprejemale najdalje do 10. septembra. Po tem roku se prošnje ne bodo več vpoštevale.
Iz Lfubljane
u— Priprave za proslavo kraljevega rojstnega dne. Na povabilo mestnega poglavarstva so se včeraj v veliki dvorani mestnega poglavarstva zbrali predstavniki in zastopniki nad 60 ljubljanskih narodnih, kulturnih, bojevniških, telesno-vzgojnih in gasilskih društev ter organizacij, da se posvetujejo o pripravah za slovesno proslavo kraljevega rojstnega dneva. Komandanta dravske divizije je zastopal adjutant kapetan g. Hajnovski. Zborovanje je vodil v imenu župana mestni svetnik gosp. Andrejka, ki je poročal, da je bistvo proslave obhod po mestu na večer 6. septembra skupno z vojaškim obhodom. Na Mestnem trgu, kjer se bo povorka ustavila, zapojo združeni pevski zbori državno himno. Tu bo tudi pozdrav župana Pri sprevodu bodo sodelovale vse ljubljanske godbe. Mestna občina bo poleg Gradu in Rožnika ter nekaterih spomenikov razsvetlila tudi mestni magistrat in ga okrasila s primernim svetlobnim napisom. Organizacije se udeleže sprevoda z društvenimi ali državnimi zastavami Vsako društvo skrbi za reditelje, ki naj imajo poseben znak, a mestna občina poskrbi za rediteljsko nadzorstvo. Društva prijavljajo svojo udeležbo mestnemu predsedstva.
n— Raapia gledališkega abonmaja aa se- J
temo 1938/38 bo objavljen v jutrišnji šte_ vilki našega dnevnika. Razpis prinaša re-pertoami načrt aa dramo in opero ter cene za posamezne abonmaje m sedeže. Raz.
pisanih je 5 abonmajev in sicer: Premier-ski, stalna abonmaja Sreda in četrtek in abonmaja red A in red B. Uprava opozarja tudi izven ljubljansko občinstvo, ki sta-liuje ob železniških progah, ki imajo ugodni zveze s Ljubljano, na razpis abonmaja predvsem za Sredo in Četrtek, ker imata ta dva abonmaja predstave redno samo ob Sredah in Četrtkih.
u-- V kapeli starokatoliške cerkve v Ljubljani ne bo v nedeljo 28. t. m. službe božje zaradi cerkvenega opravila na Jesenicah.
HJGMENSKA GUMA
1 I
DOMAČ IZDELEK vseh strokovnih trgovinah, gospod...
Ljubljanska opera bo uprizorila v dneh. ko bodo odprte jesenske razstave na ljubljanskem velesejmu, vrsto opern.h predstav. Prva predstava bo v sototo 3. septembra. Vprizorila »e bo opera »Gioconda«. naslovno vlogo bo pela gospa Zinka K uni c- Mi lano va, ki je Ljubljančanom dobro znana še izza svojega delovanja v naši operi. Njena umetniška pot je šla nenavadno hitro navzgor in je gospa v minuli sezoni sodelovala tudi v Metropolitan operi v New Yorku in imela tudi tam prvovrstne ocene. Kritiki pravijo o njenem petju: »Njen glas je že po naravi briljanten. čist in topel«. Drugi zopet: »Njen glas je Izredno lep in močan in njena čista umetnost je prišla do viška, ko je pela sijajno sceno ob Nilu (Aida)«. Za njeno gostovanje veljajo operne cene. — V nedeljo 4. septembra bo operetna predstava, nato pa slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. in ob tej priliki bo uprizorjena Gotov5eva narodna opera »Ero z onega sveta«.
n— Opozarjamo, da bo vpisovanje v šolo Glasbene Matice v četrtek, petek in sobo= to. to je od 1. do 3. septembra vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. v poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici. Redni pouk v vseh predmetih in oddelkih ee bo začel v sredo 7. septembra. — Glasbeni pouk je potreben mladina zaradi splošne vzgoje, mnogim pa nudi v poznejšem življenju jako dober kruh, če postanejo praktični godbeniki. za kar je danes mnogo več prilike, kakor pa jo je bilo preje. Pogoji so isti kakor lansko leto, razvidni so na razglasni deski v veža zavoda.
KINO »SLOGA« — Tel. 27-30. JETNIK NA DVORCU ZENDA
Film odlikovan na Bienalu v Benetkah Ob 16., 19.15 in 2L15 uri
1
a— 11 kroga ljubljanskih avtoizvozčkov
smo na nedavni čiancič o dragih vožnjah v Ljubljani prejeli naslednji dopis: Pisec omenjenega članka primerja vožnjo v Pragi in v Ljubljani. Ni res, da bi vožnja do stare mitnice znašala več kakor 22 din (in sicer do najbolj oddaljene na Tržaški cesti). Da je pisec videl na taksametrski _ uri
40 din pri mitnici, nikakor ne more držati. Vsi avtotaksiji so bili pred kratkim preizkušeni od upraven policije in tudi plombirani, da je vsaka nedopustna manipulacija izključena. Izvozčki homo piscu hvaležni. če 6e potrudi priti k našemu združenju in pove, s katerim avtom Se je vozil in kdo mu je zaračunal 128 din za vožnjo v bolnišnico. Pretirano navaja pisec, da sta» ne kilometer vožnje v Ljubljani 10 din. Ko je stopila v veljavo maksimalna tarifa (leta 1930), je bil bencin po 6 din. Ko s« je pa podražil na 8.80 din, se nikdo ni spomnil, dia bi rekel avtotaksijem: Zvišajte voznino! Ko se je sestavljala tarila, so bili v komisiji tudi inženjerji strokovnjaki, ki dobro vedo koliko stane oskrbovanje avto_ mobila. Danes se Lahko vsakdo preveri pri bencinski črpalki, da je bencin po 5.25 din. Da smo najdražji v Ljubljani, je neupravi_ čena trditev, ker je cena povsod enaka in imamo povsod enake taksa metrske ure. Trd je kruh vsakega delavca, a posebno trd je zaslužek avtotaksija. ki mora po ee» le tedne prečepeti sključen v vozu in lahko samo sanja o postelji.
za vlaganje sočivja znamke ■ST	»Vlacet«, priznano dober,
v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo so č i v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja samo D roge ri ja KANC, Nebotičnik in Židovska ul.; Maribor, Gosposka 33.
n— Državni konservatorij v Ljubljani Vpisovanje bo od L do 7. septembra dmev_ no od 9. do 12. v konservatorijski pisarni, Gosposka ulica št. 8. Sprejemajo se gojenci v nižjo, srednjo in visoko šolo. Vsi novi gojenci morajo položiti sprejemni izpit, ki bo 12. in 13. septembra. Vrstni red sprejemnih izpitov bo nabit v veži zavoda. Ravnatelj* stvo paziva stare in nove gojence, da se prijavijo v dneh od 1. do 7. septembra.
a— Mestna počitniška kolonija v Metliki. Iz Metlike se vrnejo kolonistke v soboto 27. t m. i vlakom db 1450. 9tor8e vabi mestno poglavarstvo k sprejema otrok sa glavni kolodvor.
n— DruStvo »Soča« unattca ▼ Ljubljani priporoča vsem svojim članom, bivajočim v šiški, da se udeleže proslave SOletnice Narodne čitalnice v Šiški jutri 28. t m.
n— Za izlet v St. Jernej h konjskim dirkam sprejemajo prijave büjetaroe Putnika do danes ob 18. Büjetarna na Tyrievi cesti za äentjernejske Metnike je odprta tedi čez opoldne.
*— Daril« otrokom. Rodbina ir. Zakx. karjeva je darovala 100 din za revne učence namesto cvetja na grob pokojnega g. Milana Bleiweàsa TrstaanSkega, aa kar ae jI upravüeljstwo Soie na Ledini aajtopteje eafentfjoje.
u— Popoldanske predstave v Man Uaio-
nu. Od danes naprej so v kinu Unionu spet redne vse popoldanske predstavo, tako da so s tem spet vpeljane prejšnje redne ure predstav: ob delavnikih ob 16-, 19.15 in 21.15 uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 15., 17., 19. in 21. uri. Popolni vrstni red predstav velja tedaj že od današnje premiere filma »Moč ljubezni« naprej.
n— Dve prometni nezgodi sta se pripetili včeraj v Ljubljani. Ob 14. je bila poklicana reševalna postaja na Krekov trg, kjer je neki kolesar podrl Tršinarjevo Bredo, hčerko masèrja v hotelu »Slonu«. Breda je dobila hude rane na ustih in so jo prepeljali v bolnišnico. Na oglu Resljeve in Slomškove ulice pa je avto podrl frizersko pomočnico Drago Resovo, ki se je pri padcu pobila na rokah in ramenih.
u— Kadar fantje razgrajajo. V bolnici že tri tedne leži starček Ignacij Kaštane-to iz Drage, občina Stična, ki je postal žrtev fantovske podivjanosti. Kaštaneto ima hčerko, h kateri so prišli fantje vaso-vat. Ker se jim ni hotela oglasiti, so ro-go vil ili okrog hiše in toliko časa vpili, da jih je stari Kaštaneto prišel mirit, fantje pa so ga tako neusmiljeno pretepli, da so mu hudo poškodovali hrbet in je moral takoj v bolnišnico.
Predno odidete na počitnice ali Vaš letni oddih se oglasite pri
Foto Touristu Lojzu Šmucu
na Aleksandrovi cesti 8 all Prešernovi ul. 9 preje trg. E. Dobrič,
kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetlite Vaš film ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin.
Zložljiv fotoaparat 6/9 s samosprožilcem
samo Din 300.—
Iz Celja
e— Svečane povorke, ki bo 6. septembra dopoldne v proslavo 201etnice naše svobode in rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra II. v Celju, naj se udeleži članstvo Sokola, ki ima kroje, v krojih, vsi ostali pa v civilu z znakom. Moška in ženska podružnica CMD v Celju pozivata svoje članstvo, da 6e PoL. noštevilno udeleži povorke. Narodno žen-stvo je vabljeno, da se udeleži povorke po možnosti v narodnih nošah.
e— Prvi javni nastop Sokolskega društva Celja I. bo v nedeljo 11. septembra ob 16. v Sokolskem domu v Gaberju. Ne krstno prireditev mladega, žilavega društva vabimo vse Sokole in sokolstvu naklonjeno javnost, vsa nacionalna društva pa prosimo da rezervirajo navedeni dan za to prireditev.
e— Lahkoatletske tekme celjske sokolske župe se bodo pričele jutri ob 9. dopoldne na celjski Glaziji za moške oddeike članov in naraščaja. Zbor vseh tekmovalcev bo ob po! 9. na Glaziji. Za tekme ee je prijavilo lepo število tekmovalcev. Vse kaže, da bo tekmovanje zelo zanimivo. Tekme veljajo obenem kot izbirne za sestavo župne reprezentance, ki bo tekmovala na med-župnih lahkoatletskih tekmah 6. septembra v Zagrebu.	________
KINO UNION. Danes ob 16., 18.30 in 20.30 »MANE2A« (Attila Hörbiger).
e— Hoda nesreča ▼ napada boijasti. Ko se je mudil 46-letni dninar Vincenc Turn-šek iz Podloga pri S t Juriju ob Taboru v ponedeljek na nekem kozolcu, ga je popadla božjast. Turnšek je padel s kozolca tri metre globoko ter si zlomil desnico, se poškodoval po ostalem telesu in dobil tu» di hude notranje poškodbe. Prepeljali eo ga v celjsko tolnišnico.
e— Krivoprisežniki pred sodniki. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so se zagovarjali včeraj 26_letni posestnik Jože Horvat iz Draškovega sela pri Šmarju pn Jelšah. 61-letm posestnik Martin Pezdevšek iz Šerovega pri Šmarju, 35 letni posestnik Karel Čakš iz Gaja pri Šmarju in 26=letni mizarski pomočnik Franc Kleine iz Stranja pri Šmarju. Obtoženi so bili raznih zločinov in prestopkov krive prisege. Horvat je bfl obsojen na dve leti tn šest mesecev rohüje, PeadevŠek na eno leto in šest mesecev robi je, oba tudi na izgubo častnih pravic za dobo treh let, čakš na tri mesece zapora, Klein pa na sedem mesecev zapora.
Iz Maribora
a— Nov uspeh malih harmonikarjev. V
Rogaški Slatini so koncertiraii ▼ sredo zvečer naši mali harmonikarji pod vodstvom g. V. šušteršiča. Koncert je bil v dobro razprodani dvorani Zdraviliškega do» ma. 23 otrok je z velikim uspehom izvajalo koncertni program, ki je trajal polni dve uri. Ob koncu koncerta je posebna delegacija zdraviliških gostov izrekla zborovodji g. šušteršiču najiskrenejše čestitke in^ je nato naše mariborske malčke, ki so doživeli nov triumf, obdarovala ter pogostila.
a— Prepovedano. Mestno poveljstvo je pod kaznijo prepovedalo pešSem, kolesarjem in motoeiküstom dostop na tezeoSko letališče.
a— Mariborska moška podružnica CMD opozarja člane in prijatelje CMD, da uprizori podružnica CMD v Kanmici v nedeljo 28. t m. ob 15. ponovno ljudsko igro »Divji lovec*. V odmorih nastopi Trgovsko pevsko društvo iz Maribora. Mariborčani, ki kaj mdi pohitijo v prijazno Kamnico, gotovo tndi te prilike ne bodo zamudili in bodo prišli med vrle Kamničane, ki na tako lep način zbirajo prispevke Družbi sv. CirSa in Metoda za božični«» ubogi deci m zidanje obmejnih šol.
a— Gosen ič ja nadloga na Tesnem, že )ansko leto so na tezenskih vrtovih uničile gosenice vse zelje, letos pa so se apravoie na repa Majhne, črne, do 2 cm dolge gose» niče so požrle na nekaterih njivah ves pri. delek. Razna sredstva, a katerimi so naši mali posestniki skušali zatreti požrešne gosenice. niso imela nobenega uspeha.
S prepričevalno naravnostjo in napeto igro sov	Danes premiera!
tem filmu redena vprašanja o zakona in ljubezni, WAp f Tf TDF7.NI o krizi, o ljubezni do otrok In dolžnosti.	Wwt JLrtJ UDfillHl
Od danes naprej tn« to popoldanska {setetava ob 16. uri ter predstave ob 19.15
in 2115 uri. — Jutri (nedelja) predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KINO UNION_TeL 23-21	Willy Fritsch, Gusti Huber, Jutta Freybe
a— »V snani aieri Rožetove pri vredne
sadrngec Na nedavno notico pod tem naslovom nas je naprosila Zagrebacka zadruga, da objavimo naslednji popravek: Ni res da so člani glavne Privredne zadruge v Mariboru prejeli sporočilo, da po postali člani Zagrebačke zadruge, marveč je res. da je bilo nekaterim zainteresiranim članom sporočeno, da jih naša osiguravajoča zveoa lahko sprejme med člansrvo pod go; tovimd ugodnostmi. Ni res. da eo poetaii Mirko Frank. Alojz Leskošek in Jakob Gregore« glavni poverjeniki zagrebaoke zadruge. marveč so navadni poverjeniki. Ni res, da je Zagrebačka zadruga nerva, marveč stara in od oblasti dopuščena.
a— Čigavo je kolo. Upok. policijski stražnik Anton Penko je našel na njivi med Trstenjakovo in Keižarjevo ulico skrito žensko kolo brez evidenčne številke. Lastnica oz. lastnik si ga lahko ogleda na policiji
a— Truplo utopljenke je naplavila Drava na Fali. Gre za Apoloni io Marakičevo, ki je izvršila samomor s tem. da se je pognala v dravsko va lov je. ki jo je za vedno zagrnilo.
a— Tatvina v slovenjgragki cerkvi. Iz
slovenjgraške župne cerkve je izginil z oltarja angel, iz stare cerkve sv. Duha pa Kristusov kip. Oba ukradena predmeta predstavljata vrednost okoli 1000 dinarjev.
a_ Nazaj jo je vleklo. V bližini obmejne karavle pri Sv. Duhu je hotela prekoračiti našo mejo 30.1etna Angela Krošl. ki so jo nemška oblastva nedavno po odgonu izročila našim obmejnim oblastvom. Prijeli so jo in zaprli.
Iz Jesenic
S_ Slovenska služba božja bo v nedeljo 28. t. m. ob 10. v dvorani Delavskega doma na Savi. Vstop je vsakemu prost ter je vsakdo dobrodošel brez razlike prepričanja in vere. Točno ob 10. se začne peta sv. maša v slovenskem jeziku, po evangeliju pa bo pridiga o »usmiljenem Sa-marijanu« z ozirom na današnje razmere.
g_ Zvočni kino Radio predvaja danes in
jutri v nedeljo ob pol 9. zvečer (v nedeljo ob vsakem vremenu tudi ob 3 uri pop.) velefilm »Vse m ljubezen«. Med dodatki Zo» ra tednik in Paramountov zvočni tednik. Sledi »Princesa koral«.
Iz Tržiča
8— Kino predvaja danes ln jutri v nedeljo velefilm »Ladja sužnjev«, veseli črtan film, in tednika
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v soboto ob 20.30 ter jutri v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 ljubezenski in glasbeni velefilm »K novim obalam«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. — Prihodnji film » Neapel j v ognju poljubov«.
Iz Ptuja
j— Zaradi čiščenja in zaradi raznih popravil v šolskih prostorih ptujske gimnazije bo šolska maša 13. septembra, redni šolski pouk pa se bo pričel šele 14. septembra.
j— Zvočni kino Ptuj. Drevi ob 20. m jutri v nedeljo ob pol 19. in pol 21. se predvaja film »Godba za tebe«. Pred predstavo Alfa tednik in kulturni film o naši državi.
j_ Okužil se je i vraničnim prisadom.
V Dražencih je zdravil dninar Stanko Dražkovič za vraničnim prisadom otolelo kravo. Pri tem opravku pa se je inficiral, zato so ga zdaj pripeljali v ptujsko bolnišnico in je zelo malo upanja, da bo okreval
Iz Ljutomera
U— Zvočni kino Sokolski dom v Ljutomeru predvaja v nedeljo 28. t. m. ob 1. in 6. popoldne ter ob 8. zvečer film »Kirch-feldski župnik«. Kot dodatek Foksov zvočni tednik. Naslednji film 3. in 4. septembra
Iz Gorafe Radgone
gi— Veliko sokolsko slavje na meji. Priprave za veliko sokolsko slavnost.^ki bo v Gornji Radgoni 11. septembra združeno s proslavo 201etnice osvobojenja. so v polnem teku. Opoldne bo v proslavo 20!etnice veliko zlborovanje, obenem bo poklonitev ob grobu prvih oznanjevalcev Jugoslavije, radgonskih žrtev in Maistrovih borcev, popoldne pa nnastop Murskega sokolskega okrožja na novem letnem telovadisču. Dolžnost vsega članstva je, da pohiti ta dan v obmejno Gornjo Radgono!
gr— Požarna nesreča. V sredo zveSer je nastal požar v gospodarskem poslopju gostilničarja Henrika Rogama v Gornjem Cmureku. Ker je bilo v poslopju spravljeno precej sena in slame, se je požar blisko= vito razširjal po vsem poslopju in le težko je bik) na kraj nesreče prihitelim gasilcem iz nemškega Murecka ter Žepovcev in Apač k>kalizirati požar, da se ni razširil še na hiša Hlapec, ki je spal na gospodarskem poslopju, je dobil hude opekline ter je bil prepeljan v bolnišnico. Domneva se. da je bil požar podtaknjen, kakor doslej že dvakrat. vendar je obakrat bil pravočasno udu-šen. Orožništvo ie storilcem na sledu.
gr— Karambol. Na ovinku skozi vas Lutverce v Apački kotlini se je peljal pekovski pomočnik Kari Fekonja iz Gornje Radgone s težkim motorjem. Vozil je po desni strani nasproti pa je pri vozil v isti smeri kolesar L. Steyer iz Črncev. Ko sta se v zadnjem trenutku hotela izogniti drog drugemu, Je bil karambol neizogiben in sredi ceste je obležal kolesar z zlomljeno nogo in ključno kostjo ter zverižemm ko. lesom. Prepeljan je bil v bolnišnico v Rad. goni. Motorni vozač ni utrpel nikake po» Skodbe.
★
BLED. Zvočni kino igra danes popoldne in zvečer velefilm za borbo osvobojenja Poljske »Prisega in ljubezen« z zanimivo predigro.
SV. PETES POD SV. GORAMI. Za sokol« sko tombolo ki bo ▼ nedeljo 4. septembra cA pol 15. uri. vlada prav veliko zanimanj. Domačini hi okoličana ogledujejo z velikim zanimanjem glavne dobitke, razstavljene v trgovini g. Valenčaka. Krasno kolo ima nešteto opledovalcev, ki žele, da ga dobijo za 2 din. Za gradnjo našega Sokolskega doma so prispevali lepe aneske tr. Pečmk Fra-ne, sodni svetnik Maribor, a Kun tari červa Mkni gostflničaiika v Kostanjevici ter br. Fendo Hudina, magister v Mariboru. Darovalcem bratska zahvala!
I
DOROTT LAMOUR
v velikem vojnem filmu
Poslednji vlak iz Madrida I
KINO MATICA ob 16„ 1&15 in 2L1S uri ■
Gospodarstvo
Tudi v juliju je bila naša trgovinska bilanca pasivna
Naš izvoz je bü letos v juliju za 250 milijonov din ali za 47% manjši nego lani, trgovinska bilanca pa je bila pasivna za 120 milijonov din
I
Carinski oddelek finančnega ministra je pravkar izdal statistiko o naši zunanji trgovini v mesecu juliju. Ta statistika nam kaže, da je v juliju vrednost našega izvoza znatno zaostajala za lanskim letom, in sicer še v večji meri nego prejšnje mesece. To nazadovanje izvoza je deloma pripisati okoinosti, da se še ni pričel izvoz nove pšenice (šele v avgustu smo pričeli izvažati znatnejše količine pšenice), medtem ko je izvoz koruze, ki je bil prejšnje mesece prav znaten, zaradi prilično izčrpanih zalog precej popustil. Tudi izvoz lesa in živine ter rud in kovin je bil manjši nego lani. Vzporedno je sicer nazadoval tudi naš uvoz, vendar v mnogo manjši meri nego izvoz. Zato smo imeli v juliju za 120.5 milijona din pasivno trgovinsko bilanco, medtem ko je bila lani v juliju naša trgovinska bilanca aktivna za 105.4 milijona din, predlanskim pa za 17.3 milijona din. Pričakovati pa je, da se bo naša trgovinska bilanca za avgust znatno zbolj-šala, ker se je v tem mesecu pričela nova izvozna sezona.
V juliju je znašal naš izvoz 261.057 ton Ciani 429.301) v vrednosti 282.7 milijona din, nasproti 532.6 milijona din v lanskem juliju, 312.7 milijona din v predlanskem juliju in 300.1 milijona din v juliju 1935. (Najslabši izvoz smo imeli julija 1932., ko je znašala vrednost izvoza le 172.2 milijona din.) V primeri z izvozom v lanskem juliju zaostaja letošnji naš izvoz v juliju po vrednosti za 249.9 milijona din ali za 46.9%, po količini pa ■za 39.2%; v primeri s predlanskim julijem pa znaša primanjkljaj letošnjega izvoza 30 milijonov.
Naš uvoz pa se kakor rečeno ni v enaki meri zmanjšal in je znašal letos v juliju 143.171 ton (lani 99.928) v vrednosti «e3.2 milijona din nasproti 427.2 milijona din v lanskem letu. Tako da je v juliju naš uvoz zaostajal v primeri z lanskim julijem le za 23.9 milijona din ali za 5.6%.
Naša trgovinska bilanca se je letos gi-bila takole (v mili j. din):
izvoz uvoz saldo januar 1938	356.7 370.8 — 14.1
februar „	394.3 431.0 — 36.7
marec „	422.8 509.7 — 86.9
april „	395.7 432.3 — 36.6
maj „	445.6 489.9 — 44.3
junij „	372.5 411.9 — 39.4
julij „	289.7 403.2 —120.5
jan. — julij 1938 jan. — julij 1937 jan. — julij 1936 jan. — julij 1935 jan. — julij 1934 jan. — julij 1933 jan. — julij 1932
2670.3 3048.8 —378.5 3353.5 2847.7 + 505.8 1961.5 2313.4 —351.9
2080.8	2046.5 + 34.3
1882.9	2014.8 —131.9 1704.5 1532.3 + 172.2 1544.3 1589.5 — 45.2
V	prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bila naša trgovinska bilanca pasivna za 378.5 milijona din, medtem ko je bila lani v istem razdobju aktivna za 505.8 milijona din; znatnejša pasivnost v 1. 1936. je. kakor znano, le posledica nazadovanja izvoza v dobi sankcij.
Naš izvoz je bil letos v prvem polletju po količini sicer le za 16 3% manjši nego lani (nazadoval je od 2.54 na 2.13 milijona ton), po količini pa se je naš izvoz zmanjšal v primeri z lanskim letom za 663.1 milijona din ali za 20.4%. V primeri s predlanskim letom. t. j. z letom sankcij, pa je bil letos naš izvoz navzlic nazadovanju še vedno za 708.8 milijona din večji. Naš uvoz pa je bil letos v sedmih mesecih za 201.1 milijona ali za 7.1% večji nego lani.
Gibanje našega izvoza v juliju
V	juliju smo letos izvozili le pol vagona pšenice, medtem ko je lani znašal naš izvoz pšenice v tem mesecu 1016 vagonov v vrednosti 17.2 milijona din. Izvoz koruze je prav tako nazadoval od lanskih 8239 na A88 vagonov, odnosno od 77.9 na 11.4 milijona din.
Svežega sadja smo v juliju izvozili 89 vagonov v vrednosti 2.4 milijona din (lani 0.7). Tudi izvoz konoplje je bil manjši in
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A.
REIN IN DRUG Zagreb,
GAJEV A 8.	DLiCA 15.
obvešča neobvezno: V V. razredu, 36. kola državne razredne loterije so bili dne 26. avgusta izžrebani naslednji dobitki:
Din 100.000 št. 63487 Din 60.000 št. 66866 40.000 št. 47415 35.000 št. 50972 54132 30.000 št. 41601 47083 59476 25.000 št. 72899 15.000 št. 668S4
po din 10.000.— 8754 11685 25734 2-5945 35251 63904
Din Din Din Din Din
5249 72143
po din 8.000.—
2527 13943 17672 32649 41028 49479 53769 62908 66377 89947 85994
po din 6.000.—
3987 8746 10447 41866 44793 56327 57494 57883 61486 88722 96558
po din 5.000.— 13890 19807 28867 33446 35184 50538 50830 51150 59843 63047 71066 78228 89578 93963 96021 96129
po din 3.000.—
5643 8430 9141 12243 18550 18889 23850 30024 45822 46134 52526 52649 85451 88577 96564
Nadalje je bilo izžrebanih še 1300 dobitkov po din 1000.—
Popolno uradno Usto dobitkov, izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo.
Prihodnje žrebanje bo dne 27. t. m.
je znašal le 167 vagonov (lani 298) v vrednosti 14.0 milijona din (24.6).
Izvoz živine je bil tudi v juliju nadalje slab. Goveje živine smo izvozih le 1429 glav (lani 5231) v vrednosti 4.5 milijona din (lani 13.2); izvoz svinj se je skrčil na 13.330 glav (26.264) odnosno na 18.5 milijona din (lani 36.3); izvoz konj je po številu po pustil od lanskih 1830 na 1771, po vrednosti pa se je povečal od 3.8 na 6.2 milijona din. Slab je bil tudi izvoz drobnice, ki je nazadoval od lanskih 9.5 na 2.5 milijona din, medtem ko se je povečal izvoz žive perutnine od 2.3 na 3.3 milijone din. Izvoz svežega mesa je popustil od 7.4 na 6.5 milijona din, izvoz mesnih izdelkov pa se je dvignil od 5.2 na 5.5 milijona din in izvoz svinjske masti od 3.7 na 6.5 milijona din.
Večji je bil izvoz jajc, ki se je dvignil na 111 vagonov (lani 80), odnosno na 10.2 milijona din (7.2). Nasprotno pa je izvoz perja in puha popustil od lanskih 5.4 na 1.9 milijona din in izvoz surovih kož od 16.3 na 7.0 milijona din.
Slab izvoz lesa
V preteklem mesecu je bil naš izvoz lesa znatno manjši nego lani, kakor nam to kaže naslednja primerjava: gradbeni les julij 1937 julij 1938 vagonov	9823	5663
milj. din	91.5	48.1
Izvoz gradbenega lesa se je v primeri z lanskim letom po količini zmanjšal za 42.5%, po vrednosti pa za 47.5%. Drv smo v juliju izvozili 354 vagonov (lani 650), lesnega oglja pa 120 vagonov (lani 196). Železniških pragov smo izvozili 74.600 komadov (lani 127.300) v vrednosti 3.4 milijona din (lani 5.5). Izvoz lesnih izdelkov je popustil od lanskih 4.4 na 1.7 milijona din, izvoz ekstraktov za strojenje pa od lanskih 3.9 na 3.7 milijona din.
Vrednost celotnega našega izvoza lesa in gozdnih proizvodov je dosegla v juliju le 60.1 milijona din nasproti 115.7 milijona din v lanskem juliju, tako da znaša primanjkljaj 55.6 milijona din ali 48%. Statistika izvoza lesa in gozdnih proizvodov v posamezne države nam kaže v primeri z lanskim julijem pomembnejše povečanje le pri izvozu v Nemčijo, kamor smo letos v juliju izvozili 1673 vagonov (lani 804> v vrednosti 16.3 milijona din (4.6). Nazadoval pa je predvsem izvoz v Anglijo in sicer od lanskih 2427 na 711 vagonov odnosno od 24.7 na 9.1 milijona din. Izvoz v Italijo se je skrčil od lanskih 2802 na 2249 vagonov odnosno od 20.1 na 15.0 milijona din. Nadalje se je skrčil izvoz v Grčijo od lanskih 838 na 413 vagonov odnosno od 6.2 na 3.2 milijona din, izvoz v Madžarsko od lanskih 1048 na 564 vagonov odnosno od 7.1 na 3.5 milijona din. Znatno manjši je bil tudi izvoz v Argentino, ki je nazadoval od 560 na 134 vagonov, odnosno 5.6 na 1.3 milijona din. Izvoz v Belgijo je popustil od 363 na 15 vagonov, odnosno od 3.9 na 0.3 milijona din, izvoz v Egipt od 678 na 54 vagonov, odnosno od 5.7 na 0.5 milijona din, izvoz v Nizozemsko od 721 na 67 vagonov, odnosno od 6.2 na 2.3 milijona din, izvoz v Tunis od 211 na 27 vagonov, odnosno od 1.9 na 0.2 milijona din ter končno izvoz v Alžir od 251 na 127 vagonov odnosno od 2.2 na 1.4 milijona din. Izvoz v Francijo se je skoraj popolnoma ustavil, saj je vnašal v juliju komaj 16 vagonov (lani 146) v vrednosti 0.3 milijona din (lani 2.7). Tudi izvoz v države, kamor izvažamo predvsem trdi les, je bil znatno manjši, tako zlasti izvoz v Avstrijo in Češkoslovaško.
Celotni naš izvoz lesa in gozdnih proizvodov je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta dosegel le vrednost 477.1 milijona din in je bil pri tem za 190 milijonov din ali za 28.5% manjši nego lani.
Ostali izvoz
Med ostalimi izvoznimi predmeti je omeniti predvsem zmanjšanje izvoza surovega bakra od lanskih 46.8 na 36.4 milijona din (od 344 na 303 vagone). Izvoz rud je bil po količini sicer na lanski višini 14.300 vagonov, po vrednosti pa se je'zmanjšal od 66.5 na 41.0 milijona din. Izvoz cementa je zelo popustil in je dosegel le 1490 vagonov (lani 3080), odnosno 3.7 milijona din (7.7). Slab je bil tudi izvoz sode, ki je popustil od lanskih 2.7 na 0.7 milijona din. Izvoz kalcijevega karbida in cianamida se je za malenkost dvignil od 0.9 na 1.2 milijona din in izvoz svinca od 2.8 na 4.0 milijona din.
Gospodarske vesti
= K razpisanima licitacijama za grad. njo železniške proge Črnomelj — Vrbov. sko. V »Službenih novinah« je bila včeraj že razpisana ofertalna licitacija za gradnjo prvega in petega odseka nove železniške proge Črnomelj — Vrbovsko spremenjena tako, da bosta znašali kavciji, ki sta bili prvotno določeni na 5% skupne vsote, za prvi odsek 800.000. za peti pa 1.900.000 din.
= V juliju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 21,5 milijona din. V juliju t. 1. so po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani narasle skupne vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 21.5 milijona din na 1.094*9 milijona din. Vloge na knjižice so se povečale za 2,8 na 6377 milij. din, vloge v tekočem računu pa za 18,6 na 457'2 milij. din. Vloge na knjižice so narasle pri 7 hranilnicah, vloge v tek. rač. pri 10, skupne vloge tudi pri 10 hranilnicah. Skupno število vlagateljev znaša sedaj 133.956, to je nekaj manj kakor 30. junija t. 1. Celotna slika gibanja vlog pri hranilnicah je zelo ugodna in dokazuje, da se zaupanje v hranilnice in denarne zavode stalno dviga, kar se kaže zlasti pri novih vlogah.
== Sladkorne tvornlcp bodo kmalu pričele z letošnjo kampanjo. Kakor je znano, so pred dvema mesecema sladkorne tvornice sklenile, da bodo letos predčasno pričele s produkcijo sladkorja, in sicer že ob kcmou avgusta, keT nam bodo sicer v septembru docela pošle zaJog-e. Ker pa se je sedaj izkazalo, da bodo zaloge zadostovale skoro do konca septembra, so naše sladkorne tvornice akteniJe,, da bodo pričele s produkcijo v prvi polovici septembra. Kakovost letošnja sladkorne pese je dobra. Zato pričakujejo sladkorne
tvormtee, da bo lctoanja profrAcfla lahko tarila vso potrebo do prihodnjega leta in bo mania še nekaj ostalo za rezervo.
= Žateški hmeljski trg* Iz Žatca poročajo, da se je 25. t m. pričela kupčija z letošnjim hmeljem žateškega okoliša. V poslovnih krogih računajo, da je bilo tega dne prodanih 1000 starih stotov. Cena se giblje v okviru 800 do 1000 Kč za 50 kg (23 do 30 din za kg).
Borze
26. avgusta
Na ljubljansBti. borzi so se danes v pri. vaitnem kliringu nudili angleški funti po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 29.45. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani in Beogradu nespremenjeno 14.50, v Zagrebu pa 14.46 odnosno za konec septembra 14.42.
Na zagrebškem efektnem tržišču je
Vojna škoda pri stalni tendenci notirala 484 — 485.50 (v Beogradu je bil promet po 483.50). Do zaključka je prišlo le v delnicah Dubrovačka po 350.
IIEVI/E
Ljubljana. Amst rdam 2379.66—2394.26, Berlin 1742.03 — 1755.91, Bruselj 733.95
—	739.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.86 — 213.91. New York 4316.63 — 4352.95, Pariz 118.66 — 120.10, Praga 149.93 — 151.03, Trst 228.04 — 231.13.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.9375, London 21.2850, New York 436.44, Bruselj 73.68, Milan 22.9750, Amsterdam 238 65, Berlin 174.90, Dunaj bankovci 25, Stockholm 109 75. Oslo 106.95, Köbenhavn 95.0250, Praga 15 06, Varšava 82.25, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25*
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 484 — 485.50, 4% agrarne 62 — 63. 4% severne agrarn- 61.25 — 62, 6% begluške 92.50 — 93. 6% dalm. agrarne 91.50
—	92, 7% stabiliz. 98 den., 7% invest. 99
—	100, 7% Seligmann 99 den., 7% Blair 94.50 — 95, 8% Blair 98 den.; delnice: Narodna banka 7250 den., PAB 230 den., Trboveljska 173 — 175, šečerana Veliki B čkeirek 600 bi., Osječka ljevaonica 180 den., Dubrovačka 350 — 400, Oceania 770 bi., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 483 — 483.50 (483.50), 4% severne agrarne 61 den., C/o
Klet »Zvezda« zo#et
otvorjena!
Danes ln naslednje dni
KONCERT!
DANES SPECIJALTTETE : srna, djnlbastia itd. prvovrstne domače pečenim
s kislim zeljem.	,
FBVOVRSTNA VINA: cviček, renski rizling, silvane©, fcaitelansld teran HA
ter fina vina v buteljkah.
begluške 92.25 — 92.50, 6% dalm. agrarne 91 — 91.50 (91.25), 7% stabiliz. 98 den., 7»/« invest. 99.25 — 100, 7% Selbmann 99 den., 7% Blair 93.50 den., Narodna banka 7275 — 7300 PAB 233 den.
Blagovna tržišča
ZITO
-1- Chicago, 26. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 62.625, za dee. 64.75, za maj 67.25; koruza: za dee. 49.625, za maj 52.
+ Novosadska blagovna borz» (26. t. m.). Tendenca ncizprem°njena, promet srednji. Pšenica; nova (78 kg) baška 147
—	152; sremska (79—80 kg) 147—149; slavonska 150—152; banatska 147—154; baška potiska 151 — 153. Turščlca: baška in sremska 127 — 129; banatska 125
—	128. Oves: sremski 125 — 127.50; slavonski 1® — 127.50. Ječmen: baški in sremski (64—65 kg) 142.50—147.50. Moka: baška »0g« in i0gg« 255 — 265; »2« 235
—	245; »5« 215 — 225; >6« 195 — 205; >7« 165 — 175; *8« 110 — 115. Fižol: baški in sremski v vrečah 117.50 — 125; baški in sremski beli brez vreč 202.50 — 205. Otrobi: baški ln sremski 92.50 — 97.50.
-(- Budimpeštanska terminska borza (26. t. m.). Tendenca slabejàa. Koruza:
za sept. 17.62 — 17-65, za maj 13.87 — 13.89.
BOMBA2
-f Liverpool, 25. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji za avg. 4.51 (prejšnji dan 4.51), za dee. 4.59 (4.60), za april 4.67 (4.68).
+ New York, 25. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 8.19 (8.13), za dee. 8.30 (8.29).
ilfurni pregled
Kaj pripravlja naša opera za novo sezono
O tem nam je dal g. ravnatelj Mirko Polič izčrpno izjavo, iz katere posnemamo danes samo spremembe v ansam''tu in repertoarni osnutek.
Poglavitna s>!<rb je posvečena 6escavi re-pertoara in njega iz\ edbi. V tem pogledu ima upnava zaradi skromnih budžeiskih možnosti in zaradi stalnosti večine osobja. ki je razvrščeno po uradniškem zakonu dokaj vezane roke, vendar je storila, kar je bilo mogoče- Namesto gdč. Uljdekonove bo poleg gdč. H e y b a 1 o v e, ki se je že v minuli sezoni tako srečno uveljavila, stalno nastopala ga. Ljuba K r e n n a, pev_ ka redkih tehničnih in glasovnih sposobnosti. Kljub mikavnim ponudbam v tujini bo gdč. št. T r a t n i k o v a delovala nekaj časa v domači operi. Sloves in lepi uspehi (Salzburg!) mlade pevke nam obetajo večere izrednega umetniškega užitka. Izmed absolventov našega konservatorija 6ta izbrana za sodelovanje v operi dva mnogo obetajoča pevca: mezzo-sopranistinja gdč. Pavlovčičeva ter basist g. F. Lup-sa. Nameravanih je še nekaj debutov. Iz Maribora, ki je tudi vzgojil del naše pevske generacije, sta prestopila v naš ansambl gdč. Barbičeva, subreta lepega glasu in prikupne zunan josti ter tenor g. Z. S a n-cin ki se je pevsko in igralsko povzpel do močnih uspehov tudi v operi. (Trubadur, Dalibor. itd.). Nadalje je uprava obvezala za večje število predstav italijanskega tenorja g. Christy Sala ri ja, ki je dosegel s I svojim lanskoletnim nastopom največji j uspeh, ki ga je kdaj imel kak pevec pri nas. Te predstave bodo dostopne tudi abo-nentom.
Nekatera pogajanja še niso zaključena, zato danes še ni mogoče objaviti popolnega imenika solistov, vendar že iz objavljenega lahko posnamete, da je kljub izrednim težavam uspela precejšnja osvežitev solističnega kadra. Ob sodelovanju dirigentskega in režiserskega kolegija je bil tudi že sestavljen osnutek repertoarja.
Glede na dvajsetletnico dogodkov, ki eo nam zagotovili samostojen nacionalni in umetniški razmah, se bodo v okvirju slovanskih propagandnih tednov ponovila tista domača in slovanska dela, ki so imela v minulih letih največje umetniške in tea-tereke uspehe. V tej zvezi bo mogoče najzanimivejša ekshumacija B. Ipavca »Teharskih plemiče v«. Zvrstila se bodo po možnosti vsa učinkovita jugoslovenska dela, med njimi Konjovičeva > Koš ta na« v novi predelavi samega avtorja (prvič v Ju. goelaviji) in končno nova opera M. Brav-ničarja »Hlapec Jernej«. To svojevrstno delo predstavlja v operni tvorbi zanimivo novost.
Iz slovanskih literatur bodo uvrščene v stalni repertoar: Musorgskega: »Boris Go-dunovc, ki je v lanskoletni izvedbi dosegel velik usteh, Cajkovskega »Jolanta« in Smetane velepoetično delo »Poljub«. Poleg teh pride 6pet na vrsto: »Ero z onega sveta«, delo neizčrpne dinamike naše rase in neusahljivega uspeha.
Iz ostalih literatur moramo najprej orne. niti Mozarta z njegovo prekipevajočo »Fi-garovo svatbo«, pa Wagnerja z mogočnim »Lohengrinom« in Goldmarka s krasno in eksotično »Sabsko kraljico«. Francoze ho za stopal Massenet z novo opero, ki je za na« nova: »Don Quixotte*, ter z zasanjanim »Wertherjem«. Od' sodobnih francoskih avtorjev pride na vrsto Iberjeva groteska «Le roi d'Ivetot«. Izmed Italijanov bomo slišali kot novosti Verdijevega *Falstat£a« (čigar prevod se vendar približuje koncu) in Donizzettijevo komično opero »Ljubav-ni napoj«, medtem ko se bosta ponovno oglasila Puccini s svojim neugnanim »Gianni Schicchijem in Wolf Ferrari s prekipe-vajočimi»Stirimi grobjani«. Kakor je videti torej prevladuje komičen ln grotesken element, ki ■vsebuje Poleg umetniške tudi močno zabavno noto. V tem okviru pa bodo tragični sujeti pridobili na veličini in tehtnosti.

Lanskoletni repertoar je pogrešal dvoje ali troje učinkovitejših operetnih del, ki so v prejšnjih sezonah nudile s svojimi dohodki vsaj nekako finančno ravnovesje. To se je izkazalo tudi pri drugih gledališčih, ki so v prejšnjih letih izčrpala kar sproti vse porajajoče se »šlagerje«. Zgodilo se je pač, da so ©e Balda in Viškovski in Benes in vsi ti čarovniki vendarle izčrpali. Upajmo, da nam bo v tem pogledu letos sreča milejša. Naš operetni repertoar našteva sledeča dela: Jonesovo ljubko »Geisbo«, ki doživlja v poslednjem času pomembno renesanso. Leharjevo >Fra<^luito«. Abrahamom vo »Roxv«, Glozovo »Na sinjem Jadranu« (delo mladega, prav uspešnega zagrebškega operetnega avtorja). Grün-Cunnersovo »Balalajko (poslednji šlager velikega stila) in končno Jankovicevo popularno vojaško opereto »Odtroübeno!«
Tako torej! Repertoar je pripravljen, delo ße je začelo. Kmalu se odoro gledališka vrata tudi za otčinstvo in privabili ga bomo, da si ogleda sadove našega truda in naših naporov.
Zapiski
Prof. dr. Vojeslav Mole v domovini. V
Ljubljani «e mudi že nekaj dni naš odlični rojak, profesor Jagel Ionske univerze v Kra-kovu g. dr. Vojeslav M o 1 é. Priznani umetnostni zgonovinar je na poti v Pariz, kjer bo nabiral in proučeval gradivo za svoje novo znanstveno dela
»Življenje in svet« prinese v prihodnji (ponedeljski) številki prirodopisni članek »Živi laboratoriji«, potopisno kramljanje dr. Antona D e b e 1 j a k a »Po kočevski nekropoli«. zapisek I. Koštiala »Prešeren in Swinburne«, potopis A. K. »Na D rimu«, Gastronomica razglabljanje o naši narodni kuhinji, dr. A. D e b e 1 j a k a člančič o francoskem prevajalcu srbskih narodnih pesmi Ahilu Millienu (ob stoletnici, b sliko). Gda Stadler piše o Firduzij-j. dr. Fran H e r i č pa polemizira z I. Koštia-lom o vprašanju »Odkod ime Sloveni«. V rubriki Fotoa irta ter izide poročilo J. Župančiča o mariborskem Fotoklubu. Mansi* kaj novega je v rubriki Filatelija. Številko, ki je obilno ilustrirana, zaključujejo ostale redne rubrike.
R
Sobota, 27. avgust*.
Ljubljana 12: Plošče. — 1245: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 18: Schwatove pesmi poje Akademski pevski kvintet. — 18.40: Konjske dirke pod Gorjanci (g. V. Piraat). — 19: Napovedi, poro» čila. — 1950: Nac. ura: Vuk Karadžič in Dubrovnik. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pester drobiž (plošče). — 21: Prenos Puccinijevih enodejank iz Rima, ▼ odmorih napovedi in poročila.
Iz Julijske krajine
Novi reški škof
Ze pred dobrim tednom smo poročali, da je bil imenovan za škofa na Reki dosedanji beneški stolni župnik msgr. Camoz-zo. Ko je bil pred nekaj meseci dotedanji škof na Reki msgr. Antonio Santin premeščen v Trst, je ostal začasno tudi še za upravitelja reéce škofije. Vodstva ordina-riata združenih Škofij v Trstu in Kopru doslej ni prevzel in ju kot administrator £e zmerom vodi goriški nadškof msgr. Carlo Margotti. Msgr. Santin bo po dosedanjih ukrepih šele prihodnjo nedeljo ustoličen za tržaškega in koprskega škofa.
Medtem je bil msgr. Santin ponovno v Rimu in je med drugim očitno uredil tudi vprašanje svojega naslednika na Reki. Nikakor mu ni moglo biti na tem, da bi se njegova nova cerkvena politika, ki jo je z vso energijo uvedel v reški škofiji, kakorkoli izpremenila ali omilila. Treba je bilo najti moža pravega kova. In ko je bil sedaj msgr. Camozze imenovan za reškega Škofa, so italijanski listi in fašistični krogi sprejeli to imenovanje z vidnim zadovoljstvom na znanje. Posebno beleži to reška »Vedetta d'Italia«.
Novi škof msgr. Camozzo po rodu ni domačin, nego Benečan. Rodil se je sicer v Milanu, a kot sin Benečanov je že v zgodnji mladosti prišel v Benetke. Sedaj je star 46 let. Msgr. Camozzo je zelo izobražen ter obvlada poleg italijanščine francoščino, angleščino, nemščino in celo španščino in madžarščino. Morda mu bo poslednja prav prišla pri občevanju z Ì0&-džari, ki jih je še zmerom nekaj na Reki.
Istrski cestni problemi
Na prvi seji novega istrskega pokrajinskega upravnega odbora je imel prefekt Cimoroni govor, v katerem je obeležil vse pereče probleme v pokrajini. Omenil je med drugim 35-milijonsJco posojilo, s katerim naj bi se konsolidirale obveznosti Pu-lja in poedinih podeželskih občin, ki so morale nujno izplačati svoje dolgove po-edinim kmečkim posojilnicam, bolnišnicam in zavetiščem, katerih položaj je bil zaradi dosedanje neiztirljivosti teh njihovih terjatev že povsem nevzdržen. Opozoril je tudi na zahtevo pokrajine, da bi ji uprava državnih železnic prepustila vse nepremičnine in ves inventar poreške in rovinjske železnice, ki se sedaj razdirata.
V drugem delu svojega govora je obeležil skrajno pereči problem istrskih cest. Pokrajinske ceste so. kakor omenja »Corriere Istrianov« v svojem poročilu o tem govoru, v zelo slabem stanju, še posebno pa, odkar so pričeli z vso intenzivnostjo eks-ploatirati kremenòna in bavksitna ležišča ter rudo in kamen odvažati s tovornimi avtomobilskimi vlaki. Država, ki je dosegla z ukinitvijo prometa na progah Trst— Poreč in Kanfanar—Rovinj znatne prihranke, bi morala že zaradi tega dajati pokrajini posebno subvencijo za vzdrževanje cest vsaj v območju omenjenih prog.
Podprefekt Serra je govoril posebej o cestah okrog Rovinja in Žminja. Omenil je, da je glavna cesta med tema dvema krajema v takem stanju, da bo treba promet na njej povsem ukiniti, če takoj ne bo mogoče najti sredstev za njeno regulacijo in delno novo gradnjo njenega cestišča. Dejansko, pravi omenjeni puljski list, se je na tej cesti, ki jo tovorni promet silno obremenjuje, zgodilo že nešteto avtomobilskih nesreč. Zasebni avtomobili ubirajo iz Žminja in Kanfanara proti Rovinju raje druge, čeprav mnogo daljše poti.
Drobne novice
Mussolinijeva rodbina v Pulju. Pred kratkim se je pripeljala Mussolinijeva soproga Rahela s svojim sinom Romanom, snaho Uršulo in neko nečakinjo z jahto ministrskega predsedstva v Zadar. Od tam je krenila na Brionske otoke, ki jih je pred kratkim država kupila za 5 milijonov lir. V ponedeljek je obiskala Pulj, si ogledala nekatere spomenike in posetila tudi fašistično mladinsko počitniško kolonijo v okolici mesta, kjer so ji priredili prav svečan sprejem.
Na tržaški ranžirni postaji je vlak povozil 39-letnega ladijskega natakarja Lojza Faviča. Nesreča se je pripetila v noči od ponedeljka na torek povsem neopaženo. Truplo nesrečnega moža so našli šele naslednje jutro. Kodesa stroja so mu popolnoma zdrobila lobanjo.
Požar. Bliau Volč na Tolminskem je v ponedeljek ponoči nastal požar pri 77 let staremu posestniku Mihaelu Rutarju. Zgorelo mu je skladišče, v katerem je imel ne-mi stotov pšenice in mnogo drugega bla-
Požar je napravil posestniku skoraj za tO.OOO lir Škode.
Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem tn znancem, da je Vsemogočnemu Bogu dopadlo poklicati k Sebi našo ljubljeno hčerko, sestro, sestrlfino, nečakinjo, svakinjo ki teto, gospodično
CILKO
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 28. avgusta 1938 ob pol 4. iz hiše žalosti v Dragomlju St. 4, na pokopališče v št. Pavlu.
DBAGOMELJ, dne 26. avguste 1938.
Žalujoče rodbin«:
JERNEJ GRAD ln SEMEN
>JUTRO« št. 198.
6
rTSobota, STcTHL Wtsts^,,
Preji poljskim vzletom v stratosfero
Balon je dovršen, posadka pripravljena
Poljski stratosferni balon »Poljska zvezda«
Priprave za poljski polet v stratosfero so končane. Kdaj se bo balon dvignil, ni mogoče točno povedati, kajti to je odvisno od vremenskih prilik. Od 15. septembra dalje pa bo posadika balona to je znani poljski letalec z baloni stotnik Burc-zynski in učenjak dr. Jodko-Narkiewicz, stalno pripravljena.
Za start so izbrali dolino Chocholow pri Zakopanih. Balonski plašč, ki so ga izdelali in impregnirak na Poljskem, je tenak kakor svileni papir. Ce bi pihal veter z brzino več nego poldrag- meter v sekundi, bd se lahko raztrgal.
Balon obsega 12.400 kubičnih mjebrov, napolnili pa ga bodo samo s 4000 kubični metri vodika, ker je trelba računati z raztezanjem plina v velikih višinah. Ladjico so izdelali iz zlitine hidromalija, Ima obliko krogle in premer 2^4. Poslikali so jo z belimi progami, da bi mogli s tem urejati učinek sončnih žarkov in s tem temperaturo v notranjosti ladjice.
Poljski stratosferni polet ima v prvi vrsti znanstvene namene in pred vsem gre za raziskovanje kczmičnih žarkov. Seveda pa računajo Poljaki mimo tega s tem, da bodo prekosili višinski rekord 22.000 metrov, ki ga je pred leti dosegel Američan Stevens.
Znanost noče vojne
Izumitelji se nikoli niso trudili z namenom, da bi njih
izumi koristili vojni
j Sobrero ni mogel predvidevati, da bo No-
Na zborovanju Briitske znanstvene družbe v Cambridgeu je predsednik družbe, lord Rayleygh, smatral za potrebno, da zavrne očitke naravoslovcev, da so njih odkritja in izumi krivi strašnih oblik mo derne vojne. Izvajal je, da modernih uničevalnih pripomočkov v nobenem primeru niso izume vali z namenom, da bi rabili vojni. Vedno je šlo za čiste znanstvene namere, ki so vodile do odkritij, a pogosto ma so ta odkritja in včasih šele dolgo pozneje izkoristili za uničevalne namene. Te druge, ki izkoriščajo odkritja znanstvenikov za druge namene, zadene vsa krivda, ne pa znanstvenikov, ki jih vodi pri njih d iu le stremljenje po resnici in spoznanju.
Kot primer je navedel lord Rayleygh odkritje nitroglicerina po Sobreru 1. 1846.
bel 1. 1863. iz nitroglicerina izdelal dina-mit. Strupeni plin klor so izdelali prvič 140 let pred njegovo uporabo v svetovni vojni. Gorčični plin, ki je še danes najhujši vojni plin, so v kemičnih knjigah predvojnega časa omenjali z nekoliko besedami, ker ni nihče mogel videti, za kaj ga bodo še ljudje zlorabljali. Termit, bistveno sestavino zažigalnih bomb, je odkril sir Robers Austin 1. 1901. Pokazal je, da je mogoče s to snovjo opravljati varjenja, niti sanjalo se mu pa ni o tem, da bi jo mogli uporabljati za razdejalne namene. In kar sa tiče letalstva, je Rayleygh opozoril na to, da je angleški generali štab še 1. 1908. izjavil, da nima letalstvo nobene možnosti, da bi ga uporabljali za vojno.
nesreča na moskovskem letališču
Atentat ali nesreča ?
VaršavaK: listi poročajo podrobnosti o skrivnostni nesreči, ki se je zgodila na moskovskem vojaškem letališču. Sovjetski tisk o tem nič ne piše. Rombnik najnovejše konstrukcije, ki so ga imenovali lete-co križarljCK. je eksplodiral mato minut po* tem, ko se je bil dvignil in je treščil ves v plamenih na tla. Pri tem je izgubila življenje vsa posadüia petih mož.
Priče pripovedujejo, da se je malo trenutkov po startu velikanskega letala dvignil iz njega ogromen plamen, ki mu je
sledil strašen, več kilometrov daleč slišen pok.
Takoj po katastrofi so močni oddelki G. P. U. obkolili letališče, ker se je pojavil sum. da je postalo letalo žrtev bombne* ga atentata. Aretirali so nekoliko častnikov in celo vrsto letališkega moštva pod sumom sabotaže Leta.lo je bilo, kakor rečeno, popolnoma novega tipa, ki ga pričnejo v kratkem izdelovati v seriji. Polet, ki se je končal tako tragično je bil prvi poskusni polet novega letala.
Strupeni plin se je izgubil
Na železniški progi New York—Chicago
Ameriške oblasti iščejo ta čas večjo pošiljko strupenega plina, ki se je izgubila na progi iz New Yorka v Chicago. Gre za trideset s ciancgenom napolnjenih steklenic, katerih vsebina bi zadostovala za zastrupitev 100.000 ljudi. Plin je poslala neka newyorska kemična tovarna veliki tvrdiki za izdelovanje klobas v Chicagu. Pošiljka pa ni dospela tja, tako da je mogoče prišla v neprave roke.
Milijon dolarjev
v desetih minutah
Nenavaden primer zavarovanja so ime. li te dni v San Frančišku. Borzni mešetar Bering se je bil zavaroval za milijon dolarjev. Deset minut potem, ko je podpisal zavarovalno pogodbo in zapustil zavarovalnico, ga je na cesti povozil avto. Naslednji dan je njegova vdova dobite, milijon dolarjev.
Ta plin uporabljajo v Zedinjenih državah za usmrtitve zločincev. Ko cdpirajo steklenice s tem plinarn, morajo imeti nameščenci na rokah gumaste rokavice in plinsko masko. Vse brezžične postaje na ozemlju Zedinjenih držav oddajajo svarilne pozive toda izginulega pilna doslej niso mogli odkriti.
Z metalci ognja
proti kobilicam
V Rumuni jI so se pojavile v zadnjem času kobilice, ki so ogražale zlasti ob-dunavsko ozemlje, posebno pa Besarabijo. To je oblasti dovedlo do drastičnih ukrepov. Med drugim so mobilizirale proti škodljivemu mrčesu metalce Ognja, M so uničili že glavne roje. Po zasluga hitrih in energičnih ukrepov je ostala škoda, ki so jo kobilice povzročile na polju, majhna.
Japonci ms izkrcavafo
V teku ofenzivne vojne pri Hankovu se izkrcavajo oddelki japonske vojske na novi
postojanki
I Radio v medicini
Mednarodna centrala za uporabo radia v zdravniški praksi je izdala statistika, ki našteva stotine primerov, v katerih jo diagnoza z brezžičnimi žarki in zdravljenje z njimi rešilo človeška življenja.
Značilno je tudi visoko število primerov; v katerih je bilo mogoče z brezžičnimi zdravniškimi nasveti in navodili na odprtem morju rešiti mnogo človeških življenj. Tako so n, pr. na neki ladji ozdravili primer enostranskega mrtvouda, ki ga je povzročil padec, po navodilih zdravnikov iz mednarodne centrale v Rimu. V mnogih nujnih primerih je mogla zdravniška služba priklicati na pomoč druge ladje, ki s» bile v zdravniškem pogledu boljo, opremljene in ki so bolnike sprejele na svoj krov.
Splovitev največje ladje na svetu
Kakor smo poročali, bodo 27. septembra na Angleškem spiovili novega pneko-morsfcega orjaka, ki se bo imenoval »Queen Elizabeth«. Nad 5000 delavcev gradi to ladjo, ki bo izrivala skoraj 90 tisoč ton in bo s tem daleč prekašala »Queen Mary«.
Brod bo imel 14 krovov (>Que>esi Mary« jäh ima ennajst) in tudi za potnike tretjega razreda bo na razpolago luksus, kakršnega doslej niso poznali na nobeni ladji. Splovitvi bo prisostvovala po nekih vesteh tudi angleška kraljica, po kateri se bo ladja imanovala.
Angleški obisk v Beogradu
Vodja angleškega delavstva Georges Lansbury, član angleškega parlamenta, se je na svojem potu skozi balkanske države ustavil tudi v naši prestolnici
»Neosvojljivi«
se je potopil
V	Ovrbourgu je bil zasidran od leta 1871 dalje stari vojni brod »ImprenabU« (Neosvojljivi), ki so ga od leta 1882, uporabljali kot delavnico za montiranje torpedov.
V	eni izmed zadnjih noči je trčil vanj petrolejski parnik »Aldaban«, ki je pri. plul iz Le Havrea. Stara vojna ladja se je takoj potopila. Na njej je bilo mnogo materiala, zato je škoda precejšnja. Dva stražnika, ki sta bila med nesrečo na krovu, sta skočila takoj v vodo in se rešila na rešilni čoln »Aldabana«.
Aretacija v vodi
Precej; neobičajen lov na žločinee go imeli te dni v angleškem kopališču Blackpoo-lu. Dva avtomobilska tatova, ki ju je zasledovala policija, sta trčila z ukradenima vozilom v drevo s svetilko na obrežni promenadi. Poškodb nista odnesla, pa sta poskusila pobegniti peš.
Ušel je samo eden, drugi s^ je vrgel z visoke pečine v morje. Eden izmed policistov je skočil za njim in potem se je odigrala pred stotinami gledalcev plavalna tekma, ki se je končala s policistovo zmago. še v vodi je stražnik aretiral tatu. Na bregu mu je nataknil s pomočjo nekega. kopaKščnika lisice in potema ga je oddal v policijski zapor.
Mineralogi zborujejo
V Gradcu se te dni vrši kongres mine-ralogov. Udeležujejo se ga strokovnjaki is Švice, Jugoslavije, Anglije, Češkoslovaške, Zedinjenih držav. Holandske in Japonske.
Strela ubila 190 ovac
Med hudo nevihto v srednji Albaniji je ▼ bližini Berada treščilo v čredo ovac. 190 živali je obležalo mrtvih, težko ožgana sta bila tudi dva pastirja.
Madžarski državni upravnik admiral Horthy na obisku v Klein, kjer je v Hitlerjevem spremstvu prisostvoval vajam nem'' e mornarice. Razkazal! so mu tudi utrjeno
oporišče Helgoland
Fotografija v naravnih barvah na papirju
Nov postopek z novimi pripomočki
Zelo veliko pozornost je zbudilo na zborovanju BritsHe znanstvene družbe predavanje o novem postopku za kopiranje posnetkov v naravnih barvah v istotakš-nih barvah na papir. Rešitve tega starega problema fotografije, ki živo zanima tudi naše amaterje, so pričakovali od nemške industrije, ki se mu je že zelo približala, toda rešila ga je dokončno angleška industrija.
Ze delja časa je mogoče z razmeroma
Zaklad v votlem deblu
Neki moški se je sprehajal po gozdiču v Vincennesu in opazil dva možakarja, ki sta se pripeljala tja z avtomobilom, izstopila in skrila neki paket v duplino nekega drevesa. Takoj sta se odpeij&la. Mož, ki ga oba avtomobil ista nista videla, je vzel paket iz skrivališča in ga odnesel na policijo, kjer so ugotovili, da gre za vrednostne papirje v znesku več nego milijon frankov. Zaklad izvira bržkone od kakšne tatvine.
kratkimi osvetlitvami izdelovati barvne diapozitive, ki pa prihajajo v poštev samo za projekcijo ali za gledanje originate. Zato si to snemanje v amaterskih krogih ni meglo utreti poti. Novi postopek pa De rešil problem tako, da bo mogoč? izdelovati na papir barvne kopije in povečave. Postopek je že popolnoma izdelan, vendar pa bodo trajale priprave za fabrikacijo novih papirjev še nekoliko mesecev, tako da bo novi material prišel na trg v začetku prihodnjega leta.
Za stavo v grob
V Braili na Rumunskem se je neki vojak v družbi bahal, da lahko popije liter bencina in si vtakne v usta potem gorečo žve-plenko. Sklenili so stavo, ki pa je imela hude posledice. Ko je vojak prižgal žve-plenko, so v njegovih ustih nabrani plini eksplodirali in vojak se je spremenil v živo plamenico. Kmalu potem je umrl.
Nov sedež japonskega štaba
Japonski glavni stan se ho v najkrajšem času preselil iz Šanghaja v Nanking.
Pripomoček za bodočo vojno
Nenrika pehota 8t na vojaških manevrih na jnumjaadam pomaga s topota
Italija proti židoan
Italijanski minister za ljudsko prosve-to Bottai je odredil, da morajo s L dkt. zapustiti svoja mesta vsi židovski profesorji. šolski ravnatelji in učitelji Samo ▼ izjemnih primerih bodo upoštevali poedine učne moči.
čuvaj je kradel zavarovancem
Tatinska afera v Bran — „Samo" šestnajst umorov
V Bron Je Zbudila veliko pozornost ta-ttnsfka zgodba, v katere središču je organ neflce tamkajšnje družbe za čuvanje in zapiranje. Tega možakarja, 38 letnega Wenzla Rtihringerja, je drug čuvaj ist» družbe zasačil, ko je poskušal iz izložbe neke trgovine z manufakturo ukrasti blago.
Preiskava je pokazala, da je Rühringer ta »stranski poklic« vršil že dolgo časa in po načrtu. Njegova uniforma mu je omo-
go&da nemoteno »delo«. Zato Je bfl tudi njegov plen velik- V njegovem stanovanju so odkrili za cel vagon nakradenega blaga vsafce vrste.
Številni trgovci so aa prvi pogted spoznali svojo last. Rühriniger pa priznava svoja dejanja le pod težo neoporečnih dokazov in je doslej na ta način priznal »samo* š'"sitnajst vlomov. Razen njega so aretirali tiudS njegovo ženo, ki je vedela za njegovo početje.
ANEKDOTA
George Barrere, kralj ameriških Cas»-tisfcov, je tudi nosilec lepe in znamenit* polne brade. Pred nekim njegovim nastopom v radiu ga je kabaretist Bob Bruns pred mikrofonom, kakor je običaj, irrter-vjuval in ga vprašal med drugim: »Povej mi, George, zakaj nosiš to podnožno vrečo?« — »To je bilo tako, Bob,« je odvrni! Barrere s komično resnostjo. »Moj obraz je bil za las podoben tvojemu, zato sem ga zakril, čim hitreje sem mogel.«
VSAK DAN ENA
Dvanajst milijonov Rusov na prisilnem delu
Delavcem in kmetom se godi slabše nego zločincem
Varšavska antikomuni stična tiskovna agentura se bavi s taborišči za prisilno delo v Sovjetski Rusiji in pravi, da je števU lo 6.2 milijona oseb. ki jih navaja komin. tema kot število trpinov v teh taboriščih, vse prenizko. Število nesrečnikov znaša v resnici 12 milijonov. Večinoma gre za delavce in kmete. V nasprotju s kriminalnimi prebivalci taborišč, ki imajo kakšno
šanso za beg, je delavcem in kmetom nemogoče priskrbeti si potrebne papirje, brez katerih v Sovjetski uniji ne moreš niti iz vasi v drugo vas rn kaj šele iz mesta v drugo mesto. Posledica tega je, da ostanejo ljudje, ki so že davno presedeli svojo kazen, kot stalni prebivalci v taborišču, enostavno zato. ker jim ne dado osebnih »-kapri»
»In kako si se vozila čez morje?« »Slabo... Morska bolezen me je tako zdelavala, da sem izgledala kakor slika v potnem lrétu___«
*0*bfin Opinion«*
JACKSON GREGORY:
41
HCl SOLNCA
Bomw.
»Nič manj kakor pred štiristo leti je bilo zame napravljeno, shranjeno v Montezumov kleti in negovano. Iz stare polnočnice je, jagode, ki je danes nihče več ne pozna. Samo člani kraljevskega doma in svečeniki velikega boga Quetzalcoatla so ga pili, a še ti samo za praznične dni. En sam droben požirek, gospodična Pansy Blossom, bi povrnil rdečic» vašim bledim licem. Poglejte samo dragega prijatelja Barlowa!« Nasmejana je za trenutek položila svojo na njegovo roko. »Njemu je polnočnica že z radostjo navdala srce in mu glavo napolnila s prijaznimi sanjami!«
Kdo ve kaj — zlata pijača v njegovih žilah, dotik Zoraidine roke ali njen pogled — je Barlowu nalilo poguma. Položil je svojo trdo, kosmato roko na vitke Zoraidine prste, se napol dvignil s sedeža in zaklical:
»Zdi se mi, da je Montezuma zapustil še nekaj več kakor samo v vinu ujeto mesečino iz najglobljih noči. Zoraida! Za tistega, mislim, ki ima pogum, da gre in vzame. Morda za vas — da, in zame!«
Zoraida mu je odmaknila roko, a snjèhljaj ji ni zamrl na rdečih ustnah, ni ji zbežai iz oči. Togo
vzravnan se je Barkw izzivalno ozrl v Kendrica, ta pa mu je začuden vrnil pogled. Rios je sukal konce svojih črnih brkov — videti je bil najboljše volje.
»Kdo ve?« je tiho rekla Zoraida in se postrani
ozrla v Kendrica. »To pa je treba reči, da so vaše besede besede moža, prijatelj Barlow!«
Očividno se je odlično zabavala. Vitko, jedro telo
se ji je gibalo v neki ljubki voljnosti. Dvignila je svojo čašo in nasmejana srknila kapljico vina; ko je videla, da ima Barlow prazen kozarec pred sabo, mu je iznenada polovico iz svoje čaše vlila vanj. A čeprav je bila okrerfjena od Bruceja, je morala vendar čutiti njegov ljubosumni pogled. Naglo se je obrnila od Barlowa in Bruceju svojo roko položila na ramo. Kendric je ujel pogled, s katerim se je pri tem nasmehnila fantu. Bil je kakor poljub. Bruce je zardel, in ko je še svojo čašo ponesla k njegovim ustnam, se je je dotaknil s svetim spoštovanjem.
Kendric se je stresel od studa nad početjem, ki ga je bil sam pri sebi nazval tekmo v oslovstvu med obema njegovima prijateljema. Okrenil se je z besedo k Betty. Ko je govoril, je na tihem primerjal dekle s ponosno Zoraido, ki bi bila pač pobledela od jeze, če bi bila njegova sodba našla besede — tako neugodna je bila zanjo. A rekel je samg;
»In kako ste prebili ves neskončni dan, miss
Betty?«
Dvignila je glavo in ga ostro ošinila z očmi. da se je pogled zarezal vanj. Glas ji je bil hladen, miren, prezirljiv.
»Ne želim, da bi me kdo kratkočasi. Hvala«, je
odvrnila.
»Kratkočasil?« je Kendric vprašal začuden.
»Jaz sem tu proti svoji volji«, je dejala, »vi pa ste med prijatelji, ki ste si jih izbrali sami. Prav nič ni treba, da bi se odrekali prijetnemu pomen-ku ž njimi samo zato, da meni posvetite nekaj pozornosti.«
»Vi govorite, da ne veste kaj«, je ostro odgovoril Kendric. »Če ne marate govoriti z menoj...«
»Ne maram«, je trdovratno odvrnila Betty.
Kendric je zardel od jeze. Odprl je usta, da bi nekaj odvrnil, a je rajši z vinom pogoltnil besede, se udobno naslonil nazaj in se zastrmel predse. Bil je pač čez mero nespameten, da se je ves dan v mislih ukvarjal samo z njenimi križi in težavami, zdaj pa mu na tako nevljuden način jemlje besedo. Sam pri sebi je dognal, da je za njeno zadržanje odgovoren prav za prav samo njen spol. Prav, zdaj si lahko po volji olajša položaj. Betty naj se le kara sama izmota iz zagate, zastran njega naj jo le vzame vrag. Preden mine noč, bo poizkusil beg in sicer — hvala bogu — sam, kakor se spodobi možu. Ne bo si ženske nakopava! na vrat.
Med obedom sta se Jim in Betty ves čas ukvarjala vsak s svojimi mislimi in molčala. Tudi Rios, ki je neprestano sukal svoje brke in pozorno sledil dogodkom, skoraj ni imel kaj reči. Zato pa so Zoraida, Bruce in Barlow obed marljivo poživljali s svojimi pomenki. Zoraida je znala odlično ravnati z moškimi. Oba mlada, vročekrvna, razdražljiva Amerikanca je ves čas imela na vajetih. Obema hkratu je izkazovala svojo naklonjenost. Z rožo iz
svoffh hm je osrečBa Basfowa, k! Je pri tem vsaj
za trenutek pozaba na «roje gmotne nakane, Bruce ji je smel s trepetajočimi prsti skleniti zapestnico, ki se ji je bila razpela. Kadarkoli je enega izmed njiju poljubljala s svojimi pogledi, je okrenila gla-vo, da drugi ni utegni ničesar opaziti. Kendric ae je malo menil za vse skopaj-
»Tako je bik» pač od pemtivefca«, je modroval sam pri sebi »Kakor hitro moškemu ženska stopa v glavo, lahko kar križ na:~diš čezenj.«
Zdaj je tudi Betty pustil na cedütL Vsaj prepričan je bil, da je tako.
Betty pa je bila vendarle ženska in je vedela, da mož kraj nje komaj misli na kaj drugega kakor na njo, ki ga je spravljala v zmedo in obup. Tudi ona je mislila o Jimu Kendricu, a ni bila gotova sama pri sebi in je večkrat z radovednimi pogledi zrla vanj, kadar tega ni utegnil opaziti.
»Miss Zoraida se bo pač prevzela«, si je mislil Kendric. »Barlowa in Bruceja pa vendar ne bo mogla skupaj vpreči.«
A kakor je vse kazalo, Zoraidi ni bilo niti mak) nerodno. V enaki meri, kakor je potekal obed — postregli so gostom s pečenkami in sadjem, natoci li drugega vina in pod kavno ročko je zagorel plamenček — je rasla tudi njena dobra volja in upala si je zmerom več. Gotova je bila sama v sebi, zaupala je v svojo usodo in moč Pogledi Bruceja in Barlowa so se križali kakor nabrušena rezila, a kadarkoli so se ujeli z njenimi očmi, so bili zmerom namah potešeni in so govorili samo še o globokem spoštovanju do nje.
' . mmmamm*
O W& w
H A
Jutri sredi popoldneva
bosta Vistorija in Ilirija nastopili v plavalnem dvoboju
Jutri ob 4. popoldne (in ne, kakor je bilo mišljeno najprej ob 8 zvečer), bo v kopališču SK Ilirije plavalna tekma za Jadranski pokal med sušaško Victorijo. ki je letos najresnejši pretendent za prvo mesto in lanskim zmagovalcem v tej konkurenci, ljubljansko Ilirijo. Ilirija se bo borila, da bo v letošnjih prilikah dosegla čim častnejše mesto in poslaia v boj svoje najboljše moči, med njimi tudi dosedanjega najboljšega jugoslovenskega sprinterja in rekorder ia Drašika Wilfana.
Victorija je prispela v Ljubljano že prve dni tega tedna in pridno trenira v kopališču Ilirije. V kako odlični formi- so tekmovalci Victorije, dokazujejo številni rekordni poskusi, kj so jih njegovi plavalci in plavalke — deloma z novimi najboljšimi rezultati — izvajali v teku zadnjih treh dni. Podrobnosti o včerajšnjih takšnih poskusih objavljamo na drugem mesto.
Ker jc poteklo že mesec dni, odkar so se zaradi važnih domačih in mednarodnih tekmovanj morala plavalna tekmovanja za Jadranski pokal odložiti, je na mestu, da našim čitateljem pokličemo v spomin trenutno stanje v tej konkurenci v plavanju, waterpolu in skokih, ki je do jutri takole:
v plavanju: 1. Triestina 469 (8), 2. Fiumana 374 (7), 3. Victorija 351 (6), 4. Jadran 281 (6). 10. Ilirija 263 (5 tekem) točk in
v waterpolu: 1. Triestina 10 (28:30), 2. Victorija 9 (38:9), 3. Jadran 6 (31:14), 4. Ilirija 6 (25:19), in 5. Fiumana 1 (4:54).
V skokih je Ilirija na prvem mestu, ki ga ji ne more nihče več vzeti.
Spet novi rekordi
Novi najboljši časi na štirih 200 m progah
Ljubljana, 26. avgusta
Tudi današnji drugi dan rekordnih poskusov v bazenu Ilirije je v celoti uspel. Včeraj so padali rekordi v vseh treh vr_ stah plavanja na 400 m. danes pa na 200 m.
Na 200 m prosto je Neda Krmpotič (Victorija) dosegla rekordni čas 2:54.8, s čemer je bil izboljšan rekord Lampretove (Ilirija) 2:56.9 od 1. 1931. Vmesni čas na 100 m je bil 1:20.5.
Na 2i)0 m hrbtno se je poizkušala Inge Smolikova (Victorija). Rekord Draguše Fine (Ilirija) je znašal 8:32. Izboljšan je bil za več kakor pol minute in je Smolikova do-
segla krasen rezultat 3:01.4. Ce bi njen vmesni čas na 100 m stopalo dovolj sodnikov, bi bil tudi tu nov rekord s časom 1:25.9 (rekord 1:29). Smolikova ni naša dr= žavljanka in bo morala z rekordom toliko časa čakati, da ji bodo državljanstvo priznali. kar bo menda v kratkem, kakor pri Wernerjevi.
Tudi tretji poskus je uspel. Na 200 m prsno je Zlata Boršičeva (Victorija) plava, la skupaj z Vando Martinovo (Ilirija). Prva je dosegla čas 3:33. druga pa 3:36.4, stari rekord Prekuhove (Primorje) pa je zna_ šal 3:38.2 Ote sta torej znamko izboljšali. Pripomniti je treba, da je letos Wernerje-va (I) že plavala 3:22.2 in bo s tem rezultatom enako kakor pri Smolikovi. Vmesni čas Boršičeve 1:39.6. Martinove 1:38.6.
Kot zadnji je postavil nov rekord še >nž-Dušau Marčeta (Victorija) na 200 m hrbtno. Schellov (I) rekord 2:53.4 je popravil na 2:.50.3.
Jutri popoldne se bodo rekordni poskusi ! nadaljevali. Gotovo je, da bo »padel« še i rekord damske štafete Ilirije na 3 x 100 m ! mešano, ker so bili že današnji vmesni ča= si, sešteti skupaj, boljši od rekorda.
Dve prijateljski tekmi
Svoboda—Reka
Jutri ob 17. na igrišču Reke
Srečanja med imenovanima moštvoma so privabila vedno dovolj gledalcev. Saj sta si bili moštvi dva antipoda: Reka z mehko, kombinacijsko igro, Svoboda pa polna poleta, ambicije, s sicer ne najlepšo, zato pa res koristno igro. Danes je stvar precej drugačna. Reka ima nekaj novih moči, ki še niso povsem uigrane, pa zato moštvo nikakor ne more pokazati vsega svojega znanja. Odlikujejo se pač posamezniki, nekdanje povezanosti pa še ni
Rekin partner, Svoboda, stopa v novo sezono z velikim plusom. Moštvo je mlado. stari igralci so zamenjani z mladino, ki je prinesla nov stil v igio. Polet teh mladih fantov v zvezi z veliko tehniko garantira za uspeh enajstorice; le še malo rutine in Svoboda bo na oni stopnji, kakor je bila pred fuzijo s Primorjem.
Kakšen bo izid? Zadnji rezultati govore za Svobodo, tradicija pa odločno za Reko. Tekma bo na igrišču Reke ob Tržaški cesti ob 17. V predtekmi bosta igrali obe juniorski moštvi.
Mars—Grafika
Jutri ob 10. na igrišču za Kolinsko tovarno
V nedeljo 28. t. m. ob 10. bo prijateljska nogometna tekma na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Oba kluba sta izpopolnila svoje vrste ter jih samo še uglajujeta za bližajoče prvenstvo. Nastopita pa z igralci, ki bodo reševali čast svojega kluba v prvenstvu. Moštvi imata že sedaj za seboj nekaj uspešnih tekem, prav ta tekma pa jima bo za merilo njunega znanja
Razpis
lahkoatletskega mitinga v Trbovljah
Športni klub »Trbovlje v Trbovljah priredi v nedeljo, dne 28. t. m. ob 9.30 na svojem igrišču propagandni lahkoatletski me-ting kot prireditev po dolžnosti. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverifi-cirani člani klubov, včlanjenih v JLAS. Prijave je nasloviti na naslov Adolf Ko-kalj, postaja Trbovlje odn. izročiti na dan tekmovanja na igrišču najpozneje 1 uro pred pričetkom tekmovanja. Prijavnina znaša 1 din za točko in osebo ter din 2 za moštva. Nagrade: pri 5 tekmovalcih v po-edini disciplini dve priznanici, pri več kakor 5 tekmovalcih v poedini disciplini tri pri znani ce. Enako velja tudi za moštva, od plasiranih moštev dobijo vsi člani prizna-nice. Tekmovalna črta bo začrtana na igrišču in dolga 330 m. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilniku JLAS.
Program in vrstni red disciplin je naslednji: tek 100 m seniorji, tek 100 m ju-niorji, krogla seniorji, skok v dalj. seniorji, skok v dalj. juniorji, 1500 m seniorji. kopje seniorji, met krogle seniorji, štafeta 4 X 100 m.
Zbor plavalnih sodnikov. Pozivamo vse gg. sodnike, da sodelujejo pri tekmi Ilirija — Viktorija v nedeljo v kopališču Ilirije. Zglasite se ob 15.30 v kopališču.
Plavalna šola. Tekme tečajnikov, ki so bile razpisane v soboto 27. t. m., bodo v torek 30. t. m. ob 15. uri. ob slabem vremenu pa v sredo 31. t. m. ob isti uri. Tečaji bodo odslej ob pol 11. uri, vstop v kopališče od 9. ure dalje. Uprava.
SK Ilirija (lahkoatletsika sekcija). Pozivam vse juniorje, da se udeleže izbirnega mitinga, ki bo danes ob 16. na našem igrišču za Kolinsko tovarno. Važno zaradi bližnjih gostovanj. Teh. referent.
STK Moste. V nedeljo morajo biti vsi igralci I. moštva najkasneje do 9.30 na igrišču Mladike. Oprema se dobi pri gospodarju, kjer je razvidna tudi postava. Zadržke je še danes sporočiti načelniku.
železničar (Maribor) : Olimp «rije). Tekma bo jutri ob 16.30 v Gaberju. Ob 15. pesikusna tekma med SK Borutom iz Gotovelj in Oelje jun.
VETERNICE
preko 500.000 v obratu
Električna hišna centrala na veter in na akumulatorsko baterijo na 6, 12 in 32 voltov napetosti. Brez pogonskih stroškov. Najcenejša električna razsvetljava. Zahtevajte ponudbe!
Samoprodaja
VESNA AKUMULATOR
Ing. J. & F. DOMICELI, Maribor.
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da je danes v petek, dne 26. avgusta 1938, preminul v senatori ju v Trstu naš dobri oče
IVAN pi. REYA
TRGOVEC IN POSESTNIK V KOZANI PRI GORICI
Prosimo tihega sožalja!
Kozana v Brdih, Ljubljana, Celje, 26. avgusta 1938.
VIKTORIJA, soproga; OSKAR, ADOLF, IVAN, sinovi; MILENA, EMA, ALMA, HERMINA, hčerke in ostalo
sorodstvo.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
LJUBLJANSKI VELESEJEM
1. — 12. SEPTEMBRA 1938.
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
______Brezplačno za obiskovalce velesejma iz tuzemstva.
KRASNA DARILA
(Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano);
MOTORNO KOLO
»Bob Phaenomen« (Vok, Ljubljana);
RADIO APARAT
4 + 1 cevni »Super Ingelen« (Tehnik-Banjai, Ljubljana);
ŠIVALNI STROJ
moderen, pogrezljiv (Vok, Ljubljana);
Odtrcai kupon od vstopnice, napiši nanj svoje Ime in vrzi v zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. — Dan obiska poljuben med 1. in 12. septembrom.
Komisijsko žrebanje bo lž. septembra ob 5. popoldne na velesejmu.
30 PRVOVRSTNIH DAMSKIH IN MOŠKIH KOLES:
»Tribuna« F. Batjel — »Condor«, S. Rebolj in drug — »Resta«, H. Suttner — »Axo«,
Splošna trgovska družba »Turnir« in »Elite«, Ign. Vok — »Panax«.
Darila so razstavljena na velesejmu.
Dežne
plašče balon svila,
veterni suknjiči, obleke, perilo itd. si nabavite najboljše in najcenejše pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.


Naznanjamo žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Leopold Jazbar
URADNIK PAPIRNICE VEVČE V POK.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 27. t. m. ob pol 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c,) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA dne 26. avgusta 1938.
Žalujoči : MILA FIŠER, hčerka; dr. ERNEST FIŠER, odvetnik, zet; NEŽA In MILAN, vnuka ter ostalo sorodstvo.
Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je danes po daljši in mučni bolezni naš nadvse ljubljeni, dobri sin in brat
BORUT NIKOLIČ
GIMNAZIJEC IL BAZ.
za vedno zapustiL
Pogreb našega ubogega ljubljenčka bo danes, v soboto 27. avgusta 1938. ob 13.30 ari izpred tukajšnje bolnice.
BREŽICE, 27. avgusta 1938.
LJUDEVIK NIKOLIČ, rav. mešč. šole; ANTONIJA NIKOLIČ, starši; NEKO NIKOLIČ, bratec.
Umrl je po kratki in mučni bolezni previden s tolažili svete vere naš preljubi soprog, dobri očka, sin, brat, stric in svak
MAKS GOLOB
DENTIST-TEHNIK
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 27. avgusta 1938 ob pol 3. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnice v LjubljanL
Domžale, Ljubljana, Kranj, 26. avgusta 1938.
Globoko žalujoča soproga ANICA s hčerkico SILVO in rodbina VAL. GOLOBOVA ter ostalo sorodstvo.
tifCdor oglašuje — ta napreduje t
Ju nove wezde nane/m wiliotr!
W
Naravnan je s pomočjo radio-klavirja. Pritisk prsta zadostuje! Fresenetljiv prejem na kratkih valih.
Prvovrstni super j i za nizke cene
Typ 470
Odličen super s solnčne skalo.
Odličen ln soliden prejemnik nizke cene in velike zmožnostih, okras za vsak dom!
Kratkovalovno čudo. »Končno zares dobra kratkovalovna glasba!« pravi vsak, ki sliši ta aparat. Prejemnik, ki prekaša vse dosedanje na tem področju.
Pritisk prsta zadostuje! Osem
najbolj priljuor	aj po-
ljubne Izbire samo s pritiskom prsta na radioklavir. Višek precizne mehanike!
Mali super z močnim glasom.
Dober prejemnik nizke cene in izredne reprodukcije zvokov z vsemi prednostmi dragih aparatov.
Čudo preciznosti! Popolnomr nov sistem naravnanja 8 najbolj priljubljenih postaj poljubne izbire s pomočjo radioklavirja na motorni pogon, Izredna reprodukcija.
Aparati so razstavljeni na jesenskih sejmih in pri naših radiotrgovcih.
Zvočno čudo. Prejemnik po najnovejših pridobitvah radiotehni-ke. 12 tastatura, kontrastna ekspanzija, koncertni zvočnik itd.
Mali oglasi
Službo dobi
2 pomočnici
modistki
sprejmem takoj. — Salon Truda, Ljubljana, Aleksandrova cesta. 5.
19815-1
Fotografskega
pomočnika(co)
potrebujem, res odličnega negativ v kornu retušerja. Potrebno je, da ima absolutno, neverjetno brzino v retuši in kopiranju. Plača od 1.600 do 2.000 din mesečno. Mesto resno in stalno. Ponudbe za takoj ali kasneje. Svetozar Milikovič, Kartvigova 41, Beograd.
19887-1
Brivskega
pomočnika
in vajenca, tudi takega, ki se je že učil brivske obrti, sprejmem takoj. — Kralj Stjepan, frizer, Tyrševa 55, Ljubljana.
19924-1
Modistke
prvovrstne, vešče delavke, potrebuje Milkič, Beograd, Knez Mihajlova 3. Nastop takoj ali začetkom septembra. Plača zelo dobra.
19922-1
Brivski pomočnik
mlad, hiter delavec, dobi takoj mesto. Vekoslav Vy-borny, Slovenjgradec.
19828-1
Službe išče
V prakso
bi rada vstopila absolventka dvorazredr.e trgovske šole z znanjem slov. in nem. jezika, slov. in nemške stenografije ter strojepisja. Je prav dobrih staršev, umerjenega značaja, prikupna in obeta postati prav dobra kontorska delavka. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za-»kromni zaslužek«.
19919-2
Tržačan
30 let star, perfekten kores-pondent v italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini bi se rad preselil v Jugoslavijo in išče zato namestitve. Sedaj uslužben pri pomembni italijanski družbi. Ponudbe na naslov: Patente auto 10809 - Fermo Posto - Trieste.
18286-2 Brivski pomočnik
bubištucer, dober, z večletno prakso želj Pomeniti službo v Ljubljano. Službo lalxko nastopi 15. septembra ali tuidi pozneje. Ponudbe pošljite Kamenšek Toni salon »Matanič*, Bog. Slatina.
19705-2
Knjigovodja
korespondent za slov., sr-bo-hrvatski in nemški jezik, Stenograf in strojepisec z dolgoletno prakso v trgovski pisarni in tudi v odv. pisarnah, želi primernega mesta. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi pod značko »Starejša izvežbana moč« na ogl. odd. Jutra.
19743-2
uHiiiiimitt»MtHuuuiiuimuiii)ttii)itui-<HnuiuiMiiinui
Vajenci (ke)
MiiatfionH»MmmTistnMHinmmiiitmHitmii(««itimii.
Brivskega vajenca
sprjmem z vso oskrbo. — Bari, Slovenjgradec.
19903-44
Pràdam
Fotoaparat
4.5 X 6 cm Carl Zeiss Jena odličen, optika 1:2,8, s sa-moprožilcem, poceni prodam. Kupim motor boljše znamke v brezhibnem stanju. Sterle Franjo, občinski tajnik, Sv. Vid nad Cerknico.
19857-6
Med mestom in deželo
posreduje »Jntrov« mali odasnik
Küpini
Paradižnika
svežega, popolnoma dozorelega kupi vsako množino Slamič, Ljubljana.
19315-27
Avto, moto
Tovorni avto
prevožen ali nov, kupim. Ponudbe s točnim opisom in najnižjo ceno na podružnico Jutra Maribor pod »4-tonski«.
19880-10
Voz na pnevmatiko
vzmeti, valjčni ležaji, skoraj nov, nosilnost 2000 kg in motorno kolo, brezhibno 700 ccm, naprodaj. Ponudbe pod »Ugodno« na agen-turo Pichler, Ptuj.
19889-10
Zündapp 500 ccm
najnoveiši športni model, skoro nov, zaradi nabave avtomobila ugodno naprodaj. Ogleda se lahko v garaži Bleiweisova cesta 52.
19863-10
Kolesa
Kolesa
Pri nakupu novega kolesa si oglejte našo zalogo v Nori trgovini na Tyrsevi cesti 36. Prvovrstna kvaliteta, nizke cene.	18747-11
O vigni te v oglasnem oddelka dospele ponadbe.
Do 5°/o Vam
obrestujemo
prihranke, ki jih naložite pri nas. Mislite na bodočnost in začnite vlagati tudi Vi. Za vse naše obveznosti jamči z vsem premoženjem in davčno močjo Dravska banovina. Hranilnica dravske banovine, Ljubljana.
19908-16
Lokali
Suho skladišče
lepo, pripravno tudi za vsako obrt, oddam. Sv. Jakoba trg 8, priti.
19905-19
Trgovino z
meš. blagom
v Ljubljani, z inventarjem ali brez, oddam ugodno v najem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19956-19
.iöseoa i Um daves i Oln za šilro ali dajanje
•i as! o vi -« 1 »ln fJs
d« snese)" 17 Diri Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš tet vil, ima naprodai gradbeno strokovno izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33 Pooblaščen graditelj in sodni ceoitelj za nasvete brezplačno na razpolago.	25-20
Hiša v Domžalah
naprodaj. Kolodvorska ul. št. 19. Cena din 35.000.
19918-20
Stanovanje 2 sob
popolnoma separatno, kuhinja in pritikline, za 1. november oddam v Slomškovi 23. — Poizvedbe pri stranki Pollak tam. Istotam oddam separatno sobico.
19839-21
Enosob. stanovanje
oddam. Križevniška ul. 11, II. nadstr.. Ogled od 10. do 11. ure
19904-21
Prazno sobo
z malo kuhinjo, oddam eni ali dvema osebama. — Idrijska ulica 11.
19927-21
Enosob. stanovanje
podpritlično, suho, solnčno, za dve odrasli osebi, oddam za takoj. Dalmatinova št. 5.
19925-21
Moderno stanovanje
4 velikih sob in pritiklin, I. nadstropje, v sredini Ljubljane, odda Društvo hišnih posestnikov, Salen-drova 6.
19946-21
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.

Beseda 1 Din. davek 3 Din; za éllro all daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
V Celju
odda učit. družina oprem-jeno sobo z zajtrkom za din 180 dijakinji ali gospodični. Naslov v podružnici Jutra v Celju.
19916-23
Sobico
s posebnim vhodom za nebotičnikom, oddam 1. septembra. — Beethovnova 15, III., levo.
19910-23
Krasno prazno sobo
event. tudi opremljeno oddam. Vhod s stopnic. Pra-žakova ul. 10-1.
19958-23
Sobe išče
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šilro aH daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Stalen gospod
išče strogo separirano opremljeno sobo v bližini Tabora za 1. september. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdravnik«.
19917-23a
Mesečno sobo
lepo in udobno opremljeno ter strogo separirano, s posebnim vhodom s stopnic, v centru mesta, išče za takoj stalen, soliden gospod. Ponudbe pod šifro »September 1938« z navedbo cene ca ogl. odd. Jutra.
19932-23a
Dijaikt smb*
Solnčno sobo
oddam s celotno oskrbo dvema nižješolcema v bližini vseh šol. Pomoč pri učenju, klavir ter strogo nadzorstvo. Cena zmerna. Poizv ■ se v vseh poslovalnicah Jutra.
19756-22
Dijaško stanovanje
dve postelji s kompletne prvovrstno oskrbo v sredini mesta odda Ivan Pečar. — Foto-kemikali)t itd., Maribor, Gosposka ul. 11.
19766-22
Vsaka t>ese<aa 2 din ; davek 3 din ; za dajanje naslova 5 dia; naimanjši znesek 20 din.
Prijateljico
elegantno, brezhibne zunanjosti, išče dobro situiran poročen gospod. Dopise po možnosti s sliko na ogl. oddelek Jutra pod značko »Strogo tajno«.
19901-24
BESSSj
Modra papiga
je ušla. Prosim, da se proti nagradi izroči: Strmoli, Malgajeva ul. 10 (lirija).
19921-27
zahteva pri pravilni negi lepote tudi istočasno uporabo Mouson-kreme. Zato prilaga Mouson vsaki veliki škatli Mouson-pudra tubo Mouson-kreme. Novi Creme Mouson-puder — puder odlične dame — se dobi v deset modernih tonih. Mala škatla din 11.—, srednja 18.—, velika 28.—«
INSERIRÀ JTE V „JUTRU"
LIPSKI JESÜNSK8 SE1EK1 1938
ZAČETEK: 28. AVGUSTA
60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH.
VSA POJASNILA DAJEJO:
ZVANIONI BIRO LAJPCIŠKOG SAJ MA — BEOGRAD — KNEZ MIHAJLOVA S3/L
IN ČASTNI ZASTOPNIKI: ' ING. G. TÖNNIES, LJUBLJANA, TYRSEVA 83 — TELEF. 27-62.
IN
JOS. BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 25. TEL. 20-97.
A kaj je bilo \s profesorji?
Pozabili so vse^\ kar je bilo, in spet so dobri ljudje
ZAKLETI GRAD
Urejuje Davorin Ravljeru - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani,
V velikem laboratoriju delajo zdaj in ustvarjajo koristne reči. Nič ( več peklenskih J
To je vse, kar imamo povedati.