Ustavljaj se takoj v začetku!       '
Hekega  dne   ste  bili  dve bčeri  z  materjo  pred
ijiščem.  Veronika,  starejša hči, je naložila nekoliko
, pulcn na žrjavico, in je pihala s tako močjo, da j^ od-
letda velika iskra in padla na njeno obleko.  —   «Oh, i ¦ moje oblačilo! moje oblačilo!»   zavpije prestrašena de-j kliea in, kar more, urno z obema rokama otrese i^lcro, [ da je lepo oblačilo ostalo nepoškodovano. Lizika, mlajša -tra, se vsied tega nenadnega krika  močno pre^traši nevoljno  pokrega Veroniko:   «Kako  moreš  vendar id take malenkosti napravljati tak hrup,  kakor da liila že cela hiša v ognju!» Nato poprimejo mati be- , ; i in pravijo Liziki: «Nespametni otrok! tvoja sestra j zasluži graje; prav je storila tako in se ni osm^iila. ] . pila je Fe zato tako hudo, ker je za lepoto oblačila j tako skrbna.  Ko bi ne bila kar takoj odpravila  ž^reče i-kre,  njeno oblačilo  bi bilo sedaj  oškodovano  in  vse ijeno.»
16                  ^^B
V tej dogodbici, predragi otroci, imate prelep in prekoristen nauk. Vsaka hudobna misel, posebno \saka nespodobna misel, ki se vzdigne v vašem srcu, je po-dobna taki žareči iskrici. Ako se boste vselej takoj v začetku in brez odlašanja vojskovali zoper vsako ztabno misel in jo junaško zatrli s studom in nevoljo, ohranili boste svojo dušo vedno čisto in brezmadežno. Kdor pa napačnega poželenja ne zatre urno in brez odloga, pri njem se iskra razpiha v plamen in razvname v pogaben ogenj. Takega srce se omaže z grehom in sramoto, in je v vedno večji nevarnosti časne in večne pogube.