NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Terme Ptuj SAVA HOlïLS & RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan \ TEDNIK Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si Podravje Ptuj • Bo občina zahtevala odstranitev zapornice ali ne O Stran 7 Ptuj, petek, 29. januarja 2016 letnik LXIX • št. 8 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski TEDNIH Podravje • Enormna naročila sadja v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava Kdo je pojedel 170 ton sadja Na ptujskem okrožnem sodišču se odvija zanimiva obravnava v kazenskem postopku zoper dve nekdanji zaposleni v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava. Ena od njiju je v letih 2008,2009 in 2010 večkrat naročila in prevzela ogromne količine sadja; po izračunih naj bi tako en uporabnik Zavoda vsak dan pojedel kar dober kilogram in pol sadja. Po priporočilih stroke pa naj bi zdrav odrasel človek dnevno zaužil 150 g sadja... Več na straneh 2 in 3. Tednikov objektiv Podravje • Skladišča RKso vedno pogosteje prazna O Strani 4 in 5 Podjetništvo Sv. Trojica • Za obnovo zvonikov 240.000 evrov O Stran 9 Črna kronika Slovenija • Od 319 obsojenih mladoletnikov v zapor eden O Stran 24 Dom upokojencev Ptuj Končno so ugotovili, od kod jim milijoni evrov dobička O Strani S in 7 Slovenija, Podravje • Ali zloglasne blagajne ne bodo prinesle pričakovanega izplena? O Strani 8 in 9 ETNOFESf KARNEVALŒST Prebujamo ; pomlad ! . i 56. Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija, 2.-9. februar 2016 www.kurentovanje.net 2 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 29. januarja 2016 Podravje, Dornava • Kazenski postopek zaradi enormnih naročil sadja v Zavodu dr. Marijana Bi bilo takšne količine glede na število Na ptujskem okrožnem sodišču se nadaljuje glavna obravnava v kazenskem postopku zoper dve nekdanji zaposleni v Zavodu lene. Obtožnica ju med drugim bremeni zlorabe položaja, oškodovanja zavoda in protipravne pridobitve koristi. Florjaničeva naj bi v letih 2008, 2009 in 2010 večkrat neupravičeno naročila in prevzela večje količine sadja (banane, melone, jagode, ananas, kaki, pomelo, orehova jedrca, suho sadje ...). V dogovoru z Darinko Kelenc naj bi neupravičeno nabavila 84 ton različnega sadja v vrednosti dobrih 62.000 evrov. Sadja naj ne bi predali v kuhinjo, temveč naj bi ga zadržali zase. Darinka Kelenc naj bi v zavodu zlorabila tudi svoj položaj, saj da je svoji podrejeni leta 2008 na- Uvodnik ročila, da mora na računalniku zavoda voditi računovodstvo za podjetje njenega sina Damirja Kelenca. Od začetka preiskave pet let ... Preiskavo v zvezi z domnevnim oškodovanjem zavoda so policisti pričeli v začetku leta 2011. Postopek na sodišču traja od novembra 2012, tožilstvo je obtožnico vložilo 22. aprila 2013. Od vložitve obtožnice En brez službe in paštete, drugi z denarjem Korupcija je v naši državi postala tako pogosta, da je trajalo kar nekaj časa, da smo jo začeli jemati dovolj resno. Skorajda samoumevno, včasih celo opravičujoče, smo zamahnili z roko ob kakšni novi informaciji o podkupovanjih in dogovorih pocl mizo. Delati v gospodarstvu, zdravstvu, politiki ali biti novinar, povsod se ponujajo priložnosti. Povsod so ljudje, ki podcenjujejo tvoj inteligenčni kvocient in moralne standarde in bi te za malenkost kupili ter s tem okrnili tvoje dostojanstvo. Po zadnji mednarodni raziskavi, ki jo je opravila organizacija Transparency international, je sicer Slovenija nekoliko izboljšala svoj rezultat, kar se tiče ko-ruptivnosti, in je izmed 168 držav na 35. mestu. Napredovali smo za dve mesti, a napredek ne le, da je neznaten - tudi v realnosti je zanemarljiv in neopazen. Ljudje tega, da je manj korupcije, zagotovo ne občutijo, prej obratno. Za velike zgodbe smo zgubili upanje, da bodo kdaj sploh razrešene, sploh ker nas pretresajo vedno novi dogodki. Kaj nam bo politik, ki ga sankcionirajo, ker krade paštete, ko pa tisti, ki so pokradli milijone, še vedno sedijo v svojih udobnih foteljih? Kakšen je nauk zgodbe, v kateri velike ribe sebi nakazujejo na desetine tisočakov neupravičenih dodatkov, v zameno pa nam kot žrtveno jagnje dajo male ribice. Časi, ko smo bili naivni in smo slepo zaupali, se končujejo. Glede na razpoloženje v državi močno dvomim, da nam kdorkoli moralno vprašljivega statusa lahko še proda kakšno zgodbo o nedolžnosti in teorijah zarote kar tako. Naivnost smo očitno pustili v nekih drugih časih. Naveličali smo se pokvarjenih politikov, gospodarstvenikov, predavateljev in drugih profilov vseh vrst. Ne oproščamo niti najmanjše kraje, še posebej, če paštete krade nekdo, ki mesečno zasluži vsaj 3.000 evrov. In prav je tako. Tistim, ki delajo za šestkrat manjšo plačo od ujetega politika, je jasno, da je treba pošteno plačati evro za kupljen izdelek. In zakaj je nam jasno, njim pa ne? Preprosto: ker so »pomembni« faktorji te družbe zgubili moralni kompas. Ker jim ni jasno, da bi na določenih funkcijah morali biti ljudje, vredni zaupanja in spoštovanja. Nam je jasno, da je poštenje pomembnejše od »smeri«, njim je pomembno le, kdo je levi in kdo desni. Na nas, kot aktivnih državljanih pa je, da zahtevamo, da so tudi »vi-sokoleteči« faktorji te družbe sankcionirani. Tako kot bomo mi, če v trgovini ne bomo vzeli računa za kruh. In najmanj, kar lahko storiš, je, da tudi sam ravnaš tako, kot pridigaš. Dženana Kmetec bodo kmalu minila tri leta, sodišče o primeru še ni odločilo. Med postopkom so zaslišali več prič, izdelana so bila tri izvedenska mnenja - eno s področja živilske stroke ter dve s finančno-računovodskega področja. Na glavni obravnavi, ki je v sodni dvorani ptujskega okrožnega sodišča potekala pred tednom dni, so pred sodišče stopile priče, katerih zaslišanje je predlagala obramba obdolže-nih. Nekatere izmed v četrtek zaslišanih prič so pred sodišče v zvezi z obravnavanim primerom stopile že drugič ali tretjič. Zaslišali so sedem prič - vse so bile ali so še zaposlene v kuhinji zavoda. Vsaki izmed zaslišanih je sodnica Katja Kolarič predočila obtožnico, v kateri so navedene vrste in količine sadja, ki naj bi bile neupravičeno naročene in dobavljene. Da so se naštete vrste sadja nabavljale, so vse izmed prič potrdile. Na vprašanje, ali so se dejansko prevzele količine sadja, kot so bile tudi naročene in plačane, so nekatere odgovorile pritrdilno, nekatere pa neodločno z »ne vem«. Foto: Črtomir Goznik Uporabniku dnevno 1,5 kg sadja! Priporočene dnevne količine uživanja sadja in zelenjave za splošno populacijo so od 400 do 650 gramov. Po priporočilih stroke naj bi zdrav odrasel človek dnevno zaužil najmanj 250 g zelenjave in 150 g sadja. Glede na količine svežega sadja, ki jih je vodstvo kuhinje naročilo leta 2009 (skoraj 167 ton), bi njihov uporabnik povprečno na dan zaužil dober kilogram in pol sadja, kar je de-setkratnik priporočljivega. Poleg svežega sadja je zavod naročeval še vloženo sadje oz. kompote. Podobno kot sadje pa naj bi se v tistih letih nabavljale tudi enormne količine zelenjave. Količinskih normativov niso upoštevali oz. jih niti ni bi bilo Vse sadje, ki je bilo v zavod dostavljeno, naj bi se po izpovedih prič v zavodu tudi porabilo: kot sveže in v kašicah, orehova jedrca naj bi porabili za potice in drugo pecivo. Kuharice naj bi sadje po oddelkih razdelile v zabojčkih (glede na število uporabnikov na oddelku). Ko je ku- Ptuj • Racionalizacija tudi na področju šolskih prevozov Bo prevoz osnovnošolcev OŠ Mladika V določenih primerih so osnovnošolci upravičeni do brezplačnega prevoza v šolo, v določenih pa je plačniku, torej lokalni skupnosti. Z ureditvijo podhoda na Osoj-nikovi cesti na Ptuju je šolska pot postala bistveno varnejša. To in racionalizacija sredstev sta razloga, da se razmišlja o spremembah na področju šolskih prevozov. Vprašanje pa je, ali bodo linijo od mesta do OŠ Mladika ukinili ali združili z mestnim avtobusom, kar je v tem trenutku bolj verjetno. Ravno varnost, ki je bila precej slaba na Osojnikovi cesti na Ptuju (pri nekdanjem Borovem), je bila razlog, da je bil prevoz otrok z avtobusom na tem območju nujen. Z izgradnjo podvoza pa se je začelo očitno razmišljati tudi o racionalizaciji porabe sredstev za šolske prevoze in spremembi režima šolskih prevozov iz OŠ Mladika v mesto. To so potrdili tudi na ptujski občini: „Razmišljamo v smeri, da bi nekatere prevoze združili z mestnim avtobusom. Občinska uprava bo letos izvedla analizo mestnega potniškega prometa. Če se bo pokazalo, da je smiselno združiti kakšno linijo šolskih prevozov z linijo mestnega avtobusa, bomo v prihodnje to tudi storili." Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku. Vabimo vas na osrednjo slovesnost, kibov ponedeljek, 8. februarja 2016, ob 18. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. /Miran SENCAR, župan Mestne občine Ptuj Racionalizacije naj bi se lotili v drugem Otroke iz OŠ Mladika trenutno vozi šest avtobusov, katero relacijo bi "prenesli" na mestni avtobus, na občini še niso znali odgovoriti. Na liniji mesto-OŠ Mladika se vozi 86 otrok, na liniji Brstje-Spuhlja-OŠ Mladika pa 141 otrok. Na vprašanje, kdaj naj bi spremembe začele veljati, so odgovorili, da se bodo racionalizacije lotili že v 2. polletju tega šolskega leta, torej v priho-dnjij mesecih. Razmišljajo pa o racionalizaciji šolskih prevozov tudi na drugih šolah, v smislu združevanja z mestnim avtobusnim prometom. Ta I ■ Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 34 2 7 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 29. januarja 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 3 Borštnarja Dornava uporabnikov sploh možno pojesti dr. Marijana Borštnarja Dornava: nekdanjo vodjo kuhinje Marijo Florjanič in vodjo finančno-računovodske službe Darinko Ke- Letne količine nabave sadja od leta 2002 do leta 2013 (v tonah) 2002 82,1 2003 76,1 2004 87,2 2005 114,4 2006 120,8 2007 116,7 2008 133,8 2009 166,7 2010 133,9 2011 43,7 2012 35,2 2013 33,1 hinjo vodila Florjaničeva, naj bi tri dni na teden po oddelkih še dodatno razdeljevali sadje, tako da naj bi ga imeli uporabniki (in zaposleni) bojda res ogromno na razpolago. Vse priče so na sodišču jasno povedale, da se količinski normativi, ko je kuhinjo zavoda vodila Marija Florjanič, niso upoštevali oz. da normativi ukinjen? ta odločitev prepuščena polletju tega šolskega leta. naj bi predvidoma že kmalu dobil še novo linijo. Z načrti občine je seznanjen tudi Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika: rRazmišlja se o spremembi režima šolskih prevozov iz OŠ Mladika v mesto. Relacije v smeri Rogoznice, Budine in Spu-hlje ostajajo nespremenjene. Trenutno je najaktualnejša rešitev za prevoz učencev iz OŠ Mladika v mesto uporaba mestnega avtobusa." Pred kakršnokoli spremembo pa bo svoje mnenje moral podati še Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri MO Ptuj. Predsednik tega, Franc Kozel, je dejal, da bodo s spremembo najverjetneje soglašali. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik sploh naj ne bi bili niti definirani. Po njihovih izpovedih se od takrat, ko imajo v kuhinji novo vodstvo, sadja po oddelkih razdeli veliko manj. Delijo ga enkrat na dan. Za kašice, dobivajo jih tisti, ki sadja v izvorni obliki ne morejo uživati, pa morajo upoštevati normativ. Ta na uporabnika znaša približno 1,5 dl. Vir: Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava V tabeli smo prikazali količine svežega in suhega sadja, ki so ga naročali na kilograme, ne pa tudi količin suhega sadja, ki so jih še dodatno kupovali v pakiranjih po 200, 250 ali 500 gramov. Sodnica Katja Kolarič je med razpravo in zaslišanji predočila izpoved drugih prič iz minulih zaslišanj, ki da so dejale, da tako bogatega asortimana sadja po oddelkih naj ne bi delili. Po izpovedih prič, ki jih je citirala Kolaričeva, naj bi se na oddelke več ali manj dostavljalo jabolka (in še ta slabše kakovosti) ter Primerjava nabave sadja za leti 2009 in 2013 (kg) Vrstasadja I 2009 I 2013 I Banane 29.532 4.375 Breskve 11.878 569 Češnje 2.996 227 Grozdje 9.977 597 Hruške 14.852 3.868 Jagode 5.670 149 Jabolka 38.146 12.380 Slive 1.678 347 Melone 1.192 452 Kivi 5.588 2.717 Marelice 7.925 166 Ananas 2.307 1.400 Lubenica 3.800 1.320 Mandarine 4.332 723 Grenivke 291 0 Pomaranče 11.787 2.313 Nektarine 4.848 589 Kaki 291 0 Pomelo 892 0 Klementine 3.891 8,5 Mineole 1.597 0 Mandora 3.229 0 Suhe slive 1.999 561 Suhe fige 1.293 333 Suhe marelice 482 262 SKUPAJ* 170.473 33.356 Vir: Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava *Seštete so količine svežega in suhega sadja. Kot izhaja iz listin, so se v zavodu do leta 2009 naročevale enormne količine banan. Leta 2008 na primer skoraj 21 ton in leta 2009 29,5 tone. Med razpravo je bilo na sodišču slišati pomislek, kdo bi lahko užil takšne količine tega sadja, saj je znano, da banane zapirajo prebavo, v zavodu biva veliko nepokretnih uporabnikov, ki zaradi nevarnosti zaprtja prebave banan sploh naj ne bi uživali. Za orehova jedrca so kuharice na sodišču izpovedale, da so jih uporabile za potico in peciva. Po drugi strani pa smo (izven sodne dvorane) izvedeli, da je vodstvo kuhinje naročevalo in kupovalo že spečene potice. Pa tudi, da orehovih jedrc številni uporabniki (ker gre za težko prebavljivo hrano) sploh naj ne bi smeli uživati. sezonsko sadje. Na ta očitek je Florjaničeva odgovorila, da je to izpoved vodij oddelkov, ki da so naučene, kako morajo pričati. V predhodnih pričanjih naj bi Ivanka Limovšek in Jožica Bren-čič povedali, da eksotičnega oz. južnega sadja (razen suhega) sploh naj ne bi imeli v naboru živil, ki jih je zavod takrat nabavljal. Marija Cvetko, ki je bila v kuhinji namestnica Florjaniče-ve, je na zaslišanju minuli teden dejala, da so vse prevzeto sadje porabili za uporabnike zavoda. »Na oddelke smo dajali toliko, kot so želeli imeti. Normativov pa takrat ni bilo oz. jih nismo upoštevali,« so ena za drugo povedale v četrtek zaslišane priče (vse kuharice). Kaj je povedal izvedenec finančno-računovodske stroke Sodni izvedenec finančno-ra-čunovodske stroke Drago Du-brovski je v zvezi s primerom izdelal dve izvedenski mnenji. Prvo avgusta 2014 in drugo decembra 2015. Povzetke in sklepe iz decembrskega mnenja je Du-brovski predstavil na četrtkovi obravnavi. Povedal je, da iz dokumentacije zavoda izhaja, da so bile vse količine sadja dobavljene in v zavodu tudi porabljene oz. da niso ostale na zalogi ali bi bile kako drugače neporabljene. Po besedah Dubrovskega pa se naj ne bi dalo ugotoviti, kdo naj bi porabil vse to sadje. Ko sta zagovornika obdolženih zastavila tezo, ali je mogoče, da do oškodovanja zavoda sploh ni prišlo, je izvedenec deloma odgovoril pritrdilno. »Teza je mogoča in glede na izjave prič tudi verjetna. Fizična poraba sadja iz izdajnic (op. a., dokumenta, ki se vodi za notranjo evidenco porabe) ni razvidna. Izdajnice listin-sko izkazujejo predajo materiala iz zaloge v porabo. Teza, da zavod ni bil oškodovan, je možna, lahko pa bi bilo tudi drugače. Od izdajnic naprej več ni sledlji-vosti. Računovodsko gledano pa do oškodovanja zavoda ni prišlo,« je pojasnil sodni izvedenec. Teza, da naj bi prišlo do oškodovanja zavoda v znesku 62.000 evrov, po besedah Dubrovskega temelji na predpostavki, da uporabniki od količin nabavljenega sadja, ki so predmet obtožnice, ne bi dobili nič. Sodnica Kolari-čeva je na tej točki pripomnila, da nekatere priče izpovedujejo, da se je eksotično sadje med uporabnike delilo, nakatere pa, da se ni. V zvezi s tem je Dubro-vski pojasnil: »Izgleda, da je bilo sadje porabljeno v zavodu. Na osnovi listin pa ni možno opredeliti, koliko sadja se je porabilo. Možnosti, da je bilo vse sadje porabljeno za uporabnike zavoda, ni možno izključiti. Z razliko med dejansko porabo in porabo, kot je predpisana po normativih, pa se nisem ukvarjal.« Podajanje preiskave in primera iz rok v roke Primer, o katerem pišemo, ima zares dolgo brado. Očitana kazniva dejanja naj bi se v zavodu dogajala v letih 2008-2010. Preiskava se je začela 2011, obtožnica je bila vložena 2013. Primer je najprej vodila tožilka Teja Belšak, kasneje ga je prevzel tožilec Branko Puppis. Pa tudi v času preiskave naj bi se preiskovalci, ki jim je bil primer dodeljen, zamenjali. V času sojenja je bila obtožnica modificirana, obdol-ženima pa očita prekomerno nabavo sadja, ne pa tudi zelenjave (ki naj bi se po podatkih zavoda v tistem obdobju prav tako nabavljala v enormnih količinah). Tožilcu Puppisu sta se na četrtkovi obravnavi pripetila kar dva spodrsljaja, ko je iz zapisnikov minulih obravnav nepravilno citiral izpovedi nekaterih že zaslišanih prič. Na podlagi nepravilne oz. neverodostojne navedbe izpovedi je nato tudi njegovo vprašanje izgubilo verodostojnost. Nadaljevanje glavne obravnave bo predvidoma v ponedeljek, 1. februarja. Tožilstvo predlaga zaslišanje Jožice Brenčič, Ivanke Limovšek, Romane Vidovič in Ide Jurgec (direktorice zavoda). Obramba je predlagala, da se zaslišijo nekdanji direktor Milenko Rosič, Milan Golob, Helena Polič Kosi in Terezija Belšak. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Foto: CG 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 29. januarja 2016 Podravje • Koliko denarja občine namenjajo Rdečemu križu? Skladišča Rdečega križa so vedno Rdeči križ Slovenije (RKS) je neodvisna humanitarna organizacija nacionalnega pomena. Organiziran je kot enotno društvo, preprečevanje in lajšanje trpljenja ljudi ter zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic. RKS ima status prvega pomočnika RKS pomaga ranljivim posameznikom in družbenim skupinam, organizira krvodajalske akcije, izdaja izkaznice darovalcev organov, pomaga pri negi in zdravljenju poškodovanih v naravnih in drugih nesrečah, skrbi za socialno varstvo, usposablja za prvo pomoč, izobražuje na področju humanitarnega prava in človekovih pravic ter lajša položaj posameznikov in skupnosti v primerih izrednih stanj, nasilnih dogodkov in oboroženih spopadov. Kako se financira RK Zakon o Rdečem križu Slovenije iz leta 2010 pravi, da sme RKS za svoje delovanje "pridobivati, razpolagati in odtujevati premično in nepremično premoženje kot svojo lastnino, poleg tega pa neomejeno zbirati prispevke in sprejemati darila ali volila, pobirati članarino, razpolagati z drugimi viri v skladu z zakonom." RKS pridobiva sredstva od članarin, daril in volil, donacij, sponzorskih prispevkov, prostovoljnih prispevkov, državnih in občinskih javnih sredstev, ustanov, namenjenih humanitarni dejavnosti, dohodkov od pridobitne dejavnosti, dohodkov, zbranih v tednu Rdečega križa, tednu solidarnosti in ostalih akcijah, iger na srečo in drugih virov. Država iz proračuna zagotavlja sredstva za tiste naloge, ki jih RKS opravlja kot javna pooblastila. Občine pa z območnimi organizacijami RKS sklenejo neposredne pogodbe za sofinanciranje delovanja območnih organizacij RKS in njihovih specifičnih programov lokalnega pomena (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zdravstvo, socialno varstvo, humanitarne dejavnosti). Nedorečeno financiranje OZ RK Ptuj Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Ptuj pokriva 16 občin: Cirkulane, Destrnik, Dornavo, Gorišnico, Hajdino, Juršince, Kidričevo, Majšperk, Markovce, Podlehnik, Ptuj, Sveti Andraž, Trnovsko vas, Videm, Zavrč in Žetale. Nobena od teh občin ne sofinancira stroškov dela OZRK, torej stroškov zaposlenih, materialnih stroškov (telefon, elektrika ...) in najema skladišč, ampak le njegove delovne programe. Že leta 2011 se je OZRK Ptuj z občinami začelo dogovarjati o sofinanciranju dela v višini en evro na občana. Do 2015 je bil dogovor v večini občini sprejet, nekatere občine pa se temu znesku vsako leto sistematično približujejo. Občine Destrnik, Hajdina, Juršinci, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Trnovska Foto: Črtomir Goznik Zupan Rajko Janžekovič o (ne) upravičenosti pomoči iz RK Zakaj je Občina Dornava prekinila s sofinanciranjem OZ RK Ptuj, pojajsnjuje župan Rajko Janžekovič: »Res je, da smo sofinanciranje OZ RK Ptuj odpovedali,vendar to še ne pomeni, da ne bomo financirali RK. S predsednicama OO RK Dornava in OO RK Polenšak smo dogovorjeni, da bo Občina pokrila stroške, ki jih bodo imeli izključno v omenjenih odborih in kjer bo šlo za občane naše občine. Kjer je potreba, je potrebno pomagati, kjer pa gre za izkoriščanje, pa je potrebno kdaj znati reči tudi ne. Če npr. tam, kje ne hodijo v službe »spravijo skupaj« več denarja iz socialnih transferjev kot dva, ki hodita v redne službe, potem je potrebno prej pomagati slednjim kot pa prvim, ki imajo zgolj naštudirano slovensko zakonodajo in vedo le, kaj jim pripada, dolžnosti do družbe pa so jim tuje. Medobčinsko združenje RK Ptuj pa naj samo presodi, za kaj je do tega prišlo.« OZ RK Slovenska Bistrica Sekretarka Območne zveze RK Slovenska Bistrica Marija Bra-čič je minulo leto ocenila kot naporno in uspešno. »Lani smo najpogosteje obravnavali prejemnike DSP, številčnejše družine z nizkimi dohodki starejše, nesposobne za delo, delavce na čakanju ... Evidentirali smo nad 3.600 prejemnikov pomoči ter razdelili nad 60 ton materialne pomoči. Število prosilcev se je povečalo, vse več ljudi pa prosi za pomoč pri plačilu položnic. Finančno smo pomagali 72 družinam v socialni stiski v višini 8.189 evrov.« Sicer pa so lani razdelili 1.119 prehrambnih paketov in 3.357 kg pralnega praška v vrednosti 27.975 evrov ter 5.575 kg jabolk, 31.484 kosov oblačil, 1.751 parov čevljev, 94 kosov pohištva ... Za nakup šolskih potrebščin so namenili 4.405 evrov. Pri izvedbi je sodelovalo 275 prostovoljcev RK. Slovenjebistri-ški zvezi RK pa primanjkujejo bela tehnika, kuhinjsko pohištvo in obutev (moška in otroška). Za begunce je posebno zbiralno akcijo oblačil in obutve KO RK Pragersko-Gaj organizirala v času, ko je bil napovedan center za begunce in migrante na Pragerskem. Ker se center ni vzpostavil, so zbrane stvari zapeljali v nastanitveni center v Šentilj. Z vsemi štirimi občinami: Makole, Oplotnica, Poljčane in Slovenska Bistrica, ki jih z dejavnostjo pokriva OZ RK, imajo sklenjene pogodbe o sofinanciranju dejavnosti. 1 vas, Videm, Zavrč in Žetale že prispevajo 1 evro po občanu; mestna občina Ptuj in občina Kidričevo zagotavljata 0,80 evra na občana letno; Cirkulane, Dornava in Sveti Andraž 0,50 evra; občina Gorišnica pa 0,30 evra letno. Za letošnje leto po sprejetih proračunih občin načrtujejo približno enak obseg finančnih sredstev. Informacij o višini sredstev za občino Go-rišnica še nimajo, težave pa so tudi z občino Dornava, katere župan je sofinanciranje njihovega programa v celoti odpovedal. Zaloge RK na Ptujskem izčrpane Potrebe po pomoči se iz leta v leto povečujejo, žal pa jim finančno ne zmorejo slediti. V letih od 2009 do 2014 so prejemali pomoč iz EU, v lanskem letu pa je ni več bilo. Lani so tako razdelili manj paketov kot v preteklih letih; približno 65 ton hrane (v letu 2014 130 ton) in okrog 10 ton oblačil. Hrane so namreč lahko razdelili le toliko, kolikor finančnih sredstev so imeli na razpolago. Tudi število prejemnikov pomoči se je zato zmanjšalo: lani je znašalo 7672, v letu 2014 11.755, leto pred tem pa celo 14.896. V letu 2015 so izvedli osem delitev hrane na sedežu na Ptuju, v krajevnih in občinskih organizacijah pa nobene. Z zadnjo delitvijo v mesecu decembru so svoje zaloge izčrpali, nekaj malega (do 10 paketov) so prihranili le za nujne primere. Decembra je pomoč prejelo 881 ljudi, tako da so zaloge zanje komaj zadoščale. Za vsako predvideno delitev morajo imeti pripravljenih vsaj 600 paketov, za kar potrebujejo okrog 10.000 evrov. Primanjkuje oblačil za otroke Kakšne bodo potrebe letos, je težko napovedati, vendar potrebe po hrani že nekaj let Foto: Črtomir Goznik Sest občin za OZ RK Lenart 14.000 evrov Območno združenje Rdečega križa Lenart deluje na območju šestih občin: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana v Slov. goricah, Sveta Trojica v Slov. goricah in Sveti Jurij v Slov. goricah. »V letu 2015 smo izpolnili zadani plan del in nalog,« ocenjuje predsednica RKS OZ Lenart Jadranka Koban. V lanskem letu so razpolagali s z okrog 84.000 evri. Občine so skupaj prispevale slabih 17 % vseh sredstev oz. 13.927 evrov. Od tega so za delovanje namenile vsega skupaj 7.243 evrov, in sicer Benedikt 958 evrov, Cerkvenjak 1.290 evrov, Lenart 885 evrov, Sveta Ana v Slov. goricah 1.280 evrov, Sveta Trojica v Slov. goricah 1.560 evrov ter Sveti Jurij v Slov. goricah 1.270 evrov. Da so bili v lenarškem območnem združenju RK nadvse aktivni, potrjujejo tudi številke. Okrog 140 aktivnih prostovoljcev je v preteklem letu skupaj razdelilo 1.959 kg testenin. Podelili so 321 standardnih paketov z osnovnimi živili (na zalogi še imajo 69 paketov) ter 1.680 kg oblačil. Letovanja so organizirali 71 otrokom in dvema starejšima osebama. Izvedli so tudi več krvodajalskih akcij, kjer je 1.654 krvodajalcev darovalo kri. Poleg opravljanja rednih nalog pa so prostovoljci pomagali še pri razdeljevanju hrane migrantom v nastanitvenem centru v Šentilju. »Ne beležimo povečanja pri razdelitvi prehranskih paketov. Razlika je samo v prosilcih, več je prosilcev, kjer je zaposlen en zakonec, in pa več upokojencev z nižjimi dohodki,« pravijo na RKS OZ Lenart. Kot še opažajo, pa ljudem največkrat primanjkujejo osnovne dobrine - mleko, testenine, sladkor, belo olje in moka. »Nekaj zaloge paketov še imamo, februarja pa pričakujemo hrano iz sklada EU,« še zaključi predsednica. Monika Levanič petek • 15. januarja 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 pogosteje prazna ki deluje v 56 območnih združenjih in 916 krajevnih organizacijah. Gre za nepridobitno organizacijo, katere poslanstvo je (torej pomožnega organa) javnim oblastem v humanitarnih zadevah. Foto: Črtomir Goznik Marjana Cafuta tudi opozarja: »Soočamo se s primeri, ko za prehrano prosijo družine, v katerih sta oba starša zaposlena, pa dohodki ne zadoščajo za pokritje stroškov položnic in za preživetje.« naraščajo. Tudi oblačil potrebujejo vse več, predvsem jim primanjkuje oblačil za otroke. Pri tem so namreč v celoti odvisni od donatorjev. Sekretarka OZRK Ptuj Marjana Cafuta opozarja: "Soočamo se s primeri, ko za prehrano prosijo družine, v katerih sta oba starša zaposlena, pa dohodki ne zadoščajo za pokritje stroškov položnic in za preživetje." Prostovoljci OZRK Ptuj so pomagali tudi migrantom na mejnem prehodu v Gruškovju. 24 prostovoljcev je samo v ok- tobru in novembru lani opravilo 493 ur prostovoljnega dela. V to vsoto ni vključeno delo sekretarke OZRK, ki je tam pomagala izven svojega rednega delovnega časa. Migrantom so razdelili okrog 15 ton hrane. Eva Milošič Foto: Črtomir Goznik Tri občine za OZ RK Ormož 45.344 evrov Območno združenje (OZ) Rdečega križa Ormož pokriva območje treh občin: Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. »Zastavljen program OZ RK smo v letu 2015 v celoti realizirali, ukvarjali pa smo se tudi z nepredvideno problematiko migrantov, saj smo skrbeli za njihovo prehrano in obleko v sprejemnem centru Središče ob Dravi,« pojasnjuje sekretarka Boža Antolič. V lanskem letu so razpolagali s 104.652 evri. Od tega so občine za delovanje skupaj prispevale okrog 34 %, in sicer Ormož 33.737 evrov, Središče ob Dravi 5.841 evrov ter Sveti Tomaž 5.766 evrov. 118 aktivnih prostovoljcev RK OZ Ormož je v preteklem letu skupaj razdelilo 7.311 kg hrane (moka, olje, riž, testenine, mleko) iz sklada za evropsko pomoč ter 6.600 kg jabolk. Razdelili so 390 standardnih paketov z osnovnimi živili in prav toliko pralnega praška ter še 1.100 kg oblačil. S pomočjo OZ RK Ormož sta se različnih letovanj in taborov skupaj udeležili 102 osebi. Čez leto so organizirali tudi več krvodajalskih akcij, ki se jih je udeležilo 493 krvodajalcev. Zabeležili so vsega skupaj 758 odvzemov krvi. »Število prejemnikov pomoči zadnja tri leta ostaja nekje enako - približno 775, hrane pa smo zadnji dve leti iz sklada za evropsko pomoč dobili znatno manj. Trenutno te dni prejemamo v skladišče hrano iz sklada evropske pomoči. Uporabniki pa najbolj rabijo mleko, testenine, riž, moko, sladkor, ki ga pa zadnja leta ne prejemamo, prav bi prišle tudi paštete, marmelada ...« opažajo na RK OZ Ormož. Monika Levanič Sofinanciranje OZ RK po občinah UE Ptuj Občina Sofinanciranje programa OZRK Ptuj v letu 2015 v evrih Število prejemnikov pomoči OZRK Ptuj v letu 2015 Prispevek občine za enega svojega prosilca pomoči v evrih Cirkulane 1.000 393 2,5 Destrnik 2.650 203 13,1 Dornava 600 209 2,9 Gorišnica 1.000 147 6,8 Hajdina 3.800 269 14,1 Juršinci 2.615 196 13,3 Kidričevo 4.000 543 7,4 Majšperk 4.000 396 10,1 Markovci 4.000 185 21,6 Podlehnik 3.200 319 10,0 Ptuj 21.313 3142 6,8 Sveti Andraž 624 193 3,2 Trnovska vas 1.200 107 11,2 Videm 5.300 714 7,4 Zavrč 1.500 367 4,1 Žetale 1.400 289 4,8 Skupaj 58.202 7672 7,6 Vir: OZ RK Finančna sredstva občin za njihove potrebe ne zadostujejo, zato morajo na OZRK iskati nove vire financiranja. Glede na trenutno socialno situacijo v naši državi pa je donatorjev vedno manj. Največ sredstev pridobijo z usposabljanjem iz prve pomoči za voznike in izobraževanjem bolničarjev, ki delujejo v sestavah ekip prve pomoči civilne zaščite občin. Tako pridobljena sredstva namenjajo za osebne dohodke zaposlenih (za izplačilo teh namreč nimajo drugega vira), preostali znesek pa še za nakup prehrane in šolskih potrebščin ter za sofinanciranje letovanj otrok. Lani so z donacijami posameznikov in delovnih organizacij zbrali približno 4.500 evrov, pri tem pa niso zajeti prostovoljni prispevki članov RK, ki jih ti ob plačilu članarine namenijo za delo krajevnih in občinskih organizacij RK. (EM) Pomoč migrantom RKS je z vsemi območnimi združenji konec avgusta lani pričel izvajati vseslovensko humanitarno akcijo RKS - Pomoč beguncem 2015. Posameznike in podjetja so pozvali, da so prispevali hrano, oblačila, higienske pripomočke in odeje. V ta namen so tudi odprli poseben bančni račun. Območna združenja so pomagala s prostovoljnim delom ter oblačili iz svojih skladišč, hrano pa je zagotavljal RKS iz blagovnih rezerv. Vir hrane za migrante torej ni enak kot za druge prosilce pomoči; v območnih združenjih morajo namreč hrano za svoje občane zbrati sami. (EM) 6 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 29. januarja 2016 Ptuj • Dom upokojencev bo tudi v prihodnje ustvarjal dobiček Končno ugotovili, od kod jim Dogajanje v Dom upokojencev Ptuj bi lahko uvrstili v kategorijo Saj ni res, pa je! Skorajda nemogoče si je namreč zamisliti, da domu kljub dodatnemu zaposlovanju in nekaterim investicijam, po finančnem planu sodeč, dobiček težek okrog 756.000 evrov. So pa (vsaj Ko je na dnevnem redu seje Doma upokojencev Ptuj točka finance, je več kot jasno, da bo ta trajala več ur. Pa ne zato, ker ne bi vedeli, kako priti do denarja, kot v večini drugih zavodov, ampak zato, ker se vedno znova pojavlja vprašanje: kje in zakaj ostaja tolikšen presežek, ki se je v zadnjih letih akumuliral in znaša skupaj že 11 milijonov evrov. Očitno pa se bo tudi v prihodnjih letih povečeval, pa čeprav so člani sveta zavoda že dalj časa opozarjali, da so domovi neprofitni zavodi, ki naj ne bi ustvarjali dobička. Tako je napisano na papirju. Realnost pa je povsem drugačna. To je potrdil tudi finančni načrt za leto 2016, ki ga je za Dom upokojencev Ptuj pripravilo računovodsko podjetje SIMAM FRS, saj je ra-čunovodkinja doma na dolgotrajnem bolniškem dopustu. Na osnovi podatkov preteklih devet mesecev so izkušeni računovodje pripravili projekcije, iz katerih izhaja, da bo tudi v prihodnje dom lepo zaslužil. Tudi za letos planirano 750.000 evrov »dobička« Planu se sicer obeta rebalans, a po sedanjih podatkih bodo prihodki znašali 10,2 milijona, odhodki pa 9,5 milijona evrov, kar pomeni, da bo presežek prihodkov težak 756.492 evrov. Takoj po predstavitvi podatkov je član sveta Andrej Lazar vprašal, kako zmanjšati razliko, ki se ponovno nakazuje. Direk- Cene oskrbe v Domu upokojencev Ptuj (enote Ptuj, Muretinci in Juršinci): Oskrba 1: Oskrba 2 (z dodatki): Oskrba 3a (z dodatki): Oskrba 3b (z dodatki): Oskrba 4: 15,88 €/dan 20,68 €/dan 25,48 €/dan 29,65 €/dan 26,74 €/dan Prav razvrščanje v kategorije je ključno za izračun končne cene, ki jo plača uporabnik. Po najnovejših ugotovitvah naj bi največji dobiček nastajal iz naslova pribit-kov, in to predvsem zato, ker je velika večina varovancev Doma razvrščena v dražje oz. najdražje kategorije oskrbe. Osnovna cena oskrbnine je namreč celo okrog 2 evra nižja kot bi lahko bila po pravilniku. torica Jožica Šemnički je sicer dejala, da dobiček ni skrb zbujajoč, če se vrača v dejavnost, s čimer pa se predsednik sveta Ptuj • Mestni svet redno mesečno sejo končal v dobri uri ■ |V I I ■■ v ■ Za znižanje subvencije omrežnin Ptujski mestni svetniki in svetnice so razpravo o 11 točkah dnevnega reda ponedeljkove 14. redne seje opravili v dobri uri. Svetniki so na ponedeljkovi seji enotno potrdili odlok o ustanovitvi zavoda za turizem, za katerega iz letošnjega proračuna namenjajo 203.000 evrov. Od tega 90.000 za plače (ma-rec-december 2016), 30.000 za materialne stroške in 83.000 za prireditve in promocijo. Novoustanovljeni zavod bo od MO Ptuj v upravljanje prejel dve nepremičnini: prostore TlC-a na Slovenskem trgu in poslovni prostor na Murkovi ulici 7 (nekdanja trgovina Tomas šport), kjer bo sedež zavoda. Zavod bo predvidoma zaposloval do šest oseb. V. d. direktorja (najverjetneje bo to šestmesečna županova predstavnica za odnose z javnostmi in urednica Ptujčana Katja Gonc) imenuje župan oziroma z njim sklene pogodbo o zaposlitvi (za določen čas). Glasovali so tudi o prejemniku velike oljenke MO Ptuj, ki bo podeljena na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku. Komisija za odlikovanja in priznanja je mestnemu svetu predlagala kandidata Borisa Miočinovica, znanega ptujskega karikaturista. Glasovanje o nagradi je šlo dobesedno skozi šivankino uho: 12 svetnikov je predlog komisije podprlo, 11 jih je bilo proti. Z večino glasov so svetniki izglasovali tudi znižanje občinskega subvencioniranja omre-žnine za vodovod in kanalizacijo, z zavezo, da v letu 2017 subvencije ne bodo dodatno zniževali. Znižanje subvencije pomeni za uporabnike višji znesek na položnicah. Občinska subvencija omrežnine bo v MO Ptuj po novem 45-odstotna. Še največ so razpravljali pri točki Pobude in vprašanja. Svetnika Štefana Čelana je zanimalo, ali na MO Ptuj še deluje komisija, ki bo odločala o plačilu odškodnine poslovnim subjektom za izgubo prihodka v času obnove Mestnega trga in Mur-kove ulice. Župan Miran Senčar je dejal, da je komisija že formirana in da bo v prihodnje tudi odločala o teh odškodninah. Svetnik Janez Rožmarin (NSi) je pripomnil, da novozgrajeno parkirišče na Zadružnem trgu ni zasedeno oziroma je prazno. Vodja svetniške skupine SDS Helena Neudauer je vnovič opozorila na selekcijo pri objavi svetniških pobud, vprašanj in odgovorov v občinskem glasilu Ptujčan. Mojca Zemljarič zavoda Franc Kodela ni strinjal: „Dobički so nesprejemljivi tako za ptujski socialno-varstveni zavod kot za vsak drug. Razlika pa je v tem, da se svet prej nikoli ni spuščal v srž problema. Težave sicer predstavlja nedodelano računovodstvo iz preteklih let, ampak pomembno je ugotoviti, od kod presežki. Opravičevanje teh pa zame osebno ni sprejemljivo. Čeprav je pohvalno, da nam je številne pomanjkljivosti že uspelo odpraviti, nas čaka še Ptuj • Odprto pismo vladi in ministrstvu za zdravje Bomo na operacije čakali tako dolgo, Tako so se namreč ogorčeno spraševali člani Območnega odbora sindikata upokojencev širšo javnost seznanili s perečo problematiko v zdravstvenem sistemu. Kot je v uvodu dejal predsednik aktiva sindikalnih aktivistov Edi Kupčič, je Republiški odbor sindikata upokojencev (SUS) Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na decembrski seji razpravljal o dogajanjih v zdravstvenem sistemu in sprejel sklep o odprtem pismu v zvezi z objavo zdravstvene reforme. V pismu se zavzemajo predvsem za javno zdravstvo, ki je prioriteta. Da javno zdravstvo mora ostati, je poleg Kupčiča izpostavil tudi predsednik Društva upokojencev Dornava Viktor Kokol: »To je temeljna pravica in ta sistem je edini, ki daje možnost tudi najšibkejšim, da bodo dobili osnovno zdravstveno pomoč.« Kokol je sicer še izrazil nasprotovanje, da se stroški zdravstvenih storitev za migrante krijejo iz zdravstvene blagajne: »To je nedopustno in nezakonito, kajti zakon o zdravstveni dejavnosti jasno določa: potrebe zdravstvenih storitev tujcev se plačujejo iz proračuna RS.« Tožbe zaradi zdravstvenih nepravilnosti Kupčič je v nadaljevanju izpostavil še eno izmed anomalij v slovenskem zdravstvenem sistemu: »Zgroženi smo nad podatkom, da je bilo prestavljenih 570 DARS SVETUJE: ZAVORNA POT LETNE PNEVMATIKE JE LAHKO V ZIMSKIH RAZMERAH DVAKRAT DALJŠA OD ZAVORNE POTI ZIMSKE PNEVMATIKE. ZATO JE UPORABA ZIMSKIH PNEVMATIK V ZIMSKIH RAZMERAH NUJNA! C 1970 Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah. promet.si DARS Nadaljujejo s peticijo proti zaprtju krajevnih uradov Predsednik Društva upokojencev Sveti Andraž v Slovenskih goricah Edi Kupčič je spregovoril tudi o peticiji proti zaprtju krajevnih uradov. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, ogorčene prizadete občine, društva in krajani zahtevajo, da se sedem krajevnih uradov čimprej odpre. Prepričani so namreč, da bo zaprtje krajevnih uradov še posebej prizadelo starejše, saj jim bo tako onemogočeno urejanje mnogih listin. K temu še dodajajo, da so starejši nevešči uporabe sodobnih komunikacij. Zaprtje krajevnih uradov brez kakršnih koli obvestil pa označujejo kot nezaslišano samovoljo. petek • 29. januarja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 7 milijoni dobička v teh kriznih časih vedno znova težavo predstavlja „odvečen" denar. Tudi letos bo namreč tako mislijo) vendarle prišli stvari do dna in vedo, zakaj in kje presežki nastajajo. Foto: Črtomir Goznik veliko dela. Nismo pa mi edini, ki moramo ukrepati." Kdo razvršča stanovalce v oskrbne kategorije? Direktor računovodskega servisa Zdenko Bernhard je v nadaljevanju pojasnil, da se dobiček kuje na račun pribit-kov oz. dodatkov k osnovnim cenam oskrbnine, pri čemer višino teh dodatkov določa pristojno ministrstvo, osnovne cene oskrbe pa Dom. Vendar je v ptujskem Domu upokojencev kar 574 stanovalcev od skupno 751, ki plačujejo tudi dodatke, čeprav je vprašljivo, ali bi jih res morali ali ne. Ravno v tem naj bi bil srž problema, saj naj bi se v preteklosti, kot je poudaril Kodela, pojavljali dvomi o ustreznosti razvrščanja stanovalcev v kategorije. „Krivda se želi prenesti na nas, ampak sestre nikoli nismo povsem samostojno odločale o tem, kdo bo v kateri kategoriji. Zdaj se naredi individualni načrt in so stvari bistveno jasnejše, saj o razvrščanju stanovalcev odloča operacij. Sprašujemo se, ali si naši državljani sploh predstavljajo, kaj to pomeni za njih. Ali boš sploh dočakal naslednjo operacijo? To je nevzdržno, škandal za zdravstvo. Vsi bi morali na ulice!« Hkrati je opozoril na predolge čakalne dobe: »Čakalne dobe, ki so objavljene na spletni strani ZZZS, so v resnici enkrat daljše. Zdravljenje se odmika v nedoločen čas. V tem času jih veliko umre.« Zato v sindikatu predla- gajo tožbe za večjo obolevnost med čakalno dobo in predčasne umrljivosti: »Če vnaprej plačam usluge, pa jih ne dobim, ko jih potrebujem, imam pravico do tožbe. V sindikatih je to dogovorjeno, upam, da bodo temu sledile tudi druge organizacije ...« Poleg odprave čakalnih dob in ohranitve javnega zdravstva pa zahtevajo še uresničitev zdravstvene reforme do konca leta. Če reforma ne bodo izvedena, Zaradi vse daljših čakalnih dob v sindikatu predlagajo tožbe za večjo obolevnost med čakalno dobo in predčasne umrljivosti. »Če jaz vnaprej plačam usluge, pa je ne dobim, ko jo potrebujem, imam pravico do tožbe,« je prepričan predsednik ASA Edi Kupčič (na desni). komisija," je pojasnila članica sveta zavoda in sestra v Domu upokojencev Ptuj Kristina Laura, kar sta potrdili še dve prisotni sestri, rekoč, da je bilo v določenih primerih v preteklosti „naročeno", da se kategorija (in s tem cena) zniža ali zviša. Dejstvo je, da tudi varovanci Doma niso imeli možnosti vpliva na odločitev, v katero kategorijo oskrbe spadajo. Tako obstaja velika verjetnost, da jih je veliko moralo plačevati višje cene oskrbe, čeprav to ne bi bilo potrebno. Tako je jasno postalo še nekaj: da ni objektivnih meril, ki bi določala razporejanje v kategorije, pri čemer gre za sistemsko anomalijo. „To je katastrofa, če je še oblast namočena," je med drugim dejal Viktor Pilinger, član sveta zavoda DU Ptuj. Da nekdo na nacionalnem nivoju ni opravil svoje naloge, pa je poudaril tudi Andrej Lazar in dejal, da je skrb vzbujajoče, da se nihče nikoli ni vprašal, od kod takšni dobički in kako je možno, da jih pravzaprav „regulirajo" komisije za razvrščanje. So pa se vsi člani sveta zavoda strinjali, da so zadeve bolj jasne Milijon evrov dobička na račun dodatkov -od 751 stanovalcev jih plačuje kar 574 Kar nekaj odgovorov na vsa vprašanja glede „preveč" denarja, ki se nabira na računu, pa se je razjasnilo pri seznanitvi s cenami storitev oskrbe. Predstavil jih je direktor SIMAM-a Zdenko Bernhard. Ugotovitve so zanimive: cena osnovne oskrbe je prenizka (določa jo dom sam), medtem ko so pribitki, kar sodi v kategorije 2, 3a in 3b (določi jih ministrstvo) prevrednoteni. Bernhard je ob tem izrazil dvom v upravičenost tako velikega števila pribitkov in podal podatek, da so bili ti od 701 stanovalca zaračunani kar 574 stanovalcem, kar pa ni primer v drugih domovih. Samo s pribitki je Dom Ptuj lani ustvaril skoraj milijon evrov dobička, res pa je tudi, da bi na drugi strani z osnovno oskrbo ustvarjal izgubo. „Zakaj ministrstvo določa takšne cene: namenoma ali gre za sistemsko napako," se je spraševal direktor računovodskega servisa, ki je pripravil izračun cen. Koliko je takih, ki oskrbo plačujejo preveč?! Pri tem je Kodela poudaril, da je treba razmejiti odgovornost doma in ministrstva ter se vprašati, kdo uporabnike razvršča v kategorije in koliko je takšnih, ki plačujejo preveč oskrbnine oz. dodatno plačajo tisto, kar bi moralo biti všteto v osnovni ceni. Ugotovljeno je še, da ministrstvo nima pravilnika, ki bi stvari jasno določil. „Dom pa lahko vseeno s pravilnim razporejanjem v kategorije stanovalcem veliko privarčuje," je poudaril predsednik sveta zavoda. Foto: Črtomir Goznik in da bo tudi država pri tem morala opraviti svoj del naloge. Zakaj domovi, ki imajo višjo ceno osnovne oskrbnine, komaj dihajo, ptujski z eno naj- nižjih oskrbnin pa ima takšne presežke, je po mnenju Kodela tisto vprašanje, ki bo rešilo dilemo okrog dobičkov doma. Dženana Kmetec Ptuj • Inšpekcijska služba le opozorila da nas bodo operirali na Rogozniški?! Slovenije (OO SUS) - Ptuj in Aktiva sindikalnih aktivistov (ASA) Ptuj, ki so minuli četrtek bodo v okviru SUS organizirali proteste. Pod nujno pa zahtevajo tudi sprejem zakonodaje o dolgotrajni oskrbi. Zahtevajo uskladitev pokojnin Pismo podpore in dodatnih zahtev, naslovljeno na vlado, ministrstvo za zdravstvo ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, so dopolnili še z zahtevo, da vlada omogoči uresničitev določila iz koalicijske pogodbe usklajevanja pokojnin že za leto 2015 in naprej. Osnova za usklajevanje mora biti med drugim rast življenjskih stroškov in rast povprečne plače. Podpisniki pisma so sicer še enotni, da zaradi neizvedbe usklajevanja nastaja le še večje nezaupanje v dosedanjo koalicijo strank in poslancev. K omenjenemu pismu so se z žigom poleg predsednika Kupči-ča in predsednika OO SUS Ptuj Alojza Lična pridružili še Društvo upokojencev Sv. Andraž v Slov. goricah, Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj, Klub brigadirjev Ptuj in Društvo upokojencev Dornava. Monika Levanič Bo Občina zahtevala odstranitev zapornice ali ne Konec lanskega leta smo v našem časopisu poročali o nekaterih pomanjkljivostih v Ptuju. Le nekaj dni po našem članku so dotrajani kiosk na parkirišču za Pošto odstranili. Ukrepali pa so očitno tudi v primeru zapornice, ki je postavljena pri gostilni Ribič in ki onemogoča nemoteno prečkanje prehoda za pešce. Inšpekcija je ugotovila, da gre za občinsko zemljišče, zato tudi postavljeni zabojniki za odpadke tam ne bi smeli biti, prepovedano pa je tudi parkiranje na tem območju, ki vodi do stopnišča na mostu. Zapornica pri gostišču Ribiču je bila postavljena neposredno ob prehodu za pešce, zaradi česar so morali pešci ob koncu mostu do prehoda nekaj metrov hoditi direktno po cesti. Tudi sam prehod je očitno narisan povsem zgrešeno, invalidi, matere z vozički ipd. so primorani do prehoda hoditi po samem cestišču. Po opozorilu je MO Ptuj sprožila inšpekcijski postopek, v katerem je bilo ugotovljeno, da je zapornico postavila Perutnina Ptuj, in to na zemljišču, ki je v lasti občine in na katerem tudi ni dovoljeno (konstantno) parkiranje. „Na podlagi opozorila je Perutnina Ptuj že pristopila k reševanju problema. Kdaj bo zapornica odstranjena, je odvisno od kon- čanega inšpekcijskega postopka. Po odstranitvi zapornice bo prehod za pešce ustrezno označen," je pojasnila Sabina Jupič iz Medobčinske inšpekcijske službe in dodala, da je bilo izdano le pisno opozorilo, v katerem je določen rok za ureditev predmetne zadeve. Določen je bil tudi rok tri dni, v katerem bi morala biti zapornica odstranjena ali pa v tem času na Me- stno občino Ptuj podana vloga za pridobitev morebitnega soglasja. In ker zapornica še ni odstranjena, je logično sklepati, da je Perutnina Ptuj podala vlogo za soglasje. Razplet bomo seveda spremljali, saj bi bilo povsem nesmiselno, da občina, ki je kršitev ugotovila, sedaj za to zadevo (namesto pričakovanih sankcij) poda soglasje. Dženana Kmetec Bo zapornica odstranjena ali ne? FOTO: ML Foto: Nš 8 Štajerski Podjetništvo petek • 22. januarja 2016 Slovenija, Podravje • Davčne blagajne uporablja le slaba polovica vseh zavezancev Ali zloglasne blagajne ne bodo prinesle pričakovanega izplena? Davčne blagajne, ki so od začetka leta obvezne za vse, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, za zdaj uporablja dobrih 36.000 zavezancev, kar je po oceni Finančnega urada RS (FURS) približno polovica vseh davčnih zavezancev. Seje FURS uštel pri številu vseh zavezancev in bo posledično finančni izplen iz naslova davčnih blagajn bistveno manjši od pričakovanih 75 milijonov evrov letno? o podatkih FURS, ki so objavljeni na njihovi spletni strani, je do 28. januarja popoldne namensko digitalno potrdilo, brez katerega davčna blagajna ne deluje, prevzelo dobrih 46.000 zavezancev. Podjetniki so vsega skupaj prevzeli okrog 59.800 digitalnih potrdil, saj lahko za vsako elektronsko napravo uporabljajo ločeno digitalni potrdilo. Za zdaj pa jih davčne blagajne uporablja le 36.100, ker pomeni približno polovica vseh davčnih zavezancev. Po oceni FURS naj bi bilo namreč 80.000 vseh davčnih zavezancev. Zanimalo nas je, zakaj je prišlo do takšnih razlik oziroma kakšni so razlogi, da se podjetja ne vključijo v sistem. Na FURS poudarjajo, da točnih podatkov o številu vseh zavezancev za davčne blagajne nimajo, saj točnih informacij o tem, koliko zavezancev posluje z gotovino, ni: »Drži pa, da je FURS ocenil, da naj bi bilo na koncu v sistem davčnih blagajn vključenih med 60 in 80 tisoč zavezancev. Določen delež zavezancev je takšnih, ki bodo prve račune izdali denimo šele konec januarja ali pa še kasneje in bodo šele takrat obvezani davčno potrditi račune in se bodo tako kasneje vključili v sistem (v podjetjih, ki imajo izrazito sezonsko komponento).« Kljub optimističnim napovedim pa na FURSU hkrati priznavajo, da bodo nekateri zavezanci tudi zaradi novega Zakona o davčnem potrjevanju računov s takšnim poslovanjem prekinili. Finančni prilivi znani šele maja Glede na to, da davčne blagajne za zdaj uporablja slaba polovica vseh davčnih zavezancev, smo poizvedovali, kakšen bo REPU B Ll K£ E^pil Generalni finančni urad finančni izplen. »Točne podatki o prilivih iz tega naslova za leto 2016 lahko pričakujemo šele meseca maja, saj zavezanci, ki obračune DDV predlagajo na tri mesece, morajo te (za mesec januar, februar in marec) predložiti na FURS do konca mese- ca aprila,« so povedali. Finančni učinek iz naslova davčnih blagajn je bil sicer ocenjen na 75 milijonov evrov letno. Vsak dan na terenu 200 uslužbencev Do 19. januarja so nadzorniki FURS skupaj opravili 3.365 nadzorov pri davčnih zavezancih. Vsak dan je za področje davčnih blagajn na terenu okoli 55 uslužbencev mobilnih oddelkov in okoli 150 finančnih inšpektorjev. Glob še ni bilo izrečenih: »Ugotovljenih je bilo 255 kršitev, v vseh primerih so bila izrečena opozorila (gre za primere, v katerih zavezanci še niso bili vključeni v sistem blagajn). Nadzor se bo seveda v prihodnje poostril, po zadnji napovedi 1. februarja.« Nadzorniki FURS pa v zvezi z obveznostjo potrošnikov, da zahtevajo in vzamejo račun, še naprej izvajajo preventivne aktivnosti, s katerimi informirajo in ozaveščajo potrošnike o nji- Ptuj - Slaščičarnica Nore torte Plačana objava Makole • Priklopi gospodinjstev od pomladi Nore torte - malo drugačne torte Komunalni prispevek bo Če katera ulica v ptujskem mestnem jedru v resnici vabi z butično ponudbo, je to Prešernova ulica, kjer domuje kar nekaj lokalov, ki vabijo z drugačnostjo. Nazadnje je na tem naslovu vrata odprla slaščičarnica Nore torte Katje Krevs, ki je začela z dejavnostjo 29. oktobra leta 2015. V Makolah je bila lani zgrajena čistilna naprava ter 2,6 kilometra pridobilo možnost priklopa na javno kanalizacijsko omrežje. Nova ptujska slaščičarka, ki ima kar štiri poklice, je vedno rada ustvarjala in iskala nove oblike. Vedno se je tudi rada ukvarjala z otroki, tudi sama je mama treh. Od nekdaj pa je tudi svoje bližnje razvajala z najrazličnejšimi sladkimi dobrotami. Peka je bila vedno del njenega življenja ne glede na poklice, za katere se je izšolala: je gradbena teh-nica, dipl. varstvoslovka - smer kriminalistika, pomočnica vzgojiteljice in prekvalificirana slaščičarka. Slaščičarsko znanje si je po obdobju domačega usposabljanja in preverjanja okusov pri domačih in prijateljih pridobila v tujini, kjer je tovrstno izobraževanje zelo prijazno, predvsem pa ti da veliko uporabnega znanja, je povedala. Po obdobju sadnih tort in keksov na vse načine, domači so vedno rekli, da dela „nore torte", predvsem pa mož, zato tudi tako domače po- Slaščičarnica Nore torte v Prešernovi 11 na Ptuju vabi z drugačno ponudbo tort oz. slaščic. Foto: Črtomir Goznik imenovanje slaščičarnice, se je želela v peki še bolj izpopolniti, nadgraditi domače znanje. „Predvsem pa sem si želela pridobiti znanje in izkušnje pri uporabi mase tičino, kako se delajo različni oblivi, kako se izdelujejo okraski za torte in podobno. STE ŽE SLIŠALI, DA PO PREŠERNOVI NA PTUJU DIŠI PO NORIH TORTAH? V slaščičarni in kavarni Nore torte nudijo: • orodja In pripomočke za okraševanje, • tečaje o Izdelovanju dekoraciji Iz sladkorne mase In o okrasitvi tort. Torte po naročilu vsako priložnost. SLAŠČIČARNICA NORE TORTE, Katja Krevss.p., Prešernova u Ptuj, tel. 040 320122 Odločitev o odprtju malo drugačne slaščičarne na Ptuju, z malo drugačno ponudbo, je padla po obisku Dunaja. Tako sla-ščičarnica Norte torte še vedno ponuja torte, vendar to niso klasične torte na kos, temveč tortice malo drugače: kolačke (cup cake), tortice na palčki (cake popse) in francoske pite. Vse pripravljam iz domačih naravnih sestavin, od 'umetnih' je le pecilni prašek. Tudi umetnih mas ne uporabljam. Po naročilu spečem tudi tradicionalno domačo torto v različnih oblikah. Če je tortica malo drugačne oblike, še ne pomeni, da ni dobra. Treba jo je le poskusiti. Dokler je ne poskusiš, ne moreš reči, da ni dobra," pove Katja Krevs, ki ji je iskanje nečesa novega svojevrsten življenjski in delovni izziv. S slaščičarnico Nore torte je na Ptuj prinesla nekaj novega, nekaj drugačnega, tako za domačine kot turiste. Ob malo drugačnih tortah vabijo tudi sama domačnost lokala, svetle barve in oprema, urejenost prostora, za katerega je prav tako zaslužna Katja. Zadovoljna je, da so ljubitelji slaščic na Ptuju že našli svoj novi kotiček, kjer lahko malo drugačno tortico zaužije-jo ob ponudbi dobre kave, čajev in drugih pijač, vsak dan od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure, in ob sobotah, od 10. do 17. ure. Ob nedeljah in praznikih imajo trenutno še zaprto, že v pustnem času pa bodo slaščice in slastne krofe, te že pečejo vsak dan po domačem receptu, ponudili tudi v nedeljo. V ponudbi slaščičarnice Nore torte so tudi materiali in orodje ter dekoracije za vse ljubitelje domače peke. Katja Krevs je z njimi tudi že delila svoje slaščičarsko znanje, obljublja, da bo teh delavnic v prihodnje še več. V začetku marca bo svojo ponudbo nadgradila, obiskovalcem mesta bo ponudila spominek z logotipom Ptuja. Kmalu ga bo dopolnil še ptujski keks, ki bo prav tako lahko lep, predvsem pa sladek spomin na obisk najstarejšega slovenskega mesta. Občina je letos pridobila uporabni dovoljenji, v spomladanskih mesecih pa se bodo na javno kanalizacijo začela pri-klapljati prva gospodinjstva. V sklopu projekta je bila zgrajena čistilna naprava za približno 500 oseb, okoli, 2.650 metrov komunalnega kanalizacijskega omrežja s tremi črpališči, ob tem je bilo zgrajeno 55 hišnih priključkov na meje parcel posameznega gospodinjstva. Končna vrednost investicije se je ustavila na vrednosti 665.658 evrov. Cena zajema vse od odkupa zemljišč do nadzora in koordi- natorja za varnost in zdravje pri delu. » »Projekt je bil razdeljen na sklop za izgradnjo čistilne naprave in sklop za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Za oba objekta pa imamo od 15. januarja letos izdani tudi uporabni dovoljenji,« je pojasnil Matjaž Kopše z Občine Makole. Čistilna naprava še ne deluje, saj nanjo še ni priključenih uporabnikov. Začetek priključevanja uporabnikov naselja Makole na kanalizacijsko omrežje je predviden v spomladanskih mesecih. O postopku priključevanja bodo Čistilna naprava je načrtovana za potrebe približno 500 oseb. Foto: ČG petek • 29. januarja 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 9 Vsak 50. račun poslan na FURS Veliko prahu je poleg davčnih blagajn dvignila tudi nagradna igra Vklopi razum, zahtevaj račun, ki se je je domislila Finančna uprava RS. Pravila igre so sicer preprosta - v njej lahko sodeluje vsak, ki zbere vsaj deset računov različnih izdajateljev in jih pošlje na FURS. Do včeraj popoldan so prejeli 86.166 takšnih paketov računov. K tako množični odzivnosti zagotovo pripomorejo bogate denarne nagrade. FURS namreč v vsakem od štirih zaporednih krogov obljublja po eno denarno nagrado v vrednosti 15.000 evrov, 10.000 evrov, 5.000 evrov ter eno denarno nagrado v vrednosti 1.000 evrov za tiste udeležence, ki bodo sodelovali v nagradni igri preko mobilne aplikacije ali preko odprtega portala e-Davki. Do včeraj (28. januarja) je sicer z aplikacijo Preveri račun 23.607 zavezancev preverilo že 1.717.299 računov, kar pomeni vsak 50. račun. Število davčno potrjenih računov je do včeraj popoldan znašalo okrog 85.597.000. J hovi obveznosti. V ta namen so razdelili že okoli 4.800 zgibank. O najpogostejših nepravilnostih Povprašali smo še po najpogostejših ugotovljenih nepravilnostih oz. tehničnih napakah na računih. To so nižji zneski računov, ki so poročani v sistem, kot pa so dejansko izkazani na računih, izročenih potrošnikom; različni računi imajo enako ZOI številko; v kodi (QR, PDF417, 128) je zapisan napačen datum izdaje in v kodi (QR, PDF417, 128) je zapisana napačna davčna številka izdajatelja; znesek davka glede na podatke o davčni osnovi in stopnji davka ni pravilno izračunan. »V FURS menimo, da gre najverjetneje za tehnične pomanjkljivosti/napake na strani zavezancev oziroma njihovih razvijalcev/dobaviteljev opreme, ki jih o tem tudi sproti obveščamo. Če pa bomo zaznali, da gre za ponavljajoče se ali zlonamerne napake, bomo pri dotič-nih zavezancih opravil nadzor in morebitne zlonamerne napake tudi sankcionirali.« Zavezanci lahko na spletni strani FURS sami preverijo svojo pripravljenost glede obveznosti davčnih blagajn. Tam so objavili tudi kontrolni list za samopre-verjanje zavezancev (kontrolni list je podoben tistemu, ki ga uporabljajo nadzorniki FURS na terenu). Monika Levanič med 200 in 900 evrov kanalizacijskega omrežja. Približno 250 prebivalcev je s tem Vrednost kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave Vir tnanciranja Vrednost v € Delež v % Evropski sklad za regionalni razvoj 448.578,05 67,39 21. oz. 23. člen ZFO 28.148,00 4,23 Občina Makole - lastni delež 188.931,96 28,38 Skupna vrednost 665.658,01 100 Vir: Občina Makole predvideni uporabniki pisno obveščeni, so sporočili z Občine. Cene komunalnih storitev še niso izračunane in bodo predstavljene na eni od naslednjih sej občinskega sveta. »Imamo pa izračunane okvirne vrednosti komunalnega prispevka, ki ga bo moralo plačati posamezno gospodinjstvo in se giblje v razponu od 200 do približno 900 evrov. Izračun komunalnega prispevka je odvisen od površine parcele in neto tlorisne površine objekta. Za primer 120 m2 neto uporabne stanovanjske površine in 500 m2 površine parcele bo znašala vrednost komunalnega prispevka 347 evrov,« je še dodal Kopše. Mojca Vtič WnÉm Foto: Milan Sternad Sveta Trojica • Sanacija zvonikov se je začela Za obnovo zvonikov 240.000 evrov V minulih dneh so se pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah lotili izjemno zahtevne investicije tako po finančni kot tudi po tehnični plati - obnove enega izmed treh rdečih zvonikov na mogočni trojiški cerkvi. Sv. Trojica v Slovenskih goricah je že od 17. stoletja znan romarski kraj, ki se ponaša s čudovito baročno cerkvijo s tremi mogočnimi petnadstropnimi zvoniki. Prav romanja so pospešila razvoj kraja, da je postal gospodarsko in kasneje tudi upravno središče. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, pa je vse tri baročne zvonike, ki veljajo za pravo mojstrovino in simbol občine, načel zob časa. Pločevina na zvonikih je namreč tako dotrajana, da na nekaterih mestih celo odpada. Zato so začeli s prenovo. »Na investicijo smo se pripravljali skoraj leto dni, saj gre za tehnično in strokovno precej zahtevna dela. Prvi zvonik naj bi bil obnovljen do konca marca, drugi do konca maja in tretji do konca septembra 2016,« načrtuje župan Svete Trojice v Slov. goricah Darko Fras, ki se zaveda, za kako pomemben kulturni spomenik, promocijo in prepoznavnost kraja velja tamkajšnja cerkev. Dela so pred kratkim začeli na jugovzhodnem zvoniku, ki je tudi najbolj dotrajan. »Gre za popolno rekonstrukcijo kape zvonika, tako da se stara z dvigalom sname, odpelje v delavnico za model, po katerem bo mojster Šušteršič izdelal natančno repliko z vsemi detajli in jo nato ponovno namestil z dvigalom. Hkrati se bodo izvedla potrebna I I I lllUi Tako so vrh zvonika, težak okrog osem ton, sneli z dvigalom in ga nato odpeljali na obnavljanje. zidarska in pleskarska dela na zvoniku. Po enakem sistemu se bosta nato obnovila še preostala dva zvonika,« razloži župan. Z obnovo tretjega zvonika bodo morali še počakati ... Celotna investicija je ocenjena na okrog 240.000 evrov. Obnova enega zvonika namreč stane približno 76.000 evrov. Poleg obnove zvonikov pa načrtujejo še izvedbo nujno potrebnih restavratorskih del na portalu med zvonikoma ter potrebna zidarska in pleskarska dela na zvonikih. »Za zdaj smo naročili obnovo dveh zvonikov, za obnovo tretjega pa bo sklenjen aneks k pogodbi.« S sanacijo tretjega zvonika bodo zaradi pomanjkanja sredstev namreč morali še počakati. »Trenutno imamo torej zagotovljena sredstva za obnovo dveh zvonikov, za tretjega pa upamo, da nam bo uspelo sredstva zbrati z donacijami krajanov in podjetij ter drugih donatorjev, kjer se je nabralo že več kot 20.000 evrov. Ko bo znano, koliko sredstev se je nabralo, se bomo na občinskem svetu odločali o dokončni višini sredstev, ki se bodo namenila za obnovo zvonikov iz proračuna, tako da upam, da nam bo uspelo investicijo uspešno izpeljati do jesenske kvaternice,« še pojasni Fras. Ministrstvo za kulturo je sicer za investicijo zagotovilo 50.000 evrov interventnih sredstev, prav toliko naj bi primaknila še Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa, medtem ko ima za obnovo spomeniško zaščitenih objektov trojiška občina predvidenih 20.000 evrov iz proračuna 2015 in 2016. Okrog 50.000 evrov pa ima v ta namen privarčevanih še župnija. Monika Levanič Ptuj • Odprtje učne prodajalne Pravi prodajalec bi še led prodal Eskimu Učno prodajalno, ki so jo minuli teden odprli na Ekonomski šoli Šolskega centra na Ptuju, so poimenovali Market Dino. V tem se bodo dijaki urili v različnih veščinah, od prodajanja in komuniciranja s strankami do rokovanja z blagom. Učna prodajalna je odprta od minulega tedna. Namen je še izboljšati izvajanje praktičnega pouka, kar je izjemnega pomena za bodoče trgovce, aranžerje in ekonomiste. „S to pridobitvijo omogočamo dijakom, da se preizkusijo kot prodajalci in tudi kot kupci že v šolskih prostorih. Z učno prodajalno izboljšujemo izvajanje praktičnega pouka na šoli in sodelovanje s trgovskimi podjetji. Prepričani smo, da bodo zaradi nove pridobitve iz naše šole prihajali na trg dela prodajalci z več praktičnega znanja," je na odprtju Marketa Dino dejala ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Darja Harb. Vso opremo in izdelke za prodajalno je doniral Poslovni sistem Mercator, ki je v tem projektu prepoznal dobro priložnost. Kot je dejala Manca Zupanič, predstavnica Mercatorja, ki je pred leti tudi sama obiskovala ptujsko ekonomsko šolo, je praktično usposabljanje zelo pomembno, saj je konkurenca na trgu velika, poznavanje kupcev pa predstavlja velik izziv za trgovce. Pomen usposabljanja, pri čemer ima sodelovanje šol in gospodarstva izjemen pomen, pa je izpostavil tudi Elido Bandelj, direktor Centra za poklicno izobraževanje. „Pomembno je, da vemo, katere kompetence je treba mladim dati in Ptuj je bil vedno usmerjen v to, da prepozna potrebe trga dela," je med drugim dejal Bandelj. O tem, kakšna znanja upajo, da si bodo nabrali v svoji lastni trgovini, so spregovorili tudi dijaki ptujske ekonomske šole. Mo-deratorja otvoritvene svečanosti Marketa Dino, Lucija in Tilen, sta dejala, da je logika zelo preprosta: „Pravi trgovec je tisti, ki bi prodal led Eskimu in vino vinogradniku." Dženana Kmetec Popravek V članku z naslovom Po štiriindvajsetih letih Glaser vajeti družbe predal Šimonki, objavljenem v Štajerskem tedniku 26. januarja, smo napačno zapisali priimek bivše članice uprave. Pravilno se glasi Nada Krajnc (in ne Nada Čeh). Za nehoteno napako se opravičujemo. Ur Foto: CG 10 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 29. januarja 2016 Ljubljana • Priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke v ljubiteljski kulturi Tudi v ljubiteljski kulturi vrhunski dosežki Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je v sredo, 20. januarja, na prireditvi na ljubljanskem gradu podelil priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Letos je zlato plaketo JSKD za življenjsko delo na področju glasbenih dejavnosti prejel maestro Marko Munih. Srebrne plakete so prejeli Janko Ban za ustvarjalno in organizacijsko delo na področju zborovske glasbe, Branka Bukovec za ustvarjalno in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi, Aleksander Peršolja za življenjsko delo na področju literarnih dejavnosti, Jožica Soko za ustvarjalno in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi in dr. Janko Zerzer za življenjsko delo pri razvoju kulture koroških Slovencev. Zlati znak JSKD pa sta prejela Mitja Dragolič za pomembne dosežke na področju instrumentalne glasbe in Simona Zore Ramovš za dosežke na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Igor Teršar, direktor JSKD, je med drugim poudaril, da so uspehi nagrajencev na umetniškem, pedagoškem in mentorskem področju navdih za mnoge, ki kljub vse težjim razmeram vztrajajo na svoji poti, in jim zaželel še mnogo ustvarjalnih let: »Ljubiteljska kultura je tista duhovna hrana, ki mora biti na voljo vsem ljudem, ne glede na to, ali živijo v mestih ali na podeželju. In veseli me, ko vidim, da število društev vsako leto raste, prav tako število posameznikov, ki se v prostem času posvečajo prepevanju v zboru, igranju v [tW ^P^fffrjffJTlWin Tp rJiTMtt * f | J "/1 fl m* C HBV <- 9199 1 ■F«* nJ^^H ® , io¿icv. Soko ^^k Foto: Janez Eržen, JSKD Jožica Soko, nekoč učiteljica glasbe na OS Videm pri Ptuju, je prejela srebrno plaketo JSKD. godbi, pri plesu, v gledališču, pri pisanju, slikanju in tako dalje. Kultura je namreč tista sestavina naše družbe, ki povezuje in krepi medsebojno zaupanje, pri čemer ima prav ljubiteljska kultura največ zaslug za ohranjanje dobrih odnosov in spoštovanja med ljudmi.« Videmčani se je z veseljem spominjamo ... Ob branju seznama nagrajencev je marsikomu na našem koncu gotovo zazvenelo poznano ime Jožice Soko, še zlasti v videmski občini. Jožica Soko je bila namreč med letoma 1963 in 1972 učiteljica glasbe na OŠ Videm. Pozneje jo je službena pot zanesla v Celje, nazadnje pa je sedem let učila otroke slovenskih zdomcev v Berlinu. V Vidmu je njeno delo z otroškim in mladinskim pevskim zborom pustilo tako globok pečat, da omemba njenega imena njenim takratnim pevcem še danes privabi nasmeh na lica. Ambiciozna učiteljica, ki je imela v svojih prizadevanjih vso podporo takratnega ravnatelja Franja Levstika, je znala otroke pritegniti k intenzivnim pevskim vajam tudi ob nedeljah. Nič nenavadnega ni bilo, da sta videmski osnovnošolski zbor in delo njihove zborovodkinje prišla spremljat in ocenjevat ter ji pomagat z nasveti Branko Raj-šter iz Maribora in Dinko Fio iz Zagreba, zborovski legendi. Ali pa da je enega takrat največjih zborovskih skladateljev Rado-vana Gobca nagovorila, da je za njen videmski šolski zbor priredil haloško ljudsko Iz zemlje gre v trske. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so videmski šolarji po zaslugi svoje glasbene učiteljice že poznali mednarodne izmenjave, saj jih je popeljala na celotedensko koncertno turnejo na Češko (Praga, Olomouc). Da o udeležbi na republiških tekmovanjih in revijah mladinskih pevskih zborov v Celju in Zagorju niti ne govorimo. Kakšni spomini! Na poti na nastop je morala biti na avtobusu tišina, da si pevci ne bi pokvarili glasu; pa suhe slive so bile obvezna hrana. Ampak je bilo vredno truda, saj smo bili videmski pevci med najboljšimi v državi ... Ja, na vse to pomislimo tisti iz generacij 1963-1972 na OŠ Videm. In smo ponosni na svojo zborovodkinjo, ki se v tem času pripravlja na jubilejni koncert ob 60-letnici svoje uspešne zbo-rovodske dejavnosti. Ker naša učiteljica še zmeraj dela kot zbo-rovodkinja s pevci DU Laško. Jože Šmigoc Ptuj • Letni nastop baletnega oddelka Glasbene šole Karola Pahorja Predstavili so se mladi baletni navdušenci Zadnje dneve prejšnjega tedna so oder ptujskega gledališča zasedli učenke in oba učenca baletnega oddelka ptujske Glasbene šole Karola Pahorja, ki so se predstavili na svojem letnem nastopu (z dvema ponovitvama). V četrtek in petek zvečer ter v soboto dopoldne so pravi gledališki oder, ki ga je GŠ Karola Pahorja posodilo Mestno gledališče, zasedli bodoči baletni umetniki, ki svoje plesno znanje pridobivajo v ptujskem baletnem oddelku pod mentorstvom in v koreografiji Anje Šuman. Predstavili so se baletni vrtec v Saint-Saensovem Živalskem karnevalu (Ptički), vse tri plesne pripravnice, katerih učenke so plesale na glasbo Mendelssohna (Pomladna pesem), Arlena (Mavrica) in Saint-Saensa (Živalski karneval - Labodi), osrednji baletni dogodek večera pa je bila baletna pravljica Hrestač Petra Iljiča Čajko-vskega, ki so jo uprizorili učenci od 1. do 6. razreda ptujskega baletnega oddelka. Zelo slikoviti kostumi so bili delo Martine Toš Potočnik in Simone Toš, za luč je skrbel Gregor Krušič, za ton pa Daniel Vogrinec. Redka priložnost, da na ptujskem odru vidimo baletno predstavo, je v vseh vzbudila željo po še kakšnem podobnem dogodku. jš Foto: Črtomir Goznik Tednikova knjigarnica Evropska kulturna dediščina v slovenskih šegah Beseda šega se navadno uporablja v množini in s prilastkom in pomeni, kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju, pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) na strani 680 in navaja delovne, ženitovanjske šege, ljudske šege, šege ob poroki, smrti, žetvi ... Pod 2 slovar navaja zastarelo rabo besede šega za navada. Na primer: držal se je ustaljenih hišnih šeg, pri njih je bila šega, da so otroci starše vikali; oblečena je bila po najnovejši šegi; drugi kraji, druge šege. Nekoč so tudi rekli, da ima ta in ta človek svoje šege, kar bi danes dejali, da je človek muhast. Šegav človek pa je tisti, ki ima do česa dobrodušno šaljiv odnos, še pravi slovar na isti strani. Pustni čas je šegav čas v vseh ozirih, saj neguje in trga pozabljanju neke davne navade in hkrati je to čas, ko smo ljudje po naravi bolj šegave sorte. Toda koliko pustni čas v resnici povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost? Kakšne šege in ostaline nekdanjih praznovanj in verovanj je najti v sodobnih časih? katerih pustnih šeg se še spomnimo iz mladih dni in kakšen pustni spomin bodo pestovali naši zanamci? Če sploh? Ali je obujanje mitskih pokrajin, starih navad in obredij smiselno? Ali pa je celo zelo nujno, da bi človečnost ohranila svoj obraz? Katere so globine davnih dni, ki bodo, z našo pomočjo ali brez nje, oblikovale prihodnje rodove? Ali so ljudske šege odločilnega pomena v sodobni racionalni, digitalni družbi? Ali ohranja pustni čas tisto pomembno katarzično občutje, tisto trganje spon vsakdanjika, da se zdi, kako vesel je ta svet? Ta in mnoga druga vprašanja se ponujajo v predpustnem času. Ni ga, ki bi oporekal pomembnosti pustnega časa, ki se predvsem z veseljem ponaša. Pa četudi bo letos eno najkrajših pustovanj, bo mesto vrve-lo s prireditvami in različnimi pustnimi oblikami. Med vsem drugim bi vas rada, cenjeni bralci Knjigarnice, opozorila na pustno dogajanje v malem gradu, kjer bo tudi v času pusta predvsem knjižnica. Tokrat vas vabimo k ogledu dveh razstav. Prvo, v oddelku za odrasle, pripravlja knjižničar Boštjan Koražija in jo je naslovil Sneg se topi, maska nori. Koraži-ja bo postavil na ogled avtorsko pravljico o čarovnicah izpod Donačke gore. V mladinskem oddelku bo naslov razstave Ste videli pusta, kako zimo hrusta? in bo zajemala članke, zgodbe, pesmice in povestice s pustno tematiko in pomladnimi znanilci. Mladinski knjižničarji bodo razstavne vitrine ozaljšali s papirnimi cvetovi, darom iz Potujoče knjižnice. Celoten mali grad bodo v pustnem času krasili izdelki otrok in vzgojiteljic iz VVZ Ptuj. Na pustni četrtek bo ob 17. uri veselo v pravljični sobi Branke Jurca, kjer bo izvedena pravljica z jogo za male maske in vse druge. Največ odgovorov na vprašanja iz uvoda današnje knjigar-nice boste lahko ujeli v trojici pogovornih večerov z naslovom Globine kulturne dediščine na Vrazovem trgu 2, kjer stoji Dom kulture - MuziKafe. V torek, 2. 2., bo ob 19. uri gostja Dušica Kunaver, poznavalka slovenske ljudske in kulturne dediščine, pedagoginja, zbirateljica ljudskega blaga, avtorica skoraj 400 naslovov, kot kaže vzajemna knjižnična baza. Večer za tem, v sredo, bo svoje obsežno znanje na pustno tematiko razgrnila arhivistka, zgodovinarka, publicistka Marija Hernja Masten. Oba večera bosta tudi šegava, saj ju bo povezovala spodaj podpisana knjižničarka, zagotovo pa ne bo manjkalo iskrivosti v četrtek,4. 2., ko bosta pustno pogovorno omizje zasedla prepoznavni etnolog, avtor skoraj 300 besedilnih enot s področja etnografije in etnologije Damjan J. Ovsec in voditeljica, ki tke kulturne vezi, Sanja Selinšek. Se vidimo in pusta veselimo! Liljana Klemenčič Prireditev Športnik leta 2015 v MO Ptuj Zvezdniki prireditve Dejan Zavec, Mina Markovič in Milan Zupane Stran 12 Mini rokomet Pikapokin festival povsem uspel Stran 13 Strelstvo Ptujčani znova do dvojnega ekipnega odličja Stran 13 Ples Ana in Ivan mladinska državna prvaka Stran 14 Šah Uspešni nastopi članov ŠD Ptuj Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Zavrč ukani! ligaškega tekmeca ZAVRC - KRŠKO 2:0 (0:0) STRELCA: Glavica in Solomun ZAVRČ: Kovačič, Jakšič, Ka-ramatic, Rogač, Shtanenko, Kokorovic, Pihler, Golubar, Ti-šma, Tahiraj, Duriš. Igrali so še: Brezny, Antič, Mužek, Ovbokha, Cvek, Glavica, Tudan, Solomun, Batrovic, Šalamun. Trener: Ivica Solomun. Čeprav je bilo sprva načrtovano, da bo srečanje v sredo odigrano na umetni travi v Kidričevem, je bila tekma med prvoligašema Zavrčem in Krškim odigrana na pomožnem igrišču v Zavrču. V idiličnem vremenu za ta letni čas in solidno pripravljenem igrišču je bilo srečanje med belimi in zelenimi dinamično, na koncu pa so slavili domačini, ki so v nadaljevanju prestavili v višjo prestavo in dosegli dva zadetka. Na srečanju, v katerem je Zavrč nastopil z dvema enaj-stericama, vsaki je pripadel polčas, so bili v prvem delu nekoliko podjetnejši gostje, ki so imeli žogo več v svoji posesti. Skušali so kombinirati in ogrožati domača vrata, Zavr-čani pa so pretili predvsem iz protinapadov. V vrstah domače ekipe se je poznala utrujenost od napornih treningov in dveh močnih tekem na Malti. V prvih 45 minutah velja omeniti še grob start domačega igralca Shtanenka, ki je v Zavrču na preizkušnji, zaradi posredovanja pa je prejel rdeč karton. V drugem delu je po menjavi praktično celotne enajsterice na igrišču zagospodaril Zavrč, ki je dominiral, ob tem pa dvakrat zadel. Strelca sta bila Glavica in Solomun. Po tekmi je športni direktor Zavrča Mirko Smodej povedal: »Bolje se je naša ekipa odrezala v drugem delu, ko je bila igra bolj tekoča, dosegli pa smo tudi dva zadetka. Sicer fantje še niso pokazali tega, kar znajo, res pa je, da gre za zelo mlado ekipo, ki rabi čas in tudi mir. S treningi in tekmami v pripravah bomo sčasoma pokazali pravi obraz, zavedamo pa se, da bodo verjetno prisotna nihanja, kar pa je za mlado ekipo povsem normalno. Naslednje srečanje bomo odigrali v petek v Ro-vinju, ko se bomo pomerili s hrvaškim prvoligašem Istro 1961. To srečanje bo dalo dokončne odgovore za igralce, ki so trenutno na preizkušnji, kdo od njih bo v Zavrču tudi ostal. Sicer pa je trenutno zdravstveno stanje dokaj spodbudno, poškodovan je le Matjašič, ki ga še nekaj časa ne bo.« tp Namizni tenis • 12. in 3. SNTL Izjemno uspešen krog, prvi zmagi Cirkovčanov Konec tedna je bil za nami-znoteniške igralce in igralke iz Ptuja in Cirkovc izjemno uspešen, najbolj v tej sezoni. Tako so dekleta Ptuja slavila v 1. ligi, fantje so v 2. ligi slavili eno zmago, prav tako dekleta Cirkovc, še posebej pa je razveseljivo »prebujenje« moške ekipe Cirkovc. To odslej vodi Tomo Džankič, v ekipo pa sta se vrnila domačina Darko Hergan in Žan Napast. Rezultat sta dve prepričljivi zmagi, Danilo Piljak in Vesna Rojko V 1. ligah še naprej uspešno nastopata Danilo Piljak in Vesna Rojko. Vesna uspešno nastopa za vodilno ekipo Mute, ki v letošnji sezoni še ni doživela poraza. Vesna je v ligi odigrala osem dvobojev, pri tem pa doživela le en poraz. Uspešen je tudi Danilo Piljak v dresu ŽNTK Maribor, ki trenutno zaseda 4. mesto v 1. moški ligi. V dosedanjem poteku prvenstva ima razmerje zmag in porazov 21:8. prvi v tem prvenstvu. Z angažiranjem omenjenih 20-letni-kov si ekipa zastavlja povsem drugačne cilje in je zagotovo sposobna vsaj preboja v sredino lestvice. 1. SNTL (ž) REZULTATI 8. KROGA: Muta - Letrika 5:0, Logatec - Arrigoni 1:5, Ptuj -Kajuh-Slovan 5:0. Ekipa NTK Vesna je bila prosta. 1. MUTA 7 7 0 35:4 14 2. ARRIGONI 7 6 1 31:12 12 3. VESNA 6 4 2 24:13 8 4. LOGATEC 7 3 4 17:26 6 5. PTUJ 7 3 4 19:25 6 6. LETRIKA 7 1 6 15:30 2 7. KAJUH-SLOVAN 7 0 7 4:35 0 Ptuj - Kajuh-Slovan 5:0 Butkovska Tomanič - Koza-mernik 3:0, Bezjak - Benčina 3:0, Krajnc - Šabanov 3:0, Bez-jak - Kozamernik 3:0, Butkovska Tomanič - Šabanov 3:0. Ptujčanke so tokrat gostile najslabšo ekipo v ligi in vknji-žile prepričljivo zmago, celo brez oddanega niza. S tretjo zmago v sezoni so se oddaljile od začelja in se priključile ekipam v sredini lestvice. 2. SNTL (m) 2. SNTL (ž) Foto: Črtomir Goznik Dejan Glavica (Zavrč) je na tekmi proti ekipi Krškega dosegel enega od dveh zadetkov svoje ekipe. Rokomet • Prijateljske tekme Zmaga, remi, poraz GRK VARAŽDIN - JERUZALEM ORMOŽ 28:25 (15:16) JERUZALEM: Šutalo, Balent; Kavčič 1, Bogadi 5, Radujkovic, Čudič 7, Veselko, Žižek Cvetko, Žu-ran, Grizolt, Kocbek 6, Ozmec 3, Mesarič, Rajšp 1, Cirar 2. Trener: Saša Prapotnik. Ormožani so v zadnjem tednu odigrali tri pripravljalne tekme in zabeležili zmago, remi ter nazadnje še poraz. Na kratkih pripravah v Maglaju v BiH so prvi dan s 36:31 premagali gostitelje, drugi dan pa z istim tekmecem remizirali ob izidu 27:27: »S pripravami v Maglaju smo zelo zadovoljni. Odigrali smo dve dokaj težki tekmi, opravili trening in se z gostitelji tudi družili. Hvala domačinom, ki so nam ponudili vse, kar si srce lahko zaželi,« je bil kratek trener Saša Prapotnik. Obisk Jeruzalema v BiH je v obeh dneh napolnil maglaj-sko športno dvorano, ki jo je pred leti poplavilo. Ormožani so za zaključek priprav na drugi del sezone gostovali še v Varaždinu in po hudem boju klonili, čeprav so še dobrih pet minut pred koncem vodili. Zaradi poškodb nista zaigrala Rok Žuran in Tilen Kosi, ki pa bosta nared za tekmo 16. kroga v Trebnjem. Ta bo na sporedu v soboto, 6. februarja, ob 19.00. uk REZULTATI 7. KROGA: Kajuh-Slovan II - Ptuj 0:5, Melamin - Olimpija 0:5, Sobota - Rakek 5:1, Kema II - Logatec 2:5, Vesna - Muta 5:1, Kema II - Rakek 2:5, Sobota - Logatec 4:5, Vesna - Ptuj 5:2, Kajuh-Slovan II - Muta 1:5. 1. SOBOTA 13 12 1 64:25 24 2. LOGATEC 13 10 3 58:38 20 3. OLIMPIJA 12 8 4 47:26 16 4. VESNA 13 8 5 46:42 16 5. KEMA II 13 7 6 50:44 14 6. MUTA 12 7 5 43:39 14 7. RAKEK 13 5 8 42:50 10 8. PTUJ 12 4 8 38:48 8 9. MELAMIN 12 2 10 32:53 4 10.KAJUH-SL0.il 13 0 13 10:65 0 Marsel Šegula, Darko Drčič in Zoran Podlesnik so v soboto gostovali v Ljubljani, kjer so merili moči z dvema ljubljanskima ekipama. Pri tem so bili polovično uspešni, saj so s Ka-juh-Slovanom slavili, z ekipo Vesne pa vknjižili poraz. Prvi mož Vesne je še vedno Bojan Pavič, ki je vrsto let uspešno nastopal za ptujski klub. tik - Križe 2:5, Kema - Preserje 5:0, Sobota - Ljubljana 3:5, Cir-kovce Šternmatik - Jesenice 5:2, Fužinar - Križe 1:5, Sobota - Pre-serje 5:4, Kema - Ljubljana 5:3. 1. KRIŽE 9 8 1 44:18 16 2. KEMA 9 8 1 42:16 16 3. JESENICE 9 6 3 35:33 12 4. FUŽINAR 9 4 5 33:30 8 5. CIRKOVCE ŠTER. 9 4 5 27:31 8 6. PRESERJE 9 3 6 32:34 6 7. LJUBLJANA 9 2 7 19:42 4 8. SOBOTA 9 1 8 16:44 2 Polovično uspešne so bile tudi mlade Cirkovčanke, ki jih vodi Urban Ovčar. Tokrat so imele močne tekmice iz vrha lestvice, proti vodilni ekipi Križ pa je bila uspešna le Ina Unger. Zato pa so bile uspešne proti ekipi iz Jesenic; tudi v tem dvoboju je s tremi osvojenimi točkami blestela Ina, dve je dodala še Nika Be-laj. Tretja članica ekipe je Iva Unger. 3. SNTL (m) REZULTATI 7. KROGA: Royal Beach - Prebold 3:5, Metlika -Tempo 1:5, Cirkovce - Gorica 5:1, Savinja - Preserje 5:3, Metlika REZULTATI 5. KROGA: Fužinar - Jesenice 3:5, Cirkovce Šternma- Foto: Črtomir Goznik Zan Napast (NTK Šternmatik Cirkovce) - Fužinar II 1:5, Savinja -Gorica 5:3, Cirkovce - Preserje 5:1. 1. SAVINJA 12 12 0 60:12 24 2. PREBOLD 10 9 1 45:21 18 3. TEMPO 11 8 3 46:27 16 4. FUŽINAR II 11 7 4 45:27 14 5. METLIKA 12 5 7 34:44 10 6. GORICA 11 4 7 31:46 8 7. ROYAL BEACH 10 2 8 22:47 4 8. CIRKOVCE 12 2 10 25:52 4 9. PRESERJE 11 1 10 21:53 2 Z eno potezo so se Cirkov-čani odmaknili z dna. Žan Napast, Darko Hergan, Silvo Slaček, Tomaž Strelec in Jaša Lozinšek so bili premočni za ekipi Gorice in Preserij. »Zelo sem vesel, da nam je uspelo v tekmovalno ekipo vrniti mlada domača igralca Darka Hergana in Žana Napasta. Ta sta sicer redno trenirala z nami, a dogovora o igranju ni bilo - sedaj je to končno urejeno in to se mi zdi tudi edino pravilno. Ob izkušenem Silvu Slačku sta tu še 17-letni Tomaž Strelec in 15-letni Jaša Lozinšek. Zelo sem vesel prve zmage slednjega, ki je proti vrstniku iz Gorice zaostajal 0:2 v nizih, a mu je uspel preobrat na 3:2,« je povedal trener Tomo Džankič. JM 12 Štajerski TEDNIK Športnik leta 2015 V MO Ptuj petek • 29. januarja 2016 Zvezdniki prireditve Dejan Zavec, Mina Markovič in Milan Zupane Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Najboljši športniki: Denis Lazar, Dejan Zavec in Peter Balta Najboljše športnice: Mina Markovič, Veronika Domjan in Tamara Zidanšek Foto: Črtomir Goznik Priznanje za življensko delo na področju športa je prejel Milan Zupane. Podelila sta mu ga Silva Razlag in Sandi Mertelj. Foto: Črtomir Goznik Najboljša trenerja: Zoran Krajne in Aleš Bezjak. Nagradi jima je predal Gorazd Orešek. Šport vsako leto zapisuje nove zgodbe, priznanja za najboljše iz leta 2015 na področju Mestne občine Ptuj so športniki, trenerji in drugi sodelavci prejeli na sredini tradicionalni prireditvi v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. To je organiziral Zavod za šport Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj in Športno zvezo MO Ptuj. Uvodni nagovor je pripadel županu MO Ptuj Miranu Senčarju, ki je poudaril pomen športa in skozi njega predvsem pomen pridobivanja ekipnega duha: »Ta je izjemno pomemben na vseh področjih in ga zelo potrebujemo. Na drugi strani se MO Ptuj trudi športnikom pomagati po najboljših močeh, predvsem v smislu zagotavljanja ustreznih infrastruktur-nih pogojev.« Naslednji govorec je bil predsednik Športne zveze MO Ptuj Franjo Rozman, ki se je zavzel za sistemske rešitve na področju organiziranja in financiranja športa. Ob tem je poudaril nekatere lastnosti zmagovalcev v športu, ki so izjemno dobrodošle tudi na vseh drugih področjih življenja. Zaslužni športni delavci in trenerji Nato so na sceno stopili tisti, ki so lani izstopali na športnih področjih. Med drugimi so priznanja prejeli tudi nekateri posamezniki, ki pridno delajo v ozadju in sami ne žanjejo športnih uspehov, so pa nujno potrebni za to, da jih športniki dosegajo - zaslužni športni delavci in trenerji. Pri slednjih sta letos izstopala Aleš Bezjak in Zoran Krajnc. Aleš Bezjak, AK Ptuj: »Prejeto priznanje je potrditev strokovnega dela in dela mojih varovancev, ki so zares izjemni in jim čestitam za njihov trud. Upam, da se bo uspešen trend s trdim in načrtnim delom nadaljeval tudi v prihodnje. Imamo visoke cilje, z močnim ekipnim duhom jih lahko uresničimo.« Zoran Krajnc, TK Terme Ptuj: »Priznanje je posledica vsega dela; jaz sem sicer v ozadju, v prvi vrsti so igralci. Očitno so v letu 2015 igrali dobro in dosegali prepoznavne rezultate. Čeprav se je leto 2016 zaradi poškodb začelo manj spodbudno, vseeno upam na dobro nadaljevanje. Cilje imamo zastavljene še stopnico višje in kdor me pozna, ta ve, da od tega ne bom odstopal. Pri delu sodelujemo z domačimi in tujimi strokovnjaki - vsak je dober na svojem področju. Tako delajo tudi najboljši; npr. v karieri Novaka Dokoviča se je do tega, da je postal št. 1 na svetu, zvrstilo vsaj 10 svetovalcev.« Najboljši ekipi Med ekipami sta se prestižnega priznanja veselili Na-miznoteniški klub Ptuj pri dekletih in Boksarski klub Ring pri fantih. Katja Krajnc, NTK Ptuj: »Priznanje nam pomeni veliko, saj smo zanj vložile veliko dela. Smo zelo mlada ekipa, v 1. ligi si šele nabiramo izkušnje, obenem pa dosegamo kar dobre rezultate. Priznanje je tudi močan zagon za nadaljnje delo, s katerim želimo dosegati še boljše rezultate.« Ivan Pučko, BK Ring Ptuj: »To je za naš klub že peto priznanje v zadnjih sedmih letih, kar veliko pove o našem delu. Vloženega je bilo veliko truda, zato nam priznanje pomeni res veliko.« Nagrada za življenjsko delo Vrhunec prireditve je sledil ob podelitvi nagrade za življenjsko delo na področju športa in ob razglasitvi najboljše športnice in športnika v MO Ptuj za leto 2015. Izjemno čustven trenutek je bil predvsem podelitev nagrade za življenjsko delo, ki jo je za prejel Milan Zupanc. Ta se je udejstvoval v nogometu, plavanju, rokometu in avto moto športu, deloval je na pedagoškem področju. Ob podelitvi so gledalci v polni dvorani vstali in mu namenili dolg aplavz. Vsak športnik si težko zamišlja kaj boljšega ... »Vse svoje delovanje sem posvetil mladim, za njih mi nikoli ni bilo težko postoriti to in ono. Veliko je bilo lepih trenutkov, za celo knjigo bi jih lahko opi- sal. Ponosen sem na vse in tudi na priznanje, ki sem ga sedaj prejel - to je krona mojega delovanja v športu,« je po podelitvi povedal dolgoletni dopisnik naše časopisne hiše Milan Zupanc. Naj športnika Pri izbiri najboljšega športnika in športnice ni bilo velikih dvomov - Mina Markovič in Dejan Zavec. Dobitnika sta podobnih priznanj že vajena, kljub temu pa sta letošnji prav posebni: Dejan je namreč že pred časom oznanil konec svoje športne kariere, Mina pa tudi - nekoliko tišje, a vendarle. »Letošnja sezona bo zagotovo organizirana drugače, predvsem kar se tiče svetovnega pokala. Teh tekem se ne bom udeleževala, zagotovo pa bom nastopila na svetovnem prvenstvu, ki je na sporedu septembra v Parizu. To odločitev sem sprejela po daljšem razmisleku - ni bila lahka, a tako bo. Več časa bom posvetila plezanju v naravnih stenah, za kar sem imela doslej malo časa. V naši reprezentanci imamo dober podmladek, moje mnenje pa je, da je to pravi čas za konec kariere - ko sem na vrhu,« je povedala po prireditvi. Mina Markovič: »Hvala MO Ptuj in Zavodu za šport, da spremljajo moje rezultate in da jih cenijo. Veseli me, da je športno plezanje tukaj lepo sprejeto, istočasno pa si želim, da bi tukaj videla plezalni podmladek. Sama se z veseljem spominjam začetkov in vseh ljudi, ki so mi takrat pomagali. Sedaj sem že osem let neprekinjeno v svetovnem vrhu težavnostnega plezanja, trikrat sem osvojila skupni naslov v svetovnem pokalu . - lep občutek. Lani sem imela odlično sezono, nekaj tekem v sredini sezone je bilo nepozabnih, tudi zaključek v Kranju, pred domačo publiko.« Izjemno je bil razpoložen tudi Dejan, ki je bil prav tako deležen aplavza »na odprti sceni«. »Zelo sem počaščen, da sem na tako lepi prireditvi dobil toliko pozornosti. Obe- Milan Zupane Milan Zupane se je začel resneje ukvarjati s športom leta 1946, ko je bil član rokometne dijaške ekipe, ki je bila predhodnica ptujske rokometne članske vrste. Nekaj let kasneje je bil med ustanovitelji NK Aluminij, za katerega je tudi odigral nekaj tekem. Po prihodu iz vojske je naredil rokometno trenersko šolo in je leta 1954 prevzel žensko ekipo RK Drava. To je treniral 14 let in jo pripeljal tudi do kvalifikacij za preboj v 1. jugoslovansko ligo, ki so jih Ptujčanke odigrale v Beogradu. V rokometu je bil igralec, trener, sodnik in delegat. V vmesnem času je v Rovi-nju opravil tečaj za vaditelja plavanja in je na različnih tečajih naučil plavati čez tisoč otrok. Iz plavalnega vidika je deloval tudi kot sodnik in trener, prav tako pa je bil leta 1977 en izmed ustanoviteljev Plavalnega kluba Toplice Ptuj. Tretji šport, s katerim se je Milan Zupanc ukvarjal, je moto šport - član Avto moto društva Ptuj je že vsaj 40 let. Bil je profesionalni sekretar nem sem zaradi tega zelo miren, saj vem, da sem bil - in še vedno sem - na pravi poti in da ljudje to cenijo,« je povedal naš superšampion in ljubljenec ljudskih src. Dejan Zavec: »Po navadi rečemo, da prvega priznanja ne pozabiš nikoli, v mojem primeru bi tako lahko rekel za zadnjega. V tem trenutku sem v zelo kratkem času podoživel praktično vso kariero, z vsemi občutki, ki so jo spremljali. Skoraj zagotovo bom ostal v športu in morda se še kdaj srečamo na takšnem mestu v kakšni drugi vlogi. Zagotovo si želim ostati buden, živ, aktiven in pripravljen pomagati tistim, ki bodo potrebovali moje znanje in izkušnje, ki sem si jih pridobil na športni poti. Talentov imamo veliko, vendar je to treba nadgraditi z delom -delo premaga vsak talent.« Prireditev je v sproščenem vzdušju povezoval Kristijan Šmid iz Radia Ptuj, za vmesne glasbene in plesne premore pa so poskrbeli Žan Luka Tomanič in mladinski pevski zbor iz Zasebne glasbene šole v samostanu Sv. Petra in Pavla, plesna skupina iz plesne šole Mambo ter vrhunska plesalca Ana Ekart in Ivan Jarnec. Z branjem odlomkov iz biografije o Dejanu Zavcu je svoj delež dodala Tatjana Mohorko. Jože Mohorič društva, sicer pa je na dirkah v kartingu in motokrosu najdlje časa opravljal funkcijo totalizatorja. V moto športu je tekmovalce kondicijsko pripravljal in je bil njihov trener v cestno hitrostnih dirkaških tekmovanjih, speedwayu, motokrosu in kartingu. Deloval je tudi kot trener v Društvu slepih in slabovidnih Ptuj, v katerem je pomagal pri vadbi atletike, ruskem vrtnem kegljanju in igri z zvenečo žogo. Ob različnih vlogah v športu je bila njegova zelo pomembna vloga tudi v šolstvu, saj je bil 17 let učitelj telesne vzgoje na OŠ Franca Osojni-ka, OŠ Ivana Spolenaka na Bregu in na Kmetijski šoli na Turniščah. V okolici teh šol se je trudil pri gradnji igrišč, prav tako pa je sodeloval pri gradnji rokometnega igrišča Mali stadion. Skozi sedemdeset let je Milan Zupanc povezan s športom, ki ga je kot športni dopisnik dolgo časa zapisoval v časopisu Tednik. Za svoje delo je dobil več kot deset priznanj, med drugim je leta 1991 prejel tudi Bloudkovo plaketo. petek • 22. januarja 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 i Strelstvo • 4. turnir državnih mladinskih lig - Zreče Seznam nagrajencev na prireditvi Športnik leta 2015 v MO Ptuj: - športnica leta: 1. Mina Markovič (športno plezanje), 2. Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj), 3. Tamara Zidanšek (Teniški klub Terme Ptuj); - športnik leta: 1. Dejan Zavec (boks), 2. Peter Balta (Aeroklub Ptuj), 3. Denis Lazar (Boks klub Ring Ptuj); - najuspešnejša ženska ekipa: Namiznoteniški klub Ptuj; - najuspešnejša moška ekipa: Boks klub Ring Ptuj; - najuspešnejša trenerja: Zoran Krajnc (TK Terme Ptuj), Aleš Bezjak (AK Ptuj); - zaslužni športni delavci: Franc Bedrač (Strelski klub Ptuj), Milan Breg (KBV Ptuj), Aleš Benčič (RK Drava Ptuj), Pavle Ilič (Kegljaški klub Drava), Mirko Satler (Judo klub Drava), Mitja Lah (NK Podvinci), Dejan Slana (AMD Ptuj), Martin Vogrinec (NK Drava), Dorica Šajber (Plavalni klub Terme Ptuj), Marija Pralija (AK Ptuj), Stanislav Krajnc (AK Ptuj), Branko Černenšek (KK Perutnina Ptuj); - najuspešnejši športnik na področju športa invalidov: Mitja Žalar (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj); - najuspešnejša srednja šola: Gimnazija Ptuj; - državni prvaki in državni reprezentanti, člani: Aleš Ku-javec (BK Ring), Nejc Rodošek (Klub tajskega boksa MTG Ptuj); članice: Nina Kolarič (AK Ptuj); mladinci: Gašper Mlakar Valentin, Vitomir Čurin, Luka Vindiš, Rok Potočnik, Timi Pungaršek (vsi KBV Ptuj), Matej Škafar, Tim Roškar, Luka Kramberger (vsi KK Perutnina Ptuj); mladinke: Maja Bedrač (AK Ptuj), Naja Miličič (ŽNK MSM Ptuj); - najperspektivnejša športnica: Maja Bedrač (AK Ptuj); - najperspektivnejša športnika: Luka Sagadina (KK Perutnina Ptuj), Grega Pavlovič (AK Ptuj); - nagrada za posebne dosežke na področju športa: Igor Kopše (amaterski svetovni kolesarski prvak); - nagrada za posebne zasluge na področju športa: Fredi Kmetec (nekdanji predsednik Športne zveze MO Ptuj); - priznanja za klube z okroglimi obletnicami delovanja: Šahovsko društvo Ptuj (80 let), KBV Ptuj (40 let), KK Perutnina Ptuj (30 let), Akademija bojevniških veščin Ptuj (20 let); - nagrada za življenjsko delo na področju športa: Milan Zupanc: Ptujčani znova do dvojnega ekipnega odličja ■ V-« Košarka • PARKL 1. liga REZULTATI: KK Rače -MCAPRO Rams 66:97, ZM Veseli Vikingi - KK Starše Čiro 70:59, KK Rogaška rekreativ-ci - ŠD Kidričevo 94:84, KK AJ DAS Lenart - KK Adecco 55:75. PARI: 29. 1., ob 20.45: ŠD Kidričevo - KK Starše Čiro, 30. 1., ob 16.00: KK AJ DAS Lenart - MCAPRO Rams. 1. MCAPRO RAMS 8 8 0 16 2. KK ADECCO 8 6 2 14 3. KK AJ DAS LENART 8 5 3 13 4. ZM VESELI VIKINGI 8 5 3 13 5. KK STARŠE ČIRO 8 4 4 12 6. KK ROGAŠKA REKREATIVCI 8 3 5 11 7. ŠD KIDRIČEVO 8 1 7 9 8. KK RAČE 8 0 8 8 2. liga sever REZULTATI: KK Paloma -ETI Hurikani 78:80, KK Ruše - Adecco Oldstars 58:44, KK Starše - Beaujolais 98:69, ETI Hurikani - KK Starše 56:59. PARI: 30. 1., ob 18.00: KK Paloma - KK Ruše, 30. 1., ob 19.00: Adecco Oldstars - Be- aujolais. 1. KK STARŠE 9 5 4 14 2. ADECCO OLDSTARS 8 5 3 13 3. KK RUŠE 7 6 1 13 4. KK PALOMA 8 4 4 12 5. ETI HURIKANI 8 3 5 11 6. BEAUJOLAIS 8 1 7 9 2. liga jug Na nedeljskem 4. turnirju mladinskih državnih lig v Zrečah so se znova izkazali ptujski strelci s pištolo in bili nagrajeni z dvema ekipnima odličjema ter tako ponovili uspeh s predhodnega turnirja v Ljubljani. Tadej Širec z najboljšim rezultatom dneva srebrn Najboljši rezultat dneva je med mladinci s pištolo s 373 krogi dosegel mladi Ptujčan Tadej Širec in šele po slabšem seštevku notranjih de-setic s 6:7 moral premoč priznati mladinskemu olimpijcu in letos nepremagljivemu Jožetu Čepru. Širec se je v skupnem seštevku z 79 točkami povzpel na 6. mesto, za odličjem zaostaja za 13 točk. Slabše sta se tokrat odrezala preostala ptujska strelca Valentin Luževič in Oskar Tasovac Ivezic, ki sta s 347 in 346 krogi osvojila 14. in 15. mesto. Dobro streljanje sta pokazala ormoška brata Rok in Žan Tomažič, ki sta s 350 in 349 krogi osvojila 11. in 12. mesto. Med mladinkami je četrtič zapored zmagala Jagoda Tkalec iz Rečice pri Laškem s 371 krogi, ormoška strelka Alekseja Vignjevic pa si je s 351 krogi tudi tokrat priborila bronasto odličje. V ekipni razvrstitvi so bili najboljši Brežičani (1076), ki so za 10 krogov ugnali Ptujčane. Foto: SK Ptuj Ptujčani so v Zrečah znova pokazali nekaj odličnega streljanja in z dvema ekipnima odličjema ter enim posamičnim bili eno izmed najuspešnejših društev. Z leve stojijo Valentin Luževič, Oskar Tasovac Ivezic, Tadej Širec in Ino Zorec, spredaj kadeti Nik Vol-gemut, Rok Bezjak in novinka Vita Volgemut s trenerjem Zlatko Kostanjevcem Četrti je bil Kovinar Ormož (1050). Ptujski kadeti do tretjega odličja Ptujska kadetska zasedba s pištolo si je v ekipni razvrstitvi s 1041 krogi priborila bron. Z rekordnim dosežkom sezone s 1072 krogi so zmagali Škofjeločani, Juršinci so bili sedmi (902). Med posamezniki je z najboljšim rezultatom v sezoni zmagal Breži-čan Anže Gmajnič (373), med spodnjepodravskimi strelci pa je miklavški strelec Jožeta Kerenčiča Žan Bogša osvojil 5. mesto (359). Le krog slabši je bil Ptujčan Ino Zorec. Vedno boljše streljanje kaže Ptujčan Rok Bezjak (355), ki je tokrat osvojil 10. mesto. Med kadetinjami je tretjič zmagala Anja Prezelj (366), juršinska strelka Julija Lajh pa je bila z osebnim rekordom v sezoni (335) peta. Prvi nastop je v kadetski državni ligi vknjižila Ptujčanka Vita Volgemut (328) - osvojila je 6. mesto. Med mladinci s puško je četrtič zapored zmagal Žan Ke-lenc iz Črenšovcev (411,5), dobro streljanje pa je pokazal tudi kovinarjev strelec Žan Tomažič in s 396,2 kroga osvojil 10. mesto. V skupnem seštevku z 58 točkami prav tako zaseda 10. mesto. Le desetinko slabši je bil drugi ormoški strelec Tovarne sladkorja Aljaž Čučko, ki je osvojil 11. mesto. Rekordno eki- Mini rokomet • Festival Pikapoka Pikapokin festival povsem uspel REZULTATI: KK Pragersko - ŠD Ptujska Gora 65:48, KK Dornava Jack Caffe - KK Črešnjevec 52:70, KK Ptuj -Tiskarna Ekart ŠD Cirkovce 60:66, KK Črešnjevec - KK Pragersko 72:93. PARI: 29. 1., ob 19.50: ŠD Ptujska Gora - KK Ptuj, 1. 2., ob 20.20: KK Črešnjevec - ŠD Ptujska Gora. 1. KK PRAGERSKO 9 8 1 17 2. TIS. EKART ŠD CIRKOVCE 8 6 2 14 3. ŠD PTUJSKA GORA 8 5 3 13 4. KK PTUJ 8 4 4 12 5. KK ČREŠNJEVEC 9 2 7 11 6. KK DORNAVA JACK CAFFE 8 0 8 8 m " -T- ' " JpCk f —- Športna dvorana Ljudski vrt je bila v soboto, 23. januarja, od 9. do 15. ure priča rokometnega direndaja. Vzrok je bil že tretji Pikapokin festival, ki je na Ptuj privabil mlade športnike rokometaše iz sedmih klubov: HIB Liebenau Graz, Maribor, Rače, Drava Ptuj, Moškanjci Gorišnica, Velika Nedelja in Jeruzalem Ormož. Ekipe so bile razdeljene v tri starostne skupine: letniki 2005, 2006 in 2007. Osnovni moto letošnjega festivala je bil druženje in veselje ob rokometu. Organizatorji so znova zadeli v polno s tem, da so se odločili rezultatu odvzeti moč in so na prvo mesto po- stavili veselje ob igranju tega atraktivnega športa. Rezultati tekem se niso beležili in niso odločali o ničemer. S tem so trenerji dali priložnost vsem igralcem za igro, same tekme pa so potekale v sproščenem vzdušju. Cilj prireditve, kjer se je zbralo blizu 200 otrok, je bil izpolnjen, saj so po pno zmago sezone so slavili vodeči Cerkničani s 1225,2 kroga, 5. Kovinar Ormož 1155,7, 6. Tovarne sladkorja Ormož 1154,9 in 7. Mesto Ljutomer 1154,3 kroga. Matic Slavinec tik za najboljšimi V kadetski konkurenci s puško je zmagal vodilni v skupnem seštevku, domačin Amadej Šuperger, ki je s 404,3 kroga edini letos presegel mejo 400 krogov. Mladi Ormožan Matic Slavinec pa je znova z osebnim rekordom s 388,3 kroga za odličjem zaostal le za 0,9 kroga ter osvojil visoko 4. mesto. Jan Soto Vargas iz Vitomarcev je s 383,9 kroga osvojil 8. mesto. Med kidričevskimi strelci se je najvišje uvrstil Ivo Cicma-novič Zimet s 380,1 kroga na 11. mesto. Med kadetinjami je četrtič zapored slavila Rušanka Urška Hrašovec s 401,4 kroga, mlada ormoška strelka Kovinarja Metka Podgorelec pa je lepo napredovala na zadnjih treningih in s 360,3 kroga osvojila 15. mesto, 17. je bila Anja Fras s 352,0 kroga. Ekipno: 1. SD Slovenske Konjice 1186,3, 7. Kidričevo 1121,6, 8. Kovinar Ormož 1100,6 kroga. Naslednji, predzadnji turnir ligaškega tekmovanja bo 13. in 14. februarja v Kidričevem. Simeon Gonc koncu festivala prireditveni prostor zadovoljni zapuščali otroci, starši in trenerji. Organizatorji, Rokometna šola Ptuj, so se potrudili in vsakemu udeležencu zagotovili malico, majico in kolajno, ki je še posebej navdušila vsakega mladega športnika. Verjemite, da je marsikdo s kolajno okrog vratu zaspal v sanjah na poti k novim rokometnim podvigom. Zagotovo pa festivala ŠD Rokometna šola Ptuj ne bi mogla organizirati v takšni obliki sama. Zato se še posebej zahvaljujejo vsem podpornikom, ki so pomagali v najrazličnejših oblikah. Prav tako ne gre pozabiti vseh marljivih delavcev, ki so pridno delali, medtem ko so se vsi drugi veselili. Po zadnjem pisku so organizatorji že kovali načrte za četrti Pikapokin festival. Uroš Krstič Ekipa AJDAS Lenart vztraja pri vrhu 1. lige. Sašo Kafel (organizator): »Organizacija festivala iz leta v leto zahteva manj dela. Z leti je vse lažje. Iz arhiva potegneš dokumentacijo iz prejšnjih let in zadeva teče precej hitreje kot minuli dve leti. Odločili smo se, da delamo festival za domače okolje, domače klube, za naše otroke. Da ti doživijo nekaj lepega in da imamo vsi klubi nekaj od tega ter da lahko nadaljujemo svoje delo in poslanstvo. Festival je uspel, saj so otroci nasmejani, starši in trenerji pa zadovoljni. Če so vsi našteti zadovoljni, moramo biti tudi mi.« Primož Honigman (RK Maribor Branik): »Zadnja leta se redno udeležujemo tega turnirja. Takšen turnir je primeren za naše mlade igralce in tudi v prihodnosti se bomo udeleževali podobnih turnirjev po Sloveniji. Organizatorjem pa samo čestitke in pogumno naprej.« Urška Levstik (RK Drava Ptuj): »Domači klub je danes sodeloval s štirimi ekipami. Imeli smo možnost videti kar nekaj lepih akcij, lepih obramb, skratka veliko lepega, kar lahko ponudi rokomet. Trenerjem se za prihodnost rokometa ni treba bati. Veseli me tudi to, da so se vabilu na turnir odzvale vse ekipe iz vzhodnega dela države.« Alenka Šibila (RK Rače): »Ptuj je blizu, ne igra se na rezultat, pozitivne izkušnje iz preteklosti - to so glavni vzroki, zakaj se vračamo na turnir na Ptuj. Organizacija je res super. Naši otroci in starši so zelo zadovoljni, odlično se počutimo in zagotovo se vračamo tudi prihodnje leto.« Žan Pukšič (sodnik): »To je že moj tretji Pikapokin turnir, na katerem sem v vlogi sodnika. Vsako leto pridem sem in z veseljem opravim svojo nalogo. Že kot igralec sem se seznanil z mini rokometom. Gre za zahtevno nalogo, saj je dinamika igre visoka, pa tudi pravila igre moramo prilagoditi otrokom. Je težje soditi članom ali mini rokometašem? Odvisno od same tekme. Vsako tekmo je treba resno vzeti in to je to.« 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 22. januarja 2016 Ples • DP v standardnih plesih Ana in Ivan državna mladinska prvaka Plesna zveza Slovenije je v soboto, 23- 1-, v Radljah ob Dravi organizirala prvo državno prvenstvo v tem letu. Tako kot vsako leto je bilo to prvenstvo v standardnih plesih. Ana Ekart in Ivan Jarnec sta tekmovala v kategoriji starejših mladincev, v kateri je bila konkurenca najmočnejša. Kljub temu jima je uspelo osvojiti naslov državnih prvakov, saj sta zmagala v vseh petih plesih. Osvojenega naslova sta bila zelo *"> | L JMH |i|| m 1 ipv, 1 . • i. Ana in Ivan (desno) na najvišji stopnički po tekmi DP vesela, saj je to vstopnica za svetovno prvenstvo, ki bo letos na Japonskem. Vesela sta bila vseh navijačev, ki so prišli navijat zanju in se jim zahvaljujeta za podporo. Drugo mesto sta zasedla Katarina Matuš in Jaka Podgoršek, tretje pa Lara Števančec in Žan Čakš. V tem tednu sta že začela priprave na državno prvenstvo v latinskoameriških plesih, ki bo v marcu. Cilji so ponovno visoki... UR Šolski šport • Odbojka Ekipa OŠ Črešnjevec v finalu slavila proti OŠ Juršinci Dekliška ekipa OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec se je uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja. V torek, 12. 1., je v telovadnici OŠ Poljčane potekalo območno tekmovanje v odbojki za dekleta letnika 2001 in mlajše. Na turnirju sta nastopili po dve najboljši ekipi iz medobčinskih tekmovanj. V polfinalu sta bili prepričljivo boljši ekipi OŠ Juršinci in OŠ Črešnjevec. Finale je bil Rezultati: OŠ Poljčane - OŠ Juršinci 0:2, OŠ Videm-Leskovec - OŠ Črešnjevec 0:2; tekma za 3. mesto: OŠ Poljčane - OŠ Videm-Leskovec 1:2; tekma za 1. mesto: OŠ Juršinci - OŠ Črešnjevec 1:2. Vrstni red: 1. OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 2. OŠ Juršinci 3. OŠ Videm-Leskovec 4. OŠ Poljčane Festivalsko oddajo S Kurentovanja na lahko spremljate vsak dan od 1.2. do 10.2. ob 20.00 vse o kurentih - korantih, ptujskih praznovanjih, princih in karnevalskem vzdušju Spremljate nos lahko pri naslednjih operaterjih: ^telemach (foi amiSH â i 9 « i ' A POLDRAG KAMEN MANJŠA NAPAKA HUMORISTKA PUTRIH CARGO IVAN PLIN ZA VARJENJE ' / SEVERNO-ATLANTSKI PAKT PESNIK (EUGENIO) NOVINARKA NA POP TV ROŠ PREBIVALEC OHONICE ENCIM V ŽELODCU FRANCOSKI PESNIK (PAUL) GORA SZ OD BLEGOŠA (1274 m) MESTNA OBČINA MARIBOR VARIANTA, INAČICA KOVINA (Pb) USLOČEN STROP, ARKADA TUJA RASTLINA KOŠATO DREVO EVA TERČELJ OTROŠKI IZTREBEK HOK. VRATAR (ANŽE) LESENO VOZILO ČEBULA DEL STORŽA SNEŽNI ČLOVEK 100 JANEZ TRDINA KEMIK GOLOB TLESKOT SPIKERICA BARVA IGRALNIH KART STATUA TONSKA LESTVICA NAŠ PSIHOLOG (LEVIN) GRČAVO POLENO MIRNO SOŽITJE RADIJ OLGA GRACELJ NEPRO-FESIONALEC HRVAŠKA IGRALKA GERNER-STROZZI LEDENA SVEČA, KRUNCELJ, STREŽ PRETLAČENA JED ZA OTROKA PLETENA OŽJA KOŠARA POROK V BANČNIŠTVU UGANKARSKI SLOVARČEK: BAŠ = slovenska spikerica (Ida), JANVIT = ime slovenskega kemika Goloba, KNAPAČA = grčavo poleno, KOVK = gora severovzhodno od Blegoša, visoka 1274 m, MONTALE = italijanski pesnik (Eugenio), OCUREK = ledena sveča, kruncelj, strež, TERJE = ostanki osnove pri tkanju, VALERY = francoski pesnik (Paul). 'INVdVD 'dWI33 'V3ISVVI 'VIBdROO 'VZI~I3 'd3LVIAIV Vliai 'VOVdVNVI M393S 'dIVI MS3~I1 'LIANVf 'ir 'OIS 'WISiTI VNAOM '»m '13 'Vdll 'V10SVI3 Moao 'V3I3VN3 'IAIOIAI 'Ad3~IVA 'NV3IN0H0 '1AWISI1S '33A3fdVa 'avno '31dVd 'lS3dl/\l 'snivil :0UABJ0P0A -3VINVZiayi 31 A31IS3M Ptuj, Podravje • Zbiranje zamaškov Leto, šteto v zamaških Ko je pred petimi leti Ignac Habjanič na Ptuju začel dobrodelno akcijo zbiranja plastičnih zamaškov, je bilo v tem letu zbranih borih 210 kilogramov zamaškov. Da so se ljudje bistveno bolj navadili zamašek namesto v smeti „odviti" za dobrodelni namen, pa dokazuje podatek, da so v lanskem letu skupaj zbrali neverjetnih 12.900 kilogramov. In prav ves izkupiček je šel za zdravljenje štiriletne deklice. Vsi zbrani zamaški se odpeljejo na reciklažo v Črno na Koroškem, izkupiček od prodaje pa se nameni pomoči potrebnim otrokom ali družinam. Lani je bil denar namenjen mali Neji oziroma njeni družini za plačilo terapij in pripomočkov, ki jih Neja zaradi svojega zdravstvenega stanja nujno potrebuje. »Zamašek, ki pokriva plastenko mineralne vode, tehta samo 2,4 g. Velja pohvaliti ljudi širšega območja Ptuja, oziroma celotnega Spodnjega Podravja, da so prisluhnili klicu za pomoč in se odzvali, kajti brez dobrih, srčnih in čutečih ljudi ne bi bili rezultati takšni, kot so. Vse prevoze na relaciji Ptuj-Žerjav so opravili vojaki Slovenske vojske, pri nakladanju pa so pomagali učenci OŠ Ljudski vrt. Pri nakladanju oktobra lani se je s svojo pomočjo odzval tudi Dejan Zavec, decembra pa je vreče nalagal na kamion tudi Milan Brglez, predsednik državnega zbora. Obenem ko nekomu po- magate z gospodinjskim odpadkom, kar zamašek nedvomno je, vas to finančno popolnoma nič ne stane, imate pa lep in dober občutek, da ste nekomu v težavah pomagali in istočasno ste pokazali pozitiven odnos do narave in do odpadkov, kajti vsi bomo morali bolj dosledno ločevati odpadke in se truditi, da se jih čim več vrne preko reciklaže v ponovno uporabo,« pravi Habjanič, ki vodi akcijo zbiranja zamaškov na našem območju. In kljub temu da smo v lanskem letu skupaj dosegli lepo število zamaškov, še vedno poudarja, da jih je preveč na plastenkah v Foto: ČG smeteh. »Zbirajmo, pomagajmo, kajti nikoli ne vemo, kdaj bomo sami ali pa nekdo od naših najdražjih potreboval pomoč,"ž« še zaključuje Habjanič, ki upa, da bodo letos presegli lanskoletne številke in pomagali še kakšnemu malemu nadobudnežu. Dženana Kmetec Zamaški iz Kosova, Srbije in Nemčije Akcija pa je očitno presegla meje naše regije. Zbiranju so se pridružili celo vojaki Slovenske vojske v mirovni misiji na Kosovu, od koder so pripeljali zamaške. Ptujčanki, ena s sorodniki v Srbiji, druga v Nemčiji, pa na poti domov vedno pripeljeta tudi zamaške. Vsi, ki želijo pomagati, pa lahko pokličejo številko: 040 246 664 (Ignac Habjanič). Prlekija • Jubilej proslavili s koncertom Četrt stoletja Fantov od Male Nedelje S koncertom Zapojte z nami ob jubileju je Kulturno društvo (KD) Antona Krempla Mala Nedelja zaznamovalo 25-letno delovanje pevske zasedbe Fantov od Male Nedelje. Lani je bilo zbranih skoraj 13 ton zamaškov. Na odru Kulturnega doma so se poleg jubilantov zvrstili številni nastopajoči, ki so pripravili več kot dvourni program. Zasedbi je posebno odlikovanje podelil podžupan občine Ljutomer Janko Špindler in ob tem med drugim dejal: »Že četrt stoletja nas s svojo pesmijo razvajate in razveseljujete ter hkrati izkazujete izjemno spoštovanje do kulturne dediščine, kar znamo še kako ceniti in spoštovati.« Posebno priznanje je Fantom od Male Ne- delje predala predsednica Sveta ljutomerske izpostave JSKD RS za kulturne dejavnosti Cilka Ja-kelj. Posebne srebrne plakete so pevski skupini dodelili tudi člani KD Anton Krempl. NŠ Foto: Nš 20 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 29. januarja 2016 Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (13.) Popotovanje vase Jutranja meditacija Menda je takrat celo najprimernejši čas, da sprejmemo najbolj »nerazumne« odločitve! »Sedaj je čas, da si drznem biti jaz,« pomislim, ko se znajdem na razpotju. »Tok, tok«, se zasliši izza vrat. "Moja budilka," pomislim. V mraku se skobacam iz postelje, se preoblečem v udobna oblačila ter počasi in pazljivo, med drevesi, mostički in potočki, lomastim do odprtega prostora, kjer naj bi potekala jutranja meditacija. Praksa, ki menda prinaša harmonijo in naravni red v naša življenja, je samo podaljšala moj spanec. Na srečo sem se prebudila malo pred koncem ter si tako prihranila neželeno zadrego - vsaj tako sem mislila ... »Gospodična, ste se naspali?« me povpraša guru, ko se vsi udeleženci »spustijo nazaj na zemljo«. "Prespala sem svojo prvo meditacijo," si ogorčeno zamr-mram, ko trmasto strmim v tla. Pred prihodom v Indijo sem si svoje življenje prestavljala natanko tako: hiška v naravi, jutranja joga, prebiranje "pame- tnih " knjig ter vsrkavanje znanj ob poslušanju modrih indijskih starešin. S prijateljem, ki se je pridružil mojemu popotovanju, zbrano poslušava modre guru-jeve besede: »Meditacija nam pomaga spoznati naš notranji jaz ter odkriti modrost in mir, ki je globoko v nas samih. "Le kako sva se znašla tukaj?" najverjetneje kar oba simultano pomisliva. Ko sva se s prijateljem odločila za sodelovanje v WWOOF-ingu, svetovni mreži izmenjave, ki prostovoljcem v zameno za pomoč ekološkim pridelovalcem na kmetijah daje brezplačno nastanitev in prehrano, si nisva niti predstavljala, da bova namesto na kmetiji pristala v luksuznem počitniškem resor-tu. " Včasih je treba pričakovati nepričakovano," me prešine ... Torej namesto dela na polju in v hlevu sva dneve preživljala ob spoznavanju bogate indijske kulture, običajev in navad. Tradicionalna medicina, ki izhaja iz Indije, Ayurveda (vzeto iz sanskrita, v prevodu: življenjska modrost), nama razloži, da v bistvu sploh nismo drugačni od narave - prav vsi smo iz petih osnovnih elementov (zemlja, voda, ogenj, zrak in eter). Podobno kot v naravi se teh pet elementov pojavlja tudi v nas, in če je kateri koli od njih neuravnotežen, to posledično seveda vpliva na nas in naše zdravje. Povezava med telesom, duhom in naravo je resnično pomembna, kar sem občutila ob sončnem zahodu, med večerno jogo. Življenje se zgodi med vdihom in izdihom, kajne? Zadržala sem ga za kakšno minuto, čeprav sem imela občutek, da je trajalo veliko dlje, ob tem pa občutila neverjetno povezanost z naravo. Zvok vetra, pomešan s čivkanjem ptic, me popelje nekam drugam - tja, kjer obstajata samo mir in sreča. Poslušam žametni gurujev glas: »Nič ni pomembnejše od tebe same. Nobena odločitev ni napačna - vse poti vodijo v pravo smer, tvojo smer. Treba je sprejeti vse, kar nam življenje ponuja, ohraniti mir, ne glede na situacijo - dobro ali slabo.« ^X OVEN J (21■ 3. - 20.4.) Poiskali boste nove Kje naj sploh začnem? Poznate tisti občutek, ko ne veste, kaj bi sami s sabo? Ko je megla na razpotju tako gosta, da je pot na levo ali desno tako podobna, da je težko zagotovo predvideti, katera je prava? Življenje nas včasih ujame v zanko, iz katere se je mnogokrat težko izviti, zato je pomembno, da si upamo sprejeti tudi tvegane odločitve ter tako morda spet najti samega sebe ... tzztve in Daleč v ospredju bodo ljubezen, romantika in harmonija. Občutila se bo neka magnetična energija in zvedavost. Amorjevapuščica bo obiskala samske. Na delovnem mestu boste dajali občutek edinstvenosti. Finančno cvetoči časi. BIK (21.4. - 20.5.) Iskali boste svojo srečo * in romantična doživetja se bodo krepila. Imeli boste priložnost, da v tem tednu obiščete botanični vrt. To vam bo dalo inspiracijo, da naredite načrt, kako se boste lotili dela vrtu, ko bo čas za to. Napredovali boste v tem tednu tako v ljubezni kot na delovnem mestu. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) jS MOL/ Raziskovali boste tisto, kar odstopa in šli samostojno naprej po svoji poti. Privlačile vas bodo dejavnosti, ki so vezane na svet duhovnosti in ezoterike. V i vas označujejo strast in ugodne priložnosti. Možno je, da se tudi v poslovnosti odprejo nove poti in številčne kreativne priložnosti. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Na delovnem mestu se bodo dogodili premiki. Osrečevale vas bodo majhne pozornosti in vse tisto, kar je na videz nekoliko nepomembno. Ljudje, ki bodo vstopali v vaše življenje, vam bodo učitelji. V pomoč vam bo neka oseba nasprotnega spola. Prijatelji vas osrečujejo. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Pričarali si boste notranji mir in neko čarobno energijo. Po poteh življenja greste lahko zelo pogumno in natančno. Spoznali boste, da je analitika tista, ki prinese dobre rezultate. Veliko sreče boste doživeli v ljubezni in vendarle se varujte pretirane kritičnosti. Srečen dan: STRELEC (23.11. - 21.12.) Nedvomno vas čaka nekoliko nemiren in razburljiv teden. Življenje vas bo učilo, da morate zadeve narediti postopoma, korak za korakom. Prav gotovo ne boste smeli z ničemer odlašati in se odločiti, kaj vam je blizu. Površnost bo nekaj, kar vas lahko stane. Ugo- Foto: Mateja Toplak Čeprav ni bilo lahko, sem uspela sprejeti velikodušno darilo gospodarja, ki nama je omogočil priložnost spoznavanje samega sebe. In to v Indiji - mistični, meditativni in po-duhovljeni državi. Verjetno se je zavedal, da tega ne bova nikoli pozabila. "Včasih dajemo, drugič sprejemamo," so bile njegove besede. Potovanje ni bilo samo pot k notranji spremembi, blagoslovilo me je namreč tudi z novimi prijatelji, velikodušno indijsko družino ter me spomnilo na dejstvo, da so ljudje in dogodki v našem življenju le ogledalo naše dobre volje. Jutro. Sanjavo strmim skozi okno avtobusa. Cesta postaja širša, torej se približujemo mestu, opazim. Prikrade se vonj po gneči, kjer se stiska deset milijonov ljudi, tisoče podgan, po-tepuških psov in krav, pomešan z vonjem po okusnih indijskih specialitetah, ki se pripravljajo kar ob cesti, ter zatohlih tržnicah z barvitimi začimbami in dišečimi rožami, ki mi pove, da sem doma. y v RAK KOZOROG iSs\ (2L 6- - 22 (2Z 11 -m L) ' Odločili se boste in ozaMirt. ¿J vestili sp novosti. Sli boste pogumno naprej in v poslovnem svetu napredovali. Cas sprememb in novosti vas čaka v poslovnem svetu. Finančno boste napredovali. Sreča v ljubezni bo plod dela na sebi in prilaganja. w LEV (23.7. - 22.8.) Pojem resnice boste raziskovali do popolnosti. Zanjo ste se pripravljeni boriti. Veljalo bo, da si notranje občutke zapisujete in tako vam bo lažje. Postali boste zelo pridni in pravi deloholik. Pri vsem tem ne smete pozabiti nase in na tiste dejavnosti, ki so vam blizu. Sprostil vas bo sprehod v naravo. DEVICA Mirno obdobje, ki je pred vami, vas pomirja. Na delovnem mestu bo čas zaključkov in novih priložnosti. Seveda morate biti nekoliko previdni in ne smete prehitevati stvari. Zavedati se bo veljalo, da se dobro z dobrim vrne. Nakazana je tudi neka poslovna pot, ki bo polna prijetnih dogodivščin. ^ VODNAR (21.1. -18.2.) Verjeli boste vase in se prelevi v čutno bitje. Ceprav še vedno stvari pometate pod preprogo, je čas, da se odločite in spustite svež vetrič v svoje življenje. Nakazani sta dve poti in mnoge priložnosti. Energija vam bo nekoliko bolj nihala in tako ne smete odlašati, ampak bodite v vsem zelo odločni. RIBI moi {23.8■ - 22 9) (19.2. - 20.3.) Pričakovati je premi- Življenje vas bo ne Pričakovati je premi ke na bolje. Končno se boste lahko tudi sami odločili, kaj vas osreči in vam pričara notranji mir. Premik planetov na nebu vam podari neko dodatno energijo. Pomembno je, da spoznate tudi sami, da ste ljubljeno bitje in da se počasi Življenje vas bo nekoliko zanašalo in zdelo se bo, da vas privlačijo skrajnosti. Tako najdete v sebi veliko moči za osvoboditev. V ljubezni se ne boste nič odločili in se prepustili času. Na delovnem mestu vas bo nadrejeni postavil pred dejstvo in tako se v morju užaljenosti naučite plavati. H O R O S K O P Foto: Mateja Toplak Hiška v naravi, jutranja joga, prebiranje »pametih« knjig ter vsrkavanje znanj ob poslušanju modrih indijskih starešin Zavrč • Vincekova rez Če na Vincenca sonce sije, se dobro vino v čase vlije Pri Pungračičevih na slovensko-hrvaški meji (med Drenovcem in Selci Križovljanskimi) so na Vincencev god obrezali prvo trto. Odrezane mladice bo vinogradnik postavil v vodo in na toplo, da bodo napovedale, kaj se to leto obeta. Trto so za dobro letino še blagoslovili, zalili z lanskim vinom in nanjo obesili klobase. Druženje so popestrili z glasbo in pesmijo. Vincekova rez v organizaciji hrvaške občine Cestica je eno zadnjih dejanj čezmejnega sodelovanja v okviru projekta DE-PARK. Ta si prizadeva za ohranitev in oživitev kulturne dediščine na tem območju. Slovenski partnerji projekta so občini Podlehnik in Žetale, Javni zavod za kulturo, turizem in razvoj občine Rogatec ter vodilni partner PRJ Halo. Na hrvaški strani se jim pridružujejo občine Bednja, Cestica in Klenovnik, TKIC ter Udruga Ekomuzej Lepoglava. Projekt teče od februarja lani, končali pa ga bodo 19. februarja letos v Cirkulanah. Eva Milošič Trto je treba zaliti z njeno »krvjo«, lanskim vinom. torek • 2. februarja 2016 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBKlK 21 PTUJSKA TELEVIZIJA [ | kurentovanje 56. Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija 2. 9. februar 2016 SPREMLJAJTE kurentovanje na Ptujski televiziji PeTV vsak dan ob 20. uri v oddaji PTUJ V PUSTU 201 6 posnetek 56. mednarodne pustne in karnevalske povorke, v nedeljo, 7. 2. 2016 ob 20. uri tudi na TV www.petv.tv TELEf£~?5 Q3 ■ t?' Telekom Slovenije NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujerSKl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. CCC RADIOPTUJ 89,8-98,2-I04;3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen" - za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersM TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 2. februarja 2016 Prireditvenik PETEK 29. januar 7:30 DORA- Jan Plestenjak, pon. 8:20 Pomurski tednik, pon. 9:00 Obzornik TV Dravograd, pon. 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinijca, pon. 10:45 Utrip Ormoža, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 SKL - šport mladih, 17. odd., pon. 13:00 Kurentova svatba, pon. 14:15 Vtisi kurentovanja 2015, pon. 14:45 Infb kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Povabilo na kavo: Jana Skaza, pon. 19:10 Sekvenca, 48. oddaja, pon. 19:35 Glasbena osmica (sloj, 68. odd. 20:05 Ptujska kronika, pon. 20:35 55. med. povori: O strahovih, pon. 8:00 Predavanje dr. Tine Bergant, pon. 9:10 Kuhinjica, pon. 9:35 Modro, pon. 10:00 Glasbena avantura: Spomin na ustvarjanje Simone Weiss, pon. 11:05 Povabilo na kavo: Jana Skaza, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Ptuj pred pustom 2015,2. odd., pon. 14:00 Ptuj v pustu 2015,4. oddaja, pon. 14:20 Ptuj v pustu 2015,5. oddaja, pon. 14:40 Info kanal 16:10TVGorišnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Selcvenca, 49. oddaja, pon. 18:50 Športnik leta 2015, pon. 19:20 Šport(no), 38. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 DORA - Nataša Matiašec Rošker 21:25 55. med. povorka 2015, pon. 23:30 Info kanal PONEDEUEK1. februar 7:30 Glasbena osmica (slo), 68. odd., pon. 8:00 Sekvenca, 49. oddaja, pon. 8:20 Povabilo na kavo: Sanja Selinšek, pon. 9:05 Pregled tedna, pon. 9:25 Športnik leta 2015, pon. 10:00 Pomurski — jbportnil______________ ... 0 Pomurski tednik, pon. 10:35 SKL, šport mladih. 18. oddaja 11:05 Glasbena osmica (tuja), 67. odd., pon. 11:35 Kuhinjica, pon. 12:25 Pred pustom 2015,3. oddaja, pon. 12:50 Pred pustom 2015,4. oddaja, pon. 13:10 Ptuj v pustu 2015,6. oddaja, pon. 13:25 ftui v pustu 2015,7. oddaja, pon. ") Cista umetnost, 51. oddaja, |— i, pon. 13:401____________ 14:15 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Sport(no): 38. oddaja, pon. 19:10 Sekvenca, 49. oddaja, pon. 19:30 Kurentova svatba, pon. 20:45 Športnik leta 2015, pon. 21:15 Glasbena osmica (slo), 68. odd., pon. 21:45 Okrogla miza, pon. 22:30 Pregled tedna, pon. 22:50 Info Kanal Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv tj xa ' TLAKOVCI, ROBNIKI IN CEPLJENI IZDELKI 30% DO CENEJE akcija velja od 1.2. do 15.2 2016. kontakt veleprodaja: □31 215 BB5 02 613 07 56 www.stavbar-igm.si 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 18:00 Avrelio- -Za vaše zdravje V 2IVO 20:00 Gorišnica 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja SIP Oddaje Iz občin Spodnjega Podravja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK vač : ^platnih strariH I | www.siptv.fi I 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska kronika 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Pusto vanje na Vidmu 2015 13:00 Pozdrav sosedu - 2. del 15:00 Goriimca - Iz naših krajev 17:00 Pozdrav sosedu - l.del 18:30 Oddaja [z Slovenskih Goric 20:00 Starše - Dobri vojak * -veseloigra Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡rtfo@siptv.si Marketing: 02 74S 34 27; 031 627 340 08:00 Oddaja iz občine Markovci 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:30 Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Domava - ponovitev 14:00 Video strani 18:00 Antonov večer v Stopercah 19:40 SKL 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka Dodal ni lermini oddaji Oddaje iz občine Majšperk redno v novih terminih na Sporedu SIP_TV program v 2ho tudi preko spleta www.siptv.si 08:00 Oddaja Iz občine Videm 09:00 ŠKL 09:30 Polka in majolka 10:30 Ptujska kronika 11:00 Ujemi sanje, Video strani 18:00 Pustovanje na Vidmu 2015 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:30 Oddaja iz občine Markovci 23:30 Video strani www.tednik.si i tednik@tednik.s i Petek, 29. januar 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Veliki pok, za šole in izven, ob 9.30 in 11.00 10:00 Slovenska Bistrica, sejna soba KSS: delavnica Spomladanske zasaditve, Miša Pušenjak 17:00 Ormož, MCO: srečanje društev, klubov, mladih 18:00 Slovenska Bistrica, telovadnica SŠ: Tradicionalna športno-zabav- na prireditev Športnik leta 2015 občine Slovenska Bistrica 19:00 Pobrežje, vaški dom: R. Cooney: To imamo v družini; komedija v izvedbi gledališke skupine KD Videm 20:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: premiera novega glasbe-no-vizualnega projekta, koncert bobnarja in skladatelja Žana Tetičkoviča The port of life Sobota, 30. januar 9:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: regijska fotografska delavnica in razstava Pust in maskiranje, do 13. 2. 9:00 Spuhlja, večnamenska dvorana: sejem korantove opreme KD FD Korant Spuhlja, do 17.00 13:00 Hajdina, razstavišče PSC: odprtje likovne razstave Nežke Kurnik, članice Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina 14:00 Podvinci, gasilski dom: tradicionalno izdelovanje rož iz papirja 17:00 Sveti Tomaž, Dom kulture: območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Bogastvo ljudske zakladnice 2016 18:00 Hajdina, gostilna Olga: občni zbor etnografskega društva Koranti Hajdina 18:00 Slovenja vas, prostori ŠD: občni zbor ŠD Slovenja vas 19:00 Ptuj, kava bar Orfej: Vinilnica, glasba z gramofonskih plošč 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Zapiranje ljubezni Nedelja, 31. januar 9:00 Spuhlja, večnamenska dvorana: sejem korantove opreme KD FD Korant Spuhlja Ponedeljek, 1. februar 8:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: pustna knjižna razstava, Ste videli pusta, kako zimo hrusta?, do 19. ure, do 11. 2. ETNOGRAFSKO DRUŠTVO "KORANT" MARKOVCI v PRiREiA a s z n k ^Kf v Markovcih 2016 POVORKA I SO& I 6,2.1 OB 13. UR! V ZABOVCIH MILICA T0D0R0VIC j DJ NEY ANSAMBEL SAŠE AVSENIK SOB 6.2. JELENA R0ZGA MEJAŠI | DJ NEY E I MLADI GAMSI BAND PALINKA Pradaia vitapnle, BAR mi ORAČIH. MARKOVO" TA KOS OOS fljftOPAftU. MAfilhOK (i OST IL NA I NAR1 OH V LJUfOMtH OOSTILMA VILLA MOHOE f*Tl ; r,PtfMI ]A www.fosenk.si ^ LtfftH AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe 0PR. BARVA BMW 320 D TOURING X - DRIVE 2012 13.990 1. LAST., ODUČEN BELA BMW 320D TOURING XENON USNJE NÄVI 2011 12.390 1. LAST., VSA OPREMA BELA BMW 520D TOURING 2011 22.490 1. LAST, USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASSO 2007 5.990 1. LAST., ODUČEN KOV. MODRA CITROEN C51.6 HDI NAVIGACIJA 2011 9.490 1. LAST, KOT NOV ČRNA CITROEN C5 2,0116V 2009 7.490 1. LAST., ODUČEN SREBRNA FORD FOCUS 2013 10.490 1. LAST., ODUČEN BELA JAGUAR X-TIPE 2,0 D14 2004 3.990 1.LAST, ODUČEN KOV. SIVA MAZDA 6 2007 5.490 1. LAST., ODUČEN KOV. SV. MODRA OPEL INSIGNIA2.0 CDT1 COSMO 2013 12.990 1.LAST, ODUČEN VEČ BARV PEUGEOT4072.0HDI NÄVI PANORAMA 2007 4.990 2. LAST, VSA OPREMA SIVA PEUGEOT 50081,6 E - HDI 2012 9.990 1. LAST., ODUČEN SV. MODRA VOLKSWAGEN GOLF 2,OTDI 2009 7.990 ODUČNO OHRANJEN MODRA VW GOLF 1.9 TDi PLUS 2007 7.490 1. LAST., ODUČEN SIVA VW PASSAT 1,9 TDI 2006 5.990 1. LAST., ODUČEN SREBRNA VWPASSAT2.0TDIVAR. NOV MODEL 2012 12.490 1. LAST., TOP OPREMA VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Mali oglasi S.A.R.S. SIDDHARTA j DJ NEY PON 8.2. SEVERINA | DJomla t ANSAMBEL PLAMEN STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO hlodovino jelše in hrasta. Možno na panju. Plačilo takoj. G.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., 041 610210 ali 02 769 1591 FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, Sovretova 41, Ptuj. Tel. 041 760 884, www.enekas.si. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 5417 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor, kosilnico BČS ali kultivator Gorenje Muta in sadilnik krompirja Hmezad. Ponudbe na telefon 041 235 349. PRODAM mešani gozd (bukev, hrast) v Sp. Leskovcu (Strmec pri Leskovcu) v izmeri 3005 m2. Cena za 1 m2 je 60 centov. Informacije na telefon 041 467 851. PRODAMO odojke, 041 893 546. OD PRVEGA lastnika kupim traktor Steyr 18, novejši tip s koso, in tračni obračalnik SIP 220. 041 261 676. KUPIM traktor. Lahko je IMT, Deutz, Ursus, Štore, Univerzal ali Zetor. Ponudbe na 041 235 349. PRODAM krave, telice in bikce po izbiri. Telefon 041 201 310. Kmetija Prosenjak Franc, Brstje 13, Ptuj. KUPIM kosilnico Gorenje Muta, lahko v okvari ali brez motorja. Telefon 051 376 732. PRODAJAMO travnik v občini Pod-lehnik, površine 2.636 m2. Cena po dogovoru. Prodajamo njivo v občini Ptuju, površine 13,391 m2, kmetijsko zemljišče. Cena po dogovoru. Telefon 040 596 229. PRODAM prašiča, težkega od 60 do 70 kilogramov. Telefon 051 333 528. PRODAM svinjo, težko 250 kg. Telefon 031 221 750. PRODAM novega mulčarja in svinjo, težko 150 kg. Telefon 051 219 567. PRODAM 5 let staro kravo in telico, obe breji v 9. mesecu. Telefon 041 941 878. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAM prašiče, težke od 30 kg naprej. Telefon 031 516 926. NEPREMIČNINE PRODAM vinograd z vikendom (20 m2), Gruškovec 23 b, Cirkulane. 041 314 199. NAJEM kmetijskih zemljišč v občini De-strnik. Najem po dogovoru, na telefon 070 764 261. UGODNO prodamo starejšo hišo na Ptuju, delno obnovljeno, lepa lokacija. Telefon 070 270 130. Št. energetske izkaznice: 2015-234235-23829. DOM IN STANOVANJE ODDAM upokojencu, moškemu, manjšo garsonjero v Majšperku. Cena 120 € + stroški, možna hrana. 041 681 166 NA PTUJU najamem 1 -sobno ali 1,5-sobno stanovanje ali garsonjero. Telefon 070 701 864. PODJETJE Elektro-Ka, d. o. o., iz Žni-daričevega nabrežja 11 na Ptuju išče kvalificirane električarje za delo v tujini. Vsi zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 02 746 7170 ali se oglasijo na sedežu podjetja, vsak delovnik med 9. in 11. uro. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. Mestni kino Ptuj Sreda, 27. januar: 13:00 Z dojenčkom v kino: Moja mama. Četrtek, 28. januar: 19:00 Oskarjevi nominiranci: Povratnik. Petek, 29. januar: 16:00 Medo s severa; 17:30 Oskarjevi nominiranci: Soba; 20:00 IFFR live: Ko odprem oči. Sobota: 30. januar: 16:00 Medo s severa; 17:30 Oskarjevi nominiranci: Soba; 20:00 IFFR live: Predsodki. Nedelja: 31. januar: 16:00 Medo s severa; 18:00 Oskarjevi nominiranci: Soba; 20:00 Oskarjevi nominiranci: Povratnik. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Alpski večer na Bledu; nastopajo: Alpski kvintet, ans. Storžič, ans. Dežur, ans. Dori, ans. Čuki, Van-drovci, Navihanke, Ans. Marjana Drofenika, Ans. Petra Finka, Slovenski muzikantje. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, videoprodukcija Tinček Ivanuša. petek • 29. januarja 2016 Oglasi in objave StajerskiTZÏÏHIK 23 amnosek Boštjan ZEMLJAK s.p. Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b spomeniKi potice stopnice www.tednik.s Obvestilo o zapori ceste Euro-Asfalt, d. o. o., izvajalec del na trasi avtoceste A4 Slivnica-MMP Gruškovje, pododsek Draženci-MMP Gruškovje, obvešča, da bo zaradi del za ves promet zaprta lokalna cesta LC 457031 Kozminci-Tri vode, od hišne številke Žetale 105 do nadvoza za naselje Janiče. Cesta bo zaprta od 28. januarja 2016 do predvidoma 31. avgusta 2016. Obvoz bo možen po regionalni cesti. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA FRODUNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA, UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik cenf) Oprema Barva fiat stil01.816v dynamic 2002 1.990/k) € serv. knjiga rumena citroen xsara picass01.616v exclusive 2008 4.440,00 € prvi last. kov. srebrna citroen xsara picass01.616v elegance 2006 4.290,00« serv. knjiga kov. srebrna ford fusion 1.416v ambiente 2008 4.400,00 € serv. knjiga k0v.b0rd0 opel zafira 1.9 cdtienjoy 2008 6.150,00 € serv. knjiga kov. srebrna fiat punto grande 1.4 8v dynamic 2008 4.590,00« prvi last. kov. sv. modra nissan qashqai 1.616v1ekna 2008 8.350,00« serv. knjiga k0v.crna renault megane1.616v auth. conf. 2003 2.550,00« prvareg.04 kov. siva volkswagen golf 2.0tdi trendline 2009 7.990/10« prvi last. kov. sv. modra fiat punto grande 1.2 actual 2006 3.200,00« klima k0v.0pečna bmw31s dtouring 2009 9.900,00« serv. knjiga kov. črna renault sœnic 1.616v air 2002 1.990,00« klima kov. srebrna renault clioii11.216v dynamique 2011 6.300,00« 76.156 prev. kov. sv. zelena peugeot 30081.616v premium 2010 10.950/»« 11.933 prev. kov. srebrna renault modus1.2 tœ expression 2011 5.950,00« prvi last. kov. sv. modra RENAULT MODUS GRAND liDCI DYNAMIQUE 2010 6.100,00« serv. knjiga kov. srebrna opel astra 2.0 turbo ok 2008 9.990,00« 78.253 prev. kov. modra renault laguna1.9 dciexpr. break 2004 2.700,00« avt. deu. klima kov. siva nissan note 1.416vvisia plus 2008 4.200,00« prvi last. k0v.črna land rover discoveryiii 2.7 d v6 avt. 2007 13.990,00« serv. knjiga kov. Črna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očima, tasta, brata in strica Otmarja Gajšta IZ SPODNJE SVEČE 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za molitev in cerkveni obred, govornici gospe Hedviki za poslovilne besede, pevcem, društvu upokojencev in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Z žalostjo v srcu žena Pavla in vsi njegovi najdražji Naš dom ostal je prazen, ko nehote smo šli narazen, vedno znova, ko jutro se rodi, tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, svaka, brata in strica Franca Kelenca IZ PLACEROVCEV 10 se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Hvala osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, kolektivu Talum, PE Ulitki, cerkvenim pevkam za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, nosilcema križa, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter podjetju Mir. Žalujoča njegova družina Pomlad v tvoj vrt prišla bo, s sončnimi žarki ga obsijala bo, a tebe ni, da rožce zalivali bi. Drago Z. ZAHVALA ob boleči izgubi naše najdražje mame, babice in prababice Katarine Zupanič S SP. HAJDINE 57 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sova-ščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku za obred, govornici za poslovilne besede, pevcem, trobentaču in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej iskrena HVALA. Z žalostjo v srcu vsi njeni Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik PVC okna, vrata, senčila ROLETE, mW ^^P Pv PVC OKNA, SENČILA S| E^Ä VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJA -20% GOTOVINSKI POPUST V šumenju vetra slišim vajin glas. V šopku cvetja vidim obraz. Senca spomina in bolečina, oboje se v dušo zajeda ... SPOMIN Neža Janžekovič 26. 1. 2015-2016 IZ BUKOVCEV 75 Janko Janžekovič 15. 2. 2006-2016 IZ BUKOVCEV 75 Iskrena hvala vsem, ki se ju radi spominjate, jima prižigate svečko in poklonite lepo misel. Žalujoči: vsi vajini Ostali so spomini, ostala je bolečina, ostala za vama velika je praznina. SPOMIN 27. 2. 2016 mineva 13 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi ata Viljem - Stanko Voda IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 56 28. 1. 2016 je minilo 1 leto, odkar nas je zapustila naša draga mama Frančiška Voda Hvala vsem, ki se spomnite in prižgete svečke na njunem preranem grobu. Vajini najdražji Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je živeti brez njega. SPOMIN Minilo je dvajset let, odkar sta nas zapustila naša draga Katarina Kokol 1996-2016 Jožef Kokol 1995-2016 S KRČEVINE PRI VURBERGU 106 Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, darujete cvetje in ob njunem grobu prižigate sveče. Vajini najdražji Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je živeti brez njega. SPOMIN Minilo je enajst in deset let, odkar sta nas zapustila naša draga Elizabeta Mlakar 26. 12. 2004 Franc Mlakar 27. 1. 2006 IZ LANCOVE VASI Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, darujete cvetje in ob njunem grobu prižigate sveče. Vsi vajini Srce je omagalo, tvoj dih prezgodaj je zastal, a spomin nate bo za vekomaj in večno ostal. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, Jožef Karo IZ DRAVSKE ULICE 6, PTUJ Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 15. uri na pokopališču v Zavrču. Darovano cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v korist župnijskega urada v Zavrču. Njegovi: žena Jožica, sinova Roman in Davorin z družinama Slovenija • Pred roko pravice največkrat zaradi tatvin Od 319 obsojenih mladoletnikov, v zapor eden V letu 2014 je bilo 319 mladoletnih oseb obsojenih. Od tega je bil le en mladoletnik obsojen na mladoletniški zapor, v večini primerov, skoraj 63 % mladoletnikov, pa je bilo v celoti zaupanih v skrb centrov za socialno delo. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v letu 2014 ovadenih skupaj 2299 mladoletnikov, kar je sicer 580 vloženih kazenski postopkov več kot leto pred tem. Kljub temu pa je bilo v minulem letu manj obsojenih, in sicer 319 mladoletnikov. Leta 2013 je bilo obsojenih 427 mladoletnikov, leta 2012 pa 398. Sicer pa med obsojenimi mladoletniki prevladujejo moški, teh je bilo leta 2014 282. Spolno nasilje, ponarejanje denarja, tudi uboj... Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj je bilo izrečenih največ varnostnih ukrepov ali kazni zaradi tatvine (67), velike tatvine (49), neupravičene proizvodnje in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (29), nasilništva (25) in lahkih telesnih poškodb (25). Med pogostejšimi kaznivimi dejanji med mladoletniki najdemo tudi rop (15) in nasilje v družini (10). Štirje mladoletniki so bili obsojeni zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, dva mladoletnika zaradi spolnega nasilja in ponarejanja denarja ter en mladoletnik zaradi uboja. Bistvo prevzgoja, ne samo kazen Zgodba je pri obravnavi obsojenih mladoletnih oseb povsem drugačna v primerjavi s polnoletnimi osebami. Bistvo kaznovanja mladoletniških postopkov je bolj prevzgoja mladoletnega storilca kaznivega dejanja kot pa sama kazen zaradi storjenega kaznivega dejanja. Temu potrjujejo tudi podatki statističnega državnega urada. Od 319 primerov je Fotografija je simbolična. bil namreč na prestajanje mladoletniškega zapora v Sloveniji, ki je sicer v Celju, obsojen en mladoletnik, 313 mladoletnikom pa je bil izrečen vzgojni ukrep. Večina primerov, skoraj 63 odstotkov, je bilo v celoti zaupanih v skrb centrov za socialno delo. Devet mladoletnikov je bilo napotenih v prevzgojni dom, v zavod za usposabljanje pa dva. V vzgojni zavod, ki pa je namenjen predvsem umiku iz problematičnega okolja, so sodišča napotila nadaljnjih 26 mladostnikov. Petim mladoletnikom ni bil izrečen vzgojni ukrep ali kazen. Medtem ko so preostale doleteli blažji ukrepi. V zaporu za mladoletnike pet oseb Na prestajanju mladoletniškega zapora je bilo sicer v letu 2014 skupaj pet mladoletnikov, pri čemer v zavodu Ig ni bilo nobene mladoletnice. »Trend takega števila obsojencev se nadaljuje že več let,« opažajo Vikend menu vsako soboto in nedeljo (od 12. do 17. ure) na ministrstvu za pravosodje. Od vseh mladoletnikov pa je le eden prestajal daljšo zaporno kazen, in sicer od štirih do pet let. Trije mladoletniki so bili obsojeni na kazen od enega do vključno dve leti, eden mladoletnik pa na kazen od dve do vključno tri leta mladostniškega zapora. »Kazen mladoletniškega zapora presta- Najpogosteje obsojena kazniva dejanja polnoletnih oseb, Slovenija, 2014 9.410 SKUPAJ 2.241 za tatvino in veliko tatvino 932 za goljufijo za neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami 589 za ponarejanje listin 426 za lahko telesno poškodbo 400 za nasilje v družini To je 56% vseh obsojenih polnoletnih oseb. Število obsojenih oseb narašča V letu 2014 je bilo vsega skupaj obsojenih 9.410 polnoletnih oseb, 319 mladoletnih oseb in 45 pravnih oseb, kar sicer pomeni 17 % manj kot leto pred tem. Kljub nižjemu številu obsojenih v primerjavi s prejšnjim letom pa na državnem statističnem uradu ugotavljajo, da je obtožb v zadnjih letih čedalje več.Sicer pa se je pri fizičnih osebah glavnina obsodb (56 %) nanašala na več kaznivih dejanj. Največkrat obsojene so bile tatvine in velike tatvine, sledili so goljufije, neupravičena proizvodnja in promet z mamili, ponarejanje listin in lahke telesne poškodbe. Med najpogosteje obsojenimi kaznivimi dejanji je bilo tudi nasilje v družini. 60 % vseh obsodb pri pravnih osebah pa se je nanašalo na le dve kaznivi dejanji, in sicer na poslovno goljufijo in kršitev temeljnih pravic delavcev, še ugotavljajo na državnem statističnem uradu. jajo starejši mladoletniki v posebnem zavodu za prestajanje kazni mladoletniškega zapora, v katerem lahko ostanejo do dopolnjenega triindvajsetega leta. Če dotlej ne prestanejo kazni, se premestijo v zavod, v katerem prestajajo kazen polnoletni obsojenci. Izjemoma lahko ostane v zavodu za mladoletnike tudi obsojenec, ki je Izrečeni vzgojni ukrepi ali kazni mladoletnim osebam, Slovenija, 2014 Kazen 1 2014 Vzgojni ukrep - nadzorstvo organa socialnega skrbstva 201 Vzgojni ukrep - navodila in prepovedi 42 Vzgojni ukrep - ukor 33 Vzgojni ukrep - oddaja v vzgojni zavod 26 Vzgojni ukrep - oddaja v prevzgojni dom 9 Ni izrečen vzgojni ukrep ali kazen 5 Vzgojni ukrep - oddaja v zavod za usposabljanje 2 Mladoletniški zapor 1 SKUPAJ 319 že star triindvajset let, vendar samo, če je to potrebno, da dokonča šolo ali strokovno usposabljanje,« so še pojasnili na ministrstvu za pravosodje. V prevzgojnem domu 35 mladoletnikov V nasprotju z zaporom, kjer ne gre samo za izvrševanje kazenske sankcije, pač pa za vzgojni ukrep, je Prevzgojni dom Radeče, edini te vrste v Sloveniji, ki si prizadeva predvsem za prevzgojo problematične mladine. V letu 2014 je bilo v prevzgojnem domu skupaj 35 mladoletnikov, odpustili pa so 18 mladoletnikov (enega po pogojnem odpustu). Izmed odpuščenih mladoletnikov je bilo pet takšnih, ki so vzgojni ukrep prestajali tri leta, štirje od dve do tri leta, sedem od enega do dve leti ter dva od šest mesecev do enega leta. Monika Levanič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO NA. I ! ORS „ Hardek 34g, 22ZO ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; ■BREZPLAČNO SVETOVANJE ■BREZPLAČNE IZMERE ■BREZPLAČNA PONUDBA ■STROKOVNAVGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO Napoved vremena za Slovenijo Koliko dni pred Petrovim (28) stolom grmi, toliko po njem mrazi. Dobrodošli. Danes bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan se bo delno zjasnilo. Bolj oblačno bo ostalo ponekod v jugozahodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, ponekod v severnih krajih malo pod 0, najvišje dnevne od 7 do 11 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo v jugozahodni ter delu osrednje in južne Slovenije oblačno, ponekod bo rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno. Pihal bo šibak do zmeren jugozahodni veter. Vremenska slika Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega tlaka, nad severno Evropo pa ciklon-sko območje. Foto: CG Vir: SURS Vir: SURS