Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (7/16°C) bo oblačno, v soboto (9/13°C) in nedeljo (8/13°C) pa oblačno in deževno Četrtek, 25. oktobra 2018 številka 43 j leto 65 www.nascas.si naročnina 03 S9S 17 50 cena 1,90 € -VO iu-i ■in 50 ïu"» ïi »Za naložbo in njeno vodenje se moramo zahvaliti Mestni občini Velenje, ki tudi s tem korakom dokazuje, da je vzorna skrbnica objektov kulturne dediščine na svojem območju,« je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart in dodala, da se nove pridobitve na Velenjskem gradu, kjer so bili približno tri mesece brez osvetlitve, veselijo. V tem času so od obiskovalcev predvsem večernih prireditev in prebivalcev mesta večkrat slišali, da osvetlitev res pogrešajo. »Velenjski grad je nedvomno ikona našega mesta. Je njegova največkrat fotografirana točka. Zasluži si, da je videti tako, kot ga prikazuje nova osvetlitev,« je še dejala in pojasnila, da je belorumeno svetlobo izbrala stroka, ker da takemu objektu kulturne dediščine najbolj pritiče. Župan MOV Bojan Kontič: »Ko zagledamo ta čudoviti objekt, vemo, da smo doma.« Kaj o novi osvetlitvi Velenjskega gradu menijo občanke in občani? boljšo osvetlitvijo same fasade objekta pa poudarjajo mogočnost gradu. Čeprav jih je toliko, bodo zaradi LED tehnologije porabili manj energije. Mestna občina Velenje je 115 tisoč evrov vredno naložbo izpeljala v skladu z določili uredbe o svetlobnem onesnaževanju. V ceno naložbe je vključen tudi 25 tisoč evrov vreden projektor vrhunske kakovosti, ki med drugim omogoča tudi 3D video mapping projekcije, uporabljali pa ga bodo lahko različni prireditelji. Bartelme Heins: »Nova osvetlitev je bila potrebna, ker je bila prejšnja zastarela. Zdaj ima grad čisto nov lesk in se bolj jasno vidi. Ko se iz Žalca, kjer zdaj živim, vračam v Velenje, kjer sem živel 20 let, uživam, ko vidim, kako se mesto razvija.« Kasima Medara: »Osvetlitev je z eno besedo čudovita. Grad mi je zelo všeč. Od koderkoli prihajam, vem, da sem doma, ko zagledam Velenjski grad.« Marija Čeplak: »Čeprav sem pričakovala, da bo v barvah, vidim, da je tudi v beli svetlobi grad zelo lep. V novi luči si ga bom ogledala tudi od blizu. Mislim, da za grad lepo skrbijo.« Danes odprtje Spominskega centra 1991 Velenje, 25, oktobra - Na današnji dan suverenosti bodo ob 17. uri odprli Spominski center 1991 (Kopališka 3, Velenje), prostor, namenjen ohranjanju spomina na čas, ko se je rojevala naša država. Osrednji govornik bo župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, pozdravna govora bosta imela ministrica za pravosodje Republike Slovenije Andreja Katič in minister za obrambo Republike Slovenije Karl Erjavec. V spominskem centru bo na ogled stalna razstava o procesih in dogodkih, vezanih na osamosvajanje Republike Slovenije v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Predvsem pa si želijo, da bi spominski center postal prostor vzgoje, izobraževanja in kulture ter prostor druženja, srečevanja in povezovanja domoljubnih ljudi. Na otvoritvi bodo nastopili Otroški pevski zbor enote Vrtca Velenje Najdihojca, Pihalni orkester Premogovnika Velenje in sopranistka Mojca Bitenc. Vsi smo minljivi Mira Zakošek Pred nami so dnevi, ko nam bo zastajal korak, ko bomo z mislimi pri svojcih, ki jih ni več med nami, pa tudi pri tistih, ki so svoja življenja žrtvovali za to, da so nam izborili svobodo in samostojno državo. Je pa ta čas globokih spominov in misli tudi čas, ko se je dobro ozreti vase in pomisliti na to, kako kar najbolj polepšati svoj in vsakdanjik svojih najbližjih. Zakaj bi se šele takrat, ko jih izgubimo, ko nastane globoka praznina, začeli zavedati, kako zelo so nam bili pravzaprav pomembni, kako smo jih potrebovali in kako jih vendarle pogrešamo. Dotaknimo se jih raje že danes s prijazno besedo, mislijo, dobro gesto, utrganim trenutkom. Potrudimo se, da že danes, ko jih še imamo, z njimi delimo svoje radosti, pa tudi dileme in težave, ne pa prepogosta nesoglasja, s katerimi otežujemo življenje tako sebi kot njim. Ste kdaj pomislili, da si največ gorja povzročimo pravzaprav najbližji. Te rane pa so tudi najgloblje in najbolj pekoče. Vodijo v številne družinske tragedije, ki mnogokrat ostajajo iz različnih razlogov (največkrat ekonomskih) zaprte med štiri stene, največje žrtve tega pa so otroci. Le zakaj bi moralo biti tako, zakaj ne bi zmogli več strpnosti in razumevanja. Različnost nas privablja, zato bi morala biti tolerantnost do drugačnosti samoumevna in želena. Hiter tempo življenja je naredil svoje, na žalost tudi to, da ne ločimo več, kaj je bolj pomembno. Da se, ko ni treba, izgovarjamo nanj. Vse bolj nas skozi vsakdanjost vodijo različne oblike robotov (mirno lahko tako imenujem tudi družbena omrežja), ki nam kradejo čas in pozornost, z nami uspešno manipulirajo in pogosto kradejo tudi identiteto. Osebni stiki postajajo ob tem vse manj pomembni. Časa za obisk svojih ostarelih sorodnikov, pa tudi tistih pravih prijateljev (ne namišljenih všečkarjev), praktično nimamo, priložnostni pogovor na ulici, ko srečamo kakšnega znanca, pa postaja bolj breme kot iskreno veselje. Ozrimo se torej v teh dneh tudi vase (če takšno refleksijo še zmoremo), upočasnimo korak in naredimo kakšno dobro dejanje, osrečimo koga od svojih bližnjih. Vzemimo si zanj čas. Veliko več nam prinaša tako druženje v življenje kot pa prazna Facebook, Twitter in podobna blebetanja. Verjemite, sreča je nalezljiva in zagotovo se bo naselila tudi v naših srcih. Pa morda upoštevajte tudi prastari nasvet: dan, ko nismo nikogar osrečili, je izgubljen. Naj bo takšnih dni v prihodnje čim manj. 60 let rasti in razvoja Velenje - Jutri (v petek) ob 18. uri bo v dvorani kulturnega doma Velenje slavnostna akademija. Pripravil jo bo Šolski center Velenje, z njo pa bo zaznamoval 60-letnico svojega delovanja. Kot zagotavljajo na centru, sta šest desetletij delovanja zaznamovala rast in razvoj vzgojno-izobraževalne ustanove, ki sodi med najboljše tovrstne v državi. Danes pod njegovim okriljem delujejo štiri srednje šole, višja strokovna šola ter Medpodjetniški izobraževalni center. V tem šolskem in študijskem letu izobražujejo v 26 srednješolskih in šestih višješolskih programih 1416 dijakov, blizu 330 študentov in od 800 do 1000 udeležencev funkcionalnega izobraževanja in izobraževanja odraslih. ■ tp Naslednja številka Našega časa bo zaradi praznikov izšla 8. novembra. Priloga DOM Q© Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA »»WAS 25. oktobra 2018 LOKALNE novice ^ 230 let šoštanjske usnjarne Velenje med bolj aktivnimi v ETM Velenje, 16. oktobra - V torek je v Krškem potekala zaključna prireditev projekta Evropski teden mobilnosti. Na njej so se zbrali lokalni in regionalni koordinatorji ter predstavniki Medresorske delovne skupine za trajnostno mobilnost. Ob tej priložnosti so podelili tudi nagradi za najbolj aktivno mestno in nemestno slovensko občino. Prejeli sta ju Mestna občina Koper in Občina Polzela. Med najbolj aktivne sta se uvrstili še Mestni občini Velenje in Maribor ter občine Krško, Bohinj, Medvode in Črna na Koroškem. Velenje sodeluje v projektu že več kot deset let. V tem obdobju so izvedli številne dogodke, aktivnosti, ki občane spodbujajo k uporabi okolju bolj prijaznih oblik mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje in javni potniški promet. Obisk delegacije iz Ukrajine Velenje, 16. oktobra - Mestna občina Velenje je gostila ukrajinsko delegacijo, ki je obiskala Slovenijo zaradi sodelovanja z Energetsko agencijo KSSENA, s katero skupaj pripravljajo projekte energetske sanacije bolnišnic. Skupino ukrajinskih strokovnjakov iz zdravstva in energetske učinkovitosti je sprejel velenjski podžupan Peter Dermol, ki jim je predstavil občino. Ukrajinsko delegacijo strokovnjakov iz zdravstva in energetske učinkovitosti je sprejel podžupan Peter Dermol. Po sprejemu je skupina spoznala tudi projekt energetske obnove Zdravstvenega doma Velenje. Takšen prenos znanja omogoča enkratno izkušnjo in vpogled v uspešno izpeljane energetske rešitve, s katerimi se ponaša naša občina. Srečanje je obenem ponudilo možnost, da se ukrajinskemu trgu predstavijo velenjska podjetja s področja energetske učinkovitosti, gostje pa so mestno občino Velenje spoznali tudi kot zanimivo turistično destinacijo. V Lajšah začeli graditi Šoštanj, 17. oktobra - V Lajšah v občini Šoštanj so se začela dela za izgradnjo objekta na športnem igrišču. Objekt bo pritličen, z večnamensko dvorano, garderobami, sanitarijami, skladiščem, manjšo kuhinjo ter zunanjim pokritim prostorom. Objekt bo zgradilo podjetje Andrejc iz Šoštanja, vrednost del pa znaša dobrih 220.000 evrov. Delno, v višini 92.000 evrov, bo kot program za rekreacijo, turizem in prosti čas sofinanciran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Omogočili dostop invalidom Velenje, 18. oktobra - Odslej bodo lahko tudi invalidne osebe dostopale do različnih nadstropij v mestni hiši, saj so kupili stopniščni vzpenjalnik, namenjen prevozu invalidnih oseb po stopnicah. Upravna stavba sicer ima dvigalo, ki pa stoji v medeta-žah, in do nadstropja višje ali nižje še vedno vodi nekaj stopnic. Z novo pridobitvijo je tako tudi mestna hiša postala prijaznejša invalidnim in gibalno oviranim osebam, saj so jim omogočili neoviran dostop do posamezne etaže upravne stavbe. a mz, mkp Šoštanj, 20. oktober - Razvoj Šoštanja je v preteklosti v veliki meri zaznamovala šoštanjska usnjarna. Letos mineva že 230 let od njene ustanovitve. S priložnostno slovesnostjo v soboto dopoldan so se tega pomembnega dogodka spomnili v Muzeju usnjarstva na Slovenskem, ki je bil odprt pred devetimi leti ravno z namenom ohranjanja spomina na številne generacije šoštanjskih usnjarjev. Zbrane je pozdravila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart, nagovoril pa jih je še župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je kratko predstavil razvoj šoštanjske usnjarne - od začetkov v Toterjevi delavnici v Šoštanju do največjih uspehov, ko je bila med obema vojnama najsodobnejša usnjarna na Balkanu. Spomnil se je tudi njenega stečaja in zaprtja pred skoraj dvajsetimi leti. Župan je poudaril tudi pomen ohranjanja spomina na šoštanjsko usnjarno: »Da Občina in Šošta-njčani skrbimo za ohranjanje spomina na ta del življenja v šo-štanjski preteklosti, dokazujejo razne aktivnosti, kot so: postavitev doprsnih kipov bratov Vošnjak v spominskem parku pred OŠ KDK Šoštanj, organizirane razstave v Mestni galeriji, simpoziji o usnjarstvu na Slovenskem in širše in seveda izgradnja Muzeja usnjarstva na Slovenskem, ki bo prihodnje leto praznoval že deset let. Z njim se je Občina Šoštanj poklonila vsem generacijam usnjarjev, ki so bili zaslužni za prodor in uspeh tovarne v vseh obdobjih njenega delovanja. Od prvih začetkov v obrtni delavnici pa vse do zaprtja Tovarne usnja Šoštanj.« Ob koncu se je župan zahvalil Muzeju Velenje, ki upravlja Muzej usnjarstva, in vsem zaposlenim v šoštanjskem muzeju za prizadevno delo, saj poskušajo na različne načine približati vsebino muzeja obiskovalcem, učencem osnovnih in srednjih šol pa nazorno prikazati nekoč bogato in svetovno poznano gospodarsko panogo. Neuradno druženje se je nadaljevalo do poznega popoldneva ob zvokih Pihalnega orkestra Zarja ter tradicionalni usnjarski malici, ki jo je za vse obiskovalce pripravilo Turistično olepševalno društvo Šoštanj, plačala pa Občina Šoštanj. Ves dan je v muzeju potekal dan odprtih vrat, organizirali so dva vodena ogleda, otroci pa so si v delavnicah lahko izdelali usnjene spominke. a mkp Jenko zahteva izredno sejo Sveta MO Velenje - Svetnik v Svetu Mestne občine Velenje Matej Jenko, ki je, tudi kandidat za župana na novembrskih lokalnih volitvah in nosilec liste skupaj z devetimi podpisniki iz vrst SDS, SLS ter dveh samostojnih, terja sklic izredne seje Sveta Mestne občine Velenje. Za dnevni red predlagajo šest točk, pri vseh bi šlo za seznanitev, in sicer s problematiko v Zdravstvenem domu Velenje v zvezi z zapiranjem oddelka Dispanzer za medicino dela, z nastanitvijo begunskih družin, s posledicami okužene zemlje na nasipu Velenjskega jezera, postopkom izbire izvajalca projekta gradnje oskrbovanih stanovanj, s problematiko daljinskega ogrevanja in s stanjem tožbe Mestne občine do družbe TEŠ oziroma HSE. a Savinjsko-šaleška naveza Zdaj gre zares še na lokalni ravni Veliko »poklicanih« ... - Predvolilni tresljaji - Odpadki pod zemljo - In vendar se premika Ponovil se je še en z volilnimi opravili zaznamovan slovenski veliki petek. Tokrat z lokalnimi. Pretekli petek se je začela volilna kampanja, slišati je, da bo ponekod ostra. Predvsem za izvolitev županj ali županov, saj je ponekod rekordno veliko kandidatov. Ali je res tolikšna skrb za dobro občin ali gre bolj za osebno potrjevanje? V Sloveniji izstopa Maribor, kjer imajo kar 18 kandidatov, na našem območju so s sedmimi Celjani le za enega prehiteli Velenjčane. A tudi v nekaterih manjših občinah liste kandidatov niso majhne. V Šentjurju, Šmarju in Štorah jih imajo po pet. Nekateri kandidati so za nekatere tudi »posebni«. Kot npr. kandidatka za županjo v Kozjem, ki izhaja iz Šiškove stranke. V sedmih občinah naše širše regije novega župana že imajo - kandidirajo namreč le sedanji. Drugje bomo videli, ali bodo v tej množici kandidatov občani res znali izbrati prave. Take, ki bodo res delali dobro za občane. A začetek lokalne volilne kampanje ni bil kriv za tresenje tal v več občinah na širšem celjskem območju. No, tudi tresenje in druge nevšečnosti tokrat na srečo niso bile prave. Na srečo je bila le vaja in preverjanje usposobljenosti za primer takega resnega dogodka. Na reki Vo-glajni v Celju so izvedli tudi vajoprotipoplavne zaščite s tehničnimi sredstvi, tako imenovanimiprotipoplavnimi »zagatnicami«. Tako v teh dneh v središču starega dela Celja tudi ni bilo kakšnega resnega udora, da bi se znašla pod zemljo zbiralnica odpadkov. Tega na srečo ni bilo, je pa Celje res dobilo prvo podzemno zbiralnico odpadkov, in to pred glavno celjsko knjižnico na nedavno prenovljenem Muzejskem trgu. Za tako novost so se v knežjem mestu odločili, da bo imel ta trg lepšo podobo, manj bo hrupa, pravijo, da tudi manj neprijetnih vonjav. Vanj lahko občani ločeno odlagajo različne odpadke - a ta zbiralnica je namenjena le občanom in organizacijam s tega trga in treh sosednjih ulic. Sicer pa nameravajo v Celju v prihodnje s takimi sodobnejšimi zbiralnicami odpadkov opremiti še druge dele mestnega središča ter stanovanjska naselja. In še nekaj, kar je povezano s Celjem in varnostjo, usposabljanjem za požarno varnost in reševanje. Knežje mesto so obiskali visoki predstavniki mednarodnega komiteja za požarno varnost. Tu bo namreč leta 2021 gasilska olimpijada. Kandidiranje je torej zaključeno, večje gradbene naložbe pa povsod še ne. Ne za novo leto, v Zrečah naj bi se zavrteli v prvem mesecu novega leta. Po novem krožišču! To bo precej izboljšalo promet na regionalni cesti od Zreč proti Rogli, a ne gre le ta turistično pridobitev. Izboljšanje bodo čutili tudi vsi, ki se vozijo na delo in z dela v tri največja zreška podjetja. Če bo vreme ugodno, pa naj bi na slovenski strani še letos uredili prva protipoplavna dela na Vonarskem jezeru. Sosedje Hrvati naj bi taka dela opravili prihodnje leto. Vse to bo na obeh straneh vredno poldrugi milijon evrov, so pa to prva dela pri uresničevanju skupnega slovensko-hrvaškega projekta ponovne ojezeritve Vonarskega oziroma Sotelskega jezera. Razen zaščite pred poplavami imajo seveda na vsem območju velike turistične načrte. Sredi del je že tudi obnova jezu na Savinji pri Podvinu. Ko bo končana, bodo krajani ob reki spet bolj mirno spali. Že dalj časa so namreč opozarjali na slabo stanje jezu, zaradi česar bi lahko ob večjem deževju in višjem vodostaju prišlo na njihovem širšem območju spet do hudih poplav. »Zadovoljne« bodo gotovo tudi ribe, saj bodo na jezu dobile svojo posebno stezo. Pri četrtem večjem načrtu na našem širšem območju pa se malo zatika. Škoti menda celo razmišljajo, da bi opustili načrt, da na Gomilskem zgradijo »mega« žago. Pa ne zato, ker slišijo, da mnogi naši žagarji še kar svarijo pred premočno konkurenco, zatika se z lokacijo. Zaradi tega je na »tapeti« tudi župan Braslovč (in vnovič kandidat), ker da ni poskrbel za spremembo namembnosti, da bi ta lokacija znova prešla iz stanovanjske v industrijsko, kot je že bila. A župan hoče jasne odgovore, saj ne bi rad šel po (sodni) poti svojih predhodnikov pri podobnih prostorskih zadevah. Pa še to: zadnji čas veliko govorimo o prodaji naše nesrečne Nove Ljubljanske banke, manj o prodaji za to okolje še bolj naše Abanke. Vsaj za tisto okolje, ki je imelo za svojo Banko Celje. To pa je, kot je znano, pred časom »pogoltnila«prav Abanka. Pod koga bodo komitenti BC prišli zdaj? a k ■ ■ ■ flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 3 25. oktobra 2018 "'WAS AKTUALNO 3 Podjetniški center presega pričakovanja Ob 3-letnici Podjetniškega centra standard so v SAŠA Inkubatorju ponosni na rezultate in uspešno poslovanje inkubiranih podjetij Tina Felicijan Velenje, 15. oktober - Mestna občina Velenje in SAŠA Inkubator sta zaznamovala tretjo obletnico ustanovitve Podjetniškega centra Standard, ki se je pokazal za dober strateški korak naproti krepitvi lokalnega gospodarstva s podjetništvom. Namreč že v obdobju, ki je v poslovnem svetu običajno najbolj turbulentno, preden se podjetje uveljavi in se poslovanje ustali, je PC Standard presegel ob ustanovitvi zastavljene cilje in se že uvrstili med najbolj prepoznavne in uveljavljene inkubatorje v državi. »Najbolj ponosni smo, da je Standard, ki je bil pred tremi leti, ko smo ga prevzeli, povsem prazen, postal dom najboljših mladih podjetij v SAŠA regiji. Lahko se pohvalimo, da večina naših podjetij odlično posluje. Nekatera so iz poslovnega leta 2016 v 2017 zabeležila celo 50-odstotno rast,« je povedala direktorica SAŠA Inkubatorja Karla Sitar in dodala, da so inkubatorju z inovativnimi in učinkovitimi programi, kot je Podjetniški trampolin, ki je eden najuspešnejših in odmevnih, zgradili dobro ime in zgled tudi na nacionalni ravni. »Ob prevzemu prostorov so temu mnogi nasprotovali, češ da v regiji nimamo podjetniške iniciative. Pokazalo se je, da mladi imajo podjetniške ambicije in so jih sposobni realizirati. Novoustano- občina Velenje, ki bo po besedah župana Bojana Kontiča še naprej pomagala ustvarjati ugodno klimo za razvoj podjetništva v regiji. »Glede na pesimizem nasprotnikov vlaganj so danes občutki zelo dobri. Pokazalo se je namreč, da je bila podpora ustanavljanja novih podjetij v obliki infrastrukture, znanja, mreženja še kako kar 100 odstotkov. »Ne na račun povečevanja financiranja iz proračuna MOV, temveč smo uspešno pridobili štiri nove projekte, financirane iz evropskih sredstev. Tako lahko našim podjetjem nudimo še bogatejše programe, delavnice, predavanja in druge storitve, ki so za uporabnike brezplačne.« Ponosni na mlada podjetja Zgovorne so tudi številke. V treh letih se je v zavetju Podjetniškega centra standard ustanovilo 39 novih podjetij, medtem ko so si pred tremi leti zastavili petletni cilj ustanovitve vsaj 50 novih podjetij. Praznovanje 3-letnice PC Standard so s humorjem začinili stand up komiki, ki se v kovanju šal in odrskem nastopu urijo pod mentorstvom dr. Uroša Kuzmana, matematika in komika. Rekli so > Karla Sitar: »Osredotočili se bomo na industrijo 4.0 in še posebno podprli podjetja, ki razvijajo visoko tehnološke produkte, sisteme za prehod v digitalizacijo, avtomatizacijo, robotiko. Zato bomo 27. in 28. novembra pripravili mednarodno konferenco z naslovom Future 4.0, ki bo namenjena povezovanju takih start upov s korporacijami, ki potrebujejo te servise.« vljena podjetja so ustvarila tudi 44 novih delovnih mest. Med njimi so štiri, ki so bila v letih 2017 in 2018 prepoznana kot naj podjetniški talenti, nekatera podjetja so dobila zagonska sredstva, eno tudi semenski kapital, kar kaže na to, da znamo biti dobri mentorji in jim pomagati tudi pri pripravi dokumentacije za razne razpise,« je povedala direktorica in dodala, da v Standardu trenutno deluje 30 podjetij. Na uspeh Podjetniškega centra Standard je ponosna tudi Mestna potrebna,« je povedal in dodal, da podjetništvo v Velenju zanesljivo ima perspektivo, zato si obeta, da bo število gospodarskih družb, ki jih je že skoraj 700, v prihodnjih letih še narastlo. Uspešno posluje tudi SASA Inkubator Karla Sitar pravi, da se tudi SAŠA Inkubator obnaša kot start-up podjetje - vitko, išče različne vire financiranja in vztrajno povečuje obseg poslovanja. Od leta 2015 do danes se je ta povečal za SAŠA Inkubatorin Klub podjetnikov SAŠA regije želita še bolj podpreti mlada podjetja V Standardu ima sedež tudi Klub podjetnikov SAŠA regije, kar start upom omogoča neposreden stik z največjimi in najboljšimi podjetji v regiji. Vodstvo SAŠA Inkubatorja si želi, da bi skupaj s Klubom podjetnikov SAŠA regije postali most med mladimi podjetji ter uveljavljenimi poslovnimi partnerji in investitorji. Zato bodo poleg izobraževanj, strokov- ne podpore in drugih programov v pomoč podjetjem v zagonu v prihodnosti okrepili tudi to področje, napoveduje Karla Sitar in utemeljuje, da si mladi želijo sodelovanj z izkušenimi gospodarstveniki, ti pa iščejo sveža znanja, talente, učinkovite rešitve in inovativne produkte. Sodelovanja z mladimi podjetniki pa si želijo tudi uveljavljeni gospodarstveniki in večja podjetja, pravi članica kluba podjetnikov dr. Flora Cvetka Tinauer. »Ze v preteklosti sem bila med tistimi, ki so opozarjali, da to okolje potrebuje institucijo, v kateri se bodo rojevale podjetniške ideje, iz njih pa nova podjetja. Zeleli smo si start up podjetij, ki občutno spremenijo klimo, opozorijo okolje, da se na tem področju nekaj dogaja, spremenijo odnos do podjetništva, ki je ob gospodarski krizi dobilo slabši sloves. Poleg tega pa izkušeni gospodarstveniki imamo potrebo po sodelovanju z mladimi. Revitalizacija podjetja, ki mu podaljša življenjsko dobo, so prav mladi. Sem zagovornica medgeneracijskega sodelovanja, saj sveža kri in še vroče znanje mladih starejšim pomaga pri nadaljnjem razvoju, starejši pa na mlade prenašajo izkušnje in dobre prakse,« je povedala in dodala, da bo za učinkovito medgeneracijsko sodelovanje potrebnega veliko medsebojnega razumevanja in prilagajanja. Tudi Šmarčani izbrali občinske nagrajence Tokrat priznanja za moški pevski zbor Franca Klančnika, Mihaela Fajfarja in Matjaža Kača Še zadnjič 'sejali' Šoštanjske svetnice in svetniki so na zadnji seji tega mandata med drugim sklepali o povrnitvi stroškov volilne kampanje za letošnje lokalne volitve Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki - Tako malo predlogov, kot jih je prispelo na letošnji razpis za priznanja in nagrade Občine Šmartno ob Paki, doslej še ni bilo. Člani tamkajšnje komisije za priznanja in nagrade, ki ji predseduje svetnica Polona Miklavžina, tako niso imela težkega dela. Svetnikom so predlagali v potrditev vse tri prispele predloge, ti pa so jih soglasno tudi potrdili. Priznanja in nagrade bodo podelili na slavnostni seji sveta Občine Šmartno ob Paki ob občinskem prazniku v petek, 9. novembra. Najvišje priznanje za pevce Grb Občine Šmartno ob Paki bo prejel domači moški pevski zbor Franca Klančnika, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. Pred 4 leti je prejel plaketo Občine. V obrazložitvi je predlagatelj (Marjan Knez) zapisal, da zbor s svojimi dosežki trajnega pomena pomembno vpliva na dvig kakovosti življenja in dela občanov. Doslej je nanizal kar nekaj uspehov v lokalni skupnosti, zunaj njenih meja, odmevni so bili tudi njegovi nastopi na gostovanjih zunaj Slovenije. Sodeluje na številnih prireditvah v domačem okolju, je pomemben člen pri sodelovanju med društvi oziroma sekcijami znotraj lokalne skupnosti. Pogled v prihodnost usmerja v iskanje in učenje mladih pevcev, ki bodo pomembno krojili in širili območje zborovskega delovanja ter vplivali na dvig kakovosti pevske in družbene dejavnosti v občini Šmartno ob Paki. Prvič so v občini Šmartno ob Paki podelili občinska priznanja leta 1996. Na seznamu dosedanjih prejemnikov je osem dobitnikov naziva častni občan, 23 prejemnikov grba Občine, 41 plaket občine in 2 posmrtni podelitvi plakete Občine. Plaketi občine za Mihaela Fajfarja in Matjaža Kača Mihaela Fajfarja po mnenju predlagatelja (občinskega odbora stranke SDS Šmartno ob Paki) med drugim odlikuje pripravljenost deliti znanje o vinogradništvu in kletarjenju z drugimi. Da ga ima zelo veliko, dokazuje blizu 140 priznanj, ki jih je prejel za svoja vina v širšem slovenskem prostoru, med njimi pa so mnoga zavidanja vredna. Štirikrat je bil kletar leta v domačem okolju ter trikrat vinar leta Slovenije med malimi vinogradniki. Bil je pobudnik za zasaditev najstarejše vinske trte na svetu v lokalni skupnosti. Njegove uspehe na vinskem področju so opazili člani Evropskega reda vitezov vin, katerega aktivni član je postal letos. Rad sodeluje tudi na raznih prireditvah v domačem okolju. Matjaža Kača je za prejemnika plakete predlagal šmarški mešani pevski zbor, in sicer za 24-letno delo v zborovskem petju v občini Šmartno ob Paki. Od leta 1994 do 1998 je vodil moški, od takrat do danes je zborovodja mešanega pevskega zbora, njegovo ime je zapisano med ustanovitelji slednjega. Med večje uspehe zbora štejejo zmago v TV oddaji Spet doma, nastop v Cankarjevem domu na prireditvi Slovenec leta skupaj s Tomažem Domicljem, srebrno in bronasto plaketo z regijskega tekmovanja mešanih zborov - tudi letos se je zbor uvrstil na regijsko tekmovanje. »Brez Kača zbor ne bi bil takšen, kot je, saj je spletel med pevci posebne vezi, ki jih družijo tudi zunaj glasbenega ustvarjanja. Vedno je poln novih idej in načinov glasbenega izražanja,« so še zapisali. Šoštanj - Šoštanjske svetnice in svetniki so se včeraj, v sredo, 24. oktobra, sestali na zadnji seji tega mandata. Na dnevnem redu so imeli 13 točk, med drugim tudi obravnavo osnutka odloka o proračunu Občine Šoštanj za leto 2019 in predlog sklepa o delni po- vrnitvi stroškov volilne kampanje za letošnje lokalne volitve. Predlagano je bilo, da imajo organizatorji volilne kampanje, katerih listam bodo pripadali mandati za člane občinskega sveta, pravico do povrnitve stroškov v višini 33 centov za dobljeni glas, pri čemer pa skupni znesek povrnjenih sredstev ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, ki je razviden iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. Organizatorji volilne kampanje za župana, za katere je glasovalo najmanj 10 odstotkov od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, pa do povrnitve 12 centov na posameznega volivca. ob morebitnem drugem krogu županskih volitev bosta kandidata upravičena do enakega zneska za volilni glas, vendar samo na osnovi dobljenih glasov v drugem krogu. a mkp Urejanje nivojskih prehodov ceste in železnice Šoštanj - Občina Šoštanj si je za eno od nalog v okviru Celostne prometne strategije zadala ureditev nivojskih križanj ceste in železnice. Po številnih sestankih in dogovarjanjih je Občini uspel dogovor s Slovenskimi železnicami, ki so se v teh dneh lotile izgradnje avtomatskih zapornic na obeh železniških prehodih v Šoštanju. Najprej na Koroški cesti v bližini šole, nadaljevali bodo pri avtobusni postaji. Na obeh prehodih bodo poleg avtomatskih zapornic tipsko uredili cestišče, na obeh straneh ceste bo nov pločnik in nova svetlobna signalizacija. Poleg naštetega bodo pri šoli tudi razširili ovinek in opravili lokalno sanacijo cestišča. Sredstva za prenovo bodo zagotovile Slovenske železnice, Občina Šoštanj pa bo plačala izgradnjo pločnikov in projektno dokumentacijo razširitve ceste. Dela potekajo ob delnih zaporah cest, bo pa na obeh nivojskih prehodih zapora tudi popolna, in sicer na Koroški cesti od 23. do 26. oktobra, na Kajuhovi cesti pa od 9. do 12. novembra. Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 4 4 POLITIKA 25. oktobra 2018 Svetniki zadovoljni zaključujejo mandat Delali z roko v roki za dobro Šoštanjčank in Šoštanjčanov Šoštanj - Svetniki in svetnice Občine Šoštanj, tako kot v drugih občinah, zaključujejo svoj štiriletni mandat. Kako so zadovoljni z opravljenim delom, na kaj so najbolj ponosni in kaj bi (še) želeli spremeniti? To so bila vprašanja, ki smo jih posredovali vodjem svetniških skupin in svetnikom. Franc Rosec, vodja svetniške skupine SDS: »Delo svetniške prenaša na občine, zaradi dodatnih obveznosti pa te ne dobijo tudi dodatnih finančnih sredstev. Še posebej zaskrbljujoče je, da smo v obstoječi perspektivi,kot država pri črpanju evropskih sredstev popolnoma zatajili, kar se bo kot negativna posledica gotovo odrazilo v marsikateri občini.« Boris Goličnik, vodja svetniške skupine Lista Borisa Goličnika: »Naša svetniška skupina je bila najbrž ena najbolj aktivnih tako pri delu sveta kot komisij. Veliko naših pobud je bilo sprejetih, predlagali in podpirali smo dobre projekte, znali pa smo reči tudi 'ne' in biti mnogimi uspešnimi prireditvami v zadnjem obdobju skupaj dokazali, da Šoštanj živi. V prihodnje bo nujno zagotoviti ustrezno dolgoročno nadomestilo zaradi razvrednotenja prostora (rento) in ustvariti temelj za načrtovanje lepše prihodnosti za celotno prebivalstvo in gospodarstvo.« Viki Drev, vodja svetniške skupine Liste Viktorja Dreva: »Zadovoljni smo. Kot del koalicije smo imeli možnost krojiti politiko razvoja občine. Izvedli smo nekaj velikih projektov v cestni infrastrukturi, prenovili Trg svobode, pripravljamo projekt prenove V tem duhu želimo nadaljevati in v občino pritegniti več mladih podjetnikov in s tem odpirati nova delovna mesta.« Bojana Žnider, vodja svetniške skupine Socialnih demokratov (SD): »Z delom, ki smo ga opravili, sem zadovoljna. Čeprav sva bila v svetu le dva svetnika SD, sva uresničila kar nekaj volilnih obljub, med drugim dograditev prizidka h glasbeni šoli, obnovo Trga svobode, postavitev spominskega obeležja Karlu Destovni-ku - Kajuhu, obnovo Aškerčeve ceste, uvedbo Šoštanjskega busa. Zadovoljna sem, da smo podpisali koncesijsko pogodbo za obnovo cest in sprejeli OPN. Odškodnine od Teša smo za nazaj zaprli. skupine v iztekajočem se mandatu ocenjujem za uspešno. Izpeljali smo večino nalog, ki smo si jih zadali skupaj z županom na začetku mandata. Posebej ponosni smo, da smo sprejeli OPN, ki je temelj za načrtovan in urejen razvoj občine. Pohvalimo se lahko s posodobitvijo cestnega omrežja, izgradnjo kanalizacijskega omrežja, ki pomeni dodaten prispevek k ekološki sanaciji voda. Ob tem ne smemo pozabiti na ureditev trga, ki sedaj predstavlja središče različnih prireditev, namenjenih druženju občank in občanov. V tem trenutku pa so spremembe potrebne predvsem na državni ravni. Država velik del bremen kritični do vseh stvari, za katere smo menili, da niso prave. Izpostavil bi prizadevanja za izplačilo zaostalih odškodnin občini in krajevnim skupnostim ter prizadevanja za ureditev dolgoročnega nadomestila za vse prebivalke in prebivalce naše občine. Ponosni smo na vsa odlična društva in organizacije, lepo urejeno cestno, komunalno in ostalo infrastrukturo, šolo, vrtec, na dobre in pozitivne ljudi in tudi na to, da smo z Trga bratov Mravljakov, veliko je bilo narejenega v komunalni infrastrukturi, poteka gradnja glasbene šole, v krajevnih skupnostih smo zgradili domove krajanov, veliko delali za socialo, kulturo in šport, za odprave plazov pa nam je uspelo pridobiti precejšnja sredstva države. Ponosni smo na to, da nam je uspelo vzpostaviti pozitiven dialog z največjim podjetjem v občini, Termoelektrarno Šoštanj. kot novinci. Zadovoljni smo, da je bilo precej naših idej realiziranih - občinske štipendije, razpis za mladinska društva, ideja o skupini za oživitev mesta, brezplačen lokalc. Hkrati pa smo se naučili, da je štiriletno obdobje prekratko za uresničitev vseh. Najbolj smo ponosni na verjetno najlepši vrtec v Sloveniji, odlično osnovno šolo, da gradimo novo glasbeno šolo, da smo uredili cestno infrastrukturo. Zdaj bo treba čim prej skleniti dolgoročni sporazum ali zakon na ravni države, da bomo s temi sredstvi lahko čim prej oziroma takoj začeli ustvarjati zametke novih idej in novih podjetij. Prihodnost moramo graditi zdaj in ne šele takrat, ko bosta TEŠ in PV prenehala obratovati. Šoštanj je občina tisočerih priložnosti.« Žan Delopst, vodja svetniške skupine Mladi za Šoštanj: »Pred štirimi leti smo v občinski svet vstopili smo skupaj delali in potrjevali predlagane projekte. Vsa čast županu, podžupanu in občinski upravi, ki so vodili projekte. Veliko je bilo narejenega v vseh krajevnih skupnostih in tudi v mestnem jedru Šoštanja. Želim si, da bi tudi v prihodnje ključne naloge vodili sposobni delovni ljudje.« Bojan Kugonič, SMC: »Z opravljenim delom v tem mandatu sem zelo zadovoljen. Svetniki smo delovali usklajeno, med nami ni bilo čutiti, da pripadamo različnim strankam. V ospredju je bila vsebina in želja, da odločitve sprejemamo v dobro občine in občanov. Najbolj sem ponosen na skoraj v celoti obnovljeno cestno infrastrukturo, nov vrtec, obnovljen trg, obnovljeno vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo, Šoštanjski avtobus, začasni dogovor o odškodninah za degradirana območja in začetek izgradnje in prenove glasbene šole. Še bolj pa Želeli bi si, da bi se začeli mladi vračati v Šoštanj. To lahko dosežemo samo tako, da jim zagotovimo delovna mesta. Poslovna cona, boljše cestne povezave ter več vsebin, ki bi mlade pritegnile nazaj v domači kraj, so izzivi za naprej.« Marijan Mevc, svetnik iz vrst DeSUS: »Kot svetnik sem zadovoljen. Vesel sem, da v občinskem svetu ni prihajalo do nesoglasij in sporov med člani strank, ampak bi se morali približati problematiki v krajevnih skupnostih. Tako kot imamo na dnevnem redu sej točko »vprašanja in pobude svetnikov«, bi lahko imeli tudi točko »pobude in vprašanja predsednikov krajevnih skupnosti«. Po potrebi bi potem lahko opravili terenske obiske in lažje določili prioritete za izvedbo potrebnih projektov.« ■ Ni bilo pomembno, kdo je kaj predlagal, ampak kaj Vodje svetniških skupin sveta Občine Šmartno ob Paki zadovoljni, ker so zmogli preseči strankarske okvirje in delati za blaginjo občine ter občanov Tatjana Podgoršek Svetniki in svetnice Občine Šmartno ob Paki so se na zadnji seji občinskega sveta v tem mandatu sešli v drugi polovici septembra. »Službeno« se bodo srečali le še na svečani seji sveta v počastitev občinskega praznika v petek, 9. novembra. So ob zaključku mandata zadovoljni z opravljenim delom? Kako ocenjujejo delo občinskega sveta, to sta vprašanji, ki smo jih vprašali vodje svetniških skupin in svetniku. Nanje so takole odgovorili: Janko Avberšek: »V iztekajočem se mandatu Socialne demokrate (SD) kot relativne zmagovalce v občinskem svetu zastopa pet od skupno štirinajstih svetnikov. Skupaj z Listo za razvoj občine in DeSUS-om sestavljamo programsko koalicijo, v okviru katere uspešno uresničujemo program, ki smo ga predstavili pred volitvami 2014. Dobro delo svetniške skupine je vidno na vseh področjih delovanja lokalne skupnosti, ki je v tem mandatu dosegla izjemne rezultate na mnogih področjih, predvsem pa v infrastrukturi. Svetniki SD-ja smo aktivno sodelovali kot vodje in člani v odborih ter komisijah občinskega sveta, v katerih smo s konstruktivnimi predlogi in stro- kovnostjo pripomogli k dobrim rešitvam. Kot največja svetniška skupina nikoli nismo uporabljali argumenta moči, ampak smo podprli vse ideje ali predloge, ne glede, ali je bil predlagatelj Zdravko Ramšak: »Svetniška skupina Lista za napredek občine je delovala v občinskem svetu nestrankarsko, konstruktivno, predvsem pa povezovalno. Za tri svetnike liste v občinskem svetu ni iz vrst vladajoče koalicije ali opozicije, če smo menili, da je pomemben za delovanje in razvoj lokalne skupnosti. Sposobnost sprejemanja različnih mnenj, konstruktivno usklajevanje, zavest za delovanje v korist vseh občanov, transparentno delovanje župana ter občinske uprave se kažejo v številnih pridobitvah, na katere smo lahko vsi ponosni. Svetniki Socialnih demokratov si želimo tako delovati tudi v novem mandatu, iztekajočega pa zaključujemo ponosno in z zadovoljstvom ter optimizmom za delo v prihodnje.« Jožef Stakne: »Svetniki opozicijske stranke SDS smo ves mandat aktivno sodelovali v vseh občinskih odborih in komisijah, v katerih je imela stranka svojega predstavnika: komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, za odlikovanja, priznanja in nagrade, za izvedbo in nadzor premoženja, v odborih za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, v koordinacij župana s svetniškimi skupinami, na katerih smo že pred samo sejo pridobili še podrobnejše informacije in se lahko tako še bolje pripravili potem na sejo. Seveda so - tako kot povsod - še možnosti za izboljšanje, za kar pa si bomo prizadevali tudi v prihodnje.« Damijan Ločičnik: »Svetniki SLS se vseskozi zavzemamo za transparentno delo Občine, našim občanom dostopno, ažurno in prijazno javno upravo, tako da jim zagotovimo koristen vir informacij in s tem še bolj približamo delovanje občine vsem uporabnikom. V preteklem mandatu smo izpeljali nekateri dobri projekti, pri nekaterih pa smo priložnost žal zamudili.« Svetnik Rudi Meh: »V iztekajočem se mandatu je stranka DeSUS imela v občinskem svetu le enega predstavnika. Skupaj s SD-jem in Listo za napredek je v občinskem svetu sestavljala programsko koalicijo, ki je vedno znala prisluhniti dobrim idejam in pobudam tudi opozicije ali obratno. Čeprav je imela stranka v občinskem svetu le enega svetnika, ta ni bil nikoli jeziček na tehtnici, saj v štirih letih ni bilo razhajanj pri sprejemanju pomembnih projektov. Že na bilo toliko pomembno, kdo je kaj predlagal, ampak kaj je predlagal za to, da se je lokalna skupnost razvijala, njeni občani pa, da bi bili čim bolj zadovoljni. Pridobitev je bilo v zadnjem mandatu kar nekaj, so pa rezultat dela vseh svetnikov, župana in občinske uprave. Podane pripombe so bile vedno dobronamerne, odločitve pri sprejemanju projektov, stališč praviloma soglasno sprejete, kar potrjuje, da smo zmogli preseči strankarske okvirje in doseči konsenz. Menim, da smo lahko z iztekajočim se mandatom in svojim delom v občinskem svetu zadovoljni.«« svetu javnega zavoda Mladinski center, v stanovanjski komisiji, v nadzorni odbor in še kje. Na vseh sejah občinskega sveta smo delovali konstruktivno, v dobro in za boljšo prihodnost vseh občanov. Delo sveta ocenjujemo kot konstruktivno, usklajeno in uspešno tudi zaradi predhodnih večkrat izpostavili vprašanje stabilnejše kadrovske strukture v zdravstveni postaji v Šmartnem ob Paki, aktivnejše koriščenje sredstev EU ter poudarjali investicijsko in družbeno-kulturno naravnan občinski proračun (skupne službe z vidika zmanjševanja stroškov). V preteklih letih so bili koordinacijah svetniških skupin z županom pred vsako sejo občinskega sveta smo se marsikatero stvar dogovorili. Takšen način dela je dobra popotnica tudi za članice in člane občinskega sveta v naslednjem mandatu.« ■ Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 5 18. oktobra 2018 »»ms 3 V Velenju 6 kandidatov za župana in 11 list za občinski svet Od šestih županski kandidatov le eden novinec - Od enajstih list pet polnih V Mestni občini Velenje je občinska volilna komisija že potrdila kandidature tako za župane kot za člane občinskega sveta. Za župana kandidirajo (objavljamo tudi predlagatelje): Jože Hribar (Naše Velenje); Bojan Kontič (SD ter Aleksandra Žuber in skupina volivcev); Mihael Letonje (SLS); Matej Jenko (Zbor članov MO Dobra država Velenje); Suzana Ka- vaš (SDS) in Breda Kolar (SMC) Za 33 članski občinski svet pa kandidira 11 list. Navajamo imena list, število predlaganih kandidatov in nosilce liste: Naše Velenje (11 kandidatov, nosilec Jože Hribar); Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS (33 kandidatov, nosilka Darinka Mravljak); Socialni demokrati - SD (33 kandidatov, nosilec Bojan Kontič); Slovenska nacionalna stranka - SNS Velenje (5 kandidatov, nosilec Adolf Štor-man) Nova Slovenija krščanski demokrati (33 kandidatov, nosilka Veronika Juvan); SLS (33 kandidatov, nosilec Mihael Letonje); Glas za otroke in družine: (2 kandidata, nosilka Senka Karlovčec); Levica (3 kandidati, nosilka Tanja Borovnik); Zeleni Slovenije 14 kandidatov, nosilec Matjaž Pečovnik); Dobra država (9 kandidatov, nosilec Matej Jenko); Slovenska demokratska stranka - SDS (33 kandidatov, nosilka Suzana Kavaš); Stranka modernega centra (19 kandidatov, nosilka Breda Kolar). V Šoštanju trije kandidati za župana, enajst list za občinski svet V Šoštanju le DeSUS, Zeleni Slovenije in Stranka Modernega centra nimajo polnih list -Večjih presenečenj za kandidaturo župana ni bilo Šoštanj - Občinska volilna komisija Občine Šoštanj je prejela tri kandidature za župana. Kandidirajo Bojana Žnider (predlagatelj Socialni demokrati - SD), Darko Menih (predlagatelj Slovenska demokratska stranka - SDS) in Matic Mežnar (predlagatelj Mladi za Šoštanj). Za volitve 20-članskega občinskega sveta je bilo vloženih 11 list: Nova Slovenija - Krščanski demokrati (nosilec liste Marko Dado Brvar), Lista Marjana Šarca (nosilec liste Mateja Kumer), SLS - Slovenska ljudska stranka (nosilec liste Marjan Jakob), Socialni demokrati - SD (nosilec liste Bojana Žnider), Demokratična stranka upokojencev - DeSUS (nosilec liste Janez Zelcer), Zeleni Slovenije (nosilec liste Luka Ravnjak), Lista Viktorja Dreva (nosilec liste Viktor Drev) Slovenska demokratska stranka - SDS (nosilec liste Darko Menih), Stranka modernega centra SMC (nosilec liste Matic Volk), Lista Borisa Goličnika (nosilec liste Boris Goličnik), Mladi za Šoštanj (nosilec liste Matic Mežnar). a mkp VOLITVE 5 Dva županska kandidata, sedem svetniških list Poleg aktualnega Kopušarja kandidatka za županjo v občini Šmartno ob Paki tudi Ažmanova -Sedem svetniških list za občinske svetnike Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki je tamkajšnja volilna komisija že preverila zakonitost vloženih kandidatur za letošnje lokalne volitve takoj po oddanih kandidaturah. Presenečenj ni bilo. Za župana sta prispeli dve kandidaturi, in sicer aktualnega Janka Kopušarja (kandidaturo je vložila Natalija Zabukovnik in skupina volilcev) in Maje Mateje Ažman, ki je kandidatka stranke SLS. Po neuradnih informacijah jo podpira tudi stranka SDS. Ažmanova je vložila kandidaturo že na županskih volitvah pred 4 leti, a je volilna komisija ugotovila, da ni bila vložena pravilno. Za 12 sedežev v občinskem svetu je liste kandidatov vložilo 6 strank in Lista za napredek občine. Poleg strank SD, SDS, SLS, DeSUS in Liste za napredek občine tudi Nova Slovenija in Stranka modernega centra. Omenjeni stranki doslej nista imeli svojih predstavnikov v občinskem svetu. Kandidature s po 12 kandidati so vložile stranke SD, SDS, SLS, Lista za napredek občine, 5 kandidatov ima DeSUS, Nova Slovenija 6, na listi stranke SMC pa so 3 kandidati za občinske svetnike. Nosilci posameznih list za občinske svetnike so: Janko Avberšek (SD), Darko Pokleka (SDS), Damijan Ločičnik (SLS), Rudi Meh (DeSUS), Zdravko Ramšak (Lista za napredek občine), Tadeja Zacirkovnik (NSi) in Josip Lukenda (SMC). Prvih pet je v občinskem svetu že sedelo, zadnja dva pa sta novinca. Za 7 občin 19 županskih kandidatov Med kandidati za župana v občinah Zgornje Savinjske doline povsod dosedanji, razen v občini Rečica ob Savinji - V občinah Nazarje in Ljubno župana že znana Tatjana Podgoršek Zgornja Savinjska dolina - Po vloženih kandidaturah na sedežih občinskih volilnih komisij v občinah Zgornje Savinjske doline bodo volitve za župana ponekod kar pestre. Za sedem županskih mest kandidira 19 kandidatov. Po eno kandidaturo so prejeli le v občinah Nazarje in Ljubno, po štiri kandidature so v občinah Mozirje, Rečica ob Savinji in Gornji Grad, po tri v občini Luče, dve kandidaturi pa sta v občini Solčava. V vseh občinah so med kandidati tudi sedanji župani, razen v občini Rečica ob Savinji. V Nazarjah in na Ljubnem sedanja župana Dva zmagovalca letošnjih lokalnih volitev sta že znana, saj v občini Nazarje kandidira le aktualni župan Matej Pečovnik (predlagatelj skupina volivcev) ter v občini Ljubno, kjer je Franjo Naraločnik prav tako edini županski kandidat. Prav tako kot Pečovnika je kandidaturo zanj vložila skupina volivcev. Rečica ob Savinji: štirje kandidati Zagotovo bodo novega župana dobili v občini Rečica ob Savinji, kjer se je aktualni Vinko Jeraj odločil za upokojitev, kandidira pa za občinskega svetnika. Županske kandidature so vložili: Ana Nuša Rebernik (skupina volivcev), Drago Poličnik (SLS), Jože Lenko (SDS) in Branko Hriberšek (skupina volivcev). Občina Luče: trije kandidati V občini Luče so za vse tri žu- panske kandidate vložile kandidaturo skupine volivcev. Poleg sedanjega Ciril Rosca se za županski stol potegujeta še Jože Vavdi ter Jernej Plankl. Občina Solčava: Prelesnikova ali Lipnik? Še najbolj zna biti zanimivo v občini Solčava, kjer se za mesto župana potegujeta aktualna Katarina Prelesnik in Alojz Lipnik, ki je sedel na županskem stolčku pred Prelesnikovo. Oba kandidirata s podporo skupine volivcev. Občina Mozirje: poleg Suhoveršnika še trije kandidati Po mnenju poznavalcev je pri- čakovati, da bo med 4 kandidati v občini Mozirje dobil največ podpore sedanji župan Ivan Su-hovršnik (skupina volivcev). Njegovi tekmeci so še: Anton Rifelj (DeSUS), Mark Molnar (SD) ter Marko Presečnik (SLS). Občina Gornji Grad: trije s podporo volivcev, en kandidat SNS Tudi Stanko Ogradi, aktualni župan Občine Gornji Grad (skupina volivcev) ima še tri tekmece, in sicer: Jože Rijavec (SNS), Robert Remic in Anton Špeh (oba skupina volivcev). Na prvem mestu zakonska rešitev odškodnin Občinski odbor SDS Šoštanj predstavil kandidata za župana Darka Meniha, listo kandidatov za občinski svet in najpomembnejše programske usmeritve Darko Menih se poteguje za četrti mandat župana Občine Šoštanj. Svojo kandidaturo in kandidatno listo za občinski svet je predstavil v ponedeljek v Muzeju usnjarstva na Slovenskem. Milena Krstič - Planine Šoštanj, 22. oktobra - V ponedeljek je v Šoštanju stranka SDS na novinarski konferenci predstavila kandidata za župana občine Darka Meniha in listo za občinski svet. »V dosedanjih treh mandatih sem se kot župan zavzemal za enakovreden razvoj na podeželju in v mestu in tako bom tudi nadaljeval,« je dejal. »Ponosen sem na svoje dosedanje delo, ki sem ga kot župan opravljal z vso vnemo, pozitivnim duhom in srčnostjo. Tako bo tudi v bodoče, če bom izvoljen,« je dejal. Med najpomembnejšimi točka- mi volilnega programa on sam in lista za občinski svet na prvo mesto postavljata dolgoročno zakonsko rešitev problematike neizplačevanja odškodnin zaradi vplivov delovanja TEŠ in PV na okolje. Naštel je še nekaj drugih programskih izhodišč, med drugim tudi naslednje: »Na zdravstvenem področju je ključna ohranitev statusa Bolnišnice Topolšica kot samostojne pravne osebe, v komunalni infrastrukturi izgradnja čim širše mreže komunalnega sistema, izgradnja in obnova stanovanj za mlade družine, boljša povezanost med našo in sosednjimi občinami z ureditvijo kolesarske poti Velenje-Šoštanj - Šmarno ob Paki-Mozirje, razširitev proge Šoštanjskega busa, izgradnjo prometne obvoznice v mestu in 3. razvojne osi.«. > Stranka gre na lokalne volitve s sloganom ' Glas za nas je glas zate, za vse generacije, za občino Šoštanj!' Posebej je poudaril, da bo ključnega pomena za razvoj občine še naprej tesno sodelovanje z vsemi ministrstvi ter uspešno pridobivanje kohezijskih in evropskih sredstev. Podrobno je navedel programske naloge za vseh devet krajevnih skupnosti občine, na prva mesta pa postavil v Šoštanju izgradnjo nove avtobusne postaje, v Topolšici in Gaberkah dokončanje kanalizacijskega in vodovodnega sistema, v Ravnah, Skorno - Florjanu in Lokovici posodobitev krajevnih cest, v Za-vodnjah nadaljevanje državnega projekta ceste in pločnika, v Belih Vodah nadaljevanje izgradnje vodovodnega sistema, v Šentvidu pa poleg ureditve krajevnih cest tudi ureditev zajetja za vodovod. Lista kandidatov Slovenske demokratske stranke za svet Občine je sestavljena iz 20 kan- didatov. »To so ljudje, ki bodo znali prisluhniti občanom, njihovim željam in pobudam ter tako sooblikovati občino, prijazno ljudem,« je dejal. Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 6 6 DOGODKI '"WAS 25. oktobra 2018 Društvo upokojencev Velenje proslavilo jubilejnih 70 let Dom kulture je bil v soboto poln dobre volje - Prejeli so tudi plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije - Novo vodstvo ima za prihodnje delovanje konkretne načrte Mojca Štruc Minulo soboto je bil velenjski kulturni dom poln dobre volje in smeha. Ob okroglem jubileju -70-letnici delovanja - so namreč v Društvu upokojencev Velenje tam gostili prireditev. Bila je odlično obiskana. Pa tudi odlično izpeljana. Vodila sta jo »Strašna Jožeta«, ki sta s svojim humorjem vzdrževala navdušenje občinstva na visoki ravni tudi med točkami, ki so že same žele bučne aplavze. V več sestavih je nastopilo preko 100 nastopajočih, ki so v glavnem aktivni člani društva. Kot gostje so se v sodelovanju z moškim pevskim zborom Društva upokojencev Velenje predstavili še otroci Osnovne šole Antona Aškerca Velenje, posamezno pa vokalna zasedba iz avstrijske Koroške. Delovanje društva želijo čim bolj približati članom V uradnem delu sobotnega dogodka je osrednji govor pripadel predsedniku društva. »Delovanje društva želimo v prihodnje čim bolj približati članom,« je poudaril Franc Vedenik in napovedal, da bodo v prihodnje več vložili v informiranje članov o dogajanju v društvu. Sam opravlja to funkcijo od letošnjega marca, takrat je bil izvoljen tudi nov upravni odbor. »Društvo smo prevzeli v dokaj nezavidljivem položaju. Finančna situacija ni bila najboljša, organizacijsko je bilo nekaj nereda, opazili smo tudi slabe medsebojne odnose,« nam je zaupal Vedenik. Kot je povedal, je novo vodstvo najprej skušalo odpraviti naštete pomanjkljivosti, to pa jim je dalo nov zagon. »V preteklosti je društvo delovalo predvsem za socialni program in delno za šport, toda imamo še številne druge vsebine, ki bi jih želeli oživiti,« je povedal Vedenik in konkretno omenil kulturo in izobraževanje. Poudaril je, da si želijo predvsem zadovoljnih članov, in s ponosom izrazil osebno zadovoljstvo ob informaciji, da število članov znova raste. »Trenutno nas je okrog 1500,« je dejal. Njihov program je ustvarjen za ljudi Da se v zadnjem obdobju v društvo znova vračajo člani, ki so se v preteklosti iz njega že umaknili, je potrdil tudi sedanji podpredsednik društva Ivo Druks. »Menim, da je naš novi predsednik človek, ki si zasluži spoštovanje in tako ljudje znova zaupajo našemu vodstvu ter se vračajo med nas,« je dejal Druks. Povedal je, da letošnja obletnica ne obeležuje samo 70 let od ustanovitve društva, temveč tudi 50 let, odkar je društvo v svojih prostorih. »Do leta 1968 so se člani dobivali po domovih, od takrat dalje pa nas vedno najdete na istem naslovu,« je še povedal podpredsednik. Pri njih nikoli ni dolgčas. »Imamo dve pisarni, kjer smo na voljo Nastopajoči so na sobotni prireditvi poskrbeli za odlično vzdušje. Podpredsednik društva Ivo Druks članom, v večji dvorani pa gostujeta oba naša pevska zbora, igralci pikada, v zunanjem delu balinarji, šahisti ... skratka, vsi, ki želijo uporabiti prostor,« je povedal Franc Vedenik. Čeprav imajo uradne ure trikrat tedensko, so v resnici na voljo vsak delovni dan. Kot pravijo, je njihov namen delo za ljudi - ne nujno samo za upokojence, saj ne želijo nikogar izključevati. V interesu jim je medgeneracijsko sodelovanje. Predstavnica Zveze društev upokojencev Slovenije je predsedniku društva izročila plaketo. je dejal Franc Vedenik. Konkretno je omenil, da si želijo formiranja medgeneracijskega centra v okviru lokalne skupnosti. Čim prej. »Pravzaprav je ta že formiran, a je prišlo do nekaterih zapletov zaradi lastništva prostorov. Trenutno se z županom dogovarjamo, kako bi hitro in dobro rešili težave, si pa vsekakor želimo tega centra, saj bi se v njegovem okviru izvajale številne dejavnosti, ki bi bile dobre in koristne za naše člane,« je povedal predsednik Vedenik. Tudi na sobotni prireditvi je povedal, da si v društvu želijo še zagotovitve sistemskega vira financiranja in formiranja Sveta za varstvo starejših v okviru občine. Tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v soboto slišal te besede in v svojem govoru izrazil pripravljenost za pogovore o načrtih upokojencev. Predsednik društva Franc Vedenik Konkretne želje: Medgeneracijski center, sistemski vir financiranja, Svet za varstvo starejših Velenjski upokojenci se zavedajo, da je današnja vloga društva drugačna, kot je bila ob ustanovitvi. »Z našimi izkušnjami in znanjem se želimo vključevati čim širše v družbo in torej biti pomemben faktor pri razvoju lokalne skupnosti ali celo države,« ■ 45. srečanje pevcev gimnazij Velenje, 20. oktobra - Od sobote, 20. do torka, 23. oktobra, se je v Velenju mudilo 63 pevcev mešanega mladinskega zbora Gimnazije TH iz Esslingena in spremljevalcev. Njihovi gostitelji so bili člani prav tako mladinskega mešanega zbora Gimnazije Velenje. Oba zbora se srečujeta že 45let. V Velenju sta nastopila na slavnostnem koncertu v veliki dvorani tukajšnje glasbene šole, na katerega so organizatorji povabili vse nekdanje zborovodje, ravnatelje, dijake, starše in tudi nekatere goste. Na koncertu sta se zbora najprej predstavila s svojim programom, na koncu pa sta skupaj zapela nekaj slovenskih in nemških pesmi. Polna dvorana ju je nagradila z gromkim aplavzom. Na začetku tega tedna so gostitelji popeljali goste iz Nemčije še na izlet v Ljubljano na strokoven ogled starega mestnega jedra in Plečnikovih mojstrovin. Večina pevcev in pevk iz Esslingena je bivala pri svojih vrstnikih v Velenju, ki so se tudi tokrat izkazali kot dobri gostitelji. a Rajmund Valcl Turn ponovno vabi s Hišo groze Velenje, 27. oktober-4. november - Mladinski center Velenje bo v času krompirjevih počitnic ponovno zavzel graščino Turn, kjer bo že drugo leto zapored pripravil projekt Hiša groze. Gre za prostorsko instalacijo z igralci, ki obiskovalcem nažene strah v kosti. Devetim scenam iz lanske sezone, v katerih bodo nastopali liki iz kultnih grozljivk, so tokrat dodali še tri virtualne. Obiskovalce pa že na vhodu čaka nepričakovan preobrat. • tf Manj sveč za manj grobov Velenje - Vseslovenski dobrodelni projekt Manj svečk za manj grobov bo letos potekal že desetič. Vanj se bodo vključili tudi prostovoljci iz Velenja. Ti bodo v soboto, 27. oktobra, postavili stojnice na Cankarjevi ulici v Velenju in v nakupovalnem centru Velenj-ka, v dneh okoli 1. novembra pa tudi pred pokopališči v Podkraju, Skalah in Vinski Gori. Ob tej priložnosti bodo podrobneje predstavili namen akcije, v zameno za dobrodelne prispevke pa delili zastavice sočutja, ki jih lahko darovalci namesto sveč postavijo na grobove. Izkupiček od akcije bodo velenjski prosto- voljci namenili Društvu za boj proti raku Velenje. Kot pravijo, z akcijo za manj svečk ne želijo rušiti tradicije spomina na najdražje, spomina nanje pa tudi ne smemo okrniti s pretiravanjem. Svoje pokojne nosimo v mislih in srcu vsak dan, s sodelovanjem v akciji Manj sveč za manj grobov pa naredimo še nekaj dobrega za tiste, ki nas najbolj potrebujejo. V zadnjih letih so tudi s pomočjo organizacij in podjetij iz vse Slovenije zbrali za slednje že blizu četrt milijona evrov. ■ tp Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 7 25. oktobra 2018 GOSPODARSTVO 7 GOSPODARSKE novice Vlada sprejela izhodišča pogajanj s sindikati Ljubljana - Vlada je na dopisni seji sprejela izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja o reševanju stavkovnih zahtev, je v izjavi po seji povedal minister za javno upravo Rudi Medved. Kot je dodal, je s tem odprla pot za začetek pogajanj. Ta je napovedal za petek ob 13. uri. Ob tem pa je zavrnil nekatere kritike iz sindikalnih vrst, da si je vlada vzela preveč časa. Zagotovil je, da so delali zalo hitro, vmes sta se večkrat sestali širša in ožja pogajalska skupina in pripravili več variantnih predlogov. Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije pa je pohitel. Na izredni seji republiškega odbora je odmrznil sindikalne aktivnosti in napovedal stavko za 5. december. Slovenija na 35. mestu Slovenija je na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti, ki jo pripravlja Svetovni gospodarski forum, pridobila 13 mest in med 140 državami zasedla 35. mesto. Najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu so postale ZDA, ki so s prvega mesta, predvsem zaradi spremembe metodologije, izrinile Švico, ki je padla na četrto mesto. Vse več opozoril pred novo krizo Vse več pa je opozoril pred novo gospodarsko krizo, ki bi nas lahko presenetila močneje, kot nas je prejšnja. Tudi Nemčiji in Italiji, največjima slovenskima trgoma kaže vse slabše. Precej nižje so tudi stopnje rasti BDP, ki sta jih v zadnjih letih beležili ti dve državi v primerjavi s Slovenijo. Sloveniji gre še vedno dobro Zaposlovanje še vedno raste, rast ima tudi blagovna menjava. Avgust je sicer po obsegu blagovne menjave s tujino običajno najskromnejši mesec v letu in tako je bilo tudi letos. Izvoz je bil avgusta vreden 2,23 milijarde, uvoz pa 2,19 milijarde evrov. Čeprav sta bili ti vrednosti najnižji mesečni vrednosti letos, sta bili vseeno občutno višji kot avgusta lani - vrednost izvoza je bila višja za 9,2 odstotka, vrednost uvoza pa za 4,1 odstotka. Tako je v blagovni menjavi s tujino Slovenija avgusta ustvarila 41,3 milijona evrov presežka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 101,9-odstotna. Slovenska energetika deseta Lani je bila slovenska energetika deseta, letos se je povzpela za štiri mesta na najpomembnejši mednarodni lestvici nacionalnih energetskih sistemov. Lestvico sestavljajo na osnovi vrednosti indeksa energetske trileme. Indeks sestavljajo tri kategorije: energetska varnost, energetska pravičnost in okoljska vzdržnost. Davek na nepremičnine leta 2020 Priprava novega sistema obdavčitve nepremičnin se je nadaljevala tudi med menjavo vlade in ministrstvo za finance meni, da bi lahko osnutek zakona o davku na nepremičnine v javno obravnavo poslalo konec novembra. V letu 2019 bi lahko bil zakon sprejet in hkrati izvedeno novo vrednotenje nepremičnin. Prva odmera davka je tako načrtovana za leto 2020. Majske poplave naredile za 6 milijonov evrov škode Škoda zaradi neurja s poplavami med 4. in 6. majem, ki so zajela koroško, podravsko, pomursko in vzhodnoštajersko regijo, je dosegla skupno 6,005 milijona evrov. Ocenjena neposredna škoda skupaj presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za letos oz. 2,903 milijona evrov, s čimer je presežena meja za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Konkretnih ukrepov vlada še ni sprejela. Hrvati bodo delali 67 let? Hrvaška vlada je sprejela predlog pokojninske reforme in ga poslala v parlamentarni postopek. Med drugim predlaga, da bi morali tako moški kot ženske delati do 67. leta že od leta 2033 in ne od leta 2038, kot je predvideno zdaj. Zaradi tega predloga se na Hrvaškem vrstijo protesti. Volkswagen načrtuje zamenjavo avtomobilov Volkswagen načrtuje dodatne ukrepe za zamenjavo starih, okolju manj prijaznih vozil z dizelskimi motorji, z novimi, tehnološko in okoljsko naprednejšimi. Z izdatnimi finančnimi spodbudami naj bi največji evropski proizvajalec v 14 nemških mestih z najbolj onesnaženim zrakom izvedel akcije menjav staro za novo, stara vozila pa nato dal v razrez. Ta prijazna gesta seveda ne seže preko meja matične države. a mz Stavka je. Stavka bo? Sindikati niso pozabili na svoje zahteve - Pogajanja z vlado potekajo - Policisti že stavkajo - Če ne bodo uslišani, se bodo za stavko odločili tudi v SVIZ in Sindikati zdravstva in socialnega varstva Mojca Štruc Čeprav bi težko rekli, da je obdobje od padca prejšnje vlade do začetka delovanja nove potekalo mirno, je bilo v tem času povsem preprosto pozabiti na zahteve različnih sindikatov. V pestrem času iskanja novega premierja, ministrov in vseh pripadajočih je javnost sindikate nekoliko iztisnila iz središča pozornosti. In tudi sami so čakali. Ko pa je vlada pod vodstvom premierja Šarca dopolnila prvi mesec svojega delovanja, so se znova oglasili. Sindikalisti namreč niso pozabili na svoje zahteve in želijo tisto, kar so skušali rešiti že v času premierja Cerarja, povsem enako rešiti tudi zdaj. Policisti ob neodzivnosti vlade tudi o zaostritvi stavkovnih aktivnosti Prvi so se za nadaljevanje stavke iz začetka leta odločili policisti. »Z odstopom vlade pod vodstvom Mira Cerarja so bile stavkovne aktivnosti našega sindikata začasno prekinjene. Ni pa se prekinila stavka sama. Ob sestavi nove vlade pod vodstvom Marjana Šarca se tako naše stavkovne aktivnosti ponovno nadaljujejo,« je povedal Klemen Udovč, predstavnik Policijskega sindikata Slovenije. Kot je pojasnil, so se za stavko odločili »zaradi enostranskega posega vlade v pravice, pridobljene s Stavkovnim sporazumom iz leta 2016, in s tem popolnega razvrednotenja poklica policista ter neizpolnitve nekaterih ostalih določb omenjenega sporazuma.« Od nove vlade policisti pričakujejo izpolnitev stavkovnih zahtev, stavko pa bodo zaključili ob podpisu stavkovnega sporazuma med obema policijskima sindikatoma in vlado. »Ob neodzivnosti vlade bo naš sindikat žal prisiljen svoje stavkovne aktivnosti zaostriti,« je še dejal Udovč. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju vztrajajo pri marca usklajenih zahtevah S svojimi zahtevami pred vladno stran stopajo tudi zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Kot poudarjajo, bodo vztrajali, da se pogajanja nadaljujejo s točke, na kateri so bila prekinjena. Če spomnimo: marca so se predstavniki njihovega sindikata (SVIZ) z vladno stranjo že uskladili o zahtevah, nato pa vladna stran sporazuma ni parafirala. »Pod ravnijo usklajenih zvišanj in ravnijo drugih usklajenih zahtev iz marca 2018 se nismo Bo čez dober mesec znova več stavkajočih? pripravljeni pogajati,« je poudarila Jelka Velički, predsednica Območnega odbora SVIZ Velenje. Zahteve sindikata so torej, da se osnovne plače vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev z univerzitetno izobrazbo zvišajo za dva plačna razreda, da so razredniki uvrščeni še za en plačni razred višje, da se profesorjem na univerzah plače zvišajo za tri plačne razrede, da se karierni razpon svetovalcev in svetnikov na delovnih mestih učiteljev in strokovnih delavcev zviša za en plačni razred ter da se vsem zaposlenim z minimalno ali nižjo plačo izplača regres v višini 1050 evrov. »Stavkovne zahteve bomo ponavljali do njihove izpolnitve, če pa stavkovni sporazum ne bo parafiran pred 4. decembrom, bomo sodelovali v stavki, ki bo potekala 4., 5. in 6. decembra 2018,« je povedala Veličkijeva. Kot je še poudarila, so v sindikatu sicer optimistični in si stavke ne želijo. Tudi zdravstveni in socialni delavci razmišljajo o stavki Da si nikakor ne želijo stavke, pravijo tudi v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Ta združuje zdravstvene delavce v obeh dejavnostih, od diplomiranih in srednjih medicinskih sester, bolničarjev, radioloških inženirjev, laboratorijskih tehnikov in inženirjev, farmacevtskih tehnikov in farmacevtov, socialnih delavcev, strokovnih delavcev, strokovno tehničnih delavcev, kuharjev, peric, strežnic, psihologov, zaposlenih v domovih upokojencev, v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, posebnih socialnih zavodih in centrih za socialno delo. Kot so nam povedali, bodo s stavko še počakali, saj pogajanja z vlado še potekajo, če pa bodo ocenili, da so izhodišča popolnoma neprimerna in da ni možnosti za dosego dogovora v okviru pogajanj, bodo razmišljali o takojšnji zaostritvi stavkovnih aktivnosti. Tudi oni vztrajajo pri zahtevah, zaradi katerih so 13. februarja izvedli dveurno opozorilno stavko. Tako zahtevajo dvig plač in odpravo varčevalnih ukrepov, uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, dodatke za neugoden delovni čas in razporejanje delovnega časa ter določitev pravice do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe. »Pri nas smo stavkovno sicer zelo omejeni, saj ne moremo pustiti npr. bolnikov brez infuzij, kar pomeni, da je tudi v času stavke več kot polovica zaposlenih na delovnem mestu. A če naše zahteve ne bodo izpolnjene, se bomo vsekakor odločili za ta skrajni ukrep,« je povedala Dragica Kekec iz omenjenega sindikata. Tudi pri njih se kot možni datum stavke omenja 4. december. a Manj subvencij za večje naložbe Letos le dva razpisa za subvencije v kmetijstvu - Na prvem od vlog kmetov iz Šaleške doline uspešna ena - Pričakujejo 5 do 7 vlog za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete Tatjana Podgoršek Na velenjski območni izpostavi Kmetijskega zavoda Celje ugotavljajo, da je bilo leto 2018 v primerjavi s predhodnim letom glede razpisov za pridobitev nepovratnega denarja za vlaganja v kmetijstvo zelo skromno. Doslej je Agencija za kmetijske trge objavila le dva razpisa, in sicer za prilagajanje podnebnim spremembam ter za namakanje in oroševanje, medtem ko razpisa za izgradnjo objektov in nakup kmetijske mehanizacije, za kar je med kmeti v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki največ zanimanja, še ni bilo. Prav tako si je agencija, pravi vodja velenjske območne izpostave Lidija Diklič, vzela veliko časa za izdajo odločb. Za razpise, objavljene jeseni 2017, šele sredi tega leta. »Rezultatov nismo bili najbolj veseli, saj je bila večina vlog zavrnjenih. Odobrena je bila le ena, in sicer v višini 500 tisoč evrov za izgradnjo novega hleva. Vloge so bile popolne, pravočasno oddane, državi pa je zmanjkalo denarja. Znova bodo imeli nosilci kmetijskih gospodarstev priložnost za oddajo vloge za večje naložbe na razpisu, ki bo objavljen novembra.« Pridobili 380 tisoč evrov nepovratnega denarja So pa bili precej bolj zadovoljni z vlogami, ki so jih kmetje oddali na razpis za pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij. Lani in januarja letos so izpolnili 75 vlog, vse so bile odobrene. Odločbe so prejeli kmetje vlagatelji sredi leta, iz te postavke pa bodo lahko uporabili po 5000 evrov. »Pomagali smo pridobiti v dolino 380 tisoč evrov nepovratnega denarja, kar ni tako malo.« Vlagatelji so v vlogah navedli, da ga bodo porabili za investicijsko vzdrževalna dela pri objektih, nakup manjše kmetijske mehanizacije, ureditev pašnikov, postavitev manjših rastlinjakov in nakup računalniške opreme za vodenje osebnih evidenc. »Ob tem bi rada vlagatelje s pozitivnimi odločbami opozorila, da morajo pravočasno oddati prošnjo za morebitno spremembo obveznosti. Vložijo lahko le dve prošnji, in sicer, če so ocenili, da razvojnih ciljev ne bodo mogli izpeljati do roka, navedenega v odločbi (sredina leta 2021), ter glede spremembe stroška za dosego cilja. Za spremembo morajo zaprositi pred vložitvijo zahtevka za izplačilo denarja.« Lidija Diklič:» Za večje naložbe je državi zmanjkalo denarja.« Precejšnje zanimanje za subvencije mladim prevzemnikom Dikličeva je še povedala, da v kratkem pričakujejo objavo razpisa za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Za to subvencijo je v Šaleški dolini precejšnje zanimanje in tudi letos pričakujejo od 5 do 7 vlog. V vsebini uredbe je nekaj novosti (o višini dolga do države, ukinjene obveznost označevanja vira sofinanciranja na sedežu kmetijskega gospodarstva iz programa razvoja podeželja 2014-2020 ...), vendar večjih presenečenj na razpisu ni pričakovati. Sogovornica je še povedala, da razpisa za pomoč za zagon dejavnosti mladim kmetom prihodnje leto ne bo in da bo zadnji razpis v programskem obdobju leta 2020. Nekaj kandidatov že imajo, saj morajo do razpisa ti pridobiti potrebno nacionalno poklicno kvalifikacijo (če nimajo ustrezne kmetijske izobrazbe) in do leta 2020 zagotoviti dovolj kmetijskih površin za uporabo. Mladi prevzemnik kmetije, ki je zaposlen in zanj pomeni kmetijska dejavnost dodatno dejavnost na kmetiji, lahko pridobi na razpisu 18 tisoč 600 evrov nepovratnega denarja, če pa je pokojninsko in invalidsko zavarovan iz kmetijske dejavnosti ali se bo zavaroval v 9 mesecih od oddaje vloge, pa lahko pričakuje 45 tisoč evrov nepovratne pomoči. ■ Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 8 8 OS SREDE DO TORKA H^AS 25. oktobra 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 17. oktobra Minister za javno upravo Rudi Medved je povedal, da je vlada sprejela izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja o reševanju stavkovnih zahtev. V Generalnem štabu Slovenske vojske so pojasnili, da se je kraja streliva v Nemčiji, do katere je prišlo 3. oktobra, zgodila zaradi neustreznega varovanja tovornjaka in tudi zaradi pomanjkljivih ukazov. Hrvaška vlada je sprejela predlog pokojninske reforme, po katerem bi morali tako moški kot ženske delati do 67. leta že od leta 2033 in ne od leta 2038, kot je bilo predvideno doslej. Zaradi spora znotraj grške vlade (tudi zvezi s sporazumom z Makedonijo o njenem imenu) je odstopil grški zunanji minister Nikos Kocjas. Na polotoku Krim je na eni od srednjih šol odjeknila eksplozija doma izdelane eksplozivne naprave, nato pa je prišlo do streljanja. Prvi podatki so kazali na 19 mrtvih. odraslih uslužbencev šole. Džihadistična skupina Islamska država je v vzhodni sirski pokrajini Deir-e-Zor zajela več kot 700 talcev, med njimi tudi tujce. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je napovedala izstop iz 144 let stare Mednarodne poštne zveze, »ker ta omogoča Kitajski, da pošilja v ZDA pakete in druge pošiljke z velikim popustom«. Petek, 19. oktobra Na obisku v Sloveniji je bil madžarski predsednik Janos Ader. Skupaj z našim predsednikom Borutom Pahorjem sta poudarila, da so odnosi med državama odlični. Na prvih pogajanjih o stavkovnih zahtevah sindikatov javnega sektorja so se sešli vladni pogajalci in sindikalisti. Tokrat je prišlo do streljanja na srednji šoli na polotoku Krim. ZDA so proti Iranu uvedle sankcije zaradi novačenja otroških vojakov, ki jih veja Iranske revolucionarne garde pošilja na bojišča v Sirijo. Kanada je z zakonom dovolila posedovanje in t. i. rekreativno uporabo marihuane. Četrtek, 18. oktobra Ministrstvo za okolje in prostor je odločilo, da dolina Triglavskih jezer in slap Savica ne moreta biti vrnjena v naravi ljubljanski nadškofiji. Vlada se je seznanila s končno oceno škode na stvareh zaradi posledic neurja s poplavami med 4. in 6. majem, ki so zajela koroško, podravsko, pomursko in vzhodnoštajersko regijo. Kosovska skupščina je potrdila predloge za preoblikovanje kosovskih varnostnih sil v »kosovsko vojsko«. Mediji so poročali, da je bilo dan prej v strelskem pohodu na Krimu ubitih 15 dijakov in pet Na pogajanjih so se sešli vladni pogajalci in sindikalisti. Začela se je volilna kampanja pred novembrskimi lokalnimi volitvami. V indijskem mestu Amritsar se je vlak z veliko hitrostjo zaletel v množico ljudi, ki je stala na železniških tirih, od koder je opazovala dogajanje ob hindujskem prazniku dašahara. Sodišče Evropske unije je odločilo, da mora Poljska začasno zaustaviti sporno prisilno upokojevanje sodnikov vrhovnega sodišča in razveljaviti že izvedene prisilne upokojitve. Po poročanju tujih medijev se bo papež Frančišek odzval na vabilo severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in že spomladi obiskal Pjongjang. Sobota, 20. oktobra Kranjska občinska volilna komisija je Listi Alenke Bratušek in Boštjana Trilarja zaradi kršitev zakonodaje odrekla pravico do sodelovanja na lokalnih volitvah. načrtu dviga upokojitvene starosti na 67 let. V Afganistanu so potekale parlamentarne volitve, ob tem pa se je vrstilo nasilje. Talibani so v treh provincah napadli varnostne sile, v Kabulu so v eksplozijah umrli trije policisti. Makedonski parlament je podprl uveljavljanje ustavnih sprememb, ki bi državi med drugim prinesle novo ime - Republika Severna Makedonija. Nedelja, 21. oktobra Na severovzhodu Tajvana se je iztiril vlak, pri čemer je umrlo najmanj 22 ljudi, več kot 170 jih je poškodovanih. Velika Britanija, Francija in Nemčija so v skupni izjavi zapisale, da nič ne opravičuje umora savdskega novinarja Džamala Hašokdžija, in pozvale savdske Zajček Rajko Knez je novi predsednik ustavnega sodišča. 30. novembra lani. Policija Bosne in Hercegovine je zaustavila približno 200 pre-bežnikov, ki so poskušali vstopiti v Hrvaško pri mejnem prehodu Maljevac. Potem ko je Riad priznal, da je bil pogrešani savdski novinar Džamal Hašokdži umorjen, je savdska kraljeva družina Hašo-kdžijevi družini izrekla sožalje. Znova so stavkali v puljski ladjedelnici, saj v zakonskem roku niso dobili septembrskih plač. Velika Britanija, Francija in Nemčija so Savdsko Arabijo pozvale k razlagi o smrti novinarja. oblasti, naj pojasnijo okoliščine njegove smrti. Donald Trump je napovedal, da se bodo ZDA umaknile iz prelomnega sporazuma o jedrskih raketah. Negativni odzivi na njegovo odločitev so prihajali iz vsega sveta. V Nemčiji se je v Dresdnu ob četrti obletnici ustanovitve protiislamskega gibanja Pegida zbralo več tisoč ljudi, hkrati pa so potekali tudi protesti, na katerih so pozvali k miru in 'Dresdnu brez rasizma'. Ponedeljek, 22. oktobra Devet ustavnih sodnikov je iz svojih vrst za novega predsednika Torek, 23. oktobra Z vlado so se pogajali sindikati javnega sektorja. A so predlog, ki jim je bil predstavljen, zavrnili. Na Češkem so bili vse glasnejši pozivi k umiku vseh vojakov iz Afganistana, potem ko so bili tam v zadnjih štirih mesecih ubiti štirje češki vojaki. Evropska komisija je zavrnila predlog italijanskega proračuna za leto 2019, češ da krši evropska pravila »brez primere«. Hrvatje so v Zagrebu protestirali proti načrtu dviga upokojitvene starosti. Administracija Donalda Trumpa je še naprej izstopala iz mednarodnih povezav. Italija se je zaradi vračanja prosilcev za azil odločila na mejo s Francijo poslati policijo. V Zagrebu se je več tisoč ljudi zbralo na Evropskem trgu, kjer so izrazili nasprotovanje vladnemu ustavnega sodišča izvolilo Rajka Kneza, ki bo mandat nastopil 19. decembra. Zaposleni na Slovenski obveš-čevalno-varnostni agenciji so prekinili stavko, ki se je začela Znanstveniki so mikroplastiko prvič našli v človeku. Odbor Združenih narodov za človekove pravice je pozval k reviziji francoskega zakona iz leta 2010, saj ta ljudem v javnosti prepoveduje nošnjo oblačil, ki zakrivajo obraz, to da pa je v nasprotju s svobodo vere. Avstrijski znanstveniki so v vzorcih človeškega blata prvič odkrili mikroplastiko. Kitajski predsednik Ši Džinping je uradno odprl najdaljši most po morju. Kaja Avberšek »Kalin, a boš skočil kot zajček?« »... Ne.« »No, daj. Takole, glej, hop, hop, hop!« »... Ne!« Z malim čukom sva bila na sistematskem pregledu za triletnike. Zjutraj sem ga zbudila in mu povedala, da greva s Pando mimo velikih dimnikov k enim gospem, ki imajo razne mašine in po vsej verjetnosti tudi igračke. Da ga bodo najbrž kaj vprašale, poslušale srček, preverile, kako težke mišice ima in same take zanimivosti. Dimniki so ga takoj prepričali, hote! je iti kar v pižami, kar takoj, gledat dimnike velikane, ki se jih Kalin večkrat spomni tudi na našem subtropskem otoku. Gospe sestri sem takoj povedala o Kalinovem večjezičnem okolju; jaz z njim seveda govorim slovensko, oče bolgarsko, med sabo se pogovarjava angleško, hodi pa v španski vrtec, sploh pa ne več v vrtec, ker Španci imajo tisti utrgan sistem, v katerem otroci pri treh letih začnejo hoditi v »šolo«. Zato mogoče še ne tvori popolnih stavkov v enem samem jeziku, jih bo pa kmalu, v štirih, kar pa tudi ni slabo. Gospa sestra mi je povedala, da bere moje kolumne, ravno tele, žabje. Dejstvo me je razveselilo, če ni to fajn. Kalinu je izmerila pritisk, čukec se je ob tem smejal. Zdelo se mu je hecno, kako se mu trak okrog roke napihuje in ga stiska. Seveda je hotel tudi sam pumpati, pa še, pa še. »Kaj pa je tooo, to je ena mašiiina!« »To je tehtnica za male bejbije.« »S kom se igraš, Kalin, imaš tu kakšne prijatelje?« »Z mamico.« »A mi sestaviš en visok stolp iz tehle kock?« Najprej je sestavil razne druge konstrukcije, na koncu pa tudi stolp. »A mi boš zdaj narisal eno tako ravno črtico, lej, takole.« Narisal jo je z levo roko. »No, zdaj pa še en takle krogec, lej.« Narisal je tri, z desno roko. »A mi narišeš še mamico?« Narisal je ogromne spiralaste oči, same oči čez cel list papirja, obkrožil jih je in rekel, da to pa je Kalin. »Ne boš več!«, je odločno rekel, zaenkrat samega sebe naslavlja s »ti«. »No, pa mi povej, kaj vidiš tule na tejle tabli. Kaj je tole?« »Kavica!« »Pa tole?« »Lesička!« »In to?« »Smreka!« »Tole?« »Zvezdica!« »Super. No, zdaj pa skoči kot zajček...«In tu se ravno tole pisanje začne. (Kasneje sem na »zajčka« dobila par finih komentarjev. »A plaval kot losos pa je?« »Ali se naslonil kot slon?« »Moja hči ni spoznala ključa iz 18. stoletja, ki je na tabli za preverjanje vida.« »Moja hči ni odprla ust, niti prikimala ni, nič. Popoln upor.«) »Kalin, zdaj pa gremo gledat še druge mašine! Se spomniš mašine, ki tehta bejbije? Zdaj bomo tebe stehtali na veliko večji mašini, boš videl!« Teža, višina, lučka v učke, lučka v ušesa, srček, pljučka (a kadite, ja, oba - oče in mati, tc, tc, tc), lulček, platfus, rebrca, super. »No, Kalin, pri sestri nisi hotel skočit kot zajček, a boš zdaj z mano, z zdravnico, glej, takole, hop, hop, hop!« »NE!!« »Sajskače, ne...?« »Seveda skače...« Sledijo polne roke štempiljk, pa ne samo to, še zobozdravniški sistematski pregled, jupi! »Kalin, a se boš usedel na tale super stol, lahko se boš vozil gor in dol, skoraj kot v kaki raketi!« Preveriti je želel, kako deluje sesalec za slino, pa mu žal ni uspelo. »O, kake lepe zobke imaš!« »Je torej vse v redu?« »Ne, ni v redu! Ja, odprt ugriz ima! A še vedno uporablja dudo!?« »Ja, za zaspat... ja, saj vem, saj smo v procesu, ampak čakamo na pravi trenutek, da naredimo zamenjavo, mogoče na Dedka Mraza, da mu v zameno za darilo podari svojo dudo, saj veste, otroci potrebujejo zgodbe, no, saj jih vsi ljudje...« Pa se menda ja ne opravičujem, takoj pomislim. Kalina s Pando še enkrat peljem mimo dimnikov, v obratno smer, lej, Kalin, šest dimnikov je, se mi zdi, eni so debeli in bolj kratki, eni pa tanki in zelo visoki, eni puhajo bolj belo, drugi bolj črno, no, za letos sva se jih nagle-dala, zdaj pa greva kupit ribice Hrvatice, menda so danes sveže in ugodne, potem te pa peljem na kavico in na trampolin, a boš skakal kot zajček, Kalin, a boš? O prehranjevanju v družinskem krogu Velenje, 5. novembra - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo novembra začela novo sezono predavanju v okviru Šole za starše, ki poteka pod sloganom »Otroci so naše največje bogastvo«. Predavanja dobo vse do aprila potekala vsak prvi ponedeljek v mesecu, ob 17. uri, v Vili Rožle. V ponedeljek, 5. novembra, bo predavateljica Nataša Forstner Holešek, raziskovalka zdravega načina življenja iz Velenja. Po zaključenem univerzitetnem študiju živilske tehnologije in prehrane se je zaradi lastnih zdravstvenih težav še bolj poglobila v nadaljnji študij prehrane pri različnih alergijah in avtoimunih boleznih. Verjame, da se lahko vsi dobro počutimo v svojem telesu. Poiskati pa moramo najbolj primeren način prehrane, ki ustreza tako našemu telesu kot življenjskemu stilu. Pravi, da je prehrana zelo pomembna za zdravje, rast in razvoj otrok, pa seveda tudi za zdravje in počutje odraslih. Predstavila bo, zakaj je pomembno, da se zdravo prehranjujemo in kaj zdrava prehrana v resnici je, pa tudi, kako navade staršev vplivajo na prehranske navade otrok. Vse, kar poučuje in o čemer svetuje, je preizkusila tudi na sebi, znanje in izkušnje pa bo tokrat delila z vsemi, ki bodo prišli v Vilo Rožle. ■ ■ Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 9 25. oktobra 2018 MED VAMI 9 Še vedno manjka pokopnih mest Na pokopališču Podkraj pri Velenju letos uredili dodatnih približno 175 žarnih grobov in blizu 100 mest za klasični pokop - Prihodnje leto v ospredju ureditev pokopališča v Škalah Tatjana Podgoršek Na pokopališčih je že nekaj časa večja gneča kot običajno. To je čas, ko najemniki urejajo grobove pred dnevom spomina na mrtve. »Tudi za upravljalce pokopališča Podkraj in Škale je oktober mesec priprav na 1. november,« pravi Milan Kopušar, vodja pogrebno-pokopališke dejavnosti na Komunalnem podjetju Velenje, in nadaljuje: »Vzdrževal-no-ureditvena dela sicer potekajo celo leto, v dneh pred praznikom pa še bolj intenzivno. Poznajo se večje aktivnosti najemnikov grobov, saj je s tem povezano večje število odvozov odpadkov, dovažamo pesek, ki si ga lahko sami posujejo okoli grobov, naši zaposleni tudi pomagajo pri raznih opravilih, ki jih najemniki morda sami ne zmorejo.« Zadnja leta vsakokrat nekaj novega Kopušar je zagotovil, da jim zgledno skrb za ureditev pokopališča Podkraj priznavajo tudi mnogi najemniki grobov in obiskovalci od drugod, kar ne preseneča, saj v zadnjih nekaj letih vsako leto vlagajo, uredijo kaj novega. Letos so na novo uredili več kot 170 žarnih grobov in blizu 100 mest za klasične pokope. S tem naj bi zadostili minimalnim zakonskim zahtevam za število pokopnih mest za naslednjih pet let. »Prostorsko smo zelo omejeni, zaradi tega pa se z največ težavami srečujemo pri zagotavljanju klasičnih grobov, ki zahtevajo večje površine.« V tem trenutku je na voljo približno 140 grobnih mest za klasični pokop, preko 300 za žarni in 250 v žarnem zidu. Zelo zadovoljni so, še pravi Kopušar, ker so dobili novo vozilo za prevoz pokojnikov, za kar se zahvaljujejo ustanoviteljicama -občinama Velenje in Šoštanj. Z nakupom vozila s pogonom na vsa štiri kolesa so rešili težave, ki so se pojavljale s prevozi zlasti pozimi. Dokončno so uredili še kostnico za klasičen socialni pokop. Prostor so zatravili, postavili tablo in uredili kraj za prižig sveče in položitev cvetja. Večino žar pokojnikov, za katere nihče ne skrbi, pa še vedno pokopljejo v grobnico. »polovili«. So težave manjše tudi pri odpadkih sveč? »Zaznavamo manjšo porabo sveč, saj je odvozov tovrstnih odpadkov manj. Kljub temu še vedno šest do sedem kontejnerjev na mesec, teža enega pa se giblje v povprečju 500 kilogramov. Te odpadke vozimo na odlagališče v Velenju, najprej pa z njimi upravlja koncesionar.« Slabo voljo njim in najemnikom grobov povzroča srnjad. Pri tem smo nemočni, smo pa nekoliko povišali ograjo, ker je bila doslej prenizka.« Prihodnje leto v ospredju ureditev pokopališča v Škalah S širitvijo pokopališča v Podkra-ju še niso končali, saj bo treba zagotoviti še nova pokopna mesta. Širitev pokopališča so pred leti > Na pokopališčih Podkraj in Škale je približno 5000 grobov, na pokopališčih je pokopanih blizu 13 tisoč ljudi. Po statističnih podatkih beležijo v zadnjih petih letih od 250 do 300 pokopov na leto, od tega je dobrih 80 odstotkov žarnih, ostali so klasični. Teh je v povprečju na leto 30. V porastu pa je raztros pepela. Na mesec od šest do sedem kontejnerjev odpadkov sveč Težave, ki so jih imeli v preteklosti z odcednimi vodami, so v zadnjem času uspešno rešili. Te se sedaj občasno pojavljajo le še ob večjih neurjih, a so tudi takrat manjše, saj so glavne vire V minuli zimi je ta povzročila nemalo težav. »Karkoli smo počeli, je divjad vedno našla pot na pokopališče in uničila veliko cvetja. Po stopinjah v snegu smo ugotavljali, da je večina prišla na pokopališča skozi vrata. Ta mi zvečer zapiramo, kasneje pa jih obiskovalci ne zaprejo do konca. voljenje. »To se ne bo zgodilo v bližnji prihodnosti, saj morata občini še prej površino prekategorizirati iz kmetijskih zemljišč v območje za izvajanje omenjene dejavnosti.« Nič ne bo tudi z načrti za ureditev prostora za raztros pepela, ki je v porastu. Treba bo poiskati ustrezno rešitev, vendar po tem, ko bodo določene nove površine za pokop. Prihodnje leto Pokopališče Podkraj sodi med vzorno urejena pokopališča v Sloveniji. predvideli prav na območju, kjer je predvidena trasa hitre ceste tretje razvojne osi. Te možnosti sedaj ni, razmišlja Milan Kopušar, in očitno ostaja le širjenje v hrib. Manjši del tega je predviden za izvajanje pogrebno-pokopališke dejavnosti, vendar morajo pred tem zanj pridobiti gradbeno do- Milan Kopušar: »Čeprav smo letos razširili pokopališče Podkraj, je pokopnih mest še premalo.« pa bodo rešili težave z osvetlitvijo ter ozvočenjem na samem pokopališču med pogrebnimi sprevodi do groba. Več pozornosti bodo prihodnje leto, zagotavlja Milan Kopušar, namenili pokopališču v Škalah. Širili ga bodo, za kar že imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Večja naložbena vlaganja predvidevajo ureditev žarnega zidu, večjega števila žarnih grobov ter prostor za raztros pepela. ■ Ustanovili združenje Poti reformacije Velenje je gostilo ustanovno skupščino združenja Poti reformacije, ki si bo prizadevalo za vzpostavitev Evropske kulturne poti reformacije in s tem za razvoj kulturnega turizma Tina Felicijan Velenje, 16. in 17. oktober - Slovenija je ena od sedmih evropskih držav, ki sodelujejo pri projektu Evropska kulturna pot reformacije. Glavni cilj projekta je izoblikovati evropsko kulturno pot, ki bo spodbujala turizem in zanimanje za reformacijo ter evropsko zgodovino nasploh. Pri projektu, ki je prva pobuda za regionalni razvoj v Srednji Evropi, osredotočena na izkoriščanje dediščine reformacije, sodeluje tudi Mestna občina Velenje, ki je pretekli teden gostila ustanovno srečanje združenja Routes of Reformation oziroma Poti reformacije. Tako se je v Velenju srečalo več kot 50 mednarodnih partnerjev iz Avstrije, Češke, Nemčije, Madžarske, Italije, Poljske in Slovenije, ki so pravnoformalno ustanovili združenje, izvolili odbore in omogočili registracijo združenja pri Svetu Evrope. Zdaj se bodo lahko začele aktivnosti vzpostavljanja Evropske kulturne poti reformacije, pojasnjuje vodja projekta v Mestni občini Velenje Polona Mavrič. V preteklosti je bila dediščina reformacije kot regionalni vir pogosto zanemarjena. Z namenom spodbujanja učenja in krepitve zmogljivosti za upravljanje tematske kulturne dediščine pa so projektni partnerji v okviru lanske mednarodne tič. Pokazalo se je namreč, da Velenje ni tako nepomembno v reformaciji, temveč ima kar nekaj točk, ki so zanimive, pravi vodja projekta. Te bi radi s projektom in kulturno potjopredstavili tako lokalni kot mednarodni javnosti. Združenje Poti reformacije so ustanovili v Velenju. V nadzorni odbor je bila izvoljena tudi direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. konference ob 500-letnici reformacije v Evropi podpisali listino za vstop v t. i. Evropsko kulturno pot reformacije. Ta bo preko posameznih točk povezala sedem držav in jim pomagala pri privabljanju turistov, ki se zanimajo za kulturo in zgodovino. Priložnost so zaznali tudi v Velenju, zato je listino podpisal tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kon- V Velenju pričakujejo, da bo projekt prispeval k trajnostnemu razvoju regije zlasti s spodbujanjem trajnostnega turizma, hkrati pa si bodo prizadevali za ozavešča-nje populacije v vseh starostnih obdobjih o pomenih reformacije v zgodovini. Spomin na žrtve fašizma in padle borce Pri spominskih obeležjih se bodo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki danes in v naslednjih dneh spomnili žrtev fašizma in padlih borcev v narodnoosvobodilni vojni Milena Krstič - Planine Šaleška dolina - Bliža se 1. november, dan spomina na mrtve. Združenje borcev za vrednote NOB Velenje bo skupaj s krajevni- > bode v Šoštanju, pri spomeniku NOB v Vinski Gori in pri spominski plošči v Šentilju pri domu krajanov, ob 16. uri pri spomeniku padlih partizanov pri domu krajanov v Pesju, ob 16.30 pri spomeniku padlih mi organizacijami v Šaleški dolini od danes, četrtka, 25. oktobra, do četrtka, 1. novembra, pripravilo še štirinajst komemo-racij. Osrednja ko- memoracija v mestni občini Velenje je bila že včeraj, v sredo, pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu. Danes, v četrtek, 25. oktobra, bo spominska svečanost ob 15. uri pri spomeniku talcem NOB v Starem Velenju, ob 16. uri pri spomeniku padlim borcem na pokopališču v Šmartnem in pri spomeniku padlih borcev v Še-nbricu na Konovem in ob 16.30 pri spominski plošči v zdraviliškem parku v Topolšici. V petek, 26. oktobra, bodo komemo-racije ob 11. uri pripravili pri spomeniku padlih borcev v NOB na Trgu svo- V Velenju je bila osrednja komemoracija v sredo, v Šoštanju bo v petek, 26. oktobra, v Šmartnem ob Paki v četrtek, 1. novembra. borcev brigade VDV pri Karnič-niku v Hrastovcu in ob 17. uri pri spomeniku padlih borcev na pokopališču v Plešivcu. V ponedeljek, 29. oktobra, se bodo žrtev fašizma in padlih borcev ob 17. uri spomnili pri spominski plošči padlim borcem pri domu krajanov v Kavčah, v torek, 30. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku padlega kurirja Blagotinška v Paki, v sredo, 31. oktobra, pa ob 16.30 pri spomeniku padlih borcev NOB v Spodnjih Ravnah pri Poštajnerju. V četrtek, 1. novembra, bo ob 8. uri spominska svečanost pri centralnem spomeniku žrtvam NOB v Šmartnem ob Paki. ■ ■ Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 10 10 MED POSLANCI V EU 25. oktobra 2018 Med slovenskimi evropskimi poslanci v Bruslju V dneh, ko so se poslanci v Bruslju pripravljali na oktobrsko zasedanje, ki je potekalo od 1. do 8. oktobra v Strasbourgu, smo obiskali naše slovenske predstavnike in slovensko predstavništvo Mira Zakošek Bruselj, 27. septembra - V evropskem hramu demokracije je vedno živahno, še posebej pa v dneh pred zasedanjem parlamenta. Poslanci sestankujejo v različnih odborih in delovnih skupinah, njihovi asistenti pa pripravljajo vse potrebno za veliko selitev v Francijo. Ta je res velika, saj pred vsakim zasedanjem selijo tudi vso dokumentacijo. Svoje institucije ima evropski parlament v treh državah, poleg Belgije in Francije tudi v Luksemburgu. Vse to je sicer težko razumljivo, a pretrd oreh, da bi jim ga uspelo v vseh teh letih zdrobiti. Morda pa jim enkrat le uspe. Stroški njihovega delovanja bi se bistveno zmanjšali. Slovenija ima v EU tudi veleposlaništvo Predstavništvo Slovenije vodi veleposlanik Janez Lenarčič. Njihova glavna naloga je predstavljanje Slovenije v institucijah Evropske unije, aktivno pa sodelujejo neposredno tudi pri pripravi aktov, ki jih kasneje potrdi Evropska komisija in v končni fazi tudi parlament. Pooseblja Slovenijo Lojze Peterle že kar nekako pooseblja Slovenijo v Bruslju in mnogi njegovi kolegi pravijo, ko ga srečajo, da so srečali Slovenijo. Sam je še posebej ponosen na to, da uspe zgolj osmim poslancem tako dobro predstavljati Slovenijo. »Celo en sam lahko veliko doseže, če dela prave stvari. Pomembna je kakovost ideje, ne pa politična Uskladiti izobraževanje in trg dela Romana Tomc se veliko posveča izobraževanju in trgu dela, področjema, ki sta po vsej Evropi neusklajena, a zelo različno po posameznih članicah. »To so seveda vprašanja, ki jih ni mogoče razrešiti od danes do jutri, ker potrebujemo nekaj let, da izobrazimo mlade za poklice, ki jih primanjkuje,« pravi Tomčeva, ki je razočarana, da se v Sloveniji tega vprašanja še nismo resno lotili, saj se mladi še vedno v veli- najvišjim standardom in doseženim nivojem varnosti. Slovenci s to povezavo nič ne izgubljamo, saj smo trenutno še vedno neto prejemniki, veseli pa smo lahko, da se tudi s pomočjo te povezave vse bolj dvigamo in približujemo razvitejšim. Poudarja pomen Schengena, ki se mora obdržati, saj sicer po njenem mnenju Evropska unija ne bi imela prihodnosti, ker je to simbol povezovanja, ki ga čutimo, ko svobodno potujemo preko meja. Je pa vsekakor na precejšnji preizkušnji, saj pet držav nezako- bljamo, kako zelo pomemben je. Slovenci smo med drugo svetovno vojno doživljali izgnanstvo na lastni koži, mnogi so nas sprejeli z odprtimi rokami, zato je prav, poudarja, da smo tudi mi solidarni. To solidarnost smo v veliki meri izražali med balkansko vojno, jo pa tudi zdaj, ko je ta marsikje na preizkušnji. Zelo nezadovoljen je Vajgl z Junkarjevim ravnanjem v zvezi z arbitražnim sporazumom, saj je ignoriral pravno mnenje lastne komisije. Upa, da bo prevladal razum in da se bo v tem primeru Lojze Peterle barva ali država,« poudarja. Ponosen je na dosežke v zdravstvu, že tretji mandat vodi skupino za boj proti raku, med drugim je dosegel, da so na hrvaškem za to področje ustanovili nadstran-karsko skupino, podobno pa je tudi v nekaterih drugih državah (v Sloveniji je še nimamo). Na zunanjem političnem področju se veliko angažira v državah jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana, med drugim je vodja parlamentarcev za Makedonijo. »Skratka, na pravih mestih razlagam, kako pomembno je razrešiti vprašanja na Balkanu, če hočemo imeti mirno prihodnost, in imam občutek, da sem včasih slišan,« pravi. Ima pa tudi veliko energije za delo z mladimi, v njegovi ekipi jih je izkušnje nabiralo kar 120.« Romana Tomc kem številu vpisujejo v programe, po zaključku katerih bodo težko zaposljivi. Opozarja pa tudi na to, da namenjamo v Sloveniji še vedno preveč pozornosti zgolj spričevalu, mnogo premalo pa praktičnim znanjem in izkušnjam. Na vprašanje o begu možganov iz Slovenije pa odgovarja, da je to tesno povezano z gospodarsko razvitostjo in da tega, dokler ne bomo primerljivi z uspešnejšimi, tudi ne bomo mogli ustaviti. Rešitev je torej večja konkurenčnost, višja dodana vrednost in seveda tudi višje plače. Kot članica odbora za finance je ponosna, da jim je uspelo uzakoniti uredbo o izmenjavi davčnih podatkov in podatkov o prometnih prekrških, s čimer so pomembno zajezili korupcijo na območju celotne Evropske unije. Evropskega povezovanja se premalo zavedamo Tanja Fajon se prioritetno posveča državljanskim pokorščinam, pravosodju in notranjim zadevam. Poudarja, da se premalo zavedamo pomena evropskega povezovanja in da tudi premalo cenimo dejstvo, da smo celina z Tanja Fajon nito podaljšuje notranje nadzore. Kot nekdanja novinarka s slovenskimi mediji ni v celoti zadovoljna, še zlasti jo moti, da nekateri novinarji uporabljajo politiko zastraševanja populacije, lažnih novic in s tem niso več profesionalni in verodostojni. Želela bi, da bi novinarstvo ohranilo profesionalnost in uravnoteženost medijskega prostora in delovalo kot varuh dogajanja v družbi. Naj pomembnejše ohranjanje miru Ivo Vajgl kot član odbora za zunanje zadeve postavlja v ospredje ohranjanje miru. Poudarja, da ljudje zelo radi poza- Parlament ima 750 poslancev Med Slovenci je bilo na zadnjih volitvah zanje malo zanimanja, saj smo glasovali zgolj 24-odstotno, še posebej skrb vzbujajoč pa je bil delež mladih, ki so na volitve šli samo v 15 odstotkih. Seveda bi bilo prav, da bi zanimanje do naslednjih volitev poraslo. Poslance izvolijo državljani vseh 28 držav vsakih pet let na neposrednih in splošnih volitvah. Evropski parlament ima sedež v Strasbourgu, zaseda tudi v Bruslju, sekretariat pa deluje v Luksemburgu. Predsednik Evropskega parlamenta je Antonio Tajani. Parlament ima 750 poslancev, med njimi je osem slovenskih. kalnemu proizvajalcu. Opozarja tudi na slabe prehrambne navade, saj po raziskavah hrana »ubije« več ljudi kot virusi, pa o tem zelo malo govorimo. Zelo kritičen je tudi do onesnaževalcev. Onesnažen zrak ubije na milijone ljudi po vsem svetu, tudi Evropa pri tem ni izjema, zato se zavzema za radikalne in Vsekakor pa bo ostala Sloveniji tudi v novi finančni perspektivi neto prejemnica, kolikšen pa bo iztržek, je odvisno ravno od vladne pogajalske skupine, zato upa, da bo ta čim prej začela pogajanja. Seveda pa je odvisno tudi od tega, kako težak bo evropski proračun po odhodu Velike Britanije. Trenutno je več predlogov Evropske države se v Bruslju pogosto predstavljajo na različnih kulturnih in družabnih dogodkih, med našim obiskom so se predstavljala najstarejša slovenska mesta s svojo kulinarično ponudbo, seveda ob zvokih slovenske domače glasbe. Dr. Igor Šoltes ostre ukrepe. Pri tem kaže tudi na avtomobilsko industrijo in potrebo po iskanju alternativnih goriv. Za izobraževanje mladih še več sredstev Dr. Milan Zver je poročevalec evropskega parlamenta za program Erazmus+. Nanj je zelo ponosen, še posebej pa na to, da bo v prihodnji finančni perspektivi za izobraževanje mladih namenjenih še enkrat toliko sredstev, kot jih je bilo doslej. Slovenci smo v mednarodno izmenjavo zelo dobro vključeni, praktično je ta omogočena vsakemu srednješolcu, delno tudi osnovnošolcem, pa tudi nekateri vrtci se že vključujejo v to. Največ uspehov pa dosegamo v višje- in visokošolskem izobraževanju. Številni študentje pridobivajo s tem mednarodne izkušnje in tako povečujejo tudi svoje zaposlitvene. Poudarja, da je treba za izobraževanje mladih Patricija Šulin o obremenitvah članic, gibljejo pa se med 1,1, do 1,3 bruto družbenega proizvoda. Zagotovljena pa so dodatna sredstva za povečanje varnosti in za drugo cev karavanškega predora. Manj sredstev za kmetijstvo, a več možnosti za male kmete Franc Bogovič zaskrbljeno ugotavlja, da trenutno kaže, da se bodo sredstva evropskega parlamenta za kmetijsko politiko zmanjšala za od 5 do 15 odstotkov in verjetno za toliko tudi kohezija. Franc Bogovič je med tistimi poslanci, ki si prizadeva, da se to ne bi zgodilo. Veliko dela za popularizacijo uresničenih projektov, med katerimi so v Sloveniji med drugim brezplačni prevozi starejših od 65 let, ki ga izvaja že 13 občin. Podpira mnenja tistih kolegov, ki menijo, da se proračunska sredstva po odhodu Velike Britanije ne bi smela zmanjšati in Ivo Vajgl mnenje sodišča izpolnilo. Komentiral je tudi afere, povezane z zaslužki evropskih poslancev, in izrazil prepričanje, da so kršitve, ki so bile v zadnjem obdobju izpostavljene, osamljeni primeri. Pri hrani bi morali biti bolj domoljubni Dr. Igor Šoltes pravi: »Kdor ima v rokah hrano, semena, vodne vire, tisti bo gospodar prihodnosti.« S svojim delovanjem poudarja zdrav odnos do teh stvari in dodaja, da brez tega ni zdravega naroda. In pri tem ne bi smela prevladati nobena ekonomija. Zavzema se, da se da na tem področju absolutna prednost lo- Dr. Milan Zver še veliko narediti, in to skupaj s trgom dela, saj so na tem področju velika neskladja. To dokazuje tudi dejstvo, da imamo v Evropi 3 milijone mladih brezposelnih in na drugi strani prav toliko nezasedenih delovnih mest. Slovenija je brez vladnega pogajalca Patricija Šulin si kot članica odbora za proračun v tem času, ko že od junija dalje potekajo pogajanja, intenzivno prizadeva, da bi Slovenija čim več iztržila za naslednje petletno obdobje od leta 2021 do 2027. Ob tem opozarja, da je Slovenija trenutno brez vladnega pogajalca, in to že vse od odstopa prejšnje vlade, kar nikakor ni dobro. Franc Bogovič da bi posamezne države prispevale v proračun namesto sedanjih 1,11 odstotka 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda. V tem primeru se tudi sredstva kmetijstvu ne bi zmanjševala. Sicer pa računa, da slovenski kmetje ne bodo oškodovani, saj naj bi na največ 100 tisoč evrov omejili subvencije velikim kmetijam, pri nas pa so večinoma mali kmetje. Še posebej pa si Bogovič prizadeva, da bi še bolj podpirali subvencioniranje hitrejšega prevzema kmetij. Zgolj 6 odstotkov kmetovalcev je mlajših od 35 let. Zadovoljen je tudi, ker se evropska politika tudi bolj usmerja v ohranitev družinskih kmetij, ki omogočajo več delovnih mest, prijazno kmetovanje in tudi poseljenost podeželja. ■ Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 11 25. oktobra 2018 KULTURA 11 Mednarodni festival vezenja edini tovrstni pri nas Z mednarodnim festivalom vezenja v Velenju širijo vedenje o izjemno bogatem sporočilu mojstrov vezenja Milena Krstič - Planine Velenje, 21. oktobra - V Rdeči dvorani je konec tedna, v soboto in nedeljo, potekal peti Mednarodni festival vezenja, na katerem se je predstavilo več kot 200 ustvarjalcev vezenin iz Slovenije, Hrvaške, Francije, Italije, Nemčije, Srbije. Dogajanje je popestril bogat kulturni program. Mednarodni festival vezenin je bienalna prireditev. Prvega so v Velenju organizirali leta 2009 z željo po širjenju vedenja o izjemno bogatih sporočilih mojstrov vezenja. Glavni cilji festivala so zato ohranjanje in ponovna oživitev ljudskega vezenja kot prelepe kulturne dediščine, spoznavanje in izmenjava različnih tehnik vezenja posameznih pokrajin oziroma držav in dokazati, da je vezenje oziroma ljudska umetnost tista dejavnost, ki pred časom že skoraj pozabljena danes skupaj s sodobno umetnostjo doživlja ponoven razcvet in je vse bolj tudi tržno zanimiva. Etnolog, ki je udeležencem predaval o temi motivov v vezeninah na Slovenskem in bil predsednik komisije, ki je izbrala za nagrado tri najlepše vezenine na 'povštrih' (blazinah) - to je bila namreč letošnja tema, dr. Bojan Knific, Najboljše tri vezenine iz tujine Tema letošnjega festivala je bila 'Povšter' - vzglavnik. Najboljše tri vezenine na njih je izbrala tričlanska ocenjevalna komisija. Najboljši je bil povšter Claudine Pilon iz Francije, 2. mesto je zasedla Zmaga Sedmak iz Italije, 3. Nataša Cepec iz Nemčije. > Festival so organizirali Mestna občina Velenje, Muzej, Festival, Rdeča dvorana, Mladinski center, Univerza za III. življenjsko obdobje in Zavod za turizem Šaleške doline. Spoznavanje različnih tehnik vezenja je eden od ciljev bienalnega festivala v Velenju. REKLI so ) Dijana Janežič, skupina keramikov Gambatte Društva šaleških likovnikov: »Vsakič sodelujemo. Na temo festivala naredimo izdelke iz gline. Tokrat je bil to 'povšter' in ob tem nas posebej veseli, ker smo v času, ko smo jih izdelovali, na spletu našli podatek, da so bili prvi kamniti. Stari so devet tisoč let.« Zlatka Perkovič, predstavnica skupine devetih vezilj Kardeljevega trga in Šaleka: »Dobivamo se enkrat tedensko po dve uri in vezemo. Idej imamo veliko, nekaj smo jih dobile za naprej tudi tukaj. Trenutno nas navdušujejo perlice, ustvarjamo pa za svojo dušo.« Sodelovalo je več kot 200 ustvarjalcev iz šestih držav. Dr. Bojan Knific: »Kdor ima rad lepo, bo znal ceniti vezenine.« je festival, edini tovrstni pri nas, ocenil za izjemnega. »Na teh dogodkih je videti najlepše, kar se veze v Sloveniji in drugje. Tako se slovenska tradicija prepleta z drugimi, znanja se križajo. Naše vezilje, ki so bile pred leti mogoče manj izkušene, postajajo tako bogatejše z novimi in z več znanji, tudi po zaslugi tega festivala.« Posebej pa ga navdušuje, da se vračajo nekatere vezilske tehnike, ki so bile na Slovenskem prisotne nekdaj. »Mogoče so se v preteklih letih in desetletjih vezilje bolj zgledovale po tujih vezeninah, zdaj pa spet dobivajo svoje me- sto in veljavo te, ki so bile doma tukaj in veljajo za slovensko oblačilno in drugo dediščino. Kdor ima rad lepe stvari v oblačenju, hišni opremi, ta bo znal ceniti vezenine. Slovenci jih znamo vedno bolj, imamo pa še veliko rezerv predvsem v promoviranju slovenske dediščine, seveda na novo interpretirane v občinskem in državnem protokolu.« Zbrali spomine v podobah in besedah V Galeriji Velenje je na ogled prva posthumna razstava lani preminulega slikarja in pedagoga Alojza Zavolovška Tina Felieijan Velenje, 18. oktober - Alojz Zavolovšek je bil eden vidnejših akvarelistov in utemeljiteljev slovenske likovne andragogike, ki je s svojim ustvarjanjem in strokovnim delom precej vplival na ljubiteljsko slikarstvo Šaleške doline, saj je bil med drugim prvi mentor Društva šaleških likovnikov. Iz Beograda, kjer je po odsluženem vojaškem roku delal kot samostojni knjigovodja in se hkrati vpisal na tamkajšnjo Akademijo za likovne umetnosti, se je leta 1959 preselil v Velenje in tu 17 let poučeval na Prvi osnovni šoli Velenje oziroma na šoli Gustava Šiliha in tudi na gimnaziji. Kasneje se je zaposlil v Kulturnem centru in tam ostal do upokojitve. Bil je prvi kustos velenjske galerije. Po upokojitvi pa se je popolnoma posvetil slikanju. Vodil je slikarske tečaje in bil zavzet mentor na delavnicah akvarela Društva šaleških likovnikov v Mayerjevi vili v Šoštanju. Tako je poleg svojih umetniških del, med katerimi so nekatera na ogled v stalni zbirki na Velenjskem gradu, veliko pa jih je v galerijskem depoju in zasebnih zbirkah, zapustil tudi veliko znanja, ki je oplemenitilo številne šaleške likovnike. Veliko je tudi razstavljal in prejel več nagrad. Med drugim je dobil Ažbetovo plaketo za pedagoško delo. Izjemna ustvarjalna energija Prva posthumna razstava slovenskega akademskega slikarja predstavlja iz njegove zapuščine - iz slovenskih galerijskih in muzejskih ter zasebnih zbirk. Bolj kot retrospektivna je spominska razstava, pravi kustosinja Milena Koren Božiček in dodaja, da poudarja predvsem umetnikovo ustvarjalnost v zadnjem desetletju, ko je po njenem mnenju bil najbolj produktiven. »Ko je zelo pogumno vstopil v novo ustvarjalno fazo, zelo ekspresiv-no in barvito, je imel že 75 let, »Bil je človek s srcem in mislim, da ga je okolje tudi tako sprejemalo,« je še povedala Milena Koren Božiček in povabila k prebiranju kataloga, ki je izšel ob razstavi. V njem so zbrani spomini njegovih stanovskih kolegov, prijateljev ter poznavalcev njegovega dela, ki dopolnjujejo razstavo. a neverjetno energijo,« pravi. V zgodnejših obdobjih je sledil akademskemu realizmu, ko se je preselil v Velenje, pa je začenjal prihajati v ospredje njegov lastni izraz. »Mislim, da mu je pri tem veliko osnovo dalo razvijajoče se mesto, s katerim je rastel. Začel je poenostavljati oblike in do izraza sta prišla kolorit in svetloba. Nova prelomnica je selitev v Mozirje, kjer izstopi njegov plenerizem. Naslednji ciklus so močno za- znamovale vojne na Balkanu. Za tem pa se je začelo novo obdobje, v katerem prevladujejo šaleške horizontale, kasneje pa izjemna gestualnost in abstraktna poeti- zelo spoštoval in poudarjal, da so slovenski ponos,« je značilnosti njegovega likovnega jezika v različnih življenjskih obdobjih povzela kustosinja in dodala, da kolorit z živimi, udarnimi barvami in svojstven motiv, ki se kaže v homageu slovenske arhitekture - kozolcu. ka, ki jo je izlil v kozolce. Te je je kot ustvarjalec razvil svojstven Četrt stoletja Konovskih štrajharjev V soboto se je v nabito polni dvorani doma krajanov na Ko-novem zelo veliko dogajalo. Ob 25-letnici delovanja Konovskih štrajharjev se je na odru zvrstilo veliko gostov, ki so v obdobju delovanja Konovskih štrajharjev tako ali drugače povezani z njimi. Osrednji nastopajoči so bili seveda gostitelji, ki tudi tokrat niso razočarali in so napovedali še nadaljnje prizadevno delo. Ko-novski štrajharji so namreč prvi, ki so daleč naokrog začeli izvajati tovrstno glasbo in jih upravičeno uvrščamo med pionirje obujanja domačega izročila in kot etnograf- sko posebnost. ■ ■ Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA H^AS 25. oktobra 2018 Ustvarjalnosti in projektov jim ne manjka KUD Koncentrat uspešno izvaja umetniške projekte, člani se uveljavljajo vsak na svojem področju, svoje znanje posredujejo na raznih delavnicah ALTERNATOR Tina Felicijan Kultumo-umetniško društvo Koncentrat so mladi velenjski umetnice in umetniki ustanovili, ko so leta 2012 prevzeli Pekarno in v njej uredili začasne prostore za ustvarjanje in razstavljanje raznih umetniških projektov. Že v študentskih letih so se povezali, da bi skupaj ustvarjali pri večjih projektih in pridobivali prakso. Danes v njem delujejo predvsem akademsko in univerzitetno izobražene umetnice na različnih področjih - slikarskem, kiparskem, arhitekturnem, v industrijskem, grafičnem oblikovanju, likovni pedagogiki in drugih. Ker bo Pekarna v sklopu novega prostorskega načrta porušena, so se od nje s serijo dogodkov poslovile že lani. Novih prostorov še nimajo, upajo pa, da bodo v prihodnosti dobile prostor, v katerem bodo lahko dejavnosti izvajale celo leto. Pekarno so namreč lahko uporabljale le v toplejših mesecih, pozimi pa je tam preveč mrzlo, da bi lahko ustvarjale. Zato morajo dinamiko svojega dela nenehno prilagajati prostorskim razmeram, želijo pa si, da bi te bile bolj ustaljene in bi s tem njihovo delo bilo olajšano. Zasnovale in izdelale so sceno za Pikin festival Vsako leto je najbolj obsežen projekt scenografija za Pikin festival, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Festivalom Velenje, pravi predsednica društva Darja Osojnik. Tudi v letošnjem letu je bil to največji zalogaj, čeprav ji je bila tema pisana na kožo, je povedala Klavdija Zupanc, ki je skupaj z drugimi članicami Koncentrata - Uršulo Skornšek, Nadjo in Darjo Osojnik, Nino Cvirn in Urško Mazej, uživala v odkrivanju živalskega kraljestva z ustvarjanjem živali iz stiropora. Prav jim je prišlo tudi, da je kiparka Nadja tudi biologinja. Idejna zasnova se je začela že aprila. Največji izziv pa ni zamišljanje vsakega posamičnega scenskega elementa, ki mora biti v kontekstu in povezan z drugimi, pač pa dejanska izvedba, ki zahteva veliko spretnosti, inovativnosti, iznajdljivosti in sodelovanja. »Vse skupaj je zahtevno, a imamo rade izzive in izzivom smo kos,« je strnila Klavdija. ima marsikdo željo po ustvarjanju v različnih likovnih tehnikah, ne ve pa, kje in kako začeti. Zato so že lani priredile več delavnic ustvarjanja z glino in raznih keramičnih tehnik. Letos so že izvedle grafično delavnico linoreza ter različne tehnike tiskanja na tekstil. Začenja pa se serija keramičnih delavnic. Tako kot pri grafičnih bodo tudi pri teh v ospredju tehnike za ustvarjanje uporabne umetnosti. Prete- Grafične delavnice so se udeležile tako tiste, ki že imajo znanje in izkušnje z različnimi tehnikami odtiskovanja, kot tudi začetnice. Vse so zavzeto ustvarjale, mentorici, akademski slikarki Klavdija Zupanc in Uršula Skornšek, pa sta jih usmerjali in jim pomagali premagovati izzive. Vabijo na delavnice KUD Koncentrat se od drugih likovnih društev ali skupin v Velenju razlikuje po tem, da povezuje izobražene in aktivne umetnike, ki svoje znanje in ideje delijo z ljubiteljskimi ustvarjalci in začetniki. Opažajo namreč, da klo soboto so udeleženci s tehniko ščipanja gline oblikovali svoj set kavnih skodelic. To soboto bodo izdelovali cvetlične lončke. 10. novembra bo na vrsti modeliranje živali, 17. novembra pa bodo v mavčne kalupe vlivali božične okraske. ■ Ameriški ambasadorji dobre volje Začetek abonmajske sezone z nagradnim koncertom Festivala Velenje Festival Velenje je ob začetku nove abonmajske sezone pripravil nagradni koncert za vse imetnike Zelenega abonmaja ter abonmaja Klub in Mladost. V sodelovanju z Veleposlaništvom Združenih držav Amerike so v soboto na oder kulturnega doma Velenje pripeljali odlično vokalno zasedbo On the Rocks. Gre za eno najuspešnejših študentskih vokalnih skupin v ZDA, ki je jesensko turnejo začela ravno v Sloveniji. »Vsi so zelo prijazni, nismo pričakovali, da bo vse tako drugače kot pri nas. Presenečeni smo bili, kako je tukaj glasbena kultura živahna, odprta ter daje zares naraven občutek,« je pred nastopom povedal Ben Pramuk, eden od članov zasedbe iz Univerze v Oregonu. Koncert je pred polno dvorano odprl namestnik vodje odnosov z javnostjo na Veleposlaništvu ZDA Brian Street, ki je s krat- kim napovednikom v simpatični slovenščini nagovoril abonente. Kot je dejal, si želijo s takšnimi dogodki slovenski javnosti približati ameriško kulturo. To je tudi eden glavnih razlogov, zakaj so se odločili, da v Slovenijo povabijo ravno zasedbo On the Rocks. Fantje imajo po njegovem mnenju izjemno energijo in navdušenje, ki sta značilni za umetnost in glasbo v ZDA. »To želimo deliti tudi z drugimi kulturami, še posebej s slovensko, kjer ljudje še posebej cenite umetnost, kulturo in glasbo,« je pred začetkom nastopa povedal Street ter dodal: »Čeprav je moj naziv diplomat, so oni s svojo energijo in dobro voljo tisti pravi ambasadorji ZDA.« In res so bili. Velenjskemu občinstvu so se predstavili s paleto znanih in priljubljenih ameriških pesmi ter preskakovali med različnimi žanri bluesa, popa ter countryja. Pesmi so interpretirali na svoj način, z ravno pravšnjo mešanico vokala in ritma, ter med premori uspešno koketirali z občinstvom, ki je pozornost z veseljem vračalo. »Navdušeni smo nad sprejemom, še posebej nad odzivom občinstva. Zdi se mi, da so uživali v naši glasbi,« je koncert povzel član zasedbe Jasper Freedom. ■ Arhitektura in likovnost Šoštanj, 18. oktobra - Dr. Peter Marolt je z razstavo Arhitektura stroja v Mestni galeriji Šoštanj začrtal šele po ogledu prostora in po navdihu tehničnih vsebin Muzeja usnjarstva. Odprtje razstave je bilo v duhu dialoga med likovno kritičarko Anamarijo Stibilj Šajn in avtorjem. Oba sta k odprtju prispevala opisni in strokovni del, ki je zbranim vzbudil dodatno zanimanje za ogled razstavljenih artefaktov. Razstavo je uradno odprl direktor občinske uprave Drago Koren, na ogled bo do 12. novembra, odprtje pa so popestrili učenci šoštanjskega oddelka glasbene šole FKK Velenje. Peter Marolt je doktoriral iz teme Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. Med drugim je prejemnik Priznanja za pomembna umetniška dela v arhitekturi, do sedaj je imel osemindvajset samostojnih razstav doma in na tujem, sodeluje na mednarodnih simpozijih in objavlja znanstvene članke, leta 2016 je bil predlagan za Jakopičevo nagrado. O tokratni razstavi je med drugim zapisano: Razstavljena dela so rezultat dolgotrajnega, preciznega ustvarjalnega procesa. So zbiranje, komponiranje, sestavljanje, spajanje in lepljenje različnih materialov, med katerimi ima pomembno mesto les, saj je prav z njim najpogosteje uresničena temeljna konstrukcija. Pridružuje mu tudi druge materiale. Uporablja njihove elementarne danosti, si prisvaja ready-made predmete in se odloča za izrazito avtorsko artikuliranje fragmentov. V snovanje in povezovanje vključuje principe kolaža, asemblaža in reciklaže. a MBK, foto Dejan Tonkli PRAZNIki Ona Čepaityte Gams V etimološkem smislu je izhodiščni pomen besede praznik v slovenskem jeziku prazen, dela prost dan. Seveda, nekoč so ti "dela prosti dnevi" nosili obilo ritualnega pomena, torej so bili napolnjeni z določenimi obrednimi dejavnostmi, dejanji s posebnim pomenom. Tudi sicer v vsakdanjem govoru izraz praznik uporabljamo v izvirnem pomenu - za oznako dneva, ko se po navadi ne dela. Tak dan je tako posvečen kakšnemu pomembnemu dogodku oz. osebi ali spominu nanjo. Takrat torej proslavljamo, slavimo. Praznik je sicer po definiciji v Slovenskem etnološkem leksikonu dan posebnega pomena v življenju posameznika ali skupnosti, ki se praviloma obhaja vsako leto, ima pomembno socialno in integracijsko vlogo, slavi kulturne vrednote in s tem poudarja identiteto. Nekoč so prazniki predstavljali mejnike v ljudskem življenju in so dejansko organizirali, strukturirali in vodili življenje naših prednikov. V smislu kulturne dediščine jih lahko opredelimo kot letne ali koledarske šege in navade, saj se zvrstijo v posameznem letu. Povezani so z življenjem oz. družbenimi in duhovnimi prizadevanji posameznika, družine, skupine ali širše družbe in imajo posvetni ali(in) religiozni značaj1. Tudi danes, čeprav v močno spremenjeni, transformirani pojavi, naj bi bili rdeča nit v letnem koledarju vsakega med nami. Že v prvih razredih osnovne šole morajo naši otroci odlično obvladati temo "prazniki". Obravnavajo jo pri predmetu Spoznavanje okolja, kjer spoznajo pestrost različnih praznovanj doma in po svetu. Znati jih morajo točno poimenovati, razvrstiti po pomenu in vrsti (osebna, lokalna, verska, državna in mednarodna), prav tako jih urediti kronološko, tiste državne tudi našteti s točnimi datumi. Kar se v povprečju izkazuje za ne najlažjo nalogo. Kako bo drugače, če pa so dandanes doma, od koder otrok prinese največ "predznanja", prazniki pogosto le izpraznjena oblika brez prave pristne vsebine in osebnega odnosa. Zgolj dela prosti dnevi, med katerimi - kakšno presenečenje - pogosto ravno delamo. Pospravljamo okrog hiše ali doma, smo prilepljeni za računalnikom, ker lovimo rok za oddajo tega ali onega, se seveda jezimo, zakaj še trgovine ne delajo, in tako naprej. Če že, smo to, kar je bilo nujno potrebno postoriti, uredili vnaprej, spotoma, samo da bomo tisti dan imeli prost in ga bomo izkoristili za kaj drugega. Tako že pogosto tudi datumov ne moremo več povezati s pravo vsebino, saj so tudi uradne proslave včasih tako časovno oddaljene, da izgubijo vsakršen pomen. Na predvečer že, ampak en teden prej ... Sicer pa imamo najraje seveda tiste praznike, ko se lahko imamo "fajn". Nova rdeča nit, torej. Čisto povsod in ob vsaki priložnosti. O kakšni fazi v civilizacijskem smislu lahko danes govorimo ob takšnem, pravzaprav strašno dolgočasnem, če ne celo primitivnem urniku našega vsakdana, na mejnike katerega nas opozarja samo rdeča barva v namiznem koledarju? Potem pa nekje, na drugih koncih sveta, nabiramo duhovne izkušnje ob pristnih praznovanjih tamkajšnjih kultur. Še več, namenoma hodimo po njih. Navdušeni smo, kako avtentično znajo živeti s svojo tradicijo. Vendar ne pozabimo, da človek, ki ne pozna tradicij svoje kulture, tudi tam drugje nikoli ne bo dovolj spoštovan. Naj se nikar ne zgodi, da bodo naši otroci bolje obvladali mehiško tradicijo obeleževanja dneva spomina na mrtve - po Dysnejevi risanki "Koko in velika skrivnost" - kot svojo / našo slovensko. Vsi se zavedamo družbenih premikov današnjega časa, se strinjamo, da bi morda potrebovali kakšno posodobitev tudi na tem področju, nov smisel, razumljiv za današnji čas. A brez nje, tradicije, res ne moremo v polnem pogonu naprej. Tako si ob izteku tega leta, s posebnim poudarkom na kulturni dediščini, zapišimo eno domačo nalogo - prazniki. 1 Delno povzeto po S. Poljak Istenič, Družbeno ustvarjanje praznikov: med dediščino, identiteto in trajnostnim razvojem, Etnolog 23 (2013) ter J. Bogataj, Letne ali koledarske šege in navade, Nesnovna kulturna dediščina (2005) ■ Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 13 25. oktobra 2018 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni MOZAIK Uspehi in prizadevanja vredni zapisa PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. V eni od prejšnjih številk Našega časa smo že pisali, da smo se v teh dneh že lotili našega sedaj že tradicionalnega in obsežnega projekta Almanah. Prepričani smo, da so prizadevanja in uspehi občanov v krajevnih skupnostih, mestnih četrtih in vaških skupnostih, v številnih društvih, gospodarstvenikov v podjetjih, zaposlenih v zdravstvu in sociali, v vzgoji in izobraževanju, turizmu, kulturi, športu ... številni in vredni zapisa. Mnogi nam priznajo, da je Almanah dragocena knjiga, v njej zbrani podatki pa pridejo prav tudi ob pripravi nadaljnjih razvojnih ciljev. GLASBENE novice Michael Buble se umika z odrov Kanadski pevec Michael Buble se po težkih časih, ko je spremljal, kako se njegov sin Noah bojuje z rakom na jetrih, umika z odrov in javnega življenja. V intervjuju za revijo Weekend je priznal, da je popolnoma spremenil pogled na svet, ko je njegov sin zbolel za zahrbtno boleznijo. Zdravje štiriletnega Noaha se je zdaj začasno izboljšalo in življenje pevčeve družine se počasi vrača v ustaljene tirnice. Buble in njegova žena Luisana Lopilato sta se poleti razveselila tudi rojstva tretjega otroka, hčerke Vide. Pevec pa se je vrnil v studio in posnel album Love, ki bo izšel 16. novembra. Ali se bo morda vrnil tudi na odre, za zdaj ni zna- Almanahovci smo že pošteno zavihali rokave. Tokrat že šest-indvajsetič. Pred časom smo na ustrezne naslove že poslali vprašalnike, odgovori pa nam bodo služili za to, da bomo v obsežno knjigo strnili vse najpomembnejše dogodke iztekajočega se leta, ki so opazneje zaznamovali življenje v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Odgovore pričakujemo do prihajajočih praznikov po e-pošti: info@nascas.si ali na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje (za Almanah). Vprašalnike lahko tisti, na katere smo se obrnili, izpolnijo tudi na internetu http://almanah.nascas. com pod ikono Almanah. Hvala za razumevanje in sodelovanje, še posebej, ker se zavedamo, da vam je to pogosto tudi breme. Današnje misli pa namenjamo tudi tistim, ki nam bodo stali ob strani tudi z objavo reklamnega oglasa, s katerimi bomo pokrili ta finančno zahteven projekt. S prijaznim dopisom se bomo nanje obrnili v teh dneh. Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bo izšel na začetku letošnjega decembra. Almanahovci se bomo trudili, da bo tudi letošnji nudil obilo prijetnega branja, hkrati pa bo bogat vir podatkov. Zato bo za marsikoga gotovo lahko tudi prijazno darilo, ki sodi v darilno vrečo božička ali Dedka Mraza. ■ tp 1. NOVI FOSILI & DARJA GAJŠEK IN KLAPA SKALA -Ne budi me mati 2. SKUPINA KATRCA & SKUPINA EROS - Moram zdaj it 3. ROCK PARTYZANI - Ti si moj lover no. Beatli imajo najbolje prodajan britanski album Album legendarne skupine The Beatles Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band je po prodaji najpopularnejši britanski album vseh časov. Prelomni album liverpoolskih kuštravcev iz leta 1967, ki ga nekateri označujejo tudi za najpomembnejši album v zgodovini rokenrola, je zasedel prvo mesto s 5,34 milijona prodanih izvodov. Sledita mu album 21 pevke Adele in album (What's the Story) Morning Glory skupine Oasis. Na četrto mesto se je uvrstil album skupine Pink Floyd The Dark Side of the Moon, na peto pa album Thriller Michaela Jacksona. Lestvico je sestavila organizacija Official Charts Company, ki spremlja prodajo albumov v Veliki Britaniji od leta 1969. Pri tem so upoštevali tako prodajo fizičnih albumov kot kolikokrat so uporabniki spletnih vsebin prenesli oz. pretočili albume. Amy Winehouse kot hologram Produkcijska skupina BASE Hologram bo prihodnje leto pripravila turnejo holograma pokojne pevke Amy Wine-house. Od njene smrti, ki je bila posledica zlorabe mamil in alkohola, je minilo osem let, denar, ki ga bodo zbrali s prodajo vstopnic, pa bo šel v sklad fundacije Amy Wi- house, s katero ozaveščajo mlade o škodljivosti uporabe mamil in alkohola. Na turneji, ki se bo začela konec leta 2019, bodo lahko obiskovalci slišali nove aranžmaje pevkinih največjih uspešnic, kot so Rehab, Back to Black in Valerie. Produkcijska skupina bo hologram ustvarila s pomočjo hologramske filmske tehnologije, poleg pevkinega holograma pa bo na odru tudi skupina glasbenikov in spremljevalnih pevcev, ki bo igrala v živo. Novi album Jana Plestenjaka že na prodajnih policah Na prodajnih policah je 14. studijski album Jana Plestenjaka Za vedno, s katerim popularni slovenski glasbenik praznuje 25 let glasbenega ustvarjanja. Novo glasbeno poglavje je Jan napovedal z uspešno skladbo Jaz že vem, zakaj, uspehu prvega singla pa je sledila še uspešnica Velik je ta svet, ki jo je posnel z vzhajajočo zvezdo Challetom Salletom. Trenutno vroča je aktualna pesem Povej mi, kaj bi rada, ki jo je Jan objavil tik pred izidom novega albuma. Na albumu je sicer osem skrbno izbranih avtorskih skladb. Skladbe so odigrane v živo z vrhunskimi glasbeniki, ki sicer sestavljajo Pleste-njakovo spremljevalno skupino na koncertih. Anže Langus Petrovič je posnel bas, Zdenko Cotič in Marko Hrvatin sta ob Janu Plestenjaku snemala kitaro, trobento je posnel Mitja Bobič, Gašper Konec pa je posnel zvoke harmonike in klavirja. Erosov novi album tik pred izidom Tri leta po izidu njegovega zadnjega studijskega albuma Perfet-to italijanski zvezdnik Eros Ra-mazzotti napoveduje nov album z naslovom Vita ce n'e (Življenje je). Prvi singel s prihajajočega albuma, ki bo izšel v italijanskem in španskem jeziku, je istoimenska skladba, ki opeva življenje in ljubezen. Novi album bo uradno izšel 7 3 novembra, na njem pa bo petnajst skladb. Eros je pri pripravi albuma sodeloval z nekaterimi znanimi glasbeniki, med katerimi sta tudi Luis Fonsi (Despacito) in Alessia Cara (Scars To Your Beautiful). 54-letni zvezdnik je že napovedal tudi koncertno turnejo, ki se bo začela 17. februarja prihodnje leto v Münchnu. Legendarna hrvaška skupina Novi Fosili se je pred dvema letoma po dolgih letih delovanja poslovila od svojih oboževalcev. Zaradi velike želje oboževalcev po njihovi vrnitvi in na pobudo producenta Bojana Šeruge, da bi posneli prvo pesem v slovenskem jeziku, so le stopili v studio. Nastala je pesem Ne budi me mati, ki so jo po petintridesetih letih ponovno obudili, pri tem pa so se jim je pridružili tudi slovenska pevka in tv voditeljica Darja Gajšek ter klapa Skala. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Juhej - Pojem ti oče 2. Ansambel Škorpijoni - Ko se ljubezen stara vžge 3. Ansambel Zadetek - Domačija 4. Ansambel Boršt - Kot reka svobode 5. Ansambel Nemir - Jaz ne lažem 6. Skupina Gadi - Kokrat ti morm rečt 7. Modrijani - Huda ura rock nažiga 8. Družina Sotošek & Alfi Nipič - Pridi v goste 9. Ansambel Blaža Hutevca - Ne bom si brisala solz 10. Ansambel Urok - Suhokranjke www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MARK KNOPFLER Mark Knopfler, ustanovni član legendarnih Dire Straits, prihodnje leto začenja svetovno turnejo Down The Road Wherever, v okviru katere se bo 29. junija ustavil tudi v ljubljanskih Stožicah. Na turneji bo predstavljal nov album Down the Road Anywhere, ki bo izšel 16. novembra letos. HELENA BLAGNE Helena Blage je pred leti presenetila, ko je zapela skupaj s člani zasedbe Demolition Group. Da ji taka sodelovanja niso tuja, je dokazala pred dnevi z novi nenavadnim sodelovanjem - v prestolnici je namreč nastopila skupaj s skupino Elvis Jackson. DMP Skupina Društvo mrtvih pesnikov iz Novega mesta predstavlja nov sigel, ki je hkrati naslovna skladba osmega studijskega albuma Astronavt, ki izide 7. novembra. Plošča napoveduje pre- drugačeno zvočno podobo benda, z bolj neposrednim glasbenim izrazom, tršimi zvoki, akustičnimi napevi in tudi prepoznavnimi intimnimi skladbami. NEW GAME OVER Dennis, Mark in Alen, člani skupine New GAME OVER, se ob 15-letnici delovanja vračajo z novo pesmijo Le enkrat se živi ter naznanjajo začetek turneje po Sloveniji. Na njej bodo preigravali stare in nove skladbe ter priredbe uspešnic svetovnih fantovskih skupin. ALENKA GODEC Alenka Godec, ki letos praznuje 30 let kariere, je pripravila še eno pesem v sodelovanju z ekipo, s katero tudi sicer nastopa na letošnjih akustičnih koncertih. Skladbo Akordi v očeh je zanjo napisal Jani Hace, besedilo pa je tokrat prispeval Rok Vilčnik, s katerim je Alenka že nekaj časa želela sodelovati. 107,81 Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 14 14 H^AS »Veš kaj... Slišala sem, da si v žiriji za izbor najboljšega golaža. Pazi, da ne udariš mimo. Bom takoj vedela, da so bili zadaj lobiji in pritiski, če ne bo zmagal.,« je na golažijadi v Šoštanju skušala pred ocenjevanjem usmeriti člana žirije Mitjo Acmana k pravemu kotlu Nastja Stropnik Naveršnik, po poklicu učiteljica slovenščine, po srcu pa avan-turistka, ki obožuje potovanja in dobro hrano. A se Acman ni dal. Bo že vedel, kaj je dobro, si je misli, saj prihaja iz Gostilne Acman. Ta pa daleč naokoli slovi po izvrstni kuhinji in njegovih v svetu priznanih in odlikovanih koktejlih. ^^ Drago Seme je znan po tem, da se zavzema za varnost v prometu. Še posebej ga skrbi ob prvih šolskih dneh, ko prehode za pešce ponovno prečkajo rumene rutice. Žena ga pri tem podpira. Kadar je zelo zaskrbljen, z njim sede na prehod za pešce, od koder imata najboljši pregled nad nepridipravi v prometu. a a Čvek jih je presenetil: Jože-^^ ta Hudalesa (88), Janeza Hribarja (86), Paneta Semečnika (80), Ivana Kortnika (88), Bojana Glavača (88), Vlada Lebana (89) in Staneta Petauerja (86) - na njihovem običajnem vogalu v Presti center, kjer trikrat tedensko, kot geronti (svet starešin v stari Grčiji) premlevajo parlamentarno demokracijo in tudi mestne čveke. Čvek se sprašuje, če niso morda to tisti znani velenjski strici iz ozadja. Vsekakor so videti še močno čili ob svojih priznanih letih. ZANIMIVOSTI Čez nekaj let bodo najdlje živeli Španci Pri raziskovalnem inštitutu IHME v Washingtonu so opravili raziskavo, s katero so skušali določiti pričakovano življenjsko vzroki za prezgodnjo smrt bodo nenalezljive bolezni in poškodbe, na pričakovano življenjsko dobo pa bodo vplivale bolezni, ki so rezultat življenjskega sloga, torej visok krvni tlak, prekomerna telesna teža, visok krvni sladkor ter poraba alkohola in tobaka. dobo v posameznih državah sveta leta 2040. Kot so zapisali, bodo čez 22 let najdlje na svetu živeli Španci, in sicer v povprečju 85,8 let. Takoj za njimi so na lestvici Japonci, za katere se leta 2040 pričakuje 85,7 let življenja. Pričakovana življenjska doba bo 85 let presegla še v dveh državah; Singapurju in Švici. V Sloveniji se bo pričakovana življenjska doba za oba spola povečala do približno 85 let. Na dnu lestvice so se znašle države subsaharske Afrike, v vseh pa bodo prebivalci v povprečju živeli manj kot 65 let. Čeprav se bo pričakovana življenjska doba povečala po vsem svetu, nova študija predvideva tudi občutno povišanje primerov smrti. Med najpogostejšimi Preobremenjeni študentje bodo božali kužke Na Nizozemskem so se domislili rešitve, s katero bodo skušali razbremeniti študente med izpitnim obdobjem. V knjižnici amsterdamske univerze bodo tako začasno odprli posebno sobo s pasjimi mladiči, v kateri se bodo študentje lahko razbremenili z božanjem kosmatinčkov. Ko so sporočilo prenesli v javnost, so študentje nemudoma razgrabili vse proste termine. Tisti, ki se jim je uspelo prijaviti, bodo imeli na voljo 15 minut, da se z mladički igrajo ali jih božajo. Pri univerzi so zagotovili, da bo poskrbljeno tudi za dobrobit psičkov, saj bodo na voljo le po dve uri na dan, omejili so število študentov, ves čas pa bo prisoten tudi nadzornik. Pahor na kozji koži Predsednik Borut Pahor je prejšnji teden na Instagramu objavil fotografijo z etiopskim predsednikom Mulatom Teshomom, ki gaje z darilom spravil v zadrego. Na svečani večerji mu je namreč izročil njegov portret, ki je naslikan na ščetinasti kozji koži. Pahor je na Instagramu zapisal, da ga je darilo spravilo v zadrego, kar je sicer razvidno tudi iz geste na fotografiji, ko si z roko zakriva oči. Še bolj ga je darilo pretreslo naslednji dan, ko je ob vstopu v muzej etiopskih vladarjev zagledal portrete vladarjev, narejene v enaki tehniki. V Etiopiji podarjeni portret na ščetinasti kozji koži pomeni znak velikega spoštovanja. Gre za izjemno zahtevno tehniko, ki je značilna za etiopsko kulturo. Piškoti iz stare mame V Los Angelesu je neka dijakinja spekla piškote in jih postregla sošolcem. Ni pa povedala, da je vanje dodala posmrtne ostanke pokojne stare mame. Sošolci so opazili nenavaden okus, a nekateri sklepali, da gre za vsebnost marihuane. Po ugotovitvah policije so nekateri med sošolci tudi točno vedeli, kaj vsebujejo piškoti, a so jih vseeno zaužili. Kako so prišli piškoti naposled v roke policistov, ni znano, je pa preiskava potrdila, da so zares vsebovali pepel pokojne. Namesto svetilk umetna luna V kitajskem mestu Čengdu so se odločili, da bodo do leta 2020 ulične svetilke nadomestili z umetno luno oziroma satelitom. V mestu želijo tako v nebo poslati poseben satelit, ki bi ponoči svetil ob pravi Luni, a bi zagotavljal osemkrat močnejšo svetlobo kot Zemljin satelit. Satelit bi lahko osvetlil območje s premerom od 10 do 80 kilometrov - katere predele natančno osvetliti in katere pustiti v temi, pa bi odločali njegovi upravljalci. 25. oktobra 2018 frkanje » Levo & desno « Male in velike Med različnimi dobrodelnimi akcijami je tudi zbiranje hrane za male živali. Velike živine znajo zase poskrbeti same. Mladostni Velenjsko društvo upokojencev je staro 70 let. A še zelo aktivno. Nikakor še ni za v penzijo. Kakšna ura? Kot se spodobi, naj bi v Sončnem parku uredili sončno uro. Ker bo začela kazati čas verjetno šele po tem, ko naj bi se v Evropi poenotili, ali bomo ostali na letnem času ali bomo imeli zimskega, nekatere zanima, kakšna bo ta sončna ura. Letna ali zimska. Vsaj nekaj Slišimo, da je podjetniški center Standard presegel vsa pričakovanja. Vsaj en visoki standard s katerim se lahko pohvalimo. Kot novo! Po tem, ko je Velenje v lepoti in urejenosti med velikimi mesti letos zaostalo za Celjem, bodo sedaj seveda na-skakovali spet najvišji naslov. Še posebej, ker bodo tudi uredili Staro Velenje. Da bo kot novo. Tolažba Beremo lahko, da je pranje denarja že skoraj stalna praksa bank. Torej le niso naše banke (bile) nikakršna izjema. Čeprav je res, da večina pri nas sploh ni opazila, da je bil denar, ki so ga dobili iz bank, bolj čist. Težje do denarja Ne le da bomo ostali brez Nove Ljubljanske banke, marsikje se bojijo, da bodo sploh ostali brez banke. Banko, nekdanji slovenski ponos, bomo prodali, mnoge njene poslovalnice pa - grozijo - zaprli. Tako bodo ljudje še težje prišli do denarja. Navdušenje in grenkoba Mnogi na našem območju so navdušeni ob napovedih »odgovornih«, da priprave na gradnjo počasi nastajajoče hitre ceste hitro napredujejo. Vsi seveda temu ne ploskajo, čeprav naj bi jim že »rožljali« z denarjem za zemljišča. Navezanost na dom je pač vrlina Slovencev. Še je čas Kandidati za novega velenjskega župana imajo še čas, da si pridobijo glasove skej-terjev. Obljubiti jim morajo nov skate park. Ob vsem, kar tovrstnega že imajo v mestu ob jezeru, jim manjka le še tak center. Morda bo kateri od kandidatov le začel preštevati število privržencev tega športa in njihovih »zaveznikov«. Ni rešitev Ne oddahnite si povsem. S hladnejšimi dnevi nam bo le (naravni) mrčes nehal piti kri. Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 21 18. oktobra 2018 «»SÜAS PRILOGA DOM 15 90 rastline že izvajajo fotosintezo. Splošno pravilo je: večji je CRI, boljša je barvna zmogljivost. CRI je neodvisen od barvne temperature, saj sta to dve različni stvari. ETT LIGHTING Vaš partner za razsvetljavo BOGATA IZBIRA SVETIL ZA POSLOVNE IN STANOVANJSKE OBJEKTE Dobrna 7, SI-3204 Dobrna Telefon: +386 (0) 3 780 10 70, +386 (0) 3 780 10 72, +386 (0) 3 780 10 74 Fax: +386 (0) 3 780 10 78, E-mail: info@ett-lighting.com Internet: www.ett-lighting.com,www.ett-lighting.si do 30 let garancije do 20% popusta gsm: 041 949 496 e-pošta: fakro@siol.net www.fakro.si željam, ponudili najboljše iz našega nabora in skušali zagotoviti najkrajše možne roke dobave in montaže. Z našimi svetovalci se boste lahko dogovorili za natančne izmere na objektih in pripravo primerne, všečne in cenovno ugodne rešitve. Poleg tega v podjetju Matjaž, d. o. o., ostajamo z vami tudi potem, ko je vgradnja zaključena, in vam zagotavljamo zanesljiv 24-urni servis in vzdrževanje. Znamo in zmoremo narediti tako, da o svojih vratih po vgradnji ne boste več razmišljali. Preprosto bodo tam, opravljala bodo svojo vlogo, vam olajšala življenje in prihranila veliko energije in skrbi. Vstopite skozi vrata naših razstavnih salonov. Z veseljem vam bomo podarili nasmeh in vam posvetili svoj čas. ■ Vaš ključ do novega ali prenovljenega doma. S stanovanjskim kreditom Abanke odklenite vrata svojega novega doma. Začnite z informativnim izračunom na spletni strani Abanke. www.abanka.si/krediti I Abafon 080 1 360 ABANKA Banka prijaznih ljudi ■ Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 16 16 PRILOGA DOM »»WAS 25. oktobra 2018 Privoščite si zanesljive ter cenovno ugodne čistilne naprave in sisteme za zbiranje in uporabo deževnice Zadrževalniki za meteorne vode Varčujte z vodo, energijo in denarjem, ne s kakovostjo in odgovornostjo do narave Manj je sestavnih delov, manj je možnosti, da gre kaj narobe. In prav to so imeli v mislih inženirji nemškega podjetja Graf, ki že več kot 50 let razvija in proizvaja čistilne naprave ter rešitve za uporabo deževnice, ko so načrtovali svojo najbolj inova-tivno čistilno napravo do sedaj - one2clean. Dober in učinkovit sistem za odvajanje in čiščenje odpadne vode je lahko tudi preprost. Od njega pričakujemo predvsem, da je zanesljiv, varčen in tih. In prav to je nemškim inženirjem z napravo one2clean odlično uspelo. Čistilna naprava one2clean je tudi zato zasnovana z le toliko tehnologije, kot je nujno potrebuje. V odpadni vodi čistilne naprave zato ni gibljivih mehanskih delov, ni črpalk ali električnih komponent. Zaradi svoje inovativne zasnove nima nepotrebnih dodatkov in je zelo zanesljiva. Odpadno vodo prečisti v le treh korakih, vsa obdelava odpadne vode pa poteka v samo eni komori. Čistilna naprava one2clean za svoje delovanje sicer uporablja električno energijo, a je pri tem naprava tako učinkovita, da v celem letu porabi manj energije, kot znašata dve klasični nedeljski kosili v pristni slovenski gostilni. In to brez pijače. Naj izpostavimo, da je rezervoar čistilne naprave povozen do 12,5 ton in da pri vgradnji z zasipavanjem ni potrebe po sočasnem polnjenju rezervoarja z vodo. Najpomembnejši podatek za vse, ki se odločate za nakup čistilne naprave, pa je, da je trenutno prav ta naprava dobavljiva po akcijski ceni od 2.090 EUR z vštetim DDV. Na voljo so v velikosti od 3 do 70 PE. Akcija pri- čin ponuja za nakup in vgradnjo čistilnih naprav tudi subvencije med 500 in 1.000 evri, zato je lahko nakup te inovativne naprave še ugodnejši. Zato svetujemo vsem, ki še niste uredili čiščenja svojih odpadnih voda, da naša še brezplačno dostavo in zagon ter podaljšano garancijo na rezervoar, ki znaša 25 let. Zastopnik in prodajalec izdelkov za odpadne vode in uporabo deževnice nemškega podjetja Graf je podjetje Armex Armature, d. o. o., iz Ivančne Gorice. Veliko ob- na svoji občini preverite, ali ste zunaj meje aglomeracij (občine na teh območjih ne bodo gradile kanalizacijskega omrežja) in s tem upravičeni do občinske subvencije. In potem akcija. (ffm). ■ H železnina ___ hudovernik TRADICIJA - KVALITETA - TRAJNOST EKSTRA JESENSKA AKCIJA - barvni strešniki POLAK že od 6,50 €/m2 - svi strešniki POLAK že od 5,40 €/m2 - zidaki in opažni zidaki AKCIJA - certificirrani transportni betoni AKCIJA Ugodni prevozi z mikserji. STREŠNIKI POLAK E (ekstra) • slovenska kakovost - izdelani z najsodobnejšo švedsko tehnologijo • Izdelano Iz drobljenega pranega vodnega peska Vsi dodatni elementi za streho. www.polak-stresniki.si PROIZVODNJA IN PRODAJA: Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki • (03) 58 85 065 (051)607337,(041)776380 • betonski.izdelki.polak@siol.net ((C* 080 72 73 ) Z VAMI ŽE 65 LET! OSTANITE Z NAMI ŠE NAPREJ! m. DIMNIKARSKO PODJETJE EKO DIM d.o.o. ¡nfo@ekodim.si / www.ekodim.si / 02 82 21 339 Nova kurilna sezona je pred vrati Stopili smo v novo kurilno sezono. Pogoj za varno obratovanje naprav je redno opravljanje dimnikarskih storitev po predpisih (redni pregledi, pogostost čiščenja, meritve emisij itd). Z novim zakonom o dimnikarskih storitvah je za redno opravljanje dimnikarskih storitev ter odpravo morebitnih pomanjkljivosti odgovoren uporabnik sam. Če uporabnik sprememb ne želi, avtomatično ostane izvajalec obstoječa dimnikarska družba EKO DIM, d. o. o., ki bo kot sedaj tudi v prihodnje na območjih, kjer izvajajo dimnikarske storitve, vse stranke o izvedbi dimnikarskih storitev pisno obveščala. a 68-letna tradicija podjetja Polak cementinarstvo Družinsko podjetje Polak Ce-mentninarstvo iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki je eno najstarejših družinskih podjetij na območju Šaleske in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja Jože Polak začel izdelovati strešno kritino. Danes sodi podjetje Polak med največje proizvajalce strešnih kritin v Sloveniji. Prejeli so znak Slovenska kakovost (SQ), kar potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujejo še betonske zidake, opa-žne zidake, vogalnike, dimnike in okrasne škarpnike. Pred šestimi leti so začeli proizvodnjo certificiranih transportnih betonov. Leta 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno in s tem še dvignili kvaliteto betonov. Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in črpanje s črpalkami. Za vse betone imajo Certifikat kontrole proizvodnje. Na množico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjajo s kvalitetnimi strešniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejša švedska tehnologija, 68-letna tradicija podjetja Polak, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in številni zadovoljni kupci. Njihovo vodilo je kvaliteten strešnik po ugodni ceni in primeren ter pošten odnos s kupci. Obiščite njihovo spletno stran www.polak-strešniki.si . Partizanska 2, Velenje | www.zeleznina.si | info@zeleznina.si | 03 898 23 50 Velika jesenska ponudba za ureditev vašega doma Poleaostaleznane ponudbe novost: EEnSADEBSOlz levjo močjo - v 2 minutah flDMAŠl tudi zelo zamašene odtoke! Zelo primerno za šole, vrtce, industrijo kot tudi za gospodinjstva -le v Železnini Hudovernik! • kopalniški bloki po akcijskih cenah, • keramika, sanitarna oprema, pipe, 3D izris kopalnic in še in še ... Odlična izbira: • vinil talne obloge od 19,90 €/m2, laminati in parketi • Novi katalogi DEKORTIVNIH TAPET za vse okuse Železnina Hudovernik Vas pričakuje - postrežemo z nasmehom! * I ■ Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 17 25. oktobra 2018 —IVšM PRILOGA DOM 17 Za večjo energijsko učinkovitost stavb so na voljo subvencije Eko sklada Mreža ENSVET skupaj z občinami z brezplačnimi nasveti in razgovori pomaga pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah Najdražje je ogrevanje z električno energijo Primerjava se nanaša na starejšo izolirano enodružinsko stavbo z vgrajeno sodobno kurilno napravo oziroma drugim sistemom ogrevanja. Glede na trenutne cene posameznega vira energije je najugodnejše ogrevanje z bukovimi poleni - pogoj je vgrajena sodobna kurilna naprava s pripadajočim hranilnikom toplote. Energent Prodajna cena Cena koristne energije (€ centi/ kWh) Letni strošek ogrevanja v € pri porabi 20 Mwh Opomba Daljinsko ogrevanje 0,025 €/ kWh 2,25 €/kW 5,91 1.182 Upoštevana obračunska moč 25 kW Drva 60 €/prm 2,77 553 Sodobna KN s HT Elektrika 0,144 €/ kWh 15,14 6,39 4,42 3.027 1.278 885 Neposredno ogrevanje/Toplotna črpalka/radiatorji/ Toplotna črpalka/ talno Kurilno olje 1,085 €/l 11,85 2.371 Nizkotemperatur-ni kotel Peleti 0,275 €/kg 6,46 1.292 Sodobna KN Zemeljski plin 0,059 €/ kW/h(z omrežnino) 6,48 1.297 Kondenzacijski kotel Milena Krstič - Planinc V Šaleški dolini se velika večina stavb ogreva iz daljinskega sistema ogrevanja z uporabo toplote iz Termoelektrarne Šoštanj. V zadnjem času pa se vse več lastnikov enodružinskih hiš odloča za ogrevanje s toplotno črpalko, ki omogoča velik izkoristek električne energije pri pretvorbi v toploto. »Ogrevanje s toplotno črpalko je primerno predvsem za novogradnje s talnim gretjem. Ogrevanje starejših stanovanjskih stavb brez toplotne izolacije in klasičnimi ogrevali, torej radiatorji, pa zaradi slabšega izkoristka toplotne črpalke ni najbolj primerno. Ogrevanje z biomaso (drva, pele-ti, sekanci) je z uporabo sodobnih kurilnih naprav in sorazmerno poceni lesa in nizkih emisij v zrak ugodno. Uporabe kurilnega olja, zemeljskega plina oziroma utekočinjenih naftnih plinov pa je v tukajšnjem okolju manj,« pravi energetski svetovalec Robert Špegel, ki v brezplačni svetovalni pisarni mreže ENSVET v Velenju pomaga pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah. Pogoj je sodobna kurilna naprava »Na splošno velja, da je pogoj za učinkovito izrabo katerega koli goriva ali vira energije sodobna in učinkovita kurilna naprava. Največji krivec za večje emisije trdnih delcev in strupenih plinov v zraku so zastarele kurilne naprave ter neprimerno gorivo. V kurilni napravi nikoli ne smemo kuriti vlažnih drv in ostankov lesa ali drugih odpadkov, ki vsebujejo razne kemične snovi,« pravi. Termostatske glave na 3 Kakšna pa je priporočena temperatura zraka v prostoru? »V zimskem času naj bo med 22 °C in 23 °C, relativna vlažnost zraka pa 65-odstotna. Višja temperatura prostora v zimskem času Robert Špegel: »V Velenju je svetovalna pisarna ENSVET na Kardeljevem trgu v prostorih MČ Levi breg. Za svetovanje se je treba predhodno dogovoriti po telefonu 041 232 176.« neugodno vpliva na zdravje, poleg tega pa znižanje temperature ogrevanja za eno samo stopinjo prinese kar 6-odsotni prihranek energije, potrebne za ogrevanje.« Prezračevanje prostorov naj bo kratkotrajno, nekaj minut večkrat na dan, s široko odprtimi okni. Tako bodo izgube toplote najmanjše. Skozi okno, ki je stalno odprto na škarje oziroma na 'kip', izgubljamo največ toplote. Na koliko naj bodo nastavljene termostatske glave na ventilih radiatorjev? »Na 3. Ko pa prenehamo z ogrevanjem, je priporočlji- vo te odpreti do konca, do vrednosti 5.« Subvencije Eko sklada Za večjo energijsko učinkovitost stavb so na voljo subvencije Eko-sklada (www.ekosklad.si). Špegel navaja nekaj najpomembnejših. Za nove naložbe uporabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, za solarni ogrevalni sistem, kurilno napravo na lesno bioma-so, toplotno črpalko za ogrevanje, priključitev stavbe na sistem daljinskega ogrevanja, sanacijo ovoja stavbe, starejše stavbe za vgradnjo lesenih oken, toplotno izolacijo strehe ali stropa, vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote ..., znaša višina spodbude 20 odstotkov ali več (ob vgradnji toplotne črpalke pri zamenjavi stare kurilne naprave je ta do 40 odstotkov, ob hkratni izvedbi treh ukrepov pa 30-odstotna). Za samooskrbo z električno energijo oziroma do 11 kW instalirane električne moči sistema je subvencija do 1.980 evrov, za lastnike stanovanj v starejših večstanovanj-skih stavbah je aktualen razpis za namene toplotne izolacije fasade, strehe ali stropa, optimizacijo ogrevanja oziroma obsežno energetsko obnovo. Osnovni pogoj za pridobitev ne- povratne finančne spodbude je pravočasno oddana in popolna vloga. Po oddaji vloge je možno začeti izvajati naložbo. Prav tako je možno pridobiti kredit Ekosklada za okoljske na- ložbe za (večino) zgoraj navedenih ukrepov. Obrestna mera je trimesečni EURIBOR + 1,3 %. Odplačilna doba je 10 let oziroma 20 let za izvedbo najmanj treh ukrepov. ■ Embalaža v zbiralnice, kosovni in gradbeni odpadki v zbirni center (ZC) _p>(yp>_ Seud&unacA&i Podjetje za ravnanje z odpadki, d. o. o. Koroška cesta 46, Velenje Telefon: 03 896 87 11 podjetje@pup-saubermacher.si Zabojniki v zbiralnicah so namenjeni čisti, izpraznjeni in stisnjeni embalaži, ZC pa za sprejem kosovnih, gradbenih in nevarnih odpadkov V zbiralnicah so zabojniki za ločene frakcije: • zelen zabojnik za stekleno embalažo (brez vsebine), • zabojnik z rdečim pokrovom za kartonsko in papirno embalažo (karton stisnjen), • zabojnik z rumenim pokrovom za mešano embalažo (plastično, kovinsko embalažo in tetrapake, vse izpraznjeno in stisnjeno). Ostali komunalni odpadki sodijo v zabojnike, ki jih imamo doma pred hišo oz. blokom. Zbirni center - delovni čas Zbirni center Velenje je do 30. 10. 2018 odprt do 18h čez teden, ob sobotah od 8-13h. Od novembra do konca februarja je delovni čas ZC ponedeljek, sreda, petek od 7-15h, torek in četrtek od 7-16h, ob sobotah od 8-13h. Vstop v ZC je s položnico in osebnim dokumentom. Zakaj se uporablja ZC? Zbirni center (ZC) se uporablja za sprejem odpadkov, ki jih zaradi velikosti, nevarnosti odpadka ne moremo oz. ne smemo oddati v zabojnik, saj bi s tem povzročili nevarnost za naravo, človeka in živali. Z nepravilno oddajo se pojavi težava pri predelavi odpadkov v Celju. Nov tehnični pravilnik V letu 2019 prične veljati nov tehnični pravilnik za Šaleško dolino (izhajajoč iz republiške Uredbe), ki bo prinesel novosti ravnanja z odpadki predvsem pri hišah. Odvoz mešanih komunalnih odpadkov (črn zabojnik) in mešane embalaže (rumen zabojnik) bo na tri tedne. V juliju in avgustu pa bo odvoz črnega zaboj- nika na 14 dni. Izvajale se bodo sortir-ne analize vsebine odpadkov v črnih zabojnikih (hiše, bloki, pravne osebe). Odvoz biorazgradljivih (rjav zabojnik) odpadkov bo od decembra do marca na tri tedne, ostale mesece bo odvoz tedensko. Velikost rjavega zabojnika bo v obračunu od 80L naprej (ne več 35L oz. 50L). Novi urniki bodo zapisani na položnicah v mesecu decembru. Spremenil se bo tudi delovni čas zbirnega centra, ki pa bo spremenjen od 1. 11. 2019 in bo objavljen v brošuri, ki jo bo vsako gospodinjstvo prejelo na dom. www.pup-saubermacher.si Sankcije za nepravilno ločevanje odpadkov Kršitelje lahko kaznuje komunalni inšpektor, in sicer z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, 400 € odgovorna oseba pravne osebe, 200 € fizična oseba. Pripravila Alenka Centrih Ocepek prints projektiranje in gradbeni inženiring Aškerčeva ul. 28, 3330 Mozirje STROKOVNA IN CENOVNO UGODNA IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV! NOVOGRADNJE - REKONSTRUKCIJE - LEGALIZACIJE Potrebujete gradbeno dovoljenje za novo stanovanjsko hišo? Želite legalizirai obstoječ objekt? m 041 764 315 www.prints-projektiranje.si Sovič Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoštanj 03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@telemach.net GRADBI ARA BARVNI SVET DEKORACIJ TRGOVINA BARVE-LAKI SPLETNA TRGOVINA www.ara-barve.si Izberite pravo barvno nianso za vaš prostor rum mešalnica barv za vsa področja uporabe BBCAMBVT (^ch™™™ HELIOS Levec 56, Petrovce | T: 03 547 17 18 | E: ara@ara-barve.si Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 18 18 PRILOGA DOM Negujte zemljo - tudi s pomočjo trgovine Košarica! Prišla je jesen in z njo tudi najvažnejše opravilo za vse vrtičkar-je in kmetovalce. Tega nikakor ne smemo zamuditi ali celo izpustiti. Izjemnega pomena je organsko gnojenje zemlje, saj ima velik pomen pri pripravi in preskrbi zdravih, rodovitnih in živih tal. Živi svet v tleh omogoča, da se organsko gnojilo razkroji do stopnje, ki predstavlja vsem rastlinam dostopno obliko. Površinski sloj zemlje, globine 20 do 30 cm, predstavlja živi oziroma aktivni del zemlje. Ta sloj potrebuje za svojo obnavljanje posebno nego in skrb. Jeseni je zemljo priporočljivo gnojiti z naravnimi organskimi gnojili. Organska gnojila oblikujejo pore v zemlji, te pa so pomembne za preskrbo tal z vodo in zrakom. V tem sloju zemlje prihaja do skladiščenja hranil oz. mikroelementov, ki so nujno potrebni za rast in razvoj rastlin. Kot že vemo, se dušik iz organskih gnojil sprošča takoj v zemljo in se ne veže na talne delce. Ravno zato gnojimo rastline z dušikom v času, ko ga le-te potrebujejo tisti hip. Elementa, kot sta fosfor in kalij, se iz organskih gnojil vežeta na talne delce in se šele čez čas začneta sproščati in delovati. Zato priporočamo, da se v jesenskem času zemljo gnoji predvsem z naravnimi organskimi gnojili. Njihov učinek se zazna šele zgodaj spomladi. Organ- «»^AS ska komponenta ima pozitiven učinek na lastnosti in zračnost tal. Tla, ki vsebujejo velik delež organske komponente, imajo večjo sposobnost zadrževanja vode in so bolj odporna na sušne ter stresne razmere. Prav tako so rastline, ki so oskrbovane z zadostno količino organskega gnojila, veliko bolj zdrave, dajo večji in bolj kakovosten pridelek, poveča pa se tudi plodnost. Če si želite naslednje leto ve- 25. oktobra 2018 seliti obilnega in lepega pridelka, ste vljudno vabljeni v trgovino Košarica, kjer lahko kupite naravno organsko gnojilo Bio-grena. To ima nadvse pozitivne učinke na pridelek. Za vsa vprašanja in nasvete smo vam z veseljem na voljo v Košarici Pesje (tel. 03/ 891 91 40) in v Košarici Gaberke (tel. 03/891 32 10). a mag. Nives Pirmanšek, Košarica Pesje PELJEM na DiNOS Karol ŠTUKLEK s.p. J roletarstvo Šmarjeta 8/b, 3211 Škofja vas tel.: +386 (0)3 491 58 50 fax: +386 (0)3 541 20 88 www.stuklek.si¡nfo@stuklek.si Vabimo vas, da vse vrste odvečnih in odpadnih materialov pripeljete v Dinosov zbirni in predelovalni center: Dinos Velenje • Cesta Simona Blatnika 9, Velenje www.dinos.si Pričakujemo vas ob ponedeljkih od 7.00 do 16.00 ure, ostale delovne dni pa od 7.00 do 15.00 ure. STUKLEK ■ žaluzije ■ pliseji ■ roloji ■ komarniki ■ rolete ■ markize ■ lamelne zavese S tem oglasom 5% popust pri naročilu kateregakoli izdelka iz naše ponudbe. Sodobna arhitektura potrebuje senčila. To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot za velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti čim nižjo. Zunanje žaluzije, rolete in markize poleti preprečujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Senčila bi bilo potrebno zajeti že v prvotne načrte gradnje, saj ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje. Možnosti pri oblikovanju in dizajnu senčil so skoraj neomejene; senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno. Senčila s pasivnim hlajenjem preprečujejo,da bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5 °C nižjo temperaturo. Boljše oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno znižanjem stroškov za osvetlitev (od 50 % do 80 %). Senčila omogočajo zaščito pred bleščanjem, še posebej pri delu pred računalniškim ekranom. Zmanjšajo pa tudi sevanje škodljivih UV-žarkov (za 10 % do 40 % na stekleno površino). Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senčil, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Štuklek iz Škofje vasi pri Celju. a Nagradna križanka »Optika Paka« optika Paka, d. o. o. KEMogpusT ® DnrlirrUi 1 Vnlnnin O® , . / ./ // Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka - pri vhodu v kino-dvorano) Tel.: 03/ 588 50 91 GSM: 031 494 700 Delovni čas: Pon. - pet. 09.00 - 18.00 Sob. 09.00 - 12.00 NOVO!!!!! Tovarniška prodaja očal: • priznanih blagovnih znamk • visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija) Za vse izdelke velja: • 1-letna garancija • certifikat o poreklu Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte! Brezplačen pregled - določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče - TAKOJ! Prijazno vabljeni! Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 5. novembra 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. GOTOVI PARKETI www.kemoplast.si info@kemoplast.si VINILNE PLOŠČE DECORIA NUDIMO VAM strokovno in prijazno svetovanje izmere na domu brezplačna dostava krojenje in rob I je nje strokovna vgradnja garancija na material in storitve ugodne cene - s kartico ugodnosti še dodatni gotovinski popusti RAZSTAVNO - PRODAJNI SALON Velenje Šaleška cesta 20a 3320 Velenje t. 03/897 36 20 O lučka W butik svetil Osvetljene cene Svetila za dom in poslovni prostor Ugodna ponudba sijalk vseh vrst Ob nakupu nad 20 € prejmete gratis kavico. Caffe Poiitano i 14 1 k V Velenjki pri vhodu ob rondoju. Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 11 18. oktobra 2018 »»SCAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 19 Trideset let čiste vode V Šentilju so ob letošnjem krajevnem prazniku zaznamovali 30. obletnico izgradnje vodovoda v kraju Slavnostno sejo je spremljal kulturni program, za tem pa ogled fotografij iz časa izgradnje vodovoda ter pogostitev krajank in krajanov. Tina Felicijan Šentilj, 21. oktober - Krajevna skupnost Šentilj je letošnji krajevni praznik obeležila nekoliko kasneje kot običajno in ga združila s praznovanjem 10-letnice tamkajšnjega društva upokojencev ter 30. obletnice izgradnje vodovoda, s katerim je v kraj pritekla čista pitna voda. Krajani so ponosni, da so vodovod načrtovali in zgradili tako, da še danes zadostuje potrebam in priklop omogoča več kot 260 gospodinjstvom. V iztekajočem se letu niso predvideli večjih naložb, so se pa odločili, da bodo obnovili oporni zid pod pokopališčem, ki so ga visoke ciprese že dodobra spodjedle in načele njegovo trdnost. Hkrati so uredili tudi ploščad pod pokopališčem, ki je zdaj bolj prijazna sprehajalcem in obiskovalcem pokopališča. »Ker je bil predračun tako visok, strošek pa ni bil predviden, smo se z izvajalcem uspeli dogovoriti, da smo večji del sanacije opravili krajani s prostovoljnim delom,« poroča predsednik Janez Podpornik in dodaja, da je proračun krajevne skupnosti v tem letu precej bolj obremenila zimska služba, ker je bilo več padavin. Sami so skrbeli tudi za posipanje nekategoriziranih cest. Leto je zaznamoval tudi nov korak proti izgradnji pločnika ob glavni cesti pri gasilskem domu, ko je lastnica zemljišča odstopila pas za gradben poseg, s katerim bodo povečali varnost otrok na poti v šolo. Izgradnja se bo začela v naslednjih letih, želijo pa si, da bi pri gasilskem domu zgradili tudi avtobusno postajališče. V Šentilju pa se veselijo tudi napredovanja pri načrtovanju novega večnamenskega doma. Izvedli so namreč meritve terena. Doma si želijo že več let, predvsem pa telovadnice, ki jo pogrešajo tako šolarji kot drugi krajani, željni rekreacije. Upajo, da jo skupaj z domom krajanov v naslednjih letih tudi dobijo. Tradicionalno in prijetno druženje Lokovica, 21. oktober - Srečanja za starejše krajane pripravljajo v Lokovici menda najdlje od vseh krajevnih odborov (že več kot trideset let), ki tvorijo območno združenje Rdečega križa Velenje. Srečanje je bilo začrtano v smislu sproščenega druženja, ki ga je prijetno popestril krajši kulturni program. Slaba polovica od sto dvajset vabljenih se je v nedeljo popoldan zbrala v prostorih zadružnega doma in prisluhnila pozdravnim besedam šoštanjskega župana Darka Meniha in predsednika območnega združenja rdečega križa Jožeta Kožarja. Oba sta prisotnim zaželela predvsem krepkega zdravja, mirnih dni in se jim zahvalila za njihov prispevek k družbi. Zahvalila sta se tudi organizatorjem, ki se potrudijo, da se starejši tudi tako vključujejo v družbo. Najstarejša udeleženka srečanja je bila Veronika Radoja, najsta- rejši Ivan Bizjak, najstarejšo kra-janko, kar 103-letno gospo Stra-hovnik, pa so članice že obiskale doma. Na začetku je zbrane pozdravila nova predsednica Andreja Čeh, ki je naloge prevzela od dolgoletne predsednice Jelke Kušar. Z ekipo želi nadaljevati delo predhodnice in predhodnikov in slediti načelom te humane organizacije. ■ MBK Popravek prispevka 'Naravovarstvena zveza Smrekovec želi postati gibanje' Predsednik Naravovarstvene zveze Smrekovec Jože Melanšek nas je opozoril na nekaj nedoslednosti, ki so se prikradle v članek z naslovom 'Naravovarstvena zveza Smrekovec želi postati gibanje', objavljen v Našem času 18. oktobra, in se nanašajo na vključene v zvezo. Pravilen zapis bi bil: »V NZ Smrekovec so da- nes vključena štiri Planinska društva: Črna na Koroškem, Ljubno ob Savinji, Šoštanj in Velenje ter Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje in Gobarsko društvo Marauh Velenje. Štiri občine: Črna na Koroškem, Ljubno, Šoštanj in Velenje nam pomagajo pri uresničevanju programskih letno dogovorjenih nalog. Podporniki so tudi KS Šoštanj, KS Bele Vode in KTŠD Vulkan Bele Vode.« Prizadetim, ki niso bili navedeni, se opravičujemo. ■ Gozd in inteligenca narave V današnjem času, ko se vse nagiba k tehnologiji in smo ljudje preveč obremenjeni z vsemi obveznostmi, večkrat pozabimo, kako lepa je narava in kaj vse nam ponuja. V Vrtcu Šoštanj spodbujamo raziskovanje in doživljanje žive in nežive narave, zato se z otroki večkrat odpravimo na sprehod v naravo in bližnji gozd. Vemo, da bo otrok naravo doživel, kadar bo v neposrednem stiku z njo. Poleg staršev smo vzgojitelji tisti, ki lahko otroku približamo naravo, tako gozd kot naravno okolje, ki sta izjemnega pomena pri vzgoji in izobraževanju otrok. S celostnim pristopom jim ustvarimo razmere, da razvijejo vse svoje zmožnosti in negujejo odnos do okolja. Z vajami senzibilizacije si širijo zaznavo, razvijajo notranja čutila, ozaveščajo in izražajo občuteno s pesmijo, likovno umetnostjo ter plesom. Otrokom ponujamo dejavnosti, s katerimi jih spodbudimo k izkustvenemu učenju, čutenju in samostojnosti. Vzgojiteljice Vrtca Šoštanj so se v šolskem letu 2017/18 dodatno izobraževale na tečaju sen-zibilizacije pod vodstvom gospe Karin Lavin. Na sprotnih nalogah, ki so jih opravljale na seminarjih in v skupini z otroki, so nastajali čudoviti izdelki. Zato se je ravnateljica mag. Milena Brusnjak odločila, da vse to predstavi v knjigi. Na njeno pobudo so začele nastajati seminarske naloge vzgojiteljic s predstavitvijo iger in vaj v naravi (gozdu, parku), s katerimi so otrokom približale vsestranski organizem narave ter prebudile čut in spoštovanje do bogastva življenja. V nadaljevanju je pod vodstvom ravnateljice, skupaj v sodelovanju z gospo Karin Lavin, nastala knjiga z naslovom Gozd in inteligenca narave. Predstavitev knjige je potekala 2. 10. 2018 na vrtu Vile Mayer v Šoštanju. Prireditev sta z ljudsko pesmijo in plesom popestrila otroški pevski zbor in folklorna skupina našega vrtca. Taborniški družinski dan v Pesju Minulo soboto so taborniki rodu Lilijski Grič Pesje organizirali tradicionalni taborniški družinski dan. Letošnji taborniški družinski dan je bil že 12. zapovrstjo. Kot vsako leto so se taborniki in njihovi družinski člani zbrali na njihovem tabornem prostoru na Lilijskem griču v Pesju. Druženje tabornikov in njihovih družin se je začelo s svečanim petjem himne, dvigom zastave in pozdravom vodij akcije vsem udeležencem. Vsi so komaj čakali, da pokažejo svoje taborniško znanje in spretnosti. Letos je njihovo druženje zaznamoval magičen program. Vodji programa Neja in Bine sta s pomočjo vodnikov za udeležence namreč pripravila magični orientiring, na katerem so morali udeleženci opraviti 7 različnih nalog, ki so jih navduše- vale, še dodatno pa jih je razvajalo čudovito vreme in po dobri uri in pol je vseh pet ekip uspešno prišlo na cilj. Po kosilu je sledila podelitev nagrad in prehodnega pokala, ki ga je letos prejela ekipa Balončki. Taborniki Lilijski grič upajo, da se naslednje leto zopet zberejo na tradicionalnem Taborniškem družinskem dnevu. a Taja Polak in Nermin Jukan, Foto: Ožbej Golob CVETLIČNI ARANŽMAJI VSE ZA 1. NOVEMBER SUHO CVETJE SVEČE VEČ VRST dekorativne elektronske steklene oljne Lesk d.o.o. Trgovina Velenje, Partizanska 2 Tel.: 059 061 150 Delovni čas: ponedeljek - petek: 8.00 -16.00, sobota: 8.00 -12.00 Nedelja in prazniki: zaprto 6 ■ ' E5 1 n v" - % J^K • ■ ■ Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 20 20 ŠPORT 25. oktobra 2018 Velenjčanom pomembna točka v Ribnici Riko tudi po sedmem krogu lige NLB brez poraza Derbi, v katerem so gostili ro-kometaše Gorenja, se gotovo ni končal po njihovih željah, ampak bolj po velenjskih. Tekmeca sta se razšla z neodločenim rezultatom 30 : 30, polčas 14 : 14. To je druga izgubljena točka Ribničanov, brez nje so ostali tudi v uvodnem krogu nove sezone v Novem mestu s Krko, so pa edini, ki so premagali (4. krog) aktualne prvake Celjane. Dvoboj v Ribnici je bil zelo zanimiv, v zadnjih minutah tudi precej stresen, napet, gostje pa slovenske lige ta hip. V letošnji sezoni kažejo dobre predstave. Lahko bi jih označil kot favorita te tekme. Čaka nas zahtevna tekma v vseh pogledih. Mi se bomo dobro pripravili in naredili vse, da se iz Ribnice vrnemo z zmago.« Po najvišjem zaostanku se je zdelo, da imajo domači vodstvo trdo v svojih rokah, a so se gostje spet vrnili. V obrambi so znova zaigrali zelo agresivno, v napadu zadevali ter do 50. minute 'skuhali' popoln preobrat. jačic (najboljši strelec domačih) še zadnjič popeljal svoje moštvo v prednost, za točko Gorenja pa je izenačil Domen Mazej. Je bil Gorenjev trener zadovoljen? »Fantom bi rad čestital za izjemno borbenost in željo, ki so jo pokazali na današnji tekmi. Mislim, da smo večino časa kazali večjo kvaliteto, so nas pa boljšega izkupička stale tehnične napake in zgrešeni streli v napadu. Domači so uspeli v drugem delu povesti za štiri zadetke, a smo se jim približali in korak so šele v izdihljajih tekme rešili točko. Po nekajkratnem vodstvu domačih z golom razlike so Ve-lenjčani po dobrih desetih minutah prvič povedli (4 : 3). Do 23. minute so si priigrali prednost dveh, a niso zdržali v takšnem ritmu in dobro minuto pred koncem polčasa so Ribničani imeli prvič na tekmi prednost dveh golov, a so se nato Velenjčani spet dvignili in ob polčasu je vsakemu pripadla točka. Po dobrih desetih minutah v nadaljevanju so Ribničani povedli s 23 : 19. To je bila najvišja prednost na tem dvoboju, ki pa ni bila dovolj za zmago. Gostov sorazmerno visok zaostanek ni omajal v želji, da se domov vrnejo vsaj s točko, če že ne s polnim izkupičkom. Trener Zoran Jovičic je pred odhodom v mesto na Ribniškem polju ugotavljal: »Ribnica je vodilna ekipa Matic Verdinek Prva liga TS, 13. krog Mura - Rudar 2:1 (1:1) Strelci: 1:0 Karničnik (26.), 1:1 Tučic (32.), 2:1 Šušnjara (72.). Rudar: Pridigar, Dedic (od 81. Vodeb), Arap, Kašnik, Tomaševic, Hrubik, Pušnik, Trifkovic, Črnčič (od 60. Vasiljevic), Tučic' (od 71. Škoflek), Radic. Trener: Marijan Pušnik. Rdeči karton: Kašnik (47.). Drugi rezultati: Gorica - Maribor 0:3 (0:1), Aluminij - Domžale 0:0, Celje - Krško 2:1 (1:1), Olimpija - Triglav 2:0 (1:0). Vrstni red: 1. Maribor 30, 2. Olimpija 25, 3. Gorica 21, 4. Aluminij 18, 5. Domžale 16, 6. Mura 16, 7. Celje 16, 8. Triglav 12, 9. Rudar 11, 10. Krško 9. 14. krog (28. 10., 18.00): Rudar - Aluminij 3. SNL - sever, 10. krog Šmartno 1928 - Avto Grubelnik Dravograd 2 : 4 (1 : 2); Strelci: Vezaj (23., 75.), Stefanovic (40.), Ko-gelnik (57., 64., 91.). Drugi rezultati: Kety emmi Bistrica - Tehno-tim Pesnica, 1 : 0 (1 : 0), Zreče - Dravinja 0 : 3 (0 : 1), Mons Claudius - Videm pri Ptuju 1 : 1 (0 : 0), Šampion - Pohorje 5 : 1 (3 : 1). Vrstni red: 1. Šmartno 22, 2. Bistrica 22, 3. Po delnem rezultatu s 6 : 1 so povedli s 25 : 24, nato pa spet popustili oziroma so se dvignili domači. Ob vodstvu 29 : 26 štiri minute pred koncem se je Ribni-čanom spet na široko nasmihala zmaga. A zo-dila se je nova zbranost Velenjčanov in napeti iz-dihljaji zadnjih minut. Emir Taleto-vic je zaklenil svoja vrata in po zadetku Aleksa Kavčiča ter dvema Matica Verdine-ka (na sliki), ki je bil z devetimi goli najboljši strelec dvoboja, so bili po izenačenju 29 : 29 v položaju za zmago tudi gostje. Do konca je vsaka stran zabila po en gol. Z osmim golom je Risto Vu- TAKO so igrali Videm 22, 4. Šampion 16, 5. Pesnica 12, 6. Dravograd 12, 7. Dravinja 11, 8. Zreče 10, 9. M. Claudius 9, 10. Pohorje 2. Medobčinska članska liga Golgeter, 8. krog Rezultati: Mozirje - Šoštanj 1 : 0 (0 : 0) Strelec: Dajčer (56.) Drugi rezultati: Žalec - Fosilum Šentjur 8 : 1 (3 : 0), AS System Šmarje pri Jelšah - Ljubno ob Savinji 2 : 0 (0 : 0). Vrstni red: 1, Mozirje 18, 2. Žalec 16, 3. Šmarje 16, 4. Kozje (tekma manj) 13, 5. Šentjur 10, 6. Šoštanj 7, 7. Ljubno 6, 8. Vojnik (tekma manj) 1. Liga NLB, 7. krog Riko Ribnica - RK Gorenje Velenje 30:30 (14:14) Gorenje: Taletovic 11 obramb, Vujovič, Logar, Mazej, Haseljič, Tajnik 3, Špelič 3, Matanovič 5, Stojnic 2, Miklavčič 1, Banfro, Drobež, Verdinek 9, Šiško, M. Kavčič 1, A. Kavčič 6. Trener: Zoran Jovičič. Drugi rezultati: Dobova - Jeruzalem Ormož 31:30 (13:15), Koper - Svis 30:20 (14:9), Dol TKI Hrastnik - Celje Pivovarna Laško 23:40 (9:18), Krka - Urbanscape Loka 24:26 (13:16), Maribor Branik - Trimo Trebnje 29:25 (14:14). Vrstni red: 1. Ribnica 12, 2. Celje 12, 3. Gore- z njimi držali do konca tekme. Menim, da smo na koncu lahko oboji zadovoljni z delitvijo točk.«. Tudi nekdanji igralec Velenja Mitja Nosan je menil, da je bil takšen razplet najbolj pravičen: "Danes nismo bili pravi, sploh ne v obrambi, saj smo na sredini preveč pokali. Mogoče se malo pozna utrujenost, ampak na to se ne bomo izgovarjali. Napad je danes stekel, na koncu pa se nam žal ni izšlo. Mislim, da je končni izid najbolj pošten in dober za obe ekipi. Mi gremo naprej, ostajamo neporaženi in upam, da tako nadaljujemo v Ligi NLB še naprej." V naslednjem krogu bodo velenjski rokometaši gostovali v Škofji Loki. Zaradi nastopov reprezentance ga bodo nadaljevali 3. novembra. ■ S. Vovk nje 9, 4. Maribor 8, 5. Loka 8, 6. Trebnje 7, 7. Krka 7, 8. Dobova 6, 9. Ormož 6, 10. Koper 5, 11. Hrastnik 2, 12. Sviš 2. 8. krog (3. 11.): Loka - Gorenje Prva A DRL - ženske, 5. krog Ž.U.R.D. Koper - Velenje 28:20 (13:10) Strelke za Velenje: Oder 8, Smonkar in Fe-renc po 4, Kaltak 3, Boškič 1; Drugi rezultati: Krka - Zagorje 27:21 (16:7), Mlinotest - Zelene doline Žalec 20:25 (8:13); preloženi tekmi: Ljubljana - Ptuj, Z'dežele -Krim Mercator. Vrstni red: 1. Krim Mercator 4 tekme - 8 točk, 2. Zelene doline Žalec 5 - 8, 3. Krka 5 - 7, 4. Z'dežele 4 - 5, 5. Zagorje 5 - 4, 6. Ž.U.R.D. Koper 5 - 4, 7. Mlinotest 5 - 4, 8. Ptuj 4 - 2, 9. Velenje 5 - 2, 10. Ljubljana 4 - 2. 6. krog: (27. 10.): Ptuj - Velenje ... Kegljanje, 2. liga, vzh., 5. kr. Šoštanj - Korotan 2 : 6 (3104 : 3170) Šoštanj: Fidej - 521 (1), Hasičič - 543 (0), Seč-ki - 528 (0), Jug - 471 (0), Pintarič - 506 (0), Petrovič - 535 (1). Še vedno premalo verjamejo vase Rudarji v nedeljo z Aluminijem, s katerim so v prvem delu gladko izgubili - Se mu bodo oddolžili, kot se je Mura njim? Nogometaši Mure so v 13. krogu prve lige 'poplavili' Velenjča-ne z 2 : 1 in se jim oddolžili za poraz z 2 : 3 v 4. krogu ob Velenjskem jezeru. Po novi izgubi točk je trener Marijan Pušnik ob vljudnosti čestitki domačim za zmago, ker so pač dvakrat zadeli, »mi samo enkrat«, znova ugotavljal, da njegovi fantje premalo verjamejo vase, a hkrati dodal, da so pokazali pravi odnos in bili razpoloženi, zadetka pa prejeli po velikih napakah ožje obrambe. K uspehu domačih pa je vsekakor veliko pripomogla izključitev Davida Kašnika, ki je prejel dva rumena kartona in si prislužil izključitev. To je spremenilo potek tekme oziroma vplivalo na to, da so v nadaljevanju zaigrali slabše. »Treba bo še trdo delati, še bolj verjeti vase. Ne igramo slabo, vendar se dobra igra ne odraža v rezultatu oziroma na lestvici,« je dejal trener. V prvem polčasu je bila igra bolj ali manj enakovredna, kar je izkazoval tudi rezultat 1 : 1. Oboji so sprožili nekaj strelov proti enemu oziroma drugemu vratarju, ki pa niso bili dovolj natančni, ali pa je žoga postala plen Marka Pridigarja oziroma Mat-ka Obradoviča. V 26. minuti pa je žoga domačih le našla pot za hrbet gostujočega vratarja. Žan Karničnik je preskočil rudarjevega branilca Josipa Tomaševica in z lepim udarcem z glavo zadel prečko s spodnje strani, od nje pa se je odbila v mrežo. Veselje domačih je trajalo kratko in v objem so si poleteli rudarji. Damijan Trifkovic je zaustavil odbito žogo, jo takoj poslal na desno do Harisa Dedica. Sledila je sijajna podaja in Milan Tučic je tako kot Murin strelec odlično zadel žogo z glavo, s tem da se je njegova odbila v mrežo od desne vratnice. V drugi minuti nadaljevanja je, kot ocenjuje Rudarjev trener, nastopil ključni trenutek za poraz njegovega moštva. David Kašnik je moral zaradi drugega rumenega kartona v slačilnico. Tako izkušen igralec si seveda takšnega 'spodrsljaja' ne bi smel privoščiti. Zavedati bi se moral, da je 'porume-nel' že v 41. minuti, poleg tega pa je bil ta prekršek povsem nepotreben. Zgodil se je celo na Rudarjevi polovici. Domači igralec Rok Sirk je želel prestreči dolgo podajo gostov na Murino polovico. Enako je želel Kašnik, a je bil v želji, da bi se dokopal do žoge, prepočasen in storil prekršek za drugi rumeni karton. Številčno premoč so domači unovčili v 72. minuti, ko je za zmago zadel Luka Šušnjara, ki je v 62. minuti zamenjal strelca prvega domačega gola Karničnika. V nedeljo (ob 18.00) bo v Velenju gostoval Aluminij, s katerim so v prvem delu izgubili z 0 : 3. ■ S. Vovk Nepričakovan spodrsljaj Šmarčanov V nedeljo, in to že dopoldne, na osrednji tekmi 11. kroga v gosteh z Vidmom Veliko presenečenje, vendar v slabem pomenu besede, so v sobotnem 10. krogu v 3. ligi - sever priigrali svojim ljubiteljem nogometaši Šmartna 1928, ki so se v prejšnjem krogu povzpeli na prvo mesto. Gostili so moštvo Dravograda. V prvem krogu so bili od Korošcev na njihovem igrišču boljši s 6 : 0. Očitno so verjeli, da si bodo tudi kot gostitelji proti njim brez težav priigrali nove tri točke. Toda Korošci so jim prekrižali ra- čune in se jim oddolžili za omenjeni poraz. Zmagali so s 4 : 2. Domači so dobro začeli, z golom Fatlinda Vezaja v 23. minuti celo povedli. Nato so imeli priložnosti, da povišajo rezultat, vendar žoga ni hotela znova v mrežo gostov. Do odhoda na odmor so ti izenačili, v drugem polčasu je bila igra domačih vse bolj neprepoznavna, gostje pa so igrali vse bolje in jim zadali nepričakovan poraz. Šmaračani so kljub drugemu porazu, prvega so doživeli z igralci Vidma pri Ptuju, ostali na prvem mestu. Seveda pa so izpustili priložnost, da bi si povečali prednost pred zasledovalci. Na drugo mesto so se povzpeli nogometaši Bistrice z zmago z 1 : 0 nad Pesnico in potisnili na tretje mesto Ptujčane, ki so igra- li 1 : 1 v Rogatcu z Mons Clau-diusom. Prva tri moštva imajo po 22 točk. Najvišjo zmago si je priigral celjski Šampion. Proti Pohorju se je veselil rezultata s 5 : 1. Moštvo iz Ruš je tudi po desetem krogu edino, ki še ni okusilo slasti zmage. Na zadnjem mestu ima samo dve točki, kar sedem manj od predzadnjih Ro-gatčanov. V 11. krogu bodo šmarski nogometaši na veliki preizkušnji v Vidmu pri Ptuju. Tradicionalni turnir v bridžu Topolšica, 20. oktobra - V hotelu Vesna v Topolšici se je v soboto na tradicionalnem turnirju v organizaciji Šaleškega bridge kluba zbralo 56 tekmovalcev iz večine slovenskih klubov. Po pozdravu in spodbudnih besedah župana Šoštanja in predsednika ŠBK so sledila kratka navodila za športno obnašanje in nato štiri ure napetega in zanimivega neprekinjenega igranja, ki so zelo hitro minile. Zmagovalna pokala sta prejela Ljubljančana Bato Protega in Miro Novak, kar štirje naši pari pa so se uvrstili v deseterico. Nuša Gošnik Nordijci Vrhovnik državni prvak V nedeljo se je v Kranju na skakalnici Bauhenk s K-točko pri 100 metrih in velikostjo skakalnice 109 metrov zbralo 20 nordijskih kombi-natorcev, mladincev do 20 let, med njimi tudi člani Smučarskoskakal-nega kluba Velenje. Organizirana je bila namreč zadnja tekma nordijskih kombinatorcev za to poletje. Najdaljši skok je na državnem prvenstvu uspel Vidu Vrhovniku, skočil je 110 metrov, drugo daljavo je imel Gašper Brecl s 104 metri, Ož-bej Jelen je pristal pri 101,5 metrov, kar je zadoščalo za četrto daljavo. Tekaški del so fantje opravili na Ko-krci in tudi tu nadaljevali uspešno. Državni prvak je postal Vid Vrhovnik, na 2. mestu mu je družbo dela klubski kolega Gašper Brecl, tik pod stopničkami, na 4. mestu, pa se jima je pridružil še tretji Velenjčan Ožbej Jelen. ■ vos ■ Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 21 ««^AS ŠPORT Stremijo k razvoju V SSK Velenje imajo visoke ambicije, a tudi veliko znanja, izkušenj in motivacije, da jih uresničijo - Smučarskoskakalni center bodo še izpopolnili -Na zadnji letošnji tekmi ena zmaga ostala doma V soboto, 13. oktobra, je v velenjskem smučarskoskakalnem centru potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice, stare 12 in 13 let. V velenjskih vrstah je bilo še posebej veselo, saj je naslov državnega prvaka v kategoriji dečki do 13 let osvojil Enej Faletič, z odličnim 10. mestom je uspeh velenjskega smučarskoskakalnega kluba dopolnil Žiga Gajster. Na ekipni tekmi državnega prvenstva pa je ekipa Smučarskoskakalnega kluba Velenje v postavi Lan Novak, Anže Brecl, Žiga Gajster in Enej Faletič osvojila naslov državnih podprvakov. 25. oktobra 2018 Smučarskoskakalni klub Velenje zdaj vodi velenjski smučarski skakalec Milan Živic, ki je svojo kariero končal pred dobrim desetletjem, njegovi uspehi pa odmevajo še danes. Kot prvi skakalec v 50-letni zgodovini kluba je osvojil točke svetovnega pokala, kar je mejnik v klubu. Kot prvi Štajerec in sedmi Slovenec je skočil čez 200 metrov. Večkrat je bil državni prvak. Aktiven ni bil le v domačem klubu, ampak je različne izkušnje iz smučarskih skokov in klubskega mene-džmenta nabiral tudi v klubu Triglav Kranj (ki ni vodilen le v Sloveniji, pač pa je med močnejšimi v svetu), v ljubenskem klubu in mislinjskem smučarskoskakal-nem klubu. »Kot predsednik SSK Velenje si želim predvsem profesionalnega pristopa, zato sem v klub povabil tudi prvega profesionalnega trenerja Janeza Debelaka, ki ima mnoge izkušnje, bil je tudi glavni trener kazahstanske reprezentance, prej pa je deloval v SSK Ljubno BTC, ki je precej močan, mislim pa, da mu velenjski klub dobro 'parira',« pravi in dodaja, da je njegov cilj preporod velenjskih smučarskih skakalcev. Izhodišča ima dobra, saj člani kluba trenutno dosegajo najboljše rezultate v zgodovini. »Imamo A repre-zentante, osvajamo točke v svetovnem pokalu, imamo svetovno rekorderko, zato mislim, da je klub v dobri kondiciji. Boriti pa se moramo za čim več mladih skakalcev, saj le tako lahko naredimo boljšo selekcijo in z njo dosegamo dobre rezultate. Naš cilj je, da bi klub drugi najboljši v Sloveniji, za kar ima potencial, morda pa celo najboljši. Biti moramo ambiciozni,« pravi. Želi si tudi, da bi smučarskoskakalni center zaživel v polni meri, zato si prizadeva, da bi Velenje prihodnje leto gostilo alpski pokal, ki bo novo mednarodno tekmovanje po dolgem času, leta 2020 pa načrtujejo svetovno veteransko prvenstvo. Drag, a lep šport V klubu je okrog 40 tekmovalcev. Letos so registrirali šest novih. »Mladih tekmovalcev ni lahko dobiti. Že oprema je velik zalogaj, zato se borimo, da dobimo sredstva za izvajanje programov. Kakovostne treninge moramo opravljati tudi na drugih lokacijah, kar pomeni veliko stroškov. Upam, da bo lokalna skupnost razumela, da so smučarski skoki sicer drag, a lep šport,« pravi in opozarja, da bo za nemoteno delovanje kluba potrebno urediti marsikaj. Je glede na trenutno materialno stanje klub zmožen izpolniti omenjene cilje? »Denar- ja vedno primanjkuje. Zato tudi sam s svojim podjetjem pomagam. Verjamem namreč, da lahko letos na svetovno prvenstvo pošljemo kar pet tekmovalcev, imamo velike možnosti za naslednje olimpijske igre, za katere ima potencial kar šest tekmovalcev,« utemeljuje. Smučarskoskakalni center služi namenu Z izgradnjo smučarskoskakal-nega centra v Velenju so domači tekmovalci dobili dobre pogoje za treniranje, meni Živic. »Center ima nekaj pomanjkljivosti, a verjamem, da bomo z občino in zavodom rdeča dvorana, ki upravlja center, kljub nekoliko različnim pogledom našli skupne interese in center dvignili na še višjo raven,« pravi in dodaja, da v letošnji sezoni načrtujejo podaljšanje naleta na 70-metrski 21 skakalnici, nekaj posegov pa bodo opravili tudi na manjših skakalnicah, da bodo bolj prijazne mlajšim tekmovalcem. V prihodnosti pričakujejo še tekoči trak z vznožja do vrha skakalnice, člani tako ambicioznega kluba pa potrebujejo tudi svojo telovadnico, pravi Živic. V soboto je velenjski smučar-skoskakalni center gostil zadnjo od petih tekem v tem letu, v prihodnjem pa jih načrtujejo še več, čeprav so precej visok strošek za klub, ki potrebuje denar za organizacijo, sodnike in ostalo. Na skakalnicah je še posebno pestro pred vsako tekmo, ko tekmovalci trenirajo dvakrat na dan, center pa obiskujejo tudi tekmovalci iz širše štajerske in koroške regije. Od sezone si veliko obetajo Ob prihajajočem zimskem delu sezone so oči uprte v Jernejo Brecl, ki je lani nastopila v svetovnem pokalu in se uvrščala visoko, letos je na ekipnem tekmovanju v Rusiji zasedla 2. mesto, zato v klubu računajo na nove uspehe, morda celo prve posamične stopničke. Veliko obetajo fantje Vid Vrhovnik, Gašper Brecl in Ožbej Jelen, ki so v reprezentanci nordijske kombinacije. V klub se je vrnil Marjan Jelen-ko, potencial kaže tudi Nika Ve-trih. »Čaka nas zanimiva sezona in mislim, da lahko pričakujemo vrhunske uspehe. Tudi nekaj mlajših tekmovalcev ima dobre možnosti na državni ravni,« je še povedal predsednik kluba Milan Živic in povabil otroke in starše na ogled treningov, ki potekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. ure dalje,+ in naka-terih bodo dobili več informacij o možnostih za treniranje smučarskih skokov. ■ Tina Felicijan Pretekli konec tedna so članice in člani SSK Velenje nanizali več uspehov. Poleg naslova državnega prvaka, ki ga je v kategoriji dečki do 13 let osvojil Enej Faletič, je na nedeljskem državnem prvenstvu za mladinke do 18. leta starosti, ki je potekalo v Planici, naslov državne prvakinje osvojila Jerneja Brecl, na 11. mesto pa je skočila Nika Vetrih. V soboto je na prenovljeni skakalnici na Ljubnem potekalo državno prvenstvo mladincev do 20. leta starosti. Aljaž Osterc je v zahtevnih razmerah stopil na 3. stopničko, Vid Vrhovnik se je uvrstil na 11. mesto, Ožbej Jelen je bil 23., 39. mesto si je priskakal Gašper Brecl, 43. mesto pa je zasedel Denis Pikelj. Na ekipni tekmi so fantje iz Smučarskoskakalnega kluba Velenje dosegli 5. mesto. Karate Petanka Tim Vrtačnik spet izjemno Že prvo leto tekmovanj v članski kasting konkurenci osvojil naslov svetovnega podprvaka v disciplini D1 muha cilj Šoštanj - Šoštanjčan Tim Vr-tačnik v kastingu znova sega po najvišjih mestih tako v evropskem in svetovnem merilu, zdaj tudi v članski konkurenci. Lansko sezono je končal kot mladinski trikratni svetovni prvak. Na svetovnem prvenstvu v članski konkurenci na začetku septembra na Švedskem je osvojil 2. mesto in postal svetovni podprvak v disciplini D1 muha cilj z vsemi možnimi doseženimi točkami. Temu je dodal 4. mesto v disciplini D4 obtežilnik cilj in 7. mesto v skupnem seštevku disciplin D1 - D5. V članski konkurenci je tekmovalo 63 najboljših tekmovalcev iz 15 držav (Slovenije, Japonske, Poljske, Španije, Madžarske, Norveške, Estonije, Češke, Slovaške, Hrvaške, Litve, Nemčije, Švice, Avstrije in Švedske). Izvrstno pa se je odrezal tudi septembra v domačem Šoštanju, ki je gostil svetovni pokal in na katerem so tekmovali tudi sami odlični tekmovalci. Osvojil je 1. mesto v disciplini D4 obte-žilnik cilj, 3. mesto v disciplini D3 obtežilnik natančnost in 3. mesto skupaj z Dušanom Steva-novicem v seštevku D1 - D5 v Mladi karateisti Velenja odlični na pokalni tekmi V soboto, 20. oktobra, je v Novi Gorici potekala 3. pokalna tekma Karate zveze Slovenije do 18 let. Na tekmi je sodelovalo 429 tekmovalcev iz 47 klubov. Karate klub Velenje je zastopalo 15 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah, ki so se na tekmah zelo izkazali. Zasedli so pet prvih mest, tri druga in štiri tretja mesta ter peto in šesto (Ella Jozič, ka-ta najmlajše 3. mesto; Adam Pašič, kata najmlajši 3. mesto; Jovanovic Lana, kata malčice 2. mesto; Hana Zager - kata deklice 1. mesto; Nik Borovnik, kata mlajši kadeti 1. mesto; Benjamin Mešanovič, kata mlajši kadeti 6. mesto; Domen Borovnik, kata mladinci 2. mesto; Pia Cesar, kata mladinke 1. mesto; Šuhra Muharemovic, kata mladinke 2. mesto; Kaja Česko, kata mladinke 3. mesto; Pia Cesar, Šuhra Muharemovic, Tia Jakob Kukovič, kata ekipa mladinke 1. mesto; Nik Borovnik, kumite mlajši kadeti pod 50 kg 1. mesto; Kaja Česko, kumite mladinke nad 59 kg 3. mesto; Maša Kenda, kumite mladinke nad 59 kg 5. mesto. Med 47 klubi so tako mladi tekmovalci KK Velenje s srčnostjo in borbenostjo osvojili odlično 2. mesto. a Petankarji so se družili in tekmovali Velenje - To soboto so velenjski petankarji organizirali že tradicionalni petankarski turnir Zlata jesen, ki je bil letos skoraj zadnji, kajti sezona tekmovanj je pravzaprav sklenjena. Tekmovalce je pričakalo obljubljeno lepo sončno vreme, ki je pritegnilo velik obisk petankarjev iz vse Slovenije, Hrvaške in sosednje Avstrije. Več kot šestdeset tekmovalcev in tekmovalk se je veselilo tokratnega sistema igranja. Velenjčani so namreč organizirali naključni žreb trojk tako, da so se igralci celotno tekmovanje menjavali in se v vsaki igri pomerili z drugimi soigralci. Tako so se družili, krepili poznanstva in prijateljstva. Turnir je tudi zato potekal skoraj do popolne teme. Rezultati so bili odlični, saj so domačini dosegli eno prvo in dve drugi mesti. Še posebej je treba pohvaliti velenjske petankarke, ki so še bolj kot z igro goste navdušile z odličnim pecivom. Petankarje sedaj čaka še prijateljski Martinov turnir v Mariboru. a V svetovnem vrhu ne samo sin Tim, zdaj tudi oče in njegov trener Marko Vertačnik. (foto: osebni arhiv) konkurenci ekip (tekmujeta dva tekmovalca). Na tekmi svetovnega pokala v Šoštanju je prvič v svetovni konkurenci tekmoval tudi Marko Vertačnik, Timov oče in trener, ter v disciplini D1 muha cilj dosegel 3. mesto. S tem je pokazal, da bo treba v svetovnem pokalu računati na novega močnega konkurenta. a mkp Kegljanje m v m »v • /v • Sostanjčani v 'črni luknji' Šoštanj - Serija porazov se je nadaljevala tudi na srečanju s Prevalj-skim Korotanom. Šoštanjčani so padli v nekakšno 'črno luknjo', iz katere ne najdejo izhoda. Veliko težav ima trener pri sestavi ekipe, saj igralce pestijo poškodbe ali pa niso dovolj dobro pripravljeni. Igralci pa še vedno ne znajo prenesti igre s treningov na tekmo. Pri nekaterih se opazi, da so pred srečanjem preveč obremenjeni z izidom, kar se je poznalo tudi tokrat. Domačini so srečanje sicer začeli zelo napadalno, saj so bili odločeni osvojiti potrebne točke. Toda že igralca prvega domačega para sta uspela le polovično, prednost Korošcev pa je bila minimalna, dva keglja. Sledil je polom drugega domačega para, ki je najprej povedel, potem pa vso prednost izgubil, za nameček pa ostal brez osvojenih točk. Pred nastopom zadnjega para so gostje vodili s 3 : 1 in s prednostjo 46 kegljev. V igri so bili še vsi možni rezultati. Že zelo hitro pa je bilo videti, da bodo gostje zanesljivo slavili, domačina sta lahko na koncu le nekoliko omilila poraz. Zaradi tekem evropskega pokala ta vikend ni rednega kroga. Prvo soboto v novembru bodo Šoštanjčani gostovali pri neugodni Litiji. Odmor bodo seveda izkoristili za izboljšanje forme in psihološke priprave. Zadnje mesto na lestvici ni spodbudno, a je v nadaljevanju prvenstva še obilo možnosti. ■ 22 GASILCI, KRONIKA Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 22 25. oktobra 2018 Predaja osebne , Za skupinsko fotografiranjesaoperativae.eante v Lajšepripeljale celoten vozni park. Šoštanj, 18. oktobra - Občina Šoštanj skrbi za dobro opremljenost vseh gasilskih enot. V preteklih letih je sredstva namenjala predvsem za vozila, zadnja leta pa za nakup osebne zaščitne opreme. Župan Darko Menih je v četrtek v Gaber- kah poveljnikom društev predal opremo, ki so jo društva sama izbrala glede na to, kar najbolj potrebujejo. Pred predajo opreme so operativne enote društev opravile skupinsko fotografiranje v Lajšah, kamor so pripeljali tudi celoten vo- zni park. Vsa štiri društva v občini Šoštanj (Gaberke, Lokovica, Šoštanj - mesto in To-polšica) imajo dobro opremo, tako skupno kot osebno, ki jo tudi potrebujejo za nudenje kvalitetne in predvsem varne pomoči ob številnih intervencijah. a Temelji so, večje obveznosti sledijo Podpis pogodbe o nakupu novega gasilskega vozila za PGD Paška vas — Blizu 230 tisoč evrov vredna naložba zalogaj za občino in društvo Tatjana Podgoršek Paška vas, 17. oktobra - Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Paška vas so že več let izražali željo po nakupu novega avtomobila - gasilske cisterne. Zato so podpis pogodbe o dobavi vozila s podjetjem Pušnik prejšnjo sredo označili kot poseben dan za društvo. Naložba je vredna blizu 230 tisoč evrov, od tega bo približno polovico potrebnega denarja primaknila Občina Šmartno ob Paki, preostalo polovico samo društvo. S pomembno pridobitvijo bodo gasilci Paške vasi, računajo, zaznamovali 100-letnico delovanja društva, ki ga bodo praznovali leta 2020. Po besedah Janeza Drofelni-ka, predsednika društva, novo gasilsko cisterno nujno potrebujejo, saj današnja 30 let stara cisterna ne izpolnjuje vseh meril in ne dosega ciljev, ki jih gasilci želijo doseči na intervencijah. V društvu varčujejo za pomembno pridobitev že skoraj 10 let, a je zalogaj tako velik, da jih v naslednjih dveh letih pri zagotavljanju denarja čaka veliko trdega dela. »Po najboljših močeh se bomo sicer trudili, da bi ga zagotovili čim več sami, vendar brez dona-cij podjetij v našem okolju in pomoči krajanov ne bo šlo. Slednje moram pohvaliti, ker nam vedno priskočijo na pomoč. Obiščemo jih pri zbiranju dobitkov za sre-čelov za vsakoletno prireditev in ob koncu leta s koledarji. Letos se bomo nanje obrnili s prošnjo po še morda kakšnem evru več. Verjamemo, da cenijo našo pomoč v stiski ob požarih ali drugih naravnih nesrečah in da bodo razumeli potrebo po nakupu nujno potrebnega novega vozila. Za njihovo pripravljenost se jim že vnaprej zahvaljujemo, prav tako pa S podpisom pogodbe o dobavi nove gasilske cisterne sa prešli ad besed k dejanjem. Cilj naj bi dosegli ob praznovanju 100-letnice delovanja društva leta 2020. tudi lokalni skupnosti, ki razume naše potrebe in nas pri tem podpira,« je še dejal Janez Drofelnik. Po njegovih besedah društvo po številu članov ne sodi med velika (aktivnih je več kot 120, vseh pa dobrih 220), ima pa dušo. Šmarški župan Janko Kopušar pa nam je med drugim dejal, da odločitev občinskega sveta o skupnem pristopu k projektu ne preseneča, saj se Občina in občani lahko vedno zanesejo na gasilce ob požaru in naravnih nesrečah, ki so vse pogostejše. Nakup bodo uresničili po korakih. Tako so že izvedli javno naročilo in nakazali prvi obrok. »Temelji so, dobro smo jih zastavili, seveda pa člane gasilskega društva do želenega cilja čaka še trdo delo. Verjamem, da ga bodo izvedli v skladu z načrti.« Ob podpisu pogodbe o dobavi vozila so prisotni ugotavljali, da bodo poleg društva z njim pridobili tudi vsi v občini, tudi člani sosednjega PGD Šmartno ob Paki, s katerim tvorno sodelujejo. Na skupnih intervencijah bodo tako lahko še bolj učinkoviti. POLICIJSKA kronika Ne uživajte alkohola, če nameravate voziti! Policisti so imeli prejšnji teden kar nekaj dela s pijanimi vozniki Žalec, Velenje, 18. oktobra - Policisti so imeli prejšnji teden precej dela s kršitelji ce-stnoprometnih predpisov, ki so bili v prometu precej pijani. Žalski policisti so v četrtek zasegli osebno vozilo 53-letnemu vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in krepko pod vplivom alkohola. Alkotest mu je v zgodnjih dopoldanskih urah pokazal dobra dva promila alkohola v krvi. V Velenju je dan za tem, v petek, 41-letni voznik osebnega vozila, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal 0,88 miligramov alko- hola v litru izdihanega zraka, zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo povzročil prometno nesrečo. Pošteno okajen pa se je v soboto v Vinski Gori v promet vključil 64-letni kolesar. Alkotest mu je pokazal 0,86 miligra-mov alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti znova opozarjajo, da alkohol ne sodi za volan in na cesto. Strokovnjaki ugotavljajo, da ima voznik pri eni promili alkohola v krvi močno zmanjšano sposobnost koncentracije in koordinacije, bistveno moteno reakcijo oči na svetlobo, zoženo vidno polje, zmanjšano možnost zaznavanja in ocenjevanja globine prostora ter tako zmanjšano pozornost, da na določene nevarnosti sploh ne reagira več. Reakcijski čas in z njim pot ustavljanja se povečujeta. Zato nikar ne uživajte alkohola, če nameravate voziti. V prometni nesreči v Paki umrl 32-letni motorist Velenje, 20. oktobra - V soboto, nekaj pred 17. uro, je v prometni nesreči v Paki pri Velenju umrl 32-letni motorist. Motorist je vozil iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju. V Pa- ki pri Velenju je v desnem ovinku zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad motornim kolesom in padel. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel. Ponesrečenec je bil nekdanji slovenski reprezentant v atletiki, mnogobojec in član Atletskega kluba Velenje Gorazd Krivanek iz Šoštanja. Pred leti je opustil aktivno ukvarjanje z atletiko in se zaposlil v Slovenski vojski. V vojski je bil tudi odlikovan z medaljo v službi miru. To je letošnja deveta smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Lani v enakem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo šestnajst ljudi. Ni bilo kaj ukrasti Velenje, Žalec, 22. oktobra - V ponedeljek so policisti obravnavali vlom v nenaseljeno stanovanjsko hišo na Šlandrovi cesti. Storilec ni ničesar ukradel, saj v hiši ni bilo vrednejših stvari. V Prekopi, na območju pritojnosti Policijske postaje Žalec, pa so obravnavali vlom v novogradnjo stanovanjske hiše. Tudi v tem primeru ni storilec ničesar ukradel. Adil Huselja varnostno ogledalo Tveganje in varnost Temeljna postavka človekovega življenja je varnost. Brez varnosti je sleherno opravilo obsojeno na negotovost, pa tudi tveganje in strah. Ne glede, ali govorimo o posameznem opravilu ali celotnem življenju, tveganje predstavlja motečo okoliščino, kije skoraj praviloma povezana z nevarnostjo. Tokrat tudi sam tvegam, da bom i nadaljevanju primerno osvetlil pomen in vpliv tveganja na varnost v vsakdanjem življenju. Skorajda ironično, a resnično je dejstvo, da se segmenta varnosti pogostokrat sploh ne zavedamo. Če spremljamo posamezne forume in socialna omrežja, lahko to pogostokrat zaznamo v komentarjih sodelujočih. Ob posameznih dogodkih ali družbenih vprašanjih, pri katerih je varnost v ospredju, se vselej oglašajo tudi kvazi strokovnjaki, ki komentirajo dejanja policije ali drugih institucij in vse po dolgem in počez kritizirajo. Če govorimo o posamezniku, na primer o občutkih in posledicah nasilja v družini, medvrstniškega nasilja ali posledic prometne nesreče, bodo tisti, ki tega doslej niso doživeli na svoji lastni koži, to spremljali z nerazumevanjem ali celo posmehovanjem. Takšna mnenja in občutki so daleč od resničnega trpljenja, ki ga porušena in ogrožena varnost, nasilje ali strah vselej sproži pri posamezniku ali skupini ljudi. Navkljub vsesplošnemu napredku lahko ob spremljanju novic in dogajanju v svetu vidimo, da je še vedno veliko vojn, oboroženih konfliktov in nasilja. V življenju ljudi, ki živijo na teh območjih, je zato veliko več tveganja in nevarnosti, zaradi česar bežijo in ponekod ustvarjajo množične migrantske stampede. V nekaterih južnoameriških državah sicer ni vojn in vojnih konfliktov, a prebivalci vseeno zapuščajo svoje domove in se podajajo v negotovost, s tem pa tudi v tveganje. Korupcija v državi, neurejeno in nestabilno delovanje države in državnih institucij, podprto z visoko stopnjo nezaposlenosti, revščino in nezmožnostjo zagotovitve človeku dostojnega življenja, dobesedno sili ljudi v zavestno izpostavljanje tveganju na negotovi poti k boljšemu življenju. Podobno je z migranti, ki prihajajo na evropske meje. Bežijo pred tveganjem in nevarnostjo vojn, nasiljem, revščino, lakoto... in svoj položaj vidijo povsem drugače kot mi. Žuganje s prsti arogantnih predsednikov držav, odkrito napovedovanje in izstopanje iz (težko usklajenih in podpisanih) mednarodnih sporazumov, ki zagotavljajo minimalne ukrepe za manjše onesnaževanje okolja in vsaj krhko koeksistenco v svetu, dodatno slabšajo razmere in ustvarjajo še več tveganja, tako na globalni ravni kot na vseh preostalih, saj takšne geste, besede in dejanja kot magnet privlačijo medije in socialna omrežja, kjer velja staro pravilo, da je dobra novica le slaba novica. Dosedanja ekonomsko-fi-nančna tveganja so zaradi globalizacijskega vpliva, protekcioniz-ma velikih držav, napovedanih in že začetih trgovinskih vojn, gospodarskih in drugih sankcij, ki jih voditelji držav (prehitro, prelahko in brez kančka vesti) izrekajo, danes drugačna in neprimerno bolj nevarna. Zato smo prišli do trenutka, ko bi moralo priti do civilizacijskega premora in ustavitve zaradi iskanja ključnih odgovorov na aktualna in ključna globalna vprašanja, povezana z globalnimi problemi, ki peljejo ta svet v zaton in uničenje. Tako je globalno, pa tudi osebno ni nič manj dramatično, ko tveganje preraste tiste meje, ko se zaradi tega počutimo ogroženo. Občutki ogroženosti in nevarnosti lahko ustvarijo dodatne občutke tesnobe, strahu in anksioznosti, ki so zaradi nenehnih pritiskov v današnji družbi vse bolj prisotni in vse bolj negativno vplivajo na kvaliteto življenja človeka, družbe pa sploh. Zato je ob vsem naštetem ironično, da se številni zavestno izpostavljajo tveganju in nevarnostim, ne le v avtu in na cesti. Tovrstno tveganje ni enako kot pri tistih, ki tvegajo vse, da bi živeli v miru in dostojno. A je kljub temu lahko pogubljajoče, kot so lahko posledice (ne)predvidljivih dogodkov, ki se že nekaj časa kažejo na obzorju. < _____-Komunalno podjetje Velenje F * •11.' • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si ■ ■ ■ Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 23 25. oktobra 2018 «»SÜAS UTRIP 23 Mladi Šmarčani, na kup! Šmartno ob Paki - Jutri (v petek) ob 18. uri bosta Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki in tamkajšnja lokalna skupnost pripravila prireditev z naslovom »Mladi, na kup!« Amadeja Koren, idejna vodja projekta, je povedala, da je osnovni namen dogodka zbrati mlade od 15. do 29. leta starosti, ki so aktivni člani društev, klubov oziroma skupnosti v občini, prav tako tudi neorganizirano mladino. »Skupni imenovalec zbranih bo »mladost« in dejstvo, da bodo imeli ti na dogodku možnost spregovoriti, izraziti mnenje, podati predloge, želje. Druženje bo namreč zasnovano tudi kot soočenje mladih z odloče-valci, zato bo v sproščenem pogovoru o življenju mladih v občini sodeloval tudi šmarški župan Janko Kopušar. S tem tudi na lokalni ravni nudimo mladim, da sokreirajo dogajanje v okolju in pri izvedbi aktivno sodelujejo.« Dogodek bo razdeljen na tri dele. Prvi bo namenjen oza-veščanju mladih o nevarnosti uporabe alkohola in drugih psihoaktivnih substanc med aktivno udeležbo v prometu. Na interaktivni delavnici »Še vedno vozim - vendar ne hodim« bodo predstavniki Zavoda Vozim udeležencem iz lastnih izkušenj spregovorili o pomenu prometne varnosti, vzrokih za nastanek prometnih nesreč in možnih hudih posledicah prometnih nesreč. Drugi del dogodka bo namenjen srečanju mladih z odlo-čevalci, zadnji del pa, kot se za mlade spodobi, koncertu rock skupine Up N' downs, ki v svoji glasbi ponuja konkretne odgovore na vprašanja mladih. Dogodek se povsem slučajno ujem z začetkom aktivnosti lokalnih volitev? »Daleč od tega. Prvotno smo namreč njegovo izvedbo načrtovali že sredi junija, vendar je bilo zaradi izpitnega obdobja premajhno število prijavljenih. Zato smo ga preložili na kasnejši čas. Smo pa čas za iskanja primernejšega datuma izkoristili za dobro pripravo nanj ter izvedbo, osnovno idejo pa obogatili z elementi, ki mlade, tako upamo, dodatno pritegnejo,« je odgovorila Amadeja Koren. ■ tp Jesenski športni tabor Zmaga Kuštrina Športna zveza Velenje bo tudi letos poskrbela za pestre, zabavne in zanimive športne jesenske počitnice. Aktivnosti bodo potekale v Rdeči dvorani in ostalih športnih objektih v Velenju od ponedeljka, 29., do srede, 31. oktobra, od 9. do 15.30. Program je namenjen otrokom od 6. do 15. leta starosti, ne glede na to, koliko je kdo vešč v posameznih športnih zvrsteh (pri plavanju lahko uporabljajo rokavčke). »Gre za varstvo otrok, obogateno z raznovrstnimi športno-za-bavnimi vsebinami, pri katerih se otroci seznanijo z različnimi športnimi panogami in se v njih tudi preizkusijo,« poudarjajo na zvezi in dodajajo, da so vsi njihovi učitelji strokovno usposobljeni za delo z otroki. Športni tabor Zmaga Kuštrina bodo izvedli le, če bo zanj prispelo vsaj 15 prijav. ■ tp Pester počitniški živ-žav v vili Rožle Velenje, 26. oktobra - Prve počitnice v novem šolskem letu so pred vrati. Za njihov lep začetek bodo poskrbeli v vili Rožle, kjer MZPM Velenje jutri ob 17.30 pripravlja tradicionalno ustvarjalno delavnico izrezovanja in krašenja buč po metodi naših babic in dedkov. Za buče bodo poskrbeli organizatorji, udeležence prosijo le, da s seboj prinesejo nože za izrezovanje buč. Ko bo padel mrak, bodo v njih pred vilo Rožle prižgali svečke in pripravili razstavo nastalih umetnin. Tako bodo iz Sončnega parka pregnali vse zle duhove ... Delavnico »Buče, buče ...« bodo popestrili še s poslikavo obraza in različnimi delavnicami, v katerih bodo lahko udeleženci izdelovali še čarovnice na lizikah, netopirje in lampijone. Med krompirjevimi počitnicami bodo v vili Rožle na stežaj odprli vrata v ponedeljek in torek med 9. in 14. uro. Poleg ustvarjalnih delavnic bodo v Jesenskem počitniškem živ-žavu v ponedeljek pripravili še dogodek Muzej na obisku. Tokrat bodo otroci s pomočjo Muzeja Velenje in Rokometnega kluba Velenje spoznali 60-letno zgodovino rokometa v Šaleški dolini, družili pa se bodo tudi z mladimi rokometaši. Druženje bo med 11. in 13. uro. V torek bodo poleg ustvarjalnih delavnic in igranja družabnih igric pripravili še dve dveurni delavnici Legorobotike z Malimi ustvarjalci iz Maribora. V drugi skupini, ki bo s posebnimi lego kockami ustvarjala od 11.30 do 13.30, je še nekaj prostih mest, prijave pa bodo na MZPM Velenje zbirali le še danes in jutri. HOROSKOP 26. 10. lokii. - 26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za takrat novo termoelektrarno Šoštanj III; - 28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na prireditvenem prostoru pred hotelom Vesna v Topol-šici s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vročevod do Topolšice; - 28. oktobra svoj devetinštirideseti rojstni dan praznuje tudi gostišče Pri Vidi v Zavo-dnjah, zato vsem delavcem te daleč naokoli znane in priznane gostilne želimo še veliko uspešnih let in seveda čim več zadovoljnih gostov; - takratni predsednik Slovenske demokratične zveze Velenje Franjo Bartolac je 29. oktobra 1990 postal novi mandatar za sestavo velenjske vlade; - 30. oktobra 1969 se je rodil pravnik in pedagog dr. Raj-ko Knez, doma iz Velenja, ki je 25. aprila leta 2017 postal ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije; - 29. in 30. oktobra 1981 je imel v Velenju dva koncerta svetovno znani pianist Ivo Pogorelic iz Zagreba; - Velenjčan dr. Karel Versto-všek je bil 31. oktobra 1918 imenovan za poverjenika za uk in bogočastje pri Narodni vladi SHS v Ljubljani; 31. oktobra 1942 se je v Mi- gojnicah pri Žalcu rodil funkcionar in bančni delavec Jože Veber, doma iz Velenja; ■ 31. oktobra praznujejo tudi bančniki in njihovi varčevalci, saj ta dan od leta 1924, ko so na zboru hranilnic v Milanu sprejeli tak sklep, velja za mednarodni dan varčevanja; ■ 31. vinotoka v Sloveniji praznujemo kot dan reformacije; gre za verski praznik slovenskih protestantov oziroma evangeličanov, ker pa je reformacija pustila globoke sledove v slovenski književnosti in slovenskem slovstvu, je to hkrati tudi praznik slovenske besede in s tem vsega slovenskega naroda; 1. novembra 1918 je Narodni svet prevzel občinsko upravo mesta Šoštanj kot začasna oblast; predsednik sveta dr. Fran Mayer je pričel urado-vati kot župan, Narodni svet pa kot občinska uprava; mestna občina je tako prešla iz nemških v slovenske roke; 1. novembra 1918 je Velenjčan dr. Karel Verstovšek podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodnjem Štajerskem, kar je bilo nadvse pomembno za razvoj nadaljnjih dogajanj v boju za slovensko severno mejo; 1. novembra 1918 se je v Rečici ob Paki rodil kulturni delavec Martin Steblovnik Tinek, ki je umrl 3. avgusta 1990; 1. novembra 1927 se je v Velenju rodil dr. Borut Mlinšek, ki je bil med drugim profesor na Veterinarski fakulteti v Ljubljani; 1. novembra 1990 je naše kra- Pogled na središče vasi Zavodnje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) je zajelo hudo neurje, ki je pustilo katastrofalne posledice zlasti v Zgornji Savinjski dolini; - leta 1945 se je 2. novembra v Šoštanju rodil vsestranski športnik in trener Štefan Kac; ■ 2. novembra 1971 so začeli pouk na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju; - 3. novembra 1931 se je v Šoštanju rodil literat, gledališki ustvarjalec, novinar in založnik Jože Klančnik, ki je umrl 24. maja leta 2013; ■ 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov svečano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov; za njegov sedež so določili prostore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje še danes uspešno deluje; - 4. novembra 1933 se je v Šoštanju rodil pedagog, športni delavec, trener in funkcionar Matjaž Natek; umrl je 15. maja 2002; ■ 4. novembra 1944 se je v Šoštanju rodil športnik, športni delavec in funkcionar Karel Drago Bizjak; umrl je 31. maja 2001; - 5. novembra 1930 se je v Skalah rodila dolgoletna direktorica Kina Velenje Marija Ana Djordjevič, rojena Skornšek; - 5. novembra 1933 se je rodil gledališki delavec, direktor ERE Velenje in od leta 1978 do leta 1982 tudi velenjski župan Franjo Korun; umrl je 8. februarja leta 2000; - novembra leta 1944 je nemški okupator zaplenil vse nepremično in premično premoženje znane šoštanjske usnjarske družine Woschnagg; pri plenjenju te imovine so sodelovali tudi šoštanjski Nemci, vojaštvo ter policija, svoj delež pa je zahteval komandant varnostne policije in varnostne službe v Mariboru in višji vodja SS in policije v 18. vojaškem okrožju Erwin Rösener; - 7. novembra 1925 se je v Šentilju pri Velenju rodil dolgoletni direktor Centa srednjih šol Velenje in družbenopolitični delavec Ivo Jamnikar; umrl je 14. aprila 1996; - 8. novembra 2003 je v Topol-šici v oseminsedemdesetem letu umrl zdravnik in dolgoletni direktor Zdravstvenega doma Velenje, primarij dr. Alojzij Fijavž. a Damijan Kljajič Oven 21. 3. - 20. 4. Tok dogodkov vas bo potegnil v vrtinec, ki bo hitrejši, kot si želite. Marsikaj se vam bo dogajalo, a najmanj všeč vam bo tisto, kar bo povezano z vašimi čustvi. Hrepenenje bo veliko, a bo žal ostalo le pri njem. Spoznali boste, da ste vseeno lahko zadovoljni stem, karstedosegli vzadnjem obdobju. Povod bo zelo prijeten, še nekaj dni vam bo jemal dih. Veselili se boste časa z družino in prijatelji, saj si ob vse krajših dnevih ne boste želeli biti sami. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu, čeprav vas bo neka rahla bolečina precej prestrašila. Bik 21.4.-20.5. Ste živi dokaz, da je navada železna srajca. Dobro se zavedate, kje delate napake, a si ne znate pomagati. Ta teden se boste vsaj trudili, da jih odpravite, saj se je nabralo preveč stvari, ki vas vlečejo nazaj. Tudi zato ste zastali tudi na karierni poti. Preveč boste pričakovali od nadrejenih. Čeprav obljubljajo, se nič ne bo uresničilo. Ostaneta vam dve poti, ali se sprijaznite, da kmalu ne bo boljše, ali pa življenje vzemite v svoje roke in začnite iskati drugo življenjsko pot. Rešitev imate pred nosom, a je ne vidite. Zato, ker vam tudi ne diši preveč. Dvojčka 21.5.-21.6. Nujno potrebujete sprostitev od vsakdanjih skrbi. Imate dovolj denarja, da si lahko privoščite vsaj kratek oddih, zato ga, če le gre, načrtujte že med krompirjevimi počitnicami. Pri tem odklopite vse, če le gre, tudi telefon. Tudi zato, da boste lahko v miru premislili o prihodnosti. Kaj vas v njej čaka, postaja vse bolj jasno. Manj jasno je, če se morate s tem sprijazniti. V vaš je dovolj energije, da se začnete boriti in si izborite manj stresno delovno okolje in finančno stabilnost. Ne bodite pa nestrpni. To bi se vam lahko maščevalo. Rak 22.6. -22.7. Napačno boste presodili situacijo doma in zato boste napačno reagirali. Najbližjim in tistim, ki vam največ pomenijo, boste s tem dokazali, da ste sebični. To bo draga šola življenja, saj vas bodo vsi obravnavali, kot da vas ni. Spoznali boste, da imajo po svoje prav. To vam ne bo všeč, saj se ne spreminjate radi. A tokrat se boste morali. Bolj strpni boste postali tudi zato, ker boste spoznali, kaj vse je vaš partner naredil za vas, vi pa tega še opazili niste. Poskušali mu boste povrniti, a se bo delal, da tega ne opazi. Nadaljujte po tej poti, pa bo. V nekaj dneh bo med vama vse tako, kot je bilo. Lev 23.7.-23.8. Čeprav ne boste imeli pravega razloga, se boste čudno počutili. Nikoli niste marali novembra, ki se hitro približuje, letos pa se ga vnaprej bojite. Odločitve, ki bi drastično vplivale na vaš vsakdanjik, raje prestavite v december. Takrat boste že lažje dihali. Tudi prihodnji teden si med prazniki privoščite odklop od projektov, povezanih z delom. Če tega ne boste naredili, boste pregoreli. Poleg tega vam bo partner očital, da nista nič skupaj. Poskusite spremeniti tudi to. Privoščita si več časa v dvoje, ne bo dovolj, če bosta ves čas v družbi prijateljev in družine. To vaju ne bo ponovno povezalo. Devica 24.8. - 23.9. Bolj previdni bodite pri poslih, ki jih sklepate v teh dneh. Ljudem, ki jih ne poznate dobro, ne zaupajte na prvo žogo in sladke besede, ki božajo vaš ego. Ne odprite se povsem, predvsem pa na mizo nikar ne vrzite vseh kart. As naj ostane v rokavu, saj boste tako obdržali prednost pri pogajanjih. Poskrbite, da boste v prostem času dali možgane na pašo. Ne bo ga veliko, zato bo to še toliko bolj pomembno. Nevezani bodo imeli precej vročih sanj, a oseba, ki bo v njih z vami, vam v resničnem življenju ne bo vračala naklonjenosti. Tokrat ste želeli preveč. Sploh, ker ste naredili čisto napačen prvi vtis. Zdravje? Utrujenost bo vztrajala. Tehtnica 24.9.-23.10. V teh dneh boste velikokrat jezni. Zato boste bolj tiho kot običajno, saj se boste bali, da komu poveste preveč. Jezo boste zato brzdali z molkom, ki pa si ga bo večina okoli vas napačno razlagala. Uprli se boste tudi bližnji osebi, saj vas bo poskušala prepričati o nečem, kar ni dobro ne za vas in ne zanj. Žal tega še ne bo uvidel, zato mu boste morali odpreti oči. Samskim se obeta zanimiv flirt, a kaj več kot to se iz novega poznanstva ne bo razvilo. Zato, ker si tega v tem trenutku pač ne želite. Škorpijon 24.10.-22.11. Dobili boste tudi občutek, da obvladate vse, kar se dogaja okoli vas. Vendar pa vseeno ne bodite preveč samozavestni, saj si lahko to ljudje okoli vas napačno razlagajo kot vzvišenost. Na poslovnem področju še niste izplavali iz težav, zato si tega ne smete dovoliti. Nekateri namreč komaj čakajo, da stopijo v vaše čevlje. Najbolj nevaren vam je nekdo, ki je do vas prijazen in pozoren, za vašim hrbtom pa kuje svoje ambicije. Spregledali ga boste v prihodnjem tednu. Ob tem bo v vaši glavi zasvetila rdeča luč, alarm, da morate biti veliko bolj pazljivi, s kom se družite in komu zaupate. Strelec 23.11.-21.12. Ne veste več, kaj je tisto, kar vas motivira, da delate toliko, kot delate te dni. Kljub temu da boste težko usklajevali več projektov hkrati, boste zadovoljni. Zato, ker vam bo pri izvedbah vse teklo kot po maslu. Tudi zato se boste ustrašili, saj vam je jasno, da imate zadnje čase tudi srečo. Skrbeti vas bo začelo, da vas ta zapusti ravno pred največjim projektom v novembru. Zato boste izgubili del samozavesti. Do nje vam bo pomagal partner, ki bo s svojimi nasveti jeziček na tehtnici. Da sta še vedno odličen team pa bo veselilo oba. Kozorog 22.12.-20.1. Poslovno se za vas začenjajo precej težki časi. Čeprav si tega niste hoteli priznati, to že čutite. In ne more vam biti vseeno, saj tokrat ne gre le za vas, ampak za več ljudi. Skrbi se bodo kopičile, zato boste napeti. Preveč se boste morali ukvarjati s financami, da bi lahko bili kreativni. Tudi to vam ne bo všeč, zato bo vaša glava vse bolj prazna, dobrih idej pa ne bo od nikjer. Nič čudnega ne bo, če vas bodo spet doletele težave s hrbtenico in sklepi. Poskrbite, da ne bodo prehude, saj si težko privoščite, da obležite. Zato še nekaj tednov ne boste imeli časa. Vodnar 21.1.-20.2. Ustavili se boste na točki, ko sami ne boste znali naprej. Ne ustrašite se. Vse ste zastavili tako kot je treba, a čas očitno ni bil pravi. Kolikor se da hitro, se umaknite iz projekta, ki mu ni usojeno, da uspe. Sreča je, da tokrat vanj niste šli, ker bi potrebovali denar, zato se na finančnem področju ne bo poznalo. Vseeno pa vas bo poraz prizadel. Vzeli se boste v roke, uspeh pa ne bo izostal. Že čez nekaj dni boste na vse gledali z bolj optimističnimi očmi. Sploh, ker vam bo partner že jutri zaupal novico, ki bo osrečila oba. Razvajajta se v dvoje! Ribi 21.2.-20.3. Svoje težave boste poskusili skriti pred drugimi, čeprav vam to ne bo preveč uspevalo. Vsekakor pa o njih ne boste govorili na glas, saj se zavedate, da to ne bi bilo dobro. Ne bo vam lahko, vendar boste zbrali zadnje atome moči in dokazali, da zmorete. Tudi tisto, kar nekateri še vedno dvomijo. Partner vas bo podpiral, a čisto razumel ne bo. Zato bodite pozorni tudi do njega, saj ne potrebujete še ene življenjske fronte. Zdravje bo povezano z napori, zato ne bo najboljše. A obležali ne boste. Pogrešali boste pozitivni stres in drobne izzive, ki vas delajo kreativne. Žal zato ne boste imeli ne časa in ne energije. Komaj vam bo uspelo opraviti vse tisto, kar bo nujno. ■ Četrtek, 25. oktobra Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 24 TV SPORED »»WAS 25. oktobra 2018 Petek, 26. oktobra Sobota, 27. oktobra Nedelja, 28. oktobra Ponedeljek, 29. oktobra Torek, 30. oktobra Sreda, 31. oktobra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Akcent: Polovica prebivalstva neaktivnega 14.35 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.05 Težišče, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Hoodburger, veriga restavracij 16.30 Džamila in Aladin, ang. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek, center globalnega učenja in sodelovanja 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Votla krona (II.), brit. nad. 00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.30 Info-kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.30 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.10 Duhovni utrip 16.30 Džamila in Aladin, ang. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 21.25 Med valovi 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Na razpotju, ameriški film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.40 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Mili in Moli, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Lili in Čarni zaliv, ris. 07.55 Simfonorije, ris. 08.00 Zlatko Zakladko: Tam, kjer ajda cveti in lan zori 08.20 Na lepše 08.45 Umor,je napisala (VII.), am. nan. 11.00 Halo TV 11.50 Dobrojutro 14.10 Koda, izob. odd. 14.45 Televizijski klub: Obrazi migracije 15.35 Televizija in kulturna dediščina, dok. film, 2018 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Eirbcologi, odd. za otroke 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Avtomobilnost 20.50 Nogomet - evropska liga: Marseille - Lazio, 3. kolo, prenos iz Marseilla 23.00 Jadranje - 50. Barcolana, reportaža iz Trsta 23.35 Nogomet - evropska liga: vrhunci 3. kola 00.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 01.00 Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija,števe Klink, Tadej Tomšič in Mia Žnidarič 01.55 Ukane po kanadsko, razv. odd. 02.15 Videotrak 03.20 Nogomet - evropska liga: Marseille - Lazio, 3. koto, posnetek iz Marseilla 05.20 Videotrak pop 24UR, pon. OTO čira čara Telebajski, ris. Pikica in Pepermint, ris. Ben 10, ris. _ Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Hotel 13, 2. sez., 26. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 28. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 81. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 17. del Usodno vino, 4. sez., 29. del Jaz sem Luna, 3. sez., 29. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 88. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 82. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 18. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 37. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 1. del Na kraju zločina, 16. sez., 2. del Mentalist, 4. sez 10. del Helix, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.30 02.25 03.00 © 08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Kasaške dirke, Stožice - Ljubljana, reportaža 09:45 Vabimo k ogledu 09:50 Videospot dneva 09:55 Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič 10:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 2608. VTV magazin, regionalni informativni program 16:20 Videospot dneva 16:25 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Postal bom umetnik 18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmojih ... beremo skupaj, EeridaDurakovic - Književnost v hotelu 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Naj viža, Pajdaši, 5+ band 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Napovedujemo 21:55 Skrbimo za zdravje, Kdaj v dežurno ambulanto 22:55 Spoznajmo jih . beremo skupaj, EeridaDurakovic - Književnost v hotelu 23:00 Videospot dneva 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Vrtni palček Primož, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Vse o Rozi, ris. 07.40 Lili in Čarni zaliv, ris. 07.45 Simfonorije, ris. 07.50 Iz popotne torbe: Izdelaj sam 08.10 Sledi: Dvorec Novo Celje in Črna dama, dok. odd. TV Maribor 08.35 Bleščica, odd. o modi 09.05 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 11.00 Halo TV 11.35 Dobro jutro 14.10 Dober dan 15.10 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.35 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 16.00 Migaj raje z nami 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.05 Male sive celice: OŠ Vavta vas in OŠ Franceta Prešerna Črenšovci 19.55 Bukvožer, otroška odd. o knjigah 20.05 Razglasitev vojne, fran. film 21.50 Zvezdana 22.30 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 23.30 Vikend paket 00.55 Ukane po kanadsko, razv. odd. 01.30 Videotrak, zabavni kanal pop 24UR, pon. OTO čira čara Telebajski, ris. Pikica in Pepermint, ris. Ben 10, ris. Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Hotel 13, 2. sez., 27. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 29. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 82. del TV prodaja Pohlepna gospa Eazilet, 1. sez., 18. del Usodno vino, 4. sez., 30. del Jaz sem Luna, 3. sez., 30. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 89. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 83. del Pohlepna gospa Eazilet, 1. sez., 19. del 24UR vreme 24UR Kmetija Smrtonosno orožje, 2. sez., 3. del 24UR zvečer Eurojackpot Iskrica, ameriški film Nevarna sostanovalka, ameriški film 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.15 22.10 22.45 22.50 01.10 02.55 03.30 © 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Juvi, aerobika za otroke 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Kljukec s strehe, risana nan. 07.55 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.15 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.40 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.50 Eirbcologi, odd. za otroke 09.15 Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 10.05 Infodrom, tednik za otroke in mlade 10.15 Čist zares, mlad. dok. ser. 10.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Nataša Tič Ralijan 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.35 Med odmorom, avstralska nan. 15.00 Ambienti 15.35 Profil: Anja Štefan 16.10 Japonska z Joanno Lumley, britanska dok. ser. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Slovenska narečja: Rovtarska narečna skupina, izob. ser. 17.50 Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost 18.25 Ozare 18.30 Kalimero, ris. 18.45 Čebelice, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče 21.50 Mame (II.), slov. nan. 22.15 Poročila, šport, vreme 22.45 Bravo!, kopr. film 00.35 Profil: Anja Štefan 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.30 Info-kanal TV SLO T 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 08.50 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 09.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Z), 1. vožnja, prenos iz Soldna 11.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 12.10 Med valovi 12.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Z), 2. vožnja, prenos iz Soldna 14.10 Zgodba Ljubljanskega maratona, dok. film 15.15 Kraljevi variete 2016 17.30 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 18.30 Življenje brez mladosti, dok. film 19.20 Infodrom, tednik za otroke in mlade 19.30 Čist zares, mlad. dok. ser. 20.05 Kitajska sestavljanka, kopr. film 22.05 Televizijski klub: Sobivanje z živalmi 22.55 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 23.55 Ukane po kanadsko, razv. odd. 00.25 Kraljevi variete 2016 02.45 Videotrak 03.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Z), 2. vožnja, posnetek iz Soldna 03.50 Zabavni kanal, videotrak pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Smrkci, ris. 07.25 Super krila, ris. 07.45 Tačke na patrulji, ris. 08.10 Peter Pan ris. 08.35 Heidi, ris. 09.00 Miraculous - Čarobni dragulji, ris. 09.25 Zak nevihta, ris. 09.50 Beyblade: Pot do zmage, ris. 10.15 Ljubke lažnivke, 6. sez., 10. del 11.10 Kuharski mojster, 6. sez. 12.10 Dimna zavesa, ameriški film 13.55 Iskrica, ameriški film 16.10 Slovenija ima talent 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Šef (Chef), ameriški film 22.15 Pisma sv. Nikolaju 2, poljski film 00.20 A.I. - umetna inteligenca, ameriški film 03.05 Zvoki noči 08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Naj viža, Pajdaši, 5+ band 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš, Kraljestvo živali 2 18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Andreja Podvratnik - Pikin festival 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Popotniške razglednice, Vietnam 21:00 Regionalne novice 3 21:05 Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Andreja Podvratnik - Pikin festival 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila © 07.00 07.25 07.30 07.45 08.10 08.15 08.25 08.35 08.50 08.55 09.05 09.15 09.25 09.40 10.05 10.15 10.45 11.20 11.25 12.05 13.00 13.25 15.05 16.50 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.05 21.25 22.15 22.40 00.05 00.30 00.55 Telebajski, lutkovna nan. Kravica Katka, ris. Gozdna druščina, ris. Božičkov vajenček, ris. Manja, ris. Oblakov kruhek, ris. Mala kraljična, ris. Zvenkci, ris. Trobka in Skok, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Kalimero, ris. Mili in Moli, ris. Vse o Rozi, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kozmo, belg. nan. Prisluhnimo tišini: Naj živi znakovni jezik! Ozare Obzorja duha: Etični dokazi monoteizma Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. Vinetu 2, nemška miniser. Kino Eokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Bacek Jon, ris. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Zakjjučna prireditev 53. Festivala Borštnikovega srečanja, prenos iz SNG Maribor Z Mišo... Poročila, šport, vreme Čistilci, kopr. dok. film Za lahko noč: Sozvočje svetov - Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.45 Info-kanal TV SLO T 06.30 Duhovni utrip 06.45 Koda, izob. odd. 07.20 Slastna kuhinja: Telečji medaljoni z borovničevo omako in s prilogo iz mešanega riža 07.35 Slovenska narečja: Rovtarska narečna skupina, izob. ser. 08.15 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 09.10 Zogarija 09.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Soldna 11.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 11.55 Zvezdana 12.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Soldna 14.25 Svetovni popotnik: Kolonialna Avstralija 15.45 Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Gorica, 14. kolo, prenos iz Domžal 18.20 Rokomet - kvalifikacije za EP 2020 20.00 (ZMre)banje Lota 20.10 Sinji planet II, brit. dok. ser. 21.15 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 21.40 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 22.35 Ambienti 23.05 Avtomobilnost 23.35 Bleščica, odd. o modi 00.10 Vse je mogoče 02.05 Videotrak 03.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, posnetek iz Soldna 04.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, posnetek iz Soldna 05.15 Videotrak pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Smrkci, ris. 07.30 Super krila, ris. 07.45 Tačke na patrulji, ris. 08.10 Peter Pan, ris. 08.35 Heidi, ris. 09.00 Miraculous - Čarobni dragulji, ris. 09.25 Zak nevihta, ris. 09.50 Ben 10, ris. 10.15 Beyblade: Pot do zmage, ris. 10.40 Ljubke lažnivke, 6. sez., 11. del 11.35 Skrivnosti v Glenwoodu, kanadski film 13.20 Šef, ameriški film 15.35 Pisma sv. Nikolaju 2, poljski film 17.40 Zdravo, Tereza! 18.10 Štartaj, Slovenija! 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Slovenija ima talent 22.00 Štartaj, Slovenija! 22.45 Zimska pripoved, ameriški film 01.00 Dimna zavesa, ameriški film 02.40 Zvoki noči 08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Kraljestvo živali 2 09:40 Vabimo k ogledu 09:45 Žogarija (12) 10:15 Popotniške razglednice, Vietnam 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:40 Videostrani, obvestila 15:25 Vabimo k ogledu 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Naj viža, Pajdaši, 5+ band 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Igre s prstki 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Erwin Katler 19:10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20:00 2609. VTV magazin, regionalni informativni program 20:30 Jutranji pogovori 21:30 20. obletnica skupine Popperkeg 23:00 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Erwin K stler 23:25 Videospot dneva 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Videostrani, obvestila © 3:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:30 Napovedujemo 09:00 Miš maš, Kraljestvo živali 2 09:40 2608. VTV magazin, regionalni informativni program Vabimo k ogledu 2609. VTV magazin regionalni informativni program Mednarodni otroški pevski festival Brežice 2018, 2. del 10:05 10:10 10:35 12:05 Poslanska pisarna: Jelka Godec, poslanka SDS v DZ RS 13:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 14:25 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Igra s prstki 18:40 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Naj viža, Pajdaši, 5+ band 21:15 Napovedujemo 21:20 Pop Corn, Davor Radolfi, Damir Kovačič 22:20 Jutranji pogovori 23:20 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Gustav Šilih, Nekoč je bilo jezero 23:30 (L1e)stvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Videostrani, obvestila 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost 10.40 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Panoptikum: Mladinska literatura 14.25 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Osmi dan 16.05 Z glasbo in s plesom: Koroška poje 2013 - 60 let Krščanske kulturne zveze 16.30 Džamila in Aladin, ang. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Devištvo 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Platforma 23.30 Glasbeni večer: 30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Dnevnik, kronika, šport, vreme 01.30 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Vrtni palček Primož, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Vse o Rozi, ris. 07.40 Lili in Čarni zaliv, ris. 07.45 Simfonorije, ris. 07.50 Gumbek in Rjavček, ris. film 08.15 Sporočilo v steklenici II, dok. ser. za otroke 08.50 Nogometaš in polniz. ser. 09.15 Male sive celice: OS Dravlje in OŠ Antona Ingoliča SpodnjaPolskava 10.05 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 11.10 Halo TV 11.45 Dobrojutro 14.10 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 15.15 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Studio kriškraš, lutkovna odd. 19.20 Živalska uganka, otroška ser. 19.25 Vetrnica: Karneval 19.35 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 20.00 Svetovni popotnik: Po sledeh umetnikov na Rivieri 21.00 Morilec z jezera, fran. nad. 22.05 Koga napasti zdaj, am. dok. odd. 00.05 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 01.10 Videotrak, zabavni kanal pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Telebajski, ris. 07.30 Pikica in Pepermint, ris. 07.40 Ben 10, ris. 07.50 Miraculous - Čarobni dragulji, ris. 08.15 Hotel 13, 2. sez., 28. del 08.30 TV prodaja 08.45 Jaz sem Luna, 3. sez., 30. del 09.40 TV prodaja 10.10 Dr. Oz, 5. sez. 11.05 TV prodaja 11.20 Moc in strast, 1. sez., 83. del 12.20 TV prodaja 12.35 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 19. del 13.40 Usodno vino, 4. sez., 31. del 14.40 Jaz sem Luna, 3. sez., 31. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 90. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1. sez., 84. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 20. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 3. sez., 38. del 21.00 Kmetija 22.10 24UR zvečer 22.45 Prevara, 1. sez., 9. del 23.40 Mentalist, 4. sez., 11. del 0.35 Mentalist, 4. sez., 12. del 1.30 Helix, 1. sez., 7. del 2.25 24UR zvečer, ponovitev 3.00 Zvoki noči 08:25 08:55 09:00 10:00 10:05 10:30 11:20 10:45 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 19:00 19:05 19:10 19:15 19:40 19:55 20:00 21:00 21:05 21:10 22:10 23:10 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Vrtni palček Primož, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Vse o Rozi, ris. 07.40 Lili in Čarni zaliv, ris. 07.45 Simfonorije, ris. 07.50 Bi se gnetli na tej metli?, ris. film 08.15 Sporočilo v steklenici II, dok. ser. za otroke 08.40 Nogometaš in pol, niz. otr. ser. 09.30 Studio kriškraš, lutkovna odd. 10.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 11.00 Halo TV 11.35 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 12.20 Dobro jutro 14.30 Vse je mogoče 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 19.20 Opus 1, plesna miniatura 2014 19.35 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 20.00 Reformacija - evropska sveta vojna, dok. odd. 20.55 Prava ideja 21.35 Akcent 22.30 Goljufija (II.), danska nad. 23.40 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 00.40 Videotrak, zabavni kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Vrtni palček Primož, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Vse o Rozi, ris. 07.40 Lili in Čarni zaliv, ris. 07.45 Simfonorije, ris. 07.50 Bi se gnetli na tej metli?, ris. film 08.15 Sporočilo v steklenici II, dok. ser. za otroke 08.40 Nogometaš in pol, niz. otr. ser. 09.30 Studio kriškraš, lutkovna odd. 10.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 11.00 Halo TV 11.35 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 12.20 Dobro jutro 14.30 Vse je mogoče 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 19.20 Opus 1, plesna miniatura 2014 19.35 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 20.00 Reformacija - evropska sveta vojna, dok. odd. 20.55 Prava ideja 21.35 Akcent 22.30 Goljufija (II.), danska nad. 23.40 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 00.40 Videotrak, zabavni kanal pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Pikica in Pepermint, ris. Ben 10, ris. Miraculous - Čarobni dragulji, ris. Hotel 13, 2. sez., 29. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 31. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 84. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 20. del Usodno vino, 4. sez., 32. del Jaz sem Luna, 3. sez., 32. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 91. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 85. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 21. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 39. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Mentalist, 4. sez., 13. del Mentalist, 4. sez., 14. del Helix, 1. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 06.00 06.55 07.50 23:15 23:20 23:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2609. VTV magazin, regionalni informativni program Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Jutranji pogovori Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero (2) Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver Regionalne novice Napovedujemo Festival narodnozabavne glasbe Guštanj 2018, 1. del Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero (2) Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.30 07.40 07.50 08.15 08.30 08.45 09.40 10.10 11.05 11.20 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 00.30 01.25 02.20 02.55 08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Videospot dneva 10:10 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 10:35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Skrbimo za zdravje, Kdaj v dežurno ambulanto 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Pikin studio 2018, 1 18:40 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero (3) 18:45 Videospot dneva 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 2610. VTV magazin, regionalni informativni program 20:30 Dotiki gora, Palec, Zelenjak 20.50 Videospot dneva 20:55 Vabimo k ogledu 21:00 20. obletnica skupine Popperkeg, posnetek koncerta 22:45 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero (3) 22:50 Videospot dneva 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:20 Videostrani, obvestila 8.35 09.00 10.00 Kultura, odmevi Komorni ansambel Slovenicum - Bach & sinovi, C. P. E. Bach, dirigent Uroš Lajovic, zborovodja Tomaž Eaganel Trubar in glasbaJVlePZ Cantemus Kamnik, Matjaž Šček in Gregor Klančič Močne korenine, navdih za prihodnost, dok. odd. Protestantizem, dok. film Prenos evangeličanskega bogoslužja od dnevu reformacije 10.55 11.40 11.55 12.30 13.00 13.35 14.30 15.05 15.35 16.25 17.00 17.20 17.45 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.50 22.25 22.50 23.50 00.25 00.50 01.45 iz Puconcev Vem!, kviz Slastna kuhinja: Delfinka Platforma Zlata dekleta (VII.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Z Mišo... Duhovni utrip Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava Džamila in Aladin, ang. otr. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, izob. odd. Kulturne miniature: Najnesrečnejši srečnik Novice Utrinek: Slovenski parlament -galerija kamna Trobka in Skok, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, izbor, šport, vreme Film tedna: Rudar, slov. film Življenje pred kamero, dok. odd. Poročila, šport, vreme Sveto in svet: Praznik verske strpnosti Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, izob. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, izbor, šport, vreme Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Vrtni palček Primož, ris. 07.15 Mili in Moli, ris. 07.30 Vse o Rozi, ris. 07.40 Lili in Čarni zaliv, ris. 07.45 Simfonorije, ris. 07.50 Odvratne rime, ris. film 08.20 Sporočilo v steklenici II, dok. ser. za otroke 08.55 Nogometaš in pol, niz. otr. ser. 09.45 Mala šola uresničarije 10.00 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 11.05 Kanape, odd. TV Lendava 11.35 Žogarija 12.20 Halo TV 13.15 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 14.20 10 domačih 14.50 Alpe-Donava-Jadran 15.30 Vikend paket 16.50 Ambienti 17.40 Umor, je napisala (VII.), am. nan. 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.20 Vetrnica 19.25 Skrivnostni Kjoto, jap. ser. 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Na utrip srca, glasb. dok. odd. 21.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Goran Šarac 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.35 Banda punc, fran. film 00.30 Videotrak, Zabavni kanal pop 24UR,, ponovitev OTO čira čara Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Oddbods, ris. Kraljevska akademija, ris. Nina in prijatelji, ris. Scooby-Doo: Strašno strašilo, ris. Hotel 13, 2. sez., 30. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 32. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 85. del TV prodaja Poročni zaplet, ameriški film Jaz sem Luna, 3. sez., 33. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 92. del Moč in strast, 1. sez., 86. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 22. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 40. del Kmetija Chicaška policija, 2. sez., 2. del Mentalist, 4. sez., 15. del Mentalist, 4. sez., 16. del Helix, 1. sez., 9. del Helix, 1. sez., 10. del Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.40 07.45 08.10 08.20 08.45 09.00 09.15 10.10 10.40 11.35 11.50 12.50 13.05 15.05 16.00 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.55 23.50 00.45 01.30 02.25 08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Pikin studio 2018, 2 09:40 Vabimo k ogledu 09:45 2610. VTV magazin, regionalni informativni program 10:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 10:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Kasaške dirke, Stožice - Ljubljana, reportaža 16:45 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Pikin studio 2018, 2 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Ob dnevu reformacije 21:00 Videospot dneva 21:05 Pop Corn, Skorband, Tamara Goričanec 22:05 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 22:10 20. obletnica skupine Popperkeg 23:50 Videospot dneva 23:55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 0:15 Videostrani, obvestila Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 19 18. oktobra 2018 «»SÜAS PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček JOYCE, Rachel: Nenavadno romanje Harolda Frya od - Odrasli, 821-311.2 - Družbeni romani Rahločuten prvenec britanske pisateljice je bil eden izmed nominiranih romanov prestižne Bookerjeve nagrade. Rutino sivega vsakdana upokojenega Harolda nekega dne preseka pismo. Ko ga presenečeni Harold prebira, osupel ugotovi, da ja izdala ob stoletnici delovanja. Upesnje-ne slikarske mojstrovine, večinoma v lasti Narodne galerije, prinašajo radožive verze, ki v Rozinem stilu tkejo izjemno kombinacijo satire, hudomušnih rim, simboličnih pomenov in likovnih razlag. Če izpostavimo le nekaj najbolj znanih primerov upe-snjenih slik: Kofetarica Ivane Kobilca, Sejalec Ivana Groharja in Pot v Tivoliju Ivana Vavpotiča. Opisi so začinjeni še z duhovitimi stripovskimi vinjetami ilustratorja Jakoba Klemenčiča. Knjigo zaključujeta slikovno kazalo s temeljnimi podatki o izbranih slikah in izbor literature. Literarno umetniško delo brez primere! BARNHILL, Kelly: Deklica, ki je pila mesečino ml - Mladina, M - Mladina Avtorica je za knjigo prejela Newberyje-vo medaljo za najvidnejšo otroško knjigo 2017. Osupljiva domišljijska in magična pripoved je ena tistih, ki bodo zagotovo ostale v vaših srcih še dolgo potem, ko boste knjigo odložili. Protektorat je meste- mu piše nekdanja sodelavka Queenie, ki se mu zahvaljuje za njegovo prijateljstvo in ga hkrati obvešča, da umira. Harold nekaj časa razmišlja, kaj bi ji odgovoril in se potem odloči napisati nekaj spodbudnih besed. Oblečen za kratek sprehod odhiti do bližnjega nabiralnika, med tem pa se odloči, da ji bo pismo raje kar osebno dostavil. Ker Queenie leži v bolnišnici na Škotskem se tako začne pravo romanje Harolda Frya, ki prinaša številna srečanja z zanimivimi ljudmi in dogodivščine, ki zagotovo v veliki meri spremenijo in obogatijo tudi njega samega. KOBILICA Ivana: Ivana Kobilca (1861 - 1926) od - Odrasli, 75 - Slikarstvo Podnaslov izjemne retrospektivne razstave, ki je ravno te dni na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani je 'Slikarija je vendar nekaj lepega ...'. Gre za monografijo, v kateri so med drugim s celostranskimi reprodukcijami nanizana vsa razstavljena dela, dokumentarni katalog s skoraj 370 evidentiranimi deli, šestimi skicirkami in številnimi pripravljalnimi fotografijami. Predstavljen je tudi življenjepis izjemne umetnice, ki je večino svojega življenja preživela v evropskih prestolnicah. ROZMAN Andrej Roza: Pesmi iz galerije od - Odrasli, 821-163.6-1 -Slovensko pesništvo Izjemno delo odličnega in vsestranskega Andreja Rozmana Roze je Narodna galeri- CITY CENTER Celje • Četrtek, 25.10. Biotržnica • Petek, 26.10. od 14.00 naprej - kmečka tržnica • Nedelja, 28.10. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Polh rogovilež • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 28.10. - Zgodba o dveh kozah v izvedbi gledališča Makarenko . • Vsak dan praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite! ce, kjer naj bi v bližnjem gozdu prebivala zlobna čarovnica, kateri meščani vsako leto žrtvujejo najmlajšega otroka. V gozdu res živi čarovnica Xan, ki pa je daleč od tega, da bi bila hudobna. Vse izpostavljene otroke reši pred divjimi zvermi in jim poišče prijazno družino. Nekega dne pa pomotoma nahrani deklico namesto z zvezdno z mesečevo svetlobo, kar pomeni, da dobi deklica nenavadne in čudežne moči. Kaj se bo zgodilo, ko bo deklica postala najstnica? BLYTON, Enid: Skrivnih sedem ml - Mladina, P - Pionirji Pri založbi Karantanija je izšla nova zbirka britanske avtorice, ki je pri nas zaslovela predvsem z mladinsko zbirko Pet prijateljev. Še mlajši bralci pa jo poznajo po zbirki knjig o Nodiju. Nova zbirka Skrivnih sedem prinaša petnajst knjig in v vsaki drugačno pustolovščino sedmih junakov: dvojčka Peter in Jana ter njunih prijateljev Jaka, Polone, Barbare, Nika in Gregorja, spremlja pa jih še zvesti kuža Skakač. Mladi detektivi s skupnimi močmi vedno razkrijejo nov zagoneten primer. a Metka Pivk Srdič Lunine mene 31. oktobra, ob 17:40, zadnji krajec PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA HITRO IN UGODNO! 041' 349 846 ^MSj Vojko Podbornik, s.p. JjT SiLova 6 c, Velenje Pri plačilu z gotovino ceneje kot konkurenca. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 25. oktober 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje V Evropi sem doma/Urjenje spomina 10.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni krožek za priseljence 10.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija Kakovostno preživljanje časa med starši in otroki, pogovorna delavnica 16.00 Šotor pred Domom borcev in mladine, Kopališka cesta 3 Odprtje spominskega centra 1991 Velenje 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Ljubezen do poezije - V družbi Neve Hvalec 17.00 AZ Ljudska univerza Velenje Domača lekarna za vsak dan, predavanje 17.00 Galerija Velenje Krajina in akvarel, ustvarjalna delavnica 17.00 Klub eMCe plac Ni lahko biti mlad, okrogla miza 17.00 Kino Velenje, velika dvorana Premiera predstavitvenega filma o Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje in problematiki izgube sluha 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Briljantina, muzikal - razprodano! Petek, 26. oktober 13.00 Društvo NOVUS, Center Harmonija Preverimo spomin z igro Brainbox, neformalno druženje 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Z nasmehom na oder 17.30 Vila Rožle Jesenske počitnice: Buče, buče ustvarjalna delavnica 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana 60 let pod mavrico znanja - 60 let Šolskega centra Velenje 19.00 Galerija F-bunker S fotografijo odprtje fotogr. razstave Roberta Klančnika 20.00 Klub eMCe plac, alternativno koncertno dogajanje v Velenju, predstavitev fotografske knjige Tilyen Mucik 22.00 Klub eMCe plac RGB Series: Cogo metts Magna Pia Sobota, 27. oktober 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje 9.00-13.00 Dom kulture Velenje, avla 9. filatelistični in numizmatični sejem NUMIFIL 2018 10.30 Galerija Velenje Galerijska sobotnica: Kozolci 17.00 Šaleški grad Na Šaleškem gradu strraaššiii, srhljiva dogodivščina za otroke 18.00 Dom KS Konovo 12. srečanje harmonikarskih skupin Nedelja, 28. oktober 11.00 Vinska Gora Komemoracija pri spomeniku 13.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje, Efenkova 61b Kosilo za zdravje in prijetno družbo 18.00 Klub eMCe plac Jesenske počitnice: Krompirjeve Čipotnice Ponedeljek, 29. oktober 9.00-14.00 Vila Rožle Jesenski počitniški živ-žav v Vili Rožle (ob 11. uri obisk Rokometnega kluba Velenje in velenjskih muzealcev) 9.00-15.30 Rdeča dvorana Športni tabor Zmaga Kuštrina (program bo potekal do 31. 10.) 10.00-12.00 Galerija Velenje Počitniške ustvarjalne delavnice za osnovnošolce 10.00 TRC Jezero Igranje mini golfa 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ples je življenje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: Ko izgubiš vse, drama Torek, 30. oktober 9.00-14.00 Vila Rožle Jesenski počitniški živ-žav v Vili Rožle (tudi Lego robotika za otroke) 10.00-12.00 Galerija Velenje Počitniške ustvarjalne delavnice za osnovnošolce 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Italijanščina ob kavi 18.00 AZ Ljudska univerza Velenje Zdrav duh v zdravem telesu Sreda, 31. oktober 21.00 Klub eMCe plac Halloween party&Rap battle Četrtek, 1. november 21.00 Klub eMCe plac Pekoče perutničke Petek, 2. november 21.00 Klub eMCe plac Sound Arson 8.5: The Canyon Observer, Fierce (I), Chicksy Dicks Sobota, 3. november 9.00 Katja Guček, s. p., stavba Farmin Šivamo elastiko za lase, ustvarjalna delavnica za otroke 21.00 Klub eMCe plac Klubski večer: DJ Dežurni Ponedeljek, 5. november 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Sprejemanje, delavnica Stojana Kneza 11.00 Društvo NOVUS, Center Harmonija Računalništvo za starejše, neformalno druženje 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ples je življenje 17.00 Vila Rožle Šola za starše »Otroci so naše največje bogastvo«: Prehranjevanje v družinskem krogu, predavanje Nataše Forstner Holešek 19.19 Knjižnica Velenje Zvočna kopel 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: Sodnica, drama Torek, 6. november 8.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ustvarjalne delavnice 11.00 Klub eMCe plac Državljanska vzgoja, interaktivna delavnica 15.00 AZ Ljudska univerza Velenje Klekljanje 17.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Diamantna roka (1968), filmska projekcija v okviru cikla Ruski film 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Jesen v kozarcu 17.15 AZ Ljudska univerza Velenje Zdrav duh v zdravem telesu 19.30 Glasbena šola FKKVelenje, vel. dv. Koncert saksofonista Ota Vrhovnika z orkestrom saksofonov GŠ Velenje in celjsko-koroške regije ob 80-letnici Ivana Marina 20.30 Max klub Melissa Aldana kvartet: Jesenska Max zgodba Sreda, 7. november 8.00 AZ Ljudska univerza Velenje Delavnica upor. pametnih telefonov 9.00 AZ Ljudska univerza Velenje Vse za vas, a nič namesto vas 10.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Bralni klub za odrasle Moč branja in vodenje po razstavi Prva berila 11.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija Limfna drenaža, predavanje cikla Zdrav življenjski slog 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Francoščina, delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic ŠOŠTANJ Četrtek, 25. oktober 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Brainobrain - otroška miselna delavnica 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj, enota MV Klepet pod Pustim gradom Petek, 26. oktober 10.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko Sobota, 27. oktober 5.00 AP Šoštanj HR: Velika Kapela - Kvarner (2 dni) Ponedeljek, 29. oktober 8.0 18.00 REKS Ravne Krvodajalska akcija Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka POSLEDICE Consequences, Mladinska drama, 93 minut (Slovenija). Režija: Darko Štante Producent: Filmsko društvo Temporama (Jerca in Andraž Jerič). Igrajo: Matej Zemljič, Timon Šturbej, Gašper Markun, Lovro Zafred, Rosana Hribar, Dejan Spasic, Blaž Setnikar, Iztok Drabik Jug, Lea CokP Petek, 26. 10., ob 19.00 - velenjska premiera s filmsko ekipo Sobota, 27. 10., 19.00 - mala dvor. Nedelja, 28. 10., ob 19.00 - m. dvor. Ponedeljek, 29. 10., ob 19.00 - poč. k. LOS BANDO Kino Velenje, mala dvorana. Mladinska komedija, 94 minut (Norveška, Švedska) Režija: Christian Lo. Igrajo: Tage Johansen Hogness, Jakob Dyrud, Tiril Marie Hoistad Berger, Jonas Hoff Oftebro Petek, 26. 10., ob 18.00 - mala dvor. Sobota, 27. 10., 20.00 - mala dvor. Nedelja, 28. 10., ob 17.00 - m. dvor Torek, 30.10., ob 19.00 - m. dv., poč. k. NOČ ČAROVNIC Halloween, grozljivka, 109 minut (ZDA) Režija: David Gordon Green. Igrajo: Jamie Lee Curtis, Will Patton, Nick Castle,idr. Petek, 26. 10., ob 21.15 Sobota, 27. 10., 21.00 Nedelja, 28. 10., ob 18.00 LUIS IN VESOLJČKI Luis and the Aliens, sinhronizirana animirana komična avantura, 86 minut (Nemčija, Luxemburg, Danska). Režija: Wolfgang Lauenstein, Christoph Lauenstein ter Sean McCormack, Slovenski glasovi: Sebastjan Ku- šar, Uroš Buh, Ambrož Kvartič, Andrei Lenart, Luka Markus Štajer, Lucija Grm Petek, 26. 10., ob 17.00 Sobota, 27. 10., 17.00 Nedelja, 28. 10., ob 16.00 - otr. mat. PRVI ČLOVEK First Man, biografska drama, 138 minut (ZDA) Režija: Damien Chazelle. Igrajo: Ryan Gosling, Claire Foy, Jason Clarke, Kyle Chandler, Patrick Fugit, Ciaran Hinds, idr. Nedelja, 28. 10., ob 20.15 KO IZGUBIŠ VSE Jusqu'à la garde, drama, 94 minut (Francija). Režija: Xavier Legrand. Igrajo: Denis Méno-chet, Léa Drucker, Thomas Gioria, idr. Ponedeljek, 29. 10. ob 20.00 - f. gled. Petek, 2. 11., ob 19.30 - mala dvor. Nedelja, 4. 11., ob 19.00 - mala dvor. MALA NOGA Small Foot, animirana komična pustolovščina s podnapisi, 96 minut (ZDA) Režija: Karey Kirkpatrick. Glasovi: Channing Tatum, James Corden, Zendaya, Danny De Vito, LeBron James Ponedeljek, 29. 10. ob 17.00 - poč. k. HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE! Hotel Transylvania 3: A Monster Vacation Sinhronizirana animirana družinska komedija, 97 minut (ZDA) Režija: Brad Bird Slov. glasovi: Daniel Bavec, Iva krajnc Bagola, Torek, 30. oktober 10.00 Središče za samostojno učenje Sedaj sem doma v Sloveniji 10.00 Središče za samostojno učenje Sedaj sem doma v Sloveniji 12.30 Središče za samostojno učenje Varni na spletu Sreda, 31. oktober 10.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko Sreda, 7. november 19.00 Vila Lučka 4. Planinski večer ŠMARTNO OB PAKI Petek, 26. oktober 18.00 MC Šmartno ob Paki - dvor. Marof Mladi, na kup!) 20.00 MC Šmartno ob Paki Koncert skupine UP N' DOWNS Sobota, 27. oktober 12.00 Kozolec MC Šmartno ob Paki Motomartinovanje - tekmovanje v kuhanju izbrane enolončnice, pogostitev za vse obiskovalce, ... 13.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Srečanje starejših občanov in občank Ponedeljek, 29. oktober 10.00-12.00 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice Torek, 30. oktober 9.00-12.00, 15.00-17.00 pred Mercatorjem v Šmartnem Dobrodelna akcija Manj svečk za manj grobov 10.00-12.00 Dvorana Marof Počitniške ustvarjalne delavnice Sreda, 31. oktober 9.00-12.00 Pred pokopališčem v Šmartnem Dobrodelna akcija Manj svečk za manj grobov 10.00 Pri spominski plošči žrtvam nacizma v Skornem Spominsko srečanje pri Lovskem domu v Skornem Četrtek, 1. november 8.00 Pri centralnem spomeniku žrtvam NOB v Šmartnem ob Paki Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve Petek, 2. november 18.00 Dvorana Marof Potopisno predavanje: Skandinavija in Nordkapp (vstopnine ni) Nedelja, 4. november X Martinov pohod 14.00 Športni park Šmartno ob Paki NK Šmartno 1928 : NK Mons Claudius Rogatec Ponedeljek, 5. november 19.00 Hiša mladih - sejna soba Mesečni sestanek svetniške skupine Liste za napredek občine Zala Djuric Ribič, Marjan Bunič, idr. Torek, 30. 10. ob 17.00, 3D - poč. kino SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK Cats and Peachtopia, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 105 minut (Kitajska) Režija: Christopher Jenkins Slovenski glasovi: Damjan Trbovc, Lija Pečni-kar, Luka Mrakus Štajer, idr Sreda, 31. 10. ob 17.00, 3D - poč. kino GAJIN SVET Mladinski film, 90 minut (Slovenija) Režija: Peter Bratuša. Igrajo: Tara Milharčič, Neža Smolinsky, Anže Gorenc, Sebastian Ca-vazza, Ajda Smrekar, Primož Pirnat, Sreda, 31. 10. ob 19.00 - poč. kino ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK The Gruffalo and The Gruffalo's Child Sinhroniziran družinski animirani film, 54 minut (VB, Nemčija). Režija: Jakob Schuh, Max Lang, Uwe Heidschötter, idr. Glasovi: Sebastian Cavazza , Klemen Slako-nja, Nataša Barbara Gračner, Gregor Čušin, Uroš Smolej, Lojze Svete, Matjaž Tribušon, Bor Jamnik, Živa Jamnik, Domen Kalan Petek, 2. 11., ob 17.00 , počitniški k. Sobota, 3. 11., ob 17.00 Nedelja, 4. 11., ob 16.00 - otr. mat. PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija) Režija, scenarij, montaža, fotografija: Matej Vranič. Pripovedovalec: Jure Longyka. Kamera: Matej Vranič, Jernej Župevc, Andrej Voje, Denis Horvat / Glasba: Leon Firšt / Tekst: Marjan Ziberna Asistentka produkcije: Karmen Skornšek Petek, 2. 11., ob 19.00 - poč. kino Sobota, 3. 11., ob 18.00 Nedelja, 4. 11., ob 17.00 Ponedeljek, 5. 11., ob 18.30 BOHEMIAN RAPSODY Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB). Režija: Bryan Singer. Igrajo: Joseph Maz-zello, Rami Malek, Mike Myers, Aidan Gillen ... Petek, 2. 11., ob 20.15 Sobota, 3. 11., ob 18.15 Nedelja, 4. 11., ob 20.00 PARK GROZE Hell Fest , grozljivka, 89 minut (ZDA) Režija: Gregory Plotkin, igrajo: Bex Taylor-Klaus, Reign Edwards, Tony Todd, Amy Forsyth, Michael Tourek Sobota, 3. 11., ob 21.00 Nedelja, 4. 11., ob 18.00 JOHNNY ENGLISH SPET V AKCIJI Johnny English Strikes Again, akcijska komedija, 88 minut (ZDA, VB, Francija,) Režija: David Kerr. Igrajo: Rowan Atkinson, Olga Ku-rylenko, Emma Thompson ... Ponedeljek, 5. 11., ob 18.00 SODNICA The Children Act, drama, 105 minut (VB) Režija: Richard Eyre Igrajo: Emma Thompson, Stanley Tucci, Fionn Whitehead, Ben Chaplin Ponedeljek, 5. 11. ob 20.00 - filmsko gledališče 8. Naš čas, 18. 10. 2018, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC '«^ilS 25. oktobra 2018 Nagrad na križa nka Neu roth t aqinalmske novice www.FacunaJnlske-novice.com Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice. Prihaja povsem nova generacija mobilnih telefonov Ob koncu avgusta lani je po mnenju mnogih strokovnjakov luč sveta ugledal najboljši pametni mobilni telefon z Andro-idom, saj je vseboval praktično vse, kar uporabniki potrebujemo za predvajanje zabavnih vsebin ni, da velik zaslon na dotik ne bo ključen za upravljanje z njim. Uporabnik bo večino operacij s pametnim mobilnim telefonom opravil kar z uporabo glasovnih ukazov, umetna inteligenca pa se bo učila uporabnikovih navad. To v praksi pomeni, da bo umetna inteligenca sposobna samodejno odgovarjati na prejeta elektronska sporočila in kratka SMS sporočila, sprejemala bo vabila na dogodke in še mnogo več. NEUROTH BOLJE SLIŠATI • BOLJE ŽIVETI Neuroth v službi dobrega sluha - že 10 let v Sloveniji in Velenju! RADIO VELENJE KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si Slušni center Neuroth Šaleška 19 a, 3320 Velenje Telefon: 03/ 620 97 35 V Velenju prvi s slušnimi aparati Največja izbira slušnih aparatov vrhunskih mednarodnih blagovnih znamk: Siemens, Phonak, Oticon, Widex. Celovita usluga Omogočamo Vam brezplačen preizkus novih Neurothovih aparatov, vam individualno svetujemo. Bogata izbira, tudi za bolj plitev žep, pa bo prepričala vsakogar, ki se srečuje s težavami pri sluhu. Vrste slušnih motenj Vse vrste slušnih motenj boste uspešno reševali z modernimi in skoraj neopaznimi slušnimi aparati. Prijazno in strokovno! Rešitev vaših težav s sluhom - obiščite Neuroth! Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 5. novembra 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Neuroth«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949 fêSlP VSE ZA 1. NOVEMBER PESEK ZA GROBOVE 25 KG - 4,75 € ZEMLJA ZA GROBOVE 20 L - 2,30 € CEBULCEK SEMENSKI MAJSKI SREBRNJAK, 500 g ČESEN SEMENSKI PTUJSKI, 500 g - 6 € SLOVENSKA ■ JABOLKA m SADJARSTVA TURN!— Dobite jih tudi v kmetijskih trgovinah! Z vami in za vas! Uporabnik bo večino operacij s pametnim mobilnim telefonom opravil kar z uporabo glasovnih ukazov, umetna inteligenca pa se bo učila uporabnikovih navad. Uporabnik bo večino operacij s pametnim mobilnim telefonom opravil kar z uporabo glasovnih ukazov, umetna inteligenca pa se bo učila uporabnikovih navad. in za delo. Kljub temu pametni mobilni telefon Essential Phone ni uspel prepričati uporabnikov storitev mobilne telefonije. Zaradi tega je inovator Andy Rubin sprejel odločitev, da kmalu ponudi v prodajo pametni mobilni telefon, ki bo povsem drugačen od tistih, ki jih poznamo danes. Novi pametni mobilni telefon naj bi v celoti temeljil na osnovi umetne inteligence, kar pome- To v praksi pomeni, da bo imel uporabnik več prostega časa, saj bo naprava uredila večino nalog, ki jih je sedaj treba postoriti ročno. S tem pa naj bi bila rešena tudi odvisnost od pametnih mobilnih telefonov. Več informacij o nadvse zanimivem projektu pa naj bi bilo znanih v prihodnjih nekaj mesecih. KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 15. do 21. oktobra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 15. do 21. oktobra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu •v-,. ■•Ji' Zdravniški nasveti, gostja: dr. Katarina Rednak Paradiž, dr. med., predstojnica Oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: pomen cepljenja proti nalezljivim boleznim ČETRTEK, 25. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 26. oktobra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 27. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 28. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 29. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 30. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 31. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 15. do 21. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, ob2čine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 15. do 21. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka ■ Naš čas, 25. 10. 2018, barve: CM K, stran 27 25. oktobra 2018 '"WAS OBVESCEVALEC 27 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si SIMPATIČEN, urejen 48 letni moški, lepe postave, z dobro službo in mali OGLASI hišo, želi spoznati žensko ali mamico od 38 do 50 let za resno vezo. Lahko si slovenka ali neslovenka. Gsm: 041 248 647 NEPREMIČNINE GARAŽO, skladiščni prostor od 30 do 150 m2, 5 km iz Velenja, varovano, oddam. Gsm: 051 395 560 SOBO, opremljeno, z souporabo kuhinje in sanitarijev, oddam. Gsm: 031 747 520 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Letušu, prodam. Gsm: 051 307 035. PRIDELKI SENO v kockah, prodam. Gsm: 051 388 874 RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. HLEVSKI GNOJ, uležan, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898 ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo in peteline prodaja v Šaleku, v nedeljo, 28. 10. in 4. 11. 2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202 TELICO, staro 23 mesecev, za zakol, prodam. Gsm: 041 970 577 TELIČKO pasme Limuzin, staro 10 dni, prodam. Gsm: 064 110 515 tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša: ŠOŠTANJ - BELE VODE, zgrajena l. 1970, parcela 6.761 m2, EI v izdelavi. Cena: 95.000 €. Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Novo! OUTLET KERAMIKA! Gradbeni center MIX Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52 Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih g ploščic, tudi velikih formatov. | Super cena: le 11,90 evr/m2 I DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na 8995478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or- ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 27. 10. do 28. 10. 2018, Para Kamcheva, dr. dent. med., , 31. 10. in 1. 11. 2018, Daša Buršič, dr. dent. med., 3. 11. do 4. 11. 2018 Para Kamcheva, dr. dent. med. VET. POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o., tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas amb. v Velenju, Cesta talcev 35: pon. - pet. 7.30 - 18., sobota od 8.00 - 13.00 Nagrajenci križanke »FKPV Celje«, objavljene v tedniku Naš čas dne 11. oktobra 2018, so: • Manica Kolarič, Frankolo-vskih žrtev 32, 3000 Celje; • Angela Kvarnik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje; • Nenad Balok, šaleška 19, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ŠTUDIRAJ NA FKPV Prodaja, posest - zazidljiva parcela: ŠKALE, 831 m2, sončna lega. Cena: 30.000 €. vec na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE • MIKLAVŽINA JANEZ , Partizanska cesta 59, Velenje, in DELOPST CIRILA, Velenje, Šalek 95 • DELIC SEMIR, Šoštanj, Aškerčeva cesta 5F in HUSEJNOVIC MERISA, Velenje, Tomšičeva cesta 16 SMRTI • TRAP MARIJA,roj. 1935, Skor-no pri Šoštanju 26, Šoštanj SPREMENJEN PROMETNI REŽIM NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. sporoča, da bo ob dnevu spomina na mrtve zaradi povečanega prometa proti pokopališču Podkraj in pokopališču Škale začasno spremenjen prometni režim. Promet bo potekal ENOSMERNO. Preusmeritev prometa bo urejena s prometno signalizacijo, usmerjanje prometa bodo izvajali občinski redarji, policisti Policijske postaje Velenje in člani ZŠAM. Spremenjen prometni režim bo veljal 31. 10. in 1. 11. 2018 med 6. in 20. uro. Vse udeležence prometa prosimo, da upoštevajo postavljeno cestno prometno signalizacijo in navodila pooblaščenih uradnih oseb. u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje www.kp-velenje.si Skromno, tiho si živel, za nas si delal, skrbel. Na dolgo pot si se podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Poslovil se je dobri in skrbni mož, oče, dedi in stric IGNAC NOVAK 16. 5. 1941 - 14. 10. 2018 roj. v Šentjungentu, Šmartno v Rožni dolini - stan. v Rečici ob Paki 52 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, osebju Bolnišnice Topolšica za skrbno nego med njegovo boleznijo. Hvala tudi vsem za topel in iskren stisk roke, darovano cvetje, sveče in svete maše, govorniku Jožetu Aristovniku, praporščakom, pevcem za odpete žalostinke, župnikoma Ivanu Napretu ter Srečku Reharju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Tišina in vsem, ki ste našega dragega pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej! Žalujoči vsi njegovi \A Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan 'In iz ¡L .X ■o o Q. ■Š 5 Po predpostavki, izvedeni s pomočjo aplikacije protipotresne ocene objektov, bi tak potres težje poškodoval 68 oseb, lažje 268 oseb. Poškodovanih bi bilo več kot 100 objektov. Vsaka služba je bila pomembna. Na pomoč so priskočili tudi jamarji, ki so ponesrečence na tla spustili z žico. ■ Vaja tudi na območju Premogovnika Pripravili so jo ob srečanju rudarskih reševalnih enot Slovenije Velenje, 19. oktobra - Premogovnik Velenje je bil gostitelj petkovega srečanja rudarskih reševalnih enot Slovenije. 43. srečanje sta zaznamovala strokovni posvet in rudarska reševalna vaja kot del regijske vaje 'Potres - zahodna Štajerska 2018.' Na vaji so preizkusili strokovno usposobljenost rudarskih reševalnih enot v sodelovanju z interventnimi gasilskimi enotami ter silami za zaščito, reševanje in pomoč. ■ mkp Velenje - Velenjčan, dolgoletni član rokometne ekipe Gorenje Velenje in član slovenske rokometne reprezentance Niko Medved je pri 28 letih končal športno kariero. Razlog za takšno odločitev je poškodba levega kolena, ki jo je staknil na tekmi Gorenje: Maribor prav v Rdeči dvorani, kjer je preživel skoraj vso kariero in z matičnim Gorenjem osvojil vse tri naslove državnega prvaka (2009, 2012, 2013). Omenjeno koleno je bilo že dvakrat operirano, potrebna bi bila tretja operacija. To mu je zdravnik odsvetoval. Za normalno življenje bo s kolenom v redu, za športno pač ne, tudi nobenega jamstva ni, da bi bila operacija uspešna. Niko Medved, ki je s svojo odločitvijo šokiral tudi mnoge v rokometnem klubu Maribor, v katerem je igral od letos poleti, je še povedal, da mu je zelo hudo, vendar je stanje s kolenom takšno, da normalno nadaljevanje kariere na visoki ravni ni več mogoče, kaj polovičnega pa ga ne zanima. Za vijolične je na šestih tekmah dosegel 27 zadetkov, za slovensko reprezentanco pa je zbral devet nastopov in 17 golov. Nazadnje je bil v izbrani vrsti 11. junija letos na tekmi v Kopru v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo z Madžarsko. a tp Na vaji so preizkusili sodelovanje z interventnimi gasilskimi enotami ter silami za zaščito, reševanje in pomoč. Ptice jezer, njihova vrnitev V Kinu Velenje si boste lahko v prvih novembrskih dneh ogledali zelo zanimiv dokumentarni film z naslovom Ptice jezer, njihova vrnitev v režiji Velenjčana Mateja Vranica, ki vas bo popeljal skozi zgodbe življenja ptic ob jezerih v Šaleški dolini. Film je v višini 10 tisoč evrov podprla tudi Mestna občina Velenje, saj ocenjujejo, da je odlična promocija Velenja in prikazuje, kako lahko človek nekoč uničeno industrijsko območje spremeni v prijazno okolje, kamor se vrne življenje. Geografsko središče filma so torej jezera v Šaleški dolini, ki jih je avtor spremljal leto dni. Pri tem je prikazal osupljive podrobnosti iz življenja ptic, od katerih mnoge živijo v neposredni bližini ljudi, a jim ne pridejo tako rekoč nikoli pred oči. Film dobiva odlične kritike tudi v svetu in je že bil sprejet na nekatere festivale v Sloveniji ter tujini; traja 55 minut, ogledate pa si ga lahko v Kinu Velenje v petek, 2. novembra, ob 19. uri (velika dvorana), v soboto, 3. novembra, ob 18. uri (mala dvorana), v nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri, (mala dvorana), v ponedeljek, 5. novembra, ob 18.30, (mala dvorana), v petek, 9. novembra, ob 18. uri (mala dvorana), soboto, 10. novembra, ob 18. uri (mala dvorana) in nedeljo, 11. novembra, ob 17. uri (mala dvorana). a V Rdeči dvorani se bo ponovno treslo s Siddharto Slovenska rock zasedba Siddharta v soboto, 27. oktobra, po dveh letih ponovno v Velenju - Koncert v okviru velike Slovenske turneje 2018 v Rdeči dvorani Člani Siddharte so prvič v Velenju igrali že leta 1999, takrat kot predskupina na koncertu Tinkare Kovač. Še posebej se spominjajo koncerta, ki so ga imeli v Velenju leta 2001, nekaj dni po 11. septembru in žalostnih dogodkih v Združenih državah Amerike. V soboto v Rdeči dvorani, kot obljubljajo, se bo ponovno treslo. Tokrat v ritmih njihove nove zgoščenke, ki so jo poimenovali Nomadi. Na njej je deset novih skladb in zato, da jo predstavijo na pravi način, so se odločili za turnejo po Sloveniji. Prav tako so to koncerti, na katerih lahko sami izbirajo repertoar, predsku-pine in poskrbijo za spremljevalni program. Za gostujoči zasedbi so fantje izbrali dve mladi nadobudni zasedbi Mrfy in Seven days in may, ki bosta poskrbeli za dobro ogreto ozračje pred vrhuncem, nastopom Siddharte. Več informacij o koncertu, novi zgoščenki in nakupu vstopnic najdete na njihovi spletni strani. a Urška Kljajič