Poštnina plačana v gotovini Uto 1X11. $tev. 210 V UuNlonl. v sobe to 14. septembra 19Z9. Ceno Dlnl'- i Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a. Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. Nage telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. »Sorenftki Sare U ussolini bo proglasil italijansko carstvo Odmev nepričakovane rekonstrukcije italijanske vlade - Spremembe v vladi so šele pričetek velikih reform, ki naj jih zaključi proglasitev Italije za carevino Pariz, 14. septembra. V tukajšnjih diplomatskih krogih se je že del j časa šušljalo o skorajšnjih velikih reformah in spremembah v Italiji. Povodom pravkar izvršene rekonstrukcije italijanske vlade, ki je presenetila vso politično javnost, pa se izvejo sedaj iz dobro poučenih krogov še nadaljne podrobnosti velikih reform, ki jih pripravlja Mussolini za najbližjo bedečnost. Reforme se ne bodonanašale samo na preustroj fašistične stranke, marveč bodo posegle tudi v konstitucijo italijanske države same in bodo, kakor naglašajo poučeni italijanski kregi, naravnost zgodovinskega značaja ter predstavljajo pričetek nove dobe. Predvsem namerava Mussolini spremeniti italijansko ustavo in proglasiti sedanjo italijansko kraljevino za italijansko carstvo, sam pa bi si nadel naslov državnega kancelarja, ali kakor bi se službeno nazival, prokonzula italijanskega carstva. Kronanje kralja za cesarja bi izvršil sam papež. Po informacijah iz rimskih dobro informiranih krogov jeza take spremembe že vse pripravljeno in najnovejše spremembe v vladi tvorijo le pričetek velikih najavljenih reform. Rim. 14. septembra. Danes popoldne se sestane v palači Venezia kongres fašistične strpnke. Xa Kongres bo pripuštenih sć:mo 800 najzaupllivejših fašističnih predstavnikov. Na zborovanju ho nnel Mussolini velik govor, ki pa ni namenlen javnosti. V svojem govoru bo Mussolini v glavnih potezah orisal namsravarie reforme. Tekom prihodnjega tedna bo sklican veliki fašistični svet, ki bo odobril predlagane reforme, teic.i n?to pa se bosta sestala zbornica in sen?.t k izrednem" zasedanju, da srnkeron?rata spremembo ustave in sorejmefa potrebne zakone, nanašajoče Se pa reforme, ki tih pripravlja Musso-Ifei ?e de'J časa. Pariz, 14 .septembra. Dočim slikajo tukajšnji protifašistični krogi pravkar izvršeno rekonstrukcijo italijanske vlade in imenovanje novih ministrov in državnih podtainikov kot znak slabosti fašističnega režima in kot dokaz nezaupanja italijanskega kralja do Mussoli-nij3, scdj;o resni politični krogi, da je prc-tovol.ma pritegnitev novih moči in razširjenje italijanske vlade le dokaz, da smatra Mussolini konsolidacijo države že za tako uspelo, da je lahko prevala del svojega dela na ramena svojHi preizkušenih sotrudnikov. Mussolini pa si je obdržal vrhovno vodstvo vseh re-Sorov. ki je podano že po funkciji »prvega minisrta«, posebej pa še notranje ministrstvo. Prva seja nove vlade bo 24. t m. Na tej seli bodo novi ministri podali svoje programatične izjave. Berlin, 14. septembra. V nemških političnih krogih je napravila rekonstrukcija italijanske vlade v splošnem dober utis, četudi je vzbudilo presenečenje dejstvo, da je MuSsoKni prelomil z dosedanjim načelom štednje ter povečal število ministrstev kar za sedem, tako da jih je sedaj skupno z ministrskim predsedništvom štirinajst in je italijanska vlada po številu ministrov in držav, nih podtajnikov najštevilnejša na vsem svetu. Posebno zadovoljstvo pa je vzbudilo imenovanje bivšega podtajnika Grandija z* ministra zunanjih zadc Kakor znano, je G r and i že prej zagovarjal nemško stališče v vprašanju izpraznitve Porenja in je ponovno doku- mentiral svojo naklonjenost Nemčiji. Glede notranjepolitičnega vpliva v Italiji sodijo v nemških krogih, da se je hotel Mussolini pred preo snov o svoje politike in zopetni pritegnitvi širših slojev v isoJitiko otresti prevelike odgovornosti. Stalna koncentracija vseh najvažnejših resorov v njegovih rokah bi mu onemogočala, da se posveti velikim reformam, ki jih namerava izvršiti. Pariz, 14. septembra. V tukajšnjih krogih Je izzvala preosnova italijanske vlade sicer presenečenje, vendar pa na-glašajo vSi listi, da je treba počakati na nadsljni razvoj situacije v Italiji. London, 14. sepetimbra. Angleška politična javnost ie dokai apatično sprejela vest o rekonstrukciji MussolmHeve vlade in najavljenimi reformami. Vsi vodilni listi pa sodijo, da je razširjenje kabineta in pritegnitev novih ljudi znak utrujenosti MuSsolinija, ki ne more več zmagovati ogromnega dela, ki si ga je prostovoljno naložil. V fašistični politiki spremembe v vladi ne bodo redile ni-kakih pomembnejših razlik od dosedanje politike. N©va žrtev Triglava? Od 18. avgusta pogrešajo zasebnega uradnika iz Maribora Bogdana Deklevo, ki je odšel na Triglav in se ni več vrnil Dne 18. avgusta je odšel iz Maribora Bogdan Dekleva, rojen 21. jan. 1. 1906 v Trstu in pristojen v Maribor, po poklicu zasebni uradnik. Svojim prijateljem je izjavil, da gre na Triglav, toda do danes se še ni vrnil. Ni izključeno, da se je Dekleva ponesrečil. Mogoče pa je tudi, da je zašel na italijansko ozemlje in da ga ie prijela italijanska patrulja. Dekleva je visoke postave, meri 175 cm, je kodrast in plavolas, podolgaste-ga obraza in sivih oči. Oblečen in opremljen je bfl popolnoma turistovsko. Na sebi ie imel rujavkast suknfič, zelenoSivo srajco, penita športne hlače, volnene dokolenice in rumene gojzerce. S seboj je imel nahrbtnik in fotografski aparat. Ker je od dne njegovega odhoda minilo že skoro štiri tedne in ni nobenega glasu o njem, je popolnoma upravičena bojazen, da se je Dekleva kje v planinah ponesrečil. Iz Mojstrane se je danes odpravila ekspedicija, ki po preiskala nevarne točke triglavskega pogorja. Katoliški informacijski biro v Beogradu Klerikalni in cerkveni krogi so osnovali svoj informacijski urad, kakor jih imajo klerikalne politične stranke v drugih državah Zagreb, 14- s ep t e m b r a. »Hrvatska Straža x poroča, da bo v kratkem v Beogradu ustanovljen katoliški informacijski biro. Ta biro bi imel nalogo, da daje potrebne informacije jugoslovenskim škofom »noš/m« listom in časopisom, »našim« javnim delavcem o vseh vprašanjih, ki zanimajo katoličane. S tem bi se doseglo, da bi bili cerkveni krogi in javnost pravočasno informirani o raznih cerkvenopolitičnih in drugih vprašanjih. Na drugi strani pa bi ta biro posredoval za poedince in zavode pri beograjskih centralnih oblasteh. Končno bi biro šel na roko inozemskim katoličanom ter jim pri prihodu v našo državo dajal potrebne informacije. Te dni je bil ustanovljen pripravljalni odbor tega katoliškega informacijskega biroja, ki mu predseduje dr. Juretič. Tajniško mesto ie prevzel Dav. Medved. Katoliški informacijski biro bo deloval pod pokroviteljstvom zagrebškega, beograjskega in naj ljubljan. škofa. Ust poziva katoličane, prispevajo denarna sredstva za opremo, telefon, pisalni stroj, za razmnoževalni stroj in za potrebno osobje. Nova ekspedicija na južni tečaj Koncem novembra bo krenila na južni tečaj ekspedicija, ki jo organizirajo Anglija, Avstralija in Nova Zelandija Melbourne, 14. septembra. Angleška avstralska ekspedicija na južni tečaj, ki jo pripravlja znani raziskovalec antarktičnih ozemelj sir Douglas Mawson, bo krenila novembra meseca iz Nove Zelandije na južni tečaj. Angleška vlada je stavila na razpolago Mawiso(nu polarno ladijo »Disco-veryc. Izdatke ekspedicije bodo poravnale vlade Anglije, Avstralije in Nove Zelandije. Ekspediciji se bodo pridružili zastopniki vseh treh vlad. Prvi cilj ekspedicije je ozemlje Enderbv, od koder bo ekspedicija krenila v vzhodnem pravcu skozi ledovje ob obali južnoteeajnega kontinenta. Potovanje je ric/sranjjnano na leto dni. Samostan na javni dražbi — Bruselj, 14. septembra. IS. t m. se bo vršila zanimiva dražba. Tega dne bo namreč prodan na javni dražbi samostan karmaličank v Luttichu. Nasledniki neke redovnice so vložili tožbo proti samostanu in zmagali pri najvišjem sodišču. Vodstvo samostana se je uprlo plačilu od sodišča odmerjene škode, zaradi česar so tožitelji predlagali in isposlovali eksekucijo. Največji vojni dobičkar v kon-kurzu — Oslo, 14. septembra. Veliko senzacijo je vzbudilo dejstvo, da je lastnik bančne tvrdke Krištof Hennevig v Oslu stavil predlog naj sodišče otvori nad njegovim premoženjem konkurz. Hennevig je spadal še pred leti med največje bogataše sveta. Pred 30 leti je še bil preprost nastavljenec neke paroplovne družbe, a že pred svetovno vojno so cenili njegovo premoženje na 200 milijonov norveških kron. Kmalu se je polastil največjih ladjedelnic na Norveškem. Državna posojila vseh treh severnih držav je finansiral s sredstvi svoje banke. Med vojno je zgradil eno največjih ladjedelnic v AngHji in je bil največji vojni dobičkar v Evropi. Po vojni je zgradil v svojem rodnem mestu Oslo krasno operno gledališče in ga podaril občini. Vzdrževal je veliko število bolnic. Šol, okrevališč, gledališč in znanstvenih zavodov. Knez Ernst Windischgratz v konkurzu — Dunaj, 14. septembra. Bivši avstrijski knez Ernst VVindischgratz je v zadnjem času zaše! v denarne stiske. Proti njemu je bil vložen predlog za otvoritev konkurza. Zanimivo je, da je bil ta predlog stavljen za pičli dolg v znesku 600 šilingov. Mladi princ se je lani vselil v neko vilo in ostal doižan najemnino. Da bi se ubranil lastnika in novih najemnikov te vile si je omislil par hudih psov, ki so oblajali vsakogar, kdor se je skušal približat vili in si jo ogledati. Lastnik vile si ni vedel drugače pomagati, kakor da je vložil predlog za otvoritev konkurza proti mlademu princu, kar je izzvalo v dunajskih aristokratskih krogih veliko senzacijo. — Narbone, 14. septembra. Tekom včerajšnje nevihte je strela udarila v hlep, kamor je pognal pastir svojo čredo ovac. Strela je ubila pastirja in 60 ovac Pred ogromno mezdno borbo v angleški premogovni industriji? V kratkem bi se imela pričeti pogajanja za nove kolektivne po-►e — Lastniki premogovnikov groze z iz p rt jem godbi London, 14, septembra, v angleški premogovni industriji se pripravljajo novi težki konflikti. Okrožne tarifne pogodbe, ki veljajo za dve tretjini premogovne industrije, potečejo koncem tega leta. Vodstvo centralnih strokovnih organizacij .ie zato pozvalo lastnike premogovnikov, naj bi se pričela nova mezdna pogajanja za novo tarifno pogodbo, ki naj bi veljala za vso premogovno industrijo. Lastniki premogovnikov so to zahtevo odklonili ter se zlasti upiraio zahtevi, naj bi se sklenila nova skupna tarifa za vse premogovne industrije. Vodstvo strokovnih organizacij je na podlagi takega odgovora sklenilo, da bo storilo primer- ---- ne korake.. Pri tem računi na podporo vlade. Macdonald je še pred par dnevi ja\ po obsodil nepomirljivo stdhsće lastnikov premogovnikov in napovedal, da bo vlada uporabila vst svojo zakonodajno moč, da uredi socijalne in medine razmere v premogovni industriji. Daily Herald • se bon. hi zaraditejM lahko pnšlo do tako katastrofa -nega izprtia delavstva, kakor I. \926.t ko ie bilo na milijone rudarjev brez kruha. Predstavniki premogovne industrije so imeli \ cera i konferenco v Londonu, na kateri so oklenili, da ustanove enoten sindikat celokupne premogovne industrije, sindikat bo stavil vladi svoje predloge do 15. oktobra. Ultimat avstrijskega Larrdbunda Zahteva takojšnjo revizijo ustave v smislu svojih predloga, sicer bo izzval vladno krizo — Dunaj, 14. septembra. Osrednja organizacija avstrijskih kmetov, tako zvani Landbund. je poslala vladi uiti: matum, v katerem zahteva, da mora vlada predložiti parlamentu najdalje do 10. oktobra primerni zakonski os-nutek, ki bo vseboval zahteve hand-bunda, kakor jih je proglasil na s\>ojem velikem shodu v Nemški Bistrici. Med ---- temi zahte\*ami je tudi takojšnja ustavna reforma. Landbund je baje od' ločen, da izzove vladno krizo in da od* pokliče iz kabineta vicekancelarja ing. Schumija, akn bi vlada ne ugodila te* mu ultimatumu. T" političnih krogih pripisujejo ultimatumu Landbunda še velike politične posledice. Zopet velika eksplozija v Italiji V Parmi je eksplodiralo skladišče benzina — Po dosedanjih ugotovitvah je bilo pri eksploziji 17 ubitih, nad 20 pa težko ranjenih — Milan, 14. septembra. V Parmi se ie pripetila včerai strahovita eksplozija, ki je zahtevala 17 mrtvih in nad 20 težko ranjenih. V drogeriji Monici v Parmi se je iz nepojasnjenega vzroka vnelo veliko skladišče bencina in raznih kemikalij. Čim se je pojavil požar, je sledila eksplozija, ki je pognala pol hiše dobesedno v zrak. Gasilci so bili sicer takoi na mestu, vendar pa z vodo niso mogli gasiti, drugih potrebnih priprav pa niso imeli. Razen tega se zaradi neprestanih eksplozij tudi niso mogli bližati gorečemu poslopju. Okrog 1. ponoči je sledila še druga velika eksplozija, ki je porušila še ostanek hiše. Tudi sosedne hiše so bile zelo poškodo. vane. Zračni pritisk ie bil tako silen, da so popokale šipe daleč naokrog. Še le. ko je zgorela vsa zaloga bencina, se je gasilcem proti jutru posrečilo, da so ogenl lokalizirali in pogasili. Izpod razvalin sodoslej izkopali 17 mrtvih In 20 težko ranjenih. Še vedno pa se čujeio izpod m ševin stokanje ranjencev in bržkone je pokopanih pod razvalinami tudi še več mrtvih. Kako je nastal požar, še nI pojasnjeno. Mislijo celo, da gre za maščevalno akcijo protifašistov, ker je bil lastn'k drogerija inž. Monici prevnet faršist. -— i^^fc Pomorska razorožitvena konferenca bo sklicana decembra v Londonu Povabljene bodo Amerika, Anglija, Japonska, Francija in Italija — Končni sporazum med Anglijo in Ameriko W&shington. 14. septembra. Glede na skorajšnji prihod angleškega ministrskega predsednika Macdonalda v Ameriko je izjavil državni tajnik Stomson. da so pogajanja, ki so se vršila med Macdonaldnm in ameriškim poslanikom v Londonu glede razorožitve na morju, tako daleč uspela, da je sklicanje splošne razorožitvene konference ie lasigurano. Med Anglijo in Ameriko je dosežen popoln sporazum t vseh bistvenih vprašanjih, glede tehnične izvedbe sporazuma pa se ho razpravljalo na razoro-žitveni konferenci, ki bo po njegovem mnenju sklicana koncem novembra ali začetkom decembra v London. London, 14. septembra. Predsednik vlade Macdonald računa s tem, da mu bo v osebnem stiku s predsednikom Združenih držav uspelo izgladiti še preostala nesoglasja v vprašanju pomorske razorožitve. Dosedanja pogajanja so se vršila na podlagi Kellovega pakta. Tako Anglija kakor Združene države sta izjavili, da sta pripravljeni omejiti pomorsko oboroževanje in celo znižati sedanje 6tanje. V to 6vrho se je podaljšala uporabna doba vojnih ladij posameznih kategorij in je bila določena za podmornice in za rusilce maksimalna tonaža. Macdonald je izjavil v svojem govoru v 2enevi, da so dosedanja pogajanja že rešila 17 od 20 spornih vprašanj. Med nerešene zadeve spada predvsem vprašanje angleških patrolnih ladij na glavnih trgovinskih potih in enako število ameriških ladij. Posebno vprašanje se nanaša na desettisočton^ke križarke z 8 col?kimi topovi. Pričakuje se, da bo pogodba o razorožitvi na morju med Anglijo in Združenimi državami podpiiana v najkrajšem času. Na to bo sklicana velika pomorska konferenca, ki ji bodo prisostvovali Anglija, Združene države. Japonska, Francija in Italija, šele na to pa bo vprašanje razorožitve v končni obliki predloži, no Društvu narodov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza dane? ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.815, Berlin 13.54, Budimpešta 9.9331, Turih 1095.9, Dunaj 8.011, London 275 75, Newyork 56.79, Pariz 222.63, Praga 16* *4 Trst 297.50. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, London 25.1625, Newyork 519.20, Pariz 20.3075, Milan 27.15, Madrid 76.55, Berlin 123.58, Dunaj 78^8, Praga 15.365, Bukarešta 3.06, Budimpešta 90.625, Sofija 3.76. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 14. septembra 1929. 1849 - Jubilej naše železnice -1929 16. septembra 1849 je pripeljal prvi vlak v Ljubljano slavnostne goste - Kako je bilo takrat v Ljubljani Ljubljana, 14. septembra, V ponedeljek bo 80 let, kar je bila prometu izročena proga Celje-LjubVjana kot četrti del celotne proge z Dunaja v Trst. V nedeljo 16. septembra 1849 nekaj minut po 5. popoldne je namreč po tej prvi progi na Kranjskem pripeljal v Ljubljano prvi vlak slavnostne goste. Pet let pozneje, dne 17. julija 1854 je vodja zidanja železnice, genijalni inženjer Ghega kot zmagovalec pred njim nepremagljivih planin in kot tri-umfator nad nauki tedanjih znanstvenih teorij peljal prvi vlak čez Semmering, a dne 27. julija 1857 je stekla železnica iz Ljubljane čez Barje in Kras do morja. Pomen železnice za našo domovino je tako velik, da ga nam ni treba razlagati, saj ga je dokazala v osmih desetletjih železnica sama. Poudarjamo pa, da se z važnostjo tega zgodovinskega dogodka morejo kosati le protestantska in Zoisova doba, francoska Ilirija in svetovna vojna s svojimi posledicami. Kako je bilo takrat v Ljubljani, ne bomo^ sami opisovali. Naj govore »Novice«, glavni tedanji naj list. Ta poročila očeta Blerweisa so najčistejše zrcalo one dobe in tedanjih ljudi, njih pojmovanja železnice, njih narodne svesti in naše tradicijonalne — servilnosti. Že dne 21. aprila 1847. so pisale »Novice«: »Zidanfe ljubljanskega kolodvora« za železnico se bo pričelo maliga serpana, de bo zidovje do zime pod streho prišlo. Ljubljanski kolodvor, ki pride blizu Moli-nove predilnice, je kolodvor druziga reda in bo kakor smo slišali 800 sežnjev dolg. — železnica do Ljubljane bo menda do jeseni $>rihod»njega leta dokončana.« Čeprav so bile ovire, zlasti v Savski soteski od Zidanega mosta proti Ljubljani akoro nepremagljive za tedanjo tehniko, vendar je gradnja presenetljivo naglo napredovala in na rojstni dan cesarja Franca Jožefa 1849. je v Ljubljano pripeljal prvi poskusni vlak o katerem poročajo »Novice«; »Druga imenitna prigodba tega dneva jc bila. da se je popoldne ob treh pervikrat po železni cesti iz Celja v Ljubljano per-pcljal hlapon (Locomotiv), kterimu kmetje lukamatija pravijo! Brez vse spodtike se je pripeljal lično ovenčan v štirih urah in pol iz Celja. Drugi pot pa bo lahko v treh urah prišel, ker ne bo imel po poti nič preiskati, kakor zdej, ko je bila perva poskušnja. Neizrečena množica ljudi, deželni poglavar in več druzih uradnikov ga je z veseljem sprejelo v kolodvoru (Bahnhof).« Še predno je potekel mesec, so pa »Novice« že lahko objavile 12 septembra 1849 program slavnosti ob otvoritvi železnice »Danes zamoremo svojim bravcem zagotovo na znanje dati, de bojo presvitli Cesar Franc Jožef I. 16. dan t. m. to je v nedeljo popoldne 20 minut po štirih s pervo vožnjo po železnici iz Dunaja v Ljubljano prišli in ž njimi Njih ministri in veliko povabljenih Dunajčanov in Gradčanov. Cesarju naproti v Celje se bo peljalo 50 Ljubljančanov. Cesar so dovolili, de bo pervo početje vožnje po železnici z veliko častjo obhajano. Gromenje topov z ljubljanskega grada bo oznanilo prihod presvitlega Cesarja. Ko se bojo mestu približali, bojo začeli zvonovi v vsih cerkvah mesta in predmestij peti. V kolodvoru, krasno okinčanem, jih bo spodobno sprejel odbor mestne srenje. Berž potem bojo ljubljanski knezoškof blagoslovili železnico Potem se bodo peljali presvitli Cesar ob gromenju topov iz Ljubljanskega grada in zvonenju vsih zvonov po Dunajski cesti skoz nalašč napravljene veličastne vrata v mesto v svoje stanovanje, ki ga bodo v tisti hiši imeli, kjer sicer deželni glavar stanujejo. Kmalu po prihodu bo gostam kosilo v kazini napravljeno (pravijo, de jih bo v vsim skupaj 450 povabljenih). Zvečer bo mesto razsvetljeno; v gle-disu, tudi spodobno razsvetljenim, bo igra; po igri pa (ob 10.) se bo začel ples v kazini, ki bo sklenil veselico tega dne. Drugo jutro (17. kimovca) se bojo Cesar s svojimi ministri naprej v Trst podali, vsi drugi gostje pa se bodo spet v Gradec in na Dunaj po železnici nazaj vrnili, ktera bo vse r.ovo življenje v Ljubljani vzbudila in Kranjsko deželo, kakor njeno kupčijo in barantanje v bližnišo zavezo z drugimi deželami pripravila. Na vse strani je tedaj imeniten lo. dan kimovca.« AH silno razočaranje, ker so Ljubljančani morali cesarja »milo« pogrešati. Hudo bo se pa po tem dogodku troštali, da je velik del gospode zaspalo vlak. Pročitajmo torej, kako so dan po svečanostih pisale »Novice« o slavnosti in pomenu železnice »Pretečena nedelja — 16. dan t. m. (septembra) je bila eden najimenitnejših dni za Ljubljano in celo kranjsko deželo. Vožnja po železnici se je, in sicer z veliko častjo začela in dunajsko mesto — srce avstrijski-ga cesarstva — z vsimi kraji, ki vmes leže, in z vsijnu kamor za Dunajem železnica pelje', je v bližnjo sosedstvo stopila s kranjsko deželo. Zares! nov čas se je aačel ta dan pri nas. Zato je pa tudi cela Ljubljana na nogah bila, in bližnjih in dlaljnih strani je privrelo toliko ljudi skupaj, de jtti morebiti še nikdar toliko v LJuMjani ni bilo. Le nekaj smo milo pogrešali — namreč presvitlega Cesarja, kterih je bolehmost lader* žala, de niso mogli Sami priti m kterih se bil v Ljubljani, kakor po celi poti koder se je peljal, kot namestnik Cesarjev, z veliko častjo sprejet. I>.a hlapona »Ljubljana« in »Triglav« imenovana, sta pridirjala perva v ljubljanski kolodvor z nadvojvodom Ai-brehtam. ministram Brukam in z mnogimi povabljenimi gosti iz Dunaja, Gradca, Mar-burga in Celja, ki so bili od zbrane množice z velikim veseljrm in glasnim »živijo« sprejeti. Tem gosta ti je prisedlo v Cel ji 50 Ljubljančanov, ktere je gosp. grof Ho-henwart, c. kr. dvorni svetovalec in namestnik namiga deželniga poglavarja, ki se zavoljo bolehnosti ni mogel na pot podati, svit-iemu Nadvojvodu v Celje nasproti peljal. Cesarjeviga namestnika častno sprejet. Kmalu po 5. so se pripeljali med grome-njem topov in petjem vsih zvonov z krasno okinčanim hlapenom v krasno okinčani kolodvor, kjer je deželni poglavar, gosp. grof Welsersheim gosp. Nadvojvoda pervi sprejel; potem je stopil predsednik srenje gosp. Gutman z vsim odbor a m mestne srenje pred njega in ga je kot namestnika presvitlega Cesarja spodobno nagovoril, se zahvalil za čast, ktera se je ljubljanskemu mestu in celi kranjski deželi z današnjo slovesnostjo zgodila in ga prosil, de naj pre-svitlemu Cesarju oznaniti blagovoli uda-nost vseskozi zvestih Kranjcev. Nadvojvoda se je prijazno zahvalil za tako slavni sprejem in je obljubil, kakor od Cesarja t poslani namestnik Cesarju vse to povedati, kteremu je potrjena zvestoba kranjske dežele dobro znana, ki je z Ljubljanskim mestom vred žlahtno kamnje v kroni avstrijski (ein Juwel in der oesterreichischen Krone). — Potem se je začelo blagoslovlenje železnice, ktero so gosp. knezoškof v sredi veliko duhovnikov opravili. Po dokončanim opravilu se je peljalo vse v mesto in zdej so se vse tiste veselice začele, ktere smo že v poslednjem listu natanjko popisali in ktere so skoraj do druzega dne terpele. — V ponedljek zjutraj ob lA 8. so se peljali Nadvozvoda z ministrom Brukam in mnogimi gospodi na Dunaj nazaj — nekaj jih je pa šele ob K 10. odrinilo. Tako je bil slovesni dan v vedni spomin pričete železnice praznovan, katera bo za popotnike, za kupčijo in kmetijo, za obertnost in rokodelstvo velika dobrota. Fabrika papirja in olja v Vevčah je na velikih shrambah (ma-gacinih) v Zalogu v okinčanih treh napisih »Kupčija, obertnost, kmetijstvo« ta veliki pomen železnice prav lepo pred oči postavila. De nekateri, ki poleg velikih cesta od vožnje živijo, po železnici v zgubo pridejo, je gotovo, — tode to je v začetku pri vsaki novi napravi dokler se ta zguba po drugi viži ne poravna. V nekterih letih je vsa ta zguba večji del pozabljena, in kdor je po-pred cela leta po cestah vozaril, se bo bolj pridno kmetije ali kakiga rokodelstva poprijel, ktera če še tako pičla in slaba, nazadnje le vunder več veržeta kakor vozni-štvo.« Sicer ponižni Ljubljančani so pa že tedaj videli napake proge in znali — seveda po letu 1848. tudi že protestirati. Letos obhajamo torej rudi 80 letnico, kar *e Ljubljana trudi za preložitev tržaške proge za Rožnik. O naših razsodnih in dalekovidnih prednikih pišejo »Novice« 21. novembra 1849.: »Odbor ljubljanske mestne srenje je položil na ministrstvo prošnjo, de naj bi železnica ne šla čez Lattermanovo sprehajališče (Alle), ker bi potemtakim narlepši kraj Ljubljanskega mesta silno Škodo terpel in je nasvetoval, de naj okoli gorice Rosen-bach se pelje.« Ljubljančani so se železnice hitro privadili, da je železniška uprava morala uvesti prve izletniške vlake »Novice* pa 10. aprila 1850. poročajo tudi o težavah čez Barje in na Krasu ter javljajo že železnico v Zagreb »Kakor se sliši, se bojo prihodnjič in celo poletje iz Ljubljane ob nedeljah in pra-arrfor! ob 2. popoldne neka-teri vozov-i po železnici v bližnje kraje vozili, kar bo Ljubljančano-m. ki bi se včasih radi na prehod peljali, pa gobovo tudi kerčmarjem (bifta.m) ondašnjih krajev prav všič. — SMši se, da bojo dela za železnico čez ljubljansko močvirje in Kras v Terst za to leto odsodena. zato ker se pri natančnim preiskava-nju kaže, da čez močvirje ki Kras železnico peljati bo silno težavno in je tedaj še veliko premisliti in preiskati. — Pot, koder naj bi železnica do Zidaniga mosta v Zagreb šla, bodo inženirji že letaš določili. Železnica se je razvijala z mogočnim razmahom in prepregla vse dežele ter zbližala vse narode. Ob 80 letnici nam stopajo z vso silo pred oči vsa pereča vprašanja, ki se tičejo železnice v Ljubljani in v Sloveniji sploh, zakaj Ljubljano ovira pri njenem razvoju sedanji kolodvor, Slovenijo pa zaprta pot na morje. Naj bi torej jubilej pospešil rešitev obeh za naše gospodarstvo življenjskih vprašanj! Drrbtine iz umetniškega sveta Nova revija. — Mojster Jakopič odpotoval. — Kogoj komponira veseloigro »Kar hočete«. — Nova smer pri ameriški »Prosveti«. Ljubljana, 14. septembra. Pretekle dni smo poročali, da se nam obetajo tri nove literarne revije. Kakor izvemo, se nam obeta sedaj še četrta, ki raj bi jo izdajala Slovenska Matica. Posvetovanja o tej reviji se vrše že delj časa, ker nekateri književniki dvomijo v njen uspeh. Novo revijo si žele predvsem književniki, ki so nezadovoljni z vodstvom »Doma in Sveta« in »Ljubljanskega Zvona«. Predvč. je odpotoval iz Slovenije mojster Jakopič. Bogat veleindustriialec ga je povabil na svoje veleposestvo. kjer bo izdelal zanj več slik in se za noldrug mesec — toliko časa ostane na veleposestvu — otresel vsakdanjih gmotnih skrbi, s katerimi mu tudi za 601etnico ni prizanešeno. — Napišite, da sem odpotoval v Indijo! je rekel pred odhodom našemu uredniku. — Tuji industrijalci imajo smisel za umetnost, naši ga nimajo! se je zgražal prijatelj, ko sem mu povedal, da Jakopič odpotuje. Kakor znano, je prejel Jakopič večje naročilo za tukajšnji Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Izdelal bo veliko stensko sliko v obliki polkroga »Jezus ozdravlja bolnike«. Slika bo nedvomno višek Jakopičevega umetniškega ustvarjanja. Premislil jo je že do konca in jo bo pričel izdelovati takoj, ko se vrne v Ljubljano. Novost bo, da bo na sliki okoli 20 figur. Mimo svojega slikarskega udejstvova-nja je mojster Jakopič zaposlen tudi s pisanjem svojih spominov, ki jih je napovedal v jubilejnem zborniku. Skladatelj Marij Kogoj je doživel s svojo opero »Crne maske« koncom pretekle sezone velik uspen. ZagrebSka kritika je štela opero med najboljša sodobna operna dela. Za »Črne maske« se interesira sedaj neka dunajska založba. Kogoj komponira zadnje čase Shakespearejevo veseloigro »Kar hočete«. Zagrebško časopisje in po njem del našega časopisja je pomotoma poročal, da pripravlja Kogoj spremljavo k Shakespearejevi veseloigri. — Kdaj bom gotov s to komično opero, še ne vem. Sedaj imam v glavi in deloma že gotovo prvo dejanje. Kogoj namerava vglasbiti tudi Levstikovega »Martina Krpana«. Libreto bo najbrže sam napisal. Naše slovensko časopisje v Ameriki je doslej leta in leta ponatiskovalo črtice, povesti In romane, izhajajoče v revijah ali pa tudi izišle v knjigah, ne da bi plačevalo avtorjem običajen pisateljski honorar. Iz je it vse veselilo. Ntmett Sebe so poslali J Amerike nam poročajo, da je glavni ured-Cesar gosp. nadvojvoda Albrehta* kterf je nik *Prosvete< g. Ivan Molek na zadnji seji glavn. odbora Slov. narodne podporne iednote odločno nastopil proti tem literar-nim tatvinam, izjavljajoč dobesedno: — Dalje bi rad izpregovoril o neki drugi reformi pri listu, ki je absolutno potrebna. To je leposlovna stran »Prosvete«. Kakor veste, si je naš list doslej pomagal s povestmi in črticami večinoma s »free luneh couiiterjem«. Enostavno smo pona-tiskovali iz knjig, revij In časopisov. Res je. da je »Prosveta« objavila že veliko originalnega in tudi honorirala avtorje, toda ponatisi so tvorili večino. Meni se to ne zdi pošteno; pravzaprav je škandal, da glasilo največje in najbogatejše slovenske organizacije nima svojih stalnih literarnih sotrudnikov, ki bi bili plačani za svoje delo. Pri ponatisin ie tudi ta nesreča, da nimamo kaj izbirati in »Prosveta« ie že ponatisnila povesti, ki ji niso delale noben« časti kot delavskemu listu. Končno smo bili informirani direktno iz Ljubljane, da pride v kratkem mednarodni cooiright tudi za staro domovino in avtorji nas bodo potem držali za vsak ponatis, ki si ga prilastimo brez njihovega dovoljenja. SNPJ je že potrošila tisočake za razne kampanje in konteste v prid svojemu glasilu in čas je, da potroši nekai stotakov ali največ tisočak za prvi literarni kontest v prid »Prosvetic Zato predlagam, da glavni odbor dovoli gotovo svoto za tekmo originalnih povesti, ki se naj takoj razpiše. Uredništvo »Prosvetet mora biti izključeno od te tekme in veljala naj bi deloma le za slovenske pisatelje v Ameriki in deloma za one v starem kraju. Seveda bi morala veljati stroga pravila, da moraio biti povesti spisane v svobodomiselnem in delavskem duhu. V prvi vrsti bi se s tem dala prilika onim našim sotnidnikom, ki so doslej pisali za »Prosveto« zastonj ali za malenkostno nagrado. Na ta način bi se list za nekaj časa založil z dobrim literarnim gradivom. Glavni odbor SNPJ je sprejel Molekov predlog in je razpisal 10 literarnih nagrad v skupnem znesku en tisoč dolarjev. Podrobnosti o tekmovanj r je že objavilo »Jutro«. Pripominjamo, da je glavni odbor SNPJ sklenil, da bo o kvaliteti poslanih del odločal g. rvan Molek. Na nfegov predlog se bodo nagrade delile v dve skupini: 5 za Ameriko in 5 za stari krai. One, ki bedo prejeli nagrade iz stare domovine, potemtakem lahko uganemo. Na isti seji glavnega odbora SNPJ je poročal g. Molek o novih pisateljskih talentih v Ameriki: Antonu Gardnu. Alojzu Benigerju, Katki Zupančičevi in Ivanu Jontezu. Vsi ti so nam seveda čisto neznani. — k. Načelnik dr. Štampar v Slo vernic Graščina v Radečah se preured v Celju postane Ljubljana, 14. septembra. Danes dospe v Slovenijo načelnik ministrstva narodnega zdravja dr. Štampar. Izstopil bo v Krškem, nakar se bo v spremstvu direktorja riigijenskega zavoda v Ljubljani dr. Firca odpeljal z avtomobilom v Ljubljano. Spotoma si bo dr. Štampar najbrže ogledal Zdravstveni dom v Cerkljah in graščino v Radečan, ki jo namerava preurediti ljubljanski oblastni odbor v umobolnico. Graščina je last usmiljenih sester in jo bodo te prodale ljubljanskemu oblastnemu odboru. Vprašanje razširjenja ljubljanske umobolnice na Studencu je postalo zadnje čase tako pereče, da ga ni bilo več mogoče odlagati. Projektirana je bila nova umobolnica, ker bi pa ta stala okoli 30 milijonov Din, se je odstopilo od tega načrta. Graščino v Radečah bi se dalo po mnenju izvedencev uspešno preurediti v umobolnico in bi stroški za potrebne adaptacije bili malenkostni. Načelnik dr. Štampar se udeleži danes popoldne tudi seje ljubljanskega oblastnega odbora, na kateri se bo sklepalo o razširjenju ljubljanske umobolnice. Seja bo najbrže zelo kratka in bolj informativnega značaja. Zvečer odpotuje dr. štampar nazaj v Beograd. Stavbno gibanje v Ljubljani Na Vrtači so delavci zaposleni s kopanjem in odvažaniem prsti, da se napravi prostor za betonski temelj visokopritlični, enonadstropni hiši prof. Breznika. V tleh bodo drvarnice in eno stanovanje, a sobe bodo tudi pod streho. Poslopje bode povečam to jesen dozidano in pokrito, prihodnjo pomlad pridejo na vrsto ostala dela in bo za maj ali junij docela gotovo. Zidarska in tesarska dela ima izvršiti Stavbna družba. Za Bežigradom kopljejo gramozna tla za betonski temelj visokopritlični, eno* nadstropni vili inž. Vladimira Mušiča, mestnega gradbenega svetnika. V vili bodo kletni prostori ter stanovanje v visokem pritličju in v prvem nastropju. Vila se bo razlikovala od ostalih ondotnih niš in vil tudi v tem, da bo imela ravno streho. Stavba ima biti izvečine letos sezidana in spravljena pod streho, spomladi pa bodo vsa dela dokončana in bo vila porabna. Zidanje bo izvršila Gradbena družba. V Kobaridski ulici je v delu betonska ograja okoli nove visokopritlične Erženove hiše. — Krapež Milko, urar, stanujoč na Večni poti v svoji vili (št. 2) si dela zada] za vilo gospodarsko poslopje. Zidarsko delo je v grobem sezidano in strešje pokrito. V tem poslopju bo drvarnica in kopalnica. Zidarska dela Je prevzelo stavbno podjetje G. Tonnies. — V Ožbetovi ulici blizu Večne poti se gradi betonski temelj visokopritlični hiši ščetarja Hinka Šimenca. Pod to streho bodo stanovale stranke v visokem pritličju in v prvem nadstropju. Stavba bo do zime v grobem gotova, spomladi pa se dovršijo vsa druga gradbena dela. Zidarska dela bo izvršil zidarski mojster Vinko Borec. Pod Rakovnikom južno od Železniške proge rase hitro iz travnikov lesena vas. Tu delajo nizek betonski temelj, zraven tešejo hlode za strešje, tam obiiajo lesene stene s trsjem in jih ometavajo z malto. Vse niti in se žuri, zima se bliža in se mora z delom pospešiti. Danes stoji v tej novi vasi do malega Šestdeset hiš. Postavili pa jih bodo najmanj še enkrat toliko. Vas ima že eno v grobem napravlieno cesto, a projektirana je še ena, pa večja. Skoraj vse hišice so narejene po enem kopitu in tudi stanejo približno enake denarje, to je je 18 do 20 tisoč Din. Svet je mestni, vsak lastnik lesene hiše mora plačati letno 120 Din najemnine. Vsa vas ima skupen vodovod in skupen objekt, kamor morajo še kralji in cesarji peš. Kakor omenjeno, so vse hiše od vrha do tal lesene. Zadnje dni pa si gradi neki Omerza zidovje in lesa in cementa. Kako bo s svojo hišo zadovoljen, bo pokazala prihodnost. To selišče pod Rakovnikom je pač skromno, a ne žalostno kakor ono v mestni gromozni lami. Na Kodeljevem blizu železne ceste ie v delu povečanje Pečarjevesa gospodar-skega poslopja. Poslopje je pokrito in v grobem malone dozidano. Cesta mimo tega poslopja in drugih hiš je v delu, kar bo kolikor toliko vplivalo na nadaljnje zidanje večjin in manjših hiš ob njej. — V bližini Ceste ob Ljubljanici si bosta napra* vila skupno dvodružinsko pritilčno hišo tramvajska uslužbenca Herman in Rotman. Da bosta stavbne stroške laglje zmagovala, sta sklenila vsak prost čas pri zgradbi pomagati. Zidanje bo vodil zidarski mojster Anton Mavric. V Vodmatu je v grobem sezidana, a še ne pokrita visokopritlična, enonadstropna hiša ob cesti, ki gre vzporedno z Zaloško cesto. Hišo je namenil oče Oražem svoji hčerki — Ob cesti, še ne dograjeni cesti se koplje svet za temelj visokopritlični, enonadstropni Oražmovi hiši. Obe hiši bo zidal zidarski mojster Mihael ZrimŠek. Zadnji čas je že, da se obe imenovani cesti zvežeta z novo ulico mimo šolskega poslopja, da odpade ljudem velik ovinek, kadar hočejo v mesto ali iz mesta domov. Kadar se tukaj odpre zaželjeni izhod na Zaloško cesto, bo tamkajšnii svet veliko več vreden, pa tudi hiše bodo pridobile na svoji veljavi. V Rožni dolini v bližini Večne poti je v malem sezidana in pokrita visokopritlična '. v umcbc-lr ico - Invalidski dom Zdravstveni dom Dr. štamparjev delokrog se je, kakor znano, znatno povečal. Poprej ie imel pod svojim nadzorstvom le higijeno, sedaj pa ima tudi vso sanlteto v državi, kakor bolnice, zdravilišča itd. Njegovemu današrre-mu prihodu v Ljubljano se pripisuie vel k pomen. Zanimivo je, da je včeraj dospel v Ljubljano akt, s katerim postane do odloku ministr. nar. zdravja Invalidski dom v Celju Zdravstveni dom. Invalidski dom se ima v najkrajšem času preurediti v Zdravstveni dom že radi šolske poliklinike, ki so io dtložirali iz barak. Odlok ministrstva narodnega zdravja je tem boli zanimiv, ker si lasti ljubljanski oblastni odbor do In\.i-lidskega doma v Celju gotove kompetenee. Pričakovati je, da se bodo invalidski domovi v vsej državi preuredili v zdravstvene domove, ker je tendenca ministrstva narodnega zdravja, da preideio vse socijalne in higijenske ustanove pod eno streho. G. načelnika dr. Štampana ob njegovem prihodu v Slovenijo prisrčno pozdrav, ljamo. Njegova vnema za zdravstveno skrbstvo v državi je splošno znana in zato je gotovo, da bo ponovno po svojih močeh skušal vplivati, da se tudi v Sloveniji kar največ stori za zboljšanje zdravstveni/, razmer. — k. hiša s podstrešnim stanovanjem. Z delom se tako niti, da se bo njen gospodar Edvard Ferschnik, član orkestra Nar. gled., že pred zimo vselil pod svojo streho. Zidarska dela izvršuje zidarski moister Valentin Battelino. — Na cesti V se adaptirajo stanovanja v visokem pritličju in v prvem nadstropju vile (štev. 35). ki je lastnina knjigovodje Antona GeržiniČa. Prezidavo izvršuje inž. Dukič. vitez Rdeče palače«, kakor so krstili hudomuSneži Številne prosilce. Končno, po več mesecih obravnavanja, je padla odločitev. Selitve so se pričele 1. avgusta, končale pa so se v glavnem pretekle dni. , „ Podrobnosti o Rdeči palači so bile že objavljene, zato se omejimo na naslednje podatke: Celoten blok Rdeče palače obstoji iz 10 parcel s skupno površino 6950 m2, od katere je zazidanih 3140 m*. S parcelami vred znašajo stroški palače 15 milijonov Din. Da so stanovanja najmoderneje urejena po vzorcu velikih stanovanjskih palač v inozemstvu, je menda 6amo ob sebi razumljivo. Ljubljana se je hotela postaviti z Rdečo palačo in to se ji je tudi posrečilo. S ponosom jo bomo lahko razkazovali tujcem kot primer stavbne podjetnosti ljubljanske mestne občine. Rdeča palača, za katero je izdelal načrt in vodil stavbna dela inž. g. M u š i č, ima Stopnišče L II. nadstropje: dvosobno št. 2 (14.000) Ivan Lautar, magistratni poddirektor v p.; trosobno št. 3 (14.225) Franc Vrhovnik, profesor; III. nadstropje: dvosobno št. 4 (14.000) Sava Tripković, divizijski general, trosobno (št 5 (14.100) dr. Ernest Maver, oblastni sanitetni referent; IV. nadstropje: dvosobno št. 6 (12.000) Fr. Albreht, tajnik teološke in medicinske fakultete; trosobno št. 7 (14.025) Kamilo Mikič, prokurist; stanovanje v strešnem nastavku: trosobno Št 8 (13.500) Veličan Fink, mestni blagajnik v p. Stopnišče IL Pritličje: dvosobno št. 4 (7250) t rane Theuerschuh, drž. zvaničnik; I. nadstropje: dvosobno št. 5 (7350) Jakob Kremžar, strojevodja; II. nadstropje: štirisobno št. 6 (16.HO)) Viljem Rohrman, kmetijski svetnik, dvosobno št. 7 (7350) Josip Volčič, višji imanč-ni inspektor; III. nadstropje, štirisobno št. 8 (16.150) dr. Franta Mis, mestni zdravnik, dvosobno št. 9 (9200) Marija Likar, vdova učitelja; IV. nadstropje št. 10 (15.650) dr. Josip Pogled na Rdečo palačo s Poljanskega nasipa 10 traktov ali objektov, ki so vsi strogo ločeni po dvoriščih in stopniščih. Lega vseh stanovanj je taka, da ima najmanj ena soba južno, vzhodno ali zahodno solnce. Vse sobe, katerih velikost znaša do 35 m», in predsobe imajo parketna tla, slikane ao v svetlih enobarvnih tonih v apnu, dočim so okna in vrata pleekana in lakirana s svetlo barvo. Vsako, tudi najmanjše enosobno stanovanje ima poleg ostalih pritiklin kopalnico z najmodernejšo Junkersovo plinsko pečjo in balkon. V vseh objektih je napeljan plin, električna razsvetljava in vodovod Vsak objekt ima svojo pralnico v podstrešju. V vsakem stopnišču je montirano dvigalo za kurivo, izpeljano iz kleti do podstrešja. Gradbeni urad izdela še trotoar Gradbeno vodstvo je še vedno v palači. Hočeš nočeš mora biti vsem stanovalcem tudi nekakšna vrhovna instanca, na katero se vsakdo obrača, kakor hitro ni v stanovanju kaj v redu. Obenem s selitvami so se množile rudi stranke v pisarni gradbenega vodstva. — Gospod inženjer, v našem stanovanju štedilnik ne vleče. — Ste že preveč naložili vanj. Poskusite najprvo s papirjem in ko povleče, šele zakurite l — Pri nas pa zvonec ne funkcijonira in vendar je bil šele predvčerajšnjim montiran! — Ste ga že pozabili naviti! — Ali ga je treba navijati? — Seveda! — Gospod inženjer, kje pa naj perilo razo be samo? — Par dni še potrpite, da vam postavimo na dvorišču stebre. V kratkem boste lahko sušili Že v sušilnici pod streho. — Ali bo lahko vsak sušil, kadar bo hotel? — Ne, stranke se bodo vrstile. Sicer pa prejmete pismeno obvestilo, kolikokrat na mesec boste lahko do konca leta prali in sušili perilo in ob katerih dneh. — Gospod inženjer, kaj pa trotoar, ali ga boste postavili ali ne? _ Seveda ga bomo! Ta preklicani trotoar bi moral biti že pred dnevi postavljen. Pošiljatev robnikov je sicer že prišla, a so robnike prevzeli za Vegovo ulico, kjer so baje bolj potrebni, ker se bliža proslava -Napoleonove Ilirije in morajo biti dela tam do 14 oktobra že dovršena. Sedaj se pričakuje nova pošiljatev robnikov in kakor hitro pride, bodo takoj začeli delati trotoar. Trotoar dobe vsi objekti, da bo povsod mogoč dohod v palačo po njem. Sredi velikega dvorišča bodo zasadili vrsto topolov, prav tako pa tudi ob Ljubljanici med stranskima traktoma. Stranska dvorišča bodo posuli z gramozom, v vežah ali >kalonah< pa položili na betonirana tla lesene kooke. Zanimivo je, da vodi skozi Rdečo palačo s Poljanske ceste javna cesta na cesto ob Ljubljanici. Cesto ob Ljubljanici bodo regulirali po načrtih mojstra Plečnika obenem z reguliranjem velikega cestnega kompleksa na Ambroževem trgu in Čez šentpeterski most proti Taboru. V Rdeči palači stanujejo (številke v oklepaju pomenijo letno najemnino, ki se ravna po velikosti stanovanja): Fischinger, sodni svetnik, dvosobno št 11 (9.100) Franc Kapus, profesor. Stopnišče HI. Pritličje: dvosobno št. 1 (7.450) Ludovik Osterc, magistralni sluga; dvosobno št 2 (7225) Alojzij Ljubic, magistratni 6luga; I. nadstropje: dvosobno št. 3 (7850) Stane Podreberšek, poštni uradnik; dvosobno št. 4 (7650) Marija Jereb, vdova mestnega uslužbenca; II. nadstropje: dvosobno št. 5 (7775) Ferdo Vovko, monter; dvosobno št. 6 (7550) Leon Fink, strokovni učitelj; III. nadstropje: dvosobno št. 7 (7525) Miha škrlovnik, strojevodja; dvosobno št. 8 (7300) Pavel Glaser, uradnik poštne direkcije; IV. nadstropje: dvosobno št. 9 (7525) Ig. Fink, davčni izvršilec; dvosobno št. 10 (7300) Albin Tome, tehnični uradnik. Stopnišče IV, Pritličje: enosobno št. 1 (5350) Ludovik Novohradskv, strojevodja; enosobno št. 2 (5575) Viktor Fritsch, hranilnični uradnik; I. nadstropje: enosobno št. 3 (5950) Frančiška Rozman, trgovska nastavljenka; enosobno št. 4 (5975) Cecilija Žabjek, po-strežnica; II. nadstropje: enosobno št. 5 (5850) Marija Speil, magistralna uradnica, enosobno št. 6 (5875) Joško Kozlevčar, uradnik; III. nadstropje: enosobno št. 7 (5700) Ladislav Gabršek, knjigovodja, enosobno št. 8 (5700) Marija Klun, vdova; IV. nadstropje: enosobno št. 9 (5625) Anton Gorjanc, uradnik; enosobno st. 10 (5650) Anton Žitnik, strojni stavec. Stopnišče V. Pritličje: enosobno št. 1 (4775) Matija Zupančič, strojevodja; dvosobno št. 2 (8025) Anton Ravnik, profesor; I. nadstropje: dvosobno št. 3 (9100) Ivan Bajžel, učitelj; dvosobno št. 4 (7075) Joško Čampa, sod. oficijal; dvosobno št. 5 (7975) Kamilo Kratochvrill, kanclist; II. nadstropje: dvosobno št. 6 8975) Vinko Gregorič, učitelj; dvosobno št 7 (6975) Ivan Kralj, dež. 6odni svetnik; dvosobno št. 8 (7825) Anton Rupnik, magistr. pisar, ravnatelj; III. nadstropje: dvosobno št 9 (8800) Anton Dragan, 6trok. učitelj; dvosobno št 10 (67OO) Joško škof, knjigovodja, dvosobno št. 11 (7700) Lucija Trampuš, učiteljica; IV. nadstropje: dvosobno št 12 (880O) Vilko Mazi, strok, učitelj, dvosobno št 13 (67OO) Josip Škerlavaj, 6odni nadoficijal; dvosobno št 14 (7600) Leopold Jak, poslovodja. Stopnišče VL Pritličje: dvosobno št 1 (8175) Alojzij Pengal, knjigovodja; dvosobno št 2 (9100) Alojzij Klasek, restavTater; dvosobno št. 3 (7225) Ivan Vidmar, strojni stavec; dvosobno št. 4 (7350) Franc Kokalj, sprevodnik; I. nadstropje: dvosobno št. 5 (8350) Josip Kelnarič, delovodja; dvosobno št. 6 (9650) Stanko Likar, uradnik Okrožnega urada; dvosobno št 7 (7400) Robert Dientl, knjigovodja; dvosobno s kabinetom št. 8 (7825) Fran Ferjan, gimnazijski profesor; II. nadstropje: dvosobno št. 9 (8250) Anton Ravnikar, poštni uradnik, dvosobno št 10 ^9600) Stanko Legat, šolski upravitelj; dvosobno št 11 (7400) Luiza Zickero, uradnica v p.; dvosobno s kabinetom št 12 (7825) Avgusta Sonc, vdova; III. nadstropje: dvosobno št. 13 (S.25'0 Janko Vidmar, sodni nadofic.; dvosobno št. 14 (9600) Ernest KramaršiČ, davčni upravitelj; dvosobno s kabinetom št 15 (935 1) dr. Nikolaj Omerza. profesor. Stopnišče VII. Pritličje: trosobno št. 1 (10.950) dr. Rudolf Kolarič, prof.; trosobno št 2 (10.950) Juš Kozak, profesor; L nadstropje: trosobno št 3 (11.525) Vinko Borštner, vladni svetnik; trosobno št 4 (11.525) Pavel Plesničar, učitelj; II. nadstropje: trosobno Št. 5 (11.425) Josip Gagel. trgovec; trosobno št. 6 (11.425) Franc Selan. magistratni uradnik; III. nadstropje: trosobno št. 7 (11.175) Alojzij Gregorič, direktor; trosobno št 8 (11.175) dr. Savnikova; IV. nadstropje: trosebno M. 9 (11.175) Rado Pavlic, profesor; trosobno ?[. 10 (11.175) Jakob Rupelj, carinski inspektor. Stopnišče VIII. Pritličje: enosobno s kabinetom št 1 (4775) Avgust Jeranče, hišnik; dvosobno št. 2 (8025) Jakob Keržan, policijski -traž-nik v p.; I. nadstropje: dvosobno št 3 (9100) Ivan Šlais, profesor; dvosobno št. 4 (7975) inž. Bogdan Pahor; dvosobno št. 5 (7975) Anton Logar, okr. tajnik; II. nadstropje: dvosobno št 6 (8975) Božo Borštnik, urednik »Jutrac; dvosobno št. 7 (6975) dr. Anton Vodnik, knjižničar; dvosobno št. 8 (7825) Ante Gnidovec, drž. uradnik; III. nadstropje: dvosobno št. 9 (8800) Ivan Rozman, višji sodni ofic; dvosobno št. 10 (67OO) Anton Gaspari, cest; dvosobno št. 11 (7700) Stanko Trček, uradnik; IV. nadstropje: dvosobno št. 12 (8800) Ivaji Kocjan, uradnik OUZD; dvosobno št. 13 (6700) Alfonz Vakselj, ravn. kina Matice; dvosobno št. 14 (7600) Franc Čemažar, profesor. Stopnišče IX. Pritličje: enosobno št. l (5450) Beno Finz, knjigovodja, enosobno št. 2 (5150) Iv. Oblak; I. nadstropje: enosobno št. 3 (6050) Josip Moretti, uradnik OUZD; enosobno št 4 (5750) Karol Arko, postni uradnik; II. nadstropje: enosobno št. 5 (6000) Leopoldina Zupan, magistratna uradnica; enosobno št 6 (5675) Mgrija Roškar, vdova; III. nadstropje: en$emladni sezoni. Družina Mure ima svojo naj-jačjo oporo v vratarici Cimpermanovi, ka ima običajno slavno vlogo pri njenih zmagah. Tudi družina Ljubljane je tokrat zelo močna. Njena edina šibka točka je vratarica. ki pa ima izvrstno oporo v Brodarjevi in v krilski vrsti, v kateri j« omeniti zlasti najmlajšo i-gralko naše reprezentančne družine Urbasovo, ki je izreden bazenski talent. Napadalni trio nase družine je eden najboljših, kar smo jih moglč postaviti v zadnjih letih, tako da z zaupanjem lahko priča-ik^em-n. da bo Ljubljana dobrv in uspešno zastopana. Vs:opm:ma k prireditvi :e zmerna, tako da je pose: omogočen vsakomur. Tekma se vrši na •igrišču Ilirije ob 16.30. Ljubljana na pragu Jeseni DANES 14 „AKADEMIJA* GLEDALSKIH IGRALCEV ob 20. v Uni onu Zadnji dnevi kopalne sezone — jetnega možička — Študenti se Ljubljana, 14. septembra. Ljubljančani so zadovoljni. Lani v tem času je bilo kopalne sezone že konec, ko-nec je bilo poletnega rajanja, flirta in podobnih zadev, letos se pa vreme dobro drži in vse kaže, da se bomo kopali tja do oktobra ali pa še čez. Septemberska vročina namreč prav nič ne zaostaja za ono v avgustu in Ljubljančani so prepričani, da gre vse to na račun letošnje zakasnele kopalne sezone. Saj je ves maj lilo in tudi junij ni brl nič prida. Baje imamo tako idealno vreme samo po zaslugi nekega odbora, ki je poslal pritožbo na najvišjo vremensko instanco in je zahteval, da se sezona podaljša najmanj za celi september. Istega mnenja je morala biti tudi Ilirija, ki je šele koncem sezone najela plavalnega trenerja. No, pa je imela prav, čeprav so se ji nekateri smejali. Trener ima res pri-lrko pokazati svojo plavalno umetnost tudi v septembru in baje se pTav resno trudi vtepsti našim fantom v glavo ali bolje rečeno v noge, plavalno umetnost. Naš urednik je imel priliko opazovati ga, kako je tekal po kopališču gor in dol, zmerjal in kritiziral vse vprek, popravljal napake, kričal, da mu stil ne ugaja in da naj nikar ne plavajo kakor plohi. »Sie*c, je dejal dolgo-krakemu Rogiju, ki ga pozna nemara pol Ljubljane, kajti ga je čez pleča še enkrat več kakor drugih, v višini se pa približuje že drugemu metru »wozu haben Sie denn dSe Fiisse?« »Na und Dir Stili!« In tako dalje! Nad vsakim je robantil, vsak je moral na njegov ukaz gor in dol, pa semtertja, včasih kar do onemoglosti. »Jih bo zrihtal«, so dejali Ljubljančani, ki so opazovali njegov trening. Je prav, naj jih le! Spričo podaljšane letne kopalne sezone in skoro gotovega dejstva, da se nam obeta tudi zimsko kopališče, je torej res odveč načrt nekega Ljubljančana, ki se jc navduševal za idejo, da bi kazalo zemljo premakniti iz tečajev in pomakniti Ljubljano bolj proti ekvatorju, češ, da bi imeli potem večno poletje in polt kakor zamorci. Edino to bi v tem primeru lahko prištevali med izgubo, da bi na barju še vedno ne bilo mogoče saditi riža ali pridelovati kave. o čemur so nekateri že resno razmišljali. To seve samo v primeru, da bi se jim res posrečilo Ljubljano pritegniti bolj k ekvatorju. Lastavke se že selijo, študenti se pa vračajo v Ljubljano. Mesto je zadnje dni kar oživelo. Na promenadi je zvečer prav živahno, študenti stoje v gručah, se pomenkujejo o začetku pouka, o izpitih, knjigah, lepo prebitih počitnicah itd. Splošna tema je šola. Pred Mestnim domom je precej živahno. Na dijaškem sejmu cvete kupčija. Za »prvo« in »peto«, za »tretjo« in »osmo« in če bi bila deveta, bi ponujali tudi za deveto. In poleg knjig postrežejo tudi z drugim, n. pr. z notami. »Želite .Poljubljam Vam roko, madam?* vpraša nadebudni študent damo, ki se je vštulila med nje. »Ali pa morda Ramono? Ta ni več moderna. Morda kaj novejšega, originalne j šega? Ej, študentje ga pa res pihnejo. S študenti se vračajo tudi letoviščarji. Z morja, iz lepe Rogaške Slatine, skoro že mondenega Bleda, z vročega Raba, zelenega Lida ali celo iz Monte Carla. Teh je sicer najmanj, povedati si pa imajo največ. No, in te dni so se vrnili iz romantičnega kopališča rudi trije Ljubljančani, o katerih kroži zdaj po mestu prav zabavna in pikantna zgodba. Pravzaprav gre za nekak zakonski trio. On, ona in njegova prijateljica. Milostiva se je na morju imenitno zabavala Družba je bila izvrstna, moški kavalirji od sile prijazni in sploh vse fletno. EdSno kar je milostivi grenilo veselje, je bilo, da je mož le preveč tičal skupaj s prijateljico, ki sta jo bila povabila s seboj. Mislila pa je, da gre samo za nedolžen flirt, kakršnega si je privoščila večkrat tudi sama. »Saj ima skoro pravico do nekakšne kompenzacije!« si je mislila na tihem in ni si belila glave. Ker je za možiček le preveč gledal čez zakonski plot, je milostiva sklenila stopit; mu na prste. — Prav nič ne nasprotujem tvojemu flirtu z mojim možem — je dejala prijate- Kako je milostiva ugnala pod-vračajo, lastavke nas zapuščajo Ijici. Anica, poznam te in zavoljo mene lahko ž njim koketiraš. Toda samo pod pogojem, da mi vse poveš, in da ga pošteno oskufeeš. Si razumela? Anica jo je debelo pogledala, milostiva je pa nadaljevala — Ne glej me tako začudeno, stvar jc popolnoma resna. Denarja, ki ga zapravi moj mož v hrepenenju po ljubavnih pustolovščinah, hočem biti deležna. To je pa mogoče samo, če sem z njegovo ljubico v boljših odnošajih. Obljubiti mi mora? da mi daš najmanj polovico denarja, ki ga s poljubi in flirtorn izvabiš od mojega moža. Anica je spoznala, da ima prijateljica prav in kar čez noč je na>talo novo razmerje. Milostiva in Anica sta se v nove razmere kmalu vživeli, »on« se pa ni mogel. Za kvartanje in za ruleto mu je začelo primanjkovati, pa tudi slabše cigare je moral kaditi. Bara in kavarne se je začel izogibati. Kar je prihranil, je milostiva kot delničarka njegove zakonolomstva naložila v banko. Baje je ta idila trajala vse dni bivanja na morju. Zakonski trio se je te dni vrnil v Ljubljano, prijateljici v najboljšem razpoloženju, mož pa zelo slabe volje. Toda lepi poletni idili grozi jesenska slana. Mož so je baje ljubice naveličal Njegova pametna ženica je to opazila in sedaj iSče novo prijateljico. Ce hočemo spregovoriti tudi o bilanci letošnjega kopanja, moramo ugotoviti, da je bila zelo ugodna. Maj in junij sta bila prilično enaka lanskemu, česar pa o juliju in avgustu ne moremo trditi. V obeh mesecih lani skoro ni padla kaplja dežja, dočim smo imeli letos več deževnih in hladnih dni. Koncem julija in avgusta se je vreme kisalo. Najlepše je odrezal do sedaj september. Ze tri tedne ni bilo dežja in vse kaže, da bo sezona res trajala do oktobra. Lepih kopalnih dni jc bilo doslej okoli 100, kar približno odgovarja našim razmeram v lepih poletjih. Zato je tudi bilanca naših popališč zadovoljiva. Najbolje se je? menda odrezala Diriia, ki je lahko zadovoljna z vremenom in obiskom; slabše so je odrezala mestna občina. Ljubljanica jo izgubila na svoji privlačnosti. Kopališče jo bilo slabše obiskano kot lani. Krivda je deloma v tem, da je pustila občina zmanjšat! bazen, na drugi strani je pa večino Ljubljančanov zvabila Ilirija. Več kopalcev kot mestna občina je imela divja rivijera na »Spici«« in na obeh bregovih Ljubljanice ter Grubarjevega prekopa. Tudi v Mednem ni bil obisk zadovoljiv. Kopališče je nekam od rok in pride za Ljubljančane samo ob nedeljah v poštev. Res je lega kopališča idealna, vendar pa vse kaže, da Ljubljančanom kopanje na Jezici in v Tomačevem bolj ugaja. Tako je vsaj soditi po obisku. Ljubljanska porota Pretep in uboj v Šiški Zadri jega >uii>ja lerto« so pila nekake h fan*;e bz L>ujb!:ane v Alullerjevi gostitoi v Janševi ui ci v SišUci. Dokler so sedeli v gostiikii. ni bi-lo n:č hudega in ko iih je dobrodušni gostilničar opozoril na polioijs&o aro. so odšla iz gostilne. Ko so pa prišli na dvorišče, so se hoteli neikateTĆ peljati z vozom pred kavarno »Triglav«. Tega ra m dovolil Avgust Roje in začel se je prerivat; s Starfcoim Fabjanom. Bratu Avgustu je prišel na pomoč obdolžemi Ivan in vnel se je splošen pretep, fantje so se bili s pestmi, !e Ivan je h ! oborožen z nožem ter je lahko poškodoval Zajca Avrirerta. Ker so bili fantje jezni, da se Wan tepe z nožem, so ga prerili na cesto, kjer se le še nadalje tepel s C-tankom Fabjanom ter ga zabodel v prsa. da je fan< že dru-gi dan ured. Pen preje je pa Kan tudi lahko poškodoval z girab-Hamj na komolcu Franceta Ho«mca. Ob-ofemi je v preiskavi ves čas trdćl, da je samo branjj svojega brata in mahal okol« sebe. ne da bi nameraval koga poškodovati, še mani na ismrtit Razpravi predseduje sodnik okrožnega sodišča dr. Kaiser, a prisednika sta sodnika okrožnega sodišča Kralj in Velušček. Državno tožilstvo zastopa državni tožilec Ja-voršek, a obdolženca zagovarja dr. Krejči. Na podlagi izpovedb prič je državni tožilec umaknil obtožbo radi uboja in predlagal kaznovanje radi prekoračenja eilo-brana. Obravnava, ki je zadnja v jesenskem zasedanju, ob sklepni licta še ni bila končana. Strap 4 St^ 210 Dnevne vesti. — Opozorilo staršem dijakov 7. razreda realnih gimnazij. Prosvetni inspektor razglaša: Z začetkom letošnjega šolskega leta se bo 7. razred rj?. realnih gimnazijah cepil na dva oddelka: na takozvani A-tip, v katerem prevladujejo jezikovni predmeti, in B-tip, v katerem prevladujejo realni predmeti. Razlika teh dveh tipov je v na. slednjih predmetih: v A-tipu latinščine 5 tedenskin ur, v IMipu 2 uri; v A-tipu ruščine 3 ure, v B-tipu ni; v A-tipu kemije nič, v B*tipu 2 uri; v A-tipu matematike 2 uri, v B-tipu 4 ure; A-tlpu opisne geo«. metrije nič, v B-tipu 2 uri. V ostalih predmetih se tipa ne razlikujeta. Razume se, da se bosta oba tipa prihodnje leto nadaljevala tudi v 8. razredu. — Velik uspeh jugo slovenske« a skladatelja v Argentini. Jugosiovenski skladatelj Josip Stolcer - Slavenski, ki je Študiral nekaj let v Pragi, Je dosegel te dni s svojo »Balkansko simfonijo« velik uspeh v Buenos Airesu. »Balkansko simfonijo« so igrali pred leti tudi v evropskih mestih, v Berlinu, Varšavi, Hamburgu itd. m povsod je bila sprejeta z navdušenjem. Letos pride na koncertni repertoar v Monakovu in Dortmundu, — Odobrena inženjerska praksa. Ministrstvo javnih del je dovolilo ing. Avgustu Jugu iz Maribora javno prakso na vsem ozemlju države, špedjalno iz kulturno - tehnične stroke. — Iz državne službe. Za rudarskega računskega revidenta pri direkciji državnega radnika v Zabukovci je imenovan bivši rudarski računski revident, zdaj pisarniški pomožni delavec pri isti direkciji, Cvetko Kavčič. — Iz »Službenih Novin«. V »Službenih Nosnnah« št. 313 z dne 12. t. m. je objavljen zakon o konvenciji med kraljevino SHS in Češkoslovaško glede reguliranja medsebojnih terjatev in dolgov, nastalih pred 26. februarjem 1919 v prejšnjih avstro - ogrskih kronah med jugoslovenskimi in češkoslovaškimi upniki ali dolžniki. Konvencja je bila sklenjena v Pragi 7. novembra 1938. — Zagrebški urednik ponesrečil na Tirolskem? Graška »Tagespost« poroča iz Inns-brucka, da pogrešajo zagrebškega urednika dr. Bobka, ki je v sredo napravil s svojo svakinjo izlet na planine pri Innsbrucku. Iz Inssbrucka je odšla posebna reševalna ekspedicija pogrešanima turistoma na pomoč. —Dalmatinci se selijo v Ameriko. V Splitu je te dni pristal prekooceanski parnik »Martha VVashington«, ki bo vkrcal 160 izseljencev, od teh 120 Dalmatincev. — Opozorilo turistom. SPD opozarja svoje člane na omnibus, ki vozi vsak dan iz Ljubljane v Cerklje, odhaja izpred Fi^ovca ob 7» 18.30 in ob 18. S tem je omogočeno turistom priti v kratkem ča6u na Krvavec. Is Cerkelj je 8 ure dobre hoje do Doma na Krvavcu. Cena vožnje je zmerna. — Zatvoritev planinskih koč. SPD naznanja, da se zatvori jutri 15. t m. Vodnikova kofta na Velem polju. Jutri se zatvorilo še sledeče koče: V kamniških planinah Cojzova koča na Kokrškem sedlu, ki bo do nadaljnega oskrbovana 6amo ob sobotah in nedeljah, dnevi pred prazniki ter na praznik, koča na KoroSici in Frischaufov dom. — Znanstvena predavania v »Radio-Ljobijana*. Kakor v preteklem letu, se je odzval tudi letos Higijenski zavod v Ljubljani vabilu uprave Radio - LJubljana«, da Hrevzame organizacijo zdravstvenih predavanj. Vabijo se vsi gg. zdravniki, ki žele predavati v jesensko-zimskl sezoni v »Ra* dio - Llubliana«, da javiio teme in termin predavani zavodu. Zdravstvena predavanja se bodo vršila vsak ponedeliek ob 19. uri. — Brezplačni obisk HigiJenakega muze. ja. Higijenski zavod v Ljubljani namerava drugo leto preurediti Higijenski muzej n* velesejmskem prostoru. Da si ga morejo ogledati vsi oni, ki ga do sedai Še niso po-setili, nudi vsem brezplačen obisk. Higijen« ski muzej Je odprt vsak dan od 15.—18. ure. — Udruženje jugoslovenskih intenjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana opozarja svoje člane, ki si hočejo dati nostrificirati svoje inozemske inženjerske diplome, da dobijo vzorec prošnje v tajništvu sekcije. — Kongres ctonlstllčnih organizacij v Osi* jeku. Dne 29. t m. se vrši v Osijeku kongres cionističnih organizacij iz vseh krajev države, a kongres vlada precejšnje zanimanje. — Obilna trgatev v Dalmaciji. V Dalmaciji, zlasti v šibeniški okoiici začne v ponedeljek trgatev. Trgatev bo izredno dobra in obilna. Samo v šibsrtfškem okraju bodo pridelali 16 milijonov litrov vina. Po kakovosti je grozdje prvovrstno. Zadnji vroči dnevi so bili zel.j ugodu* za vinogradnike. Cena moštu še ni znana, zi' se pa, da bo zelo nizka. Mnogi vinogradniki, ki imajo Še nerazprodane lanske zaloge vina, so v veliki zadregi, ker Jim primanjkuje sodov in bodo prisiljeni proda lati mošt za vsako ceno. — Prijatelji C. AL dražbe Jutri v Kranj na veliko skupščino! Vožnja polovična, kupite pri blagajni cel vozni listek do K?anja in zahtevajte mokri žig. — Plošče »PoUubUam Vam roko mada« me< in »Ramqna< zopet prispele. Naročite takoj, ker je bila prva poSllka v 24 urah razprodana. Dobi se satno pri »GRAMOFON* A. RASBBROER, LJubljana — Miklošičeva c. 34. CBeJ tudi današnji oglas. 519-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo preteSno oblaZSno m da manjše padavine odnosno nevihte niso izključene. Včeraj je bilo lepo samo v Sarajevu, drugod pa bolj ali manj oblačno. NalvtSJa temperatura je znašala v Sipina 31, v Skoplju 28, v Zagrebu 27, v Ljubljani 26J5, v Beogradu 26, v Mariboru 24 stopinj- Davi je kazal barometer v Ljubljani 7 /..iskih m drugih službenih p datkov. h ij takoj potom svoje pristojne (evidenčne) jb* »e ur.?« jo z<\ pr.pravo svo-j h vojaških I'Stžn, da se s lem i/egrejo morebitnim nepri w .p;. Vojaške listine morajo biti v popolr m redu. Iz njih ni-ra bil' 'udi razvidno, da se Je obveznik ve-Ja . pravilno in pravočasno /.»'.i'eva. nri občanskem uradu vsakokratnega svojega bivališča (v Ljubljani pri mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. l/I.). Za točno vojaško zglaševanje so odgovorni predvsem obvezniki sami, dalje pa tudi njihovi sorodniki ter stanodajalci in službodajalci, ki bi ne smeli imeti zaposlenega nikogar, ki nima svojih vojaških listin v redu. —li Nova gledališka sezona v ljubljanskem gledališču. Ljubljanska drama otvori sezono v soboto 21. tm. Otvoritvena predstava bo Goethejev »Faust«. To največje delo nemškega genija bo to pot drugič vprizorjeno na slovenskem odru. Pred 20 leti se je igral Faust v režiji takratnega intendanta, višjega mag. svetnika, gospoda Frana Govekarja z Nučičem v naslovni vlogi. Marjetico je igrala gospa Borštnikova, Mefista pa g. Dragutinovič. Letošnjo vprizoritev Fausta je pripravil prof. Osip Sest. Osnutke dekoracij je izvršil stenograf akad. slikar prof. Vavpotič. naslikala pa jih je gledališka slikama pod vodstvom šefa g. Skružnija. Pri tej vprizoritvi »Fausta« se bo prvikrat uporabil sistem misto-rijskega odra, ki daje možnost hitrih izmenjav v sceni. To pa zato. ker ima več pozorišč. —lj Obnova hiš. Na Bleiweisovi cesti postavljajo oder ob trinadstropni hiši (št. 1). Hiša je last direkcije šum kraljevine SHS. Popravilo ometa in beljenje zunanjega zidu bo izvršilo gradbeno podjetje G. Tonnies. — V Krakovski ulici je dal Ivan Bolta napraviti večja okna v pritličju enonadstropne svoje hiše (štev. 20). Zdaj se še popravlja omet, na kar ee bo poslopje tudi pobelilo. — V Florijanski ulici se obnavlja enonad-stropna hiša (štev. 80) Adele Uršič. V tej ulici sta se obnovila tudi enonadstropni hiši (Štev. 4o in 42). Gospodar prve je Andrej Primec zadnje pa Jakob Jesi h. — V Rožni dolini je bila zadnji čas pobeljena Vevrova pritlična hiša (štev. 9) na Cesti XV. —lj Regulaeija Valvasorjevega trga, Vegove in Gregorčičeve ulice ter Rimske ceste hitro napreduje. Za bodoči Napoleonov spomenik na Valvazorjevem trgu že stoji visok oder. V kotu ob Križevniškem vrtu se delajo betonski temelji za tri metre visok zid z arhitravom. V skladu z Vegovo ulico ponižujejo Gregorčičevo ulico in preurejajo hodnik na Rimski cesti. V Vegovi ulici je že stopil v akcijo cestni valjar. S kopanjem sveta je zaposlenih približno 80 delavcev in z odvažanjem nakopanega materiala 12 voznikov. —lj Za sokolsko slavnost na Vieu se vrše velike priprave. Včeraj so pripeljali v prvih dopoldanskih urah visoke mlaje na veselični prostor. Vse kaže, da bosta tamošnje društvo in župa dostojno proslavila svojo dvajsetletnico. Ker ima mestni avtobus tik veseličnega prostora svoje postajališče, se pričakuje vsekako lepa udeležba tudi iz Ljubljane. —1] Maša zadušnica za padlimi bojevniki. Zveza rezervnih oficirjev ima jutri svojo krsno slavo v spomin na proboj solunske fronte. Ob 6.30 zjutraj se bo vršila v frančiškanski cerkvi maša zadušnica za padlfcni bojevniki. Zveza vabi v LJubljani bivajoče člane, da počaste spomin za našo svobodo in ujedinjenje padlih borcev. —IJ Društvo Skrb za mladino prosi svoje odbornike in člane, da se udeleže veselice, ki jo priredi dr. Soča v nedeljo 15. tm. v Spodnji šlški, v gostilni g. Pavle-tiča, Reinlnghaus. 520-n — Literaren večer. L. Mrztl - Prs:J bo v tork, dne 17. t. m. os c. zvečer v vt*ti-bulu Delavskf /b>-ni:t (>vi \hod> nn Miklošičevi cesti oni nek:-i svoi-rt jbji vi jenih in neobjavljenih stvari. Vstnp prosu —lj >Sofa«. V nedeljo 15- t. m. bo društvena prireditev ob vsakem vremenu. Spored: sodba, petje, srečolov, ples, pri katerem bo svira! oddelek železničarske godbe društva »Sloga«. Začetek ob 15. Vstopnina 3 Din. — lj Narodne galerij** 0. redn; občni zbor se bo vršil v soboto 28. t. m. v prostorih N. G. v Narodnem domu ob 17. —lj Velika veselica š trgatvijo j:ro?i{i:i se bo vršila jutri 13. septembra v gostilniškem salonu xPri Jerneju*' v Liu!>]jani na Sv. Petra cesti št. So. Ker je dobiček te prireditve namenjen v dobrodelne svrhe, se vabi k obilni udeježbi. —Ij Na II. dri. realni gimnaziji t Ljubljani (Poljanska cesta) se je po odredbi prosv. inšpektorja pouk preložil za en teden. Zato se vrši prva služba božju na tem zavodu v ponedeljek dne 23. septembra ob S. uri zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. Po končani službi božji naj se vse učenke in vsi učenci podajo v šolsko poslopje v svoje razrede, kjer bodo obveščeni o nadaljnih ukrepih. Ravnateljstvo. NUDIMO KREDIT VSAKOMUR! Manufaktura Josip Pi^^^BS^^ *y «b 1J • n ■ Otreslte ie predsodkov in zahtevajte neobvezen ogled naie bogate k olekelje! _-ad. ^| mm —lj Umetniško-zgodovinsko društvu v Ljubljani naznanja, da je za jutri napovedani izlet v Prekmurje odpovedan zaradi tehničnih zaprek. — Vršil se bo prihodnjo nedeljo ob vsakem vremenu. Priglašene!, ki se ne mislijo izleta udeležiti, naj to po dopisnici ali osebno sporoČe na naslov dr. Stanko Vurnik, Narodni muzej, Ljubljana. —Ij Cvirnova obletnica. Prejeli smo: Redek jubilej slavi drevi na vrtu restavracije »Zvezda splošni znani g. Cvirn. Danes namreč poteče pet let. odkar se s svojo bagodonečo godbo udeistvuje ob strani očeta Krapeža. In je s tem jasno podan povod za primerno proslavo. In se bo seveda tudi slavilo, in bodo tudi plesalci prišli na svoj račun, ker bodo imeli danes in jutri, torej kar dva dni. priliko brusiti svoje podplate ob zvokih Cvirnovega jubilejnega iazza. Ino so seveda iskrene vabljeni vsi prijatelji obletnice, pijače, godbe in plesa. I>A\ES 14. „AKADEMIJA" GLEDADŠKJH IGRALCEV ob '-tO. v l n i on u —lj Sokol Moste obvešča vse Člane in članice, da v polnem številu udeležimo jutrišnjega župnega izleta na Viču. Odhod izpred Sokolskega doma v Mostah ob 13. nato odkorakamo pred Mestni dom. Udeležba je obvezna. — Odbor Sokola Mr^te. 51S-n —lj Pevske vaje Trgovskega društva »Merkur«. Pevski odsek Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani prične s pondeljkom dne 16. t. m. ob pol 9 uri zvečer v društvenih prostorih Gradišče 17-1. z rednimi pevskimi vajami. Vabijo se vsi pevci člani in prijatelji društva ter osobito mladi trgovski naraščajniki, ki imajo veselje do petja. — Načelnik. 517-i, —lj Začetek pouka na državnih realnih gimnazijah. Prosvetni inspektor je odredil, da se prične redni pouk na II., III. realni gimnaziji in na realki v Ljubljani šele dne 23. septembra. Šolska služba božja za te zavode je v nedeljo 22. septembra. —lj Poskušei* vlom na Kette - Munu>vi cesti. Včeraj rmo poročali, da je bilo na Kette - Mutovj cest'i viom'ienc v k'i ja-ško delavnico 'vin Krcšlja. Pri teta smo P'-motom?. ome-.';?, di v Krc-c! krcju.šk; niujster. Re^m. na ljubo ugotavljamo Ju je gosp. Krošelj trgovec in ne krojaški mojster in da ie b"!o vlomljene v ma!.ui:«k*ur-no skladišče, vbnr'ce #e opaž? a A ->j7'ja Streinerjeva in ne Stajnarjeva. Iz Celja —« Mestna plinarna celjska, Pretekli teden je priredila mostna plinarna celjska dva prav dobro uspela in obiskana predavanja o plinu in uporabi plina za kuhanje, pečenje, prazen je in ogrevanje. Posetniki predavanja so se prepričali, da je uporaba plina v gospodinjstvu najcenejša, najhitrejša, najenostavnejša in najbolj praktična, osobito s sedanjim polnovrednim plinom, ki ga proizvaja mestna plinarna z novimi retortnimi pečmi. Smelo trdimo, da so vsi posetniki predavanja prepričani, da uporaba plina v kuhinji in gospodinjstvu ni samo olajšanje dela gospodinji, temveč prinaša tudi velike denarne prihranke, ker je kuha s plinom cenejša in je popolnoma nemogoče s premogom in drv m i pripraviti si jedi na tako pripraven, cenen in okusen način, kakor ravno s plinom. Vsakdo se bode pri ponovnih predavanjih lahko sam prepričal o naših trditvah. Cas prihodnjega predavanja bodem© objavili posebej v dnevnikih. Za enkrat svetujemo vsakemu in vaem: Porabljajte plin v kuhinji in gospodinjstvu — vala bo korist in zadovoljnost! Cim večji bo konzum plina — tem cenejši bo plin. Prijave za plinske instalacije in naročila za dobavo cenenih in dobrih plinskih kuhalnikov, štedilnikov, peči, kopalnic itd. sprejema mestna plinarna —c Dežurno lekarniško sluz ho v Celju ima od danes do prihodnjega petka lekarna »Pri Mariji PomagaJc na Glavnem trgu. Še nekaj o vrtnarski razstavi Pod tem naslovom se je oclasi! v sobotni številki »Slovenskega Naroda« v rubriki »Besedo imajo naši čitatelji«, — star ljubitelj cvetlic, ki ima v £iški hišico in mu je ljubezniva soproga odstopila 6 m' vrtička, da se prosto razsibl.ie v udejstvo-vanju kot domač; vrtnar. Ta gospod, ki se je podpisal kot »star ljubitelj cvetlic, se je v svojem navdušenju pač malo zaletel v kritiki o poklicnih vrtnarjih, — pa nič zato. samo. da je namen dober. Tudi jaz sem mnenja, da prinašajo vrtnarske razstave na velesejmu premalo novosti in premalo tujega nam nepoznanega blaga. Povprašal sem ljubljanske trgovske vrtnarje — razstavljalce o vzrokih, pa so mi navedli, da so temu krive predvsem neugodne gospodarske prilike, ki ne dovoljujejo vrtnarjem — amaterjem nakupa dražjega, neobičajnega rastlinskega materijala. Manjka pa tudi Še številnejšega zanimanja za redke cvetlice, te krasne produkte narave in strokovne nege. Vrtnarji pa niso v položaju samo z* razstave gojiti drag cvetlični materijal, za katerega vedo vnaprej, da ga ne bodo mogli prodati. N*men vrtnarskih razstav je predvsem dvigniti splošno zanimanje za vrtnarstvo. Vrtnar smatra, da so te razstave trgovskega značaja in razstavi predvsem ono, kar upa, da bo prodal. Ne glede na to pa je splošna kritika javnosti zelo ugodna in vsakdo hvali okusni aranžma vrtnarskin razstav. Spadam k oni ogromni večini obiskovalcev velesejma. katsrim so vsakoletne vrtnarske razstave prijetne in zanimive in ki ne smatra teh prireditev za tečaje za gojenje cvetja. Kar se pa tiče nasveta, s čim naj okrasimo domove, priporočam piscu, da se obrne na Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, ki mu bo radevolje z vsem na razpolago. Pa tudi ljubljanski trgovski vrtnarji so uljudni ljudje in mu bodo radi postregli. Dobro bi bilo, da prirede ob priliki vrtnarsko razstavo vrtnarji — amaterji, do takrat pa, gospod star prijatelj cvetlic, ne mečite kamenja na ljudi, ki se trudijo z veliko požrtvovalnostjo nekaj prikazati, kar nas veseli Amater. Nemško-češki zdravniki v Sloveniji »Jutro* z dne 13. t. m. je poročalo o krasnem sprejemu, ki ga je priredil komisar mariborske oblasti nemško - češkim zdravnikom v Rogaški Slatini. Ni poskrbel samo za njihov telesni blagor, temveč jim je nudil tudi umetniški užitek s povabilom pevskega zbora ^Glasbene Matice« v Mariboru, ki je razveseljeval goste z našimi krasnimi, predvsem naridnimi pesmamič Zdravniki so bili oduševljeni in se niso moeH načudit našim krasnim pesmim. Vse drugače pa je poskrbel za goste iz Češke ljubljanski oblastni odbor, oziroma komi+e, kateremu je bila poverjena naloga, da pripravi bivanje zdravnikom na Bledu kar najprijetneje. Res je, da ni bilo mogoče dobiti primernih prenočišč v "hotelih, ki SP še vedno prenapolnjeni, pač bi pa tudi lahko na Bledu iznenadili goste s petjem naših lepih pesmi in ne samo s sviranjem jazz-banda, katerega so gotovo že do grla siti. In ravno našo lepo pesem moremo pokazati vsakemu tujcu, to je naš naravni zaklad, ki ga vse premalo cenimo- Prireditveni odbor bi lahko povabil na ta večer našo »Glasbeno Matico«, »Ljubljanski Zvon«, »Ljubljano* itd., če bi pa to radi previsokih stroškov ne bilo mogoče, imamo nekaj izvrstnih vokalnih kvartetov, ki bi se tozadevnemu povabilu gotovo radevolje odzvali. Napravljena je bila zopet velika pogreška in le želimo, da se več ne ponovi. — F. K. Decentralizacija ljubljanskih trgov Trg za zelenjavo, sadje, piščance, i. dr. je danes koncentriran za vodo. na Cankarjevem nabrežju in na Vodnikovem trgu. Gospodinje iz vsega mesta si morejo nakupovati vse potrebščine za kuhinio edinole na tem edinem trgu. Tudi one izza Bežigrada, z Mirja, Prul, Poljan. Zaloške ceste morajo hoditi po pol in celo tričetrt ure daleč na centralni trg ter nositi težke tovore še dalje domov. Srečne one, ki se lahko domov peljejo! Pozimi po brozgi in mrazu ali celo v snežnem metežu, v jeseni in spomladi po dežju. Dokler ie bila Ljubljana majhna in dokler je bila vsakih pet minut razdalje na razpolago vrtnarija ali zelenjadarija, je bila gospodinjam hoja na trg za šenklavško cerkvijo prijeten izpre-hod. Danes jim je potovanje preko živahne prometnih ulic, po katerin valove oblaki prahu ali brizga blato daleč na vse strani, vsako jutro nanovo prava muka. Ljubljana se je razrasla in se vztrajno razrašča, trg za gospodinjske potrebščine pa ie Še vedno samo eden. Znano mi je, da je že pred leti prebivalstvo prosilo mestni magistrat, naj bi se odprj trg posebej za Gradišče. Mirje in Bičevje, ker je od ondi do Sv. Nikolaja predaleč .n zamudno. F^rošnja ea je OS1 i brez odmeva, das: je Mirje že n zidano in je za Kolezijo ter ob Z* -*i poti nasrala velika kolonija novih Ril :n vil. Prav tako je nujno treba za Bežigrad m posebnega trga, ki bi ime! z Duna.'skc ceste, iz kolonije na svetu Stroin:h tov.irn in livarn tja do železnifckt pro-e in l od Brinja nazdol same hvaležne mnn-nitf. vilne odjemalce. In nič manj potreben b: h } posebene trg za Prule, KarlmV-v^ pre Ime stje in ves okoliš Sv. Jakoba. Res je, da so povsod posamezne Kra-njevke — nekatere imajo celo lope —. ">di izbera ie pri njih majhna, k\a!itetj dal natiskati, — je dejal Girardin in razprostrl pred kraljevimi očmi papir, na katerem je bilo natiskano: Kralj se odreka prestolu! Vlada vojvodin je Orleanske! Razpust parlamenta! Splošna amnestija! Kralj koleba, kar pa ni nič Čudnega. Včeraj bi bili zadovoljni z malim, danes pa zahtevajo mnogo več. Vojvoda Montpensier stopi k njima. — V imenu Francije, odrecite se prestolu, sir! — zakliČe. — No, pa naj bo! — odgovori kralj končno, — če vsi želite, se udam. Girardin plane ven. — Odrekam se prestolu v prid svojemu vrnuku, grofu v Par izu... Naj bo sreča njemu bolj naklonjena, kakor je bila meni. Ta žalostna listina je kraljeva zadnja. Od zunaj se sliši pokanje pušk. Bliža se in postaja vedno močneje. — Na Tuilerije streljajo! — vzklikne dvorjan in zbeži. Kralj sleče generalsko uniformo in obleče civilno obleko. Kraljica, bleda in razburjena, opazuje kralja. Amelie, ponosna hči Caroline, vzorna žena in mati, bi raje videla svojega moža oblačiti se za grob, nego za beg. Obrne se k Thiersu. — Evo. to je vaše delo, monsieur! — vzklikne ogorčeno. — Vi ste vsega krivi! —B5^g n m^asmmmmmmmmmmtmmmmmmmmm Teffi Letalec Včeraj so kazali v kinu nekak aero* plan in spomnila sem se... Griša Petrov je bil imeniten dečko. Zdrav krepak in vedno vesel. Odpiraš usta od ušesa do ušesa, — so se mu smejale mlajše sestrice. Vseučilišča ni dovršil, oženil se je, potem je pa moral k vojakom. Vojne se je strašno bal. Bal se je vsega — pušk, topov, konj in vojakov. — Zakaj se bojiš, Griša? — so ga tolažile sestre. — Kaj misliš, da bodo streljali vsi baš vate? Grišo so začeli učiti vojaške obrti. Po prvi lekciji v jahanju je prišel do* mov tako prestrašen, da še jesti ni mo* gel. — Saj je vse zaman, — je tarnal pri obedu. — Čemu bi jedel? Saj se bom moral itak ustreliti. — Kaj se je pa zgodilo? — Križ božji, to so grozne muke! Naložili so me na konja brez sedla in brez stremen. Za rep se ga nisem mo* gel prijeti, moral sem se držati samo za grivo. Dokler je stal mirno, sem za silo še sedel na njem. Čim je pa častnik ne* nadoma počil z bičem, so jo ubrali vsi konji v dir. Bledi obrazi, izbuljene oči, šklepetajoči zobje — bližala se je zad* nja ura. A moja kobila je bila med vse* mi najhujša. Skakala je liki koza, z gla* vo je opletala in metala me je zdaj na vrat, zdaj na zadnico. No sem si mi* slil, tako ali tako, umreti moraš. Kričal Thiers prvič v življenju ne more odgovoriti. — Konje! — zapove kralj. — So jih že privedli, — sporoči komor ni k, — toda pravkar so bili ustreljeni. — A koči jaza niso ustrelili? — Ne. Dva kočijaža brez livreje in znakov čakata pri Pont Tournantu. — Hajdimo torej! — zakliče kralj in ponudi roko kraljici. Odhajajo. Nekateri jim slede, toda •ie vsi, kajti slediti bežeče-mu kralju jc nevarno. Odidejo po tajnem hodniku, ki ga je bil dal napraviti cesar za kralja Rima. Pot jih vodi po terasi, obrnjeni k reki, Tuilerije zapuste skozi stranska vrata in že so med zmagovitim ljudstvom in razoroženim vojaštvom. Katero pero bi znalo popisati, kaj sta Čutila kralj in kraljica v tem hipu! Kralju se šibe kolena in nasloniti se mora na kraljičino ramo. Kraljica Amelie ponosno dviga glavo in iz njenih oči švigajo iskre nepopisnega ogorčenja. Saj ima dovoli razlogov. Kje so vsi dvorjani, ki so se solnčili v svitu Njunih Veličanstev in se hladili v njuni senci? Kje so priliznjeni ieziki in upognjeni hrbti?... Kje?... — Umaknite se veliki nesreči! —Spoštujte veKko nesrečo! Tako kriče od vseh strani, to je zadnji pozdrav bežečemu kralju. Toda tako kriče bluze, bluze s koščenimi obrazi in okrvavljenimi oblekami, ki so si priborile zmago s svojo in s krvjo svojih prijateljev in sorodnikov. Kljub temu pa ne hrepene po osveti, ne zahtevajo obračuna s tistimi, ki so zapovedali prelivati nedolžno kri. Kralj in kraljica se prerineta med živo steno zmagovitih revolucijonarjev do kočije. KoČijaž požene konje in kočija krene proti Saint Cloudu. — Kaj ste storili? — vpraša nekdo Cremieuxa, ki je sledil kralju in kraljici do koči'je. kajti samo sovražniki kraljevine so branili zadnje trenutke kraljevsko rodbino. — Zaprl sem vrata kočije za kraljestvom, — odgovori Cremieux. Mamici jo je zagodla 16 letni Berlinčanki Evi ni bilo po volji, da ie njena mamica, majorjeva vdova, taiko podn'etna, da sprejema kava! i rje še pozno zvečer. Sklenila ie napraviti materinim ljubavnim pustolovščinam konec. Ko ie nekega večera prišel materin kavalir po prstih v hišo, mu je stopila Eva nasproti z revolverjem in svečo v roki in zakričala, naj dvigne roke, sicer ga ustreli. Zaipove-data mu ie, naj bo tiho, da ne zbudi rojene matere, ona oa pokliče stražnika. Kavalir se je moral uda>ti v svojo usodo in kmalu je stražnik res prišel. Tedaj se je poiavrla tudi mat', ki je dejala stražniku, da se je hčerka v temi zmotila in da ne gre za vlomilca, mavec za njenega ženina. Hčerka je vpričo stražnika vprašala mater, kdaoročena. zlobni jezikri pa govore, da si je zvijačo izmislila vdova sama, ne pa njena hčerka. Obsojencev humor. Na smrt obsojeni zločinec jetniške-mu pazniku: Prosim vas. zbudite me pravočasno, da ne zaspim. Ob šestih moram biti obešen. Moderni ljudje. — Takega mladega hišnika ste najeli, a vaša žena je tudi še zelo mlada. — Saj bi raje imel starejšega, toda saj veste, da bi mogel imeti starejši še otroke, a mladi otrok nimajo radi. sem na njo brr, pa ni nič zaleglo. In v hipu, ko je drvela mimo zidu sem dvig« nil noge in telebnil z nje na glavo. Čast* nik je priskočil in počil z bičem. — Hitro na konja! Vstal sem. — Ne morem. A on kriči: — Pri vojakih se ne sme govoriti! Meni je pa že vse deveta briga — le naj kriči. Zato mu pravim: — Saj vidite, da umiram. Začudil se je, debelo me je pogle* dal. — Hm, zares, vi ste nekam čudni. Kar v bolnico pojdite. In žalostno je povesil Griša glavo. — Zdaj same vidite, kakšen vojak sem. Porečem jim, naj me nikar ne po* šiljajo na vojno. Tam so sami junaki — sam sem čital to v novinah. Jaz pa nisem za to — strašno se bojim. Čemu bi potrebovali take — saj bi jim delal samo sramoto. Rekel pa ni nič. Izbili so mu te misli iz glave, potolažili sO ga. Prestal je vse križe in težave novinca in odšel je na bojišče. Na dopust je prišel domov zelo za* dovoljen — zopet je odpiral jista od ušesa do ušesa. — Veste kaj? Prav za prav sem tudi jaz junak. Bogme, častna beseda. Vprašajte kogar hočete. Topovi grme, konji se vzpenjajo, jaz pa ne čutim no* benega strahu. Sam ne razumem ■— pa vendar nisem bedak. Drugi se boje, jaz pa prav nič. Prišel je drugič na dopust in pove* dal, da je vložil prošnjo, naj ga preve* do k avijatiki. — Če sem že tak junak — zakaj bi ne šel med letalce Za ju* naka je to zelo zanimivo. In šel je. Letal je, opazoval, metal bombe, dvakrat je padel, drugič s pre* streljenim motorjem in tako se je po* bil, da je skoro oglušil. Odpeljali so ga naravnost v sanatorij. o V Moskvi — vladali so že boljše* viki — sem čakala v dolgi vrsti na rep* ke slanikov, ko me je nenadoma nekdo poklical po imenu. Nisem ga mogla ta* koj spoznati. Sicer pa tiste čase često drug drugega nismo poznali. — Griša Petrov? Nekam zardel je in povesil oči. To* da to ni bilo glavno. Najbolj se mu je bil izpremenil izraz oči. Nekaka krivda in nemir, nekaj prosečega je bilo v njih. — Kako ste zagoreli, — pravim. — Ne. nisem zagorel. To je nekaj drugega. Pridem k vam in vse vam po* vem. Saj na ulici ni mogoče govoriti z menoj — preveč bi morali kričati. In zvečer je res prišel. Pripovedoval mi je, da samo potuje skozi Moskvo — jutri se odpelje da* Ije. Letal bo. — Saj ne morete — v rezervi ste, invalid ste. — Boljševiki mi ne verjamejo. Le* tal bom. Sicer pa to ni važno, za to sploh ne gre. In zvedela sem, za kaj prav za prav S*e. — NaŠ oddelek — šestnajst častni* kov — je bil v oddaljenem kraju. Spo* četka so na nas mislili, potem so pa pozabili. Tam smo imeli gozd, nabirali smo gobe. Kar je prišlo povelje — eden mora z letalom takoj v Moskvo, poš* ljejo ga nekam nad Ufo. Žrebali smo. Žreb je določil mojega tovariša. Obe* sim se je dejal, mater imam v Ufi in nad Ufo ne bom letal. Ponudil sem se, da poletim namesto njega. Mislil sem, da se na ta ali oni način rešim, da pre* letim k Čehoslovakom — saj veste, da sem junak. Priletel sem v Moskvo, a tu so mi dejali da ne bom letal nad Ufo marveč na Kazanom. A jaz imam v Kazanu staro mater, ženo in otroke. Mar naj na nje mečem bombe? Sklenil sem povedati čisto resnico. Sporočil sem to predstojnikom, a oni so bili zelo prijazni. — Rodbino imate v Kazanu, pra* vite? — Da, vsi so v Kazanu. —A njihov naslov? Povedal sem jim naslov. Zabeležili so si ga. —No in zdaj, — so mi dejali, — takoj jutri poletite nad Kazan. In če bi vas mikalo preleteti k Čehoslovakom ali če ne boste vestno izpolnili svoje dolžnosti, to se pravi če ne boste me* tali bomb, bo vaša rodbina ustreljena, čim zavzamemo mesto. Ste razumeli? Kako bi ne, kako bi ne razumel? Zamislil se je Griša — bil je ves črn in mračen. Naenkrat je vprašal: —i Kaj mislite, ali naj se ustrelim prišli tako do boljše službe, ker sede za volani starih avtomobilov in zaslu« žijo toliko, da se lahko dobro nreživ* ljajo. Na ulicah ni bilo še nikoli tako živahnega prometa. Boj proti družbi se nadaljuje še z večjo energijo. Gospo* dinje so napovedale bojkot elektriki in plinu, ker hočejo finančno uničiti dru* Žbo, ki pa ima dovolj denarja, da lahko bojkot vzdrži. Kdo bo zmagal? Javno mnenje ali dolar? Najbrž dolar. Zubkov in njegov svak Nemški lista so zabeležili pod naslovom »Višek predrznosti« vest bruseljskih Irstov, da je hotel mož 641erne princese Viktorije Zubkov posetiti b;všega nemškega cesarja V;ljema v Doornu. Zubkov je napovedal svoj poset v posebnem prsrrm. ko ie pa p- oel v Doorn, sta ga čakaila pri vhodu v Viljemovo vilo dva orožn ka, ki sta ga na povelje holandske vlade ekspedirala nazaj na mejo. Nič ni pomagalo Zubkovu zatrjevanje, da mora osebno govoriti s svojim svakom. Zubkov te sklenil osvetiti se Viljemu za žalitev. Začel je zbirati karikature b vsega nemškega cesarja in vsak dan mu pošlje v Doorn eno z lastnoročnim ■podpisom. Da ga še bolj ujezi, napiše na karikaturo: »Od Tvojega ljubečega svaka.« N^bolffte, naftrajnejSe. zato 13 najcenejšel Sin umoril mater Ev gen Toutin ie živel v Toulousu brez dela pri svoji materi, ki se je preselila lani s kmetov v Toulous. kjer je kupila vilo za 250.000 frankov. V v;lo se je preselil tudi njen sin z Ženo in tremi otroci. Sin je neprestano zahteval od matere denar in hotel je rudi, da bi mu podarila vilo. Ker so bili prepiri na dnevnem redu, se je mati izsedila iz vile. Pred odhodom Je pozvala sina, naj si poišče drugo stanovanje. Sin je pa z rodbino ostal v vili. Njegova mat je živela nekaj časa s svojim ljubčkom, potem se je pa preselila v rodbinski pen-zijonat, kjer je živela kot zatsebnica. Nedavno je pisala sinu pismo, v katerem ga ponovno poziva, naj se izšel; iz njene vile. Ker se sin tudi za drugi poziv ni zmenil, ga je hotela dati sodno deložirati. Sin je odšel k materi in jo prosil, nai ga ne vrže z rodbino na cesto. Mati je baš obedovala. Sin jo je objel in prosil, na jse usmili vsaj nedolžnih otročičev. Mati se pa za sinove prošnje ni zmenila, češ. da lahko umre v bolnici, njegovi otroci pa v sirotišnici. Vstala Je in se napotila z jedilnice. V naslednjem trenutku je potegnil sin iz Žepa revolver in ustrelil mater trikrat v glavo. Bila je takoj mrtva. Sin je ustrelil Še trikrat v njeno truplo, potem je pa zoežal. Na strele so prihitel: sosedje, ki so morilca prijeli in ga izročili policiji. Pri pokvarjenem želodcu, nlinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavo bolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Jo-sef-ove grenčice« sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec Izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz Josel-ove vode« kot pravi blagodat za po jedi in pijuče preobložena prebavila. Dobi se vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. takoj ali pa... Kaj pravite na to? Kaj? Slišal je zelo slabo. * Pred tremi meseci sem v Bolgariji nenadoma srečala starko Petrovo. — Da, da, hvala bogu, rešili smo se. 2e dolgo je tega. Griševa žena Maruš* ja je dobila službo učiteljice. Dečka sta zdrava, vse je v redu. Ah, koliko smo prestali! Kako so takrat navalili na Kazan! Jesti nismo imeli kaj in celo vode ni bilo. Sami smo hodili s škafi no njo na Volgo. Tudi dečka sta hodi* la s čajniki — saj ni bilo daleč. Včasi smo bežali, nad nami je brnel boljše* viški aeroplan. Križ božji, vsaj otro* kom bi prizanesli, sem pomislila. Nekoč je padel letalec blizu nas za go* zdom. Vsi so hiteli gledat. Bil je tako obžgan, da ga ni bilo mogoče spoznati. In ni mi ga bilo žal. Psu pasja smrt ... ...povejte mi, o Griši nimate no* benih vesti? —Ne, nobenih. In tako tudi o njem ničesar ne vemo. Od samega početka smo bili ločeni. Njega pa bolješeviki niso mogli vzeti k vojakom, saj je hva. la bogu invalid pohabljenec. Je že kje srečno prestal to grozo. Vedno smo pričakovali vesti od njega. Tu so nam obetali... — Torej ničesar ne veste? Kar se je zdrznila. — Kaj pa? Morda pa vi kaj veste? Morda ste vi kaj slišali? — Ne, ne... yprašala sem kar ta* ko... tudi jaz,., ničesar ne vem.., Stran 6 •SLOVENSKI N A R O D« dne 14. septembra 1929. Stcv. 210. uuuuLODoaDr^ Prejel smo kolosalne novosti! Najoopolnejše konstrukcje. .^ojoni in pl0fče Najnovejši aparat'. X) če ?rsti9 namizni in oma žen: modeli Presega vse konkuren ne izdelke plošče z novimi slovenskimi posnetki. .Poljubim Vam roko, madame", — „Rani o na" in mnogo drugih zelo zabavnih posnetkov. — Slagerji! !!! Vsaka plošča - šlager !;! Prodaja samo najboljše sortiranega blaga po zmernih cenah. — Stara in solidna domača specijalna trgovina, katera Vam nudi le najboljše blago se nahaja na Miklošičevi cesti številka 34 „gramofon" jfl.Rasberger, £ t ubijana Tele on 33-83 - 1 minuto od glavnega koljdvora - Telefon 33-83 ULU PDDDDg □□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□ Krušno molio in vse mlevske izdelke vedno sveže dob re pri A. M Žorman Liubliana. Stari trg 32 MaBinovec z najfinejšim sladkorjem vkuban, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli Ljubljana 1 kg 20 Din Pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošt: in železnici. 'evolucija v nuztrsJu stroki' IN FORMACIJE DAJE ■ DRUŠTVO ZA OBRTNE POTREPŠTINE. U OSIJEKU. F tako je še danes pravilno pranje mogoče edino le z milom! Predpogoj za uspešno pranje pa je, da vodo najprej omehčate z nekoliko navadne sode ter šele nato pričnete perilo čistiti z milom. Glede mila svetujemo, da dosledno kupujete le najboljše. V tem oziru se vedno lahko zanesete na znano gospodinjsko terpentinovo milo .Gazela' POPOLDtttV^ iMA O OGLAS, v Slovenski i/Varoc/ > mM ali c£iast< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke ne — nrtčovarlcimo - Najmanjši ogla* Oin S*-- 111 Mizar, pomočnika dobro izurjenega v srtfou. miizaT-strviu, sprejme taikcMj Josiip Venigar, SJov. Ja*x>rnrJk. 1930 Steyer tipa VII z elegantnom nastavkom. vožen 36.000 km, prckladen kot taksame-ter, za veHfce ture, naprodaj. — PomjKllbe na Arazeiigebureau Witžl, Celovec (Kla.genfurrt). Domgasse 7. 1932 Salonsko garnituro dobro ohraajeno, prodam radi pomanjkanja prostora. Naslov pove mpra/va. 1898 Jabolcnika lanskega, prvovrstnega, prodam v malih »n velikih množinah- Ponudbe na u-pravo >Slov. Naroda« pod »Cena skrajno nizka«. 1909 Znanja želi uradnik s stalno službo in nekoliko premoženja z mlado samostojno damo aLi ločenko ne glede na premoženje Ponu-dibe s polnim naslovom poslati na uipravo lista pod »Simpatija*. 1936 Več lokalov p>rjpra'\TPih za sldadiišča, pisarne, delaATiice ali d-rugo. oddam takoj. T. Novotn.v Ljubljana. Friškovec. 1935 Lokal v sredini mesta iščem. Ponudbe na uipra-vo lista pod »Centruim«. — 1934 Sobarico Dve sestri trgovsko izšolani, z delno prakso v gospodarskih podjetjih, zanesljivi, c ugledne selske ro-dbrne — iščete primernega službenega mesta v Litibljani ali njeni okolici. Ponudbe na upravo lista pod »Dve sestri«. 1917 zdravo in pošteno, z dobrimi spričevali, sprejmem. — Ponudbe na naslov: Jelena Benko, rjekarna, Zenran. 1931 Izčrpanim fuzično ali živčno, pošljemo brezplačno pojasnjuiiočo literaturo »-Nov način obnavljanja moči. zdravja in delovne sposobnosti«. — Nastavke na: Miloš Marković, Beograd, Mo-ierova ulaca 27. 1933 SPAL1IFOTELJI B \ KAIAPEJI patent otomane v najnovejših oblikah in najfinejši izdelavi dobite samo pri RUDOLF SEVER, Marijin trg 2 Naznanilo otvoritve. V hiši zobozdravnika gospoda dr. med. Hugo Baumgarteaa v Trbovljah otvorim 15. septembra 1929 trrouino z ženskimi ^losuhi Potrudila se boni svoje cenj. stranke najskrbnejše ki solidno po-streči. V zalogi bodo vedno najmodernejši damski, otroški in žaJnl klobuki. Prevzemam vse moderniziranje kakor tudi izgotovitev senčnikov za svetilke in blazine za divane po najnižji ceni. Mary Smolniker. i p.:r c- «immmmmmmm ■iee&ss.T* Seno in slamo prvovrstno, v balah, v vsaki količini prodaja špedicija TURK VubMam NAJBOLiiL rAitflttUtfiCfc /arkaševejra in sremsfcega sistema ?dehr» in -azpoSHia ob iamstvu stara hmr. tvornica tamburic Stjepan Ml. Gilg Sisak 610 Kačićeva ulioa 174 (Hrvatska) Cenovni K tamburi c pošljem na £amevi *asto r Odlikovan 2 dvema ^lat'ma kolajnama HIZflKSTVO IJi ZHUOGA POHIŠTVA ŠT. VID NAD LJUBU JANO I # ST>hflfl ZRLOGfl POHIŠTVA ^ NflJ^ODERflEJE UREJEN OBRAT # Cene konkareočne! Delo garantiram! Ilustrirani katalog razpošiljamo proti predplačila Din 30-. Vabiva na osebni ogled Zobozdravnik Med. Univ. Dr. Rado Sfiligoj specialist za bolezni v ustih m na zobeh je otvori I svoj ambulatorij v Ljubltani, Tavčarjeva ulica 4/1 ter sprejema od 8 do 11V2 in od 2l/2 do 5V2. Mm m pisalni atraj >(lftfaef#iroca< »c«.Pn; .i««, Preko 2.000.000 strojev v rabi. Najbolj vpeljan v uradih/ Na zalogi pri ISccd. ftirojo, £fM*btj Telefon štev. 2980 Zanesljiv pomoček za nego las 2 rabo na novo iznajdene franco*ke pomade »MJšEL« se ostavi izpadanje ra sivtDje las, povrnejo se izgubljeni lasje, odstranijo se vsi pojavi ki tarad njLb lasje »padajo in sive. Uspeb Je zanesljiv pri 60 do 160 ramih. kakor so so že komo dalj časa s;veli a!: izpadal lasje. Cene t dostavttvijo vsakemo oaročniko na dom: 60 zr 115 Din. 80 jr. 150 Dim, 100 zj 185 O«. 160 zr 290 Din. Vsakem« naročata priložimo garancijo za po po k) aspeb za ta lek. Za slučal, da bi m bilo ispeba. vmemo denar m poravnamo vse stroške V tuzemstvo pošilja po povzetje Depo ca Jugoslavijo oomada »MISEL«. Reograd Vas.np S. — V Beogradu orodaia lekarna Delini. Knez Mihailova 1 Št mag. 32438/29 ref. IX. Razglas I Glajsom sklepa upravnega odbora mestn h i-cženj od 23. avgusta nabavi mestna občina ljubljanska ca 37.000 kg zdravega, suhega, resetanega ovsa ter ca 31.000 kg zdravih, suhih pšeničnih otrobov, oboje na odipoklic oziroma takojšnjo dobavo. Natančni pogoji se dofoe jrri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Selski drevored 2/II. PorriKJbe je kolekovati s 5 Din in jih predložni v meisrnem gradbenem uradn najkasneje do 17. serrtemfbra 1929 do 11. ure dopoldne. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 3. septembra 1929. Insenraite v ..Slov. NaroHu"! Dvokolesa najboljsjb svetovnih znamk v veliki izbiri zčlo poc*-a:. Najnoveii: nodeli otroSkib vozičkov, od orer>rostega do aajtt-aejšeza, in IzraCni vozički t iz-lojrt. Več tnamk Sivatoai strojev najnovejš'ib modelov, deli in Dne*vma.tika- Ceniki franko. Prodaja na obroke. «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kariovskr* c. 4. Ocarinjenih vseh uvoznrh in ievoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tariii RAJKO TURK, carinski posredni. LJUBLJANA. Masaxykova cesta št. 9 (nasproti caricarnoci). Revjizij* praviJinesa zaračunavanja carine po mena deklariranega biaja 31 vse informacije brezplačno. „JAVA" pšenična kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte }o pri vseh trgovcih. RazpožLHarao jo ti*di po poŠti v zavojih po 5 kg za 70 Din, č« se denar naprej pošlj« ali pa po povzetju za 75 D:« Povzetje j« 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridelana tepa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 srraimov »Java« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. PRAZIONA KAF L „JAVA" K. D. BEOGRAD. Lomina ul. 11 o Naznanilo! Naznanjam, da sem id i krojaški at 11? laik preselila iz Lingarjeve ulice št. 2 v Stritarjevo ulico 7/III ter se cenjenim damam priporočam. 1863 M. Mihaliček. I. |M^ea/«0* tvorni ca so h tovatiih paten- JC. (D. rtovi Sad Je otjvorjena v Noveon Sadu m je jrmzšda pričeia z delom. Tvor-niča >Ome«a< dela z najbolj dovršenimi, pateAtovanimi ^peciafne-nri rotacijsJkimi stroji za fabrikacUo blokov ter doba/vjja slovim iraročnilcom naročila v oajdovišenejši izvedibi v vsakem jezikn hitreje in ceneje nego inozemske firme Trsovci pod-prite to domače podjetje, ki je osnovano z veJakin stTofcovnim znancem va kapitalom! Vzorci in poaudbe na zahtevo v vsakem jez Jen. □ □ □ O D firifz^er. Bjjar n Kavser BaKBKKnMBDTnanHzaaBBH^M Sioalni siroii ter kolesa so najboljša v materijalu. Lepe opreme, ugodni plačilni po-g ji - Istotam švicarski pleti.ni stroji DUBIED tt edmo pri tvrdki JOSIP PETELinC # IJUBLJniM OB vodi O Ej RFŠERNOVEGA SPOMENIKA TrL.2913 TIr«*uJje;Josip Zupančič. — Za >Nacodoo tiskamo«: FTan Jezeršek. — Za upravo in inseratni del lis