ISSN 0351-6407 MAJDA HORVAT Tožba Inšpektorji uporabili moker bič marles hiše d.o.o Reprezentant Milan Osterc sodi med španskimi gledalci Pomurska založba ni več pomurska BREZPLAČNI OGLASU M. SOBOTA tel. 27 020 MARIBOR tel. 062 224 900 Državna gospoda se skriva pod papirji prikazovale kot meso divjačine; inšpektorji so opozorili tudi na pomanjkljiv nadzor nad dodeljevanjem nalepk, ki pričajo o neoporečnosti mesa in na mož-nosti, da lahko obrati, ki nimajo dovoljenja za izvoz v EU, s prevaro takšna dovoljenja dobijo. Poleg tega naj bi bil slovesnki odgovor na opozorila evropske veterinarske inšpekcije leta 1998 neustrezen, za povrh pa so pristojne slovenske delegacije dajale netočne informacije. Poročilo najbolj biča Veterinarsko upravo Slovenije, ki po mnenju Bruslja ne izvaja učinkovitega nadzora nad delovanjem lokalnih veterinarskih inšpekcijskih služb, za svoje pristojnosti pa je pooblastila Veterinarski zavod Slovenije. Trije evropski inšpektorji, ki so obiskali slovenske proizvodne obrate v začetku septembra, so zapisali, da je slovenski veterinarski, sanitarni nadzor neustrezen glede notranjega nadzora obratov in inšpekcijskega delovanja lokalnih veterinarskih služb. Poročilo očita neučinkovit sistem za preprečevanje goljufij, delegacija je našla lažne certifikate, ki so meso rejenih živali Pretežno oblačno bo in topleje. dela Veterinarske uprave. Po tej analogiji bi morebiti lahko sklepali tudi, daje Veterinarska uprava, razen za nekatere pristojnosti, veterinarski zavod pooblastila tudi za morebitno krivdo? Tudi odgovora na vprašanje o tem, ali je za slabo poročilo kriv tudi kmetijski minister, na tiskovni konferenci na ministrstvu, odgovora nismo dobili. Si pa je Slovenija v preteklih dneh pospešeno in diplomatsko prizadevala, da bi uveljavila ukrepe, ki že obstajajo in sprejela nove, s katerimi bi prepričali Evropsko komisijo, da leta prepovedi izvoza ne bi udejanjila. Med njimi naj bi bila tudi zamenjava nekaterih odgovornih delavcev veterinarskega zavoda na območnih enotah in delavcev v obratih. Nadaljevanje na 3. strani S '^n8ke carinske uprave Franc Košir je predsedniku uprave soboške tovarne Mura po-iJSil statusu pooblaščenega izvoznika. Eden od najvecj.h slovenski tzvozmkov bo ako C ki * bN Prej potreben za administrativne postopke na carim, saj bodo blago C kar s^i v tovarni. Pri tem bodo morali izpolnjevat, vse predpise, k. Jih narekuje b°°blaščenega izvoznika, ki ga ima poleg Mure se 32 drugih slovenskih podjetij, znižanje stroškov pri izvozu. DF, foto: JZ uradi prepovedi uvoza mesa se bomo morali v kmalu Sloveniji lotiti spreobračanja vegetarijancev, namesto rdečega mesa pa izvažati žive medvede, ki jih je menda preveč, je bilo sarkastično ; slišati med novinarji na zadnji j tiskovni konferenci pri kmetij- | skem ministru Smrkolju. Toda ® zadeva glede prepovedi izvoza rdečega mesa - parklarjev in kopi-tarjev - v države Evropske unije je resna, vse stvari pa kažejo na to, H da če že potrebno koga spreo- O bračati, najprej potrebno ' t1 ti pri veterinarski upravi. Slbve-^nija je od januarja do avgusta letos izvozila 4170 ton mesnih izdelkov in 3100 rdečega mesa. Pismo iz Bruslja Ministrove zahteve Kljub zapisanemu v osnutku poročila, se direktor Veterinarske uprave Zoran Kovač ne počuti krivega. Po njegovem mnenju kritike iz osnutka poročila ne letijo na delo Veterinarske uprave. Sam naj bi že pri danem ustnem poročilu evropskih inšpektorjev ministru povedal, da bo odstopil, če bodo nepravilnosti izhajale iz ■H zapuščenega MSfeO Finančna nedisciplina ni le mamljiva po-| kvarjenka v gospodarstvu, ampak smo jo kaj . Poslikali tudi v medsebojne odnose. Neplačevanje preživnin , ancev, večinoma so to očetje otrok, se je razpaslo do te L da seje država postavila nad (doslej običajno in veljavno) ^^V'ce' Država bo torej za »zapuščenega« otroka izterjala \ ^St°’ ^ar mu Pripada, sama Pa mu bo ,a čas.ali v pri- biti n‘ ^a/ ‘zterJatl’ izplačevala nadomestilo preživnine. ^Je preživnin s trdo roko države torej- in čas je že bil! hi tudi država se je problema lotila z zaščitnimi rokavica-ne b' Preveč umazala. Za začetek je pripravljena le manjši zalogaj, zato pa je v preživninski zakon, ki ga ^°n°dajno telo sprejelo zelo na hitro, ne da bi socialne S 5° ^em re^e SV°N mnenje, nametala kup nezivljenj-ftnj°kra,skih omejitev in zahtev. 1^1° e^aJe predvsem tista, ki od vlagatelja terja, da priloži po-,em, da je že sam poskušal preživnino sodno izterjati. Pa Sl zaradi visokih odvetniških storitev socialno šibki skrbnik doslej ni mogel privoščiti, sedaj pa to isto od ^k^va in postavlja kot pogoj država. Z eno roko torej drugo pa stiska za vrat. Na eni strani, s postavitvijo ma-'le, egu Praga za pridobitev pravice do nadomestila preživni-t0 socialno šibkim, a hkrati od njih terja »drage« Pogovori o brezplačni pravni pomoči socialno b^'^ Pa bodo najbrž še lep čas le pogovori. hje iagha vPiioča bodica pa je skrita v starostni omejitvi otroka, ° deležen pravice do nadomestila preživnine. Otroci, ki °Se,nW° leto in želijo nadaljevati šolanje, niso več v (^ave- In če ne morejo računati niti na podporo star-^sniijo ne pre°stane drugega, da si vzamejo klobuk in gredo s 0 ZaPuščenem otroku pred cerkvena vrata ali na ulico. INTERVJU, str. 10 Kakor Uršule dan je, bode tudi pozimi spanje. Slovensko meso na evropskem ledu odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 Sl T AKTIALNO OKOLI NAS 21. oktober 1999, Tudžmanova konferenca Ko puran vleče svojo kočijo Piranski zaliv je hrvaško morje o je izšla pred leti na naslovnici enega od slovenskih tednikov barvna karikatura, ki je prikazala hrvaškega predsednika v podobi petelina, kako brca po gnojišču, in zunaj njega ob polomljeni ograji našega predsednika Milana Kučana v podobi glavnega junaka nekoč popularne risanke Kalimero, se je hrvaški pisatelj in politik Vlado Gotovac od srca nasmejal. »Morda ne veste, da smo Tudmanu pred leti govorili, daje puran. Ko ni bilo po njegovem, je bentil, mrščil čelo in spreminjal barvo, znameniti pisatelj Miroslav Krleža pa je v svojem dnevniku zapisal, da Tudman zavoljo svoje narave ni primeren za politika, še manj pa za kakšnega nacionalnega voditelja,« se spominja aktualni predsednik Liberalne stranke Vlado Gotovac, ki je do konca osemdesetih let drugoval s Tudmanom. »Nikoli nisva bila iskrena prijatelja. Večkrat sva se tudi sprla, najbolj jeseni 1989, ko mi je Tudman razlagal, kako je potrebno priti na oblast in zavladati ljudstvu. Še pred volitvami sem opazil, da me nekdanji prijatelj dobesedno prezira,« pravi Gotovac. Hrvaško morje Zategadelj ni presenetljivo, da je na ponedeljkovi tiskovni konferenci s tujimi časnikarji hrvaški predsednik bleknil, da je »Piranski zaliv hrvaško morje«, da so slovenski politiki ob razpadu SFRJ s srbskimi sklepali nekakšne kravje kupčije na rovaš Hrvatov, češ da so Srbom priznavali pravico do življenja v eni državi in si tako pridobili Milo-ševičevo podporo za nemoteno slovo z nekdanjo državo, čeprav je resnica povsem drugačna. Prav na začetku osamosvojitvene vojne na Slovenskem, ko smo pričakovali uresničitev obrambnega sporazuma, ki so ga spomladi 1991 podpisali tedanji obrambni in notranji ministri Janez Janša, Igor Bavčar, gene n Povej si/oji to. JA KVOž V EU NI UffAVUEJI ?ARW|' JE NORIH KRAV/ AMfoK EfiPEMUe ŠlAMPATITIS VETERiNARK- Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota ral Martin Špegelj in Josip Bo-Ijkovac, je sklenil nekdanji Titov general Tudman s tedanjim obrambnim ministrom SFRJ generalom Veljkom Kadijevičem sporazum o nenapadanju hrvaških oboroženih sil in jugovojske. Tega dogodka, še manj pa znamenitega sestanka v Karado-rdevu med Tudmanom in Miloševičem marca 1991, ko sta balkanska mešetarja delila BiH, ne bi pogrevali, če se Tudmanu v zvezi s hrvaško-slovehskimi odnosi prav na ponedeljkovi tiskovni konferenci ne bi zareklo, da so slovenski politiki na začetku devetdesetih let delovali za odcepitev Slovenije od Jugoslavije, »medtem ko je bila Hrvaška za konfederativno ureditev znotraj Jugoslavije«. Edina resnica To priznanje je nemara edina prava resnica, ki jo je na tiskovni konferenci ob svoji oceni sosedskih odnosov navedel Tudman. Potemtakem tudi po Tudmanu samostojne, neodvisne, suverene in demokratične Hrvaške, kot jo vseskozi predstavlja v svojem besednjaku, ne bi bilo brez junijske Vojne na Slovenskem, a to je že druga tema, ki jo bodo prej ali slej razčistili Hrvati, ki bodo čez dobra dva meseca volili poslance spodnjega doma hrvaškega sabora, na teh volitvah pa Tudman in njegova HDZ praktično nimata nikakršnih možnosti za zmago. Zato je Tudmana in njegove, ki si ne morejo zamisliti selitve v opozicijo, zajela panika. In zato se Tudman, ki je po lastni izjavi zdrav kot riba, vsak dan pojavlja v javnosti in podira domine dejstev, kakršna so bila v veljavi še do včeraj. Spomnimo se, daje pred parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami avgusta 1992 tudi bleknil, da smo Slovenci s srbskim denarjem kupovali hrvaško zemljo ob morju, gradili počitniške hišice in domove, da It Nami Vnrlra niča radna ameriška in tudi druga politika le stežka prizna napako, kar je na primer Slovenija občutila na lastni koži, ko so ZDA med razpadom Jugoslavije trmasto podpirale enotno državo in zavračale priznanje novih neodvisnih držav. Šele zadnji in sploh prvi obisk ameriškega predsednika v Sloveniji v letošnjem letu je prinesel megleno priznanje zmote, ko je Bill Clinton na Kongresnem trgu dejal, da je Slovenija izbrala pravo pot. Medtem ko do priznanja napak razumljivo redko pride v mednarodnih odnosih, se podobno dogaja tudi znotraj meja ZDA. Konec uganke o »zalivskem sindromu«? Najočitnejši primer trmastega vztrajanja pri svojem je uradni Washington, predvsem njegov vojaški del s središčem v Pentagonu, pokazal v zadnjem desetletju glede lastnih vojakov, ki so sodelovali v zalivski vojni proti Iraku leta 1991. Čeprav so se veterani zalivske vojne v vse večjem številu pritoževali o slabem počutju in boleznih, njihovih pritožb odgovorni dolgo časa niso jemali dovolj resno. Po hitri in odmevni zmagi, ki je ameriško vojsko rešila negativnega bremena poraza v vietnamski vojni dve desetletji pred »puščavskim viharjem«, so počasi, a vztrajno začele curljati v javnost novice o nerazložljivih boleznih, ki napadajo veterane iz zalivske vojne. Vojaki, ki so sodelovali v puščavskem viharju; so se v vedno večjem številu pritoževali, daje po vrnitvi iz Perzijskega zaliva z njimi nekaj narobe, vendar površni zdravstveni pregledi niso ugotovili nič trdnega ali so si med sabo nasprotovali. Posebna komisija znanstvenikov, ki je opravila preiskavo na zahtevo Pentagona, je sredi tega tedna objavila skoraj 400 strani dolgo poročilo, ki ponuja doslej najbolj verjeten odgovor. Po ugotovitvah znanstvenikov naj za »zalivski sindrom« ne bi bil kriv sovražnik, ampak najverjetneje kar sama ameriška vojska. Američani so pred napadom na Irak predvidevali, da se Sadam Husein ne bo boril v rokavicah, ampak bo veijet-no uporabil bojne strupe, zato so 300.000 vojakom preventivno razdelili tabletke s protistrupom, ki se imenuje piridostigmin bromid. Slednji je edini doslej znani protistrup za živčni plin sovjetskega porekla soman. Razdeljevanje bromida je posebej in le za zalivsko vojno odobrila Zvezna uprava za zdravila (FDA), ki ima sicer stroge pogoje in postopke izdajanja dovoljenj za uporabo zdravilnih snovi, kot kaže, pa je za potrebe nacionalne varnosti pripravljena upogniti pravila. Zakaj so vojakom razdelili omenjeni protistrup, še ni povsem jasno, ker niso nikoli obstajali nobeni dokazi, da bi imel Irak med zalogami soman. Čeprav je uporaba piridostigmina bromida bi tako oslabili moč hrvaškega gospodarstva. To pa Je pred volitvami, na katerih * razen Tudmana in njegove ni imel možnosti za zmago- Primerna teža Zato bi bilo po svoje netljivo, če bi hrvaški predse* na ponedeljkovi tiskovni renči spregovoril o mor? med državama kot nereS vprašanju, zaradi katerega obe državi dogovorili, a v posreduje nekdanji amen5 rambni minister WilhamP2 »Toda Tudman ne more i Zato smo prisiljen1 pogosto prepričevati tuje polih , » lUp pr« Gotovac. Tod. je navzlic vsemu alt hrvaške politike, zate gove besede vendarl P peter POTOČ*' onRI pl še vedno v eksperimeIlt ga niso znani vsi njeg°vl siste®18' ameriška vojska men tično uporablja kot pt' a sredstvo za akcije na kjer bi lahko prišlo ao živčnega plinasonnaD' J®8 niki so že dlje časa op' ^te- bi bil morda vzrok za . ... , . zdaJ°a ranov pravtak’ v javnost prers pi , ugotovitve katere ? dlio P° 6 še vedno čaka^ tev. Vsi se strinjajo z ugotovi pa je težko pnz brOmiti Piridostignun upOfablJ j že vse od leta ,ogjji, ojj zdravilo v nev jiis°postranski učin P kiui s'^so ‘ dognani; mom niti ni o arnPak le po-Protistrupd°b1^ 100.000 oseb, protistrupa.?0 ^^t pravi, da je uC jejav”1 upo®1* sen odrazi*11^ so stres, fi®01 ^post^Ltid' posameznika' t0 so drugim »ag«^ ditercelonikotpo pea- Klj°bug0.^^ ' pričakovati. pr6ine0 je tagonakmalnpistrp razdeljevanje P r)ž prej v praksi. nega raz'0^’ ^včn^ izpostavljen0 SIIitt-somanu zanesi 21. oktober 1999 AKTUALNO DOMA Slovensko meso na evropskem ledu Inšpektorji uporabili moker bič Nadaljevanje s 1. strani Odstop je ponudil direktor ^tainarskega zavoda Slovenije Evetko Bunc, nato pa vseeno ^al.dabo o njem še premislil-^sramotilnem >1. ■ . ^Sloveniji je za izvoz mesa besnih izdelkov v EU od sku-klavno-predelovalnih obra-,’^istriranih šest: Pomurka "tska Sobota, Košaki Mari-Ot-Kras Sežana, M1P Nova 31Ca. Emona MI S Zalog ter Miline Celje. Predstavniki Go-^^ko-interesnega združenja ' ^izdelki, v katerega je vč-itnih 24 klavno-predelovalnih so se že v začetku ted-jk°je že veljala začasna zau-*v izvoza, ki jo je izdal VURS, ^ministrom za kmetijstvo j*« Smrkoljem, direktorjem v barske uprave Slovenije Kovačem ter predstav-pomičnega združenja za "bistvo ter obravnavali na- poved o morebitni začasni prepovedi izvoza slovenskega rdečega mesa na trge EU. Sekretar GIZ Meso izdelki Franc Čampa je na sestanku poudaril, da bila prepoved izvoza sramota za Slovenijo, povzročila pa bi veliko gospodarsko in moralno škodo. Če k škodi prištejemo tudi morebitno izgubo trgov zunaj Evropske unije, ki prav tako napovedujejo prepoved uvoza slovenskega mesa, se izgubljene številke kar hitro povzpnejo na 60 milijonov evrov. Pri evropskih veterinarjih Poročilo evropske veterinarske komisije priporoča takojšnjo prepoved uvoza svežega mesa, divjačine in mesnih proizvodov iz Slovenije, o odpravi prepovedi, pa naj se odloča, ko bodo izpolnjeni pogoji in predloženi slovenski ukrepi, v katerih mora naša država razdelati zakonodajne ukrepe, izboljšati sodelovanje med veterinarskimi službami, a Radgo katastrofa za Usarje in rejce? -------------------- °do ukrepom Evropske unije sledili drugih državah, bo v radgonskem \i^Prašljiva tretjina proizvodnje JskihVed 'Zvoza rdečega mesa v države Evropske unije radgon-^8Gol>'^Sarjev neP°sredno ne bo prizadela, pravi direktor MIR-.?a Radgona Branko Križan, saj za izvoz v te države ni-i ^et z lcenc’ so pa registrirani za izvoz v države Cefte in pre-J^rle ara<*' “Rrepov veterinarske inšpekcije Evropske unije pa ^rža^^lieni, saj še ni jasno, kakor se bodo na to odzvali v ’ Uvozn'cah njihovega mesa in mesnih izdelkov. ii1^0 trpr a ^ad8°na izvozi Pred 00 SV°Ie Proizv°-stavlja količinsko letn°’ največ na v J JU80si°vanskih Aovjn rvaško, Bosno in f Makedonijo. C?0 Kri? e Pa tudi v črno fi^Sncm ^ondsije Evrop-%c ?°I,tizirana in tudi °Predei°valnih Sa^ niVoi|nie8°Veni VsaJ na tJSo sam”' drUg°d V SVe' (Njei a*°vMlR-u^ ‘str0 p°nienter?arske8a teh' io °^°vnih d ‘maI° kar t^Sa, ^eiavcev za kon-zato ne K otanje ?,Va in tudi hi-k '% 1 niti malo pro- > S'1"*"'"krepe at.,1 v pOrn ruS)e, med dru-č11 »red^k^ilivete-v> Janja a8otovljenega ^^'‘ega?^13 mesa in CenjeneVerjetn° tudi ševŽr°RjeVt 8aprob|ema. Cdno tlim em’ da v Slove-razpisanih ^^vj/^mesa, če-u8i Polovici ok- tobra. Kontingenti za uvoz mesa bi morali biti razpisani vsake tri mesece, kmetijsko ministrstvp pa tega ni storilo, saj je ščitilo domačo živinorejo. Bruselj je že reagiral, vprašanje je, kako bo reagirala še Cefta, je zaskrbljen prvi mož radgonskih mesarjev. Proizvodnja v radgonskem MIR-u zaenkrat poteka nemoteno, če bi njihovi uvozniki sledili odločitvi inšpektorjev Evropske unije in bi prepovedali uvoz iz Slovenije, pa bi bila to katastrofa za radgonske mesarje, saj tretjine predelave, ki jo zdaj prodajo na tujih trgih, ne bi mogli prodati na domačem trgu. Posledice pa bodo zelo čutili tudi živinorejci, saj bodo padle odkupne cene živine. L. KOVAČI POKLIČITE I OSTALI BOSTE ANONIMNlj izboljšati nadzor nad proizvodnimi obrati,.izboljšati ukrepe za preprečevanje goljufij in za nadzor nad uradnimi certifikati. Poleg tega morajo evropski inšpektorji potem ponovno pregledati vsi obrati, ki imajo dovoljenje za izvoz v Evropsko unijo, program ukrepov pa morajo preučiti še službe evropske komisije, njegovo izvajanje pa potrditi delegacija evropske veterinarske službe. Državni sekretar v slovenskem kmetijskem ministrstvu Franc But in direktor Veterinarske uprave Slovenije Zoran Kovač sta se tako po ponedeljkovi tiskovni konferenci odpravila v Bruselj, kjer sta člane veterinarskega odbora EU skušala prepričati, naj Evropska komisija dokončno o morebitni uvedbi prepovedi uvoza slovenskega mesa odloča šele po vnovični inšpekciji klavno-predelovalnih obratov v Sloveniji in tako preveri izvedbo ukrepov, ki jih je država uvedla po kritikah. Tudi, če sta bila But in Kovač uspešna, bo mesna industrija potegnila krajši konec. Preden se bo namreč znova vse normaliziralo in bo Slovenija speljala samozada-ne ukrepe, bo moralo biti nakrmljenih še veliko prašičev. Toda, to, da Evropska komisija ne bi potrdila katerega od predlogov Veterinarskega odbora, se tudi v zgodovini Evropske unije še ni zgodilo. Če bomo uspešni, bo prepoved veljala najmanj tri mesece. DEJAN FUJS ■ Janez Vdroš, vodja soboške območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije: »Trenutno lahko povem, da čakamo na razplet dogodkov v Bruslju. Kar se tiče Pomurke, bi lahko rekli, da je zelo dobro pripravljena za Evropo, vendar v zadevi s prepovedjo izvoza ne moremo pomagati, ker ocena temelji na celi Sloveniji. Stari obrat Pomurke naj bi kmalu zaprli, kar se pa tiče nove tovarne, lahko trdim, daje pripravljena na zahteve. Neupravičeno je, da veterinarska uprava vali krivdo na nas. Mi dobro vemo, kakšne kompetence so Zavodi dobili z zakonom in kaj smo dobili od Veterinarske uprave. Veterina prej ni nikoli imela tako dobro organiziranega sanitarnega nadzora. Pri nas se da dobiti tudi vse podatke o tem, kaj in koliko smo delali in kaj pregledali. Veterinarje v obratih bi bilo potrebno bolj pooblastiti, da bi lahko včasih tudi sami ukrepali. Zdaj lahko izdajo le strokovno navodilo in z njim seznanimo inšpektorje.Če želimo tako delati, kot govorijo izVURSA, bi morali zaposlili še več ljudi, morali bi imeti več pooblastil. Bolj kot vse ostalo je pravzaprav kriv sistem na tem področju.« Komentar Z našim mesom se je očitno zapletlo. Ne glede na to, ali gre za povračilen ukrep Evropejcev na nekatere naše zaščitne ukrepe pri uvozu prašičev, ostaja dejstvo, da nekdo v tej državi ni resen - ali so to klavnice ali pristojne državne institucije. Po podatkih, ki so na voljo, je na ena strani krivda v pregledanih podjetjih, po drugi pa letijo glavni očitki na veterinarje. Glede na pristojno- sti, razdeljene med Zavodom in Upravo, ki so zamegljene, tudi tu ni jasno, kdo je zamočil. Ali pa se vel? Na podjetniški ravni je eden od akterjev Pomurka, in če informacija, ki jo je dal njen direktor, ne drži, potem se postavlja vprašanje kredibilnosti in odgovornosti novoimenovanega direktorja tega podjetja, ki je bilo kljub vsem krizam in stečaju do sedaj med referenčnimi primeri, kar se tiče zagotavljanja vseh standardov za prodajo na evropskih trgih. Temeljni problem pa je klub vsemu na državni ravni, vse bolj očitno je namreč, da pristojno ministrstvo ne obvladuje ali pa noče obvladovati stanja. Če se ozremo na njegove rezultate dela v tem mandatu, je edino, kar jim je na sistemski ravni uspelo storiti, sprejem izrazito »političnega« zakona o kmetijski zbornici, medtem ko dveh temeljnih zakonov o kmetijstvu in živinoreji, kljub pripra- Klanje za meso vljenim podlagam, še ni. Zato tudi ne preseneča kaos, ki smo mu priče pri veterini, in tudi ne organizacijska razklanost službe, ki je sicer v skladu z obstoječo zakonodajo. Toda k tej zakonodaji je potrebno dodati to, da je bila deležna podpore stroke zaradi tega, ker sta dve organizaciji - Zavod in Uprava - »pokrili« vse veterinarje, ki bi jih bilo sicer preveč. Da vlada kaos znotraj službe in pristojnosti, za kar sta odgovorna ministrstvo in Veterinarska uprava z Zoranom Kovačem na čelu, nam je morala pokazati evropska inšpekcija. Da Veterinarski zavod s svojimi pooblastili ne more storiti več, kot je, se ne kaže samo na ravni pregledanih klavnic, ampak se je pokazalo že pred časom na državni ravni. Naj spomnim na uvajanje in nekontrolirane nakupe krav frizijk. Takrat veterinarji zavoda kljub dokazom o okuženosti teh krav z IBR-om niso imeli moči ukrepanja, Veterinarska uprava pa jih je ignorirala. Če pa so veterinarji »špekulirali« s certifikati o izvoru mesa in so te »špekulacije« uporabljali za domačo zaščito ali pa v industriji za doseganje ugodnejših pozicij na račun »domačega porekla« na tujih trgih, potem se minister z direktorjem uprave ne more izogibati odgovornosti. Kljub obljubljeni hitri spremembi zakona in ureditvi pristojnosti je na dlani, da ministrstvo še ni pripravilo nekaterih sistemskih rešitev, ki bi jih moralo. Dokler bo to ministrstvo zgolj zadovoljevalo interese dnevne politike in pokrivalo ozke politokratske interese, bo tako, kot je. Zato tudi ne preseneča, da tako minister kot direktor uprave ne čutita nobene odgovornosti, kajti breme njune neodgovornosti bodo nosili kmetje z nizkimi cenami. Za konec se postavlja vprašanje, kako bo porabljen povečan proračun ob vsem tem kaosu, ki se je sedaj pokazal pri mesu in nekaj mesecev nazaj pri pšenici- tam brez Evrope. J. VOTEK ■ Pomurkina Predelava mesa brez izvozne licence za EU Vzroki za prepoved izvoza niso le v obratih Od 1.500 ton skupnega letnega izvoza prodajo soboški mesarji v Evropsko unijo od 50 do 60 odstotkov teh količin ed štirimi slovenskimi izvoznimi mesnopredelovalnimi obrati, ki Jih je v začetku septembra obiskala veterinarska inšpekcija Evropske unije, je bila tudi Pomurka Mesna industrija iz Murske Sobote. Inšpektorji so opravili preglede v obratih Klavnica in Predelava mesa, ki sta fizično ločena, in pri tem ugotovili, da Klavnica ustreza kriterijem Evropske unije in so jo pozitivno ocenili, medtem ko obrat Predelava mesa v Lendavski ulici v Murski Soboti ni dobil potrditve licence za izvoz v Evropsko unijo. Predelava mesa ni dobila negativne ocene zaradi higienskih razmer, pač pa iz tehnoloških razlogov, pojasnjuje direktor Pomurke Mesne industrije Milan Vrečič. Obrat Predelava mesa v Murski Soboti je star in konstrukcijsko ni zgrajen tako, da bi zadovoljil zahteve Evropske unije. V njem se namreč križajo transportni trakovi na relaciji surovina-go-tovi izdelki in na relaciji surovi izdelki-termično obdelani izdelki. Mesnih izdelkov Pomurkina Mesna industrija zaenkrat ne bo mogla izvažati, po Vrečičevih besedah pa kakršna koli prenova v teh prostorih ne pride v poštev, saj je preselitev predelave načrtovana na lokacijo ob klavnici. Na vprašanje, kako jim je doslej uspevalo ohranjati vse izvozne licence, direktor odgovarja, daje bila Pomurka Mesna industrija do leta 1995 registrirana pod enotno izvozno številko 22 za meso in mesne izdelke, po tem letu pa sta dobila na zahtevo Evropske unije oba obrata ločeni številki. Tako je dobila Predelava mesa v lanskem letu ob predpregledu delno registracijo z izvozno številko 422 za izvoz v Evropsko unijo, za izvoz v druge države pa je še naprej ostala v veljavi izvozna številka 22. Ob ponovnem pregledu v letošnjem septembru je komisija Evropske unije Predelavi mesa odvzela izvozno številko 422 in s tem možnost izvoza mesnih izdelkov v države Evropske unije, ne pa tudi v druge države. V celotnem izvozu Pomurke Mesne industrije .predstavljajo gotovi izdelki 50-odstotni delež, takšen delež pa odpade tudi na meso. Vendar je pri tem potrebno poudariti, da Pomurka že nekaj časa ne izvaža v Evropsko unijo konzerv in poltrajnih izdelkov, saj z njimi na teh trgih ne dosega ustrezne cene. Na to tržišče so pošiljali le pripravljene goveje jedi, ki so jih izvozili 200 ton letno, približno 600 ton je bilo izvoza mesa, medtem ko so razlika do 1.500 ton celotnega izvoza gotovi izdelki, ki jih izvažajo v glavnem na trge nekdanje Jugoslavije. Čeprav Pomurkini Predelavi mesa niso potrdili izvozne licence, v podjetju ne čutijo odgovornosti do dogajanj med Slovenijo in Evropsko unijo. Prepoved celotnega slovenskega izvoza je namreč potrditev, da vzroki za to niso le v higienskih razmerah v pregledanih obratih, čeprav neka- terih nepravilnosti ne morejo zanikati, pač pa je takšna odločitev posledica širših razsežnosti. Neusklajenosti slovenske zakonodaje z evropsko direktor Vrečič ni želel komentirati, mnenja pa je, da Evropska unija gotovo ne spremlja s simpatijami našega ravnanja. Slovenija še do danes ni razdelila uvoznih kvot za meso, prelevmanska zaščita je na najvišji ravni pa tudi vzorčenje pošiljk na meji je neprimerno. In kaj bi povzročila prepoved izvoza za Pomurko Mesno industrijo? Ta bo gotovo utrpela veliko materialno in moralno škodo, je prepričan direktor Milan Vrečič. Na račun prepovedi izvoza bo imela Pomurka samo do konca tega leta okoli 400 milijonov tolarjev izpada dohodka, če k temu prištejemo še izpad trga in kupcev, pa bo škoda še veliko večja. Nerealno je namreč pričakovati, da bi se ob daljši časovni prekinitvi izvoza naši sedanji kupci v kratkem času ponovno preusmerili na naše izdelke. Problem bo še toliko večji, če se bodo odločitvi Evropske unije pridružili tudi kupci iz drugih držav, saj na domačem trgu, kjer je ponudba že zdaj večja od povpraševanja, izpada v izvozu ne bo mogoče nadomestiti, preusmeritev na druge proizvodne programe pa v Pomurki Mesni industriji ni mogoča. LUDVIK KOVAČ ■ 4 LOKALNA SCENA 21. oktober 1999, Proslava ob spominskem dnevu Vivat živi Temeljni kamen hotela za starejše Poleti 2000 že prvi stanovalci položitvijo temeljnega kamna in podpisom listine se je prejšnji četrtek, 14. oktobra, točno opoldne tudi uradno začela gradnja hotela za starejše v Moravskih Toplicah, ki ga predstavlja nova blagovna znamka nadstandardnega kompleksa varovanih stanovanj za ljudi v njihovem najžlahtnejšem obdobju - Vivat. prav naj bi bil ta hotel bolj slovensko usmerjen: »Zakaj ne bi tega, kar je zunaj dobro, prenesli tudi domov? To je bila naša vodilna misel in vesel sem, da sta ji sopartnerja znala prisluhniti.« Že sedaj pričakujejo, da bodo prodali šestdeset odstotkov kapacitet. »Prepričani smo, da se bo odstotek še povečal. Ocena za Pomurje kaže, daje približno sto potencialnih kandi- datov, seveda pa se bo Sterleta 2000 naprej še povečalo,« J menil direktor Zavarovalnice 1 glav, OE Murska Sobota g. pot. Hotel bo predvidoma zg» jen do maja prihodnjega ■ julija ali avgusta 2000 pas do prvi stanovalci že lab 0 lili. Skupno bo lahko spt 160 ljudi, garsonjera bo s milijonov 770 tisoč to enoinpolsobno stanovatP okoli deset milijonov to a TOMO KOLE5' foto: JZ’ S slovesne akademije v soboški galeriji. Foto: J. ZAUNEKER b 17. oktobru, spominskem dnevu, sta Mestna občina Murska Sobota in Območni odbor Zveze borcev NOB v galeriji organizirala slovesno akademijo. Z njo so se spomnili zgodovinskih dogo- dkov izpred 55 let. Nanje je spomnila tudi slavnostna govornica Ela Ulrich - Atena, podpredsednica glavnega odbora ZZB in udeležencev NOB Slovenije. Med drugim je poudarila, da si osvobodilno gibanje v Prekmurju zasluži trajen spomin. Po njenem je več kot tisoč žrtev okupatorja v letih 1941-1945, ki so se borili za osvoboditev, prispevalo svoj pomembni delež v boju za obstanek slovenskega naroda. Kot je dejala, danes žal prevečkrat pozabljamo na genocidna dejanja okupatorja, zato se ji zdi nesprejemljivo, da morajo po toliko letih braniti resnico o teh dogodkih, saj nekateri politični krogi še vedno blatijo dosežke NOB-ja. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili profesor harmonike Matej Zavec ter učenca Glasbene šole M. Sobota Uroš Kovačec in Denis Pskič, pesmi dijakinje srednje ekonomske šole Kati Kocet pa je prebrala dijakinja ekonomske gimnazije Maja Bežan. MJ ■ Informacijska in komunikacijska tehnologije I „ M V okviru kongresa Ro-programa Računalniško opismenjevanje so na soboški gimnaziji predstavili uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju na šoli. Med drugim so javnost seznanili z dosežki šestletnega programa računalniškega opismenjevanja, dejavnostmi in vlogo šole v tem projektu, organizirali pa so tudi razstavo izdelkov, narejenih z uporabo računalniške tehnologije, in okroglo mizo. Pripravili so še videokonferenco, seminar za strokovno javnost, računalniške simulacije za fiziko iz kataloga priporočene programske opreme pa tudi prikaz uporabe digitalnega fotoaparata in videokamere ter interneta kot komunikacijskega medija prihodnosti. MJ, foto: JZ Hotel za starejše gradi družba Počitek - užitek iz Moravskih Toplic, katere partnerji so družba Intering, Zavarovalnica Triglav in Občina Moravske Toplice. Investicijska vrednost znaša 815 milijonov tolarjev, hotel pa bo na 5836 kvadratnih metrih površine in bo imel 65 . garsonjer in 22 enoinpolsobnih stanovanj. Celotni kompleks naselja, ki bo vključeval še apartmaje, je sestavljen iz dveh sklopov: hotel z več objekti, v katerih bodo skupni javni programi, apartmaji in tudi del zdravstvenih storitev, drugi del zemljišča pa bo namenjen bolj individualni gradnji, bivanju starejših ljudi z malo več samostojnosti. Na severni strani proti Goričkemu bo večja parkovna površina z rekreacijskimi prostočasnimi vsebinami. Projektanti na čelu z Andrejem Kalamarjem so želeli ustvariti takšen hotel, da preselitev za posameznika ne bi pomenila kakšne večje spremembe, saj ne gre za klasični dom za starejše, ampak za varovana stanovanja z bogato ponudbo dodatnih vsebin. »Mislim, daje ravno za določeno populacijo nujno potrebno, da ima posameznik ne samo možnost za druženje, ampak tudi splošno socialno varnost, ker je pravzaprav varnost v teh ustanovah na prvem mestu, potem pa nadstandard,« je povedala direktorica hotela v gradnji Cvetka Temlin. Idejo za hotel je dal Stanko Polanič, vzgled pa je dobil pri podobnih projektih v tujini, če- I v Umirjenega vztrajno Temeljni kamen označuje začetek bogatejšega in toplejšega bivanja za določen promil ljudi njihovega življenja. začetku tega tedna so po več-' kratnem prelaganju začeli ob bakovski gramoznici z arheološkimi izkopavanji, ki so zaščitna izkopa- vanja za avtocesto. Priprave na izkop so se začele en teden prej, ta teden pa je začelo z delom več kot 90 ljudi, od tega je večina pomurskih študentov, nekaj je arheologov in tehničnega osebja. Vodja izkopavanja arheolog Mitja Guštin, pravi, da si obetajo zelo zanimive najdbe, in sicer naselbinske ostanke iz konca keltske in začetka rimske dobe. Izkopavanje, ki naj bi ga financiral DARS, bo potekalo do 12. novembra, nadaljevalo pa se bo spet drugo leto od marca naprej. Ob koncu letošnjega izkopavanja jih bomo še obiskali in poročali o morebitnih uspehih oz. odkritjih in ugotovitvah. DT ■ Zapornic v M. Soboti ne bo! Zakaj si Žare Pregelj ne upa v M.Soboto? Ignoriranje lokalne skupnosti pri gradnji mostov in obnovi železniške proge rinajstega oktobra, torej isti dan, ko je bil soboški podžupan na obisku v Ljubljani pri prometnem ministru Bergauerju, smo mediji prejeli sporočilo za javnost z naslovom Umirjena žogica. Pri tem pa ni povsem jasno, kdo je umiril žogico: podžupan ali mini- ster? Glede na hitrost sporočila bi rekli, da je »umiritev in utišanje« v interesu ministra. Zanimivo je, da je v minulih petih letih, odkar si občina M. Sobota prizadeva, da bi skupaj s Slovenskimi železnicami in ministrstvom za promet rešila problem obnove železniške proge skozi M. Soboto, mnogokrat zaman čakala na srečanja in odgovore, ki so prihajali ne le z nekajdnevno zamudo, ampak kar z nekajmesečno in nekajletno zamudo. Njihovo brezplodno ignoriranje je zabeleženo, zato je sprenevedanje nekaterih odgovornih, da »niso vedeli« ali da je sedaj prepozno za ukrepanje, privlečeno za lase. Srečanje z ministrom Antonom Bergauerjem v Ljubljani je 2 organiziral prejšnji župan soboške občine in sedanji poslanec Andrej Gerenčer. Podžupan Rudi Horvat je izvedel, da bo še letos narejena sinteza študij, ki bodo pokazale, ali je boljša gradnja podvoza, nadvoza ali obvozne železniške proge. Strokovnjaki opozarjajo, da pomeni gradnja obvozne proge selitev potniške postaje iz mesta, gradnja nadvoza bi bila draga zaradi nujno potreb- nih rušenj, gradnja podvoza pa bi bila zapletena zaradi zaščite podtalnice in dodatnih ukrepov za preprečitev poplav... s 50 mio SIT proračunskega denarja naj bi v letu 2000 izdelali projektno-tehnič-no dokumentacijo, z izvajanjem del pa naj bi začeli leta 2001, so zapisali v sporočilu za javnost. Pozabili so le, da bo proga zgrajena leta 2001. Izjava Rudija Horvata, podžupana Mestne občine M.Sobota, pa je: «... seznanili smo jih s tem, da bomo vztrajali pri naših zahtevah; za dosego cilja pa ubirali vsa pravna sredstva, ki so v naši državi na voljo. Za gradnjo proge skozi M. Soboto so bila izdana dovoljenja brez vednosti in brez soglasja občine, kajti gradnji nasprotujemo, dokler ne bo rešitev za M. Soboto. Izrazili smo nezadovoljstvo, ker ne držijo obljube, da bodo zunajnivojska križanja začeli graditi že v letu 2000. Minister ni zadovoljen s-po njegovem nerazumljivim - zaostrovanjem tega problema in dodal, da se s temi križanji vseeno nekaj dogaja ... Državni sekretar Žare Pregelj je poskušal kronološko povedati, kako poteka postopek znotraj ministrstva, in da je za vse potreben čas, daje za to bil najprej ogovo-ren Urad za avtoceste, kije ugotovil, da nima denarja, potem je bil odgovoren Urad za državne ceste, ki je pripravil strokovne osnove za rešitvi... Zaprosili smo jih za pisno informacijo. Trdili so, da nam niso dolžni dajati informacij, ker 1 odgovarjajo parlamentu, potem pa so vseeno sprejeli sklep, da bo ministrstvo občini posredovalo pisno informacijo o aktivnostih, ki so jih izvajali v obdobju od marca do oktobra.« Predstavniki soboške občine so jim poskušali dopovedati, da so na problem opozarjali že 1993. leta, ko seje izdeloval prvi lokacijski načrt za železniško progo M.Sobota-Martinje. 1994. se je smer proge spremenila, izdelovati pa se je začel načrt za progo v smeri M. Sobo-ta-Hodoš, 1995. pa so M. Sobo- To so »vzdrževalna dela« na železniški progi med M. Soboto in Pu-conci. Bo kdo zaprosil za uporabno dovoljenje? I j v to namerno kacijskega progo Puconci- ^eli«0 torej ni od vce J probleme izključili iz 'ok^p0>J. Meščanivedo. k J dI)icV ra dveh največ> p t0 ed* sto. Poleg tega P v^Ji povezave z bo p z industrijski® j, pa so na drugi - r6vec P obeh delov mesta J P^P^ zano in odvisn g Popb|6fP metnih poveza > bj pto V prihodnje reševali s p0 £aradi12 sto-cijskega tek5Sm6fljzatrl osp' gradbenih ve brez soglaJ Ničp rožili ustav® dogovorjen jel f6, čenju obcl saj jo medp ( stijo in temu P se bor bro občanov. re z« ta problem k e dveh državnih P stavitvijo žele- na op govoril P<^ dajih v Ljubija*1 Ijevanja. , 21. oktober 1999 LOKALNA SCENA 5 Občina Črenšovci dobila čistilno napravo Računalniško opismenjevanje Na tretjim poti do cilja naprava v Trnju je šele začetek celostnega reševanja problema odpadnih voda lil sredo, 13. oktobra, so pri naselju Trnje v Iti odprli novo čistilno napravo za potrebe krajev re p. U in Trnje. Podobno čistilno napravo si želijo tud. v treh B.stn '^predvsem pa bodo morali v občini čim prej pos s0 “"Čanje celotnega kanalizacijskega omrežja. ove| „ . posla. St udeležili tudi minister za okolje in prostor dr. ave ’0gram ltc Ciril Pucko in svetnik Bojan Korošec, prijeten kultur so pripravili učenci OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Pomgrad - Nizkogradnje, BIO-TEHNA Kranj pa je projektant in dobavitelj tehnološke dela opreme čistilne naprave. Projektant in nadzorni organ je bilo domače odransko podjetje ATRIJ. Minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantarje najprej pou- strstvu jo zelo podpirajo, saj je voda v Sloveniji naravni vir številka ena in to je zapisano tudi v nacionalnem programu varstva okolja, sprejetem julija letos. Vode bo dovolj le, če bomo znali obvarovati in zaščititi površinske in podtalne vode. »Kjer imamo »Puconski sonček in računalnik« Prihodnost poučevanja in učenja sklopu praznovanja občinskega praznika so organizirali v petek na osnovni šoli Puconci seminar Ro, namenjen strokovni javnosti, in dan Ro za širšo javnost. Predstavili so program računalniškega opismenjevanja (Ro), kjer je v ospredju uporaba infor- macijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju na šoli. Seminar so poimenovali Puconski sonček in računalnik, podobni seminarji in predstavitve pa potekajo še po nekaterih slovenskih šolah, V 2upan Občine Črenšovci An-'“n Tornar je predstavil uspešno “"čano naložbo: čistilno napra-” zmogljivosti 3000 enot, pri-®arm kolektor od Črenšovec do v dolžini 3 km in tri prečr-^dišča, S tem so omogočili 150 ^Podinjstvom in podjetjem pri-kanalizacijo. »Smo na '^' Poti do cilja, ki smo si ga za-®® ze /995. leta, ko so se občani za projekt, vreden okrog 8 ^■Ljudjeso svoj namen in j° Potrdili tudi z izglasovanim sa-^kpevkom na območju KS nato pa so še dodatno ^Pisali 4^] pogodb o sofinanci-£^ne8a Pr^Uu^a v višini i ^EM, kar 82 odstotkov aktiv-^podinjstev odplačuje v pet let-Udobju. Naložba, kijopre-namenu, je vredna nekaj ^0 mio SIT, od tega je po-investirana v čistilno napravo. vrednosti so prispevali 26 % ali 28 mio SIT je država s sredstvi javnih gSov za demografsako ogro-ta^^nčja in ministrstva za prostor. Druge obvezno- Majhna mesta so glede na varstvo okolja in voda včasih zelo »velika« mesta, je povedal na otvoritveni slovesnosti minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar. in sicer v okviru INFOS-a ‘99. S pomočjo programa Ro se v prvi vrsti usposabljajo učitelji in učenci za uporabo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije, s tem pa lahko govorimo o novi kakovosti poučevanja in učenja. Poslanstvo računalniškega opismenjevanja je med drugim tudi uvedba standardizacije računalniško podprtega prenosa informacij med šolami in drugimi institucijami, poenotenje legalne računalniške programske opreme za podporo pouka in administrativno-uprav-nega dela ter skrb za pridobitev sodobne računalniške in informacijske opreme. . Uporaba računalnikov lahko poteka pri vseh učnih predmetih, pouk je tako pestrejši, saj prikažejo učitelji snov na zelo zanimiv način, to pa vpliva na sodoben način učenja. Učitelj računalništva na OŠ Puconci in vodja projekta Bojan Ošlaj pravi, da je zanimanje za tovrstno učenje tudi na nižji stopnji že zelo veliko, poudarja pa, da imajo učenci s tem možnost, da ugotovijo, kako široka je pravzaprav uporaba računalnika. Dan Ro je bil namenjen predvsem predstavitvi opravljenega dela, aktivnosti in dosežkov šole v programu Ro ter predstavitvi vizije informatizacije šole. Kljub dobro pripravljeni predstavitvi, zanimanji pri širši javnosti ni bilo veliko. Morda pa to dokazuje, da nam je računalništvo še dokaj neznano in s tem tudi premalo vabljivo in prav zato bi se podobnih dogodkov kazalo udeležiti. DARJA TIBAOT ■ Razstava ob šolskem prazniku sti smo poravnali iz občinskega proračuna,« je povedal župan g. Tornar. Izvajalec del je bil SGP daril, daje bila odločitev občanov za kanalizacijo in čistilno napravo pravilna in tudi na mini- ^epetrovski svetniki podprli projekt oskrbe z vodo £ občinskim odlokom to boljše vode s Larino ;n n^;bi;,,Xnn tabcn rln mlnviteaa i K v0dari —■---------------------- 0ru no ln priključno takso do celovitega reševanja problemov -<2 teto vrtina v Martinju - Država prelaga breme na občino W odl^ Petrovsk' °bčini si veliko obetajo od uveljavitve novega ^Odlo^ ° Oskrbis P nekaj pa Jih b (avtoličar, slik°PpfoSr den začetek izvaJ brlJ, deC® s6h je. mesecu nekaj tudi ’ “ w<» *'V«' 5000, kolikor jm 6niji. 40fl. program do v pomurski r 8 ^je0^ Vse dodatne mf0 y progr° t0-nosti za vkljub bijo brezpose n h3' valcu zaposli^6' 6jj|i k v primeru vpisa . prej- ram« . 21. oktober 1999 GOSPODARSTVO Lendava Molčečnost lastnikov in medijev ^221P°slovanje ugodno lahko o tekočem pozitivnem poslovanju, vendar nas Clnen' še toliko nesaniranih obveznosti Nafte Lendave do T’ ^etr°'a 'n da je ta pozitivnost navidezna,« je na a*° ka^e P°sl°vanje družbe ob devetmesečju, odgovo-^veto Žalik. Nafta Lendava obveznosti iz preteklo- ^ajfujLVnava’ za njihovo »zamrznitev« pa sta se dogovorila tudi »lijj enika °ziromd lastnika družbe. V paketu sanacije, ki ga la-f»«menh',?Vljat? za Nafto, naj bi dokončno rešili tudi to vprašanje. VetaŽa,ika Nafta kot družba teh obveznosti ne bo mogla spoznavanju podzemnih bogastev. Pripravili so tudi projekt o možnosti izrabe geotermalne energije, ki so ga poslali v odobritev Evropski uniji. »Po ustnih informacijah je projekt ocenjen zelo pozitivno in EU ga želi sofinancirati. Potrebno pa bo najti drugi del sredstev za pripravo vse potrebne dokumentacije,« je najavil Cveto Žalik. Namen projekta je najti način za boljše izkoriščenje geotermalne vode v logičnem zaporedju, in sicer od elektrarne do ogrevanja steklenjakov v kmetijstvu ter na koncu za zdraviliški turizem. Rafinerija je ob pomoči proračunskih sredstev na pozitivni ničli. Posluje z zmanjšano izko- Pomurska založba -»ute se bodo odločili za a^nto, je iluzorno pričako-' abo sanacija uspešna,« je Ja'sogovornik. Sicer pa se Ustnika Nafte, vlada in ^Pogajata o vsebini nove U^ške pogodbe, saj se se-konec oktobra. In to Mm ^ela za tesno zaPrl’m’ ■ Mediji namreč molčijo. Watri ^Mta Rp\p je ob devetme-Cstvarila pozitivni rezultat. 'zvaja sanacijo rudar-C^ktov, hkrati pa v njej wai° prenos zbranih poda-^ologiji iz zadnjih tride-taF'ridesetih letih dela na 'Ajtigitalne. medije, da jih ponovno analizirali v riščenostjo zmogljivosti, njen prihodnji razvoj pa še vedno ostaja nedorečen. »Pričakujemo, da bosta lastnika do konca leta jasno pokazala svojo namero,« je rekel Cveto Žalik. Tudi Petrokemija, če ji odštejejo dolgoročne obveznosti, nastale iz investicij pred dvajsetimi leti, tekoče ustvarja pozitiven poslovni rezultat, so pa njeni produkti zelo močno odvisni od gibanj na evropskem trgu. V vodstvu načrtujejo posodobitev in razširitev proizvodnje tistih izdelkov, ki imajo trg, iščejo pa tudi drugi vir plina, ki je surovina za pripravo metanola. »Elaborat za povečanje proizvodnje bo pripravljen do srede novembra,« je najavil direktor. . Strojegradnja je dobro stoječa enota. Ob pomoči obeh lastnikov, predvsem Petrola, so si pridobili številna dela. »Pred kratkim smo podpisali tudi pogodbo o posodobitvi cevovodov v Serminu za vrednost okoli šest milijonov mark in tako dobili dejo za. nekaj mesecev,«.je izjavil sogovornik. “loj j Mi pozna tako zSodbice- Midi. je majhen, v Mariboru, in vsako Mice Z mamico odpeljal v s^... Pohorje. Dedku se še danes L . ' ' priPoveduje 0 vdetih s sv0^° ■ °do' Modo Tudor. Kako je njegov C, garaže pripeljal bleščeči avto, mami-Mpj. ■ košaro s pijačo in prigrizki, dvakrat zahlipal ■ pa so šli. Ko so se pripeljali ven iz mesta, se je dedek usedel svojemu očku na kolena in pomagal šofirati. Ko so prehiteli kakega izletnika, je potrobil. Dedek pravi, da izletov s Škodo ne bo nikdar pozabil. Zadnjič v življenju je jokal, ko so staro Škodo Tudor naložili na kamion in odpeljali na avtoodpad. Danes imamo novo Škodo Felicio. Dedek pravi, da jo ima še rajši kot svojo staro Škodo. Jaz pa sem navdušen! Dedek in babica, Škoda Tudor, 1946 ^aj imaifi rJIl našo Škodo? ....................-.......;...r............~.......-....................-^m^0’000 tolarjev nagrade za vaše zaupanje! SfeS....nudlmo posebne nagrade za zaupanje pri nakupu novih vozil škoda Felicia. če še niste voznik škode, oziro- K’se s Sk2 015 let' k' nag™da ob nakupu nove Felicie 100.000 SIT popusta, za od 5 do .o let zaupanja dobite 120.000 SIT popus-Mn ' v°ate več kot 10 let nagrada za zaupanje znaša kar 150.000 SIT popusta! In to pn nakupu katere koli Škode Felicie! E Rinemo v račun vaš stari avto katere koli znamke. Da bo naše in vaše zaupanje trajalo še dolgo! O od o do 5 let □ od 5 do 10 let □ več kot 10 let □ še ne vozim Škode naslov: ____moj model Škode: .. ? il Škoda' Naši prodajalci vam bodo pomagali z nasveti, svojo 3 bost in Se Z njim Oglasite V naJbliŽjem Sa,°nU S itl >,Q tudi preizkusili! Škoda. Zanesljiv prijatelj. ° 0 neprekinjenem lastništvu Škode. ' _________________________________________ čaj kot možnost Ped časom se je v medijih pojavil članek, ki je stečaj Nafte Lendava predstavljal kot možno pot rešitve finančnih zadev družbe. »Če bomo imeli stečaj, bo to pomenilo, da nas zunanji poslovni svet ne bo več upošteval,« je prepričan Cveto Žalik. In še: »Če kdo razmišlja o stečaju, zakaj ga potem ni objavil že lani septembra, ko so bile za to vse možnosti. Vseeno obstaja hotenje, da bi firmo sanirali.« Po njegovem mnenju bi bilo družbo smiselno reorganizirati tako, da bi se proizvodne enote osamosvojile, in sicer zaradi pridobivanja strateških partnerjev ter heterogenosti proizvodnje, ki zahteva različne pristope pri razvoju. M H ■ Voda Vir življenja Kako priteče voda do vodovodne pipe, so predstavili na dnevu odprtih vrat soboškega vodovoda avno podjetje Komunala iz M. Sobote se je odločilo, da bo delovanje črpališča in vodovodnega sistema predstavilo javnosti. Tako so v torek, 12. oktobra, pripravili predstavitev in odprli vrata vsem zainteresiranim od 12. do 17. ure. Obisk črpališča v Črnskih mejah in Krogu je lahko zanimiv za marsikoga, ne le za učence ali otroke iz vrtca. Upravljalci vodovoda in črpališča pa so še posebno ponosni na sodobno računalniško opremo in elektronski nadzor nad celotnim vodovodnim sistemom, od črpanja vode do zadnje vodovodne pipe. BBP ■ Pod ljubljansko kapo S Hram je s kupovanjem delnic od malih delničarjev povečal svoj lastniški delež eta skupščina družbe Pomurska založba je minila v znamenju nove lastniške strukture. Družba za upravljanje S Hram je namreč s kupovanjem delnic od malih delničarjev povečala svoj lastniški delež na šestdeset odstotkov in tako dobila odločilno besedo pri upravljanju. Spremenili so statut družbe in imenovali nov tričlanski nadzorni svet, zaenkrat pa še ni slišati, da bi prišlo tudi do zamenjave v vodstvu družbe. Družba S Hram je torej prevzela vlogo aktivnega lastnika v Pomurski založbi, kar je direktor Metod Logar za naš tednik napovedal že lani maja. Lastništvo S Hrama v Pomurski založbi in še v Mladinski knjigi Trgovina pa napoveduje, daje samo še vprašanje časa, kdaj se bosta družbi »zbližali« še’na poslovnem področju. Septembrska skupščina družbe Pomurska založba je sprejemala tudi poslovno poročilo za lansko leto. »Poslovanje je bilo negativno, saj smo naredili večje popravke pri terjatvah in zalogah proizvodov,« je povedal direktor družbe Jožef Kociper. Čeprav bodo morali narediti pri računovodskih izkazih še nekaj popravkov, v vodstvu pričakujejo, da bo letošnji poslovni izid ugodnejši od lanskega. Stavijo pa tudi na nove knjižne izdaje. »Dolgo smo ga iskali in ga potem tudi našli, projekt matematike za najmlajše. Šest zvezkov je že v ponudbi, izšlo pa jih bo predvidoma dvanajst,« je povedal sogovornik. Na knjižnem sejmu, ki bo novembra v Ljubljani, bodo predstavili tudi deseto knjigo iz zbirke Slovenija total in sicer o Notranjski, pripravljajo pa tudi izdaji dveh monografij, Franca Mesariča in Štefana Galiča. »Izdaja teh del je subvencionirana, saj projektov brez te podpore ne bi moglo biti,« je povedal Jožef Kociper. Večji iztržek pa pričakujejo od prodaje v knjigarnah in papirnicah, kjer ima Pomurska založba še vedno primat v regiji. MH ■ V četrtek in petek v Diani 550 udeležencev Cestarskih dnevov Bienalno srečanje strokovnjakov s področja vzdrževanja in upravljanja cest tokrat v M. Soboti V hotelu Diana, v Murski Soboti, bo 21. in 22. oktobra peto bienalno strokovno srečanje Cestarski dnevi 99, ki ga organizira DRČ - Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slove- nije, d. o. o. Na prireditvi pričakujejo več kot 500 udeležencev, ki bodo obravnavali več kot 40 referatov. Osnovna tema letošnjega srečanja je vzdrževanje in upravljanje cest, razlog, da so se odločili za M. Soboto kot kraj srečanja, pa je vedno bližji začetek del v severo- vzhodni Sloveniji. Kakor so sporočili predstavniki organizacijskega odbora, želijo usmeriti s tem srečanjem pozornost strokovne javnosti k pomembnosti prometnih povezav v tem delu države, saj se vse prevečkrat pozablja, kako pomemben je razvoj sodobnega in učinkovitega prometa za napredek družbe v celoti. Smer od Kopra proti Madžarski je že nekaj časa zelo zanimiva za podjetnike iz Italije, Francije in Španije, saj tako njihovi tovornjaki z blagom kakor tudi tovornjaki iz Ukrajine, Belorusije, Češke, Romunije in drugih vzhodnih držav vozijo že od 1991. leta v O Indipu prav danes odstvo družbe Indip je prav danes na ministrstvu za gospodarske dejavnosti predstavilo razvojno-sanacijski program, ki so ga skupaj s SRD pripravili v okviru programa prestrukturiranja triinštiridesetih slovenskih podjetij. Država je v ta namen izdala za deset milijard tolarjev obveznic, ki pa so jih že »pospravili« veliki«, zato Indip poskuša za svoj sanacijski program in sploh obstoj družbe dobiti državno jamstvo za bančno terjatev še pred izdajo naslednjih obveznic. M H ■ V vedno večjem številu po neprimerni!} cestah od Dolge vasi skozi Mursko Soboto, Radence, Gornjo Radgono in naprej proti Mariboru in meji z Italijo. Strokovne prispevke je organizator razdelil v tri tematske sklope: - spremljanje stanja cest in premostitvenih objektov na način, ki onemogoča subjektivne ocene, je osnova za racionalno gospodarjenje s cestno infrastrukturo; - merila in postopki vzdrževanja kot tudi organiziranost vzdrževalnih služb so strokovna področja, ki jih je potrebno stalno dopolnjevati; - vzdrževanje pfemostitvenih objektov na cestah, ki zagotavlja kar naj- daljšo življenjsko podobo teh objektov, je^v stroškovnem smislu izrednega pomena. V kulturnem programu, ki bo zvečer pred družabnim srečanjem, bo nastopila poulična gledališka skupina Torpedo s predstavo Mbrszka republika. BBPI 8(IZ)BRANO 21. oktober 1999 J®®, Na tapeti Stereotipi gradbincev ali oblastna perverznost «... Instrumentalizacija varovanja arheološke dediščine je s strani investitorja vedno mogoča in je bila v preteklosti pri gradbincih že kar stereotipno uporabljena. Je pa to prepoznani del oblastne perverznosti, ki potrebuje za svojo realizacijo primerne medije. Tudi te lahko neusmiljeno instrumentalizira.« Tako je zapisal dr. Bojan Djurič, SAAS (Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije) v zadnjem odstavku pisnega odgovora na vprašanje, zakaj je bil Predlog programa arheoloških izkopavanj na trasi prihodnje avtoceste v*severovzhodni Sloveniji že dvakrat zavrnjen. V Krncih še vedno ne spijo FOTO: NATAŠA JUHNOV Ne, tole ni posnetek ceste s kakšnega tolminskega popotresnega območja, ampak je ta smrtno nevarni asfalt v naših krajih, in sicer na cesti Sebeborci-KrnCi. Domačini vedo povedati, da takšno stanje traja že kakih pet mesecev, sreča pa je, da se ni doslej še nihče prevrnil v to grapo, še posebno ponoči v temi, saj razen znakov, ki jih je postavilo Cestno podjetje, ni nobene svetlobne signalizacije. In zakaj to kru-šenje ceste, ki se lahko še nadaljuje, doslej ni bilo sanirano? Zato, ker je najprej potreben dogovor med krajevnimi skupnostmi, kdo bo kaj plačal in kdo je bolj odgovoren, saj je ta manjši »prepad« nekako ravno na sredini ceste med Sebeborci in Krnci. Iz zanesljivih virov pa smo izvedeli, da bodo na občinskem svetu Moravske Toplice temu problemu kmalu posvetili izredno sejo. Pravi dan za sejem so^^Lsil^ mivost in je menda edini gasilski dom v Sloveniji, grajen na tak način. Leta 1961, takrat je veljal za najlepšega v Pomurju, so ga prvič obnovili. L. 1985 so se loti- FOTO: NJ ■ OSTALj Še istega leta so v vasi zgradili gasilski dom s stolpom, ki so ga zaradi močvirnate podlage gradili na t. i. pilotih (2-3 metre visoki koli), kar je posebna zani- Gasilski dom nekoč in danes - stolp so morali porušiti, saj bi bila njegova'obnova povezana s previsokimi finančnimi izdatki. Tradicionalno Trezino senje v M. Soboti je bilo letos na pravi dan, 15. oktobra, ko goduje Terezija; izplačilni dan je bil že mimo, tako da denarja še ni zmanjkalo; letošnji sejem je bil ob koncu delovnega tedna, v petek, ko imajo vsi več časa in lahko dlje postojijo ob stojnicah, poleg tega pa je bil v petek še prav lep sončen jesenski dan. Res pravi dan za Trezino senje, da si priskrbijo vse potrebno za kletarjenje, za mrzle zimske dni ali da se sprehodijo sredi gneče in srečajo stare znance. Ponovni odlog začetka gradnje Zaradi arheologov ali gramoza? ars je šele oktobra ugotovil, da so januarja 1999 sprejeti dogovori o rokih in finanaciranju arheoloških izkopavanj neustrezni, zaradi česar bodo začetek gradnje avtoceste spet preložili za pol leta Pravzaprav smo tisti, ki spremljamo priprave na gradnjo avtoceste v Pomurju, nekaj takega predvidevali že spomladi: do jeseni bodo že našli kakšen tehten razlog, da z gradnjo ne bodo mogli začeti jeseni, ampak šele v prihodnjem letu. In tako smo šele oktobra izvedeli za razlog: Predlog za arheološka izkopavanja je tako velik, po obsegu del in potrebnem denarju, da bo povzročil povečanje investicijske vrednosti objekta in odlog gradnje na trasi.1 Toda arheologi trdijo, da so najdišča keltskega naselja pod načrtovanim oskrbnim centrom in prihodnjo gramoznico tako pomembna, da so Darsu že pred časom priporočali prestavitev lokacije, vendar na to ni pristal. Pogajanja za zmanjšanje obsega arheoloških del Končno je tako daleč: z nemajhno zamudo je bila avgusta objavljena Vladna uredba o lokacijskem načrtu gradnje odseka avtoceste Vučja vas-Beltinci, v pripravi je investicijski program, ki naj bi bil potrjen oktobra 1999. Naj bi bil - še prej se bodo na Darsu morali odločiti, ali sprejmejo Predlog arheoloških izkopavanj, ki ga je pripravil SAAS (Skupina arheologov na avtocestah Slovenije), kajti če bodo namesto predvidenih stroškov v višini 1,3 milijarde SIT iz leta 1997 upoštevali nove znane stroške v višini 2,6 milijarde, bo vse skupaj padlo v vodo, saj po mnenju Darsa takšen obseg arheoloških izkopavanj povzroča poleg povečanja investicijske vrednosti objekta tudi odlog začetka gradnje na trasi. Sicer naj bi se gradnja mostu čez reko Muro intenzivno začela aprila leta 2000. Po sprejetih Spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa gradnje avtoceste bodo gradili na območju M. Sobote poleg odseka avtoceste Vučja vas-Beltinci (11,2 km) tudi obkanalsko priključno cesto v dolžini 2,2 km in južno zbirno cesto v dolžini 1,2 Edinstvena gradnja gasilskega doma »Gasilska društva kot magnet med ljudmi Šestdeset let delovanja GD Sp. Krapje rganizirano delovanje gasilcev Sp. Krapja je mogoče zaslediti že v 19. st., ko so maja 1892 1. ustanovili Gasilsko društvo Cven, katerega so sestavljali oddelek Cvena, Zg. Krapja, Mote in Sp. Krapja. Celotno društvo je tako delovalo 37 let, dokler ni bilo ustanovnega občnega zbora Gasilskega društva Krapje, ki je povezovalo Zg. in Sp. Krapje. Delovanje takšne sestave je trajalo 11 let, ko je društvo razpadlo na GD Zg. Krapje in GD Sp. Krapje. km. Prva etapa gradnje, s katero bi razbremenili promet v M. Soboti (navezovalna cesta med Tišino in Rakičanom), bi bila končana do leta 2002, druga etapa pa do 2003. leta. Kriv je Dars, ker hoče imeti oskrbni center in razširjeno gramoznico Seveda dr. Bojan Djurič v imenu SAAS-a zanika obtožbe Darsa, da s cenami pretiravajo. V nameravajo hkrati tudi razširiti gramoznico, saj je prav na tej lokaciji na površini 20 ha veliko keltsko naselje. In če je Darsu v ekonomskem interesu, da ima svoj oskrbni center in gramoznico prav na tej lokaciji, mora plačati tudi ceno varovanja arheološke dediščine. Arheologi so na terenu na trasi Prihodnje avtoceste med Vučjo vasjo in Beltinci že dve leti. S predhodnimi raziskavami so ugotovili, da je prostor južno od M. Sobote, predvsem vzdolž potoka Dobil, Prepoln ostalin prazgodovinskih in antičnih naselij in grobišč. Na o bmočju med Bakovci in Jezeri je bilo odkritih pet prazgodovinskih naselij, tri antična naselja in vsai štiri antična gomilna grobišča, ponedeljek je profesor Guštin s študenti (in zaenkrat menda s sposojenim denarjem) že začel žarke otoškimi izkopavanji na območje prihodnje gramoznice. ArheoloS1 trdijo, daje tudi Dars zgolj državni »Zamik« je že nekaj časa; januarja 1999 sta SAAS in Dars v zapisnik zapisala, da se bodo arheološka izkop® vanja opravila junija 1999 in marca 2000, finančni P^ gram pa ni bil problematiziran. Šele julija je Dars v Analizi izvajanja nacionalnega programa gradnje avtoces v R Sloveniji vprašanje varovanja arheološke dediščin® skrajno zaostril. Evropi je normalno, da je namenjen 3-odstotni delež od celotne investicije pri gradnji državne infrastrukture varovanju arheološke dediščine. Sicer pa cena ne bi bila tako velika, če Dars ne bi vztrajal, da bo imel svoj oskrbni center na Novi tabli, kjer servis, zato je potrebno pog^dt1" na križanja interesov z drugače Perspektive - morebiti bi trebno opozoriti, kako porne^1 so te najdbe zgodovinskega vi^ ,n prihodnjega umeščanja P0^ ne ob Muri v evropski prostor■ BERNARDA B. zgrajen 1939 leTA li nadgradnje, 1993 1. pa so ga pod novim vodstvom v celoti prenovili. Iz GD Glandhofen v Avstriji so dobili gasilsko cisterno in v ta namen so morali zgraditi še garažo, kar jim je naslednje leto uspelo, hkrati pa so dokončno uredili tudi zgornje prostore gasilskega doma. Za investicije so porabili okrog 5 milijonov SIT (prispevali so vsi vaščani, tudi tisti, ki ne živijo več v vasi), prispevali Pa s° ,VgaS 't-j, prostovoljnega d_ {udi piu domu imajo u J } ki ga krasijo raz urejaPa |r Denis Raj, k J )oVanjat g nekaj gradiva o d ^.teV nekaterih drugih izad da bijimPrlJ92), it^dse-ustanovitve ( ]etos- P flZ. verjetno uspe' k0 8^ 3- dnik društva načujegasils zadnj61^ nju pa so tudi edine org .n zb ki ljudi PovezUJkjitumen1 na družabnem-Jročjll. manitarnetn P IS, 21 oktober 1999 (IZ)BRANO la tveganje v nevarnih situacijah * * Znak hrabro dejanje šestim policistom Načelnik inšpektorata policije v Mur®k'^^gjanje ^Pomurskim policistom podelil znak r 8»jim dajejo organi za notranje zadeve priznanje i delavcem, ki so se pri opravljanju nalog pose no r. osebno hrabrostjo in požrtvovalnostjo pri reševanju ’te®oženja, pri čemer v nevarnih situacijah tvegajo u Me. Za pogumno in požrtvovalno dejanje je bi o nagr Micku- (doma iz Muriji« ,° et 'n Andrej Sobočan iz Postaj; l' Za?oslena na Policijski h J Lendava, Tadej Fischin-MjoJ11 ^ane pa M bil takrat Jok. n P°l’c'st PP Lendava. Ti rUl-ia 17' Jun’ja okr°g Meb'l°Sred°Va''v Penk°veih, Miii . \enem od zasebriih sta-Hi]eteijšen javni red in mir. Me S° na Pretepenega in po-"Mv ■ °Četa’ medtem ko je Misti'n Že P°begnil in so ga ljtrje zunaj naselja, W na betonskem ste-Ma gratn°znico, glasno izja-Mlve 0 ubU-Takoj nato je Vo(io,Za ”1™ pa °ba P°’ ^^■nožni policist. Pričeli anjetn utapljajočega se -^''a M taka situacija, %vi°Casa Za Premišljevanje, -1 a Voda Precej hladna, je pač takšna, da po-h Uidem povsod pomaga-lkSreeo smo uspeli rešiti ^^'Me Povedal Tomaž Mur-u Se ie prvi opogumil in skočil v vodo, ne da bi pomislil na svoje zdravje. Drugi trije nagrajenci pa so: Robert Lorenčič in Robert Vu- kajč, oba kriminalista Policijske postaje Ljutomer, ter Štefan Abraham, policist Postaje mejne policije Dolga vas. Ko seje 2. julija ob 13. uri zunaj naselja Križevci pri Ljutomeru zgodila prometna nesreča, pri čemer je voznik osebnega avtomobila zaradi domnevno neprilagojene hitrosti zapeljal v gramozno jamo, kjer se je vozilo potopilo, voznik pa je ostal v njem, so na kraj dogodka med prvimi prispeli omenjeni policisti. Takoj so se nesebično vključili v reševanje utapljajočega se ponesrečenca. Odplavali so do potopljenega vozila, kije bilo v globini 2,5 metra in približno 20 metrov oddaljeno od vozišča. Ponesrečenca so uspeli potegniti iz vozila in vode, vendar je bilo tokrat žal prepozno. Kot je na priložnostni slovesnosti dejal načelnik inšpektorata policije Milan Horvat, so »letos posebej ponosni na vseh enajst pomurskih policistov, ki so prejeli znak hrabro dejanje. Po številu teh priznanj organov za notranje zadeve namreč vodimo v slovenskem merilu. Poleg teh je še veliko drugih policistov, ki so ob tveganju svojega življenja pripravljeni pomagati občanom v njihovi stiski.« MILAN JERŠEI Peterica policistov (Štefan Abraham je bil odsoten) po prejemu visokih priznanj organov za notranje zadeve. Foto: JURE ZAUNEKER ^ica do nadomestila preživnin ržava za otroke llspre'en' 'n Preživninski sklad Republike Slovenije od včeraj 2abtevke za uveljavitev pravice do nadomestila ^i'itev IVn'n.e' Obrazci so na voljo v papirnicah DZS, Zahtevo za t apFav'ce do nadomestila preživnine pa vloži za otroka tisti % °seba, kateremu je bil otrok dodeljen in za katere-Mi z 7 ne Potuje določene preživnine. Zahtevek je treba Prilogami v Ljubljano na sedež Jamstvenega in % tenjSa Sk,ada’ Pomoč pri sestavljanju vloge pa dajejo poo-“ hp l n za socialno delo. Dodatne informacije je mogoče dobi-। ^Plačno telefonsko številko 080 14 14. Jelici do /Mn//0 Preživnine bodo tisti /ega sklada lahko ^o/^^jimjespra-ali začasno odredbo sodišča ali z dogovorom med staršema na centru za socialno delo določena preživnina, vendar je zavezanec ne plačuje. Upravičenec mora biti slovenski državljan ali tujec s stal- nim prebivališčem v Sloveniji (če je, tako določeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti) in ni star več kot osemnajst let. Zakonodajalec pa se je odločil tudi za materialni prag upravičenosti do nadomestila preživnine, in sicer dohodek na družinskega člana ne sme presegati 55 odstotkov povprečne plače v državi v preteklem letu (86937 tolarjev bruto). Trajanje pravice Pravica do izplačila preživnine traja do otrokovega petnajstega leta starosti ali do osemnaj- stega leta, če ta ni v delovnem razmerju. Nadomestilo pa ne pripada otrokom, ki živijo s preživninskim zavezancem v skupnem gospodinjstvu, če so dani v rejo ali zavod, kjer so deležni brezplačne oskrbe. Višina nadomestila Zakonodajalec seje odločil, da znaša višina nadomestila: - za otroka do šest let starosti deset tisoč tolarjev, - za otroka od šest do štirinajst let starosti enajst tisoč, - za otroka nad štirinajst let starosti trinajst tisoč tolarjev. Kadar je preživnina nižja od določenega zneska, je višina nadomestila preživnine enaka znesku preživnine, določene s sodbo ali začasno odredbo oziroma z dogovorom. Obvezne priloge zahtevka Vlagatelj zahtevka mora o.b izpolnjenem obrazcu priložiti še dokument z veljavnim izvršilnim naslovom (sodno odločbo, začasno odredbo ali sklenjeni dogovor), sklep o dovolitvi izvršbe oziroma predlog za izvršbo s potrdilom o vložitvi na pristojno sodišče ter odločbo o pridobitvi otroškega dodatka kot dokazilo o dohodkovnem položaju družine. Vlagatelji zahtevka torej morajo dokazati, da so že tudi sami prek sodišča poskušali izterjati preživnino, ki pa je zavezanec ne plačuje. Izterjavo bo namreč »prevzel« državni sklad, ki bo izplačeval nadomestilo preživnine. Prva izplačila naj bi upravičenci prejeli predvidoma že v začetku prihodnjega leta ali najpozneje šest mesecev od dneva vložitve zahtevka. MHB Anketa Meso bomo pojedli doma A nketiranci pravijo, da odločitev Bruslja o prepovedi izvoza rdečega mesa iz Slovenije v države Evropske unije ne bo prizadela samo mesne industrije, temveč tudi rejce živine in končne domače potrošnike. Poleg tega se bojijo, da bodo ostali zaradi tako imenovanega izpada nekateri zaposleni v predelovalni industriji brez dela. Vsi pa upajo, da se bodo stvari čimprej pozitivno razpletle, saj ukrep ne meče najbolj svetle luči na deželo, ki se pridružuje evropski petnajsterici, poleg tega pa prinaša izgube tudi v domačo regijo. Marija Kranjec, Murska Sobota Z zaskrbljenostjo sem spremljala vse dogodke glede morebitne prepovedi izvoza mesa v države Evropske unije. Dogodke bi lahko označila z besedo kriminal. Mislim, da mesnice niso toliko krive, kakor so krivi politiki. Slovenija mora upoštevati zakonodajo Evropske unije in mislim, da se veterinarji držijo predpisov, ki jim jih je določila Slovenija. Krivce je torej potrebno poiskati na višji ravni, morda celo v Bruslju. Upam, da se bo vsa stvar kmalu in pozitivno iztekla, saj bi prepoved pomenila veliko izgubo za mesnopredelovalno industrijo. Cvetka Lulik, Korovci Naj povem, da imamo doma 18 glav goveje živine, redimo pa tudi prašiče. Prav zdaj bi jih morali nekaj prodati, zato sem nekoliko zaskrbljena. Če tovarne ne bodo mogle izvažati, tudi potrebe po odkupu ne bo tako velike. Meso bo zopet ostalo doma v hlevu, po drugi strani pa se zavedam, da nekaterih vrst mesa v Sloveniji primanjkuje, tako da smo jih prisiljeni uvažati. Ne vem. kako se bo stvar iztekla, toda na koncu bomo zopet »nasankali« kmetje, kot smo že ničkolikorat. Na srečo smo tega že vajeni. Država mora čimprej urediti nastale razmere in popraviti svoje napake na vseh področjih. Do takrat pa bomo morali meso pojesti doma. Ernest Smodiš, Stanjevci Če ne bomo izvažali, bomo morali več pojesti doma. Krivec za takšen razplet dogodkov in zato, da so nam evropski inšpektorji stopili na prste, je med veterinarji, najbolj med veterinarsko upravo. Če tovarne ne bodo predelovale za tuji trg, bodo delavci zopet brez dela. Kako si bodo torej zaslužili za preživetje? V delovnih procesih bo prišlo do zastojev, na novo graditi, kar je nekoč že obstajalo, in ustvarjati nove povezave na trgu, pa je težko in zapleteno delo. Ukrep bo prizadel tudi tiste, ki delajo v uvozno-izvoznih podjetjih, ki so povezana s, prodajo mesa in mesnih izdelkov. Najbolj smešno pa je, da Slovenija lahko meso iz evropske unije uvozi, ga predela, nazaj pa ga ne more več izvoziti. Marjeta Toth, Murska Sobota Naše meso je zdravo. Menim, da mesna industrija dovolj skrbi za higieno. Če bi bilo karkoli narobe, bi se to najprej poznalo pri zdravju domačih prebivalcev in šele nato kje v tujini. Tako da so obtožbe, kar se tiče neustreznih sanitarnih ukrepov, po moje malce pretirane. Zdi se mi, da gre bolj za bitke na politični ravni. Nekateri zdaj zahtevajo odstop ministra za kmetij- stvo, toda v Sloveniji smo zamenjali že toliko ministrov, da bila zamenjava čisto odveč. Mislim, da minister Smrkolj ni kriv, saj ni tista oseba, ki bi konkretno zagrešil napake. Krivce bo treba poiskati drugje. DEJAN FUJS FOTO: NATAŠA JUHONOV ■ 1O INTERVJU 21. oktober 1999, Milan Osterc, slovenski nogometni reprezentant Napadalec, ki sedi med gledalci Edini slovenski igralec v Španiji S kolegom Juretom sva imela enega najnenavadnejših uvodov v intervju s slovenskim nogometnim reprezentantom Milanom Ostercem, saj sva se na ovinku Veržej-Bunčani skoraj zaletela v njegov rdeči BMW, ki je ravno tako pridirjal z druge strani iz njegovih domačih Bunčan. Oboji smo pritisnili na zavore in od takrat naprej je srečanje potekalo brez problema. Položaj Milana Osterca v evropskem nogometu je res izjemen. Medtem ko ga naš selektor stalno kliče v reprezentanco - spomnimo se samo njegove odlične igre proti Albaniji pa v svojem trenutnem klubu Hercules iz Alicanteja, ki igra v 2. španski B-ligi, v glavnem sedi med gledalci zaradi spora s trenerjem. - Najprej se lotiva boleče teme: Grčija in poraz zO: 3. Kaj je bilo? »Atmosfera seje že malo umirila. Ni bilo več tako kot pri prejšnjih tekmah. Mogoče so se nekateri igralci začeli malo previsoko nositi. Tudi na tekmi je bilo razpoloženje med gledalci kot na pokopališču. Ves teden je bil že takšen, vse je bilo mirno. Tekma ni odločala o ničemer, veliko je bilo novih igralcev, nekateri pa so manjkali zaradi kartonov. Vse tri gole na tekmi pa smo tudi prejeli zelo naivno. Za mene in verjetno tudi za gledalce je bila naša igra katastrofalna.« - Tudi glede na poraz naše mlade reprezentance z 0: 5 bi lahko rekli, da so nam Grki dali pravo nogometno lekcijo. »Da. Že pred našo tekmo sem mojemu cimru Milenku Ačimoviču dejal, da bi zelo težko premagali Grke, tudi če bi bili kompletni, saj gre za zelo dobro ekipo. To se je videlo tudi na tekmi, ko so z lahkoto prihajali pred naš gol in ustvarjali priložnosti.« - Kdo ti plačuje prevoze z letali, saj so z Alicantejem slabe povezave? »Nogometna zveza Slovenije vse rezervira in poravna stroške. Najprej se jim oglasim in povem, kateri dan želim priti - ponavadi jim rečem, da želim čimprej priti domov, tako da sem lahko še malo pri domačih. Na omenjeni dan grem k »šalterju« na letališče in tam me že vse čaka. Vendar pa se lahko zaradi zamud letal vse precej zavleče. Tako bom danes, ko grem nazaj, imel kar tri polete: Gradec-Zurich, Zuri-ch-Madrid in Madrid-Alicante.« - Kako bi skupno ocenil nastope slovenske reprezentance? »Mislim, da smo presegli pričakovanja. Nobeden od nas prej ni pričakoval, da se bomo uvrstili tako visoko in zbrali toliko točk. Če pozabimo Norveško in Grčijo, se mi zdi, da smo igrali kolikor toliko dobro. Hvala bogu, da smo prišli do kvalifikacij, odslej pa bo zelo težko.« (Slovenija bo 13. in 17. novembra igrala z Ukrajino, česar pa Milan v času intervjuja še ni vedel, op. a.) - Koga bi si ti želel? »Jaz bi imel najrajši Angleže. Bili bi atraktiven nasprotnik, za nas in za gledalce. Če že mora mo nekaj dokazati, naj bi zato prišli Angleži, in če dobimo »po kapici«, naj pač bo.« - Pa bi bili slovenski nogometaši fizično dovolj pripravljeni za srečanje v njihovem tipičnem stilu? »Ma v redu, ampak to sta dve tekmi. To se da odigrati. Pač si bolj motiviran. Jaz sem prepričan, da bi se z njimi lahko merili. Mogoče ne vseh devetdeset minut, večji del bi se pa dalo.« - Koliko bi potem v odstotkih dal enim in drugim? »Jaz nisem optimist. Dal bi 70 : 30 za Anglijo.« - Kakšno je tvoje nogometno življenje v Španiji? »Hercules iz Alicanteja igra v 2. španski B-ligi, kar bi bil ekvivalent naši tretji ligi. Tja sem prišel pred letom in pol, ko je bil Hercules še v drugi ligi. Takrat so sestavljali novo ekipo, pripeljali so petnajst novih igralcev in novega trenerja. Vse z namenom, da pridemo v prvo ligo. Na koncu pa veš, kaj se je zgodilo. Izpadli smo v 2. B.« - Zakaj? Kaj ni bilo dobro? »Mislim, da je bilo preveč novih igralcev, trenerji so se prehitro menjavali. V kratkem obdobju smo jih namreč menjali kar tri. Tudi fizično smo bili slabo pripravljeni, zato je bilo dosti poškodb. Sam sem imel najmanj štiri ali pet poškodb, tako da sem bil šest mesecev v ,outu’. Saj to se vidi še zdaj, da nisem tako dobro pripravljen.« - Koliko gledalcev v povprečju hodi na vaše tekme? »Lansko sezono jih je v začetku hodilo od 12 do 13 tisoč. Če bi bili rezultati dobri, bi jih bilo gotovo okoli 20 tisoč. To leto, ko smo v 2. B-ligi, jih pride po 8 tisoč. Zmogljivost lepega štadiona Rico Perez pa je 35 tisoč sedišč.« - Kakšen pa je tvoj dan v Ali-canteju od jutra do večera? »Zjutraj vstajam ob pol devetih. Sledi zajtrk, ob desetih ali pol enajstih pa je že trening, ki traja dve uri. Potem grem na kakšno kavico, pridem na kosilo, ki ga imava skupaj s punco, ki je Primorka iz Nove Gorice. Po kosilu greva na kakšno pijačo v mesto, nato pa imam dve uri počitka. Proti šesti ali sedmi uri zvečer greva na sprehod do pristanišča ali po trgovinah, zvečer pa v glavnem gledava televizijo.« - Kakšno pa se ti zdi življenje v Španiji na splošno? »Meni je enkratno. Glede tega ne bi več nikdar menjal okolja in'teh ljudi. Zaradi nogometa pa bi takoj. Zato, ker imam velike probleme s trenerjem. Malo sva se »zakačila« in trenutno sem vsako tekmo na tribuni med gledalci, nisem niti med rezervami.« - Kaj je bil vzrok spora? »Lani, ko sem imel poškodbo gležnja, sem bil tri mesece v ,outu’. Pri zdravniku se ni ničesar videlo in trenerje mislil, da simuliram, ker se mi ne da igrati. Rekel mi je, da sem .folirant’ in sva se precej .zakačila’ po časopisih. Sam pa sploh nisem mogel »V Španiji živijo najboljši ljudje na svetu.« hoditi in tudi v reprezentanci nisem mogel igrati proti Gruziji. Na prijateljsko tekmo s Finsko sem prišel, ampak sem bil še vedno poškodovan. Ko sem videl, kakšna je situacija, sem želel oditi iz Alicanteja pa tudi v 2. B-ligi nisem hotel igrati. Imel sem dve ali tri privlačne ponudbe klubov z določeno odškodnino, ki so jo bili pripravljeni plačati, ampak Hercules je .nabijal’ odškodnino na ,ful’ velike zneske. Jaz sem vztrajal pri tistem, kar je bilo napisano, potem pa mi je trener dejal, da naj ostanem tam, da bomo prišli nazaj v drugo ligo. Drugega mi ni preostalo. Sam sem vedel, kaj me čaka že od prvega dneva na pripravah. Pripeljali so deset novih igralcev in tudi dva nova napadalca, ki sta Španca, enako tudi trener. Od prvega dneva sem vedel, kaj me čaka.« - Kako pa je trenutno s Her-culesom v 2. B-ligi? »Prvi smo'. Štiri tekme smo zmagali, eno igrali neodločeno in eno izgubili.« - Potem pa obstaja možnost, da se vrnete v 2. A-ligo? »Hja, veš kako je to? Še 38 kol je do konca. Gre za štiri lige in v tej moraš biti med prvimi štirimi v prvenstvu. Potem gre vseh teh 16 ekip v boben na žrebanje, kjer se spet ustanovijo štiri skupine s po štirimi ekipami, ki igrajo vsaka z vsako in zmagovalci teh štirih skupin se uvrstijo v višjo ligo. Tako da je to zelo težko. Prvenstvo lahko dobro odigraš, ampak najpomembneje pride šele kasneje.« - Slišal sem, da bi te rad kupil neki atenski klub? »Jaz o tem ne vem ničesar. S klubi iz Grčije nisem imel nobenih stikov. Sam sem to prebral v časopisu, vendar ne vem, odkod te informacije.« - Z drugimi pa? »Imel sem ponudbo iz Anglije, za katero je le malo manjkalo, da se ni uresničila. Boljše, da to čimprej pozabim, ker je bil moj klub celo pripravljen, da me pusti.« - Iz katere lige? »Iz najboljše, lige premier. Kakšnih dvajset dni nazaj so gledali dve tekmi in videokasete, tako da bi moral že iti na zdravniški pregled v Anglijo. Vendar pa - če so moje informacije točne - je bil v tem času tam na desetdnevni preizkušnji že en napadalec, ki je prej igral za Zaragozo in Ajax, Kazalo je, da ne bo podpisal pogodbe in da ga bodo poslali domov ter da naj pridem jaz namesto njega. Toda na koncu so se verjetno vseeno dogovorili in je podpisal pogodbo. Ne vem, kakšna ,mučka’ je bila, ampak potem sem prekinil vse stike s tem klubom in tistimi ljudmi.« - Ampak bi ti ustrezalo življenje v vlažni in mrzli Angliji zdaj, ko si navajen na sončno Španijo? »Sedaj ne smem gledati na življenje, ampak najprej na nogomet. Bom videl, če se bo kaj pre- Rimski milijonarji premočni 'j^*J*££**^ * ionatos # j h . Čeprav je rimski Lazio v mariborskem Ljudskem vrtu nastopil »le« z drugo garnit^^ata^on, dosegel lahko in rutinsko zmago s 4 : 0. Mnogi privrženci nogometa so bili malo ^gncin'’ ner Eriksson na klopi pustil zvezdi, kot sta Bokšič in Salas, medtem ko nekateri - dal chegiani, Almeyda - sploh niso pripotovali v Maribor. Ampak kljub temu lahko r najmočnejša klubska ekipa, ki je doslej gostovala v Ljudskem vrtu. Besedilo m mikalo, da čimprej zapustim Hercules. Če bo vse po sreči in če se ne bo nič spremenilo, bi do božiča že rad odšel. Lahko pa tudi počakam, saj se mi v juniju 2000 izteče pogodba in bom prost igralec brez odškodnine. Ampak gre za to, da če ne igraš, težko prideš tudi v reprezentanco oz. v igro, ker izgubiš pravi občutek. To lahko pridobiš samo s tekmami.« - Kako bi ocenil svoje lastne igre v reprezentančnem ciklusu? »Mislim, da sem glede na vse, kar je bilo, in poškodbe še lahko zadovoljen. Mogoče sem malo slabše odigral tekmo doma z Gruzijo in Norveško. Z drugimi pa sem zadovoljen: prva tekma z Grčijo je bila kolikor toliko dobra, čeprav bi bilo lahko še bolje, če mi ne bi manjkalo fizične pripravljenosti. Na tekmi z Norvežani doma sem v 45. minuti dobil udarec in sem se poškodoval, tako da sem bil tudi en mesec ,out’. Zato nisem šel na tekmo v Gruzijo. In potem hvala bogu, da so odpovedali tekmo z Albanijo. Z Latvijo v gosteh, ko smo zmagali, sem igral pet minut, kar ni nič. V gosteh proti Albaniji sem bil zadovoljen, ker nisem bil v formi, nad mano pa je bil storjen prekršek za enajstmetrovko. Imel sem še dve priložnosti, iz katerih bi mogoče lahko dal gol, ampak na koncu je bilo vse dobro. Doma proti Albaniji sem presenetil tudi samega sebe. Imeli smo redne priprave, na katerih sem bil samo zato, da se čim bolje pripravim, tako da sem bil s tisto tekmo še najbolj zadovoljen. Po vrnitvi v Španijo me je trener že v prvem kolu posadil na tribuno in mogoče zato tekmi proti Gruziji in Norveški nisem odigral, kot bi moral, ker sem psihično ,padel’.« - Kako se potem sploh motiviraš za tekmo, če veš, da boš sedel na tribuni? A si sam predpisuješ treninge? »Ne, ti treniraš z ekipo, redno, saj si njihov igralec. Vendar ko še ni bilo prvenstva, sem bil miren in sem se lahko na srečanje z Albanijo dobro pripravil. Tam sem dal gol in imej as*s co za gol, zmagali smo, P» ® pa pridem nazaj in me P° L tribuno. To me je P^ uničilo. Saj sem trenira, a sem se bolj »zabaval«, to več tisto. To ti pride v podza vest.« . - Za konec se na začetek tvoje špo riere. <075 »Rodil sem se L ju Nogomet sem začel ig« z z očetom, bratom in ° (j dvanajstimi ali trinajs sem postal član se- žeja, kjer sem igrat lekcijah. Najprej sem da. zvezne vrste, šele na o lec. Tiste tekme sem 0 $ gral in dal veliko go 0 .jelj stnajstimi ali sedem^^i sem zaigral za člane, 0 -, v tretji ligi. Nato drugo ligo, kjer je bil nM ■ Cirkvenčičjnna^ sedli peto mesto. Bil , ši strelec druge lig6- ze, cem sezone pa sem P° godbo z Beltinci. a® dvajSe-od devetnajstega do tega leta, kjer me jetren_ ja doveza, za katerega je bil moj najboljši k u 0aj. in od katerega sem s®..^ več naučil. Nato sem s j ci, kjer sem bil dve e . pa-Španija, kjer bom tudi dve leti.« -Inkjetijebilonajbo »V vseh klubih sem počutil. Težko mi je ’ ' Got*' šel prvič od doma v zap co, ker sem bil zelo n dom in domače. To se ,aSj ku tudi poznalo, ko' nisem dosegal zadetKo^^v nedeljo po tekmi sem . s6lo in v torek ob peti šel nazaj na trening- , sVoJ° malo navadil in sp feink0 punco, je šlo vse na maj sem čakal, da g tujino. In v tuJinl ” geSt let-igrati še kakih Pet a _ - Čisto za k°n„eC ?g/(i M? navijaš v prvi spa »Za Barcelono.« TOMO KOLES’ CHAMPION« I.PMIJl ■ 21. oktober 1999 KULTURA 11 in tam sredi razvnetega lanskega spravila in veselili ? w 'z vinskih goric že zadi-^zu in psi v daljavah uSlašujejo na zimsko »Janje. Nekdaj, ko so ljudje še ži-'vsožitju z naravo in letni-casi so vedeli, da se bo i?ltreba P°leSniti v tople 'n S' krajšaH dolge zi-,e večere z različnimi dru-Pa lu^ s PriP°ve-iu . nj,ga’,orej - oguljene Gašeni listi. Bolj guljena, bolj je zanimi- ^dab°lrOk' 2daj Pa i' esenapolpoza-nuj sPomin na staro Z™’ k°Je ''tialn aksno knjigo, še Z >na'epa mesta«. Le teme' ^di doma % sedeti. Od letnih da nismo odvisni, \'sn,° vse. Pa vendar-Oln° tnogoče v dol- Vkih večerih le doma -I v"1 bomo gledali dolgo-, Nadaljevanke ali kar že Pa bodo ostale poza- 1e’$Zen-ene’ nePre^m’ en' P020^! bra- $e zaPeh' niso. \^aslavimo vprašanje, na>nenjene knjige, je prePr°SI ■ čisto \\Z'Se je nauči! brati. D e začeti in drugega Možnosti je treba boljših. Vknjiž- K daSa Sve!a Je ogromno \Z.° č,Oveško življenje Za^e'sad ne mo' \ J \Se dni svojega živ-S° nam še za vse \\^e stvari. Zato pa Pr^ Pa J S ie i, namišljene ovire: strahotno pri-; Sv« a n'mamo časa, Z' °čem, da so 6 počasne in kar SZ neknjižnimi \kotg Ogromne mno-■^v^0 ^jigo, ki nas ^v^i-^eevala, pretre- ■č1^ „od "je- A n‘kar ne ■ ' 'kbet ' ed‘nstveno mož-^b(dJšim^ najboljše ,n t0 sl tudi Prepoznati in C^Per . °' eePrav se mo-čru'':0 ,is,eso bi‘e K^vee^^erjene-i^bod ^kat«. Druge tPr‘P°ročali pri-d° knjig di- ^is^1- Pomagali si Za^nnni ocena-UpanJe preverili tim K^elii^'' začnimo z | rZ^nim "romanom-'cZj kaZr°P''k'm r°~ \9.^‘ereSa začetku Čakajoč na Dogodek smo takole posedeli v preddverju pekla - stekleni kletki, ki je v gledališki dvorani soboškega gradu že pripravljena za premiero predstave TERMINAL Matjaža Fariča v izvedbi plesne skupine FLOTA in ob spremljavi rock skupine PSYCHO-PATH. V se, kar smo morali izvedeti, so nam pojasnili vodja projekta Uroš Korenčan; avtor Matjaž Farič, plesalec Gregor Luštek in pevka Meli Fabčič. Predstava, ki jo bomo doživeli 22. oktobra, je bila v skrajšani verziji zelo uspešna v Stockholmu -lanskoletni kulturni prestolnici Evrope. reograf Matjaž Farič, skupina PSYCHO-PATH, skupina FLOTA, scenografinja Irena Pivka, dramaturg Goran Stefanovski, mojster luči Zoran Najdenov, Cankarjev dom, Duša Škof, Po avtorjevih besedah je Terminal zgodba o ujetosti, o mejah, kijih postavlja- Meli Fabčič je govorila o tem kot o nočem izzivu in možnosti, eden od plesalcev, Gregor Luštek, oz- ZKD M. Sobota, Muzej novejše zgodovine v Ljubljani, Mobitel. BEA BABOŠ LOGAR I mo sebi, drugim ali drugi nam. Tragično pa je, da so te nevidne meje v bistvu neprehodne - to namerava pokazati predstava in to smo občutili tudi navzoči, sede v navidez brezizhodni kletki pod vročimi žarometi. Spregovoril je tudi o svoji odločitvi za izjemno ubrano in tovrstni predstavi primerno soboško rock skupino PSYCHO-PATH, njihova pevka načen kot odvisnik od gibanja, pa nam je med drugim zagotovil, da jih bo kletka polna do vrha. Terminal torej, pravijo ustvarjalci - letališki hodnik - steklena kletka, v kateri se znajdejo naključni potniki, ko prekoračijo meje dopustnega. Počakajmo, da bomo videli. Pravijo pa tudi, da se bo videlo hudo in slišalo glasno. Pri predstavi sodelujejo: ko- Mostovi - Hidak Kralj Matjaž v slovenskem ljudskem izročilu okratni most med obema narodoma je postavil prof. Jože Filo, ugledni slavist in dober poznavalec dela Avgusta Pavla, jeziko-___ šlovca, ki je prvi začel tkati kulturne vezi med Slovenci in Madžari, zlasti s prevodi del Ivana Cankarja in ljudskih pesmi. 1 V torek zvečer je prof. Filo v soboški Galeriji pregledno in zanimivo pripovedoval o nastanku, širjenju in prehajanju motivov v ljudskem izročilu in seveda o ljudskih pripovedkah in pesmih, ki govorijo o »našem« kralju Matjažu in predstavljajo poseben pojav, saj je slovensko ljudstvo, željno pravičnosti, vzelo za svojega madžarskega kralja Matijo Korvina in ga častilo skoraj bolj kot njegovi lastni rojaki. Ilona Szekeres, profesorica madžarske književnosti, pa je prebrala eno od pesmi o kralju Matjažu, sicer manj znan motiv, v odličnem prevodu Avgusta Pavla, na katerega prevajalsko delo seje vseskozi na- vezoval profesor Filo, tudi sam eden od naslednikov znamenitega moža, ki je pokazal, da je med sosednjima narodoma bolj treba iskati to, kar povezuje, kot tisto, kar ločuje. V podobnem duhu so potekale pozdravne besede, ki sta jih izrekla organizatorja dr. Janos Pallancsai, predsednik madžarskega kulturnega društva Bardti kor, in prof. Jože Vugrinec, direk-tor Pokrajinske in študijske knjižnice v M. Soboti. Oba sta s posebnim veseljem med navzočimi pozdravila gospo Zsuzso Ne-sztor - predstavnico za kulturo z madžarskega veleposlaništva v Ljubljani. BEA BABOŠ LOGAR ■ Bogastvo in barve jeseni Likovna delavnica na OŠ Radenci Minuli četrtek je organiziral kud | Bubla Radenci enodnevno likovno delavnico za učence višjih razredov tamkajšnje osnovne šole veščine slikanja v naravi jih je uvajala Ditka Petkovič, akademska slikarka iz Murske Sobote. Otroci so bili razdeljeni v dve skupini, prva se je učila iskanja motivov v naravi in njih prenašanja na risalni papir v različnih tehnikah, druga pa je medtem pod vodstvom domačinke Elene Zechner oblikovala »podobe« iz jesenskih pridelkov, polj in vrtov. Oboji pa so zvečer pripravili priložnostno razstavo pred šolsko knjižnico za sošolce, starše, učitelje in druge obiskovalce. Otvoritev je popestril tudi krajši kulturni program. Mentorica Ditka Petkovič je bila zadovoljna z lepim jesenskim dnevom in svojo skupino, ki se ji je zdela prijetna, ravno pravšnja in predvsem nadarjena za likovno oblikovanje. Pri delu jo je vodila misel, da je najpomembneje naučiti se gledati, opazovati in nato upodobiti tisto, kar vidimo, ne pa to, kar znamo. Ena od njenih učenk za ta dan, Živa Drvarič iz šestega razreda, je bila navdušena nad slikanjem v naravi, še posebno pa nad tem, da se je naučila slikati tudi barvne odtenke, ne le osnovnih-barv, in učiteljica, pravi, ji je dala veliko idej, pa ne le njej, ampak vsem, ki so se delavnice udeležili. BEA BABOŠ LOGAR ■ | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo | Panonski 1 u 96 Portreti 1 ittrtroH Golar kot humoristični pisec Ko je služboval v krajih po Preiekiji, je Golar med ljudmi slišal hudomušne zgodbe o rivalstvu med Ljutomerčani in Verženci pa tudi številne druge pripovedi iz življenja tamkajšnjih ljudi v preteklosti. Turški vpadi, življenje Veržencev ob dolgo časa mejni reki, vsakodnevne človeške zgode in nezgode -vse to je skozi stoletno izročilo napletlo številne zgodbe, ki so krožile med ljudmi. Golar jih je najprej zapisal v obliki, kakor jih je slišal, pozneje pa jih je literarno predelal. Tako so nastale pripovedi, v katerih je ustvaril nov slovenski humoristični tip in Veržence postavil ob bok Ribničanom in Butalcem. Te zgodbe je objavil v dveh knjigah: v prvi - Okrogle‘o Veržencih (Mladinska knjiga, Ljubljana 1973) je objavil 28 pripovedi, v drugi - Verženci pa 24 (Mladinska knjiga, Ljubljana 1982). Ko je izšla prva knjiga, Verženci niso bili navdušeni in so Golarju celo zamerili. Tudi zato je verjetno na začetek druge knjige o Veržencih postavljen kratek intervju z avtorjem, v katerem pojasnjuje nastanek »verženskega opusa«. Sčasoma pa so Verženci spoznali, da jim je Golar pravzaprav napravil neplačano reklamo in da so - četudi neslavno - slavni po vsej Sloveniji. Po izidu druge knjige so ga tako praglasili celo za častnega krajana. Golarje načrtoval tudi tretjo knjigo o Veržencih -naslov bi bil Oglate o Veržencih - vendar mu načrtov ni bilo dano uresničiti. Golar kot mladinski pisec Poleg humorističnih zgodb o Veržencih so Golarja v širšem slovenskem prostoru najbolj proslavile pesmi in pripovedi za otroke in mladino. Ta delaje začel ustvarjati že pred 2. svet, vojno in jih je objavljal v takratnih mladinskih revijah Naša radost, Zvonček, Mlado jutro in Naš rod. Po vojni je z objavami nadaljeval v Cicibanu, Pionirju, Kurirčku, Galebu, Mavrici in Mladem rodu. Krono njegovega besednega ustvarjanja za otroke in mlade pa pomenijo tri knjige pesmi in dve prozni knjižici. Svet, ki ga pesnik Golar želi predstaviti mlademu bralcu, je narava. V zbirki Gode čriček (1958) pesnik razposajeno in s pozornostjo do podrobnosti mlademu bralcu približuje naravo. Podobno je v zbirki Jaše k nam Zeleni Jurij (1969), v kateri avtor nič vzgojiteljsko, ampak na otroku prijazen način prikazuje dogajanje v naravi (menjavanje letnih časov, živali ipd.) in tudi v človeškem svetu. »Njegove« živali so murn in čriček, nato jež in predvsem polž. Knjižica Polžek je zaklenil hiško (1989) je posthumni izbor iz Golarjeve poezije za otroke. Glavnino knjige tvorijo pesmi iz Zelenega Jurija, ob njih pa je urednik Niko Grafenauer dodal še nekaj drugih otroških pesmi. Bobi v laškem ujetništvu (1985) je pripoved o psu Bobiju, ki povzroča italijanskim okupatorjem med 2. svet, vojno številne težave. Deček z jabolki (1988) pa je knjiga pisateljevih mladostnih spominov na znane osebnosti iz slovenskega kulturnega življenja v prvih desetletjih tega stoletja, ki so obiskovali njegovega očeta v Ljutomeru ali jih je spoznal pozneje med študijem v Ljubljani. (Nadaljevanje prihodnjič) MANKO GOLAR Golar kot literat pedagog Golarjevo pedagoško delo ni bilo omejeno na šolsko učilnico, tudi ne zgolj podajanje učne snovi, ampak seje zlivalo z njegovo izpovedno potrebo. Tako so iz združitve njegovega literarnega talenta in pedagoških smotrov nastale kratke igre za potrebe šolskih odrov, med katerimi so najbolj znane Čarobno zdravilo, Pot v svobodo. Rdeči križ, Pozdrav pomladi, Dedek Mraz jih ni pozabil. Ob novem letu. Nekatere so bile tudi natisnjene (npr. Jelka žari, Pionir Marko, Markova sestra) in tako dostopne tudi za širšo rabo. Podobno so bila široko uporabljana tudi njegova besedila zborovskih pesmi, od katerih jih je preko 200 uglasbenih. Ker je bil Golar sam (zelo uspešen) zborovodja, je bil sposoben napisati besedila, ki so znatno zmanjševala siceršnje zagate skladateljev pri uglasbljanju pesmi. Ali kakor mu je napisal Ciril Pregelj v pismu 2. aprila 1953: »Vaše pesmi - ker ste sami glasbenik - imajo tisti polet in ritem, kije kaj privlačen za komponiranje.« Tako ne preseneča podatek, da so njegove zborovske pesmi uglasbili Janez Kuhar, Danilo Bučar, Albin Weingerl, Ciril Pregelj, Radovan Gobec, Rado Simoniti in Marko Pirnik. Seveda so med temi besedili taka, ki bodo odšla v pozabo skupaj s časom, za katerega so bila napisana. Med njimi pa jih je tudi nekaj, ki izpovedno presegajo določni-ce časa in gotovo se bodo morebitni raziskovalci slovenskega šolskega odra in zborovskega petja morali ustaviti ob imenu Manka Golarja. Naslovnica Golarjeve prve knjige o Veržencih O TEM IN ONEM 21. oktober 1999 ^8 in sedanjosti Najizvirnejša spominka Goričkega sta kar dva Leto 1964 - Turistično potepanje po Pomurju prvi polovici 60. let sta si novinarja Pomurskega vestnika privoščila turistično popotovanje po Pomurju in obiskala takrat najbolj znane turistične točke. Najprej sta obiskala Moravce, o katerih so takrat govorili kot o prekmurski turistični oazi. Leta 1964 so namreč v tem kraju odprli kopališče in 1500 gostov se je zgrnilo na travnik z bazenom, ki je bil leto in pol pred tem dejansko le še navaden travnik. Tako je navadna vas postala turistični kraj. V kraju so za turiste zagotovili tudi 38 zasebnih postelj za prenočitev in poskrbeli tudi za čisto in lepo okolje. Med Mursko Soboto in Moravci so tudi asfaltirali cesto, vendar je ta kmalu vedno bolj spominjala na druge makadamske ceste. Ob fotografiji iz leta 1964 je pisalo: »Pri ribnikih v Ljutomeru je vse pripravljeno.« Veliko so si v tem obdobju obetali tudi od Bukovniškega jezera, vendar je bil dostop do njega precej slab, a so že takrat razmišljali o gradnji turističnih zgradb ob jezeru in ureditvi jezera v privlačno turistično točko. V Lendavi so ugotavljali, da v njihov kraj zaide le malokateri turist. V gostinskem podjetju Park so sicer kupili aparat za kuhanje kave in hladilnik, ki pa sta se prav pred turistično sezono pokvarila. Avtorja tudi ugotavljata, da v trgovinah po Prekmurju prodajajo predvsem spominke iz drugih delov države, prekmurskih pa ne. V Črenšovcih so gradili ribiški dom na kolih ob rokavu Mure, ki naj bi dajal zatočišče ribičem, kopalcem in turistom. V prleških gostilnah sta si zaželela domačih specialitet, a so gostinci odvrnili, da se jih ne splača ponujati. Gostinci so menili, da tujci naših specialitet ne poznajo in niti ne sprašujejo po njih, zato pa so ponujali čevapčiče, pasulj in podobno. Izjema je bil Jeruzalem v Ljutomeru, kjer je bilo mogoče dobiti nekaj domačih jedi, vendar pa po njih ni bilo povpraševanja. Izjema je bila tudi pri Ribniku v Podgradu pri Ljutomeru, kjer so gostom ponujali meso iz tunke. Ob Negovskem jezeru je bil prijeten bife z lepo okolico, ki pa je čez teden v glavnem sameval. Nekoliko več gostov je bilo le ob koncu tedna. Radgona je bila le prehoden turistični kraj, kjer je bilo mogoče kupiti domače turistične spominke. Vsekakor so bili v tem obdobju nosilec turistične dejavnosti v Pomurju Radenci, kjer sp se načrtno in organizirano pripravljali na turistično sezono in uspeli pritegniti tudi precejšnje število zdraviliških gostov. V Radencih so v tem obdobju dejansko nehali govoriti o turistični sezoni, saj so se s turizmom ukvarjali vse leto. V predstavitvi gre za obdobje, ko je bil pomurski turizem še na začetku in so novinarji lahko predvsem ugotavljali, kaj vse nam še manjka, da bi pritegnili več gostov. Danes se še vedno ubadajo z vprašanjem, kako pritegniti vec gostov, in predvsem, v čem so naše prednosti, da bi to dosegli. Pomurje se v enem od propagandnih sloganov predstavlja kot dežela zdravja in prijaznih ljudi in najbrž so avtorji slogana s tem tudi zadeli bistvo, na katerem bo potrebno graditi. Vse drugo lahko namreč gost dobi tudi drugje. JOŽE GABOR! m vili javnosti- ^Ekstra lahko zimo, prosim! PEUCO OMV Dobro pripravljeni prikazi tradicionalnih običajev in dejavnosti popestrijo turistično ponudbo. ekstra lahko kurilno olje Drugi praznik občine Puconci Presenečenje za Rudija Cipota ako kot je navada v zadnjem času, so se tudi v občini Puconci odločili, da bodo res reprezentativno in količinsko bogato zaznamovali svoj drugi občinski praznik. Le-ta sicer nosi datum 13. oktober, vendar so se prireditve zvrstile od 8. do 17. oktobra. Tako so v ta sklop spadali otvoritev razstave slik Karla Ko-sednarja, prikaz domačih običajev, popotovanje svetnikov in predsednikov krajevnih skupnosti po občini, pogovor o prihodnosti goričkega vina, položitev venca k spomeniku Štefana Kuzmiča, nastop cerkvenih pevskih zborov, zborovanje sadjarjev in še marsikaj. Mi se bomo podrobneje posvetili trem najpomembnejšim dogodkom. Na slovesni seji v podružnični osnovni šoli Bodonci so v počastitev dvajsetletnice zgradbe učenci najprej pripravili daljši kulturni program, nato pa so podelili občinska priznanja in nagrade. Naziv častnega občana je dobil Rudi Cipot iz Brezovec *- ki ga seveda vsi poznamo kot direktorja območne enote Zavarovalnice Triglav - za prispevek k razpoznavnosti občine ter razumevanje in pomoč pri gospodarskih in družbenih dejavnostih na območju občine. G. Cipot tega naziva očit- no ni pričakoval in ga je podelitev zelo presenetila, tako daje bil v svojem zahvalnem govoru vidno ganjen: »V življenju je malo trenutkov, ko te tako srečno presenetijo. In danes je zame ta trenutek. Najslajše je priznanje iz okolja, v katerem si rojen in v katerem živiš. Presenečenje je toliko večje, ker nanj resnično nisem bil pripravljen, ampak vedno sem bil mnenja, daje potrebno delati in da delo bogati človeka.« Priznanja občine pa so dobili: Helena Balažič iz Moščanec za ohranjanje tradicije izdelovanja izdelkov domače obrti, Rade Bačič iz Poznanovec za izjemne Vsi dobitniki priznanj in nagrad v občini Puconci športne dosežke v rokoborbi, Vijola Varga iz Puconec za prizadevnost na področju kulture, veliko zahvalno listino je dobil Boštjan Maček iz Bodonec za izjemne športne dosežke v streljanju na glinaste golobe, nagrado občine pa Prostovoljno gasilsko društvo Puževci za dolgoletno učinkovito delo in uspešno preprečevanje požarov. V soboto zvečer je bila v gasilskem domu v Moščancih folklorna prireditev Zapojmo in zaplešimo po domače, kjer je nastopilo deset skupin: pevke Pevskega zbora Puconci, folklorna skupina z Gornjega Senika, ljudske pe- Najizvirnejša Franc Zelko in Daniela Topolovec V okviru občinskega praznika občine Puconci $o v soboto zvečer v gasilskem domu v Moščancih razglasili najizvirnejši spominek Goričkega kot poslovnega darila ob prehodu v novo tisočletje. Komisija je samo v treh tednih dobila 35 rešitev dvajsetih raz-stavljalcev in se je odločila, da prvo nagrado podari kar dvema rokodelcema: Francu Zelku iz Pečarovec in Danieli Topolovec iz Murske Sobote. Priznanja pa so pobrali še: Elizabeta Cipot iz Odranec, učna delavnica iz Polane, dom starejših Rakičan, Štefan Zelko iz Lemerja, Jožica Celec iz Ratkovec. Predsednica komisije Nataša Konestabo iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota je bila z udeležbo na natečaju zelo zadovoljna, saj So se ga poleg tistih, ki so prvič izdelali spominke, udeležili tudi že priznani rokodelski mojstri in akademsko izobraženi ustvarjalci. Naslednji dan pa je bila v jedilnici osnovne šole Puconci otvoritev razstave pristnih domačih jedi in vin. Besedilo in foto: TK • brezplačna in hitra dostava • preprosto naročanje po telefonu • ugodni plačilni pogoji - možno obročno plačevanje na 3 ali 6 obrokov • za večje količine dajemo dodatne popuste • dober izkoristek energije • okolju prijaznejše kurilno olje vke iz Števanovec, pini kuda Bubla Ra e, ge|M Beltinci, tamburaši ku folklorna skupina K iz^ Ijudske pevke TD ^ci-novec ter ljudske P ^53. trarke iz madžarškeg J|| Nato je bila razglas1^ jčkega izvirnega spomin a bprel’°' kot poslovnega dan du v novo tisočletje, n komisije Nataša 0 Pokrajinskega muze] Sobota je povedala. da ^J v samo treh tedni dvajsetih izdelovalce^^ so bili tudi že uve)a^3^ ski mdjstri izdelkov pa tudi akademsko^ ustvarjalci. Komisij 0(^ la, da sta najizvirnejša kar dva: Franca Zelka iz pe jgača^ čno tkana lanena br [ le Topolovec izM .^50^ Ob koncu pnre paj... sili še naj... dom j|epšeu čitniško hišico m ^dirj. jeno okolico, iz C Duška in Samo M jškoh|S bora, gre pa za P°c P . v Moščancih 45. ^0'" Najlepše urejaj ta Jože in Helena^ d0X, ščanec 41 a, naj Moščancih pa' dvaj na številki 5 srn0 Še eno razglas nsjcer Jj6 živeli naslednji a ^conci. j) Inici osnovne s oZ. p bila razstava domačih jedu"^^ razstavljalo. ? . agiado »retaseosopode " sOoJ, kijanca«, nagraLzen, ^|tljrn0' domov Edka| diš>K so kač in Marija5^ turističnem dnJSprjgpe|erj^ si zamislih, da b tojZd^ zbrali in jih drug ačin P ni obliki ter Jih BB 21. oktober 1999 KMETIJSTVO 13 aozabljeno žito - pira, ponekod ji rečejo tudi prap-fck»|Sen'Ca’ sevka’ spelta ali M ' Postaja v zadnjem času J ,Oliiskana- Odlikuje jo vi-ji^ost, bogata jez vitami-^Pme, minerali (fosfor, mani ki In zelez°) ter beljakovina-feh6 Pr'pir' razl'kujejo od pše-H.-lnj0 labko bo,niki> alergični IIl . Co’ u^vai° brez težav. Za-fc J623 pridelavo in izdelke iz ^erll/o76^6 V EvroP'in tudi v 1 r' Oženju izdelkov iz pire »nS rokovniaki za prehrano 9a je v?,n '£ro$lu zdravljenja, ki ^OVala St°letjU V Nemčij' PO-fetk 0Patinja, zdravilka in ze-‘jje SVeta Hildegarda, ki pravi, začloveka najbolj-Bra ransk° živil°' litj 'ebil?YPrete» fU? P86nice v višje ležečih in 20,sto| t°bmočj'h srednje Evrope. V. ty6n ,U 80 p'ro zameniale nove Pšenice, ki so dajale tike p n' aOr°tehniki večje pri-B^ri036^ veliko nižje pri-_n,a v Primerjavi s pšenico, &jSin.,ei° da pridelati brez gno-Zato P°s,aia iska‘ ^jen °Sk° kmetovanje, za pride-Vodovarstvenih območjih Ufe ^nejših tleh, kjer pšenica Primerna za ekstenzivni jan) intenzivni način pridelo-% nol°gija pridelovanja je v aka_ kot za pšenico, na ust-lahko opustimo gno-aUS'korn 'n škropljenje s pri-^/arsb,° rastlin. Piraje prila-% .^delovanje na višje leže-na plitvih in gruščnatih lnab 'n na z dušikom pre-Mo^^^oih rada poleže, zato priporočajo škropljenje s Sh ^a s Pesticidi konta-V ''eh zgubi svojo naravno <°s’Proti boleznim in škodlji-^rivsem proti žitni pepelovki '° v oktobru, 400 zrn na ^eter ali 160-200 kg/ha zrna. Semena ne raz-ker p|eva varuje zmje pred talnimi glivami. Sejemo str°jni setvi lahko klaski, v S^^navad. dve zrni s pleva-Se*alne cevi. Za osnovno i®Zadostuje 300 kg NPK « ^Iho n°ienie z dušikom naj bo k'"iin ^arstv° pred pleveli, bo-<%se d'iivci, ce je le-to pogrni r. Oprav' na enak način in z S|j|,?Pravki kot pri pšenici.V ? Pira Pm° švicarsko sorto ' os-pie>/asts d° višine 170 cm, ^Oridei^^maje 1:1,8. Hek-5ji B1 S° nizi' k°t Pri pšenici, v V^sei°v 2'3 tone na hektar’ i%nee ci°nirane sorte dose-Opravičenega zrnja. Že- Zzitnim kombajnom ko-ac®tku avgusta. Zrnje se ^itpn0 Pak ostane v plevi, tako t?kp|evj ,Pred glivičnimi obolenji Voščen6 Pred nada|ini° Pre’ C nr 0 Poteka s posebnimi 0aio v zrnih ali predejo Unn r°b ali drobljenec. ti A kot /a0ai° za izolacijski V dodat za kokošja gnez-V9radb.l9rač' slamo upora-C^aciio^3^ kot l^retno to-■ ot podlago za umet-^^ania ’Za s'amnate kritine, B pred mrazom- B % kmat10 kme*ie > usmerjeni V^fokA,0^^6' v pomudu so ^aii ž m°SU Pridelovali in r% Pred desetletjem. V ’ddi mr pr|delovanje zain-K'9, Dredv«< lnsk°predelovalna Nk^Cdbe 6m 2ito Ljubljana, ki X?rihaC6 Pridelovalci. Okvir-Si^^ram6' bilaokrog 80 to-puščene pire. V >bi°^^ ShNkah08^ pr°daji (v iS^^ina^'^ šilingov. .VM o!h Vreče P° 25 kg) °'9 d01 rrause ddarza kilogram. Ta PLISAR NOVAK, KsrpLlNž. AGR. s Za Pomurje ■ Povezava treh zadrug Cene vinogradniške in kletarske opreme Pomurski vrt za boljšo prodajo Medobčinsko povezovanje pridelovalcev in prodajalcev zelenjave za bolj trden položaj na trgu V ponedeljek, 18. oktobra, so pri notarju v Murski Soboti podpisali listino, s katero so ustanovili gospodarsko interesno združenje, prvo tovrstno organizacijo na področju pridelovanja in prodaje povrtnin. Pobudnik in začetnik organizirane pridelave vrtnin je Občina Odranci, ki je že nekaj let uspešna tudi pri pridobivanju sredstev za razne projekte in elaborate. Ker bodo imeli tudi v prihodnje na razpisih ministrstva in skladov prednost projekti medobčinskih in regijskih organizacij pa tudi zaradi uspešnejše prodaje na trgu so se odločili za širšo povezavo z zadrugami v Občini Moravske Toplice in Občini Ljutomer. Kakor je povedal duhovni vodja povezovanja župan občine Odranci Ivan Markoja, so vse tri zadruge ustanovile skupni konzorcij. V bistvu so v ponedeljek le formalno potrdili to, kar že obstaja v praksi, kajti odranska zadruga Zeleni vrt že nekaj časa prodaja pridelke svojih kmetovalcev s pomočjo ljutomerske zadruge Ljutomerčan iz Ljutomera. V združenje, ki ga sestavljajo Kapljica iz Moravskih Toplic, Zeleni vrt iz Odranec in Ljutomerčan iz Ljutomera, je zaenkrat vključenih 42 kooperantov, zanimanje za poslovno sodelovanje pa bo verjetno v prihodnje še večje, saj bo ena od osnovnih nalog novega GIZ-a prodaja pridelanih povrtnin na trgu in pridobivanje ugodnih posojil. Le tako, da bo dobil pridelovalec posojilo v začetku, torej preden bo začel obdelovati kmetijske površine, nabavljati se- mena in sadike, se bo pridelovanje zelenjave splačalo. Posojilo bodo odplačali s prodajo pridelkov. Ekonomsko se bo pridelovanje povrtnin splačalo na površi- nah, velikih okrog pol hektarja, vsekakor pa večjih od 20 arov. Pričakujejo, da se bo v naslednjih mesecih članstvo povečalo vsaj za 15 odstotkov. Tudi moravska Kapljica načrtuje povečanje namakalnih površin z 80 na 100 hektarjev - na 25 odstotkih namakanih površin pridelujejo zelenjavo, verjetno pa se bo ta odstotek v prihodnje povečal, saj se namakanje njiv za pridelovanje tradicionalnih poljščin, kot so koruza, pšenica in sladkorna pesa, finančno ne splača. BBPI Spravilo sladkorne pese po načrtih Pobrali že več kot tretjino pridelka pravilo letošnjega pridelka sladkorne pese teče po načrtih. Letos so posameznim pridelovalcem čas spravila določili v tovarni in ti se ga v glavnem tudi držijo. Od 10.600 hektarjev, kolikor so jih spomladi pridelovalci namenili sladkorni pesi, so pridelek do torka pospravili že s 4.100 hektarjev. Turnišče Cene pujskov rejšnji četrtek, 14. oktobra, so na sejmu v Turnišču prodajali 32 pujskov, starih od 7 do 12 tednov in težkih od 20 do 30 kilogramov. Lastnike jih je zamenjalo 23, za par živali pa je bilo potrebno odšteti od 14.000 do 18.000 tolarjev. Po besedah Vinka Štefančiča, vodje surovinskega sektorja v ormoški tovarni sladkorja, so v tovarno pripeljali 140 tisoč ton sladkorne, 41 tisoč ton pa je ostalo na zunanjih deponijah. Spravilo teče nemoteno, zaradi dobrega vremena pa je tudi vsebnost primesi nizka, saj doslej prevzeta pesa vsebuje v povprečju le 13 odstotkov primesi. Tudi z vsebnostjo sladkorja so zadovoljni, saj ta znaša v povprečju 15 odstotkov, pesa, pobrana v zadnjih dneh, pa že presega 15 odstotkov. Če bo teklo vse po načrtih, naj bi s spravilom sladkorne pese končali v drugi polovici novembra. L. KOVAČI Slovar manj znanih pojmov E ekspozicija - lega, položaj, izpostavljenost zemljišča glede na svetlobo, toploto, veter, padavine Velike ravnine se poleti močneje segrevajo kakor gričevje, se pa tudi hitreje ohladijo. Zime so hladnejše. Nevarne so spomladanske in zimske pozebe. Južne lege so teoretično najtoplejše. V večini primerov pa je zmerno nagnjena jugozahodna lega najtoplejša, ker je zahodna toplejša od vzhodne. To lego prihranimo za tiste sadne vrste in sorte, ki zahtevajo za svoje dozorevanje največ toplote in svetlobe. Južno pobočje je suho in na njem so med dnevom in nočjo večja temperaturna kolebanja. V krajih, kjer je padavin manj kot 600 mm, so južna pobočja presuha. Temperaturne razlike med južno in severno stranjo so okoli 3,2 °C, to pomeni v sadjarstvu in vinogradništvu zelo veliko. Cvetenje se na južni strani se začne 6-10 dni prej. Severne lege so najhladnejše in naj-vlažnejše. Temperaturna kolebanja so najmanjša in vegetacija kasni. Tam sadimo tiste sadne vrste in sorte, ki se zadovoljijo s hladnejšim podnebjem. Severne lege so cenjene v južnih krajih, ker niso tako suhe kakor druge. Vzhodne lege bi bile teoretično enakovredne zahodnim, vendar*ni tako. Ob spomladanskih mrazih, ko sonce takoj posije na zmtzle cvetove, je škoda večja. ekstenzivna pridelava - pridelava, kjer urejamo in oskrbujemo nasade z manj stroški V ekstenzivnih nasadih je manjše število dreves oz. trsov na hektar in jih ne oskrbujemo.tako intenzivno, zato dajejo manjše pridelke. Uporabni so za sadne vrste in sorte, ki so manj zahtevne glede zemljišča in drugih razmer. Tako izkoriščamo tudi bolj strme in kamnite terene, ki niso primerni za druge kulture in so zato še vedno donosni. embalaža - mehanično (posredno tudi kemično) varstvo blaga pred vplivi okolja, zlasti za transport in skladiščenje Naloga embalaže je obvarovati pridelek pred poškodbami in privlačiti kupca. Pri nekaterih vrstah transporta moramo omogočiti tudi zračenje. Razlikujemo transportno in komercialno embalažo. Transportna embalaža varuje pridelek med transportom in uskladiščenjem. Komercialno embalažo pa uporabljamo za pakiranje v prodajnih enotah. Transportna embalaža, ki se deli v kontinental- no in čezmorsko, mora biti dovolj trdna, da prenese vsak prevoz. Ne sme biti pretežka, ker to povzroči večje prevozne stroške. Zunanje mere embalaže morajo biti v skladu z mednarodnimi normami. Pomembna je tudi notranja zaščita pridelka v embalaži. Pri tem plodove oblagamo z raznimi snovmi, ki jih varujejo neugodnih posledic zaradi zunanjih vibracij na transportu, trenja med plodovi, pritiska in neugodnih zunanjih temperatur. Za embalažni material se uporabljajo les, papir, ovijalni papir, lamspak, modri papir havana, krep papir, papir pelir, impregnirani papir, plakatni papir, papirna volna, vlita stisnjena celuloza, lepenka, karton, valoviti karton, celofan, plastične snovi, polietilenska folija, polivini-Iklorid, bombaž, steklo ... embrio - iz oplojene jajčne celice nastajajoči organizem Embrio se sestoji iz radikule (kore-ničica), plumule (zasnova za steblo z listi) in hipokotila (na njem so klični listi, iz njega se razvije koreninski vrat), enodomna rastlina - rastlina, ki ima ločene moške in ženske cvetove, vendar so vsi na isti rastlini enolog - strokovnjak, ki se ukvarja s predelavo grozdja in nego vina enološka sredstva - sredstva, ki se Trgovina JAL Lopert, Turnišče cisterna za vino Dometal 3001 34.000,00 cisterna za vino Dometal 200 I 25.592,90 cisterna za vino Dometal 1601 22.550,00 cisterna za vino Dometal 801 17.300,00 cisterna za vino Dometal 501 14.200,00 stekleni baloni 541 3.456,70 stekleni baloni 201 2.153,30 stekleni baloni 51 690,00 stiskalnica, mehanska, MSJ 1501 90.321,00 mlin, pecljalnik, barvasti kos 49.990,00 mlin, pecljalnik, nerjavečkos 89.990,00 zapiralec, kronski+kork kos 13.464,00 zapiralec, kork kos 10.596,70 zamaški, kronski kos 2,50 zamašek, kork 2B kos 21,80 zamašek, kork 3A kos 14,90 zamašek, kork compo kos 9,40 zamašek, kork 1A kos 51,60 slojnice Seitz EKS paket 4.730,00 stojnice Seitz K100 paket 3.540,00 stojnice Seitz K800 paket 3.513,30 stojnice Seitz K900 paket 3.212,50 bentogran 0,5 kg 739,90 neosol 0,51 511,00 neosol 1,01 852,00 gelsol 0,51 1.390,00 gelsol 1,01 ,2.250,00 žveplasta kislina 1,01 220,00 parafinsko olje 1,01 480,00 žveplo v trakovih, nemško 0,5 kg 1.280,00 lijak z mrežo Č 30 cm 1.437,90 pipa, lesena, št. 00 kos 872,70 pipa, lesena, št. 0 kos 969,00 pipa, lesena, št. 1 kos 1.048,40 pipa, lesena, št. 2 kos 1.229,70 pipa, lesena, št. 3 kos 1.314,70 pipa, lesena, št. 8 kos 1.292,00 pipa, lesena, št. 10 kos 3.490,70 pipa, lesena, št. 12 kos 4.148,80 Semenarna Kalia, Murska Sobota Cena v SIT cisterna za vino inox 251 11.606,00 cisterna za vino inox 601 16.048,80 cisterna-za vino inox 801 18.147,00 cisterna za vino inox 1201 25.278,00 stekleni balon 51 782,50 stekleni balon 101 1.175,60 stekleni balon 201 1.851,90 stekleni balon 341 1.923,00 stekleni balon 541 3.109,50 kad 1101 1.650,00 kad 2251 2.400,00 kad 7001 8.300,00 posoda PVC s pokrovom 751 2.014,00 uporabljajo pri predelavi grozdja in negi vina Dodana enološka sredstva izboljšujejo organoleptične lastnosti in stabilnost prihodnjega vina, to so bistrost', barva, čist vonj in okus ter izrazitost cvetice in arome. Pomembna sta tehnika dodajanja posameznih enoloških sredstev (potrebno jih je pripraviti po navodilih proizvajalca) in čas uporabe. Vsako dodano eno-loško sredstvo je potrebno dobro premešati s celotno količino vina. Enološka sredstva razdelimo glede na njihov namen uporabe na: - enološka sredstva za čiščenje, bi-strenje in lepšanje (želatina, bentonit, kremenčevo čistilo, tanin, aktivno oglje, ribji mehur, jajčni beljak, itn.), - biološka sredstva (selekcionirane kvasovke, hranljive snovi za kvasovke in encimi), - redukcijska sredstva (žveplo), - sredstva za obstojnost vina (meta-vinska kislina, citronska kislina), - sredstva za kemično razkisanje (kalcijev karbonat, kalijev bikarbonat), - sredstva za dokisanje (vinska kislina, citronska kislina) in - druga enološka sredstva. ALENKA MEOLIC, DIPL. INŽ. KMET. ■ posoda PVC s pokrovom 1001 2.460,70 posoda PVC s pokrovom. 1501 2.602,10 stiskalnica za grozdje 1001 65.545,20 mlin za grozdje 1 kom. 26.742,90 »lakovnica« 35 I 2.987,00 brenta 1 kom. 4.684,70 grelec mošta 1 kom. 28.030,60 žvepljalnik - 35 mm 1 kom. 685,50 alkoholmeter s toplomerom 1 kom. 1.942,10 merilnik mošta 1 kom. 1.329,40 merilnik za žganje s toplomerom 1 kom. 690,80 žveplasta kislina 11 281,30 žveplasta kislina 31 792,70 žveplasta kislina ’ 51 1.073,90 kletarski vosek 1 kom. 611,90 parafinsko olje 0,25 I 197,40 parafinsko olje 0,51 273,50 parafinsko olje 11 393,00 kvasovke 10 g 104,70 kvasovke 100 g 1.644,20 bentonit 100 g 117,60 bentonit 200 g 193,60 bentonit 1 kg 968,00 soda - kristalna 1 kg 261,00 vinobran 20 g 91,00 vinobran 200 g 233,90 žvepleni trakovi 0,5 kg 519,40 vrelna veha, PVC 1 kos 830,20 vrelna veha, premer 80, steklena 1 kos 691,70 vrelna veha, premer 120, steklena 1 kos 810,40 zamaški iz plute, premer 20-70 1 kos 20,70-183,80 kronski zamaški 200 kosov 541,00 kronski zamaški 100 kosov 295,00 pipa, lesena 1 kos 1.043,30 pipa, PVC 1 kos 1.006,10 obiralec sadja 1 kos 1.486,80 Agroproteckt, Ljutomer kvasovke: uvaferm - cm 500 g 3.290,00 uvaferm - cm 100 g 1.390,00 uvaferm - cm 50 g 810,00 uvaferm - cs2 500 g 4.250,00 uvaferm ■ cs2 100 g 1.490,00 uvaferm - ceg 500 g 4.250,00 uvaferm - ceg 100 g 1.490,00 fermol - ceyarome 500 g 5.190,00 fermol ■ ceyarome 100 g 1.190,00 fermol - ceyarome 50 g 790,00 fermol - bougvet 500 g 5.290,00 fermol - bougvet 100 g 1.190,00 fermol ■ bougvet 50 g 790,00 fermol - primeurs 500 g 3.550,00 encimi: kultivar 100 g 1.990,00 kultivar 50 g 1.290,00 kultivar 10 g 380,00 activ 100 g 1.790,00 activ 50 g 1.190,00 activ 10 g 350,00 moštbentonit 1 kg 540,00 nacalit 1 kg 590,00 bentogram 1 kg 890,00 bentogram 500 g 590,00 bentogram 100 g 160,00 mikrocel 1 kg 2.790,00 mikrocel 500 g 1.690,00 gelsol 1 kg 1.790,00 gelsol 0,5 kg 940,00 gelsol 0,1 kg 240,00 neosol 1 kg 670,00 neosol 0,5 kg 390,00 gelitaklar 1 kg 1.490,00 blankasit 1 kg 1.140,00 tekoče žveplo 11 290,00 tekoče žveplo 31 750,00 tekoče žveplo 51 990,00 tekoče žveplo 101 1.790,00 posoda inox 501 12.990,00 posoda inox 801 14.990,00 posoda inox 1001 17.990,00 posoda inox 1201 20.990,00 posoda inox 1501 22.990,00 posoda inox 1801 24.490,00 posoda inox 2001 26.990,00 posoda inox 2501 28.990,00 posoda inox 3001 31.990,00 IZ NAŠIH KRAJEV 21. oktober 1999, Življenje Alojzije Roškar z Zenika ni bilo lahko Prijateljevanje s kmečko pečjo z letnico 1904 V Banuti 8a pri Lendavi, kjer stanuje družina Brunec, se dedek Branko lahko pohvali s svojo lepo vzgojeno limono. Posadil jo je že okrog leta 1990, zadnja leta pa vsako jesen bogato obrodi, saj zraste na njej po 30 limon. Poleg okrasa na terasi se tudi pobaha s starejšo vnukinjo Žano, ki je te dni dopolnila osem mesecev. Teden namenjen otrokom a OŠ Kapela so se letos odločili, da v tednu otroka pripravijo več zanimivih prireditev. Med drugim so organizirali lutkovno predstavo, imeli so šolski kino in si ogle dali zanimivo igrico Pujsova zgodba. Ob tej priložnosti so prvošolce sprejeli v skupnost učencev in jim podarili torto. Prav tako so pripravili predstavitev NTK Gornja Radgona na šoli in izpeljali kostanjev piknik. Vsak dan je učence spremljala glasba med odmori, pri razrednih urah pa so se učenci s svojimi razredniki veliko pogovarjali o otroškem parlamentu, spolnosti in aidsu. Ob svetovnem dnevu učiteljev - 5. oktobru - pa jih je obiskal župan Občine Radenci Herbert Šefer, ki jim je spregovoril o aktualnih dogodkih v občini. BOJAN MACUHi Spominke iz klasja, ki so pritegnili pozornost, je nedavno prodajala Ines Lindič prek Turističnega društva Tišina. Slednje si prizadeva izdelati lasten program, med drugim z izdelovanjem razglednic, dopolnilno dejavnostjo na turističnih kmetijah, vključevanjem lovstva in ribištva, Vrt spominov v Petanjcih pa naj bi postal del turistične ponudbe. Frku V okviru Društva upokojencev Turnišče je začel delovati tudi mešani pevski zbor. V njem je dvajset pevcev. Peli bodo predvsem na upokojenskih srečanjih in prireditvah sosednjih društev lendavskega območja. Svoj prvi nastop so imeli na občnem zboru upokojenskega društva. Upajo, da se bodo ob pomoči kapelnika Jožeta Koceta naučili še marsikatero domačo, a pozabljeno pesem. Foto: J. Žerdin Zbrali precej odpadkov občini Gornji Petrovci so dokaj zadovoljni z akcijo zbiranja posebnih in kosov- nih odpadkov, ki so jo opravili v sodelovanju s podjetjem Sauber-macher - Komunala iz M. Sobote. Največ posebnih odpadkov se je nabralo v Križevcih, in sicer 788 kilogramov, sledijo Šu-linci s 697, Martinje s 579 in Gornji Petrovci s 190 kilogrami. V tem času so zbrali skupno 508 kubičnih metrov kosovnih odpadkov, ki so jih odpeljali s 15 vozili. Tu vodijo Gornji Petrovci s 124 kubičnimi metri. Iz Panovec so odpeljali 122, iz Lucove 114, iz Šulinec in Križevec pa po 74 kubičnih metrov kosovnih odpadkov. In še stroški: za odvoz kosovnih odpadkov so morali odšteti dobrih 784 tisoč dvesto tolarjev, za odvoz posebnih odpadkov pa nekaj več kot 195 tisoč 800 SIT. S podobnimi akcijami nameravajo nadaljevati spomladi. M. JERŠEB Kljub poznim letom dala obnoviti zunanjost svojega doma Alojzija Roškar z Ženika ob svoji peči z letnico 1904. Foto: F. Š. skromna, a ji Vsak mesec prihaja- . bilo tako. Ni bilo denarja sladkor, sol, PetroleJnes ne larve, kako je bilo, md na. Samo da bo pec 1904 spet prijel^ bo sedeti ob njej ins p lepih utrinkov iz mina 1 Da, lepih. Težke je bob ščati zunaj hiške - In ® spet priromala v deze o Pg Za Alojzijo se bo zace P . samo njenega devetega Spet bo vzela v roke mo11, la bo, okopavala novo ra FRANČEK ŠTEFANEC lojziji Roškar z Ženika je 80 let. Srečna je, ker ji je jesen spet poplačala trud, ki ga je celo leto vlagala v delo na polju. Debelile so se buče, sončnice so se obračale proti svetlobi, krompir se je redil v zemlji in na brajdah se je barvalo grozdje. In zdaj je pred durmi zima in prijetno bo sesti na topel zapeček. Domek tokratne sogovornice je skrbno pospravljen, čist; je svetišče, ki si ga je Alojzija prislužila z žuljavimi rokami. V glavnem se je preživljala z dnino. V poznejših letih je skrbela za nekaj ostarelih vaščanov v okviru občinske socialne službe. Samsko življenje sta ji lepšali hčerki. Vedno je bila skromna, varčna in po drugi svetovni vojni ji je uspelo kupiti hiško. Kljub sorazmerno poznim letom je dala pred nedavnim obnoviti njeno zunanjost. Nekaj let je pazila na hčerkine otroke v Turjancih. Zdaj so zrasli in vrnila se je v svoj domek. Njena kmečka pokojnina je SJ g e Srečanje »malih« beltinskih maturantov •JZ Kk .to®«® 1£J O - lozac«’1'0*’'-^'1' Pisalo se je leto 1941, ko so beltinsko osnovno sol s|ovensc učenci s širšega beltinskega območja. Pouk so ime razr ,avil' nekaj časa v madžarščini. Skupaj so se šolali do seSig4g pa oP ^1' tem so nadaljevali šolanje v sedmem razredu, letarl0Vičzt’rallčž|iija malo maturo oz. nižjo gimnazijo. Po 50. letih so se sOrnurje 'z Murske J Na posvetu, kjer i2i,. 1Zmenjali znanje in Prehrani doma-lvah, bo sodelovalo 27 PredTnih domačih in tujih Wavateljev.F.Kl. ^Oadgona , ^Ljudski univerzi je bi-^linA6^6111 Niškem letu odraslih v Cn e^^h Progra-Stavljenih je bilo Osnm Uf lz°braževanja od do visoko-sjJa Programa. V šol-A etu 1999/2000 pa bo izobraževalnih pro-eilo nv katere se bovklju-Hg tisoč ljudi. F. KI. Zadnj‘h Podatkih Ob-z’PoJen°te Zavoda RS za ^jatde je v Pomurju ^95 pre' '”93 nezaposlenih. padec nezapo-v Upravni enoti ^ad8°nA to je na °kd’n Gornja Ra-||Aadenci in Sveti Ju-™ ^avnici, kjer se je A Zaposlenih zniža-/AaUl.F. KI. W?ovie nameravajo za-% 'dotrajane elektron-z nov'mi- Nakup za *arno cerkev kMpfp^ovju so načelno ^2?$ svetniki beltin-Predračunska It 12st Orgel je ocenjena A^Hnov tolarjev. 0 beltinska občina tisočakov, rA'denar Pa bodo za-s Prispevki donato-W Prostovoljnimi pri- m Po4jetje Murska %/Remizira 1,1 kilo-pitvji 8° Cesto- Skupno z kjavne Poti v Ma' 'VObčina Kuzma ty^'Ujonov tolar-' 0 Vodnogospo- %otok Murareguli-k . ukaj-1 ž- gornja lneh oktobra je !?AlaA dokon-iNto^ kupnino za Psenico- Le’ t?r°dali Skoraj %Adkllogram^^ Slo^rlOmdijo- Nekdanja znamenitost Stare Gore Na starem gabru so igrali vaški godci Turisti prihajajo, a se nimajo kje okrepčati ekoč je bilo na Stari Gori v občini Sv. Jurij ob Ščavnici zelo živahno predvsem ob cerkvenih praznikih. Zdaj imajo tukaj svoj turističnoinformativni center, ki lahko pokaže vedno številčnejšim turistom mlin na veter, muzej, starožitno cerkev ... Žal je kraj zadnje čase brez gostilne. Blizu sodobnega gasilskega doma še stoji poslopje, v katerem je bila vse do leta 1948 Štihova gostilna. Tako je bilo hišno ime, dočim se je takratni lastnik pisal Anton Verzel. Njegov vnuk Anton Klemenčič nam je pripo- vedoval, da je nekoč rasel pred gostilno mogočen gaber. Na njegovih košatih vejah je bil postavljen oder. Ob praznikih so tukaj igrali vaški godci. Na istem mestu raste mladi gaber. Mogoče bo nekoč tudi njega doletela ena- ka usoda, kot je njegovega predhodnika? Že nekaj časa so vrata gostilne na Stari gori zaprta. Na srečo si lahko turisti kupijo kaj za pod zob in za odžejanje v vaški trgovini. Ob dejstvu, da se sem vozi vedno več izletnikov z avtobusi, z osebnimi avtomobili, kolesi, pa kraj potrebuje sodobno gostilno ali vsaj skromno okrepčevalnico. fšb Anton Klemenčič nam je pokazal kraj, kjer je na Stari Gori nekoč rasel mogočen gaber. Njegove veje so držale oder in na njem so igrali vaški godci. Tam zdaj raste mladi gaber. Foto: F. Š. ^ski pozdrav Na posestvu magistra Milana in profesorice Janje Lovrenčič na Po-lenšaku v občini Dornava so odkrili pomanjšan kip generala Maistra na konju, ki ga je izdelal Boštjan Putrih. Milan Lovrenčič je na otvoritveni slovesnosti orisal vlogo in pomen generala Maistra in tudi povedal, zakaj je dal postavit, njegovo skulpturo: njegov (Lovrenčičev) oče je bil Maistrov vojak m tako tudi borec za severno mejo. O Maistrovih zaslugah so govorili se: dr. Bruno Hartman, profesor Dojen, dr. Ludvik Toplak .n župan Franc Šegula. Za bogat kulturni program pa je poskrbel mladinski orkester glasbene šole Ljubljana Vič. L. Veberič DnAn°sti so se odločili za kv 5^ravnih tabel. Ob treh in sicer iz Murske M^e>kA'n D°kiežovja, stojijo Al? $dz6ti° ed'hstvene. Po ideji 0(?a’ ^'kovnega učitelja ;KSble na0?11' ®°li> so na obeh hapiSali pravi prekmur-A?b|QL °b®r den in srečno V^žari J'ta bela in rdeča ro-^Srh^9 Velike in Male Ba-mestne obči-^rdin v prekmurščini Črnci Kmetijska zadruga Gornja Radgona ima v tem kraju v Apaški dolini sušilnico za sušenje žit in koruze. Z odkupom koruze so začeli 4. oktobra, rezultati pa kažejo, da bodo letos kmetje prodali bistveno manj koruze kot lani, ko so je prodali skoraj 6.000 ton. Letošnje vreme koruzi namreč ni bilo naklonjeno. F. KI. V KS Negova so se s pomočjo občine Gornja Radgona pogumno lotili modernizacije 2.350 metrov cest, kar bo stalo 34.580.000 tolarjev. Pred kratkim so asfaltirali cestna odseka od Lokavec do Negovske vasi (1.400 metrov), na posnetku, in Lokavci-Gornji Ivanjci, Štebihov breg (500 metrov), kmalu pa bodo posodobili tudi 450 metrov ceste v središču Negove. Kljub temu, da bodo zdaj pridobili kar skoraj dva kilometra in pol asfalta, še vedno ostaja 88 kilometrov makadamskih poti. Zlasti težko je vzdrževati tiste, ki so na hribovitih območjih. V KS Negova so združeni kraji: Negova, Gornji Ivanjci, Lokavci, Radvenci, Ivanjševci in Radomošci. - LKr Štiriletni Mario Wolf iz Zbigovec seje pridružil babici Marti pri nabiranju gob v bližnjem gozdu in kaj hitro sta naletela na gobo velikanko: ..tehtala je kar 92 dekagramov, torej skoraj kilogram. Pa naj še kdo reče, da v naših krajih ne rastejo kakovostne užitne gobe! - L. Kr. V okviru Kulturnega društva Črenšovci deluje sekcija Čerensa, ki jo vodi Julka Šernek. V sekcijo je vključenih 21 članov. Poimenovali so se po redkem drevesu - črensi. Namen sekcije je predvsem oživitev šeg in navad iz življenja v davnih časih na Dolinskem in Ravenskem. V svojem bogatem programu, ki je v pristnem prekmurskem jeziku, prikažejo delček nekdanjih običajev na vasi in vasovanje fantov pa tudi luščenje koruze, bučnega semena, pletenje košar, ročno phanje maka in priprave na gostijo. Program so obogatili z instrumentalno spremljavo s citrami in prejo lanu na kolovratu. JŽ 16 REPORTAŽA 21. oktober 1999, ako malo je včasih potrebno. Morebiti je potrebno le usmeriti tok v pravo smer, zajeziti s te ali one strani. Morebiti pa je potrebno le omogočiti dostop, ponuditi to dragocenost v okušanje in potešitev žeje. In s Frimovim vodnjakom so storili zgolj to: očistili so ga, usmerili tok, da teče po lepo izdelanih lesenih žlebičkih, in nastavili lončen kozarec. In že je postal drugi najbolj popularen vodnjak v Sloveniji. No, zgodba ni tako preprosta. Vmes je še ideja neke tovarne, sodelovanje ministrstva, razpis, zbiranje denarja s prodajo izdelkov, izvedba del... K Grofovski vodnjak V teh goričkih krajih je bilo pred stoletji najpomembnejše gospostvo iz gradu pri Gornji Lendavi (Grad); njihova last je bilo skoraj vse, njive, travniki gozdovi pa tudi vodnjaki. Voda je bila na ilovnatem in izsušenem Goričkem že od nekdaj zelo pomembna, saj je je vedno primanjkovalo, zato je bil gozd ali travnik, kjer je bila »naravna vretina«, toliko dragocenejši. Tudi gozd v Šalovcih je bil last graške gospode, ki pa Zgodba Frimovega vodnjaka Nekoč je bil središče dogajanja, ob njem so prali perilo, napajali živino in vodo nosili domov | KRI j Ml (NALU| ©080-1200 | SKUPAJ PROTI Obnovljeni Frimov vodnjak so odprli minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar, vodja akcije pri Heliosu Irena Kocjan in župan občine Šalovci Aleksander Abraham. DAEMOBILPTUJ Ob Dravi 3a, Ptuj, informacije na tel: 002 783 < gaje morala zaradi finančnih težav prodati. Kupil gaje grof Frim, ki je na najbolj primernem mestu 1850. leta nato uredil vodnjak za lastne potrebe in potrebe okoliških prebivalcev. Dolga desetletja je bil ta vodnjak, v katerem je bilo vedno dovolj vode, velika dragocenost Šalovec. Čeprav je potem tudi Frim obubožal in pro- milite POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI dal gozd, je vodnjak ostal, uporabljali so ga popotniki in vaščani, ženske so v vodi iz njegovih globin prale perilo, kmetje pa. napajali tudi po 200 glav živine. Čeprav danes mnogi v vasi še vedo, kje je Frimov vodnjak, so zadnja desetletja nanj skorajda pozabili. Revirni gozdar Janko Arpad je županu predlagal, da bi ga obnovili in spremenili v turistično znamenitost; potem pa jih je Milan Bogataj iz Pomurskega ekološkega centra spomladi opozoril na Heliosov razpis. S pomočjo direktorja Zavoda za gozdove v M. Soboti so pripravili vse potrebno in se prijavili na razpis. Obnovili dva vodnjaka v Sloveniji Razpis, na katerega je Občina Šalovci prijavila Frimov vodnjak, je bil razpis Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda oziroma projekt oživljanja krajevnih vodnjakov. Omeniti velja posnemanja vredno marketinško odločitev tovarne Helios iz Domžal, da 50 tolarjev od vsakega prodanega litra vodnih premazov Tessarol, Bori in Ideal namenijo v poseben sklad, s pomočjo katerega bodo skrbeli za ohranjanje slovenskih voda. 22. marca lani so z Ministrstvom za okolje in prostor podpisali sporazum za obdobje petih let. Lani so čistili predvsem kra-ške jame, letos pa so se odločili tudi za čiščenje opuščenih vodnjakov: Tako jame kot vodnjaki so vse prevečkrat postali prostor za odlaganje odpadkov; ker se zažirajo globoko v nedrja zemlje, je učinek onesnaženja toliko večji in dolgoročnejši. Akcija pa nima le ekološke in okoljevarstvene, ampak tudi etnološko funkcijo, saj bodo z obnavljanjem starih vodnjakov opozorili tudi na njihove arhitekturne, tipološke in prostorske vrednosti. Letos je Helios z zbranim denarjem v skladu pomagal očistiti štiri kraške jame in obnoviti dva vodnjaka, med osmimi prijavljenimi so se odločili za vodnjak pri Mevliču pri vasi Lokev v občini Sežana ter za Frimov vodnjak v občini Šalovci na Goričkem v Prekmurju. Ko so čistili vodnjak, ki je globok štiri metre, so našli štiri ribe, kar je dokaz, daje voda v vodnjaku res čista. Rudi in Karči sta poprijela... Kako se lotiti obnove vodnjaka v gozdu? V veliko pomoč so jim bile izkušnje Štefana Kovača; direktorja soboške enote Zavoda za gozdove, ki je dal pravo podobo že marsikateremu podobnemu »objektu« v pomurskih gozdovih. Tesarska dela je opravil Rudi Bedič iz Budinec, zidarska pa Karel Časar iz Markovec. Obnova je bila končana v dobrem mesecu dni, stala je okrog 900 tisoč SIT. Četrtino (243 tisoč) je prispeval Helios, preostalo pa Občina Šalovci. Prispevali so tudi okrog , 120 ur javnega dela. Prispevek, ki so ga dobili iz sklada, torej ni bil velik - v prime Kam Vas pripelje Do novega avtomobila-Do popustov do 120.000 Do kredita pridobljene^ z osebno Izkaznico- Do najboljšega prodajale^ znamke Daewoo v e Do največje izbire vozil- Vodnjak je postal turistična zanimivost, njegove vode pa bodo veseli predvsem popotniki in kolesarji. rjavi z drugimi projekti. Vsekakor pa je Frimov vodnjak s to akcijo močno populariziran, hkrati pa bo tudi spodbuda drugim, da bodo začeli razmišljati o obnovi svojih opuščenih vodnjakov. Tudi v Šalovcih želijo v prihodnje obnoviti še štiri podobne vodnjake, urediti izvir Krke in vse skupaj vključiti v turistično ponudbo in označiti na zemljevidih kolesarskih poti. Kakor je povedal župan občine Šalovci Aleksander Abraham: »Zdrava pitna voda, dobri ljudje in zdrava hrana to so prednosti našega Goričkega!« BERNARDA B. PEČEK Foto: NATAŠA JUHNOVi Klic vsjlj Ljutomerski P0116'5^^ n«-žeju obravnavali P <2.0^’ srečo, ki se je zgo ' . bra okrog 10-16. Ta osebnega avtomo । du za pešce trči v otroka. Voznik je uS^’z< je po krajšem po9°v0 j® kom odpeljal dalje. pozneje iskal z^ravn' ker je bilo ugotov je u bil lahko telesno P03^^ nanega voznika ozire karkoli vedeli o ome J ni nesreči, prosijo, telefonsko številko 1* MikaHsoja^ Vnočiz 12-n® neznani storilec v0 , Vinogradništva in vl . je 5 pelskem Vrhu. SJ rOd vratno krilo in no. Iz nje je °dn skupna^. čevljev in gotovm • Qt|SOca nost ukradenega je m«: 21. oktober 1999 KRONIKA Oktober - mesec požarne varnosti Edino v Nafti poklicni gasilci — ^kolektivu tudi prostovoljno Rilsko društvo Janko Lešnjak, vodja požarne varnosti v Nafti v Lendavi, je Povedal, da imajo med pomurskimi podjetji edinole v kratic l'D°Vem kolekt'vu poklicno industrijsko gasilsko enoto Voljnoa' k' šteje 27 gasilcev. V Nafti pa deluje tudi prosto-I Pok|^aS'lsk° društvo, v katerem je 36 članov. dežUra na ln<1ustrijska gasilska enota ima 24-urno dežurstvo. Praviloma obhodi 31 ^eSf 9as|icev- Ti seveda ne sedijo v pisarni, ampak so na p° Jatinih proizvodnih objektih v Petišovcih oziroma na požarnih I ogroženih reVerjaj0 de^vanje sistemov za gašenje in hlajenje na požarno ^oda Podajo se tudi na obhode po sosednjih Iliriji in Leku, I p|Q^°VOrni so tudi za ta dva industrijska obrata. I ^zad"113 kombinirana vozila, s katerimi lahko prepeljejo v krajšem Ifnajop 8 ne količine vode, pene in prahu ter seveda pogasijo ogenj. Poznih 1 ° 000'litrsko specialno cisterno s penilom in ducat enoosnih ie, j ”metalcev« za gašenje z vodo ali peno. Tehnična opremljenost ^»Za ?°Vec'a' Stanko Lešnjak, zadovoljiva, strojni (vozni) park pa je I Naftin V prihodnjem letu naj bi dobili novo gasilsko vozilo. $reto, p°klicna gasilska enota pa je usposobljena in opremljena tudi M revama __ .... . . , _ V1_ i^OVoj’56 9ori in je visoka temperatura, kajti Naftin gasilec ima \ no ognjevarno oblačilo in učinkovita gasilna sredstva Posledicami razlitja nevarnih snovi in za reševanje v promet-% h lrna p(GE koncesijo ustreznega ministrstva R Slovenije. V n' požarov, kvečjemu kako začetno tlenje. So jn ■ 9as'(' zunai tovarniškega dvorišča. Potem so posredovali fVasj jn lz^e^anju nevarne kisline s tovornjaka pri mejnem prehodu v IP kurilnega olja v Črenšovcih. ij^hno lne si'prizadevajo, da bi bili kar najbolj učinkoviti, zato i^Vajg N in tudi vadijo. Nazadnje v okviru meddržavne ga- ^čiti vrtin a k° So uspešno opravili določene naloge pri gašenju Š. SOBOČAN ■ poštarja Kine nesreče. FotoarhivPU Murska Sobota 14’ °ktobra, ob g°-aii%iz'Knzevci v križišču JNi^ka Križevci zgodiš izai knetna nesreča, v $kan 11 ^v'(enie Poštar \>Nzčepinec.Ta 'i-KZM. ..... je vozil kolo z motorjem in je zavil na levo, ko mu je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal voznik B. D. Prišlo je do trčenja, pri čemer je mopedista najprej vrglo v vetrobransko steklo osebnega avtomobila, nato pa na asfalt, kjer je obl- Trideset let obmejnega gasilskega sodelovanja Za gasilce ni meja! Ob 30. obletnici uspešnega sodelovanja prekmurskih in gradiščanskih gasilcev je bila v vaško-gasilskem domu v obmejnem kraju Sotina v soboto velika slovesnost - Pripravile so jo Gasilska zveza Slovenije, Občina Rogašovci in občinska gasilska zveza ed uglednimi gosti so bili tudi podpredsednik državnega zbora Andrej Gerenčer, poveljnik CZ obrambnega ministrstva Miro Bogataj, predsednik GZS Ernest Edry, deželni glavar avstrijske Gradiščanske Karl Stix, okrajni poveljnik Ženavcev/Jennersdorfa Hans Raschke, predsednik avstrijskih gasilcev Manfred Seidl in številni gasilci z obeh strani meje. Prisrčno dobrodošlico sta jim izrekla predsednik GZ Rogašovci Stanko Gider in župan Janko Halb. »Na osnovi prijateljskega sodelovanja gasilcev Prekmurja in Slovenije ter Gradiščanske iz Avstrije je bil pred 30 leti podpisan dogovor o vzajemnem sodelovanju. S tem smo se obvezali, da bomo tukaj ob meji drug drugemu pomagali ob nesreči, izmenjavali izkušnje in se udeleževali vseh dogovorjenih aktivnosti. Danes lahko s ponosom trdimo, da v minulih 30 letih ničesar od dogovorjenega nismo opustili, nasprotno, iz leta v leto smo povečevali in širili naše medsebojno sodelovanje. Posebno skrb smo posvečali strokovnemu izpopol- večjega obsega v obmejnem pasu pod razglednim hribom Kugla v Sotini. Ker v bližini ni vodnih virov, so morali vodo črpati iz potoka pri Dajčevem mlinu ter jo v dolžini 1,5 kilometra in pri višinski razliki 125 metrov prečrpavati z devetimi črpalkami. Sodelovala je tudi Deželni glavar Gradiščanske Karl Stix (levo) podeljuje najvišja avstrijska gasilska priznanja Ernestu Eoryju, Francu Gombocu in Štefanu Flisarju (od leve proti desni). programu je nastopil mešani pevski zbor kuda Rogašovci pod vodstvom zborovodje Štefana Roškarja. Nato je bila v obmejnem pasu Sotina - Bonisdorf skupna taktična vaja, v kateri je sodelovalo 29 gasilskih enot z okrog 300 gasilci, ki so prikazali gašenje gozdnega požara kranjska brigada Slovenske vojske s helikopterjem, ki je zajemal vodo v Ledavskem jezeru v Kraščih in pomagal gasiti. Uspešno izvedena akcija je potrdila vzorno sodelovanje gasilcev z obeh strani meje. MILAN JERŠEi Pretepen do smrti Pomagal je tudi helikopter Slovenske vojske. Foto: N. JUHNOV '-‘•‘“j tirinajstega oktobra popoldne so bili delavci UKS PU Murska Sobota in policisti PP Murska Sobota obveščeni, da se je v —J stanovanjskem bloku v Stari ulici 14 v Murski Soboti zgodil umor. Umorjen je bil 41-letni Milan Bejek. Ta je dobil tako hude telesne poškodbe, da je zaradi njih izdihnil. Kriminalisti in policisti so že zvečer istega dne prijeli osumljence tega gnusnega dejanja. Preiskovalci so ugotovili, da so se med 10. in 11. uro sprli pokojni Milan Bejek, njegov 18-letni sin Goran in 32-letni prijatelj Zdenko B. Med pretepom sta ga hudo pretepla in obrcala, tako da je obležal na kavču, ežal mrtev. Na vozilih je za 500.000 tolarjev škode. To je letos že druga nesreča s smrtnim izidom na tem križišču. Spomladi je tam umrl mlad mopedist, pred katerim je izsilil prednost voznik avtomobila. njevanju, izmenjavi izkušenj, tekmovanjem in manevrskim vajam na obmejnem območju. Ob odprti meji, smo že takrat delovali v duhu odprte Evrope! Spoznavali so se prebivalci ob meji, ki so navezali pristne prijateljske odnose. Tako je bilo, je in bo ostalo v prihodnje!« je o vzornem sodelovanju gasilcev spregovoril predsednik slovenskih gasilcev Ernest E6ry. V nadaljevanju prireditve je avstrijski gasilski predsednik Manfred Seidl poudaril, da »so se sanje uresničile, ko je bil 9. novembra 1969 podpisan sporazum med gasilskima sektorjema Murska Sobota in Že-navci/Jennersdorf. S tem je bila premagana v pravem gasilskem duhu skoraj nepremagljiva državna meja med dvema različnima političnima sistemoma.« Po besedah okrajnega poveljnika Jennersdorfa Hansa Raschkeja »za gasilce dveh sosednjih dežel ni meje«. Ob tej priložnosti so zaslužnim gasilcem podelili najvišja priznanja avstrijske gasilske zveze, ki so jih prejeli zaslužni posamezniki, ki so utirali pot uspešnemu meddržavnemu sodelovanju. To so: Franc Gomboc, Štefan Flisar in Ernest E6ry. Za uspešno sodelovanje in sponzorstvo pa so gasilsko odlikovanje 1. stopnje podelili Rudiju Cipotu, direktorju Območne enote Zavarovalnice Triglav. V kulturnem V tem bloku v Stari ulici v Murski Soboti je bil prejšnji četrtek umorjen Milan Bejek. Foto: N. JUHNOV sama pa sta odšla popivat po soboških lokalih. Ob njuni vrnitvi je bil Milan Bejek že mrtev. Storilca so priprli in pridržali, zoper njiju pa je okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti izdalo kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt poškodovanega, in kaznivega dejanja opustitve pomoči. Vabimo vas na brezplačne preventivne preglede tekočin, olja in avtoplaščev vozil Daewoo - do konca oktobra! PRIPOROČAMO OLJA Mobil vam 10 % popusta avtoplašče Sava ter brezplačno Inontažo ob nakupu! F HAMK Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 I 18 ŠPORT 21. oktober 1999J®® Razmišljanje Mura ustavila pohod Maribora V predzadnjem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi so nogometaši Mure razveselili ljubitelje nogometa tako z igro kot rezultatom. Z evropskim Mariborom so igrali neodločeno in ga tako ustavili pri njegovem zmagovalnem pohodu. Maribor, za katerega je Mura v Fazaneriji vselej neugoden nasprotnik, je namreč do prihoda v Mursko Soboto osvojil vse možne točke in na lestvici vodi kar z devetimi točkami. Sobočani so tokrat igrali zelo samozavestno, saj se kljub dvakratnemu vodstvu vijoličastih niso predali. Junak srečanja je bil Fabijan Cipot, ki je delal obrambi Maribora veliko preglavic in dosegel oba zadetka za Muro ter bil razglašen za najboljšega igralca 10. kola v prvi državni ligi. Po oceni časopisa Delo Cipot tudi vodi med najboljšimi igralci z 11 točkami pred Bečajem, 7, ter Morom in Čipijem, po 6 točk. Po oceni Večera pa vodi med najbolje ocenjenimi igralci Cipot skupaj z Mariborčanom Čipijem, oba sta zbrala po 5 točk. Povsem drugače pa je pri drugem prekmurskem prvoligašu Potrošniku. Beltinčani so si veliko obetali od gostovanja v Rušah, kjer so se srečali z zadnjim Pohorjem, saj so pod strokovnim vodstvom novega trenerja Ivana Markoviča - Džalme, prvič pa je zaigral tudi Alilovič, upali na zmago, a zaman. Nogometaši Potrošnika so bili sicer blizu zmagi, saj so kljub pobudi domačinov po prvem polčasu z golom Popesca vodili in imeli tudi več zrelih priložnosti za zadetek, ki pa jih nespretni in premalo pripravljeni napadalci niso izkoristili. Tako so Beltinci še edino moštvo v prvi državni ligi, ki v letošnji tekmovalni sezoni ni okusilo zmage. Poraz in zadnje mesto na lestviči pa sta Beltinčane postavila v še bolj nezavidljiv položaj. Zahtevna naloga jih čaka tudi v nedeljo, ko bo v beltinskem športnem parku gostovala Mura, ki je sicer favorit srečanja, vendar je za prekmurski derbi vselej težko napovedovati rezultat ne glede na trenutno formo in položaj moštev na lestvici. V drugoligaški konkurenci so nogometaši Nafte iz Lendave v Gaberju gostili nekdanjega prvoligaša Triglav iz Kranja in dosegli pomembno zmago, s tem pa napovedali boljše čase za lendavski nogomet. V naslednjem kolu pa bo moštvo trenerja Milana Koblencerja zopet močnejše, saj se je iz beltinskega Potrošnika v Lendavo vrnil Utroša. Nogometaši Črenšovec so gostovali v Mariboru pri tretjeuvrščenem Železničarju in po pričakovanju tekmo izgubili, zlasti še, ker so nastopili precej oslabljeni, brez Pucka, Vorija in Brunca. • Nova presenečenja je prineslo deseto kolo v tretji državni nogometni ligi vzhod. V središču zanimanja ljubiteljev nogometa sta bila občinski derbi v Turnišču med zadnjim Turniščem in vodečimi Renkovci ter gorički derbi med Lesoplastom iz Križevec in Tromejnikom Slovenico iz Kuzme. Tekmo v Turnišču so dobili Renkovci in tako še naprej vodijo s 5 točkami prednosti in so še edini neporaženi. Turnišče pa še naprej ostaja edino moštvo brez zmage. Derbi med Lesoplastom in Tromejnikom Slovenico so presenetljivo dobili gostje, s čimer so Križevčani doživeli drugi poraz. Za največje presenečenje so poskrbeli nogometaši Beltransa iz Veržeja, ki so nepričakovano zmagali v Odrancih, kar je njihova druga letošnja zmaga. Preseneča tudi neodločen izid v Puconcih med Kemo in Hotizo. Bakovci so zmagali v Veliki Polani in se prebili na drugo mesto lestvice. Kobilje je premagalo Čardo iz Martjanec in jo prehitelo, Goričanka Big Fun pa je premagala Bratonce. FERI MAUČECI Košarka Četrta zmaga Radenske Creativa V četrtem kolu prvenstva v moški državni košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ gostila Novo Gorico in zmagala s 84 : 79 (70 : 70, 38:34). Sobočani so ves prvi polčas vodili, v sredini drugega polčasa pa so gostje prvič povedli s 46 : 44. V nadaljevanju sta se vodstvi menjavali, v regularnem času pa je bil rezultat neodločen, tako da sta morali ekipi odigrati petminutni podaljšek. V dramatični končnici so bili domačini srečnejši in dosegli četrto zaporedno zmago ter so edini brez poraza v vodstvu. Radenska Creativ: Besedič 26, Karlo 16, Meško 14, Niderl 9, Ulaga 9, Oček 5, Želj 3, Bratkovič 2. (FM) Pričakovan poraz Pomurja Skiny V petem kolu prvenstva v prvi slovenski ženski košarkarski ligi je Ilirija v Ljubliani po pričakovanju premagala Pomurje Skiny iz Murske Sobote z rezultatom 85 : 42 (35 : 17). Pomurje Skiny: Ori 12, Namizni tenis Nepričakovana poraza V četrtem kolu prvenstva v prvi državni moški namiznoteniški ligi sta oba pomurska ligaša nepričakovano izgubila. Moravske Toplice Sobota, ki so veljale za favorita, so presenetljivo visoko izgubile v Radljah. Poraz gre predvsem pripisati zelo slabi igri Horvata in Ungerja. Prvi poraz so doživeli Radgončani z Ero, ki je za njih vselej neugoden nasprotnik. Čeprav je Kitajec dosegel tri zmage, je bilo to premalo za zmago. Radgona : ERA Tempo 4 : 6 (Solar: U. Slatinšek 0 : 2, Xi Jia : J. Slatinšek 2:0, Rihtarič : Atiko-vič 1 : 2, Xi Jia : J. Slatinšek 2:1, Solar: Atikovič 0 : 2, Rihtarič : J. Slatinšek 2 : 0, Xi Jia-Rihtarič : Atikovič-U. Slatinšek 0 : 2, Xi Jia : Atikovič 2 : 0, Rihtarič : U. Slatinšek 0 : 2, Solar: J. Slatinšek 1 : 2); Radlje : Moravske Toplice Sobota 6: 2 (Nišavič : Horvat 1 : 2, Pavič : Kocuvan 0:2, Kus : Un-ger 2 : 0, Pavič : Horvat 2 : 1, Nišavič : Unger 2:1, Kus : Kocuvan 2:0, Kus - Pavič : Unger - Horvat 2 : 0, Pavič : Unger 2 : 1). Kerna že jesenski prvak Predzadnje kolo prvenstva v drugi državni moški namiznoteniški ligi je prekmurskima ekipama, ki sta gostovali v Kranju in Ljubljani, prinesel popoln izkupiček. Kerna je dobila obe tekmi brez izgubljenega niza, Sobočani pa so izgubili le dva. Ilirija : Kerna Puconci 0 : 6 (Kovač 2, Benko 2, Smodiš 2); Merkur: MT Sobota II 1 : 6 (Koščak 2, Ropoša 2, Zavec, Koščak-Šbul); Merkur: Kerna Puconci O: 6 (Kovač 2, Benko 2, Smodiš 2); Ilirija : MT Sobota II 1 : 6 (Koščak 2, Puhan 2, Šbiil, Zavec-Ro-poša). M. U. Prva državna nogometna liga Svetina 8, Fefer 7, Mate 6, Horvat 5, Huzjak 4. (FM) Prva zmaga Lendavčanov V tretjem kolu prvenstva v tretji državni košarkarski ligi vzhod so košarkarji ekipe Miarte Lindau v Lendavi premagali Ptuj s 70 : 56 (19:32), čeprav so gostje v prvem polčasu vodili in dosegli prvo zmago. Miarte Lindau: Neuvirt 16, Flisar 14, Zrna 12, Gašparič 10, Si-jarič 8, Hozjan 8 in Granfol 2. (FB) 1. B moški Radenska-Creativ 4 4 0 349:314 8 Bežigrad 4 3 1 317:280 7 Ten Krško 4 3 1 322:312 7 Ilirija 4 3 1 307:297 7 Nova Gorica 4 2 2 315:266 6 Kemoplast 4 2 2 335:340 6 Elektra 4 2 2 309:319 6 GD Hrastnik 4 2 2 265:293 6 Radovljica 4 1 3 300:310 5 U. Olimpija ml. 4 1 3 277:298 5 Banex 4 1 3 300:323 5 Plava laguna 4 0 4 294:329 4 Šah Zmaga Sobočanov V prvem kolu tekmovanja v drugi slovenski šahovski ligi vzhod je druga ekipa Radenske Pomgrada v Murski Soboti premagala Fužinarja z Raven na Koroškem s 4,5 : 1,5 točke. Za Radensko Pomgrad so zmagali: Režonja, Radosavljevič, Gabor in M. Kovač, remiziral pa je B. Hari. Dijaki tretjega š oddelka soboške gimnazije so v Potapljaškem klubu NORIK SUB PIRAN opravili potapljaški tečaj in se bodo lahko v dvojicah potapljali v odprtih vodah do globine 18 metrov. Skupaj z nami sta uspešno opravila potapljaški izpit tudi razredničarka prof. Nataša Benkič Rogač in prof, telesne vzgoje Marjan Horvat, za kar jima čestitamo. Inštruktorjema Gregorju in Matku pa se zahvaljujemo za trud. (Katja Eman) 1.SNL Tabor 11 9 1 1 26:4 28 Lesoplast 10 4 4 2 18:12 16 Rezultati - 10. kolo Koper 11 7 3 1 31:8 24 Kerna 10 4 4 2 20:15 16 Mura : Maribor 2 : 2 Železničar 11 7 2 2 18:7 23 Goričanka 10 3 4 3 12:10 13 Pohorje : Potrošnik 2 : 1 Elan 11 7 1 3 22:12 22 Hotiza 10 3 2 5 17:23 11 Primorje Dravograd 1 0 Šmartno 11 6 2 3 22.16 20 Tromejnik 10 2 4 4 14:17 10 Domžale Publikum 5 : 0 Aluminij 11 6 1 4 18:10 19 Beltrans 10 2 4 4 16:21 10 Rudar: Olimpija 0 : 1 Triglav 11 6 0 5 15:12 18 Polana 10 2 3 5 8:22 9 Korotan : Gorica 0 : 1 Zagorje 11 4 3 4 16:15 15 Bratonci 10 1 3 5 9:21 6 Maribor 10 9 1 0 34:10 28 Rogoza 114 2 5 11:15 14 Turnišče 10 0 2 8 6:23 2 Rudar 10 6 1 3 16:11 19 Šentjur 11 3 4 4 9:14 13 Liqa Trialav Lendava Olimpija 10 6 0 4 21:15 18 Jadran 11 3 4 4 10:15 13 Rezultat - 8. kolo Primorje 10 4 3 3 19:15 15 Drava 11 2 4 5 13:15 10 Panonija Lakoš 4 : 1 Mura 10 4 3 3 14:11 15 Nafta 11 2 4 5 10:18 10 Nedelica : Čentiba 1 : 1 Gorica 10 4 3 3 14:12 15 L Gorica 11 2 1 8 11:26 7 Bistrica : Olimpija 1 1 Dravograd 10 3 3 4 11:15 12 Črenšovci 11 1 3 7 8:30 6 Petišovci : Dobrovnik 1 0 Korotan 10 2 5 3 18:16 11 Avtoplus 11 0 3 8 3:26 3 Čentiba 8 5 1 2 21:14 16 Publikum Domžale Pohorje 10 2 5 10 3 2 10 1 2 3 5 7 12.17 13:20 6:23 11 11 5 3. SNL vzhod Rezultati - 10. kolo Bistrica Panonija Nedelica 8 4 2 8 3 5 8 4 1 2 0 3 19:9 19:12 14:15 14 14 13 Potrošnik 10 0 4. 6 5:18 4 Kerna : Hotiza 2 : 2 Odranci : Beltrans 0 : 1 Dobrovnik 8 3 2 3 14:15 11 2.SNL Rezultati -11. kolo Goričanka Turnišče : : Bratonci Renkovci 2 1 : 0 2 Olimpija Lakoš 8 2 2 8 2 2 8 1 1 4 4 15:13 9:17 8 8 Železničar : Črenšovci 4 : 1 Lesoplast : Tromejnik 0 : 1 Petišovci 6 11:27 4' Nafta : Triglav 2 : 0 Kobilje : Čarda 2 : 1 2. MNL MS Aluminij: Elan 3 : 1 Polana : Bakovci 0 : 1 Rezultati - 9. kolo Koper: Šentjur 3 : 0 Renkovci 10 7 3 0 16:5 24 Dokležovje : Slatina : Tabor: Jadran 2 : O Bakovci 10 6 1 3 19:8 19 Šalovci: Roma 2 : 3 Šmartno : Avtoplus 2 : 0 Kobilje 10 5 4 1 20:15 19 Rotunda: Makoter 0 : 5 Zagorje : Drava 1 : 1 Odranci 10 5 2 3 17:8 17 Gančani: Bogojina 11 : 3 I. Gorica: Rogoza 3 :O Čarda 10 5 2 3 17:9 17 Roma 9 7 1 1 33:11 22 Mura : Maribor 2 : 2 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 3.000. trovič (Ljubljana). Strelci: 0 : 1 Šimzndža (39), 1 :1 Cipot (68), ■ (90), 2 : 2 Cipot (93). Mura: Nemec, Dominko, Cifer, Pima, a)' (Petrovič), Baranja (Dvoršak), Vogrinčič, Mesarič, Cipot, Ristič ( en Pohorje : Potrošnik 2:1 . Ruše - Igrišče Pohorja, gledalcev 500. Sodnik:Vivod (Dolič). Strela Popescu (45), 1 : 2 Grizold (66), 2 : 1 Grizold (90). Potresni ■ Novak, Ulen, Tratnjek, Erniša, Pevnik (Bedo), Baranja (Cener), ° vič (Bukovec), Popescu, Vorobjov. Druga državna nogometna liga Nafta: Triglav 2:0 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 250. Sodnik: Skominai H ca: 1:0 Gerenčer (17), 2:0 Šabjan (54). Nafta: Magdič, NovaK, Drvarič, L. Horvath (Škerbič), Gabor (Koša), Šabjan, Baša, Tempa, Gerenčer. „ „ C Železničar: Črenšovci 4:1 . g. Maribor - Igrišče Železničarja, gledalcev 400. Sodnik: Huselja' j^g), trelci: 1:0 Perič (16), 2:0 Kukič (30), 2:1 Gruškovnjak(57), 3. 4:1 Dvoršak (79). Črenšovci: Karoli, Pintarič, Kolar (Kreslin'^^1«). Plej, Kustec, Krapec, Gruškovnjak, Hartman, Kuzma, D. Horva Tretja državna nogometna liga Odranci: Beltrans 0:1 , glre. Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 200. Sodnik: Kmetec ( ^L^ar), lec: 0 :1 Ropoša (51). Odranci: Marič, Zakojč (Vegič), S. Virag n(j|jaš(A R. Berendijaš, Sim. Hozjan, Sil. Hozjan, S. Kavaš, Marinič, B. puCko, Kavaš), D. Virag, Pozderec. Beltrans: Balažič, Hanžekovič, 0 ’ A. Osterc, Kavaš, Smodiš (Fras), Puhar, Sunčič, B. Osterc, 0 Kerna : Hotiza 2:2 ^i Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 150. Sodnik: Majcen (Se1# 0 : 1 R. Lackovič (32), 1 : 1 Rakar (63), 2 :1 Bočkorec <69), ■ (avtogol) 84. Kerna: Maučec, E. Kutoš (Pučko), D. Banfi, Ma tjza;p|ej, B. Banfi, Rakar, Kuhar, Bočkorec, Škedelj, J. Kutoš (Vlaj). Hozjan, Albin Lackovič, Jakšič, Farkaš, Cigan, Albert Lackovic, bert Lackovič, Gy6rk6š (Oletič). Polana: Bakovci 0:1 Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 100. Sodnik: ^id/ Strelec: 0 :1 Šajt (88). Polana: Žižek, Z. Hozjan, Zver W Hozjan, Pal, Baranja, Cvetko, Biro, Imre, Kerčmar (Klujber). ^rančič, goric, Kološa, Živič, Holcman, Bagola, Recek, Verban ( a Benko, Petrovič (Šadl), Donša (Šajt). Lesoplast: Tromejnik Slovenica 0:1 Križevci - Igrišče Lesopalsta, gledalcev 300. Sodnik: Bukovec Strelec: 0 :1 Cener (23). Lesoplast: Besarič, Šebok, Ma a« Cor, Tibola (Jandrašič), Lepoša (Škerlak), Čahuk (Potočnik), Pojbič. Tromejnik Slovenica: Husar, Bence, H. Zrim, Saa Hajdinjak (Dobrina), G. Zrim, Šinko (Škrtak), B. Horvat, PeC Horvat). Turnišče : Renkovci 1:2 . 0 Turnišče - Igrišeč Turnišča, gledalcev 400. Sodnik: Krajnc _ m). : 1 Kocet(27), 1 :1 Temar(34 - 11 m), 1 : 2 S. Boinec nišče: Dominko, Lutar, Prendl, Mujdrica, Pucko, 7ernar koVci: Ati (Vegič), Žižek, Lebar (Mertik), Starčevič, Radikovič. Ren p^p, K°c Plej, Kerman (Balažič), Nežič, S. Bojnec, Litrop, R- Bojnec, Trček (Režonja), D. Ritlop. Goričanka Big Fun: Bratonci 2:0 ,pneš(L^ mn Sodnik:Je" gig Rogašovci - Igrišče Goričanke Big Fun, gledalcev wu. QOričan. dava). Strelca: 1:0 Lapoša (25), 2:0 Nemec (87 - 11 Fun: Nemec, Buček, Kolar, F. Vogrinčič, Ficko, Šuša ( tQnCj: redoš (S. Vogrinčič), Kosednar, Gider, Lapoša, Krem panker. Gy6rek, Mlinarič, D. Horvat, Markovič, Tkalec, Mertuk, 0 bic, Zver. Kobilje: Čarda 2 :1 ,bor). Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 200. Sodnik: Plošnik (M ^^jja-: 1 Kerec (8), 1 :1 Kovač (72), 2 :1 Trajber (85). Kob'' per, Bukovec, Muller, J. Bukovec (Penhofer), Gregorec, 1 jgKlim nec, Trajber, Kocet (Danč). Čarda: Fekonja, čarni, Men' r ^aj 21. oktober 1999 ŠPORT Poraza Sobočanov in Ljutomerčank V tretjem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je fužinar z Raven v Murski Soboti Premagal Pomurje s 3 : 0 (29 : 27,25 :12 , 25 : 19). Sobočani ® tekmo dobro začeli in se v pr-’-m nizu enakovredno kosali s fa-wrižiralimi Ravenčani, kjer igrajo I Wje nekdanji igralci soboškega pr-I voligaša Bačvič, Demirovič in Ber-] Bili se celo blizu zmage prve- i Mzaprirezultatu25 : 24, kipa hišo dosegli. Zapletlo pa se je v hgem nizu. Sobočani so proste-*ali zaradi nekaterih sumljivih odločitev sodnikov, a to ni zaleglo, "adaljevanju pa so Sobočani Wibrez prave volje. Pomurje: jMTot, Š. Marič, Čeh, B. j arič, Kerec, Topovšek, Fujs. Startale so tudi odbojkarice v ^državni ligi. Zavarovalnica Ma-'J10' iz Ljutomera je gostila ^vne prvakinje Infond Branik in pričakovanju izgubila z 0 : 3 4;25,9 : 25, 17 : 25). Zava-piriica Maribor Ljutomer: Ko-। „?’Tretinjak, Kolar, Vrbnjak, Ole-I 5 Rrher, Drevenšek, Jureš, Gomboc, Šoštarič. (FM, zmaga Beltinec j ? drugem kolu prvenstva v drugi ^ni moški odbojkarski ligi so ^igostiliKrkoizNovegame-^lnzmagaHs3:2(25:22,24: I Odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote na srečanju prve državne lige s Fužinarjem z Raven na Koroškem. Fotografija: Nataša Juhnov 26, 16 : 25, 25 : 14, 15 : 12) ter dosegli drugo zaporedno zmago. Beltinci: Gobec, Janža, Časar, Čenar, Lukač, Gumilar, Prša, Horvat, Gider, Sobočan. Ljutomerčani pa so gostili ekipo Hoč in kljub vodstvu z 2 : 1 izgubili z 2 : 3 (25:27, 25 : 21, 25 : 17, 20 : 25, 12 : 15). Ljutomer: A. Grut, Onišak, B. Grut, D. Kodila, Horvat, Pirher, Primec, Špilak. (NŠ, FM) Prva zmaga Kerne V drugem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je Kerna iz Puconec premagala Geoden iz Slovenske Biastrice s 3 : 0(25 : 21, 26 : 24, 25 : 22). Kema Puconci: Kikec, Kerčmar, Rappl, Šeruga, Vlaj, Horvat, Potočnik, Časar, Franko. Mislinja je v Radencih premagala Sonimex Radenci s 3 : 0 (25 : 13, 25 : 16, 26 : 24). Sonimex Radenci: Zver, Šavel, Srt, Sokler, Klemenčič, S. Vrbančič, J. Vrbančič, Strmšek, Ješovnik, Bezjak. (FM) Kros Dela Velika zmaga Sonje Roman V Velenju je bil 34. kros Dela, na katerem je sodelovalo 32 občinskih reprezentanc s 645 atleti in atletinjami. Lep uspeh so dosegli tekmovalci in tekmovalke Murske Sobote, saj so zasedli dve prvi in eno tretje mesto med posamezniki ter odlično tretje mesto v skupni uvrstitvi v prvi skupini s 165 točkami za Velenjem, 211, in Železniki, 202 točki, kar je doslej največji uspeh. Junakinja je bila 19-letna Sonja Roman s Hodoša, ki je že lani zmagala na krosu Dela med starejšimi mladinkami, predlani in lani pa tudi z osvojenim šestim in sedmim mestom dosegla najboljši slovenski uvrstitvi na evropskem prvenstvu v krosu, tokrat pa je prvič nastopila v konkurenci članic in v teku na 3 km premagala naši najboljši dolgoproga-šici Heleno Javornik in Jolando Čeplak. To je vsekakor zelo spodbudno pred njenim letošnjim državnim in evropskim prvenstvom v krosu. Poleg Romanove je prijetno presenetila tudi Lucija Cvetko, ki je zmagala v teku na 1 km.med mlajšimi pionirkami. Tretje mesto med st. pionirji v teku na 1 km pa je zasedel Dejan Banfi. Na četrti mesti sta se uvrstila: David Horvat med ml. pionirji A, Elvis Fartek med Rokomet Sobočani na treh prvih mestih Judo r|b°ru ie bil tretji krog mo-prvenstva v rokoborbi. V?*ekmovalci so sodelovali ^“očani in Ljutomerčani. Po C^sta 30 zasedli rokoborci Sob°te in Keorja iz Raz-Pa Ljutomerčani. Naju-^^Pomurski tekmovalci so na travi bili: Miholič (63 kg), Bačič (76 kg), Zec (85 kg), vsi Murska Sobota, ter Horvat (130 kg) iz Ljutomera, ki so zasedli prva mesta. Drugi mesti sta zasedla: Kuhar (63 kg) iz Murske Sobote in Možina (76 kg) iz Ljutomera. Tretji so bili: Horvat (58 kg), Škerlak (63 kg) in Sedmak (76 kg), vsi Ljutomer. Četrto mesto pa je zasedel Hull (130 kg) iz Murske Sobote. Po treh turnirjih vodi Keor iz Razvanja s 15 točkami pred Mursko Soboto, 9, in Mlekoprometom iz Ljutomera, 6 točk. Četrti turnir bo v nedeljo v Ljutomeru. (R. Bačič) ti ani loboda premagala Lek .^Ijevanju prvenstva v dr-an.sk' ''9'v hokeju na travi je ek|Pa ljubljanske Svo-' 'e v Lipovcih premagala W:2 (L. Bratec, Trotovšek, Za $vobodo ter Štiblar in Lek Lipovci: Trat-j.^han, A. Tivadar, D. Ma-G. Forjan, R. Mesa-%r ?'an' F- Maučec, Koren, 8-Tivadar, Štiblar, Sraka. Fredanovec pa je v Lipo-"Trid?393' Mursko Soboto »4 : Predanovci: Fujs, Ho-W-J'Ku|lč, Puhan, Rogač, ’ ^bal, Zrim, M. Kulič, K. Kulič, Kovačič, Bagari, Poštrak, Kuzma, Žnidarič. Murska Sobota: Zelko, Smodiš, Časar, Fiile, Go-stonj, Rajnar, De. Banko, Kerčmar, Da. Banko, Županek, Cigan, Pase- mi pred Triglavom, 9, Svobodo, 7, Triglavom (d), 6, Lekom, 4, M. Soboto, 3, in M. Toplicami (d), brez točke. (FM) Goran Hašaj pri Impolu Državni reprezentant, evropski in večkratni državni prvak v judu Goran Hašaj iz Murske Sobote je okrepil lanskoletnega državnega prvaka Impola iz Slovenske Bistrice. Hašaj je uspešno nastopil za Impol v prvem kolu državnega ekipnega prvenstva v Ljubljani. Z najvišjima možnima rezultatoma 10:0 je ugnal svoja nasprotnika ter tako pripomogel k visoki zmagi Impola s 7 : 0 s Šiško in 5 : 2 z mariborskim Branikom. (FM) ro, Lenarčič. Svoboda Lek M. Toplice Triglav M. Sobota 4 3 3 3 3 3 0 2 2 1 0 0 0 0 0 1 1 1 2 3 14:3 12:4 2:4 6:4 1:14 9 6 6 3 0 V slovenski mladinski ligi v hokeju na travi sta bila dosežena naslednja izida: M. Toplice ; Triglav 3 : 1 in M. Toplice : M. Toplice (d) 6 : 1. Vodijo M. Toplice z 12 točka- le za Nafto v drugi ^3h5l8n 7e°dlocano 4 : 4 L2? Naft0 zma-rtk
  • Pika Nataša Bili smo na L r Na nas je pazila Pika $ igrala je dve lepi kitki. Tam li, peli, risali, barvali, ep vali lepe izdelke. Izdelala je Piki. Bilo je veliko balonov. "* IRENa^ OŠ KRIŽEVCI PR!LJ je. ali se mu čo ni bilo nič ne ^gio P 0. bilo nič, le avto J g sern si dovan. Šele če - mogla od strah^ j^A, 4. VALENTINAH “ tosorfč oiialask° j^nil0 Ko sem se P SP° oja bil na tleh ka^ Toi®^' mi je in sem Pa eča. N o(|-prva prometna n ^iri jokala. Pobrala s e[n 5 e peljala k babic^ r^ od- igrala, pot^ azJnj0^5 mama in skup p^ V(WA>’ t? e >«** e* 21 NA SCENI oktobra 1999 te kot kakšen Vzljubila sem V soboto v Tivoliju brez otrok plišasto igračko. komade imate torej pn- šne nove slišati to soboto, 23 ložnost znova ljubljanski hali koncu snemanja ce- je Kaye po njegov film, am- lo trdil, da to ni naredi ljudem, ki jih imaš le-to ocenila gledalka Sa- rad,« je film ki mu je dala rah iz Kalifornije sama doživ- oceno pet in ki je situacije. Sicer pa Ijala podobne vedno skri- Edward Norton še svetu šovbiznisa, saj ve- vnost v zasebnost liko daje na svojo skuša izogniti tudi naj- pa se hollywoodskim go- različnejšim odvrtel, sedaj pa je Soboti že lahko vidite v T. KOLES Biografija uspeha oktobra, ob 20. uri Tivoli. priložnost, da ga Ljutomeru. Pred koncertom skupine Blondie Ameriška zgodovina sovraštva KAM GLEDAŠ Gregor, srce si mi utrgal, dneve vse čakala bom, da vrneš se, da boš zasijal, da boš moj ostal. Gledam te, ti pa mene ne, s tabo pogovarjam se, ti ne slišiš me, v sanjah poljubljam te, ti pa ne čutiš me.' Nikoli me ne opaziš, nikoli me ne boš, kdaj me boš našel, le kdaj opazil? MOJA ROŽICA Še vedno »Imam te rad« Tvoj cvet nastopati na velikih šovih kot ___inina innvia Popa in ua- vela Debbie kot prva belopolta ra-perka. Vse omenjene single in še kak- nevarno kožno boleznijo in z Debbie sta nekaj let vso energijo usmerjala v ozdravitev. Za Blondie pa je to pomenilo konec fantastične kariere, kakršnih je bilo v zgodovini popularne glasbe le malo. Do I. ’98 so prodali prek 40 milijonov albumov po vsem svetu in imeli kar pet ekipo Blondie sta tvorija I .. nar Clem Burke in klaviatu- I Destri, kasneje sta se it||^adas kitarist Nigel Harrison ^nst Fmnk Infante. Skupina je n S'Ova'a In nastopala po klu-t(i(jiv 6wYorku, kot hišni bend fa^^enitem CBGB's in sku-si^ Heads’ Televi- e Heartbreakers in Ramo-^ii(jjiniivo ie’ daie skLJPina USpela Podpisati pogodbo Hjim9'aSbeno založbo šele med 'eda|e- °d Cenjenih, dosegla pa »H|jrnC naivečji tržni uspeh in po-^eiš08' Predvsem P° zasbg1 Kr Oehk6-a kr°9a zveste pubiike ,l6kn'h kvalitet in truda, da ^Ko 3 $londie močno perfor-1 ■ >7 ■ Podobo, so članica in člani a'i dobro sprejet debitan-®'ondie. Uspešno so < ud'v Los Angelesu in začeli bil Norton nominiran za oskarja, vendar tokrat za glavno vlogo, čeprav sta se na snemanju z režiserjem Kayem večkrat sporekla, saj naj bi Norton nekatere scene naredil po svoje, tako da katere ni igre. Zame brez tebe ni življenja, vsaj srečnega ne. Ljubim te bolj kot kadar koli prej. Verjemi! Te besede si zapomni. Ljubi moj: Če bi se nikoli več v življenju ne srečala, bi imela občutek, daje vse moje življenje upravičeno s tem, da sem te spoznala. Renata Kultna ameriška skupina Blon-®ese po šestnajstih letih premora ''zmagovitem slogu vrača na sveto-glasbeno prizorišče. Bila je Mvečja pop skupina v obdobju '""'ega vala punka, ker je njena feba in podoba presegala žan-okvire novega vala, punka, anka, disca jn podobnih zvrsti. ^nio je značilno, da je počela vse, ari° je zanimalo - bila je pogum-inovatorka pop - rock - reggae -®co- punk - hiphop zvočnih fuzij. ^nekatere je bila novi val zaradi I 1 "ličnih besedil, »cool« pričesk in Tejinega stila oblačenja. Za riJ9e je bila spet punk s smeše-Jem rock dinozavrov in z Debbie J^ekletom naslovnic punk revij. ^arPa, česarkoli se je lotila, diekje bil vedno veličasten. Za-impresivno število uspešnic -^leti’76 in '82 je imela kar 16 °Nen hitOv - in vpliv na kasnejšo hrib i. r j, ^Pomembnejše skupine so-5 Popularne glasbe. ! lupino Blondie sta ustanovila J4 vokalistka Deborah Harry, k. ^nja natakarica v razvpitem J gotovem pop art prizorišču 5tory in P|ayboyeva zajčica, in J'st Chris Stein, faliran študent ^osti, Znameniti avtorski in Iju-par je združil moči že pri Debbiejini skupini The Sti- hitovšt. 1 na ameriški lestvici: He-art of Glass, Call Me, Eat to the Beat, The Tide Is High in Rapture, ki se ponaša z laskavim priznanjem, da gre za prvo hiphop uspešnico - kar je precej dobro za »beli« pop bend, posebej pa je zašlo- a smo prišli tako daleč. Samo še par dni nas loči od nastopa legendarnega ansambla v ljubljanskem Tivo LJUBI MOJ Težko mi je, ne vem, kaj naj Storim. Naj te prebolim in pozabim? Naj te izbrišem iz spomina? Ne. Tega ne morem. Tudi če bi hotela, ne bi mogla, ker se iz dneva v dan in iz noči v noč bolj zavedam, koliko mi pomeniš. Edvvard Norton v impresivni vlogi, ki mu je prinesla nominacijo za oskarja. Meni, da igralcu toliko bolj verjamejo o resničnosti vloge, ki jo igra, kolikor manj vedo o njegovem resničnem življenju, seveda voricam. Film Generacija X se je v M Nominacija za Edwarda Nortona American History X, ZDA 1998. Režija: Tony Kaye. Igrajo: Edvvard Norton, Edvvard Furlong, Fairuza Balk, Ethan Suplee, Elliott Gould, Stacy Keach. Na sporedu v kinu Ljutomer 30. in 31. oktobra ob 20. uri. Satoria tdnika uPrave t%p'a2orana Jenko-V!ka ZLSD Boruta . ,obra ° ae v torek, 12. egnila°d uše- si h’6r Em ’ Saj 'e blagovni mn°0c,PrHPOriurn s|avno-> "^udia Schif-ilv^ilo Claudio S,Jseiis«e„sreč. za ’eč Kotn| lanev blaga. je s,al eEaiPoriuatin dOba‘ C^kih ma 200 ‘i- Pri 1 P°9°stitev, čast°* 'n aotor ter ^i^^v prtnih 9°stov in nut^hif^^^enjeCla-°cenh Pa V tem tre-h^miii j^0 na Prib-'^to-S^ork. ALEslončar vvardom Nortonom. Norton igravtil-mu Dereka Vinyarda, strastnega skinheada in neonacista iz južne Kalifornije, ki mu stojijo na poti do npr. njegovega košarkarskega igrišča in še česa Afroameričani. Potem ko iz sovraštva umori človeka in pristane v zaporu, se zave svojih napak in se poskuša spremeniti. Toda po izpustitvi mora svojo celotno energijo in pozornost usmeriti na mlajšega brata Dannyja, ki hitro stopa po njegovi stari poti. Igralca Edvvarda Nortona se najbolj spomnimo po njegovi imenitni vlogi shizofrenika, obtoženega umora, ob Richardu Gereju vfilmu Izvirni strah, kjer je bil nominiran za oskarja za stransko vlogo. Tudi v drami Generacija X je guiu. Skupina je nadaljevala v peklenskem tempu in že januarja izdala peti album Autoamerican, ponovila , platinasto prodajno številko in njena predelava stare reggae pesmi Paragonsov The Tide is High Je osvojila kot prvi reggae hit vrh obeh najpomembnejših lestvic popularnosti. Vendar pa je skupina Blondie v tem času že doživljala notranja nesoglasja, kar je potrjeval tudi prvi samostojni album Debbie Harry Koo Koo, ki je zaslovel tudi zaradi ovitka H. R. Gigerja, dobitnika oskarja za kreacijo nezemeljske pošasti v filmu Alien. L. ’82 je Blondie ' izdala zadnjo veliko ploščo The Hunter, ki je prispevala še dva velika hita - Island Of Lost Souls in War Child. Kopičili pa so se tudi problemi -naveličanost in nemotiviranost članov, prešibka promocijska podpora । in - kot najhujši udarec - Chrisovo i I slabo zdravje. Zbolel je za redko in Ameriška drama Generacija X (American History X) režiserja Tonyja Kayea je nastala prejšnje leto in že pred predvajanjem poskrbela za precej kontroverznosti, najprej s tematiko, nato pa še s prepiri med režiserjem in glavnim igralcem Ed- preuonup,, vida Bowieja. Poleti '77 so izdali SM drugi LP Plastic Letters, s katerim je dobila njihova kariera me- MH dnarodne razsežnosti, singl HM Denis je postal hit št. 1 v Veliki M| Britaniji, koncertirali pa so še ■■ na neosvojenih območjih Evro- HM pe in Azije. Izredno kreativnost in delavnost so že isto poletje ^M izkoristili za pripravo novega HM albuma Parallel Lines, pri ka-terem so sodelovali s hit pro- ^M docentom Mikeom Chapma-nom. Rezultat je bil fantasti- ^M čen, saj je presegel 20 milijo- ^M nov prodanih izvodov po ^M vsem svetu in kar trije singli ^M so posegli po najvišjih mestih lestvic popularnosti: Hanging On the Telephone in Sunday Girl št. 1 v Veliki Britaniji, MH I Heart Of Glass pa št. 1 tudi v ZDA. Četrta velika plošča Eat To The Beat je bila izdana jeseni 79 skupaj s prvim videom, ki traja toliko kot album, in še pred koncem leta je postala platinasta. Znova sta se pesmi Dreaming in Atomic zavihteli na vrh lestvic, v ZDA pa je postala le nekaj mesecev kasneje hit št. 1 tudi Call Me iz filma Ameriški ži- pak Nortonov. Ampak očitno je Edward to napravil zelo dobro, saj je s svojo igro očaral kritike in občinstvo, za vlogo skinheada pa se je moral zrediti za nekaj deset kilogramov. »To je eden najboljših filmov, posnet kdaj doslej, saj te nauči pravega pomena sovraštva in tega, kaj lahko 'RTV [UmUANA Generacija X ll 0520 STEREO SOKOJ 22 O TEM IN ONEM 21. oktober 1999, Hgj! Zgodilo se je... Stop za 23 tujcev V sredo, 13. oktobra, so pri nedovoljenem prehodu državne meje iz Madžarske prijeli osem tujcev; od tega so bili štirje rije. Po končanih postopkih so jih namestili v Center za odstranjevanje tujcev in potem vrnili sosednjim mejnim organom. Na pomurskih mejnih prehodih pa so tega dne zavrnili 15 tujcev, ki j niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Neuspela tatvina Minuli četrtek ob 9.40 je bil v trgovini Tratnjek v Murski Soboti pri poskusu tatvine mobilnega telefona, vrednega 212 tisoč tolarjev, j prijet N. M. Telefon so mu zasegli in ga vrnili oškodovani trgovini. Zasegli puško in samokres Lendavski policisti so Š. L. zasegli malokalibrsko puško, samokres Valter in več streliva, za kar ni imel ustreznega dovoljenja. Orožje in strelivo so mu zasegli, podan pa je tudi predlog za kazenski postopek. Val tujcev se nadaljuje 14. oktobra so policisti prijeli deset tujcev, ki so ilegalno prišli v Slovenijo. Med njimi so bili štirje Armenci, trije državljani Iraka, dva Turka in en Angolec. Po postopku pri sodniku za prekrške so jih namestili v GOT v Prosenjakovcih. Poleg tega so na pomurskih I mejnih prehodih zavrnili 32 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Strastni kadilec? V noči na 16. oktober je neznanec skozi okno vlomil v trgovino v Moravskih Toplicah. Pri tem je odnesel blagajniški minimum in večjo količino cigaret različnih znamk. Lastnika A. P. iz Murske Sobote je oškodoval za 372 tisoč tolarjev. Ukraden avto Ilsto noč je bil v Ljutomeru ukraden osebni avtomobil znamke Zastava Yugo, bele barve, registrska številka MS S3-696, vreden 350 tisočakov. Vse, ki bi vozilo opazili, prosijo, da to sporočijo na telefonsko številko 113. Neprevidni lovec V soboto ob 11.45 je italijanski lovec v Dokležovju med streljanjem na fazana zadel domačina, ki je takrat delal na polju. Šibro, ga je zadela v obraz, so mu odstranili v soboški bolnišnici. Na srečo je šlo za lažjo poškodbo, toda neprevidni lovec se bo moral kljub temu zagovarjati pred sodiščem. Z avtom čelno v tovornjak 16. oktobra ob 16.10 je voznik osebnega avtomobila M. M. v I Genterovcih v desnem nepreglednem ovinku zapeljal na nasprotno | stran vozišča in čelno trčil v nasproti vozeči tovornjak, ki ga je vozil K. D. Pri trčenju so se voznik osebnega avtomobila in sopotnici huje telesno poškodovali. Ena sopotnica v osebnem avtomobilu ter voznik tovornjaka in sopotnika pa so bili lažje telesno poškodovani. Materialno škodo ocenjujejo na milijon tolarjev. Na tovornjaku kar 44 Turkov V petek so policisti zunaj naselja Ihova ustavili tovornjak, ki ga je | vozil M. S. iz okolice Ljutomera. Našli so kar 44 Turkov, ki so ilegalno prišli iz Hrvaške. Nastanili so jih v centru za odstranjevanje tujcev v Prosenjakovcih, voznika pa pridržali zaradi kazenske ovadbe. Na mejnih prehodih pa so zavrnili 64 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. V soboto so na območju Pomurja prijeli 12 tujcev; od tega 9 Romunov in 3 Moldavce, v nedeljo pa še 33 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Tega dne so v notranjosti Pomurja prijeli 10 državljanov Jugoslavije, 3 Romune, 2 Ukrajinca in 1 Armenca, ki so k nam prišli ilegalno iz Madžarske. Na mejnih prehodih pa je bilo zavrnjenih 33, v ponedeljek pa še 16 tujcev. Velik požar v Nedelici 18. oktobra ob 17.14 je prišlo do požara na gospodarskem poslopju v naselju Nedelica. Kljub hitremu posegu gasilcev iz Nedeli-ce, Turnišča, Gomilice in Renkovecje gospodarsko poslopje v celoti zgorelo. Materialne škode je za 1,5 milijona tolarjev. Srna pred avto? 19. oktobra ob 1.50 se je voznik osebnega avtomobila Boštjan B. peljal po lokalni cesti Bakovci-Dokležovje. Pred naseljem Dokležovje naj bi mu v blagem desnem ovinku čez cesto skočila srna, zato je zapeljal s ceste in se hudo telesno poškodoval, medtem ko je sopotnik Dominik B. dobil lažje poškodbe. Škoda na vozilu je ocenjena na 30.000 tolarjev. M. J. ■ Na kratko Gornji Petrovci Oskrba z zdravo pitno vodo v prostorih osnovne šole je še vedno pereča, zato si prizadevajo, da čimprej aktivirajo bližnjo vrtino. Zajetje je namreč že obnovljeno in ni razloga, da ne bi v kratkem po ceveh tekla kakovostnejša voda od sedanje. M. J. Martinje Načrtujejo, da bodo prihodnje leto v tem kraju odprli novo vrtino, ki je del širšega projekta za oskrbo s pitno vodo. Nanjo se navezujeta tudi sosednja kraja Boreča in Ženavlje. M. J. Peskovci V tem kraju so nedavno asfaltirali vaško cesto. Ta dela so opravili tudi v Stanjevcih in do Pindže v Gornjih Petrovcih, prihodnje leto pa naj bi bila asfaltirana tudi vaška cesta v Košarovcih. M. J. Gornji Petrovci Gradnja garaž pri zdravstveni postaji v Gornjih Petrovcih je tik pred koncem. Urediti bo potrebno le še fasado in bližnjo okolico. Prav tako se obnavlja evangeličanska cerkev, s čimer je petrovska občina ena redkih, Ki je v kratkem času obnovila vse sakralne objekte. M. J. Srečanje z 90-letnim Ferijem Flegarjem Rad bi še vadil rekreacijo upokojencev ruštvo za športno rekreacijo Murska Sobota je pripravilo v prostorih doma Partizan srečanje dolgoletnemu članu, tekmovalcu in športnemu delavcu Feriju Flegarju ob njegovem visokem življenjskem jubileju - 90-letnici. Srečanje ju- bilanta z vodstvom društva in prijatelji je bilo prijetno ob obujanju spominov na uspešno prehojeno pot pionirja sokolstva, uspešnega tekmovalca zlasti v orodni telovadbi, smučanju, plavanju in v drugih panogah, vaditelja in vzgojitelja mladih, neutrudnega športnega delavca ter legendo Murske Sobote, ki je velik del svojega življenja posvetil športu. Feri Flegar se je kot enajstletni dijak meščanske šole v Murski Soboti vključil v društvo Sokol. Z rdečo srajco je telovadil v Kranju že leta 1920. S štirinajstim letom je bil sprejet v mladinsko vrsto in tekmoval v orodni telovadbi na prvenstvu Maribora, v Ljubljani in pokrajinskih tekmovanjih, kjer je zasedal prva mesta. Nastopal je na najrazličnejših akademijah in drugih prireditvah v državi. Sodeloval je tudi na vseso-kolskem zletu v.Pragi na Češkem. Leta 1928 je v Mariboru opravil tečaj za vaditelja in delal kot vaditelj mladinske vrste. Na služenju vojaškega roka je njegova vrsta na arma- dnem prvenstvu v orodni telovadbi ekipno zasedla prvo mesto, sam pa je zmagal med posamezniki. Po vojaškem roku ga je župa Maribor poslala v zvezno telovadno šolo v Beograd, kjer je postal trener gimnastike, plavanja in smučanja. Delo je nadaljeval v soboškem društvu kot vaditelj mladinske in članske vrste. Kot načelnik soboškega društva in sokolskega okrožja Prekmurja je veliko prispeval k ustanavljanju društev Sokol. Zaradi delovanja v Sokolu je bil med vojno tudi preganjan. Po osvoboditvi se je vključil v tele-snokulturno dejavnost v društvu Partizan in mu ostal zvest ves čas. Kar trikrat je osvojil zlato značko Zrena. Bil je organizator društvenih in okrajnih seminarjev, tečajev in tekmovanj v atletiki, gimnastiki, plavanju in smučanju. Opravljal je najrazličnejše funkcije. Je tudi vnet filatelist in ima zbrane znamke z največjih športnih tekmovanj, kot so svetovna prvenstva in olimpiade. Sodeloval je tudi pri raznih delovnih akcijah, med drugimi tudi pri gradnji soboškega doma Partizan. Za svoje nadvse uspešno delo v športu je dobil Fen t gar številna visoka priznanja in o kovanja, ki krasijo njegovo vi n Največ pa mu vsekakor poni® Bloudkova plaketa in orden Ob letošnjem visokemzivle kem jubileju je bil Feri Flegar ei zadovoljenem zaradi pozornoap mu jo je izkazalo Društvo za s no rekreacijo Murska Sobo a. lant pa si je zaželel, da bis® v dom Partizana in vodil upok J ce pri vadbi vsaj enkrat na ® visokemu življenjskemu ju i® naše čestitke! FERI MAUCEC’ Feri Flegar na srečanju ob 90-letnici v domu Partizana. Nataša Juhnov Nova Primera. Vaš osebni avtomobil- Nissan Primera tretje generacije ponosno nastopa z več kot 600 izboljšavami. Ven- dar ne gre le za zmogljivosti motorja, varnost, oblikovanje... Pri sodobnem avtomobilu je pomembno predvsem to, kako dobro zna poskrbeti za Vaše dobro počutje; bodo lahko Vaše vozniške sp okolju Pooblaščeni zastopnik so Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o,, Slovenska 54» Ljubljana, tek: 061/17 10 840, http;//www.r,isšsn~adria.3i Pooblaščeni trgovci m serviserji v Sloveniji: AVTONISS. Ljubljana, telefon: 061/16 97 331 AVTOTRUNK, Ljubljane Jezica, tel.: 061/ 16 83 829 AVTOSERVIS P1ŽEM, Domžale, le?.: 061/16 27100 NISSAN SERVIS KRULC. Moravče, tek 06!/731143 AVTOH1ŠA FERK, Maribor, telefon: 062/ 224 478 NISSAN HVALEC. Ptuj, telefon: 062/ 783 349 MG d.o.o.. Muta, telefon; 0602/ 61 760 PANADRIA Celje, Celje, telefon. 063/ 425 43 7 ’ AVTO KUK, Slovenske Konjice, tel.: 063.' 763 984 AVTOHIŠA KOS, Pokate, telefon: DOS/ 702 230 AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, tek; 063/ 893 549 AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 AVTOSERVIS GORICA. N, Gorica, tel: 065/13 55 721 AVTOMEHANIKA FABJAN. Branik, teL: 065/ 67 012 MBR COMPANV d.o.o.. Portorož, tek. 066/ 770 669 AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, tet; 068/ 75 180 AVTOMEHANIKA Z1ERER, Sevnica, tel: 0608/40389 AVGUŠTIN AVTOCENTER, Leskovec, 0608/ 22669 AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, tel.; 069/ 32 209 sobnosti resnično prišle d° izra lahk° Primera je avtomobil, ki m zaupal' od 2.972.470 sit v prodaji od 15. oktobra 1999 In v novi Primeri boste imeli občutek, d je serijsko opremljena z Udobjem, ličnostjo in Brezskrbnostjo. V t g*, 21, oktober 1999 ______________________DOBRO JE VEDETI 23 Zastareli telefonski Ceniki Casa u9otavljamo. da so ^Wki zastareli, marsikdaj m,- e n'in da se v njih še vedno m, !.° 3apake' Kako si to drugače 21^*'okrog 38 000 te’ feORal)nar°čniki iz orPrezae sku-je« T na območju Pomurja, DjS .0 ki so že umrli oziro-sjremf ?S0 p°skrbeli za ustrezno V telefonskem imeniku, rili da h"01'31'storifi najbližji sorod-1se i2ognili takim napakam? »ika n 'meru bi morali svojci pokoj-«1^ asneie v 30 dneh sprožiti Jpren,lernbe in Predložiti ust-«dan lno’npr; mrliški list ali sklep, sodij^ ?apu®binski obravnavi na 'iiovsi strirr ? dedičev več’se m°’ Mnjib a ,a 1 s Prenosom na enega ^itoepabi telefonsko razmerje OpredineSt'na tretjo osebo, bi mo-^nosa021" odst°Pn° izjavo. Stroški Mes °ziroma Prevzema od tretje ?0.:n.P'oni6tnim davkom vred so tolarjev. ^de*6n°S naročniškega razmerja fosredj3 n' pofrebno plačilo. Žal je t^lna malomarnost ali v Praksi Pa j® dOlznikov’ *n sicer nekaj 'SemT0' Za,° 50 bili Primorani v 'feb „etu Vključiti že okrog 350 so "pozabili" Sar0-SV°ie obveznosti za telefon-^doio^"10, Pri tem so sankcije ja-^i/6"6- če namreč telefonski dneh ne plača zahteva-StroV’ P0Seze vmes Telekom, MorikiS - nar°čnika začasno pre-'hekJ^itev. To velja le za odhod-nsks klice. Če v 45 dneh ^ga°Vn°radun za telefon in ga 'k, na njegove stroške spet pri-VCena za j0 s prometnim da- 16 2T145 SIT. %p lztelefonskega omrežja in ?,MihtOtnim organom sledita, če ud' Po 75 dneh od izdaje Plača računa. S tem tudi ^i, Žičniško razmerje, to po-%i j ra zani znova zaprositi in Prometnim davkom vred u °ariev. MILAN JERŠE« U J_O IL L7 JZ Mode Novi za novo OVEN BIK Ona: V tvoje življenje bo vstopil nekdo, ki si ga do sedaj poznala le iz pripovedovanja svojih prijateljic. Kljub njegovemu sumljivemu slovesu te bo kaj hitro premagala radovednost. Kdo ve - mogoče pa bo vendarle uspelo. On: Nekdo te bo postavil pred golo dejstvo, da nisi ravno tako genialen, kot si si mislil. Je že res, da ti bo priznal določene kvalitete, a vendar... Vsekakor pa boš od takrat naprej veliko previdnejši... •"Ha juha z hrčki *** tg|S^ninlenA 7clajetra ^pirjev , ^stek '^solata *** polmesci E Prihodnost je zdaj. Jesen vabi, da se ji pridružimo v bogatih barvah in linijah. Pozdrav novemu tisočletju ne more biti muha enodnevnica. Oblikovalci so se nanj pripravili že dolgo nazaj. Nova silhueta je refleksija časa in prostora, ki s prefinjenimi elementi združuje otroško energijo. Pokaže nam stvari od blizu in daleč. Izziv otroških iger, predvsem sestavljank in kock je primerljiv z našo ustvarjalnostjo pri ročnih sp-. retnostih. Vse se torej vrti sestavljeno, svobodno in enostavno. Oblačila sledijo individualni ekspresiji. Včasih so modo označevali novi materiali, spet drugič določena barva ali vzorec. Tokrat lahko govorimo le o igri senc dragih tkanin, futurističnih materialov in živalskih kož različnega izvora, teksture in barvnega odtenka. Harmonija videza daje prednost udobnosti. V udobnih oblačilih se sami s sabo počutimo bolje in to je ključ prihodnjega tisočletja. Ponudba trga je zelo različna. Lahko najdemo oblačila s plastičnim videzom, čeprav sta bombaž in volna prav na vrhu; videz spremljata sijaj in zmečkanost. Oblika oblačil se podreja funkcionalnosti. Tako imenovane arhitekturne linije so čiste, ravne in le redko asimetrične. Klasična A-linija oblačil poskuša znova priti na plan v različnih oblikovalskih izvedbah. Linijam sledijo poudarjeni grafični vzorci, ki delujejo rustikalno. Igra se začne tudi pri podlogah, ki jih sestavljajo raz- tisočletje Modne smernice za jesen/zimo 99/00 Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana jurčki iurčkov' 80 g čebule, 5 cl olivnega 0 ®ribjih delov (plavuti, repov) škarpine, , A 20 'Ca' Orade 20 cl belega vina, 40 g ^arin % m°ke, 10 cl kisle smetane, sol, poper, k °°lijpim P6re™ in jih namočimo v 2 I vode. Ce-nj^senrp0 ln narežemo na rezance. Olivno olje v /J0 s SoJ61110’ dobamo čebulo in ribje dele. Zači-q ^šiljem ' p°Prom, rožmarinom, drobnjakom in J"’ DrevrP 5 minut, potem zalijemo z vi-Nat° ° 'n nato za|ijemo še z vodo, v kateri J® ibh0 pr 1 9°be. Vse skupaj kuhamo 60 minut. j^6 ^etlo606^0' Posebej pripravimo iz masla in H PristavPre^9an^e’ ki 9a zaliiem0 s Preceien0 6 'n kuhdodamo sesekljane namočene 10 minut. Juho obogatimo s kislo vg( ®ilelečla jetra 'eter’ 750 9 Prekajene slanine, 100 ^e9a E 9 peteršilja, lovorjev list, timijan, 2 '50 g masla, malo mlete rdeče paprike, sol, maslo za mazanje Telečja jetra pretaknemo s prekajeno slanino. V kozico damo očiščeno na lističe narezano korenje, peteršilj, lovorjev list in timijan. Jetra položimo v kozico na zelenjavo. Zalijemo z belim vinom in 1 /4 I vode ter solimo. Pokrijemo in dušimo na zmernem ognju do mehkega. Zmehčana jetra vzamemo iz kozice, jih preložimo v drugo posodo, premažemo z maslom in damo na toplo. Preostalo zelenjavo prepasiramo, dodamo razmešano maslo z rdečo papriko. Prevremo. Jetra narežemo za pol centimetra debele rezine. Damo na krožnike in polijemo z omako. Krompirjev narastek 300 g kuhanega krompirja, 150 g masla, 3 jajce, 50 g drobtin, sol Krompir prepasiramo, dodamo penasto razmešano maslo z jajci, solimo in primešamo drobtine. Model namažemo z maslom in potrosimo z drobtinami. Tako pripravljen model napolnimo do 3/4 višine s krompirjevo maso. Pokrijemo in kuhamo v sopari 25 minut. Kuhan narastek stresemo na desko, razrežemo in ponudimo. Koruzni polmesci 3 jajca, 100 g sladkorja, 250 g koruzne moke, 2 cl ruma, 25 cl hladnega mleka, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 1/2 zavitka pecilnega praška, 450 g naribanih jabolk, 80 g mletega maka, 50 g sladkorja Rumenjake, sladkor in vanilin sladkor penasto umešamo. Nato postopoma dodajamo mleko in rum. Dobro premešamo, dodamo koruzno moko s pecilnim praškom in sneg beljakov. Narahlo premešamo. Polovico biskvitnega testa damo v pomaščen in pomokan pekač. Po biskvitni masi potrosimo mak s sladkorjem in naribanimi jabolki, prekrijemo s preostalo biskvitno maso in pečemo 45 minut pri 160 stopinjah Celzija. Ohlajen biskvit narežemo v obliki polmesca, po vrhu pa posladkamo s sladkorjem v prahu. nobarvne krpanke. Pri tem opazimo, da daje pisana podloga svežino enobarvnemu oblačilu z lične strani. Sploh pa je krpanka to sezono pojem, ki nastopa v vseh kosih oblačil, predvsem pri dolgem krilu. Če tukaj govorimo o dolžini kril, lahko govorimo pri puloverjih o kratkosti. To toplo oblačilo se lahko konča že nad prsmi, največji del tako sestavljajo rokavi. Plastenje pletenin - fino spletenih nitk, ki dihajo s kožo, ohranja našo notranjo energijo. Srajca postaja domena poslovne ženske, ki jo kombinira z drugimi kosi. Merceriziran, to je fino obdelan bombaž lahko zamenjajo tudi mešanice ali umetna vlakna, ki s svojo prožnostjo in nemečkljivostjo ohranjajo obliko. Detajli so v prišitih elastikah, ki sooblikujejo mehke zmečkanine, ali v prišitih zadrgah, ki zapirajo in odpirajo pot pogledu. Obleke so različnih dolžin in prej dolge kot kratke. Še vedno so tudi srajčne obleke. Barve, ki prihajajo, so: rdeča, oranžna, zelena, srebrna, mornarsko modra, kamelja, čokoladna in barva burgundca. Med nebarvami so bela, siva in črna. Če imate radi svoj “klasični stil” oblačenja in si nameravate kupiti le par čevljev - naj bodo rdeči. Sicer pa sami odločamo. Arhitekt Le Corbusier je ugotovil tole: "Kjer načelo ne nastopi kot odgovor na recept ali kot formula ...tam bo vedno stil. TATJANA KALAMAR ABS. OBLIKOVANJA OBLAČIL« DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Spotaknila se boš ob lastno zanko, ki si jo tako vneto pripravljala nekomu drugemu. Drugič bodi raje malo bolj odkritosrčna in poštena, pa se ti to ne bo zgodilo. Popazi raje na svojega partnerja! On: Srečal boš osebo, ki to bo na prvi pogled povsem nezanimiva in morda celo naduta, a boš kaj kmalu docela spremenil svoje mnenje. Vprašanje pa je, ali ni že nekoliko prepozno, da popraviš napako. Ona: Našla boš toliko časa, da boš priskočila na pomoč nekomu, ki te bo najbolj potreboval. Toda poskusi reševati tudi svoje probleme, saj se ti na obzorju bližajo karseda črni oblaki. Nikar se ne ustraši. On: Znašel si se sredi velikega dela, ki mu ne vidiš konca, vendar boš na koncu resnično zadovoljen. Ko boš odkril cilj vse te zmešnjave, boš z lahkoto premagoval vse težave. In nikar ne zavrni denarne pomoči! Ona. Kaj hitro se boš prenaglila v svojih besedah, kasneje pa ti bo žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušala preslepiti, posle pa raje pusti pri miru in počakaj ugodnejši trenutek. On: Postavil si si previsoke cilje in za njihovo realizacijo bo potrebna dobršna mera truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen te bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prinesla kopico problemov. Ona: V tvoji bližini se bo spletla ljubezenska zveza, ki pa ti sploh ne bo všeč. Toda nikar ne povej tega naravnost, saj si lahko nakoplješ obilo težav. Raje malo počakaj, da se ogenj vsaj malo ohladi. On: Pomotoma se boš obrnil na napačno osebo, kar te lahko stane prenekatere priložnosti. Poizkusi biti previden, saj se ti lahko zlahka zgodi, da boš dobil nož v hrbet. In nikar ne zanemarjaj svojega zdravja. Ona: Prijateljeva naklonjenost se bo sprevrgla v začetek trajnejše zveze, v kateri bosta uživala oba. Prijateljica te bo povabila na prijeten klepet, kjer se ti bodo razjasnile mnoge skrivnosti iz preteklosti. On: Pravzaprav je zadnji čas, da, zadnji čas, da zakrpaš luknje v svojih poslovnih zadevah, saj se ti lahko v nasprotnem primeru vse skup.aj kaj hitro poruši. Partner ti bo sicer pomagal, vendar se boš moral potruditi tudi sam. Ona: Poležavanje s prijateljicami se bo sprevrglo v pravo zabavo in kaj hitro se boš zavedla, da si šla nekoliko predaleč. Zjutraj pa bo prostor ob tebi bel in prazen, kot je bil že nekoč za nekom drugim ... On: Nihče ti ne bo pomagal, to pa bo le posledica tvojih prejšnjih odločitev. Je že tako, da se vse enkrat plača, pa naj bo to ugodno ali pa ravno nasprotno, pa še v ljubezni se bodo pojavile določene težave. Ona: Nisi navajena hladnega ozračja, zato se v trenutni novi družbi težko znajdeš. Okušala boš srečo, vendar boš še vedno iskala nekaj več. Je pač tako, da zate ni nič dovolj dobro in pokvarjeno obenem. On: Prišel si tako daleč, da s'e nima smisla obračati in vrniti v staro življenje. Bila bi resnična škoda, da bi ti sedaj vse skupaj padlo v vodo. Glede ljubezni se posveti raje enemu partnerju, toda temu pošteno. Ona: Zadnje čase poslušaš le glas svojega srca, vendar bi ne bilo slabo, če bi vključila tudi svoj razum. Sedaj je prav čas, da si tudi ti omogočiš vsaj manjši poslovni uspeh, ki bi ti vsekakor le koristil... On: Nikar ne nasedaj na navidezno hladnost določene osebe, saj je vse skupaj le dobra in premišljena igra. Odlično boš investiral, vendar boš z rezultati vseeno le delno zadovoljen. Toda vse se bo kaj kmalu razjasnilo. Ona: Poskusila se boš otresti spominov na preteklost, a ti tega ne bo uspelo v celoti uresničiti. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridobiti tvojo naklonjenost, toda tvoje obnašanje ga enostavno odbija. On: Vse ima svoje meje - tvoj problem pa je v tem, da jih ne znaš pravilno določiti. Partnerka si lahko kaj hitro premisli, potem pa ti bo še žal izrečenih besed. Odidi raje malo v naravo in o vsem skupaj pošteno razmisli. Ona: Če se ne boš začela brzdati, se lahko tvoji odnosi s partnerjem preveč zapletejo. Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, zato raje poizkusi s kakšno izvirnejšo taktiko. On: Imaš odlične možnosti, da uspeš na področju, kjer si to že dalj časa prizadevaš. Vendar pa možnosti same niso dovolj - za uspeh se je potrebno tudi pošteno potruditi, prav pa bo prišel tudi kanček sreče. Ona: Neverjetno hitro ti bo uspelo, da se boš ponovno pobrala in pokazala v svoji polni moči. In to ti bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo drugi povsem zmedeni. Torej pohiti tako v ljubezni kot tudi drugje. On: Ne odvračaj se od družbe, saj si je v tem trenutku pošteno potreben. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila tako tebi kot tudi njej. Zapletel se boš v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda. za zdravje in dobro počutje 21. oktober 1999, IME BOGA ANTIČNO KOZAŠKI GLASBILO ZAHODNO- GLAVNO VNETJE SLOVENSKA V OBLIKI EVROPSKI IME ZA MESTO POVELJNIK NOSNE MISS TRIKOTNIKA VELETOK HOMS TOGA SLUZNICE EGIPTU ENA OD ■ ELEKTROD SPODNJI DEL POSODE POGOSTITEV PO POGREBU RENATO VUGRINEC »Bil NIŽJA NADZEMNI NEIMENO- DEL REPE POBUDNIK LESNATA VANA TRIKOTNIK RASTLINA OSEBA UMRLIH ČEŠKI POMEMBNI GLASBENIK VESTNIK SKLADATELJ ASIRSKI STARR (VLADIMIR) ' KRALJ SPONA SLOVENSKI ARHITEKT SRBSKO MOŠKO IME FIGURA PRI ČETVORKI POOBLASTI- LO KONZULU SONCA. V STAREM MITOLOŠKO BIVALIŠČE KOŠARKAR KUKOČ NACE SIMONČIČ LEPOTNA rastlina (I2ANM_ SIR^K1 POUTK (IIAFfi?! AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK (GOOTTFRIED VON) RADIJ PSEVDONIM IGRALKA GARDNER ČLOVEŠKI POSAMEZNIK GLASBA (ZAST.) MISTER EVROPSKA RADIJSKA ZVEZA (IZ: UBE) RADOŽIVA ŽENSKA FRNIKOLA VESTNIK TKANINA ZA VROČE KRAJE AROMATSKA SPOJINA S KISIKOM KLIC, POZIV PERZIJSKA PESNIŠKA OBLIKA (IZ: SADIKA) SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR (FRAN) EDVARDA KARDELJA IZGRADNJA MOSTU STRELNIM OROŽJEM RANA, POVZROČENA S AVSTRIJSKI SKLADATELJ IGRALKA SLOVENSKA TENIŠKA MESTO V SREDNJI SLOVENIJI KORDILJERE ŽENSKA ČRNE POLTI NOG.KLUB IZ VIDMA (1) MEDNARODNI NAKUPO VAL NI PRIPOMOČEK METAL UMETNI JEZIK SOSEŠČINA POSODA V OBL.GLAVE DRAGO IBLER STAV.ČLEN OTOK V GVINEJSKEM ZALIVU BANKOVEC PLIN (Xe) ZA 100 ENOT ŽLAHTNII MEDNARO- DNA ŠPORT. ORGANIZ. INVALIDOV SNOV ZA NETENJE SL.PISATELJ (JANKO) OVOJ, OVITEK HUMORISTKA ERŽIŠNIK Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. LETALSKA ELEKTRONIKA URIN AVSTRALSKI IT.PESNIK PEVEC EUGENE DONOVAN ONEILL DEŽELA, KI JI VLADA KNEZ GRIČ V RAČUNAL. JERUZALEMU LUKA V RALI JAN J.ITALIJI OCET J.AMERIŠKI INDIJANCI TRIZLOŽNA STOPICA LUKA V J. MAROKU POSAMEZEN GLAS PRI STOKANJU ZAPOR REKA V S. AMERIKI ORGAN SANITETNI VIDA MATERIAL TROPSKI KOPITAR UMETNOSTNI KRITIK IN MAKEDONSKI PISATELJ SKI KLUB DEL NOGE ITALIJANSKO MOŠKO IME (DIMITAR, IZ: VESLO) (PIETRO, 1492-1556) PODPRTO NAČRTOVANJE PISATELJ (JOŽE) TROPSKI SADEŽ ORIENTAL. GOSTIŠČE GRŠKI KOŠARKAR- POD GLEŽNJEM turisti«* PRENOČITEV OTOKV OTOČJU NATAŠA BLAŽENOST DVOJICA MAG.POLOV SKUPAJ PROTI | KRI f Ml (N ALU j (MN.) JAPONSKI DROBIŽ CERKVENI ZBOR KRAVJA KRMA TANTAL Tantan To t/tgatvi se je naeejdifo dosta sladkega mošta, šte/toga namejnijo sp/teob/tnouti i dobito vino. T/tavijo, ka de tou t/tnok dob/ta letina. £Tou jako dob/to letino do naši p/tegnjejši dopiijstift pogčahtniti s kakšin ko& vinon g uvoga, tak kak se tou dogoj pa/t fejt nagaj, p/tavi Te^a. Tak se gna ggoditi, ka do kfeti pned b/tatvijo p« F pa se gdaj naši Vinog/tadniki spitavfejo, a5t naj go/tice ešče pomrejo ah j' Pa gasejkajo. QeQa si je na tou spopejvo pognano nouto na tou besedico: Ime in priimek: ©080-1200 Naslov: Mladinska ulica 60, Murska Sobota RAZPISUJEMO PROSTA DELOVNA MESTA IN OBENEM ZAPOSLIMO vsi ^kiipeft ta mo š&, po migi vdafti£i. to z LU (X UJ »cn Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 5. novembra 1999. POKLIČITE I OSTALI BOSTE ANONIMNI Trgovsko podjetje, d. o. o. Boris Kegl 1.) 6 TRGOVCEV 2.) 2 NATAKARJA/-CI 3.) ADMINISTRATORKO Ob ustrezni izobrazbi oziroma usposobljenosti, ki zagotavlja uspešno opravljanje del v našem podjetju, pričakujemo vaše pisne prijave v osmih dneh po objavi oglasa. Za vse dodatne informacije pokličite na mobilni aparat GSM: 041 624 496. 0» >O PRAV TO ME TUDI ZA-MIMA, MOMENTALNO SEM S TORBO ! NA,TUJO’MAs/ \ NOČEM JE VEČ VIDETI, NE TIPATI, NIT}.. NEVEM MU bOŠ Z NJO, VERJETNO PA LHA 'DENARJA^ T Sloveniji gavfoda^ vonj gdaj vinskoga je mošta, što si kaj piddeQaQ je, dobička gdaj se t/tošta. T*a piti nas takši je sistem, je gospoda/to^ dosta, sakši vfeče ft v svoj kitaj, tou nas pa dosta košta. ^SEtl VEDEL M SE ELVIS ZANIMA ZA PUFER, BI GA BILO TEM DOSTAVITI, PA SEM CA TAL TEMA DVEMA. Tej tou se vfeče ge en čas, pa tekali nede baja, g uvogon bijejo po nas, naj se gafejvfe /taja. cAfapijmo gdaj se vina mi, mo v pa/t&ment vsi {kiipe/t š& MOJA LASUŽJA? HOJA 20&NA PROTEZA... POČAKATI,^ VISOM J Petek, • K 22. 10. 1999 TV SLOVENIJA 1 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila ,13.15 Napovedniki 13.25 Tedenski izbor 15.30 Naša pesem 16.00 Opus 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog 17.45 Afriške pravljice 18.00 Obzornik 18.10 Dober večer 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.30 Vrtičkarji, Dediščina, tv-nadaljevanka 22.00 Odmevi 22.40 Šport 22.50 Polnočni klub 00.00 The Philippines Singer 00.35 Dober večer TV SLOVENIJA 2 9 .00 Vremenska panorama 9.30 Napovednik 10 .05 Videoring s Tanjo 10.30 Dominik Smole: Krst pri Savici 12.50 Euronews 14.30 Tedenski izbor 16.35 Varuhinje ognja 17.30 Po Sloveniji 18.00 Reklame 18.05 Popolna tujca 18.30 Simpsonovi 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe. Iran. nad. 19.30 Videoring 20.00 Iskanje izgubljenih civilizacij 20.55 Caroline v velemestu 21.20 Garden, slovaški film 22.55 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 23.45 Izgnanstvo, nemška nadaljevanka ~ Televizijski spored od 22. - O. do ^8. 1O. '99 POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.00 Top shop - 9.35 Umazane laži - 10.30 Divji angel - 11.30 Moč ljubezni - 12.30 Razstresena Ally - 13.30 Umor, je napisala - 14.30 Smeh v hiši: Brata - 15.05 Smeh v hiši: Varuška - 15.40 Smeh v hiši: Cosby - 16.15 Umazane laži - 17.10 Divji angel -18.10 Moč ljubezni - 19.15 24 ur- 20.00 Petkova akcija: Desperado - 21.55 Dosjeji X - 22.55 Teksaški mož postave - 23.55 Obiskovalec - 0.55 Ženske - 2.00 24 ur - 2.45 Videostrani KANALA 7.30 Videostrani - 8.00 TV-prodaja - 8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel - 9.30 Vse za ljubezen - 10.30 Uboga Maria - 11.00 Oprah show - 12.00 Atlantis - 13.00 Tv-prodaja - 13.30 Macgyver - 14.30 Čudna znanost - 15.00 Ne mi težit - 16.30 Sodnica Judy - 15.55 Oprah show: Oprah odgovarja na pisma - 16.45 Uboga Maria -17.10 Maria Isabel - 17.40 Vse za ljubezen - 18.30 Nora hiša - 19.00 Tretji kamen od sonca - 19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije- 21.00 Čarovnica - 22.00 Film - 23.50 Macgyver - 1.00 Videostrani IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 UR - 9.45 Borzni monitor - 15.00 ŽIVA: Aktualno, informativna oddaja, Kulturno razvedrilo - Intervju: Jože Zver, Navigator, film, kultura, prosti čas, 30 let sodelovanja gasilcev Gradiščanske in Prekmurja, reportaža - 16.00 Prijatelj Felix -17.00 Obiskovalci - 18.00 Komandosi - 19.00 ŽIVA ■ informativna oddaja: Aktualno - 19.15 Sedma sila - 20.00 Obalna straža - 21.00 Obalna straža - 22.00 Živa - Pred koncem tedna, Tedenski komentar, Napoved športnih dogodkov - 22.30 Jasna Zlo-kič, oddaja v živo - 23.00 Muha 2, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 10.35 - NK Mura: NK Olimpija, posnetek. 12.10 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 17.05 - NK Mura: NK Olimpija, posnetek, 18.50 • Risanka, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 -TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Gost v Studiu: Jurovski Gadi - v živo, 20.50 - Videospot, 20.55 - Pred derbijem NK Potrošnik: NK Mura, kontaktna oddaja v živo. 21.35 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvi-ca, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videotop iz produkcije ZLTV, 23.45 - Erotika, 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 7.45 TV-koledar - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Izobraževalni program - 11.25 Mali veliki svet - 12.00 Dnevnik - 12.35 Serija - 13.20 Trenutek za domači kot - 13.55 Sunset Beach, serija - 14.50 Ameriški film - 16.30 Pomorske tradicije okrog Lošinja - 17.45 Moj dom - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Večer z Mup-petki - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hladna vojna - 21.10 Lepa naša - 22.30 Knjiga snemanja - 23.35 Dnevnik - 00.00 Iz fundusa HTV - 2.10 Japonska drama - 3.30 Opazovalnica - 4.00 Moj dom - 5.50 Izobraževalna oddaja - 6.15 Knjiga snemanja TV nPVASKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 9.40 Dokumentrna oddaja - 12.05 Domači ponovitveni program - 13.45 Pol ure kulture - 14.15 Morje - 14.55 Lassie - 15.55 Poročila za gluhe in naglušne - 17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo - 18.00 Zdravnik v hiši -Živeti zdravo, živeti srečno - 19.00 Župnijska panorama -19.30 Dnevnik 3 - 20.10 Vprašalnik, kviz - 20.25 Veronikine skrivnosti - 20.55 Oddelek za umore21.50 Opazovalnica - 22.25 Foxov filmski večer - 23.55 Zadarfest ‘99 - 01.30 Vodnik dobrega seksa TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zabavno.dopoldne, vmes nanizanke -12.00 Zvon, magazin novic - 12.58 Poročila - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila -14.05 Senzacija -14.50 MC - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska - 15.30 Spomin na revolucionarno mladino - 16.30 Kalifornijske sanje - 16.58 Poročila - 17.00 Sporočilo svetih krajev - 27.30 Prvenstvena nogometna tekma - v odmoru Dnevnik - 19.25 Kolesje časa-19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Slovesnost v operi - 21.15 Kratki film - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Unikum TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.05 Poje Jozsef Dory - 10.00 Iz TV-arhiva - 11.00 Show program - 11.50 Narodopisje -12.00 Tom Jones, zgodba najdenčka, nanizanka - 13.00 Magazin novic - 13.30 Aktualno - 14.00 1100 let sredi Evrope - 14.30 Taban-koncert, 2. del - 15.30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Panorama -18.00 Telešport - 19.40 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Iz delavnice Naše stoletje - 20.50 Madžarska leta 2000 - 21.25 Milenijska knjižnica, film - 23.05 Konec TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.30 Herkul - 10.05 Zločinca, film - 11,45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 Robin Hood - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Varuška - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Neposredna nevarnost, srhljivka - 22.30 Izginotje, srhljivka - 0.15 Hiša pozabljenih, film TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 To je bila naša Avstrija, drugi del - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.15 Stockinger -0.00 Čas v sliki - 0,30 Nogomet ELIROSPORT 8.30 Golf - 9.3(Toiimpijski magazin -10.00 Kolesarstvo. SP v dvorani, prenos iz Berlina -12.00 Avto-moto šport -12.30 Jadranje - 13.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Moskve -15.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Lyona -18.00 Motociklizem, prenos treninga 500 in 250 ccm -20.15 Kolesarstvo, prenos iz Berlina - 23.00 Rugby - 0.00 Motociklizem - 1.00 Boks TV SLOVENIJA 1 7.30 TV-prodaja 8.00 Tedenski izbor 9.35 Denver 10.00 Kino Kekec 11.35 Lassie 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor 15.25 Zgodbe divjine: Volkec, am.film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.35 Ozare 18.40 Obiskali smo 19.30 Dnevnik 20.10 Resje! 21.50 Zgodbe iz Avstralije: Sijaj v pesku 22.30 Poročila 23.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 23.30 Velika svoboda, nemška nad. TV SLOVENIJA 2 8 .00 Vremenska panorama 9 .00 Napovedniki 9 .05 Tedenski izbor 11.35 Obljubljena dežela 12.50 Euronews 17.30 Teniški magazin 17.55 Ljubljana: Rokomet 20.00 Dan organizacije združenih narodov 21.00 Noro zaljubljena 21.25 Home of Our Own, angleški film 23.10 Trend 23.40 Sobotna noč, Grateful Dead koncert 01.40 Sla, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi - 7.30 Kremenčkovi - 8.00 Maska - 8.30 Batman - 9.00 X-men - 9.30 Skrivnostni svet Alex Mačk - 10.00 Kalifornijske sanje - 10.30 Križarjenje -11.00 Tarzan - 11.30 Brez zapor z Jonasom - 13.30 Ugani, kdo pride na večerjo, ameriški film - 14.30 Fotomodeli - 15.30 Mala Daniela -16.30 Popnroll - 17.30 Beverly Hills -18.20 Melrose Plače - 19.15 24 ur - 20.00 Filmski hiti: Kremenčkovi, ameriški film - 21.45 Kamasutra, indijsko-angleški film - 23.50 Slabo zdravilo, ameriški film -1.50 24 ur KANALA 7.30 Videostrani - 8.00 Zajec Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Družinske zadeve - 10.00 Nora hiša - 10.30 Webster - 11.00 Izgubljena dežela - 11.30 Cooperjeva druščina -12.00 Zmenkarije, ponovitev - 12.30 Mladoporočenci - 13.00 Divji svet - 14.00 Sobotna matineja, Slaba družba, film - 16.000 Moj prijatelj Won Ton Ton, film -18.00 Adrenalina - 19.00 Drzni reševalci - 20.00 Sobotna kriminalka: Pokopati skrivnosti, film - 21.30 V zadnjem trenutku, film - 23.30 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Videostrani - 10.00 Živa - Idea TV, ponovitev regionalnega programa ■ Aktualno, informativna oddaja - 10.15 Pred koncem tedna: Tedenski komentar, Napoved športnih dogodkov - Jasna Ziokič, oddaja v živo -11.00 Pregled dogodkov tedna -Videostrani -15.00 Najboljše za otroka, ameriški film -17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Policijska akademija -19.00 Dharma in Greg - 19.30 Radijska postaja - 20.00 Urgenca - 21.00 Bolnišnica upanja - 22.00 Bojevnica prihodnosti, ameriški film - 23.45 Tik pred zločinom, ameriška nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Pred derbijem NK Potrošnik: NK Mura, ponovitev, 10.45 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 11.40 -Zgodovina avtomobilizma, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Pred derbijem NK Potrošnik: NK Mura, ponovitev, 17.10 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 18.05 - Naj spot, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV, 18.50 - Risanka, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 - film, 22.40 ■ Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.20 Hrvaški pomniki - 7.30 Dnevnik - 8.30 Pepelka, nemški film - 10,00 Kaj se mi dogaja -11.00 Potovanje dr. Dolittlea -12.00 Dnevnik -12.35 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -14.45 Opazovalnica -15.30 Azijski svet, spominki: Indija, Taj Mahal ■ vse za ljubezen ene ženske - 16.00 Sharman - 17.25 Turbo Limach Show -18.55 Princ Valiant -19.30 Dnevnik - 20.10 Reci: Robert: Zabavna glasba -21.00 Gost urednik - 23.30 Borzno posredništvo - 23.50 Glasbena oddaja - 00.50 Album Show - 01.45 Poročila - 01.50 Iz fundusa - 03.50 Opazovalnica - 04.20 Gospodarski nasveti - 4.50p Igrani film - 06.40 Dokumentarna oddaja TV HRVAŠKA 2 7.00 Hit depo - 9.30 Panorama turističnih središč Hrvaške -10.05 Iz fundacije HTV-domača dramska serija - 1255 Evromagazin - 13.25 Reševalna služba - 14.10 Hladna vojna -15.00 Dober dan, informativni mozaik -16.30 Črno-belo v barvah - 19.30 Dnevnik - 20.00 Šport-20.05 Opera Box - 21.00 Zadarfest - 22.45 Opazovalnica - 23.20 Prijatelji - 23.50 Pravica za vse - 01.25 Lugarnica - 02.55 Sharman - 04.55 Ameriška top lista - 05.45 Prijatelji, humoristična serija - 06.10 Hruške in jabolke - 06.45 Zlati gong, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim - 8.00 Za otroke - 10.00 Slovesno razvitje prapora - 10.30 Kje? Kaj? - 11.00 Kratki film - 12.00 Zon, poročila - 12.05 Rezerviran čas - 14.00 Filmski program -15.55 Iz delavnice Naše stoletje - 16.20 Sredi Evrope - 16.45 Prvenstvena nogometna tekma - 19.00 Lotoshow - 19.20 Kolesje časa -19.30 Dnevnik - 20.00 Eldorado, madžarski film - 21.40 Hungarrockring, pregled festivalov zabavne glasbe - 22.45 Igrani film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Za manjšine - 7.40 Vaška TV - 8.00 Družina z jasnega - 9.00 Hitchcock: Šampanjec, angleški film, č.-b. -10.30 Emily - 11.20 Harry in še en falot - 12.00 Nebodigatreba - 13.00 Thalassa - 13.30 Vrata noči, franc, film - 15.20 Gimnazija strtih src -16.05 Beethovnov ciklus - 16.20 Zborovanje v čast revolucionarne mladine - 17.20 Zora, madžarski film - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30.Glasbeni program -21.25 Obsojeni na smrt, dokumentarni film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.00 Konfeti - 9.30 Vroča sled - 9.55 Ko so živali zapustile gozd - 11.10 Dlsneyev festival - 12.05 Šaljivec Carey - 12.25 Meego - 12.55 Nick Freno -13.20 Princ iz Bel Aira - 13.40 Policijska akademija - 14.30 Sabrina - 14.55 Dawsonov potok - 15.40 Beverly Hills 90210 - 16.25 Ally McBeal - 17.10 Srček - 18.00 Nogomet -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Skrivnost Loch Nessa, film - 21.55 Do zadnjega moža, kriminalka - 23.30 Osupljiva podobnost, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Johan Strauss - Kralj brez krone, film - 11.15 Desiree, film - 13.00 Poročila -13.10 Da bi bil enkrat ljubi Bog, filmska komedija- 14.30 Tukaj sem-tu ostanem, filmska komedija- 16.10 V Avstriji - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Skedenj muzikantov, prenos iz Pekinga - 22.30 Poročila - 22.35 Vse je komedija - 0.05 Nekoč bo prišel dan.... filmska komedija ELIROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 10.30 Motociklizem -11.30 Tenis, prenos polfinala iz Moskve -13.30 Tenis, prenos polfinala iz Lyona - 15.30 Rugby, prenos četrtfinala iz Cardiffa -17.45 Motociklizem, prenos treninga vseh kategorij - 20.15 Kolesarstvo - 22.00 Boks - 23.00 Konjeništvo, prenos iz Monterreya (Mehika) - 0.00 Motociklizem - 1.00 Fitness Četrtek, 28. 10. 1999 JV SLOVENIJA 1 S.00 Vremenska panorama 9.90 TV-prodaja 9.30 Tedenski izbor 12.50 Marketing 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor 16.30 Slovenski po svetu 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.35 Mladi geniji 18.00 Obzornik 18.10 Znanje je ključ 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.00 Borštnikovo srečanje, prenos 22.10 Odmevi 22.40 Kultura 22.55 Marketing 23.00 Podoba podobe 23.30 Blodnje, posnetek predstave slovenskega mladinskega gledališča TVSLOV^MA2 10.00 Napovedniki 10.05 Tedenski izbor 15.25 Tabaluga, risana nanizanka 15.50 Home of Our Own, angleški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fran. nad. 20.00 Tuja razvedrilna oddaja 20.55 Marketing 21.00 Razvedrilna oddaja 22.00 Poseben pogled: L Huile Sur le Feu, francoski film 23.20 Črni sneg, nizozemska nad. 01.00 Velike knjige, ameriška dokumen- rT '" 5.00 Uobro Jutro, Slovenija - ff.OO Top skop - 9.35 Umazane ta2i - 10.30 Divji angel - 11.30 Moč ljubezni - 13.30 TV: dober dan 13.30 - Umor, je napisala - 14.30 Smeh z hiši: Brata - 15.05 Smeh v hiši: Varuška - 15.45 Cosby - 16.15 Umazane laži - 17.10 Divji angel - 18.10 Moč ljubezni - 19.15 24 ur - Raztresena AUy - 20.55 Nikita - 21.50 Prijatelji - 22.20 Brez zapor z Jonasom - 23.15 Kameleon - 0.10 MAS. H. - 0.45 Krila - 1.15 Columbo, Dvojni trik, ameriški film - 0.00 24 ur, ponovitev KANALA 7.00 Videostrani - 8.00 TV-prodaja - 8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel - 9.30 Vse za ljubezen -10.30 Uboga Maria - 11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.00 TV-prodaja - 13.30 Macgyver - 14.30 Čudna znanost -15.00 Ne mi težit - 15.30 Sodnica Judy - 15.55 Oprah show: Materinski dan - 16.45 Uboga Maria - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen -18.30 Nora hiša - 19.00 Tretji kamen od sonca - 19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Življenjske zgodbe: Ko pride čas, film - 21.45 Vroča kri - 22.40 Samo bedaki in konji - 23.20 Macgyver - 0.20 Dannyjeve zvezde -1.30 Videostrani IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev - 9.45 Borzni monitor - 15.00 Živa: Ponovitev regionalnega programa, Aktualno: Oktober, mesec varčevanja, reportaža - 15.00 Prijatelj Felix - 17.00 Obiskovalci -18.00 Komandosi - 19.00 Živa, poročila - 19.15 Sedma sila - 20.00 Usodna nasprotnica, ameriški film - 22.00 Živa, magazin: Aktualno, informativna oddaja, Kulturno razvedrilno: Portret: Viktor Šbiil, Navigator, film, kultura, prosti čas - 23.00 Od maja do decembra - 23.30 Resnične usode - 00.00 Odpisani TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike, 10.30 - iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, TV Center ■ Trbovlje, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije. TV Center. 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 17.30 - Videostrani, 18.00 - Risanke, 18.30 - Buum. pazi ka vdari, oddaja za najstnike, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 -TV dnevnik Slovenija, 20.00 -Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.30 -tz produkcije združenja LTV, TV Center - Trbovlje, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.10 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 T.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -11.25 izobraževalni program - 12.35 Serija -13.20 Trenutek za domači kot - 13.55 Sunset Beach, serija -14.50 Zamudili so večerjo, ameriški film - 16.30 Alpe - Donava - Jadran - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Vedno na vrhu Hrvati, dokumentarna oddaja - 18.20 Kolo sreče -18.55 Candy Candy - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vatikan - 23.40 Druga stran nedelje, norveški film - 2.30 Poročila - 1.35 Angleški film - 03.25 Opazovalnica - 03.55 Alpe ■ Donava - Jadran - 04.25 Hrvaški glasbeni program 9.15 Hrvaška kulturna dediščina - 9.45 Pusti kavPoja, dokler spl, ameriškiZlim - J 1.30 Hrvaška struna - 13.00 Skrinja - 1 3.30 Poslovni klub - 13.00 Ekran brez okvira - 14.15 Odprava Chiapas - 14.45 Koledar - 14.55 Carstvo divjine - 15.25 Glasbena duša -16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 18.00 Otroška serija - 18.30 Iz jezikovne zakladnice - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Popolna tujca, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.55 Opazovanja - 22.30 Milijoni na otoku, film -0.00 Drugi svet - 1.00 Sunset Beach, nan. - 1.45 Prevare, nad. - 2.45 Portreti - 3.20 Prosti pad, ameriški film film - 5.05 Glasba - 6.00 Urgenca - 6.50 Otroška serija TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 informativni.program - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, magazin - 12.58 Poročila - 13.00 Za manjšine -13.58 Poročila - 14.05 Senzacija -14.50 MC - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska - 15.30 Za otroke -15.58 Poročila - 16.00 Otok metuljev - 16.30 Kalifornijske sanje - 16.58 Poročila -1T.00 Thalassa - 1T.30 mesta reformacije - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 dnevnik - 18.15 Tema - 18.25 Kolesje časa - 18.30 Kviz - 19.00 Vse za ljubezen - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto - 20.30 Kratki film - 21.00 Show program - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Panorama - 23.00 Twin Peaks, pon. TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.05 Evergrini - 10.00 Lov - 10.55 Želeli ste - 11.25 Sosedje, tv-roman - 12.00 Vino in oblast - 13.00 Magazin novic - 13.30 Aktualno - 14.00 Bela tja, tv-film - 15.15 Domoznanstvo - 15.30 Attila Dobos in Zsuzsa Mary v luči žarometov - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Madžarska hiša - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.30 Vatikan - 21.25 Hitchcock, Talentirani morilec, angl, tv-film - 22.45 Konec . TV AVSTRIJA 1 6 .00 Otroški program - 9.25 Herkul -10.10 Medicopter 117 -10.55 Specialisti - 11.45. Konfeti -12.10 Risanke - 14.45 Robin Hood - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Varuška - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53_Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Jutri je nedelja - 22.20 Magazin - 23.30 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9 .00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Anastazija, film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje -13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinikav Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Evroavstrija - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ellen EUROSPORT 8. 30 Jadranje - 9.00 Rugby - 10.00 Motociklizem - 12.00 Avto-moto šport - 13.00 Golf (ž): turnir v Marakešu - 14.00 Sumo - 15.00 Rugby - 16.00 Olimpijski magazin - 16.30 Avto-moto šport -17.30 Tenis - 19.00 Tenis, prenos iz Stuttgarta - 22.30 Nogomet: legende EP - 23.30 Boks - 0.30 Avto-moto šport tarna oddaja RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše žeije s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo,-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zliifto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke- 21.00 Poročila-21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij-10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik’ RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine- 13.15 NSTSNMV - 14.00 Popoldne na.Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza- 24.00 Želimo vam lahko noč. Nedelja, 24. 10. 1999 TV SLOVENIJA 1 10.50 V živalski svet 11.30 Obzorja duha' 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .15 Vremenska panorama 13,35 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14,05 Tedenski izbor 16 .00 Prvi in drugi 16.15 Reportaža iz sveta filma 16.30 Parada plesa 17 .00 Po domače 17.50 Marketing 18 .00 Obzornik 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.10 Žrebanje Lota 19.30 Dnevnik 20.00 Jesenski 3x3 21.35 Srečanje Talijo 22.55 Slavko Osterc: Krog s kredo 00.15 Mojstrovine Slovenije TV SLOVENIJA 2 10.25 Davovsvet 10.50. Ljubezen in zakon 11.15 Zvezde hollywooda: Marlond Brando 11.45 Trend 12.15 Policija na naši strani 12.45 Dan organizacije združenih narodov, posnetek 15.10 Rio de Janiero: Motociklizem VN Brazilije, 500 ccm, prenos 16.10 Ljubljanski maraton,-reportaža 16.40 Rio de Janiero: Motoc. VN Brazilije 17.30 Mednarodno prvenstvo v Badmintonu 18.30 Evrogol 19.30 Umetnostno drsanje, mladi 20.00 V znamenju škorpijona 21.00 Življenje v številkah 22.00 Marketing 22.05 Šport v nedeljo 22.50 Garden, slovaški film POP TV 7.00 Jetsonovi - 1.30 Kremenčkovl - B.00 Maska - 0.30 Batman - 9.00 - 9.30 Skrivnostni svet MexMack - A 0.00 KaVitornijske sanje - A 0.3 O Križarjenje - A A.OO Tarzan - A A.25 Bever\y Hi\\s - A2.A5 Meirose PAace - A 3.05 Ciean&Ciear - A3.35 Prava ljubezen - A5.30 Mala Daniela - A6.30 Otroci ne lažejo - A1.00 Pod srečno zvezdo -A9.A5 24 ur - 20.00 Kazino, ameriški film - 23.05 Športna scena - 23.50 Šola golia -0.20 Obalna misija - 2.20 Zbogom, Nev/ York - 4.00 24 ur KANALA 7.00 Videostrani - 7.30 TV-prodaja - 8.00 Zajec Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša - 10.30 Webster - 11.00 Izgubljena dežela - 11.30 Coope-rjeva druščina - 12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV - 13.00 Divji svet - 14.00 Nedeljska matineja: Kdo je bil prvi: The Rade, film - 15.50 Klik! bojevniki Davnine, nanizanka - 19.30 Highlander: Nesmrtna - 20.00 Film tedna: Maskirani blues, film -21.30 Stilski izziv: Strogo elegantno - 22.10 Očetova vrnitev, film - 0.00 Videostrani IDEA TV - TV GAJBA 8.00 Videostrani -10.00 Živa: Iz našega studia ■ Vseživljenjsko učenje na ljudski univerzi M. Sobota - Mercator, pogovor s Stanislavom Brodnjakom, Ob obnovljenem Fri-movem vodnjaku, reportaža, Prekmurske koline, oddaja v živo • gost Janez Kodila, Trgatev pri Brusovih, reportaža, intervju: Matjaž Farič, 30 let sodelovanja gasilcev Gradiščanske in Prekmurja, reportaža, TV Pika: Brez šminke - Marta Kos, Pregled dogodkov tedna, Videostrani -15.80 Šolska košarkarska liga - 16.00 Najeto srpe, ameriški film - 18.00 Policijska akademija - 19.00 Clean&Clear, glasbena oddaja -19.30 Radijska postaja - 20.00 Urgenca - 21.00 Bolnišnica upanja - 22.00 Vohunka, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.15 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS, 12.00- Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 12.35 - Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja. 18.30 -Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 19.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - KK Pomurje - Skiny : KK Maribor. 1. A SKL - ženske, posnetek. 21.25 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 7.55 Nedeljsko dopoldne za otroke - 8.30 Posnetek otroškega festivala - 9.30 Dokumentarna oddaja - 9.55 Cici štos - 11.00 Zemlja in morje - 12.00 Dnevnik - 12.40 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj - 13.15 Družinsko kosilo -14.50 Horn-blower -16.00 Briljanteen -17.15 Death of a Cheerleader, ameriški film -18.50 Denis - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zamrzniti kader - 20.55 Tretja sreča - 22.30 J. A. G., serija -23.25 Dnevnik - 23.40 Zakonske vode - 00,10 Gejša - 1.45 Črno-belo v barvah - 4.45 Hrvaški glasbeni program - 04.55 Briljanteen - 5.45 Tretja sreča, show program TV HRVAŠKA 2 15.05 National Geographic -16.00 Dober dan -17.30 Oddaja klasične glasbe -18.30 Zlati gong, zabavnoglasbena oddaja -19.30 Dnevnik - 20.05 Razpored - 21.10 Zvezdni prah, oddaja o filmu - 21.45 Nedeljska premiera: La donna del Treno TV 6.99 MaskaT\l - 9.29 B\b\\\a - 6.99 Za otroke - 7.29 nede\\sk\ otrok - 9.99 ŽANX\eo\e z. očetom, ameriški Vilm - A A.99 Evangeličansko bogos\už\e - A 2.99 Zvon, poročita -A2.A9 Operete - A2.49 \Jrn\tev v Paradiž, nanizanka - A3.39 Zaklad piratov, ital. Vilm -A5J5 Verski program - A9.49 Paracas in zlata vredne ptice - A6.35 EmiV/, nan. - Al .Zb Kolesje časa - Al .30 Čarobna šestica - 11 .bb Telešport, bol... - 19.30 Dnevnik - 19.10 Teden - 20.00 Takoj! - 21.00 Hoiocaust, dokum. naniz. - 22.30 Rock Cafe - 23.2b Mediamix TVMADZARSKA2 6.00 Za manjšine - 7.40 Vaška TV - 8.00 Za reformatorje - 8.20 Srečanje z Jezusom -8.25 Biblijsko društvo - 8.40 Katoliška kronika - 9.00 Priče - 9.20 Program madžarskih Židov - 9.40 Čudež z volkovi, franc, film - 11.30 Hany in še en falot - 12.00 Nebodigatreba - 13.00 Thalassa -14.15 Dogodivčine -14.45 Gimnazija strtih src - 15.30 Sporočilo svetih krajev - 15.50 Dnevnik mojega ujetništva, zgodov. igra - 17.05 Družinski krog - 18.00 Imre Bojtor, in memoriam - 18.30 Prgišče prahu, angl, film - 20.30 Čarobna šestica - 21.00 Dnevnik, Teden - 21.55 MM - 22.00 Oaze In memoriam - 22.45 Unikum: Refleksije, madžarski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.35 Disneyev festival - 11.30 Šport - 12.00 Katts in pes -12.25 Zasilni pristanek v raju, film - 14.00 Mojstrska veščina -14.45 V. I. P. -15.45 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 16.15 Nogomet: GAK - Tirol, prenos iz Gradca -18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Noetova barka, prvi del pustolovskega filma - 21.45 Kolumbe - 23.20 Kraj dejanja - 0.50 Kitajska roka, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Moje srce te kliče, filmska komedija -10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.10 Divje življenje -14.55 Heidi in Erni - 15.20 Kongres pleše, film -17.05 Klub seniorjev - 18.00 Nori par - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes -19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.45 Poročila -21.55 K stvari - 23.15 Enostavno klasično - 0.00 Pohvalil bom ..., film EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Balonarstvo - 9.30 Deskanje na snegu - 10.30 Motociklizem -11.30 Tenis, prenos finala iz Moskve - 13.00 Kolesarstvo, prenos iz Berlina - 14.00 Motociklizem, prenos ogrevanja, 125 ccm - 14.30 Motociklizem, prenos uvoda v dirko -15.00 Motociklizem, prenos dirk za veliko nagrado Brazilije iz Ria - 19.00 Rugby, prenos četrtfinala iz Edinburgha - 20.45 Kolesarstvo - 22.00 Rugby - 23.00 Športne novice - 23.15 Tenis: finale v Lyonu - 0.30 Motociklizem Ponedeljek, 25. 10. 1999 TV SLOVENIJA 1 7.55 Marketing 8.00 Vremenska panorama 9.15 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.10 Marketing 13.15 Kayla, kanadsko-nemški film 14.50 Tedenski izbor 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Vodnjak 17.20 Super stara mama 18 .00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.00 Odstiranja - dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Marketing 22.50 Odstiranja, pogovor TV SLOVENIJA 2 9.55 Napovedniki 10 .00 Tedenski izbor 14 .35 TV-prodaja 15.05 Kinoteka: Harder They Fali, am. film 16.50 Policija na naši strani 17.30 .Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nanizanka 19 .00 Jasno in glasno 20 .00 Gosp, panorama: Ekonomska razpotja 21 .00 Studio City 22 .30 Leteči cirkus Montyja Pythona 23.00 Brane rončel izza odra 00.25 Harder They Fali, ameriški film POP TV 6 .00 Dobro jutro, Slovenija - 9.00 Top shop - 9.35 Umazane laži -10.30 Divji angel -11.30 Moč ljubezni - 12.30 Športna scena - 13.30 Umor, je napisala - 14.30 Smeh v hiši, Brata - 15.05 Smeh v hiši: Varuška - 15.45 Cosby - 16.15 Umazane laži -17.10 Divji angel - 18.00 Športni krog -18.10 Moč ljubezni - 19.15 24 ur - 20.00 TV, dober dan - 20.45 Možje v pajkicah - 22.40 Cybill - 23.15 Kameleon - 0.10 M.A.S.H. - 0.45 Krila -1.15 Nedotakljivi, ameriški film - 3.00 24 ur KANALA 7 .00 Videostrani - 8.00 TV-prodaja - 8.30 Srečni časi - 9.00 Maria Isabel - 9.30 Vse za ljubezen -10.30 Uboga Maria - 11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 TV- prodaja -13.30 Macgyver -14.30 Čudna znanost -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnica Judy - 15.55 Oprah show: Materinski dan - 16.45 Uboga Maria - 17,10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen -18.30 Stilski izziv - 19.00 Tretji kamen od sonca - 19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Brez obraza, film - 22.20 Zvezdna vrata: SG 1 - 23.10 Samo bedaki in konji - 23.50 Macgyver - 0.50 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -1.00 Videostrani IDEA TV - TV GAJBA 9 .00 24 ur, ponovitev - 9.45 Borzni monitor -16.09 Živa, ponovitev - 16.00 Prijatelj Felix - 17.00 Obiskovalci - 18.00 Komandosi -19.00 Živa - novice: Informativna oddaja Aktualno, 19.15 Sedma sila - 20.90 Šola golfa - 20.30 Skrivnostna neznanka -22.00 Živa, magazin: Aktualno, Kronika, Športni ponedeljek, Pregled športnih dogodkov, Kasaške dirke v Ljutomeru, reportaža - 23.00 Od maja do decembra - 23.30 Resnične usode - 0.00 Odpisani TV AS - KANAL 54 09.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS, 10.10 - KK Pomurje -Skiny: KK Maribor, 1. A SKL - ženske, posnetek, 11.35 - Risanke, 12.30 - Videostrani, 16.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS, 16.40 - KK Pomurje - Skiny: KK Maribor. 1. A SKL - ženske, 18.55 - Risanka, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, informativna oddaja, 20.30 - NK Potrošnik: NK Mura, posnetek, 22.15 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7. 30 Dnevnik - 7.45 Nedeljsko dopoldne za otroke - 11.00 Zemlja in morje - 12.00 Dnevnik - 12.40 Hruške in jabolka - 14.46 Poročila - 15.00 Hornblower - 16.00 Brijan-teen -17.15 Death of a Cheerleader, ameriški film - 18.50 Dennis - 19.30 Dnevnik -20.10 Zamrznjeni kader - 20.55 Trečja sreča - 22.30 JAG - 23.25 Dnevnik - 23.40 Zakonske vode - 00.10 Gejša -1.45 Črno-belo v barvi - Ameriški film - 4.45 Hrvaški glasbeni program - 4.55 Briljanteen - 5.45 Tretja sreča TV HRVAŠKA 2 8.00 Zdravnik v hiši - 9.00 Praznično jutro -10.50 Portret cerkve in mesta - 1500 National Geographic - 16.00 Dober dan - 17.30 Oddaja klasične glasbe -18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik - 10.10 Triler - 21.10 Zvezdne steze - 21.45 La donna del Treno - 00.45 National Geographic - 2.45 Forenzičarka Halifax - 4.20 Hrvaški glasbeni program - 4.40 JAG, serija - 5.25 Zakonske vode - 5.50 Hruške in jabolka - 6.25 Turbo Limach Show TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, magazin novic - 12.58 Poročila -13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila -14.05 Senzacija - 14.50 MC -14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska - 15.30 Za otroke - 15.58 Poročila - 16.00 Otok metuljev - 16.30 Kalifornijske sanje - 16.58 Poročila - 17,00 Thalassa - 17.30 Srečanje z Jezusom - 17.35 Verska revija Uj Elet - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik- 18.15 Rešitev leta 2000 - 18.30 Kolesje časa -18.35 Minute za srečo - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Obiskovalec - 20.45 Iz preteklosti - 21.00 Šik, moda - 21.30 Dame izbirajo - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Madžarski salon - 23.00 Liga prvakov, najava TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Dunajske melodije - 10.00 Iz TV-arhiva - 11.00 Nemogoče - 11.50 Pop glasba -12.00 Dežela hrepenenj -13.00 Magazin novic - 13.30 Mediamix - 14.00 Okno - 14.50 Narodopisje - 15.00 Skupščinski dnevnik - 15.55 Odprti studio - 16.00 Šolska ulica -17.30 Evropa si ti! - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Bogdaj, dokum. film - 21.30 Rešitev leta 2000 - 21.45 Noč neodvisnih, Adam in Eva, švedski film - 23.20 Konec, Klub znanstvenikov ‘99 TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Herkul - 10.15 Mojstrska veščina - 11.00 V. I. P. -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 Robin Hood -15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Zlata dekleta -18.30 Varuška -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Noetova barka, drugi del pustolovskega filma -21.45 Volk, srhljivka - 23.45 Umor dekleta z naslovnice, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.06 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Kongres pleše, film - 11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Klinika v Scwar-zwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 V Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Film EUROSPORT 8.30 Smučanje na vodi - 9.00 Deskanje na snegu -10.00 Namizni tenis -11.30 Kolesarstvo -13.00 Rokoborba -14.00 Judo -15.00 Motociklizem -16.30 Deskanje na snegu -17.30 Tenis -19.00 Tenis, prenos iz Stuttgarta - 22.30 Evrogoli - 0.00 Motociklizem 1 4—-- %.66 LčotOAUho,%\WBV\\\B. - 6.66 'Aw\bzbt\b\bž\ - \6.66 XW\\ b.v\^b\ - XX69 MucX\uX3BU\\ TV SLOVENIJA 1 7.55 Marketing 8.55 Napovedniki > 9.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 15.10 Odstiranja, dokumentarna oddaja 16 .00 Brez meje - moja vas 16,30 Prisluhnimo Tišini 17 .00 Sprehodi v naravo 17.15 Žlampirji, ameriška nanizanka 17.50 Marketing 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Klan, nadaljevanka 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 The Partisans, nizozemska drama 00.00 Jean Piaget, francoska dokumentarna oddaja - \6.66 XN, AoLbt dax\ \6.66 - \Amox k\b.v\sbXbl - W66 %xweX\ X\vgv. %xbX.Bv - \6.66 Smeh \ - X6A6 SosVj - \6A6 VimBiahe \bz\ - VIA9 Xi\xi\\ bx\^b\ - X6A6 Moč \\ubein\ - \6 A6 ?A - 26.66 Resv\\čoe x\e\, om. \\\m - TA A9 Zakon v Los kn^etesu - 2ZA9 ^h\\\ - 29A9 Kame\eon - 9A9 MASM. - 9A9 W\\a - LAb Cohimbo'. Nedavne m\s\\,am. V\\m - 9.99 24 ut KANALA X6.6673^Xrc»Yft -X6.66 - X666¥v.bX\Xwv\\\'^% «as<\% - \%smw®a - M .66 XXyb\bs>sb. - XI.66 ¥.bXoX\%V,b. Vxb6^b - XX 66 - X6 66 Vk\%v^ - X%A^X w\s. - X6.Ta ¥SO toreitisto četrtkovo Milini "^bivali« gospodar Lu-i,c ln k9°Va sinova’Ludvik ter Je 80 bili drugi člani dru- ^lr Sp°d'nia Frančiška ter Mik?3 sta šli na »bratvo« k "L dvanajstletna Sanja je WPln° šolarjev, ki je sprem-% Ustnika na obisku na hi, ’ Petletni Tadej pa je bil v Bil je mlad »Tu sem rojeni, samo toga je že dober čas,« se je začel predstavljali Ludvik starejši. Sedaj tlači že triinšestdeseto leto. Bili so trije bratje, a dva sta šla v svet. Starejši je ostal v Ljubljani, drugi pa je daljnega šestinpetdesetega leta odšel v Avstralijo. V mladih letih je Ludvik hodil na sezonsko delo v Baranjo, nekaj časa je delal v Logatcu, šest let je služil v Avstriji, štiri leta bil kočijaš pri zadrugi in potem do upokojitve roka pri hiši -Vožah pozna t^a 'n dvorišče Nemčevih ra?^013 cesti in komaj je pro-kar mora biti na kmeč-u- Toda za rože prostor okna hiše, ki so si '^PiBane pa s0 na . pozna se, da so pri 'U, ženske roke, kar sta ua' oba Ludvika. '*dno je čas za učenje ^Ponudba izobraževanja Ljudske univerze M. Sobota Neživljenjskega učenja, ki mednarodnega V 18’ do 24. oktobra, je letos v je Andrago- S^arei®'h- Ponudnik in k001^'" ka sobota pa bo le-Utiprr 8|oyenije, Ljudska univerza ktivnosti, ki so že in a Ze tretjič v ta namen kar ne ves teden. nam Ponese nove ®Poznania, ki jih je po-%i& 0 razv>iati in bogatiti. na žalost zgodi, da pehaio takoj, ko končajo ernbn°st izobraževa-življenje in tako so । '’6v’ ki so si jih zastavili %, J an? vseživljenjskega ari^ da je potrebno P°memb' e dejavnosti je uče-'ud' P°9oj za dose-Novosti življenja na- sploh kot tudi uspešnosti poklicnega in drugega organiziranega dela. Z udeležbo na kateri koli od pri- reditev lahko torej le pridobimo, saj je pravzaprav izobraževanje in spoznavanje nečesa novega tisto, kar nas krepi in nam daje občutek samozavesti. Tako ste se lahko v ponedeljek udeležili Vseživljenjskega izobraževanja ha Tišini (javna tribuna), ki ga je pripravil tišinski študijski krožek, v torek je ljudska univerza pripravila Prvo srečanje ob I kavi v novi sezoni 1999/2000, kjer • ^Rn, D^ŠTVO ^Sk?lPR°Tl rakU POMURJA \ ARH' NOVAKA 28 Voljne prispevke občanov in PA ^r?nizadi na 51900-678-48545 Bo. BODO UPORABILA V POMURJU ^k^AVn^™4 ZA BOI PROTI RAKU ZA LETO 'N Patd°PRE^E ambulante ZA TERAPIJO < |N A; kONAZNO SLUŽBO NA OBMOČJU X. Sl 7. ŽOBRAŽEVANJE po programu l°VENlJA 2000 IN RAK. ostal zaposlen pri Agromerkurju. Enainšestdesetega leta je bila poroka in dve leti pozneje se mu je rodil prvorojenec Ludvik ter po sedemnajstih letih še drugi sin Franc. »Malo velika razlika je med njima, samo tak je prišlo,« je ob tem pomodroval Ludvik starejši in videlo se mu je, da je na oba sina očetovsko ponosen. Kolo ■ merilo razvoja »Ene stvari gredo na boljše, druge pa na slabše,« je prepričan gospodar. Ko je bil mlad, še kolesa ni imel, potem pa si je prislužil zanj in pozneje še za moped. Sedaj pa so pri hiši že trije avtomobili. Na ste lahko izvedeli nekaj več o delu Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je prostovoljno organizirano izobraževalno gibanje, izvira pa iz želja in interesov članov po aktivni uporabi svojega časa. V torkovih večernih urah je pripravil študijski krožek v Beltincih pogovor z naslovom Ohranjanje tradicije kot element kakovosti življenja, v četrtek pa bo med 12. in 16. uro na ploščadi pred soboškim Šopingom Prvo senje za učenje, kjer bodo predstavljali ponudbo Ljudske univerze Murska Sobota. Slovesno odprtje Tedna vseživljenjskega učenja '99 je bilo v ponedeljek v Ljubljani, ko so med drugim podelili tudi priznanja Andragoškega centra Slovenije, ki si ga je zaslužila tudi Mestna občina Murska Sobota (na predlog Ljudske univerze Murska Sobota). Soboška ljudska univerza ponuja številne programe izobraževanja, ki so namenjeni ljudem z najrazličnejšimi potrebami, da pa bi se lažje in pravilno odločili, kam se lahko vključite, so na univerzi uvedli tudi svetovanje za izobraževanje, saj, kot je poudarila direktorica Lilijana Grof, ni več dovolj samo ponujati tečaje in razne programe, pomembna sta svetovanje in sodobna ponudba izobraževanja. DARJA TIBAOT slabše pa gre v kmetijstvu, je prepričan. Pridelke je težko prodati, in če jih že spravijo v promet, čakajo na plačilo in še cena je stramotno nizka. Toda Nemčevi še vztrajajo. V hlevu je še vedno pet krav in v svinjakih po deset in več prašičev. »Pomalek ide,« je prepričan Ludvik starejši. Na moške pogovore v gostilno Gostilna na vasi je kot kvas moškega življenja. Tam se zgodi in izve vse, kar se mora zgoditi in izvedeti. Za gostilniškim omizjem si odrasli moški z vasi povedo najnovejše novice in pokomentirajo zadnjo politiko pa tudi skregajo se, če je treba. Tudi Ludvik starejši rad posedi z njimi. »S kolegi špricere spigejmo, te pa domov,« je bil odločen gospodar, ko smo ga povprašali po njegovi družbi. Stari in mladi pa skupaj »Vredi je tak. Vsakši ma svoje delo. Včasik pride zmes, ka si kaj povejmo ... Včasih tak pride, da bi vsak načik ščeu, te pa le vijdimo pa se zgučijmo. Tou je seposejdik tak,« je prepričan najstarejši č|an družine: Pa tako ne misli le on. Pritegnil mu je tudi Ludvik mlajši, saj je prepričan, da skupaj kar dobro vozijo, pa tudi življenje v več-generacijski družini je zato, ker si pomagajo med seboj, lažje in preprostejše. Muzikant naj bo Ludvik mlajši pripada tisti generaciji, ki je kot zadnja obiskovala štiriletko na Hodošu, in za katero se je praznjenje vasi pokazalo v vsej svoji žalostni podobi. Toda Ludvik se je odločil, da bo ostal. Po osnovni šoli se je kot samouk začel ukvarjati z glasbo, bil pa je tudi zaposlen pri Agromerkurju in potem v Muri v Gornjih Petrovcih. Tam si je tudi našel ženo. Pred desetimi leti se je začel ukvarjati s kantorstvom. Vodi tri pevske zbore in v treh cerkvah igra orgle, na Hodošu, v Domanjševcih in Prosenjakovcih. Igra tudi na veselicah in gostijah in povsod, kjer je zbrana vesela družba. Kot muzikant je znan daleč naokrog in radi ga vabijo tudi čez mejo. Po očetovih stopinjah pa hodi že tudi mali Tadej. Zelo lepo poje in predstavil se je že tudi na radiu in televiziji.. In kako gre kaj mladi gospodinji, ki se je priženila k hiši? »Do sedaj se še ni pritoževala,« je povedal Ludvik mlajši. Razkril pa je tudi njeno veliko željo: »Rada bi, da bi uredili dvorišče in okolico hiše, saj ima zelo rada rože. Naslednje leto to res mora biti,« je še dodal. Franc bo šel v Maribor Sobotna nogometna tekma je Francu pustila spomin, zvit gleženj in mavec povrh. Zato je tisti dan tudi posedal doma, ker bi bil sicer v šoli. Obiskuje peti letnik srednje tehniške šole v Murski Soboti in po šolanju se odpravlja v Maribor. Študiral bo nekaj v zvezi s strojništvom. In če si bo tam našel dekle, ji bo povedal, da je njegova družina, preprosto rečeno, edinstvena. »Ne bi je zamenjal. Ustreza mi to, da nas je več,« je zadovoljen najmlajši od treh odraslih mož pri hiši. In s tem, kako prijateljsko je svojega priletnega očeta potrepljal po rami, je dal vedeti, da to, kar je povedal, tudi močno čuti v sebi. MAJDA HORVAT FOTO: NATAŠA JUHNOV ■ Tudi pri trgatvi se je treba modernizirati, sta nam povedala mlada »pijtarja« Ivan Dokl in Vlado Borovič iz Lastomerec. Na tak način sta zmogla ustreči veliko več bračem, kot če bi grozdje nosila peš. Do stiskalnice sta imela namreč več kot 400 metrov. Foto: L. Kramberger Hrana in rak 0 S hrano lahko prikličemo ali odvrnemo bolezen j ■ nesnaženemu okolju pripisujemo največji del krivde za vse pogostejše obolevanje za rakom, toda številne raziskave dokazujejo, da nas zelo ogrožata ne- pravilno prehranjevanje in čezmerna telesna teža, ki je večinoma posledica neravnovesja med količino zaužite energije in telesne dejavnosti. Epidemiologi delež rakastih bolezni, ki jih pripisujejo prehrani, ocenjujejo med desetimi in celo štiridesetimi odstotki. Zdravje je torej bolj, kot si to priznamo, v naših rokah ali odvisno od našega načinu prehranjevanja. S hrano lahko prikličemo bole- | zen ali jo odvrnemo in celo pozdravimo. Medicinske sestre o pomenu prehrane pri obolelih za rakom Sekcija medicinskih sester v onkologiji si je za strokovni seminar, ki je bil prejšnji teden v Radencih, izbrala temo Pomen prehrane pri nastanku in zdravljenju malignih obolenj. Seminar je spremljalo več kot sto trideset medicinskih sester iz vse Slovenije, predavali pa so nekateri priznani strokovnjaki, med njimi tudi dr. Dra-žigost Pokorn. Predstavili so naše prehrambene navade in pomen zdrave prehrane, spregovorili pa tudi o motnjah prehranjevanja pri obolelih za rakom med zdravljenjem. Pomembna je preventiva »Današnjo temo smo izbrali z namenom preventivnega delovanja,« je v imenu organizatorja povedala Brigita Skela Savič, pomočnica direktorice za zdravstveno nego pri Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Zadnji dve leti dajejo namreč preventivnemu delu vedno večji poudarek. Tako so na zadnjem strokovnem srečanju organizirali učno delavnico samopregledovanja dojk, izdali pa do tudi zloženko za moške z nasvetom, kako naj si pregledujejo moda. »Naš cilj pa je, da strokovne informacije prenesemo vsem medicinskim sestram, ki izvajajo zdravstveno nego onkoloških bolnikov,« je poudarila sogovornica. MH ■ Svetovni dan kmetic Ob 15. oktobru, svetovnem dnevu kmetic, so članice radgonskega in apaškega aktiva kmečkih žena ter kapelskega društva kmečkih žena na Trgu svobode v Gornji Radgoni postavile stojnico. Prostovoljne prispevke so namenile štirim otrokom z Negovskega Vrha, ki so tragično izgubili starše. Foto: L. Kramberger 28 21. oktober 1999, Okrepčevalnica Buško »avtobu Notranjost novega lokala krasijo Gonterjeve slikarije četrtek. 14. oktobra, so živali stinski lokal, ki so ga poimenovali v okrepčevalnico Buško. Avtobusni promet je tako z organiziranjem izletov in prevozov v agenciji Klas, s prodajo časopisov in tobačnih izdelkov, Buško barom in okrepčevalnico Buško zaokrožil svojo gostinsko-turistično ponudbo. Deset let Cheme v M. Soboti Pomembna je hitrost dobave V Chemini trgovini so prodajalci tudi svetovalci Trgovina Cheme v M. Soboti, ki spada med uspešnejše specializirane trgovine, je prejšnji četrtek praznovala 10-letnico poslovanja. četrtek, 14. oktobra, so pred trgovino CHEMA MURSKA SOBOTA v Slovenski 11 (za knjigarno Dobra knjiga) pripravili krajšo slovesnost ob praznovanju 10-letnice uspešnega poslovanja trgovine v M. Soboti. Na slavnostni prireditvi je govoril tudi generalni direktor Cheme, d. d., Ljubljana g. Dušan Papež, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi mnoge ugodnosti in svetovanja dobaviteljev Belinke, Colorja, Grama, Žime in Ba- nexa. Pred desetimi leti se je Chema odločila, da bo odprla trgovine v vseh večjih krajih v Sloveniji. V-,M. Soboti takrat še ni bilo takšne ponudbe barv in lakov in prav to je specializacija Chemine trgovine. V zadnjih letih so se odpirale (pa tudi zapirale) mnoge zasebne trgovine, toda Chema se je kljub temu obdržala. Poslovodja g. Kuhar meni) da je razlog za to dokaj široka izbira, ponudba različnih izdelkov, najbolj pomemben razlog za veliko kupcev pa je hitra dobava. Veliko blaga, predvsem specialne barve, dobavljajo po naročilu, po potrebi tudi iz tujine. Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo prodajali 18 rabljenih avtomobilov, prodali pa so le dva, in sicer Renault 11 GTL, letnik 1987, prevoženih 165.000 kilometrov, za 110.000 SIT, in Lado Samara 1,3, letnik 1993, prevoženih 61.000 kilometrov, za 220.000 SIT. Cena Znamka Letnik Prev, km VW-Golf 1,3 1987 172.000 350.000 SIT Opel Ascona 1,3 1988 125.000 500.000 SIT Fiat Regata 100 S 1986 90.000 270.000 SIT Opel Kadett 1,3 S 1986 165.000 300.000 SIT Jugo Florida 1,4 1990 96.000 250.000 SIT Ford Granada 20 L 1983 100.000 230.000 SIT Seat Ibiza 1,6 SXE 1997 39.700 1.390.000 SIT Jugo Koral 45 1987 116.000 85.000 SIT V okrepčevalnici Buško ima gost občutek, da sedi v sodobnem turističnem avtobusu. Okrepčevalnica je narejena po načrtih arhitekta Ignaca Dugarja, ki je z oblikovanjem notranjosti gostinskega lokala poskušal ustvariti V desetih letih prostorov niso razširjali, ampak zgolj ponudbo. V zadnjih letih so kupcem ponudili veliko novosti. Mesečni promet v trgovini se giblje okrog 20 mio SIT, v sezoni je nekoliko večji, vsekakor pa se neprestano povečuje, tako da so v primerjavi z drugimi podobnimi trgovinami vsekakor zadovoljni. Radi bi dobili primernejšo lokacijo z lažjim dostopom in parkirnimi mesti, vendar je v središču mesta M. Sobota to skoraj nemogoče. BERNARDA B. PEČEK FOTO: JUREZAUNEKER ■ občutek, da gostje sedijo v notranjosti sodobnega turističnega avtobusa. Domiselno je vključil v opremo tudi držala iz avtobusa, ki ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA Murska Sobota, Kocljeva 12 d Objavlja v Sektorju za izvajanje zavarovanja za določen čas s polnim delovnim časom za dobo enega leta dve delovni mesti: - PRIPRAVNIKA - REFERENTA ZA MEDNARODNE SPORAZUME v oddelku za izvajanje mednarodnega zavarovanja Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - diplomirani pravnik ali drug ustrezen poklic VII. stopnje strokovne izobrazbe, - aktivno nanje slovenskega jezika, sposobnost sporazumevanja v nemškem in madžarskem jeziku in usposobljenost za delo z računalnikom V odseku za izvajanje zavarovanja za določen čas s polnim delovnim časom za dobo enega leta eno delovno mesto: - PRIPRAVNIK - REFERENT ZA IZVAJANJE ZAVAROVANJA v odseku za izvajanje zavarovanja Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - pravnik ali drug ustrezen poklic VI. stopnje strokovne izobrazbe, - aktivno znanje slovenskega jezika, sposobnost sporazumevanja v madžarskem jeziku in usposobljenost za delo z računalnikom Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA 12 D, 9000 M. SOBOTA Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sklepu pristojnega organa. so namenjena stoječim potnikom. Svoj čar pa dajo lokalu tudi slike prekmurske krajine (slikarja in našega sodelavca Endreja Gon-terja st. in mlajšega), ki so narisane na steklo - gostu naj bi pričarale občutek, da iz avtobusa med vožnjo opazuje prekmursko pokrajino skozi avtobusna okna, kar bo prav gotovo razveselilo vse tuje turiste, ki se bodo znašli na avtobusni postaji. Ponudba v lokalu bo prilagojena potrebam potnikov. BBP, FOTO: NJ I O D V E T N Tanja Koračin Bohar obvešča cenjene stranke, da se je 19. 10. 1999 preselila v nove poslovne prostore v Slomškovi ulici 1 v Murski Soboti. Uradne ure so vsak delavnik od 7.30 do 14.00, ob ponedeljkih tudi popoldan od 16. do 18. ure, Telefon/faks: 069 28 170. HITRO, PREPROSTO IN CENEJŠE TRGOVANJE BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d. o. o. I Kocljeva ul. 1a, Murska Sobota (zgradba SOBOTA - CENTER) TEL.: 35 630 FAKS: 35 641 motorna vozila ODKUPUJEMO VOZILA VSEH ZNAMK, starih do 8 let. Tel.: 61 623. ml 171 JUGO FLORIDO, rdečo, registrirano do 1/2000, ugodno prodam. GSM: 041 534 782, po 16. uri. ml28O FORD ESCORT, letnik 1987, registi-ran do februarja 2000, prodam. Tel.: 28 421. m!282 RENAULT 19, 1,4 ERT, letnik 1994, prodam. Tel.: 24 005. m 1284 ŠKODO FAVORIT, Silver Line, letnik 1994, 23.500 km, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 22 252. m!291 PUJSKE prodam. Gradišče 46, p. Tišina, m 1257 PURE, težke od 10 kg dalje, ugodno prodam. Kapca 140, tel.: 76 495. ml276 MLADIČE NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Tel.: 48 323. ml287 NESN1CE, mlade jarčice, rjave, hi-sex, stare 12 tednov, po 450 sit, in grahaste, 500 sit, ugodno prodajo. / Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml297 posesti MANJŠE/urejeno posestvo (vrt, sadovnjak, vinograd), okrog 3 ha, v Spodnji Velki prodam. Tel.: 062 644 344. ml253 GARSONJERO ALI MANJŠE STANOVANJE v M. Soboti vzamem v najem. Tel.: 31 998, do 14. ure. m!266 ODREDBA O PRODAJI! Okrajno sodišče v Murski Soboti je v nepravdni zadevi predlagajoče stranke Flisar Kolomana, Mojstrska 2, Murska Sobota, ki ga zastopa odvetnica Tanja Koračin Bohar iz M. Sobote, zoper nasprotno stranko Križnik Vlasto, Tomšičeva 2, Murska Sobota, zaradi razdružitve nepremičnega premoženja odredilo: Dne 17. 11. 1999 ob 11. . uri v sobi št. 2 Okrajnega sodišča, v Murski Soboti se bo opravila dražba - prodaja nepremičnin, ki stojijo na pare. št. 2424, to je stanovanjska stavba, velikosti 1,15 a, gospodarsko poslopje, velikosti 0,20 a, dvorišče, velikosti 3,46 a, vse vpisano pri vi. št. 507, k. o. Murska Sobota, katerega solastnika sta predlagatelj do 1/4 in nasprotna udeleženka do 3/4. Izklicna cena je 17.496. 620,00 SIT (sedemnajst-milijonovštiristošestinde-vetdesettsočšeststodvajset tolarjev 00/100). Na prvi dražbi se smejo navedene nepremičnine prodati za navedeno ceno. Varščina znaša 1.749. 662:00 (enmilijonsedem-stodevetinštiridesettisoč šestodvainšestdeset Xolar-jev 00/100). Varščina se položi na žiroračun Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. 51900-696-40045 s sklicevanjem na št. 00-0501-0009-1/99. Kot kupci lahko na dražbi sodelujejo vsi, ki predhodno plačajo varščino. Najboljšemu ponudniku bo sodišče nepremičnino domaknilo s sklepom in se mu plačana varščine šteje v kupnino, preostanek pa bo moral plačati v 30 dneh. Kupcem, ki ne bodo uspeli na dražbi, se varščina vrne. Murska Sobota, dne 11. 10. 1999 OKRAJNI SODNIK Milan Regvat, 1. r. DVOSOBNO Soboti ugodno prodam ■ NJIVI. 34 arov in,26r Gomili, prodajo, im- 42 ENOSOBNO ™2- fonbCATV.Prodanl'Tel" lega, telefon. UAt -v 116, popoldan, m'- boi7..11- Na podlagi sodncf?vrainemsodišču'1 1999 ob 9. unnaOkrajn^^p^ Murski Soboti v.®°h stojijon&PaIRc; daja nepremičnini dvorišče (6.8 št. 204, ki je v naravi tjo,48 a. a) in hiša št. 36 a-* travm in pare. št. 205, k je štjo6,W (16.81 naravi njiva (272 oVci, 1^’T . vi. št. 62 k. o. Orosit, cena je 7-587,68-, položi se znaša 785.768 20 v M- žiroračun Okrožne^ Soboti št. 51900^.0009-62 vanjem na št. 00 ./hibo50 Najboljšemu P°niloss^ nepremičnino do varščina štej da se mu vplačaj J pa boinoi kupnino, pre°s Kupce®'2 plačati v 30 dneh-K ^10» bodo uspeli na drazo vrne, m 1269 v naje®- SOBO s kopalni®® ® Tel.: 23 525. m>2O o8po-STANOVANJSKO darskim poslori 903 ali v Pf0 prodam. Tel.: 44 kovcih 26. m 1274 jE »p ENOSOBNO STAN^ p odg remljeno. v Lend Tei.;) Šr^ POSLOVNI STAREJŠO HIŠOcZ,h proda® UGODNO ODgJ samoP°sS mpletno oprem trgovino v Rak 37 2l0. 469 ah po 17-un „a ® SOBO. °Pre2uporab0^ ogrevanjem m ® P 2 092. m . dam v najem. Tel- BREZPLAČNO-hlS bdel^ skim poslopjem ®; vhlS zemlje dam v ® Lva, elektr j,t-fon. centralna kurj . {Ci 684 009, Alojz ml301 TRAKTOR TOMO VINKO' Pim. Tel.: 77 335. ml250 OBRAČALNIK PANONIJ^ ohranjen, malo rabljen, P10^ 45 455.041 339 547. . TROSILNIK UMETNEGA ^ La VIKON, 400 kg. ter ciste« ma. 2.200I, obnovljeno, dam. Tel.: £3 692. m!265 KROŽNE BRANE, sejainico^°zt 20. tračni obračalnik, sa krompir, traktor, ličkalnik z Puhalnik Tajfun in samonar SIP kupim. Tel.: 0609 m!289 pola1”63’ ZELJE prodam- ^a ml254 ladijski pod, talni in «h 2. kvalitete, z dostavo, Pr0 FeL: 063 451 082. rp682 Preklicujem veljavnost HKst- 3^ 9’ izdane pn KZ Panonka M ^ j ”a ime Irena Ferencek, Tesa^ 03-m 1232 Rabljeno pohištvo za k^ ^JO. DNEVNO SOBO, SP^3 m dva štedilnika (en na t rda g j drugi kombinirani ■ elektPL Prodam. Tel.: 22 252 ali 2' 7 m 1237 Preklicujem veljavnost 7-36186-5, izdanega Pr' ^ janei ^ONKA M. Sobota na ime Rico, Ižakovci 48. m 1238 DELNICE Mure, rke in Mlekoprometa Lju . ^8-kupujemo. GSM: 041 ■> mI241 , , Preklicujem veljavnost sP^enciti’ letnika gostinske šole v glan(ta 1992, na ime Milena Le Rozmana 4. M. Sobota, m Rabljeno pohištvo za ^JO, štedilnik ■ kombiniram^ peC akumulacijsko in traja ^dan Prodam. Tel.: 22 392. P°r m 1258 nSOs° POHIŠTVO ZA D^^burej^ (regal, kavč, dvosed, dva t mizo) ugodno prodam-m 1264 21. oktober 1999 OGLASI 29 ’n peči za peko od°j' ®®RV°AR ZA KURILNO OLJE, 225™i272°dno prodam' TeL: 31 OTROŠKE ZIMSKE ® mStneizdelave-iz kvalitetnih cenah cV P° |pod.nih proizvod-^rtjanoi o'/3}?0 tudi P° naročilu. «278 1 2 ’ GSM: 041 334 615. *£ IN TELEKOMA 0 tak°J' GSM: 041 tlfev^Veljavn?st zaključnega izdane*- w r?zr®da os Fokovci, Kiancc s»i ^.,995 na ime Sabina ’Cc’Selol22.ml302 delo p0bjEn^ uveljavljeno Zsstopniv* Zaposd omejeno število ^°nafpr„V za Predstavitve in pro-”ak delavni' VaŠ klic Pričakujemo ^TAkARirn !1Poslimn , Pogodbeno ali redno ^.#11262 °krepčevalnici. Tel.: 21 ^>bre:?ARlC0 ZA DELO V TUJL d': 22 KVMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI veščica ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 27. letu zapustila naša draga žena, hčerka, sestra in snaha Renata Forjan roj. Maroša iz Ižakovec 171 boleči izgubi naše Renate se iskreno zahvaljujemo vsem koU^^Hikom, sosedom, sošolcem, prijateljem, znancem in ktivu mizarstva Šavel ter Mure, ki so nam v težkih trenutkih al’ob strani in jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. eJ hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete bol'0?tlnke in gospe Žižek za poslovilne besede. Iskrena hvala 'skemu osebju Kliničnega centra Ljubljana in ZD Beltinci. Žalujoči vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko te zaman išče. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALN Po težki in hudi bolezni nas je v 65. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi (papa) ter brat Ivan Drk iz Mostja 18 botri0!izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, lni’ dobrim sosedom, sovaščanom in vsem dobrim decJija n? ki ste Prišli od blizu in daleč ter pospremili našega a nJe80vi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli alje. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše. 'StobasnAbVa'a tud' gospodu za opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo obema zboroma za ganljivo o pe e v obeh jezikih in pogrebništvu Ferenčak iz Trnja za ^Oseb lepo organizacijo pogreba. hVala velJa tudi celotnemu kolektivu gastrokirurgije °b°ske bolnišnice, kjer so mu lajšali hude bolečine, ko Jiva|a mu je bilo najtežje. Za Odigrano Tišino, sindikatu Nafte Lendava, • °nko] ' br'8ade Mure iz Lendave’ kolektlvu Spe°' ’ '‘‘'H PCD *lnš,ituta Ljubljana ter vsem dobrim znancem-Mostje - Banuta, ki ste mu izkazali čast na nj 8%^ zadnji poti. at hvala vsem, ki ste ga poznali in z nami delili najtežje trenutke. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Nepričakovano nas je zapustil naš sodelavec Stanislav Skaper pismonoša Pošte Križevci Od vestnega pridnega in dobrega sodelavca smo se poslovili v soboto, 16. 10. 1999, na pokopališču v Markovcih. Delavci Pošte Slovenije, d. o. o., PE Murska Sobota Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 90. letu zapustil naš dragi oče, tast in stari oče Ludvik Gider od Svetega Jurija 123 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam izrekli sožalje ter darovali vence in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Gizela ter hčerke Marija, Anica in Angelca z družinami Gomboc V tihem grobu mirno spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 89. letu je za vedno zaspala draga mama, babica in tašča Ana iz Andrejec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ali druge namene. Hvala g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter g. Škerlaku za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Posebna hvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso skrb in nego ter lajšanje bolečin med njeno boleznijo. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni Prehitro končal življenjski si boj, v veselju in pesmi zakrival si bol. Bogu posvetil življenje si vso, v kapelici svoji si molil tiho. Marijo in Slomška častil si lepo, oba Ti naj izprosita sveto nebo. ZNHNMA Zemeljsko življenjsko pot je končal Friderik Gumilar upokojeni pečarovski župnik nazadnje je bival v Dolnjih Slavečih 43 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu . poslovili od pokojnika, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene. Posebej se zahvaljujemo g. škofu dr. Jožefu Smeju za opravljeno mašo zadušnico, pogrebni obred in homilijo. Iskrena hvala vsem številnim duhovnikom, prav posebej domačemu g. župniku Vorošu in g. prodekanu Horvatu, govornikom: g. prelatu Poredošu, sošolcu g. Kocbeku, g. Gumilarjevi iz Pečarovec, g. županu Kalamarju in g. Recku. Hvala bogoslovcem, gospodinji Mariji Čurman, sosedom in gasilcem, med njimi prav posebej Karlu Recku in Marjanu Žoharju za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi evangeličanski duhovnici Prašičevi in sosednjim g. županom za njihovo navzočnost. Hvala pevskima zboroma župnije Sv. Jurija in župnije Pečarovci. Hvala pogrebništvu Banfi in godbeniku. »UMRJEŠ DA ŽIVIŠ,« je zapisal dr. Anton Trstenjak. Dragi Friderik, umrl si, odslej boš živel v Bogu in med nami. Tvoje dobrote, ljubezni in prešernosti ne moremo pokopati. To bo živelo vedno med nami, ko se Te bomo spominjali v molitvi in pri daritvi svete maše. Počivaj v miru! Prijatelji Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila lepe si spomine. N SPOMIN 19. oktobra je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra Marija Nemec od Sv. Jurija 14a Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, ki so nam jih dale tvoje pridne roke in plemenito srce. Hvala vsem, ki se je spominjate, se ustavite ob njenem grobu, prižgete svečko ali prinesete cvet spomina. Vsi njeni Minilo je mnogo let, odkar si živel svoj svet. Danes le še spomin živi, v sobi prazni, kjer te več ni. ZAHVALA V 94. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, dedek in pradedek Gregor Luthar iz UL G. Maistra 13 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene. Posebna hvala g. duhovniku mag. Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke te pogrebnemu podjetju Komunala iz M. Sobote. Vsem prav iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek, tast, stric, sorodnik in prijatelj Jožef Sukič iz Gornjih Slaveč 88 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih in nam stali ob strani. Iskrena hvala dobrim sosedom, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam bili v pomoč v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, vence, sveče, za svete maše in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi V tihem grobu mirno spita, a v naših srcih še živita. Zato zdaj pot nas vodi tja, kjer tihi dom rože vama krasijo in sveče vama v spomin gorijo. N SPOMIN Te dni je minilo leto žalosti, ko nas je zapustil dragi oče, tast, opapa in pradedek Evgen Šraj iz Kančevec 50 in 30. septembra je minilo 15 let, ko ni več med nami drage mame, tašče, omame in prababice Helene Šraj iz Kančevec 50 Hvala vsem, ki obiskujete njun grob, prižigate sveče in prenesete cvetje. Nikoli vaju ne bomo pozabili, vedno bosta z nami. Vsi njuni najdražji 30 OGLASI________________________________________________________________________________________________21 .oktober 1999^1 Reklame za rumene strani lahko naročite po tel. 041 867 718. ZAUPNO VAM SVETUJE IN POMAGA VEDEŽEVALKA META 090 46 49 Raval s.p., cena: 156 SIT/min. KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 3 Q © d zidanje In polaganje neti betonskih izdelko* ........................ Horvat Štefan s.p. C^na. ulica .1 GSM 041 420 996 9224 Tumiiča tet 069/72-296 AKCIJA-AKCIJA-akcija-akcija-akcija RAL-GB LAMINATNI POD 10000 OBRATOV (HRAST, ČEŠNJA, vrtEHioDMUUionioiMJA BUKEV, JAVOR) CENA Z DDV: 2.149,50 SIT/m2 IN POSREDNIŠTVO D.OA _ , Llškova 22-24,Cemelavd Delovni C3S: pOH. do pet. Od 9.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 EKOLOŠKO KURILNO OLJE - kurilno olje I. kakovosti - brezplačna dostava - plačilo na 6 čekov - najugodnejše dnevne cene TEL: (069) 459 280,041 635 548, (062) 520 69 00 Titova 52, se priporočamo! Slovenska Bistrica MeRKADA NAGRADNO MESEČNO ŽREBANJE 3 X 7001 LITROV. E. BRANSBERGER, s. p SKUPAJ PROTI (fi 080-1200 OSTA^O^d POHIŠTVO ZA VAS Ljutomer, tel.: 1069) 84 90 90, od 8.00 do 18.00 Krog, 1el.: |069) 35 460, od 9.00 do 17.00 Sadata TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel./Fax: (069) 32 220 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. Od petka, 22., do nedelje, 24. oktobra, vas vabimo na prave domače koline z bujto repo! ^Zenato & C>o. ^02 IN PiZOMM HUgltNBGfi OUA VSAK MESEC NAGRADNO ŽREBANJE: 3 x 500 LITROV KURILNEGA OLJA. Naročila po telefonu: 59 207, GSM: 041 716 576 DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 680 ST/HL VINO*TOČ SEVER Moravske Toplice Tel.: 22 812, 48 850 Kostanjev piknik 24. 1 O. 99 =5^0 RAZNE SORTE i JABOLK (NAMIZNIH IN ZA OZIMNICO), SUHO SADJE PO UGODNIH CENAH. SADJARSKA KMETIJA CIFER, KUKEC 16, tel.: 54 092 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice. Brezje 6, tel. 4 faks: (0691 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 ZNIDER'S SOBOČANKA Lendavska 18. MS Tel.: 27 064 - posojila na osnovi zastave, izplačila takoj - NOVO - zastava zlata - najugodnejši nakup in prodaja deviz - sprejem naročil za odkup oz. prodajo delnic skladov Vinotoč pri Nadi iz Suhega vrha vabi to soboto 23. in nedeljo 24. oktobra od 14.00. ure na kostanjev piknik. te! 24 ur na dan ■ '-S-'- FASADERSTVO Tel. &faks: (069)21 238 mobitel: 0609 61 76 41 GSM: 041 61 76 41 SLIKOPLESARSTVO STROJNI OMETI Dolga ulica 79, Černelavci Murska Sobota ■e ograje, lesene stopnice, j ograje, lesene senčnike lope, brunarice, vhodna lesa, zimske vrtove Plečnikova 42, Krog, teK: (069) 28 251 Bistro M-Marič Sebeborci 'Vabimo rad na/t uire demace /edinetujto ie/w odftd/ca, __________22., do neddje, 24. o//dia._ VESTNIK NA INTERNETU _____________ «u CJ e- TOM. po t c Slovenska Kanta® obvešča, da na svojem žiro računu št. 50100-620-133 sklic na številko- 05 1140116-62390 > zbira sredstva za pomoč ob tragic potresu v Turčiji-Prosijo za navedbo namena nakazila-Potres Turčija. o ZAHVALJUJEM se vsem, ki ste uporabili okolju prijazne barve BORI, IDEAL ali TESSAROL’ ''Helios i' sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor od vsakega prodanega litra okolju prijaznih barv namenja 50 SIT za ohranja"!1 čistih slovenskih voda. Z Vašo pomočjo in podporo smo v letu 1998 očistili k kraškihja^ 1999 smo očistili ' kraške jame ter oživili 2 krajevna vodnjaka. a Kaj bomo za ohranjanje čistih slovenskih voda storili v letu Mr 2000je ponovno odvisno od Vašega zaupanja. WV/w.colour^ Okolju prijazne barve. , 21. oktober 1999 kulturni koledar PREMIERA MURSKA SOBOTA ‘v Petek in soboto, 22. in 23. oktobra, ob 20. uri v grajski dvorani slovenska premiera plesne dra- me Terminal koreografa Matjaža Fariča ob novi živi febi skupine Psycho-Path. OTVORITVE murska sobota ■včetrtek, 21. oktobra, ob 19. uri vas vabijo v novo Salerijo Zavarovalnice Triglav na literarni ^erin predstavitev knjige Darka Žlebnika Prešuštvo. LjUTOMER 'v Petek, 22. oktobra, ob 19. uri bo v galeriji An-Trstenjaka otvoritev razstave risb in grafik Nemškega slikarja Bojana Golije iz Maribora. koncert murska sobota V soboto, 23. oktobra, ob 14. uri bo v kinodvorani ^območno srečanje pihalnih orkestrov severo-°dne Slovenije. sredo, 27. oktobra, ob 19. uri bo v novi galeriji avarovalnice Triglav koncert resne glasbe 20. °'efe skupine Camerata Velensis. Razstave ^Rskasobota soboškem gradu si lahko ogledate Stalno raz-v° ^Krajinskega muzeja. Poleg stalne postavi- । le na ogled tudi stalna likovna razstava Od poz-9a srednjega veka do modernizma. Muzej je i Mod torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je *P prost. ^Art caffeju si lahko ogledate ražstavo fotografij razi Tibeta popotnika Matjaža Krivica. napovednik - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij fo- | tokino kluba Drava iz Džurdževca na Hrvaškem. j - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav so na ogled i dela Mednarodne slikarske kolonije Lipovci ’99. - V Galeriji si lahko ogledate razstavo skulptur in objektov Hellmuta Brucha. GORNJA RADGONA - V avli in galeriji Doma kulture je na ogled območna likovna razstava 22 ustvarjalcev iz domače občine. - V starem Špitalu je na ogled razstava 30 let mostu čez Muro, ki jo je pripravilo Zgodovinsko društvo. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate mu-j zejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa lahko muzejsko zbirko obiščete ob predhodni najavi. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava o škofu Antonu Martinu Slomšku. LENDAVA - V grajski galeriji Lendava je na ogled razstava. Avtoportret v likovnih delih umetnikov Pomurja članov DLUPP. Muzej in Galerija v Lendavi sta sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. PUCONCI - V občinski zgradbi razstavlja svoja slikarska dela Karel Kosednar. BRATISLAVA - Na bogoslovni fakulteti razstavlja svoje male plastike in vinjete Evgen Titan iz Murske Sobote. Publiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota P^OSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo ; kEc brez poklica i i. ^1 DELAVEC; določen čas 3 ’ %?^n'ški izpit kategorije: B; do ! t9.9' OASKO d. O. o, STARA V, . Križevci pri Ljutomeru ¥TA ZNANJE ^VANJE »A DELA (POMOŽNI ZIDAR, M TeSAR,DELAVEC ZA VSA W;A DELA V GRADBENIŠTVU); Str? 3 mes.; do 24.09.99; »^ADBENIŠTVO d.o.o, BA- ^RTIZANSKA 31, Murska PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje__________________________Izobrazba___________________ __________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 7 3 1 4 17 K o Kino Park Murska Sobota V četrtek ob 18. uri in 20.15 bodo vrteli ameriški znanstvenofantastični spektakel Vojna zvezd - Epizoda 1, od petka do nedelje ob 18. in 20. uri pa bo na sporedu ameriška akcijska komedija Ful gas. Kino Ljutomer , V soboto, 23. oktobra, in v nedeljo, 24. oktobra, ob 18. in 20. uri bodo vrteli italijanski film Življenje je lepo. i 31 Delimo vstopnice za kino Filma Matrica in Vojna zvezd spadata v zvrst znanstvene fantastike, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Silva Mesarič, Ižakovci 63, 9231 Beltinci. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Napišite vsaj še enega režiserja znanstvenofantastičnih filmov! Odgovor:-------------------------------------------- [ Kupon št. 42 Odgovore pošljite do 26. oktobra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. ; jitČen čas 6 mes.; 5 I. delov-do 28.09.99; KUZMIČ »-'-"i, do 28.09.99; KUZMIČ P-pekarna in kava bar ^O^RTIZANSKA 56,. MUR-i^ČAR i '^K'ČAR (VARJENJE, MON-iSih n AVA); nedoločen čas; 5 I. ^S&šenj; do 24. 09. 99; >£JK0SpV|poLLOPRE- K^NTAŽA STROJNIH DE-^i.^očen čas; 5 I. delovmt 24.09.99; ZVER STAN- KO S. P. VIPOLL OPREMA ZA IND. TEKOČIN, BUČEČOVCI 1A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ŠOFER TOVORNEGA MOTORNEGA VOZILA; določen čas 3 mes.; do 24. 09.99; KOHEK MARJAN S. P. GRADBENIŠTVO, BAKOVCI, PARTIZANSKA UL. 31, MURSKA SOBOTA PRODAJALEC ŽELEZNINE, GRAD. MAT, POHIŠTVA PRODAJALEC GRADBENEGA MATERIALA; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 01.10.99; CENTER, TRGOVSKO PODJETJE D. D. LJUBLJANA POSLOVALNICA BELTINCI, GREGORČIČEVA ULICA 2A, BELTINCI NATAKAR VSA NATAKARSKA OPRAVILA; določen čas 6 mes.; do 13.10.99; MA-CUN SLAVKO, S. P. BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER — — - gas 3 čas; 5 I. delovnih ' kARSKA delA; določen 9.99: ZVER STAN- NATAKAHoKa »c Ippa p 29 Člena Sta,uta obdine Ljutomer (Ur. I. RS, št. 62/99) ^J^ktne sl sebnem praznova \ vanju razvojne । žele,sejevrnilJoZ iipo-Arboretum. Alije ° pOtem slovne stike z n Dartr)erjem cialnim strateškim P Nafte, ni znano. ***. n SO1’0' Če župan in Pojiti tene bostausp p^glju,^ in spomina Za .iUisoJ|,a žavnemu se re 0 priporočili sp čjča, nika Oskarja No namreč edini, Pre se Pregelj tres ' *** -ešavel Tonček RaW*^ M® sedita za isto prOsita, državne uradnj PdavKarijo že enkrat P^^ ! njuna artritek^ kajti ug^^ektivno zaC ižu-ponudbl°r;ovorastOCihi ogrozatma epoo a, terijski cente bližini s®v.® Lg joka0'^ i' vkarje bi b'^.biimeli*0 ju godnejsa. s J do včno kon 0 jirT1tak ruke«. Male Pootvont”^«^,. avtobusni P^bL)Si, irn® . podobnimi ^aža*1 . nimiexluzl' gem ® jOpi Dijaki sc^d^e. vij0'daCkaj°dakL^ dobijo nekai preP a kijoustva^^ovn^ njem mes