THE OLDEST and most popular slovenian newspaper in united states of america. * SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKL Geslo: Za rero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL __IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah ameriških. ŠTEV. (No.) 66. CHICAGO, ILL., TOREK, 5. APRILA — TUESDAY, APRIL 5, 1927. LETNIK XXXVL Angleške zate v Kitajo. - Italija podkupila Zogu AMERIŠKI KRIŽARKI PRISPELI V ŠANGHAJ. — ANGLEŽI OSAMLJENI V SVOJI ZAHTEVI PO ODŠKODNINI ZA ŽRTVE V NANKINGU. — FRANCIJA SE NOČE VMEŠAVAT V KITAJSKE HOMATIJE. Šanghaj, Kitajsko. — Ameriško vojno brodovje v kitajskih vodah je dobilo ojačenja. V nedeljo zjutraj sta" semkaj pripluli križarki Richmond in Marblehead. London, Anglija. — Anglija se je odločila, da bo zahtevala od Kantoncev odškodnino1 za bele žrtve, ki so prišle v Nankingu ob življenje, tudi če /♦»d. drž. in Japonska ne bo- ITALIJA OSTALA NA LAŽI. Poročevalec nekega ameriškega lista pravi, da je vse laž, kar Italija obdolžuje Jugoslavijo. — Mussolini plačal Zoguju $675,000, da je sklenil pakt z Italijo. Belgrad, Jugoslavija. — Laž ima kratke noge. To velja tu- Ju gos lavi j o, da hujska Alban ce na vstajo in da se pripravlja za napad na Albanijo. Poročevalec nekega ameriškega lista, kateremu so razmere do- st a hoteli sodelovati. Angleži. čutijo, da druge države uvide-j ^ ^ J^'Jo, ki je obdolžila vajo, da z nasprotovanjem; proti Kantoncem koristijo v največji meri le Angliji. V Washingtonu in Tokio niso nič kaj prijazni angleškemu na-, svetu, da bi se Kantonce pozva-' I>ro zmme 1,1 -ie Prepotoval pot lo na odgovor za nasilja nad ™ejl od do jadranske inozemci v Nankingu. Angle-' -ki kabinet je pa za to, da se odš kodni no zahteva, četudi so v tej zadevi osamljeni. Ker se Anglya ne more več dosti zanašati na to, da bi drugo države hodile v žrjavico po kostanj za njo, bo poslala, na Kitajsko ojačenja. Cela bri-j • ada pešcev in veliko število Kitajski nacionalisti so pr egnali iz Šanghaja čete severne armade. Slika nam predstavlja mejo — žično ograjo, ki meji inozemsko naselbino od ostalega dela mesta. i obali pravi, da r.i govora o kakšnih vojnih pripravah od strani Jugoslavije na albanski, meji. Hinavska in zahrbtna Italija je zatrobila v svet to laž, da bi z njo očrnila Jugoslavijo, kot izzival ko vojne na Balkanu. Poročevalec pravi, da je o-biskal vse tiste kraje v Jugoslaviji, v katerih vidi Italija' BOJ PREMOGARJEV V KRIŽEM SVETA PENNSYLVANIA ŽUPANSKE VOLITVE V CHICAGO ILL. i — Norwood. Mo. — Knn-, j cem minulega tedna je tukaj! _ v! divjal strahoviti tornado; po-! Guverner ima pripravljeno vo- Iz Jugoslavije. VLADA SKLENILA OBSEŽNE DAVČNE OLAJŠAVE. — CELA VRSTA OPROSTITEV OD TAKS IN ZNIŽANJE TAISTIH. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Veliki uspehi SLS. Belgrad, 11. marca. — Vlada je na današnji seji, ki je trajala dopoldne od 11 do 2, zvečer pa od 6 do pol 10, sklenila, da se predložijo narodni skupščini sledeče važne odločbe: Minister za finance se pooblašča, da lahko izplača za regulacijo Save, Drave in Donave 26 milijonov dinarjev, ki topničarjev je dobilo povelje. odhod. Tla go avtomobil m vo J ... , , ' IflKlv PO-« Črtfiil-ici tri irn ~ ---1 " „ pravi, da zna priti do preloma stensen, jetnik, katerega so : jaštvo, če policija ne bo kos nalogi, da bi držala red na voliščih. — Thompson in Dever, oba upata na zmago 2 veliko večino. Chicago, 111. L aprila. — V diplomatskih odnošajev obema državama. med jaškega šoferja, ki ga je peljal kamorkoli je zahteval. Neko drugo poročilo iz Bel-grada se glasi, da je Italija podkupila albanskega diktatorja Ahmed Zoguja, da je pri-i pomogel, da se je sklenii itali-Dunaj, Avstrija. — Poroča- jansko-albanski pakt v Tirani jo, da je romunski kralj Fer-^ Za $675,000 je prodal Zogu dinand nevarno zbolel za gri- Albanijo. Albanci se te«a za-po. Jugoslovanska kraljica . vedajofc in grozijo, da se" bodo KRALJ FERDINAND NEVARNO BOLAN. Marija, je nemudoma odpotovala v Bukarešto. Pravijo, da so njegove ure štete. Tudi enajstega marca sta kralj Aleksander in kraljica maščevali nad njim. Neki bivši član v Zogujem kabinetu je pobegnil iz Albanije v Jugoslavijo. Rekel je, da Italija neprestano uvaža v Albanijo o- . eskortirali v ječo v Michigan I Chicago, 111. — V državi. City, je v tukajšni bližini paz- torek, 5. aprila, se bo v Chi-' Pennsylvania se bo bila prva niku ušel iz vlaka. Christen- cagi vršil boj za županki sto-1 m najhujša bitka med opera- sen je bil uklenjen, a vendar iec. Pravijo, da pričakujejo na' torji in organiziranimi premo- se mu je posrečilo pobegniti, voliščih takega navala,' kakrš-' garji na polju mehkega pre- Svobode pa gotovo ne bo uži- nega mesto še ni videlo ob moga Operatorji, ki lastujejo val dolgo časa. enakih slučajih. Župan Dever, največje premogovnike v dr-1 — Belgrad, Jugoslavia. - si je s svojim dobrim vodstvom zavi, so zato, da bi pretnogar-j Parlament je odobril prora- v službi kot župan pridobil sko organizacijo razbili. Pre-^un, ki se nanaša na plačilo j mnogo prijateljev, ki ga pod-mogarji pa, ki se zavedajo, prvega obroka vojnega dolga i pirajo v sedanjem volivnem kaj pomeni za nje organizaci-; Zed. drž., v znesku $200,000. j boju. Ti trdijo, da bo izšel iz ja, se bodo branih in vztrajali | — Albion, Mich. — Marjo-j boja kot zmagovalec — z 158,- , .... , , , glasovi večine. Thompson vendar prišli do sporazuma je zadušila, ko ji je obtičal v j pa, pri kateremu igra za izvo-! m bodo njih pravične zahteve grlu fižol. Dasiravno je bilajitev največja vloga denar, je vpostevane. | zdravniška pomoč takoj pri pa tudi te misli, da bo zmagal. Natančni obseg stavke do roki, vendar je ni bilo mogoče, Njegovi pristaši prerokujejo, nedelje se ni bil ugotovljen. 1 oteti smrti. j da bo zmagaI z večin0 15o,000 Illinojski operatorji so z ma- — Atchison. Kas. — Dva! LrlaS0v limi izjemami podali izja-! avtomobilista sta v tukajšni j " Ker'se je bati nereda na vo-ve da so obratovanje ustavili j bližini zadela s tako silo v drog liščih, je'treba pripraviti vse za toliko časa, dokler ne skle-j napeljave za električno luč, da j potrebno, da ne bodo volivci' nejo s premogarji nove mezdne se je žica utrgala in padla na : nadlegovani. Guverner Small1 nntrnnhp - ni7io Irnf -.a nla . „i „ !.■< ~ - j i. • .. . _ _ zije, kjer pa ni našel najmanjše stvari, ki bi mogle dati Italiji podlago za njene trditve, da se Jugoslavija pripravlja na vojno. Poročevalec pravi, „ 'eiskal j vso zadevo, da mu gotovo ne bi moglo ostati ničesar prikrito, če bi bilo le količkaj resnice na tem, kar obdolžuje Italija . , ------ Jugoslavijo. Vojaške oblasti' vi v V na.dl? da bodo k0n^čl10, ™e Mateček, stara dve leti, se.ooo ! tednov do 100 let. Rojena je bila 2. maja 1827 kol hči profesorja Franca Ileinricha. l'o-kojnica je bila poročena z zdravnikom Francem Finzem, ki se ga starejši Ljubljančani še dobro spominjajo. I "mrl j'1 leta 1905. PO PETIH LETIH PRIJET ZLOČINEC. Dne 8. m. m. zjutraj sta are-padejo v breme dohodkov dr-j tirala orožnika kočevske orož-žavne razredne loterije. Za niške postaje v Ilogu (llorn-dolžne davke se bodo namesto i berg) ogljarja Albina Plota, gotovega denarja sprejemali Pripeljala sta ga v Kočevje, od 20 odstotni boni, in sicer samo tu pa z vlakom v Novo mesto, tisti, ki se glasijo na ime. — Aretirani je osumljen umora, Vlada se pooblašča, da lahko ki je izvršil meseca maja leta prenese na oblasti posamezne; 1922. med vasmi Struge in posle državne uprave in da Zverče. Takrat je bil umorjen jim za te posle odstopi tudi posestnik France Skufca, kate-vire dohodkov. rega so našli z razbito lobanjo Kazni zapora, ki so se iz- in oropanega. Takoj so o>u-rekle po monopolskem zakonu, mili Jurija Ruparja, katerega se ne bodo izvršile, v kolikor so pa že po treh mesecih pre-se še niso izvršile. Tisti, ki iskovalnega zapora izpustili, so radi teh kazni zaprti, se iz- Osumili so nr;to Albina Plota puste. — Dolžni davki in do- iz Zverč, kateri pa je takoj po-klade se bodo z ozirom na ve- begni?. Skrival se je najprej likost dolga plačevali soraz- nekje na Hrvatskem, slednjič merno v rokih v štirih letih, pa se je udinjal kot ogljar v Obresti se ne bodo iztirjavale. Ilornbergu, kjer so ga po pe-Davek na celokupne dohod-Jiih letih aretirali. ke : Od tega davka se v bo-, -o- d oče ne bo več pobrala 30 od-| stotna izredna doklada. Opro-; stitev od davka za zidanje no-; NOVOMEŠKA POROTA. Porotna razprava proti I\;ip- šu, ki je umoril železniškega vih hiš se razširi na celo dr-j čuvaja Gortana na prig0varia- žavo. V mestih čez 50,000 pre-j n]e nie„ove ženc se ie konča-bivalcev velja ta oprostitev 20 ]a porotnikom so ,)ila stav. let, čez 25.000 prebivalcev 15: ljena slcdeča vprašanja: 1. o let, v ostalih mestih 10 let. | kHvdi zavratnega umora glede Zakon o taksah: Znižajo se Kapša. 2. 0 krivdi zavratnega takse na delnice, ki se glasijo na ime, od 4 na 3 odstotke. Prenosne takse pri premičninah se znižajo od 2 na 1 odstotek, pri nepremičninah od H na 4 odstotke umora glede Gortanove: 3. v slučaju, da bi porotniki zanikali drugo vprašanje, če je Gortanova samo od daleč prigovarjala k umoru. Porotni- Plačevanje s0 prvo vprašanje potrdili taks v hotelih, restavracijah in S0Rlaan0> drugo pa z,9 proti 3, pogodbe — nižje, kot je bila; nesrečneža, električni tok je u-! sedanja. Obe stranki se bosta | bil oba. sestali v St. Louisu, dne 8. a- j — Tokio, Japonsko. — V tu- kajšnem mestu se nahaja šti- jaki'pripravljeni, da v slučaju bi do j riletni deček Hideo Oshima, ki j potrebe takoj dan. in general Black sta se o tej zadevi posvetovala in prišla do1 zaključka, da morajo biti vo- priskočrio na mogarji bodo imeli konferenco; leta precej velik in zdravniška i 7. aprila. Istočasno bodo sku- j preiskava je dognala, ' šali Marija obiskala kralja Ferdi-' rožje in municijo. Dežela nunda v Bukarešti. Na kolo-( postala italijanska kolonijaJ šali pri dvoru jih je sprejela kraljeva p0 italijanskih ječah je vse'ratorji hl IimJ"arJl v Missouri,) -o- družina s kraljem Ferdinan-j poln0 Albancev, ki so nasprot-! Kansasu» Oklahomi in Arkan-j _Merch__t_ advprf-dom na čelu, W se je takrat še niki sedanjega režima in ki so ...........! Wrikanski Slovenec » priti do sporazuma ope-; popolnoma zdrav, in majnar ji v Missouri, j _o- da je m dobro počutil. Pri sprejemu je bila navzoča celokupna vlada in mnogoštevilno občinstvo. jih italijanske oblasti zaprle. Novi albanski zlatniki imajo, na eni strani podobo Rima v Taylorville, 111. — V petek m i ---- i' ikiuia V Postaja je bila okrašena z ro-| liku Madone ,na drugi beneš-munskimi in jugoslovanskimi j kega leva. Nedavno y i^cu5.00 Za pol leta ____2.50 Za Chicago, Kanado in Evropa; Za cela leto ___ 6.00 Za pol leta _ 8.90 SLOVENEC The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday. and the day after holidays. Published by? EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098, Subscriptions: For one year______$5.00 For half a year_2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _ 6.00 For half a year_ 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani na ured-oBtvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je Čas do Četrtka dopoldne.—Na dopiae brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo na vrača. _ POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. V pravdi za svoje pravice. Ko pišemo te vrstice je že odložilo, kakor se poroča nad 150 tisoč premogarjev na centralnem konkurenčnem polju nehkega premoga svoje delo. Stavka se je uradno začela v petek dne 1. aprila in kako dolgo bo trajala je težko prerokovati. Kako je nastala ta stavka in kdo je dal sedanji stavki povod, je vsakemu znano, ki je količkaj zasledoval gibanje premogarskih operatorjev, ki so strnjeni v mogočni trust. Premogarji so na svoji zadnji triletni konvenciji v Indiana polisu naredili zelo ponižen program. Vse kar se zahteva s eni programom je, da ostane mezdna lestvica pri dosedanjem sistemu in pogodbi, ki je potekla 31. marca o polnoči. Operatorji pa s tem niso zadovoljni. Zahtevajo redukcijo mezde, in v to navajajo različne vzroke, ki pa niso dovolj tehtni, da bi jih opravičili v svojih zahtevah. Da je ta stavka inicijatirana direktno in namenoma od operatorjev, je jasno kakor beli dan. Zakaj so pa nekateri ro-\i \ Jllinoisu in drugih državah pristali na staro pogodbo, da bodo istu upoštevali, dokler se ne sklene nove mezdne pogodbe, ter bodo med tem časom vseeno obratovali? Samo zato, ker nujno rabijo premog za svoje industrije. Drugi, pa so nalašč ostali nemi in gluhi za vsako besedo od strani premogar-iev. da bi se stavko preprečilo. Namen organiziranih premogarskih magnatov je zadati udarec najbolj unijoniziranim okrožjem s stavko. Naj skrivajo ta namen, kakor hočejo, vsakdo ga vidi, ki hoče. S tem, da je s stavko zgubilo nad 150 tisoč premogarjev svoje delo in vsakdanji kruh ni prizadetih samo teh 150 tisoč delavcev, temveč tudi "njihove številne družine. Lahko se povdari. da ie s stavko prizadetih najmanj kakih pol milijona ljudi ni raje več. To je če vpoštevamo žene in otrok? teh delavcev. ki so iih z delom svojih rok preživljali. Koliko časa lahko stavka traja se ne da prerokovati. Kolikor dalj toliko slabje za one, ki so odvisni od dela svojih rok. To pa zato, ker v nekaterih distriktih delajo, v drugih ne Na ta za sedaj odrezano vzhodno Prusijo. Izboljšala bo tudi nemško mejo* v Šfeziji. Zato bo stavila Nemčija Pilsudskemu na razpolago celo vojsk*. Polja ki in Nemci bodo že pomladi napadli Ukrajino. Ves desni Dnjeprov breg s Kijevom, Odeso in donski-mi premogovniki se bo spremenil v neodvisno ukrajinsko republiko, ki bo sklenila unijo s Poljsko. Obenem bodo Poljaki zasedli memeljsko pristanišče (Klajpedo) in sploh dobili proste roke v Litvi. "Izvesti ja" zatrjujejo, da je označil Pilsudski ta fanastičen načrt kot "zgodovinsko poslanstvo Poljske sejo o pravem izbruhu poljskega šovinizma. in pi- Kakor se poroča, je te dni bil aretiran neki John Krause, 902 Clement streets • Dolži se ga, da je vzel nekaj špeha, pet funtov masla, in nekaj klobas na domu Peter Skrovicha na North Scott street. Policija, kakor poročajo je našla obdolženca spečega in * omenjeno blago v njogovi posesti. Kaj-Prebivalstvo na Ruskem je radi govoric o predstoječi voj- pada v Jolietu je v veljavi ni skrajno razburjeno. Več dostojanstvenikov s Kalininom na sedma božja zapoved in vsled čelu je zaman nastopilo o priliki volitev v moskovski sovjet z zagotovili, da "v6jne ne bo vsaj letos". Na Ukrajini vlada ostro protisovjetsko razpoloženje, ki prehaja v odkrito opozicijo. Med drugimi se prebivalstvo upira trgovski politiki osrednje vlade, ki je ugonobila vse zasebne tovarne in večje trgovine, ne da bi se ozirala -na koncesijske pogodbe. Posledica tega je hitro naraščanje cen in pomanjkanje živil, predvsem masti in moke. Moskovske trgovine so oblegane od celih tolp kupcev, ki se nastavijo na vše zgodaj. Ukrajinska vlada nasprotno hoče skleniti pogodbo z zasebnimi trgovci ter vpostaviti enotne cene^ Moskovska vlada je napovedala oster boj ukrajinskim separatistom. Posebna komisija je pričela zapirati sovjetske voditelje. Njen predsednik Zatonski je dejansko diktator v U-krajini in odkrito deluje v prilog centralizaciji. Preganja predvsem ukrajinske "samostijnike", izmed katerih je bilo več oseb , zaprtih. Znani prof. Hruševski bo moral baje zapustiti Ukra-j iino. Ukrajinski svet narodnih komisarjev v Harjkovu je dejansko razpuščen in nadomeščen s pristaši Moskve. Zatonski je postal predsednik namesto Kirkiša. Skrijenik je ' prevzel prosvetni komisarijat od Šumskega. Upokojena sta tudi justič-i i m delavski komisar, katerih dolžnosti izvajata Porajko in C ulja j. Moskovski listi poročajo o teh izpremembah brez komentarja, obenem pa pišejo, da mora sovjetska zveza obvarovati notranjo edinost v sedanjem odgovornem trenotku tega je prišel Krause v konflikt s sodnijo, kjer ga bodo gotovo dobro poučili, da je treba vedno delati razloček T med tvojim in mojim. . . Vse drugo je pri nas po starem. Zjutraj vstajamo in zvečer (pardon) včasih pa že zjutraj hodmo spat. Taki smo. Če ste drugje pa kaj boljš, say so! Tone s hriba. -0- O RAZMERAH V MESTU AU-TOMOB1LSKEGA KRALJA. TONE POVE KOČEVSKO LEGENDO. Joliet, III. V zadnjič enkrat sem čital v tem listu, kako je Dalmati-| nec skušal vraga poriniti v morje. Prav dobra. Pa tudi jaz vem za eno, je močno tej podobna. Dogodilo se je pa nekje na Kočevskem. Oče je dejal sinu: "Jaz šla, pa ti šla lovit veverce, mat pa bo ostav doma, varvav dom." — In tako naprej hindr hunder po kočevsko, šla. sta v gozd. Ko prideta v gozd kmalu zagledata veverico, ki je skakala po drevju. Oče brž pravi sinu: "Ti s mlada, pojd gor, jaz pa bom čaka način se lahko stavka zavleče precej časa. Vse drugače i bilo, ko bi imeli VSi premogarji mehkega in trdega premoga la" spodaj,"pa"To ^TliJeT" bl sohd«™ nastopali in zahtevali ene posoie Sin .leče suknjo sezuje čevlje j dej je to. Tajne "birfabrike" I rastejo, kakor gobe po dežju. Ko se eno uniči, se že pojavi kje zopet kaka druga. Te dni so našli v osrčju ftiesta na Douglas Street štev. 200, tako se poroča celo opremo za varen je piva, ki je vredna okrog $15,000.00. Našli so tudi nekaj sodov piva itd. Tako zvana "sponge squad" je stvari zaplenila in po izjavi državnega pravdnika bo vsa oprema uničena. Pa posuši deželo če moreš. Vse "sponges" (gobe) jo ne posuše, kakor zgleda. Preljuba previdnost, zakaj zapuščaš ljudi? Te dni je se je n u i n o uoui„,„„ ^ww^timvj iitiBiui»čui m zamevaii ene pogoje za. vse. Tiste malenkostne razlike na trdem in mehkem polju se lahko poravna na drug način in ni treba, da bi dajali premo-garskun magnatom take koncesije, kakor, da bi eni delali med t ni. ko drugi stavkajo. S tem se daje premogarskim magnatom najhujše orožje v roke, da lahko dalj tiste, ki so slučajno na stavki. Do tega. da bodo časa gospodarsko tepo in hajd na hrast. Na enkrat je v vejevju in vrhu. A veverica se zažene in skoči z visokega hrata na drugo drevo. Sin misleč, da mora tudi tako, skoči za njo. Kajpada, padel je na tla in se poškodoval. Ko je ležal pobit na tleh se mu pokaže kri na ustnih. Oče pa je, ki je * Detroit, Mich. Cenjeni gospod urednik Am. Slov. Prosim dovolite mi malo prostora v nam priljubljenem listu Amer. Slov., da poročam nekoliko razmere v naši naselbini. Z delom je pri nas zelo slabo. Veliko ljudi je brez dela in zaslužka. Zatoraj ni svetovati, da bi kdo semkaj hodil za delom. Na društvenem polju pa vlada med tukajšnimi Slovenci najlepša bratska sloga. Slovenska podporna društva in klubi so si dali častno obljubo, da se bodo medsebojno spoštovali, v to svrho so si ustanovili Slovensko zvezo detroitskih podpornih društev in klubov, katere zastopata po dva zastopnika od vsakega društva, ki imajo nalogo poročati na obeh straneh poslovanje in gibanje Slovencev dane3. Z veseljem sem povsod, kjer mi je bila dana prilika, pomagal in se žrtvoval za to idejo. Pa tudi cerkev podpiramo, ne oziraje se na dopisuno-ve krokodilove solze, katere preliva v sami hinavščini. Lahko pa, da bo dopisun trdil, da ni imel v mislih Dr. Triglav, J. S. K. J. Je pa še eno drugo društvo, katero spada h KSKJ., ki je tudi kupilo delni-že za Narodni dom, preje, kakor pa to trdi dopisun. S tem je tudi na laž postavljen. O-menjena društva, so vedno pošiljala najbolj zmožne aktivne člane na delovno polje za Narodni dom. Ko bi dopisun to delovanje bolj od blizu opazoval, bi ne trosil take laži v javnost od detroitskih Slovencev. Za danes naj zadostuje, toliko v prijazno svarilo. Tebi slovenska cerkev in Narodni dom, želimo v najkrajšem času povzdigo, ker s tem bo povzdignjen tudi ves slovenski narod v Detroitu med tujci. Vam dragi rojaki pa rečem, vpoštevajte stari in resen pregovor: "Roka v roki je moč!" Vas pozdravljam Peter Klobučar. -o- nem Pa naj ima besedo še ta.— (Prispevek) — V glasilu slovenskih socialistov sem čital predavanje lawndalskega "genija". Hm I Ne rečem nič drugega, kakor ,šuštar se je spet spravil popravljati uro.— Vse skupaj je sama plonkari-ja iz angleške literature, ki je v več krajih pretirana. Pač razgrete fantazije raznih sanja-čev, ki jih lawndalski sanjaški "genij" podaja naprej. Z drugo besedo: "Genij" prodaja, kar sam nima. Najbolj je bilo smešno, ko se je y dvorani eden izmed poslušalcev muzal in zašepetal na uho svojemu bližnjemu tovarišu : "Ta je pa potreben lekcije sam!"—F. S., Cicero. Uspeh oglaševanja. — Neki mladi farmar iz Avstralije je poslal pred nedolgim časom o-glas v neki londonski list, v katerem je iskal tovarišico za življenje. Nekega dne je dobil mladi farmar ves začuden nad ODGOVOR NA DOPIS LEO 2000 pisem od raznih žensk iz JURJOVECA. Chicago, 111. Dopis bi mogel biti objavljen Anglije. Pravijo, da je v Angliji na tisoče in tisoče vojnih vdov, pa tudi deklet je mnogo na bolj primeren dan, kakor'več nes° fantov* Ba'e na vsa" je bil 2. aprila. Primeren dan!kih 863 mo*kih P^de po 1000 bi bil prvi april, na kateri dan!žensk- Vsekakor resni problem radi eden drugega potegnemo.)za Anglijo! Thompson in njegovi pristaši | J: * * ne skušajo potegovati ljudi sa-| Po starem receptu. — Dopis-mo na dan 1. aprila, marveč niki rdeče tetke iz Clevelanda vse čase, kadarkoli imajo pri-jse silno hudujejo nad katoliški-liko. Zopet skušajo porabiti mi elementi v naselbini. Pravda priliko, toda ljudstvo se ne bo'6C je začela, ker Narodni Dom dalo potegniti idaja v na- več od nikogar, v Clevelandu se od< v Detroitu.i ker ljudstvo je imelo že do-|jem vsakovrstnim prekucuškim Pa tudi pazijo na to, da si Slo-! volj njegove administracije od organizacijam, kot komuni-venci v Detroitu v nobenem o- 1915 do 1923. Bilo je tako, da stom itd., kar je res odveč. Ko žiru ne nasprotujejo. Naši tu- ni hotel biti več kandidat za so Clevelandčanje zidali dom, kajsm rojaki se zavedajo, da ponovno izvolitev leta 1923. so moledovali nkrnu- katnli v brezverskih listih laži o naši naselbini. Cerkveno zavajanje v Detroitu, tako je naslov dopisu, ki je bil priobčen v Pro-sveti z dne 28. marca. •• Ni m°J namen na tem mestu Ponesrečil s svojim automobi- dopisuna napadati, tudi ne nje- lom Mr. Anton Govednik, 1205 govega prepričanja. Vsak naj N. Broadway street, ko se je sam svoje črešnje zoblje, dru- s svojim automobilom zaletel ge naj pa pusti pri miru, pa na vogalu Broadway in Moran bo mir in sloga v naselbini le v slogi je moč. Žal pa, da sel Pravijo tudi, da je Thomp-včasih dobi tudi človek, ki ga'son 100% moker. Ako je te-taka sloga bode v oči in mažel mu tako, zakaj pa potem podpira ta suhe kandidate za v premogarji na mehkem in trdem premogu nastopali enotno bo prišlo prej ali slej. Država se ne briga, da bi uravnala taka važna vprašanja. So torej delavci prepuščeni samim sebi in svoji previdnosti, da vodijo boj za med tem ravno stoW malo V ničiH dol^ITd? d° Z JViai Ak° 5etemU tak0' P°tem je tudi j stran priteče h sfnu n " oolzuost delavcev samih, da snujejo tako politiko v tem oziru, di da ie bil okrog ustei k. je njim v korist m ne njihovim sovražnikom. In dokler pre- ' rnogaru ne zavzamejo tega stališča, toliko časa bodo kakor na-\ adna zoga v rokah premogarskih magnatov. s katero se bodo Poljubno igrali, kakor že bo jih v tem oziru gnala njih materialistična pohlepnost za profiti na račun delavcev. -o streets v telefonski drog. Kosci šipe so ga vsega obrezali po glavi Jn nevarnost je bila, da bi skoraj zgubil svoj 'vid. Zdravniki so mu v bolnišnici V dolžnost si pa štejem, da odgovorim na napade, ki znajo škodovati dobri stvari. Vsakdo ve, da potrebujemo Narodni dom in slovensko cerkev sv. Jožefa pobrali iz glave v Detroitu. Dr. Triglav, štv. C Angleške intrige proti Rusiji. za popolno preureditev "Izvestija" razkrinkajo načrt vzhodne Evrope, ki ga je baje izdelala angleška vlada.""Sovjetski tisk pise. da angleški zastopniki ne Štedijo v baltiških državah z obljubami. =tedijo v baltiških Chamberlain napenja vse moči, da ustvari protiboljševiško fronto. Poljska je baje pripravljena odstop,ti Nemčiji Cdansk in Koridor, kar je nad vse potrebno ko vi-usten krvav začne rentačiti: "Ti neumna poba ti! Ve vre o b mogla prnest dol, ne pa snest jo!" Oče je bil prepričan, da je sin veverico vjel in živo pojel, ker je bil krvav okrog usten. Naš državni pravdnik se trudi na vso moč, suši^ svoj ugled v našem mestu. Mož je strog in se drži gesla, da kar je postava, naj bo postava in se mora isto spolnovati. V Ameriki imamo prohibicijo, zato moramo isto upoštevati, pa tudi spoštovati. Ampak zlo- drobce stekla, ki so se mu za-v kožo in meso na glavi. Zdravnik je izrazil upanje, da bo okreval. Navada pravijo, da je železna srajca. Pa bo menda že res tako. Jacob Likar na Bluff street pravijo, da rad kadi. In tako se je te dni neko jutro vlegel v postelj in leže kadil. Medtem je zaspal, postelj se da bi ohranil je pa vsled njegove neprevid- 144, J.S.K.J., je kupilo delnice za Slovenski narodni dom, so moledovali okrog katoličanov in njih društev, zdaj ga bi-jejo dopisniki s kolom po njih. Ravno o otvoritvi doma je lawndalska tetka nesramno pisala o slovenskih farovžih v Clevelandu. Tako je vsepovsod. Takozvani "naprednjaki' so s katoliškimi možmi samo toliko časa, dokler rabijo njih ".pomoč. Se odbore jim prepuces bodo rajši delali in om. Ko je pa dom pod streho in deloma j plačan, tedaj pa katoliškim brco, "naprednjakom" pa stolčke in krmilo v roke. — . mo~|Tako politiko so "naprednjaki* podpiral in[doslej igraH ^ v vsaki naselbi_ ni. Pa kljub temu se dajo naši po nekaterih naselbinah še vle-za nos ta "naprednim," da garajo in jim zbirajo za narodne domove. Nekatere pač nobena šola nič ne izuči. kongres in senat, ko vendar vsi vemo, da ta neprimerna postava bi se lahko spremenila? Ako je on tako moker, zakaj je podpiral Frank L. Smith za senatorja, kateremu so v senatu o-brnili hrbet celo republikanski1 *stij0 senatorji in volili proti njego-)zbirali za d vemu sedežu v senatu, ko ga|enkl'..tl je guverner Small poslal, da' nadomesti senatorja McKin- mozem leva, ki je umrl nekaj mesecev j poprej? Ako je on tako ker, zakaj je on pomagal izvoliti dva kongres-mana at large Rathbone-a in Yates-a, katerih rekord kaže, da sta volila za vsako jasno či Bedasta ponižnost. — Italija ima posebno imuniteto. Mussolini lahko dela kar hoče in ponižno jagnje Jugoslavija ni- ATALA. Fr. R. Chateaubriand. (Dalje.) Čeprav sem bil ujetnik, se v prvih dneh vendar nisem mogel zdržati, da ne bi občudoval svojih nasprotnikov. Kakor Musko-gulg, tako je še posebno njegov zaveznik Siminol vesel, ljubezniv in zadovoljen _ Nj egov korak je lahek, njegovo občevanje odkritosrčno .in veselo. Govori mnogo in živahno, njegov jezik je blagoglasen in gibčen. Niti starost ne more Sašemom vzeti te vesele preprostosti: kakor stari ptiči naših gozdov, družijo tudi oni svoje stare pefe-mi z novimi melodijami svoje mladjine. Žene, ki so spremljale četo. so kazale radi moje mladosti nežno sočutje in ljubeznivo radovednost. Izpraševale so me* o rrioji materi, o prvih dneh mojega življenja; ho- tele so vedeti, ali je moja zibelka iz mahu visela na cvetočih vejah javora in ali so me lahne sapice zibale zraven gnezda drobnih ptičev. Potem se je tisoč drugih vprašanj tikalo mojega srca: vpraševale so me, če sem kdaj v sanjah videl belo košuto in če so mi drevesa v skriti dolini svetovala liu-biti. Preprosto sem odgovarjal materam, hčeram in soprogam ter sem jim rekel: "Ve ste gracije dneva in noč vas ljubi kakor roso. Iz vas je rojen mož, da počiva na vaših prsih in vaših ustnih; ve veste skrivnostne besede, ki preženejo vse bolesti. To mi je rekla tista, ki me je rodila in ki me ne bo več videla.! Ona mi je tudi rekla, da so deklice skrivnostne rože, rastoče na samotnih krajih." Ta pohvala je napravila ženskam »mnogo veselja: obsipale šo me z vsakovrstnimi darili, prinašale so mi orehov, javoro- predno se je sploh porodilaj suho predlogo, ki je bila pred-misel za cerkev. V dopisu v| lagana v kongresu v Washing-zgoraj omenjenem listu, je vsej tonu? Ako je bil moker, zakaj polno laži, Češ, da niso tako-j ni podpiral George E. Bren-zvani cerkvenjaki popreje ni-j nan-a, za senatorja, ki je dal česar žrtvovali za Narodni j svojo obljubo ta mokrim? Za-dom. Jaz pa poznam več mož,j kaj ni podpiral Frank"' J. Wi-ki hodijo v cerkev, pa so imeli j se-a in Charles A. Karch-a, delnice prej ko se je začelo, kandidatov za kongres at kdar ne godrnja, da mu volk no«rf-i V7aaia i„ ^ • • ■ . deiovati za cerkev. Takoj od large, ki sta istotako dala ob- kali vodo. Mussolini tuli'kakor nosu vžgala in odeja m postelj| začetka še so žrtvovali denar, Uubo ta mokrim, mesto da je volk, da mu je Jugoslavija Dal- l? ^.fdfl m čas/a Narodni dom. Jaz in' podpiral Yates-a in Eath- macijo odnesla. Ponižno jag Se zbudi 1 , da| moja družina hodimo vedno v| bone-a? [nje Jugoslavija pa niti tega ne cepcev, pa sem jaz bil na prvi. Vsi vemo, da ako se hoče od-seji, ko je bila sklicana za Na-' poklicati 18. amandment v u-rodni dom, na kateri sem krep-| stavi, je vendar treba, da po-ko podpiral to idejo in jo še (Dalje na 5. strani.) le že Likar niso plameni tudi njega objeli in mu vzeli življenje. Previdnosti, previdnosti ni nikdar dovolj ! na pove, koliko ji je italijanski volk že pokral ob sinji Adriji. Ta jugoslovanska ponižnost (postaja naravnost bedasta . . . vega sladkorja, sagamite (neke vrste testo iz koruzne moke), medvedjih šap, bobrovih kož in školjk, da bi me okrasile, in mahu za posteljo. Pele in šalile so se z menoj in potem so začele jokati, ko so se spomnile, da me bodo sežgali.^ Neko noč, ko so bili Muskokulgi postavili svoj tabor ob robu nekega gozda, sem sedel z lovcem, določenim za mojo stražo, zraven vojnega ognja. Naenkrat sem zaslišal šumenje oblačila v travi in neka ženska z napol zastrtim obrazom je sedla poleg mene. Solze so ji tekle izpod trepalnic ; ob blesku ognja se je svetil na njenih prsih majhen križ. Bila je prav lepa: na obličju se ji je zrcalilo nekaj krepostnega in hkrati strastnega, kar je vplivalo name z neodoljivo silo. S temi čari se je pa še družila najnežnejša ljubeznivost: skrajna čuvstvenost, spojena z globoko melanholijo, je sijala iz njenih po- gledov, njen smehljaj je bil nebeški. Mislil sem ,da je to deva zadnje ljubezni, ki jo pošljejo vojnemu jetniku, da mu s čarom napolni grob. V tem prepričanju sem ji rekel jecljaje ih zmedeno, kar pa nikakor ni prihajalo iz strahu pred grmado: "Deva, vreidna si prve ljubezni in nisi ustvarjena za zadnjo. Utripi srca, ki bo kmalu, nehalo biti, bodo slabo odgovarjali utripom tvojega. Kako združiti smrt in življenje? Zaradi tebe mi bo še bolj žal življenja. Naj bo kdo drug bolj srečen s teboj kakor jaz in dolg objem naj združi liano in hrast!" Mlada deklica mi je potem rekla: "Jaz nisem deva zadnje ljubeznL — Ali si ti kristjan?" Odgovoril sem, da še nisem zatajil bogov svoje hiše. Pri teh besedah se je Indijanka nehote zgenila. Potem mi je rekla: "Obžalujem, da si še vedno hudoben malikovalec. Mene pa je moja ma- ti napravila kristjanko: imenujem se Ata-. la, hči Simagana z zlatimi zapestnicami in voditelja vojnikov te čete. Gremo v Apa-lašuklo, kjer boš sežgan." Ko je Atala to izgovorila, je vstala in odšla. Zdelo se mi, je, kakor bi bile vse to same sanje, a bila je resnica, sam sem videl vse in tudi prijazno Atala na svoje lastne oči. A sedaj je zginila. Napočilo je jutro in v naselbini je nastalo novo življenje. Okrog mene so hodile celi dan ženske in me ogledavale. Videti je bilo, da sem se jim smilil. Vsaka je pristavila: sežgan bo? Z očmi so mi govorile: škoda te je, kaj si naredil sin, da te bodo sežgali.. Zvečer sem dobil novega lovca stražar-ja. Ko je v šotorih vse pospalo pride izza grmovja zopet neka žena — bila Atala. (Dalje.) V- je 3 Torek, 5. aprila *927. "AMERIKANSKI SLOVENEC Tajne potopljenih podmornikov Med svetovno vojno je vzbujalo med Nemci največjo pozornost in osuplost dejstvo, da so Angleži natančno poznali kretanje nemških vojnih ladij, njihove signalne ključe in polja položenih min. Mnogokrat ££ je psgodilo, da so bile danes položene mine že jutri razstre* Ijene. Ta spretnost in ročnost angleške admiralitete je bila Nemcem in vsem drugim nepojmljiva uganka. Njeni u-spehi so zasluga britanskega poizvedovalnega urada v Whi-tehallu, ki je vodil izvrstno organizirano vohunsko mrežo. Vendar bi tudi vsa špijonaža malo zalegla, da se ni našel v angleški mornarici pogumen potapljač, po imenu E. C. Miller. Tajna njegovega delovanja je bila do pred kratkim svetu neznana. Šele sedaj je angleška admiraliteta dovolila, da mož objavi svoje spomine, ki se čitajo bolj napeto nego senzacijonalen detektivski roman. Ko so Nemci potopili "Luzi-tanijo", je britanska admiraliteta poslala Millerja preiskati nemški podmorski čoln, ki se je pogreznil v globočino. Uničili so ga angleški rusilci. Potapljač je imel nalogo, ugotoviti število posadke na potopljenem podmorniku ter popisati vse naprave v njem. Storil je to z največjo natančnostjo. Zlezel je v podmornik skozi luknjo, ki jo je izvrtala granata in je naletel v oddelku za častnike na železno skrinjo. Bila je odprta in v nji so ležale knjige in papirji. Miller je listine in knjige spravil v svojo torbo in dal znamenje, naj ga potegnejo kvišku. Nihče se ni nadejal takega plena. Angležem so prišli v roke tajni ključi nemške mornarice in papirji z načrti mino-vih polj. Miller je moral sesti v avtomobil in se žurno odpeljati v London, kjer se je angleška admiraliteta takoj prepričala o verodostojnosti najdenega gradiva. Podatki so se točno ujemali z dejstvi. Na podlagi tega odkritja je admiraliteta takoj formirala posebne leteče oddelke, ki so bili opremljeni s potapljaškimi pripravami, s sesalkami za zrak ter sličnimi aparati, ki so omogočali brzo poslovanje pri preiskovanju potopljenih podmorskih čolnov. Kadar je prišlo poročilo, da je bil zopet potopljen podmornik, so šli potapljači nemudoma na delo. Večinoma je izvrševal težavno nalogo preiskovanja Miller sam Spustil se je do čolna, odprl železno omaro in pobral iz nje knjige in listine. Oropal je med svetovno vojno šest- deset podmornikov njihovih tajnosti in je v vseh primerih postregel angleški admiralite-ti z zaželjenimi podatki. Poklic potapljača je bil se veda težaven in grozen. Večkrat se je zgodilo, da je moral otipavati še mrtva trupla podmornikove posadke. Na dnu morja je vladala tema. Čim so ribe začutile mrliče v bližini, so napadle plen v močnih krdelih. In napad je bil še strumnejši, če se je v temini vžgala potapljačeva električna luč, ki je privabila nova krdela roparic. Naravnost strašno usodo so doživele posadke na nekaterih potopljenih čolnih. Miller piše o tem : ' Granata je razdejala strojni oddelek in čoln se je začel potapljati, dasi je bil drugače nepoškodovan. Voda ni mogla vdreti v njegovo notranjost, čoln pa ni mogel več kvišku. Začelo se je počasno umiranje. Zrak je pohajal polagoma in moštva in častnikov se je lotila razumljiva smrtna panika. Nekateri so u-strelili svoje tovariše, drugi so se končali sami. Odigravali so se strašni prizori. Nekateri so v zadnjih trenutkih pisali pisma svojcem. Papirji so plavali po vodi. Jaz sem jih nalovil kolikor se je dalo ter jih ekspediral adresatom. Nikoli ne bom pozabil izraza groze, ki je ležal na teh o-brazih. Nekateri so si iz strahu pred smrtjo pognali kroglo v glavo. In mrliče v so se takoj lotile podmorske hijene.— Častniki in vojaki so seveda imeli pri sebi različne dragocenosti. Našel sem pri njih pr stane ,ure, talismane in drugo. Skoro vsi so bili dekorirani z železnim križcem. Videl sem pa tudi sledove pobun in uporov v podmorni-kih. V nekem opazovalnem stolpu je bil kapitan nastreljen od spodaj. Očividno je skušal pobegniti, ko je videl, da je čoln izročen poginu; toda krogle moštva so ga zadele preden je mogel zapustiti podmornik in so obračunale z njegovo strah op etn ostjo prej, nego se je čoln potopil." -o- Brezsrčen oče. — Cigana so obsodili na smrt. Dan pred u-smrčenjem se je prišla k njemu žena poslovit ter ga pri odhodu vprašala, ali smejo priti drugi dan tudi -otroci gledat, kar pa je cigan odločno prepovedal. Ciganka: "Vedno si bil tako brezsrčen napram otrokom, nikoli jim nisi privoščil veselja in nedolžne zabave . . ." 'FRON^ YARD" ZAČASNE BELE HIŠE. '•Front Yard", tako naziva jo prostor pred začasno Belo hišo, ki pa je podoben parku. Na sliki vidimo prizor popoldanskih ur, v katerih pride semkaj največ mater z otroci. S1oy. javnosti t Forest City in okolici Širite "amer. Slovenca" kinematograf star 7000 let. O mnogih iznajdbah lahko rečemo, da so nove in jih niso še nikdar poprej poznali. O kinematografu tega ne moremo reči. Edison s svojim kine-toskopom je samo izpopolnil 7000 let staro idejo. Kitajci so imeli že 5000 let pred Kr. premikajoče se slike. Napravili so iz voska krasno izdelane kipe, jih oblekli ter na bivolovi prozorni koži s senco povzročili, da so se slike gibale. V muzeju v Londonu imajo tak kino shranjen. Mr. Day ima veliko zbirko, tičočo se gibajočih slik vseh časov pod raznimi imeni. Stala ga je zbirka lepo vsoto 10.-000 angleških funtov. Zbirko je posodil muzeju South Kensington v Londonu. Med to zbirko je tudi tako' zvani "fantaskope" iz leta 1833. Na okrogli plošči je na-j slikana serija raznih prizorov, in ako so to ploščo vrteli, je nastala iluzija kot da se slika gib-] lje. Ena takih slik kaže, kako žena s palico pretepa moža, ker ni prišel pravočasno domov. Viviskop je že nekoliko izboljšan. Tu so slike na traku, v sredini pa luknjice. Slika zamorca, kateri je bučo, je tako popolna, da v onem času niso verjeli, da je kaj takega mogoče. Praxinoskop je oddajal slike iz vrtečega kolesa na drugo kolo ki je bilo polno ogledal. Tucate sličnih iznajdb je bilo nihče zadel. Zanimivi so lepaki, ki so tudi med navedeno zbirko, kateri so leta 1896 naznanjali "senzacijo 19. stoletja", ko so prvi film kazali v Londonu, namreč prihod, vlaka. V londonski Alhambri je bil postavljen ta aparat in ljudstvo se je teplo za vstopnice. V zbirki, je tudi aparat, kateri je filmal jubilejne slavnosti angleške kraljice Victorie. prav blizu današnjega kinema-| tografa, vendar pravega ni. tehnika v boju s puščavo. Evropa meri 9.7 milijonov kvadratnih kilometrov, puščava Sahara pa tudi skoraj toliko, namreč 9.2 milijona kvadratnih kilometrov. Prebivalcev je okoli en milijon, po večini Berberov, Ie ob točkah, ob katere zadenejo karavane, se nahajajo arabski trgovci. Ta velikanska puščava pa ni morda ena sama ravan pač pa so v njej gorski vrhovi celo do 2500 m visoki. Obširne peščene planjave se vrstijo s slanimi jezeri, močvirji in rodovitnimi oazami. Dež je tu skoraj neznan pojav. — Kakor že pred tisoči leti stari Egipčani, tako so tudi novi kolonizatorji Severne Afrike, posebno pa Angleži skušali, kako bi č;m več puščave spremenili v rodovitno zemljo. In znano je, kako o-gromne jezove so napravili. Oni v Sudanu je 2 km dolg in za njim se nabere 2300 milijonov kubičnih metrov vode. Sedaj postavljajo jez pri Ma-cuaru in Džebel Auliji, prvi bo 3 km dolg, drugi pa 7 km! Pred dvajsetimi leti je bilo ne- mogoče drugače skozi puščavo kot s kamelami, danes pa se že komodno - prepeljemo skozi libijsko puščavo z železnico. Šest Citroen avtov je prevozilo puščavo in med Bagdadom in Damaskom vozi vsak dan avto-pošta skozi peščeno morje. Vendar pa ni svetovati se z avtom spuščati na tako pot. Sudanska vlada je. celo prepovedala, ker se je že ponovno pripetilo, da so potniki pomrli sredi puščave, ako jim je motor odpovedal. Poleg železnice in avta pa je tudi letalo in brezžični brzojav ki bosta pripomogla k osvojitvi puščave. V današnji številki so na 4. strani tega lista reprezentirani forestcitski trgovci in obrtniki. Forestcitčani prečitajte njih o-glase in kadar potrebujete kaj izmed stvari, ki jih prodajajo ali pa izdelujejo ti trgovci in obrtniki, pojdite vedno h njim in podpirajte jih. Zadnje tčdne smo dobili od naših naročnikov več priznal-nih pisem, kako se jim list do-pade, ki izhaja v povečani obliki. Toda, dragi naročniki, vedite, da k temu pripomorejo in pomagajo trgovci in podjetja. ki oglašajo v vašem listu. Naročniki "Amer. Slovenca" so zavedni in vedo, kaj pomeni ža ameriške Slovence dober in obširen katoliški dnevnik. Zato smo tudi trdno prepričani, da vedo ceniti žrtve, ki jih trgovci in obrtniki žrtvujejo za oglaševanje v listu. Gotovo je, da trgovci ne oglašajo z namenom, da se s tem samo listu pomaga, temveč, da bi pridobili novih odjemalcev, novih prijateljev. Zato pa naročniki upoštevajte po vseh naselbinah trgovce ki oglašajo v vašem listu. Podpirajte jih s citske trgovce in obrtnike, k! so pokazali svojo naklonjenost ter naročili svoje oglase v listu. S tem ste se poslužili najpri-pravnejšega sredstva, potom katerega ste izrekli svoja velikonočna voščila slovenskemu občinstvu v vaši ugledni naselbini in okolici. Naročnikom pa še enkrat, prečitajte oglase in podpirajte trgovce in obrtnike, ki podpirajo vaš list "Amer. Slovenec". Velikonočni prazniki so tukaj in rabili boste vsakovrstne stvari za hišo in dom. Spomnite se pri tej priliki trgovcev, ki jih vidite danes v tem lstu, ki oglašajo svoje ugledne trgovine. Ko bote posetili trgovine, povejte jim, da ste videli njih oglas v listu. S tem bote storili dvojno dobro. Pomagali boste listu in razveselili boste trgovca, ki bo spoznal, da njegov oglas ni bil brez uspeha, ki ga je naročil v vašem listu. PODROBNOSTI O NEZGODI G. ALJAŽA. Kakor je že bilo objavljeno, je g. svetnik Aljaž 24. februar- Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike žerlijo vsem ostalim delničarjem, kakor tudi vsem naročnikom in prijateljem tega lista. Zlasti pa želimo blagoslovljenih praznikov vsem naročnikom in prijateljem lista "AMERIKANSKI SLOVENEC" v Forest City in vsej Forestcitski oko-(lici! VSEM VESELO ALELUJO IN MNOGO PIR-HOV! DELNIČARJI EDINOST PUB. CO., ix Forest City, P«. BRIYNICA! BRIYNICA! BRIYNICA! Da tudi briti se je treba in striči. V takih slučajih se poslužujte vedno moje brivnice. John Hamšek forest city, pa. KILHULLEN'S FLOWER SHOPPE 705 MAIN STREET FOREST CITY, PA. Prodajamo vsake vrste cvetlice. Izdelujemo vence za pogrebe in pušelce za vsakevrste slavnosti. Kadarkoli rabite kaj cvetlic zglasite se pri nas! ■ * * * * + Frank Wdvak 167 CENTRAL STREET FOREST CITY, PA. Želi vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike. Obenem priporoča Slovencem svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. Obiščite njegovo trgovino. * * meridian greenwich. Kakor znano, se s pomočjo meridianov in širin določi geo-grafična lega kake točke na zemeljski površini. Vsak otrok ve, da so to samo mišljene črte, torej da jih ni v resnici videti nikjer. Le na eni točki zemlje je mogoče tak meridian tako rekoč prijeti in sicer v Greenwichu, to je začetni me-, ridijan, odkoder se štejejo stopinje desno ali leve. Greenwich je del mesta južnovzhod-no Londona, kjer se v parku ob Temzi nahaja svetovnozna-na zvezdama. Tujci, posebno Amerikanci to zvezdarno zelo radi obiskujejo, ker hočejo tu na vsak način kaj posebnega videti. Toda vstop v zvezdarno| je brez uradnega privoljenja strogo zabranjen, zato navadno vsiljive obiskovalce odpra-1 vijo s tem, da jim pokažfejo, meridijan zunaj. Skozi park pelje pot, v katero je s črnim' kamenjem vdelana črta. To je meridijan O. Tu se torej opažata vzhodna in zahodna sve-' tovna polobla. Mnogi obiskovalci si dovolijo šalo, da se tu razkoračijo, tako da z eno nogo stojijo na vzhodni, z drugo pa na zahodni polobli, kar jim očividno prizadeva veliko zadovoljstvo. o- PREBRISANI NABIRALEC ZNAMK. Škotje so znani kot zelo sti-skavi in skopi ljudje. O njih krožijo po svetu najrazličnejše dogodbice, ki slikajo njih sko-post. Te dni prinašajo časopisi o nekem Brownu naslednjo dogodbico: Brownov desetletni sin je hotel začeti zbirati znamke, kar pa stane precej denarja. Oče sicer sinčkove prošnje ni hotel odbiti, pač pa si je pomagal na ta-le način: V dva velika londonska dnevnika je dal Ženitno ponudbo, kjer je sebe naslikal kot bogatega mladeniča, ki išče nevesto s takimi in takimi lastnostmi, pa naj bi živela v kateremkoli delu sveta. Zenitna ponudba je imela sijajen uspeh. Iz celega sveta je priSlo nad 25.000 ponudb. Mladi ferown je dobil s tem ogromno zbirko znamk, ki je stala sam5 ceno dveh in-seratov. tem, da kupujete svoje potreb-'^T™? M t pa brez večje nesreče. Iz cerkve pa je že blizu župnišča tako nesrečno padel, da ni mogel več vstati. Ljudje so ga nesli v postelj. Takoj je bil obveščen znate ceniti naklonjenost svo-!° ne*sodi zdravnik inrro "f Yrrswrr* o a irnnA/vn r. .Kogoj. Obiskal ga je tudi čati, pa naj jih že kupite kjerkoli. Tqfaa vedite pa, da ,s tem, da kupite svoje potrebščine tam, kjer oglašajo v vašem listu s tem pokažate, da jega trgovca do vašega lista. On pomaga in patronizira vaš list, vi pa patronizirate njegovo trgovino, tako greste roka v roki z vašimi trgovci in to nekaj velja. Naročniki lahko silno pomagajo listu, ako hočejo. Kupi še tako majhno stvarco pri trgovcu, ki ima oglas v "Amer. i njegov dobri prijatelj dr. Šlaj-mer. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je g. svetniku počila kost levega stegna v sklepu. Po zdravniški izjavi mu najmanj tri mesece ne bo mogoče zapustiti postelje, šele po preteku te dobe je upanje, da mu bo možno gibati se po sobi s pomočjo bergelj. Trpi velike Slovencu", pa če mu omeniš, bolečine, pa tudi silne pekoči-oglas v listu bo vedel, da si ne vsled neprestanega ležanja istega Čital, bo znal, da ni za-, v postelji. Rad bi še dočakal stonj naročil svoj oglas v li- kapelo sv. Cirila in Metoda v stu, temveč, da mu koristi in Vratih, ki jo baje nameravajo letos postaviti. Za njo ima nabranih 7700 Din, Aljažev klub pa okrog 12,000 Din. Zlasti je hvaležen prol. Janku Mlakarju, ki ob priliki svojih planinskih predavanj pridno nabira ga bo v drugič še raje naročil Zato yidite je velike važnosti, da ko čitate oglase v listu da tudi potem o priliki poveste trgovcem, katerih oglase ste či-tali v listu. Pokažite, da čisla- te vsako naklonjenost, ki jo doneske za kapelo in ga je trgovci in obrtniki pokažejo do zadnji ponedeljek tudi osebno vašega lista. |obiskal na Dovjem. Priporoča Obenem pa tudi uredništvo Se sobratom in prijateljem v najiskreneje zahvaljuje forest- memento. Denar v Jugo&lavilo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO; Za ameriške dolarje: Za dinarje; $ 5JJ0 ....... 200 Din..... $ 4.45 m oo....... . 11.25 500 Din ..... 9180 15M ....... - lfi.S$ im Din_____ 18.90 20.00 ______ 21.45 1500 Din____ 20.00 25,00 ....... . 26.55 2000 Dfn ...... 87.00 35.00 ....... 36.70 3000 Din ...... 55.40 50.00 ______ . 51.90 4000 Din...... 78.50 75.0# ....... . 77.50 5000 Din ...... 91.60 100.00 _______ . 103.00 10000 Din ...... 182.00 200.60 ....... . 204.50 ' 15000 Din ______ 278.00 380.00 ....... . 306.00 20000 Din _______ 36$.00 400.00 ....... . 407.5* 543.00 50B.ee ....... . 509.00 40000 Din...... 724.00 600.00 _____ 610.50 50000 Dim ...... 902.00 709.00 ....... 712.00 60000 Din ______ 1082.00 800.00 ....... 813.00 70000 Din ____ 1260.00 900.00 ______ 914.00 80000 Din____ 1441.00 1000.00 ....... 1015.00 90000 Din ___ 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih Čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL, Uradu jemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 po-poldne. Ob torkih In sobotOk do 6s30xvo£er. KAPITAL IN PREBITEK; $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3.500,000.00 00 1.00 "AMERIKANSKI Torek. 5. aprila 1927. liiAA4i&iMI VJ-LLUg msm UlUl Pl H icr atr Velikonočna voščila forestcitskih trgovcev in obrtnikov VSEM ČITATELJEM TEGA LISTA V FOREST CITY, VANDUNG, BROWNDALE IN TAMOŠN JI OKOLICI PRAV ISKRENO PRIPOROČAMO NAVEDENE TRGOVCE IN OBRTNIKE NA TEJ STRANI. KARKOLI RABITE ZA PRAZNIKE ALI OB DRUGIH PRILIKAH, POJDITE H NJIM IN KUPUJTE PRI NJIH. PODPIRAJTE JIH, KER TI PODPIRAJO VAŠ LIST! (DC3 ULi-uJ C£GXj anm tFlTiMj [ L-lil UlUU tulili - Veselo Alelujo želi vsem svojim prijateljem in odjemalcem. Obenem priporočam vsem Slovencem v naselbini in okolici grocerijo in mesarijo. Za praznike dobite pri meni izborne suhe klobase in suho meso. Joseph Korošec VANDLING, PA. Vesele velikonočne praznike ŽELIMO VSEM NAŠIM VLAGATELJEM IN KLIJENTOM! The First National Bank FOREST CITY, PA. Na naši banki najdete vedno najboljšo postrežbo. KAPITAL, PREBITEK IN DOBIČEK NAD $250,000.00 Vesele praznike vsem prijateljem in odjemalcem želi John Dobish FOREST CITY, PA. Obenem priporoča svojo mesnico vsem slovenskim gospodinjam, zlasti suhe klobase in vsake vrste meso za praznike! ainmDmiAiji liiLiiiiu tiiwuiiiuiiuwsprf ud iiiiuaiii una Bi eJ ItlLLiJJ LLLLlf LLLLU HiJ iUlALUK lliO iiliii mju \\ i iH Hll minim LJ Uilb um ml II UMIII*. LJ III J LJ ItUUilli liil \ii|ii Hm I LJ IU1L1-J U1LLJ » 111 II II I fifluj * ,-L= praiii , tUUili) i . 'iuiu i— ""J^Sjjj. _ rrr—} nčrr/ L 1- \ 3 cao i__ H Bffii^cJ GZZTThTI gnsa GTEO Kuna rrN BROWNDALE Meat Market želi vsem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Priporočamo se gospodinjam za praznike s svežim in suhim prekajenim mesom. JOE HARVATIN. POLEG PROTEKCIJE je vaš denar tudi najboljše naložen na naši banki. Ni samo zavarovan, marveč z obrestmi, ki jih dobivate tudi narašča v svoti. Sledite drugim naprednim možem in ženam te naselbine s tem, da pridno hranite in vlagate svoje prihranke in denar na tej banki, ki plačuje po 3% OBRESTI NA DENAR VLOŽEN NA OBRESTI. Farmers & Miners National Bank FOREST CITY, PA. David Krasno FOREST CITY, PA. želi vsem vesele praznike in obenem priporoča vsem svojo trgovino z URAMI in ZLATNINO. Kadar potrebujete kaj te vrste zglasite se pri njemu! mm « i:\vA-IV: H: gj^jjiUiU John Smith Prodajalna FONOGRAFOV PLOŠČ, MUZIKALNIH INŠTRUMENTOV, SLAŠČICE CIGARE IN CIGARETE — PRALNE STROJE IN AUTO LIVERY. Se priporoča vsem. FOREST CITY, PA. Hornbeck Brothers Prodajalci raznih automobilov in razne v to stroko spadajoče predmete. Kadar hočete dober in zanesljiv automobil si ga kupite od te zanesljive tvrdke. Posluje na: 400-402 South Main Street VSEM V NASELBINI ŽELIJO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! mM 0JJH»"J J ,.WJ fj^riii^ John Cherne Jr. 502 Main Street FOREST CITY, PA. Priporoča rojakom svojo trgovino z mešanim blagom. Pri nas dobite vsakovrstno opravo in obuvala. — Pridite in oglejte si naše zaloge. » Obenem vsem vesele praznike in veseio Alelujo! KADAR nanese vaša pot skozi "Kravjo dolino" tedaj se ustavite pri Mike Skubicu, kjer dobite vsa-kevrste okrepčila! Vesele praznike vsem! Mike Skubie "Kravja dolina" FOREST CITY, PA. E1CHHOLZER & COMPANY Inc. Trgovina s železnino in pohištvom 527 MAIN STREET FOREST CITY, PA. Se priporoča vsem Slovencem v naselbini s svojo založeno trgovino s železnino in pohištvom. Tu se lahko zmenite v lastnem slovenskem jeziku. Predno kupite kako pohištvo drugje si oglejte naše zaloge. Imamo vsake vrste kuhinjsko in drugo posodo. OBENEM VOŠČIMO VSEM ODJEMALCEM VESELO ALELUJO! Forest City Music House Prodajalci Columbia, Brunswick plošč za fonografe. Prodajamo piano rollers in vse vrste Radio aparate. — Sin-gerjeve šivalne stroje, pralne stroje. H. J. NEWAK, Prop. 412 Main Street * FOREST CITY, PA. John T. McGranaghart POGREBNIH FOREST CITY, PA. PHONE: 582 Se priporoča Slovencem v slučajih pogrebov. Postrežba točna — cene zmerne. NA RAZPOLAGO NOC IN DAN! I»> I * < ■!« W I i1. - = John Dečman • — Javni notar — FOREST CITY, PA. Želi vsem rojakom vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE ter se priporoča rojakom za razna notarska in druga v to stroko spidajoče posle. ■ - ■ i.- . i ■■ i Joseph's Bazaar Company FOREST CITY, PA. Slovencem priporoča našo moderno trgovino z mešanim blagom. — Pri nas dobite vso opravo, blago, ure, obleke, čevlje in klobuke. — Pridite in oglejte si naše zaloge! Dobish & Kamin Prodajalci HUDSON, CHRYSLER IN ESSEX AUTOMOB1LOV. Obenem dobite na naši postaji najboljši gasolin za vaše automobile. Naš gasolin station s? nahaja na: Main and South Streets FOREST CITY, PA. Pavlovich and Jevnik — Slovenska mesnica — FOREST CITY, PA. na: 613 Main Street Se priporoča vsem rojakom s svojo trgovino. — Pri nas dobite vse, kar potrebujete od vrha do tal. Pridite in posetite našo trgovino. PODPIRAJTE NAVEDENA PODJETJA IN TRGOVCE! ' > . "J" : ; \ ' T ** f-fP L" Torek, 5. aprila 1927. 'AMERIKANSKI SLOVENEC i j £ Tvoj nedeljski tovariš. a l ?> j ©©(SKSX^Cg©©©^:—=—-...........T"— ,!- TEDENSKI KOLEDAR. Cvetna. — Jezusov vhod v Jeruzalem. Mat. 21. 10 Nedelja — Zenon, škof in muč. 11 Pondeljek — Leon I., papež. 12 Torek — Bela, Julij, Konstantin. 12 Sreda — Hermenegild, muč. 14 Četrtek — Veliki. Justin. 15 Petek — Veliki. Helena, kraljica. 16 Sobota — Velika. Benedikt. POSTNA PREMIŠLJEVANJA. Cvetna nedelja. (Hudič, sovražnik sv. križa, Marije, svetnikov in naš sovražnik.) Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, med tvo" jim in njenim zarodom, ona ti bo glavo strla, a ti bos njeno peto zalezovala. — 1. Moj z. 3, 15. Slavnostna je bila imt Gospodova v Jeruzalem, kakor je to napovedal že prerok Zaharija (9, 9) o obljubljenem Odre- šeniku; njegovi učenci so pripeljali oslico in žrebe, kakor je tvenec je verigaf s katero zvežemo hudiča kali in zsfccbovatt ti, ki so se križu posmehoval!, se iz njega norčevali! Prijatelji, častite sv. križ, pa vam v dan sodbe ne bo grozen. - . Hudič je sovražnik Marijin, sovražnik svetnikov in zato fcndi naš sovražnik. Kako bi ne bil hudič sovražnik Marijin, ko je najhujši sovražnik Jezusa Kristusa? Jezus Kristus je naš Odrešenik, Marija je sodelovala pri našem Odrešenju, ona je strla glavo peklenske kače, ona fcatira-zmote krivoverstva, osna trga in ruje Ijuljko, katero seje lažnjivec od začetka, ona prosi za spreobrnjenje brezvercev in grešnikov; nikdar še ni obupal, kdor se je z zaupanjem obrnil k Mariji. Kako pa kaže hudič svoje sovraštvo proti Mariji? Ce hočemo, da bo ona naša priprošnjica pri Bogu, moramo verovati, da je ona brez madeža izvirnega greha spočeta, moramo verovati, da je milosti polna, da je Gospod z Marijo, da je Mati Božjega Sina, da je vedna Devica, da je najbolj mogočna priprošnjica pri Bogu. Hudič pa je preslepil krivoverce, da niso verovali, da je Devica Marija brez madeža izvirnega greha spočeta, da niso verovali v njeno vedno devištvo, da je ona naša priprošnjica pri Bogu. Mnogi verujejo rajše to, kar je hudič natvezel krivovercem, kakor da bi verjeli sv. Pismu, ustmenu izročilu in cerkvi, katero razsvetljuje sv. Duh. In kdo ima od tega škodo? Ti, ki ne verujejo, ki se Mariji ne priporočajo. Tako je hudič sovražnik Marijin in naš sovražnik. Marijo častimo najbolj z rožnim vencem, s to molitvijo si najbolj zagotovimo njeno priprošnjo in njeno varstvo. S sv. rožnim vencem bomo štrli glavo peklenskega duha. Sv. rožni Zato ruje satan bil Gospod ukazal; dejali so na njo svoja oblačila in posadili |najbolj proti sv. rožnemu vencu in odvrača ljudi od te molitve. Gospoda na njo. Množice so razprostirale svoje obleke po poti, jMariio častimo, če posnemamo njene čednosti, njen zgled. Zasekale so veje in jih metale na pot; ljudstvo, ki je šlo spredaj, lto nam prigovaria satan, da bi je ne posnemali. To pa zopet klicalo: Ilozana Sinu Davidovemu' Rionmai/Mri™«! v« 1 ....... je klicalo: "ilozana Sinu Davidovemu: Blagoslovljen, ki pri-« našo škodo in pogubo. haja v imenu Gospodovem! Hozana na višavah!" Toda hitro j Kam se bom()f prijatelji> mi pridaii, k satanu ali k angelu, l0 ^ren a Prenehal je vsak slavospev, me- ^ jo je po božjem ukazu pozdravil in imenoval miiosti polno? Bog vas varuj, da bi opustili Marijino češčenje, Bog vas varuj !bogokletnega govorjenja o Mariji, kakor smo to slišali — ža- sto njega je bilo slišati preklinjanje Kristusa Gospoda in vpitje : "Križaj ga, križaj ga!" Tako nestanovitna je človeška naklonjenost! Kdo pa je pripravil judovsko ljudstvo do tega preklinjanja in vpitja: "Križaj ga, križaj ?" Bili so veliki duhovni, pismarji in farizeji. Te pa je preslepil satan, da so zahtevali Kristusovo smrt. Ne bi ga bili mogli križati, ko bi se Kristus ne bil vdal prostovoljno .-■mrti. Vsaj je prišel zato na svet, da bi nas s svojo smrtjo odrešil in zveličal. libog — i v nekem našem časopisju! Hudič pa je tudi sovražnik svetnikov. Svetniki so prijatelji božji, prijatelji Jezusa Kristusa, so naši prijatelji, ki nas ljubijo, ki žele, da bi se tudi mi izveličali, ki prosijo za nas Boga, ki nam dajejo dober zgled. Zato jih hudič sovraži, ker hudobni duh mora biti proti svetim duhovom, zato prigovarja Na drevesu v raju je bil greh storjen, na drevesu križa je ljudem, da bi svetnikov ne častili in se njim ne priporočali, !>il greh zbrisan. Na križu je bilo raztrgano dolžno pismo, ki marveč se iz češčenja svetnikov norčevali. Tako je hudič pre-> pričalo proti nam; tam je bila strta glava peklenske kače, slepil mnogo krivovercev, ki so češčenje svetnikov zavrgli. akor je to Bog v raju napovedal rekoč: "Sovraštvo bom na-' K dobremu, pobožnemu življenju nas vzpodbujajo podo-redil med teboj in med ženo, med tvojim in njenim zarodom; be svetnikov; vsak pogled na njihovo podobo nas spominja »na ti bo glavo strla, in ti boš njeno peto zalezovala." Hudič je njihovega svetega življenja, njihovih čednosti, njihove blaže-hotel naše večno pogubljenje, zato je zapeljal prva stariša k ne smrti. Če pri pogledu na te podobe prosimo svetnike za hI padu od Boga in \ greh. Bog pa se je človeštva usmilil in ob- njihovo priprošnjo, prosijo ti za nas, izprosijo nam marsikate-i ■ ubil Odrešenika. In glejte, satan je hotel tudi to odrešenje ro milost, ki jo potrebujemo za naše izveličanje. Kako potem, preprečiti. Zato je trikrat skušal Gospoda v puščavi. In ko se da ne bi hudič sovražil tudi podob? Zato je preslepil krivo- mu to ni posrečilo, nas hoče pripraviti ob sadove in zaslužen je Kristusove smrti na križu. Pokazal sem varn že, kako nas ho-<■«> hudič oropati vere v Boga Očeta, v Jezusa Kristusa, v sv. Duha, v Najav. Ilešnje Telo, v sv. cerkev. Danes vam bom pokazal da je hudič tudi sovražnik sv. križa, Marije, svetnikov, da nas hoče pripraviti do tega, da ne bi častili križa, Marije, svetnikov, da bi nam ne pomagali k našemu zveličanju, zato je pa naš sovražnik. Hudič je sovražnik sv. križa. Slava in moč sv. križa je velika. O tej moči in slavi je bil sv. Pavel tako prepričan, da je rekel (Gal. 6, 11): "Bog pa ne daj, da bi se jaz hvalil s čim drugim, kakor s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je meni svet na križ pribit in jaz svetu." Na to moč in slavo sv. križa opozarja Kristus sam (Jan. 3, 14, 15) : "Kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora povišan biti Sin človekov, 20 AKR. 200 očiščene, zemlja črna, 2 vrste poslopij, 7 milj do mesta, $20.00 za aker. takoj $500., letno $200. Evans-Tinney Co., Fremont, Michigan.___57-23 120 AKR. blizu Culver, Ind.. na lahke od pie. J. A. Molter, Plymouth, . I"d._____22-čdoč FARMA 133 AKR. 74 obdelane, dobra zemlja. 3971 Humphrey St., St. Louis, Mo. 37-pdop DELO I N S L UŽ B 9 "HOUSEKEEPER" pri invalidu, 5329 'S. Artesian Ave. Pros. 6877. č.p.s _V NAJEM SE ODDA i'RODA ALI ODDA V NAJEM — vogal na prometnem kraju pripravno za Kasolin postajo, ice eream ali soda vodo. kjer gre mimo veliko število ljudi. Lake St. pri Elmhurst; bldgs. J. \Y. Marshall, 1253 Conway llldg.. Chicago. III. D-20-tdot _ pohištvo na prodat Wl'RLITZER player piano, avtomatična, tudi "auto knitter", 4206 Monroe St.____38-pdop KRITJE STREHE (roofing). Ce pušča streha — 3 popravila garantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicagi. ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co., 3411 Ogden Ave. Lawndale 0114 vsi department.____56-23 j "STORAGE SALE." j Nove hišne oprave prodajamo po j zelo nizki ceni. Krasni set pohištva ! za štiri sobe samo $335.00. Pridite | si ogledat, predno kupite, prihranite • denar. Prodajamo tudi po koma-j dih.^ Dovažamo na dom. Odprto j zvečer in nedeljo. j VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. iX>000000000000&0000000000 SLOVENCE-M V NASELBINI m OKOLICI naznanjam, da izvršujem karpentarska dela. — Postavljam garaže, porče in druga v to spadajoča dela. Cene zmerne in delo janičeno. Se priporočam slovenskemu občinstvu v naklonjenost! MATH GORJANC, S 1925 West 22nd Place, o Chicago, III. ooooooooooooooooooooooooo JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodak i in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1758 W. 21 st Street in Wood, Chicago, III. Izvrstni sladoled, mize za goste VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, DI. Vence za pogrebe, šopke za neve, rte in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostav« Um na dom. Cene zmerne. 'AMERIKAMSKI SLOVENEC" / Torek, 5. aprila 1927. "Poslanec iz neba, praviš, kralj ? Meni pa se bolj dozdeva kot poslanec cfd Saladina. Povej nam, sir Godvin, ali nista bila z bratom nekoč sultanova gosta v Damasku?" "Tako je, templar. Odšla ;sva, predno je bila vojska napovedana." "In," je nadaljeval mojster, "ali nista bila častnika sultanove telesne straže?" Vse oči so se zdaj obrnile v Godvina, ki se je malo obotavljal, videč, kako mu bodo tolmačili odgovor, medtem pa se je oglasil Wulf na ves glas: "Tako je, nekaj časa sva bila in rešila Sa-ladinu življenje, ko so ga morivci hoteli u-moriti." "O!' 'je rekel templar pikro, "Saladinu sta rešila življenje? Ali res? Prav rad verjamem. Vidva, kristjana, ki bi morala pred vsem želeti Saladinovo smrt, sta mu pa rešila življenje. Vesta kaj, gospoda viteza, odgovorita mi na še eno vprašanje-- "Gospod templar, ali z jezikom, ali mečem?" mu je segel Wulf v besedo; kralj pa je vzdignil svojo roko in mu velel molčati. "Le pri miru s svojim gostilniškim pretepanjem in jezikom," je nadaljeval templar. "A odgovori pravzaprav ti, gospod Godvin. Ali je vajina sestričina Bozamunda, hči sir Andreja D' Arcyja, Saladinova nečakinja, ali jo je naredil ta poslednji za balbeško princezinjo in ali biva zdaj v Damasku?" "Ona je v resnici njegova nečakinja", odgovori Godvin mirno, "je v resnici balbeška princezinja, a v tem trenotku je ni v Damasku." "Kako pa veš to, gospod Godvin?" "Ker sem jo v prikazni, ki si jo slišal, videl stati v šotoru v Saladinovem taboru." Pri teh besedah so se začeli navzoči smejati, Godvin pa je odločnega, bledega obraza nadaljeval: "Da, moj templar, in v'bližini tega kaj krasnega šotora sem videl cele kupe mrtvih templarskih in malteških vitezov. Spomni se tega, ko napoči ta grozovita ura in jih boš tudi ti videl." % Pri teh besedah je smeh potihnil, šepetanje se je začulo okrog mize, vmes pa je bilo slišati besede, kakor: "Čarovnija" — "Od poganov Be je je naučil" — "Brezbožen čarovnik, ni dvoma". Le templar se je smejal, ki se ni bal niti ljudi niti duhov ter mu s pogledom povedal, da mu ne veruje. "Ne veruješ mi," je rekel Godvin, "in mi tudi ne boš verjel, ako rečem, da sem v prikazni gori vrh onega griča videl tebe prepirati se z grofom tripolitanskim in kako si izdrl svoj meč ter ga vrgel predenj na mizo." Zbor je zopet ostrmel, saj so i oni videli ta dogodek, pa mojster je odgovoril: "To je kaj lahko izvedel od koga drugega, ne pa od angela. Vse polno je bilo ljudi zunaj in znotraj tega šotora. Moj gospod in kralj, ali naj še nadalje tratimo čas s temi prikaznimi viteza, ki vemo o njem za gotovo le to, da je bil skupaj s svojim bratom v Saladinovi službi, ki sta jo zapustila, kakor pravi, da bi se bojevala proti njemu v tej vojEki. Znabiti je tako; ne pri-Btoja nam, da bi to presojali, dasi bi jaz, če bi bili časi drugačni, nastopil proti sir God-vinu D'Arcyju kot čarovniku, kot človeku, ki je izdajalsko občeval z našim skupnim sovražnikom." "Jaz bi ti pa z mečem porinil to laž dol po grlu", je zavpil Wulf. Godvin pa je garao skomizgnil z ramo in ni zinil besedice, mojster pa je nadaljeval, ne da bi se za vse to zmenil. "Kralj, tukaj čakamo na tvojo besedo, ki mora biti kmalu izgovorjena, kajti v štirih urah bo dan. Ali odrinemo proti Saladinu kot pogumni krščanski možje ali ostanemo tukaj kot strahopetci?" Tedaj je ostal grof Rajmund tripoKtanski in je rekel: "Predno odgovoriš, kralj, čuj mene, morda zadnjikrat, ki sem osivel v vojski in dobro poznam Saracene. Moje mesto Tiberija je razdejano, moje vazale so pomorili na tisoče, moja žena je ujeta v mestni trdnjavi, ki se mora kmalu podati, če se ne osvobodi. Vzlic temu pa rečem tebi in vsem tukaj zbranim baronom, da je bolje, če se to zgodi, kot da odrinemo preko puščave, da napademo Saladina. Prepusti Tiberijo njeni osodi in ž njo mojo ženo, pa reši svojo vojsko, ki je poslednji up kristjanov na Jutrovem. Kristus nima drugih vojakov v teh krajih in Jeruzalem nima druge zaščite. Saladinova vojska je večja od tvoje, njegova konjenica bolj izurjena. Obidi njegovo krilo — ali še bolje, ostani tukaj in čakaj, da on napade, in zmaga bo z vojaki križa. Vzdigni se naprej in uresniči se prikazen tega viteza, ki ga tu_ zasmehujejo, in krščanska stvar bo v Siriji izgubljena. Govoril sem, poslednji-krat!" "Prav kakor njegov prijatelj, tistile vitez prikazni," se je rogal veliki mojster, "je tudi grof Rajmund star zaveznik Saladinov. Ali se hočeš ravnati. po tako strahopetnem nasvetu ? Naprej — naprej ! Udari po teh poganskih psih ali pa bodi za vedno osramočen ! Naprej v imenu križa! Križ je z nami!" "Je", je odgovoril Rajmund, "pa posled-njikrat." Nastal je velik hrup, vsi vprek so govorili, kralj pa je sedel na koncu mize in si z rokami zakrival obraz. Kmalu nato se je ozrl kvišku in rekel: "Zapovedujem, da ob zori odrinemo. Ce se zde grofu Rajmundu in tema bratoma moje besede nemodre, naj nas puste in ostanejo tukaj, dokler se ne izve izid." Po teh besedah je zavladala velika tišina; vsi so se zavedali, da so bile te besede osode-polne; grof Rajmund pa se je oglasil: "Ne, grem z vami,' Godvin pa je ponavljal: "Tudi midva greva z vami, da pokaževa, ali sva res Saladinova ogleduha ali ne." Za te besede se pa nikdo ni zmenil, kakor je bilo videti; kajti vsak je bil zatopljen v svoje misli. Drug za drugim so vstajali, se priklonili kralju in odšli iz šotora, da dajo povelja in se do odhoda malo odpočijejo. Tudi Godvin in Wulf sta šla in ž njima naza-retski škof, ki je ves nemiren sklepal roke. Wulf pa ga je tolažil, rekoč: ZA $25.00 A > lahko kupite dobro Viktrolo s celotno opremo (št. 1-1 glej sliko) in 10 ploščami. Viktrola je namizni j fason, orehove barve, 6]/2 inčev visoka, 12 y2 inčev < v širini in 13% globoka. S pošiljatvijo dobite igle, navodila in vse potrebno. Ko instrument sprejmete ga postavite, navij ete in zaigrate, pa j imate najlepšo godbo v hiši. Ob tihih večerih vas kratkočasi »veseli družbi zagode poskočnico, za vsak čas zapoje primerno pesem. Privoščite si to razvedrilo, ki ga gotovo zaslužite po teži dneva. Stroške za pošiljatev plačamo mi. Plošče si lahko izvolite sami, ali pa nam pišete, kakšne vrste želite imeti in prepustite nam, da Vam pošljemo zbirko primernih komadov. Tu navajamo nekatere izmed zanimivih slovenskih in drugih plošč, katere imamo v zalogi: 72427 77490 72399 67979 69317 72207 72364 72707 72206 72210 77898 77897 78182 78408 77746 77915 1071 971 35768 19967 18208 20266 ! 20500 > I 20504 > I Domovini —■ Moj dom petje ...................................................... .75 Vabilo — Pastirček, moški kvartet---------------------------------------- .75 Razpodite se meglice — Tam kjer lunica, petje.............-......75 Svarjenje — Gorenjska zdravica, petje................................ .75 Veselja dom — Tolažba, moški glas............................................75 Ljubca moja. — Otok bleski, moški glas.................................75 Na Gorenjskem je fletno — Tieek in tička, petje---------------- .75 Naprej — Vse mine, petje ..................................................... .75 Ali me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica.........................75 Slepec — Mila lunica, moški glas............................................75 Sveta Lucija — Planinarica, duet ............................................ .75 Sirota — Strunam, duet .................................................................75 Nove harmonike — Sinklarski paberki .....................................75 Morje adriansko — Čuj Micika, petje in tamburica.............75 U boj! U boj! — Garavuša, kvartet _______________________________________ .75 Na poskok, polka — Tapiska, valček, triogodba...................75 Ave Maria — O Salutaris, latinsko petje .............................. 1.50 Christ the Lord is risen to-day — Ring out wild bells, Homer ...................................................................................... 1..50 Aleluja; Chorus — Gloria from 12th Mass................................ 1.25 Palms — Sabat Mater, orgije..................................................... .75 The Rosary — To a wild rose, trio with bells....................75 In a little Spanish Town — There is a Boatman on the Volga, orchestra ...........................................................................75 That's My Hap-Hap-Happiness — Cock-A-Dood!e I'm off My Noodle, petje .........................................................................75 At Sundawn — I'll Take Care of Your Cares.........................75 ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CENIK. VAŽNO! — Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. 4 Pri naročilih od 5. plošč ali več plačamo poštnino mi.. Ako pa naročite manj, kakor 5 plošč, pošljite z* vsako ploščo 5c. več za poštnino. _; MAS.TCBS VOICE JL-rj. f. Kutcu lr>;.;ti-ia! IU5 -sir. Za vse druge inštrumente, katere izdeluje Victor Talking Mach. Co. pišite nam po pojasnila in cene. Knjigarna Amer. Slovenec ► 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. j TISKARNA -i- AMERIKANSKI SLOVENEC Izvrinje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi drultev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo sa društva in organizacije pravi-la, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE-MALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STM CHICAGO, ILL. NAZNANILO! Slovenski javnosti v Chicagi želim naznaniti, da sem te dni otvoril nove pogrebniške prostore, na novem naslovu, kjer bom na razpolago vsem, noč in dan v mestu in po državi. Prosta postrežba pri pogrebih, kakor tudi mrtvašnica je na razpolago brezplačno vsem, kadar jo potrebujejo. Na razpolago sem tudi vsak čas vsem z automobili o priliki ženitovanj, krstov itd. — Vsem se priporočam v naklonjenost! Frank E. Palasz — POGREBNIK — 1916 West 22nd Street, Chicago, III. Telefon: Canal 1267 — Na domu: Rockwell 4882 FR. E. PALASZ BRATA KUKMAN 1901 West 22nd Street, Chicago, III. Priporočata svojo bogato zalogo prvovrstne grocerije, zelenjave in vedno svežega vsakovrstnega mesa. DOMAČE KLOBASE SPECIJALITETA. Kislo zelje in repa vedno ▼ zalogi, tako tudi vsakovrstna moka, bela in ajdova, fižol, fino namizno olje, jajca direktno iz farm in vsakovrstno sadje. — Za obisk se priporočava. ■oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo § { PISANO POLJE | £> ■oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Dr. P. A Tominec: Prepoved knjig ovira znanost g]i o resnici poučiti. Kaj naj in svobodo. i stori doraščajoča mladina, kaj "Prepoved knjig je ovira za' Preprost kmetiški mož ali ne-znanost." — Kdor stavi ta u govor, že s tem pokaže, da pri uk mestni delavec, kaj kmetica ali tovarniška delavka na polju modroslovja, naravoslov- njem o kakem resnem znan stvu ni ne duha ne sluha, kajti Ja in v raznih vrstah svetiov" da katoliška ne^'a naziranja? Le za one lju- vedel bi lahko, cerkev vsakomur, ki potrebuje di, ki morejo in hočejo resnico I svojo vrednost in veljavo. Le Pravtako neutemeljen je tu- ti imajo zmožnost, stvari podi očitek, da katoliška cerkev polnoma samostojno presoje-s prepovedjo knjig ugonablja vatif velika večina ljudi pa ni-svobodo. Vprašal bi samo: ma lie potrebnega časa ne po-kakšno svobodo? Ali svobodo trebnih zmožnosti. Zato pa tu-resnice ali svobodo laži? Svo- di v mnogih slučajih ne morejo boda resnice tukaj ne more sami ločiti zmote od resnice, biti mišljena, saj vendar kato- krivice od pravice. Zato tudi liška cerkev resnico hoče in ^iso vedno tako poučeni, da bi vedno zahteva: oznanjevanje dvojbe takoj razrešili in da bi resnice je njeno poslanstvo na zmoto vselej lehko zadušili, svetu. Ako pa mislijo nasprot- Sicer pa poglejmo nekoliko niki na svobodo laži, potem pa( v življenje, kakršno je. Od ti-je seveda jasno, da se s tako Soč ljudi, ki berejo prepoveda-svobodo katoliška cerkev ne ne knjige in časopise, je mor-more sprijazniti, ker hi s tem da eden, ki ima ves dan čas za sama sebi in svojemu nauku tc, vsi drugi so po svojih po-nasprotovala. Saj skoro ni laži klicih, po svojem delu zaposle-in zmote, ki ne bi bila že zašla ni in si morejo kvečjemu pol v veri sovražne knjige in časo- ure na dan ali kako uro na te-pise. En pisatelj očitno uči ne-; den privoščiti, da berejo časo-vei*o, drugi slavi umor, ta za-j pise in knjige. Veri in cerkvi slovarja poltno življenje, onij nasproten Časopis ali brošura hvalisa prešuštvo, eden blati mu pa nudi na eni sami strani duhovščino in cerkev, drugi toliko neresnic in zmot, več-zahteva vzgojo mladine po krat zlobnih laži, da bi zado-brezbožnih načelih, skratka: stovala komaj debela knjiga, nečistost proglašajo za čed-j ki bi vse to temeljito ovrgla, nost. pobožnost za praznovev- Vprašam te tedaj, koliko od je, katoliške verske resnice zal teh tisoč, ki bere te laži in zmo-bajke. Priznat' moramo, da jej te v prosti urici, bo našlo čas bil tisti, ki si je izmislil izgo- in šlo proučevat knjigo, ki te zmote pobijajo? Morda eden ali pii tudi nobeden. Vsi drugi počasi začno dvomiti. Dvomov vor, da cerkev s svojo prepovedjo zatira svobodo, zelo prebrisan. S tem izgovorom — smeš vse. Smeš širiti nevero,! si sami pojasniti ne morejo, in bogotajstvo ali kar hočeš: če če bi hoteli, nimajo časa. Tako cerkev tvojo knjigo obsodi, pa se dvomi zajedo v njih duše se sklicuj na svoj izgovor o in kot črvi razjedo končno vso svobodi in slavili te bodo koti vero. Pomisliti je treba tudi to, i • 7 mučenika svobodne misli. Leh-j da je za vzbuditev dvoma za-ko pišeš največje poltnosti.j dosti en stavek, za dokaz res-lehko pohujšuješ nedolžno nice pa treba včasih cele knji- mladino, cerkev bo tvojo knjigo kajpada obsodila, ti pa se sklicuj na svoj izgovor o svobodi in bodi prepričan, da bo tvoja knjiga od premnogih hvaljena, cerkev pa zaničevana kot zatiralka svobode. Najbolj jasno se vidi, koliko odkritosrčnosti je pri tem izgovoru svobodne misli, če pogledamo državne zakone. Skoro v vseh državah imamo tudi takozvani državni seznam prepovedanih knjig in časopisov. Toda bas tisti, ki pri vsaki cerkveni prepovedi glasno poudarjajo načelo svobodne misli, ge. Najlepši dokaz za to imaš v tej knjižici. Ugovori so kratki, povzeti so iz slovenskih časnikov in knjig. {Primerjaj, kako kratki so ugovori in koliko je treba, da jih zavrneš, pa bos spoznal vso neresničnost reka: "Treba je čuti oba zvona". . . (Dalje.) -o- OLIVER SALINGER & CO. First National Bank Bldg., je ena izmed najstarejših chikaš-kih zanesljivih tvrdk za proda- jo zemljišč. V nedeljo, dne 3. zoper te državne zakone nič aprila so začeli z novim subdi- ne rečejo. In vendar je državna prepoved neprimerno o-strejša od cekvene. Medtem ko je cerkev vedno pripravljena, znanstvenikom dati dovoljenje za branje takih knjig, država kaj takega ne dovoli nikomur. Medtem ko se cerkvena obsodba prav nič ne tiče pisatelja samega in njegovega značaja, ampak se jemlje v poštev le vsebina knjige, se država ne omeji samo na knjigo ali časopis, ampak preganja tudi pisatelja samega. Zgledov za to nam nudi dovolj svetovna po-vestnica. Vendar pa so in bodo naši nasprotniki kljub temu vedno ponavljali izgovor, da je cerkev nasprotnica znanosti in svobode, o državi pa tega ne trdijo.Zakaj ? Odgovori si lahko vsak bravec sam! Resničen je izrek: "Treba je čuti oba zvona," toda, kdo naj čuje "oba zvona"? Treba se je ozirati na človeške razmere, kakršne so. Mnogi izmed kristjanov nimajo veselja, raziskovati, kaj je resnično in kaj neresnično; drugim manjka časa in sredstev, tretjim zopet zmožnosti in prilike, da bi se mo- vision na 51. cesti in Springfield Ave. Ta dan je bilo tam veliko kupcev, ki so sklenili kupčije z omenjeno tvrdko. Ta svet se nahaja Ie en blok južno Archer Ave. in 2 bloka za-padno od 51. ceste, kjer tudi vozi kara. Toraj se lote nahajajo v bližini dveh prog cestne železnice. Lansko jesen je bila dogo-tovljena Ferdinand Peck pub-lična šola. Tam blizu so tudi trgovine in cerkve. V nedeljo so prodajali lote po $995.00, sewer in tlak je že plačan. Cene pa ne bodo dolgo tako nizke za te lote, ker njih vrednost je veliko večja. Ta svet se lahko kupi, da se le $250.00 plača takoj, ostalo na mesečne obroke po $10.00. -o- Kosta Hristič umrl. V nedeljo, dne 3. marca je umrl v Belgradu po kratki bolezni Kosta Hristič, bivši ministrski poslanik. Naj preje je bil Hristič sodnik v Valjevu, pozneje uradnik v Belgradu, končno je postal pravosodni minister. Hristič se je bavil tudi s pisateljevanjem in opisal stari Belgrad.